Izhaja vsak potideljek, sr«lo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj sc tako, da poteče rok uaročbe ob koncu meseca. — Posamezna številki 20 st - Uredništvo ta uprava: Trst via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 5*8. - Dopisijnaj se pošljejo na uredništva Nefraukirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. - Ogla« se lačunajo v s.rokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi p«-t Uro; osmrt n .^zahvale, poslanice, vabil« po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. - Plača se naprej. — .	Oglas*	«preje«a Insentni oddelek .Dela*. —	..	-■	t	,
V TRSTU, petek 10. decembra 1920.
DELO
OltflSiiiO socialistične zveze v JULIJSKI Benečiji
Ljudstvo bi vse zmoglo, ako bi hotelo, in bi hotelo, ako bi vedelo.
Henri Bar&usse
1
Leto I. - Štev. 83,
Komunistična intemaclionala italijanskemu proletarilatu
Mi« M ra tla« stote, m molov«! piani
Dragi sodrugil
Vaša delegacija na drugem svetovnem kongresu Komunistične internacij onale vam bo izročila vse sklepe in ves materija! tega kongresa. Izvrševalni odbor Komunistične internacionale pa smatra kljub te^ J? neobhodno potrebno, vam poslati pncujoce pismo, ki vsebuje komentar k nekaterim skle* pom tičočim se direktno Italijanske sekcije Intemacijonalne zveze komumsticno,revoIu.
C1OficUelnarporočila vaših delegatov časo*
■ pisi in drugi materij al, ki so ga dobili, mno» goštevilne revije, ki so nam jih prinesli sem^ kaj došli italijanski sodrugi, — vse toje pri pomoglo k temu, da nam je bilo mogoče na, praviti si jasno mnenje o položaju, v kate rem se sedaj nahaja Italijanska socijalisticna stranka — Načrt za pričujoče pismo j.e bil v svojih glavnih črtah predložen vsem sem* kaj došlim italijanskim delegatom. —. Skupno z njimi smo podrobno proučili vse probleme.
— Izvrševalni odbor komunistične internacij ionale si je nadel nalogo, da s tem pismom z vso proletarsko odkritosrčnostjo obrne po* zornost vseh članov vaše stranke na nekatere slabe strani njene politike.
Izvrševalni odbor smatra to ne samo kot svojo pravico, temveč tudi kot poglavitnejso dolžnost. - V bojnih vrstah stoječi proleta* rij at nima prav nobenega interesa zakrivati potom birokratičnih in diplomationih Pr°cc' dur pregrehe in napake, ki jih delajo orga, nizacije — Naš interes, - to je interes vseh
— ni da si delamo medsebojno komplimente,
— temveč, da se učimo in sicer potom izku, šen j, ki nam jih nudijo gibanja, imajoca kot
cilj osvoboditev dela.	.
V mednarodnem naskoku na trdnjavo ka* pitalizma koraka itaUjanski proletarijat in njegova stranka v prvi vrsti. — Vasa stranka je med prvimi vstopila v Tretjo internacijo, nalo. — Radi tega pa je tembolj neobhodno potrebno, da se določijo z najvecjo jasnostjo črte vaše taktike, ter da se čimprej^ premaga škodljivi odpor izvirajoči iz pogrešek, ki so bile zakrivljene v vaši stranki, hote ali ne, hote, vedoma ali nevedoma.
Sodrugi! Mi obračamo vaso pozornost po, sebno na mednarodni položaj. — Vsem bo jasno, da vstopamo mi v penjodo odločil, nega boja proti kapitalu. — Vojna kapitali, stične Poljske proti proletarski Rusiji, — to je vojna, v kateri dobiva Poljska pomoč vsega kapitalističnega sveta, — se bo neiz* ogibno izpremenila v splošno evropsko borbo med kap:fniom in delom.	,	.	-
Zato je prva dolžnost vsake stranke, ki se hoče imenovati komunistična in sprejema ne samo z besedami, temveč z dejanjem dikta* turo proletaiijata,' — da vrže ob ugodnem trenutku na tehtnico vso težo revolucijo, name eneržije prolearijata. — V sedanjem trenutku ni nič bolj zgrešenega, kakor takti, ka nedoločenega pričakovanja revolucije v drugih državah. — Ce so nekateri italijanski sodrugi mnenja, da je treba pričakovati re, volucije v Nemčiji in v Angliji, ker v na, sprotnem slučaju ne bi mogla Italija izhajati brez premoga, ki ga dobiva od teh dežel, na, vajajo tudi sodrugi drugih dežel temu podob, ne vzroke, vsled katerih ne bi bilo bajk mo* goče izvršiti revolucije.
V Nemčiji se govori, da ni mogoče zavzeti hoče imenovatikomunistična in sprejema ne Avstriji pa radi tega, ker bi Amerika in njene kolonije pretrgale trgovinske odnošaje itd.
— Jasno je, da se na tak način ustvarja med, seboino obrambo kapitalistov proti revolu, ciji. In sicer s tem, da se zakasnjuje medna, rodno revolucijo prav v onem trenutku, ko je najbolj potrebno jo razvitij in razširiti.
Eksekutiva Tretje internacij onale ve prav dobro, da so gotovi trenutku, ko ima prole, tarijat ves interes pričakovati, da naraščajo njegove sile in da na drugi strani pojemajo nie buržuaziie. —< Ne sme se pa pozabiti, da zbira svoje sile, da organizira buržuazne bele garde, da oborožuje sinove buržujev, vele posestnikov itd.
Jasno je torej, da je danes italijanska bur, žuazija čisto drugače organizirana kot pred enim letom. — Ona zbira z mrzlično naglico svoje sile, se oborožuje in skuša istočasno zbegati in demoralizirati italijanski proleta, rij at s pomočjo reformistov.
Nevarnost je zatorej velika. — Ako se bo moč buržuazije ojačila, nam bo še lahko po, kazala zobe. — S tem, da nekateri italijanski voditelji plašijo proletarijat s strašilom an, tante, ga hote ali nehote varajo. — Antanta ne bo v stanu poslati svojih vojsk nroti ita, lijanskemu delavskemu razredu, ako se ta vzdigne in premaga lastno buržuaziio. — Jasni dokaz temu so dogodki, ki se sedaj vr, šiio v Angliji kot odgovor na poskuse an, gleških imperijalistov, ki hočejo aktivno pod, pirati Polisko. — Angleški delavci so prežeti z revolucij on ar nim duhom. — Z druge strani si ne bo niti francoska buržuazija uoala po» slati svoiih vojsk, da uduši proletarsko revo, lucijo v Italiji. — Če bi pa to poskusila, bi si pri tej pustolovščini gotovo razbila glavo. Če kljub temu strašijo italijanski proletarijat nekateri vaditelji, češ, da bi se v slučaju re, volucije napovedala Ialiji blokada, se to godi samo radi tega, ker se ves problem slabo tol* mači. —l Četudi bi bila taka blokada mogoča, mar naj bi bil to argument proti revoluciji?
Jasno je kot beli dan, da sedaj ni v nobeni deželi mogoča zmaga proletarijata brez te, žav s strani tega poslednjega. — Mar ne prenaša Sovjetska Rusija blokado že tri leta?
Ako se ne bo revolucija hitro razvijala v drugih deželah, je mogoče, da pričakuje ita> lijanski proletarijat ravno tako težka peri* joda, kakor jo je moral premagovati ruski proletarijat z dnevom velike oktobrske revo* lucije 1917. leta.
Danih pa je veliko možnosti, da ne bo ita, lijanska revolucija potekla v istih težavah, sredi katerih se je morala razvijati ruska. — Sovjetska Rusija se je morala dolgo časa bo, riti osamljena proti celemu buržuaznemu svetu. Italijanska proletarska revolucija pa ne bo nikdar več osamljena. — Italijanski proletarijat je naravnost občudovanja vredne enoglasnosti. — Ves italijanski proletarijat je za revolucijo. — Italijanska buržuazija ne bi mogla nikakor več računati na regularne vojske. — Kajti v odločilnem trenutku bi vse te čete prešle na stran upornikov. — Polje* delski proletarijat je za revolucijo. Največji del kmetov je za revolucijo. — Poslednjo besedo mora izreči edinole italijanska de, lavska stranka. — Italijanska buržuazija že čuti bližajočo se nevihto. —i Radi tega ie jako razumljivo, da hiti z ustanavljanjem bele garde. — Neprenehoma vršeči se številni po, boji in spopadi med delavci in varuhi buižu azije (n. pr. v Anconi) dokazujejo, da se me, ščanska borba poojstruje. — V takšni situ, aciji bi bila vsaka negotovost v taktiki, vsako kolebanje v stranki naravnost pogubonosno. — Namesto da se varuje kapitaliste pred revolucijo, treba je zagotoviti uspeh iste. — Ni pa mogoče priti do tega drugače, nego da se pospeši približevanje revolucije. — In to ne more biti z delnimi in slabo organiziranimi ustajami, marveč z revolucijo samo.
(Dalje prihodnjič.)
Proti poHenju Ha
»Vrzimo se Srbiji v naročje«, vpije nepresta, no naša sanjarska buržuazna inteligenca. Ni, koli pa nismo vzgajali v svojem narodu re,
.	,1	J	1	-	L	•	l	volucijonamega	duha in vere v samega sebe.
Zadeva glede krušnih cen je v Italiji stara ^ J prihajali vsi svetovni pokreti k nam rec Italija prodaja namreč kruh ceneje nego j^	HmcrnHi nmrnali močne ko,
ga kupuje. Italijanska vlada je potrosila vec miljard na leto za to, da je ohranila kruhu
nizko ceno. Že Nittijevo ministrstvo je ho, telo povišati kruhu ceno češ, da ne more pla, čevati več vlada za druge. Nittiju se to ni posrečilo vsled oy>ozicije od strani sociali* stičnih poslancev. Sedaj je vprašanje o po* draženju kruha zopet na dnevnem redu. To pot je predložila Giolittijeva vlada zakonski načrt za povišanje krušnih cen. Tudi to pot se bijejo socialistični poslanci v italijanski zbornici z vsemi močmi proti podraženju kru* ha. Tembolj ker vedo, da med tem ko hoče
r, I šele tedaj, ko so drugodi pognali močne ko, renike in obrodili obilne sadove, ali pa so ^ploh izostajali.
Sedanje volitve nam so točno potrdilo teh
trditev. Od vseh socijalnih demokratov je iz* voljenih več ko polovico v blovcTf '	^
od vseh klerikalnih poslancev je imela Slove, nija več kakor polovico	—-Črna gora,
ki je popolnoma nemHustrijaina zemlja ima proporcijonalno več komunistov kakor naj* bolj industrijalno razvita jugoslovanska pro* vinca Slovenija. V Italiji (v Čedadskem o, kraju in Reziji) si volijo Slovenci samo kleri*
ha■ lembo j ker vedo, da med tem ko hoče kalcc_ Koroška je bila skozinskoz klerikalna podražiti vlada ljudski kruh hoče podpretiin vrhunec vseh vrhuncev	v Julijski
znatno navidezno fahrana podjetja velikih miBenečiji sc naša t zv. »napredna« inteligenca bogatih industrialcev. Itahja.se nahaja ne,!(nc mislim tu trj,ovcev in mešetarjev, seve*
dvomno v veliki gospodarski krizi. V krizi, v kakršni se nahajajo skoro vse druge države. To krizo pa niso povzročile proletarske mno* žice, marveč bogati industriialni sloji.. Zakaj
da) druži približana klerikalcem in ne nam komunistom!
Manj nas zadovoljavajo volitve, ako jih .	,	.	,	,	.	,	'	motrimo po provincah in njihovi gospodar-,
bi torei na i žrtvovalo delavstvo ?.s. tuje grene.: skj karakteristiki. Slovenija ni izpolnila na= Kdor je grešil naj. plača. Grešno je pa me*, gjh na^ v primeri z drugimi pokrajinami .Zna, scanstvo. O tozadevnih razpravah v itah* j £i]no jc za jugoslovanski komunizem, da je
dala najbolj industriialna provinca, Sloveni ia, najmanj komunističnih poslancev — tudi oercentualno — in najmanj industrijalna Ma kedenija, največ! Tu stoji Marx s svojo raz, voino teorijo — ako se jo vzame doslovno, kakor naši socijalni patrijotje — pač na gla vi. Seveda ne smemo zabiti dejstva, da ako nim.«mo v Makedoniji največi gospodarski
janski poslanski zbornici bomo poročali, enkrat naj bodo množice pripravljene, da lahko od zunai podpreio akcijo socialističnih poslancev. Ako niso vlade snost !>ne, da bi naredile gospodarski red v državi drugače kakor s tem, da nalagajo ljudstvu vedno r>o= va bremena,;.naj proklamiraio svoio likvida« cijo. Neprenehoma ?c nam pripoveduje o draginii kruha v Sovje1, »ki ^usiii in o r. -rooš* njih slabih razmetali. Gleda H nai hi *-ev‘jč’no v tujini, pa da sc ne hi smeH ozirati ^o^
nritiRK. imamo tam največii politični pritisk
m?co.
Mesto, ria
!a kažejo s
prstom
Pr
Da se naši čitatelji bolje upoznajo s pridobitvami posameznih strank in struj v volitvah za jugoslovansko ustavodajno zbornico in da si zamorejo predočiti, konstelacijo strank v koustituanti, podajamo jim doljnji tabelarični pregled. Ta pregled temelji naaiajzanesljivejših neuradnih podatkih. Med slednjimi in uradnimi podatki bo kvečjemu kaka razlika enega glasu več ali manj za eno ali drugo stranko. Pokrajine so uvrščene po velikosti, stranke pa — kolikor se danes more to opredeliti — po njihovem naziranju od leve (komunisti) na desiio Frankovci). Srbski nacijonalec R.barac in .izvenstrankar" Trumbič spadata v sredino med demokrate in radikalce.
	- POKRAJINA	StRiiRistiiaa itrinki	J i M	Mni sctljalisti ]	I Jta	u >	| 1 € š ja 5	1 S g -SC	E S | $	l	1 S i XJ li	i 1 »3 *.	>» ’ . w -v •et OB	•zz n u	'rr. *v* 83 S 3	'3 '*»». A:	n -in OS ”«3 Ctt X ca IS S?	I •S st: .1	SKUPAJ
■ i	Srbija in Makedonija	28			2			16		56			52		3		i		158
	Hrvaška in Slavonija	7	1			46	4	1		19	3	4	7			i			93
	Bosna in Hercegovina	3						11	6	3	3		12		25				63
	Banat in Bafka	2	3					3		10			22	4					44
	Slovenija _	6	6	2				8		3	15								40
	Dalmacija	1						3		1	3	1	1					1	11
	Črna gora i	4			1					4			1						10
	Skupaj -v/	51	10	2	3	46 5	4 0	42	6	96	2<	5	95	4	28	i	i	1	419
pritisk ket tak odlrčuic. To, kar sta uganja, s, , -i jrgosJovanr,ka bankokratska in bolgarska ,	...	.?*	bu:-žnazi;a, ni samo skraina kulturna sramota
kjer st ustvarja prometr.niat v sdnih —.norih ^ Ju?0riavij0. amp-k tudi za vso entento. in težkih žrtvah, svojo novo bodrcnost, naj. t<:+0 VeHa tudi za Črnogcrc; makedonski in raje gospodje skrbe, da se bo tiskajo manj črnogorski narod sta s temi volitvami do ko papirnatega denarja, vsled česar pada nflsa sti dczavuirala takoimenovano narodno osvo* valuta venomer in moramo ndi tega pIpc-'., brJenie.
vati drago blago, ki ga kun: 'emo v tu i'd. Narodne osvobojenje mora prinesti samo Skrbe naj	raje,	da	ne	bo	naraščalo	stevii0	ko^umizem!
brezposelnih	in,	da	bo	izdelovala	industri ja i Značilno pa je,	da	so štajerski Nemci vo
resnično potrebne reči.__________________________j lili v socijalno demokracijo in da je Vojvo*
j dina. kjer tvori slovanski element komaj eno '98»k#a	es	!tret:jn<> webivaTstva, izvolila samo 2 komu*
l|3pS|| »	nista in 22 radikalcev. Politični pritisk v Voj*
‘•Jti I Kil IHO f	'i	I|1	•	ie	gr enovit, toda tam odločuje io ve,
” a j o svoie podložne. Tudi :e rumunski element politično zelo ne, sposoben.
Tud; Bosna nas	ie	varala. Bosna	bi bila
morala dati vsai	10—15 komunistov,	a nam
jih je dala samo 3.
Iz teh volitev se učimo predvsem dvoje:
1.) Da ni še zadosti za razvoj sociializma, da ’c kapitalistično gospodarstvo v kaki dr, žavi dozorelo, ampak, da odločuje socijalen pritisk sploh in pa organizacija ter propa, ganda:
2) da razkoli v socijalistični stranki niso tako nevarni kakor se na splošno misli. Pravi proletarijat in oni, ki sociialno trpijo, poidejo vedno z resnično revolucijonarno stranko.
Anin.
Prfpomnle k volitvam
Jugoslovanske volitve
JugosM
so nas v marsečem
Zanimiva je ta,le konstatacija: ona centru, maška frakcija, ki je iskala srednjo pot, ka, kor danes Serrati v Italiji in se odcepila na
iznenadile. Te iznenade so vesele in nevese, vukovarskem kongregu pod krinko )>tudi _
le narave.^	!	komunizma«	od komunistične večine, je do*
Vesela iznenada je predvsem ta, da je v bik pri teh volitvah v vsej jugosIaviji samo
jugoslovansko konsfatuanto izvoljenih > nmo,)^ giasov. Glasovali so zanjo samo hrvaški
go več komunistov, kakor smo pričakovali. — Pričakovali smo kakih 30 komunistov in socijalnih patrijotov skupaj, a kaj vidimo? Kar 51 čistih komunistov! Ako pomislimo, da ima Italija trikrat toliko prebivalstva in komaj trikrat toliko socijalističnih poslancev vseh struj v svojem parlamentu, tedaj lahko konstatiramo, da je komunistično gibanje v Jugoslaviji že znatno prehitelo ono v Italiji.
Res je sicer, da ima jugoslovanska zborni, ca sorazmerno mnogo več poslancev kakor italijanska. Italijanska zbornica šteje 515 čla, nov, dočim jugoslovanska 419. Ali zato so jugoslovanski komunisti enotni, priznavajo vsi brez izjeme ves program in vseh 21 točk III. Intemacijonale. Stranka je v sebi torej konsolidirana, dočim stojimo v Italiji šele pred razcepom in vprašanje je, ako bomo mi v Italiji približajoči se secesiji obdržali toli, ko število rasničnih komunistov v samostoj* n stranki.
Jugoslovanska socijalistična stranka je pre» živela vse tiste notranje borbe, ki jih vidimo danes v naši stranki v Italijh — Pa ne samo tiste, ampak še mnogo hujše! — Zabiti ne smemo, da sta bila tedaj socijalna patrijota A. Kristan in Alb. Prepeluh v vladi in da sta ravno ta dva uporabljala ves državni policij* ski aparat proti naraščajočemu komunizmu. Toda ločitev komunistov od socijalnih patri* iotov se je izvršila o pravem času. V Srbiji sploh niso prišli na povre j e. V Sloveniji je bil nastal razkol že v letošnjem januarju, a na Hrvatskem in v Bosni se je izvršilo čišče, nie v drugi polovici aprila t. L, na kongresu v Vukovaru.
konsumarji.
Druga zanimiva konstatacija, je bila ta: da so cni inteligenti, ki so na vukovarskem kongresu najbolj razgrajali v prilog »mirnej, še« politike v komunistični stranki, prešli pri teh volitvah zopet v tabor socijalne demo, kracije, ter njihovi kolovodje, kakor n. pr. Golouh, se celo dali izvoliti na socija!no*de, mokratičnih listah.
Tako je to centrumaško polovičarstvo!
V Jugoslaviji se ie, kakor povsod, zelo vpi, lo proti razkolu. Često se je pri tem kazalo zlasti na bližaioče se volitve v konstituanto. Mnogo odličnih naših sodrugov v Jugoslaviji je imelo radi tega argumenta prav resne po, lemike. Ali kaj se učimo iz teh volitev? Vsi ti pomisliki so bili neutemeljeni. Jugoslovan, ski proletarijat je ostal nerazdeljen! On je šel v celoti s komunisti, odpali so od stranke samo nesposobni voditelji. S socijalno demo, kracijo je šel samo mali uradnik in oni del kmetov, ki jih komunizem še ni dosegel, zla, sti viničarji na Spodnjem Štajerskem.
Socijalna demokracija je doživela pri teh volitvah popolen poraz in njena usoda je za, pečatena. Vsega skupaj je dosegla 10 man* datov, od katerih — in to je značilno! — 6 v Sloveniji.
Slovenci smo po svoji prirodi konservati« ven element. — Dela nas konservativne zlasti naša maloštevilnost in morda naša me* hka, pesniška priroda. Kulturno nadarjeni, toda politično zelo nesposobni. Vedno smo pričakovali rešitve od zunaj. Prej od caristič, ne Rusije, sedaj od bankokratične Srbije.
HcnsoliifiFti
RDEČA ARMADA ZASEDLA BIVŠO BALAHOVIČEVO FRONTO.
MOSKVA, 8. Poljska vlada je izjavila, da so bili vsi civilni Petljurovi ujetniki, člani njegove vlade in vsi njegovi vojaki razoro, ženi in internirani. Ravno tako je poljska vlada ukrenila z Balahovičevimi četami. Rdeče čete so zasedle bivšo Balahovičevo fronto v vsem obsegu.
PRED IZBRUHOM NOVE RUSKO-POLJ, SKE VOJNE.
LONDON, 8. »Times« poroča, da se vzdr, žuje v vzhodnih državah vest, glasom ka, tere boljseviki zbirajo številne vojaške enote v svrho napada Poljske. Rrsko vojaško po* velistvo je že odposlalo 5 armad na poljsko mejo. Joffe je dobil nalog, da zavlačuje mi, rovna pogajanja v Rigi in da pridobi mo* skovska vlada na ta način čas v svrho izpo* polnjevanja vojaških priprav.
RUSKO, POLJSKA MIROVNA POGA, JANJA PRELOŽENA.
VARŠAVA, 7. Uradno poročilo pravi sle* deče: Minister zunanjih zadev Sapieha je prejel od Čičerina in Ravoska spomenico, v kateri se pritožujeta proti poljski vladi, ka* tera podpira generala Petljuro in Balahoviča, in odklanjata poljsko zahtevo, da se določi gotov rok za sklepanje mirovnih pogajanj. Nota pravi, da bodo vojaške garancije dane Rusiji in Ukrajini šele tedaj, ko bodo pri* znale vse sovražne vlade enake garancije sovjetski vladi, kar se more zgoditi potom pogajanj z vsema državami. Sapieha je spo, ročil to noto tudi poljski mirovni delegaciji v Rigi.
LENIN PROTI ZVEZI NARODOV.
MOSKVA, 8. »Izvestja« priobčujejo sle, deči članek Lenina glede stališča Rusije na, pram zvezi narodov: »Sovjetska Rusija ne pripoznava zveze narodov. Cilji in smotri Rusije so dovolj jasni vsakomur. Proletarijat ii je poveril ustvaritev sovjetske vlade po ce, lem svetu. Rusija ne bo pustila Evrope nikdar v miru in bo zadala kapitalističnim državam strašne udarce. Naša pot je posejana s trnjem in s številnimi ovirami. Jaz in moji tovariši bomo Lahko padli, toda bodoči rodovi bodo doživeli dan, ko bo vladala na svetu Je ena država — človečanstvo.
IZMENJAVANJE UJETNIKOV MED RU* SIJO IN NEMČIJO.
RIGA, 8. Ruska vlada je prosila Letsko, da bi bila posredovalka med Rusijo in ,Nem, čijo v svrho medsebojne izmenjave vojnih ujetnikov. Rusija bo odpošiljala v Nemčijo po 25.000 ujetnikov, in tako bo koncem zime izmenjava dovršena.
Ruske koncesije kapitalistom
ŠTOKHOLM, 8. Iz Moskve poročajo, da je sovjet ljudskih komisarjev izdal naredbo glede koncesij za izkoriščanje prirodnih za, kladov v Rusiji. Sovjetska vlada je prejela iz inozemstva, posebno pa od ameriških kapi, talističnih krogov prošnje za organiziranje nekaterih industrijskih podjetij v Sovjetski Rusiji. Sovjetska Rusija je privolila onim, ki s? je.°brmli z enakimi prošnjami na njo, sledeče koncesije: 1. Oni, ki dobijo dovoljenje za ustanavljanje industrijskih podjetij in za izkoriščanje prirodnih bogastev, so deležni gotovega dela dobička. 2. Veljavnost konec, sije je odmerjena po času, katerega zahteva delo za ivršitev. Lastnina onih, katerim je bila podeljena koncesija, se ne sme zapleniti ali nacionalizirati.
TRGOVINSKI ODNOŠAJI S SOVJETSKO RUSIJO.
MOSKVA, 8. Sovjetska vlada je objavila sledečo noto: »Na vseh frontah vlada mir. Zapadne države, posebno pa Anglija in Fran, cija, se pripravljajo, da vpostavijo trgovin, ske odnošaje z Rusijo. Sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo je pred durmi. Poljska in Finska ustanavljate komisije z nalogo, da Proučujeio vprašanja trgovskih odnošajev z Rusijo. V Nemčiji se je že ustanovila velika privatna družba za pospeševanie trgovine z Rusijo.« Nota konča takole:	Delajmo	brez
prestanka, da uresničimo to nalogo. Kmalu bomo uživali sadove našega dela.
Francija zasede finie lnž;slo»nnske rudnike
DUNAJ, 8. (L. W.) »Arbciter Zeitung« je prejela iz Ženeve, da namerava Francija za, sesti vse rudnike Jugoslavije, katera ni izpol* nila vseh pogodbenih obvez napram Franciji.
JUGOSLAVIJA PODPIRA USTANOVI, TEV NEODVISNE REPUBLIKE PEČUHA.
ZAGREB, 8. Bivši vojni minister pod Ka* rolyjevo vlado na Ogrskem in sedanji župan Pečuha, Bela Linder in bivši minister Oskar Jaszi sta sklenila z jugoslovansko, vlado do* govon kateri pooblašča Linder j a, da proglasi za Pečuh in okolico neodvisno republiko. —* Jugoslavija se istočasno zaveže, da brani to republiko pred morebitnimi grožnjami in na, ]?adi strani Ogrske.
RADIČ ZA HRVAŠKO KMEČKO REPU, BLIKO.
ZAGREB, 7. Radičevi pristaši skličejo jutri zborovanje. Svojim izvoljenim poslan* cem bodo predlagali, da se ne udeležijo sej ustavodajne zbornice v Belgradu, temveč da ustvarijo posebno ustavodajno zbornico za Hrvaško, ki naj proglasi hrvaško kmečko re, publiko. Belgrajska vlada je radi tega ukre, nila stroge ukrepe.
HalniKli predsednik avstrijske rtpubllke
DUNAJ, 9. Po večkratnem brezuspešnem glasovanju, je izvolila danes avstrijska zve, zna skupščina za predsednika republike dr. Hainischa, ki je navaden privaten človek in gojitelj gospodarskih znanosti. Hainisch je dobil 129 glasov. Socialni demokrat Seitz pa 85 glasov. Hainisch je koj po izvolitvi prise, gel, da hoče ostati zvest republiki.
TRIKRATNA BREZUSPEŠNA VOLITEV PREDSEDNIKA AVSTRIJSKE REPUBLIKE
DUNAJ, 8. (L. W.) V zadnjem trenutku so si krščanski socijalci zbrali kot predsed, niškega kandidata za republiko odvetnika Kienboecka. »Arbeiter Zeitung« pravi, da je ta kandidat skozi in skozi monarhist in naj, večji sovražnik ujetiinjenju Avstrije z Nem, čijo; radi tega ne bo izvoljen predsednikom republike. Včeraj opoldne se je vršila voli* te v. Volilo se je dvakrat brezuspešno, kajti noben kandidat ni dobil potrebne večine. Danes ob 6. zvečer so se volitve vršile v tret, iič in so ostale še vedno brezuspešne. Pri* hodnje volitve predsednika republike se po, novijo jutri ob 4. popoldne. Kot novega kan, didata se predlaga dr. Hainischa, kateri je precej znan po svojih socialnopolitičnih štu, dijah.	__________
Dunajski kovinarji zasedli tovarno
DUNAJ, 7. (L. W.) Delavci predilnice Pollack in Sohne so zahtevali povišanje pla, če. Ker lastnik ni pravočasno ugodil njihovim prošnjam, so zasedli tovarno. Uvideč neva* ren položaj je gospodar sklenil z delavci po, godbo in tako je bil končan nevarni spor. Stavkarsko gibanje in velika nezadovoljnost med kovinarji narašča od dne do dne. Šest tisoč kovinskih delavcev je zapustilo tovarne in le dva tisoč so jih pregovorili lastniki, da nadaljujejo delo. Domes, tajnik kovinske zveze se je izrazil, da se vrši v četrtek odlo, čilna konferenca z industrijalei. Pravi, da je stavka neizogibna.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V NEMČIJI.
BERLIN, 7. Pričakujemo skorajšnjo stavko železničarskih delavcev. Voditelji železni* čarske zveze Nemčije so izjavili pred par dnevi, da bodo železničarji začeli takoj stav, kati, ako ne ugodi vlada zahtevam železni* čarjev, ki zahtevajo povišanje mezde.
LIPSKO, 8. Petnajst tisoč delavcev je na, stopilo stavko v svrho izboljšanja mezde in uvedbe potrebnih gospodarskih in socijalnih delavskih ustanov.
PREMOG GORNJE ŠLEZIJE.
BERLIN, 8. Medzavezniška komisija je odobrila nov dogovor, ki velja za dobo treh mesecev glede izkoriščanja rudnikov Gornje Šlezije. Na podlagi tega sporazuma dobi tretjino izkopanega premoga Češkoslovaška, ki bo oddajala rudarjem potrebna živila in /i,t plačevala polovico dopolnilne kvote. Dve tretjini premoga dobi Nemčija.
mistični kongres se bo vršil o Viore&iu
FIRE.NZE, 9. Kongres Italijanske socijali* stične stranke, kateri se bi moral vršiti v Fi= renzah, se sestane v Viareggiu, ker se branijo lastniki florentinskih gledališč odstopiti po= trebne prostore, najbrž pod pritiskom floren? tinske občine. V Veareggiu so kongresni pro* stori pripravljeni v gledališču Politeama.
SESTANEK VODSTVA ITALIJANSKE SOCIJALISTIČNE STRANKE.
RIM, 9. Člane strankinega vodstva se po* življa, da se udeleže sestanka, ki se vrši v Rimu 14., 15. in 16. t. m. Ker se bo razprav? ljalo o jako važnih vprašanjih, naj nihče ne manjka.
PROTI PODRA2ENJU KRUHA.
RIM, 9. Parlamentarna skupina je začela v zbornici najostrejšo opozicijo proti zakon* skemu načrtu glede zvišanja krušnih cen. — Proletarijat mora podpirati socijalistične po* slancc, da uspešno razvijejo tozadevno akcijo v zbornici. Strankino vodstvo poživlja vse sekcije in gospodarske organizacije, da pod; pirajo to delovanje svojih poslancev v parla* mentu, kateri tolmačijo voljo in potrebe de* lavnih mas Italije.
NADALJEVANJE STAVKE AVSTRIJ* SKIH DRŽAVNIH URADNIKOV.
DUNAJ, 9. (L. W.) Stavka državnih urad; nikov nadaljuje. Vlada grozi raje z ostavko, kakor da bi popustila. Spor med lastniki in kovinskimi delavci je poravnan. Industrijalci so sklenili, da zvišajo kovinskim delavcem mezde za 50 odstotkov. Potemtakem bo zna; šala njih minimalna tedenska plača 1400 K. Vsled pomanjkanja dela je bilo odpuščenih 7000 delavcev. Več tovarn bo moralo ustaviti obratovanje radi pomanjkanja surovin.
VELIKANSKE SLEPARIJE OGRSKEGA MAGNATA.
DUNAJ, 8. (L. W.) Dunajska policija jr aretirala ogrskega magnata, bivšega guber; natorja komitata Bacs;Bodrog, Julija pl. Sze* mosoeja, ki je potom hazardne igre v enem samem večeru izvabil nekemu mlademu du* najskemu industrijalcu 28 milijonov kron. Prejel je od slednjega sedem menjic za dva milijona dinarjev in jih opremil z napačnim jugoslovanskim žigom, da bi imel pri iz; menjavi čim večje dobičke.
BOJNO SREDSTVO FRANCOSKE DEMO* KRATIČNE BURŽUAZIJE!
PARIZ, 7. K zadevi sodrugov Vergeat, Lepetit in Lefevre, ki so tako nesrečno po* gmili na svojem povratku v Francijo, potem, ko so izpolnili v Rusiji svoje poslanstvo kot delegati francoskih komunistov, objavlja ko; munistični list »Vie ouvrier« sledečo okrož* nico glavne policije, naslovljeno pred časom na obmejno policijo:
»Manjšinska sindikalista Vergeat Jean in Berthe Frangois imenovan I epetit — zadnji pristaš anarhistične zveze, sta prešla črez švicarsko mejo.
Nihče od njiju ni preskrbljen s potnim H; stom v Rusijo, kjer se sedaj nahajata. Povoda je za bojazen, da bosta ob svojem povratku prinesla denaine fonde za boliševiško pro; pagando. Podvržite ti dve osebi skrbni pre* iskavi. naznanite nam njih prihod na naše ozemlie in smer njihove poti.
Enaki ukrepi veljajo za Raymonda Lefe; vrea, člana A. R. A. C., za Alfreda Griota, imenovanega Rosmer, tajnika lista »Vie ou; vrier«.
Vsi ti individuji so že zapustili Rusijo, preskrbljeni z boljševiškimi potnimi listi in so na potu v Francijo čez poljsko ozemlje. Nosijo sabo velike svote denarja in toza; devne dokumente za revolucij onamo propa* gando v Franciji.«
»SVOBODNA« DRŽAVA GDANSKO.
GDANSKO, 7. Ustavodajna zbornica je včeraj izvolila vlado svobodne države Gdan; ske. Po glasovanju za izključitev obeh socija; lističnih strank in poljske stranke ter za spre; membo ustavodajne v zakonodajno zbor; nico, ki bo nosila ime »Volkstag« (ljudski zbor), je bil sedanji župan Saon izvoljen predsednikom senata. Nato je zbor prešel na izvolitev senatorja, seve pri odsotnosti goriimenovanih strank. ,Novi senat je sestav; Ijen izključno iz pristašev konservativne in centrumaške buržuazije.
.	_	K'..
Tako izgleda svoboda »svobodnih'* držav in mesi, katere r-c se porodile iz demokratičnih sklepov pariške mirovne konference in jih čuva sedaj Zveza narodov.
! Enako svobodo uživa ozir. bo uživala Reka. Samovolja ! je porodila to svobode. S samovoljo posameznih političnih in bančnih skuipin padejo tudi ta »svobodna mesta in države«.
IZ SOVJFTSKE RUSIJE
(»ROSTA—WIEN«).
Ljudski blagor.
Po naredbi sovjeta ljudskih komisarjev se raztegne določbe ljudskega komisarja gleda delavskega zavarovanja tudi na vojaške ustanove in uredbe.
Statistik« Moskve.
Glasom zadnjih statistik je znašalo število moskovskega prebivalstva v mesecu avgustu 1.100,000.
Gospodarska obnova.
Sovjet dela in obrambe je sklenil, da se čimprej začne z delom v svrho napeljave elektrike po deželi in enakih inženjerskih naprav.
Za mladino.
Po vsej Rusiji se je vršil »teden otroške pomoči«. Ob tej priložnosti je bilo otvorjenih mnogo otroških vrtcev, domov in šol, ki so obdarili otroke s knjigami, obleko in drugimi potrebščinami. Večje organizacije so obdarile tudi matere številnih otrok.
Rdeči Krim.
Frunce, zmagovalec Wrangela, piše v listu »Izvestja«, da se normalno življenje na Krimu zopet povrača. Povsod so že organizirani revolucionarni odbori, kateri zavze-m- j1) do novih volitev mesto red.iih sovjetov. Bivši Wran-i -*ovi uslužbenci se stavljajo z največjim veseljem na raz-’ f go novim oblastim in se veselijo nad mirom in redom,
1 e zavladal na krimskem polotoku. Prebivalstvo je so-tskim oblastim in rdečim četam jako naklonjeno. Giedc prehrane je položaj na Krimu povsem ugoden. Plen rdeče armade je velikanski Ogromno število tren-skih in motnrskih vozov in telefonske opreme je padlo v roka naših zmagoviti}, vojakov. Palače ic vile ob južnem krimskem obrežju so jako ugodne za otroške kolonije in delavska zdravilišča. V »vrho proučevanja tega vprašanja je ljudski komisar javnega zdravstva, Semaško, že odpotoval aa Krim, kjer se bo bavil skupno z v to svrho dolo-čeno komisijo z zdravstvenimi pogoji te pokrajine.
12 STRANKE
STRANKINO ZBOROVANJE.
Sodruge vabimo, da se udeleže današnjega nadaljevanja strankinega zborovanja polno; številnejše, kakor zadnjikrat. Zborovanje se vrši v veliki dvorani Delavske zbornice. Pri; četek točno ob 20. uri. Dnevni red: Sporočila. * • *
Predvčerajšnje zborovanje je bilo izpol; njeno z govorom sodr. Passiglija, zastopnika Socijalistične;komunistične frakcije in z iz; volitvijo delegatov na strankin kongres. Ugo; vori sodr. Passiglija proti radikalnemu oči; ščenju stranke, odnosno proti prelomu s so; cijalno demokracijo, so bili prazen zvok re; formističnih fraz. Zagovarjati danes edin; stvenost stranke, ko te več ni, je — anahro; nizem. Medtem, ko je v torek sodr. Bordiga, predstavnik Komunistične frakcije z argii; menti utemeljeval neizogibno nujnost odcepa od reformističnih elementov, vedno opirajoč se na marxistično doktrino, je sodr. Passigli stikal po knjigi svojih praktičnih izkušenj in pokazal na najmalenkostnejšo stran.
Po Passiglijevem govoru je bila diskusija o tendencah v stranki zaključena. Sodr. Ga; sivoda je prebral resolucijo komunistov, Pas; sigli pa ono socija!istov;komunistov. — Sodr. Oberdorfer je v imenu centristične frakcije, ki v Trstu sploh ne eksistira, podal izjavo, s katero je lepo, prijadral v vrste tudi —■» ko; munistov. Tako se je tu izvršilo udruženje — en miniature. Njegova izjava se naslanja na trditve, ki ne odgovarjajo resnici.
Pri volitvi delegatov za strankin kongres so tako združeni socijalisti*komunisti dobili 224, komunisti pa glas manj.
bati Milk
Konferenca slranluniji skupin tržošhesa in kriišKega okrožja
, Konferenca strankinih skupin tržaškega in ^raškega okrožja, ki se je imela vršiti prete; čeno nedeljo, je bila odnesena radi slabega vremena. Zato se bo vršila nepreklicno v ne* celjo, 12. t. m. ob 19 dopoldne v prostorih gospodarskega drurtva na Kontovelju. Pro; gram, o katerem se bo razpravljalo, je važen. Zatorej pošljejo svoje dlegate vse strankine skupine in naj se ie udeleže vsi povabljeni scr= drugi. Dobrodošli tudi delegatje kulturnih, strokovnih in gospodarskih organizacij.
Čitatelje opozarjamo na pismo Komuni; sdčne intemacijonale italijanskemu proleta* rij atu. Pismo je dokumentarne važnosti. Po; jasnjuje 'nam v krepkih besedah vzroke do; sedanjih neuspehov strankine borbe.
»Edinosti« v odgovor. Prod nekoliko tedni je dala »E-dinost« svojim čitateljem naslednji debeleffekani nasvet: »Varaj tlačitelja, kar ss le da,
Sveta pravica sužnja je {a!-;
Toliko na njen poziv, da podprem svojo trditev na zborovanju v Sežani s kakim konkretnim dejstvom. Na lojalno vprašanje — lojalen odgovor. Če bi ta kratek odgovor ne zadostoval, sem pripravljen dopolniti ga še s kakim dejstvom.	Alojsij Hreščak.
Zveza srednješolskih učiteljev za Julijsko Benečijo je na svojem včerajšnjem rednem zborovanju odposlancev vseh krajevnih odsekov ‘soglasno sklenila, da začnejo vsi srednješolski učitelji, z začasno izjemo komunalnih profesorjev v Trstu, s stavko v soboto 11. t. m., ako ne u-goda vlada najkasneje do 10. t. m., opoldne ekonomskim zahtevam, ki so bile predložene 11. novembra t. 1. Gibanja se udeležujejo tudi slovenski srednješolski učitelji.
V pomoč staremu in nesrečnemu sodrugu Zlobcu. Naš star sodrug Josip Zlobec, ki je pred leti ponesrečil na železnici, da je izgubil obe nogi, se nahaja v velikih stiskah in je brez dobrih nog. V Rojanu, kjer naš sodr. biva, se je ustanovil odbor, ki si je nadal nalogo, da zbere potrebno svoto denarja, da nakupi nesrečnemu sodrugu bodisi nogi bodisi mal voziček. Našim so drugo m polagamo na srce, da priskočijo na pomoč temu sodrugu s tem, da pošljejo mal prispevek imenovanemu odboru. Odbor ima svoj sedež v izobraževalnem društvu v Rojanu. Prispevke pa sprejema tudi uprava »Dela« in sprejemajo tudi <so-drugi, ki bodo nabirali tozadevne prispevke. ,Kdor more in ima srce za nesrečnega delavca, naj stori svojo dolžnost.
Spored Kumarjevega koncerta, ki se vrši jutri v Skednju je sledeči:
1.) G. Tartini: Sonata v G-molu. Tempo moderato, qua*i andantino. — Allegro con fuoco. — Largo. Allegro comodo. — (Vijolin s premljevanjen klavirja.) 2. Fr. Chopin: a) Impromptus v Fis-duru, klavir; b) Balada v As-duru, klavir. 3.) Ant. Lajovic: a) Mesec v izbi, samospev s spremljevanjem klavirja; b) Pesem tkalca, samospev s premljevanjem klavirja. 4.) L. v. Beethoven: Sonata v F-duru (Friihlmgssonate). Allegro. — Adagio molto espres-sivo. — Scherzo. Allegro, molto. Rondo, Allegro ma non troppo. (Klavir in vijolin). — Kratek odmor. — 5.) Fr. Chopin; »Etudes«. Es-mol, Es-dur; Edur; C-mol, As-dur. (Klavir). 6. Ant. Lajovic: Zacvela je roža. Samospev s sprem, klavirja. Iv. Gerbec: a) Idila. Samospev s sprem, klavirja; b) Zdrava Marija. Samospev s sprem, klavirja in vijolina. 7.) J. S. Bach: Arija na G-struni. Vijolin s sprem, klavirja; Fr. Schubert: Die Biene (Čebela), vijolin s sprem, klavirja; Karl Sancin (Kotalj): Pri zibeli, vijolin s sprem, klavirja; Paganini:	Capriccio (vijolino solo),
vijolin s sprem, klavirja. — Cene:	Vstopnina 4 L, se-
deži I. vrste 5 L, sedeži II. vrste 3 L, sedeži III. vrste 2 liri.
Delavske prireditve
„Ljudski oder" - Kontovelj priredi v nedeljo, dne 12. decembra t. I. ob 16. uri v dvorani »Gospodarskega društva14 svojo VI. veselico pod vodstvom sodr. Justa Martelanca s sledečim vspo-redom: 1. rSlava de!u“ Pl. Zajc (moški zbor). 2. „Rožmarin“ — E. Adamič, (ženski zbor). 3. »Naše gore“ — A. Forster, (mešan zbor). 4. „Ka-trica" — V. Mirk, (moški zbor). 5. „ Studenček" — H. Sattner, (mešan zbor). 6. »Nazaj v planinski raj, A. Nedved, (mešan zbor). — »Pot do srca", veseloigra v enem dejanju. — Pol ure po predstav ples. Med posameznimi točkami in k plesu svira godbeno društvo iz Proseka.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
»Ljudski oder« pri St. Ivanu ▼ dolini vabi na svojo prvo zaba^mo in podučno prireditev. Na programu je veseloigra v enem dejanju: Etbin Kristanova: Kdo je blažen? Nastopajo najboljšo moči. Razen tega bomo slišali nove moške in mešane zbore, katere bo proizvajal društveni pevski zbor. Nastopijo tudi najboljši naši ku-pletisti s humorističnimi kupleti. Velezabavno bo sreč-kanje, kjer bo vsak kdor kupi srečko, dobil dar.
Da bo ta prva naša prireditev vspela čim impozantne! e se posebej vabi bratska društva, da se polnoštevilno udeležijo te prireditve, ker tudi na ta načia bomo zbudili med ljudstvom zanimanje za naše dru.tvo, med člani pa pogum in navdušenje za društveno dela.
Čisti dobiček gre v korist kulturnim ustanovam našega društva. — Na svidenje v nedeljo dne 12. t. m. ob 16 v prostorih »Narodnega doma« pri Sv, Ivanu.
Za odbor: Anton Svab.
li daieBe
IDRIJA.
Tovariši rudarji! Dne 12. grudna 1920 se vršijo volitve v ^Rudarsko zadrugo". Treba je, da pokažemo pri prvjh volitvah kapitalističnemu razredu Italije, da se zavedamo, da smo izkoriščani in teptani. Obenem pa mu moramo tudi pokazati, da smo tesno združeni v mednarodni organizaciji. To dokažemo najbolj s tem, da gremo vsi na volišče in volimo tovariše, ki jih priporoča »Federacija rudarjev in gozdarjev". Ti možje so
Odborniki:
Vidmar Franc VI.,
Jurman Leopold IV.,
Ferjnnčlč Anton IV.,
Gantar Ivan 111.,
Poljanšek Tine Eržen Ivan IV.,
Kobal Anton V.
Tratnik Ferdinand,
Jurjavčič Ivan VI.,
Mlakar Tine,
Žakelj Matevž.
Namestniki:
Franko Franc, Hrovat Ivan H., Vončina Franc XX., Bevk Ivan, Vinkler Pavel, Strel Martin, Logar Anton IV., Sova Anton. Peternel Franc 111., Albreht Ignaci1', Eržen Franc VI., Poženel Pavel, Kosmač Anton I., Stajer Ivan, Reven Tomaž, Vidmar Luka, Golob Ivan, Koder Leopold, Kumer Ivan VII., Grum Anton, Lapajne Franc XV., Burnik Ivan II.
»Federacija rudarjev in gozdarjev" v Idriji
Odbor.
LOKEV.
Zabavni večer »Ljudskega odra«.
»Ljudski oder« v Lokvi je priredil v nedeljo, 5. t. m. bezplačen zabavni večer svojim članom, katerih število je padlo od lanskih 130 na 94 letošnjih. Vzrok temu znižanju je iskati predvsem v psihološkem dejstvu, da se vsako začetno navdušenje tekom časa ohladi; zato mora računati vsako društvo le z onimi člani, ki srečno prestanejo to začetniško krizo in preidejo pogumno preko trenutnega navdušenja v trdo in vstrajno delo. Naša podružnica je to svojo otroško bolezen po večini že prebolela, zato sme v 'svojem sedanjem stanu snovati načrte, ne da bi se ji bik) treba bati za njihovo uresničenje. Drugi, a nič manj važen vzrok je bil pa tudi ta, da je politična oblast sistematično ovirala obsežno društveno delovanje. Upamo pa, da bo tudi ta -vzrok kmalu odstranjen, in da bo oblast naše kulturno delovanje ne samo spremljala s prijateljskim očesom, ampak celo po možnosti podpirala. Storila bo s tem samo svojo civilizator-no dolžnEt.
Povrnimo se pa zopet k goriomenjeoi prvi letošnji podružnični prireditvi! Nevelika društvena dvorana je bila prenapolnjena, kajti veselice so se udeležili razun članov tudi njihovi družinski udje. Par uric zabavnega ve-čera je poteklo vsem prehitro. Moški zbor je izvajal Zajčevo »Slava delu« in narodno, »Oj dekle, kaj e'tak žalostno!« po Sch-.vabu harmonizirano pesemco. Mešani zbor je pel Ocvirkovo »Le pevaj!« in Aljaževo »Ne zveni mi.'« Najbolj je ugajala »Slava delu«, ki se je morala na spk.šnc zahtevo ponoviti. Lokavci so vneti pevci; zato je nevarnost, da bi v srvoji gorečnosti preveč peli in se premalo učili. Konecletna veselica bo dokazala, v koliko je ta strah ©pravičen. Pohvalno pa je treba že zdaj omeniti njihovo pevsko disciplino; lokavsko petje se odlikuje po svoji preciznsti tudi takrat, kadar drugače pev-sk materijal ni povsem kos svoji nalogi. Sicer pa nihče ne pade učen z neba: nekoliko vstrajnosti in dobre volje nas privede nedvomno do lepih vspehov.
Lepo je izvedla gčna. Milka Srebotnjakova svojo nalogo — »Jeftejevo prisego«, precej »srednje« pa je izpadel duet za gosli. Umetnikov za enkrat rajši ne izdam — toda dobro voijo imata. »Bo že, bo že«, je rekel oni, ki je kostanje pekel.
Dramaiski odsek je nastopil s Š tokovi n* > Mutastim muzikantorii«. Našemu »mutcu« pa ni manjkalo besed — skoraj jih je bilo malo preveč. Tudi talenta mu ne manjka — tega ni bilo sioer preveč — toda res je, da Mirko Srebotnjak ni le naš vneti predsednik, ampak tudi naS najboljši diletant. »Muzikantu« ob 'strani je tudi Katrica rešila svojo nalogo zelo dobro. Vse druge uloge so manf-še, a izpeljane so bile z neko gotovostjo, tako da je bila vsa igra lepo organsko zaokrožena. Tudi tempo igre je bil burki primemo vedno tekoč, nikjer jecljajoč, ob koncu igre se je zibal celo v galopu. Tako je »švignila« vsa igra mimo gledalcev skoraj malo prehitro in marsikdo bi rad ob koncu še posedel kako minuto v prijetnem razpoloženj j.
Tako je minil prvi zabavni večer letanje sezone za vse prav častno in ta krasen vspeh bo gotovo v spodbujal podružnico k nadalinemu pridnemu delu.
ŽAGA.
Danes živimo v časih v katerih se tepta pravico javno ic to še od oblasti, ki so postavljene pravico vspostav-ljati. Dne 30. novembra je peljal sin našega župana s tremi konji voz drvi v Bovec. Na mostu, ki pelje čez potok Boka, pridrvi kot satan, za njim vojaški avtomobil in trči z vso silo v voz in ga prekucne čez most, <z voznikom in konji vred. Še avto j® skoro šel čez ograjo. En konj je bil ubit, eden težko ranjen in enemu se ni zgodilo ničesar. Sin župana je bil težko ranjen; ima vso glavo ranjeno. Zdravnik je izjavil, da ima upanje da okreva. Vprašamo kdo je kriv? Mar voznik, kot pravi srpeniški brigadir, ki :.!cri vse mogoče 'samo da zagovarja svoje pristaše? Vprašamo naše oblasti, ali je poslalo nam o-rožnike da bodo naše ljudi spravljali v nesrečo, ter zagovarjali neumestne dirke polznorelih šoferjev in ser-žentov? Mi zahtevamo prav odločno od oblasti, če ne more drugega ukreniti, naj poskrbi, da bomo vsaj na državni cesti varni življenja! Most, kjer se je nesreča zgodila, je širok dosti za tri avtomobile. Gospodje, ki komandirate, kje ste? Pustite smrčanje pri miru in glejte na red v aežeii! Če smo vaši državljani, preskrbite aam vsaj varno pot na državni cesti.
Ko pogledamo v naši ljubi Žagi, proti naši »Drrohli«, ki je bil gozd ponos nas Žagarjev, vidimo z žalostjo nekatere parcele, ki kaJejo gola rebra kot bi hoteli tam napraviti pašnike. Vprašamo občino, vprašamo našega gozdarja, ali je to pravo? Gospodje redu in postave, glejte na vašo dolžnost; glejte na podjetnike kaj z gozdovi počenjajo. Ali se sme sedaj res vsaka pegodba kršiti? Možje občine in postave v gojzdu, glejte, da se naše gozde ne uniči, na to glejte gospod gozdar in ne samo na kozjerejo, ki je nam koristna. Če vam niso koze prav, preskrbite nam pa krave, Vam bomo zelo hvaležni. Mi upamo, da boste gledal na gozd kot rajni Pavletič.
Zavoljo omenjenih 70.000 lir, gospodje pri občini, smo mi videli odlok od deželnega odbora, a mi nismo vedeli kaj ste vi poslali na deželni odbor. To nam zadošča. Sedaj smo na jasnem kaj je z denarjem.
Gospodični učiteljici ali njenemu zagovorniku pa bodi pripomnjeno, da je isto zagovarja! zastonj, k- ie omeni!, da se ista ni trudila za to mesto. En naš pc^zupan, je še sejo zaključil zavoljo tega, ker spi oh niso marali radi nje, še govoriti ne. Dosti jasno so torej pokazali, koliko jim je zanjo. ZagovorrJče, ali si mlado ali staro, nam je vse eno. Veš da je ta gospodična v Bovcu, mogl i dobiti 'sobo, pri neki svoji prejšnji sovrstnici, le s karabinjersko pomočjo in po ukazu županstva. Toliko se Vam oznani in upam, če ste navdušeni oglasite se še kaj v teti »f -diaiosti«. Vdrugič, že še kaj povemo, če nam ne bo kaj Pr*'°-	V*č	občiaarjev.
BOVEC.
Pred štirinajstimi dnevi, je objavilo naše tajništvo v »Deiu« vest, kjer se naše ljudstvo svari pred izdajstvom svojih sobratov. V isti notici smo omenili tudi slučaj Me-terka v Lozu. Ker nam pa naši odborniki v Čezsoškem
Logu, ki so nas iniermirali, ne morejo dokazati sedaj resnice in se je dokazilno pismo zgubilo, preklicujemo Sedaj kar smo v istem omenili namreč, da je ovadil J. Berginec Jožela Melihna Manča iz nevošljivosti.
Naše odbornike in zaupnike pa opozarjamo tem potem, da hočemo mi zrn ir a j vedeti le resnico; drugače ne vpeštevamo ničesar več. Nevošljivosti ne sme več biti med delavci; vsak naj si svoj kruh zasluži kakor bolje more in zna. Če ima en sodrug boljši kruh ko drugi, mu ie drugi že nevošljiv! To obsojamo mi najstrožje! Delavci, dokler bodete eden drugemu nevošljivi, ne dosežete ničesar!
SKOPO.
Naši veliki županje po Krasu padajo od dne do dne v večjo sramoto in izgubljajo zaupanje pri ljudstvu. Sami so krivi. Pred meseci se je odigral lep slučaj v Štanjelu. Zupan je imel aprovizacijo v svojih rokah. Razdeljeval je sladkor po 9.40 lir kg. Čez par dni je pa šel neki mož na pristejno mesto, da poizve za ceno sladkorju. Izvedel je, da je bila naložena županu cena po 7 Kr kg. Torej je imel 2 liri in 40 atot. dobička pri vsakem kg. Ak« pojde tako naprej si bo lahko zgradi! mož še eno hišo zraven sedanje, ki je tudi zgrajena z vojnimi dobičii. Debro bc, ako se bomo prekrižali kadar pejdemo mimo nje.
Drug slučaj se je zgodil pred 14 dnevi v Tomaju. Mož od aprovizacije je spal pri aprovizaciji in si privaral to cele polne vreče aprovizacije. Ljudje so spoznali to šele ko so ga prišli krepiti. Ubcgi občinarji so pa prosili oko-lu za sladkor. Pri nas v Skopem pa tudi ne zaostajamo za drugimi občinami. Pred dnevi se je delil pri nas sladkor pc 15 lir kg. Radi bi vedeli aH mera biti c ena res taka in koliko ima trgovec Živic pri njem dobička. V Trstu je sladkor po 7 lir kg, pri nas pa po 15 lir. Čudno, zares čudno. Ali si hoče kdo tudi pri nas palače graditi?
Iz dežele nam prihajajo hude obtožbe proti onim, ki imajo aprovizacijo v rokah. Tozadevne pritožbe smo vse poslali na generalni civilni kemisarijat v Trstu. Ako so stvari, ki o njih naši sodrugi pišejo, tedaj bomo videli kmalu lepe reči, ako se bo hotela oblast	za	rev-
no ljudstvo.
PRESTRANEK.
V petek 3. t. m. se je ustanovila pri nas organizacija poljedelskih delavcev, katerej so pristopili vsi uslužbenci tukajšnje kobilarne. Izvoljen je bil sledeči odbor: Slavec Leopold, Orehek 60; Malncriič Anton, Matcnjavas 40; Žitko Ivan, Orehek 39; Milavc Anton, Prestranek 10; Milharčič Ivan, Slavina 30. Organizacija je prijavila svoj pristop tržaški delavski zbornici in splošni zvezi poljedelskih delavcev v Bolonji. Svojo prvo nalogo je izvršila s tem, da je vložila ca civilni komisarijat v Trst spomenico glede pridobljenih pravic delavstva pod prejšnjo upravo. Novim tovarišem in novi bojni orgnaizaciji želimo največje vspehe.	•	,
MEDANA.	-
Pri nas imamo lepo število vojnih invalidov. Ti invalidi pa, mesto, da bi bili složni, so «i drug drugemu neprijazni. Našim invalidom, med katere spadam tudi faz, bi priporočal, da se združimo v to, da dosežemo česar danes deloma po svoji krivdi nimamo. Dovolj smo trpeli. Poskrbimo, da nam bo bolje. Združimo se.
MILJE.
Vodstvo stavbinske organizacije v Sv. Barbari poživlja vse kamnoseke in kamnolomake delavce (cavaiori) na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, 12. t. m. v dvorani Hrevatinov. Razpravljalo se bo o spomenici katero j« vodstvo sklenilo v seji z dne 3. t. m. Navedeno spomenico se čimprej predloži gospodarjem kamnolomov aalffltt občine Ni nam bilo več mogoče, da bi odlašali z reviz^ jo stare delovne pogodbe, kajti življenske potrebščine postajajo danzadnevom vedno dražje in sedanje mezde delavcev ne morejo nikakor zmagovati vedno naraščajoče draginje.
Novo delavsko pogodbo so že predložili tudi delavci tvrdke Maaani, oni ie Ankarana, ki so zaposleni pri stav-binski zadrugi in slednjič tudi oni iz Dekanov, ki so u-službeni pri tvrdki BianchL Raaun povišanja plač zahtevajo navedene spomenice tudi imenovanje notranje komisije in zaupnikov. Zavedajoč, da so te zahteve minimalne, so delavci pripravljeni na vsako borbo, da si izvo)ujejo delavsko zmago. Na imenovane pogodbe mrajo gospodarji odgovoriti v teku 15. t. m.	_______
tfičii kulturni svet
Vsi oni nLjudski odri“, ki so prejeli nabiralne pole za tiskovni sklad „Deia“, so naprošeni, da vrnejo iste z nabrano vsoto prej ko mogoče.
Tajnik.,
Ljudski oder Opatija ima v nedeljo dne IZ t a. v društveni dvorani svoj izredni občni zbor. Dnevni red: poročilo tajnika, volitev odbora, poročilo o članarini, pristop novih članov in izjava oblasti glede našega delovanja. — Upamo, da ne bo nihče manjkal.
„Ljudski oder- Idersko, ustanovljen dne 8. t. m., prične 18. t. m. svoje redna delovanje. Istočasno daje odbor na znanje, da želi kupiti rabljen harmonij ali glasovir v svrho pevskega pouka. Kdor bi bil pripravljen ponuditi, naj se' obrne do soJruga Manfreda 1 ranča, — Idersko.
St. Andrež, Vrtojba, Podgora, Sežana. Pri-hodji teden, ker je tajnik na potovanju.
„Ljudski oder* pri Sv. Ivanu - Sovranišču vabi vse svoje člane jia sestanek, ki se vrši v soboto, točno ob 20. uri.___________________________
Razili pttk ■ iia pil aoi g pii
Kaj so boljševikr?
A: »Roparji so, morilci, pijana krvoločna drhal itd.«
B: »Zavedni delavci so, poljski in tvomiški, z visokim idealizmom prepojeni, pravični bo« jevniki za blagor človeštva.«
Kaj bo z boljševiško Rusijo?
A: »Propala bo, zadušila se v krvi, v klanju in nemoralnosti.«
B: »Najnaprednejša država na zemlji po* stane, kjer bo veselje živeti.«
Dobro, zdaj smo pa gotovi. Jasno je kot beli dan, da so nam ti odgovori presekali gordijski vozel, in zdaj držimo dva kosa ko* nopca, po enega v roki in bulimo z očmi va* nja, češ, kateri repek bi bil pravi.
Kako to pride, da čujemo o enem in istem socijalnem pojavu dvoje naravnost si na* sprotujočih sodb? Ravnali smo po starem slovenskem pregovoru: Da se resnica spozna, treba čuti oba zvona. Ali to ne zadostuje. Se dalje moramo seči in se vprašati, nele kaj smo čuli, temveč tudi kdo nam je to povedah To je, njegovo ime nas ne zanima sicer, pač pa nas zanima, kakšnemu družabnemu razredu pripada mož.
V gorenjem slučaju nam je odgovore A podal bogat buržuazijec predno je stopil v avtomobil, da se popelje k borzi; odgovore B pa v delavski zbornici organiziran delavec, predno ie nevoljno odšel na lOurno tvocniško delo. Dobro, zdaj že vidimo za katerim gr* mom tiči zajec. Ali preizkusimo dalje.
V mestecu se ustanavlja konsumna zadru* ga. Pojdimo torej do prvega »trgovca«, on je v takih stvareh kompetenten, pa vprašajmo ga, kaj sodi o tem pojavu.
»Kaj sodim?« pravi mož in si pogladi pod* bradek: »Sodim, da bo vse skupaj kmalu pro* padlo. In to je tudi prav, ker ni zgrajeno na
men, tv. oecemofa
podlagi svobodne trgovine. Da bodo ljudje tamkaj ceneje kugovali, pravite? Kajpak! In če tudi, potem pa bo blago že tako.«.
Prav, obrnimo se do delavca, pa imamo od/ govor: »Kaj mislim o konsumni zadrugi? Ča* je bil, da se je vendar enkrat ustanovila. Tako pridemo iz rok trgovcev, teh oderuhov in navijalcev cen. Le da bi povsodi tako nare* dili, in to kaj kmalu.«
Vidiš ga vraga! Sicer pa smo vedeli to ie vnaprej. Trgovec in delavec pripadata in se očitno priznavata tako različnima družabni* ma razredoma, in zagovarjata tako različne gospodarske koristi, da drugačnih odgovorov nismo pričakovali. Toraj pojdimo preko tega in vzamimo časopis v roke. Zove se »Pravica«
— dnevnik za slovensko ljudstvo. Pričnimff kar pri zadnji strani, tam med oglasi. Evo:
»Svoji k svojim! Trgovec-----------------prodaj«
vino, olje, jesih itd.«
- »Otvoril sem prodajalno jestvin —----------------
Svoj k svojim!«
Ali to so oglasi, naročeni in pošteno pla* čani. Poglejmo v list, ki zagovarja interese ljudstva. Evo zopet članek o »narodni trgovi* ni in narodnih trgovcih.« In tu je stavek: »Dvigniti moramo našo narodno trgovstvo, podpirati naše narodne trgovce, ki so tako va/en član našega naroda, na tej točki, da je z njihovim propadom naravnost ogrožen ob* stoj naše narodnosti itd.«
Čakaj! To bomo nesli onemu delavcu.
»Tu mož, berite! Kaj pravite?«
»Seveda gospodom pri »Pravici« je več za obstoj 100 kramarjev negoli 10.000 delavcev, četudi so Slovenci. Le berite naš list, pa se vam bodo odprle oči.« In »njegov« list piše tako, kakor govori on. Pa vprašajmo uradni* ka. Evo odgovor:
»Konsum? Me ne zanima, to je stvar moje soproge.«
Dobro, idimo k nji.
»Konsum? Da, čula sem; tudi da bo ceneje tam. Ali fino ni, veste. Same delavke in kme* tiče, hm! Raje dražje plačam, pa sem bolje postrežena.«
V	čim obstoja ta »bolje«, nam ne zna pove* dati. Vemo pa sedaj, h kašnemu razredu se gospa prišteva.
Toraj kratko rečeno: Vsi ljudje so govo* rili s svojega razrednega stališča; kateremu razredu je ta ali oni pripadal, taka je bila nje* gova sodba in obsodba o gotovem socijalnem pojavu. Oziroma, kakor v zadnjem slučaju (uradnikova soproga), kateremu razredu mi-In sodbe so bile rezke, ekstremne, naspro^ In sodbe sobi le rezke, ekstremne, nasprotujoče si direktno. Srednje poti ni ubrala no* bena. Nikjer nismo čuli treznega pretehta* nja vseh okolnosti, ki govore za novi pojav ali proti njemu; češ, to mi pri tej stvari ugaja in zato naj se ohrani, ono mi ne ugaja in zato naj se izpopolni. Ta vidi samo solnčoe strani, oni le senčne. Slepi nas vseh: razredni pred* sodek.
Če smo delavci, ne pomislimo niti za hip, da bi moglo biti v naših delavskih socijalnih napravah, pojavih in stremljenjih kaj, kar mogoče ni prav. kar potrebuje mogoče po* prave, revizije, ker bi drugače škodovalo skupnemu razvoju človeškega rodu. Če ste buržuazijei, tudi ne dvomite za hip, da je se* danji socijalni red najbolji, da ga je treba le očuvati in ohraniti, in ne pomislite niti za hip. da ce je velik del današnjega gorja izcimil ravno iz dosedanjega socijalnega reda.
In vendar je treba enemu in drugemu, da iz drvenja časa iztrga šiloma kratek hip. ter se zamisli in skuša neodvisno od svoje r*z* redne pripadnosti ustvariti si sodbo, ki je ne bo pregrinjala megla razrednega predsodka. Potrebno je, da spoznamo pravo pot, ter jo zasledujemo potem čimbolj odločno, do one* ga hipa, ko se nam bo po prvih znamenjih zopet zazdelo, da nekaj ni v redu.
H. Spencer meni, da je razredni predsodek »ravno tako nekak refleksni egoizem kakor predsodek patrijotizma.	%
Razredni predsodek nam zastira pogled, da pravilno spoznavamo in pravično pretehtamo razne socijalne pojave, kakor to dela patrijo* tično čuvstvo, oziroma nacijonalizem. Ali kakor je nacijonalizem do gotove meje do* sedaj še potreben, tako ima tudi razredni predsodek svoje dobre strani poleg obilo slabih.
Videli smo, da rodi patrijotizem ono pre* potrebno navdušeno sodelovanje pripadnj= kov enega naroda, ki je osobito važno za kul* turni napredek istega. Tako pa je tudi faz* zredna zavest prepotrebna, da ohrani dotič* ni razred v svoji celoti pred razpadom ter ga vodi v bedbi proti drugemu razredu. Naši proletarski listi povdarjajo povsod »zaved* nega delavca«, z nezavednim proletarijatom seveda nočemo imeti nič opraviti. Zaveden proletarec pa je oni, ki živo občuti razredno zavest. Do sem je vse prav. Škoda prične le tam, kjer ta razredna zavest postane predso* dek, ki ne Toči stvari od osebe.
Kakor patrijotizem, tako prehaja razredna zavest tudi preko ojnic, mora prehajati, ker taki so zakoni narave m zahteve razmer, ki so se skozi stoletja porodile. En razred pose* ga, oziroma je skozi stoletja posegal v pravi* ce drugega. Bolje organizirana, z materijal* nimi in duševnimi sredstvi bolje opremljena buržuazija je vedno agresivno nastopala na* pram proletarijatu. Slednjič se je ta vzdramil, organiziral, vzbudil in vzgojil v sebi močno razredno zavest in sedaj vrača agresivnost z a(gresivnostjo. Manj opremljen z materijal* nimi in duševnimi sredstvi se tem bolj na* slan j a na število pripadnikov, na maso. Boj je napovedan in se bije brezobzirno. V takem boju je človeku, ki razredno pripadnost jako čuti, naravnost nemočno pravično soditi o socijalnih pojavih. Vendar eno je vsekakor možno. Toliko moremo in moramo namreč razredni predsodek vendarle izločiti, da nam bo mogoče ločiti osebe od stvari.
T oliko nas razredni predsodek vendar ne sme preslepiti, da na primer že v vsakem bun žuazijcu vidimo »krvoločno zver«, ali pa da buržuazijec v vsakem delavcu že gleda »raz* boinika« in sužnja. V tej smeri bi se moral tudi vršiti razredni boj. Seveda je v praksi često drugače.
Ali za pravično socijalno sodbo je neob* hodno potrebno, da izločirolo kakor nacijo* nalno čuvstvo tako tudi zavest razredne pri* padnosti, ter se postavimo na višje občečlo* veško stališče. Le taka sodba ima potem pravo vrednost in veljavnost.
Za Tiskovni sklad »Dela
Nabrala dne 28. novembra v Saležu scdružica Zofija Pegan med mladimi sodrugi in sodružicaml „da bomo tudi mi enkrat zaplesaii na kont ohceta*:
L 42 — f Gabr vski fantje, ker |e vladala med sodrugi obča veselost L 20, sodrugi DimniC iz Nabrežine L 10, akerk Josip L 5, Milič Angelj L 4.
Skupaj.......................................L	8l‘—
Zloženo na veseli svatbi Josipa in
Anice Gri anc................................w	25 —
Nabral sodrug Škerk Ivan ob priliki pogreba sodr. Markuža Ivana iz Gabrovca pod geslom: .Zgubili smo so-druga in da počasdmo njegov spomin, spomnimo se našega lista, edinega našega glasila; stari sodiugi legajo v grob; oni, ki ostanejo med živimi, naj gledajo, da druge obudijo": omizje male družbe Furlan L 10; po 2 L:
Kraj Fr., Kralj Rud, Taučar Jakob.
Tomažič Anton, Cernjava Mihael, Ver-ginela Josip, Furlan Anton, Košuta Josip, gostilničar, Brištik Franc; po 1 L:
Blažina Josip, Čern;ava Karl, Macarol Jakob, Blažina Franc, Verginela Karl,
Furlan Peter, Kralj Josip, Rustja Anton,
Blažina „ Karl, Blažina An'on, Škerk Ivan. Cernjava Arton, Guštin Josip,
Taučar Josip, Tence Emilija.— Skupaj . „ 43 — Iz razdelitve za kulturne namene jre-moženja razpuščenega društva »Bratska
sloga" v Saic^u .	 „	50’—
Nabrano pri politični sekciji Cerkno:
Kačin Martin, Jereb Anton (starejši),
Selik Andrej po L 5; Bevk Iran, Čelik Franc, G«n'ar Tomaž, Oblak Jernej,
Bevk Jože, Svetičič Peter, Vont ina Josip,
Koke! Matevž po 2 L. — Skupaj . . „	35-
Skupaj . Prej izkazanih
L 234-„ 8987-35
Skupaj. . . L9221'35 Manj dar Josipa Tratnika, priobčen v št.
69. z dne 8. nov., ki je za druge namene L 12 —
Ostane . L 920935
Avguština, Stokelj Ivan, Curk Alojzija, Štran-car Metod, Bajc Alionz, Kalin Leopold, Poniž Ema, Krapež Rozina, Kovač Marija, Krapež Marija, Paušler Anton, Česnik Ana, Lah Alojzij, Stckelj Karol, Štibilj Viktorija, Štibilj Peter, Badalič Fani, Badalič Jcžef, Jejčič Kristjan, Vidmar Roza, Božič Roza, Štor Ivana, Štor Marija, Bratina Antonija, Čermelj sTerezija, Cigoj Emilija, Schein Julija, Jazbar Marija, Bizjak Marija, Kompare Ivana, Istenič Ivana, Krasna Pclcnija, Zorn Marija, Krajnc Antonija, Pelhan Matilda, Lemut, Marija, Curk Justina, Vidmar Ivana, Krečič Alojzija, Čermelj Jožefa, Žigon Fani, Vidmar Marija, Bolčina Elizabeta, Krasna Marija, Krasna Ivana, Stibilj Irana, Novak Emilija, Sever Alojzija, Kravos Angela, Lokar Antonija, Curk Marija, Trčelj Marija, Vrčon Marija, Curk Terezija, Brecelj Justina, Ferant Alojzij, Valič Leopold, Kovšča Gašpar, Samec Ivan, Samec Alojzij, Črnologar Rafael, Furlan Franc, Cigoj Franc, Slejko Ivan, Curk Anton, Bratovž Ivan, Batagel Liberat, Kokošar Filip, Cergolj Jožef, Vidmar Filip, Vidmar Amalija, Turk Fani, Bizjak Julija, Kikoč Ivana, Praček Marija, Črnigoj Fani, Pregelj Katarina, Samec Jožef, Krašna Anton, Inamc Jožef, Nusdorfer Franc, Bajc Gregor, Samec Jožef, Fegic Al-fcns, Fegic Jožefa, Bačer Ivan, Brož Alojz, Brecelj Anten, Kaučič Jožef, Bolčina Anton, Samec Jcžef, Vidmar Johan, Črnologar Ferdinand, Hvala Ignac, Žigon Karol, Samec Vinko, Škrl Ciril, Batič Anton, Batič Štefan, Bajc Alcjzij, Kette Anton, Kumar Ciril, Krečič Anton, Stibilj Matevž, Žvokelj Anton, Žvokelj Alojzij, Kokelj Štefanija, Faganel Antcnija, Žige n Ana, Kompare Viktorija, Baučer Viktorija, Dratfin Marija, Semič Marija, Soban Roza, Žigon Roza, Scban Jožefa, Kalin Matilda, Kodelja Marija. Batič Alojzij, Krašna Marija, Rupnik Marjeta, Fornazarič Bernarda, Istenič Marija, Slejko Marija, Fakuč Roza, Praček Marija, Krečič Jožefa, Batič Marija, Batič Marija? Škil Rozina, Podgoršek Jožef, Podgoršek Ivana, Slejko Fani, Trošt Emilija, Baučer Marija, Trošt Marija, Trošt Rozalija, Štibilj Jožeta, Vidmar Berta, Brecelj Jožefa, Čeha Fani, Gomizel Marija, Žgavc Terezija, Lemut Roza, Semič Fani, Krapež Ivana, Semič Amalija, Koren Marija, Žerjal Ana, Žerjal Angela, Mihel Marija, Pregelj Fani, Praček Frančiška, Curk Matilda, Krašna Jožefa, Lavrenčič Ana, Lipovšček Karl, Budihna Anton. Baic Ivan. Rebek Ludvik. Ferant
Je-li človek vzvišeno bitje!
(Ptta Nastja). — (Nadaljevanje)
Zadnjič sem povdarjala, da človeška govo* rica je last duše, ter nima nihče pravice jo zatirati. Največji zločin je, ako hoče kdo za« tirati ali ubiti govorico posameznika, cele skupine, ali pa naroda. Povdarjala sem tudi, da zgodovina nas jasno poučuje o takih zlo* činih, ko je hotel en narod duševno zatreti drugega ter mu vsiliti svojo govorico, ter s tem ubiti osebnost podjarmljenega naroda.
Kruto se je to maščevalo nad gospodujoč čim zatiralcem? Ne samo da je izgubil svojo oblast in moč nad zatiranem, temveč popol* noma podlegel. V dokaz za to se ne sme či* tati lažizgodovmarjev, kateri zavedejo v sle« po sovraštvo do drugega naroda, ter pačijo svojo lastno zgodovino: pač pa je treba či* tati laži*zgodovinarjev, kateri zavedejo v sle* no prepričanje in svojo lastno, sodbo, da pra* vični čitatelj izvaja pravilne zaključke.
»Krivica vedno podleže! Večja krivica, hi* trejši konec njenega gospodstva!«
Narava, ne trpi nasilja! Ne trpi krivice! Vsi oni, ki trpe krivice, vsled te grozne voj* ne, vsi oni, ki so duševno potrti, radi sramot* ne delitve zemlje po okostenelih diplomatih bodisi v Parizu, Londonu ali v Rapallu, naj mirno zrejo v svojo bodočnost, ter naj bodo uverjeni, da take pogodbe med diplomati ni* majo obstanka, ker narodi — živi narodi, se ne prodajajo in ne kupujejo s frazami in kri* vienimi podpisi.
Računati treba s človeškimi dušami, katere se ne morejo ne prodati in ne kupiti, ker človeška duša ni nikomur na prodaj —I in tudi za nobeno — ceno se je ne more kupiti.
NASTJA:
DUŠA
bjestnost nemškega cesarja, bolgarskega kra* Ija in drugih krvoločnih pijavk — pojedli in pogoltnili vse lepe obljube, s katerimi so bili, ko jim je šla voda v grlo, tako radodarni.
Kako so plačali izmučene sirote, ki so pre* našale vse peklenske duševne in telesne muke celih pet let?
Plačali so jih tako sramotno, da so jih za* sužnjili. Vzeli so jim vsako svobodo, dušev* no in telesno, ter so na lastni zemlji pravcati sužnji. Ne smejo niti rabiti svojega podedo* vanega, jim od dedov kot svetinjo izročenega zaklada svoje lastne govorice!
To je svoboda, za katero so se borili — tr* peli in umirali, ko se jih je hotelo zasužnjiti, <fer se jim je širokoustno obljubljalo svobo* do. Zgodovina bode pisala na steno svoj »Neme — tekel«, ko ne bode ne duha in ne sluha o modrijanih, ki so kupčevali z ljudski* mi dušami v Parizu, Londonu in Rappalu.
Ti pa, delavec dragi, ne sramuj se svojega jezika, svoje govorice! Podedoval si jo od svojih starišev, dedov in pradedov. Tvoja last je, ter si je ne pusti ukrasti od nikogar. Pazi, da jo pustiš neomadeževano svojim po* tomcem. Tvoja govorica ni nič manj vredna kot druge govorice mogočnih in velikih naro* dov...
Omadežuješ in skruniš svojo govorico pa, ako žališ ljudi, ki drugače govore nego Ti. Nikdar, razumeš, nikdar, ne kupuj otroka drugorodne matere, katera v svoji nevedno* sti prodaja lastno dete za borne čeveljčke, revno kosilce ali za kako cunio, bodisi hlač* ke ali pa krilce. Vedi, slovenski delavec, da govorica je last otroške duše, ker tudi otroška duša ie velika in nič manj vredna nego duša naivečjega učenjaka ali miljonarja.
Sirota je, malo dete, ker ne more se brani* ti, kadar kupčujejo za njegovo dušo, kot so delali še pred nedavnim časom s sirotami —
Imena požrtvovalnih de avcev in delavk pre-dinice v Ajdovimi, ki so darovali(-e> vsak(-a) po 10 L so sledeča:
Bratina Franc, Kcvtpfel Henrik, Žigon Angelj,
Schlegel Franc, Inamo Kristjan, Inamo Franc, •
Brecelj Anton, Furlan Ivan, Curk Fani, Stefančič Jožefa, Stefančič Marija, Ergavec Anton,
Samec Matija, Kobal Alojzij, Lipovšček Jožef,
Krajnc Jožef, Brecelj Jožef, Čermelj Jožef, Budihna Nikolo, Ergavec Kristjan, Baučer Štefan,
Krajnc Marija, Ipavec Ivan, Žigon Alojzij, Kravos Marija, Žigon Jožef, Volk Angela, Žigon Ivan Simonič Antonija, Ipavec Ivan, Lemut Alojzija,	Lokvar	Jožef,	Soban Ida,	Čermelj
Alojzija,	Krečič	Rafael,	Zorn Franc,	Bratina
Ivan, Curk Janezi Ličen Franc, Štrancar Marija,, Fornazarič Rafaela, Žigon Franc, Vouk Štefan, Črnigoj Anton, Stibilj Marija, Krečič Alojzij, Kolojn Alojzij, Repič Franc, Kompare,
Kristjan, Semič Peter, Lah Ivan, Žigon Amalija,
Pelhan Amalija, Mihael Anton, Ferjančič Fr„
Kočevar	Fra-r.	Inamo	Jožef, Terant	Alojzij,
Ergavec	Franc,	Semič	Alojzij, Marc	Franc,
Gomizel Alojzija, Repič Ivan, Semič Marija,
Ergavec Štefan, Žigon Franc, Lenardon Emilija,
Ergavec Franc, Slokar Anton, Poljašak Andrej,
Ferjančič Jožef, Žigon Marija, Ergavec Zora,
Lemut Franc, Likan Alojzij, Lemut Franc,
Fakuč Toni, Kette Ivan, Fakuč Franc, Curk,
Amalija, Kette Paul, Kette Marija, Nusdorfer,
Viktor, Ferant Emilija, Žejn Frančiška, Valič Jožefa, Brecelj Marija, Čpelka Rudolf, Bratina Franc, Kompare Franc, Kompare Jožef, Brecelj Alojzij, Burjan Ivan. Štokelj Rafael, Nnsdorfer Marija, Likar Alojzija, Štibilj Marija, Ferjančič Marija, Krečič Marija, Vouk Trezija, Krašna Frančiška, Prosen Alojzija, Nusdorfer Ivana,
Soban Hermina, Slokar Justa, Curk Fani, Čoha Kristina, Vidmar Erna, Curk Marija, Črnigoj Viktorija, Gorjup Terezija, Krapež Elizabeta,
Koren Julijana, Vouk Terezija, Krajnc Angela,
Krašna Fani, Brecelj Ivana, Krašna Terezija,
Bizjak Ivana, Ferjančič Viktorija, Križnič Viti,
Turk Marija, Lemut Paula, Žgavc Roza,
Istenič Juljana, Žigon Anton, Fabjan Jožefa,
3recelj Marija, Batič Jožefa, Brecelj Marija,
Kodelja Ivana, Kodelja Marija, Kastrin Jožefa,
Abramič Karolina, Suban Gabrijela, Črnigoj Ernesta, Štor Ivana, Čermelj Ana, Praček Roza, Lokar Emilija, Masasnel Marija, Ličen Marija, Črnigoj Fani, Bolčina Frančiška, Kalin Frančiška, Gornp Ana, Ličen Fani, Kravos Marija, Bratinčič Ida, Inamo Marija, Gorup Marija, Inamo Angela, Bratina Marija, Likan Jožefa, Ipavec Ivana, Makovec Fani, Curk Marija, Tegio Viktorija, Curk Ana, Bizjak Jožefa,
Novak Marija, Samsa Matevž, Čepclka. Jožef,
Polanc Marjeta, Krapež Leopolda, Krapež Henrik, Pirc Ivana, Likar Ivan, Likar Ana, Meani Katarina, Belja Karla, Terčič Marija, SemiC Jožef, Kočevar Valentin, Krajnc Anton, Kompare Lucija, Curk Marija, Gostiša Ivana,
Gostiša Neža, Repič Fani, Žigon Franc, Krapež Leopold, Lah Ivan, Čermelj Angel, Čopič Olga, Čopič Viktorija, Limut Franc, Valič Jožefa, Curk Anton, Suban Marija, Kravos Marija, Božič Marija, Božič Antonija, Hrovat Jožef, Kompare Terezija, Flajšer Ana, Slabe Marija, Vanzeta Ivana, Čermelj Paula, Čermelj Ana, Samec Ana, Derrisi Erna, Biraj Marija,
Biraj Amalija, Černigoj Viktorija, Bizjak Marij*, Vidmar Viktorija, Schrnit Janko, Bolčina Jožefa, Samec Alojzij, Bregant Katarina, Bregant Emilija, Batič Franc, Čibej Katarina; Čibej
Franc. Faganel Kristjan, Štibilj Matevž, Lipovšček Peter, Jerše Ignac, Sa.pla Roman, Fakuč Alojzij, Nusdorfer Kristina, Fegic Jožefa, Lemut Ana, Štibilj Viktorija, Mapasnel Paula, Peikan Roza, Furlan Bernarda, Štefančič Fani, Palek Paula, Slejko Marija, Kcrče Fani, Troš tKristi-na, Bajc Viktorija, Ličen Fani, Bratina Ivana,
Žigon Fani, Bratina Helena, Žgavc Marija,
Gregorčič Marija, Vidmar Marija, Jeršc Marija, Krajnc Kristina, Kompare Ana, Faganel Izidor, Budihna Anton, Černigoj Ferdinand,
Istenič Franc. Premru Marija, Marinčič Ana,
Žgavc Zofija, Bajc Antcnija, Repič Marija, Čibej Ivan, Kcpatin Ivan, Žigon Marija, Bizjak Paula,
Bratina Amalija, Krašna Marija, Budihna Marija, Kette Marta, Pelhan Jerica, Vidmar Fani,
Fakuč Marija.
Skupni znesek smo objavili v zadnji petkovi številki.
NAROČNIKOM! Vsem naročnikom, katerim je potekla aH v kratkem poteče naročnini, prilagamo v današnji številki poštni ček, s katerim je mogoče pri vsakem postnemu orada ponoviti naročnino. Naročniki naj napijejo na vsaki del čeka, na levi in na desni, svoj natančni naslov (ime, kraj, poStni orad) in znesek, katerega pošljejo kot naročnino. Opozarjamo na te malenkosti, ker se je ponovno zgodilo, da so nam nekateri poslali naročnino po čeka, ne da bi napisali svojega naslova na istem. Raditega smo morali pisariti na poštne urade, da zvemo ime takih pošiljate?. Res nepotrebno delo! In vsakemu mora biti znano, da je čas ziatc! Kdor hoče istočasno kaj naznaniti upravniitvn. naj piše na zadnjo stran čeka, kar mu nc povzroča poštnih stroškov. Nihče izmed starih naročnikov naj ne pozabi pristaviti svojemu naslovu tudi številke naročnine. Ts številka je razvidna na desnem gornjem kota naslova, na podlagi katerega dostavljamo list naročniku. Je v interesu upravništva in naročnikov,; da se vsak drži navedenih pravil. Drugače je npravništvu delo jako otežkočeno in isto mora zgubljati mnogo drago- ; cenega časa, ker mora brskati po vseh knjigah, da najde, je li pošiljatelj siar ali nov naročnik našega liste.
Par tednov pred potekom naročnine opremljamo naslov c rdečim pečatom »plačano do...«, na kar opozarjamo vsakega. Naročnikom, ki ne plačajo v pravem časn, pošiljamo list še par tednov nadalje v dobri nstii, da jih bo rdeči pečat nad naslovom opomnil na njihovo sveto dolžnost.
Žaiibog nima naša naklonjenost vedno zaželjenega u- ' speha. Ni lepo od nekaterih naročnikov, da si postijo po- 1 šiljati Ust brezplačno! Na to dejstvo opozarjamo tudi -one, ld nam pišejo, naj jim pošiljamo list in da pošljejo naročnino takoj po sprejema prve številke. Imamo dobro vero j v vsakega! Vendar mora vsakdo pomisliti, s kako ogrom- j nimi izdatki je spojeno izdajanje časopisa v sedanjih raz-1 m"rah. Nadalje naj se zaveda oni, ki si naroči list in ne pošlje naročnine, da izkorišča na ta način le proletarijat; raz ulitega naj pomni, da mora vsak pošten človek ožigo-sati tako postopanje kot skrajno malomarnost in brezbrižnost/
Naročniki! V interesu našega proletarskega Ji3ta in Vas samih je, da plačate naročnino vedno pravočasno. Vsak naročnik naj agitira ob vsaki priliki za »Belo« in na; pridobi najmanj enega novega naročnika za naš list.
Za meščanske časopise zbirajo veleposestniki, veletrgovci in enaki narodni verižniki, se pozabite torej tudi Vi j na »Delo«, ki je glasilo izkoriščanih in tlačečih.
Duši hočejo nadeti spone, ona pa odločno jih odklone:
„ Nočem takega nakita, in spona pade na tla razbita*.
Takih verig še niste skovali, da dušo bi v iste ukovali; duše nihče ne sme vkleniti, ker ista hoče vedno prosta biti. Zaman! Vaš trud doslej je bil zaman! Verige nosi naj le tak zemljan, ki tilnik šibki vam uklone; le zanj so vaše železne spone.
Le on, ki suženj vam hoče biti, samo njega je lahko vkleniti.
Za sužnje verige le-te shranite, le sužnje ž njimi vklenite!
Jaz pa prosta hočem hiti, ne pustim v verige se vkleniti!
R3ZPR0DAJALCEM „BELS“!
Al! sle že obračunali z amranlita?
To naj si zapomnijo oni živinski kramarji v Parizu, Londonu, in Rappalu, kateri kupču* jejo na svojih živinskih semnjih s svojimi mešetarji, ter zalivajo svojo sramotno kupci* jo s šampanjcem.
Vedo naj, da človeške duše so vzvišene nad njihovimi sramotnimi kupčijami ter nik* dar ne dovole, da se jih uklene v njihove sramotne verige.
Dolžnost naša, nas vseh je:	da	vzgajamo
človeško dušo, ter jej povemo, da njen po« klic in cilj je vse drugo, nego pa klanjati til* nik pred onimi, ki nas hočejo zasužnjiti in ki ne morejo umeti duše narodov, ker njih cilj je podiarmovati ljudstvo, ter uklepati njih duše v sramotne verige.
Ali vrnimo se k liudski govorici! Tudi v tej vojni je igrala ljudska govorica veliko, ako ne.glavno ulogo. Nesrečni nemški cesar je iz* dal geslo: »Deutschland iiber Alles!« »In ta »Deutschland. iiber Alles« ga je vrgel s pre= stola. Ako bi ne bil tako zaverovan vase in v svojo govorico, ter ne bi napovedal boj s!o= vanski duši, bi še danes cesaroval nemškemu narodu. Ali njegova desna roka, njegov mi* nister B. H. mu je pravil: »Sedaj zmaguje nemštvo nad slovanstvom.«
Varala sta se oba, ter oba sta mogla sra* motno plačati svojo krivico za nadvlado nemščine nad slovanščino.
Enako velja za one, ki so varali z lepaki, da se borijo za pravico malih narodov, ter so podpisali 14 \Vilsonovrh točk, a so potem, ko so s pomočjo prevaranih narodov, ukrotili o*
sužnji. Katere so Drezvesrni ijucne lovni po amerikanskih in afrikanskih puščavah.
Malo nas je tukaj, ali lahko smo veliki Iju* die, ako naredimo vsak svojo dolžnost, in ako nam bode naša vest zvezda=vodnica. Nikdo ne sme nikdar reči. kar je rekel ubogi zaslepljeni Viljem: »Nemčija nad vse«.
Daleč sem zašla, ali potrebno je bilo, da se našemu dobremu trpinu delavcu pove golo resnico, ter se mu ne prikriva, da kupčija z ljudskimi dušami je eden največjih zločinov, katerega se more posluževati le duševno pro* pali človek.
Ali enak zločin napravi tudi oni oče ali mati, ki proda svoje nedolžno dete za umazano krpico ali skledico leče. Zavedajmo se svojih dolžnosti, ali tudi pravic nam nihče ne sme poropatij!
Vzgajajmo si dušo in srce: ta sta naša naj* večja zaklada, ker sta merilo za vsa naša de* janja, ter odločujeta o naši usodi. Vedi, dela* vec dragi in delavka mila, da človek je naj* srečnejši, ako vrši svojo dolžnost.
Vajine žuljave roke vama. nikakor ne bra* nijo piti iz studenca prosvete, ter iti k čiste* mu viru, iz katerega so dosedaj zajemali le nekateri, ki so imeli vstopnico, do svetišča spoznanja.
Tvoje žuljave roke naj bodo odslej one vstopnice, do katerih so imeli pravico le ne* kateri izvoljenci, ker so se smatrali za nekaj vzvišenega, ter so branili k svetemu viru — revnim in betežnim, ker so se bali, da bi se tudi slednji napili iz vira spoznanja.
Ponosen bodi, delavec, na svoje žuljave roke, katere delajo le čast; ali pomni, da so tudi še drugačni delavci, kateri se ne sramu* jejo iskreno stisniti tvoje žuljave desnice, ter korakajo v vrsti s teboj, ramo ob rami, ter ti kažejo pot, po kateri moraš hoditi, da prideš do svojega cilja. Tam na obzorju se že leskeče tvoja zvezda*vodnica! Tja te vo» dijo tvoji prijatelji, tudi delavci — duševni delavci, ali vedno le delavci, kateri delajo z glavo in peresom za tvojo srečo in tvoje bla* gostanje. — Da to dosežeš, poznati moraš popolnoma svojo dušo in vse ono, kar spada v delokrog duše, tora j tudi svoja čutila ozi* roma svoje čute, s katerimi razpolaga duša tvoja. Doslej so učenjaki poznali le petero čutov: Vid, sluh, tip, okus in vonj. Ali jako omejena bi bila naša duša, ako bi imela pe* tero čutov. Že Flammarion, slavni francoski zvezdoznanec, je trdil, da človek mora imeti tudi 6. čut, kateri da je nevidljiv in vendar se ga čuti.
Tudi drugi svetovni učenjaki so se zanimali ter raziskovali, koliko čutov ima človek. —* Ako se zanimamo za druge manj važne reči, zakaj bi se ne zanimali tudi za ono, kar je z nami v ozki zvezi. Dolžnost naša je, da se natančno poznamo sami sebe, ter vse ono, kar je z nami v dotiki. Mi vsi vemo, da ima* mo dušo, ali nihče ni še nikdar vprašal, kak* šna je ta duša in kake lastnosti ima, kako de* luje in kako se poslužuje našega telesa, da doseže svoj namen?
NAJHUJŠE
Spisal Ivan Cankar.
Škropil je dež, tihi jesenski dež, ki zamra* či dan in dušo. N evidiš, ne slgšiš nobene kaplje; časih vztrepeče list na veji, zdrkne vel in truden na mokra tla. Ves vesoljni svet je hladna, vlažna praznota, brez veselja in žalosti; še misli na smrt ni; taka misel bi bila tolažba in življenje. Eno, samo čuvstvo,
—	mirno, tesno, brezoblično, ne da prostora drugemu; čustvo samote. Še pes, ki zeha pre* mrazen pod tvojimi nogami, ti je tuj in zoprn.
Prijatelja sta sedela za mizo, gledala mrko na golo polje, v osiroteli, v rosno meglo za* viti gozd. Franc je bil grbav in jetičen. Jože na eno oko slep. Videla se nista že dokaj let, ali prisrčna beseda se je upirala, ni hotela iz ust.
— Tako sem ti pogledal v obraz, no! — je rekel Jože. — Kaj bi še? Kakor da sem po* gledal v ogledalo.
Vstal je.
— Potrpi še; pila bova čaj! Ves se tresem že dolgo, ali zaradi mraza, ali... kaj vem! Prokleta babnica, da je ni na izpregled!
Mana!... Kam pa se ti mudi? Zdaj tako ni* maš nobenega opravila!... Mana!...
V	kuhinji so zaklenketale ponve, od nekod je zacvilil tenek otroški glas.
— To večno cviljenje! Da ga ne previje in ne položi, otroka! Ali naj ga sam pestujem, nosim po izbi... aja=tutaja... tralala lala...? Vsak živec je rana, ki se gnoji!
Žena je prinesla čaja. Njen obraz je bil iz* mučen, bolan od skrbi, oči so gledale plaho.
— Čudno, da nisi pozabila... kje pa je sladkor? Za božjo voljo, kje pa je sladkor?
— Saj ga prinesem!
— Kaj ni bilo prostora zanj. Glej, prija# telj Jože' takšen sem, še pred teboj m® ni sram!
Žena je prinesla na krožniku sladkorja, o* zrla se po obeh, počakala pred durmi.
—< Pojdi v božjem imenu... pa daj, da o* trok ne bo cvilil.
Frane je točil; porasla koščena roka, do členkov gola, se mu je tresla, da je razlival po prtu.
,Nič me ni sram pred teboj: kaj bi me bilo, saj te vidim!... Milost nebeška, to ni rum, gnojnica je, špirit, z gnojnico krščen!
Jože je pil; ker je bil čaj vroč, se mu je za* solzilo oko in odstavil je čašo. Tudi njemu se
je tresla roka. Spregovoril je počasi, jezik se mu je zatikal.
— Kaj ta rum... rum, kaj cu... cuker!
— Toliko let te nisem videl, pa je zmirom jecljal kakor šolarček!
— In pa kaj jecljanje! Bolezen je, ki ni pravega imena, hujša je od kuge, hodi po sve* tu, hodi in žanje. Nobene pomoči ni zoper njo, gloje telo in dušo, dokler ne razgloje!
— Tukaj na tem stolu sem čemeril od ra* nega jutra, pes je dremal pod menoj, zunaj je škropilo. Ali veš. zakaj se nisem ganil? Zato ne, ker se mi zdi, da so vrata zaklenje* na, da ne morem in ne smem nikamor! Pa vendar vse vpije in ruje v meni, da moram nekam, ne vem kam; takoj in na vsak način! Kako da si mogel čez moj prag?
— Komaj da vem, v kateri kraj, v čigavo hišo sem bil zašel! Nisem več človek, ki iz* meri pot in določi cilj. Praviš, da si zaklenjen v to svojo izbo; jaz nosim a voj o ječo seboj; Če bi stal v družbi tisočerih, bi bil sam. Sam, ali ne sam svoj! Moč, pogum, pamfet, volja, vse, kar da človeku ime in znamenje, se je j nekam izgubilo. Ječa je ostala; ta ječa je tiha, | mrzla praznota ie v njej. En sam spomin Sej kljuje z neusmiljenim kljunom; spomin, da1
je treba nekaj velikega in važnega storiti — kaj? Morda je odgovor, ki ga iščem po vseh potih in pragih!
Franc je nalival drugo čašo, padlo je vanjo par lističev čaja.
—	Vrag sreblji ta lug! Mana! Prinesi nama vina]... Pusti, prijatelj, to čobodro! Jaz poj* dem med pijance! Če se zvečer pošteno napi* jem, zaspim brez misli, spim brez sanj. Stra* šna je noč, kadar duša bdi! Kane vanjo misel, kane druga, brez nehanja, — vsaka težja in čmejša. Pa saj ni misel, da bi jo človek izlu* ščil, ji razparal jedro! Kamen je, težak in črn, brez lupine in jedra! Glava mi je otopela, srce je prazna cunja, roke in noge so od — voska. Bili so časi, ko sem ljubil, delal, živel; ni jih več! — Ti si pač videl romarsko proce* sijo. Po poti gredo živi ljudje, s križi in ban* deri, prazniško oblečeni, pojo in molijo; ka* kor so njih pesmi žalostne in njih molitve prošnje, vesela so njih srca in zaupanja pol* na. Kraj poti sede gobavci, kažejo svoje gnu* sne rane, mrtvaško se reže razglodane čelju* sti. Kadar se mjih videl, me je prevzel stud,
| sam stud brez sočutja. — Zdaj sedim sam | med njimi. Pij na!...
i Jože je vzdignil kozarec, pa ga je postavil
— SREČA
Priča.
Neki veliki car je zapovjedio, da mu poaovu sve pjes-nike i mudrace njegove zemlje. A onda ih upita:
— U čemu sastoji sreča?
— U torau, — odgovori "brzo prvi, — da uvijek gledani svjetlost božanstvenog lica i da vječito osječam . . .
— Izvadrte mu oči! — reče car ravnodušno. — Drugi!_„
— Sreča — to je vlast. Ti si, care, sretan! — zaviče drugi.
No car mo odgovori gorkim posmjehom:
—Medjutim, ja stradam na jednoj bolesti i ne mogu se izliječiti. Odsjecite mu nos, nitkovu. Dalje! . . .
—Biti bogat! — reče ovaj, mucajuči.
No car odgovori:
Ja sam begat, a tražim sreču. Hoče Ii biU dosta gru-men zlata na vratu?
— O, care! . . .
—- Dobit češ ga. Privežite mu na vrat grumen zlata I bacite evog jadnika u more.
Zatim car zaviče nestrpljivo: Četvrti!
Onda je isplazio čovjek n krpama i za grozničavlm očima, ipak če:
— O, premudrif Ja tražim malo! Gladan sam! Nahrani me i ja ču biti iretan i slaviti tvoje ime po cijclom »vijeta.
— Nahranite ga, reče car oholo. — Dodjite i recite mf, kad umre, jer se prenažderao.
Došla su još dvojica. Jedan je bio — jaki atleta ervo-noga tijela i niskog čela. On reče sa uzdahom: »Sreča je u stvaranju«. Ona) drugi je bio blijed, mršavi pjesnik, na čijem su licu gorjele ervene pjege. On reče: »Sreča je ti zdravlju*.
Car se naamiješi gorko i reče:
— Kad bih mogao promijeniti vaš udes, za mjesec dana bi ti, pjesniče, molio bogove za naduhnuče, a ti, o sliko Herkulesova, trčao bi k Kječnicima, da bi te učinili slabi-iim. Idite obojica a miru. Ko je još tamo?
— Smrtnik! — ponosno aedmi ukrašen narcisovim cvi-jetovima. Sreča je u ništalu!
'— Odrubite mu glavu! — prošatpa lijeno vladar.
— Care. o care, milosti . . . stane mucati osudjenik, preblijediv više od lišča narcisa . . . Nišam ja to htio reči.
No car timorno mahne rukom, zijevne i progovori mirno :
— Odvedite ga. . . Odrubite mu glavu. Carska riječ je tvrda kao — kamen.
Dolazilo je još ljudi. Jedan je izgovorio samo dvije riječi;
.— Ženska ljubav ! . , .
— Dobro! — reče car. — Dajte mu stotinu lijepih žena i djevojaka iz moje zemlje. No dajte mu isto tako i čašu s otrovom. A kad dodje vrijeme — javite mi: ja ču doči i pogledati njegovu lješinu.
Još drugi jedan je relcao:
— Sreča je u tomu. da s« za čas ostvari svaka moja želja.
— A što želiš upravo ovaj čas? — upita lukavo car.
— Ja?
— Da, ti.
— Care... ovo je pitanje jako neočekivano.
— Zakopajte ga živog u zemlju... Ah, još jedan mu-drac? No, no. Dodji malo bliže... Možda če5 ti znati, n čemu je sreča?
Ali mudrac — jer to je bio istin6ki mudrac — odgovori:
— Sreča je u Jjepoti ljudske misli.
Carske obrve zadrhču i on stane gnjevno kričati:
— Aha! Ljudska misao! Što je to ljudska misao?
Ali mudrac — jer je to bio istinski mudrac — '3e tek nasmiješi sučutno i ništa ne odgovori.
Onda car naloži, da ga bace u podzemnu tamnicu, gdj« je vladala vječna tarna i gdje se nije čulo nijednog z vrtka iz vana. Kad su nakon jednu godinu doreli 'k car« kažnjenika, koji je oslijepio, oglušio i jedva se držao na nogama, to je pitanje carevo — »Što, zar si i aeda sretan?« — mudrac odgovorio spokojno.
— Da, ja 'dam sretan. Sjedeči u tamnici, bio «am i car i bogataš, i zaljubljen i sit i gladan, — sve mi je to da-vala moja misao.
— Što je to misao? — trsklikne car nestrpljivo. — Znaj, da čU'te za pet časaba objesiti i da ču ti pljunuti u pro-kleto lice! Zar čete utješiti tvoja misao? A gdje če onda biti tvoje misli, koje si rasipao po zemlji?
Ali mudrac je odgovorio spokojno, jer je to bio istinski mudrac:
— Glupanel Misao je besmrtna.
S ruskog.
MLADINSKI VESTNIK
Prisesa nfečesn vojska
Prisega, katero mora ruski vojak obnoviti vsako leto prvega maja, je sledeča:
»Prisegam pred delavskim razredom Rusije in vsem svetom, da bom častno izpolnjeval svojo dolžnost, da bom vestno vršil vojaška povelja, da se bom trudil, skrbno varovati javno in vojaško lastnino pred Škodo in izgubo.
Prisegam zvesto vojaško disciplino, prisegam, da bom ubogal vsem poveljam poveljnikov, katera je postavila vlada delavcev in kmetov.
Prisegam, da bom sebe in svoje tovariše zdržal od dejanj, katera omadežujejo mojo državljansko čast Sovjetske Rusije; prisegam da bom napel vse svoje moči in misli v svrho osvobojenja vsega svetovnega delavstva.
Prisegam, da bom pri prvih sovražnostih proti delavski in kmečki vladi prihitel v obrambo sovjetske republike, da se bom hrabro in zvesto bojeval proti njenim sovražnikom; prisegam, da ne bom varčeval s svojim življenjem v svrho uresničenja socijalizma in bratstva.
Ako prelomim to sveto prisego, naj me javnost zaničuje kot izdajalca in naj me obsodijo revolucionarni zakoni z najobčutnejšimi kaznimi.
j na mizo. Okna so bik narahlo zaklenketala, vzdramljena od daljnega grmenja.
— Ali čuješ?
— ČujemL. Tam zad za tistim grmenjem, tam gre procesija. Tam je življenje, ki se ne ■ meni za naju... To je: življenje se ne meni za naju; pozabljena sva; dekla naju je vrgla med
—	smeti... Godi se najbrž nekaj nezaslišane* ga; zemlja se maje, svetovi se podirajo. Kaj se godi? Kaj zate, kaj tebi? To se godi, da je mast žaltava in cuker dražji. Vihar žanje go* zdove; bilka nima pravice, da bi se genila... Daj mi, če imaš, daj mi trpljenja, daj žalo$& daj vsega hudega, daj samo smrt, le odreži me samote!... Pij! Če grmi, saj ne grmi za naju!
Zadnjič so mojemu bratu odrezali desnico prav pod ramo. Bral sem tisto karto in nisem zavzdihnil. Še bilka, ki nima pravice, da bi se genila v viharju, vztrepeče pod rosno kap* ljico.
— Moj brat je mrtev, pod snegom leži. AH kadar nekoč skopni ta sneg, bodo gole kosti pričale o življenju, ko bo moje telo le ozna* njalo svetu svojo ničevost!
Grmelo je silneje, okna so žvenketala. Škropil je dež, tiho in enakomerno; zemlja. Jn nebo sta bila ena sama neizmerna — soka.
Prirodo v Možin in bnieslovju pruotneso Mn
Razvojno teorijo priznavamo dandanes vsepovsodi, kjer hočemo razlagati kakšen prirodni pojav, ki se nam danes prikazuje kot nekaj dovršenega. S tako metodo nam je
Smogočeno, da prodremo do bistva pojava, a izluščimo njegovo jedro, da si ga ogleda* mo vsestransko, kako je prvotno vzniknil, kaj mu je bilo pozneje dodano, kako se je razvil od priprostoSti do najvišje komplici* nmosti ali obratno.
Tako pripoznavamo, da se je človeško pleme telesno postopno razvijalo iz nižje i oblike do današnje višje. Moramo pripoznati, ker nas do tega silijo številne izkopanine, o*
, kameneli kostni ostanki človeka iz pradavni* ne, kakor n. pr. oni, ki jih je v letih 1901.*02. našel prof. Gorjanovič pri Krapini na Hrva* Ekem, in mnogi drugi, o katerih je bilo v u* ženjaškem svetu cesto mnogo prerekanja. !Ali te neme priče iz davnih dni govore tako jasno in določno, da ne moremo več popol* noma zanikati postopnega telesnega razvoja človeškega plemena. Roko v roki s telesnim razvojem pa je moral iti duševni razvoj. To je povsem naravno. Ko hitro se je namreč iz raznih vzrokov začela širiti črepinja, ki o* klepa človeške možgani, oziroma kc> hitro so postale te možgani obsežneje in težje, mora«
10 se je tudi čuvstvovanje in mišljenje po* sestnika teh možgan spreminjati, spopolnje* vati. In tako pripoznamo danes razvojno na* čelo tudi, ko analiziramo, ko preiskujemo človeško čuvstvovanje, ter duševni napredek človeštva.
Veliko ulogo v duševnem razvoju človeštva jo brezdvomno igralo versko čuvstvo in iz njegu izhajajoče oblike verstva. Danes sto* jlmo pred dejstvom najbolj abstraktnega enobo-žtva (monoteizma), da celo pred brez* božtvom (ateizmom). Vendar ni vsepovsod po naši zemlji tako, in nekoč v daljni, sivi pradobi tudi v naših civiliziranih pokrajinah med našimi kulturnimi plemeni ni bilo tako. O tem nas narodnoznanstvo (etnografija) in zgodovina prav zadostno poučujeta. To smo že vsi čuli, da so naši pradedje »malikovali«, in da žive še dandanes stomilijonska plemena, Id »malikujejo«, oziroma, ki jih mi nazivlja* mo »pogane«.
Kaj pa je to — »malikovanje«, kakšno mu je bistvo? Nekaj prav starega, nekaj prvot* nega mora to biti, saj ga srečamo v najstarej* §ih časih, o katerih nam zgodovina ali pa sta* rbioslovje govorita. Kako je vzraslo to »mali* kovanje« med človeškim rodom, v kakšni misli je imelo svoj izvor, kako se je ta prvot* na, okorna oblika verstva potem razvijala, čistila, stremela višje in višje in pripravljala tu za vedno lepše, vedno idealnejše verske ideje? To hočem pojasniti na podlagi najmo* dernejših znanstvenih nazorov o tem pred* metu.
Prvotni človek je zajemal svoje verske nazore iz prirodnih prikazni, in tudi predme* te svojega bogočastja (kulta) ter z njim zve* zanega bajeslovja (mita), to je svoje bogove je vzel iz prirode. Ni jih samovoljno izbiral, ni jih iskal, temveč sprejel jih je, kakor so se njegovemu razglabljajočemu duhu slučaj* no ponujali. In ti bogovi niso imeli prvotno prav nič človeškega na sebi, niso mu bili po* dobni ne vnanje ne notranje. Prabogovi prvotnih plemen so bile živali. To nam tako čudno zveni, da se nam tako bogočastje ob prvem hipu kar omrazi, in le če se poglobi* mo v bistvo tega čudnega pojava, izgubi ži* valski kult ono odurnost, ki jo nosi za kul* turnega človeka. Le ko spoznamo ono veliko ljubezen, ki jo je gojil prvotni človek do prirode, iz katere je izšel, ki mu je bila vedno mati, včasih mačeha, in ki jo je v njenih pred* metih, prikaznih in pojavih častil po božje, le tedaj bomo spoznali, da je živalski kult prav naravnim potom vzrasel, da je bržkone edino možna izhodna točka prvotnega ver* stva, in da nima v svoii ideji prav nič odur* nega na sebi, kakor tudi se je ta kult pozneje ponekod razvil v prave izrodke.
'Ali niso bile samo živali, ki jih je prvotni človek oboževal, dasi se zdi ta kult najsta* rejši. Priroda je ponujala človeku pač več. In tako se je vzporedno z živalskim kultom raz* vijalo oboževanje še drugih prirodnih pred* metov, tako da je prvotni človek pričel častiti po božje marsikatero rastlino, kamene, ogenj, in vodo. Vsi ti različni kult pa niso nastopa*
11 posamezno, temveč tesno spojeni med se* boj. Seveda se izraža v tem plemenu bolj ena vrsta bogočastja, v onem plemenu pa bolj druga. Ali istočasno nastopajo vse.
Gotovo je zanimivo vedeti, kakšno zvezo je našel prvotni človek potom bogočastja in bajeslovja med seboj in prirodo ter njenimi pojavi.
I. Žival v bogočastja in bajeslovju.
Ako hočemo živalski kult pravilno in pra* vično oceniti, ne smemo se postaviti” na znan* stveno stališče Sedanje zoologije. Prvotni človek je opazoval prirodo s povsem drugač* nimi očmi nego danes mi. Zato je tudi nje* govo znanje o živalstvu povsem drugačno negoli naše, ki dvoumnosti ne dopušča in povsod le išče golo resnico. Zoologija (Če smemo to besedo v tem slučaju rabiti) prvot* nega človeka nosi vse znake bujnih, fanta* stičnih pravljic. Prvotni človek ne vidi v ži* vali samo svojega tovariša in brata, temveč vidi v nji tudi pradeda človeškega rodu, stvarnika zemlje, sveta. Ta pravljiški živalski svet pa ni še izumrl; zasledujemo ga še dan* danes ne samo med nekulturnimi plemeni, temveč celo med narodi z visoko kulturo, med Incftjri, Kitajci in Japonci, in tudi drugod je cesto kaj lahko dokazati njegove sledove. Z napredujočo vedo so se pač raztrgale megle tega pravljiškega sveta, mesto bajk so za* vzele pozitivne resnice, in naše predstave o živalski naravi so se temeljito spremenile. Zato se nam vidi sedaj živalski kult nesmi* seln in brezumen, ali prvotnemu človeku se je moral videti popolnoma smiseln in razu* men. Pojayil se je s tako naravno silo, da bi skoro dejali: »prirojen mu je.« Živalski kult je starodavna oblika svetovnega naziranja in moral je vznikniti v človeku z neko samo* umevnostjo, proti kateri ni bilo ugovora.
V čem pa obstoja bistvo svetovnega nazi* ran j a prirodnega, oziroma prvotnega člo* veka?
Prvotni človek je oduševil vso prirodo, tedaj tudi »mrtvo« prirodo. Tega ni storil, ker je morda' zasledil v sebi individualno dušo. O taki individualni duši, ki bi bila last* na posameznemu človeku, prvotna plemena ne vedo ničesar. Zato tudi prvotni človek ni podal posebne duše vsaki rastlini, vsakemu kamenu itd. Pač pa prvotni človek pripozna* va neko splošno duševno snov, neki življen* ski fluid, ki oživlja vso prirodo s človekom vred, ki lahko šine v žival, ali rastlino, ali ka* men, ki biva v ognju ali vodi.
S tem pa še ni podana razlaga za živalski kult ter kult drugih prirodnih predmetov in pojavov. Napačno bi bilo tudi sklepati, da je človek pričel oboževati prirodo, toraj tudi živali, iz močnega čuvstva odvisnosti od pri* rode, ali iz strahu pred njenimi pojavi, ali iz groze pred smrtjo. Vsega tega še sedaj žive* ča prirodna plemena ne poznajo v oni meri kakor se je nekoč mislilo. Prvotni človek to* raj ni oboževal živali, ker so ga v moči pre* kašale, ker so bile silnejše od njega. Saj je prvotni človek oboževal tudi prav nedolžna živalska bitja, in njegovo bajeslovje nam pri* poveduje, da je tudi grozotnim živalskim bo* govom usojeno, da slednjič poginejo.
S tako razlago bi toraj ne prišli daleč in seči moramo globje, oziroma se moramo oprijeti starejšega nazora v tej zadevi, in ta nazor pravi: živalski kult — to je čarovništvo. Ta* koj bomo videli, da smo s to razlago na pravi poti.	(Dalje prihodnjič.)
II visottni petsto mil] nnd zemljo
Gotovo je že slehernemu čitatelju znano, da je zrak v neki gotovi daljavi oziroma viso* čini nad zemljo tako redek oziroma ga je tako malo, da je tam nemogoče živeti živemu bitju. Gotovo je že sleherni čitatelj čital o le* talcih, ki so se vzdignili visoko v zrak nad zemeljsko površino, da so imeli s seboj go* to ve priprave, v katerih so imeli stisnjeni ki* sik, da jim je bilo mogoče dihati.
V visočini petsto milj bi bil zrak, ki obdaja našo zemljo, tako redek, da bi ne imel niti najmanjšega vpliva na nas, ako bi se vzdig* nili v to visočino z aeroplanom ali balonom. Nahajali bi se v takozvanem brezzračnem prostoru, kjer je vse popolnoma mirno, nobe* nih vetrovnih valov, nobene sapice. Edino kar se nahaja v tem prostoru so elektroma* gnetični žarki, katere pošilja solnce in zvezde v nebesni prostor in katere bi občutili oziro* ma videli ravnotako dobro, kot pa v prosto* ru, v katerem se nahaja zrak. Sicer ti žarki se na poti skozi zračni zastor, ki obdaja zem* ljo spojijo in raditega so bolj močni. Zrak ima namreč isto svojstvo kot n. pr. poveče* valno steklo, ki spoji svetlobne žarke. In ra* ditega imajo solnčni žarki vedno manj moči čim višje so nad zemljo. In čim gostejši je zrak, tem večjo moč imajo solnčni žarki.
Nekako splošno mnenje je, da vlada v neki gotovi višini nad zemljo popolna tema. Toda to je zmota. Kajti popolna tema ne more biti, ker solnčni žarki napolnjujejo cel nebesni prostor. Sicer ni tako svetlo kot tu* kaj na zemlji in sicer vsled tega, ker solnčni žarki niso tako močni kot na zemlji. Toda pogled na druga svetovna telesa je krasnejši kot pa z zemlje.
Solnčni žarki, ki padajo na druga svetovna telesa n. pr. na luno, se odbijajo na tem tele* su in vsled tega se jih vidi ravnotako dobro ati še boljše, kot pa z zemlje, kjer je prostor čist v katerem bi se mi nahajali, in ni nobenih predmetov, ki bi ovirali pogled na ta telesa, kot se n. pr. nahajajo v zraku. Ozadje teh teles je pa popolnoma črno. Opazovalec bi mislil pri tem, ko bi gledal v kako svetovno telo, kot da se nahaja v popolni temi, in bi gledal v močno razsvetljeno telo.
Sploh pogled v tej visočini na druga sve* tovna telesa bi bil krasen, krasnejši kot pa z zemlje same, ker je prostor popolnoma prost vseh predmetov, ki se nahajajo v zra* ku in ki nam ovirajo pogled na druga svetov* na telesa.
Vse to si najlažje predstavljamo na sledeči način: Ako se nahajamo na prostoru, katere* ga solnčni žarki mjočno obsevajo, ne moremo tako natančno opazovati drugih predmetov v naši okolici, ker je svetloba premočna. Ako pa stopimo v prostor, ki je v senci, ki je tem* neiša kot noč. tedaj imamo dober razgled v celo okolico, ki je močno razsvetljena in ia* sno vidimo vse predmete. Isto bi se zgodilo, ako se dvignemo v visočino petsto milj nad zemljo.
Ako bi ozračje ali zrak, ki obdaja našo zemljo, naenkrat izginilo, tedaj bi se nahaja* la naša zemlja v istem položaju, kot se na* haja luna, ki je tudi v popolnoma brezzrač* nem prostoru. Dnevna svetloba na zemlji bi izginila naenkrat in na prostoru, kamor bi zadeli solnčni žarki, bi imeli močno svetlobo, in ostali prostor bi bil pa zavit v črno temo. kakoi-Sne se niti predstavljati ne moremo. V sobah bi istotako vladala popolna tema. ,Nebo bi bil črni zastor ves posul z zvezdami po* dnevi in ponoči.
Vse to bi se zgodilo, ako bi naenkrat izgi* nil zrak z zemlje. Kajti zrak je oni faktor, ki regulira solnčne žarke, da širijo svetlobo in tudi gorkoto.
Rdeči utrinki
... In zgodilo se je, da je neki dobri vladar po cesarskem obedu šel na vrt, da se izprehodi. Nenadoma se mu je pribliialo nekoliko mož »nizkega stanu«. Odeti so bili s cunjami in na obrazih jim je bik> citati gorje. Vrgli so se v prah pred posvečenim veličanstvom in dvignili glas:
»O gospodar mogočni, ne prosimo tvojega veličanstva za denar ali za posvetno blago. Le dela si želimo, o cesar! Daj nam dela!«
Cesar je slišal, srce mu je zatrepetalo od sočutja m težak vzdih se mu je izvil iz prs: »Dragi moii, strašno je to! Vi prosite, česar vam ne morem dati. Dela hočete, a jaz ga sam nimam . . .«
In prosilci so osramočeni odšli . . .
S prisilnimi sodišči se lahko napravi marsikaj; delavskih vpraštnj se pa ne spravi s sveta ž njimi. Ljudje, ki sede v razsodiščih, so zadnje mesece to lahko spoznali.
Kmetje, znko] veliko delote, po slabo živite?
Kadar naši sovražniki agitirajo proti nam na kmetih, vedno govorijo: preudari sam, če moreš ti kmet. delati osem ur, kakor ti svetu* je delavec v mestu? In kmet, ki ni nič poučen, odgovarja, da ne more manj časa delati, ka* kor dela sedaj, ker polje zahteva, da se ob* dela, in ne pozna osemurnega delavnika. Kajti če bi kmet delal osem ur, bi ne mogel obdelati niti polovico tega, kar obdela sedaj.
To je popolnoma pravilno. Poglejmo zakaj je to ravno tako in ali more biti drugače, boljše!
Da porabimo naj navadne j še primere iz vsakdanjega življenja. Vzemimo za primer človeka, ki dela voz, da bi na njem pokazali to, kar hočemo povedati. Da kolar napravi voz, kmetje so gotovo imeli priliko, da vidijo, da je za to delo treba več kakor 15 dni. Za* kaj? Zato, ker dela z najnavadnejšim oro djem. On mora sam tesati, vrtati, rezati, se* stavljati, preskušati itd. itd. Ker mora torej vse to sam narediti (malokedaj ima pomaga* ča), ni nič čudno, da mora delati za en voz 15 dni. Toda voz še ni gotov. Napravljeno je samo leseno ogrodje, voz se mora še okovati. Včasih to delo opravi isti kolar, drugje pa kovač. To je zaradi tega, ker se dela s takim orodjem in ker mora en človek napraviti vse posamezne kose.
Recimo, da hočemo napraviti automobil, kaj mislite, koliko čifsa bi ga delali? Kaj mi* mislite, koliko časa bi porabil mojster, vze* mimo, da automobil lahko napravi en človek. Delal bi več kakor eno leto po celi dan, pa bi še bilo premalo.
Danes pa imamo tovarne na svetu, ki la* hko v enem dnevu napravijo 1000 novih, po* polnoma novih automobilov. V teh tovarnah dela gotovo število delavcev. Njihovo število ni posebno veliko. Če bi hoteli z rokami na* praviti 1000 automobilov. bi moralo biti pet* stokrat več delavcev in kar fc travno, ti au* tomobili bi ne bili tako dobri, kakor so fabri* ški. Zakaj? Zato, kor človekova moč ne more železo tako obdelati, kakor bi hotel. amn*k kolikor more. "To mi tako sp mo pravimo, ker človek automobila brez mašine ne more na*i praviti.	J
Kako pa more tovarna na dan napraviti 1000 automobilov? Poglejte, kako:
Niti najmanjšega dela od automobila ne napravi delavec s svojo roko s pomočjo na* vadnega orodja, to delo napravi stroi. Stroj žene para, bencin, nafta ali elektrika. Stroj .ce vedno vrti v eno in isto smer in mnogo hi* treiše, kakor pa živ človek, in se ne utrudi. Tukaj je stroi delavec, a človek stoji pri niem in mu daje materijal, da ga obdela. Pomislite, koliko časa kosi kosec s koso in ko!i3:o hitrei* še napravi isto delo mašina! Ali pa parna mlatilnica, ki tako hitro požira snope in ob* enem opravlja več različnih del, ne da bi se, , izgubilo eno samo zrno. Parna mlatilnica j | zmlati vso letino v istem času. ko!ikor čas?, ih bi isto letino mlatila cela v?s. Računi so no* kazali, da eno in isto zembišče da več zm, če ga pose’eš s strojem, kakor na z roko. Cie bi hoteli vse to natančno razložiti, morali bi napisati celo kniigo. sedai hočemo še malo pogledati v življenie kmeta*deJavca.
Eden prvih vzrokov, da delavec v mestu dela mani č»sa, je ta, ker im* bobše nrinrav<\ Stroii v kraišem času in bobše irde5a;o tfdi* ko. kolikor je potrebno za človeške notrebe. Kljub temu na se delavci združuje5« in no* čei delati več kakor osem ik 7.ato, ker od te«a dela ne vidijo nobene koristi: četudi del n. 5 o samo osem ur, nanravno svo“im delodaiabj cem zadosti kanitala. Kai mislite, kakšen >-a*; čim bi imeli de!orla5*!ci, če bi iim da1avci lali po 10, 12. 14 in 16 ur za isto ali r>a m^o včio dnino. De'oda’alci bi želi dobiček, de* lavci pa bi cepali od otrujenosti in onemo* glos ti.
Vaše delo je na prvi pogled malo drugače: izgleda. da delate zase. če delate na svojem polju, in kolikor dalje da delate, toliko več prislužite. Toda samo tako izgleda.
Vi delate celi dan. včasih tudi ponoči in kaj imate od tega? Vi imate svojo zembo. ali pa živite boljše kakor delavec v mestu, ki razen svojih rok, nog in hrbta nima nič? Ne:
Vi z ene strani živite še slabše! Kako ie to mogoče? (Vi imate vsaj nekaj, na živite slob* še, delavec v mestu pa nima nič in živi udob* nejše, manj dela, boljše je plačan.) Po vaseh nimate ne vlaka, ne razsvetljave, ne vodovo* da, ne apoteke, ne bolnišnice, ne zdravnikov itd. Nekateri naši sovražniki, med njimi tudi samostojna (lebral. kmečka stranka) hočejo dokazati, da vaše zadeve niso iste z delavci in da se zaradi tega ne morete združiti. To so čisto špekidantski računi nropadlih po’iti* karjev in velikih kmečkih birtov, Gruntarjev itd., ki hočejo še enkrat in nazadnie nalagati kmeta in iz njegovega neznanja zidajo svoje postojanke in svoja bogastva.
Iz vsega, kar je prej povedano, ste lahko videli, zakaj delate od ranega jutra pa do po* znega mraka, da obdelate svojo zemljo, kar ie imate, in da od svoiega dela nimate bogve koliko, da vedno brodite po blatu, da jeste v mraku, da pijete mnogokrat nezdravo vodo, da umirate brez zdravil, bolnišnic in zdrav* nikov itd. Mnogo morate delati zaraditega, ker so vaše priprave tako priproste, neprak* tične. Država vam ni prav nič pomagala. Kmetijske družbe in zadruge ne morejo zma* gati vseh stroškov za nabavo strojev, da se olaiša težavno kmečko delo.
Kje je vaša rešitev? Rešitev morate iskati v zvezi z delavci, ki kakor vi živijo od svo* iega dela. Morate se organizirati skupno z delavci v mestih in se z njimi vred boriti pro* ti pijavkam vseh vrst. Vi se morate boriti za svoio državo, ki pa ni ista kakor država ka* nitalistov, bankirjev, verižnikov in oštiriev. Morate napraviti državo delavcev in kmetov, v kateri bo vsa oblast tako nezakonodaina kakor izvrševalna v rokah delavcev in kme* tov. ^Do tistega časa. dokler ne boste vzeli sami v roke svojo usodo in odločno nognali od sebe vse tatove, oderuhe in lažnjive nn* iatelje, toliko časa vas bodo vsi goliufali. Zato pa podaite roko svojim bratom delav* cetn v mestih in skupaj z niimi se boste osvo* bodili vsega goria, ki vas sedaj davi.
Premislite, sodrugi kmetje, te stvari in zbi* rajte moči za sViinni boj proti skupnemu so* vražniku. — (»RP.«)
PO SVETU
■ H— _  S žalosti potrti oče, prosi dotlčnega moža ali
UDOgi fanta v Gorici ali goriiki okolici, ki se je
vrni! z ruskega ujetništva in kateri kaj ve o smrti njego-
bode istemu povrnil. — Pisma naj se naslovijo na Ivana Šukalja, Dvor št 4, p. Bovec.
na mestni šoli pripravlja otroke _ za vstop v srednjo šolo. Pride tudi na dom. Naslov pove upravništvo »Dela*
Učitelj
Čevljarskega poiočnlKa
Jakob Stepančič, Mareziga pri Kopru.
Gora na pohodu. Ob letošnjem velikem jesenskem deževju se je utrgala cela zapadna stran 1716 m visoke gore Sandling nad Trauntalom na Soinograškem in začela drseti nizdol. Masa je meta za seboj šest kilometrov dolgo pot ko se je šele ustavila. Krasne planine In planinske koče so uničene, uničene ogromne površine gozda.
Nesreča je nastala na ta način, da je voda iz-podjedla solne plasti v gorski notranjosti.
Statistika Litvanske. .Kurjer Poranny“ priobčuje statistiko osrednje Litvanske. Po tej statistiki
obsega osrednja Litv?nska 33.000 kvadratnih ki- i &	*	——
lometrov in ima 1.240.000 prebivalcev, od katerih; m i ■ 1..............■■	'...........-=W
810.000 Poljakov, 120.000 Belorusov, 115 tisoč nAyvi|||aiiiA||B Wiff*VIA II rEfitfHCIf Utvancev in 190.000 judov in drugih narodnosti,'RUnUniSTiCnA ibullJA V vLIuUlLIi torej 66 odstotkov Poljakov, 10 odstotkov Belorusov, 9 odstotkov Liivancev in 15 odstotkov ju-dov. V glavnem mestu osrednje Litvanske, v Vilni je med vsem prebivalstvom (128.000) samo 2100 Litvancev. V Grodnu le vsega skupaj samo 23 oseb litvanske narodnosti v okrožju Osz-miaav pride na 180.000 prebivalcev vsega skopaj komaj 54 oseb Litvanske narodnosti.
Vrh iz soli. Na San Domingu v zapadni Indiji se nahaja vrh, ki je ves iz soli. Soli je v tem vrhu za 72 milijonov ton.
Prebivalstvo Belgije narašča. Prirastek prebivalstva v Belgiji za leto 1919 znaša 23.880. Koncem 1 1919. je imela Belgija 7,600.902 pre bivalcev.
iz uredništva.
priredi
v nedeljo, 2*. decembre 1990
plesni venček
v gostilni FRANCA KAVČIČA V CERKNEM $T. «1
Svirolii bo godbo iz Urile.
Na mnogobrojno udeležbo uljudno vabi ODBOR.
Slap pri Vipavi: Priobčimo gotovo; sporočite nam samo svoje ime!
V
I
Telefon
3-»
Mm n U zMnlit ter Hetrnrta ALOJZIJ POVH S
so4ni tzveteaec
Izdaja za socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore5 v Trstu.
Trti. Pijzzo S. Gorniku) (a MM
i
O
C3
u
O
O
d
u
O
J*
O
(/)
a>
E
•t
ca
<j
•«4
u
O
O
<u
UP
J2
o
u
to
3
ca
N
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Prostori, v katerih se izročajo boln. spričevala
I in IV okraj: Dr. Silvio Morpurgo — via Alvarez
št. 16 — za prebivalce sledečih nlic:
Aivarez, VIII. A<Josto, Ar.gralina, Arcadi, Aodrea, Aqiiileia. Ascoli, B;gm, Barca, Boschetto, Battisti p., Bufolini, Brolo, Carapi, Cbiesa A., Cordaiucli, Casale, Cororrmi- Czernig, Diuiie, Gelsi. Gavnastica, Galilei, G:i;sti, Giovanni, Goldoni, Iscnzo (Ponte), Legna, Leoni, Lorabroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzoni, Nuova, Orzc-ni, Osp:tale, Pacassi L., Pavia, Pergola (Androna), Poggio, Petrarca, S altano V., Seminario, Setfenjbre, Scala, Tomaseo P., Torrione, Trigeiuina, G. Verdi, Vandola, C. V. Em. III., Zorutti.
II in' IH okraj: Dr. Maksimilijan Adlerstein — tl* Rabr.tta št. 18 za prebivalce sledečih nlic:
Arlcsto, Arcivescovado, Antonio P., Antonio V., Alpi Gitilie, Aisovizza, Bucnarroti, Bertollni, Berto-lini P., Barzelliai, Blaserna, Bosco, BLanca, Baronio, Cr.prin, Carita Vic., Codelli. Cipressi, Contavalle, Caserma, Cccevia, Coceviutta, Castello V., Castello R., Castello I, II, III, Colle, Cappuccini, Cipriani, Cravcs. Carducci, Como, Como Riva, Croce, Cristo P., Castelk) (Dictro, Cappella, Catterini, Ca;nposanto, Csstalda, Casa ressa, De Amicis P., Dogana, Duomo, Ducmo P,, Dreossi, Formica, Ferrovieri, Fornace, Magazzini, Molico, Muoicipio V., Bono, Passaggio Edling, Grande P., Grabizto, Lantieri, Lun ga, Mat-lioti, Maggio (24), MoreK, Monache, Macello, Peffico, Pesta vecchia, Pietro V., Parcar, Pozzo (Androna), Rafut, Ross:ni, Rotta P., Rastelto, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P.. Scjole, Scuola agraria, Saaro, Stretta, Tricste, Tren-to, Tocninz, Toscolano, Teatro, Tomsig, Torrente, Trarsalpšca, Vaccano, Vetturini, Vogel.
Prostori, kjer se ordinlra
l okraj: Dr. Jnsl Bačar — Viale XXIV maggio št. 9 — za sledeče vasi:
Ajševico, Staoorež, Bukovico, Bilje, Brinico, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, St. Peter. Peč, Prvačino, Renče, Ravnico, RHiemberk, Rubjo, Rupo, Dol Ore-hovije, Sovodi^e, Šempas, Lečnik. Vrh, Vrtojbo I. in D. Vcgersko, Vclčjodrago.
II okraj: Dr. Iran Villat — piazza Duomo št 3 — za
sledeče vasi:
Banjško, Cerovlje I in II, Koprivo, Kormin, Faro, Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. MaTtin, Mašo, St. Florijan, Grgar, Kožbano, Sv. Lovrenc, Oslavje, Trnovo, Tribušo, Vrlpuziano in ostale furlanske vasice.
Specijelna večerna služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za komulte, nasvete t. 4. d. zdravniški šel d.r. M. Adlerstein.
Zobozravaiška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki sprejema: dr: M. Adlerstein; zobotehnik R. Berca.
Kn«ali provizorični vojaški zdravnik.
Tolmin: dr. Ali. Serjun — Tolmin.
e ■
~ N ® £
i
xo .3 _ ** . =5 3 O
S.CO o
2 . n Ejn o
<3 TJ is
0
JE -o
ca «> JD
«*S!
«*o xs o o
00
1 g-o
o JS ® •O V ~
■go = bi *“
3 OJ
U
^ *S
od 10. do U. v blagajniških ambulatori-jih v via G. Leopardi št 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16
od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorjih v via O. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viale XXIV. Maggio. v Renčah itv. 34 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30
od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3
od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih
od 9. do 10. v blagajniških ambulato-| njih via Leopardi 6
V vojaškem ambulatoriju v Kanalu
Kobarid: dr. Feruccio Baffon! — Kobarid.
Bovec: provizorični vojaški zdravnik.
Cerkno: dr. Frančišek Sinička — Cerkno.
filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure
v ambul. tolminsk zdravnika od 10-11. in od 15. do 16. ure
V ambulatoriju kobarišk. zdravnika
V vojaškem ambulatoriju v Bovcu
V ambulatoriju cirkniškega zdravnika
Kratka splošna navodila: Vsi dani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so	včlanjene, in porodnicam članskih družin je	dano na razpolago, da si same izberejo ba-
|	bico.	Bolniška blagajna pa prizna trošek le tedaj,	ako je bil porod pravočasno naznanjen.	—
!	Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi	člani in udje njihovih družin in sicer:	a)
proti	50’,o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa	v znesku kupne vrednosti) vsem onim,	ki
so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani.
Bolniška blagajna ne povrne onih zdravnlško-oskrbnlh stroškov, ki so jih naredili člani ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih. Izjem« je ie v slučaju, daje šlo za veliko življensko navamost.