■ " —jr .■.-i!.'-,' ■ IZHAJA VSAK BAN «b eedeilaii is pra7niklh ob 5., rt ponsdeJjkHj ob 9. zjutra). ilča^ fcttr. se prodajajo po 3 nv6. stot.) y mnogih jraai t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, al, Nubrežtai, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov- >ornj9»Fg« itd. Zastarel« Ste?, po 5 nvč. (10 stot.) i&i se računajo na milimetre t širokosti 1 le. OSSJSB: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 6t. mm. Vt^iee, aahv?.!e, poslanice, oglasi denarnih zarodov po efe. mm. Zn oglasa v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka •aafialfeia vrata K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-pa 40«tot Oglase sprejema Inperatni oddelek uprav« vša&toosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti". Piailjlvo In tožljivo v Trstu. ——■ - —aaaaBaaggi i m— Trst, v nedeljo 17. novembra 1912 I JI. JU__B-_____1______-'---- J.J. Jgg"fW-L!l- H -L-* . ..I J J- ----i. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edi*9*i vt^r NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 2* K, pol leta 12 k, 3 cenec« O K ; ela n»- ročbe brex dopoalane naročnine, se nprr **a ne ozira. ■aroiniua u n*4«l>ko lsA&nJ« „KDHlOSTI" «ta»»: a« o.lo Ul* xr» S-ao, s* y»l 1*U Kron 8 IO. V« dopisi naj se pobijajo na uredništvo lista. Nef ran kovana pisma •• a« iprejemaj« In rokopisi te a« vrsžaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Lit 14. UREDNIŠTVO: ulica Blorjle SaJarti 20 (Naredni *•■) Izdajatelj in odgovorni urednik STEFA.N G0DI3A. La*tr.'> konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinot'.", vpisana zadrnga a omejenim poroitvom v Trstn, ulica Giorgio Galatti Štev. 30. PeJtao-hrsBlInRol ra?un Itev. 841-652. TELEFON It 11-57. mm 11 ai Ult-Oesterreicb — heraus! V STcjeis znameni razgovoru z uredni-j „Slovenca" se je bavli vodja SLS g. itc. Ifaa ŠuslerSč s posledicami sedanjih d«godkov sa Balkanu za Avstro-Ogrsko! »•■araijo in z njihovim pomenom za bo- j d* i* usodo aaše države. U priznajmo knr naravnost: mož je| geroril pametno ne le se stališča Jugoslo-m«T te monartiije, ampak tudi se stališča k»rr«ti te monarhije. A vendar je biio odpora. V prvi vrst! *d sirani tistih svstrrjikih Nemcev, ki sma-Vajo jedino sebe za resnične In odkritosrčne čuvarje te monarhije in ki celo svcj ■aoijoralnl intetes proglašajo istovetnim 7. keteictcm monarhije I Or.i so — država! stoji, ca njih sloni in ž^jirri bo tudi Kakor kralj Francije Ludovik XIV.: L' c* est roči 11 Je že take duševno stanje Nemcev! Čutijo se gospode In ja^poriarje, čutijo se herrnvolk, zahtevajo privilegije goip< dovainega naroda in se ne jcto&ijo za odločilno dejstvo, da so le manj- ▼ tej državi. Hudobec megalomanije jih zbraja v ii*;o saraopo^tttčevanje, ki jin dela teli c^urae pri drutih narodih, v tisto na-dnltst, da Kaiikujejo tafeortfceč sami pred Mu) V to partiture nemške velepesmi so ftafcferiičeve izjave vrgle noto, ki jim ie intonirala. Zato je^a, zato vrišč, zato prosti in zato — denuncijacije I Vsklpell so, Kar Jlsa j« aesdo govoril nekaj, kar jim je »ejirlje^o ravno zato, ker je — resnično! I Rtsaic?* je nsuareč, da mora naša monar ki-«, ako hc£e i z valoveoja balkanskega pro-fe'-esu srešao rešiti na varno svojo iadijo, U nosi najvUe nje Interese — da, celo ▼praŠaafe nje oodočnosd — da mora, pravimo, deHaitlvao likvidirati s tisto poliilko ■a »h o trs j in aa zunaj, k! je bila doslej v p dtego vlitemu velikaštvu Nemcev med na-r*d< te dr žare. To }U boli Od todi jeza, ki je zavrtala ta strani Nemcev. Zato so izjave dra. Suateri'Ža dvig?Je tolikega prshu v nem-taboru in provzročile toliko Šumenja ia aieteža v Sumi nemškega časopisja. Bilo je pa tudi ca slovenski strani — ■a strani političnih nasprotnikov dra. Su-8tefŠča — nepovoljne kritike. Ne opor«Jca-cja priacip^eiae asr^vi, »mpak nevera v isKraaost izjav voditelja SLS. Posebno pa dv««i giede Šasteršičeve doslednosti O tem s* aočemo prerekati. Morda imajo ti kritiki tu prav. Toda tu nam ni glavai moment, da je govoril ravao dr. Šusteršič, niti ne vpra-Saaje, iz kakih namenov je vrgel v svet one izjave: u dre je glavno to, kar je rekel. In to je blo oametno, je bilo resnično, je H o pravilno. Zato smatramo potrebnim, da odbijamo ia zavračamo vse ono. kar so »emški I sti perfidno ped skoili dru. Šjster-Š*4ki i« kar so Derfdno izvijali besedam dra. ŠusteiŠiča I Ne bomo še enkrat citirali vse SustejšČeve izjave, ker zadošča, da ugo-tevlaio tu glavno tendenco njegove izjave: dosedanja protislovenska politika monarhije — aa znotraj in na zunaj — mora prene-katf, ker bi privedla monarhilo nelzoelhno de katastrofe, ker ob taki politiki ne bi bilo bodočnosti za monarhijo tam, kamor mora stremiti že po svoji geografični legi In kjer Bisra Iskati simpatij tudi radi s»o e lastne narodnostne strukture: med narodi na Bal kana II To pa so — Jugoslovani 1 Zato je PODLISTEK Osvit. d/vtal K&ver Sandor ojal&kl. — Preval A. C. — Ali torej ai res, da vzame Ivan gospodično ? B 1 sem zadnjič s stricem Laci-kvw. Re.-cel mi |e sam, da zasnubi dekle za Ivana. — 1 gospa Kotromanićeva i Hana ste strmeli začudenja. Toda dočim se je lice »e^pe Kotroman ćcve posvetilo veselja, je Haaa popoinorua pobledcla. Vedela ie za tajnost svoje prijatelj ce Jelene Delimarki-ee e in že zdavnaj je milila, kako bi to bilo lepo, da se Ivan in Jelena vzljubita in viamta. — Povem vam, da ne vem nič. In ne varjamera, da bi mi Ivan ne bil povedal ni-i«sar. Nijbrz si „onc'e" L^ci to le domiSlJa m zdi se mi zopet, da bo Lan izbiral sam. Kftftčao pa je Helena še tako mlada I — Toda bogata, vtrjeraite mi, silno Vera, ker sem čital oporoko njene pokojne tete. Pa t'idi po očetu je dobila ravno toliko kaknr Žen'ka. Kje :e pot* m š-»uterino premožesje I Stric Lacika računa dts»iO, končno je tudi oa napravil tako. — In kakšno srečo ima od tega ! — se je cglasila Haca, kateri je bi! ta pogovor jugoslovansko vprašanje najvažnejše vprašanje za monarhijo. Da pa bo rešitev fcpja vprašanja ugodna za monarhijo, je nujor potrebno, da zadovolji svoje Jugoslovane / / „Potem bo mejno prijateljsko razmerie d' jugoslovanske balkanske zveie samo od sebe sledilo in pripade monarhije m.rnlm petom ono prvenstvo v vprašanjih bižnjega Ori-jenta, ki ji gre po njenem zgodovinskem poslanstvu.0 V tako tendenco s:; se zli ate besede dra. Šusteršiča. In če še dodamo k temu, da Je mož naglašal, da naravno oduševljenje za junaške čine balkanskih narodov ne sme aUertrati raiumevarja za reabo podlago cd oietov podedovanih čutitev: vzdrževanja din a stičnih čustev; da je bila največa šsoda za monarhijo, da n» razumela svoje La:oge kakor jugoslovanska vlast: potem n&m je pač jasno, kai je hot:l dr. Šusteršič! Dokazati je hotel soglasje med zado voljenjem Jugoslovanov v monarhiji In na Balkanu z interesi, ki jih ima monarhija na Balkanskem problemu la če končno še zi-be.ežitfio, da je dr. Šusteršič svaril, naj dr žava re začne vojne le iz nasprotstva do balkanskih narodov, ki bi jej sledila svetovna vojna, ki bi mogla prinesti vtbko nesrečo nad mocaihijo: petem mora priznati tudi slehtmi Nemec, &ko Ie ni zbesnel fanatik ali celo — irredentiit, da dr Šusteršič ni gcteril le kakor Jugoslovan, ampak tudi kakor avstrijski patrijet A kaj so izvili nemški Usti iz njegovih iijav? Iztigiii so posamične bes de in odstavke, jih sukali in obdelovali, so mogli konstruirati obtožbo1 da hoče dr. SustefŠič razbiti monarhijo, da je k2kor dežekd glavar, kakor zaupnik vladarje? zagrešil veleizdajo I Toda jasno }e, da te denuadjadje in perfldije niso naperjene le proti deželnemu glavarju dru. Šusteršiču, marveč tudi, sli prav za prav v prvi vrsti — proti vsemu našemu narodu. To je za nas še poseben razlog, da z vso o ločnostjo zavračamo te iafa.n)je io falzifikacije. Si morete ii mislti huje f^Iii-fikaclje, nego je trditev v zuanem .Orazer Taeblattu" da mi Slovenci nočemo nič čuti o tem, da bi svoje narodne Interese spravili v sklad z onimi države v kateri živimo in dobivamo možnosti za razvoj na račun dru-zih, državo ohranjajočih narodov ?t Nemci so imeli doslej ves državni aparat v svojih rokah, više državne službe in malone izključna domena Nemcev, avstriski ministri so vedno po veliki večini le — nemški ministri krajanU dobrote šolstva, v kolikor je odvisnega od državaih sredstev, pripadajo Nemcem, (manjšini prebivalstva) po ogromai večini, ves vladal aparat je v službi germa nizacije, vojska |e povsem nemškega značaja itd. Na drugi strani pa so mcKmc Slovenci boriti šele za najprimltivneje pogoje za življenje; nimamo potrebnega šol stva, našemu Jeziku se vsepovsod odreka ravnopravnost; posluje heih uradništvo, k« nam po veliki večini ni naklonjeao, aii pa nam ]e celo direktno sovražno; naše gospo darske potrebe ne nahajajo upoStevaaja pri državni upravi ia nam odpadajo le kake mrvice — izkratka: ne skrbi se pravičao ne za naše etične, ne za naše kul urae po trebe. Ali ni da bi človek s pes jo sunil v zobe ciničnega lažnjivca« ki z železnim čelom piše trditev, da dobivamo Slovenci po goje za nzvoj na račun druzih, „državo popolnoma neznesen. Gotovo je zamer}aia i materi i župniku, da se moreta pogovarjati o teh stvaren. Zato je tudi odšla od mize z otroki, ki so se igraii na trati z Marijo Župnik in gospa pa sta tudi rsorala prenehali s svojim pogovorom, ke~ se \t vrnil Ivan iz dvorca s celo sk'adalilco knjig pod pazduho. Po poti pa (e v tem prihajal tuj kmet, noseč v roki pismo. Bil Je to svobodnjak Licka Kotromanića in je prinesel plimo Matiju Kotromaniču. — Glejte, se že giblje! — [e pošepetal župnik gospe, ki je izmeniia ž njim značl len pogled, dočim je Ivan med tem razkladal knj ge po mizi. Mala Klara je na materia ukaz stekla po očeta ua vrt. — Pismo — pismo — od strica Lacika ! — Je klfcala punčka oddaioč, da jo je bilo slišati po dvorišču in vrtu. Kotromanić je hitro zapustil težake in vrtnarja, da sprejme pismo. Vedel Je, da mu brat ne piše ijaveadaa. Ia vedno je ljubil in spoštoval svojega starejšega brata, dasiravne se sicer v marsičem nisia razumel*. Posebno ni soglašal z večno bratovo željo po magnatstvu. Vendar pa se je moral v-dno klanjati Lackovi e coštenostl in ne navadni rc-z^oritosti. Zalo je EeJjJ S pravi« veseljem pa ludi vdikira zanimanjem ohranjujočih narodov" — pri čemer misli ^ seveda le Nemce — In da smo v zahvalo, velelelzdajalci ki razbijamo in izdajamo y državo / ZraČiino za duševno razpoloženje naših-Nemcev Je, da posezajo po tako nizkih in > pod ih sredstvih laži, falizifikacije in denuncijacije, ker so v strahu, da bi resrte, ki se Je začela glasneje odločneje in odsiiteje oglašati od slovanske strani, vendar utegnila I najti poslušnih ušes v mercdajcih krogih, da bi prenehal zistem, ki je zahievrl slovanske helote.. da so mogli biti Neme! — zadovo'Jni. Takov Je njihov avstrijski pa-trijotizem; ki živi le dotlej, dokler mo rejo rezati meso iz koze druzih narodov I To nam Je povedal rečeni graški list s cinizmom vseh krivlčn«kov. Zahteva, da raj! država v svojo obrambo pred slovanskimi pretvezno destruktivnimi stremljenje zbere vse svoje sile in jih slavi v službo one Ideje, ki je: Vstani zopet stara A v s t r i j a 1 Ait-0,ter:eich herans. Ne zadovoljujejo se torej več niti s sedanjo A?-str.ijo, ampak hoteli bi, naj se povrne aekaanja, absclutičnd, brutalno germanizu-joča Avstrija Metternicnovih in Bachovih dobi U-eijavil naj bi se zopet tisti nesrečni zistem iz krimske vojne, ki se še d^nts tako grozno maščuje nad našo dr žavo, ki nas je do vel do nesreše leta 1859 in 1866 do katastrofe pri Kraljevem Gradcu, ia katerega posledice so nam usodne tudi sedaj, ko se odigravajo dogodki, ki bodo odločali bodočnost te d.Žave. To je bil za državo zistem samih katastrof la ta zi stera naj se povrne ia petrificira, da bodo mjgii biti Nemci — dobri avstrijski patrljotje In... ohranjati državo! Povrnil naj bi se zi sten?, ki bi državo ubil 1 Težko bi odgovarjali odločilni krogi pred zgodovino, ako bodo hoteli bodočnost države poverjati takim patrijotom. Ne Aii-Oesterreich I Ta mora definitivno likvidirati. Na plan naj stopi nova Avstrija, v kateri ne bo privilegiranih go-spodujočih narodov, Avstrija, ki jo bo pravičnost tudi do Slovanov vsposabljala za varovanje nje — kakor se sploh priznava — | velikih življenskih interesov na Balkanu, za osiguranje nje bodočnosti. Vsaka drugačna politika bi bila neizogibno katastrofalna. Pisma z Balkana ob vojnem (asu. i. V Zagrebu stopamo v vlak za Zemun. V čakalnici II. razreda Je zbrtnih mnogo hrvatskih akademikov, ki se poslavljajo cd svojih bolgarskih kolegov, idočih na bojno polje. Izprva je sporočila Bolgarska vse;u svoj:ra visokošolcem v inozemstvu, da se jim ni treba vračati, dokler jih posebej ne pozove. Pred par daevi je bil poziv izdan ia zdaj mora v Bolgarski pod orožje vse, kar sploh more puško nositi. . . . „Za domovinu mreti kolika slast . . pojo hrvaški akademiki. Bjlgarskemu študentu, ki stoji kraj mene, se napenjajo žile na senceh in čelu, ustnice se stiskajo in oti trenejo par-krat zapored nemirno. Hrvatje so navdušeni, /zhičeai, pojejo in govore velike govore ; Bilgari stoje mimo. Mirne In tihe so tudj študenke, ki stoje v posebni gruči. Zdajci oojo vsi ,Šumi Marica, okrvavljena44, še enkrat a segajo prijatelji v roko ia nato se g uče ločijo. Kasneje srečam iste Bolgare na be!g*ajskem kolodovoru, v Nišu in Sofiji Železniške direktne zveze med Avstrijo in Srbijo ni. Vezovi gredo s..ma d) Zer una. O i tu nas peije na Srbsko stran parotred. Neprestano sne-ži in razgleda ni nikamor. Tam kjer stopamo na srbska tip, vpr?šuje srbski žandarm vsakoga- po in eru :n kr^ju, odkoder kdo prihtja. Nekatere zadržu^Jo nazaj. Mene so pustili ca kopno brez vrake formalnosti. Kdor pozna Belgrad ob drugem č"su, bi ga zdaj po prvem uti;u led/a spoznal. Vreme je silno neugodn > ij ovira vsak pogled. Ces.e na novo ilakujt|o in ker zda} delo počiva, leži vse v neredu. NepresT.no pada tanek moker sneg. Po ul cah vse polno vojaštva, zlasti sanitetnega, transporti, vo-zov1, zmfculaace. Okdu n.ir irferstev izredno živanno. Poslopja stražijo vseskozi vojaki tretjega poziva. Sami priletni možje v domači ruševini, na nogah opanke, črez ramo do'go puško z nasajenim bajonetom, dolgim ,;ol metra, okelu glave in vratu pa ovit kapiijač nekaka fcpuea z dvema dolgima repom.., ki izborno varuje glavo in v:ai pred sneg m, dežjem ter mrazom. Trgovina in obrt počiva popolnoma. Tu in tam Je lokal zapri in na vratih nr.bR črn parte. Gospodar je padel na bojnem polju, — čitamo tam. Javni lokali so zasedeni samo od rezervnikov. cd katerih se cekateri vračajo v Beligrad po opravkih, da se vrnejo zopet v kratkem na boječe, ter od tujcev, mtd katerimi zavzemajo glavni del zdravniki in Časnikarji. Tu in tam rt kaj ruskih in francoskih zrakoplov cev, ki se pripravljajo proti Odrinu Na cesti srečam gručo kazakov. Izstopili so baŠ iz vojnega ministrstva. Za sedaj ni možno stopiti v srbsko armado. Po vojaškem zapisniku je na Srbskem vseh vejnobvezancev 250.000. Ali na večer je bik oglas za mobilizacijo izdan, prihodnjega dne se je |avilo oblastem 390 000 mož! Vlada je izmed prglašencev skrbno izbirala; formirala Je še dva nova regimenta ; druge priglašence Je postala domov. Samo v Beligrad se je vrnilo 20 000 mož. Kdcr izmed prijavljenih pa Je kda| zavzemal kakoršenkoli vojaški red, bodi, da si je prislužil eno samo belo zvezdico — vsakdo je moral v linijo; š.rže so odšle vse brez izjeme, naj si bo tudi vseučiliški profesor ali ministrov sia. Sploh so bili, kakor se sedaj kaže, Srbi veliko bolj temeljito pripravljeni za slučaj volne nego Bolgari. Srbi so imeli za vse svoje moštvo pripravljeno popolnoma novo toplo obleko, za vsako puško Je bilo izdelanih 2600 patron. Bolgarom so odstopili poieg skoro vse kavalertje še vso staro vo-lašso obleko in vrhu U ga še za vsako bolg^;ko puško po 400 patron. V kraguje-vaškem arzenalu izdelajo vsak dan pol milijona patron. Zadnje dni so odposlali pred Jedren novih 50.000 mož in 40 velikih oblegovalnih topov, da bo s tem en del bolgarske armade prost in more maršhati proti Carigradu. V vsem bo pred Jedrenjem okolu 90.000 mož srbske volske. Kamor stopamo, pov odi zazremo može in Ženske z belim trakom okolu leve reke, na katertm je prišit rdeč križ. Pri ruskem poslaništvu je zipeljala ekvipaža. Vhod je pogrnien s pisanimi preprogami, dobro razsvetljen ; na stopnjišču stojita dva lakaja in sprejemata samaritaesko. Vsi ženski sprejei in odpri pismo, zapečateno s tremi velikanskimi pečati, ca katerih je bit vii- *njtn dvojen grb — grb Kotromaničev In grofovski grb pokojne Lackove soproge. Prečita! ga je še ob vrtni lesi. C!m dilje je čl tal, tem bolj se mu resnilo Hce in |q tudi # mračilo. Brat mu Je pisal dolgo l-itlcsko pismo, ki ge je težko č;tal, ker je bii bratov rokopis nečitljiv. Ko Je končal, se je nezadovoljno obrnil in hotel nazaj na vrt. Gospa je bila zelo radovedna, vendar pa se ni upala vprašati strogega soproga. — Ali naj čaka človek na odgovor ? — je vprašala nazadnje, ko Je že Kotroraanič prijel za leso. — Odgovor? Hm, kaj Jaz vem? — Naj ne čaka. Samo rece naj, da pridem sam jutri aii pojutrišnjem. — Toda zadnji trenutek se Je preminil, se vrnil in prišel k mizi pod lipo. — Citaj, Ivani — je rekel sinu. Lahko; čltaš glasno, da čuje tudi župnik. Preo njim nimamo skrivnosti. Pismo se Je tikalo Ivana od začetka do konca. Pred vsemi Je z&gota^Ual bratu svc>;o1 ljubezen do svojtga netiaka i;' zopet ponovil svoto obljubo, da ga napravi za svojsga naslednika. No — potim je Ukoj dodal, da združuje s Lra željo, raj se I an ponaša tako, kakor zahtevajo to račrti, ki Jih Ima stric Ž n,im. „V tem pogledu pa nisem po-polnora zadovoljen z Ivanom — da ti povem odkrito in brez ovinkov. In nočem še dalje okoli *n nočem napenjati tvoje in njegove radovednosti. Zato ti takoj želim razjasniti stvar. Ti pa b š znal cenit! to in zopet razumeti, da niso to neumnosti, ker me d jbro poznaš h se boš spominjal, da sem oni njegov lahkomiselni korak pred dvema letoma blago sodil in znal opravičiti, v nadi, da se s tem nasiti miadeniška nemirnost in zopet — spoznal, da ženitev z ubogim dekletom ne vodi nlicnmor. Po sreči nimam v tem pogledu povoda, da bi bil nezadovoljen ž u\ m — ?sćJ ne vem niče?ar. Ia tudi ne gre sedaj za to, temveč sem nezadovoljen, ker čujem, da se je vrgel v vrtinec neke nove agitacije, da se pajdaši In sprijcteljuje z ljudmi, na katere mora paziti javna p< licija, da razširja neke knjižice. Da to ni:o samo izmišljotine, te morem prepričali s tem, kar sera vse slišal od odvetnica Dum ća, ki tre je kar direktno napros!i, da preprečim čudno Ivanovo ravnanje. Zato te prosim, da ga ti prej pozoveš k pamet1, preden bi Jaz govor?! ž njim. R ci mu, da |; z nikakor ne troira, da bi ddal uko raprei. Zahtevam pa to zar&di njegove koristi, a ne zarrdl s?c|e. (Dalje.) kr-gi v Belgradu, od najnižjih do na|viših, stoje v službi samaritank. Od leta 1903 po-čer.ši je spadalo takorekoč k dobremu ionu. de je vsaka dama, gospa ali gospica absol-vir^a vojni sanitetni tečaj. Kakor mi |e zatrjeval rojak dr. Bačar, se dame na vso sanitetno strežbo v resnici jako dobro urntjo. Pied par dnevi je imel obisk kraljeve hčerke, prhcese, sedaj velike kneginje Hešei e; v oolnišmd dra. Bačar;a se je oglasila tudi siovenska sanitetna ekspedicija pod vodstvom kirurga dra. Š ajmerja iz Ljubljane o priliki svojega p-hoda v Niš. Dr. B3čar je služil v tržaški javni bolnišnici. Prijavil se je takoj za ssmtttni posel in b!l tako prvi avstrijski zdravn:*, došel na pcmoč bratom Srbom. Vojno ministrstvo ga je nastanilo s posebnim dekretom za vsaj tri mesece. Došel je ravno ob najbolj krit čnem treno'ku: prvi ran.enci iz Kumanovega so dohajali v mesto in nikier nič zdravnikov! Mladi dr. Bačar je Izvršil prvi dan tristo operacij. Prvi teden niti po noči ni mogel podirati. Sešla sva se slučajno v neki kavarni. Pokazal mi je turško krogljo, ki jo je baš malo popred ekstrahiral nekemu srb skemu vojaku izpod kolena. Kroglja {e ob-rf: žala svcjo prvotno podolgasto obliko; poznajo se ji S2mo ifsane črte kakjr odtisi cevi puše-r sanke. Rane se celijo ranjencem izredno naglo. Enemu je šla kroglja skozi sro» — v prsih notri, na hrbtu vun — ir. iž je okreval in šel domov. Tako tudi slučaj, kjer je šla kroglja skozi pljuča. Parket je mož bi ju val kri, a je kraaiu zapustil bolnišnico in Šel domov. Moderne puške prizadevljejo razmeroma manj nevnrne rar.e, nego puške starega zi-s'cma. Jeklen pokrov projektila se pri strelu rapelja ?n učinkuje s tem kot izborno antiseptično sredstvo. Koiiko je razmerje med težko in lahko ranjenimi v srbsk! armadi, m« n\ znano. A Bolgari trdijo o svojih izgub ih tako: 70°/e lahke ranjenih 23% težko ranjenih 7°/0 na mestu ubitih. Ranjeni so vojaki po večini v levo roko, v fclavo in noge.___ Gešov o balkanskem vprašanju. Bolgarski ministrski predsednik G^šov |e dovolil dopisniku turinske ,Štampe" v Sofiji razgovor, v katerem je rekel, da ježe prezgodaj govoriti o razdelitvi osvojenih zeraelj. Bolgariji bi bilo ljubše, da dobi Srbija pristanišče v Jadranskem merju nego v Egejskem morju. Pogodba med balkanskimi dižavami se ne sme smatrati kot podlaga ba kanske konfederacije. Bolgari ne mislijo Iti še v Carigrad, temveč se bodo ustavili pred vrati Carigrada in Turke prisilili, da sklenejo mir. _ Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje se darovali Jugoslovanskim ru-deJem križem sledeče gg.: Gjuro Gojković-Vtjnovič K 5, Družina Josip Mahnić, De ka ii K 11, Josip Budin župnik, Tinjan K 20, Zerbo Josip gostilničar, TmJ?m pri Kopru nabral v svoji gostilni K 20 64, Fran Race, Herpelje nabral Josip Benčič K 53 83, Borovščakov K 10, Oiga Hlača, Koper nabrala 11877, Mayer Valerija, Sv. Anton nabrala K 51'44, N. N. K 20, Tržaško podporno in bralno društvo K 50, Nabrali na Proieku K 402'80t Kontovelju K 93 70, Zgoniku K 3130, Saležu 23 10, Samatorci K 12 10, Gabrovici K 14 22, Repniču K 18 44, Koludrovici K 8 40, Briščfki K 5 60, Pittel Brausewetter K 30, Obitelj Gulić K 10, Al. Gul K 10, Ant. Trebeč K 5, Prinčič VI. K 2, Kodrič Josip K 4, Čehorin Vik. K 2, Pahor Josip K 5, A K. K 3, Len-ček Ant. K 2, Sorgo Iv. K 5. Skupaj K 1066 34 včeraj izkazano . 40,914.15 Skupaj K 41 980 49 * Slovenske učenke: Kralj Marija 2 p. nogavic, Martelanc Al. 1. p. nogavic, 2 p. zapestnic, Pavla Senk 1 p. nogovic, Benčina Irma l.p. nogovic, Renčelj Nada 1 p. nogovic, Skerjacc M. 1 p. nogovic, 1 p. zapestnic, Kavčič Iv. 2 p. zapestnic, Bavčar Liz. 1 p. zapestnic, Orel Olga 1 p. zapestnic Renčelj Vida 1 p. zapestnic. Domače vesti. Zob za zob! — Deželna zveza za ptujski promet za Trst in Istro je pisala občini v Dubrovniku italijanski dopis radi nekih informacij. Občina pa je vrnila dopis s pripombo, di uradni jezik te občine je srbsko hrvatski. Zaradi tacega odgovora je „Piccolo" ves iz sebe od jeze in ogorčenja. Priznava sicer, da je občina dubrovniška res hrvat ska, ali taka zavrnitev se mu zdi nezasli Šana že z ozirom na tako koristno institu cijo, kakoršnja je zveza za promet tu cev, ki je vrhu tega kozmopolitična. Zato da znači postopanje dubrovniške občine povsem neopravičljivo intraasigeaco. Glejte ga, kako zna vendar ta naš „Ptccoio" moralizirati in dajati lepe lekcije — drugim, kadsr mu to prihaja v prilog! Ali mi vprašamo vrlo glasilo z Goldonije-vega trga: mari njihov tržaški magistrat drugače postopa s slovenskim dopisi in. vlogami ? ! Mari je manfe intransigenten, • mari ne zavrača vsake naše vloge z moti- j vacijo, da je pisana v jeziku, ki ni uradni jezik te občine?! In dela to brez vsacega \ ozira na vsebino vloge? Naj se tiče tudi i stvari, ki nima s politiko prav nobene j zveze! Naj zasleduje kaka naša institucija: tudi zgolj najčlovekoljubneje namene, ne-' usmiljeno jo odklanjajo na našem magistratu, trdovratno sklicevaje se na svoj uradni jezik. Kar je storila dubrovniška občina, delajo ti ?ignori dan na dan v posto-terjeni meri. Pa imajo še poguma, da toža-rljo 3n rekiiminirčjo in se postavljajo v pozo moralistov, pravičnikov in — tolerantnih ljudij! V postoterjeni meri — pravimo. Kajti je vendar velika razlika med slučajem v Dubrovniku in onimi ki se dogajajo pri nas v Trstu dan na dan! Dubrovniška občina je zavrnila italijanski dopis izvende-želue institucije, na magistratu v Trstu pa zavračajo neizprosno slovenske vloge svojih lastnih občinarjev, svojih davkoplačevalcev, ki pa govore jezik, ki Je od vseh upravnih in sodnih oblasti ■ slovesno pripoznan kakor deželai jezik i Zavračajo slovenske vloge brez vsacega ozira na možaosf, da bi vsled zavrnitve mogel trpeti posamičnik občuino škodo, ali pa da bi celo trpel kak javni interes. In taki ljudje, ki so na kljubij vsaki pravičnosti, najele-mentarnejemu pojmu tolerance, vkltub jasnim določilom javnih zakonov intransigentni do skrajnosti: ti ljudje so še toliko drzni, ako jih je enkrat zadelo isto orožje, ki je sami rabijo proti drugim. In „P.ccolo" občuti tudi sam to kričečo neskladnost med lastnim postopanjem in rekriminacijami proti dubrovniški občini. V zvezi s temi rekriminacijami se zvija in zvija, da bi dokazali da je to vse kaj dru-zega, če italijanske občine odklanjajo slovenske dopise. A na kako slabih nogah je argumentacija laškega glasila za konstruiranje dokazov, dokazuje dejstvo, da rabi argument, da v Trstu „lo slavo in realta, non lo si capisce". Ali za božjo voljo: kdo ne umeje tu slovensko? Tisti, ki tega jezika ne znsjo I To pa še ni noben dokaz, da drugi ne poznajo tega jezika!! Mari ne razumejo slovenski tudi tisti tisoči volilcev, ki vzbu jajo v italijanskem taboru strah pred marea slava ? Mari ne razume slovenski tistih 60 000 slovenskih prebivalcev, ki jih izkazuje oficijelna statistika o ljudskem štetju? Mari ne razumejo slovenski prebivalci naše skoro izključno slovenske okolice?! Ali si upa „Piccolo" trditi tudi to?! Trditev laškega glasila, da „se" v Trstu ne razume slovenski, je drzna, nesramna, a tudi smešna! Smešna, kakor bi bil smtšen tisti čiovek, ki bi dvigal svojo malo dlan, da bi žnjo zakril — solnce na nebu. Naj le dviga dlan 1 — Ljudje pa vendar vidijo, da je solnce tam gori na nebesnem svodu — zlato, jasno solnce, kakor vedo vsi, da v Trstu je skoraj trttjina občinarjev slovenske narodnosti in da je njihov jezik pripoznan kakor deželni Jezik. Jasna je torej njihova pravica, ki jo italijanski magistrat brezobzirno gazi. To pa je že res, da na tem magistratu uradniki ne razumejo slovensko. Ali ravno to dejstvo, da je v tržaški občini takih uradnikov, Jemlje Italijanom vsako pravico do rekrimi-nscij, tudi če bi bila dubrovniška občina napravila krivico. Kdor je s?m krivičen, ta naj ne toži radi krivice drugih. S svojo lastno krivico je izgubil to pravico. Tako je, tako bo, In tako mora biti, o signori: Kakor vi nam, tako mi vami Zob za zob! To je Še jedina metoda, ki vas utegne kurirati I Slovanskim otrokom — slovanske Sole. Povodom barbarskega postopanja dunajskega župana proti češkim šolam na Dunaju, je izdala „Zveza slovanskega učl-teljstva v Avstriji" sledečo resolucijo: „Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji izreka svoje najglobokejse ogorčenje nad nasiljem, kakršnega izvršujejo avstrijski Nemci nad šolstvom slovanskih manjšin, kakor tudi nad načinom, s kakršnim se bojuje kulturni (?!) boj Nemštva proti Slovanom v tej državi. To, kar dela dunajski rotovž z zasebnimi šolami č^Ške dunajske manjšine, ni več narodnosten in kuiturni boj, to je prava besnost, civiliziranega naroda nevredna. Zastopniki Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji so pregledali stavbo češke šole Komenskega v 111. okraju, ki je danes na ukaz dunajskega magistrata zaprta, in prepričali so se na svoje lastne oči, da so očitki o nezadostnosti in nesposobnosti tega poslopja napram šolskim učiteljem popolnoma prazni in da služijo le za zastor nacijonalne besnosii proti vsemu, kar je slovanskega, smatrajo tudi za svojo dolžnost kot reprezentance največje učiteljske organizacije v tej državi, da odkrito izraz jo svoje mnenje pred vso slovansko javnostjo. Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji prosi vse j poslance vseh slovanskih narodov v držav-I nem zboru, naj z vsemi svojimi močmi ; delujejo za to, da se napravi tem neznosnim razmeram konec, da ne bi bilo dunajskim Cehom bran|eno ustanavljati šole svojega jezika, pravica, kalera Jim neodvratno pripada kot avtonomni narodni veji na Dolenjem Avstrijskem, kakor tudi po § 19 drž. ustanov, zakona iz leta 1867. Nadomestne volitve v predstojništvo zavarovalnice za nezgode na delu so razpisane. Letos volijo naslednje kategorije: L železnice, prevozna in skladiščna podjetja. II. Rudarstvo, plavžarstvo, kovinarstvo, stvoji, orodje itd. VI. Papir in usnje, lesne in rezbarske snovi, kmetijski in gozdarski obrati, mlini... G!a>o?nice bodo razposlane do 21. t.m. a se imajo oddati pravilno izpolnjene do 20. decembra t. I. Slovenski udeleženci pozor I Narodni voiifni odbor vam naznani pravočasno slovenske kandidate. Glasovnice pravilno podpisane naj se dopošlje predsedniku narodnega volilnega odbora, dr. Edvard-u Slavlk-u, odvetniku v Trstu! Pekovski pomočniki so včeraj zborovali v dvorani NDO. Ooaža se, da so se začeli slov. pekovski pomočniki zanimati za .Nar. del. organizacijo". Včerajšnje zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je to pokazalo. Dosedaj so prihajali vedno socijalni demokratje razbijat shod pekovskih pomočnikov v NDO. Tudi včeraj so se na kaj podobnega pripravljali, toda niso imeli korajže kajti videli so veliko število pekovskih Domočnikov, članov NDO, in ustrašili so se; ni se Jim radi tega poljubilo iti prepevat socijaiistične himne v prostore NDO, kakor na pr. zadnjič. Že na vse zgodaj smo opazili v ulici sv. Frančiška znanega sodru-ga Kermofja, ki Je štel narodne pekovske pomočnike, tiste namreč, ki so zahajali na zborovanje v NDO. Šei je tudi v vežo hiše s številko 2, ter stal en čas pri stopnicah. Hotel je baje iti na shod, ampak ni imel korajže, ker je bil sam. Kakor nam pripove- j dujejo, sodrug Kermolj ne more niti spati, j kajti preveč ga Jezi, ker vedno bolj narašča organizacij pekovskih pomočnikov pod okriljem NDO. Kermolj naj bi raje ostali do!» v bolniški biagajni in spravljal nered v j red, mesto, da pohajkuje okrog in šteje pe-: kovske pomočnike na ulicah naokrog. — j Na zborovanju se je razpravljalo o važnih notranjih zadevah in so zbrani pekovski pomočniki pokazal', s kako vnemo so se lotili dela v korist ubog h pekovskih delavcev. Socijalni dercokratje za pekovske delavce do danes niso nič koristnega napravili, ker njim se gre le za mesta (voditetjem namreč), katera zavzemajo v stranki in bolniški blagajni. Radi tega ie edina rešitev slov. pek. pom. le v „Nar. del. organizacije". Zidarji iz Sv. Ivanskega okraja ! j Danes ob 4 popoldne bo javen shod zidarjev v prostorih »Gospodarskega društva" na Frdeniču. — Shod sklicuje zidarska skupina „Narodne delavske organizacije". Pričakujemo obilne udeležbe od strani zidarjev Sv. ivanskega okraja. »Družba sv. Cirila in Metoda" razpošilja svoj koiedar-vestnik za leto 1913. Prosimo, da ga vsak naslovljenec sprejme, preŠiudfra in širi misel naše šolske družbe na vse strani, kamor sega njegov vpliv. Družba je v velikih potrebah in potrebuje poleg starih tudi novih prijateljev in podpornikov. Kdor bi koledarja ne prejel, naj si ga blagovoli naročiti v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, „Narodni dom". G. knjigovodja I. Kflar je poslal družbi sv. Cirila in Metoda lepo zbirko hrošče v in metuljev za Šolo pri Sv. Jakobu v Trstu. Gdč. Amalija Ogrizek in Cika Konček na Trojanah zaslužita za lepo poslatev starega denarja, rabljenih znamk m štanjola najlepšo zahvalo. G. Fr. Pišek, tajnik posojilnice v Mariboru, je poslal K 10—, katere mu je Izročil g. Armln Haler iz Varaždina za C. M. družbo, mesto venca na grob pok. Antona Kropeja v Mariboru. G J. Ferenc, gost. pri Sv Barbari poleg Maribora je nabral na Martinovem v svoji gostilni K 2 96. Hvala! Pomoč iz A m e r i k e. G. Fr. Sakser v New-Yorku je nakazal K 50 po naročilu g. Alojzija Pirca iz Clevelanda. Čir. ia Met. podružnica št. 24 v Clevelandu Je zelo marljiva, iskrena zahvala njej in njenemu odboru in načelniku g. Pircu. Vojno ua Balkanu čuti dražba sv. Orila in Metoda hudo, hudo, misli Slovencev so obrnjene t-a Jug k bratom mučencem, junakom in tem v pomoč se zbirajo po n3Ši domovini darovi z vnemo, ki pozablja na domače obrambne potrebe. V tth težk.h ča*ih se priporočamo cenjenim rojakom v Ameriki za podvojeno pomoč. Slovenski podjetniki, pozor! Na Rakeku bo prodana dražbemm potom opekarna s stroji za opeko in okrožno pečjo, parna žaga (Vollgattei) in mlin ter k opekarni spadajoče zemljišče A. Belleta. Vse skupaj je sodmjsko cenjeno na 510 000 K. Najnižji ponudek znaša 255.000 K. Dražba se bo vršila 25 t. m. ob 9 uri pri c. kr. okr. sodniji v Cerknici, kjer so na upogled tudi družbeni pogoji. Slovenske podjetnike opozarjpmo na t(», ker bi se utegnili zani- mati tudi L^hf, ker je tovarna le 5 minat oddaljena od kolodvora Rakek. Volitev v cenilne komisije za osebno dohodarino. V smblu §§ 181, 184 m 189 zakona od 25. oktohra 1&96 drž. zak. št. 220 zadevajočih naknadno volitev udov v cenilne komisije za osebno dohodarino, se naznanja, da bodo voMne liste cenenega okraja Trst 1. a, ki obsega V. in VI. mestni okraj in L, II. lil. predmestni okrai. izvzemši ka-tastralno občino Lonjer, izložene davkoola-čevalcem na odied pri tukajšnji c. kr. davčai administraciji Corso 37, 11. nadstropje; soba štev. 20, od 2. do 9. decembra tekoč, leta ob delavnikih v uradnih urah od 9 zi se dovolilo Srbiji ia Crnrgori 12 kilo T.etrov na široko obrež|a med Lešem in Meduo, Avstriji bi se pći poverila kontrole železniškega prometa med Bosno in Solunom. Protiavstrrske demonstracije v Kijevu PETROGRAD 16. (Kor.) Lvovske demonstracije radi zatvoritve ukrajinskega kluba v Kijevu so izzvale v K.jevu nove demonstracije. Demoas'rant! so p;mazali s tinto hišo, kjer se nahaja iedakclja „Rade" in pa avstroogrski konsulat. Anarhist Wr6blewski pred porotniki. KRAKOV 16. (Izv) Tu se je vršiia porotna obravnava proti po celf Evropi slo večemu kemiku prefesorju W oblewskemu, ki je znan anarhist. Tožen je bil razžaljenjt veličanstva, razžn'jenja cesarske rodovine in radi dejstva, da Je spisal hujskajočo brošuro proti cesarju. — Wioblewskega so porot Diki oprostili. Za rusko mornarico. PETROGRAD 16. (Izv) Ministrstvo 2a mornaricu je prediožuo dumi zakoniki osnutek za izvedenje malega svojega prograre? ta leto 1913. M'sistrstvo zahteva 58 862 862 rubljev, katerih je 39 milijonov namenjenih zgradnji voznih ladij, 4 milijoni za pomožni Mova trgovina moškega blaga SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIH! JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. AR TURO M0D3ICKY Prodajalnlca maauf. blaga in drobnih predmetov Trst, ul. Belveder« 32. Šivane odeje od K 6*40 do 18-—, volnene K 3-— do 20-—, bel in pisan f uštanj, bombaževi in volneni tri koji za moške, ženske in otroke; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Vatikanska izbera. iESES^ JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina i a okraski zadDje nevosti vtlik izbor izgotovJjenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. covarna čevljev •i □R :QC Dr. Pecnik £rst„ via S. Caterina štev. i. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: lll/,—1 in 7—7V v Trstu 130 ti i i jal k. — 1200 delavcev I. podružuica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-&-vis ul. Madonna del Mare) FinI čeulj! po ljudskih centih. Izključeno vsaka Konkurenta. Dr. Al. Me!!! CesareCosciancich \\ fmKesIJonfrMl rota-tsM •rdlnlrm od 9.—1. in od 3 Trst, Barriera vecchia 33 IL »»d. Tel«** 1708. Frafelli Baubei Trst, ull Carduocl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potiebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Box...........9-50 „ fuj Goodjear Welt . . . „ 13'50 n „ amerikanski . . . . „ 11' — . n „ „ najfinejši „ 17'— nizki čevlji črni......„ 6*— » zelo fini črni.....„ 11*30 „ amerikanski luksus . . „ 16*— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 n lakasti „ . . . . „ 4*20 nizki Čevlji, močni.....5*— „ „ chevreau . . . . „ 7*50 „ najfinejši Goodjoar Welt w 11*— n amerikanski luksus • • , 13'— „ „v barvah . „ 14"— „ „ lakasti . . „ 15*— Čevlji visoki in n zki za. ouoke od 2 B". dalje. CORSO 11 Ul. CAUAHA 11. i Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica A^cata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestaljo, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za drlavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kro(a. Cene absolutno konkurenčne. £912 1913 //.V Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za ma~ draee, preproge, zavese, volnene vseh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti). Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga. V največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica ffuova štev. 37. Zmerne cene. Domača in solidna postrežba. (Jz rc\ na zah s o franke, 3trsn IV. .EDRSTOBT-* St 321 Trptn IT. aavembra IS 12. Vsakdo na,1 bi se prep ičal da je praško domače mazilo neobhodno potrebno v vsakem domačem gospodarstvu. Ze 4^ leta sen se je izkazalo omečilno mazi'o, mjnovaao Praška domaio mamilo, kot zanesljivo obveilno predivo. Iste varuje rane, olajšuje vnetja in bolečine, uiinknje hladimo ter porspeiuj-i tiče ljenje in ozdravljenj'-. Pošilja so vsak dan po pošti. 1 doza 70 vinaijev. Pri naprej tlačanih K 3'1H se pošljejo 4 doze, K 7"— 10 doz frauko v vse kraje ar. ogr. monarhije. CLJLVNA ZALOGA: B. FRAGNER. c. kr. dvorni za1 agatelj ! lekarna „pri črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Ne-rudive ulice št. 203. ' Zalogo po avstro-ogr. lekarnah. blag« za tanake In sukno za moške obleka, zadnje moda razpošilja najoerieje Jug«-alovanaka razpošlljatna R. Starmecld v Celju št 302 Vioroi In eonlk, čez tisoč stvari s slikami poštnine prosta. €rminia Vfarbinek manufakturna tr$oolna Tpsij ulica Giulia M. 14. Velika izber oblekec za ctroke, ćamekib b'uz, kri vse izdelano po zadnji irodi, boe ia vseh mi>nuf«k tcrcih predmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija Cene najnižje, brez konkurence. t-'--.. V m j® ' - ' " "SSt': Ciffe I\uovo (NOVA KAVARNA) ^T" Trd Plazza Batriera Settefontane " Prva udobnost. Bogata izbfra časnika v Prvovr tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert Telefon 10-81. Poleg kavami se nabaja tndi izvrsten B U F F E T, kjer se podajaj i mrzla jedila, vi^o in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Pri oroča se udani FRANJO ABRAM, lastnik limr Raimondo Bislach Trst, ulica Caprin 9, vogal ulioe Guardia. Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine. Regulatorji In burillke. Poprave po nizkih cenah. Vsako uro jamčim 2 leti JJ UNDERWOOD" Prva svetoma znamka. š želodec PRMistl aupačae dijit , prthlajetja, vedne-ga s. deuja In nr.dlf* ega za pitja, a. pr. zgagro, b p' rjr, premočne tvoritTe *Ueiln in krčevit, kelečlue, je JDr. KOSOV UALZAH ZA ŽELODEC iz lekarn- B. FRaGNEKJA v Pagl. Smutila I Vf" deli ovols imftj° \Unriln ■ zakon.to SHjamčeoo • VltlliU • varstveno znamko. Glav i a zaloga: L'ka na B. Fragjerja, c. in k. dvornega dobavitelja „Kineutnorlu", Praga, Mala- Btran, 203, vogal Nerudove ul. Vaakod evro poit.no razpošiljanja. 1 ctla »teki 2 K, \ po oviČ a stekl. 1 K. Po pošti. Če »e p Sije denar naprej K i o0 rcala steklenica za K '2 SO ena ve ika, za K 4*70 dve veliki, za K 8'— štiri \eiike, za K 22— štirinajst velikih steklenic ^ošt.iiae prosto na vie po gfc;je avđ\r. cgerake monarhija. V budin.ptčti lekarne: Kcrinvi Lajos, dr. L^o Eggir ia J, i.'gge L.id >vitc Braun, Joa. pl. l«rds. Zal g. v vsth lekarnah Avstro-^ gr»k.e. BJV" Nova trgovina manifakiurnega blaga Trst, ul. Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni = predmeti. == Priporoča 8« cen j. občinstvu lastniea ANA vd. TONEL. Odprl se je Buffet Bolle v Rojenu, ul. Montorsino 9. ANGELO REIIEB. Rojan, ulica dl Roiano it. S. Prodajalna manv fakturnega blaga im dr ah mik predmetoT. Zaloga ugotovljenega perila ia aa sastar, aaves, preprog, tapetov, volnenih ia bomkaiaalih perkala, zefira, črnega in barvaaega aatiaa, srajs, nogavic, trliža in volne za fccasiss, dsžaiksv, ovratnikov, zapestnic Iz platna ia iz gumija, b-av&t in drobnarij v veli k« m izboru. Cea« zelo ra^ras Priporoča se slovenska šivilja TRS ulica Barriera vecchia 33 vrata štev. 13. Odiikovani Čevljarski mojster i zalagate 1J ob a val a e. kr. del. s: orožulškt-ga poveljstva :: priporoča svojo zalogo razn> vrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščil* Fredin, Globin, c&vfclier in Cir. Metodovo mazilo. Trst B2lu£der2 32 Prodaja se vsakovrstno prekajeno meso in klob&se. — Točijo se izborna vina in ^ prvovrstno pivo. — Za obisk ae piiporoSa ^ Fran Bolle, lastnik. @ Albert Fafeer !® ČISTILNE KROGLJICE ® ki prenavljajo kri dobrt ^ ^ proti hemorejdam. sastav-ljene iz rastlinskih snovi), priporočljive za redni delovanje čreves proti he -^orojd- J nim nadlaŽTioftim ► lavo bola Itd. — Cena ikatljl SO stotini. ^ O avza zaU-gi : iJr d * i foS3SL gz°.zd kkm* • J^M" via s- v enega oglja, ae priporoča v zalaganje ; hrastov.In Buk. ^prirejenih za peč • sngležkpga in iaozemakega s etlega premoga ; AiSTTJJACIT, breiplinovih brikeUjv iz drvn. oglja i ,3oules ' v veliki jajčji ( bitki za v5ako kurjavo Žareči komadi v (mali jsjčji obliki) za odprto ognji-: Ho in iikaaje. Naročbe. kl sa Izvile točno, je nadoviii na tovarn ško pisarno : ! Trst « delia Tesži ste v- 22 ali na naroČilnu pisarno v Trata pri tvrdki Glavsuiisi Angeli ulic. Vinc. Bellinl štev. 11 (nasproti cerkvi novega Sv. Antona). P Mehanična kleparska delavniea za kov nske izdelke G ustoPilottifu Gius. ustaaovljeaa leta 1842. TEL. li-2a. Riva Pe:catori štev. 14 Specijaliteta: ladijske aret.'Ijke Ta-aoda in škatUe iz bele im kainMa-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). A O Df^J/^ A D kovač, mehanik ia elektrotehnik - z delavnico ■ OOvyVj4 ifl za nikeliranje, posrebrne^je, bakranje itd. Itd. Trst, Via 6astano Denizetti 5. - Telefon i26, Ram. IV. Iva, motorje na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, Popravlja priprave za točenje motocikle, bicikle in izvršuje P» _ draga dela, ki spadajo ▼ stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalega žirnlo, stekel za gas H elektriko in d ugih predmetov. ^ova tovarna 3G Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. lvaa) Eomano limador v tvornici priporoča sv«jc raznovrstne in zelo fine izdelke. I ki je bil mnogo let nastavljen jkandit A. Paulin, Trst, Izboljšajte promet v svoji fin<£+ilni z Izvrstnim cenim yi>OUIIII pizenskim pivom iz ČeSke dežniškd pivovarno v Čeških Bndjejevicah. Ha;večja slovanska pivovarna. Zaloga ▼ Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite p^vo v slovanskem grandhotelu ,,Bal-kanis, Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zalefs v Ljubljani, Zagreba, Puli, Zadra Itd Pošiljke na vse strani v vsaki količiai I nizkih cenah. — ■ ' ....it Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št II priporoča slavnemu aMiastv^ rvage trsoolno lestoln In kolonUalneft? Masa. S«-.' in na deželi 6« pod vodstvom gosp. Jakoba BambiČa - postreže enako dobro sL občinstvo s blagom prve vrsta in po zmerom cenak. — — Zaloga otrobov, koraao ia moke. - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. —— Prvaslovenskamirodilnica v Trstu Hlojz Saletelj u ica Carn eksplozij ah Zirarovanja steklenih tabel pmti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomim. Življenjska zavarovanja v naj različne; lih konki-nacijah. Osblšna glavnic« In r-zerve dne 31. tl:c?n*:ra Mil Delniška glavnica (pop. vplačana) K 10.000 0® — Statutariini rezervni zakladi . . „ — Posebna rezerva dobička .... Razpoložljiva rezerva...... Izredna rezerva za škodo .... Pomožna premijska rezerva . . . Rezerve kurznih izpreminjevanj . Premgsks rezerve in prenosi življenjskih zavvrovanj . ..... Premijska rezerva zavarovanj proti elementarnim nezgodam . . . w 11411566.17 Rezerve za vi ečo škodo..... 4.71^.'i8i.61 3.000 006 — 3.0U0 006 — 1.006 i >06 — l A7 Jft2J $6 las 397.Š39 66 Skupaj . . K 168.994.604.4» Stanje zavarovalne glavnice na življenje <11. 13. 1911) K 503.251.645.75. Odkar obstrja družba je bilo v vseh bransak izplačano na škodah K 726.197.369 34. ZatUp^va v seh d"ž® aih g tvclh mestih is vsisiji h kraj h A strs-Ogrske no ar ijs. ■■■■■■■iMk Trsu C.;.t- 17. novembra !H12. „EDINOST1' St. 321 Stran V Ljubezen in domovina V Mustafa Paši so nekega dne ujeli nekega turškega artilerijskega častnika, mladega Resničen dogodek iz bolgarsko - turške Tojne. polkovnika, v katerem so takoj spoznali biv-== sega atašeja v Sofiji. Belgrajska „Štampa" je prejela iz Sofije v prtljagi, ki je bila zaplenjena ž njim •1 deči dopis: Povtm Vam zelo tužno in ža- Tred> našh tudi sliko njegove ljubice, pa-loBtno povest ki se je dogodila v Sofiji. P11"^ med n.jimi tudi neko kopijo v bolgarska mlada sofijska gospa, Donka M ..ova, skem m turškem jeziku, ki je b Ia popolnoma katere rodbina zavzema v javnem, zlasti pa v natančen posnetek nekega zelo važnega do-vojaškem svetu zelo odlično mesto, se je mo- »umenta. rala pred petimi leti poročiti proti svoji volji ~~ — — z nekim t dličnim častnikom generalnega štaba, ^ te Povestl se more povedati v stotnikom V...., elegantnim in lepim mlade- Par jab: aiiem, odličnim rod i.ubom, kateremu so pro- Mlada žena je bila obtožena veleizdaje, rokovali sijajno bodočnost, . . . katerega pa Izročili so jo vojnemu sodišču in obiodili na smrt. ■i ljubila. a us0"a Je zadela tudi turškega častnika. Donka so je. dasiravno je bila Bolgarka, OČG mlade žene si je krogljo pognal v glavo. U kot deklica zaljubila, strastno in glob>.ko Soprog, ki je imel neko *ažno poveljniško, v nekega lepega turškega nizam«k*ga častrika, tudl m hotal preživeti sramote in se je pri ki it bil tedaj vojni atušd v Sofiji in je tudi napadu na Lozengrad tako izpostavljal so- kdaj zasnubil roko mlade deklice, prisegajoč . vražnikovitn strelom, da je poginil... Mati je m& koran da ne bo imel nikdar druge žene. zblaznela m se nahaja sedaj v neki bolnišnici. Toda .ela dekličina rodbina je energičnoDonka pa, P0Čiva T. Sadnem javila, da je ta zvoza nemogoča. Odlično ^ rtih ** ' * EJ31 mesto, ki ga je zavzemal dekličin oče v bol- gJt ^ _ fo^o^™^ manj2Turka! ROfllfllSkl 111 SOSpOđlllJSRl POflR 110 Ma^^atak*^ obema!OllClIl IJUdShltl lil IIlBŠKUlSklll J 0 Idil. aarodnostima. Pričakovati je bilo že tedaj, \ p , minister za uk da pride dan, ko udarita naroda drug na i. rrea nekaj Časa je dal minister za uic , * ' in brgočastje dr. vitez Huasarek nalog, naj Turški častnik se je navidezno udal usedi. 18f čim ™tMČnqje proučuje uvedb, kuhinj- Trnil se je zopet v Turčijo in dekle je po I*6«*1? g°t S?, a •noletnem vzdihovala in joku pristala na ^udsklhrm, ^čansfah šolah. Namisel, da je roko s stotnikom V. in s« poročila ž njim.icamea 1Jud!ke f0!6' ** °Pre™ Kotroke Imela je tudi sinčka iz tsga zakona. ;njem in ročnostmi ki so potrebne za žirije- Nekega dne pa je bilo v iasopisju čitati J? Je. P^ebno, da se žena že v vest, ki je vznemirila obe rodbini."Turški ,5 gozdarski boj, je ataie se je v posebni misiji vračal v Sofijo. j da*a P°Tod tozadevna poiz-Bilje Jaj m^o, V Soi* se je rtotmku V. in bil je tako prisrčen in ljubee- > navoj;ia J mt z možem in tako spoštljivo korekten na-j r> ' , ... ... . i. • i- u - j 4. i • :__: i Jro ten navodilih se more kuhiniski in gospodinjski pouk ure.ti kot neob^en' pred- : cLitnika^ Turek io Bolgar sta si vseh ooih deUiSkih Solah, na katerih •ostala n^jbo«ia pruatJja. , zagotove okalm faktor,, (deieb., ofajj, ob- Tod* ono, čemur J ni bilo mogoče iz- .Jtfi QJerrava/io ca. boUkn« in rekonT&leio«iit# Prov2roči vof]i i« ]ecftv «trju|e želoiec t« tjičujc tuil trgailztoi Priporočene od nnjalovetin ndrmrnlkor r rmeA nlnčujih, kadar no jo trobn po bolemni ojnSiti. Odlikovane s 22 kolajnami na rasnih nastavah In ■ aac 6000 *dj&vnl3fcLmJ ■ pri d« vali« Izbora! okna "VSi S^T Izbora! oku. Lekarna Serratfallo - Trst Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele In pisane srajce, Iztadsk. platna žeprtih robcev, moških nogovic Itd. Itd. K. CVENKEL.Tr«, Cor.o32 Cene zmerne. - Postrežba tofina in vestna Narodna trgovina. ms Narodna trgovina. agniti, se je vendarle zgodilo. Pri turik-ian častniku in Donki je stara Vjmbezen — pogaženi ogenj in gomila pepela — zopet vzplamtela z vso silo. Mlada žena jt pozabila vse, moža, otroka, svojo okolico. Vdala so je vsa svoji stari ljubezni in ni s« niti bala pokazati v javnosti s turškim lastnikom, ki se je v ostalem izogibal vsake iftinilijarnosti i njo in trudil se je z vsemi moimi, da bi je javno ne kompromitiral. Nekega dne je bil zopet poklican v Ca-^rigrad Preživel je osem dni ob Bosporu in ^potem zop t prišel v Sofijo. Bil je ves v •fcrbeh in mračen. V nekem takem trenutku vtliku žalosti je zaupal mladi ženi, da so mu ^ njegovi šefi naložili, da naj čim več in čim pr«j more pribavi važnih dokumentov o bolgarski mobilizaciji. ustanovitev in trajno vzdrževanje šolske kuhinje s potrebnimi sirovinami ter remunera-cijo učiteljice, ki obavlja pouk. Ta pouk se vrši načeloma edino le v najvišjih razredih ljudske iole, ali pa pri združenih ljudskih in meščanskih šolah v zadnjem razredu meščanske šole, oziroma, kjer obstoje enoletni, z meščanskimi žolami zvezani izobraževalni tečaji, tudi v teh tečajih. Ugotovitev učnih načrtov je prepuščena deželnim šolskim svetom, pri čemer pa je treba gledati na to, da naj se poučuje v Šolskih kuhinjah, kako se pripravlja kolikor mogoče poceni in Učna hrana, in se je pri sestavi učnega načrta in delovnega programa pred vsemi treba ozirati na pridobitvene in socijalne razmere prebivalstva ,Alla cittadi Lione'-1 "rst - Borzni trg št*. 3 j Svilena podloga prve Trste, po K 1*30. Baržuni za črne obleke in vseh barv po K 190 in Teč. Priložnostni nakup: TAFFET-Š1FON I toalete po tovarniških cenah i^T V Velour du nord za joj-iče in plašče, širina 8'1 cm po K 7*90 in Teč. 1 Vel vet u angleški, širina 70 centimetroT po 4 70 in več. \ C 1-38. — Velikanska izbera svile za n zorci na deželo poštnine prosto. ^ v dotičnem u uiuuin^uiji. šolskem okraju. Pouk se mora vršiti v pol- Ce s« mi ne posreči to podjetje, za ka- dnevih _ doJpoldcevih fcH popo]dQeTill _Pne pa v posameznih, na razno dneve porazdeljenih urah. V ta namen je treba po Številu učenk, ki se prijavijo za pouk, napraviti v razredu oddelke. Kuhinjski in gospodinjski pouk se mora vsako toliko iasa nadzorovati in priporoča naučno ministrstvo, da si dotični Šolski or- Ln Tgaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinj »kepa ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo mtrgarlao žena „l \U I M - [ g itro je ta mojp -»oslanska misija samo izgo vor, me odpok «ejO in mi za kazen izroče : poveljništvo nad kakim polkom v Albaniji, ali Anatoliji, bogve kako daleč odtod. Ločiti se bova morala za večno. Ali hočete, da se odpovem službi in odpotujeva skupaj kamorkoli v inozemstvo ? mlada žena. - Živeti bi morala tamkaj bedno, ' J" °ba^aJO nadzorstvo, zagotovo svet ker tudi jaz ne morem od svojih pričakovati im P0^0 S08Pa> ^elJaJ? ja dobre go-m*e«r. Počakajte malo. .»podinje m se prostovoljno in brezplačno po- tt • - i x j. j i.-o nudno za to delo, — Kaj mi hočete povedati r 'r, - . _ . ., .. - Nič . . . Počakajte maio. LaiiK^^-f T . V ^ kraph, k]er je mogoče z gotovostjo misliti na * * I to, da se uvede tamkaj kuhinjski in gospo- Nekoliko dni pozneje je prišla Donka {dinjski pouk, morajo pristojne šolske oblasti skrivaj v Turkovo stanovanje in mu je izro- opozarjati na to, da se poskrbi za iolsko kuhinjo in potrebne postranske prostore, pralnico in likalnico. Po izmeri razpoložljivih sredstev se nameravajo uvesti učni tečaji za učiteljice, katerim naj bi se na občih liudskih in meščanskih šolah izročil kuhinjski in gosp ,dinjski tečaj. Takšni tečaji so se že vršili v nekaterih kronovinah. Stroški za pouk v teh učnih tečajih za učiteljice se pokrivajo iz državnih sredstev, obenem pa se dovoljujejo tudi državne podpore za delno pokritje oskrbovalnih in potnih stroškov udeležnic teh tečajev, in tamkaj, kjer bi lokalni faktorji nikakor ne mogli preakrbeti bivališč, tudi stroškov bivališča. Končno so dobile deželne šolske oblasti nalogo, da o zaznanjih v zadevi te nove učne stroke poročajo ministrstvu za uk in bogočastje. Poročilo o tem najnovejšem ukrepu na polju ljudskega in meščanskega šolstva smo prejeli iz ministrstva samega in priznati moramo, da je naučno ministrstvo s tem ukrepom v resnici odpomoglo silni potrebi n&šega ljudstya, ki v zadevi na kukinjsko in sploh gospodinjsko vprašanje še tiči daleč v zastarelih naborih, ki nimajo prav nič skupnega z umnim gospodit^jstvom. Vzlic temu, da ima je odgovorila Dobiva se povsod, ali pase naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. OlefenbBChgast* 59 SLOVANSKA KNJIGARNA IM TRGOVINA PAPIRJA Brzojavna adresa: ki gorenjec - tkst Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih i knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-: govežka naročila, n JOSIP GORENJEC Trst, ul. Caserma 17. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: t::: TELEFON 21 15. ni Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga kejig papirja in pisarniških poni: n:: trebSčin. :::: n: Velika zaloga muzi kalij molitvenikov in časopisov •fla sveženj papirjev. — To Bem vzela za vas pri svojem ofrin in iz pisarne svojega soproga. Prečitajte jifc, fotografirajte jih ali prepišite in jih po-tftm vrnite meni... Turški častnik je ostrmel in nato začel pr«listavati papirje. To to bili dokumenti prve vrste. — Nesite nazaj te papirje — jej je rekel pridušeno — jaz nisem videl ničesar ... Ko bi se izvedelo, kaj ste napravila ! Nesrečnika, ali ne veste, da je to zločin veleizdaje ia da se ta zločin kaznuje s smrtjo ? — Kaj me briga, — je odgovorila mlada žeaa. — Jaz vas ljubim. Moja domovina me j« enkrat že ločila od vas, ona je napravila nene grešno soprogo, uporno hčer, slabo mater. . . Kaj me briga domovina ! — Jaz je ae ljabim, jaz ljubim va3. Da vas ohranim zase, se odreč*m svoji rodbini, svojega otroka, »vaja domovine in svojega boga. — Prepozno ! . . . Taka žrtev ! — Molči ... Jaz te ljubim. Vzemi to ia pročitaj . . . Šest tednov je prinašala nesrečnica turškemu častniku vse, kar je mogla. Potom pa »e je politični horizont, namesto da bi se M razjasnil, strahovito zmračil in pokril z pristne orijentalske preproge antične vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše in moderne orijentalske preproge, orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja Cor8o, Capo piazza štev. 2, - (palača Modello).- Sprejemajo se vsaka popravila prenrosr in stare preproge so zamenjavajo. M. G-ABAI, Trsi, n ■»varnimi oblaki... Nekega dne so ob obali n. pr. zlasti naše kmetsko ljudstvo na razpo- Jadranskega morja zagrmeli črnogorski tope vi. — To je bila vojna. Obupana ljubimca sta rekla drug dru-gaaau „z bogom" in sta se poslovila. „Mi zavaamemo v desetih tednih Sofijo ia tedaj postanete moja žena !" Toda vojna usoda se je ie prvi dan izrekla v korist Bolgarom.,. Turki, demorali-sarani, ruzbiti, so bežali pred bajoneti vo-akov kralja Ferdinand a. lago raznih sirovin, ki jih zna umna go3po dinja izpreminjati v dobro in tečno domačo hrano, pa jih gre vendarle toliko in toliko v izgubo, ne da bi kaj odvrnile pri hiši. In še ono, kar se pripravlja ua sicer silno preprost, a vendarle predrag način, z veliko potrato, dočim bi se ob umnem gospodinjstvu dalo izhajati z mnogo manjšimi izdatki in bi bila hrana vzlic temu mnogo tečne j ša. Dalje na VIII. strani. c u Cg -> o JE > b. a m C N O M V 09 > I Uelikaiuka zaloga mani fakturira blaga MLAITE ulica Huooa 36 s podružnico ulica naion38,90$ais L a uaro Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre napolnjenja blaga po zelo znižanih cenah manifakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženake in moške in sicer: srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po najzmernejših cenah. Razne sulie, okraski In drobnlne za Šivilje in tadl krojače. C a C G0 pr O 3 i lo¥a klobičarna Giorgio de Luisa Trst, ulica Barrisra vecchia štev. 2. Modama d bro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih to varen. Velikamka izbora angleških Čepic za može in dečke. Cane izredno zmerne. Sprejemajo se poprave. , - - ■ - LSJLSJ [Ml [M]\M\ Jficoio Cesclanckh koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II. vhod v ulici Nuova štev. 15 Sprejema 9-I2V2 In2V2-7. Cene zmerne. 1^11===..^ II tbgovsko-obrtna zadrusasss1,«. ul. S. Francesco d'Aslsl št. 2 L nadstr. Psštna br&nllslfal rečna 74.579 Tslefoa 16-04. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezpiačni najem ■ nalile hranilne skrinjice . Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahko dobi tako •krlnjloe, ki oo primerna za prlhranjevanje malih in večjih avtt. SkrlBjice ta doba pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po OT 4VU Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadrug« v Trsta uL S. Francesco štev. 2. L nadstr. ^ Avtortzovana dunajska šola. m — — satanov tj ena — «— ttzaaja tfclek, Izrfeltvaaja »blek ta perila RJlR HOVAK - TRST it. m. Čevljarska zadruga v Mirau edina Jugosio- Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje vsakovr3t-vanska tovarna v. Tfat?- ®arri,era ve^chif ?8ne w.vli5; _ ^ovli^v _ via Rettori 1; v Gorici, trg noati in trpeznosti cevijev. ^ntona 1; v Splitu, ul. Sta- prefeoae vse proiz- V BrodHaliak TeflUO ITeSeUaso. roga suda. — CENE ZMERNE, vodo tuj h tvrdk. V novem bazarja v ulici Belvedere š*. 7 se dobi blago po konkurenčnih cenah. Posebno železue kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se pi i poroča EMIUJA NOVELU. - »i Nova prodajalna zlatarja-urarja ^Hessandro Čamaro, trst CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Vtrlilot, priveski, zapestnica, zlato Ia srebrne ura, stenske ura Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje ♦udi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trsi, ulic& Vlncenzoi Bellini št. 13 lerjrpn tmit ti, Aitcis tcttial Bar5 VELIKH IZBERE BLROfl ZR MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri. — — Cene, da se nI bati nikake konkurence. < Mtadefiitib železne ogreje * Vil« (av«roe), vrt«, tevara*, dv«H*6a, prestar* za t»a« Itd. Iluftirovan katalog 104 brsaplmčao. „Žična Industrija alpskih dežel" Ferd Jtr$l?sch's SOhne - Rlssenfnrt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Mant; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-atrasae 45. %CXXHX%CK K \CUKKMK !■ Siulio Mitm -1 T3tT, niio« filosai Ctrdieol ittv 21 a TSLKFON it«v. it j n sf J£«r»rfiema irilj^ «rt»p»4llii »para«, X«4ar«lt u«hs rok* ta »p, karflj«, klimi pasi, »laitliml pasi lm B*y*Tt«*, •I*ktr*terap evtlia« priprava, aparati as ■ ■1 11 1 lakala«lj*. mmmrnmmmmm BKLASli^a tatreaiMa s* Ur«f|tlik ««£«■ jcaja. r«ti«kiiiit |B ^mmija Ia M^aiin.ft Hermangild Trscca Rsurtler* reechia štev. Š Ima valiko as-logo ttrtfaiklk predmetov venci *4 portelaaa ia klserov resaaik 1 naa-lihic iicu, od amttnik o^tlie 1 trat kori in nspitii. uikf u pirceluastih jMUk za spranlkt Majaiija ktiknriafat mt SKI&dlšče oglja in drv za gorivo, petrolja ii stavi), materijala Josip Miceus Trst, via San Clilino št. 2 (Sv. Ivan) Mirodilnica Ivan Kamauli Sv. Ivan pri Trstu. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil v lastno hišo blizu „Narodnega doma". Priporočam se za obilen obisk udani Ivan Kamauli. Odprla se je nova pekarna s prodajo sladčic, raznih vin lil likerjev v botiijkah v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega. Restauracija FIN0IN8 Trsti Via calogna II Vrsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin, kloseine sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - instalater Trst, ulica Mu L nadstropje, zrsved .Buffet Automaticc". Telefon ft. 251, Rim. II. občinstvu naznanjava, da sva otvorila gostilno v ulici deli Sapone St 2. Zagotavljava točno postrežbo ia ss priporočava udana Metod Rebernak (prej pri Brzeku naiakar) in Andrej Ivančič, 2301 Mihael Lampe Sarna. — Voćkrat na dan svet krak Posebnost vino in likeri v steklenioab Postreiba tndi na dom. J>39 Stara grška žganjarna w Trstn, Via Gavana B. Tu se dobi bog« s >* bira Ukvorjev; specijaliteta: grSfci ia fraacoakiro« kranjski brinjevec, kraSti slivovas in briski trapi io-vec in rum. Oene nizke. Izbera grenčio. 31aSČios ia eapečenci. Gr5k* mastici U 6ija. — 8e pn^oroSi* Andrej Antonopula Uoilinhoi spomini so artistične fotografije as CVaJIJUUol kristalu, porcelanu itd. za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GlOVANNI PELIZZARI, urar, Trst. ulica Nuo*» St *1 (palača Salem). 1498 « Si It Costante Marco Priporoča oe-nj snoma občinstvu svojo iganjarno in alaldoni št. II Velika zaloga dvolcoles In kmctijiklh itrojev, gramofonov, orkaatroDOV pri gj^t jel - U, Oorlon, Stolna nlloa it. 2 ln Sahanlčna delivnloa. — Prodaja na obreke. Ceniki franko. Velika zaloga vaakovratnlh atrojev rabljenih po oenl. Um iioHišM i i Solim • n« obroke---- Trst, ulica Hadonnlna 5 Popolne sobe, zelo fine, solidne, postane-dotjjo izdelane, čvrste, svetle in nepoli* raDe ter posamezno pohištvo, tudi ža, lezno; šivalni Rtroji, Btenske ure, slike, ocledala. manuf. b'niro. - Zmerne cene Paletots iz črnega sukna, močni, za moške........od K 18*— B, Antonio Al&srti Zfn biranjedkoitthoJe vine v Trata, ulica Ponziana 131. Telefon 23 50. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in . pere vsakovrstno kožuhovine 1572 Pozor Slovani! da sem prevzel znano gostilno (z diplomiraniai vinom) od gjap Kovačiča v oL Giulia St 13 (nasproti ljadsit«ga vrta). Tofii! I bom najboljša dalmatinska vina po nitkib cenah, i Splitsso in viško viao : staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 . opol . . 89 „ čtz cesto ... 80 vin. Dobra domača kuhinja, mrzla in topla jedila v vsa-kem času Obtd pu 48 vin. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, Bestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvu in Članom NDO, da bi me podpirali. Za nonoga-številni obiai se pnporoča ANTE DVORNIK. 5J400 ■ Fotografa ulica 7. Antona Jerkiča naslov: Trst, ul. delle Poste 10, Gorica, Goaposfca 4449 ANTON KEPENSEK ja ivmmoveznibd edina slovenska knjigovez-D'ca v Trstu, ulica Oecilia št. 9. — Izdeluje vsa jnjigoveSka priprosta in fina dela točno ia po konkurenčnih cenah. Anton Krušič, Jt. 3S. Izdeluje obleke po uitiri v vsakem krjju. Sprejmua tudi naroČila »zvea Gorice. Pri nar)' a cadostaje prsna mera. V zalogi iuia_ razu^vrsSno blago ter razpuSilja azorce na ogled. Oen b smaine. Slovencil Slovani! Po8tuži:»- te ae vsi edino slovenske urarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprav* jamči se za 2 leti, fstotako tndl vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim I Udani ALOJZU POVH. um ^inliitin" ki *enai" oaiuilll fineiši nI Poskusite FIGOVO KAVO ff^aiuuii finejši najzdravejSi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljSih prodajalnicah. Fozor! Vsako soboto svinjske ko ine, z=z= in klobase. domače jetrance Restavracija-Hotei Balkan (cpaS^)l / Frav isto pa velja tudi za nage dflavske slabo zemljo zadovoljen. Travnik ni zato družine, pri katerih je gospodinji, pred vsemi slab in nerodoviten, ker je mah na njem, j treba gledati na to, da postavi na mizo po ampak mah je na njem, ker je travnik količini in obenem tudi po kakovosti dovoljne slab in nerodoviten Z mahom preraščen hrane, pri čemer pa je seveda še tem veliko travnik izboljšamo le z gnojenjem in bra-bolj, kakor povsod drugje, treba paziti na nanjem. -.V- na vsak vinar. Delavec v tovarni potrebuje Največje važnosti pa je gnojenje trav-tečne, močne hrane, a zaslužek je majhen, nikov. Kakor se dajajo s pravilnim gno-Dobra gospodinja, d"bra, praktična kuharica jenjem povzdigniti pridelki po njivah, si ppč zna pomagati tu, nikakor pa ne žen- ravno tako in še veliko bolj se dajajo po-ska, ki ni nikdar videla kuhinje, dokler se ni večati košnje po travnikih. Posebno letos, omožila, in ki ne zna računati z denaijem. ko je zraslo na naših travnikih mnogo Gospodinjstva se ni še nobena naučila sena in otave, smo z obilno košnjo zopet v par dnevih. Treba je tu teoretičnega pouka vzeli iz tal veliko hranilnih snovi in za in lastne izkušnje in to ne morda šele tedaj, I prihodnje leto se moremo nadejati obil-ko je že treba prevzeti vsa ta domača opra- nega in dobrega pridelka na travnikih le vila, temveč že prej, v šohki dobi, ko je tedaj, če s pridelkom iz tal vzete hranilne dfctnje lažje in ima ženska potem tudi časa, snovi prav vse nadomestimo s pravim da tudi praktično poizkuša, kar se je nau- gnojenjem. Za gnojenje travnikov rabimo čila v šoli, doma pri svojih starših, sorod- jhlevski gnoj, kompost, pepel, gnojnico in nikih itd. umetna gnojila. Velikega pomena je torej ta kuhinjski in! Hlevski gnoj pač malokomu preostaja gospodinjski pouk za naše ženatvo in zato le ker ga rabimo za njive in vinograde in želimo, da bi se uvedel povsod na naših ljud- nam tudi podoran in podkopan več daja skih Šolah, na deželi in v mestu. Seveda bo nego raztrošen. Ce ga že rabimo za trav-tu treba zopet žrtvovati nekaj, zlasti obči- j nike, tedaj mora biti dobro predelan in nam, toda izdatki se stotero vračajo občini in prav droben. občinarjem po dobrem gospodinjstvu. Kaj je, Kompost je izvrsten gnoj za travnike, vendar hujšega v hiši, kakor slaba gospodi-j toliko boljši, Čim več je v njem stra-nja! In temu zlu naj bi odpomogel kuhinjski j nišČnega gnoja in pepela. Vse vrste od-in gospodinjski pouk. Naj bi torej občine, ; padke, nesnago, zemljo, cestno prst in zlasti pa tiste, ki nameravajo graditi nova i gnoj spravimo na kup, polijmo večkrat z šolska poslopja, poskrbele za to, da bo naš gnojnico, nekolikokrat prekopljemo in tako ženski naraščaj imel priliko izobraziti se v' dobimo dober gnoj za travnike. Kompost dobre, skrbne, varčne in poštene gospodinje, i je posebno veliko vreden, kjer je slaba in ki v resnici podpirajo tri vogle hiše. ! prav redka trava; tam se navozi, raztrosi, --j pobrana, se poseje dobro travno seme in _ .... . _ - , m mm ■se zopet zavleče. Kompost bi naj ne manj- Kmetijski! dražbo za Trst In okolica. m nobeni kmetui. _ " .. f . , , .. j Gnojnica je pač najboljše gnojilo za O oskrbi in gnojenju travnikov. j travnike. Le žal, da se pri nas večina te Dobri travniki so za dobičkanosno ! dragocene snovi izgublja. Kmetje ! Za živinorejo neobhodno potrebni in to po-:vsako krono katera v podobi gnojnice sebno pri današnji draginji in splošnem steka z gnojišča in se poizgublja, morate pomanjkanju delavskih moči. Pomisliti ^ono iz žepa vzeti in kupovati umetnep moramo, da zahteva slabo oskrbovan gnoja, ali pa pridelate za toliko in toliko travnik skoraj isto delo, povzroča enake kron manj krme in drugega blaga. Izko-stroške. Slab travnik daja samo eno ko- riščajte vendar najprej gnoj, ki ga pnde-šnjo, dobro oskrbovan pa dve, tri košnje lujete doma. Gnojnica naj pride cez zimo in povrh še pašo do zime; dober travnik ^ zlasti konci zime vsa na travnike, ki ne daja samo več, ampak tudi boljše bo dajala rast lnam takoj užitnega dušika krme. Zato nam je treba pred vsem skr- in se bodo potem travniki spomladi dobro beti, da bomo pridelovali sčasoma na obraščali. enem oralu toliko, kolikor smo prej na) Umetna gnojila so dandanes povsod dveh. Da so dobri travniki, torej njih znana. Gnojnica vsebuje večinoma dušik, obilni in res dobri pridelki za izboljšanje deloma kalij, manjta ji pa silno važne živine tako neobhodno potrebni, o tem ne fosforove kisline. Kdor torej z gnojnico treba veliko govoriti; tonam jasno pri- gnoji travnike naj še dokupi fosforjeve Sajo planinski kraji in travorodne nižine kisline v podobi Tomasove žlindre ali su v Švici, na Angležkem in Danskem. Ve- perfosfata. Tomasova žlindra ima pred liko in dobre krme pomenja več živine, vsem to prednost, da učinkuje skozi več več mleka, več gnoja, več poljskih pri- let in da vsebuje poleg fosforove kisline delkov, več enarja. 'do «>•/. apna, ki je tudi zelo važno rast- Zalostno je pogosto gledati na naj- hnsko gnojilo m ki se nahaja v taki ob-lepšem prostora grmovje, odseke in štore, liki, da ga rastline lahko uživajo. S To-Tam bi lahko če se že hoče imeti na masovo žlindro gnojimo sedaj jeseni, pre-travniku kaj sence, stalo žlahtno sadno cej, čim je možno in skozi vso zimo do drevje. Mestoma leži kamenje, ki jemlje konra mesca februarja prostor in zožuje letine; tega je odstra-1 Samo od fosforove kisline pa seveda niti kar gotovo ni pretežko delo za našo rastline tudi ne žive; manjka še jim mnogokrat brezposelnojotročad.gMravljišča kalija ki jim ga dajamo v podobi kalijeve in krtinjake, ki ovirajo košnjo, je razko- soli. Na en ora se vzame najmary 300 pati, zemljo pa raztrositi po travniku. 1 kg Tomasove žlindre, 100 kg kalij ve so h Mokri travniki se morajo osušiti; na in pa gnojnico. Kjer pa iz kateregakoli njih raste takozvana kisla trava, ki živini vzroka ni možno gnojiti z gnojnico, tam le vamp napolnuje, mleka, mesa in kosti naj se pa spomladi potrosi 10 kg amo-pa od nje ni. Ce moker travnik še tako njevega sulfata. Ce gnojimo samo s To-dobro gnojimo, ne raste na njem druga, masovo žlindro, doživimo prej ali slej raz-nego kisla trava. Osušimo jih z drenažo očaranje. Travnik začenja sčasoma pešati, ali z navadnimi odprtimi jarki 1 I Kmetovalci! Ne rabite Tomasove Posebno pa je zatirati raznovrstni žlindre same, ampak vedno v zven a plevel, ki zatira dobre trave in je škod- gnojili, ki dajejo tudi kalija in dušika ki fiiv ako pride v krmo. Največ plevela sta istotako potrebni hranilni snovi. Po-nahajamo po zanemarjenih travnikih ; njih gnojite jeseni ali po zimi svoje travnike pridelek je majhen in slab. Tak travnik s Tomasovo žlindro m s kalijevo soljo, fe za časa cvetja lepo pisan, kar je sicer navozite vsako leto nanje gnojnice m če za meščansko oko jako lepo, a za kmeta te ni, pa jih vsako leto gnojite spomladi pa, ki gleda na hasek, ni. Dober travnik z amonijevim sulfatom, in jih temeljito je navadno enobarven, čezinčez lepo zelen, prebranajte. Plevel zatremo najlažje, če kaki 2 leti Bolj ko bodo oskrbovani m gnojeni zapored prav rano kosimo, predno ple- naši travniki, tembolj v ceno nam pri-velno seme dozoreva, jeseni in spomladi haja krma, živina omogoča sama sebe pa travnik dobro prebranamo, pognojimo Cim več živine, tem vec gnoja, temveč in posejemo z dobrim travnim semenom, pridelkov m tem vec denarja. Med plevel, ki je ponekod na trav- j — • nikih najbolj škodljiv in povrh še zelo strupen, je posebno ali HHI^HHHIHIHHHHHII^H^l jesenski podlestk z jajčastim čebulastim gomoljem v zemlji, ki poganja v jeseni 1—3 velike, bledorudeče zvonaste cvete. Ta rastlina je prav lako pristopna in se dogajajo z njo pogosto nesreče. Omenjamo le sledeči dogodek: Od petih krav, ki so dobile med Idajo podleskovih glavic, poginili ste dve, ostale so komaj ozdravile. Ta plevel z&tremo najbolje, da vsako jesen to cvetje potrgamo. Oče naj kar zapove: Otroci, da ne najdem na mojih travnikih e ene ušivke več ! Isti, ki nabere največ, Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva BS^ $(!}(. c. kr. državna loterij v skupne vojaške dobrodelne namene. TA DEffABNA LOTERIJA edina ▼ Avstriji zakonito dovoljena, ▼■•bij© 21.146 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625.000 kron. ■ar Glavni dobrek: 200.000 K. -s=S* Žrebanje se bo vršilo javno 4. julija 1912. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vcrd^re Zollumtatrmae 7, ▼ loterijskih koltkturah, tobakarnah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniIkih uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno Srečke se poSiljajo poštnine prosto. Od c. Kr loterijske direkcije in modno blago za gospode SnKNfl ^KSSSS 7FFIRF OUI\llflIsin v Humpolcu, Češka. i. \ | 11\ (• Vzorol na zahteva franko. Zalo zmarns cen«. Na ialjo dajan tukaj Izgota.ljatl Gosposke obleka. ne pojde drugo leto z mano na vsesokolski izlet v Ljubljano ali pa z materjo na Sv. ViŠarje." In videli bi —. Zatira se podle-sek tudi, da uničujemo čebul, ki tiči glo- 5 boko v zemlji. Brananje travnikov za poravnanje krtin, mravljišč, posebno pa za trebljenjo mahu je prav dobro in koristno; s tem se zemlja odpira, da toplota, zrak, voda in gnojila lažje prodirajo vanjo. Ne pozabimo pa, da nismo travnika še nič izbo^j-iali, Če smo mah ž njega spravili Će je zemlja slaba, negnojena, tedaj dobre trave izginjajo, nastajajo gobave, na katerih se naselja mah, ker ni izbirčen in je tmdi a Sukna, lodiie in modno blago za gospode in dame, priporoča KAREL KOCIAN. tovarna sukna v Humpolcu <6eško) : : Uzorci fran?o : : Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - TRST Telefon št. 231 - Riva GrUffilila Št. 12. - Telefon it. 231 Zastopstvo in glavna zaioga najfinejših vrst pšeničue moke in krmnih Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKU MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN - TRST jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske in otroke v Trstu, ul. della Caserma 17 (bUM • BaapTOti kawne Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah. :: V dobrozneni mani fakturni trgovini :: A. Zaffred Ulica Nuova št. 36 (nasproti lekarni Zanctti) se dobiva vsake vrste blaga, posebno volnenega blaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke vse po nizki ceni brez konkurence~39$£ Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem " Točna postrežba :: Safr©d. LJUDSKA HRANILNICA"* POSOJILNICA v TRSTU bbbi V lastni hiši — ulica Torre blanca štev. 21 (ob ulici delle Poste) TBZJEFOB i TE V 2507. Sprejema vloge in jih obrestuje po brez odbitka za rentni davek. m i Vlagateljem jamčijo za njihove vloge vsi člani zadruge " z vsem svojim premoženjem. Uradne ure: vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. V Trsta, 17. Bovembra 1912. ,EDINOST" St. 321 fttr&m IX. ■■siEBiansi Išče se OBOGATITE!! Umetni: feioimfM ^ ■ iiteljž Car. Jako-- TRSU. «liot Mv« Ite?. 4« Orltii^j«) prvo tovarno rutiniran, 6m**» wb fi*ptliM Ida, h«, ker točJ ponutki, totrv TnJUvrsta« «»om»nik« M. tU. Ul. Posebnost: Povečanj« voakatsro fotografijo. Z*dl »d.bnoru P, M. ea«**nlkeT ipnjia* aaroft« t« jlk tmfaj. u ima, •r.asa.ln. rođS csbzJ mMta. poljedelskih strojev prvovrsten za Primorsko in — Kranjsko — PozDati mora tozadevne razmer« in tr1 deželne jezike. Pocudb« pod rW. T. 6809" anončni ekspediciji Rudolf Mosse, Dunaj 1. THIK Če se bavite z mojimi novostmi. Potreb?« kapital K 2*—. Zahtevajte pr spekt in vzorce. Izvoz novosti J. RUBINSON, Dunaj V/5, VVWW Mauthaugisse 8/2. Vv VVVV Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Krah večkrat na dan sžve .raslicae moks, v«e vrati biakotov tur prodaja rajnih vin lik* rje v v at^klosiicah. dihe 311 DE 3 dih Kavarna pri rojanskih obokih (al Volcf di Rolano) Tel. 19-34 ima na razpolago vsakovrstne liker.e tu- in inozemslcik tova-rea, fladoled in vedno sveže pivo. Poleg tfga ima vsako-alovenske, italijanske, nemške, ieške ia ■ladjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda.. Postrežba točna. Cene zmerne Snag-i zajamčena. ▼rs: ne Ugodna prilika - za nak p ! - Dne 21., 22., 25., 26., 28. in 29. novembra t. 1. in dne 2., 3., 5., 9., 11., 13. ter 16. decembra t. 1. vsakokrat ob 9 dop. se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani obširna PredoviČeva po sestva in sicer v Ljubljani ležeča, za trgovino z živino renomirana trgovska hiša (tik poleg klavnice) z živinskimi hlevi in skladišči ter z gostilno in znana Ž i d a-nova hiša ter 16 najemninskih in delavskih hiš v bližini električne železnice v Mostah (v Predovičevem selu) in obširno zemljišče. Skupna vrednost vseh nepremičnin ie K 1,321.156 66, najmanjši ponudek znaša K 1,253.610-—. Prodajala se bode vsaka. stavba, oziroma parcela zase in se daje s j tem prilika interesentom za majhno svoto i nakupiti lepo domovanje. Dražbeni pogoji so na razpolago prij inseratnem oddelku tega lista in pri okrajnem j sodišču v Ljubljani, soba št. 16. Vknjiženi kreditni zavodi so izjavili, da] puste primeren del svojih tirjatev nakupIje-S nih delih posestev še dalje vknjižen. JOSIP ŽUŽEK TRST, ULICA GIULIA 7. Trgovina 3 porcelanom, steklenino, sveti jkami in šipami, kuhinjskimi potrebščinami, vstavljenje šip na domu po naj-zmernejših cenah. LlilUl 1 m« litiju Bulic Josip Trampuš priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buofii amici" v Trstu, ulica Belvedere Štev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. gostilno „Al biion Ataiissan' v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovijah (Bovedo), ul. Perarolo št. 342 (hiia Ščuka). Teči se prvovrstno dalmatinsko črno, beti) in opolo vino Iz Omša ter pko qjE G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bcsco št. 17. Zaloga sena, krms in otrobav. Se 20 I,t slama, oger«1!^ «eao fesa toeneŠ&I otrobi, otrobi It. 84- EDJ da Trst, ulica Far neto št. 11 priporoča svojo pekarijo. Večkrat nt dan svež kruh. Zulo$o moke usnke vrste Iz prvib mlinov. — Vino ia likeri v eteklenieah. SladšČice in blškotinL - Postrežba tudi na dom. ANTOM LENČEE trgovec z vinom in gostilničar v Trstu. Pripor' ča »lav. občinstvu * ojo zalogo vina (iRtrpko, vipavako, dalmatimii opolo in kraifci terani na drobno ia »a debelo t nilel della Zorta It. Bt kakor tadi arojo gostilno „AI gallo" na trga pred vej-.fiutee Ptasea Canerma štor. 5, kjer ima aa razpolago peleg omenjenih vin, tadi ▼trduo avežt, in gorka L* mrzla jedila. Cene zmerne Ženltve zmožnim gosplcam oziroma njihovim starcem I Valed pomanjkanja časa se želi tem modernim potom spoznati mlad, inteligenten in zelo soliden posestnik in trgovec, prikupljive, >red-njevisoke vnanjosti, t prijazni vasi ob južni železnici z izobraženo gospico neomadeževane Sreteklosti, dobrega zdravja, ki ima veselje o trgovine in gospodinjstva. Da poveča svoja podjetja in tako letne dohodke do 10.0L0 K in naprej, želi dote okrog 40.000 K, predvsem pa d<»bro, nedolžno srce Razločne ponudoe prosi na Inseratni oddelek Edinosti-1 pod „Zvestoba do groba št. 2546" v posebni kuverti do 23. t. m. če mogoče s iliko, ki se tajno vrne. Anonimno se ne upošteva. Sr=£*~ Samo K 4-85 ura z vsrižico 'n priveskom. Krasna remont u r-ura za g »h pode BTtoCe.teu iz novega srebra z naj-no%ejl m švicarskim patentiranim kolfsjem s sidrom (ni aka plo* ieTiahsta ur«, pero se dh utrguje), ntMTio in krasno graviran ozrov, z moderao no\osrebr o oklerno verižico ■ priveskom. Po povzetja skopaj K 485. Če ■e naroči 6 komad v 1 tnfca ura z veriž'eo ziitonj. Za daber tek vsak« ure 3 letno jaui-tvo. Zaloga ur „F AMO S4' Dunaj 35t> IVI/2 Lercheufeldergurtel S. Zamena ali de^ar nazaj. Zastopniki aa iISaje. Mirodilnica Ivan Kamauli Sv. Ivan pri Trstu. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil v lastno hišo blizu „Narodnega doma". Priporočam se za obilen obisk udarni Ivan Kamauli« Sščem dobrega kmetskega sirovega masla za celo leto. SC Le čisto b Ponudbe pod .MLEKARNA ŠT. 2498" Inseratnemu oddelku Edinosti. Priporočam cenj. občinstvu svojo gostilno lila Citta di JClagen/urt Trst, Šalita d» Promontorio 5t. 5. _ T* vino vipavsko, istrsko in JL UU OC teran __ Češko pivo. Kuhinja vedno priprayljena z dobrimi jedili. Sobe za spanje od K z naprej. Cene zmerne. Franc Pernek, lastnik. ŠTIPAM BEIMIOA trgovina dalmatinskih vin lastnega proizvoda iz Rogaznice pri Omila GOSTILNA v ulici sette Fontane Št. 2 (vogal Piazza Barrlera) BUFFET v ulici Nuova Stev. 5. GOSTILNA v uL deli' Istria št. 14. Vlae aa debelo in aa draiino v rseh ■■■.— —— .. gostiluak. - " f Ssiloiizagospe Pranje glave, Česanje, barvtnje las, izdelovanje in veliko skladišče lasujarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospeni A. ŠEBEK, lasutjar, Trst, ulica G. Carducci Stev. 9 Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko SRerK ■ Trst Veliko presenečenje! Nikoli reč v življenju take prilike! 600 kom. za samo K 3 80. Krasna pozlačena prao. ara aa sidro z verižico, nat&a&aa ida&a a trilefeaiaa jaaanfcvoaa. moderaa svilana kravata za goep de, 3 komadi flnik žepnih rut. 1 kras. goep. prstan, a poaar. kamaoaa, 1 krasna eleg. damaka garnitura, obstoj eia ia lvaanega ko-IJeja ia orient. hLserav, aaod. daaaaU okraaek a patentno za pano, S eleg. daaaski aapeatnioi, 1 par ubanov, 1 krasaa to alatno iepno zrealo, 1 usnjata de a ara ea, 1 par aaaniatnik gambov, 8 stop. double, s pat. zapono, 1 eleg. albam za razglednice, naj-lepše na avetu, 8 iayivi predmeti, velika veselost za stare ia aolade, 1 tjahsaaaki spisovnik za gospode ia daaie, 20 kota korespondeačnih predmetov in ie 5^i0 rsbljivib, potrebnih predmetov. Vse skups^j z uro vred. kije sama toliko vre da a, atane 3 krt.ne 80 ria. Pošilja proti povzetju dunajska razpofiiljalaa tvrdka Ck iangarlrth. Krakove it 47 NBt Pri naročbi dveh tvoje v se priloii an-brivma britev prva tate. Za aeugajajoče ae vrne denar. Deležnik ras NOVA OS VILMA TVst, uiica del Rivo št. 17 toc-i najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. -----Dom ca kiili$nj5i! == MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------ Na točne I a post ež^a mZKHE C^E s primerno glavnico vstopi lahko takoj v solidno, dobro upeljano obrtno podjetje Z letno rentabiliteto K 20000. Maslo? pove Inser. oddelek pod St. 2397. 4-* KO O O "D O 3 CT O •-d o C-•-t c: N« rs to 09 3 a (XX Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstaih biškotov, posebno za šaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peći. Najfinejša moka iz najboljših ml nev po najnižji ceni. Fina inozemska vina iu likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom Kruh in alaićiće se izdelujejo s higijeni ćnim električnim strojem. BRIVEC Andrej Rojic TR8 T - ULICA ACQUEDOTTO št. 20. Hlgijenična In dobra po&trežoa. S« prip:roča za obisk. Žganjema Pečenko se ,fe zopet odprla j ul Scala Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim ob:skovalcem; ir» obenem cenjenemu občinstvu, i-—r~IT' ■'■' a Zaloga to- Ia faozeia. vin ipfrlta likerjev Ia razprodaja na drobno In debelo JAKOB PERHAUC Trat, Via delle Acque it. 6f Trat (Nasproti Cafft Centrale) Velik labor francoakega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih ia a vatro - ogrskih Tin. Bordean« Burgunder, renakih vin, Mesella in Chianti. Rom, konjak, raza« tganja ter pocebni pristni tropinoveo, ■livoveo In brinjevec. Izdelki L vrete, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naroCba se takoj Izrril. Razpo-KUja ae po povzetju. Ceniki na zahtevo la franko. Razprodala od pol litra napre|. mi Anton Mahne, trgovec Trst, ulica deli' Istria št. 4 ■ podružnico na Greti 275 v hiši g. Gomlsaia. Priporoča si. občinstva avojo trgovino vsakovrstnega koloni-r i jalnega blaga i na drobno in na debelo. Postrežba n* dom. SVOJI K SVOJIM! Krojačima I. Suppanz ul. Fabio Severo St 15 izgotavlja moderne damske jopice in plašče, kakor tudi civ. in vojaške obleke ' po najnižjih cenah. .. - i n. Sdlumerifl - Buffet Trst, Tla Carlo lihega št. 8. Vsakovrstne prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. ^rcccccc^rr Prvovrstno pivo. cccccccccrcc: Priporoča ae za obilen obisk JAKOB VOLPET. Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Gommerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, porcelane in steklovina, luei in lesenih priprav. Nov zobozdravnici ambulatorij ul. Roaainl St. 12 (vogal al. delle Poste) Umetni zobje od 4 K dalje. Plomba Iz camenta, porcelana zlatosrebrntga ia zlatega amalgama od 2 K dalje. Zlate zobeo kroas. Dale ae jaorii. Dretje zob brez oolečlu ^o t K. Ordinadjske ure: od S dopol. do x pop. im od g do 7 zveder. Ob nedeljah im praznikih od 9 do u. V ulici Garradori št. 4 (vogal ul. Nicolo Machiavelli) se j© otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri ae prodajajo vsakovrstne bžute-Hje, japonske vaze, posode za kavo, čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. Radi odhodi* prodam idočo MIho uonjem na Reki. — Nahajajo se v bližini večje tvornice. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da S3ŠT se je preselil v ulico Belvedere 57 ter se priporoča za obilen obisk. ^nton Nova*, brivec prej v ul. Sette Fontane 13. Svoji k svojim I Svoji k svojim I ladje, 8 miHjono7 za artiterljo in 7 mili Joni v za izpopolnitev monkih arsenalov. V errčiji se samo nemški govori. BEROLIN 16. (Izv.) Nemška vlada je socijalistom odklonila prošnjo, da bi smeli Jutri pri svojih manifestacijah za mir zborovati tudi v kakem nenemškem jeziku. Moti virala Je svoj odlok s tem, da se ne strinja z nemško državo, da bi kdo na Nemškem vplival na mednarodni položaj drugače nego v nemškem Jeziku. Srbski vlak Skoplje Solun. DUNAJ 16. (Izv.) „Zdt" prinaša iz Be leeagrada vest, da Je včeraj odšel prti srb ski vlak iz Skoplja v Solun. DELEGACIJE. Masaryk o razmerah na Balkanu. V naaaljaem posvetovanju odseka zunanjih zadev Je izjavil del. Masaryk: del Kramar je gotovo izrazii ideje in čutsm čtškegi naroda, če je rekel, da moram« pok zati več simpatij krščanskim jugosio vanskim narodom. Razumem, da zahtev* poročevaltc čuvanje avstreogrskih interesov To hočemo vsi. Sem odločno za mir in si ne morem predstavljati, da bi spremembt na Balkanu in n2Še razmerje k balkanskim drža/am mogle provzročlti svetovno vojno Med prešanjem pristanišča in albanskim vprašanjem ni nikake razlike. Srbsko prlsta rišče ob AdriJ nam ne sme niti gospodar ski, niti politični vzbujati pomislekov. Zvez;-Trsta z Dračem ali kakim drugim pristani Ščem bi bila za mnogo trgovskih strank čisto primerna. Ne more nam Škodovati, Čt smo od Ogrske neodvisni G ede vojne lukc se zdi. da Je stvar za mnogo let prezgodnja. Mi gradimo drednoute in zdaj, ko smo povtSati sv<|-> f;oto, naj nas bi naenkrat ugrožavala Srbija na murju? Pravijo sicer, da se bo Rušila posluževala srbskega pri stamšća. pa Rusija žma vetdar črnomorsk pristanišče. N;.ša diplomacija si že več le baje prizadeva, da bi dosegla dobro raz meije z Rusijo. Pri tem pa se v vseh listih do t ficifoznih, da, oficijelnih, predstaviu Srbija kot podajač Rusije in vse argumen t cije imajo ost proti Rusiji. Sicer pa Srbija dokazuje, da ni Rus?|i popolnoma zapisana Samostojna Albanija ne bi bila drugo ko nova Turčija na starem ozemlju. Da obstoji velikosrbsko gibanje se ne da tajiti ; dobra jugoslovansko politika pa mora Hrvatom tn Srbom omogočiti, da se bodo mogli ču t It l s prepričanjem Avstrijce. Dr. Smodlaka govori o razpoloženju. BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Pri plenarni sej se Je oglasil v delegacijah dr. Smod-hka, ki je poudaril, da se mu naj ne zameri, če v tem trenutku poudarja bratstvo s Srbi. Kar se tiče razmer pri nas na jugu izjavlja govornik, Cuvajevi sistemi slednjič niso nikako zlo. Bili so za nas le izber-aa Šola, da se politično izobrazimo. V teh par mesecih smo bolj napredovali nego prej cela leta. Vsi so pripravljeni za narodni sporazum, Nemci, Ćehi, Poljaki in Rusini in upamo, da , si bodo Ne.Tici prizadevali po uzoru na Češkem zanj tudi napram Slovencem. Na to je govoril dr. Smodlaka o balkanski vojni in je rekel, da mora po razdelitvi Turčije prenehati tudi madjarska nad vlada. Strašila kakega panslavizma nI več Bojno je razpoloženje še vedno, a uradni krogi vojae ne marajo. Le slaba sedajna politika neti to razpoloženje in bilo bi ne politično, če bi hoteli mišljenje Jugoslovanov poslabšati. Kurz avstroogrske politike postaja čim dalje nevarneji in varujejo se naj me-rodajni krogi, spajati usodo monarhije z neopravičenim madjarskim gospodarstvom. Dr. Šrneral priporoča vladi jugoslov. vprašanje. BUDIMPEŠTA 16. (Kor ) Dr. Smeral smatra za svojo dolžnost, protestirati proti vojni. Vojna bi mogla raznetitl splošno slo vansko revolucijo. Za to se naj raje čim jreje tem bolje urede notrajna vprašanja, izlasti jugoslovansko in se prepreči ugoslovanska iredenta. (Gosp. delegat pač nisli, da bi znala nastati jugoslovanska iredenta. — Ured.) Formula o onem status q io pa jo je z ozirora na Balkan polomila Na pragu Carigrada! Kclera v Carigradu. — Zadnji boji pri J tolju. — Srbske vojne zahteve. Spravni predlog Rusije ? PETROGRAD 16. (Izv.) Govori se, da mHi Rusija predlagati mednarodno konferenco v svrho ureditve sedanjih sporov. Rusija in vprašanje srbskega pristanišča. BELGRAD 16. (Kor.) V političnih krogih govore, da je Rusija napram trozvezi pripravljena se zavzeti zato, da Srbija v vprašanju teritorijalnih pridobitev ob Adriji ne zavzame nikakega intransinge~tnega stališča, pod pogojem da se Srbi dovoli izhod na Adrijo. Rusija zapušča Srbijo ? DUNAJ 16. (Izv.) „Wien. Aj P^ter. Dne 21. t. m. se sestanejo v Bdgradu ministrski predsedniki vseh štirih balkanskih držav. Tekom pnhodnjega tedna pride baje kralj Ferdinand v Belgrad. Spomin na „Balkansko zvezo". BEROLIN 16. (Izv.) .Lok. Anzeiger" pravi, dj je francozka državna kovnica dobila od balkanske zveze natočdo, da naku;e srebrnih in z atih novcev in spominskih kolčen z napisom „Cor.fedcration balcan que* (Bdkanska z eza). Kolajne dobe vsi, ki so se udeležili vojne. „Zvezna palača". BEROLIN 16. (Izv.) Za arhitekte bodo razpisbli natečaj, da narišejo osnutek za „zvezno palačo", ki jo hočejo zgraditi v S oplju. Tam oi se imela zbrati vsako kto enkrat delegacije vsen četirih zaveznih držav, da se pogovorijo o skujniti zadevah. (?) Grki so zaplenili mladotar iki denar. CAR.GRAD 16 (Izv) Grš«a armada je našla v bolimu 18 000 frankov v goiovi i večinoma last mlaJUu ŠKega odbora. Petnajst dinarjev za floto. BELGRAD 16. (Uv) „Samouprava4-veli rta je pet pom rš akov poslalo stb^ i h p tebami banki 15 dinarje/ l željo, da jih smatrajo kot prispevek k fondu za floto. — List pripominja, da bodo darovalci še gotovo videli, kako se bo na srbskih iadiah vila srbska trobojnica. Osmancl na albanskem prestolu. CARIGRAD 16. (Kor.) Neka lokalna ; korespondenca javlja, da se bavijo z mislijo, I da-li ne bi bilo umestno, postaviti na al banski prestol kakega princa otumanske sultanove rodovice, za slučaj, da dobi Albanija res avtonomijo. ( Ibanija bi bila torej nekak kotiček za sultanskega prevžltiarja. — Ured.) Boj pri Bitolju. SKOPLJE 16. (Izv.) Vojne operacije pri Bitolju so v polnem teku. Mesto je na severu in severoiztnku popolnoma cernirano in t rška armada, broječa 35 000 mož, je s svojimi 50 topovi pod vodstvom paš Zekkija, Fetija, Diavida in Saida tako rekoč najeta. — Umakniti se Turki namreč ne bodo megli, ker prihajajo od Juga Grki. Srbska srmada, ki je prispela cd Pii-lepa, šteie 60.000 mož, od sev^rozapa da pa se bliža 25 000 Sibov. Malo turško kolon« so napadli Srbi s svojo kavalerijo p?i Do bromiru ter so jo pognali proti jugu in oklenili, da se Je udala brez boja. Turki s< "klenili. da poginejo pri Bkolju, ali pa zmagajo. Vojaška organizacija srbske Albanije. BELGRAD 16. (Izv.) „Štampa - poročs, da je srbska vlada sklenl-a, da zastdtno aibansko ozemlje vojaško organizira. Kolera v Carigradu. LONDON 16. (kv.) V Carigradu se kolera strahovito širi kakor se poroča tukajšnjim listom. Dogodilo se je že približno 10 000 slučajev ic tudi, njene žrtve že štejejo na tisoče. Tudi pri Čataldži se je pojavila kolera, vsled česar se je bati, da se je nalezejo i Bolgari Bolgari uplenili 80 novih topov. SOFIJA 16 (Izv.) P;i Hademfc5.u sn Bolgari med drugim uplenili tudi 80 čhtr novih turških topov Kruppovega sistema, ki so komaj došlf, da jih postavijo na bojišče. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežina blagom založi trgovino jestvin Trst - ulica Media št 8 - >rsi ror im m na prodaj svr-že blfg-o pr^p vr^te in prodajam po najnižjih cenah nadejam, da me bodo spoštovane gospe podpirale. Postrežba točna m na dom. Z vsem ppoStoranj.m udani PETEK BUANDELJ i Ceniti na tm zastonj! Svetilke VViktorin ^»t^M brez napeljave, »m^* Prenosljiva kamorkoli! Brez stenja! Se eksplodira v nikakršnem slučaju. Traja večno, kar je več vredno nego vsaka garancija! IOO sveč svetlobe za 4 vin. na uro VVIKTORIN & Co, Trst Postrežba točna. ul. deli'Acquedotto 2 Postrežba točna. Rabite za strehe suojlh blš! (asbest-cementni škriljavec). Zahtevajte cenike in vzorce pri g!aynem zastopstvu in zalogi [h Junadi in drug Trst, ulica Sanita 25 Pozor na znamko „ETERNIT", utis-njeno na naše šipe. Samo tedaj pristen, če nosi vsaka plošča napis 7. izbočenimi črkami. ETERNIT- r Odprl se je v ulici San Lazzaro št. 8 nov centralni BUFFET Vsak dan razna gorka tu mrzla jedila za zajutrek. Dunajske in kranjske klobase, praške gnjati itd. — Toči se pivo belo in črno najfinejše vrste. — Raznovrstna vina : istrsko, furlansko, kraški teran, belo vipavsko in briško. Ob nedeljah in praznikih ho odprt Buff 't do polnoč!. S I* Velika laScga m tovarna pohišt/a !lf ANDREJ JUG - TRST £> C I"* % - y I s J * Via 8. Lucia 5-18 Via 8. Lucia 5-l8§sf S S BOOATA EN LEPA. IZBEJLA FINEGA 19 NAVADNEGA POHlfiTVA T^ETiRU ££ ------------ ------------------ —----- DSLO SOLIDNO ti TiU*fr«tilk tuli«. (JENS KMKKNE Nadaljuje razprodaja vsega blaga » 1 konkurzne mase 1)1 Broscli & i^aiirencie ul. Maova 40, vogal ul. S. 0iovanui. VELIKI POPUSTI! Razprodaja se vrši od 8 dop. do 6 pop Trst, ulica San Glovannl 6 In 2 TELEFON Stev 11-85 Poirožaica t ZaSm. Zaloga maioliCniii nsči in (Spariigri lastnega Izdelka. Edino ZKstnp. tovarne majoli£nih p*ći: Cari Mayer'» Sohno, Olansko Izhn plošč za stene kakor tudi za Štedilnike, Biajnlte, prit Irdrinar ia trajen offen), up-Tub JiT- lađi na pila jr72 ■ v Trstu, dne IT novembra 1912 »EDINOST* št. 321 Si ran X Vse bi dali, le Carigrada ne. LONDON 16. (Izv.) Tukajšnji listi Javljajo, da se je porta izjavila zadovoljno, Če se jej vzame vse v Evropi, samo da jej zmagovalci puste Carigrad z okolico. Hujskanje na sveto vojno. BEROLIN 16. (Izv.) S-m se poroča, da pridigajo fanatiki v Damasku in Jeruzalemu baje dvigajo hudi nemiri. Delo balkanske konference. BEROLIN 16. (Izv.) Iz Petrograda se pcroča „Vossische Zeiiung", da vztraja tri-pteetenta pri tem, da se tu*Šfco vprašan|e skupno uredi. Kakega posebnega dogovora med Avstrijo In Srbijo pa tripleententa ne bo priznala. Dela se na to, da se skliče splošna balkanska konferenca. S črnogorskega bojišča. Cetlnje, 14. novembra 1912. Korak avstro-ogrskega in italijanskega poslanika. (Uradna vest). Avstro-ogrski posknik je včeraj (t. J 12. t. m.) pri kralju po na lo^u svoje vlade ugovarjal vojnim operacijam proti S. Giovanni in Lješu. Rrkel je: Avstro ogrska s tem ne želi ovirati Črnogorce vojne operacije, ali grt f Berchtold da mu je natocil, naj izjavi kralju, da bi — ktdar bi bi a s povoljnim razvitkom vojnih operacij zafeta S. Giovanni In Lješ — niti Srbija niti Črnagora ne smeli računati na ti dve točki, ki bi imele pozne|e pripasti avtonomni Albaniji, ki jo ima Avstrija pred očmi Kralj je odgovoril, da ni pooblaščen cd svojih zaveznikov, da da o te| stvari defi-nitiven odgovor; pa da že sedaj mere od svoje zasebne strani reči, da odbija tud» samo misel, da ne bodeta imenovani dve točki prisvojeni od srbskih kraljevin, to tembolj, ker sedaj ni Turčije, a Albanija tudi ne obstoji. Radi tega smatra poslani-nifcovo obvestilo »come nulle et nonavenue. Danes zvečer (t. j. 13. t. m.) je učinil italijanski poslanik korak sličen avstrijskemu. Kralj mu je odgovoril prilično tako-le: Italijanska vlada bi se pregrešila na daleko vidaostl in ljubavi napram lastnim nacijo-nalnlm interesom, kadar bi uporno zahtevala, da izloči umagora Iz vojnih operacij S. Gio vanni i Lješ kot sestaven del avtonomne Alban;je. Po samem priznarju Evrope ne obstoji več teritorijalni „status qao". Vsled tega so odpadle tudi vse obveznosti Italije napram Avstro - cgrski glede političnega stanja Albanije. Povračevanje Črnogorcev v domovino. Vedno se še vračajo trume črnogorskih Izseljencev v domovino, kakor jih kliče dolžnost. Iz vseh krajev sveta hitijo v neplodna črogorska brda. Mnogi so ostavili dobro plačane stalne službe, mnogi zapustili v daljnem svetu preko morja svoje rodbine Aii glas domovine je močnejši, nego prošnja svojcev, jok zapuščene dece. V Bar je doŠei ravnatelj imperatorskega hotela v Carigradu M tar Pokić s sto vojaki. Pred odhodom je nakupil mnogo blaga, ki ga je nameraval podariti črnogorskemu „Rdečemu križu". Toda on le obračal, turške oblasti pa so obrnile In so mu ves materijal zaplenile. Novi črnogorski poStni uradi. Odkar traja vojska, Je črnogorska vojna uprava otvorila v novo osvojenih krajih osem poštnih in brzojavnih uradov. Zadnjega Je ustanovila v Djakovici in tako otvorila mesto zunanjemu svetu. Bolgarski častniki. Razmerje med častniki in vojaki. Iz Sofije poročajo: „V mirnih časih mora tujcu pasti v oči, da ne vidi na cesti nikdar pijanih ali kričečih vojakov. V bolgarski armadi ni tiranije pruske discipline: z lepimi, dobrimi in prepričevalnimi besedami dosezajo častniki od svojih čet vse, kar žele. Med častniki in vojaki tega naroda vlada popolno bratstvo. V Bolgariji ni nič čudnega, če vidiš priprostega vojaka in častnika, kako gresta skupaj po ulici in se raz-govarjata kakor medsebojna prijatelja. Tako Je v mirnih Časih. Lahko si je potem pred stavljati, kake koristi ima armada v času vojne od tega prijateljskega razmerja med čdstniki in vojaki. In tu treba omeniti čudežnega prizora, ki ga nudi ves bolgarski častniški zbor. Ča tniki so, ki prednjačijo lepim izgledom, ki s točnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti kažejo na visoko nalogo, določeno braniteljem domovine. Bolgarski častniki vstajajo vsako jutro ob petih in delajo neprenehoma do poldne. Ob treh začenjajo zopet delati in delajo do večera. Ako niso na vežbahšču, so zaposleni v vojašnicah, kjer poučujejo, ali pa se sami uče. Bolgarskih častnikov ni nikdar videti, da bi izgubljali Čas po kavarnah, zabaviščih, ali shajališčih. Ako nimajo druzega dela, organizirajo v vojašnicah interesantne strategične igre. Razdeljeni v dve skupini, v dveh različnih sobah, dobivajo nalogo, na pr.: obramba in napadanje kase trdnjave. Od tu vodijo namišljena gibanja čef, poskušajo dozdevna obleganja in napade, disdocirajo na papirju topništvo, kavalerijo, i'fan;eriJo itd , dokler r;i premegala era dveh strank. To so sicer zabave in kratko- časja, ali strogo logična in preračunjena, tako, da se vsak častnik v kratkem popol noma seznanja z vojno igro, ter so danes, ko je igra začeia zares, bolgarski častniki ne drugo prej, nego nep ipravljeni ali v za dregi. Vsak častnik mora tudi vsako toliko imeti predavanje o enem ali drugem vojnem predmetu. Častniki so večinoma mladi in zelo nadarjeni ter more bo'gar?ka vlad^ psč reči, da ni zastonj potrošila velikih svot is izobrazbo svojih častnikov v inozemstvu." * * * Aimadi, ki ima take častnike, pač nI težko zmagovati. Kar je pa posebne omembe vredno, je razmerje med častniki in prlpio stlmi vojaki, razmerje, ki naj bi si je vzela za izgled tudi marslkaka druga država, k' se baha s svojo kulturo! Sedanji sijajni fenemenalni vspehi srbske in bolgarske armade so temeljito p< rušili tisto vero, da brez tistega vcj&škega driSIfc ni reda in discipline. Srbi in Bolgari vzdr žnjejo red ia zagotovljajo disc plmo s po močjo — pametnega vzgajanja. Ko je bilo piscu teh vrstic nekoč prilika, da se je raz govarjal žnjlmi ravno o tem predmetu, so mu srbski oficirji zatrjali, da Jim je vojaštvo brezpogojno in z ljubeznijo udano. V k — G. Anton Jančlč na Brdu pri Ko|-skem nabral pri omtziu v krčmi g. Francke Marinič za .Rdeči križ« K 10. G. K rl Jan člč pridal tej svoti še K 3. Skupaj K 13-. Denar hrani g.a Biček. — Ob priliki krsta novorojene Svetke Sever-eve nabralo se je za C;ril-Metodove podružnico v Rocolu K 11 40. Denar hrani o la ga j ni k. — O priliki poroke sta darovala p. Božič Frančišek in Mljot Ivanka 10 K, (5 K za Rdeči križ, 5 K za Vrdeljskega »Sokola*) Loterijske številke, izžrebane dne 16 novembra t. I.: Trst 25 44 73 40 30 L'nc 16 87 44 70 59 Izvrstni uspehi, katere se je v teku let vselej doseglo pri uporabi Praškega domačega zdravila, so zagotovili istemu stalno mtsto med vsemi sredstvj. ki se uporabljajo doma. Hladilni, bolečine blažeči in antiseptični učinek se priznava pri vseh različnih ranah in je včasih prinese! naravnost čudovite uspehe ter pripravil izdciovatelju B. F agnerju, lekarnarju in c. tr. dvornemu z*iagate»ju v Pragi, svetovni glas Mazilo se dobi po vseh tukajšnjih lekarnah. Viktorinova svetilka je brezsenčna, srebrnobela, vheia Špmtna luč, brez dima In duha, proizvaja sama potrebni plin, ni odvisna od nikake napeljave in ne potrebuje stenja; prenesljiva je in se da obesiti in postaviti na mizo, Je brez najmanjše nevarnosti in je ravnanje žnjo enostavno in vsakomur mogoče. Svetilke s 50 svečami svetijave potrebujejo pol litra špirita in gore 10 ur, za 100 sveč je treba l1/« litra špirita in gore 18 ur. Svetilke s svetlobo 120 sveč so posebno dobre za razsvetljave na prostem. Vse te svetilke so bile odlikovane s prvim* nagradami na vseh razstavah. Proda|ajo se od K 35 — navzgor v Trstu, ulica Acque-dotto št. 2. HITRO NAPREDOVANJE LE NA PRISTNEM PALMA KAVČUK P9DPETNJK0/VV Oči mu veselja žarijo in zadovoljno se smehlja naš papa pri vživanju -kodelice ka e, napravljene iz Franckove Perl-rži, znamke „Perlo' . Slastni vonj vabi k vživanju. Izborna je kava za zajutrek in malico, uapravljena z najboljšo, zrnati kavi po okusu najbolj slično rženo kavo : „Perlo1*. Mala primes pravega Franckovega kavinega pridatka napravi tako kavo še močnejšo in jacjo. Razpis dražbe. Občina Ajba — politični okraj Gorica — razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodovoda v Ajbi na podlagi projekta, izdelanega po c kr. melioracijskem uradu v Trstu od dne 29. aprila 1911. Gradnja je preračunjena na K 18.447*59 in se odda na podlagi enotnih v proiačunu navedenih cen. Načrti, proračuni, kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občin ski pisarni. Pismene ponudbe z varščino v znesku 1000 kron v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah naj se dopošljejo podpisanemu občinskemu uradu najkasneje tekom 3 tednov po objavi. Občina si pridržuje popolno prosto izbiro ponudb in razpiše eventuelno ponovno dražbo. Občinski urad v Ajbi dne 14. novembra 1912. BEVĆAR, župan. Pogrebno društvo „Jožef Arimatej" v Lonjerju vabi na redni občni zbor ki se vrši v nedeljo 24 nov. 1912 ob 10 predp. v dvorani „Kcna. društva" v Lonjerju. DNEVNI RED: J. Nagovor predsednika. 2. Por» Čilo tajnika 3. Poročilo blngonita. 4 Volit v odbora. 5. Slučajnosti. 6 Vpisovanje novih Članov. OPOMBA: V slučaju nezadostne udeležbe se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki zooruje veljavno ob vsakem številu navzočih. Javno priznanje. Zavarovalni zadrugi „CROATII" rad priznavam, da je mojo požarno škodo hitro in vestno precenila, ter mi likvidirano odškodnino kulantno izplačala. Leopold Oberdank Šempas, dne 30. oktobra 1912. Mihael Štokelj. Vel. Žablje, dne 11. nov. 1912. Št. 1/12. W Razglas. V smislu §§ 22 uklč. 27 pravil se razpisuje 8 tem dopolnilna volitev v predstoj-nistvo dela ske zavarovalnice proti ne zgodam za Trst Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Tistu ter se določa kot dan volitve 20. december 1912. V tem letu izstopivši člani in namestniki predstojništva zavoda pripadajo nasltdnjim trem vohtvenim kategorijam : Kat. I. Železnice, prevozna in skladiščna podjetja, čiščenje strug, Kat. II. Rudarstvo in plavžaratvo, ko-vinarstvo, stroji, orodje itd. Kat. VI. Papir in usnje, lesne in rezbarske snovi, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. Toliko podjet ilri kolikor zavarovanci vsake kategorije volijo po enega člana in po enega namestnika v predstojništvo zavoda. Glasovnice se bodo dostavile obratom, ki imajo volilno pravico, najdalje do 21. novembra 1912 naravnost po pošti. Oddaja glasovnic se vrši potom vpošiljatve na volilno komisijo delavske za varovalnice proti nezgodam v Trstu, Via Valdirivo štev. 40, II. nadstropje. Glasovnice, ki dospejo na dan volitve po 4 popoldne, se ne upoštevajo. Reklamacije v zadevi volitev se imajo vposlati najmanj dva tedna prt d dnevom volitve, to je do 5. decembra 1912 na volilno komisijo. Vo ilni imeniki so na vpogled v urad ih prost« rih zavoda v Trstu, Via Valdirivo št. 40, II. nadstropje, in ticer ob drlavnikih ob uradnih urah od 9 dopoldne do 1 pop ldn». Nataučnejše določbe gl de volitve so zabeležene v izpisku pravil, ki je natisnjen na obratni strani glasovnic. Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. V Trstu, dne 15. novembra 1912. Predsednik : Ravnatelj : H. v. R i tt e r - Z a h o n y 1. r., O olcuc 1. r. iho i Zelo okusno govejo juho dajo najhitreje 1 MAGGI" Kocke Ena kocka da takoj — samo z vreo vodo polita, t rez vsakega drugega pridatka — t krožnik tečne goveje juhe. Komad po 5 vin. Pazite na Ime MAGG1 in varstveno znamko zvezdo križcem. Gostilna na prodaj. v Dolini z vso gostilniško opravo Nahaja se v jako epi legi, zraven glavne ces>e Krasen razgled, precej obilen promet Pogoji in pismen* cenitev se dobi pri načelstvu zgoraj omenjenega društva v Dolini i Lev. 61. _2550 -»rialnvonip £tnih- drož m ceijeoim gospodom pekovskim mojstrom in trgivcem za obuoe naročbe po cenah, da ce ni bati konkurenee. 2579 Mloborno se Proda- Lega ugodna. Nadov mltmailla p0ve ins. oddelek Edinosti. 2534 v PoHnn B°bico s hrano i&č > gospodična pri IstiUiiU majhni družini. Naslov pove interatni oddelek Edinosti. 2585 Po nima trgovina se proda zaradi rodbinskih i dpi ril a razmer. Poštnoležeče glavna po*»a ped J. G. 200. 2586 P"flHoin ee vrata' okna. stopnjice, hišna vrata, rrUlldJU balfconi, pralnice, kamen za tlak vsake velisosti, okenski okvivi, podboji itd. Ulica Piceardi 18. 2591 l/nmntnarict bi rad stopil kot mIdUctllIs učenec v trgovino ienvin ali pa z preka enim meaom. Najra,5e na deželi. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 2^98 1 ono cnho z dobro hrano se odda po 70 Ltipd o U ud kron dvema osebama Via Geppa 16, I. desno (blizu Balkana) 2415 O+onnuonio dve 8obi 111 kl,hinia» 8oba in OldflUTOllJd kuhinja ce oddajo takoj v bil-ž ni šole v ulici Istria. Vprašati ulica Caserma 13, vrata 13 od 7—8 popoldne. 2576 7nncl#0 loci "5e5|jane in iezane kupujem LcIIoIVG lawl po dobri ceni. A. Sebek, viasuljar, Trst, via Carducci 9. 1866 Stalni krajevni agenti ^Ll«** sprejmejo ali pa Lastanijo s stalno plačo ea prodajanje dovoljenih t>rečk v Avstro-OgMki. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugaase 20. 244 Obešala iz medi "T" " Case.ma 14. Umberto Ce9ca, trgovina z železnino. 2 nmdrrmn Blavno občinstvo, da »e je • p U 2 d ijo ITIU otvorila trgovina t usnjem in črevl arskimi potrebščinami v ulici Belvede;e št. 49 , Trstu. _______________2128 Nova krojačnica. KUČAN v Trstu, ulica del Rivo ft. 17, H, vrata 9. n i j ee soha. mtblirana, z dvema posteljama UuUd ia hrane, mesečno za K 66. tiprej^cnam gortte tudi samo na hrano. Ulica A Kapicu j Št. 5, vrata 2^pritličje 249$ rrnnuinQ ^ slovečem letovišču v Istri, ne J ruuv ild. oddajo trgov k 1 kali za m šano irgovno pod jako ugodnimi pogoji. Trgovina je edina v c li okolici. Jako pripra na je za zalogo ^ina, in prav dobro bi Be reuurala tadi pekarija. II tere*> ntje naj se obrnejo na naalov : M. Koren, trgovec, Pazin, Istra 2558 I Mnriiafinio ima v modele, opremljene I mUUl3lU!Jd klobuke kiobuke iz klobuševiae 1 po K 6 —, cbuavija. Ul. Nuova 45, L 2553 IMnklir^no soba se odda takoj pri al'venski IvlcUlirdlld družin'. Ulica B scbe;to štev. 40 | II, vrata 8. 2*4' $kran XII, ..EDINOST*' St. 321. V Trstu. dne 17. novaiabra 1912 S I I TRST, I rč ■•■■m KKiPljfB Tt PRODAJA i PlFttJ*, RSFTK, OBLTOAOtjm, IV ifflmu W FSIJOUTBKS. DSUnCK, IU&I 19, VALUTE D? DEVIZB. PREDUJMI •A fHMUro fAPULJB I*[ BLAM unm scLADidCm. % 8APE - DEPO8IT8. — FROMESE. •SSOJAT1: JADKAJTBKA. VIA CASSA m RSSPARKJO ST. 5 (USTNO POSlOPJi?. VLOG& MA KNJIŽICI OD DNEVA VLOGE <41: % 00 DNEVA VZD!OA MENJALNICA. Uim ĐATSK PX»#.*W> Ii5U U SVOJ^A- MA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. &FVAH3A ZVEZA Z AMERIKO. - AJKKEDITIVL URADNE URE: 9—12, 2l'»—5X*. ESKOMTI JB^ tcDfrrsfc fefnai m rurrmm ZAVABovajje TOnHaafcnra papi ju*? p*on nuM aam nSČK ITD BftBftPt^fiKO. E^fflaUSDrEL REMBOURS KREDITI STA» iTiOTJ IKNCUVB5TOM UCBCASJA. BC&gNA NAROČILA, - UTRASO. ____ _ TKL£gQ|»; IMS, i ffl. riHjnHre v Opati?! In L?«bfJ«»l. f: m 6 r i' 11 vinrrj, t j ■ u reji« prodajilaict ar v Trstu, via S. Antonio (v»gal ulica S. Nicol6). VELIKA IZBERA veriilo, slatin, srebrnih, kskor tudi atenskih nr vsake vrata. lUtaaovlj«nt lato ItM. Francesco Bednar TRST — ustanovlje: a leta 1878 — TRST |e preložila svojo trgovino šiva nih strojov bkikljev in pridevk<,v z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campaniie štev 19. Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Cutnu St. 2. — Telefon 952. lino m razpolago lekleno vernastno celico ki je Taras proti vloma ta pešam, v kateri n BHR Alf BIOS, U m oddajajo ■tmakan v asjem Is aieer za oelo leto kron SOf za 6etrt lata kron 12 za pol lata „ SOf za an meseo „ 6 Bhrssabiee u 24 m riaeks, 34 esa lireks, 41 asa globoka. 8krsmhle ae mete dragi odpreti kakoz atraaks, Id ssas osebne shraaljo iveje atrari, kojlh al treba prijaviti. mar Oddaja hranilno pusEce "SS katere priporoda poaebao atarilem, da aa ta sajaovejK) la BsjTspelsajl oifta | sa rajaj o itediti svojo deoo. Nsšsljsa pajaaalla iaja zaved ik aradalk srsh. | Iva i Krže Trst - Piazza 6, Giovannl it. I. Wf? ^ | knhiajiikili in kletaraklh »otrtb ŠJ^lOgM i^r od lesa In pletenin, Ikafof, brent, tebruv in kad, o ddterov, let at, re&M, ait ia raa-koTratoLd kofteT, jerb. in metel ter mnogo dragih T to atroko epada- V mi^a«^««^!. «tojo to-je6b predmetov.— ^ ri|JvrVw