V v «fe*.*»« %% -'mmr 22. številka. Maribor, dne 30. maja 1918. 52. lotuiK. List ljudstvu v tsfeafa mk četrtek in ve!)» s. poštnino vr«J te * Maribor« * poginjeni ns dom za ee!& (etc 8 K, po! lata 4 K fai ic četrt leta 2 K. — N&rc&iia» at Mesa^s a K, s* tfmi hrrsaavsmrtfc* 8 S. bodi sam po njega, plača na leto unc 7 K. — Naročnina se poSilja na; Upravniitvo »Slovenskega Oosj?cdarta« v M«a»ora. — List se «epciOja «« «¿povedi. —wife JfofetfAnga ttatemMv» iraSiva" dobivajo ¡1st brw posebne naročnine. — Posamezni Usti sJanejo 16 vta, — Uredniltvo: Koroški ceste Stew. 3. ~ fesopid »e u« rastejo. — OpratvBSgS*»i ceota fctev. S, mn^m» ctsro&tino, fcserate ša rek?*»jfttfjft. B» tesecate m plačnfe od tnoelopne petttvrat« *a enkrat 48 visi., aH kar Je toto, i kvadratni centimeter prostora'time 3® via. Za vefctntoe ogtoe petnterer }wf«*i. V eOftdfai .Mola rskhuO^ (tfanc besed« 10 vin. — feaerati «e ppr^emeio 6o torifcs opoždn«. — Nez&prte rebiamstife 0» poatsiiise protic. mi se ne bomo razburjali, naši možje in mladeniči Se ; bodo gotovo našli priliko in povedali, da odločno od-S klanjajo povsod, tudi pred cesarjem, zastopstvo Orni-j gov in Linhartov. Ornig je nadalje trdil, da bi podpisi za vojna posojila bili med, našim ljudstvom še večji, ako bi majniške deklaracije ne bilo. ivako neresnično in smešno obenem, a tudi drzno, da si u. ¡ . Ornig črniti naše ljudstvo, ki je dosedaj rado daj- < vojna posojila. Nazadnje je prosil cesarja, da. se trdo postopa proti Jugoslovanom.. Izrekel je tudi željo, da se državni zbor razžene. Tako bi ostalo ljudstvo pri svoem strašnem trpljenju brez zastopnikov in posredovalcev ! Za precejšnje spozna ije še bolj nespametno in neresnično je govoril urednik glasila ptujskih šnop-sarjev Linhart. Najprej je trdil cesarju, da je Šta-jerčeva stranka nrišla do velike politične moči. Ti. je lopa! Kje in kedaj? Stranka je tako majhna, da še organizirana ni. Shoda si ne u;>& prirediti! Nima nobenega poslanca, pri vseh volitvah propade. Odkar hujska za nadaljevanje vojske, je izgubila še zadnji ugled med ljudstvom. Potem je tudi Linhart prosil cesarja za krepko besedo proti Jugoslovanom. Linhart je govoril le Čisto kratek govorček, kar se je splošno opazilo. Kakor znano, se morajo govori prej vladi predložiti. Južni Nemci in nemškutarji pri cesarju. Zadnjo soboto, dne 25. t. m., so bili Nemci in aemškutarji iz Koroške, Štajerske, Kranjske in Primorske pri cesarju ter so protestirali proti ustanovitvi jugoslovanske države in proti agitaciji za to državo. Po ustavi nosi za vsa politična dejanja in go-yore cesarjeve vlada odgovornost. Za to velja naša kritika stališču vlade. Ze pred meseci so južni Nemci in nemškutarji prosili pri cesarju za avdijenco.' Takrat je niso dobili. Med tem je prišel Cerninov goA-or. v katerem ]e bilo razkrito, kako se je naš cesar trudil na vse načine za mir. Avstrijskih Nemcev se je vsled razkritij Cerninovih lotila velika „vznemirjenost." Bali so se, da bi se mi znali vendar le ločiti od Nemčija in skleniti mir. Da se Nemci „pomirijo", jim je vlada obljubila, nastopiti proti Cehom in Jugoslovanom. Proti Cehom je izdala naredbo za okrožna glavarstva, s katerimi je pričela delitev Češke v nemški in feeški del, • proti Jugoslovanom pa je izdala pregan-Jalne odredbe in zagotovitev, da (Seidlerjeva!) vlada, ne bo ustanovila Jugoslavije v smislu majniške deklaracije (kar mi Seidlerju verjamemo in mirno Čakamo). Toda južnim Nemcem in nemškutarjem to ni bilo dovolj, ta zagotovila so hoteli imeti tudi iz cesarjevih ust. Zato jim je vlada sedaj izposlovala avdijenco pri cesarju. Ta se je vršila preteklo soboto. Nemci in nemškutarji govorilo. Govorili so pred, cesarjem deželni glavar koro-gki Ajhelburg, ptujski pek Ornig. Štajercev urednik Linhart, kočevski dekan Erker, ljubljanski Nemec Pammer, kočevski župan Loj, tržaški odvetnik Krau-senek in graška gospa Schreiner. Dr. Mravlaga, ki bi lahko povedal pravo mišljenje našib Nemcev in nemškutarjev o njih patriotizmu, in urednika Norbert Jahna ni bilo. Pek Ornig je tudi pred cesarjem govoril po svojem starem načinu. Kopičil je drzno neresnico na neresnico. Rekel je, da majniška deklaracija izvira iz panslavističnih misli. Ptujski pek bi moral povedati, ako bi govoril resnico, da majniška deklaracija izvira le iz večstoletnega zapostavljanja Jugoslovanov za Nemci, Madžari in Italijani, posebno pa iz stra-šnih dogodkov začetkom svetovne vojske. Neresnico jo govoril nadalie, ko je pred cesarjem trdil, da nemško-neroškutarska deputacija pred cesarjem zastopa naše slavne polke št. 87. 47, 26, pionirje št. B, saperje Št. 8 in strelce St. 4. Pomislite, Ornig in Linhart zastopnika naših narodno zavednih mož in mladeničev! A Cesar je odgovoril, da ga veseli, da oba naroda na jugu mislita enako. Vlada fe očividno v tem o-ziru vladarja slabo poučila. Nemškutarji niso slovenski narod, a slovenski narod stoji kakor en mož za majniško deklaracijo, za svobodno Jugoslavijo. Nato pa. je cesar južnim Nemcem in nemškutarjem povedal bridko resnico v teh-le besedah: ,,M a r-s i k a j je v pogojih za narodni in kulturni razvoj posameznih narodov pri nas potrebno zboljšanja. . ." Tako je! Marjsikaj je pri nas potrebno zboljšanja, posebno pri nas Jugoslovanih. Nemška nadvlada nasprotuje enakopravnosti vseh narodov! Potem je cesar omenil znani program Seidler-jeve vlade, kako misli ta vlada urediti razmere 1 r nas. Kakor rečeno, nosi v ustavni državi vso odgovornost za cesarjeve besede vlada in cesar govori o političnih programih, kakor mu jih predloži Vlada. Ker ise menjajo vlade, ker se ž njimi menjajo politični programi, zato je treba tozadevne besede cesarjeve razumeti le v smislu vladine ustavne odgovornosti. Samoumevno je, da bodo štajerčijajici cesar ve besede po svoje razlagali. Prosto jim! Oni po svoje, a mi po svoje! Mi vemo, da kar delamo, je ln zato nam ni treba spreminjati svojega stališča. Mi ostanemo, kakor smo bili, zvesti svoji majniški de!; raciji, navdušeni za svobodno, tujega; gospod»s£\ prosto jugoslovansko državo! Eno pa je gotovo, da bo nastop južnih Nemce; in nemškutarjev kriv, da se nadaljuje vojska in pride do pomirjenja med narodi. Za mir ni cesarja prosil niti en nemškutar! To si treba pred vsem zapomniti! iT Protestiramo, S3 Pondeljkova »Straža« piše: Zadnjo soboto so bili jugoavstrijski Nemci in emškutarji pri cesarju, da ugovarjajo tam proti absburški Jugoslaviji in zatoži>o na Dunaju ce-ar ju vednr zvesto udane Jugoslovane. V deputa-iji so bili med drugimi mariborski župan dr. Schmiderer, ptujski Onrg, bivši slovenski social-emokrat, zdaj pa pristen nemški nacionalec in urednik lažnjivega Štajerca Linhart in več drugih rezpomembnih oseb iz avstrijskega juga. Edino dobro, pa tudi res potrebno je že bilo, da so ti Nemci in nemškutarji šli na Dunaj cesarja zagotavljat zvestobe in udanosti do trona in dinastije, Ker dogodki zadnjih bdnov in razprave na nem-s i kih Volkstagih v Mariboru, Gradcu in drugod so i pokazale naše Nemce in nemškutarje v vse drugi kakor dinastiCni luči tako, da so se celo pošteni 1 Nemci zgražali nad tem. Pa ta deputacija se je širokoust la na Dunaja, da govori v imenu jugoavstrijskih Nemcev in Slovencev. Proti temu zavijanju resničnega položaja najodločneje protestiramo. Ta deputacija ni niti 5% jugoslovanskega prebivalstva zastopala. Govoriti je smela kvečjemu v imenu par tisoč »privandranih« Nemcev — sicer pa Se tega ne — in pa v imenu nerazsodnih in zapeljenih 7000 reci in beri: 3edemtisoč »štsjerčevih« naročnikov. To je vse. In zdaj pa hočejo slepiti javnost, da so govorili tudi v imenu Slovencev! To je ravno tako, kakor če 172% nemških priseljencev na Kuronskem in Estonskem glasuje za zvezo z Nemčijo ter se to glasovanje razbobna v svet kot glas samoodločbe kuror skega in estonskega ljudstva. Mi najodločneje odklanjamo tako zastopstvo poštenih Slovencev! Protestiramo pa tudi proti temu, da naša vlada vlači vzvišeno osebo vladarjevo v politične boje. Politične avdijence pri cesarju predlaga ministrski predsednik, njemu se mora predložiti besedilo govorov on je tudi odgovoren za to, kar se godi pri takih avdijencah. In tako je dr. Seidler odgovoren za nestrpni, odurni, surovi in robati ton, v katerem so govorili v soboto naši Nemci in renegati pri cesarja zoper Jugoslovane. Dr. Seidlerja se je že davno opozorilo na hude posledice tega koraka, in zato je edino on odgovoren za vse zlo, ki bo nastalo iz eventuelne zlorabe cesarjevih besed po naših nasprotnikih. Vlada vedno povdaija, da hoče napraviti mir med narodi, a dela in povečuje le razdor ter neti sovraštvo. Tako je storil Czernin, tako dela dr. Seidler. Z dr. Seidlerjerei se bo za to obračunilo 1 v parlamentu, če se bo sploh še kdaj upal prikazati pred njim. Drugače pa nas romanje nemškutarjev in Nemcev na Dunaj sploh ne' alterira. Naša pot je jasno začrtana po majniški dtklaraciji. Naše ljudstvo je skoz in skoz navdušeno za habsburško Jugoslavijo in to zahteva na ves glas kot edino sredstvo, da se naš narod chrani. Od te svoje zahteve ne odstopi niti za en las, in naj naši nasprotniki še tako vpijejo zoper Jugoslavijo in kličejo na pomoč žandarje, sodnije, ječe in vislice. Mi se borimo samo za pravico, in pravica mora liončao zmagati, če tudi bi jo preganjal in se zaklel zoper njo ves svet. Ob obletnici majniške dekla- • • » ^ "7 »s- 4.1 w f \U' ^ ... .. *___»ii n V>" Kolo časa se je zavrtelo ravno za eno leto, odkar so nastopili naši poslanci s svojo majniško deklaracijo. V njej so dali duška, v njej so Zavedali to, kar je hotelo na dan vsakemu izmed nas, j a, kar je živelo v srcu vsega naroda že celo stoletje. Ni se torej čuditi, da se je oprijel narod te deklaracije s takim navdušenjem, saj je našel samo besede za to — kar je dremalo že dolgo v njegovem srcu, saj je vedel, da je tudi naš človek človek, da ima islotako pravico hoditi po zemlji kot vsakdo drugi, da sme zahtevati tudi za svoj narod to, kar zahtevajo drugi narodi. Tako je prišla majniška deklaracija s svojo zahtevo po združenju vseh južnih Slovanov, k>ir jih prebiva 1 od žezlom našega presvitlega cesarja. Kaj meja ob Sotli in ob Gorjancih? Preko nj;ju si podajata roko brata, ki sia si brata po krvi in po Jeziku. Ločili so 'u te^om let na vse mogoče jiačine, samo da bi se ne s: oznala, da bi ne vedela, da sia brata. A kri ni voda in zato sta se našla, sedaj s tem večjo ljubeznijo. In kaj naj porečemo o onih, ki so južni sosedi Hrvatom. Tudi ti so naši bratie, saj se ločijo od Hrvatov samo in edino po rabi drugačnih črk. Zal, jih poznamo pri nas premalo. Srbi, smo rekli vedno, imajo svojo državo, svojega kralja. A temu ni tako! Le en del Srbov stanuje v kraljevini Srbiji, le en del Srbov je imel z mogočno našo domovino vojno. Velik del Srbov pa Živi že dolga desetletja, nekateri že stoletja v naši domovini, pod istim vla* Stran 2. 30. m«.}« 1918. dariem kakor mi. Ta del Srbov ima torej tudi tiste pravice kakor mi in s tem delom se hočemo združiti, da bo naša dežela velika, mogočna družina rednih bratov* f Mi zahtevamo lastno državo, ki bi naj stopila kot enakovredna vrstnica nemški, ogrski in češki Avstriji in bi bila |>od istim vladarjem kakor so te. Kakor je tlačanil v srednjem veku kmet svojemu gra-■ščaku, tako tlačani danesLnarod svojiemu sosedu. A .minila je huda doba in^rešila kmeta; danes pa so drugi Časi, ko je treba rešiti narod. Kakor vsak poedinec, tako ima tudi narod svojo pravico. Razni narodi so v naši domovini, a. nad njimi vsemi gospodujeta sam Nemec in Madžar. Zakaj? Ker sta umela teptati vjse druge, ki niso iste j krvi, ki ne rabijo istega jezika. To sta delala, ko so drugi mirno obdelovali svoja polja, ali pa so branili domovino proti turški j sili Saj sicer nista ne po duhu nad! nami, in ne po | •Številu močnejša. Kje je pravica, če vlada 10 milijo- i nov Nemcev in 9.8 milijonov Madžarov vse avstrijs- j ke Slovane, ki Štejejo že sami 26 milijonov glav! Do I iianes je bilo tako. Mi pa zahtevamo, da se loči, kar ne spada s- \ kupaj, kar se ni zedinilo niti v dolgih 1200 letih in Na bojiščih J>U|VUj, CtiA oo Ul mu v UVI^lU 1U UV "JHU »11 j so združi z onim, kamor vleče srce in razum. Raz- $ .voj našega časa nam kaže, da imajo tudi narodi pravioo in celo dolžnost zahtev»ti, to, kar je njiho- j vega. In mi zahtevamo, da se združimo z onimi, ki • so naši in mi njihovi! To pravo nam daje narod kot » oelota, to pravo nam pa daje tudi zgodovina. Kraljevino Hrvatsko so vladali nekdaj hrvatski kralji. Samostojne so bile njih zemlje in njih kralj je bil sin lastnega naroda. A minili so časi samostojnosti — kajti Hrvati so si sami izvolili kralja iz tujega «aro-tta, ki jim je pa potrdil njih pravice in njihovo samostojnost. Tudi danes ne zahtevajo ničesar drugega, kakor da se jim pripoznajo njihove pravice na lastni zemlji. — Mi Slovenci pač nismo imeli kraljev slovenskega rodu, a imeli smo svojo samostojnost i Saj nam kliče še dane,s Gosposvetsko polje, da si je moral naš vojvoda šele odkupiti svojo oblast od slovenskega kmeta in to v slovenskem jeziku. .Minila .ie od takrat pač doba pet sto let, a mi zahtevamo Je-fo pravico nazaj. Naše je Gosposvetsko polje in naša je pravita! Svojih pravic se pač nismo odpovedali nikdar. Ali smo jih kedaj izgubili? Na vseh mogočih bojiščih preteklih stoletij in sedanje naše dobe smo kn aveli za dom in cesarja, ja, za časa turških pohodov «mo mi sami branili domovino našo, da si je mogel nam za hrbtom v varnosti spletati bič naš tlačiteij. Naše roke so čiste! Naj so ga tudi teple različne vlade, naš narod je vedno le mirno in ponižno prosil svojih pravic. Vsi smo bili priče, ko so po nedolžnem pretepali, zapirali in mučili najbolifte naše može. A kdo je slišal, da smo se uprli ? Mirno in po- j trpežljivo smo prenašali trpljenje, ker smo vedeli, da bo zmagala pravica. f Kaj pa oni, ki bi radi, da bi jih častili kakor j ©dine rešitelje domovine in presvitle cesarske hiše? Kdo se ne spominja leta 1848, ko so Madžari odstavili mladega cesarja Franca Jožefa in razglasili — Košuta za svojega vladarja! Pa zakaj bi posedli tako daleč nazaj? Prav v naših dneh lahko opažamo nekaj prav podobnega. Iz mnogih dokazov naj vam povem le e-nega: Sam Župan takega mesta kot je Grade", jo izjavil na javnem shodu: „Avstrija bo nemška ali je pa sploh ne bo!" Torej, Če se ne uniči takoi vseh 8rugih narodov, hočejo razbiti našo staroslavno Avstrijo . . . To pa se ne bo zgodilo, dokler še bivajo Slovani na teh tleh. Že mnogokrat je slovanska pest redila domovino in cesarja, tudi sedaj bo vedela, kam in Kako naj vdari, da ostane naša mila domovina, da ostane tudi naš mladi, ljubljeni cesar! Zvesti smo bili in zvesti ostanemo, ker zahtevamo samo svojo pravico. Ta pravica pa je tako močna, da nas je združila vse, vse, ki svoj narod resnično ljubimo. Ni več razločka med strankami: vsi smo edini 1 Najlepše se je pač pokazalo to edinstvo v oklicu duhovnega naldpastirja, ki škofuje osrčju slovenskega ozemlja, deželi Kranjski, kateremu so se „pridružile vse stranke. In kakor na povelje je zašume-lo po vsej naši širni domovini, vsi so hiteli podpisovat majniško deklaracijo, vsi so hoteli potrditi s svojim imenom, da tudi oni hočejo in zahtevajo Isto kot i; njihovi poslanci, isto Kot njih SKoi in njihove stranke. Tako se je zgodilo, da je danes naš narod popi-noma prerojen: navdušen za svojo zemljo zahteva svoje pravice. Kakor mi vsi, tako se je oklenila jugoslovanske misli tudi naSa mladina. Prisegla ji je zvestobo in tako ji prisegamo tudi mi: Domovina mila! Cuj prisego našo: Za pravd naše zemlje, za svobodne grobove dedov naših, za svobodne vode in svobodno morje, za svobodne gore in polje pod nami, za svobodno solnce naše — polagamo na vzvišeni oltar svojega naroda ves svoj up in vse svoje delo, svoje besede zadnji gliu. zadnji u-trip svojega srca, zadnji svoj dih. Ni trpljenja, ki nfts omaja, nI Žrtve, ki nam iztrga iz srca našo zah-'< vo. Verujemo z vsem žarom svoje duše v bodočnost našo, verujemo v svobodo našo, verujemo v moč pravične jugoplovanske misli in živimo in umremo za raš veliki cilj! Ra^m« peiltf.5n.ii3 vmti. SLOVENSKI GOSPODAR. irmete močno sovraži in obklada z raznimi sramotilnimi priimki. Kmet baje noče oddaj V. i svojih pridelkov, zlasti je to zelo pogosto brati v nemških in so-cialdemokraških listih. Kmet naj bi bil zadovoljen z Na italijanskem bojišču je postalo istimi cenami, kakoršne so bile pred vo.ino, to^e vro- vojno gibanje precej živahno. Dne 23. maja so ča želja mnogih, zlasti se to zahteva pn pridolk n na j Italijani, da bi proslavili s kakim večjim vojaškim njivah, kakor tudi pri mleku. Govori se in tudi niše, ; vari_v,nr_ , . . ,___*. , .. .__... da kmeta krma danes ne stane nič več kako- pre.! V3peh m obletQ.,co. ko so pred tremi leti stopili Da je bil kmetski stan teptan posebno po slovenskih i v. svetovno vojno, napadli z eno mfanter.jsko krajih in izročen na milost in nemilost industriji in ; divizijo naše postojanke na Cogni Torti. Napad kapitalu, nam ne bo nikdo oporekal. Kajca so kmetje .ie bil krvavo odbit. Dne 26. maja so pa napadli izhajali s svojimi pridelki, imamo žal dokazov odveč. ; naše postojanke južno od prelaza Tonale, kjer se Na stotine je družin katere so šle s trebuhom za j )im je posrečilo doseči nekaj vspehov. Dne 24. kruhom, mnoge popolnoma brez lastne krivde ,naiQ . . . . . , ' K . • , « „i * i x • a i * • ,QaJa> kot ob obletnici ko so pred tremi leti na- Dovoljujem si tukaj javno vprašanje: ..Ali naj Att0*»;j; x-i d- bo kmet. oziroma kmetski delavec, slabše plačan za '0Vedah Avstriji vojno, so se vršile v Rimu velike svoj trud, za trdo delo od zore do mraka, kator de- : slovesnosti, na katere je prišel tudi angleški pre-lav«o v tovarni in v mestu sploh? Ci bi mostni nem- ! ^tolonaslednik. Iz navduševalnih govorov ter «z ški gosnod e. ki imajo najdaljše jezike, morali oprav- j razvrščanja čet je sklepati, da bo Italija v kratkem Ijati dela, katera mora opravljati kmetovalec, ali bi i pričela z ofenzivo mogoče bih pridelki potem za polovico ceneji? j Na franC0skem bojišču artilerijski boji v V razgovoru s takimi osebami sem večkrat sli- Flandriji in večji boji južno od mesta Laon, kjer šal: Mi smo se morali tri leta in še več učiti, dati ■ ^__ ' »• • /-L ■ se mučiti in zastonj delati, zato nam pa pristoja. da ! ~e >e Nemcem posrečilo zavzeti gorovje Chenun potem boljše zaslužimo in boljše živimo. Kmetu pa se aes Dames. ni treba ničesar učiti. — Le počasi, gospoda moja! j ............ . Povabimo one, ki obrekujejo slovenskega kmeta, da I vzamejo kmetsko posestvo v najem in naj začnejo sa- ; mi zemljo obdelovati. Jamčim, da bo stal tak človek i K^oT'd^^in^r^rA i »*WU ». Du„ai. Dobili smo. taenik kljub temu pa bo jeseni pridelek ali dobiček zelo la- i omh> kl s0 Jlh Nernci Prl cesarjevi avdijenci na r>ko hranil. Ce se kmet ni učil ravno ir leta. oa se j Dunaju kazali kot štajerciance. Noben izmed njih je učil že* tedaj, ko je hodil v šolo učil sc je ves Čas 1 ne uživa pri Slovencih ugleda, večina imen je pozneje, in uči se še sedaj, neravno je že mogoče star ; neznana. Iz mariborskega okraja so romali na m se še bo moral učiti, dokler bo gospodar. j DQnaj. jožef paskolo iz Svečine (rojen Lah), Kar se tiče pridelkov žita in krompirja, ki se Franc Bauman iz Gornje Kungote, župan na SpiC- SESFSi ?aLSe0J,rt^P?V f*** Ar ! Pri Svečini Jožef Leber, cirkniški župan in obresti od glavnice, ali davek, ah delo. ali seme ali : , * _ . . „ , ' u , . , gnoj? Kmet mora sedaj otrobe dražje plačati, kakor | slovenskega očeta sin Karel Flucher, bivši »aku-fe poprej žito prodal. Ali naj ima na ta način Se kdo 1 povalec živine v Kamži Hans (?!) Kramberger, veselje s pridelovanjem? j leitersberški Francelj Girtsmayr, (v seznamu so Nedavno se je nek nemškutarski list iezil nad j ga napravili za župana, kar bi sicer rad bil, a kmeti radi oddaje mleka. Tudi tukaj si dovolim pri- s ga ne marajo), krčmar in vpokojeni železniški pomniti da bi kmet gotovo več in rafl prodal odviSno uradnik Aleš Hojnik (slovenskih starišev sin), mleko, ko bi se nastavile za mleko razmeroma pravi- i „ ir > *„„„„ „o. ci« ju,« J,,,* __,______, . , ' ,n i župan v vrhovem dolu Kramer, župan na Sle- cne cene. Kako na pride kmet do tega, da daje po 40 ^ ., . , , , T '.. TTr . XT ali 44 vinarjev liter mleka z veseljem, med tem, ko | menu AloJz Laurenčič, kočar Jurij Haas iz kam-mora plačati meter cajga po 60 do 80 K, ko pa je po- nice in župan Alojzij Jamernik iz Vukovskega prej stalo to blago samo 2—3 K meter? Kako je s su-1 dola pri Jarenini. Iz ptujskega okraja: Za Dravee kancem (cvirnom), z železom, katerega že sploh ni j Hans Šošterič, za Sv. Trojico Robert Krajnc, za dobiti, kako s cementom itd ? O delavcih niti if m-1 Varejo Jožef ZemV]ak za Krčevine Jožef Zavec, vonm; a ti so vsai opravičeni dobiti višii zasluzek. \ 0. . , _ D_ In nemški meščani in njih listi še vedno trdijo, da f Stojnce okrajni tajnik Trancon, župan v Brstja kmetu zdaj ne pride noben pridelek dražje kakor po- Janez Rog111», ŽQPan v Podlehmku Jakob FeguS, prej. Kot kmet sem prepričan, da se na kmetih vob-če ne želi, da. bi se zvišale cene kmetskim pridelkom. Ampak cene za industrijske izdelke morajo biti pravične. Kako bo kmet dajal celi mesec po i liter mleka na dan, da si potem kupi za ta papir malo sucan-ca? Naj se nastavijo tudi za industrijske izdeike župan na Bregu Anton Kos, Kari Sima z Brega, župan v Doliču Franc Schreiner, obč. svetovalec v Pobrežju Franc Verdenig, V. Cvetko v Ivanjcih, Alojzij Repa iz Borovcev, Franc Rudi iz Zabov-cev, Jožef Schampa iz Prvencev in Jožef Murko iz Gornje Pristove. Nadalje so še bili na Dunaju: najvišje' cene, ne sanio za blago, katero "mora "odda-! Šešerko iz Planine, Kodrič iz Črešnjevca pri Slov. lati kmet. "rgovei in tovarnarji lahko prodajajo svoje izdelke o r • ljubnih cenah. Kdo je potem oderuh, kmet ali k pitalisti, kateri zaslužijo na tisoče in na milijone? ram naj nemškomelstni jezičniki zastavijo svoj vpliv ;n naj odpravijo židovske centrale, ki iz-žemajo kmeta n vse ostalo prebivalstvo. Sedaj izgine vse v „centralnem" žepu, tako da nima kmet nič in tirucri tudi nič. » Kdor danes pravi, da je smet «riv draginje, je bedak. Mi vemo, da so fcujskanie proti slovensko-mu kmetu v mestih krin predvsem tisti ki nam od-rekaio našo narodno svobodo, ki se z vsemi štirimi zoperstavljajo Jugoslaviji Nemčurji in vsenemci s« boiijo, da bi slovenski kmet postali gospodarsko mo-zato delajo n+ vse preteue. da bi ravne slcvea-,-kemu kmetu naprtili kolikor mogoče mnogo bremen, zahtevajo strožje rekvizicije na Slovenskem, omajajo slovenskega kmeta radi draženja, ga pritiSKajo z močnim davčnim vijakom in stoterimi drugimi neprili-kami. Vprašamo se: Zakaj pa v popolnoma slovenskih ali slovanskih krajih ni take hujskarije proti kmetu ali vsa; taki meri ne. kot v jezikovno mešanih krajil Ker slovensko in ostalo slovansko mestne- prebivai. ivo ni prepojeno tistega sovraštva proti Bistrici Kresnik iz Vrhloge, Hammler iz Orehov-cev pri Radgoni, Krempel iz Črešnjevca, Franc Puher iz Zbigovcev, Križan iz Ščavnice, Franc Janiš iz Gortine pri Marenbergu, Voglar iz Rem-šnika, Hermaus iz Brezna, Markovič iz radgonske okolice, Fašink iz Plitvice, Koller iz Starenovevasi, Pinterič iz Zenkovcev, Rozman iz Slov. Gorice, Zweifler iz Zetincev, Kocbek iz Plitviškega vrha in Košar iz Dedoncev. Koliko so nekateri dobili. Kakor izvemo, so nekateri udeleženei dunajske deputacije dobili »podpore« po B00 K. Imena še objavimo, da bo svet videl »svobodno« voljo dunaiskih deputantov. Spametovali so se. Na Dunaj kljub vsem ie-oim obljubam niso mogli spraviti nemčurji več takih, ki so bili že prej določeni za to. Med nemškutarje in odpadnike se danes nihče več rad ne prišteva. Posebno v ptujskem okraju se opaža, da obračajo Štajercu hrbet tudi taki, ki so šli poprej čez drn in strn z nemčurji. Za tistimi pa, ki so slovenske matere sinovi in so se zapisali najhujšim sovražnikom našega naroda, za tistimi pa kaže vse s pnstom: To so kmetskemu stanu, kakor vsenemško in nemčursko ljudje, m za Judeževe groše prodajajo svoj rod, sre- Jngoslavija rešiteljica slovenskega kmeta. Slovenske goric», dne 38. maja, 2e delj časa se opaža, da mestno prebivalstvo prebivalstvo v Mariboru, Ptuju. Oeljuv Celovcu, Gradcu in drugod. Temu sovraštvu nemških in nemčurskih mest proti slovenskemu kmetskemu prebivalstvu more napraviti konec edino naša Jugoslavija, v kateri bode čo svojega naroda. V črni knjigi bodo zapisani med Efijalte! Miru ne maramo! Zakaj so romali nemčurji na Dunaj? VedeM so, da se vršijo priprave za samoodločbo narodov in da bodo Jugoslovani dobili vsaj ob odločeval jugoslovanski kmet sporazumno roko v roki sklepu miru svojo samostojnost. Radi tega so šli na z jugoslovanskim meščanom in delavcem. Dunaj, da bi tam visoke kroge prepričali, da sloven- Slovtenski kmet! Jugoslavija bo tvtojia: reši tlel- i sfco ]jud pa moraš odšteti 12.400 K, katerih ti radi rekvizicij v hlevu manjka, in tako dobiš čistega donosa 050 K. In le od teb 050 K si dolžan plačati dohodninski davek. Ta r je sestavila centrala za vnočevanje živine na -¡naju. Tedenske novice. Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Jernej t Rad- vanju nad Muto je dobil tamošnji provizor č. g. Anton Trinkau3, župnijo Kebelj na Pohorju pa č. g. Ivan Razbornik, provizor istotam Duh. vest. VIČ. g. Janez Kurinčič, duhovnik goriške nadškofije, ki biva kot begunec v Zičah, je bil pred kratkim imenovan za knezonadgkolijske^a duhovnega svetovaloa. Blagemu gospodu iskrene če-siitice! V župniji St. Ilj pod Turjakom je podpisalo !u-goslovansko deklaracijo Še 162 mož in Žen, s prejšnjim skupaj 1381 mož in žen, v Staremtrgu pa fic 89 mež in žen. Iz fin. službe. Finančni komisar na Dunaju Štefan Sušeo, štajerski rojak, je imenovan za finan-i čnega tajnika istotam. 1 Slovenska Straža. Občni zbor Slovenske Straže se vrši v kratkem; zato je neobhodno potrebno, da I se sestavijo odbori podružnic Slovenske Straže in da, \ prično z delom. Slovenski Stajer, na plan! Strnimo 98 v krepko narodno obrambo proti onim, ki nam ho- PoroČnik dr. Krpač, ki služi pri hrvatskem poljskem topniškem polku, je bil s 1. februarjem povišan v nadporočnika, a dne 26. januarja je prejel kot 4. vojno odlikovanje (že prej je bil odlikovan s Karlovim križcem, Signum Iaudis, bronasto in srebrno Signum Iaudis) vojaški zaslužni križec z vojnim okraskom in meči. Mlaflemu slovenskemu častniku i-skreno Čestitamo 1 Osmo vo|no posojilo. Finančni minister raz pisuje 8. vojuo posojilo. Podpisovanje se začne dne 28. maja, konča pa se dne 2. julija 1918. Pogoji podpisovanja so večinoma isti kot pri 7. vojf i»nn nnsniiln Dva brata padla junaSke smrti za domovino. Dne 14. novembra 1916 je padel v Biljah pri Gorici pešec Anton Repolusk od 47. pešpolka. Boril se je junaško 18 mesecev v Galiciji, j>otem pa na italijanski Ironti. Dne 11. januarja t. 1. pa je Častno padel t Grigno na Južnem Tirolskem poddesetnik Peter Repolusk od strelskega pešpolka št. 20 v 25. letu svoje starosti. Pokojnika sta bila doma v Lobnici pri Rušah, sina kmetskih, pobožnih in zavednih slovenskih staršev. Pokojnika sta bila zelo priljubljena, pridna in pobožna fanta. Bodi jima lahka tuja zemljal Žalujočim staršem pa izrekamo naše sožalje! — Vojaki polkov Št. 47 in 26. Štetje vojnih vdov in sirot. Meseca junija t. L se vrši Štetje vdov in sirot in zakonskih ter nezakonskih sirot vseh tistih, ki so padli v vojni ali pa so pomrli vsled ran in bolezni, ki so jih dobili na boiišču. Štetje bo obsegalo tudi one žene in zakonske ter nezakonske otroke, katerih možje, oziroma očetje se uradno pogrešajo. Namen Štetja je, da se ustvari podlaga za sistematično oskrbovanje zaostalih. Vsi zaostali in njih postavni zastopniki se opozarjajo, da se zaostali v svojem lastnem interesu podvržejo Štetju in da se priglase s potrebnimi listinami (dokaz o smrti moža ali očeta, obvestrittev pristojne rpliti-Čne oblasti, da se mož, oziroma oče, resnično pogreša, poročni list. rojstni list, domovinski list. dokaz očetovstva) pri občinskem predstojniku. Bližnje določbe | glede dneva in kraja priglasitve vsebujejo tozadevni i oblastveni razglasi. Zlata poroka. Iz Dola pri Hrastniku se nam I piše: Dne 21. maja sta obhajala tukaj zlato poroko Jožef in Marija Bantan. Pri domači slavnosti j so svatie zbrali 56 K za slovensko šolo v Mari-| boro. — Zlatoporočencema kličemo: Še na mnoga i leta! Porotne obravnave v Mariboru. Drugo letošnje | zasedanje porote se začne v pondeljek dne 3. ju-| nija in traja do torka 11. junija. V soboto dne | 8. junija ob 9. uri zjutraj se začne obravnava zo-j per Alojzijo Muršič, Marijo Zuran, Andreja Zamola, l Apolonijo Horvat in Antonijo Mikec; ki so obtožene i zaradi hudodelstva vstaje in uboja komisarja Wie-derwohla pri rekviziciji v Forminu. Plača vojnim vjetnikom. Domobranski ministec ie izjavil, da dobijo vlojni vjetniki, ki se sedaj vračajo iz ruskega vjetništva, naknadno izplačano pLe-čo za vso dobo vojnega vjetništva in sicer le tedaj, če se ugotovi, da niso prišli vsled lastne krivde v vjetništvo. Odpustitev dveh najstarejših črnovojniSSfih letnikov. Kakor se poroča Dunaja, izide te dni odlok za odpustitev dveh najstarejših črnovojniških letnikov (1867 in 1868) in stopi takoj v veljavo. Opozarjamo na današnje naznanilo o otvoritvi pisarne »Slovenske kmetske zveze« in »Posli valnice spodnještajerskih slovenskih poslancev«. Priporočamo osobito čč. duhovščini, učiteljstvu, županom in sploh naši inteligenci, da opozarja ljudstvo v slučaju potrebe na našo pisarno. Ker ima pisarna na razpolago sposobne moči, bo mogla ustrezati vsem tozadevnim zahtevam, ki se bodo stavile na njo. Gospodarsko novic«. Sladkor za čebelarje. Vlada je izdala naredbo, da bodo jeseni dobili krmilni sladkor samo tisti čebelarji, ki so organizirani pri kakem čebelarskem draštva. Slovenski čebelarji, pristopite k Slovenskemu čebelarskemu društvu za Spodnji Štajer, ki ima svoj sedež v Celju. Letošnje popisov&nje zemljišč. Piše se nam: Kdo je izumil ta način popisovanja? Zakaj se zemljišča popisujejo notri v pisarnah, namesto zu naj v naravi sami — zunaj na lica mesta? Kdor nas more siliti ob teh težavnih, dela mrgolečih [ dneh se ačiti meriti naše njive? Zakaj mora po-\ sestnik, oziroma posestnica, ki še nima prav 2 ! oralov posestva, spovedovati se po eno uro popi-i sovalni komisiji? Zakaj se je ovrglo lanski način i popisovanja, ki je bilo čisto navadno in vsakomur i razumljivo; saj se je cenila njiva pred njivo, trav-j nik pred travnikom itd. Zakaj se ni znanih napak j lanskega popisa le popravilo in na enaki podlagi i ž i staro in tem jasnejše popisovanje letos ponovilo? Kličemo: Njiv nimamo notri na zeleni mizi, zunaj v zeleni naravi jih imamo, zato jih želimo tam popisovati in ceniti 1 VeC prihodnjič! Smarje-čan v imenu Šmarječanov. «trn L HECfVENSKI KOSPOnAE. 30. maja 1918. Vojaške oprostitve. Domobranski minister je izjavil, da bodi) tudi tisti vojaki starejših letnikov v posebno ozira vrednih slučajih oproščeni od vojaško službe, ki se nahajajo na fronti. Crnovojniki starej-sih letnikov, ki so nesposobni za vojaško službo na, fronti, bodo o; roŠČeni od Črnovojniške službe za nedoločeno dobo, črnovOjniški mlajših letni kp v pa, ki so sposobni za vojaško olužbo na fronti, bodo dobiii tri- do štirimesečne dopuste. Nova določila glede konj. Poljedelsko ministrovo je določilo, da dobi, komur je poginil na licitaciji kupljen, za vojaško službo nezmožen konj, dragega, ako mu je ta poginil v teku treh tednov prevzet,|U jdosedaj je bila določena ta doba na '4 dni). Nadomestnega konja pa mora kupec vzeti nai-dalje v treh mesecih po nakazilu. Cas se šteje o J dne, ko je dobil kupec obvestilo, da dobi nadomestnega konja. Po treh mesecih ugasne pravica do nadomestila. Cene za žito — zvišane. Po poročila dunajskih listov bodo cene za žito za bodočo letino zvišane in sicer pri pšenici od 42 K na 55 K za meterski stot; cena za rž bo določena s 50 K. Ni še znano, za koliko bodo zvišane cene za ječmen, ajdo, koruzo in o-ves. Dosedaj so v Avstriji znašale najvišje cene za žito in sicer za pšenico in rž 40—42 K za met. stol, za ječmen 37—88 K, za oves 36—41 K in za koruzo 38 K. Bržčas bodo tudi zvišane cene za moko. Cene za les. V pretekli dobi so se oene za les nekoliko ustalile, kajti poročila iz Dunaja pravijo, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehek les 120-130 K, trdi les 140— 160 K, za o t.Je vrste lesa ni bilo določenih nobenih stalnih cen, ker je bilo blaga veliko premalo, a popraševanje po mehkih deskah zelo živahno. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu ni v zadnji dcbi zaznamovati kakih posebnih sprememb bodisi glede cen, bodisi glede prometa. Cene za tuj hmelj so bile stalne in so znašale 130—140 K za 50 kg. Za hmel, starih letnikov ni bilo nobenega popraševanja. Hmeljska uš je napravila na hmeljskili nasadih na Češkem velikansko škodo. Nekateri nasadi so i opol-noma uničeni. Ker ni žice za privezovanja bičevja . "t odo letos tudi v tem oziru hmeljski nasadi hudo prizadeti. Ali je dovoljeno saditi tobak? Okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru razglaša : Mnogi so tega mnenja, da je dovoljeno saditi tobak za svojo lastno potrebo zlasti v omejenem številu rastlin, navadno se imenuje število 4. Temu nasprotno se naznanja, da je to mnenje popolnoma krivo, kajti pridelovanje tobaka je državni monopol in je torej brez oblastvenega dovoljenja vsako pridelovanje tobaka tudi v najmanjši množini stropo prepovedano. Sladkor za vkuhavanje sadja. Letos bedo dobile družine sladkor za vkuhavanje sadja. Da pa ne bi kdo od veselja zblaznel, pristavimo takoj, da bomo potemtakem kvečjemu dobili še enkrat toliko sladkorja kakor doslej. V mesecu juliju dobi torej vsakdo na svojo sladkorno karto, glasečo se na % ali S ; 1 kg, oziroma kg sladkorja, Za ta priboljšsk je treba 1C00 va*gonov sladkorja. Ker pa narnera\a prehranjevalni urad nakloniti 2000 vagonov, bo prebitek 400 vagonov razdeljen kakor lansko leto lastnikom vrtov, vojnim kuhinjam itd. Tisti, ki dobe ta delež . se morajo odreči kartam za vkuhavanje sadja. Vojaški delavci za košnjo in žetev. C. kr. žetveni komisar g. Petrovan je poslal občinskim pred-stojništvom naslednji oklic: Na|'k!aaneje do dne 15. junija 1918 se naj tukajšnjemu uradu naznani, koliko delavskih moči da se bo potrebovalo za košnjo. Pri tem je navesti: 1. delodajalca (občino), 2. delovni kraj, 3. izstopno postajo, 4. število potrebne* rro.t-va. 5 kedaj in za koliko časa se želi prk;onte\ K temu se prinomni, da ie c. in kr. vojno ministrstvo zagotovilo deželni delavski izkazni poslovnim v ta namen za najkasneje srede meseca junija 8000~ vojakov. Zahtevati je le neobhodno potrebno število vojakov, k; se razun nahajaiočih »se delavskih moči (vojnih vietnikov) potrebujejo za košnjo, da se more kolikor le mogoče ustreči vsem prošnjam. Po veljavnih predpisih mora delodajalnik delavsko moštvo razun preskrbe prenočišča popolnoma preskrbovati. Deželna delavska izkazna poslovnica si pridržuje, da, če bi zahteve presegle razpoložno število vojakov, v tem slučaju ugodi s podelitvijo vojnih vjetnSlkov. Na prošnje, ki dojdejo pozneje, se ne more ozirati. Sposoben sodar dobi v Slovenjgradcu izdatnega dela, ker v celem okraju ni nobenega sodarja. Ponudbe vpošljejo naj se okrajnemu odboru v Slov. Gradcu, kateri daje potrebna pojasnila. Karte za tobak, izma je viauua naredba k določa, da bodo v Avstriji npeljane tudi karte m tobak. Ženske osebe in moški ki so stari mam kakor 18 let, ne bodo v bodoče dobivali tobak Kadilci, ki bočejo zanaprej dobivati tobak, se mo rajo pismeno prijaviti pri kaki trafiki in izpoloit tozadevno priglasnico Take prigla3nice se dobij v Cirilo vi tiskarni v Mariboru in stane 100 kom 2 K. Dopisi. Maribor. Pisarna Kmetske Zveze in poeredo valnica spodeještaj slov. poslance^, ki bo šla na roko članom K. Z. z nasveti in bo sestavljala tudi vloge, prošnje in dogovore, se nahaja v Cirilovi tiskarni, mdstrepje, desno. Kdor rabi nasvet ali pomoč, naj se obrne osebno ali ['pismeno na to pisarno. ' : Maribor. Mestni magistrat je določil sledeče najvišje ene za drva: Polena 1 kubični meter 44 K, za 1 kubični meter na drobno nasekanih 20 cm dol- gih drv 13,80 K. Za prehrano revnejših slojev mestnega prebivalstva je tako malo poskrbljeno, kot menda v nobenem drugem avstrijskem mestu, Saj je pa tudi umevno, kajti naši mestni očetje imajo peč dosti denarja za vsenemške namene in za vsenemška bojna društva, ne pa za revnejše sloje mestnega prebivalstva. Pri prihodnjih občinskih volitvah bo mest o prebivalstvio s sedanjimi mestnimi mojgotci temeliito pometlo! Sv. Križ pri Maribora. V nedeljo, a-.? 2. iu-nija, se vrši popoldne po vciernicah v dv štvenih ijrcstorih občni zbor Kmets..eiia bralnega društva in podružnice Slovenske Straže z navadnim sporedom Govori urednik g. Fran'o Žebot iz Maribora o najvažnejših dogodkih sedanjega Časa. Domačini in sosedje, pridite v obilnem številu! Sv. Križ pri Mariboru. Pri nas so zaspali v Gospodu: Dne 7. aprila Hauptman Marija, posestni-ca na Dobajevem, ne da bi se mogla pred smrtjo postoriti od svojih sinov, ki so na bojnem polju. Na posestvu, ki meri nad 100 oralov, se zdaj ubija slabotni oče z dvema hčerama. Štiri dni pred njo je u-mrla vdova nadučitelja, Lopič Julijana, po dolgi in mučni bolezni. Dne 9. aprila je umrl nagloma trileten sinček Valentina Cerič iz Slemena, mali in živahni Tonček. Dne 23, maša pa si je izbrala smrt bivšo gospodinjo na Speserjevem Marijo Strnad. Živela sta z možem Jakobom v najlepši slogi do svoje zlate poroke, ki srta jo obhajala v krogu ožjih prijateljev že ured nar leti. Pa visoka starost blizu 80 let ni nu> -la več odbijati raznih bolezni in zaspala je mirvo v Bogu, večkrat nrevidena s sv. zukramenti. Tffleležba pri pogrebu dne 25. maja je pokazala, da ranjka ni Živela zastonj. S svojo dobrotljivostio in usmiljenim sroem je delila dobrote na vse strani, a vsi, ki smo jo Čislali in ljubili, ji ohranimo zvest spomin v svo-iih molitvah. Hudo preizkušanemu in blagemu možu Jakobu Strnad in vsej rodbini izreka svoje sožalje oela lara in vsi znanci! Ljuionur. MiaumaKO slavje se je krasno obneslo Udeležba je bila nepričakovano velika. Po-ieg doimčih mladenk so prišla dekleta iz vseh -osednih župrij. Zbrala se nas je krepka armada. Shod je otvoril in vodil vlč. g. dekan Ozmec. Z navdušenjem smo sledili besedam slavno taega govornika g. dr Hohnjeca, ki nas je na duše-val za narodno probudo in za našo milo Ji gosla-vijo. Pod vodstvom g. Zaherlaje pevski zbor zapel celo vrsto narodnih pesmi Vrstili s? se še govori m deklamacije. Slavnost je v vsakem oziru ugodno zpadla. Mursko polje. Zadnje tedne je vznemirjal nevarni vlomilec in tat Jože Muršič iz Kupetinec vso okolico; v par tednih je izvršil kar 8 vlomov er pokradel denar, obleko in mast, često pri belem dnevu. Odnesti pete in skrivati se po bostah in žitu je umel prav mojstrski in se je pokazal pri tem vreden svojega domačega imeoa Lisjak. Dne 23. maja pa je vodja orožniške postaje / Križevcih g. stražmojster Jože Trobos z neka-erimi orožniki in 40 vojaki preiskal gozde in oolja v okolici Kupetinec O tej prstki so zasačili v grmovju spečega tatu in vlomilca, ga vklenili ter odvedli v zapor k c k. okr. sodišču v Lju omer. Večino vlomov je že priznal. Zasluga za >dstranitev ne^rnega zločinca gre v prvi vrsti , Tre^n in neta1'rr< oi"0»nit»-m v Kr ievcih VeržejU Na binkoštni pondeljek. dne 20. maja. se je v kapeli salezijanskega zavoda slovesno obhajal praanik Marije Pomočnice. Mnogo ljudstva od daleč in blizu je prihitelo k tej cerkveni slovesnosti v Veržej. Doi^oidne je imel preč, g. dr. Franc Volčič slavnostni govor: nato je sledila na prostem pontifi-kalna sv. maša, Katero je opravil mil. g. Smrekar. prelat v Ljubljani. Pontifikalna sv. maša je bila z vse neka.i izvanrednega in veličastnega. G. prelnt ki je imel že na predvečer pozdravni govor, je o{\ ril tudi popoldne shod za sotrudništvo. OkoH 3. ur" i.opoldne se je začela pomikati procesija s kipom M. Pomočnice. Da je bila udeležba tako obilna, so veliko prispevale salezijanske sotrudnice, ki neumorno delujejo za Čast Marije. Tako je bil ta Marijin praznik še sijajnejši, kakor prejšnja leta, znamenje, dn se češčenje Marije Pomočnice na Murskem polju vedno bolj razširja. Zbigovci pri Radgoni. Lepa navada, ki človeka v srce veseli, je tukaj pri nas, pa menda tudi po drugod, da !se ob nedeljah in praznikih zvečer ob posebni uri^ri križih in kapelah vršijo goreče molitve k brezmadežni Kraljici majnikovi. Lepa in dostojna je ta-pobožnost, v Marijinem mesecu v teh grozoteipolnih časih. Mnogo lepše in dostojnejš-e je . da ljudje skupno pobožno molijo k preblaženi Devici Mariji, kakor pa da popivajo in kričijo po gostilnah. Z rožnim vencem v roki se zatekajmo k sv. Devici s prošnjo, da. bi nam izprosila pri Bogu milost, da bi odvrnil ljubi Bog od nas že vendar enkrat grozovito Šibo vojne. Sv. Ana v S'ov. goricah. Veselica, i apovedana na nedfijo dne 2. junija, je preložena na poznejšo dobo. Ploderšnica pri Mariji Snežni. Iz laškega bojišča je prišla žalostna vest, da je padel meseca decembra 1. 1. Jakob Dreisiebner. Zadel ga je šrapnel in mu je odtrgal glavo. Od njegovih tovarišev je bilo 6 mrtvih in 12 ranjenih. Zapustil je ženo, hčerko in sina, ki je tudi na bojišču, 81 let staro mater, 3 brate in sestro. Naj počiva v miru tam daleč v tuji deželi! __ ______ Ptuj. V nemških listih sem čital poročilo o ron anju nemčurjev na Dunaj. 7aman sem iskal v govorih nemškutarjev pred cesarjem besedo o miru. Ne Ornik, ne šmiderer, ne Linhart, prav nobeden ni prosil, naj se konča vojska in napravi mir. Samo Slovence so črnili. To se pravi po domače: Pribijem, da so na Dunaj romali samo taki, ki so proti miru in za nadaljevanje vojske. Središče. Naše slovensko katei izobraževalno društvo priredi na Telovo, dne 30. maja ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih dekiaracijska slavnost. Na sporedu je: Slavnostni govor (govori vlč. g. dr. Hohnjec iz Maribora), deklamacije, petje in dr Krekova gledališka igra »Tri sestre«. Pridite v velikem Številu.da dostojno proslavimo 30. maj, mejnik v zgodovini našega naroda. Sv. Križ pri Slatini. Tudi pri nas so se izjavile žene in dekleta za majniško deklaracijo: nabra-le pa, so v posameznih občinah: Okolica iSlatina 410, podpisov, Brestovec 70, Sv. Katarina 96, Sv. Mohor 74. Nimno 69, Plat 95, Rainkovec 49, Spodnje Sečovo 115. Tokačevo 124 (akoravno je občinski odbor nasproten!), Sv. Trojica 133. Skupno torej v naši nad-Župniji 1.2|35 podpisov. Prišteti je še okrog 40 podpisov, ki so se nabrali v občini Slatina-kotališče, ka-dor se je že prej poročalo. — Ob tej priliki moramo kot vestni poročevalci rešiti pozabljenja ..velikanski" shod «latinskih „Nemcev" nroti Jugoslaviji. Vršil se je v mesecu aprilu v gostilni ..Pri rošti." Veliki letaki so oznanjali par dni prej njegov pomen in spored. Nabralo se je res 8 (reci: osem) udeležencev, 4 moški in 4 ženske. Med njimi je bilo par takih, ki nimajo nobenega vzroka ne pravice, hoditi na nemški shod. Tz usmiljenja jih ne imenujemo, a če bi mi Slovenci ne bili dobrega srca, bi jih nognali. kadar nas zopet pridejo nrosit jugoslovanskega kruha, kar storijo zelo pogostokrat. Sicer se je pa stvar vršila dokaj tajno, zato ne vemo. kaj se je vse povedalo lepega in koristnega. Tajnost je tako sitroga, da niti še nemški listi, kolikor ie nam znano, niso vedeli ničesar noroČati o tem Volkstagu. Po svoje je pa označil njegov pomen nek tujec. Rekel je sredi Slatine dovolj glasno: ..Kaj. teh osem slatinskih k... bo Jugoslavijo razdrlo ?!" Koniiee. Dne 22. t. m. je pri nas na trle smrti umrla gdč. Olga Werbnig, učiteljica na trški šoli. Bila ie liudomilega, mirnega značaja in vzorna učiteljica. N. v m. n.! Ca/1 ram. Katoliško politično narodno drušivo .,Sloga" bo imelo v nedeljo, dne 2. junija, popoldne, .no litaniiah, zborovanje za obletnico jugoslovanske deklaraore in se vabijo vsi društveniki in vsi odrasli moški in ženske, koji nočejo biti več sužnji na^ih sovražnikov. Žalec. Petrovška dekleta priredijo v nedeljo, 'ne 2. junija gledališko predstavo: »Dve materi« petjem in deklamacijami. Pred in po igri žive like: »Kraljica rož« in »Naše pribežališče«! Čisti lobiček se porabi v dobrodelne namene. Prijatelji ošiene zabave vljudno vabljeni Braslovče. V neieljo, dne 2. junija popoldne io pri nas deklaracijska slavnost. Govor ima g. prof dr. Jos. Hohnjec iz Maribora Dekleta upri-'orjo igro: »Božja dekla«. Čisti dobiček se opombi za dobrodelne namene. Dol Zanimanje za trboveljski tabor je bilo elo veliko. Ljudje so se kar prepirali, kdo bo Joma ostal za varut a. Prepoved shoda pa je nav-ušenje za Jugoslavijo še bolj povečala Vse brez iziike mišljenja odločno zahteva shod in ga že Romai nrič?» ri;p Trbovlje. Vabimo na redni občni zbor K.aetske hranilnice in posojilnice v Trbovljah, r. z. z n. z., ki s» vrgi v nedeljo, dne 2. junija t. 1., ob tieh pop. v prostorih Društvenega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1917. 4. CiUnjc zapisnika zadnjem občnem zbor-j 5, Poročilo zadnje revizije. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva, 3., Slača nosti. — Odbor. Gorica pri Rajhenburgu. Na posebno slovesen način smo tukaj obhajali letos binkoštni pondeljek. Ljudstva je bilo toliko, kakor ga še nismo toliko videli. Posebno nas je veselilo, da. so se vsi tukajšnji, na dopustu bivajoči vojaki slovesnosti udeležili ter pri procesiji sodelovali. Rajhenburg. V nedeljo, dne 9. junija t. 1., bo v tukajšnji krasni lurški cerkvi daroval prvo sv. mašo č. g. Mihael Pribožič, doma na Raztezu. Pridigo-val mu bo vlč. g. dr, Anton Medved, profesor iz Maribora. Rajheoburg. Slov. kat. izobraževalno društvo v Rajbenburau priredi dne 2 junija v dvorani ka-lanije predstavo. Uprizarjale se bodo igri: »Lur-ška pastirica«, igrokaz v B dejanjih in- »Prisiljen tan je zaničevan«, veseloigra v 3 dejanjih. Prijatelji in onmisH^ki pridite ^d bMzu in daleč! Bnče pri Kozjem. Dne 2. junija se vrši na Bučah popoldne ob treh v gostilni „na pošti" shod. Govori državni poslanec dr. Jankovič. Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: Profesor Vreže v Mariboru 1000 K: Veršič Jakob, kaplan, Sv. Tomaž pri Ormožu, 50 K: Esenko Jurij, Prožinska vas, Store, 2 K: Vedernjak Alojzija, Sv. Peter pri Mariboru, 2 K: Neimenovan 20 K; Ivan Hauptman 10 K. — Lepa hvala! Dr. A. JerovŠek v Mariboru. ! ^ fetfftjateli In «aioicik: Katoliško tiskovno Hrogtm . (Qs£ ttsK&m« Dim* *