IZHAJA OD OKTOBRA 1847 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1960 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 3fc" TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROC NINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 19 DL\ L£TO XIII., ST. 87 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SREDA, 27. JULIJA 196« X. jubilejni GS Ekonomska nujnost Pojutrišnjem, v petek, 29. }*-*|/«> se bodo vnovič odprla vrata Gorenjskega sejma v Kranju. To P°tv bo Gorenjski turistično-po-tTosniski sejem že deseta tovrstna Zaporedna prireditev. Gorenjski sejem se je razvil kot e*onomska nujnost od skromne obrtnoindustrijske razstave, ki je l"iela v prvih letih zgolj propa-landno manifestativni značaj, do iđ«ega obsega, da je postal s svo-)}m posebnim namenom in obeležim zelo pomembna jugoslovanska gospodarska prireditev. V nekaterih gospodarskih orga-nzacijah pa se letos ctvti delna brezbrižnost do te prireditve. Morda je to posledica trenutne J°njxnkture na trgu za posamezne izdelke, posledica hitrega narašča-nla kupne moči prebivalstva v 2*dn;em letu, saj imajo mnoga Podjetja razprodano vso svojo Pr°izvodnjo za leto in se več vna-Prel- Toda to so lahko le začasni Pojavi. Res je, da je v našem okraju zelo razvita proizvodnja ln da so bili in bodo proizvajalci 2rneraj zainteresirani prikazovati ln nuditi svoje izdelke najprej do-ma^m potrošnikom. Skupna vred-no$t letošnje proizvodnje v okra-,H> & bo že dosegla nič manj kot ?fer°g!/o 154 milijard dinarjev (po etnem gospodarskem načrtu, ki W malone povsod presegajo) na-2°Jno dokazuje, da je tu močna J.onomska osnova za take prireje. Zlasti uspehi v zadnjih le-■lh, ko je gospodarska zmogljivost T*« podjetij nenehno rasla, su °P"vali na to, da je 'ta vsakoletna Pr^editev morala nujno menjati Hdl svojo vsebino. Od prvotnih ra*staV, ki naj bi obiskovalcem fmo prikazovale kaj vse naši de- °Vf1' ljudje izdelujejo, je obseg ^0'Zvodnje in stanje na trgu vse ^narekovalo obliko neposredne ?2ry**je izdelanega blaga. Tako je ;ace< nastajati sejem, ki bo, kot J* Predvideno, zlasti letos dobil °'e pravo obeležje. y«V tako ni slučaj, da je ob te> vsakoletni prireditvi dobila v°>? mevto tudi turistična dejav-nost- Prirodni kakor tudi promet-ln drugi pogoji dajejo prav na-H Gorenjski neslutene možnosti t**>*ja turizma. 2e lani w bilo avtobusnem prometu, v trgovi-lr> gostinstvu ustvarjenega sko-T*] 7 milijard dinarjev bruto do-l*> Pri čemer ima precej za-"8 turizem. Možnosti pa so še **ilte. Zato je pQ ekonomski nuj-n°*tl tu nastala poleg drugega tu-ttiristična borza, edina tovrstna Prtr^itev v državi. . **toin}e sejmske prireditve, ki dobile se posebno obeležje Spnc° praznovanja 900-letnicc ^Csfa Kranja, bodo še bolj bogate Pestre ■/ mnogimi razstavami, črnimi m športnimi priredit-°arni. Zlasti pa bodo bolj živahne y°.^0Tnerc^lni strani; vse blago r- 0 sejmu potrošniki lahko £PHi p() /ria[nu znižanih cenah, tokttn okviru, ne glede na raz- ne n*tno 0rZ«nizacijske težave, pa tre- baš { n1e "u trZH '''d-, pomeni rinilCHtl i^ilejni Gorenjski tu->n °~ Potr 0ifnški sejem močno nit% cijo naUh ddovmh l»tdl' ";// ' Us'tv<*rjalno?ti in uspehov, eS<< delovnega zagona. Pred X. jubilejnim Gorenjskim sejmom 233 RAZSTAVLJAVCEV iz vse Jugoslavije V petek, 29.julija, ob odprli letošnji X. jubilejn široke potrošnje. Po zadn njem doslej največje šte gospodarskih organizacij potrošnjo, turizma, gostin merjavi z lanskim letom tos povečalo za nekaj ma tekstilnega blaga sodeluje tekstilne industrije in trg sejmu tudi turistične zve donije in Srbije. V primerjavi z letom 1959 se je struktura razstavljavcev letos ponovno spremenila v korist sodelujočih iz ostalih področij Slovenije in Jugoslavije. — Iz kranjskega okraja sodeluje letos le še 57 razstavljavcev, vsi ostali (torej 165) pa so iz ostalih področij. Prvič sodeluje letos na Gorenjskem sejmu 52 razstavljavcev. Prodaja izdelkov široke po- 10. uri dopoldne bodo svečano i Gorenjski sejem turizma in jih informacijah sodeluje na vilo razstavljavcev, in sicer 233 s področja industrije za široko stva, obrti in trgovine. V pri-se je število razstavljavcev le-nj kot tretjino. Samo na sejmu letos 42 podjetij s področja ovine. Prvič sodelujejo letos na ze Bosne in Hercegovine, Make- trošnje na drobno bo na letošnjem sejmu zelo razširjena, tako po asortimanu kot tudi po obsegu. Potrošniki bodo lahko kupili montažne stanovanjske hišice, montažne vveekend hišice, šotorsko opremo, avtomobile, motorna kolesa in mopede, različne elektrotehnične izdelke za široko potrošnjo vse vrste tekstilnega blaga itd. V ta namen bodo na sejmu prodajni Priprave za petletni načrt Zavod za planiranje pri Okrajnem ljudskem odboru v Kranju je razposlal vsem gospodarskim organizacijam izčrpna navodila z obrazci o zbiranju podatkov za izdelavo petletnega gospodarskega načrta za razdobje 1960—1965. Potrebne podatke o gospodarskem razvoju v zadnjih 4 letih, Novi trgovinski prostori Kropa — V ponedeljek, 25. julija, so v Kropi odprli nove trgovinske lokale poleg Sindikalnega doma. V novozgrajenih prostorih je delikatesa, mlekarna, manufaktura, galanterija, špece-rija in mesnica, kar je za gospodinje zelo praktične, saj si lahko vse potrebno nabavijo kar v eni stavbi. Kropa je torej dobila zares lepe sodobne lokale, prejšnji so bili raztreseni po Kropi v zelo neprimernih prostorih. ki jih bodo gospodarske organizacije črpale iz zaključnih računov, naj bi podjetja dostavila Zavodu za planiranje že do konca tega meseca. Naslednje podatke o predviđeni možnosti razvoja v prihodnjih petih letih pa naj bi dostavili do konca avgusta. V tem času naj bi o teh predlogih razpravljali organi delavskega samoupravljanja v podjetjih. Vzporedno z okrajnim zavodom za planiranje bodo te podatke gospodarskih organizacij prejemale tudi občine in sestavljale skupne načrte o ekonomskem razvoju njihovih komun. V okrajnem merilu je imenovano tudi 13 komisij, ki bodo po predlogih iz podjetij sestavljale skupne načrte za določene gospodarske dejavnosti. Vsi ti zbrani predlogi bodo šele osnova za izdelavo enotnega predloga za gospodarski razvoj okraja kot celote v prihodnjih petih letih. -1. c. prostori v primerjavi z lanskoletnimi precej povečani. Vsa maloprodaja na sejmu bo poslovala po posebnih sejemskih cenah ki bodo vsaj pri nekaterih izdelkih znatno znižane, medtem ko je povprečno zagotovljeno pri vseh izdelkih 5 odstotno znižanje. Na tekstilnem delu sejma bo na razpolago konfekcija renomiranih proizvajalcev, kot so n. pr. »Kroj«, Škofja Loka, Gorenjska oblačil-nica, Kranj in Modna oblačila, Ljubljana ter usnjena konfekcija tovarne usnja Šmartno pri Litiji. Svoje izdelke bodo prodajala tudi vsa podjetja, ki razstavljajo pletenine. Poseben prodajni program na sejmu pripravljajo med drugim podjetja »Nike«, 2elezniki, Čipka Idrija, Loške tovarne hladilnikov, Skofja Loka, »UKO«, Kropa, Sava, Kranj. Elan, Begunje, Iskra, Kranj, Elektro-tehna Ljubljana, Elektrotehnično podjetje Kranj itd. V okviru tekstilnega dela sejma bedo vsak dan tudi manjše modne revije kjer bodo svoje modele pokazala podjetja, ki sodelujejo na tem delu sejma. Brigadirji I. kranjske MDB »Korbar Milene-Janine-« v Benediktu so za svoje delo že drugič postali udarni Pred občinskim praznikom - 1. avgustom V Kranju in na Jesenicah V Kranju in na Jesenicah se bodo s 1. avgustom začele proslave občinskih praznikov. Poli'-tične in družbene organizacije, ljudski odbori in še posebno samoupravni, organi v podjetjih se marljivo in zavestno pripravljajo na to. Kranj in Jesenice sta gospodarsko najmočnejši občini v okraju, zato delovni ljudje upravičeno 0'b teh praznikih slavijo svoje uspehe. V Kranju so že lani vsi kolektivi tekstilne industrije dosegli malone sedem in pol milijarde dinarjev narodne- \'a mejani obrazi brigadirjev v naselju »Fran Vodopivec« v Kra so ga pripravili novinarji Glasu Sorenjskej za zabavo sta poskrb tet iz Naklega nju na novinarskem večeru, ki ela Lipe in instrumentalni kvin- ga dohodka, v Iskri 3,6 milijard, v tovarni Sava nad 2 milijardi, v Planiki 1,3 milijarde narodnega dohodka itd. Nad 40 odstotkov prebivalstva občine je zaposleno, kar je zelo veliko, če bi upoštevali še vse upokojence, samostojne poklice in kmete na deželi. Zato zadnja leta ustvarja samo industrija od 80% do 95% narodnega dohodka v občini. Ta velik vzpon pa je hkrati povzročil tudi velike težave s pomanjkanjem stanovanj, z nezadostno zmogljivostjo komunalnih naprav itd. Toda zadnja leta se je mesto z nenehno gradnjo začelo hitro širiti proti Rupi, na Zlato polje: v gradnji je vrsta objektov in naprav za izboljšanje živ-1 jonskih razmer. Podobno je na Jesenicah. Sedem tisoč delavcev kolektiva Železarne bo ustvarilo letos skupno proizvodnjo za 74 milijard in 700 milijonov dinarjev (po planu, ki ga še presegajo), oziroma skoraj polovica proizvodnje v okraju po vrednosti. Ze samo to dokazuje pomen toga kolektiva. Uspeh Železarne pa je hkrati uspeh Jesenic, ki so življenjsko združene s kolektivom. Toda težave zaradi pomanjkanja stanovanj in komunalnih naprav so tam prav tolikšne, če ne še hujše kot v Kranju. Zato se tudi Jesenice širijo navzgor po dolini; tam rastejo nebotičniki, širijo se ceste in ulice — življenje preb;valcev postaja vse lepše in udobnejše. Toda niti v Kranju ne na Jesenicah ne pripravljajo teh praznikov samo kot priliko za razglašanje doseženih uspehov. Osrednja misel vseh prireditev je v tem, da na dosedanji poti pregledajo senčne in sončne stra- ni ter se ob doseženih izkušnjah s še večjim zagonom lotijo novih nalog na pragu novega polletja, ki tem občinam in okraju nasploh obetajo še večji gospodarski vzpon. K. M. Radovljičanl ob 19. obletnici Jutri, 28. julija, bodo prebivalci radovljiške komune praznovali svoj občinski praznik. Tako kot prejšnja leta, se bodo tudi tokrat spomnili dogodkov pred devetnajstimi leti, ko so tamkajšnji domačini množično odhajali v gozdove in se z orožjem v roki vključili v NOB, v borbo proti okupatorju in kapitalističnemu nasilstvu. Na območju radovljiške komune so se med NOB odvijale številne akcije partizanov, razen tega pa so nam prav od tam ostale za vedno v spominu zloglasne Begunje in dolina Drage.kjer so bili tudi številni domačini žrtve nacističnega terorja. Štirinajst dni je šele minilo od velike proslave v Begunjah, ko so prebivalci iz številnih krajev Jugoslavije položili vence na grobove talcev, jutri, po slavnostni seji občinskega ljudskega odbora, pa se bodo Rudovljičani spet. oddolžili spominu talcev in položili vence na grobišče v Dragi. Razen tega prebivalci radovljiške komune pripravljajo vrsto prireditev v okv'ru praznovanja občinskega praznika, s čimer bodo proslavili letošnji praznik morda še lepše kot prejšnja leta. -n 9 Razstava industrije, trgovine in obrti 9 Razstava kmetijskih strojev in potrebščin za kmetijstva 0 Sklepanje pogodb in prodaja blaga široke potrošnje $ 25 % popust na železnicah 0 Velika modna revija — sodobno oblačenje Združite svoj letni oddih na Pohorju z obiskom Mariborskega 11 dna! ni fJ lip ji i] POD GESLOM ČLOVEK - DRUŽINA - KOMUNA, KI BO 30. VII. DO 8.VIII. 1960 99 NAS RAZGOVOR KULTURNI RAZGLEDI r ŽE LETOS GRADNJA PROSVETNEGA DOMA Trstenik — Kulturno-prosvet-na dejavnost v Trsteniku, vasici pod Storžičem, se je v zadnjem času lepo razmahnila. Pri tem delu so se povezali s Svobodo na Golniku, ker tega društva na Trsteniku še nimajo. V zimskem času so celo naštu-dirali veseloigro »Dobrodošla Miss Agata«, s katero so z uspehom gostovali tudi v sosednjih vaseh. Težave pa imajo s prostori in so brez primerne dvorane. Sedaj so sklenili, da si rgrade prosvetni dom, tako da bodo preuredili stavbo šole, ki UMETNIŠKA RAZSTAVA Kamnik — V soboto, 23. julija, so v »dvorani »SolidarnostU odprli razstavo akademskega slikarja Ferda Majerja pod naslovom »Od realizma do abstraktnosti«. Razstavljena dela so v olju in monotipiji. V olju so znani njegovi abstraktni motivi iz Benetk, realizem pa zastopajo motivi iz Kamnika. — Prof. Majer je nekatera od teh del razstavljal v Beogradu, kjer je bil od Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije nagrajen s štipendijo Mose Pijade za študij v Parizu. Razstava bo odprta do 27. julija. Prebivalci radovljiške občine so se zadnje dneve skrbno pripravljali na praznovanje občinskega praznika, ko se bedo z raznimi prireditvami spet spomnili množičnega odhoda (1941. leta) domačinov v partizane. Osrednje prireditve bodo danes in jutri na dan občinskega praznika. V razgovoru s predsednikom radovljiške občine, Jakobom Erženom, smo zvedeli za naslednji spored prireditev. »Za letošnje praznovanje*, je začel predsednik Jakob Er- Praznovanje žen, »nismo pripravili večjih prireditev, ker smo imeli v zadnjem času precej prazničnih slovesnosti (proslava v Begunjah, otvoritev čebelarskega muzeja in podrobno), ob katerih smo se vedno spomnili tudi velikega dogodka 1941. leta. Ce gremo mimo številnih manjših prireditev raznih športnih in družbenih organizacij, ki so za podobna praznovanja že značilna, mo- ram vendar našteti najpomembnejše prireditve. Nocoj bo na kopališču v Radovljici \vaterpolo turnir, ki se ga bodo udeležile ekipe ZPK Ljubljana, Ilirija iz Ljubljane, Bled in domači Prešeren. Jutri dopoldne ob 10. uri bo v Osemletki I otvoritev razstave kulturno-prosvetne dejavnosti v radovljiški občini. Popolda nob 17. uri bo slavnostna seja občinskega ljud- skega odbora, s katere bodo odnesli vence na grobnico ▼ Radovljici in na grobišče ▼ Dragi. Zvečer ob 20. uri bo na kopališču promenadni koncert, ki ga bo priredila DPD Svoboda iz Lesc, kateremu bo sledila umetna razsvetljava Radovljice. Čeprav torej spored ni prav bogat, sem vendar prepričan, da se bomo tudi s temi skromnimi prireditvami dostojno oddolžili spominu vseh borcev, ki so leta 1941 odšli v gozdove, od katerih pa se mnogi niso vrnili.-« -n-n J r OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ VABI V TEDNU KNJIGE od 27. julija do 3. avgusta na naslednje prireditve: Sreda, 27. julija ob 19. uri otvoritev Potujoče knjižnice. Razstava »Razvoj kranjskega knjižničarstva« — v prostorih Ljudske knjižnice. Petek, 29. julija ob 11. uri otvoritev razstave »Pogled v literarno ustvarjalnost Kranja« — na razstavišču Gorenjskega sejma. Sobota, 30. julija ob 20. uri prvi kulturni večer v Klubu proizvajalcev v Delavskem domu z naslovom »Umetniki iz Kranja o svojem delu«. V istih prostorih bo v ponedeljek, 1. avgusta in torek, 2. avgusta ob 20. uri predavanje »Umetnost Gorenjske v besedi, glasbi in sliki« ter v sredo, 3. avgusta ob 20. uri »Kranj in slovenska beseda. Literarno-zgodovinski sprehod skozi stoletja«. Vi vprašujete — mi odgovarjamo Priprave n drugo srečanje vaške iladiae Kranj Komisija za vas pri občinskem komiteju LMS Kranj je v zadnjem obdobju pri svojera delu precej napredovala. Organizirala je seminarje za vodstva LM na vasi, politično šolo, polletno konferenco o vlogi mladine na vasi, skrbela delo na KZ in raznimi drugimi organizacijami na vasi, predvsem z mladimi zadružniki itd. Komisija je nadalje poskrbela tudi za ustanovitev 6 novih mladinskih aktivov in sicer v Olševku, Kckri-ci, Trbojah, Voklem, Velesovem in na terenu v Savski loki v Kranju. V mladinske organizacije so sprejeli skupno 678 novih članov. Naj omenimo še zbor vaške mladine v Zg. Beli in številna tekmovanja ob tej priložnosti. Komisija se sedaj pripravlja za politično-ideološko na drugo srečanje vaške mladi-vasi, za sodelovanje s ne, ki bo tokrat na Visokem. Da bo imela komisija jasen pregled nad delom aktivov na vasi, nad njihovimi težkočami, pomanjkljivostmi in željami, je v teh dneh razposlala vsem vaškim aktivom posebno anketo, s 26 različnimi vprašanji. Iz odgovorov na anketo bo komisija izdelala poročilo in program dela za ureditev zadev, ki jih bodo anketiranci izrazili v omenjeni anketi. -an se je že pred tremi leti preselila v novo moderno poslopje. V novem prosvetnem domu bi bil večji prostor, ki bi služil za gledališke predstave razen tega pa bi v njem predvajali tudi kinopredstave. V ta namen bodo v Iskri kupili ozkotračni projektor. Finančna sredstva za vse to bodo v glavnem prispevali vaščani sami, nekaj pa upajo dobiti tudi od ObLO Kranj ter od Tiskanine iz Kranja, ki ima pokroviteljstvo nad novo trsteniško šolo. Občinska gradbena komisija si je že ogledala staro poslopje in tudi privolila v adaptacijo, tako da upajo, da bodo še letos pričeli z gradnjo. -1. s. FRANCOSKI OTROCI NA GROBU dr. FRANCETA PREŠERNA Kranj, 24. julija. Danes dopolne so francoski otroci iz mesta La Ciota, ki so na počitnicah v Kranju obiskali v Prešernovem gaju grob največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna in položili venec. (F. K.) W W Šestila v Zireh Zdravje in razpoloženje otrok Železniki vala v Fazani pri Puli. Otroci V nedeljo, 17. julija, se je vr- iz Železnikov, Davče in Zalega nila v Selško dolino prva sku- loga so prišli domov zagoreti, pina 90 otrok, ki je 16 dni leto- zdravi in veselo razpoloženi, nekateri med njimi so pridobili na MANJ MEDU Kot kaže, je letos zelo slaba letina za čebele. Še do nedavnega so morali po Gorenjskem čebele krmiti, namesto da bi že v tem času točili znani »cvetlič- teži tudi po 3 kg. Iz občine Železniki pa je odšla na morje že druga skupina 90 otrok. Odziv le-teh še nikoli ni bil tako velik kakor letos. Tabor v Fazani je najcenejši tabor na Jadranu in to kljub dobri in izdatni hrani. REZERVNI OFICIRJ0 PRED TARČAMI Po vseh občinah kranjskega okraja se že marljivo pripravljajo na letošnja občinska ekipna strelska tekmo vanj a rezervnih oficirjev in podoficirjev. — Tekmovanje bodo izvedli d° konca tega meseca na sedežih občin. Člani ekip, le-te bodo štele po štiri tekmovalce, bod« tekmovali z vojaško in maloka-librsko puško ter vojaško pišto-lo. Prvo plasirani tekmovale se bodo zatem udeležili še okT-prvenstva. TUDI ZA KMETIJSKE DELAVCE Suha — Na kmetijskem P°se' stvu na Suhi pri Škof j i Loki^o že pripravili vse potrebne načr' te za izgradnjo stanovanjske!3 bloka, v katerem bo prostor3 z 6 družin. Blok bodo postav^ kakih 500 metrov proč od P?' sestva ob glavni cesti SkofJ3 Loka—Reteče. Računajo, da °° blok še letos pod streho. ni« med. V zadnjem času se je Otroci so plačali za taborjenje stanje nekoliko popravilo, ker le po 2500 dinarjev, ObLO Ze- Domžale — Na večer Pre<* praznikom slov enskega narod3 — Dnevom vstaje, so dom žal' ski taborniki »Odreda Skalnih taborov« v počastitev omeni«' nega praznika, uspešno izvedi' akcijo »Ilegalec«. V tej akciji' posvečeni vsem drznim ilegal' cem med NOB, je sodeloval" preko 120 tabornikov in obveznikov predvojaške vzgoje. AK' na pasi. Tako po vseh podatkih vsako leto pričele rasti ob ob- ki Je trajala poldrugo ietos ne bo preveč ronkih gozdov po Gorenjski go- in so jo izvedli v središču D0111' so po- žal- so Prebivalci z zanimanji je medila smreka. Prav gotovo pa se pozna čebelarjema tudi letošnji mraz, posebno zato, ker ni cvetela lipa. Deževno vreme in hitri nalivi pa so uničili številne čebele NESREČE ZLOM NOGE NA IGRIŠČU V petek, 22. julija, se je na nogometni tekmi v Kamniku ponesrečil domači igralec I. K. Le-ta si je med igranjem zlomil nogo in so ga morali prepeljati v bolnišnico. OTROK POD AVTO V Smarci pri Kamniku je osebni avto podrl 5-letnc:a otroka, ki je neprevidno pritekel pod avto. Otrok je med prevozom v bolnišnico umrl. V Novi vasi v Zireh je spo- prodajo svojih izdelkov nimajo mladi letos pričelo z delom pod jetje »Kladivar«. Prej je bila *,u le mehanična delavnica, potem pa so se odločili, da bodo izdelovali šestila vseh vrst. To proizvodnjo jim je odstopilo podjetje »Niko« Železniki. Pred pričetkom letošnjega leta so poslali Zirovci na prakso v Niko nekaj svojih hljudi, ki so letos maja začeli z delom v lastnem podjetju. Tu je zaposlenih zdaj 6 delavcev, ki izdelujejo izključno šestila vseh vrst (glej sliko!). Povedali so nam, da s težav. Ze za prihodnje leto imajo prodanih za 7 milijonov din svo;ih kvalitetnih izdelkov. Te bi lahko tudi izvažali, vendar morajo najprej zadovoljiti domače potrošnike. Kaže pa, da to še ne bo tako kmalu. Povpraševanje po šestilih je precej večje kot njihova proizvodnja. — Včasih jih ovirajo tudi zakasnele dobave materiala (Livarna Maribor in Iskra Kranj) in težave z nabavo strojev, vendar upajo, da bodo v prihodnje te probleme odpravili. S sodišča so med uvozniki prevladovala imena zasebnih obrtnikov, med njimi tudi taka, ki od sorodnikov v inozemstvu n kogar nimajo. Morda bi Ravtar Hans še sklepal dobičkanosne posle, če se ne bi letos marca, ko je skušal na mejnem prehodu v Podkorenu znova pod zadnjim sedežem svojega osebnega avtomobila pretihotapiti v Avstrijo 700.009 dinarjev naše valute, ujel v nastavljeno prst KUPČIJA Z RABLJENIMI AVTOMOBILI NI DOLGO CVETELA Pred kratkim je kazenski senat Okrajnega sodišča v Radovljici dokončno likvidiral po številu družabnikov sicer majhno, po obsegu začetih in realiziranih trgovskih poslih pa zelo agilno ilegalno zasebno trgovinsko družbo za uvoz in razprodajo rabljenih motornih vozil, ki je raz-predla svoje mreže po razn h kraj h Slovenije in katere obsega in dokončne bilance ne bo mogoče nikoli zanesljivo ugotoviti. , S tem se je zanj in družabnike Nekako od lani oktobra dalje zaenkrat pri nas zaključila trgov -je začel J. R., avstrijski držav- ska kariera. Motorizacijska mrz-ljan, ki je sicer redno zaposlen, lica, nezadostna ponudba oseb-letni dopust pa je že davno iz- nih avtomobilov in širok krog koristil, zelo pogosto, včasih ce- znancev sta mu omogoč la, da lo večkrat mesečno, obiskovati je precej na široko razvil svoje svoje sorodnike in znance na trgovske posle za pri nas iskano Jesen cah in v Kranju. Človek blago. Da bi zanj trgovina, ki se bi mislil, da gre za turista, ki j« razvijala preko meje, ne pred-ga privabljajo naravne lepote in stavljala prevelikega rizika, je kulturne znamenitosti tega dela pritegnil k sodelovanju še V. M. Slovenije, če se ne bi hkrati z z Jesenic. njegovo pojavo povečal uvoz Posle sta si razdelila tako, da darilnih pošiljk rabljenih motor- je R. H. nakupoval v Avstriji nih vozil, ki so jih razni strici in rabljena motorna vozila po zelo tete, ki mimogrede rečeno svo- nizkih cenah. V neki mehanični postala že bolj dvomljiva, ker govi odsotnosti pa ga je pri nas nadomeščal njegov družabnik, je reklamiral nabavo vozil, zbiral podatke o naročnikih, jih seznanjal s pogoji nakupa in skr-Oel, da so hkrati z naročilom danes vneto obiskoval stare folačali ustrezno akontacijo, če-znance in z njihovo pomočjo prav so kupovali mačka v žak-trgovske lju ter da so po prejemu vozil plačali dogovorjeni znesek. Končni obračun nezakonitih kupčij, ki jih ni bilo ne konca ne kraja, je napravilo Okrajno sodišče v Radovljici, ki je obsodilo: V. M., ki je bil že večkrat predkaznovan. na 4 mesece in 15 dni zapora, 150.C00 din denimo kazni in odvzem zneska 130.000 din, ki ga je prejel kot provizijo. Razen tega bo moral poravnati občini Jesenice .še vsoto zatajenoga davka z ustreznimi zamudnimi obrestmi vred. J. R. pa na 3 mesece zapora in izgon iz države s prepovedjo vrnitve za dobo 5 let. Hkrati pa ga je kaznovala še devizna inšpekcija za kršitev deviznih predpisov z denarno kaznijo l.OOU.OOl) dinarjev. Izrečena kazen nad tujim turistom, ki je zlorabil našo gosto- jih obdarovancev niso n kdarvi- delavnici blizu meje je vozila ljubnost, bo prav gotovo resen deli ali poznali, pošiljali preko kompletiral in lepo pobarval, da opomin tudi tistim tujim turi- jeseniške carinarnice srečnim so dobila lep zunanji izgled, ter stom, ki skušajo na podoben na- lit.čnih in družbenih prejemnikom. Nenadna radodar- Jih pod lažn mi imeni raznih da- čin iz;gravati naše gostoljubje za cij kakor tudi muzeja NOB "v nost sorodnikov v zamejstvu je rovalcev pošiljal k nam. V nje- osebne koristi. Kr/.nju medu. -an DROBNE IZ KAMNIŠKEGA KOTA Ob 30-letnici gasilskega dru-itva v Mostah pri Komendi je bilo odlikovanih 25 članov za 30-letno uspešno gasilsko službovanje. 30 gasilcev je ob tej priliki dobilo nove uniforme. V Lazah v Tuhinjski dolini so dogradili novo cesto, ki bo povezovala Stara sela in Kostanj z dolino. Cesta je dolga poldrug kilometer. Avto-moto društvo v Kamniku je preuredilo na Titovem trgu v Vidičevi hiši lokal, v katerem bodo imeli člani društva svojo pisarno in društveni prostor. Lokal so odprli 22, julija, ob začetku proslave občinskega praznika. KROŽEK ZA TURIZEM Lesce Na osnovni šoli v Lescah imajo pionirski odred »tfo/.e Podobnik«, ki ima skupno 16 krožkov. Med njimi je tudi krožek za turizem, ki šteje 12 pionirjev. Leta ima prav med počitnicami precej dela. Pionirji pobirajo vstopnino pri parkiranju motornih vozil in koles, opravljajo kurirska dela pri Turističnem društvu v Lescah, pri Sončevem ba-jerju itd. VEČ KRME KOT LANI Pred kratkim so na Gorenjskem £e drugič pokosili deteljo. Drugi letošnji pridelek detelje je bil le nekoliko manjši od prvega. Ker je za deteljo letos izredno ugodno vreme, kmetovalci pričakujejo, da bodo letos deteljo kar štirikrat kosili. Po predvidevanjih kmetijskih strokovnjakov bo l^tos pridelek luhe krme precej večji kot prejšnja leta. IZNAJDLJIVI FOTOAMATERU Radovljica V času veliko proslave ob 15-lrtnici osvoboditve v Begunjah, v dneh 15. in 17. julija so člani fotoamaterske«a kluba v Radovljici izvedli mno^a foto«r;ifska dela. Tamkajšnji amaterji so namreč posneli vse zanimive dogodke iz te proslave na fotografski trak. Slikovno gradivo bodo sami dokončno izdelali, Ic-to pa bo služilo potrebam po-orsaniza- leznikl pa je prispeval skupni znesek 600.000 dinarjev. -an DOBRA LETINA GOB V minulem tednu, so tako kot be (jurčki). Pred dnevi kukale iz tal tudi jesenske gobe — črni jurčki. Stari gobarji pravijo, da ne pomnijo, da bi v tem času zraslo toliko zdravih jurčkov. Lani jesenskih gob skoraj ni bilo in vse kaže, da bo letos nadoknađeno to, kar je bilo v minulih letih zamujeno. Mladina, predvsem na deželi, bo lahko izkoristila počitnice tudi za nabiranje teh gozdnih sadežev. Pravilno sušene gobe imajo zelo dobro ceno, pa tudi za takojšnjo prehrano so prava poslastica, saj so dobre v juhi, pečene, ocvrte, v omaki, v kisu vložene itd. žal, so prebivalci z zanir sledili. LETOS SPET TABORU0 Lipica — V gozdičku nad va? jo Lipica pri Škof j i LoKi taborijo pripadniki predvojas vzgoje. Najprej so 10 dni ta rili obvezniki predvojaške vZ* je iz Škofje Loke, ki so bili r»£ deljeni v dve četi. Takoj za W mi pa na istem mestu tabo • mladinci iz kranjske O'bc1 ' kjer bodo ostali do konca m Kakor so povedali, Je ., seca. taboru lep so povec red in so si zadovoljni s programom, predeluj ejo. ki -VI VPRAŠUJETE - Ml fDGJ/ARJ ZAKAJ OB PONEDELJKIH NI KRUHA? Bralec iz Kranja Ze večkrat sem ob ponedeljkih opazil, da v kranjskih prodajalnah ni dovolj kruha, zato me zanima, kaj je temu vzrok? Odgovor: Na to vprašanje nam je odgovoril direktor kranjske pekarne: »Glavni vzrok, da ob ponedeljkih v kranjskih prod»" jalnah ni dovolj kruha je ta, ker ob nedeljah pri nas n« delamo. Zmanjka ga tudi zaradi tega, ker je v Kranju vsak ponedeljek tržni dan in je s tem potrošnja kruha tolik« večja. Razen teg« imamo tudi precejšnje težave s kadrom, ker ga ni in kaže, da tega problema še ne bomo ttMP* kmalu rešiti.-< Na oddelku za gospodarstvo pri inskem 1 judsVem odboru v Kranju pa so nam povedali, da ho problem P*J manjkanja kruha v Kranju odstranjen že lete-; v jeseni, ko bo začela obratovati nova parna pekarna ob Cesti Jug0' slovansko ljudske armade. Menimo pa, da bi pomanjkanje kruha ob ponrdeljk'b ublažili tudi z drugačnim načinom nagrajevanja pek<>v-Tudi primeri, da prav iz te obrti odhajajo sposobni df' lavci v industrijska podjetja in se tam lotevajo povsem novih poklicev oziroma dela, kaže, da je treba slv?.ri reševati z stimulativnejšim načinom nagrajevanja vzpored"* z mehanizacijo in prostori. ZAKAJ NI MIKSER JE V Bralka iz Kranja Pred nedavnim sem brala v vašem listu, da je ^ na Bledu tečaj za mikserje, to je za mešalce alkoholni" in brezalkoholnih pijač. V Kranju pa sem opazila, da P° gostinskih lokalih teh aparatov (mikserjev) sploh ne uporabljajo, čeprav jih morila imajo. Kaže, da delajo zanj« kaj malo reklame. Zanima me, kaj je temu vzrok? O 1 <»vor Naše uredništvo se je za to zanimalo pri Gostinski zbornici v Kranju. Povrdali so nam, da imata v Kranjo doslej mikserje samo dva gostinska lokala, in sicer H°te, Evropa ln Restavracija Park. Skoda je le, da Rostinski delavci teh dveh lokalov res delajo premalo propagan('c za mešalce pijač. Prav zaradi tejra pa pride večkrat do negodovanja pri gostih. Z naše strani pa bomo v kratkem skušali podobne naprave urediti tudi v ostalih gOitlttf"* lokalih v Kranju. GORENJSM ________ SREDA, 27. JULIJA 1960 NOTIANJA POLITIKA IN eosrOBAiniv Ugoden geografski položaj |j Kranja na pomolu ob sotočju (§ Save in Kokre in ob stikali- j| &ču starih prometnih poti, ki |j 80 se tu po prehodu čez Sa- jj vo usmerjale naprej proti ju- ||j 8u in vzhodu, je že zgodaj |j ustvaril pogoje za naselitev. g Prvo naselje, ki nam je na |j Podlagi arheoloških najdb m zanesljivo znano, je nastalo v |j st*rejši železni dobi, okrog jj leta 800 pred našim štetjem. |j Bogato grobišče na periferiji m mesta govori o večji ilirski jg naselbini, katere središče je jj bilo v bližini današnjega Pre- |j šernovega gledališča na Tito- §j§ vem trgu. Arheološki ostanki iz rim- jj ske dobe so zelo skromni, ta- || ko da si ne moremo ustvariti jj določnejše predstave o polo- m žaJu naselbine v tem času. jj Njena lega ostaja, kot v ilir- jj ski dobi, verjetno zvesta sre- jj dini pomola, le da so Rimlja- =j| ni Postavili na njenih tleh jj "trjeno cestno postajo, ki je jj varovala prehod preko Save jj in skrbela z?, komunikacije, gj *° se preko Karavank usmer- j| Jale proti jugu in vzhodu. §j Med germanskimi plemeni, H Ob radovljiškem občinskem prazniku Še nikdar toliko Radovljiška komuna se je na brutoproizvednja znašala oko- prav v zadnjem času gospodar- li ene milijarde dinarjev, v sko močno utrdila. Se nobeno le- obratu »Iskre- v Otočah bodo ze to poprej gosoodarske organiza- letos začeli s proizvodnjo. Ven- ^ 1 J — * 1 • 1 * 1_ ___ 1__A.___3 t.«- — 1 - - J *nA-vi 1 — — AT7C niso dosegle tako velikih ga cije ki dov se ob preseljevanju naro- zadržujejo Kranju, °nienja zgodovinska literatura °strogote in Langobarde. po odhodu Langobardov v kalijo so se naselili na tleh današnjega mesta Slovani. pomen in obseg njihove naselbine nam pojasnjuje leta 1953 odkrito veliko in bogato grobišče na Titovem trgu. v XI. stoletju je postal Kranj sedež mejnega grofa Kranjske in tako najpomembnejši kraj v deželi. Sele kasneje prevzame njegovo vlo-e° Ljubljana. Sredi istega ^letja, okrog leta 1060, pr-v|e zasledimo v knjigi darilih pogodb grofa Altvina tu-đ| njegovo ime Crcina. Upra- uspehov, kot jih dosegajo prav prostore za letos. Ob polletju so vsa podjetja v povprečju presegla planske obveze za približno 10 %. Prav s temi delovnimi uspehi pa bodo radcvljičani najlepše proslavili svoj občinski praznik. S tem pa si c-bčani sami sebi zagotavljajo tudi lepšo prihodnost. Medtem ko je ob ustanovitvi komune znašala letna brutoproizvednja v radovljiški občini okoli 5 milijard dinarjev, bo že letos več kot dvakrat večja, za prihodnje leto pa računajo, da se bo povišala na 13 do 14 milijard dinarjev. Se večjega pomena v zvezi s delavsko samoupravljanje na tem je znatno povišanje narodnega dohodka, saj bo že letos znašal 333.000 dinarjev na enega prebivalca radovljiške občine. Te številke, čeprav so same dokaj skromne, so vendar velikega pomena in kažejo, da je njihovem področju doseglo uspehe, kakršnih si povsod želimo. bo tudi kmalu dobila nove proizvodnjo težkih povsem spremenila nekdanjo svojo podobo. V gradnji pa je sedaj še vrsta negospodarskih investicij, katerih večina je v zaključni fazi. V najkrajšem času bo otvoritev nove klavnice, Elek- Brigadirji med delom v Podvinu V največjem dežju sem našla Medtem je prišel komandant brigadirsko naselje v Podvinu. brigade Nace Pavlin, sicer teh- Brigadirji so ležali pod šotori, nični sekretar Občinskega sindi- le nekatere je radovednost pri- kalnega sveta. »Fantje so prid- pravila, da so pogledali, kdo je ni,« je dejal, »norme presegajo prišel. Kot se spodobi sem naj- za 80 do 90 odstotkov.- Posijalo prej vprašala za komandanta, je sonce in pospremili so me na No, ker ga ni bilo »doma«, so delovišče. mi gostoljubni brigadirji ponu- _Tamle bo bazen 25-krat 10 m,« dili streho. mi je kazal komandant, »tu bo »Tako, sami fantje ste,« sem teniško igrišče, igrišče za odboj- brž napeljala pogovor. Stiriin- ko, za balinanje, plesišče, tam e TovarnrčokoladeTz" Lesc"v konstrukcijo" Zdravstvenega do- dvajset jih je. Delovna akcija zadaj bo ribnik...« tretji fazi. Vse našteto so grad- ma. 1 ima predvsem izobraževalni na- Pridružii se nama je ekonom nje, ki bodo za nadaljnji gospo- Skratka vse, kar so delovni men> vendar delajo dnevno 5 ur brigade Milan Gegala, študent, je imela še pred zadnjo svetov- darski razvoj radovljiške komu- kolektivi dosegli v zadnjem ča- i" P°L v popoldanskem času po- zaposlen pri OSS: »Grad Podvin no vojno v večini obrtniški zna- ne velikega pomena. su, so uspehi, kakršnih prebival- slušajo^ predavanja^^o^^c^p^dar- preurejamo v izobraževalni cen- NOVI OBRATI Zgodovina radovljiške industrije je bolj ali manj mlada, saj V novem obratu »Iskre« v Lipnici so že začeli s proizvodnjo verig. Plamen v Kropi ima no- troservisa, Pošte, Avtobusne po-vo poslopje že pod streho, med- staje in zobnega paviljona. Se tem ko je prvi del rekonstruk- letos pa bodo začeli tudi z re- čaj. V letih po osvoboditvi pa so v Radovljici, Lescah, Begunjah in Kropi nastale velike in močne gospodarske organizacije, ki so za sodobnejšo proizvodnjo inve DRUŽBENI STANDARD bedo radovljičani šele pripravili v^«eno lahko domnevamo, da Tm ljudi, pa bo vendar njegova let Ze v tem času obstojalo na Vzporedno z novimi gradnjami gospodarskih organizacij, ki stirale že precejšnja sredstva V omogočajo večjo proizvodnjo po *feko*no desk na osnovi kate_ tem smislu so dosežem veliki sodobnih principih, pa prebival- re b(>do iahk(>'dosegli še ve^ uspehi prav v zadnjem letu. ci radovljiške občine ustvarjajo gospodarske uspehe Pred štirinajstimi dnevi je začel tudi znatno večja sredstva, s ka-obratovati nov obrat kranjske terimi bodo lahko v marsičem »Iskre« v Lipnici. Čeprav je ko- izboljšali dosedanji družbeni lektiv majhen, saj šteje le 130 standard. Znano je že, da je Radovljica prav v zadnjem času ci radovljiške komune nikdar stvu, delavskem samoupravlja- t„ osg j_ pojasnjevaL<< Xu bo prej se niso dosegli. Ko na bo- nju m podobno.. Brigadirji so iz do sobe za seminarj vendar ^ do vse začete gradnje dokonča- tovarniških komitejev LMS z vse dom hoteIske zna^aja. Urejen ne, smo lahko prepričani, da si Gorenjske: iz Bohinja Jesenic, & tni park bo gotovo privabil Trzica, Kranja, Škofje Loke, Ze- velikod^mačih inStujih turistov.« leznikov, Zin ... J t i i m in • Grad so imeli pred vojno neki »In kaj delate? Toliko prsta je, francoski fi P_at(> ^ bm - da spominja na gred:ce, na vrt- _jem jlci, osnoyna ^ nanjo — pa menda ne . B. Fajon teritoriju današnjega mesta večje naselje, v dkviru katerega se je zaradi ugodne prometne lege kmalu izobliko-Val« tudi tržišče z naselbino 'rgovcev in obrtnikov. Gospodarski razvoj, ki se je začel konec XI. stoletja uyeljavljati v zahodni Evro- ,,n je v XII. stoletju zajel Pi Vzhodne Alpe in z njimi tudi ^vensko ozemlje, je povzro-c'1 nastanek mest in mešcan-stva- Kranj se omenja kot "Jesto v prvi polovici XIII. sto,ietja. s prihodom novih j^eljencev prične rast mehanske ndaselbine. Središče Jf^Podarskega življenja me-ja Postane novi tržni pro-JjNr. ki se izoblikuje ob glav-ai Prometni žili, ki teče preko ^niola. Njegovo obrobje sesljajo hiše obrtnikov in tr-sovcev, od katerih so se mnoge v svoji prvotni obliki branile do danes. RD° XVIII. stoletja se je *ranj razvijal v mejah, ki */* niu jih vtisnila izolirani , l°žaj na pomolu in ob nje-J°vem ro,bu potekajoče obzid- oJh*° pori,;itvi dela obramb-ln naprav pa se mesto ved-r° Polj širi v smeri kranjske vaynine, obenem pa se z no-'mi stavbami polnijo tudi "razna zemljišča ob Savi. mesta pospešuje pred- Ob radovljiškem občinskem prazniku — 28. juliju — Iskrene čestitke vsem prebivalcem komune z željo, da bi v najkrajšem času dosegli zastavljene cilje in v prihodnje še večje delovne uspehe. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RADOVLJICA IN VSE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE "ospodartke vesti ©Vinovod na Hvaru. Hvar ; med drugim zelo znan tu-i po velikih količinah vina. neposredno na ladje. Pravijo, da je to naš najdaljši vi-novod v državi. £ Z ladjami do gruškega pristanišča. Po 20 dnevih denarno v kleteh vinarskega la so bila zaključena dela podjetja »Ivan Lučić-Lauče- pri razširitvi gruškega pristavio« je mogoče vskladiščiti nišča v dolžini 450 m. Na tem 200 vagonov vina. Ker je vin- delu dubrovniške obale bodo ska klet oddaljena okoli 2 km lahko sedaj pristajale linij-od pristanišča, so jo s peseb- ske in turistične ladje, kate-nim podzemskim cevovodom rih pot je sedaj za 1.5 m šir-povezali s pristaniščem tako, ša od prejšnje. Za ta dela so da lahko zdaj iz velikih so- porabili okoli 15 milijonov dov v kleti pretakajo vino dinarjev. Novo poslopje »Plamena« v Kropi je že pod streho J nazadnje navadna stanovanja. Grad temeljito popravljajo. Dela bodo končana drugo leto in otvoritev predvidevajo 1. maja 1961. V bližini nameravajo zgraditi 10 weekend hišic s telefonsko in vodovodno napeljavo. Torej udobja dovolj ... Brigadirji so že izkopali bazen, sedaj urejajo igrišča. »Daj, Bohinc! Vključi v prvo!« prigovarjajo brigadirju s samokolnico. »Eh, če se bo zmučil, zvečer še plesati ne bo mogel!« se zasliši od nekod. Brigadirji so si uredili plesišče, zvečer pa pridejo mošenjska dekleta. Tranzi-storski sprejemnik jim je premalo, zato najamejo harmonikarja in kitarista. Upajo, da jim slabo vreme ne bo pogasilo tabornega ognja. Tako veselih in šegavih brigadirjev še nisem srečala in kar žal mi je bilo, ko sem se poslavljala. Sicer pa je spet začelo deževati . .. _rtX'!3 Eno li lii tinli-iiie šili v Kranju Hast st mesta pospešuje j^0^ rastoča industrializacija ^d obema vojnama. stavbni razvoj doživi *anj p0 osvobodnitvi. S po-s, °anjem števila prebival-vVa zrastejo obširna stano-anjska naselja na Zlatem pju. pri Vodovodnem stol-Ud na P1;inin'. v Stražisču ■2* Weje mesta se strnejo z eJami nekdanjih okoliških lcvd0 prebivalstva v Kraje -bilo ie V jeseni 1959 je bila osnovana pri Zavodu za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije del?, v Kranju Višja kadrovsko-socialna šola. Ta izobražuje kadre za potrebe kadrovsko-socialnih služb v gospodarskih organizacijah. Doslej pri nas take šole še ni bilo. Obstajala je sicer Višja šola za socialne delavce v Ljubljani, ki pa izobražuje predvsem le kadre za socialno delo v javnih službah in za socialno in preventivno-zdravstveno delo v podjetjih. Je od leta 1941, ko jih je - okoli 9000, poraslo že J dobrih dvajset in pol tl-r^, narodni dohodek na pre-g^alca pa jc bil lani že 124 dinarjev. Močan razvoj J*UStriJe v povojnih letih "a,n kaže zlasti podatek o *u,Pnern dohodku, ki je do-„e'M lani lf,.L milijarde di- Višja kadrovsko-socialna šola v Kranju je dvoletna. Program je sestavljen iz seminarskega dela, iz prakse, iz semestralnih nalog in diplomske naloge. Slušatelji so v delovnem razmerju ter opravljajo redno delo, kadar niso v šoli. Seminarji so celodnevni (7 ur) in se dele na seminarje za vse slušatelje in na specialne seminarje. Osnovni seminarji trajajo 96, specialni pa 66 seminarskih dni. Osnovni seminarji obravnavajo predmete, ki so enotni za vse slušatelje. Nadalje izobraževanje pa se deli v 3 smeri ali specializacije, in sicer: — za kad rov i ke (vodje kadrovske službe, ref. za delovna razmerja, kadrovike v obratih, kadrovske referente itd.), — za inštruktorje za izobrazbo. — za varnostne tehnike. V naslednjem letu bo dedana še specializacija za analitike osebnih dohodkov (referente za nagrajevanje). Vsak udeleženec, ki se želi specializirati v enem izmed področij dela kadrovsko - socialne službe, si izbere ustrezno grupo seminarjev oziroma si izjemoma izbere ustrezne seminarje iz raznih grup specializacije, če to od-govarja zahtevam njegovega dela v podjetju. Sola s takim načinom seminarskega delajo pri nas edina. Edina pa je tudi po tem, ker izobražuje kadre za vse tiste smeri dela v kadrovskih službah gospodarskih organizacij, ki jih do danes ni dajala nobena druga šola. Pri organizaciji seminarjev v okviru višje kadrovsko-socialne šole — sodelujejo poleg Zaveda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju tudi Zavod LRS za produktivnost dela in Zavod LRS za zdravstveno in tehnično varnost ter okrajni Zavod za produktivnost iz Ljubljane. Slu5atelji I. letnika kadrovske šole so iz večjih podjetij na Gorenjskem (iz Iskre, Železarne, Tiskanine, Save, Inteksa in Planike). V jeseni se bo krog udeležencev razširil na podjetja iz vse Slovenije. O vtisih iz višje kadrovsko-socialne šole smo vprašali slušatelja tov. Džukanoviča Dušana, vodjo izobraževalnega centra v Tiskanini: »Kako vam koristi znanje, ki ste ga dobili v šoli, pri opravljanju vašega dela?« »Ko sem prišel iz tehnične kontrole v kadrovski sektor, sem bil brez izkušenj na tem področju. Sola mi je dala osnovo za začetek dela. Lahko rečem, da je to ena izmed redkih šol, ki daje znanje za to delovno mesto.« -Kako vam Je všeč način dela v šoli?« »Način dela v šoli je zelo pester. Zlasti mi je všeč grupna razprava. Z njo smo si na seminarjih razčiščevali pojme in reševali konkretna vprašanja pri oganlzaciji kadrovske službe. Koristno je tudi sodelovanje slušateljev pri izpopolnitvi programa. Mislim, da bi pri oblikovanju vsakega programa za odrasle bilo treba upoštevati mnenja in sugestije slušateljev. Ni važno imeti le lepo sestavljen program, ki pa je daleč od stvarnosti. Sama uporaba učnih pripomočkov (avdiovizuelnih sredstev) je tudi že toliko v navadi, da bi si brez njih ne mogli predstavljati uspešnega dela. Tudi ocenjevanje tem po koristnosti, novosti in načinu podajanja snovi je koristno, saj nam je omogočilo opozoriti na marsikatero pomanjkljivost pri izvedbi programa in izbiri predavateljev. Te napake je Zavod uspešno odklanjal. To mu je pomagalo izoblikovati v kvalitetni program kadrovske šole. Ta res sloni na modernih pedagoških prijemih.«« »Ali lahko opravljate poleg študija še svoje redno delo?« »Seveda, ne sicer v celoti, pač pa vse tisto, kar je najnujnejše.« ►►Kako sodite o povezavi šole s prakso?« »Izkušnje, ki si jih slušatelji med seboj izmenjamo, in znanje, ki ga v šoli pridobimo, imam« priliko neposredno uveljaviti v praksi in tako izboljševati organizacijo lastnega dela. Uspešna je tudi povezanost šole ■ praktičnim delom v podjetjih in ustanovah, n. pr. z oir Jožef, strojni ključavničar in Pernuš Marija, laborantka. tržni pregled IN JAZ, predstave ob 16., 18. in 20. uri; 28. julija matineja istega filma; 29. julija zah. nem. barvni film MOJA LEPA MAMA, matineja ob 10. uri Letni kino »-PARTIZAN«: 28. julija predpremiera amer. barv. filma CAJNICA; 29. julija predpremiera amer. barv. filma BOJ ZA MOŠKEGA, predstave ob 20.30 uri, v primeru slabega vremena ob 22. uri v kinu Storžič Stražišče »SVOBODA«: 28. ju lija premiera zah. nem. barvnega filma MOJA LEPA MAMA, -predstava ob 19.30 uri Skofja Loka: 29. julija ameriški film EVROPA V NOCl, pred stavi ob 18. in 20.30 uri Kamnik: 28. julija ruski film IVAN GROZNI II. del, predstava ob 17.15 Duplica: 28. julija ameriški film USODNA NEZNANKA, predsta va ob 20. uri JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 14. kola, ki je bilo v Titogradu Srečke s končnicami so zadele dobitek dinarjev: Kamnik praznuje Glavna proslava občinskega praznika občine Kamnik in Dom" žale bo 31. \t. m. dopoldne v Mengšu z odkritjem spomenika NOV na preurejenem trgu, RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije pri Komunalni banki okraja Kranj razpisuje na podlagi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) za šolsko leto 1960/61 pogodbene štipendije za študij na naslednjih šolah: 2 na tko*om* k f *kulMi dajalec štipendije podružnica KB Bled in Kranj 4 na ekoninvjkl srednji šal (dajalec štipendije podružnica KB Bled, Kranj, Radovljica in Tržič) Prošnji je treba priložiti: — življenjepis; — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala (slušatelji višjih jn visokih šol potrdilo o zadnjem vpisu in potrdilo o opravljenih izpitih); — potrdilo o imovinskem stanju prosilca in njegovih staršev; — mnenje mladinske ali družbene organizacije. Pri razpisu imajo prednost prosilci višjih letnikov. Rok za vlaganje prošenj je do dne 15. avgusta 1960. Prošnje je poslati na naslov: Komunalna banka okraja Kranj - Komisija za štipendije. V KAMNIKU Solata 40 din, cvetača 90 din, paradižnik 82 din. grah 80 din, fižol v stročju 90 do 150 din, paprika 180 din, čebula 80 do 90 din, kumare 100 din, zelje 36 din, krompir 34 din, kolerabe 50 d'in, peteršilj 120 din, češenj 120 din, hruške 84 din, breskve 120 din, fige 100 din, marelice 180 din za kg, borovnice 130 din liter, jajca 20 din za komad. ZAHVALA Vsem, ki so ob izgubi naše nadvse ljube sestre in tete IVANKE KRIZNAR upokojenke Zasavska 54. Kranj, z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti, ter darovali cvetja in vence se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo za požrtvovalnost Oblakovim in vsem sosedom naokoli, ki so nam stali ob strani v dnevih žalosti. Iskrena zahvala vaščanem Orehka in Drulovke ter zvonarjem. Lepa hvala g. župniku z Brega. Prisrčna hvala g. dr. Majorju, za požrtvovalno zdravljenje in lajšanje trpljenja, posebno letošnjo- zimo. Žalujoči: brat Lovrec, družina Trša in ostalo sorodstvo Tororno guutiicvih ivdelUov „SRVH" - Kranj sprejme večje število nekvalificiranih delavcev za priučitev gumarjev, starost od 18 do 40 let, z lastnim stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici Prošnje je treba oddati v kadrovski oddelek podjetja Plača po tarifnem pravilniku in sicer od 52 do 71 din na uro 60 400 33410 50.000 64510 30.000 95820 50.000 1 300 01511 80.300 36081 30.300 43911 30.300 9S071 50.300 12 400 5872 20.000 7332 20.000 13202 100.000 18792 30.000 28512 50.400 75442 30.000 3 300 19883 130.300 82703 60.300 033503 1,00.300 674003 200.300 24 800 144 4.000 834 10.000 19294 60.000 25224 60.800 55084 30.000 79434 30.000 701834 300.000 55 600 13705 80.000 23245 60.000 20135 50.000 34295 50.000 .«183 80.000 40435 100.000 42255 30.600 44903 80.000 46075 80.030 076935 703.000 341715 200.000 508030 300.000 719505 500.000 36 400 4529(5 100.000 77626 50.000 326236 200.400 27 1.000 316437 3,000.000 18 400 38 400 78 400 62603 60.000 39 2.000 89 600 219 4.000 419 6.000 759 (i.OOO 959 4.000 07159 30.000 05069 50.000 09929 30.000 204329 2,000.000 776209 400.000 V Kamniku so v noči 27. julija 1941 padle prve žrtve oborožene vstaje slovenskega ljudstva. Po uspeli akciji v tovarni »Titan« so prvi borci organiziranih pripadnikov ljudskega odpora odcepu ceste v Moste proti okupatorju hiteli na zborno mesto, ki je bilo določeno na hribu Kratna. Ob Bistrici pa so pčdli v okupatorjevo zasedo. Tu sta padla pri prehodu čez pe-dovsko brv skojevca Mlakar in Miklavčič. Kamniška občina si je izbrala ta dan za svoj občinski praznik. Vas teden so v okviru občinskega praznika kulturne in športne prireditve. Med njimi je bila posebno dobro obiskana in lepo izvedena telovadna akademija v dvorani kulturnega doma. V soboto popoldne so položili pred spomenik talcev na Grabnu in padlima skojevcema Mlakarju in Miklavčiču vence, nato pa je štafeta krenila od spomenika v mesto in izročila štafetno palico predsedniku ObLO Kamnik na svečani seji občinskega ljudskega odbora. V nedeljo- so borci in gasilci počastili praznik s svojimi prireditvami, judisti so se pomerili v dvoboju s Celjani. AMD je organiziralo velike dirke na ^02 m visok: prelaz Cernivec. ki se j h je poleg velikega števila vozačev udeležilo okrog 7.000 glodalcev. ob ZGRADILI BODO GASILSKI DOM Stefanja gora Na seji gasilskega društva Stefanja gora so sklenili, da si bodo zgradili svoj dom. Vaščani W jim pripravljeni pomagati s pro" stovoljnim delom. Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1954 in do sedaj ni imelo svojih prostorov. NOVA CESTA ŽIČNICA KRVAVEC—STEFANJA GORA KONČANA Letos so zaključili dela na novi cesti Žičnica Krvavec—Stefanja gora. Zgraditi nameravajoče cesto do Možjance; s tem bo mogoče priti z avtomobilom po ce' sti Preddvor — Možjanca - ste" fanja gora — Žičnica Krvavec -Cerklje - Kranj. ČEBELE DOBRO OBETAJO Stefanja gora Ta gorska vasica ima komaj JI hiš, a vaščani goje 81 čebelji« družin. Skrjanc Jože ima kar družin AZ panjev. 58 Posvet sanitarnih inšpektorjev na območju OLO Kranj Pomanjkanje sanitarnega kadra Dne 9. julija letos je bil po- nih tehnikov. V glavnem pa de' svet sanitarnih inšpektorjev o lajo vso operativno službo n. organizacijskih vprašanjih in o terenu sanitarni tehniki. Sardelu sanitarne inšpekcije na te- občine v okraju pa sploh nimai^ renu. Posveta so se med drugim sanitarnega tehnika. Zaradi °e udeležili tudi zastopnik Zvezne zadostne zasedbe sanitarne tržne inšpekcije, Republiški tržni špekcije po občinah bi mora in sanitarni inšpektor, dalje Okrajna sanitarna inšpekcija P°~ predstavniki oblasti OLO Kranj magati s svojim kadrom, ker JP in občinski sanitarni in tržni in- obvezuje Zakon o sanitarni n\ špektorji ter uslužbenci OHZ špekciji in Zakon o pristojno6 Kranj. občin in okrajev. Vendar je tu Ze leta 1957 bi morala vsa go- Okrajna sanitarna mšpS^gj slabo zasedena tako. da korn pristej' stinska podjetja prilagoditi svoje prostore »Pravilniku o minimalni ureditvi in opremi gostinski obratov«. Okrajna komisija za pregled gost;šč pa stalno ugotavlja, da gostinska podjetja le rešuje zadeve iz svoji nosti. __ O preventivnem delu okraji sanitarne inšpekcije s»3 malo 2°] vori in piše. Ce pa se pojavi ep^ polagoma zbolj.šujejo svoje pro- demija, pokvarjeno živilo na tr store v smislu Pravilnika. Ce bi gu, ali celo zastrupitve £ hran0- hotela komisija za pregled go- ali kako drugo obolenje, se ^ stišč dosledno postopati po pred- koj postavlja vprašanje: kje ^ pisih. bi morala zapreti vsaj 40% sanitarna inšpekcija in kaj dela^ Ce bi nekdo približno izra ^ nal. koliko' stane posame^nj in skupnost samo ena i°^a' epidemija neke bolezni ali bolezni, katerim vzrok so nch-B enske razmere pri delu ali n urejene komunalne naprave- - /seh gostinskih obratov. Poseb no državna gostinska podjetja ne pristopajo k izboljšavi svojih obratov, z izgovorom, da je predvidena večja adaptacija ali novogradnja, kar se vleče iz leta v leto. Občinske sanitarne inšpekcije so dolžne, da dosledno kon- le tedaj bi se videlo, kako v-trolirajo vse odločbe in prijav- so zasluge t/stih, ki s svojim ijajo kršitelje pristojnim organom. Nadalje bodo morale občine uvest.: »NON-STOP« službo sanitarne inšpekcije. Na ta način Dodo vsi gostinski obrati pod stalno higiensko kontrolo. V času non-stop službe se mora pred- ■ m kontrolirati: osebno higi- je, da obvešča pristojne °r^a, uslužbencev, higieno pro- o svojem delu. Le-to bi se nt^u za pa prijaviti sodniku za prekrške, cijo bi moralo zanimati tudi2^ Pod sanitarni nadzor spada ti volilcev, sindikate in ^ru >koli 2170 različnih komunalnih organizacije, katerih cd«* deda ni like delom preprečujejo bolezni Jn tem mnogo gorja. Vendar v€af^; izgleda kot da nekateri oti ljudskih oblasti podcenjujejo lo sanitarne Inšpekcije, ali sanitarna inšpekcija morda niti potrebna. Dolžnost sanitarne inšpe^3 n kontrolirati: osebno higi- je eno ■itorov in higieno živil. Kršite- lo obravnavati na zasoi tja higiena se mora takoj man- ljudskih odborov in Svetov datno kaznovati, grobe primere zdravstvo. Delo san-.tarne i Objektov na območju OLO Kranj, okoli 810 živilskih, trgovinskih in gostinskih obratov, 164 podjetij Industrijskega značaja, šole, internati, taborenja itd. Evidon- zdravje ljudi in s tem posr" ^ višji zdravstveni standard večja proizvodnja. „1j Ljudski odbori bi si zagotoviti sanitarne tehn■^1 neznanega vzroka je mo- Hoo' *°ln' v katerem Je P°le*>' je geria bil še neki moški, ki DroU°Zil° unravIJa1, P°teSnil° ko ,.slaP°vom in končno premih v globino. ^°blasti si nikakor ne more-osta!azla«ati dejstva, kako je tiot n?larti Ro°ger živ, ko je Mo/°rni *oln razbil° na treske, ta »ki *e bil poleg mladeni-p0rV«.*0,nu- še vedno iščejo. Po »U iz bolnišnice je do- °dri» .°°Ker samo praske h * dol)il tudi močan šok in HiJ^r.aUi tega še vedno v bol-t«kl • CpPrav je bilo v pre-Nia °Sti žc več padcev preko ski" Spcl°. da bi ostal živ. i'.l se Hoiuu shlh slapov, doslej še ni- rib v bazen so si izmislili posebno električno napravo za spuščanje rib v bazen. Ribe so nameščene v posodi, ki kroži okoli bazena po tračnicah. Tjulenja morata »teči« za svojim kosilom in tako nekajkrat plavata okoli bazena. Ko se čuvaju zazdi, da sta se dovolj razgibala, pritisne na gumb in ribe zletijo iz posode v bazen kjer jih tjulnja v trenutku do-jesta. Oba tjulenja že izgubljata svojo neokretnost in verjetno si čestitata k vitkejši postavi. BRZINA IN ODLOČNOST Med letenjem se pilot ne more oddahniti niti za hip, medtem ko v drugih letalih lahko prepusti pilotiranje avtomatskim napravam. Komandant letala in pilot-pomočnik sta ves čas hudo vpre-žena. Eden od njiju mera imeti ves čas na obrazu masko s kisikom za primer, če odpove sistem tlaka v velikih višinah. Če bi se primerila nesreča, ima pilot na razpolago komaj 15 sekund, da si namesti masko in prepreči katastrofo. KAČE KOT SLAŠČICE Dvajset tisoč lovcev na kače je šlo na lov v severnoameriško državo Oklahoma, kjer so se kače izredno razmnožile. Lovci na kače niso šli na lov zaradi življenjske nevarnosti tamkajšnjih prebivalcev. Američani namreč zelo cenijo kače v konzervah. ugotovil, da nobena ne manjka. Malo pozneje so se oglasili v razstavnih prostorih trije študentje s sliko brez okvirja, ki so jo našli na cesti. Bila je neka ponarejena Picassova slika. Medtem sta »detektiv« in sumljiva ženska že izginila. Čez nekaj časa je neka 40-let-na Londončanka, mati devetih otrok in žena nekega slikarja, dala izjavo novinarjem, da je hotela obesiti eno od slik svojega moža namesto Picassovih, da bi na ta način opozorila svet na njegovo »genialnost«. Lažni detektiv je bil dejansko njen mož, ki je hotel pri zamenjavi pomagati. NEDELJA ZA ŽIVALI »Vse moje živali so postale živčne«, je izjavil ravnatelj živalskega vrta v Midlandu — (Texas) in zahteval zanje en dan počitka. »Živčne so zaradi množice radovednežev, ki se dan za dnem vrstijo pred kletkami. Zato potrebujejo živali en dan počitka na teden.« SPOMENIK »Tukaj počiva Arso Markov-ski, rojen leta 1881 v vasi Lokov, ohridski okraj. Umrl je . . .« Ta datum še ni vklesan, ker mož, ki je sam sebi naredil spomenik, še ni umrl. Spomenik, ki ga je začel delati pred 14 leti, že stoji na pokopališču. Stari Arso pravi: Upam, da b'om pravočasno končal. Potomci naj napišejo potem le še datum mojega odhoda.« ti več Anderson, lahko napravi to brez posebnih težav in formalnosti. Država mu jamči ekskluzivno pravico do novega priimka in mu v najkrajšem času registrira priimek v vseh važnejših ustanovah. Od novih priimkov pričakuje država velik prihranek, saj bo lahko tako administracija delala laže in hitreje. DRAGA SMRT V Los Angelesu v Kaliforniji je najnenavadnejše pokopališče na svetu. Tu počiva 180, oseb — ljudje, ki so bili zelo bogati in popularni. Tu so pokopani znani filmski zvezdniki in drugi. Ni prepovedano sicer pokopavati na tem pokopališču revežev, toda cene pogreba so tako visoke, da kaj takega sploh ne pride v po-štev. Najcenejši pogreb na tem pokopališču stane 280.000, najdražji pa 12 milijonov dinarjev. Na tem nenavadnem pokopališču čakajo obiskovalca najrazličnejša presenečenja. Medtem ko so druga pokopališča po svetu znana po tišini, je tu od jutra do mraka svečana glasba. Namesto nagrobnih spomenikov ležijo v travi navadne plošče, v katere so vklesana imena pokojnikov. Najbolj čudno na tem pokopališču pa je to, da se tu v neki kapelici lahko poročajo mladi pari. »Tam, kjer eno življenje preneha, naj se poraja drugo!« pravijo v upravi tega pokopališča, ki ima 20 uslužbencev. Proč z Napoleonom Neki francoski grafičar je predlagal francoskemu ministru financ Baumgartnerju, bivšemu guvernerju Francoske banke, da bi zamenjali na bankovcu za 100 frankov sliko Napoleona s sliko Brigitte Bardot. To utemeljuje s tem, da je Brigitte Barđot francoski davčni obveznik št. 1, ker plačuje največji davek v Franciji, dalje s tem, da je slika BB mnogo privlačnejša v Franciji od slike Napoleona in da bi bila njena slika boljša reklama za Francijo v inozemstvu kot slika Napoleona. V intervjuju z novinarjem je minister Baumgartner izjavil, da bodo predlog tega pristaša BB skrbno proučili. Zakonska stavka Zveza brazilskih žena je pozvala vse svoje članice na »neomejeno stavko pri izpolnjevanju zakonskih dolžnosti« vse do tistega trenutka, ko bo parlament izglasoval in ratificiral zakon o enakopravnosti žene z možem. Po sedanjih brazilskih zakonih ima samo mož pravico, da odloča o važnejših stvareh, ki zadevajo skupno življenje. »Brazilske žene«, je izjavila predsednica zveze, »imajo danes manj pravic, kakor petletni otroci.« Moderna Marjetica V Morrisu, v ZDA, je bila predstava Goethejevega »Fausta«. Na premieri, v vrtnem prizoru, Marjetica ni sedela za preslico, temveč za sodobnim šivalnim strojem, ki so ga reflektorji tako močno osvetljevali, da je bilo moč prebrati znamko stroja. Tele vel kan Na ekonomiji kmetijskega posestva »Vršački ritovi«, v Vrš-cu, je krava simentalske rase »podarila« kolektivu posestva 74 kilogramov težko tele. Strokovnjaki pravijo, da je teža tega »novorojenčka« dvakrat večja od normalne teže. ANEKDOTE VESELI KNJIŽEVNIKI V oddelku vagona tretjega razreda sedi književnik Ivo Čtpiko. Na vsaki postaji nervozno gleda skozi okno, zmaje z glavo in za-kliče: — Strašno, strašno! Neki sopotnik se ga naveliča poslušati, pa ga vpraša: — Prosim vas, povejte mi, zakaj na vsaki postaji zakličete: Strašno, strašno! — Pa, to pravim zaradi tega, PREDOLG LEVJI JEZIK Skupina štirih ponarejevalcev zavarovalnih polic je prodajala zavarovancem police angleškega zavarovalnega zavoda po polovični ceni v takih količinah, da je vsa zadeva postala že sumljiva. Policija, ki so jo poklicali na pomoč, je ugotovila, da se ponarejene police razlikujejo od pravih samo po tem, ker je jazik narisanega leva malo daljši od onega na originalu. Policaji so se preoblekli v voznike taksijev in v skopih treh tednih vse ponarejevalce spravili za zapahe. ker sem na vsaki postaji bolj in bolj prepričan, da sem sedel na napačen vlak, je odgovoril Čipi-ko. Dositej Obradovič je šel z voditeljem Karadjordjem leta 1810 po beograjskih ulicah. Pot je bila zaledenela, pa reče Karadjordje: — Pazi se, starček, da ne padeš! — Bogme, pazi se ti, da ne padeš, odgovori Dositej. — Ker če jaz padem, ne bo zato nihče vedel, a če boš ti padel, bo vedela vsa Evropa. Skupina pisateljev je sedela pred kavarno. Nekdo je rekel, da si je matematik Paskal zdravil glavobol z izmišljanjem geometrijskih nalog. — Pri meni je bilo obratno, pripomni Sterija Popović. — Jaz sem se kot dijak trudil, da se rešim geometrijskih nalog z izmišljanjem glavobola. TI Binekove ribice mmm velika sreča Krishna Sagar 1 Odprto okno je prodira!:) brenčanje žuželk in ptičje ««je. - «kth «v.V?njtMn r"ž in češnja, ki je v srebrnih kilah visel z oken- •>me f V težkem /raku sobe le je mešala prijetna aroma če «klh ' Xon.iein rož iti češnja, ki je v srebrnih kilah visel z oken 'z kuhj"'.uiv' ®e tretji vonj |e napolnjeval krak — ta Je prihajal Stari i'1'0' k*'M" i(> mama Lolti pripravljala špagete za večerjo, ''•^©n ie delal dnevni obračun in spuš il kovance v umazan Uoinjlcek, v;i|\Slk <1;»h je m mj,.< ji> vzdihoval natanko tako, kot je v/di- Gio trideset h,t-h, |*a°.Vanni s" je obrni! od okna in opazoval svojega gosnodar-lils>iij. 1,11 majhen, krepak mož s kodrastimi, kot železo sivimi •>s! Lottl,« je rekel, »rad bi vas nekaj vprašal. JazI. . .<• t^ko ' . Marlal Ti želiš povišico!« je zavp! stui in pri tem "ligni! trepalnice, da so se skoraj dotikale obrvi.. >\iv-e> N"^1-'*'' ^s'lk 'i'*11 moram dodajali denar. Nihf-c ne kupuje ^hi/jf' 1 ' želi mojega tobaka. Z oljkami se ne da ničesar letina le bila s'aba. Kmalu bom moral v ubož- ue5 "n U OM prideš in zahtevaš višjo plačo. Ti v n e hvale ž- 4J Je i fnni Počakal, da se je plohu besed ustavila in smeh-niUo si. ' na nJloj ljubi Giovanni,« je kar žarel, »to so ja sijajne novice! Polagoma starim in čas je, da se umaknem. Prodal bi svojo trgovino, a samo tebi. Mogoče milijon lir .. .?« »Deset milijonov znaša vsota, ki jo bom dobil,« jc rekel Giovanni brezbrižno. Prvi trenutek je izgledalo, kot da je gospođa Loitija zadela kap. Njegov obraz je spreletela temna rdečica. Žile na čelu so mu mibrckle. S tresnfimi rokami je odpenja! ovratnik. »Moj ljubi Giovanni,« je vroče šepetal, »privoščim ti to iz vsega srca.« Zadržal se je in s pi.skajočini g! a som vprašal: »Ti jc mogoče stric, za katerega nisi vedel, umrl in zapustil to bogastvo?« »\e,« je rekel Giovanni, »to je loterija.« »Lo - loterija? - ie ponovil stari mož negotovo. »Toda žrebanje bo šele ob koncu meseca.« »Drž',« je potrdil Giovanni. »Toda preteklo noč se mi je v sanjah prikazala mirna. Rekla je: »Kupi si filtri srer,ko. Ob koncu meseca bo Izžrebana in ti boš zadel 10 milijonov l"r. Tako sem, razumljivo, danes kupi! srečko.« Medtem je potegnil i/, žepa koŠ'"ek ze'enega papirja in pomahal z njim pred izbuljenimi očmi gospodarja. »Santa Maria,« I^otli je hlastal za zrakom kot riba na suhem. »Moja mati se mi je že dvakrat pokazala v sanjah,« jc nadaljeval Giovanni. »Enkrat mi je povedala, da bo zgorel skedenj starega Caltanija in tako jc tudi bilo. Leto dni pozneje se mi je spet prikazala in rekla, da bo don Pietra na poti v cerkev zadela kap. Ko ga naslednji dan ni bilo na spregled, sem vedel, da je umrl. Zato vem, da se mama tudi tokrat ne moti.« »Blaznež!« Lotti je skočil na nfl'ge, da se je stol sunkoma prevrnil. »Ti si blaznež. Kupuješ si sedlo, še preden imaš osla,« je sproščeno zacvilil. »Ti si blazen, blazen! Ven!« S stisnjenimi pestmi je šel nadenj. Mama Lotti je prav v tem trenutku prišla v prodajalno, ker je slišala vpitje svojega moža. V roki je držala veliko lesen« kuhalnico. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala. »Kaj se je primerilo?« J »Jutri ne bom prišel,« je odgovoril Giovanni. »Zgini!« jc rjovel Lotti. »Ven, ti si blazen, ti si ob pamet!« »Kaj je?« je vprašala njegova žena zbegano. »Njegova mati se mu je prikazala v sanjah,« je s težavo izdavil Lotti. Ne da bi po-hitel, je Giovanni odprl vrata in smehljaje odšel v nočno temo. Uro pozne j eje to vedelo vse mesto. Možje so se prerivali v majhni pivnici, kjer je stari Lotti vsakemu novodo-slemu gostu znova pripovedoval zgodbo. »Preden ima osla, si kupuje sedlo...« Celo mesto se je smejalo. Končno jc vso stvar izvedela tudi Anita. Anita — velika in vitka, z globoko temnimi lasmi in z zelenimi očmi, ki so se zmračile, ko so slišale zgodbo o Giovanniju, Anita — Giovannijeva nevesta. Vedela je, kje ga mora iskati. Našla je Giovamnija zlek-njenega pod košatim drevesom s travno biljko med zobmi. »Giovanni, Giovanni,« je zaklicala razburjeno in se vrgla poleg njega v travo. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) 8 t£jUliiittf£lll SREDA, 27. JULIJA 19M r Zadnje veMi DOMA. .. Beograd, 2G. julija. — Jugoslovanska novinarska delegacija je odpotovala sinoči v Aleksandri jo, kjer se bo udeležila proslav o'b obletnici revolucionarnih sprememb v Egiptu. Naša novinarska delegacija se mudi v Združeni arabski republiki na 14-dnev-nem obisku. Beograd, 26. julija. — V Jugoslavijo bo prispel 27. julija indonezijski minister za izgradnjo in industrijo. Med 7-dnevnim obiskom bo minister proučil z jugoslovanskimi gospodarskimi voditelji 1 bleme gospodarskega so-c . iovanja med Jugoslavijo in Indonezijo. 29. julija se bo priključil indonezijski državni delegaciji, ki jo bo vodil premier Džuanda. IN PO SVETU .. . Nevv York, 26. julija. Predsednik kongoške vlade Patri-ce Lumumba je izjavil, da je prispel v Nevv York zato, da bi se z generalnim sekretarjem Hammerskjoldom pogovarjal o odstranitvi belgijskih sil iz Konga. »Prepričan sem, da je generalni sekretar razumel, da je potreben odhod belgijskih sil iz Konga in mi dal zagotovilo, da ne bo var-čeval sil za to,« je izjavil Lumumba. Premier Lumumba se je že dvakrat sestal z Hammerskjoldom, ponovno pa se bosta pogovarjala danes. Kon- goški premier ima v načrtu tudi sestanek z ameriškim predsednikom Eisenho\verjem v VVashingtonu. Po razgovorih v ZDA in s stiki v Kanadi namerava Lumumba odpotovati v Bruselj, kjer se bo raz-govarjal - belgijskimi zastopniki nato pa se bo vrnil v Leopoldville. Nevv York, 26. julija. Generalni sekretar organizacije Združenih narodov Dagg Hammerskjold bo drevi odpotoval v Bruselj, nato pa bo po 6-urnem bivanju v Belgiji, kjer se bo pogovarjal s člani belgijske vlade odpotoval naprej v Leopoldville, tam se bo 5. avgusta ponovno sestal s premierom Lumum-bo. TELESNA KULTURA Republiško prvenstvo v waterpoIu Triglav že prvak V Celju je bil v nedeljo končan I. del republiškega prvenstva v \vaterpolu. Sodelovalo je 5 najboljših slovenskih moštev: Ljubljana, Ilirija, Neptun, Celuloza in Triglav. Kranjčani so bili tudi tokrat najboljši in vodijo po tem delu prvenstva s 4 točkami naskoka. Pokazali so najzrelejšo igro in imajo najbolj izenačeno ekipo tako, da so bili za razred boljši cd ostalih nasprotnikov, ki pa so bili med seboj precej izenačeni. Prvenstvo je pokazalo, da vvaterpclo v Slo- TE DNI PO SVETU PLODNI RAZGOVORI V NEVV YORKU Predsednik kongoške vlade se je v nedeljo dve uri razgovarjal z generalnim sekretarjem OZN Hammerskjoldom in je potem izjavil, da so se razgovori nanašali na splošni položaj v Kongu in da so bili zelo plodni. Premier Konga se je s Hamarskjol-dom sestal še v ponedeljek in včeraj. V Kongu je zdaj že 7500 pripadnikov sil OZN, računajo pa, da bo tjakaj prispelo še okoli 1500 tunizijskih vojakov. Razen tega bodo v Kongo v kratkem prispele tudi skupine pilotov iz Švedske, Norveške, Brazilije, Argentine in Jugoslavije. Poveljnik mednarodnih sil v Kongu je dal tudi izjavo za britanski »Daily Mail«, kjer je povedal, da se morajo vse belgijske čete umakniti iz Konga posebno pa še iz Katange. V belgijskem zunanjem ministrstvu so v ponedeljek sporočili, da bo generalni tajnik OZN Hammarskjold danes prispel v Bruselj, kjer se bo razgovarjal s člani belgijske vlade o položaju v Kongu. Takoj po teh razgovorih bo Hammarskjold odpotoval v Leopoldville, glavno mesto republike Kongo. Iz Konga pa bo nadaljeval pot še v Južnoafriško unijo, da bi razgovarjal o rasistični politiki, ki jo izvaja vlada te države. HUDE MEDSEBOJNE OBTOŽBE Varnostni svet je v ponedeljek začel razpravljati o sovjetskih obtožbah zaradi kršitve sovjetskega zračnega prostora po ameriških letalih. Prvi je govoril ameriški predstavnik Cabot Lodge, ki je zavrnil sovjetske obtožbe, da je 1. julija sestreljeno letalo »RB-47« kršilo sovjetski prostor. Ameriški predlog predvideva tudi ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi proučila stvar z letalom »RB-47«. Ce pa ne bodo dosegli soglasja o ustanovitvi preiskovalne komisije, potem naj bi po ameriškem predlogu predložili to vprašanje mednarodnemu sodišču pravice. PRED TEMELJITO REORGANIZACIJO Kakor kaže bodo že dolgo napovedane spremembe v sestavi britanske vlade mnogo večje in pomembnejše, kot so skraja mislili. Po vsem sedeč bo prišlo do sprememb na skoraj vseh ključnih pc-ložajih vlade. Sporočilo ministrskega predsednika Mac-millana pričakujejo sredi tega tedna. ZAČETEK KONFERENCE O NJASI V Londonu se je v ponedeljek popoldne začela konferenca o ustavnih reformah v britanski centralno-afriški koloniji Njasi, ki je zdaj v federaciji s Severno in Južno Rodezijo. Delegacijo Njase vodi predsednik kongresne stranke »Malavi« dr. Hastings Banda, ki so ga šele pred nekaj meseci izpustili iz ječe. Ne da bi bil obsojen je v ječi prebil več kot leto dni. Obtožili so ga bili, da je pripravljal vstajo in pokol belih priseljencev. 113 LET NEODVISNOSTI Republika Liberija je včeraj proslavila obletnico svoje neodvisnosti. Ta dežela, najstarejša samostojna država v Afriki za Etiopijo, že celih 113 let praznuje 26. julij, dan, ko je postala svobodna država. Predsednik FLRJ Josip Broz-Tito je ob tej priložnosti poslal predsedniku Liberije VVilliamu V. S. Tubmanu svoje čestitke. Šahovski brzoturnir na Pokljuki Šahovsko društvo Jesenice priredi v nedeljo, 31. julija ob 9.30 uri, v Šport hotelu na Pokljuki šahovski brzoturnir — memorial »Joža Gregorčiča«, v spomin na turnir, ki je bil pred JESENIŠKI ŠPORTNIKI ZA OBČINSKI PRAZNIK V okviru prireditev v počastitev občinskega praznika so organizirali na Jesenicah številne športne prireditve na vsem področju občine. Tekmovanja se bodo vrstila ves teden, zaključili pa jih bodo v petek zvečer s telovadno akademijo, na kateri bodo objavili rezultate. V ponedeljek se je pomerilo pod Mežak-1 jo 8 odbojkarskih vrst. Zmagala je Žirovnica pred Savo, Ja-vornikom. Plavžem in drugimi. VELIKO PRESENEČENJE Kropa — Sindikalna podružnica Plamen v Kropi je v počastitev Dneva vstaje organizirala odbojkarsko tekmo med reprezentancama Plamen in UKO, obe iz Krope. Kljub hudemu nasprotniku — saj UKO nastopa v republiški ligi — je moštvo Plamena premagalo- UKO s 3 : 1. Občinstvo je bilo zelo presenečeno in upa, da bo moštvo UKO sprejelo povabilo moštva Plamen za povratno tekmo in tako popravilo velik poraz. NOVO KOPALIŠČE NA JESENICAH V petek ali najpozneje v soboto 28 leti v Pokljuški luknji. Razen znanih šahistov iz Kranja, Ljubljane in Jesenic so tedaj nastopili tudi narodni heroj Jože Gregorčič, prvoberec Jože Šiška ter sekretar Šahovske zveze Slovenije Ernest Kapus. Spominski turnir je bil doslej odigran že šestkrat pod imenom turnir »Osvoboditve«, lani pa so ga preimenovali v memorial »Joža Gregorčiča«. Udeležba je bila vedno zelo številna, saj je vsakokrat nastopilo več kot 100 šahistov. Letos kaže, da bo turnir eden najmočnejših po številu, manjkalo pa ne bo tudi kvalitete, saj bodo nastopili skoro vsi najboljši šahisti Slovenije s prvakom mojstrom Brunom Parmo na čelu. zz veniji ne napreduje, saj so Ljubljančani nazadovali in se priključili Slabši skupini. Tudi Celjani niso -grah bolje kot na dosedanjih prvenstvih. Edino presenečenje je mlada ekipa Celuloze iz Krškega, ki je novinec na prvenstvu že zasedla 3. mesto z enakim številom točk kot Ljubljana. Prvič v zgodovini slovenskih prvenstev v waterpolu se je tekmovanje končalo brez protestov in negodovanj. Sodili so dobre- — Trefalt Franek iz Kranja, Piber z Bleda in zvezni trener Lovro Stakula iz Dubrovnika. Triglav jc nastopal v naslednii postavi: Brinovec S., Čolnar 3, Brandner. Kcšnik, Chvatal 2, Kccmur 14, Veličkovič 4, Petrič 3 in dosegli naslednje rezultate: Triglav : Neptun 4:2 (3:0) Kranjčani so takoj v začetku dosegli tri gole in brez težav zmagali, čeprav niso igrali najbolje. Celjani so ves čas bolj branili ir. dosegli en gc-1 z igralcem več. Triglav : Ljubljana 8:2 (4:1) Triglav je zavedil v prvi minuti, nakar so Ljubljančani z igralcem več izenačili. Po tem golu so Kranjčani uredili svoje vrste in si že v prvem polčasu zagotovili zmago. Igrali so mnogo bolje kot v prvi tekmi. Drugi gol so nasprotniki dosegli tik pred koncem iz četverca. To je bil najtežji poraz Ljubljane na slovenskih prvenstvih nasploh. : Triglav : Celuloza 5:3 (2:2) Zaradi nepazljivosti Triglava- nov so mladi igralci iz Krškeg« zavodih v drugi minuti z 2:0, nakar so Kranjčani v istem času izenačili. V drugem polčasu se je Celulc-za večji del tekme branila, saj so bili igralci zadovoljni z rezultatom. Tretji gol r* Triglav dobil z igralcem manj-Triglav : Ilirija 9:1 (5:0) V tej tekmi so Kranjčani za-igrali najlepše. Ilirija se je vso tekmo branila z »bunker« sistemom na katerega pa je bil a2' sprotnik pripravljen in ga z lahkoto prebijal. Če bi igrali Tri-glavani tudi na prejšnjih tekmah tako, bi z vsemi moštvi doseg" podc-bne rezultate. Ostali rezultati: Ljubljana : Ce* luloza 8:4, Ljubljana : Neotun 3:4, Ljubljana : Ilirija 4:3, Celuloza : Neptun 6:5, Celuloza rija 5:3, Neptun : Ilirija 6:9. Lestvica: Triglav 4 4 0 0 26:8 Ljubljana 4 2 0 2 17:19 Culoloza 4 2 0 2 18:21 Neptun 4 10 3 19:22 Ilirija 4 10 3 16:24 Naskok Triglava za 4 točke zagotavlja Kranjčanom prvo mesto tudi v drugem delu tekmovanja ki bo v začetku septembra v Krškem. Prvi dve moštvi s teg« uvrstil' II-te* D> prvenstva pa se bosta na kvalifikacijski turnir za zvezno ligo. Prva 4 moštva s ga turnirja pa se bedo uvrsti v zvezno ligo. Kranjčani tokrat največje možnosti, končno dosežejo svoj cilj- Drago Petric imajo da Pred VII. mednarodnimi gorskimi dirkami na Ljubelju Prackner ponovno na startu Številne prijave Iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Belgije, Frarcl;e, Finske. Nizozemske, Velike Britanije, Italije, Švice in Rodezije Letošnja osma repriza ljubeljskih dirk kaže, da bo zasenčila vse dosedanje podobne prireditve, saj so se prijavili že številni tuji tekmovalci iz Avstrije, Zahodne Nemčije. Belgije, Francije, Italije, Velike Britanije, nimivost ljubeljskih dirk spet lanski rekorder Alfred Pruck-ner. Verjetno bo ta tekmovalec tudi letos rekord — 4:37 — še izboljšal za nekaj sekund. Morda bo dirkal z njim tudi letošnji zmagovalec iz Opatije Ro- bodo na Jesenicah odprli novo- Svice in Nizozemske, 0d koder dezijec Jan Fraser. Med priko- zgrajeno kopališče z olimpijskim bazenom. Ker je v minulem tednu vreme motilo pri urejaniu prostora okrog tega objekta, je občinski odbor SZDL pozval mladino k prostovoljnemu delu. Prva brigada je takoj v ponedeljek pričela z delom, temu zgledu pa bodo sledili še ostali prostovoljci z Jesenic. LJUDJE IN DOGO D Ki Boi za Belo hišo Amerika je pred predsedniškimi volitvami. Tokrat odločil-nejšimi kot pred štirimi leti, kajti dosedanji predsednik Ei-senhovver po ameriški Ustavi ne more znova — torej tretjič — kandirati za poglavarja Bele hiše. Zategadelj je volilna kampanja še hrupnejša in ostrejša kot sicer. Vprašanje je: ali bodo republikanci tudi brez Eisen-howerja obdržali državno krmilo, ali jim ga bodo tokrat odvzeli demokrati, ki so v tej kampanji začeli razvijati veliko dinamičnej.ši program za »vračanje starega ugleda Združenim državam«, ki so ga baje republikanci zapravili. Petsto televizijskih postaj in še dosti več radijskih oddajnikov pošilja vsak večer širom ZDA pozive volivcem, naj volijo tega ali onega kandidata. Najemajo filmske zvezdnike, da se pred kamerami in mikrofoni opredeljujejo za eno ali drugo stranko. Voditelje strank vsak večer bole roke, ker morajo »prisrčno« stiskali desnico mnogim volivcem, da bi s tem dokazali svojo povezanost t ljudstvom. V tem bučnem prepletanju mnenj in strasti — kar oni imenujejo demokracijo — obirajo drug drugega do kosti, oživljajo stare »afere«, javne in privatne, vlečejo spet na dan mrtvega Chessmana atd., itd. Volilna kampanja je v času, ki ni ravno najprikladnejši za republikansko administracijo. -Prav v zadnjen? času je ameriška diplomacija doživela več težkih trenutkov od pariškega brodoloma, ko se je kompromitirala z vohunskim letalom U-2, do odpovedi predsednikovega potovanja na Japonsko in do odkritega zoperstavljanja uradni politiki kar v lastni hiši, pred nosom — na Kubi. Vsi ti dogodki so potrdili, da nekaj v uradni ameriški zunanji politiki ni v redu. Ta politika pokojnega Dullesa spričo spremenjenih razmer v svetu ni več možna. Režimi, ki so jo vztrajno zagovarjali, so si polomili zobe. Sing Man Ri je moral neprostovoljno na Havaje, Bavar in Mendc-res pa v zapor. Politika osvajanja nima več realne osnove. Zato bo konvencija republikanske stranke, ki je začela ta ponedeljek v Chicagu verjetno zelo zanimiva. Zanimiva ne zaradi boja za kandidatsko mesto, ki je verjetno že oddano sedanjemu podpredsedniku Ni-xonu, marveč po iskanju novega, predvsem zunanjepolitičnega programa stra ike, I katerim bo v predvolilnem boju vsaj malo opravičila zadnje neuspehe in vlila volivcem, ki so telo zaprepaščeni in brezglavi, novo vero v moč in sposoonost strankine administracij;'. Kolikor so republikanci tokrat v zadregi, so demokrati na boljšem. S len seveda še ni rečeno, da imajo oni vse šanse na volitvah, kajti prerok ne more biti nikdar nihče, še posebej pa pri mentaliteti ameriških volivcev. Pred nekako 14 dnevi je bila v Los Angelcsu konvencija de- mokratske stranke. V programu, ki so ga sprejeli sicer demokrati, nc povedo kdo ve kaj novega. Dejstvvo pa, da je bil z veliko večino — 845 od celotnih 1521 glasov — izvoljen za demokratskega kandidata John Kcnncdv, da namerava stranka ubrati mnogo dinamičnejšo politiko, predvsem zunanjo, kot so jo ubirali republikanci. Tako Kennedy kot podpredsedniški kandidat Johnson — 51-lctni vodja demokratske opozicije v senatu — se zavzemata za popuščanje napetosti v svetu, s čemer si očitno sedanja administracija ne bila preveč glave, kar pa je, naj bo tako ali drugače, končno vendarle tudi želja vsakega povprečnega Amerikanca. Spričo nekaterih prednosti demokratov, je republikanski lahor zajel majhen preplah. — Nekateri resno premišljajo, če bo Nixon — ki je soodgovoren za početje sedanje administracij — dovolj močan partner Kennedvju. Nepričakovano se je pojavil kot novi možni republikanski kandidat Nelson Rockfeller — mladi in bogati »Rorki«, ki pa verjetno Nixona ne bo vrgel s prestola, po svoje pa le ilustrira stanje v repu-I likanskem taboru pre.l odločilnim spopadom. Ker do volitev ni več daleč, bi po vsaj približni osvetlitvi ■tanj* v obeh taborih res ne kazalo na dolgo napovedovati Uftpeh temu in pronad druste-mu. Kdo bo zmagal, bodo pokazale volitve. prihajata sicer manj znana tekmovalca Sons Martinus in Sijak Oosterban ki bosta nastopile v kategoriji do 350 cem na novih »Nortonih«. Finska se nam bo tokrat prvič predstav ila z zna-nima tekmovalcema Nurmijem in Kaparinenom. Razen tega so prireditelju sporočili svojo udeležbo še nekateri znani tekmovalci, med njimi Erich Wunsche, Magnus Manfred - oba iz Avstrije, ki bosta vozila v kategoriji do 125 cem. V kategoriji do 175 cem trenutno še ni končnih prijav, medtem ko so za nastop v kategoriji motorjev do 250 cem prijavljeni že Kurt Guiter in Andrcas Klaus iz Avstrije. Prav gotovo bo letošnja posebna za- ličarji naj omenimo švicarsk. par Remund Kurt - Miiller Ruedi, neločljivo zasedbo zakoncev Pongrazt-VVintersberger iz Avstrije in zahodnonemške-ga gosta Butscherja s sovoza-čem. Dosedanjo startno listo, ki bo končna neposredno Pr startom, zaključujejo še tekTn:j valci z nastopom v kateg0^ avtomobilov: Anglež Roy J°h son z »Juniorjem«, Peter Pa son iz Nove Zelandije, SVJC Beer na »Porscheju« in Sen prav tako iz Avstrije itd. . Letos bodo tekmovalci vozili za »Nagrado Ljubelj ' hkrati pa bo to že druga on za državno prvenstvo, kjer o° merili svoje moči tudi naši boljši tekmovalci z Leon Pintarjem na čelu. V nedeljo za Češko kočo SMUČARJI SPET NA STARTU PREDAVANJA ZA ČLANE AMD Podnart - AMD Podnart bo le v tem mesecu organiziralo več predavanj za svoje člane in ostale koristnike cest z naslovom »Na cesti nisi sam.« Predavanja bodo spremljana s poučnimi filmi. Pred nedavnim so zaključili tečaj za .šoferje — amaterje, ki ga je posečalo 35 članov društva. V času tečaja so imeli tudi več predavanj za pionirje v pionirskih AMD krožkih. Najboljši slovenski smučarji ter nekaj gostov iz Avstrije se bodo v nedeljo spet zbrali na smučiščih pri Češki koči. Triglav iz Kranja prireja ta dan tradicionalni meddruštveni slalom za prehodni pokal Občinskega ljudskega odbora Kranj v počastitev občinskega praznika. V tej konkurenci je lani pri članih zmagal Jeseničan Klinar, mod mladinci je bil najhitrejši Jezerjan Frantar, najboljša članica pa je bila Rutar-Jeva iz Kranja. Prehodni pokal za najboljšo ekipo v kateri nastopajo trije člani, dva mladinca terena članica je presenetljivo osvojila druga vrsta Triglava. Tudj letos se obeta zanim'^ tekmovanje s hudo konkurent ' saj so povabili elito jugosl°va sk;h smučarjev, razen nji*1 p še nekaj Avstrijcev iz BeUaKsJ ki so že večkrat dokazali, d« enakovredni našim najbolji Snežne razmere za Češko čo so tokrat še posebno ug^ ' ker je na debelo plast staf^ snega padlo pred dnevi 15 novega snega. s Osmič za „Pakal Kranja" Namiznc-teni iki klub ^fZf priredi vsako leto ob kranj**, občinskem prazniku kval ite turnir z mednarodno u-ček turnirja bo v t< rek P''P°'