1 Kopajte VOJNE BONDEt Najstarejil tlovemki dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem lista so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. Kupujte VOJNE BONDEI The Oldeft Slovene Daily In Ohio Be»t Advertising Medium VOL. XXVIII.—LETO XXVIIL CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) JANUARY 18, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 15 Rusi zavzeli Varšavo in Krakov, hrumijo dalje tNGLE2l SO naleteli na liUT WPOR Ofenziva severno od A^achena se ustavlja; Awerikanci pritiskajo na St. Vith Senator Wheeler pravi, da je za federacijo j evropskih narodov; hujskanje proti Rusiji 17- januarja. — Dru-fitska armada je danes po napredovanju 1000 sežnjev se-^^^0 od Aachena zavzela vas P& je naletela , jut odpor nemških čet,' ki %ov ^ večje število tan- LoJi- v snegu in gosti P gli Se nadaljuje. j^o / koncu fronte pa 1 ^Grikanci vztrajno udarja-X gp, umikajoče se nemške sile r(hi n sedaj od vseh stra- ki je ti! ^ komunikacijski center, ho ^'^Gnske prihke so skraj-^'tnno-i vsled česar se ni akti^ "^^^Sniti v zrak niti ena ip enota ameriške zrač-iposoK letala, ki so bila la if ^ stopiti v akcijo z baz , v aKcijo z oaz ,50 K^lT.ntu, je bila grupa L j: S- f j('®'iiška konferenca ^ ^0 S+. Clair Ave. januarja se je 'f%lv)i - . na letna konferenca jega Slovenskega narod-j« -a- 0 bilo ^ isti večer. Podana direktorjev ka-^Jka p ^^nančno poročilo taj-V^iva t) 80 bila zadovo- Jo 2 j® vzelo poro. r sedai S "" naznanje, da )C'ačal vp. narodni dom 1 prišel 5°.^ ni strahu, da 5"Hikokra! kot se je to P''®J govorilo. °PnicP rt ^ zastopniki in za-idari $i sklenili, da se takni"' za staro domovino pomoč, in da se poš-I /*juieir. ®ašim borcem, ki se ^IPhSk^t^^ohoaini fmdiza .1 doincnrine. pla, iti • ' doba je po- i5>l N. izvoljeni so: Jan-i^zinus John' Tavčar, rtfšnik Charles Ver- Koman, Frank K Za Tekauc in namest-' f je y;,^^torje, katerih me-TMkr in ° izpraznjeno. Frank ' ."^Strumbelj. WASHINGTON.—s ena tor Burton K. Wheeler iz Montane, zagrizeni demokratski izolacijo-I nist in nasprotnik Rooseveltove I .administracije, je preko noči postal velik zagovornik federacije evropskih narodov, ki mu služi kot sredstvo za netenje sovraštva proti Rusiji. Pred par dnevi je imel govor, v katerem je izjavil, da bo vsa Evropa prišla pod vpliv Rusije, ako Zedinjene države odločno ne nastopijo proti "politiki sile." Rekel je, da bi Zedinjene države morale takoj zahtevati, da se formira mednarodni svet, ki bo odločal o vseh mejnih in drugih mednarodnih političnih vprašanjih. Wheeler je izjavil, da ako se bo organizirala federacija evropskih narodov, bo Evropa na- j dalje razkosana na 20 ali več po- j sameznih narodov, katere bo do-minirala Rusija, ali pa bo razcepljena med ruskim in britskim vplivom. Montanski izolacijonist je rekel, da je prepričan, da je upo-stavitev svobodnih vlad v državah, katere je pohodila nacijska Nemčija, postala sekundaren cilj za Anglijo, kar se Rusije ti- če, pa da takega namena sploh ni nikdar imela. "Mi moramo sedaj odločno povedati," je rekel Wheeler, "da ne bomo pustili, da bi osvobojeni narodi Evrope prišli pod demokratično vlado Stalinovega tipa, prav kakor ne maramo, da bi se izvršila restoracija Hitlerjeve tiranije." * Hart je postal naslednik Diesa WASHINGTON. — Noyi kongresni odsek za preiskovanje neameriških aktivnosti, ki je bil iznova poklican v življenje s parlamentarnim trikom reakci-jonarnega demokratskega kon-gresnika Rankina iz Mississippi, je izvolil za predsednika kon-gresnika Edwarda J. Harta iz New Jersey. Rankin je tudi postal član odseka skupno s tremi drugimi demokrati, dočim imajo republikanci v odseku tri zastopnike. To je odsek, kateremu je nekoč predsedoval Martin Dies iz Texasa, ki lani ni kandidiral, ker se je bal, da ga bodo volilci njegovega okrožja porazili. Razširila se je govorica, da bodo člani odseka imenovali Diesa za legalnega svetovalca , odseka, ampak člani odseka so to zanikali. Načrt za konskriptijo delovne moči sestavljen WASHINGTON, 17. januarja. — Konsresnik An-I drew ff. May, je nocoj izjavil, da bo jutri zakonski načrt za konskripcijo delovne moči pred vojaškim I odsekom poslanske zborni-I ce dovršen, nakar ix) takoj j -predložen kongresu. May je podal to izjavo po i prejemu pisma od predsed-, n i k a Koosevelta^ v kate-i rem je priporočal, da kon-I gres brez odlašanja podvza-I me. korake, da bo imela i vlada moč, vse moške, ki ! spadajo v razred 1—F, bodisi rekrutirati za vojno delo. LUBLINSKA VLADA BO ZAGOTOVILA VRNITEV TEŠINA ČEHOM LONDON, 17. januarja.'— Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da bo provizorična .poljska vlada v Lublinu v bližnji bodočnosti dala češkoslovaški vladi v Londonu zagotovilo, da bo bogato premogovno okrožje v Te-šinu vrnjeno Češkoslovaški. Poljska, kakor znano, je iztrgala Tešin, ko sta Chamberlain in Daladier leta 1938 v Mo-nakovu prodala Češkoslovaško Hitlerju. KRATKE VESTI r'^ferenci • 1 A Znani i> . predsedoval do-Stokel, podpred-1 ,Pel . Pa bila Mrs. Cecilia i \e\ je Vodii J^ebevec. Zapis- j u Gorahe. I izredna ^.^'^"arja se je vr-RAP'^kdi^/^^ in novo P® konw! na kateri plO^fko 3^ '^iral sledeči odbor: Cent predsednik; r Tavč«r; podpredsednik; a ^lagain . Leo Kush- e odboJ in pri- m A. ^ • John Pollock, _i«phonv rp Anton Zupan, »f MH; Mrs. Josia za- AY#^l68 Ve^'-ski odbor: Prp-' ^®nik, Andrei To. 'cic 14 OSEB ZGORELO V POŽARU HOTELA CHICAGO. — Danes ponoči je v hotelu "General Clark" nar stal ogenj, v katerem je izgubilo življenje 14 oseb, mnogo pa jih je dobilo težke opekline. ARGENTINSKI ZUNANJI MINISTER JE ODSTOPIL BUENOS AIRES, 17. januarja. — Gen. Orlando Peluffo, argentinski zunanji minister, je položil resignacijo, ki je sledila potem ko je pan-ameriška zveza odklonila prošnjo Argentine, da se jo zasliši glede njene zunanje politike. (Zed. države, kakor znano, so že pred meseci prelomile diplomatske odnošaje z Argentino.) KRAJ IN CAS KONFERENCE TROJICE ' JE DOLOČEN LONDON, 17. januarja. — Tu je bilo danes poročano, da je kraj in čas konference, na kateri se zopet sestanejo Roosevelt, Stalin in Churchill že določen. Informirani krogi pravijo, da se bo konferenca vršila proti koncu januarja nekje na Bližnjem vzhodu. KAPITALIZEM V EVROPI ' JE NA PRAGU SMRTI CLEVELAND. — Dr. Gordon A. Sisco, eksekutivni tajnik združenih cerkva v Kanadi, je včeraj na verski konferenci za pravičen in trajen mir izjavil, da je kapitalizem v Evropi, Veliki Britaniji in Kanadi, na pragu smrti, nakar je dostavil, da kar ga navdaja s skrbjo, je, da-li se bodo Zed. države pridružile narodom, ki so odločeni, da zgradijo nov red na svetu. KAZNOVANJE VOJNIH ZLOCINCEV V ROMUNIJI BUKAREŠTA.^— (ONA). — Romunsko ministrstvo za pravosodje je včeraj objavilo načrt za zakon glede kaznovanja vojnih zločincev. Glasom tega zakona bodo smatrani tudi oni, ki so krivi preganjanja Židov, da so vojni zločinci. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Walsenburg, Colo. Pri delu v premogovniku je bil 8. januarja ubit Frank L. Tomšič, član gl. porotnega odbora Ameriške bratske zveze, v kateri urad je od lil •osnik, Andrej Te- in & Vinko Kle- rank Virant; pro- svetni odbor: Joseph Skuk, Erazmus Gorshe, Anthony Za-krajšek. Frank Oglar, Frank Pluth, Felix Str umbel j, Charles Koman. Direktorske seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v dvorani št. 4,.staro poslopje. Frank L. Tomšič bil izvoljen na zadnji redni konvenciji in je nastopil svoj termin 1. januarja 1945. Pokojnik je bil doma iz Knežaka pri Postojni na Notranjskem, star 45 let, ter zapušča soprogo in več otrok. Chicago, 111. — V predmestju Lyons je umrl radi srčne kapi Martin Mlekuš, star 65 let član SNPJ in doma od Bovca na Pri-piorskem. Zapušča ženo, tri hčere in sina pri vojakih. Naši fantje-vojaki Na dopust za 30 dni je prišel Carpenter's Mate 3/c Harry Jack Vehar, sin Mr. in Mrs. i Anton Vehar, 820 E. 22^ St.! Pri mornarici se nahaja 3 in pol I leta, preko morja v južno-za-padnem Pacifiku pa se je nahajal tri leta. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Njegova dva brata se tudi nahajata v oboroženi sili, in sicer Pfc. Victor Vehar je dodeljen inženirjem v Angliji, John Vehar, Fireman 1/c pa je z mornarico v Pacifiku. Mr. in Mrs. Vehar sta bila pred nekaj leti oskrbnika Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Fred W. Thomas umrl V starosti 69 let je včeraj nenadoma umrl Fred W. Thomas, ki je bil skozi 18 let klerk mestne zbornice, ko so bili republikanci na krmilu pri mestni vladi. V zvezi z znanim zemljiškim škandalom leta 1929 je bil na zatožni klopi, ampak porota ga je oprostila. Bil je desna roka pokojnega republikanskega bossa Maurice Maschke-ja. Rudija poskrbi, da Hitler ne uide svoji kazni LONDON, 17. januarja. — Medtem ko v Angliji narašča vznemirjenost, ker je zavezniška komisija za vojne zločince menda opustila načrt, da se Hitlerja, Mussolinija in druge na-cijske in fašistične voditelje posadi na zatožno klop radi vojnih zločinov, pa je radio v Moskvi naznanil, kar se tiče Rusije, bo sama skrbela, da Hitler in njegova kompanija ne bodo ušli zasluženi kazni. Moskovski radio citira članek Ilje Ehrenburga v "Pravdi", v katerem je izjavil: "Mi sami bomo sodili naše mučitelje in tega posla ne bomo izročili nikomur. Naša prva misel, ko vstanemo zjutraj, je Berlin, in z isto mislijo se vle-žomo k počitku." Dva člana komisije sta odstopila Da je pri omenjeni komisiji, v kateri Rusija ni zastopana, nekaj narobe, je razvidno iz dejstva, da sta dva njena člana odstopila. To sta Sir Cecil Hurst, ki je bil predsednik komisije, v kateri .je zastopal Britanijo, in norveški poslanik E-rik Colban. Sir Cecil je za vzrok navedel slabo zdravje, dočim je Colban rekel, da so ga do koraka dovedli drugi "nujni posli." Mesto odstoplega Sir Cecila je zavzel sodnik William Finley, odličen britski jurist* kar je nekoliko pomirilo angleško javnost. Ostra kritika britskega časopisa List "London Star" je objavil v tej zvezi jako oster članek, v katerem zahteva, da se ne dopusti "nikakega legalističnega slepomišenja v tej zadevi", potem pa izjavlja: "Ako je kaka stvar, o kateri smo na jasnem, da se borimo zanjo, tedaj je to gotovo to, da poskrbimo, da bodo mučitelji Evrope in Azije odgovarjali za svoje zločine. Glede tega je vsak kompromis nemogoč." Vsa znamenja kažejo, da bo celotna zadeva glede vojnih zločincev prišla v debato v britski poslanski zbornici. NEMCI NA DIVJEM BEGU NA 250 MILJ DOLGI FRONTI; RUSI iS MILJ iz NEMŠKE SLEZIJE Rdeča vojska je po zavzetju Varšave udarila 25 milj dalje proti zapadu. Novi sovjetski supertanki v akciji ženska napadena PoUcija išče tri moške, ki so prisilili neko 21-letno žensko, ko se je pozno zvečer vračala domov z dela, v avtomobil, potem pa jo odpeljali na neki samoten prostor in jo kriminalno napadli. Iz avtomobila so jo spustili na E. 136 St. in Glendale, kjer jo je našla policija in odpeljala v St. Luke's bolnišnico. Nadaljne mestne novice boste našli na 2. strani današnje izdaje. Nov grob FRANCES SEVER Po dolgi in mučni bolezni je preminila v sredo zjutraj Frances. Sever, rojena Blatnik, stara 64 let. Doma je bila iz Zver-če vasi, fara Hinje, odkoder je prišla v Ameriko pred 50. leti. Bila je članica društva Slava št. 173 S. N. P. J., podr. št. 15 S. Ž. Z. in društva sv. Rešnjega Telesa. Zapušča sinove: John, George, Frank, Pvt. Joseph, Sgt. Rudolph v Franciji in Andrew, ter hčere: Mary, poročeno Ulle, Frances, Sophie in A-malijo, vnuke in brata Wencel Blatnik. Pogreb se bo vršil v soboto ob 11:15 uri zjutraj iz hiše žalosti 3701 E. 77 St., pod vodstvom Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, ter v cerkev sv. Lovrenca ob 11:45 uri in nato na Calvary pokopališče.. LONDON, četrtek, 18. januarja. — Včeraj je marša) Stalin v Moskvi zmagoslavno naznanil zavzetje Varšave, potem ko je bil padec poljske prestolice naznanjen v Lublinu, kjer je sedež provizorične poljske vlade. Par ur po padcu Varšave pa je bilo v Lublinu tudi naznanjeno, da je Rdeča vojska zavzela Krakov, veliko poljsko mesto v Galiciji. V Moskvi padec Kiakova še ni bil uradno naznanjen. Medtem pa ruska zimska ofenziva hrumi dalje s skoro neverjetno silo, kajti zadnja poročila iz Moskve javljajo, da je Rdeča vojska po zavzetju Varšave takoj udarila naprej in prodrla 25 milj dalje proti zapadu, kjer stoji sedaj samo 260 milj od Berlina. Naciji na divjem begu iz Poljske Nemci se nahajajo na vsej 250 milj dolgi poljski fronti na divjem begu. Zadnja poročila iz Moskve pa pravijo, da nemške armade na Poljskem niso samo na begu, temveč da jih Rusi dobesedno trgajo na drobne kose. Mogočne ruske armade, ki štejejo dva milijona mož ali celo več, so v tej ofenzivi prvič poslale v boj nove težke supertanke "Stalin," in hrumijo proti zapadu po poti, ki vodi naravnost proti Berlinu, medtem ko nemška komanda v paniki hiti pošiljati rezerve proti vzhodu. Nemci priznavajo, da je položaj brezupen Snoči je glavni nemški vojaški komentator Martin Hallensleben na berlinskem radiju mrko priznal, da bi bil vsak nemški poizkus, da bi se Ruse ustavilo s fron-talnimi protinapadu zaman, ter izjavil, da morajo Nemci skrbno čuvati svoje rezerve, da bodo v stanu podvzeti protikorake, kadar bo kriza prikipela na višek. "Kar se sedaj dogaja na vzhodni fronti, je brez primere v vsej zgodovini vojskovanja," je izjavil nemški komentator. "Tako na tej fronti, kakor tudi to, kar se je zgodilo v Luzonu na Filipinskih otokih, je prineslo vojno v štadij, ki se ga ne more imenovati drugače kot odločilnim." Varšava je popolnoma razdejana Radio iz Lublina je snoči poročal, da je Varšava slika popolnega razdejanja, in je v vsem mestu, ki je nekoč štelo milijon in pol prebivalcev, težko najti hišo, ki bi ne bila poškodovana. V srcu poljske prestolice se sploh ni našlo civilnih prebivalcev. Padec Varšave je bil v Moskvi naznanjen z izstrelitvijo topovskih salv in raket, in po javnem zvočnem sistemu sta se igrali širom Moskve ruska in poljska narodna himna. Na ulicah se je zbralo na tisoče ljudi, ki so proslavljali veliko zmago. Varšava je padla pod udarci prve beloruske armade, katera je udarila na mesto od treh strani. Rusom je pomagala tudi poljska armada, ki je bila organizirana v Rusiji. * Medtem ko je prva beloruska armada po zavzetju Varšave udarila napi e j in savzela železniško postajo Zy-rardow, ki leži 25 milj južnozapadno od mesta, so druge sovjetske sile v juži)i Poljski včeraj v navalu proti nemški Šleziji zavzele čestohovo in stoje sedaj samo še 15 milj od nemške meje. PRESTALA OPERACIJO Nagloma je zbolela na slepiču Mrs. Albert J. Stupar, stanujoča na 46 Gordon Dr^ Wil-loughby, O. Prepeljana je bila v Glenville bolnišnico, kjer je srečno prestala operacijo. Želimo ji skorajšnje okrevanje! FINE SUKNJE Mr. Benno B. Leustig, 1034 Addison Rd., priporoča ženam I in dekletom, da si za pomlad že I sedaj izberejo fino Sterling suk-! njo ali "suit", in sicer on vas ; pelje direktno v tovarno, kjer I imate obširno izbero po naj-1 nižjih cenah. STRAN 2.^ ENAKOPRAVNOST 18. januarja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND FCBUSHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and HoUdayi SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ay Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town; (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)_____________$6.50 Por HrU Year — (Za pol leta)________________________3.50 Por 3 Montlis — (Za S mesece)_____________________________________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)_____$7.60 Por Half Year — (Za pol leta)_________4.00 Por 3 Month« — (Za • mesece)_________3.25 Por Europe, South ATn»rir» *nd Other Foreign Countrlea: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto)___________$8.00 Por Half Year - (Za pol leta)..................................................4i0 Entered am Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. RUSIJA IN JUGOSLAVIA Naslednji karakterističen članek je bil objavljen v ''Bazovici," glasilu primorskih Slovencev, ki izhaja v Kairu, ko je Rdeča vojska prestopila jugoslovansko mejo. Članek piše urednik "Bazovice" v prvi osebi ter se glasi: , Od prosvitljene dobe dalje, ko se je slovenski človek zavedel svojega življenja, zavedel svoje pripadnosti k eni najmočnejših vej narodov sveta, so se pogledi naših dedov in očetov stalno in neprekinjeno ozirali proti vzhodu, k majki slovanstva — Rusiji. Prav posebno pogosti in upapolni pogledi pa so nam uhajali v težkih dneh, takrat ko so nas pestili avstrijski dvorni svetniki, takrat, ko so nas 1. 1920 rezali in z nami trgovali, takrat, ko je gorel Narodni dom v Trstu, ko so fašisti zapirali in zažigali slovenske šole, slovenske knjižnice, razganjali slovenska društva, ropali slovensko zadružništvo in spreminjali slovenskega človeka v berača, takrat, ko so faši-stovske in nacistične horde udarile na slovensko zemljo, da jo izbrišejo z zemeljske oble . . . Ko je bila naša bolečina največja po strašni katastrofi meseca aprila 1941, nam je sam Hitler prihitel s svojim junijskim pohodom na Rusijo — na pomoč. Takrat, nekaj dni pred Kresno nočjo, smo se zavedli, da je udarila naša ura. Marsikaj je pripovedovala sovražna propaganda o Sovjetski zvezi in o njeni vojni zmogljivosti; celo prepričani in iskreni prijatelji slovanske Rusije so nam zatrjevali, da jo bo imel Hitler kar za — kosilo. V ljubljanski kavarni "Zvezda" sem se moral skoraj skregati s svojim dobrim in učenim prijateljem, ki mi je zatrjeval, da Rusi sploh ne morejo imeti več kakor 1000 letal, ker se moderna letala ne morejo graditi na zalogo. Kako vesel sem bil kasneje, ko sem se z ostalimi prijatelji lahko dnevno prepričeval, da se je takrat prijatelj temeljito n^otil ... Stoletja so naši piedniki sanjali o Rusiji. Carska Rusija nam Slovencem v resnici' ni bila naklonjena. Takrat je v Rusiji vladalo absolutno pravoslavje, ki je mnogokrat vodilo vso caristično zunanjo politiko. Saj nam je še dobro v spominu izjava carskega ruskega zunanjega ministra Sazonova, ki je nekoč kar brez ovinkoy piiznal, da bi nikoli ne dovolil, "če bi bilo treba, da se ruski narod bori z orožjem v roki samo pol dneva za osvoboje-nje Slovencev." S carizmom pa so odšle v večen mir in pokoj tudi ruske carske "simpatije" do Slovencev. Po revoluciji 1. 1917 so prav za prav Rusi šele zvedeli za svoje manjše brate v zahodni Evropi. Kljub ogromnemu delu s svojo lastno zemljo in s svojimi lastnimi razmerami, na nas Slovence niso pozabili. Vsem nam je še v spominu Stalinova izjava o 15 milijonih ruskih bajonetov kot odgovor na Mussolinijevo fanfaronado o osmih milijonih laških bajonetov. Kdor je v stari Jugoslaviji sledil sovjetskemu državnemu in kulturnemu življenju, kar je bilo v Jugoslaviji štev. i precej nevarno delo, ta se je lahko premnogokrat prepričal, da Rusi poznajo slovensko primorsko bolečino v podiobnostih in da so z največjo pažnjo zasledovali vsa nešteta fašistovska nasilja in jih registrirali. Mnogo slovenskih primorskih izobražencev je našlo v Sovjetski zemlji zavetišče pred fašistov%kimi razbojniki. Stik med primorskim ljudstvom in povojno Rusijo je bil mnogo večji kakor pa so mislili in smeli misliti slovenski politični monopolci. Dve ločeni silnici sta slovenskemu Primorcu nr. reko val i usmj^ritev proti vzhodu: Njegov naravnost obupen socialni položaj, ki ga je ustvaril samogoltni fašizem ill mehka slovanska duša, ki je v Rusiji gledala svojega zaščitnika, ki bo nekoč privihral na Jadransko morje in enkrat za vselej zaprl usta bahavemu, objestnemu in strahopetnemu sosedu na zahodni oSali^našega Jadrana. Tako so bili slovenski ljudje, vsi po vrsti — razen nekaj malega števila ski-ajnih reakcijonarjev in podrepni-kov obeh Rimov, — eni zavestno, drugi podzavestno, eni odkriti, drugi tihi prijatelji bratske slovanske Rusije, s katero so delili vse dobro in vse zlo. Tako razpoloženje slovenskega Primorca se je pač najboljše potrdilo ob udaru Hitlerja na Sovjetsko zvezo. Bil sem tisti dan v enem izmed ujetniških taborišč na Srednjem vzhodu. 140 fantov je bilo zbranih v posebnem oddelku taborišča. Na glavnem šotoru je vihrala slovenska zastava. Ko sem jim prinesel svežo novico, mi niso hoteli verjeti, ko pa sem jim razgrnil dnevnik, so kar ponoreli. In to so bili slovenski fantje, od katerih so bili mnogi rojeni pod fašizmom in jih je fašistovska vzgoja bičala takorekoč od zibelke pa dokler niso oblekli vojaške suknje. Kdor je ta prizor gledal, se je lahko prepričal, da je šlo fašistovsko nasilje mimo primorskega človeka kakor grde sanje. Ni nam težko uganiti s kakšnim navdušenjem, s kak-jšno srečo in zadoščenjem so Primorski Slovenci v gozdovih in gorah, po hribih in dolinah sprejeli vest o vkora-kanju Rdeče vojske — Rusov na jugoslovanska tla. Ni nam težko uganiti, kako so se strnile njihove vrste, kako so ojeklenile primorske mišice in kako se je prekalila primorska volja že ob sami misli, da za hrbtom ne leže več tisoč in tisoč kilometrov vfelike daljave, pač pa da se je hrbtenica mogočno zravnala, saj že diha v hrbet kozaški konj ... S kakšnim ponosom, s kakšno samozavestjo — in pri Slovencih najbrže še neznanim občutkom moči* in sile — gleda danes Primorski Slovenec z Nanosa, Modra-i sovca, s Kanina in Snežnika, s čavna in Kolovrata, z ! Rombona in Učke proti zahodu in proti severu, j Ni zastonj zapel naš briški pesnik, Alojzij Gradnik: I Padla je Celeia v kup pepela, ! ali vojska vseuničujoča I ,šele tam ustavi se, kjer Soča ! ' v Salicanumu ovinek dela. i V prah poklekne in odpaše meče ! in na žrtvenik zlatoruna I jagnjeta položi v čast Peruna. "To bo meja," vojskovodja reče. ! In na Brda onostran pokaže: j "Tam naj bodo naše zadnje straže!" I Ta večna vizija Primorskih Slovencev dobiva s pri-; hodom sovjetske vojske v Jugoslavijo svojo končno izpolnitev. Zato bo pozdrav, zato bo zagrljaj z velikimi brati iz vzhoda — prvič v zgodovini — kakor en sam zalet vipavske burje, kakor en sam vrišč tolminskega neurja, kakor en sam val Jadranskega morja. Relifna akcija dobro uspeva ga odbora zopet znesek $400. Od tega odbora smo dosedaj sprejeli že $1,500. Anton Shular, Arma, Kans., je poslal znesek $91.25, kar je bila nabrano v ta-mošnji naselbini. Od upravni-štva Proletarca pa smo prejeli $11.50, kar sta darovala za pomožno akcijo John Petrich, Youngstown, O., 5, Ant. Peter-ea, Neola, Utah, pa $6.50. Iz Detroita je bila odposlana trfetja pošiljka obleke in drugega blaga v teži 6,000 funtov, medtem 15 vreč čevljev. 4* 4^ ^ Naše prireditve: Chicago, 111., veselica podružnice št. 2 SANS v soboto 20. januarja v Fleiner-jevi dvorani, Halsted in North Ave. Pittsburgh, Pa., javni shod prireja Federacija SNPJ in podružnica SANSa v Slovenskem domu v nedeljo, 28. januarja. Euclid, Ohio, javni shod v Slo-j^enskem društvenem domu, 4. februarja. Mirko G. Kuhel, tajnik. Chicago, 111. — V prvih dveh tednih tega meseca, to je do 12. januarja, je SANS sprejel skupaj $5,793.41 za Vojni relifni fond Amerikancev južnoslovan-skega porekla. To je pač najboljši odgovor, ki ga moramo dati nizkotni propagandi, katero iz hudobnosti in zavisti naših uspehov vodi mala peščica hlap-čonov reakcije. Podobno izdajalsko nalogo izvaja Hitlerju udinjeno časopisje v Ljubljani in pa ono številce slovenskih trepetljik, ki se uklanjajo vsaki sapici, ki prihaja iz fašističnega rajha. Enega dne lahko pričakujemo, da bo ta svojat odlikovana za svoje početje—od Hitlerja! V kratkem bodo lahko govorili naši trpini o pomoči iz Amerike in jo hvaležno priznavali—na domačih tleh. Medtem pa bomo podvojili v Ameriki vse svoje sile, da bo uspeh naše re-lifne akcije še večji in odpomoč revnemu ljudstvu še izdatnejša in hitrejša. Vse odposlane potrebščine bo delil Jugoslovanski rdeči križ. Pred kratkim smo prejeli znesek $42, ki ga je izročil našemu blagajniku Donald J. Lotrič iz Chicaga. Ta vsota predstavlja čisti dobitek od prodanih oranž, katere je v ta namen daroval naš roja k-citronar Gust Župančič, Fort Pierce, Fla. Društva SNPJ so prispevala clcdcčc vsote: Št. 180, Linton, Ind., (n.ibrala Jennie Dolenc), $12.50; št. 231, Primrose, Pa. (poslal Machek), $90; št. 98, Somerset, Colo., $5 (daroval Anton Penko); št. 316, Danville, 111. (poslal Frank Pinter), $12; št. 350, Nashwauk, Minn, (poslal George Kezele), $27.25; št. 388, Star City, W. Va., za SANS $5.50, za relif $55.50 (nabrali Rose Selak, Jerry Franetič in Anton Pellan); št. 493, Belling-hai#, Wash, (poslal H. Dujmo-vič), $10; št. 617, Lincoln Hill, Pa. (poslal L. Jurkovič), $35; št. 659, Spirit of St. Louis, Mo., nabrano od članov $118 (znesek vknjižen v dobrobit podružnice št. 23); št. 711, Detroit, Mich, (poslal J. Rimac), $10; št. 741, Burgettstown, Pa. (poslala Emma Korošec), $65. Največji prispevek je dospel ta teden iz Detroita, namreč $1,313.75, u k 1 j u č i v ši zgoraj označeno društvo št. 711 SNPJ. Podružnica št. 1 je poslala $1,000. K tej vsoti je prispeval Andrew Grum, Jr., $100, Louis in Jennie Urban pa $50. John Kraly, tajnik Slovenskega delavskega doma, je nam izročil ček za $100, darilo doma, sestra Katherine Junko pa je nabrala $33.75. Od drugih SANSovih podružnic smo sprejeli te-le zneske: št. 4, Johnstown, Pa. (poslala Mary Vidmar za SANS), $50; št. 54, South Chicago, 111. (nabrala Jack Brljavac in Joseph Košič), $117. (Darovali so: Društvo Delavec, št. 8 SNPJ $25, št. 490 SNPJ $25, po $10: Joe Brezovec in soproga in John Lustik in soproga, po $5: Jennie in Jakob Tisol, Frank Tršar in soproga [Čestitke !], John Levstik, Frank Schweiger, John Porojat-Šerulič in Joe Vraničar; razni posamezniki so prispevali $17). Št. 73, Herminie, Pa. nabral Anton Zornik za SANS $14, za relif $8. Št. 102, Forest City, Pa., je poslala $50 za članarino in $200 za pomožno akcijo. Virginia Zupančič iz Pittsburgha nam je poslala v imenu lokalne- Urednikova pošta Važno za člane društva "Euclid" Euclid, Ohio.—Ker sem sprejel urad tajnika pri društvu Euclid, št. 29 SDZ, naznanjam članstvu, da se redne mesečne seje vrše kot po navadi, vsaki j tretji petek v mesecu ob osmi uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Prihodnja seja je torej 19. januarja, 1945. Glede pobiranja asesm'enta naj članstvo upošteva, brez izjeme, to-le: asesment se bo pobiral na rednih sejah, potem vsakega 25. v mesecu v istem prostoru, kjer se vrše seje, ter od 25. do 28. v mesecu na domu tajnika. Druge dneye se asesment ne bo pobiral, tako tudi tajnik ne bo hodil za člani, ker nima časa. Zalagalo se ne bo za nikogar, ne iz blagajne in ne po tajniku. Kdor ne bo plačal ob času, bo suspendiran. Naslov tajnika je: Anton i Urankar, 837 E. 237th St., Euclid 17, Ohio. Telefon: KE 4511. Pozdrav. Anton Urankar, tajnik. DomaČa fronta i Zavlačevanje produkcije bo podaljšalo vojno Washington. — "Vsak Ame-rikanec je ponosen na borbenost, katero kaže jo, naši vojaki na vseh bojiščih," pravi J. A Krug, Chairman War Production odbora. "Nj^h sila pa je od-i visna od neprestanega dovoza — a zdaj, ko so bitke na svojem višku, porabijo nezaslišane količine najrazličnejšega vojnega materijala. Trda resnica je, da utegnemo zakasniti dan zmage, ako ne bomo izdelali potrebnih množin orožja, ki jim je potrebno v boju proti sovražniku. Obenem pa je tudi neoporočena resnica, da ne proizvajamo zadosti, niti zadosti hitro vojnega materijala, katerega nujno potrebujejo naše borbene sile. A I to navzlic temu, da znaša po-I vprečna vrednost izdelano-j g a materijala mesečno p o -, vprečno $5,000,000,000. I \VPI5 programi ne bodo inaujši 1 I Washington. — War Produc-j tion odbor, ki je storil potreb- ^ i ne korake, da prepreči motc-j I n j c produkcije ' potrebne z a j I kritje vojaških zahtev zaradi; : načrtov preureditve industrije I I v smislu civilnih potreb, je iz-| javil, da so načrti za fabrika-cijo civilnih potrebščin v splošnem omejeni na količine, ki so bile določene za četrto četrtletje leta 1944. Veterani imajo ugodnosti Washington. — OPA naznanja, da veteranom, ki kupijo hišo z izposojenim denarjem ni treba, v slučaju, da je posojilo jamčeno od ravnatelja zadeve veteranov, ugoditi zahtevi, da morajo položiti 20% kupne cene predno morejo dobiti pooblastilo za izgon najemnika. Določbe OPA zahtevajo, da mora biti plačano 20% kupne cene, predno more kupec izgnati najemnika. Dobave na Lend-lease so se zmanjšale Washington. — War Food Administration je izjavila, da 30 znašale v mesecu novembru dobave živeža in drugih poljedelskih pridelkov za odvoz našim zaveznikom skupaj 467.5 milijonov funtov —' 251.8 milijonov funtov manj kot v oktobru. Vsega skupaj je bilo poslano v novembru 1,015.9 milijonov funtov. Trgovci so bili pošteni Washington. — OPA Administrator Chester Bowles je izjavil na radiju, da so bili trgovci širom dežele pošteni napram OPA. "Niso bili vedno zadovoljni z načinom, kako smo držali cene in najemnine", je dejal, "toda v splošnem so igrali pošteno igro. U videvali so, da je kontrola cen v vojni koristna vsem — trgovcem, delavcem, farmarjem in konzumentom. Zdravstveni svet za veterane Washington. — Brig. Gen. Frank T. Hines ravnatelj za zadeve veteranov je naznanil o-snovanje posebnega zdravstvenega sveta v svojem uradu. Imel bo 15 članov med vodilnimi zdravniki dežele, za vss panoge zdravniške znanosti. General Hines je dejal, da se, bo svet bavil pred vsem z zdrav? niškimi problemi p r i diagnozi in negi tisočev mlajših veteranov te vojne. Papir za tisk ne bo več racioniran Washington. — Uradniki War Production Boarda so povedali članom industrijskega nasveto-valnega komiteja magazinov in periodičnih listov, da bo sicer papirja za tisk tudi v bodoče primanjkovalo, vsaj v prvem četrtletju 1945, da pa dodelitve tiskarnam in publikacijam papir ne bodo več racionirane, izvzem-ši v slučaju nepredvidnih zahtev. SLOV. DEM. KLUB 3* VARDE Seja Slovenskega demo skega kluba 32. varde se bo šila v petek, ob 8. uri zve3 Slovenskem delavskem 'i" na Waterloo Rd. Na dne# redu bo tudi volitev odbort članstvo se prosi, da se ži polnoštevilno. Po seji serviralo okrepčila. 1 HIMEN V soboto, dne 20. . jao^ j se bosta poročila Miss A"' t Magdalence in Pfc. Joseph^ g nečny. Poroka se bo vršil« 1 11. uri zjutraj v cerkvi sv.'> d renca, na E. 80. cesti. j P Nevesta je hči poznane dij s: ne Mr. in Mrs. MagdalM Prince Ave., ženin pa jenR domov na dopust za 21 tem ko se je 32 mesecev jal v vojni zoni na zapMJi Pacifiku. Po poroki se bojjč novoporočenca podala na' % tovanjsko potovanje v F'"' b odkoder se bo ženin zopet* na službeno mesto. Mlade®" ru čestitamo in mu želi®" najboljše! POROKA Poročila sta se dne 6.. arja M. M. S. 3/c John P"?®' sin Mr. in Mrs. John P®' 15819 Trafalgar Ave., i® Mary Stegel, hči Mr. io Leo Stegel, 19115 Mus Ave. Ženin se nahaja na d"? in naC svoje službeno njes'® mornarici se vrne 1. feW' .v, Novoporočencema čestital"" želimo vse najboljše v skem življenju! se ki He sp Po >ir 2il 1 N Btii NA OBISKU j f Iz Crosby, Pa., je kratek obisk k svojim' poznani rojak George ^ " Želimo mu obilo .razvedri -:- ^eji Opomini glede • • • Jol( joniranja Ip I Mestne novice ZADUŠNICA v petek ob 8:30 uri zjutraj se bo brala v cerkvi sv. Marije Vnebovzetje zadušnica v spomin četrte obletnice smrti Frances Skebe. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. Meso, sir, maslo, konzcf^ P, » ribe in mleko ki}) Rdeče znamke 2—5 do''lil vsaka za 10 pointov, so "Zi, ne za nedoločen čas. rdeče znamke od A—8 d" takoj. Procesirana jedil® Modre znamke X—5, Z—5 in A—2 do G—2 so ne, vsaka za 10 pointoV ter določen čas. Takoj unic't tr veljavne modre znamk® do W—5. Sladkor Sladkorna znamka št- vel 1% ; 'ftia Jši I PISMO V UKADU . V našem uradu ima pismo John Kočevar, ki je nekoč živel na E. 70 St. Ce sam to čita, naj pride po pismo, ali če kdo ve kje se nahaja, je prošen, da nam sporoči. PKOG. SLOVKNKK POIUKA-->I() OBLKKO Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk sporoča, da še vedno sprejema staro obleko kot tudi denarno prispevke za pomoč bednemu ljudstvu v stari domovini. Kdor hoče oddati staro obleko naj jo prinese v bivšo O-grinovo trgovino v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., kjer se jo S])rejema vsak večer od 7. do 9. uro. 5 funtov sladkorja je za nedoločen čzs. Uni'it® sladkorne znan:.He 30, 33, 40 in vse kupone za ^ za vkuhavanje. Čevlji Znamke št. 1, 2 in 3 plovom v knjižici št. 3 Ijavne do preklica. Gasoliii Znamka A—14 je za štiri galone gasoline r^. marca. Znamke B— C—5 in C—6 so velja^^? ka za pet galonov gaS" j , nedoločen čas. Na licU C( Di fj ( Ž( lil ■ej Mi in crt, Mi "N, je treba takoj napisati žave in licenčno števili^®, prošnji za dodatno koli"'^ solina je treba navesti pievoženih milj. Tajerji Inšpekcija tajerjev vana razen pri zaprosit^''| ve tajerje. Na vozilih cijalnc svrhe je obvezH^ cija tajerjev vsakih šc* cev ali ko se prevozi 5 " katero je ]jač prvo. Kurilno ulje Znamke zadnje seno"'^ in 5 ter nove sezone 3 so sedaj veljavne, ^ 10 rralonov. ffvar V. 34 i. 18. januarja, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. LEPI STRICEK BEL-AMI Francoski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ II pogrešam," je res močno. V srcu sem (Nadaljevanje) je ona zamrnirala: ^ako ste bili dobri, da ste bili Piisli tja dol v onih strašnih Okoliščinah." Odgovoril je: "Storil bi bil, 'karkoli bi mi bili ukazali." sedla sta. Izpraševala ga za novice, za Walterja, za vse ege pri listu. Na list je po-®toma mislila. Tega močno "Gjala/ postala prava žurnalistka. Kaj ^hočemo, ta poklic mi prija." -^ato je umolknila. Zdelo se je 1'^zume; zdelo se mu Ion ^ nasmehom, s i,' ^ svojega glasu, celo s svo-besedami nekako vzpodbu-I sklenil, da ]jgj. ° zaletel, je zajec- ■ ■ ■ zskaj klica "T"'" • ■ nftrv, ^ imenom . . . % Duroy?" JG zresnila, oJtein" govoriva se o A ^Pustil to lil vari"j prav nič ni ^ -zi, se odločneje iz- ' • ' imela je navado go- l' oriti % dO sem vam molčečnost in živi duši nisem zinil o tem." "No, sedaj bi bila že doba, da bi ji povedali. Walter j ove obvestim jaz. Ta teden opraviva to, ali ne?" Zardel je bil. — "Da, takoj j utri." Počasi je odtegnila oči, kakor da noče zapaziti njegove zadrege, in je povzela: "če hočete, se lahko poročiva začetkom ma-jja. To bi bilo zelo pripravno." "Z veseljem, kakor je vam bolj prav." "Desetega maja, to je sobota, bi mi bilo najljubše, ker je moj rojstni dan." "Dobro, desetega maja." "'Vaši starši žive pri Rouenu, ali ne? Vsaj . rekli ste mi tako." "Da, blizu Rouena, v Cante-leuju." "In kaj so?" "Oče je... oče je... majhen renti je." "A, tako rada bi ju poznala." Mencal je ves osupel — "Ampak, veste, moji starši so... moji starši so . . ." Nazadnje se je res junaško odločil: "Prijateljica draga, moj oče in moja mati sta kmetiška človeka, krčmo imata in sta se mučila s krvavimi žulji, da sta me dala v šole. Ne sramujem se jih, ampak . . . ampak njihova priproščina . . . njihova kmečka okornost bi vas morda neprijetno dirnila." Mično se je nasmehnila, mehka dobrota ji je sevala z obraza. "Ne, ne. Zelo rada jih bom imela. Obiskala jih bova, hočem. Bova že še govorila o tem. Tudi jaz sem iz pri proste hiše - moirnr.a A - 4 . a izgubila sem jih, svoje 1. chK,.,"'-."«.