Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 25 / Leto 79 / 20. junij 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU CELJE Str. 6 Str. 12-13 ŠENTJUR PRIL OGA Str. 7 ŽALEC Str. 22-23 Foto: arhiv Jožefa Anderluha Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja Vrbovec Zemljišča jabolko spora zaradi zadrževalnika 50 let od največje naravne nesreče na Kozjanskem Razrito Heraklejevo svetišče Dve desetletji Združenja hmeljarjev Slovenije Str. 5 PRAZNIČNO Z OBČINAMA VITANJE in PREBOLD Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih… Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine. SPORED POLETNI VEČER: V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk ŠT. 25 20. JUNIJ 2024 PET. 21. 6. SOB. 22. 6. NED. 23. 6. PON. 24. 6. TOR. 25. 6. SRE. 26. 6. ČET. 27. 6. SPORED V znamenju V znamenju V znamenju V znamenju V znamenju V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk V znamenju spomina na zlato dobo slovenskih popevk SPORED ŠT. 25 ŠT. 25 20. JUNIJ 2024 20. JUNIJ 2024 PET. 21. 6. SOB. 22. 6. NED. 23. 6. PON. 24. 6. TOR. 25. 6. SRE. 26. 6. ČET. 27. 6. »Vrhunski reporter ne more narediti tekme dobre, če je ta slaba« Urban Laurenčič Janez Dolinar: 70 razlogov, zakaj ga imajo vnuki radi Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: Janez Dolinar: VIP PETEK Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 25, 20. junij 2024 AKTUALNO Sprehajalci, kolesarji, vozniki skirojev, rolerjev in drugih prevoznih sredstev, ki so zavzeli nove kolesarske povezave v regiji, dokazujejo, da so si ljudje še kako želeli možnosti rekreacije in trajnostne mobilnosti. Medtem ko nekateri to možnost s pridom uporabljajo kot popestritev prostega časa, se je drugim ponudila nova oblika prevoza na delovno mesto. Kolesarji marsikje na Celjskem sicer še ostajajo obsojeni na vožnjo po glavnih cestah. Na nadaljevanje gradnje že več let čaka ko- lesarska povezava med Celjem in Laškim. Zaradi zapletov s soglasji za gradnjo je bil iz projekta izvzet odsek od Grobelnega proti Šmarju pri Jelšah. Tudi v občini Vojnik se zatika s soglasji lastnikov zemljišč, zaradi česar izvajalec trenutno gradi le približno deset odstotkov celotne povezave, ki je načrtovana v tej občini. TINA STRMČNIK, BOJANA AVGUŠTINČIČ, ŠPELA OŽIR, BARBARA FURMAN CELJSKO – Kam v regiji na kolo za zdravo telo? Veliko novih povezav, a tudi nekaj črnih točk Ob lepem vremenu je zelo živahno dogajanje na kole- sarski povezavi med Celjem, Štorami in Šentjurjem, kjer pedale poganjajo tako posa- mezniki kot celotne družine oz. skupine kolesarjev. Iz Direkcije RS za infrastruktu- ro so sporočili, da je večina del pri gradnji te povezave že končanih. Na krajšem od- seku povezave v Vrbnem še vztraja makadam. Ko bodo dela končana, bo celotna po- do Podplata. Si pa seveda še naprej prizadevamo za uredi- tev dodatnih kolesarskih stez. Predvidevamo, da bomo od- sek od Grobelnega do Šent- vida lahko rešili s pomočjo Sektorja za investicije v žele- znice, ki deluje pod okriljem Direkcije RS za infrastrukturo in ob železnici načrtuje gra- dnjo servisne poti. Za odsek od Šentvida od Šmarja pri Je- lšah še iščemo rešitve.« Celotna dolžina vzpostavlje- nih povezav med Šentjurjem in Rogatcem bo, kot so pojasnili v DRSI, znašala malo manj kot 24 kilometrov, od tega bo malo več kot 11 kilometrov poti no- vozgrajenih. Pogodbeni rok za dokončanje del je 30. junij, vendar je izvajalec del podal zahtevek za podaljšanje del, ki ga direkcija še preučuje. Direkcija gluha za pobude občine Na nadaljevanje gradnje že več let čaka kolesarska pove- zava med Celjem in Laškim. Medtem ko je del od Celja do Tremerij zgrajen, se zapleta s preostankom načrtovane poti med Tremerjami in Laškim. Potem ko je konec lanskega leta že kazalo, da ni več ovir za dokončanje manjkajočega dela kolesarske poti, je pro- jekt, kot kaže, povsem obstal. Župan Občine Laško Mar- ko Šantej je na aprilski seji občinskega sveta povedal, da je DRSI, ki bdi nad projektom gradnje kolesarske poti, zanj zmanjkalo sredstev. »Denarja nima niti za projektno doku- mentacijo. Naša pobuda je bila, da bi sredstva za konča- nje projektne dokumentacije prispevala Občina Laško, pri čemer bi sklenila pogodbo z direkcijo, da bi ji nato ta sred- stva vrnila. Zelo si prizade- vamo za uresničitev projekta. A žal opažam, da toliko, kot smo v občini dejavni, so v direkciji nedejavni. Trenutno Nevrokirurgi Splošne bolnišnice Celje so od maja 2021, ko so izvedli prvo operacijo s tako imenovano metodo intratekalnega do- vajanja baklofena, operirali 74 bolnikov iz vse Sloveni- je. Tako so olajšali življenje mnogim bolnikom, ki trpijo zaradi okvare živčevja. Gre za operativni poseg, ki ga ekipa nevrokirurgov izvaja skoraj izključno v Celju in ki celjsko bolnišnico postavlja ob bok nekaterim najbolj- šim bolnišnicam v tem delu Evrope. Metoda intratekalnega dova- janja baklofena je izjemnega pomena za bolnike, ki trpijo zaradi spastičnosti – gibal- ne motnje, ki nastane zaradi okvare osrednjega živčevja pri številnih boleznih in po- škodbah možganov ter hrbte- njače. Težave, ki nastanejo pri Celjska nevrokirurgija v evropskem vrhu hujših poškodbah hrbtenjače, niso povezane zgolj z izgubo gibljivosti. Pogosto se pojavi nenadzorovana in prekomer- na živčno-mišična dejavnost hrbtenjače. »Najpogostejša stanja po okvari ali poškodbi osrednjega živčevja, pri kate- rih pride v poštev zdravljenje spastičnosti z baklofensko črpalko, so poškodba hrbte- njače, multipla skleroza, po- škodba možganov, možganska kap ter cerebralna paraliza v otroški in odrasli dobi,« pravijo v celjski bolnišnici. Generali- zirano spastičnost običajno zdravijo z metodami nevrofi zi- oterapije ali z zdravilom baklo- fenom, ki lahko prinese tudi stranske učinke. »Zato je toliko bolj pomembno, da zdravilo dovedemo neposredno ob hrbtenjačo, zaradi česar so tudi sistemski stranski učinki bistveno blažji. Pri tej metodi bolnikom v splošni anesteziji preko ledvene hrbtenice uve- demo kateter ob hrbtenjačo,« pojasnjujejo celjski nevroki- rurgi. Ti sicer pri operativnih posegih tesno sodelujejo z eki- po Univerzitetnega rehabilita- cijskega inštituta Soča. Izobražujejo tuje zdravnike Pred dnevi je bila v Celju tudi mednarodna šola kirur- ške vstavitve intratekalnih baklofenskih črpalk za zdrav- nike iz tujine. Tako je celjska bolnišnica postala referenčni center za srednjo in vzhodno Evropo. »Program zdravljenja spastičnosti pri bolnikih s tež- kimi nevrološkimi okvarami v Sloveniji zagotavljamo že več kot 20 let. Izvajati smo ga začeli v URI Soča, njegov kirurški del smo leta 2021 iz ljubljanskega kliničnega centra premestili v celjsko bolnišnico,« pravi vodja tima za zdravljenje spastičnosti v URI Soča mag Klemen Gra- bljevec. Takšni uspehi kažejo na potrebo po vzpostavi samo- stojnega oddelka za nevroki- rurgijo, ki trenutno obratuje kot odsek znotraj travmatolo- škega oddelka v celjski bolni- šnici: »V novem oddelku bo imelo osebje z naložbami v sodobno medicinsko opre- mo močno izboljšane po- goje za delo. Sočasno bodo zagotovljeni večja varnost posegov, visokokakovostna oskrba bolnikov z boleznimi, s poškodbami ali z motnjami živčnega sistema in ne naza- dnje lažji dostop do nevroki- rurške oskrbe za vse bolnike, ne glede na njihovo geografski položaj, ekonomski status ali zdravstveno zavarovanje.« SŠol Nevrokirurgija bo kmalu imela v Celju svoj oddelek. (Foto: SBC) vezava dolga 11,6 kilometra, od tega bo 8,6 kilometra no- vogradnje. Rok za dokonča- nje tega odseka povezave je 30. junij. Brez soglasij, brez povezave Ljubitelji kolesarjenja se lahko iz Šentjurja zapeljejo tudi proti Šmarju pri Jelšah. Tam bo kolesarska povezava zgrajena do naselja Stopče, kjer se kolesarska pot pri- ključi na obstoječo občinsko cesto. Odsek do Šmarja pri Jelšah in skozi ta kraj je ostal brez kolesarske povezave, saj v fi nančni perspektivi 2014– 20 ni bil uvrščen v dogovor za razvoj regij. Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš je pojasnil, da je bil odsek od Grobelnega proti Šmarju pri Jelšah izvzet iz projekta, saj občina za gradnjo ni uspela pridobiti soglasja lastnikov zemljišč. »Uredili smo dele, Potem ko je že kazalo, da ni več ovir za nadaljevanje gradnje manjkajočega dela kolesarske poti od Tremerij do Laškega, je projekt zdaj povsem obstal. Direkcija za infrastrukturo za prošnje in pobude Občine Laško ostaja gluha. (Foto: BA) Povezava, ki vodi iz občine Šentjur proti Štoram (Foto: Andraž Purg) kjer smo soglasja pridobi- li – gre za odsek od Belega Veliko pozornosti pri gradnji kolesarske povezave med Celjem, Štorami in Šen- tjurjem je pritegnila postavitev 53-tonskega mostu čez reko Voglajno. (Foto: TS) Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 25, 20. junij 2024 AKTUALNO ZADETKI 33 18 35 18 29 17 27 16 se dogovarjamo za sestanek z direkcijo,« je aprila dejal žu- pan. Do danes se za datum sestanka še niso uspeli dogo- voriti. »Žal so naše prošnje za sestanek v DRSI neuspešne, saj se ne odzivajo kljub naše- mu vztrajanju in večkratnim pozivom za uskladitev datu- ma za sestanek,« so razoča- rani v laški občinski upravi. Župan poudarja, da je treba gradnjo kolesarske povezave nujno umestiti v kohezijsko obdobje 2021–27. »Če je ne bomo zgradili v tem času, se bojim, da zunanjih fi nančnih virov za to ne bo več na vo- ljo,« opozarja. Ureditev manjkajoče kole- sarske poti med Tremerjami in Laškim je izjemno po- membna ne le za kolesarje, ki se dnevno vozijo med Celjem in Laškim, ampak tudi za tu- riste, menijo v laški občini. Prav tako bo omenjeni odsek zelo pomemben za invalide, saj bo trasa pretežno ravnin- ska in bo tako prilagojena njihovim potrebam. Glavnina poti je namreč predvidena ob reki Savinji. Črna točka na kolesarskem zemljevidu V občini Vojnik se zatika s soglasji lastnikov zemljišč. Na območju Lemberga pro- ti Dobrni so se dela sicer začela. Tam bosta zgrajena približno kilometer trase in nov most čez Dobrnico, kar predstavlja približno deset odstotkov celotne trase, ki je načrtovana in projektirana v vojniški občini. Občini Vojnik za nadaljevanje gradnje žal še ni uspelo pridobiti vseh so- glasij. Vojniški župan Branko Petre ob tem prosi vse lastni- ke zemljišč, naj v skupnem interesu uredijo še tistih ne- kaj manjkajočih soglasij, da bo občina z direkcijo lahko načrtovala nadaljevanje gra- dnje. Na odseku od Celja do Dobrne je predvidena gra- dnja 20 kilometrov kolesar- ske poti, od tega približno po- lovica skozi vojniško občino. Na območju občine Dobrna (od Lemberga do Dobrne) bo kolesarska povezava zgrajena do konca letošnjega leta. Petre je prepričan, da bo Občina Vojnik z gradnjo ko- lesarske povezave, ki jo fi nan- cira država, pridobila dodano vrednost in priložnost, da po- stane zanimivejša turistična točka in domačinom prija- znejša glede povezave s so- sednjimi občinami. Do Žalca ob Savinji Izvajalec Voc Celje za vla- gatelja DRSI gradi državno kolesarsko povezavo po vi- sokovodnem nasipu reke Sa- vinje. Kolesarska povezava vodi na odseku od Celja (Špi- ca) do mostu čez reko Savinjo v Šeščah, pri čemer se nanjo lahko priključijo uporabniki iz naselij Levec, Petrovče, Vrbje, Šempeter in Šešče ter mesta Žalec. Po končanem komisijskem pregledu bodo na območju občine Žalec v uporabo pre- dali 8,2 kilometra državne kolesarske povezave. Od tega bo 3,8 kilometra novogradnje na odseku od meje z mestno občino Celje, pri visečem mo- stu čez reko Savinjo, do Bio parka Nivo. Na tem odseku so tudi tri nove premostitve vodotokov, in sicer ena na po- toku Lava in dve na potoku Struga. Na odseku od Bio parka Nivo do ribnika Vrbje, in si- cer v dolžini treh kilometrov, bo kolesarska steza potekala po makadamskih in asfaltnih cestah ter kolesarskih poteh. Zadnji odsek novogradnje v dolžini 1,4 kilometra bo od ribnika Vrbje do mostu čez reko Savinjo v Šeščah. Pogodbeni rok za dokon- čanje del se zaradi ujme ni podaljšal, ocena škode zaradi poplav znaša 360 tisoč evrov. Odprtje so uskladili Občina Žalec, Mestna občina Celje in ministrstvo za infrastruk- turo ter bo 6. septembra do- poldne. Na kolo po Štrekni Da gre za eno najlepših kolesarskih povezav, se radi pohvalijo kolesarji, ki se s svojimi konjički na dveh nogah vozijo po novi kole- sarski poti med Velenjem in Mislinjo. DRSI je za 9,4 ki- lometra dolgo povezavo de- nar pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter iz Sklada za podnebne spremembe. Nekaj denar- ja sta prispevali tudi občini Velenje in Mislinja, ki sta za ureditev kolesarske poti zagotovili še zemljišča. Vre- dnost izvedenih del znaša 18,4 milijona evrov, od tega so pol milijona vredna dela Elektra Celje (EE-omrežje). Nova kolesarska povezava vodi večinoma po trasi opu- ščene ozkotirne železnice ob glavni cesti od Sela pri Velenju do Gornjega Doliča. Glavno cesto prečka po šti- rih novih nadvozih ter dveh novih in dveh obnovljenih mostovih. Ob novi kolesar- ski povezavi so urejena štiri počivališča za kolesarje, ob glavni cesti sta dve posta- jališči za avtobuse. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ob odprtju pove- dal, da občinska uprava za- dnja leta kolesarjenju posve- ča prav posebno pozornost. »Občane spodbujamo k traj- nostnim oblikam mobilno- sti po mestu in zunaj njega. Nova kolesarska povezava je za Velenje zato toliko bolj dragocena pridobitev.« Milijonska škoda po ujmi Kako je z gradnjo povezave med Velenjem in Mozirjem? Iz direkcije so sporočili, da je bil komisijski pregled izveden konec letošnjega maja, izvajalec del mora zdaj odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Dokler tega ne stori, je povezava predana v začasno omejeno uporabo. Celotna dolžina vzpostavlje- ne povezave med Velenjem in Mozirjem je 22,3 kilome- tra, od tega je skoraj sedem kilometrov novozgrajene. Pogodbena vrednost za gra- dnjo kolesarske povezave je malo manj kot 5,7 milijona evrov. Kolesarska povezava na območju občine Šmartno ob Paki je bila med nedavno ujmo poškodovana, ocenjena vrednost sanacije je znašala skoraj 1,3 milijona evrov. Restavraciji Pavus Michelinova zvezdica Z Michelinovimi zvezdica- mi se letos ponaša deset slo- venskih restavracij, ena več kot lani. Novinka med njimi je Restavracija Pavus na gra- du Tabor v Laškem s šefom Markom Pavčnikom, ki velja kot eden najvidnejših ustvar- jalcev slovenske kuhinje. Re- stavracija Pavus predstavlja lokalno, sezonsko, kreativno kulinariko. »Restavracija Pavus, ki so jo inšpektorji pred časom pripo- ročili zaradi kakovostne kuhi- nje, je letos prejela svojo prvo Michelinovo zvezdico, kar ponazarja prepričljiv napredek njene kulinarične ponudbe,« so obrazložili pri Michelinu in med jedmi izpostavili postrv z bezgovo omako, začinjeno z dišavnimi zelišči in s svežimi jagodami. Ana Roš je s Hišo Franko v Michelinovem vodniku obdr- žala tri zvezdice, restavracija Milka je obdržala dve, še osem restavracij se jih ponaša z eno. Ob restavraciji Pavus so to še restavracije Cob, Hiša Linhart, Hiša Denk, Restavracija Stre- lec, Grič, Dam in Gostilna pri Lojzetu. BA Marko Pavčnik iz Restavracije Pavus na gradu Tabor Laško »Skozi preteklost se obiskovalci sprehodijo ob vonju po lesu, ob udarcih sekir, vzklikih gozdarjev in ptičjem petju. Najmlaj- ši so najbolj navdušeni nad potočkom, ki teče skozi muzej.« Barbara Šoster Rutar, di- rektorica Muzeja Vrbovec »Od posušenih belih kal do lakiranja je od 230 do 250 ur dela, potem sledi še mesec lakiranja. Nanesem 24 slojev, torej vsak dan en sloj, da se ne raztopi, saj je osnova laka 95-odstotni etanol.« Pavel Skaza, goslar »Z občani imam zelo lep odnos. Nihče me ne napada kaj preveč. Če se morda kaj zalomi, občinska uprava zna tudi to pojasniti. Obenem se trudimo poslušati čim več ljudi.« Marko Repnik, župan Ob- čine Prebold »Ko se zgodi velika nesre- ča, kot sta bila požar na Krasu ali lanska ujma, je pozornost države in ljudi zelo usmerjena v delo prostovoljnih gasilcev, potem, ko se zadeve umi- rijo, se na pomen gasilcev nekoliko pozabi.« Marjan Golavšek, preje- mnik zlatega grba Občine Prebold »Samoumevno se mi zdi, da je treba pomagati sočloveku in kakovosten pogovor med dvema člo- vekoma je nekaj najbolj pomembnega. Čas, ki ga nameniš drugemu, je vrednota, ki se je ne da kupiti.« Nataša Privošnik, fi nalist- ka akcije Ljudje odprtih rok Po komisijskem pregledu bodo na območju občine Žalec v uporabo predali 8,2 kilometra državne kolesarske povezave. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 25, 20. junij 2024 GOSPODARSTVO Cena za gostilno bo še nižja Stečajni upravitelj Benjamin Pačnik je razpisal novo dražbo za prodajo gostilne Pri mostu, ki je zadnje še neprodano večje premoženje propadle celjske nepremičninske družbe Domine. Gostilna Pri mostu v Ulici XIV. divizije je znana predvsem po tem, da je bila v njej prva kitajska restavracija v Celju. Večina prostorov, ki v celoti merijo 615 kvadratnih metrov, je prazna od leta 2006. Stečajni upravitelj je prvo dražbo načrtoval že leta 2019, a jo je moral preklicati, ker je podjetje Bass, ki ima prostore v isti stavbi kot gostilna, na del premoženja prijavilo izločitveno pravico. Sodna poravnava je bila sklenjena konec lanskega leta. Prva dražba je zato bila šele pred mesecem, izklicna cena za 308 kvadratnih metrov gostinskih prostorov, 115 kvadratnih metrov poslovnih in 191 kvadratnih metrov pomožnih prostorov je bila 270 tisoč evrov. Kljub ugodni ponudbi zanimanja za nakup ni bilo. Na novi dražbi, ki bo 23. julija, bo izklicna cena 243 tisoč evrov. Družba Domine, ki je šla v stečaj decembra 2017, je bila tudi lastnica hotela Turška mačka, slaščičarne Zvezda in kavarne Vrtnica. JI Prisilna poravnava v šentjurskem proizvajalcu jajc potrjena Je država dokončno »povozila« lastnika Meje? Celjsko sodišče je potrdilo prisilno poravnavo v šentjur- ski Meji, ki se je na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) začela decembra 2020, končal pa jo bo njen naslednik Slovenski državni holding (SDH). Sodišče je objavilo tudi izid glasovanja o sprejemu prisilne poravnave in poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic. Ptujsko pod- jetje Altius, ki je leta 2020 z nakupom delnic Meje postalo njen skoraj 100-odstotni lastnik, vendar svojih lastniških in upravljavskih pravic ni moglo nikoli uveljaviti, bo očitno ostalo praznih rok. Sklep o potrditvi prisilne poravnave še ni pravnomočen. Se bo Altius nanj pritožil? JANJA INTIHAR DUTB, ki je glavno besedo v Meji prevzela takoj, ko je po prenosu slabih posojil postala njena največja upnica, je že leta 2015 načrtovala finančno prestrukturiranje podjetja, ki je predvidevalo tudi zmanjšanje osnovnega kapitala in pretvorbo terjatev v lastniške deleže. S potrditvijo prisilne porav- nave se najverjetneje končuje skoraj desetletje dolga zgodba, v kateri sta najprej največja upnica DUTB, nato njen na- slednik SDH na različne nači- ne poskušala zagospodariti v Meji. Slaba banka, ki je pravza- prav glavno besedo v šentjur- skem podjetju prevzela takoj, ko je po prenosu slabih posojil postala njegova največja upni- ca, je že leta 2015 načrtovala finančno prestrukturiranje podjetja, ki je predvidevalo tudi zmanjšanje osnovnega kapitala in pretvorbo terjatev v lastniške deleže. Svojega načrta takrat ni uresničila, ga bo pa SDH očitno zdaj ter iz Meje izrinil lastnika, ptujsko družbo Altius. Ta je delnice šentjurskega podjetja kupila leta 2020 na dražbi in zanje plačala 600 tisoč evrov, a ji dr- žavni družbi nista dopustili, da bi v njem uveljavila lastniške in upravljavske pravice. Altius trdi, da je bila uvedba prisilne poravnave neupravičena, in je poskušal to ves čas dokazati z ugovori, s tožbami in tudi ka- zenskimi ovadbami. Velika poslovna škoda Altius je namreč kmalu po uvedbi prisilne poravnave, ko je ugotovil, da bo njegovo la- stništvo ostalo le na papirju, saj je sodišče upravljanje Meje v celoti prepustilo DUTB, ka- zensko ovadil vse tiste pred- stavnike slabe banke in njene sodelavce, ki so že nekaj let, zlasti od Altiusovega nakupa delnic, vpleteni v dogajanje s šentjurskim podjetjem. Razlog za ovadbe je po na- vedbah Božidarja Vukašino- viča, direktorja in solastni- ka Altiusa, velika poslovna škoda, ki je bila zaradi dejanj slabe banke že pred uvedbo prisilne poravnave, predvsem pa po njej, povzročena Meji. Predstavnikom slabe banke je očital izčrpavanje Meje, ne- spoštovanje tuje lastnine ter storitev več kaznivih dejanj. Namen vseh teh dejanj naj bi bila protipravna pridobitev premoženjske koristi. »Več kot očitni sta želja in volja DUTB, da protipravno z izkrivljanjem dejstev in prikrivanjem dejan- skih okoliščin olastnini druž- bo, ki ima vzdržen denarni tok in zdrave bilance, ter skuša z zlorabo pravic in s kaznivimi dejanji odpraviti svoje napake iz preteklosti,« je že ves čas pre- pričan Vukašinovič. Kot pravi, ne Policijska uprava Celje ne generalno državno tožilstvo ne Nacionalni preiskovalni urad, na katere so bile naslovljene ovadbe, do zdaj niso storili še nič konkretnega, izgovorov pa imajo veliko. Izid glasovanja pričakovan Sodišče je upnike že septem- bra lani pozvalo, naj glasujejo o sprejetju prisilne poravnave in naj se izjasnijo, kolikšen delež svojih terjatev bi spremenili v lastniški delež. Prisilni upravi- telj je poročila o glasovanju na- pisal že novembra lani, sodišče jih je zaradi pritožbe Altiusa, ki jo je višje sodišče zavrnilo, objavilo šele pred kratkim. Izid glasovanja o sprejetju prisilne poravnave in o vplačilu novih delnic je bil pričakovan. In SDH je, čeprav prisilna poravnava še ni bila uradno potrjena, že apri- la agenciji za varstvo konku- rence priglasil prevzem Meje. Kot je razvidno iz poročil, ki jih je objavilo sodišče, bo izpolnil načrt finančnega pre- strukturiranja, ki ga je pripravil že pred nekaj leti. V Meji bo iz- vedel poenostavljeno zmanjša- nje osnovnega kapitala, kar po- meni, da bo razlastninil Altius, nato bo v naslednjem koraku del svojih terjatev pretvoril v lastniški delež. V kapital na- merava pretvoriti 3,6 milijona evrov navadnih terjatev. Sklep o potrditvi prisilne poravnave bo postal pravnomočen v za- četku prihodnjega tedna. Najprej so zmagali Hrvati Tisti, ki so se leta 2019 in nato še leto kasneje na dražbah po- tegovali za nakup delnic Meje, so zdaj zagotovo zelo zadovolj- ni, da jim ni uspelo. Spomni- mo. Delnice je prodajal stečajni upravitelj propadlega celjskega poslovnega sistema PSZ v lasti Darka Zupanca, Meja pa je bila še edina delujoča družba, ki je ostala na njegovem pogorišču. Na prvi dražbi, ki je bila ko- nec leta 2019, je bila izklicna cena za delnice, ki jih je lju- bljanska družba P&S Capital zaradi velikega finančnega dolga in poroštvenih obvezno- sti Meje ocenila na nič evrov, le malo več kot 50 tisoč evrov. Po pričakovanju je bila na dražbi precejšnja gneča, saj je delni- ce nameravalo kupiti kar osem dražiteljev. Cena se je najbolj zvišala, ko sta se za nakup po- tegovala le še podjetje Global NM iz Velenja in hrvaški Bio- -Vet, ki se prav tako ukvarja s proizvodnjo jajc. Zmagalo je hrvaško podjetje, ki je ceno za delnice zvišalo na 2,5 milijo- na evrov. Takšnega zneska ni pričakoval nihče. A veselje ni trajalo dolgo, saj so Hrvati, ko bi bilo treba plačati kupnino, od pogodbe odstopili. Vpletli so se tudi Celjani Na drugi dražbi junija 2020 je bila izklicna cena za delnice 600 tisoč evrov. Sodelovala sta dva dražitelja – ponovno ve- lenjska družba Global NM in podjetje Altius s Ptuja. Zmagal je Global NM, ki je za delnice ponudil 620 tisoč evrov. A je po dražbi stečajni upravitelj ugotovil, da Velenjčani sploh niso vplačili varščine, kar so sicer lažno izkazovali s potrdi- lom spletne banke. Zato je kot edinega dražitelja na dražbi pri- znal Altius in z njim podpisal kupoprodajno pogodbo s ku- pnino 600 tisoč evrov, torej za izklicno ceno. Sodišče je nato 27. julija k pogodbi o prodaji delnic Meje izdalo soglasje. Zadnji dan pritožbenega roka, nekaj minut pred polno- čjo, je Mestna občina Celje na višje sodišče poslala pritožbo na soglasje in prodajni postop- ki so se spet ustavili. Terjatve, ki jih je v stečaju PSZ prijavila celjska občina in jih je stečaj- ni upravitelj tudi priznal, so znašale zgolj 5.362 evrov. Ob- čina je v pritožbi navedla, da stečajni upravitelj po dražbi delnic Meje ne bi smel ponu- diti oziroma prodati drugemu dražitelju, to je podjetju Alti- us. Predlagala je, naj sodišče dražbo razveljavi, upravitelj pa naj pripravi novo dražbo, a je višje sodišče njeno pritožbo zavrnilo. Stečajni upravitelj se je takrat spraševal, zakaj je ob- čina hotela razveljaviti prodajo delnic ter kakšni in čigavi inte- resi so v ozadju. Nikoli tudi ni bilo razkrito, za koga je delni- ce kupovalo velenjsko podjetje Global NM, ki je registrirano za gostinsko dejavnost in organi- zacijo dogodkov. Ko je kupova- lo delnice Meje, so bili njegovi računi večinoma blokirani, nje- govo premoženje pa skromno. Morda bo odgovor znan takrat, ko bo SDH prodal Mejo. Skok kupil še nekaj delnic cinkarne Predsednik uprave Cinkarne Celje je v zadnjih dveh tednih kupil še nekaj delnic družbe, ki jo vodi. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh Ljubljanske borze, je trenutno lastnik 2.400 delnic, kar predstavlja le dve stotinki odstotka vseh delnic. Aleš Skok je delnice prvič kupil 5. januarja letos. Kupil je 800 delnic in zanje plačal 16.800 evrov oziroma 21 evrov za eno delnico. Isti dan je uprava cinkarne objavila sklic izredne seje skupščine in predlagala izplačilo dividend v višini 2,77 evra bruto. Po objavi informacije o izplačilu dividend se je na borzi vrednost delnice Cinkarne Celje povečala. Za delnice, ki jih je kupil v juniju, je Skok plačal nekoliko več kot v januarju, za vse nakupe je doslej odštel malo več kot 60 tisoč evrov. Delničarji cinkarne so se na redni letni seji zbrali včeraj (v sredo) in med drugim spet od- ločali o delitvi dividend. Tokrat naj bi zanje namenili malo več kot 7 milijonov evrov, bruto dividenda na delnico naj bi znašala 0,90 evra bruto. JI Našli ste svoj Optimum! 19 99€ na mesec PRVIH 6 MESECEV OB VEZAVI Redna cena 58,99 € 500/100 Mbit/s 170 + TV programov 5 GB do Oranžni Optimum *Akcijska ugodnost ob naročilu paketa Oranžni Optimum velja za nove naročnike T-2 ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Popust na osnovno naročnino paketa velja za obdobje 6 mesecev, po izteku navedenega obdobja pa se obračunava redna cena paketa po vsakokratnem veljavnem ceniku. Popusti iz različnih akcij se ne seštevajo. Akcija ne velja za poslovne uporabnike. Akcija velja do preklica. Navedene internetne hitrosti veljajo na optičnem omrežju T-2. T-2 si pridržuje pravico do zavrnitve naročila, če izvedba širokopasovnega dostopa zaradi tehničnih omejitev linije ne bo mogoča oziroma v kolikor T-2 presodi, da gre pri koriščenju posebne ugodnosti za poskus zlorabe ugodnosti za nove naročnike (npr. prenos naročniškega razmerja na drugo osebo znotraj istega gospodinjstva). Za več informacij o ponudbi obiščite eno izmed poslovalnic T-2 ali pokličite številko 064 064 064. Za ponudbo veljajo splošni pogoji, objavljeni na http:/ /www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja. Vse cene so v EUR in vključujejo DDV. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 25, 20. junij 2024 GOSPODARSTVO Cena za gostilno bo še nižja Stečajni upravitelj Benjamin Pačnik je razpisal novo dražbo za prodajo gostilne Pri mostu, ki je zadnje še neprodano večje premoženje propadle celjske nepremičninske družbe Domine. Gostilna Pri mostu v Ulici XIV. divizije je znana predvsem po tem, da je bila v njej prva kitajska restavracija v Celju. Večina prostorov, ki v celoti merijo 615 kvadratnih metrov, je prazna od leta 2006. Stečajni upravitelj je prvo dražbo načrtoval že leta 2019, a jo je moral preklicati, ker je podjetje Bass, ki ima prostore v isti stavbi kot gostilna, na del premoženja prijavilo izločitveno pravico. Sodna poravnava je bila sklenjena konec lanskega leta. Prva dražba je zato bila šele pred mesecem, izklicna cena za 308 kvadratnih metrov gostinskih prostorov, 115 kvadratnih metrov poslovnih in 191 kvadratnih metrov pomožnih prostorov je bila 270 tisoč evrov. Kljub ugodni ponudbi zanimanja za nakup ni bilo. Na novi dražbi, ki bo 23. julija, bo izklicna cena 243 tisoč evrov. Družba Domine, ki je šla v stečaj decembra 2017, je bila tudi lastnica hotela Turška mačka, slaščičarne Zvezda in kavarne Vrtnica. JI Prisilna poravnava v šentjurskem proizvajalcu jajc potrjena Je država dokončno »povozila« lastnika Meje? Celjsko sodišče je potrdilo prisilno poravnavo v šentjur- ski Meji, ki se je na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) začela decembra 2020, končal pa jo bo njen naslednik Slovenski državni holding (SDH). Sodišče je objavilo tudi izid glasovanja o sprejemu prisilne poravnave in poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic. Ptujsko pod- jetje Altius, ki je leta 2020 z nakupom delnic Meje postalo njen skoraj 100-odstotni lastnik, vendar svojih lastniških in upravljavskih pravic ni moglo nikoli uveljaviti, bo očitno ostalo praznih rok. Sklep o potrditvi prisilne poravnave še ni pravnomočen. Se bo Altius nanj pritožil? JANJA INTIHAR DUTB, ki je glavno besedo v Meji prevzela takoj, ko je po prenosu slabih posojil postala njena največja upnica, je že leta 2015 načrtovala finančno prestrukturiranje podjetja, ki je predvidevalo tudi zmanjšanje osnovnega kapitala in pretvorbo terjatev v lastniške deleže. S potrditvijo prisilne porav- nave se najverjetneje končuje skoraj desetletje dolga zgodba, v kateri sta najprej največja upnica DUTB, nato njen na- slednik SDH na različne nači- ne poskušala zagospodariti v Meji. Slaba banka, ki je pravza- prav glavno besedo v šentjur- skem podjetju prevzela takoj, ko je po prenosu slabih posojil postala njegova največja upni- ca, je že leta 2015 načrtovala finančno prestrukturiranje podjetja, ki je predvidevalo tudi zmanjšanje osnovnega kapitala in pretvorbo terjatev v lastniške deleže. Svojega načrta takrat ni uresničila, ga bo pa SDH očitno zdaj ter iz Meje izrinil lastnika, ptujsko družbo Altius. Ta je delnice šentjurskega podjetja kupila leta 2020 na dražbi in zanje plačala 600 tisoč evrov, a ji dr- žavni družbi nista dopustili, da bi v njem uveljavila lastniške in upravljavske pravice. Altius trdi, da je bila uvedba prisilne poravnave neupravičena, in je poskušal to ves čas dokazati z ugovori, s tožbami in tudi ka- zenskimi ovadbami. Velika poslovna škoda Altius je namreč kmalu po uvedbi prisilne poravnave, ko je ugotovil, da bo njegovo la- stništvo ostalo le na papirju, saj je sodišče upravljanje Meje v celoti prepustilo DUTB, ka- zensko ovadil vse tiste pred- stavnike slabe banke in njene sodelavce, ki so že nekaj let, zlasti od Altiusovega nakupa delnic, vpleteni v dogajanje s šentjurskim podjetjem. Razlog za ovadbe je po na- vedbah Božidarja Vukašino- viča, direktorja in solastni- ka Altiusa, velika poslovna škoda, ki je bila zaradi dejanj slabe banke že pred uvedbo prisilne poravnave, predvsem pa po njej, povzročena Meji. Predstavnikom slabe banke je očital izčrpavanje Meje, ne- spoštovanje tuje lastnine ter storitev več kaznivih dejanj. Namen vseh teh dejanj naj bi bila protipravna pridobitev premoženjske koristi. »Več kot očitni sta želja in volja DUTB, da protipravno z izkrivljanjem dejstev in prikrivanjem dejan- skih okoliščin olastnini druž- bo, ki ima vzdržen denarni tok in zdrave bilance, ter skuša z zlorabo pravic in s kaznivimi dejanji odpraviti svoje napake iz preteklosti,« je že ves čas pre- pričan Vukašinovič. Kot pravi, ne Policijska uprava Celje ne generalno državno tožilstvo ne Nacionalni preiskovalni urad, na katere so bile naslovljene ovadbe, do zdaj niso storili še nič konkretnega, izgovorov pa imajo veliko. Izid glasovanja pričakovan Sodišče je upnike že septem- bra lani pozvalo, naj glasujejo o sprejetju prisilne poravnave in naj se izjasnijo, kolikšen delež svojih terjatev bi spremenili v lastniški delež. Prisilni upravi- telj je poročila o glasovanju na- pisal že novembra lani, sodišče jih je zaradi pritožbe Altiusa, ki jo je višje sodišče zavrnilo, objavilo šele pred kratkim. Izid glasovanja o sprejetju prisilne poravnave in o vplačilu novih delnic je bil pričakovan. In SDH je, čeprav prisilna poravnava še ni bila uradno potrjena, že apri- la agenciji za varstvo konku- rence priglasil prevzem Meje. Kot je razvidno iz poročil, ki jih je objavilo sodišče, bo izpolnil načrt finančnega pre- strukturiranja, ki ga je pripravil že pred nekaj leti. V Meji bo iz- vedel poenostavljeno zmanjša- nje osnovnega kapitala, kar po- meni, da bo razlastninil Altius, nato bo v naslednjem koraku del svojih terjatev pretvoril v lastniški delež. V kapital na- merava pretvoriti 3,6 milijona evrov navadnih terjatev. Sklep o potrditvi prisilne poravnave bo postal pravnomočen v za- četku prihodnjega tedna. Najprej so zmagali Hrvati Tisti, ki so se leta 2019 in nato še leto kasneje na dražbah po- tegovali za nakup delnic Meje, so zdaj zagotovo zelo zadovolj- ni, da jim ni uspelo. Spomni- mo. Delnice je prodajal stečajni upravitelj propadlega celjskega poslovnega sistema PSZ v lasti Darka Zupanca, Meja pa je bila še edina delujoča družba, ki je ostala na njegovem pogorišču. Na prvi dražbi, ki je bila ko- nec leta 2019, je bila izklicna cena za delnice, ki jih je lju- bljanska družba P&S Capital zaradi velikega finančnega dolga in poroštvenih obvezno- sti Meje ocenila na nič evrov, le malo več kot 50 tisoč evrov. Po pričakovanju je bila na dražbi precejšnja gneča, saj je delni- ce nameravalo kupiti kar osem dražiteljev. Cena se je najbolj zvišala, ko sta se za nakup po- tegovala le še podjetje Global NM iz Velenja in hrvaški Bio- -Vet, ki se prav tako ukvarja s proizvodnjo jajc. Zmagalo je hrvaško podjetje, ki je ceno za delnice zvišalo na 2,5 milijo- na evrov. Takšnega zneska ni pričakoval nihče. A veselje ni trajalo dolgo, saj so Hrvati, ko bi bilo treba plačati kupnino, od pogodbe odstopili. Vpletli so se tudi Celjani Na drugi dražbi junija 2020 je bila izklicna cena za delnice 600 tisoč evrov. Sodelovala sta dva dražitelja – ponovno ve- lenjska družba Global NM in podjetje Altius s Ptuja. Zmagal je Global NM, ki je za delnice ponudil 620 tisoč evrov. A je po dražbi stečajni upravitelj ugotovil, da Velenjčani sploh niso vplačili varščine, kar so sicer lažno izkazovali s potrdi- lom spletne banke. Zato je kot edinega dražitelja na dražbi pri- znal Altius in z njim podpisal kupoprodajno pogodbo s ku- pnino 600 tisoč evrov, torej za izklicno ceno. Sodišče je nato 27. julija k pogodbi o prodaji delnic Meje izdalo soglasje. Zadnji dan pritožbenega roka, nekaj minut pred polno- čjo, je Mestna občina Celje na višje sodišče poslala pritožbo na soglasje in prodajni postop- ki so se spet ustavili. Terjatve, ki jih je v stečaju PSZ prijavila celjska občina in jih je stečaj- ni upravitelj tudi priznal, so znašale zgolj 5.362 evrov. Ob- čina je v pritožbi navedla, da stečajni upravitelj po dražbi delnic Meje ne bi smel ponu- diti oziroma prodati drugemu dražitelju, to je podjetju Alti- us. Predlagala je, naj sodišče dražbo razveljavi, upravitelj pa naj pripravi novo dražbo, a je višje sodišče njeno pritožbo zavrnilo. Stečajni upravitelj se je takrat spraševal, zakaj je ob- čina hotela razveljaviti prodajo delnic ter kakšni in čigavi inte- resi so v ozadju. Nikoli tudi ni bilo razkrito, za koga je delni- ce kupovalo velenjsko podjetje Global NM, ki je registrirano za gostinsko dejavnost in organi- zacijo dogodkov. Ko je kupova- lo delnice Meje, so bili njegovi računi večinoma blokirani, nje- govo premoženje pa skromno. Morda bo odgovor znan takrat, ko bo SDH prodal Mejo. Skok kupil še nekaj delnic cinkarne Predsednik uprave Cinkarne Celje je v zadnjih dveh tednih kupil še nekaj delnic družbe, ki jo vodi. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh Ljubljanske borze, je trenutno lastnik 2.400 delnic, kar predstavlja le dve stotinki odstotka vseh delnic. Aleš Skok je delnice prvič kupil 5. januarja letos. Kupil je 800 delnic in zanje plačal 16.800 evrov oziroma 21 evrov za eno delnico. Isti dan je uprava cinkarne objavila sklic izredne seje skupščine in predlagala izplačilo dividend v višini 2,77 evra bruto. Po objavi informacije o izplačilu dividend se je na borzi vrednost delnice Cinkarne Celje povečala. Za delnice, ki jih je kupil v juniju, je Skok plačal nekoliko več kot v januarju, za vse nakupe je doslej odštel malo več kot 60 tisoč evrov. Delničarji cinkarne so se na redni letni seji zbrali včeraj (v sredo) in med drugim spet od- ločali o delitvi dividend. Tokrat naj bi zanje namenili malo več kot 7 milijonov evrov, bruto dividenda na delnico naj bi znašala 0,90 evra bruto. JI Našli ste svoj Optimum! 19 99€ na mesec PRVIH 6 MESECEV OB VEZAVI Redna cena 58,99 € 500/100 Mbit/s 170 + TV programov 5 GB do Oranžni Optimum *Akcijska ugodnost ob naročilu paketa Oranžni Optimum velja za nove naročnike T-2 ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Popust na osnovno naročnino paketa velja za obdobje 6 mesecev, po izteku navedenega obdobja pa se obračunava redna cena paketa po vsakokratnem veljavnem ceniku. Popusti iz različnih akcij se ne seštevajo. Akcija ne velja za poslovne uporabnike. Akcija velja do preklica. Navedene internetne hitrosti veljajo na optičnem omrežju T-2. T-2 si pridržuje pravico do zavrnitve naročila, če izvedba širokopasovnega dostopa zaradi tehničnih omejitev linije ne bo mogoča oziroma v kolikor T-2 presodi, da gre pri koriščenju posebne ugodnosti za poskus zlorabe ugodnosti za nove naročnike (npr. prenos naročniškega razmerja na drugo osebo znotraj istega gospodinjstva). Za več informacij o ponudbi obiščite eno izmed poslovalnic T-2 ali pokličite številko 064 064 064. Za ponudbo veljajo splošni pogoji, objavljeni na http:/ /www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja. Vse cene so v EUR in vključujejo DDV. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 25, 20. junij 2024 GOSPODARSTVO Digitalna preobrazba gradbeništva Slatinski gradbinec postavil temelje za prihodnost Gic Gradnje so končale obsežen projekt Gradbeništvo 4.0, ki so ga razvile v sodelovanju z družbami SRC, Robotina in Sunesis. Gre za razvoj petih informacijskih rešitev, ki jih ne bodo uporabljali samo v slatinskem podjetju, ampak so namenjena celotni gradbeni panogi. S pomočjo aplikacij Betonarna 2.0, Gradbišče 4.0, Digitalni delavec, Digitalna gradbena platforma in Zgradba kot gradbena platforma bodo lahko podjetja spremljala in sledila operacijam na gradbišču, nadzorovala delovne procese v betonarnah in drugih proizvodnih obratih ter upravljala človeške vire. Digitalizacija Gic Gradenj temelji na petih stebrih. Prvi je pametna in trajnostna be- tonarna 2.0, ki jo je podjetje maja odprlo v industrijski coni Negonje. Gre za eno najbolj so- dobnih in naprednih betonarn, ki je prva te vrste v Sloveniji, saj ima v celoti digitalno vode- ne procese, v katere je vklju- čena tudi umetna inteligenca. Drugi steber je digitalno grad- bišče, ki omogoča sodelovanje vseh, ki so posredno ali nepo- sredno vpleteni v gradbene procese. Omogoča deljenje in posodabljanje dokumentov, oddaljeno komunikacijo, naro- čanje materialov in podobno. Informacijska rešitev digitalni delavec, ki ima tudi podporo umetne inteligence, pomeni korenito spremembo kadro- vske funkcije. »Ta je iz trenu- tne vloge pasivnega zbiralca podatkov in dokumentov ter reševanja administrativnih te- žav sodelavcev postala orodje za digitalne kartoteke zaposle- nih s podatki o delavcu in de- lovnem mestu, z bazo znanja za nenehno izobraževanje in uvajanje v delo zaposlenih ter prostor za deljenje in obrav- navo idej,« so pojasnili v Gic Gradnjah. Digitalna gradbena platfor- ma pomeni, da bodo program- ske rešitve poleg gradbenih podjetij lahko uporabljali tudi arhitekti projektanti, vlagatelji in lastniki zgradb. Ti bodo za projekte, razvite v tem infor- JANJA INTIHAR Na sejmu varnosti in obrambe V ponedeljek se je v Parizu začel sejem Eurosatory, na katerem se na skupnem raz- stavnem prostoru pod okriljem javne agencije Spirit predstavlja 15 slovenskih podjetij in ustanov. Sejem, ki je vsaki dve leti, je namenjen predstavitvi izdelkov in tehnoloških rešitev s področja varnosti in obrambe ter velja za vodilnega na svojem področju v Evropi. Javna agencija Spirit skupinske predstavitve na tem sejmu redno organizira že od leta 2010. Na razstavnem prostoru, ki skupaj obsega 243 kvadratnih metrov, se letos s Celjskega pred- stavljata tudi podjetji Dat-Con s Polzele, ki sodi med najboljše ponudnike rešitev za varovanje zračnih, obalnih in kopenskih meja, ter Prevent&Deloza iz Celja. ki izdeluje zaščitna delovna oblačila in oblačila za vojaške namene. Slovenska obrambna industrija je majhna, ozko specializirana in tehnološko zelo razvita ter proizvaja izjemno kakovostne izdelke. Tovrstni dogodki so zanjo zelo pomembni, saj po- vezujejo države, strokovnjake v industriji in člane svetovne obrambne ter varstvene dobavne verige. Sejem Eurosatory je zato za slovenska podjetja odlična priložnost za predstavitev njihovih izdelkov in tehnoloških rešitev ne samo francoski, temveč tudi svetovni javnosti. Po besedah Roka Capla, direktorja Spirita, slovenska obrambna industrija postaja vedno bolj mednarodno prepoznavna in uspešno pridobiva poslovne partnerje na tujih trgih. JI Prodaja Celjskih mesnin ustavljena Po poročanju spletnega portala necenzurirano.si je celjsko sodišče na zahtevo speciali- ziranega državnega tožilstva Izidorju Krivcu prepovedalo, da proda ali zastavi 60-odstotni delež Celjskih mesnin. Prepoved velja pol leta. Sodišče je plombo vpisalo le nekaj dni po podpisu dogovora o prodaji dela Celjskih mesnin hrvaški mesni industriji Braća Pivac. Celjske mesnine so uradno v lasti avstrijskega podjetja CM Invest, ki ga lastniško obvladujeta Krivec in kranjski poslovnež Danilo Dujović. Ta je svoj 40-odstotni lastniški delež že prodal Hrvatom, po nekaterih informacijah naj bi posel že sklenil tudi Krivec, kar pomeni, da je bil ukrep sodišča prepozen. Tožilstvo se je za blokado lastništva Celjskih mesnin odločilo zaradi kazenske zadeve, v kateri je prvi osumljenec Mirko Tuš, ki naj bi mu Dujović pomagal pri 30 milijonov evrov vrednem oškodovanju Engrotuša. Prav toliko koristi naj bi z istimi spornimi posli ustvarili Celjske mesnine in povezana podjetja. Posli, ki jih preiskuje tožilstvo, izhajajo iz leta 2010, ko sta Krivec in Dujović iskala najkrajšo pot do vračila posojil, najetih za fi nanciranje prevzema Celjskih mesnin. V istem obdobju je Tušev poslovni imperij zaradi prezadolženosti in neu- spešnih dogovorov z bankami drsel v bankrot, še poroča spletni portal. NT V sodelovanju z družbami SRC, Robotina in Sunesis so Gic Gradnje končale obsežen projekt digitalizacije procesov v gradbeni dejavnosti. Kot je dejal direktor dr. Rok Cajzek (na sredini), je pri razvoju redno sodelovalo 25 njihovih zaposlenih, pri izvedbi pa skoraj vsi delavci, ki so opravili več kot 40 tisoč delovnih ur. V podjetju so imeli tristo srečanj in videokonferenc, še petsto so jih pripravili s projektnimi partnerji. Organizirali so tudi več kot 50 delavnic in izobraževanj za dvig kompetenc in digitalne pismenosti. (Foto: arhiv Gic Gradnje) macijskem okolju, dobili celo- vito elektronsko bazo podat- kov, v kateri bodo shranjene vse informacije o zgradbi za njeno upravljanje in vzdrže- vanje. Peti steber zgradba kot digitalna platforma predstavlja nov poslovni model, ki z digi- talizacijo naprav, prostorov in storitev povezuje procese v stavbi v korist uporabnikov, upraviteljev in lastnikov. Za napredek celotnega gradbeništva Po besedah direktorja dr. Roka Cajzka je uvedba na- prednih digitalnih rešitev Gic Gradnje postavila na vodilno mesto v gradbeni dejavnosti, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v njeni bližnji okolici. V podjetju pričakujejo povečanje konkurenčnosti, trajnostno rast in povečanje dodane vre- dnosti. »Naše delo na podro- čju digitalizacije je prispevalo k napredku celotnega gradbe- ništva,« je poudaril dr. Cajzek. V projekt digitalizacije grad- beništva, ki so ga razvijali za- dnji dve leti, so Gic Gradnje s tremi partnerji vložile skoraj tri milijone evrov lastnih sredstev, 2,1 milijona evrov so pridobile na razpisu iz skladov Evropske unije. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 25, 20. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Uspešni celjski raziskovalci CELJE – »Projekt Mladi za Celje je letos ponovno po- kazal, da so mladi neizčrpen vir ustvarjalnosti, inova- tivnih idej in raziskovalnega duha, ki navdihuje. V 46. raziskovalnem letu smo dobili 118 novih raziskovalnih nalog,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Mladinsko raziskovalno delo ima v Celju dolgoletno tradicijo. Letos so poleg devetih celjskih osnovnih šol in sedmih srednjih šol sodelovale še pridružene osnovne šole iz Rimskih Toplic, Loč, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, s Fran- kolovega in iz Vojnika. Med raziskovalnimi nalogami je 65 osnovnošolskih in 53 srednješolskih, ki jih je pripravilo 263 mladih raziskovalcev pod vodstvom 99 mentorjev. Razi- skovalne naloge je ocenjevalo 31 ocenjevalnih komisij, v katerih je sodelovalo 95 ocenjevalcev. Na državno srečanje mladih raziskovalcev, ki je bilo maja v Murski Soboti, se je uvrstilo 89 nalog. SŠol Celje so videli prvič CELJE – Celje je pretekli teden gostilo mlade iz Erasmus gimnazije Grevenbroich, ki so sklenili novo prijateljstvo z dijaki I. gimnazije v Celju. Znano je, da je knežje mesto že več kot 38 let pobrateno z mestom Grevenbroich. Pobuda za sodelovanje med dijaki je prišla iz tamkajšnje gimnazije. Goste iz Nemčije in njihove celjske vrstnike je v Narodnem domu sprejel župan Matija Kovač, predstavil jim je tudi zgodbo Narodnega in Celjskega doma. Tema izmenjave je bila trajnost, dijaki so se družili, imeli so tudi ekološko delavnico, ogledali so si celjski grad, staro mestno jedro in razstavišče Celeia – mesto pod mestom. Med drugim so obi- skali tudi Ljubljano, se sprehodili po ekološki učni poti ribnika Vrbje in obiskali hmeljarski inštitut. Septembra naj bi se v Grevenbroich odpravili dijaki I. gimnazije v Celju. SŠol V Celje je prišlo devetnajst nemških dijakov, ki so naše mesto tokrat videli prvič. (Foto: MOC) Celjski mladi raziskovalci so prejeli 58 bronastih, 20 srebrnih in 11 zlatih priznanj. (Foto: Lidija Polajžer) Razlog jeze nekaterih krajanov (Foto: Andraž Purg) Tudi drevesa pri Herkulovem svetišču naj bi bila slaba in trava ne- pokošena, kar za ugled te znamenitosti ni dobro, ko tja pridejo turisti. (Foto: Bralec NT) CELJE – Neurejeno znamenito Herkulovo svetišče Razrita okolica končno urejena? Maja je bila v Celju športna prireditev Urbani gladia- tor, ki že vrsto let k sodelovanju privablja številne, ki so željni tovrstnih športnih izzivov. Pred dnevi smo dobili opozorilo krajanov iz okolice Herkulovega svetišča na Miklavškem hribu. Trasa prireditve je namreč šla tudi mimo omenjenega svetišča, kar sploh ni težava, pravijo krajani. So pa jezni, ker je travnik v neposredni bližini po prireditvi ostal razrit. T ežava je posebej ob močnejšem nalivu, ko se tam nabere voda in se nato razliva. A po našem poizvedovanju naj bi te dni območje že uredili. SIMONA ŠOLINIČ »Kdaj bo to urejeno? Tudi svetišča nihče ne vzdržuje, ne kosi. Na tem delu so tudi nevarna drevesa, ki so napol tr- hla in podrta. Turisti prihajajo gledat svetišče … V tujini bi na takšnem kraju prodajali spo- minke, mi pa …« so nam pred dnevi ogorčeno pisali krajani. Do konca tega tedna »Organizator prireditve se je zavezal, da bo morebitne posledice uredil. Ker je od do- godka minilo več kot 15 dežev- nih dni, izvajalec sanacije še ni izvedel in jo v skladu z ugo- dnejšo vremensko napovedjo načrtuje najkasneje do konca prihodnjega tedna,« so nam iz Mestne občine Celje odgovorili pretekli četrtek. Vprašanje smo poslali tudi organizatorju Ur- banega gladiatorja, Športnemu društvu Slovenc, od koder so nam odgovorili podobno, in si- cer, da izvajalec sanacije, pod- jetje Zelenice, do tega tedna ni uspel urediti območja, saj je bilo nestanovitno vreme: »Za povrnitev v prvotno stanje pa je nujno, da je teren posušen, da omogoča delo z bagerjem.« In res. Včeraj naj bi območje izvajalec del saniral. O Herkulovem svetišču, ki bi ga po mnenju mnogih Celje lahko še dejavneje turistično izpostavilo, na spletu ni veliko zapisanega. Svetišče ima svojo spletno stran, na kateri je na- vedeno, da predstavlja primer »specifi čne arhitekturne obli- ke, ki je na območju Slovenije doslej edina znana in zato uni- katna«. Že daljnega leta 2013 so v celjski občini na novinar- sko vprašanje, ki se je nanaša- lo na vandalizem, odgovorili, da bodo že takrat strokovne službe Oddelka za okolje in prostor Mestne občine Celje v okviru svojih rednih nalog in fi nančnih zmožnosti po- skrbele za redno vzdrževanje svetišča (redna košnja trave pri dostopu in na lokaciji omenje- ne dediščine). A znano je, da svetišče leta in leta na Miklav- škem hribu bolj kot ne sameva, čeprav ima izjemno zgodovin- sko vrednost. V občini pravijo, da imajo v načrtu izdelavo pro- jekta povezave pešpoti iz Me- stnega parka Celje do svetišča: »Izvedba projekta bo odvisna od razpoložljivih sredstev, tako da je zaenkrat še prehi- tro govoriti o časovnih okvirih izvedbe.« Toda takšen načrt je bil pred meseci omenjen tudi ob sprejemu Strategije razvoja turizma, s katero so se svetniki strinjali. Gre za strategijo, za katero tudi svetniki in občina dobro vedo, saj so jo spreje- li, da zajema obdobje do leta 2029 oziroma ima usmeritve do leta 2031. Pred časom se je neuradno govorilo, da se na območju svetišča zbirajo tudi odvisniki od prepovedanih drog, vendar v občini pravijo, da s temi informacijami niso seznanjeni. S takšnimi podatki ne razpolaga niti celjska poli- cija, ki pa pravi, da bodo poo- strili obhode na tem območju. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 25, 20. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Uspešni celjski raziskovalci CELJE – »Projekt Mladi za Celje je letos ponovno po- kazal, da so mladi neizčrpen vir ustvarjalnosti, inova- tivnih idej in raziskovalnega duha, ki navdihuje. V 46. raziskovalnem letu smo dobili 118 novih raziskovalnih nalog,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Mladinsko raziskovalno delo ima v Celju dolgoletno tradicijo. Letos so poleg devetih celjskih osnovnih šol in sedmih srednjih šol sodelovale še pridružene osnovne šole iz Rimskih Toplic, Loč, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, s Fran- kolovega in iz Vojnika. Med raziskovalnimi nalogami je 65 osnovnošolskih in 53 srednješolskih, ki jih je pripravilo 263 mladih raziskovalcev pod vodstvom 99 mentorjev. Razi- skovalne naloge je ocenjevalo 31 ocenjevalnih komisij, v katerih je sodelovalo 95 ocenjevalcev. Na državno srečanje mladih raziskovalcev, ki je bilo maja v Murski Soboti, se je uvrstilo 89 nalog. SŠol Celje so videli prvič CELJE – Celje je pretekli teden gostilo mlade iz Erasmus gimnazije Grevenbroich, ki so sklenili novo prijateljstvo z dijaki I. gimnazije v Celju. Znano je, da je knežje mesto že več kot 38 let pobrateno z mestom Grevenbroich. Pobuda za sodelovanje med dijaki je prišla iz tamkajšnje gimnazije. Goste iz Nemčije in njihove celjske vrstnike je v Narodnem domu sprejel župan Matija Kovač, predstavil jim je tudi zgodbo Narodnega in Celjskega doma. Tema izmenjave je bila trajnost, dijaki so se družili, imeli so tudi ekološko delavnico, ogledali so si celjski grad, staro mestno jedro in razstavišče Celeia – mesto pod mestom. Med drugim so obi- skali tudi Ljubljano, se sprehodili po ekološki učni poti ribnika Vrbje in obiskali hmeljarski inštitut. Septembra naj bi se v Grevenbroich odpravili dijaki I. gimnazije v Celju. SŠol V Celje je prišlo devetnajst nemških dijakov, ki so naše mesto tokrat videli prvič. (Foto: MOC) Celjski mladi raziskovalci so prejeli 58 bronastih, 20 srebrnih in 11 zlatih priznanj. (Foto: Lidija Polajžer) Razlog jeze nekaterih krajanov (Foto: Andraž Purg) Tudi drevesa pri Herkulovem svetišču naj bi bila slaba in trava ne- pokošena, kar za ugled te znamenitosti ni dobro, ko tja pridejo turisti. (Foto: Bralec NT) CELJE – Neurejeno znamenito Herkulovo svetišče Razrita okolica končno urejena? Maja je bila v Celju športna prireditev Urbani gladia- tor, ki že vrsto let k sodelovanju privablja številne, ki so željni tovrstnih športnih izzivov. Pred dnevi smo dobili opozorilo krajanov iz okolice Herkulovega svetišča na Miklavškem hribu. Trasa prireditve je namreč šla tudi mimo omenjenega svetišča, kar sploh ni težava, pravijo krajani. So pa jezni, ker je travnik v neposredni bližini po prireditvi ostal razrit. T ežava je posebej ob močnejšem nalivu, ko se tam nabere voda in se nato razliva. A po našem poizvedovanju naj bi te dni območje že uredili. SIMONA ŠOLINIČ »Kdaj bo to urejeno? Tudi svetišča nihče ne vzdržuje, ne kosi. Na tem delu so tudi nevarna drevesa, ki so napol tr- hla in podrta. Turisti prihajajo gledat svetišče … V tujini bi na takšnem kraju prodajali spo- minke, mi pa …« so nam pred dnevi ogorčeno pisali krajani. Do konca tega tedna »Organizator prireditve se je zavezal, da bo morebitne posledice uredil. Ker je od do- godka minilo več kot 15 dežev- nih dni, izvajalec sanacije še ni izvedel in jo v skladu z ugo- dnejšo vremensko napovedjo načrtuje najkasneje do konca prihodnjega tedna,« so nam iz Mestne občine Celje odgovorili pretekli četrtek. Vprašanje smo poslali tudi organizatorju Ur- banega gladiatorja, Športnemu društvu Slovenc, od koder so nam odgovorili podobno, in si- cer, da izvajalec sanacije, pod- jetje Zelenice, do tega tedna ni uspel urediti območja, saj je bilo nestanovitno vreme: »Za povrnitev v prvotno stanje pa je nujno, da je teren posušen, da omogoča delo z bagerjem.« In res. Včeraj naj bi območje izvajalec del saniral. O Herkulovem svetišču, ki bi ga po mnenju mnogih Celje lahko še dejavneje turistično izpostavilo, na spletu ni veliko zapisanega. Svetišče ima svojo spletno stran, na kateri je na- vedeno, da predstavlja primer »specifi čne arhitekturne obli- ke, ki je na območju Slovenije doslej edina znana in zato uni- katna«. Že daljnega leta 2013 so v celjski občini na novinar- sko vprašanje, ki se je nanaša- lo na vandalizem, odgovorili, da bodo že takrat strokovne službe Oddelka za okolje in prostor Mestne občine Celje v okviru svojih rednih nalog in fi nančnih zmožnosti po- skrbele za redno vzdrževanje svetišča (redna košnja trave pri dostopu in na lokaciji omenje- ne dediščine). A znano je, da svetišče leta in leta na Miklav- škem hribu bolj kot ne sameva, čeprav ima izjemno zgodovin- sko vrednost. V občini pravijo, da imajo v načrtu izdelavo pro- jekta povezave pešpoti iz Me- stnega parka Celje do svetišča: »Izvedba projekta bo odvisna od razpoložljivih sredstev, tako da je zaenkrat še prehi- tro govoriti o časovnih okvirih izvedbe.« Toda takšen načrt je bil pred meseci omenjen tudi ob sprejemu Strategije razvoja turizma, s katero so se svetniki strinjali. Gre za strategijo, za katero tudi svetniki in občina dobro vedo, saj so jo spreje- li, da zajema obdobje do leta 2029 oziroma ima usmeritve do leta 2031. Pred časom se je neuradno govorilo, da se na območju svetišča zbirajo tudi odvisniki od prepovedanih drog, vendar v občini pravijo, da s temi informacijami niso seznanjeni. S takšnimi podatki ne razpolaga niti celjska poli- cija, ki pa pravi, da bodo poo- strili obhode na tem območju. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 25, 20. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Silovita deževja so v minulih tednih pokazala, da lahko v kratkem času voda močno poplavi površine, ki niso ustrezno zaščitene. V Šentjurju je bilo 17 . maja po oceni tamkajšnjega župana mag. Marka Diacija poplavljenih več kot 150 hektarjev kmetijskih povr- šin. To je ponovno odprlo vprašanje o ureditvi Suhega zadrževalnika Črnolica, ki so mu kmetje sredi febru- arja glasno nasprotovali na protestih pred sedežem Direkcije RS za vode v Celju, o tem pa je bila burna razprava tudi marca na eni zadnjih sej občinskega sveta Občine Šentjur. TINA STRMČNIK Za sončne elektrarne ŠENTJUR – Občinski svet je na zadnji seji prvič obravna- val Odlok o javno-zasebnem partnerstvu glede postavitve sončnih elektrarn na površinah in objektih Občine Šentjur. Elektrarne so predvidene na strehah osnovnih šol Dramlje, Blagovna, Planina pri Sevnici, Ponikva, Prevorje, Slivnica pri Celju in na Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur. Po besedah župana mag. Marka Diacija je sprejem ome- njenega odloka osnovni pogoj, da se lahko občina prijavi na razpise, ter je tudi pravna podlaga za sklenitev javno-zaseb- nega partnerstva. »Tovrsten model že nekaj časa obstaja v državi. Z namestitvijo sončnih elektrarn na javnih stavbah želimo privarčevati pri energiji in pridobiti naložbena sredstva za proizvodnjo električne energije.« TS Obnova občinske stavbe ŠENTJUR – Nedavne evropske volitve so ponovno opozo- rile na dotrajanost sejne sobe Občine Šentjur, kjer je bilo eno od volišč. Šentjurski župan mag. Marko Diaci pravi, da občina predvideva obnovo celotne občinske stavbe. »Pristopiti bomo morali k celoviti obnovi zgornjega nad- stropja prostorov Občine Šentjur in sejne sobe. Urediti bomo morali tudi dvigalo,« je dejal Diaci. Povedal je, da so se predstavniki občine o tem že pogovarjali s predstavniki Ministrstva RS za javno upravo, saj del površin stavbe zaseda upravna enota. Projektna dokumentacija je že v pripravi, ob- nova naj bi prišla na vrsto v letih 2025 in 2026, če bo občini uspela pridobitev sofi nanciranja na razpisu za energetsko obnovo stavb. Da bi bilo treba nujno obnoviti sejno sobo v občinski stavbi, je lani opozorila tudi občinska svetnica Jelka Godec (SDS). »Sejna soba, v kateri so seje občinskega sveta Občine Šentjur, je stara toliko, kolikor je stara stavba, in je dotrajana. Sledi vdora vode s strehe, iz zidov in radiatorjev so vidne, ob tem streha še vedno pušča. Ta prostor ni v po- nos ne svetnikom ne občini,« je zapisala v svoji pobudi po čimprejšnji obnovi. TS Tretji festival športnega filma ROGAŠKA SLATINA – 3. festival športnega in igranega fi lma se je minulo sredo začel v tem zdraviliškem mestu. Do sobote, 22. junija, se bodo zvrstile projekcije 40 fi lmov, ki jih je v tekmovalni program uvrstila strokovna komisija. Obetajo se tudi zanimivi spremljevalni dogodki. Idejni in organizacijski vodja festivala je Vojko Korošec, ki je pred 30 leti s Srečkom Zakrajškom začel projekt Šolska košarkarska liga. Letos se je na festival, katerega ambasador je nekdanji uspešni košarkar in trener Ivo Daneu, prijavilo 620 fi lmov. Strokovna komisija jih je v tekmovanje uvrstila 40. Med njimi bo tudi fi lm, ki govori o življenju legende te- nisa Nikole Pilića. Slednji bo tudi gost festivala ter prejemnik športne nagrade tega dogodka. Dopoldneve bodo zaznamovale projekcije športnih fi lmov za učence osnovnih šol, ob popoldnevih se obetajo pogovori z znanimi režiserji in igralci. Filmske projekcije bodo ljudje lah- ko spremljali tudi na prostem, in sicer na Evropski ploščadi. Po besedah župana Občine Rogaška Slatina mag. Branka Kidriča so organizatorji ta zdraviliški kraj za gostitelja festiva- la izbrali zardi srčnosti, pomoči in pripravljenosti sodelovati. »Vsako leto želimo dodati nekaj zanimivih vsebin, predvsem želimo pritegniti širšo javnost iz domačega okolja. Verjamem, da bodo pretekla festivala tokrat še nadgradili.« Pod okriljem festivala bo letos 1. svetovno, evropsko in odprto prvenstvo I Fell Slovenia v Corn Holu oz. igri štrbunk. Obiskovalci bodo lahko spremljali še mini olimpijado v soorganizaciji Olimpij- skega komiteja Slovenije, Zumba maraton v organizaciji T uri- stičnega društva Venus ter festival evropske zveze motoristov (Gold Wing). TS ŠENTJUR – Kmetje in občina glede protipoplavnih ukrepov vsak na svojem bregu »Stop zadrževalnikom, zahtevamo druge rešitve,« so udeleženci protesta pred stavbo DRSV sredi februarja med drugim zapisali na svoje transpa- rente. (Foto: Andraž Purg) Marko Diaci: »Če ne bo zadrževalnikov, bo v občini ob močnejših padavinah spet možna velika škoda. Na družbenih omrežjih si ne želim spet objav fotogra j ljudi v gumijastih škornjih in z lopatami v rokah, saj nam to popolnoma nič ne koristi.« Kot pravi župan, je Obči- na Šentjur glede načrtova- nja Suhega zadrževalnika Črnolica z načrtovano pro- stornino približno 650 tisoč kubičnih metrov naredila svojo domačo nalogo oz. vse, kar je bilo v njeni moči. »Več pristojnosti nimamo. Od Direkcije RS za vode in okoljskega ministrstva pri- čakujemo, da bosta projekt nadaljevala. Manjkajoče po- vršine, ki jih potrebujemo za gradnjo zadrževalnika, lahko zagotovita z menjavo zemljišč ali kako drugače.« Omenil je, da ima Sklad kmetijskih zemljišč in goz- dov Republike Slovenije na območju šentjurske občine v lasti 1864 hektarjev kme- tijskih površin. In dodal, da je glede na zakonodajo ena osnovnih nalog sklada, da zagotavlja potrebna zemlji- šča za reševanje podnebnih sprememb. »Tem spremem- bam smo nedvomno priča. Treba je le udariti po mizi in zadevo rešiti. V naspro- tnem primeru želim imena in priimke oseb, ki bodo v primeru poplav odgovarjale za morebitno škodo.« Spomnil je, da občina pro- tipoplavne ukrepe načrtuje in izvaja že vrsto let. Ne zdi se mu prav, da bi obstala pri zadnjem koraku, saj ima za zadrževalnik v Črnolici pripravljeno vso projektno dokumentacijo. Občinski podrobni prostorski načrt za umestitev zadrževalnika, ki je po prepričanju občine ključni del protipoplavnih ukrepov na vodotoku Voglaj- na s pritoki, je bil sprejet že leta 2011. Denar za naložbo je zagotovljen v načrtu za okre- vanje in odpornost. Prostih zemljišč ni Iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZGRS) so pojasnili, da lahko vprašanje nadomestnih zemljišč rešujejo zgolj v krogu upravičencev, ki so hkrati tudi zakupniki ze- mljišč omenjenega sklada. V obravnavanem primeru kme- tov iz Črnolice so zakupniki le trije. »Širšo dodelitev nadome- stnih zemljišč ovira to, da so državna kmetijska zemljišča, s katerimi v imenu in za račun države gospodari sklad, odda- na v dolgoročni zakup z name- nom pridelave hrane. Prostih državnih kmetijskih zemljišč, ki ne bi bila oddana v zakup, na tem območju ni na voljo.« Komisija za promet z nepre- mičninami sklada je že obrav- navala problematiko izvedbe projektov protipoplavne za- ščite v občini Šentjur. Ob ve- čjih infrastrukturnih posegih državnega pomena je možno zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, vendar le pod pogojem, da je to izvedeno po določilih razvojne strategi- je sklada, ki veljajo za prodajo kmetijskih zemljišč. Spomnimo, da so kmetje s Celjskega na protestu pred stavbo Direkcije RS za vode sredi februarja zahtevali usta- vitev postopkov za gradnjo suhih zadrževalnikov, tudi tistega v Črnolici. Poudarili so, da ne nasprotujejo proti- poplavnim ukrepom, a me- nijo, da bi jih lahko pristojni izvedli ceneje in tako, da bi izgubili manj kmetijskih ze- mljišč. Vprašanji, ali so se po februarskem protestu sestali s kmeti, ki nasprotujejo su- him zadrževalnikom v občini Šentjur, in kaj so se dogovori- li, smo naslovili na omenjeno direkcijo. Zanimalo nas je še, ali je našla kakšno rešitev, da črpanje denarja za gradnjo zadrževalnikov ne bo ogrože- no. Odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Tu je predviden zadrževalnik Črnolica, kmetje nje- govemu umeščanju nasprotujejo.(Foto: Nik Jarh) Zemljišča jabolko spora zaradi zadrževalnika Zemljišča jabolko spora zaradi zadrževalnika Zemljišča jabolko spora zaradi zadrževalnika Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 25, 20. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV 27. 06. 2024 • 19:00 CITYCENTER CELJE V CITYCENTER MAGAZINU, KI JE IZŠEL 19. JUNIJA 2024, IZPOLNI KUPON ZA DVE VSTOPNICI IN GA DO 27. JUNIJA NA INFO TOČKI ZAMENJAJ ZA DVE VSTOPNICI. POHITI, ŠTEVILO VSTOPNIC JE OMEJENO! PREDSKUPINA: ZMAGOVALCI CITYBANDA 2024 KONCERT VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana Občina išče partnerja LAŠKO – Občina na območju Ceste v Rečico v Debru načrtuje novo večstanovanjsko gradnjo. Na portalu javnih naročil je že objavila javni razpis za izbor zasebnega partnerja, ki bo po modelu javno-zasebnega partnerstva v dveh letih in pol po podpisu pogodbe sposoben zgraditi nov kompleks dveh večstanovanjskih stavb. V manjši stanovanjski stavbi je predvidena gradnja dvajsetih nizkoenergijskih javnih na- jemnih stanovanj, ki bodo postala last Občine Laško in drugih morebitnih javnih partnerjev v projektu. V drugi, večji stanovanjski zgradbi je predvidena ureditev približno 40 tržnih stanovanj, ki bodo tako kot preostali poslovni deli kompleksa s pripadajočo garažo ostali v lasti zasebnega partnerja, njihova namembnost bo izvajanje tržnih dejavnosti. Stavbi bosta povezani z vmesno poslovno zgradbo. BA Veje kolesarje udarjajo po glavi, avti letijo s ceste Visoka trava, ki sega na cestišče, neporezana živa meja, nepregleden ovinek, iztekanje vode na cesto, zaradi česar je vozna površina pozimi poledenela, po- manjkljiva prometna signalizacija … Vse to na odseku državne ceste Laško–Sveti- na–Štore skozi Jagoče ogroža udeležence v prometu, opozarjajo krajani. Na težave so v zadnjem letu že večkrat opozorili tako vzdrževalca ceste, podjetje Voc, kot Komunalo Laško, a razmere se do danes niso izboljšale, pravijo. Zgodile so se tudi že nesreče, bojijo se, da jih bo še več. Cesto veliko uporabljajo tudi kolesarji, po njej je minuli četrtek peljala tudi kolesarska karavana 30. dirke Po Sloveniji. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Krajani Jagoč že eno leto opozarjajo na nevaren odsek državne ceste »Na razmere smo začeli opo- zarjati junija lani. Najprej glede žive meje oziroma glede tega, kdo jo bo obrezal, ali vzdrže- valec ceste Voc ali lastnik ze- mljišča. Nihče ni ukrepal. Ovi- nek je nepregleden tudi zaradi nepokošene trave. Ogroženi so otroci, ki hodijo po tej cesti, in kolesarji, ki jih veje, ki segajo na cesto, udarjajo po glavi …« pripoveduje krajan Jagoč Peter Hohkraut. Ob tem opozarja na še eno težavo. Cesta mokra tudi v največji suši »Na cesto že eno leto nepre- stano teče voda, verjetno iz greznice z bližnje parcele ali iz kanalizacije. Dali smo že prijave na različne naslove, a se ni nič zgodilo. Iz Komunale Laško so prišli pogledat, a je še vedno vse isto.« Da voda izteka iz greznice oziroma kanalizaci- je, sogovornik sklepa po tem, ker je v času, ko so lastniki ozi- roma stanovalci na dopustu, cesta suha. Da bi se prepričali, od kod izvira voda, so krajani nameravali dati vzorec v ana- lizo, za kar bi bilo treba odšteti približno 250 evrov. Vmes je nato stisnila zima, voda je zmr- znila in vzorca ni bilo mogoče vzeti. Tako so idejo o analizi opustili. Nekoliko naprej po cesti, kjer voda prav tako teče z bre- žine, naj bi šlo za izvir vode. »Pozimi je bilo na tem delu cestišča dva centimetra ledu, nekaj avtomobilov je celo zletelo iz ovinka. Takrat sem večkrat klical Voc, da so prišli posut cesto. A to je bila samo začasna rešitev. Treba bi bilo urediti odvodnjavanje, spelja- ti vodo v kanal, da ne bi tekla po cesti,« poudarja Hohkraut. Dodaja, da sta v Voc več do- pisov za ureditev razmer po- slala tudi KS Laško in Društvo za razvedrilo Jagoče. »Lani so prišli pogledat in so obljubili, da bodo letos uredili stvari, a do zdaj še nikogar ni bilo blizu. Edino, kar so storili, je, da so postavili novo krajevno tablo za Jagoče,« pravi. Opozarja tudi na neočišče- ne brežine pri mostu v Jago- če. »Zaradi nepreglednosti pri izvozu z bencinskega servisa na most bi bilo nujno postaviti ogledalo, ki je nekoč tam že bilo. A se Voc in Petrol izgo- varjata drug na drugega.« Peter Hohkraut opozarja še, da je cesta Laško–Svetina–Što- re preozka za državno cesto, saj se dva avtomobila težko srečata. Kot pravi, je bila cesta iz lokalne v državno prekate- gorizirana ob gradnji štorske- ga viadukta, da je država zanj lahko pridobila gradbeno do- voljenje. Komunala in Voc odgovarjata Po pojasnila in odgovore smo se obrnili tudi na Komu- nalo Laško in podjetje Voc, ki je zadolženo za vzdrževanje ceste. Iz komunale so odgovo- rili, da so si mesto, kjer izteka voda, ogledali in ugotovili, da voda, ki priteka na cestišče, ni povezana s kanalizacijo. »Domnevamo, da gre za za- ledne vode, ki izvirajo tik nad cestiščem v cestni brežini,« so zapisali. Po njihovem je tako reševanje te problematike v pristojnosti Voca, kjer očitno vseeno menijo, da za nepre- stano mokro cestišče ni kriv samo izvir v brežini. »Glede iztekanja vode na cestišče smo 15. decembra 2023 posla- li dopis lastnikom zemljišča, od koder priteka voda. Ker ni bilo odziva, smo zadevo 14. maja letos posredovali inšpek- toratu. Zdaj tečejo postopki pri inšpekcijskih službah, da se odpravi nedovoljen poseg,« je dejal vodja vzdrževanja cest pri Vocu Damjan Maček. Pojasnil je še, da so travo ob cesti pokosili med 7. in 10. ju- nijem, živo mejo pa so obrezali 4. junija. »Košnjo trave načelo- ma izvajamo dvakrat letno, in sicer v obsegu razpoložljivih sredstev po pogodbi,« je nave- del. Glede postavitve ogledala pri izvozu z bencinskega ser- visa je dejal, da mora lastnik priključka vložiti vlogo in za postavitev ogledala pridobiti soglasje od Direkcije RS za in- frastrukturo. Foto: Andraž Purg Na cesto neprestano teče voda. Na enem mestu naj bi šlo za za- ledne vode, ki izvirajo tik nad cestiščem v cestni brežini. Ne- koliko nižje naj bi voda na cesto tekla iz greznice ali kanalizacije, meni Peter Hohkraut, ki je Vocu in Komunali Laško poslal že več dopisov za odpravo težav. Sogovornik opozarja tudi na nepregleden ovinek zaradi neporezane žive meje. Težava so tudi neočiščene breži- ne pri mostu v Jagoče, pravi Pe- ter Hohkraut. Poudarja, da bi bilo zaradi nepreglednosti pri izvozu z bencinskega servisa na most nujno postaviti ogledalo. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 25, 20. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Vse je bilo podrejeno športu Hmeljarstvo ima v Spodnji Savinjski dolini že dolgo tradi- cijo. Prvi stalni nasadi hmelja so bili zasajeni že leta 1876, hmeljarji pa so se že kmalu začeli povezovati zaradi zah- tevnosti hmeljarske panoge. Danes so hmeljarji povezani v Združenje hmeljarjev Slovenije. Društvo so ustanovili leta 2004 s 25 ustanovnimi člani, danes šteje 220 članov. ŠPELA OŽIR Od društva do združenja Predsednik Janez Ivan Oset mednarodne hmeljarske orga- nizacije. Kot člani mednarodne organizacije se lahko predstav- niki društva udeležujejo vsako- letnih strokovnih srečanj posa- meznih komisij organizacije, obveščeni so tudi o dejavnostih mednarodne organizacije. Sejmi v tujini Združenje se kot razstavlja- vec že od leta 2013 udeležuje sejmov v tujini, kjer predstavlja slovensko hmeljarstvo. Redno se predstavlja na najpomemb- nejšem pivovarskem sejmu BrauBeviale, ki je tri zapore- dna leta v Nürnbergu, vsako četrto leto pa v Münchnu. Na sejmu se predstavljajo proizva- jalci surovin za pivo, opreme za pivovarne, embalaže … »Z vsakoletnim nastopom na sej- mu želi društvo predvsem po- udariti kakovost in posebnosti slovenskega hmelja ter pred- staviti in približati kupcem pri- delovalna območja in pridelo- valce. Kajti tudi v proizvodnji piva je vedno bolj pomembno poznavanje izvora vstopnih surovin. Upamo, da bomo v BRASLOVČE – V občini je bilo med 18. majem in 15. junijem vse podrejeno športu. Občani so se v mesecu športa po- merili v kar 12 disciplinah, v katerih je sodelovalo več kot 300 ljubiteljev športa. Razglasili so tudi športnico, športnika in športno ekipo za leto 2023. Medalje najboljšim v posameznih disciplinah so podelili na zaključni prireditvi v soboto, ko so na podlagi točkovanja razglasili tudi najbolj športen krajevni odbor. Stekleni prehodni pokal Braslovč so osvojili špor- tniki in športnice iz KO Braslovče. Osrednji del prireditve, ki sta jo povezo- vala Denis Oštir in Jasmina Roter Jager, je bila podelitev priznanj za športne dosežke. Najboljša ekipa je postala ekipa starejših deklic Odbojkarskega kluba Braslovče, ki je pod vodstvom trenerke Janje Selič Jelen v sezoni 2022/23 osvojila naslov državnih prvakinj. Naziv najboljše športnice si je prislužila Špela Cizej, tekmovalka Kluba borilnih ve- ščin Fudoshin Šempeter, ki tekmuje v ka- tegoriji borbe do 70 kg, v kateri že vrsto let brani naslov državne prvakinje. Barve Slo- venije je lani zastopala tudi na svetovnem prvenstvu v Kazahstanu, kjer je dosegla 3. mesto. Najboljši športnik občine Braslovče za leto 2023 je postal Luka Marovt, član slo- venskih odbojkarskih državnih prvakov ACH Volley iz Ljubljane. Poleg uspešnih nastopov v državnem prvenstvu tako v mladinski kot v članski kategoriji je državni reprezentant in udeleženec lanskega sve- tovnega prvenstva v odbojki v kategoriji do 19 let, ki je bilo v Argentini in na katerem je Slovenija osvojila 10. mesto. Prireditev so popestrili glasbeni vložki skupine Slow monkeys, plesna točka odlič- nega plesalca Aljaža Rodiča, zabavni navi- jaški skeč v izvedbi Sandija Jelena in Lee Lesjak (KD Gomilsko) ter športni pogovori z nekdanjo smučarko Ano Drev ter s ko- šarkarskim trenerjem Zmagom Sagadinom. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Bra- slovče Tomaž Žohar. ŠO Športniki občine Braslovče 2023 z županom Tomažem Žoharjem (Foto: TT) prihodnje za nastope na sej- mih pridobili tudi fi nančna sredstva od države, saj jih zdaj pokrivamo z lastnimi sredstvi, kar je ogromen fi nančni zalo- gaj,« so sporočili iz združenja hmeljarjev. Ponosni na štajerski hmelj Združenje je ob jubileju iz- dalo priložnostno brošuro z naslovom Od društva do zdru- ženja hmeljarjev Slovenije, v kateri podrobneje opisuje pre- hojeno pot dvajsetih let. Združenje ima veliko za- slug tudi za to, da je leta 2017 Evropska komisija po- trdila zaščiteno geografsko označbo za štajerski hmelj. Osnovno specifi kacijo zanj je izdelal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žal- cu, nosilec skupne kontrole in certifi kata je Združenje hme- ljarjev Slovenije. V nadzor so vključeni vsi tržni slovenski hmeljarji, ki pridelujejo slo- venske sorte. Leta 2019 je bila Slovenija po 27 letih gostiteljica svetovnega kongresa hmeljarjev. Organi- zacijo je prevzelo Združenje hmeljarjev Slovenije, ki je svojo nalogo več kot odlično opravilo. V koronskem času leta 2020 je združenje opra- vilo poglavitno nalogo pri pridobitvi sezonske delovne sile. Združenje si prizadeva za pomladitev svojega članstva in je v svoje odbore v zadnjih mandatih vključilo več mlajših članov, da združujejo izkušnje z novimi znanji in idejami. Foto: TT Na prireditvi se je zbrala večina hmeljskih prin- ces in hmeljarskih starešin iz preteklih let. ŽALEC – Dve desetletji Združenja hmeljarjev Slovenije Ob 20-letnici so v nedeljo v Domu II. slovenskega tabo- ra Žalec pripravili slavnostno prireditev Od društva do zdru- ženja, na kateri so obudili spo- mine na svoje dosedanje delo. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Združenja hmeljar- jev Slovenije Janez Ivan Oset. O pomenu hmeljarstva danes in nujnosti po povezovanju je spregovoril župan Občine Ža- lec Janko Kos. Nato so s sliko in z besedo prikazali prehoje- no pot, pomembne dosežke in dogodke iz svojega delovanja, prireditev pa je s slovensko pesmijo popestrila glasbena skupina Cvetke. Zamenjali tri imena Društvo je v tem času zaradi vedno večjega obsega nalog in zahtevnosti delovanja zame- njalo tri imena, vodili so ga trije predsedniki. Od leta 2016 je to Janez Ivan Oset. Zanj je to tretji mandat. Že v začetnem temeljnem aktu si je društvo zadalo kot osnovne naloge povezovanje in zastopanje interesov vseh hmeljarjev ter prenos znanja in tradicije na mladi rod. Iz leta v leto je dru- štvo raslo, organiziralo priredi- tve, pridobivalo nove člane in si zadajalo nove naloge. Združenje hmeljarjev Slove- nije je od leta 2010 uradni član Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 25, 20. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV 27. 06. 2024 • 19:00 CITYCENTER CELJE V CITYCENTER MAGAZINU, KI JE IZŠEL 19. JUNIJA 2024, IZPOLNI KUPON ZA DVE VSTOPNICI IN GA DO 27. JUNIJA NA INFO TOČKI ZAMENJAJ ZA DVE VSTOPNICI. POHITI, ŠTEVILO VSTOPNIC JE OMEJENO! PREDSKUPINA: ZMAGOVALCI CITYBANDA 2024 KONCERT VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana Občina išče partnerja LAŠKO – Občina na območju Ceste v Rečico v Debru načrtuje novo večstanovanjsko gradnjo. Na portalu javnih naročil je že objavila javni razpis za izbor zasebnega partnerja, ki bo po modelu javno-zasebnega partnerstva v dveh letih in pol po podpisu pogodbe sposoben zgraditi nov kompleks dveh večstanovanjskih stavb. V manjši stanovanjski stavbi je predvidena gradnja dvajsetih nizkoenergijskih javnih na- jemnih stanovanj, ki bodo postala last Občine Laško in drugih morebitnih javnih partnerjev v projektu. V drugi, večji stanovanjski zgradbi je predvidena ureditev približno 40 tržnih stanovanj, ki bodo tako kot preostali poslovni deli kompleksa s pripadajočo garažo ostali v lasti zasebnega partnerja, njihova namembnost bo izvajanje tržnih dejavnosti. Stavbi bosta povezani z vmesno poslovno zgradbo. BA Veje kolesarje udarjajo po glavi, avti letijo s ceste Visoka trava, ki sega na cestišče, neporezana živa meja, nepregleden ovinek, iztekanje vode na cesto, zaradi česar je vozna površina pozimi poledenela, po- manjkljiva prometna signalizacija … Vse to na odseku državne ceste Laško–Sveti- na–Štore skozi Jagoče ogroža udeležence v prometu, opozarjajo krajani. Na težave so v zadnjem letu že večkrat opozorili tako vzdrževalca ceste, podjetje Voc, kot Komunalo Laško, a razmere se do danes niso izboljšale, pravijo. Zgodile so se tudi že nesreče, bojijo se, da jih bo še več. Cesto veliko uporabljajo tudi kolesarji, po njej je minuli četrtek peljala tudi kolesarska karavana 30. dirke Po Sloveniji. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Krajani Jagoč že eno leto opozarjajo na nevaren odsek državne ceste »Na razmere smo začeli opo- zarjati junija lani. Najprej glede žive meje oziroma glede tega, kdo jo bo obrezal, ali vzdrže- valec ceste Voc ali lastnik ze- mljišča. Nihče ni ukrepal. Ovi- nek je nepregleden tudi zaradi nepokošene trave. Ogroženi so otroci, ki hodijo po tej cesti, in kolesarji, ki jih veje, ki segajo na cesto, udarjajo po glavi …« pripoveduje krajan Jagoč Peter Hohkraut. Ob tem opozarja na še eno težavo. Cesta mokra tudi v največji suši »Na cesto že eno leto nepre- stano teče voda, verjetno iz greznice z bližnje parcele ali iz kanalizacije. Dali smo že prijave na različne naslove, a se ni nič zgodilo. Iz Komunale Laško so prišli pogledat, a je še vedno vse isto.« Da voda izteka iz greznice oziroma kanalizaci- je, sogovornik sklepa po tem, ker je v času, ko so lastniki ozi- roma stanovalci na dopustu, cesta suha. Da bi se prepričali, od kod izvira voda, so krajani nameravali dati vzorec v ana- lizo, za kar bi bilo treba odšteti približno 250 evrov. Vmes je nato stisnila zima, voda je zmr- znila in vzorca ni bilo mogoče vzeti. Tako so idejo o analizi opustili. Nekoliko naprej po cesti, kjer voda prav tako teče z bre- žine, naj bi šlo za izvir vode. »Pozimi je bilo na tem delu cestišča dva centimetra ledu, nekaj avtomobilov je celo zletelo iz ovinka. Takrat sem večkrat klical Voc, da so prišli posut cesto. A to je bila samo začasna rešitev. Treba bi bilo urediti odvodnjavanje, spelja- ti vodo v kanal, da ne bi tekla po cesti,« poudarja Hohkraut. Dodaja, da sta v Voc več do- pisov za ureditev razmer po- slala tudi KS Laško in Društvo za razvedrilo Jagoče. »Lani so prišli pogledat in so obljubili, da bodo letos uredili stvari, a do zdaj še nikogar ni bilo blizu. Edino, kar so storili, je, da so postavili novo krajevno tablo za Jagoče,« pravi. Opozarja tudi na neočišče- ne brežine pri mostu v Jago- če. »Zaradi nepreglednosti pri izvozu z bencinskega servisa na most bi bilo nujno postaviti ogledalo, ki je nekoč tam že bilo. A se Voc in Petrol izgo- varjata drug na drugega.« Peter Hohkraut opozarja še, da je cesta Laško–Svetina–Što- re preozka za državno cesto, saj se dva avtomobila težko srečata. Kot pravi, je bila cesta iz lokalne v državno prekate- gorizirana ob gradnji štorske- ga viadukta, da je država zanj lahko pridobila gradbeno do- voljenje. Komunala in Voc odgovarjata Po pojasnila in odgovore smo se obrnili tudi na Komu- nalo Laško in podjetje Voc, ki je zadolženo za vzdrževanje ceste. Iz komunale so odgovo- rili, da so si mesto, kjer izteka voda, ogledali in ugotovili, da voda, ki priteka na cestišče, ni povezana s kanalizacijo. »Domnevamo, da gre za za- ledne vode, ki izvirajo tik nad cestiščem v cestni brežini,« so zapisali. Po njihovem je tako reševanje te problematike v pristojnosti Voca, kjer očitno vseeno menijo, da za nepre- stano mokro cestišče ni kriv samo izvir v brežini. »Glede iztekanja vode na cestišče smo 15. decembra 2023 posla- li dopis lastnikom zemljišča, od koder priteka voda. Ker ni bilo odziva, smo zadevo 14. maja letos posredovali inšpek- toratu. Zdaj tečejo postopki pri inšpekcijskih službah, da se odpravi nedovoljen poseg,« je dejal vodja vzdrževanja cest pri Vocu Damjan Maček. Pojasnil je še, da so travo ob cesti pokosili med 7. in 10. ju- nijem, živo mejo pa so obrezali 4. junija. »Košnjo trave načelo- ma izvajamo dvakrat letno, in sicer v obsegu razpoložljivih sredstev po pogodbi,« je nave- del. Glede postavitve ogledala pri izvozu z bencinskega ser- visa je dejal, da mora lastnik priključka vložiti vlogo in za postavitev ogledala pridobiti soglasje od Direkcije RS za in- frastrukturo. Foto: Andraž Purg Na cesto neprestano teče voda. Na enem mestu naj bi šlo za za- ledne vode, ki izvirajo tik nad cestiščem v cestni brežini. Ne- koliko nižje naj bi voda na cesto tekla iz greznice ali kanalizacije, meni Peter Hohkraut, ki je Vocu in Komunali Laško poslal že več dopisov za odpravo težav. Sogovornik opozarja tudi na nepregleden ovinek zaradi neporezane žive meje. Težava so tudi neočiščene breži- ne pri mostu v Jagoče, pravi Pe- ter Hohkraut. Poudarja, da bi bilo zaradi nepreglednosti pri izvozu z bencinskega servisa na most nujno postaviti ogledalo. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 25, 20. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Vse je bilo podrejeno športu Hmeljarstvo ima v Spodnji Savinjski dolini že dolgo tradi- cijo. Prvi stalni nasadi hmelja so bili zasajeni že leta 1876, hmeljarji pa so se že kmalu začeli povezovati zaradi zah- tevnosti hmeljarske panoge. Danes so hmeljarji povezani v Združenje hmeljarjev Slovenije. Društvo so ustanovili leta 2004 s 25 ustanovnimi člani, danes šteje 220 članov. ŠPELA OŽIR Od društva do združenja Predsednik Janez Ivan Oset mednarodne hmeljarske orga- nizacije. Kot člani mednarodne organizacije se lahko predstav- niki društva udeležujejo vsako- letnih strokovnih srečanj posa- meznih komisij organizacije, obveščeni so tudi o dejavnostih mednarodne organizacije. Sejmi v tujini Združenje se kot razstavlja- vec že od leta 2013 udeležuje sejmov v tujini, kjer predstavlja slovensko hmeljarstvo. Redno se predstavlja na najpomemb- nejšem pivovarskem sejmu BrauBeviale, ki je tri zapore- dna leta v Nürnbergu, vsako četrto leto pa v Münchnu. Na sejmu se predstavljajo proizva- jalci surovin za pivo, opreme za pivovarne, embalaže … »Z vsakoletnim nastopom na sej- mu želi društvo predvsem po- udariti kakovost in posebnosti slovenskega hmelja ter pred- staviti in približati kupcem pri- delovalna območja in pridelo- valce. Kajti tudi v proizvodnji piva je vedno bolj pomembno poznavanje izvora vstopnih surovin. Upamo, da bomo v BRASLOVČE – V občini je bilo med 18. majem in 15. junijem vse podrejeno športu. Občani so se v mesecu športa po- merili v kar 12 disciplinah, v katerih je sodelovalo več kot 300 ljubiteljev športa. Razglasili so tudi športnico, športnika in športno ekipo za leto 2023. Medalje najboljšim v posameznih disciplinah so podelili na zaključni prireditvi v soboto, ko so na podlagi točkovanja razglasili tudi najbolj športen krajevni odbor. Stekleni prehodni pokal Braslovč so osvojili špor- tniki in športnice iz KO Braslovče. Osrednji del prireditve, ki sta jo povezo- vala Denis Oštir in Jasmina Roter Jager, je bila podelitev priznanj za športne dosežke. Najboljša ekipa je postala ekipa starejših deklic Odbojkarskega kluba Braslovče, ki je pod vodstvom trenerke Janje Selič Jelen v sezoni 2022/23 osvojila naslov državnih prvakinj. Naziv najboljše športnice si je prislužila Špela Cizej, tekmovalka Kluba borilnih ve- ščin Fudoshin Šempeter, ki tekmuje v ka- tegoriji borbe do 70 kg, v kateri že vrsto let brani naslov državne prvakinje. Barve Slo- venije je lani zastopala tudi na svetovnem prvenstvu v Kazahstanu, kjer je dosegla 3. mesto. Najboljši športnik občine Braslovče za leto 2023 je postal Luka Marovt, član slo- venskih odbojkarskih državnih prvakov ACH Volley iz Ljubljane. Poleg uspešnih nastopov v državnem prvenstvu tako v mladinski kot v članski kategoriji je državni reprezentant in udeleženec lanskega sve- tovnega prvenstva v odbojki v kategoriji do 19 let, ki je bilo v Argentini in na katerem je Slovenija osvojila 10. mesto. Prireditev so popestrili glasbeni vložki skupine Slow monkeys, plesna točka odlič- nega plesalca Aljaža Rodiča, zabavni navi- jaški skeč v izvedbi Sandija Jelena in Lee Lesjak (KD Gomilsko) ter športni pogovori z nekdanjo smučarko Ano Drev ter s ko- šarkarskim trenerjem Zmagom Sagadinom. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Bra- slovče Tomaž Žohar. ŠO Športniki občine Braslovče 2023 z županom Tomažem Žoharjem (Foto: TT) prihodnje za nastope na sej- mih pridobili tudi fi nančna sredstva od države, saj jih zdaj pokrivamo z lastnimi sredstvi, kar je ogromen fi nančni zalo- gaj,« so sporočili iz združenja hmeljarjev. Ponosni na štajerski hmelj Združenje je ob jubileju iz- dalo priložnostno brošuro z naslovom Od društva do zdru- ženja hmeljarjev Slovenije, v kateri podrobneje opisuje pre- hojeno pot dvajsetih let. Združenje ima veliko za- slug tudi za to, da je leta 2017 Evropska komisija po- trdila zaščiteno geografsko označbo za štajerski hmelj. Osnovno specifi kacijo zanj je izdelal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žal- cu, nosilec skupne kontrole in certifi kata je Združenje hme- ljarjev Slovenije. V nadzor so vključeni vsi tržni slovenski hmeljarji, ki pridelujejo slo- venske sorte. Leta 2019 je bila Slovenija po 27 letih gostiteljica svetovnega kongresa hmeljarjev. Organi- zacijo je prevzelo Združenje hmeljarjev Slovenije, ki je svojo nalogo več kot odlično opravilo. V koronskem času leta 2020 je združenje opra- vilo poglavitno nalogo pri pridobitvi sezonske delovne sile. Združenje si prizadeva za pomladitev svojega članstva in je v svoje odbore v zadnjih mandatih vključilo več mlajših članov, da združujejo izkušnje z novimi znanji in idejami. Foto: TT Na prireditvi se je zbrala večina hmeljskih prin- ces in hmeljarskih starešin iz preteklih let. ŽALEC – Dve desetletji Združenja hmeljarjev Slovenije Ob 20-letnici so v nedeljo v Domu II. slovenskega tabo- ra Žalec pripravili slavnostno prireditev Od društva do zdru- ženja, na kateri so obudili spo- mine na svoje dosedanje delo. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Združenja hmeljar- jev Slovenije Janez Ivan Oset. O pomenu hmeljarstva danes in nujnosti po povezovanju je spregovoril župan Občine Ža- lec Janko Kos. Nato so s sliko in z besedo prikazali prehoje- no pot, pomembne dosežke in dogodke iz svojega delovanja, prireditev pa je s slovensko pesmijo popestrila glasbena skupina Cvetke. Zamenjali tri imena Društvo je v tem času zaradi vedno večjega obsega nalog in zahtevnosti delovanja zame- njalo tri imena, vodili so ga trije predsedniki. Od leta 2016 je to Janez Ivan Oset. Zanj je to tretji mandat. Že v začetnem temeljnem aktu si je društvo zadalo kot osnovne naloge povezovanje in zastopanje interesov vseh hmeljarjev ter prenos znanja in tradicije na mladi rod. Iz leta v leto je dru- štvo raslo, organiziralo priredi- tve, pridobivalo nove člane in si zadajalo nove naloge. Združenje hmeljarjev Slove- nije je od leta 2010 uradni član Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 25, 20. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Šaleškem eko gibanju še poudarjajo, da postavitev pla- vajoče sončne elektrarne v lo- kalno okolje prinaša škodljive vplive. Družmirsko jezero je naravni habitat tudi redkih in zavarovanih vrst sesalcev, ptic, rib, dvoživk in plazilcev. Predstavnike gibanja moti za- vajajoča trditev ministrstva za infrastrukturo, da je Druž- mirsko jezero edino vodno zemljišče, na katerem bi bilo mogoče postaviti plavajočo sončno elektrarno. Opozar- jajo tudi na neresnične trditve ministrstva za okolje, podne- bje in energijo, ministrstva za naravne vire in prostor ter vlagatelja Holdinga Slovenske elektrarne, ki navajajo, da bi s plavajočo sončno elektrar- no lahko oskrbovali 35 tisoč gospodinjstev. Prepričani so, da je osnovni namen prido- bivanja električne energije za proizvodnjo vodika in ne za oskrbo gospodinjstev z elek- triko. Med drugim opozarjajo tudi na nevarnost onesnaže- Za varno in prijetno rekreacijo ŠOŠTANJ – V Šaleškem eko gibanju nasprotujejo postavitvi plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru Električna energija za proizvodnjo vodika? Tako naj bi bila videti PSE na Družmirskem jezeru. (Foto: HSE) Vlagatelj obljublja ureditev okolice Družmirskega jezera. (Foto: HSE) V upravni stavbi Termoelektrarne Šoštanj je ta teden začela delovati informacijska pisarna. Odprta bo enkrat mesečno med 15. in 17. uro, v njej bodo občani lahko dobili želene informacije o projektu PSE. Ker je vlada sprejela sklep o prekinitvi uporabe premoga za proizvodnjo električne energije do leta 2033, v Šaleški dolini iščejo nove vire za proizvodnjo elektrike. V Holdin- gu Slovenske elektrarne (HSE) vidijo eno od priložnosti v postavitvi plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmir- skem jezeru. To bi bila prva tovrstna elektrarna v Slove- niji. V Šaleškem eko gibanju so kritični, ker je država na hitro in brez posveta s prebivalci Šaleške doline umestila v njihovo okolje in s tem onemogočila izbiro lastne traj- nostne prihodnosti, za katero so se v lokalni skupnosti že odločili. Prepričani so, da je prvotni namen pridobivanja električne energije za proizvodnjo vodika in ne za oskrbo gospodinjstev z elektriko. BARBARA FURMAN nja jezera zaradi požara ali toče. Zavračajo očitke Plavajočo sončno elektrar- no (PSE) naj bi postavili na jugozahodnem delu Druž- mirskega jezera in bi bila od obale oddaljena tudi do 400 metrov. Njena vršna moč naj bi znašala približno 140 megavatov. V HSE zagota- vljajo, da bo ohranjeno tako ekološko kot kemijsko stanje jezera. Ribji živelj, ptice in druge živalske vrste naj ne bi bili ogroženi. Dostop do vode naj bi bil omogočen ob celotni obali jezera, urediti nameravajo okolico jezera za potrebe turizma, športa in rekreacije ter na brežinah zagotoviti sprehajalne poti. V Šoštanju so prejšnji te- den občanom predstavili po- budo za državno prostorsko načrtovanje za umeščanje plavajoče sončne elektrar- ne Družmirje v prostor. Po- stopek priprave državnega prostorskega akta vodijo na ministrstvu za naravne vire. Kot so nam povedali, so v sklopu javne razgrnitve, ki se bo končala 29. junija, že prejeli nekaj odzivov oziroma pripomb, vendar jih bodo jav- nosti predstavili po končani javni razgrnitvi. Odprli finančno pipico V HSE so spomnili, da s svojima odvisnima družba- ma Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje pri načrtovanju in izvajanju energetskih projektov ves čas zgledno sodelujejo z Občino Šoštanj. Omenili so prispe- vek skupine HSE v šoštanjski občinski proračun. Samo lani so v občinsko blagajno prispe- vali malo več kot sedem mili- jonov evrov, v zadnjih šestih letih pa skupno 37,3 milijona evrov, in sicer na podlagi pla- čil stavbnih zemljišč, taks za obremenjevanje okolja, plačila rudarske koncesije ter podpore lokalnim društvom in organi- zacijam v obliki sponzorstev in donacij. Po besedah mag. Branka Debelaka, direktorja Termoe- lektrarne Šoštanj (Teš), je Ša- leška dolina na zahtevni poti prehoda, saj bo morala preiti od okoljsko bolj spornih teh- nologij do manj spornih ozi- roma trajnostnih. »Plavajoča sončna elektrarna ne pomeni samo nadaljevanja pridobiva- nja električne energije, ampak bo pozitivno vplivala tudi na cenovno politiko toplotne energije. Energijo, pridobljeno iz plavajoče sončne elektrarne, bodo lahko namenili za proi- zvodnjo toplotne energije.« Direktor Debelak je omenil tudi vodikov projekt treh dolin, v okviru katerega naj bi letno proizvedli približno 3 tisoč ton vodika. Električna energija, ki jo bodo uporabljali pri tej proi- zvodnji, mora biti zagotovljena iz obnovljivih virov. Globoke rane Po navedbah predstavnikov Šaleškega eko gibanja je skraj- ni čas, da se njihovo okolje, ki je bilo v minulih letih in dese- tletjih globoko ranjeno zaradi posledic rudarjenja in izpustov Termoelektrarne Šoštanj, na- posled temeljito obnovi. Tako bi, kot še poudarjajo, v lokal- ni skupnosti lahko vzpostavili pogoje za rekreacijo in razvoj turizma. »Turizem želimo razvijati v skladu z vizijo in s strategijo občine Šoštanj, ki sta bila lani pripravljeni v sodelovanju s prebivalci ter na pobudo župana potrjeni na občinskem svetu. To je naš dom in naše okolje,« poudarja- jo. Ob tem poudarjajo, da je ra- zvojne objekte treba graditi na industrijskih območjih in ne v naravi oziroma na jezeru. T udi zato, ker sončne elektrarne po njihovem mnenju spominjajo na prepovedana divja odlaga- lišča odpadkov v naravi. Najbolj poškodovani odseki naj bi bili prenovljeni letos. (Foto: arhiv občine) VELENJE – Približno 14 milijonov evrov škode so lanske poletne poplave in ujme povzročile na lokalnih cestah. Najbolj po- škodovane naj bi občina obnovila še letos. Gre za odseke Tone–Pusti potok v Plešivcu, odcep Trbul pri Ožirju v krajevni skupno- sti Konovo in Šatur–Kavče. Pripravljalna dela so se medtem začela na cestah Dobr- na–Janškovo selo–Vinska Gora in Vrčkov- nik–Kocman. Mestna občina Velenje je za odpravo posle- dic od države prejela 3,2 milijona evrov in v začetku aprila končala sanacijo plazov pod gozdno cesto v Črnovi in ob cestnem odseku Brčan–Prelska. Stroški obeh skupaj so znašali približno 40 tisoč evrov. Že lani je začela pri- pravo na sanacijo zelo obsežnega plazu pod cesto pri odcepu Trbul v Zgornjem Šaleku. Na to cesto je vezanih približno 20 stanovanjskih hiš, ki nimajo drugega dostopa, zato ta plaz rešuje prednostno. Saniran naj bi bil do konca letošnjega junija. Sočasno bo obnovila tudi poškodovano meteorno kanalizacijo. Sanacije bodo deležni tudi plazovi, ki ogro- žajo stanovanjske hiše, in sicer na območjih Meh–Laze, Jakob–Podgorje, Miklavžina–Ple- šivec, Banovšek–Janškovo selo. BF VELENJE – Velenjčani imajo v svojem mestu na voljo veliko priložnosti za šport in rekreacijo. Da je uporaba jav- ne športne infrastrukture varna, skrbi javni zavod Rdeča dvorana. Na bazenu je prenovil vhod na recepciji ter zamenjal vsa dotrajana notranja vrata, v Rdeči dvorani posodobil tribune, na drsališču v Sončnem parku zamenjal dotrajano streho na šotoru in na Velefitu v središču mesta prenovil gumijaste travne plošče. Sicer so bili lani v zavodu Rdeča dvora- na najbolj zaposleni z gradnjo Urbanega parka, ki je največja naložba v športno in- frastrukturo v velenjski občini v zadnjem desetletju. Lani se je število uporabnikov športno-rekreacijske infrastrukture zvišalo za 2 odstotka glede na leto pred tem. Naj- večji obisk so zabeležili v Rdeči dvorani, kjer so našteli 125.320 obiskovalcev, sle- dijo mestni stadion, bazen ter kotalkališče v Sončnem parku. V zavodu je bilo konec lanskega leta zaposlenih 15 delavcev. Trije sodelavci, ki so opravljali pomožna vzdrže- valna dela, so bili vključeni v program javnih del. Skrbeli so tudi za nemoteno obratovanje kotalkališča, Rdeče dvorane in smučarskoska- kalnega centra. V tem centru so plazovi med lanskimi poletnimi neurji poškodovali manjši skakalnici. Plaz ju več ne ogroža, saj je občina že poskrbela za njegovo sanacijo. V javnem zavodu službo rednega čiščenja in reševanja iz vode organizirajo z zunanjimi izvajalci. BF Prenova cest in plazov V Rdeči dvorani so posodobili tribune. (Foto: MOV Velenje) Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 25, 20. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Šaleškem eko gibanju še poudarjajo, da postavitev pla- vajoče sončne elektrarne v lo- kalno okolje prinaša škodljive vplive. Družmirsko jezero je naravni habitat tudi redkih in zavarovanih vrst sesalcev, ptic, rib, dvoživk in plazilcev. Predstavnike gibanja moti za- vajajoča trditev ministrstva za infrastrukturo, da je Druž- mirsko jezero edino vodno zemljišče, na katerem bi bilo mogoče postaviti plavajočo sončno elektrarno. Opozar- jajo tudi na neresnične trditve ministrstva za okolje, podne- bje in energijo, ministrstva za naravne vire in prostor ter vlagatelja Holdinga Slovenske elektrarne, ki navajajo, da bi s plavajočo sončno elektrar- no lahko oskrbovali 35 tisoč gospodinjstev. Prepričani so, da je osnovni namen prido- bivanja električne energije za proizvodnjo vodika in ne za oskrbo gospodinjstev z elek- triko. Med drugim opozarjajo tudi na nevarnost onesnaže- Za varno in prijetno rekreacijo ŠOŠTANJ – V Šaleškem eko gibanju nasprotujejo postavitvi plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru Električna energija za proizvodnjo vodika? Tako naj bi bila videti PSE na Družmirskem jezeru. (Foto: HSE) Vlagatelj obljublja ureditev okolice Družmirskega jezera. (Foto: HSE) V upravni stavbi Termoelektrarne Šoštanj je ta teden začela delovati informacijska pisarna. Odprta bo enkrat mesečno med 15. in 17. uro, v njej bodo občani lahko dobili želene informacije o projektu PSE. Ker je vlada sprejela sklep o prekinitvi uporabe premoga za proizvodnjo električne energije do leta 2033, v Šaleški dolini iščejo nove vire za proizvodnjo elektrike. V Holdin- gu Slovenske elektrarne (HSE) vidijo eno od priložnosti v postavitvi plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmir- skem jezeru. To bi bila prva tovrstna elektrarna v Slove- niji. V Šaleškem eko gibanju so kritični, ker je država na hitro in brez posveta s prebivalci Šaleške doline umestila v njihovo okolje in s tem onemogočila izbiro lastne traj- nostne prihodnosti, za katero so se v lokalni skupnosti že odločili. Prepričani so, da je prvotni namen pridobivanja električne energije za proizvodnjo vodika in ne za oskrbo gospodinjstev z elektriko. BARBARA FURMAN nja jezera zaradi požara ali toče. Zavračajo očitke Plavajočo sončno elektrar- no (PSE) naj bi postavili na jugozahodnem delu Druž- mirskega jezera in bi bila od obale oddaljena tudi do 400 metrov. Njena vršna moč naj bi znašala približno 140 megavatov. V HSE zagota- vljajo, da bo ohranjeno tako ekološko kot kemijsko stanje jezera. Ribji živelj, ptice in druge živalske vrste naj ne bi bili ogroženi. Dostop do vode naj bi bil omogočen ob celotni obali jezera, urediti nameravajo okolico jezera za potrebe turizma, športa in rekreacije ter na brežinah zagotoviti sprehajalne poti. V Šoštanju so prejšnji te- den občanom predstavili po- budo za državno prostorsko načrtovanje za umeščanje plavajoče sončne elektrar- ne Družmirje v prostor. Po- stopek priprave državnega prostorskega akta vodijo na ministrstvu za naravne vire. Kot so nam povedali, so v sklopu javne razgrnitve, ki se bo končala 29. junija, že prejeli nekaj odzivov oziroma pripomb, vendar jih bodo jav- nosti predstavili po končani javni razgrnitvi. Odprli finančno pipico V HSE so spomnili, da s svojima odvisnima družba- ma Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje pri načrtovanju in izvajanju energetskih projektov ves čas zgledno sodelujejo z Občino Šoštanj. Omenili so prispe- vek skupine HSE v šoštanjski občinski proračun. Samo lani so v občinsko blagajno prispe- vali malo več kot sedem mili- jonov evrov, v zadnjih šestih letih pa skupno 37,3 milijona evrov, in sicer na podlagi pla- čil stavbnih zemljišč, taks za obremenjevanje okolja, plačila rudarske koncesije ter podpore lokalnim društvom in organi- zacijam v obliki sponzorstev in donacij. Po besedah mag. Branka Debelaka, direktorja Termoe- lektrarne Šoštanj (Teš), je Ša- leška dolina na zahtevni poti prehoda, saj bo morala preiti od okoljsko bolj spornih teh- nologij do manj spornih ozi- roma trajnostnih. »Plavajoča sončna elektrarna ne pomeni samo nadaljevanja pridobiva- nja električne energije, ampak bo pozitivno vplivala tudi na cenovno politiko toplotne energije. Energijo, pridobljeno iz plavajoče sončne elektrarne, bodo lahko namenili za proi- zvodnjo toplotne energije.« Direktor Debelak je omenil tudi vodikov projekt treh dolin, v okviru katerega naj bi letno proizvedli približno 3 tisoč ton vodika. Električna energija, ki jo bodo uporabljali pri tej proi- zvodnji, mora biti zagotovljena iz obnovljivih virov. Globoke rane Po navedbah predstavnikov Šaleškega eko gibanja je skraj- ni čas, da se njihovo okolje, ki je bilo v minulih letih in dese- tletjih globoko ranjeno zaradi posledic rudarjenja in izpustov Termoelektrarne Šoštanj, na- posled temeljito obnovi. Tako bi, kot še poudarjajo, v lokal- ni skupnosti lahko vzpostavili pogoje za rekreacijo in razvoj turizma. »Turizem želimo razvijati v skladu z vizijo in s strategijo občine Šoštanj, ki sta bila lani pripravljeni v sodelovanju s prebivalci ter na pobudo župana potrjeni na občinskem svetu. To je naš dom in naše okolje,« poudarja- jo. Ob tem poudarjajo, da je ra- zvojne objekte treba graditi na industrijskih območjih in ne v naravi oziroma na jezeru. T udi zato, ker sončne elektrarne po njihovem mnenju spominjajo na prepovedana divja odlaga- lišča odpadkov v naravi. Najbolj poškodovani odseki naj bi bili prenovljeni letos. (Foto: arhiv občine) VELENJE – Približno 14 milijonov evrov škode so lanske poletne poplave in ujme povzročile na lokalnih cestah. Najbolj po- škodovane naj bi občina obnovila še letos. Gre za odseke Tone–Pusti potok v Plešivcu, odcep Trbul pri Ožirju v krajevni skupno- sti Konovo in Šatur–Kavče. Pripravljalna dela so se medtem začela na cestah Dobr- na–Janškovo selo–Vinska Gora in Vrčkov- nik–Kocman. Mestna občina Velenje je za odpravo posle- dic od države prejela 3,2 milijona evrov in v začetku aprila končala sanacijo plazov pod gozdno cesto v Črnovi in ob cestnem odseku Brčan–Prelska. Stroški obeh skupaj so znašali približno 40 tisoč evrov. Že lani je začela pri- pravo na sanacijo zelo obsežnega plazu pod cesto pri odcepu Trbul v Zgornjem Šaleku. Na to cesto je vezanih približno 20 stanovanjskih hiš, ki nimajo drugega dostopa, zato ta plaz rešuje prednostno. Saniran naj bi bil do konca letošnjega junija. Sočasno bo obnovila tudi poškodovano meteorno kanalizacijo. Sanacije bodo deležni tudi plazovi, ki ogro- žajo stanovanjske hiše, in sicer na območjih Meh–Laze, Jakob–Podgorje, Miklavžina–Ple- šivec, Banovšek–Janškovo selo. BF VELENJE – Velenjčani imajo v svojem mestu na voljo veliko priložnosti za šport in rekreacijo. Da je uporaba jav- ne športne infrastrukture varna, skrbi javni zavod Rdeča dvorana. Na bazenu je prenovil vhod na recepciji ter zamenjal vsa dotrajana notranja vrata, v Rdeči dvorani posodobil tribune, na drsališču v Sončnem parku zamenjal dotrajano streho na šotoru in na Velefitu v središču mesta prenovil gumijaste travne plošče. Sicer so bili lani v zavodu Rdeča dvora- na najbolj zaposleni z gradnjo Urbanega parka, ki je največja naložba v športno in- frastrukturo v velenjski občini v zadnjem desetletju. Lani se je število uporabnikov športno-rekreacijske infrastrukture zvišalo za 2 odstotka glede na leto pred tem. Naj- večji obisk so zabeležili v Rdeči dvorani, kjer so našteli 125.320 obiskovalcev, sle- dijo mestni stadion, bazen ter kotalkališče v Sončnem parku. V zavodu je bilo konec lanskega leta zaposlenih 15 delavcev. Trije sodelavci, ki so opravljali pomožna vzdrže- valna dela, so bili vključeni v program javnih del. Skrbeli so tudi za nemoteno obratovanje kotalkališča, Rdeče dvorane in smučarskoska- kalnega centra. V tem centru so plazovi med lanskimi poletnimi neurji poškodovali manjši skakalnici. Plaz ju več ne ogroža, saj je občina že poskrbela za njegovo sanacijo. V javnem zavodu službo rednega čiščenja in reševanja iz vode organizirajo z zunanjimi izvajalci. BF Prenova cest in plazov V Rdeči dvorani so posodobili tribune. (Foto: MOV Velenje) Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 25, 20. junij 2024 KULTURA Velenje je med 11. in 13. junijem gostilo 23. Lirikonfest, književno srečanje, ki je tudi letos postreglo z izbranimi pesniškimi branji, literarnimi potopisi in letos prvič s kantavtorsko glasbo. Predstavili so jih priznani slovenski in tuji književniki, prevajalci ter mednarodno uveljavljeni predstavniki novejše poezi- je, književnosti in jezika. Na Lirikonfestu se je v minulih 23 letih predstavilo že več kot tisoč uveljavljenih evropskih in drugih književnih ustvarjalcev. In kdo so letošnji dobitniki prestižnih književnih nagrad? BARBARA FURMAN V Žalcu zaplesali in zapeli folklorniki Poletna muzejska noč ima svojo moč Velenje je tri dni utripalo v znamenju tradicionalnega književnega srečanja Pretnarjeva nagrada Miranu Košuti Folkloristi so navdušili občinstvo, ki jih je ves čas glasno spodbujalo. (Foto: Nik Jarh) V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je bilo minu- lo soboto državno Maroltovo srečanje, na katerem so se v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti predstavile letošnje najboljše odrasle folklorne skupine. Na odru je nastopilo osem skupin, ki so se na tekmovanje uvrstile z dvostopenjskim sitom in se ob bučni spodbudi občinstva potegovale za stopničke in priznanja občinstva. Tadeja Terana in glasbenega urednika na Radiu Slovenija Mateja Jevniška. Za popestri- tev ni manjkal niti vmesni re- vijalni program. Letos je 3. mesto zasedla Akademska folklorna sku- pina Franceta Marolta, 2. mesto je šlo v roke Folklorni skupini KD Podgorci, ki je prejela tudi posebno prizna- nje strokovne žirije za naj- boljšo vokalno priredbo in izvedbo. Častitljivo 1. mesto je osvojila Folklorna skupi- na ŽKUD Tineta Rožanca, ki je odnesla tudi posebno priznanje strokovne žirije za najboljšo instrumentalno pri- redbo in priznanje za najboljši program po izboru občinstva. Pred fi nalno razglasitvijo naj- boljših treh mest in najboljše skupine po mnenju občinstva sta bili na odru podeljeni tudi Maroltovi listini JSKD za leto 2023, ki sta ju za svoje delo na področju folklorne dejav- nosti prejela Boris Laharnar in Moška vokalna skupina Kantadore iz KD Gradin. SJ Na zaključnem tekmo- vanju v Žalcu se je zvrstilo osem odraslih folklornih skupin, ki sta jih na državno Maroltovo srečanje uvrstila državna strokovna spremlje- valca Klemen Bojanovič in Luka Kropivnik. Odrasle fol- klorne skupine so prikazale svoje kakovostne programe in izvedbe, ki jih je pod bu- dnim očesom spremljala tričlanska strokovna žirija v sestavi dveh strokovnih spre- mljevalcev na folklornem področju Tanje Drašler ter Gombač in Matej Krajnc. Matej Krajnc je pesnik, pi- satelj, kantavtor, prevajalec in publicist. Po izobrazbi je magister primerjalne knji- ževnosti. Strokovno publi- cistično ga zanima glasbena zgodovina, prevajanje in ver- zologija. Izdal je več kot šest- deset pesniških zbirk. Od leta 2003 objavlja tudi prozo in je avtor več kot trideset proznih del. Obsežen je tudi njegov prevajalski opus. Borut Gombač, pesnik, dra- matik in pisatelj, je po pokli- cu knjižničar. Od leta 1992 je zaposlen v Univerzitetni knji- žnici Maribor. Objavil je štiri pesniške zbirke za odrasle in izdal šest knjig za mlade. Gombačeve popevke, songe in šansone najdemo na treh samostojnih zgoščenkah in na več albumih ter kompilacijah najrazličnejših glasbenih iz- vajalcev. Prevajalski priznanji Na zaključni akademiji Po- etična Slovenija v Vili Bianca so podelili prestižne književ- ne nagrade. Strokovna žirija je festivalno prevajalsko pri- znanje Lirikonov zlat podelila Klemnu Pisku, ki je iz novej- še fi nske in litovske poezije za odrasle v slovenščino vrhun- sko prevedel festivalni izbor pesmi Vilje-Tuulie Huotarinen in Kristine Tamulevičiūtė, ter prevajalcema Špeli Sevšek Šramel in Mihi Kraglju, ki sta iz novejše slovaške poezije za odrasle v slovenščino vrhun- sko prevedla festivalna izbora pesmi Kataríne Kucbelove in Mariána Milčáka. Krilata želva Marjanu Rajšpu Osmič podeljeno vsesloven- sko festivalno nagrado krilata želva za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis preteklega leta (2023) je prejel slovenski potopisec Marjan Rajšp za Doseg bega. Kot je navedeno v obrazloži- tvi, se literarni potopis Marja- na Rajšpa Doseg bega spretno poigrava z bralstvom. Prota- gonist romar se zaradi zvina odpove klasičnemu romanju do Santiaga de Compostela. Postane slehernik, ki se bo- juje z dekadenco. Ljubezen, alkoholizem in obračunavanje z lastno preteklostjo so trije glavni mejniki, s katerimi se Loco vsak dan sooča. Ironija je žlahtna, jezik sočen, razmi- sleki in pomisleki so lokalno- -globalni. Gre za žanrski na- čin literarnega potopisa, kar se kaže v poljudnosti, jeziku, humorju in popotništvu, so v obrazložitvi med drugim zapi- sali člani strokovne komisije. Ambasador poezije Že enaindvajsetič so pode- lili mednarodno Pretnarjevo nagrado – častni naslov amba- sador poezije, slovenske knji- ževnosti in jezika je prejel pi- satelj, literarni zgodovinar in književni prevajalec, izredni profesor dr. Miran Košuta. Miran Košuta je književnik in glasbenik, rojen v Trstu in živi v Sv. Križu pri Trstu. Leta 1979 je maturiral na klasič- nem liceju Franceta Prešerna v Trstu, leta 1984 je diplomi- ral iz slovenščine ter primer- jalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je izredni profe- sor slovenske književnosti na Filozofski in leposlovni fakul- teti Univerze v Trstu. Velenjska knjižna fundacija vsako leto podeli književno nagrado Velenjica – čaša ne- smrtnosti za vrhunski dese- tletni pesniški opus za odra- sle, ki pomembno zaznamuje novečjo slovensko umetniško literaturo. S čašo nesmrtno- sti sta letos nazdravila Borut Na Poletno muzejsko noč, ki jo galerije, muzeji in ne- katere druge ustanove tretjo junijsko soboto pripravljajo že od leta 2002, so se lahko tudi letos med 18. uro in pol- nočjo ljubitelji dediščine in kulture brezplačno udeležili vodstev po razstavah, delavnic, predstavitev, pogovorov, fi lmskih projekcij in drugih dogodkov. Za bogato dogaja- nje je bilo že tradicionalno poskrbljeno tudi na Celjskem. Zanimiv program ob leto- šnji Poletni muzejski noči so tudi letos pripravili v Muze- ju novejše zgodovine Celje, kjer so bile brezplačno na ogled vse stalne in občasne razstave v muzeju. V Fotohiši Pelikan so bili krajši skupin- ski sprehodi ob spremstvu kustosa, na stalni razstavi Ži- veti v Celju sta s prisotnostjo muzejskih demonstratorjev in prostovoljcev oživeli uli- ca obrtnikov ter muzejska lekarna. Obiskovalci so se lahko udeležili tudi vodenja po spominskem prostoru Starega piskra in po novi ob- časni razstavi Ste me hoteli videti strto? (Muzej člove- kovih pravic). Na družinski ustvarjalnici Pepova in Janina avantura iz pradavnine so v Hermanovem brlogu uživali tudi najmlajši. »Poletno muzejsko noč smo že pred več leti prepo- znali kot pomembno prilo- žnost, da muzej na široko odpre vrata obiskovalcem, novim in stalnim, saj je izku- šnja obiska muzeja in njego- vih vsebin v večerno-nočnih urah čisto nekaj drugega kot obisk podnevi,« je ob tem povedala Katja Pur iz Muzeja novejše zgodovine Celje in dodala, da so to noč obiskovalci vzeli za svojo. V Muzeju novejše zgodovine Celje sicer v zadnjih desetih letih opažajo veliko rast šte- vila obiskovalcev. »Krivuljo je sicer prekinila epidemija, vendar se je že prvo leto po tem ta težnja nadaljevala. Obiskovalci se tako na eni strani vračajo, na drugi strani pa vsako leto beleži- mo vedno več obiskovalcev, ki naš muzej obiščejo prvič. K nam vedno več prihajajo tudi iz drugih okolij, tudi tu- jine,« je še povedala Purova in dodala, da Muzejsko hišo z obema dislociranima eno- tama letno obišče približno 30 tisoč obiskovalcev. Tudi recital in filmski večer Ob Poletni muzejski noči je bil brezplačen vstop tudi v Po- krajinski muzej Celje, v Klubu starodobnikov Celjski knezi so na ploščadi pred Knežjim dvorom pripravili tudi razsta- vo starodobnikov. V dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru je bil še recital Drevo za ptice. Vrata razstavišč je odprl tudi Center sodobnih umetnosti Celje, ki je pripravil voden ogled po mednarodni skupinski razstavi Modri sij in po razstavi (Na)proti Člo- veku. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi Stari grad Celje in tamkajšnji stalni razstavi Teater groze in Pod zlatimi zvezdami. Akciji so se pri- družili tudi na Gimnaziji Ce- lje – Center, kjer so pripravili literarno, likovno, fi lmsko in glasbeno doživetje. SJ Letošnjim lavreatom so v Gaju poezije Velenje posvetili novo zasajena drevesa, kar je še posebej simbolično v letu, ko Velenje nosi naziv evropski zeleni list. Na Poletni muzejski noči že vrsto let sodelujejo tudi v MNZC. (Foto: Nik Jarh) Velenje je bilo ponovno stičišče ljubiteljev pisane besede. (Foto: Lirikonfest Velenje, FB) Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 25, 20. junij 2024 NAŠA TEMA Dan po potresu je v Šmar- je pri Jelšah, svoj domači kraj, prišel tudi Jože Čakš, ki je takrat študiral v Lju- bljani. Dolgoletni župan Ob- čine Šmarje pri Jelšah, nek- danji direktor tamkajšnje knjižnice in velik navduše- nec nad zgodovino svojega kraja je prava zakladnica informacij o dogajanju v tistih dneh. Raziskovanja potresa se je med drugim lotil za pripravo prispevka, ki je ob 50-letnici od te na- ravne nesreče izšel pri Mo- horjevem koledarju Celjske Mohorjeve družbe. Tisti četrtek, 20. junija 1974, je Čakš rahlo premika- nje tal čutil v 11. nadstropju ene od študentskih stolpnic v prestolnici. Pri poročilih je slišal, da je bil potres naj- močnejši na območju občine Šmarje pri Jelšah. Zato je naslednji dan odšel domov pogledat, kakšne so razme- re. »Medtem ko pri nas doma ni bilo tako hudo, sem v kra- ju videl kar nekaj žalostnih prizorov. V prvih nekaj dneh so iz drugih krajev že začeli pošiljati prikolice, šotore in podobno,« se spominja. Živali naj bi se že nekaj časa pred potresom vedle nenavadno, tudi nekateri naravni pojavi naj bi opo- zarjali na to. Znano je, da živali prej ču- tijo potres kot ljudje in s svo- jim vedenjem opozarjajo, da se nekaj približuje. Ljudje so pripovedovali, da je bila živi- na nemirna, miši naj bi tekale sem in tja. Domačini iz Zibike »Sreča je bila, da ni bilo smrtnih žrtev« Poškodovane stavbe in prizadeti prebivalci – z obnovo do razvoja krajev 50 let od največje naravne nesreče na Kozjanskem Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih … Poško- dovani so bili šole, cerkve, gradovi … Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine. TINA STRMČNIK Jožetu Čakšu je žal, da ni bilo pri- mernih načrtov za gradnjo hiš na podeželju, ki bi bolj sledili pristni arhitekturi tamkajšnjega območja. (Foto: arhiv NT/Sherpa) so povedali, da so slišali bob- nenje iz hribovja Rudnica. Ko se je tresenje tal po potresu končalo, je v marsikaterem vodnjaku presahnila voda. Kakšne so bile prve podo- be Šmarja po tresenju tal? Poškodbe navzven niso bile videti tako hude, mimoido- či so takrat lahko večinoma opazili porušene dimnike, porušene zaključne stene, kakšnih bolj pretresljivih prizorov ni bilo. V notranjo- sti so se pojavile razpoke med stenami in stropi, marsikje je izpadlo kakšno okno. Pregled stavb in popis škode sta po- kazala, da so bile nekatere stavbe izjemno hudo poško- dovane. Verjetno je velika škoda nastala, ker so bile stavbe zelo stare in grajene na pov- sem drugačen način, kot gradimo danes? Nekatere stare stavbe so ostale nepoškodovane, bile so skoraj povsem brez raz- pok. Druge so utrpele hude poškodbe. Območje občine Šmarje pri Jelšah, ki je ta- krat z občino Šentjur veljalo za zelo nerazvito, je imelo na podeželju, a tudi v trgu precej hiš, ki so bile zelo sla- bo grajene. Imele so lesene strope, naslonjene na kamni- te zidove, in tam so nastale precejšnje razpoke. Ker so imeli številni na tem obmo- čju slab socialni položaj, niso mogli najbolje vzdrže- vati svojih domov, kar je prav tako prispevalo k razsežnosti poškodb. K sreči potres ni terjal smrtnih žrtev. Je k temu morda prispevalo, da je bila ta naravna nesreča v toplem delu leta, ko so bili ljudje ve- činoma zunaj? To je bila res sreča v nesre- či. Poznam primer, ko je del strešnega dimnika s strehe proti tlom padel tik ob gospo- du, a k sreči do poškodb ni prišlo. Ker je bil potres nekaj po 18. uri, so bili ljudje veči- noma zunaj, delali so na po- ljih in travnikih. Zato se tudi tam, kjer so omet ali tramovi v notranjosti padali s stropov, ni zgodilo nič hudega. Okoli 23. ure je sledil še en potre- sni sunek, a takrat so si ljudje zasilna prebivališča že uredili zunaj, tako da tudi ta kasnejši sunek ni povzročil poškodb ljudi. Precejšnjo škodo so utrpe- le tudi šolske stavbe, kar de- vet jih je bilo neuporabnih. Starejše šole so bile tako poškodovane, da so na njiho- vih mestih v naslednjih dveh letih zrasle nove stavbe. Tako je bilo v Šentvidu, Pristavi, Zibiki … V Šmarju pri Jelšah so novo šolo začeli graditi že pred potresom, saj se je v stari šolski zgradbi že prej vdrl strop. Jeseni je bil tako v Šmarju pouk že v novih šol- skih prostorih – če se ne mo- tim, so ga organizirali v treh izmenah. Učenci so jeseni 1974 že lahko obiskovali novo šolo v Zibiki, saj je Velenje z veliko solidarnostno akcijo v nekaj mesecih zgradilo novo šolsko zgradbo. V drugih kra- jih so pouk imeli tudi v večjih dvoranah ali tudi v poškodo- vanih starih šolskih objektih, ki so jih zaščitili in podprli. Po potresu je bilo prvo šolsko leto izjemno zahtevno organizirati pouk, naslednje šolsko leto je bilo že nekoliko lažje. Kaj pa posledice za stavb- no dediščino? Poškodovane so bile sta- rejše trške hiše, ki so bile ka- sneje na žalost odstranjene. Na mestih, kjer so stale, so zrasle nove stavbe ali pa so tam uredili parkirišča. Močno so bile poškodovane še cer- kve na Kristan Vrhu, v Zibiki, Šentjanžu nad Zibiko. Poško- dovani so bili grad in cerkev v Olimju ter Jelšingrad, kjer je bil takrat dom za ostarele. Del varovancev so po potre- su preselili v del gradu, ki ni bil tako zelo poškodovan, za nekatere so našli začasna bi- vališča. K sreči je bil nato v dveh letih v Šmarju pri Jelšah že zgrajen nov sodoben dom za starejše. Popisovalci so stavbe glede na stopnjo poškodb uvrstili v različne kategorije. Če je bila stavba tako poško- dovana, da je ni bilo več mo- žno popravljati, jo je komisija, ki so jo sestavljali gradbeniki, statiki in drugi strokovnjaki, uvrstila v četrto kategorijo. To pomeni, da sta bila predvidena rušenje hiše in nato novogra- dnja. Ljudje, ki so bili lastniki najbolj poškodovanjih stavb, so prejeli posojila v vrednosti dvajset milijonov dinarjev. V tretjo kategorijo so sodile stav- be, ki so bile močno poškodo- vane, a jih je bilo še možno obnoviti. Lastniki so dobili 12 milijonov dinarjev posojila. V prvih dveh kategorijah so bile stavbe z manjšimi poškodba- mi, ki jih je bilo treba kljub vsemu sanirati. V ta namen so lahko ljudje pridobili potrošni- ška posojila. Potres leta 1974 je znan pod besedo »dobrotres«, ker naj bi si Kozjansko z obno- vo opomoglo. Je bilo med ljudmi morda vseeno kaj nejevolje, češ da niso dobili dovolj pomoči? Kozjansko je bilo glede na gradnjo precej zaostalo, revno. Naziv »dobrotres« pomeni, da so ljudje z novo- gradnjami in novimi hišami dobili boljše bivanjske raz- mere. Dobili so večje pro- store, kopalnice, sanitarije. Načrti novih stavb sicer niso bili najbolj primerni za pode- želje. Ljudje so uporabili načr- te za predmestja, kjer so bile predvidene enonadstropne ali celo dvonadstropne hiše z več balkoni. Ni pa bilo ustreznih projektov za domačije, ki bi bolj sodile v to okolje. Tistim, ki so imeli zaradi slabega so- cialnega položaja zelo slabe bivanjske razmere in so živeli še v kočah, so zgradili manjše montažne hiše. V tem obdo- bju je tudi v središču Šmarja pri Jelšah nastalo precej veliko naselje Marlesovih hiš. Tja so se preselili ljudje, katerih hiše so bile najbolj poškodovane. Vsi domačini se z ocenami poškodovanosti stavb seveda niso strinjali. Marsikdo je imel kakšno opazko glede tega, za- kaj so nepremičnino njegove- ga soseda uvrstili med bolj po- škodovane, in je menil, da bi tudi njegova stavba morala biti uvrščena v višjo kategorijo. Obnova je bila zelo težka, saj je primanjkovalo mate- riala, tudi infrastruktura je bila v zelo slabem stanju, kajne? Kdorkoli je v tistem obdobju gradil, je zelo težko prišel do materiala – opeke, cementa, apna, železa … Po potresu so »V obdobju, ko je potres stresel Kozjansko, so bili mešalci za beton zelo redki. Ljudje so to največkrat počeli kar ročno, z dvema lopatama. Plošče so betonirali tako, da je rokave zavihalo približno 20 sosedov in prijateljev. Vsekakor ni bilo tako, da bi ›hruška‹ pripeljala beton do zemljišča.« Prizori razdejanja v Šentvidu pri Grobelnem (Foto: Jožef Anderluh) Razkrite strehe, porušeni dimniki … Tudi to so utrinki s Kozjanskega iz junija 1974. (Foto: Jožef Anderluh) Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 25, 20. junij 2024 NAŠA TEMA OB ROBU Iskati dobro v slabem Beseda »dobrotres« se mi od nek- daj zdi sila nenavadna. Le kako lahko naravna nesreča prinese kaj dobrega, sem se spraševala že kot deklica. Ob listanju izjemno zanimi- ve raziskovalne naloge, ki so jo ob 50-letnici potresa pripravile učenke šmarske osnovne šole, me je presenetil podatek, da je bilo skoraj 60 odstotkov stanovanj v šmarski in šentjurski občini zgrajenih pred letom 1918. Pri gradnji hiš in gospo- darskih poslopij ni nihče mislil na potresno varnost. Ljudje so gradili iz kamna in peščenjaka, cementa in preklad niso uporabljali. Devetošolke so se dokopale celo do informacije, da je bilo ob popisu leta 1971 v povprečju več kot polovica sta- novanj na Kozjanskem brez vodovoda in elektrike. Potres, čeprav je bil težka preizkušnja, je omenjenemu območju namenil večjo pozornost družbe. Denarna, materialna in solidarnostna pomoč so pospešile obnovo krajev, ki so se takrat uvrščali med najmanj razvite v državi. Ker je bila v Jugoslaviji visoka infl acija, so ljudje obroke posojil lažje odplačali. Koliko se je spremenilo v petih desetletjih! A še tako urejeni in razviti kraji niso imuni na naravne katastrofe. Na moč narave so lani opozorile poplave in s seboj prinesle ogromno stisk, dvomov, negotovosti. Bo čez leta pogled nazaj pokazal, da so narasle vode prinesle tudi kaj do- brega? Boljšo pripravljenost na izredne dogodke, ki bodo verjetno še sledili? Odgovornost tistih, ki imajo v rokah škarje in platno za dolgoročno obnovo, je vsekakor velika. TINA STRMČNIK Prizadetih več kot 15 tisoč prebivalcev Odstranjevanje ruševin v Podčetrtku (Foto: Jože Brilej) Približno 5.300 poškodova- nih stavb in več kot 15 tisoč prizadetih prebivalcev. To so posledice potresa, ki je Koz- jansko stresel 20. junija pred 50 leti. Potres, ki so ga čutili v polmeru 150 kilometrov od nadžarišča, k sreči ni povzro- čil smrtnih žrtev. 20. junija 1974 je širše ob- močje Kozjanskega nekaj mi- nut po 18. uri najprej stresel precej močan predpotres. Po dvajsetsekundnem zatišju, v katerem so opazovalci zabe- ležili panično lajanje psov ter mukanje krav v hlevih, je sle- dil glavni potres z magnitudo 4,8 oz. intenziteto VII MSK. MSK je okrajšava za Medve- dev-Sponhöuer-Karníkovo le- stvico, predhodnico evropske potresne letvice (EMS-98). Območje, kjer so učinki po- tresa dosegli najvišjo stopnjo, je zajemalo dolino Voglajne, Mestinjščice in Tinjščice, del zgornjega in srednjega toka Sotle ter del hrvaškega oze- mlja vzhodno od Sotle do So- potnice. Na omenjenem ob- močju je potres na starejših in slabše ohranjenih stavbah povzročil veliko škodo. Kasneje porušili tisoč stavb Najbolj prizadeti kraji so bili Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Šmarju, Zibika, Podčetrtek, Pristava, Vinski Vrh in Poni- kva pri Grobelnem. Po po- datkih Agencije RS za okolje (Arso) je bilo poškodovanih ljudje potrebovali še več vsega naštetega. Čeprav so trgovci prednost pri nakupu dajali lju- dem s Kozjanskega, je vseeno vsega primanjkovalo, čakalne dobe so bile dolge. Material so z vagoni pripeljali na železni- ško postajo, od tam so ga lju- dje vozili na gradbišča, kar je bilo zelo zahtevno, saj so bile ceste v hribovska območja in vasi skoraj neprevozne, tja so se ljudje večinoma vozili z vprego. Slabe infrastrukturne povezave so vplivale na to, da so počasi začeli urejati ceste v vasi in naselja, najprej so uredili makadamske, kasneje asfaltne ceste. Kako je bilo organizirano zbiranje denarja za obnovo po potresu? Občine in država so v Šmar- je pri Jelšah najprej poslale iz- redno veliko prikolic, šotorov, da so ljudje imeli začasna bi- vališča. Delovne organizacije in tovarne so organizirale so- lidarnostne dneve, ko so zbi- rale denar za obnovo Kozjan- skega, za prizadeta območja v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah. To je zelo veliko doprineslo k obnovi. Občine iz različnih koncev države, a tudi kraji iz nekdanjih članic nekdanje Jugoslavije so po- magali pri gradnji osnovnih šol. Mesto Banjaluka iz Bosne in Hercegovine je na primer pomagalo graditi šolo v Šent- vidu pri Grobelnem. Tako je vrnilo pomoč, ki jo je ob po- tresu v preteklosti prejelo iz Slovenije. Vse to je pomagalo pri obnovi. Obnova je trajala več let, nekateri omenjajo sedem let, drugi navajajo še dalj- še obdobje. Če potegnemo vzporednico z lanskimi po- plavami, lahko morda lažje razumemo, da se vsega ne da obnoviti čez noč. Najnujnejše težave so inter- ventno uredili, ljudi so nasta- nili v nadomestnih stavbah, nekateri so s pomočjo soro- dnikov našli začasna bivali- šča. Za gradnjo vse infrastruk- ture je bilo potrebnih več let. V središču Šmarja pri Jelšah je bilo po potresu porušenih osem stavb in več let je traja- lo, da so zgradili novo banko, nov kulturni dom, dom upo- kojencev … Seveda razumem ljudi, ki si po lanskih popla- vah želijo, da bi bila obnova končana čim prej. A vendar je treba opraviti raziskave, poi- skati primerna mesta, umesti- ti vsebine. Nekateri postopki terjajo svoj čas. približno 5.300 zgradb. Naj- več poškodovanih stavb je bilo v občinah Šmarje pri Jel- šah (3.630), Šentjur pri Celju (1.309), Celje (približno 344) in Slovenske Konjice (14). Približno 15 odstotkov vseh poškodovanih objektov je bilo močno poškodovanih. Približno tisoč zgradb (18 od- stotkov vseh poškodovanih) so kasneje porušili. Nato še deževje in plazovi Glavnemu potresu je sledila vrsta šibkejših potresov. Med popotresi istega dne je izsto- pal tisti ob 21.22. Njegova ma- gnituda je bila 4,4, največja intenziteta je bila VI–VII MSK. Potresom je sledilo deževje, ki je povzročilo dodatne težave pri reševanju in popravilih. Za- radi potresov so nastali številni novi plazovi, sprožili so se tudi nekateri stari. Doslej 38 takšnih potresov V Arsu so pojasnili, da Koz- jansko ne izstopa po potresni dejavnosti in tudi ne sodi med območja z največjo potresno nevarnostjo v Sloveniji. V dr- žavi se je v 20. stoletju zgodilo deset potresov, ki so dosegli ali presegli takšno razsežnost potresa, kot ga je imel tisti na Kozjanskem leta 1974. Gre torej za potres intenzitete VII EMS-98, ko se na zgradbah pojavijo zmerne poškodbe. V potresni zgodovini območja znotraj današnjih meja države je od začetka 14. stoletja zna- nih 38 takih potresov. Seizmologi sicer vsako leto v povprečju zabeležijo približno dva tisoč lokalnih potresov z žarišči v Sloveniji ali bližnji okolici. To je letno povprečje od leta 2004, ko je bila dokon- čana državna mreža potresnih opazovalnic. Omenjene potre- sne opazovalnice seveda zabe- ležijo tudi številne regionalne in močne oddaljene potrese. V Arsu pravijo, da je večina po- tresov šibkih. Po podatkih za obdobje 2000−2020 se v Slo- veniji vsako leto v povprečju zgodi 24 potresov z lokalno magnitudo vsaj 2,0. Trije po- tresi na leto imajo v povprečju lokalno magnitudo vsaj 3,0. Kako bi bilo danes? Kakšne razsežnosti bi po- tres z epicentrom v Šmarju pri Jelšah in z intenziteto VII EMS-98 imel danes? Po po- datkih aplikacije Potrog, ki je namenjena civilni zaščiti za prvo oceno stanja v primeru potresa ter služi kot pomoč pri pripravi načrtov ogrože- nosti, bi bilo zaradi majanja tal začasno neuporabnih 129 stavb. Ker bi do podrobnejše ocene njihove poškodovanosti oziroma do njihove sanacije obstajala nevarnost dodatnih poškodb v popotresih, bi bilo treba več sto ljudi začasno na- mestiti drugam. Največ zača- sno neuporabnih stavb bi bilo v Šentjurju (34) in Šmarju pri Jelšah (30). Nato bi sledile občine Rogaška Slatina (21) Podčetrtek (15), Poljčane (7), Kozje (4), Štore (3) in Roga- tec (2). Aplikacija po eno ne- uporabno stavbo predvideva v Vojniku, Dobju, Majšperku in Oplotnici. Kako je poročal Novi tednik? Novi tednik je prve za- pise o potresu objavil 27. junija 1974 ter med ljudi s širšega območja prine- sel informacije o narav- ni nesreči. »Ljudje so na prostem, toda prva pomoč že prihaja in ljudje z nera- zvitega območja so že po- prijeli, da popravijo tisto malo, kar so imeli.« Tako se je glasil podnaslov pr- vega prispevka o potresu. Na naslovnici Novega te- dnika je fotografi ja Milenka Straška prikazovala, kako je v enem od blokov v Šmarju pri Jelšah odneslo celotno steno pod slemenom stre- he. Novinarji so zabeležili izjave prebivalcev iz različ- nih krajev občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur, med dru- gim spomine na to, kako so se odzvali na tresenje tal. »Prvi trenutek smo se začu- dili. Potem ko so tla bolj va- lovila in se je čulo zamolklo grmenje, smo se prestraši- li. Planili smo iz hiš, oni, ki so bili na polju, pa proti domu.« Avtorji prispevkov so zapisali, da so prebivalci Šentjurja in Šmarja s stra- hom in z žalostjo gledali svojo uničeno lastnino. Takratni predsednik KS Loka pri Žusmu Rudi Dra- me je tako povedal svojo zgodbo: »Zatreslo se je, v hiši so se na pohištvu od- prli predali, leteli smo ven. Potres. Videl sem, kako pada dimnik na hiši Janka Juga. Ponoči zopet. Potem ni bilo več spanja. Odšel sem v vas, kjer ni nihče ostal pod streho. Zasilna »Marsikdo sploh ne ve, kakšne razsežnosti poškodb je prinesel potres, velika sreča je bila, da ni bilo smrtnih žrtev.« ležišča, kjerkoli. Ljudi je bilo strah.« Učiteljica v Loki Leopoldina Zendziajnovsky se je morala izseliti iz šole. »Streha na šoli je nenado- ma ›zacvetela‹. Stanovanje je bilo obupno razpokano, v razredih omet in prah,« je dejala. Še ena prebivalka Loke pri Žusmu je tako opisala dogaja- nje: »Bili smo na travniku, na- lagali smo. Ko je zatreslo, smo se najprej hecali, potem pa so pritekli otroci. In poglejte, kaj je ostalo od stanovanja. Od- maknili smo postelje, da omet ne bi padal na nas. Po drugem sunku nismo več ostali v hiši. Prenevarno je. Strop se lahko vsak trenutek zruši. Vidite, kako visi.« Ana Zabav iz Hanjskega je z družino prespala v garaži. »Nimamo kam drugam. Šest nas je. Hiša je obnovljena, poglejte jo zdaj. Razpoke, dimnik...« Novinarji so za- pisali, da bi lahko dan po potresu zabeležili še več sto takšnih in podobnih izjav ljudi, ki niso imeli veliko in so le stežka obnavljali svoje domove. »Poškodovanih k sreči ni, ogromnih ruševin tudi ne, hudo pa so priza- deti številni posamezniki, ki si sami ne bodo mogli pomagati, zato je takojšnja pomoč vse družbe toliko bolj potrebna.« Naslednje mesece in leta so sledili pri- spevki o obiskih državnikov, zbiranju pomoči, izkupičku solidarnostnih dni, odpravi posledic in obnovi prizade- tega območja. Ker je bilo bivanje v stanovanjih prenevarno, so si ljudje bivališča uredili pod šotori. (Foto: arhiv NT) Naslovnica Novega tednika 27. junija 1974 (Foto: arhiv NT) Knjižnica Šmarje pri Jelšah je pred časom organizirala zbiralno akcijo spominov in fotografi j na kozjanski potres in nam prijazno posredovala fotografi je Jožefa Anderluha. Tej naravni nesreči bodo posvetili domoznanski večer ta četrtek, 20. junija, ob 19. uri v galeriji Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 25, 20. junij 2024 NAŠA TEMA Dan po potresu je v Šmar- je pri Jelšah, svoj domači kraj, prišel tudi Jože Čakš, ki je takrat študiral v Lju- bljani. Dolgoletni župan Ob- čine Šmarje pri Jelšah, nek- danji direktor tamkajšnje knjižnice in velik navduše- nec nad zgodovino svojega kraja je prava zakladnica informacij o dogajanju v tistih dneh. Raziskovanja potresa se je med drugim lotil za pripravo prispevka, ki je ob 50-letnici od te na- ravne nesreče izšel pri Mo- horjevem koledarju Celjske Mohorjeve družbe. Tisti četrtek, 20. junija 1974, je Čakš rahlo premika- nje tal čutil v 11. nadstropju ene od študentskih stolpnic v prestolnici. Pri poročilih je slišal, da je bil potres naj- močnejši na območju občine Šmarje pri Jelšah. Zato je naslednji dan odšel domov pogledat, kakšne so razme- re. »Medtem ko pri nas doma ni bilo tako hudo, sem v kra- ju videl kar nekaj žalostnih prizorov. V prvih nekaj dneh so iz drugih krajev že začeli pošiljati prikolice, šotore in podobno,« se spominja. Živali naj bi se že nekaj časa pred potresom vedle nenavadno, tudi nekateri naravni pojavi naj bi opo- zarjali na to. Znano je, da živali prej ču- tijo potres kot ljudje in s svo- jim vedenjem opozarjajo, da se nekaj približuje. Ljudje so pripovedovali, da je bila živi- na nemirna, miši naj bi tekale sem in tja. Domačini iz Zibike »Sreča je bila, da ni bilo smrtnih žrtev« Poškodovane stavbe in prizadeti prebivalci – z obnovo do razvoja krajev 50 let od največje naravne nesreče na Kozjanskem Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih … Poško- dovani so bili šole, cerkve, gradovi … Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine. TINA STRMČNIK Jožetu Čakšu je žal, da ni bilo pri- mernih načrtov za gradnjo hiš na podeželju, ki bi bolj sledili pristni arhitekturi tamkajšnjega območja. (Foto: arhiv NT/Sherpa) so povedali, da so slišali bob- nenje iz hribovja Rudnica. Ko se je tresenje tal po potresu končalo, je v marsikaterem vodnjaku presahnila voda. Kakšne so bile prve podo- be Šmarja po tresenju tal? Poškodbe navzven niso bile videti tako hude, mimoido- či so takrat lahko večinoma opazili porušene dimnike, porušene zaključne stene, kakšnih bolj pretresljivih prizorov ni bilo. V notranjo- sti so se pojavile razpoke med stenami in stropi, marsikje je izpadlo kakšno okno. Pregled stavb in popis škode sta po- kazala, da so bile nekatere stavbe izjemno hudo poško- dovane. Verjetno je velika škoda nastala, ker so bile stavbe zelo stare in grajene na pov- sem drugačen način, kot gradimo danes? Nekatere stare stavbe so ostale nepoškodovane, bile so skoraj povsem brez raz- pok. Druge so utrpele hude poškodbe. Območje občine Šmarje pri Jelšah, ki je ta- krat z občino Šentjur veljalo za zelo nerazvito, je imelo na podeželju, a tudi v trgu precej hiš, ki so bile zelo sla- bo grajene. Imele so lesene strope, naslonjene na kamni- te zidove, in tam so nastale precejšnje razpoke. Ker so imeli številni na tem obmo- čju slab socialni položaj, niso mogli najbolje vzdrže- vati svojih domov, kar je prav tako prispevalo k razsežnosti poškodb. K sreči potres ni terjal smrtnih žrtev. Je k temu morda prispevalo, da je bila ta naravna nesreča v toplem delu leta, ko so bili ljudje ve- činoma zunaj? To je bila res sreča v nesre- či. Poznam primer, ko je del strešnega dimnika s strehe proti tlom padel tik ob gospo- du, a k sreči do poškodb ni prišlo. Ker je bil potres nekaj po 18. uri, so bili ljudje veči- noma zunaj, delali so na po- ljih in travnikih. Zato se tudi tam, kjer so omet ali tramovi v notranjosti padali s stropov, ni zgodilo nič hudega. Okoli 23. ure je sledil še en potre- sni sunek, a takrat so si ljudje zasilna prebivališča že uredili zunaj, tako da tudi ta kasnejši sunek ni povzročil poškodb ljudi. Precejšnjo škodo so utrpe- le tudi šolske stavbe, kar de- vet jih je bilo neuporabnih. Starejše šole so bile tako poškodovane, da so na njiho- vih mestih v naslednjih dveh letih zrasle nove stavbe. Tako je bilo v Šentvidu, Pristavi, Zibiki … V Šmarju pri Jelšah so novo šolo začeli graditi že pred potresom, saj se je v stari šolski zgradbi že prej vdrl strop. Jeseni je bil tako v Šmarju pouk že v novih šol- skih prostorih – če se ne mo- tim, so ga organizirali v treh izmenah. Učenci so jeseni 1974 že lahko obiskovali novo šolo v Zibiki, saj je Velenje z veliko solidarnostno akcijo v nekaj mesecih zgradilo novo šolsko zgradbo. V drugih kra- jih so pouk imeli tudi v večjih dvoranah ali tudi v poškodo- vanih starih šolskih objektih, ki so jih zaščitili in podprli. Po potresu je bilo prvo šolsko leto izjemno zahtevno organizirati pouk, naslednje šolsko leto je bilo že nekoliko lažje. Kaj pa posledice za stavb- no dediščino? Poškodovane so bile sta- rejše trške hiše, ki so bile ka- sneje na žalost odstranjene. Na mestih, kjer so stale, so zrasle nove stavbe ali pa so tam uredili parkirišča. Močno so bile poškodovane še cer- kve na Kristan Vrhu, v Zibiki, Šentjanžu nad Zibiko. Poško- dovani so bili grad in cerkev v Olimju ter Jelšingrad, kjer je bil takrat dom za ostarele. Del varovancev so po potre- su preselili v del gradu, ki ni bil tako zelo poškodovan, za nekatere so našli začasna bi- vališča. K sreči je bil nato v dveh letih v Šmarju pri Jelšah že zgrajen nov sodoben dom za starejše. Popisovalci so stavbe glede na stopnjo poškodb uvrstili v različne kategorije. Če je bila stavba tako poško- dovana, da je ni bilo več mo- žno popravljati, jo je komisija, ki so jo sestavljali gradbeniki, statiki in drugi strokovnjaki, uvrstila v četrto kategorijo. To pomeni, da sta bila predvidena rušenje hiše in nato novogra- dnja. Ljudje, ki so bili lastniki najbolj poškodovanjih stavb, so prejeli posojila v vrednosti dvajset milijonov dinarjev. V tretjo kategorijo so sodile stav- be, ki so bile močno poškodo- vane, a jih je bilo še možno obnoviti. Lastniki so dobili 12 milijonov dinarjev posojila. V prvih dveh kategorijah so bile stavbe z manjšimi poškodba- mi, ki jih je bilo treba kljub vsemu sanirati. V ta namen so lahko ljudje pridobili potrošni- ška posojila. Potres leta 1974 je znan pod besedo »dobrotres«, ker naj bi si Kozjansko z obno- vo opomoglo. Je bilo med ljudmi morda vseeno kaj nejevolje, češ da niso dobili dovolj pomoči? Kozjansko je bilo glede na gradnjo precej zaostalo, revno. Naziv »dobrotres« pomeni, da so ljudje z novo- gradnjami in novimi hišami dobili boljše bivanjske raz- mere. Dobili so večje pro- store, kopalnice, sanitarije. Načrti novih stavb sicer niso bili najbolj primerni za pode- želje. Ljudje so uporabili načr- te za predmestja, kjer so bile predvidene enonadstropne ali celo dvonadstropne hiše z več balkoni. Ni pa bilo ustreznih projektov za domačije, ki bi bolj sodile v to okolje. Tistim, ki so imeli zaradi slabega so- cialnega položaja zelo slabe bivanjske razmere in so živeli še v kočah, so zgradili manjše montažne hiše. V tem obdo- bju je tudi v središču Šmarja pri Jelšah nastalo precej veliko naselje Marlesovih hiš. Tja so se preselili ljudje, katerih hiše so bile najbolj poškodovane. Vsi domačini se z ocenami poškodovanosti stavb seveda niso strinjali. Marsikdo je imel kakšno opazko glede tega, za- kaj so nepremičnino njegove- ga soseda uvrstili med bolj po- škodovane, in je menil, da bi tudi njegova stavba morala biti uvrščena v višjo kategorijo. Obnova je bila zelo težka, saj je primanjkovalo mate- riala, tudi infrastruktura je bila v zelo slabem stanju, kajne? Kdorkoli je v tistem obdobju gradil, je zelo težko prišel do materiala – opeke, cementa, apna, železa … Po potresu so »V obdobju, ko je potres stresel Kozjansko, so bili mešalci za beton zelo redki. Ljudje so to največkrat počeli kar ročno, z dvema lopatama. Plošče so betonirali tako, da je rokave zavihalo približno 20 sosedov in prijateljev. Vsekakor ni bilo tako, da bi ›hruška‹ pripeljala beton do zemljišča.« Prizori razdejanja v Šentvidu pri Grobelnem (Foto: Jožef Anderluh) Razkrite strehe, porušeni dimniki … Tudi to so utrinki s Kozjanskega iz junija 1974. (Foto: Jožef Anderluh) Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 25, 20. junij 2024 NAŠA TEMA OB ROBU Iskati dobro v slabem Beseda »dobrotres« se mi od nek- daj zdi sila nenavadna. Le kako lahko naravna nesreča prinese kaj dobrega, sem se spraševala že kot deklica. Ob listanju izjemno zanimi- ve raziskovalne naloge, ki so jo ob 50-letnici potresa pripravile učenke šmarske osnovne šole, me je presenetil podatek, da je bilo skoraj 60 odstotkov stanovanj v šmarski in šentjurski občini zgrajenih pred letom 1918. Pri gradnji hiš in gospo- darskih poslopij ni nihče mislil na potresno varnost. Ljudje so gradili iz kamna in peščenjaka, cementa in preklad niso uporabljali. Devetošolke so se dokopale celo do informacije, da je bilo ob popisu leta 1971 v povprečju več kot polovica sta- novanj na Kozjanskem brez vodovoda in elektrike. Potres, čeprav je bil težka preizkušnja, je omenjenemu območju namenil večjo pozornost družbe. Denarna, materialna in solidarnostna pomoč so pospešile obnovo krajev, ki so se takrat uvrščali med najmanj razvite v državi. Ker je bila v Jugoslaviji visoka infl acija, so ljudje obroke posojil lažje odplačali. Koliko se je spremenilo v petih desetletjih! A še tako urejeni in razviti kraji niso imuni na naravne katastrofe. Na moč narave so lani opozorile poplave in s seboj prinesle ogromno stisk, dvomov, negotovosti. Bo čez leta pogled nazaj pokazal, da so narasle vode prinesle tudi kaj do- brega? Boljšo pripravljenost na izredne dogodke, ki bodo verjetno še sledili? Odgovornost tistih, ki imajo v rokah škarje in platno za dolgoročno obnovo, je vsekakor velika. TINA STRMČNIK Prizadetih več kot 15 tisoč prebivalcev Odstranjevanje ruševin v Podčetrtku (Foto: Jože Brilej) Približno 5.300 poškodova- nih stavb in več kot 15 tisoč prizadetih prebivalcev. To so posledice potresa, ki je Koz- jansko stresel 20. junija pred 50 leti. Potres, ki so ga čutili v polmeru 150 kilometrov od nadžarišča, k sreči ni povzro- čil smrtnih žrtev. 20. junija 1974 je širše ob- močje Kozjanskega nekaj mi- nut po 18. uri najprej stresel precej močan predpotres. Po dvajsetsekundnem zatišju, v katerem so opazovalci zabe- ležili panično lajanje psov ter mukanje krav v hlevih, je sle- dil glavni potres z magnitudo 4,8 oz. intenziteto VII MSK. MSK je okrajšava za Medve- dev-Sponhöuer-Karníkovo le- stvico, predhodnico evropske potresne letvice (EMS-98). Območje, kjer so učinki po- tresa dosegli najvišjo stopnjo, je zajemalo dolino Voglajne, Mestinjščice in Tinjščice, del zgornjega in srednjega toka Sotle ter del hrvaškega oze- mlja vzhodno od Sotle do So- potnice. Na omenjenem ob- močju je potres na starejših in slabše ohranjenih stavbah povzročil veliko škodo. Kasneje porušili tisoč stavb Najbolj prizadeti kraji so bili Šmarje pri Jelšah, Šentvid pri Šmarju, Zibika, Podčetrtek, Pristava, Vinski Vrh in Poni- kva pri Grobelnem. Po po- datkih Agencije RS za okolje (Arso) je bilo poškodovanih ljudje potrebovali še več vsega naštetega. Čeprav so trgovci prednost pri nakupu dajali lju- dem s Kozjanskega, je vseeno vsega primanjkovalo, čakalne dobe so bile dolge. Material so z vagoni pripeljali na železni- ško postajo, od tam so ga lju- dje vozili na gradbišča, kar je bilo zelo zahtevno, saj so bile ceste v hribovska območja in vasi skoraj neprevozne, tja so se ljudje večinoma vozili z vprego. Slabe infrastrukturne povezave so vplivale na to, da so počasi začeli urejati ceste v vasi in naselja, najprej so uredili makadamske, kasneje asfaltne ceste. Kako je bilo organizirano zbiranje denarja za obnovo po potresu? Občine in država so v Šmar- je pri Jelšah najprej poslale iz- redno veliko prikolic, šotorov, da so ljudje imeli začasna bi- vališča. Delovne organizacije in tovarne so organizirale so- lidarnostne dneve, ko so zbi- rale denar za obnovo Kozjan- skega, za prizadeta območja v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah. To je zelo veliko doprineslo k obnovi. Občine iz različnih koncev države, a tudi kraji iz nekdanjih članic nekdanje Jugoslavije so po- magali pri gradnji osnovnih šol. Mesto Banjaluka iz Bosne in Hercegovine je na primer pomagalo graditi šolo v Šent- vidu pri Grobelnem. Tako je vrnilo pomoč, ki jo je ob po- tresu v preteklosti prejelo iz Slovenije. Vse to je pomagalo pri obnovi. Obnova je trajala več let, nekateri omenjajo sedem let, drugi navajajo še dalj- še obdobje. Če potegnemo vzporednico z lanskimi po- plavami, lahko morda lažje razumemo, da se vsega ne da obnoviti čez noč. Najnujnejše težave so inter- ventno uredili, ljudi so nasta- nili v nadomestnih stavbah, nekateri so s pomočjo soro- dnikov našli začasna bivali- šča. Za gradnjo vse infrastruk- ture je bilo potrebnih več let. V središču Šmarja pri Jelšah je bilo po potresu porušenih osem stavb in več let je traja- lo, da so zgradili novo banko, nov kulturni dom, dom upo- kojencev … Seveda razumem ljudi, ki si po lanskih popla- vah želijo, da bi bila obnova končana čim prej. A vendar je treba opraviti raziskave, poi- skati primerna mesta, umesti- ti vsebine. Nekateri postopki terjajo svoj čas. približno 5.300 zgradb. Naj- več poškodovanih stavb je bilo v občinah Šmarje pri Jel- šah (3.630), Šentjur pri Celju (1.309), Celje (približno 344) in Slovenske Konjice (14). Približno 15 odstotkov vseh poškodovanih objektov je bilo močno poškodovanih. Približno tisoč zgradb (18 od- stotkov vseh poškodovanih) so kasneje porušili. Nato še deževje in plazovi Glavnemu potresu je sledila vrsta šibkejših potresov. Med popotresi istega dne je izsto- pal tisti ob 21.22. Njegova ma- gnituda je bila 4,4, največja intenziteta je bila VI–VII MSK. Potresom je sledilo deževje, ki je povzročilo dodatne težave pri reševanju in popravilih. Za- radi potresov so nastali številni novi plazovi, sprožili so se tudi nekateri stari. Doslej 38 takšnih potresov V Arsu so pojasnili, da Koz- jansko ne izstopa po potresni dejavnosti in tudi ne sodi med območja z največjo potresno nevarnostjo v Sloveniji. V dr- žavi se je v 20. stoletju zgodilo deset potresov, ki so dosegli ali presegli takšno razsežnost potresa, kot ga je imel tisti na Kozjanskem leta 1974. Gre torej za potres intenzitete VII EMS-98, ko se na zgradbah pojavijo zmerne poškodbe. V potresni zgodovini območja znotraj današnjih meja države je od začetka 14. stoletja zna- nih 38 takih potresov. Seizmologi sicer vsako leto v povprečju zabeležijo približno dva tisoč lokalnih potresov z žarišči v Sloveniji ali bližnji okolici. To je letno povprečje od leta 2004, ko je bila dokon- čana državna mreža potresnih opazovalnic. Omenjene potre- sne opazovalnice seveda zabe- ležijo tudi številne regionalne in močne oddaljene potrese. V Arsu pravijo, da je večina po- tresov šibkih. Po podatkih za obdobje 2000−2020 se v Slo- veniji vsako leto v povprečju zgodi 24 potresov z lokalno magnitudo vsaj 2,0. Trije po- tresi na leto imajo v povprečju lokalno magnitudo vsaj 3,0. Kako bi bilo danes? Kakšne razsežnosti bi po- tres z epicentrom v Šmarju pri Jelšah in z intenziteto VII EMS-98 imel danes? Po po- datkih aplikacije Potrog, ki je namenjena civilni zaščiti za prvo oceno stanja v primeru potresa ter služi kot pomoč pri pripravi načrtov ogrože- nosti, bi bilo zaradi majanja tal začasno neuporabnih 129 stavb. Ker bi do podrobnejše ocene njihove poškodovanosti oziroma do njihove sanacije obstajala nevarnost dodatnih poškodb v popotresih, bi bilo treba več sto ljudi začasno na- mestiti drugam. Največ zača- sno neuporabnih stavb bi bilo v Šentjurju (34) in Šmarju pri Jelšah (30). Nato bi sledile občine Rogaška Slatina (21) Podčetrtek (15), Poljčane (7), Kozje (4), Štore (3) in Roga- tec (2). Aplikacija po eno ne- uporabno stavbo predvideva v Vojniku, Dobju, Majšperku in Oplotnici. Kako je poročal Novi tednik? Novi tednik je prve za- pise o potresu objavil 27. junija 1974 ter med ljudi s širšega območja prine- sel informacije o narav- ni nesreči. »Ljudje so na prostem, toda prva pomoč že prihaja in ljudje z nera- zvitega območja so že po- prijeli, da popravijo tisto malo, kar so imeli.« Tako se je glasil podnaslov pr- vega prispevka o potresu. Na naslovnici Novega te- dnika je fotografi ja Milenka Straška prikazovala, kako je v enem od blokov v Šmarju pri Jelšah odneslo celotno steno pod slemenom stre- he. Novinarji so zabeležili izjave prebivalcev iz različ- nih krajev občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur, med dru- gim spomine na to, kako so se odzvali na tresenje tal. »Prvi trenutek smo se začu- dili. Potem ko so tla bolj va- lovila in se je čulo zamolklo grmenje, smo se prestraši- li. Planili smo iz hiš, oni, ki so bili na polju, pa proti domu.« Avtorji prispevkov so zapisali, da so prebivalci Šentjurja in Šmarja s stra- hom in z žalostjo gledali svojo uničeno lastnino. Takratni predsednik KS Loka pri Žusmu Rudi Dra- me je tako povedal svojo zgodbo: »Zatreslo se je, v hiši so se na pohištvu od- prli predali, leteli smo ven. Potres. Videl sem, kako pada dimnik na hiši Janka Juga. Ponoči zopet. Potem ni bilo več spanja. Odšel sem v vas, kjer ni nihče ostal pod streho. Zasilna »Marsikdo sploh ne ve, kakšne razsežnosti poškodb je prinesel potres, velika sreča je bila, da ni bilo smrtnih žrtev.« ležišča, kjerkoli. Ljudi je bilo strah.« Učiteljica v Loki Leopoldina Zendziajnovsky se je morala izseliti iz šole. »Streha na šoli je nenado- ma ›zacvetela‹. Stanovanje je bilo obupno razpokano, v razredih omet in prah,« je dejala. Še ena prebivalka Loke pri Žusmu je tako opisala dogaja- nje: »Bili smo na travniku, na- lagali smo. Ko je zatreslo, smo se najprej hecali, potem pa so pritekli otroci. In poglejte, kaj je ostalo od stanovanja. Od- maknili smo postelje, da omet ne bi padal na nas. Po drugem sunku nismo več ostali v hiši. Prenevarno je. Strop se lahko vsak trenutek zruši. Vidite, kako visi.« Ana Zabav iz Hanjskega je z družino prespala v garaži. »Nimamo kam drugam. Šest nas je. Hiša je obnovljena, poglejte jo zdaj. Razpoke, dimnik...« Novinarji so za- pisali, da bi lahko dan po potresu zabeležili še več sto takšnih in podobnih izjav ljudi, ki niso imeli veliko in so le stežka obnavljali svoje domove. »Poškodovanih k sreči ni, ogromnih ruševin tudi ne, hudo pa so priza- deti številni posamezniki, ki si sami ne bodo mogli pomagati, zato je takojšnja pomoč vse družbe toliko bolj potrebna.« Naslednje mesece in leta so sledili pri- spevki o obiskih državnikov, zbiranju pomoči, izkupičku solidarnostnih dni, odpravi posledic in obnovi prizade- tega območja. Ker je bilo bivanje v stanovanjih prenevarno, so si ljudje bivališča uredili pod šotori. (Foto: arhiv NT) Naslovnica Novega tednika 27. junija 1974 (Foto: arhiv NT) Knjižnica Šmarje pri Jelšah je pred časom organizirala zbiralno akcijo spominov in fotografi j na kozjanski potres in nam prijazno posredovala fotografi je Jožefa Anderluha. Tej naravni nesreči bodo posvetili domoznanski večer ta četrtek, 20. junija, ob 19. uri v galeriji Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 25, 20. junij 2024 KRONIKA Na območju Žalca zasegli več kosov orožja Žalski policisti so v tem tednu opravili hišno preiskavo pri 31-letniku z žalskega območja. Našli in zasegli so pre- povedano orožje, in sicer brzostrelko in puškomitraljez s pripadajočima nabojnikoma ter z repetirno puško. 31-letnika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve ka- znivega dejanja nedovoljene proizvodnje orožja in eksploziva ter prometa z njima. Zoper njega bodo uvedli tudi prekrškovni postopek, saj orožja ni hranil v skladu s pravili o hranjenju. JF Policisti so 31-letniku zasegli avtomatsko orožje. (Foto: PU Celje) Konec tedna tri prometne nesreče s hudimi poškodbami Od petka do ponedeljka so policisti Policijske uprave Celje obravnavali tri prometne nesreče s hudimi, šest z laž- jimi poškodbami, 23 se jih je končalo z materialno škodo. Prometno nesrečo s hudimi poškodbami so obravnavali v nedeljo popoldne v Kapli, kjer je voznik osebnega vozila zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo trčil v vozilo voznice, ki je vozila pred njim. Povzročitelj se je v trčenju hudo poškodoval, poškodovani sta bili tudi voznica in njena sopotnica. Povzročitelja bodo policisti kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje. Drugi dve prometni nesreči s hudimi poškodbami so obrav- navali na območju Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah. V obeh primerih sta padli kolesarki. JF Štirje vlomi v okolici Laškega V soboto so policisti PU Celje obravnavali vlome v štiri stanovanjske hiše v Vrhu nad Laškim. Storilec je prostore preiskal, ukradel ni ničesar. Lastnikom je škodo povzročil s poškodovanjem vrat. JF Do konca meseca poostren nadzor Policisti preverjajo vožnjo pod vplivom drog Agencija za varnost prometa (AVP) in policija sta v po- nedeljek začeli prvo nacionalno preventivno akcijo Droge. Policija v okviru akcije izvaja poostren nadzor nad alko- holiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog. Akcija bo trajala do konca junija. JANŽE FRIC Lani so povzročitelji pod vpli- vom prepovedanih drog ali dru- gih psihoaktivnih snovi pov- zročili 92 prometnih nesreč, od tega 44 prometnih nesreč s telesno poškodbo udeleženca. V teh prometnih nesrečah so umrli trije udeleženci, 24 jih je bilo hudo telesno poškodova- nih, 20 jih je bilo lažje telesno poškodovanih. Delež umrlih zaradi omenjenih povzročite- ljev je v preteklem letu znašal štiri odstotke, so sporočili iz AVP. Večina odkloni pregled Policisti so odredili 1505 strokovnih pregledov, od tega jih je bilo 264 pozitivnih, 812 odklonjenih in 276 negativnih. Podatki slovenske policije ka- žejo, da je bila leta 2023 pri 72 voznikih s hitrim testom ugoto- vljena prisotnost kanabinoidov, kar je štiri manj kot leta 2022. Od tega je bilo lani v pro- metnih nesrečah udeleženih 21 voznikov, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost kanabi- noidov. 40 voznikov, udeleže- nih v prometnih nesrečah, je strokovni pregled odklonilo. Število odklonjenih strokovnih pregledov na policiji pripisuje- jo širši uporabi hitrih testov za droge. 61 odstotkov slovenskih voznikov, ki so v zadnjih 12 mesecih zaužili drogo, je po zaužitju tudi sedlo za volan, kažejo izsledki posebne razi- skave Uporaba drog, alkohola Policisti bodo poostreno preverjali prisotnost prepovedanih drog in alkohola pri voznikih. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) in drugih psihoaktivnih snovi v povezavi z vožnjo motorne- ga vozila, ki jo je AVP izvedla v okviru akcije. Vožnja pod vplivom drog Kazen za vožnjo pod vpli- vom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktiv- nih snovi je vsaj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in se mu prepove nadaljnjo vožnjo. Za to kršitev je predpisan redni so- dni postopek, v katerem lahko izrečejo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (pred- videna kazen je 18 kazenskih točk). Enako velja pri odkloni- tvi strokovnega pregleda. Vpliv na voznika Droge vplivajo na doživlja- nje resničnosti, saj spremenijo posameznikovo čustvovanje, vedenje in razmišljanje. Pov- zročajo psihično in fi zično odvisnost, vplivajo na zazna- vanje in predelavo informacij ter poslabšajo motorične odzi- ve. Lahko povzročijo tudi krče, tresenje, slabost, agresivnost. Podobno kot alkohol pre- povedane droge vplivajo na zmanjšanje naših sposobnosti varnega sodelovanja v prome- tu, na zaznavo, predvidevanje in presojo ter odločanje in končne izvedbe ustreznega ravnanja. Droge na voznike vplivajo različno. Med najpogostejšimi motnjami je slabše ocenjevanje varnostne razdalje in hitrosti nasproti vozečih vozil, pri vo- zniku zmanjšajo koordinacijo gibov, pozornost in oslabijo presojo situacij. Uporaba hitrega testa in strokovni pregled Za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog policisti uporabljajo hitre teste, na podlagi katerih se odločijo, ali bodo osebi odredili strokovni pregled z odvzemom vzorcev krvi in urina za analizo. Ne glede na rezultat hitrega testa sta le rezultat analize vzorcev in mnenje zdravnika dokaz v nadaljnjem postopku. Hitri test se opravijo tako, da oseba pet sekund drži na jezi- ku testni listič, da se ta obarva rdeče. Listič z vzorcem sline nato policist vstavi v testni trak. Po največ osmih minutah je test končan. Ta je pozitiven, če se testna črta obarva rdeče. Ta test je namenjen ugotavlja- nju prisotnosti kanabisa, am- fetaminov, benzodiazepinov, kokaina in opiatov, kot sta morfi n in heroin. Strokovni pregled, ki sledi, izvajajo v zdravstveni ustanovi, kamor voznika odpelje polici- ja. Obsega zdravniški pregled, s katerim ugotavljajo znake motenj v vedenju, ki lahko pov- zročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv z name- nom ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu. Po strokov- nem pregledu mora zdravnik takoj izdelati pisno mnenje. Kri, urin, drugo telesno tekoči- no oziroma tkivo takoj pošlje- jo v najbližji laboratorij, kjer opravijo analizo najkasneje v petnajstih dneh in o rezultatih takoj obvestijo tistega, ki je od- redil strokovni pregled. M KOT MUZEJ 5-dnevne poletne počitniške vragolije za otroke od 1. do 5. razreda OŠ Zabavno ter poučno raziskovanje, ustvarjanje in druženje v Muzeju novejše zgodovine Celje. 2.-6. julij 2024 Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! Več informacij in program: http://www.muzej - nz - ce. s i Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 25, 20. junij 2024 ŠPORT Nagrade sta najboljšim športnikom celjskih osnov- nih šol podeljevala predse- dnik Športne zveze Celje Matej Polutnik in podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar. 17 posameznikov in 4 ekipe Med dobitniki priznanj za športne uspehe so bili Alja Štarkel (Celjski šahovski klub), Adela Medić (Dru- štvo za karate Celje), Niko Mahmutović (Freestayle klub Celje), Zarja Mastnak, Neža Hladnik, Arabela Ko- stanjevec, Tarik Draganović, Jernej Preložnik (Judo klub Z´dežele Sankaku Celje), Bri- na Janjić (Kegljaški klub Ce- lje), Miha Čujež, Julijan Pevec (Plavalni klub Neptun), Rene Bračun (Smučarski klub Ce- lje), Nastja Radiković, Evelina Mirnik Horvat, Gašper Zajc, Boban Hamzovski (Športno društvo Slavka Šlandra Ce- lje) in Iva Rakanović (Športni klub Hyong Celje). Nagrajene Ob koncu sezone znani največji uspehi osnovnošolcev Najboljši mladi športniki nagrajeni v III. osnovni šoli Športna zveza Celje in III. osnovna šola sta ob podpori Mestne občine Celje gostili slavnostno prireditev, na kateri so bili nagrajeni najuspešnejši športniki iz celjskih osnov- nih šol in tudi najboljši po izboru športnih pedagogov. DEAN ŠUSTER so bile tudi štiri ekipe, ki so najboljše v Sloveniji, Društvo za karate Celje (trener Seba- stjan Kantužer), Rokometni klub Celje Pivovarna Laško (trener Peter Novak), Žen- ski rokometni klub Z´dežele Celje (trener Igor Šolman) in Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje (trener Jure Krajnc). Predsednik Športne zveze Celje Matej Polutnik je izpostavil: V Celju imamo veliko klubov in dovolj ustre- znih trenerjev, da se lahko mladi razvijajo v zelo dobre športnike. »Celjski podžupan Samo Seničar je dodal: Zelo nas veselijo izvrstni rezultati doma in v tujini. Naši mladi športniki so zadovoljni z vad- benimi pogoji v Celju.« Tudi Peter Svet Športni pedagogi in peda- goginje so izbrali po tri naj- boljše športnice in športnike šole. I. OŠ: Zarja Mastnak, Neja Rozman, Zala Valek; Martin Fošnarič, Oskar Mer- nik, Maj Lorger, II. OŠ: Ota Požin, Gaja Gerčar, Žana Presečnik; Anže Končan, Vito Šturbej, III. OŠ: Zala Ferara Uršič, Ela Dolenc, Lia Vidic; Dane Buhanec, Jurij Buhanec, Matevž Gabrovec, IV. OŠ: Lina Hodžić, Nia Dobrijević, Eva Lana Cuder; David Sanković, Alin Pocajt, Uroš Rkman, OŠ Hudinja: Neja Mlinarič, Kaja Štuklek, Larisa Vodišek; Luka Mićano- vić, Maks Podgoršek, Tibor Oković, OŠ Lava: Ana Hempt, Neja Arlič, Lina Kristavčnik; Matic Kraševec, Anže Štukov- nik, Lovro Obrez, OŠ Frana Kranjca: Zoja Šrot, Oriana Rozoničnik, Zala Šlander; Lan Kalajdžiski, Lovro Lon- čar Koražija, Anej Ermenc, OŠ Frana Roša: Julija Buko- vec, Julija Kunej, Zoja Krajnc; Lenart Krsnik, Matic Bajec, Karpo Felicijan, OŠ Ljubeč- na: Hana Boršič, Nika Sta- roveški, Lana Pelko; Mark Šalamon, Nik Topličanec, OŠ Glazija: Nina Brezlan, Mineta Dilji, Fatmire Alijaj; Fatjan Susuri, Lovro Gostenč- nik, Žan Krajnc. Gostje so bili nekdanji učenci III. osnovne šole, obenem nekdanji in se- danji atleti Kladivarja, »dol- goprogaši« Peter Svet, Vid Botolin in Simon Navodnik. Foto: Edi Einspieler Vsi nagrajenci v telovadnici III. osnovne šole v središču Celja Prireditve se je udeležila večina ravnateljic in ravnateljev celjskih osnovnih šol. Sekretar Športne zveze Celje Marko Božiček (levo) je poskrbel za priložnostno darilo Petru Svetu ob 50. obletnici njegovega slovenskega rekorda v teku na 5.000 metrov. Priznanja sta z veseljem podeljevala velika ljubitelja športa Samo Seničar in Matej Polutnik. Povezovalka programa Zara Lukman se je pogovarjala z atleti (z leve) Vidom Botolinom, Petrom Svetom in Simonom Navodnikom. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 25, 20. junij 2024 ŠPORT Pot glavnega trenerja je 59-le- tni Portugalec začel leta 1996 v klubu CPN iz Porta. Ves čas se je izobraževal in nadgrajeval svoje znanje in je leta 1999 pre- vzel mesto pomočnika trenerja v FC Porto, kjer je glavni trener postal leta 2003. Klub vrniti na nekdanji položaj Pozneje je v Španiji vodil Cangas, med letoma 2008 in 2015 je bil selektor ženskih re- prezentanc Angole in Tunizije, ob tem pa tudi vodil tamkajšnja kluba. Leta 2016 je postal selek- tor Portugalske, ki jo uspešno vodi še danes. Dvojno vlogo tre- nerja in selektorja je opravljal še med letoma 2017 in 2019, ko je vodil ekipo CSM Bukarešta, s katero je v sezoni 2018/19 osvo- jil evropski pokal challenge. V zadnjih petih letih se je povsem posvetil vodenju portugalske reprezentance: »Delo v Celju Novi trener rokometašev Celja Pivovarne Laško je Paulo Pereira Mlado moštvo bo vodil portugalski selektor Trener rokometašev Celja Pivovarne Laško bo v nasle- dnjih dveh sezonah Portugalec Paulo Periera, sicer selek- tor izbrane vrste svoje domovine. Pereira moško reprezen- tanco uspešno vodi od leta 2016. Z njo je leta 2020 osvojil šesto mesto na evropskem prvenstvu, naslednje leto jo je popeljal na olimpijske igre v Tokiu, kjer je bila deveta. DEAN ŠUSTER je za vsakega trenerja vir po- nosa in tudi sam nisem izjema. Vem, da bom delal v rokometni deželi z inteligentnimi in s po- zornimi ljudmi v zgodovinsko pomembnem klubu v Evropi, ki ima sposobnost ustvarjati rokometaše izjemne kakovo- sti. Prav tako vem, da si vodstvo kluba želi vrniti klub tja, kjer je bil v preteklosti. To bo dolga pot, ki bo zahtevala sledenje že vzpostavljenim smernicam in strategiji, katere del bom z velikim ponosom in občutkom odgovornosti. Mladi, napredka zelo željni ekipi bomo morali pomagati pri njeni rasti.« Razume klubsko strategijo Iskanje novega trenerja se je precej zavleklo. O izboru je predsednik kluba Gregor Plan- teu dejal: »Klub je zdaj začel tretjo fazo, fazo rasti, razvoja in napredka. Na podlagi tega je bilo pri izboru trenerja prvo vodilo, da najdemo prvokate- gornika z dokazanimi medna- rodnimi izkušnjami in bogatim življenjepisom. Delal bo z na- šimi mladimi fanti in uspešno gradil dolgoročno zgodbo. Zato je izbor padel na Paula Perei- ro, ki je zelo znano rokometno ime, Portugalsko je postavil na rokometni zemljevid v zadnjem desetletju in z njo dosega odlič- ne rezultate. Prepričali so nas njegova energija, njegove izku- šnje, njegov všečen pogled na Celje in njegovo razumevanje klubske strategije. Zaveda se, v kakšno rokometno okolje prihaja in v kateri fazi razvoja smo. Verjamem, da se bomo vsi skupaj lahko veliko naučili drug od drugega, pomembno pa je predvsem, da vse znanje prenese na naše igralce in tre- nerje mlajših selekcij.« Odšla najboljša, prišel Makuc Vodstvo celjskega kluba je bilo še bolj drzno, saj je v ne najbolj blestečem obdobju že- lelo v dvorano Zlatorog zvabiti Celjana Aleša Pajovića. A tudi Pereira še zdaleč ni slaba izbi- ra. »Njegovo delovanje bo tesno povezano s trenerji in z igralci mlajših selekcij, saj se vsi sku- paj zavedamo pomembnosti razvoja in napredka mladin- skega pogona, od katerega čr- pamo največ igralcev. Trener in vsi drugi udeleženci morajo biti usklajeni z vizijo in s cilji kluba ter morajo verjeti v našo pot. Želimo, da po končani fi nančni stabilizaciji večji del ekipe ostane skupaj več let, da se vzpostavita uigranost in ekipni duh. Paulo Pereira je ta izziv razumel in sprejel. Zago- tovo nam bo s svojim imenom odprl pot do mladih, talentira- nih igralcev v tujini. Imeli smo nekaj zelo dobrih kandidatov za trenerja, verjamem, da smo izbrali najboljšega. Vse skupaj nas čaka veliko dela, da s trdim in preudarnim delom Celje vr- nemo na slovenski rokometni vrh,« je razpredal Planteu. K boljšemu fi nančnemu stanju bo pripomoglo plačilo odško- dnine poljske Wisle za najbolj- ša igralca Celja Tima Cokana in Mitje Janca. Ekipo je zapustil tudi vratar Rok Zaponšek, okre- pil jo je 21-letni Andraž Makuc. Srednji zunanji napadalec Ko- pra je bil najboljši strelec 1. slovenske lige. Ta se bo začela 7 . septembra, ko bo v Zlatorogu gost Ormož. Foto: arhiv RK Cpl Paulo Pereira Andraž Makuc Slavje 17-letne Leile Mazouzi Podčetrtek je gostil tekmo evropskega pokala v judu. Doma so ostale štiri medalje. Izstopala je tekmovalka celjskega Sankakuja Leila Mazouzi z zmago v kategoriji do 63 kilogramov. V fi nalu je varovanka trenerja Marjana Fabjana ugnala Nemko Charlotte von Leupoldt. Blizu zmagi je bil v kategoriji do 60 kilogramov dolgoletni reprezentant in nekdanji član Sankakuja David Štarkel, ki ga je v fi nalu ustavil Kazahstanec Šerzod Davlatov. V nedeljo je bron dodala še ena članica Sankakuja. Nika Tomc se je v kategoriji do 57 kilogramov prebila do polfi nala, kjer jo je ustavila Madžarka Kitty Kovacs, tekmovalka celjskega kluba pa je na popravnem izpitu za bron ugnala Avstrijko Julio Sommer. DŠ Mojca Jelenc k evroligašu Valenciji Po šestih sezonah je košarkarica Mojca Jelenc zapustila ekipo Cinkarne. Preselila se je k španskemu prvaku iz Valencije, ki nastopa v evroligi. »Mojca je zagotovo ena ključnih košarkaric sedanje klubske generacije, ki se je že zelo mlada z zlatimi črkami vpisala v zgodovino našega kluba. Ko je prišla v naš klub, smo ji obljubili najboljše možne pogoje za delo in napredek. Obenem smo ji dejali, da ko bo pre- rasla našo sredino, bo imela našo pomoč pri navezavi stikov z uglednimi evropskimi klubi. Vesel sem, da nam je obljube uspelo izpolniti. Odhod v enega največjih klubov v Evropi je veliko priznanje za Mojco in naš klub, ki se zdaj lahko pohvali že z 19 košarkaricami, ki so po odhodu iz Celja zaigrale v najmočnejšem evropskem tekmovanju, evroligi,« je povedal predsednik uspešnega in zdaj že uglednega kluba Borut Kop. »Tudi v Španiji bom spremljala, kaj se bo dogajalo v mojem Celju, z željo, da bi čim več žog padlo v koš tekmic,« je sporočila Jelenčeva, ki si bo slačilnico delila z nekaterimi največjimi zvezdnicami evropske in svetovne košarke. DŠ Povratni obračun z Estonci v Celju! V prvem krogu kvalifi kacij za ligo prvakov se bodo nogometaši Celja pomerili s tekmeci iz estonske ekipe Flora. Prva tekma bo v Tallinu (9. ali 10. julija), povratna v knežjem mestu teden kasneje. Klub iz estonske prestolnice – ta leži na severu države ob morju – je bil ustanovljen pred 34 leti in je bil ustanovni član nove estonske prve lige, iz katere ni nikoli izpadel. Zeleno-beli igrajo na stadionu Lilleküla, kjer igra tudi reprezentanca Estonije in ki sprejme 14 tisoč gledalcev. Klub je osvojil že 15 naslovov prvaka Estonije, k čemur je dodal še 8 pokalnih lovorik in 12 zmag v estonskem superpokalu. V Estoniji se je sezona začela spomladi. Flora po 17 krogih državnega prvenstva na drugem mestu za vodilno Levadio zaostaja kar za 10 točk. Ekipa je po Transfermarktu ocenjena na zgolj 3,34 milijona evrov, ekipa Celja naj bi bila vredna 10,4 milijona evrov. Italijanski Empoli je celjskemu klubu posodil vratarja Lovra Štubljarja z možnostjo odkupa. Slovenska reprezentanca je na svoji uvodni tekmi na EP v Nemčiji igrala neodločeno z Dansko (1 : 1). Član Celja Žan Karničnik je odigral celotno tekmo, Vojničan Benjamin Verbič je na zelenico stopil v 67 . minuti. Danes se bo Slovenija pomerila s Srbijo, ki je uvodni dvoboj izgubila z Anglijo (0 : 1). DŠ Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 25, 20. junij 2024 ŠPORT Jubilejna dirka Po Sloveniji pripadla Italijanu, »celjska« etapa pa Nemcu Med deseterico nobenega slovenskega kolesarja Le druga (četrtkova) etapa 30. kolesarske dirke Po Slo- veniji je bila povezana s celjskim območjem. Začela se je v Žalcu in končala v Rogaški Slatini. Vmes so se kolesarji dvakrat vozili skozi Celje. Uresničile so se napovedi večine poznavalcev, torej da vzpon na Celjsko kočo ne bo preprečil boja med sprinterji za etapno zmago. Trije Italijani med četverico Zmagal je Nemec Phil Ba- uhaus, tretje mesto je osvojil Luka Mezgec. V skupnem seštevku je Bauhaus takrat prevzel vodstvo. Odločitev o zmagovalcu dirke je padla v naslednjih treh dneh. Slavil je Italijan Giovanni Aleotti (Bo- ra-Hansgrohe), ki je v nedeljo v zadnji etapi od Šentjerne- ja do Novega mesta namreč ubranil majhno prednost pred Špancem Pellom Bilba- om. »Nisem se zmedel, a sem bil malce zaskrbljen, ko je bil spredaj Bilbao v močni skupi- ni. Toda ekipa nikoli ni zga- njala panike, pokazali smo zelo dobro ekipno predstavo. Zelo lepo je zmagati tukaj, to je moja največja zmaga do- slej,« je povedal 25-letni Ita- lijan. Njegova rojaka Giulio Pellizzari in Domenico Poz- zovivo sta bila tretji in četrti. Dirka, vidna po svetu V skupnem seštevku je bil najboljši Slovenec Domen Novak (UAE Team Emira- tes) na skromnem 12. mestu Zelo ozko grlo je bilo v Celju pred slaščičarno Zvezda, a so kljub temu kolesarji drveli skozi mestno središče. (+1:52). Preostali najboljši naši kolesarji so bili še pre- cej slabši, in sicer Matej Mo- horič 36., Jaka Marolt 53., Luka Mezgec 58. … »Žalec je že tradicionalni partner naše kolesarske dirke. Že pol ure pred začetkom etape se je zbralo ogromno otrok,« je bil zadovoljen direktor dirke Bogdan Fink. Znak za zače- tek etape je dal žalski župan Janko Kos: »To je izjemen športno-turistični dogodek za Slovenijo, ne zgolj za Ža- lec. Naše lepote, na katere smo lahko zelo ponosni, vidi ogromno ljudi po svetu. Ko si v miru ogledam posnetek dirke, se mi zasolzijo oči.« Občina, ki gosti start etape, mora organizatorjem dirke plačati 45 tisoč evrov. Za go- stiteljstvo cilja je cena višja za 15 tisočakov. Foto: Andraž Purg Žalski župan Janko Kos je dal znak za začetek etape do Rogaške Slatine. V Žalcu so otroke razveseljevali tudi policisti. Avtobus in številna vozila ter kolesa ekipe Bora-Hansgrohe, a Primoža Rogliča na naših cestah tokrat ni bilo. DEAN ŠUSTER V Celju je bilo na Prešernovi ulici staro in mlado. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 25, 20. junij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 6. 18.30 Park nad Trebnikom Slovenske Konjice Pozdrav poletju Zaključni koncert GŠ Slovenske Konjice na Trebniku 20.00 Branibor pub Celje Martina in Željkić: Best of Večer smeha 20.00 Špital za prjatle Celje Glasbena šola Celje: 4. celjski dan džeza Koncert Extra banda s solisti glasbenih delavnic PETEK, 21. 6. 17.00 do 20.00 Cankarjeva ulica Velenje Praznik glasbe Koncerta skupin Terminal in Petrichor ter Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj 18.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Pehtin cekar – čudežni poljub narave Odprtje razstave 19.00 Atrij Velenjskega gradu Koncert Rudarskega okteta ob 45-letnici delovanja 20.00 Župnijska cerkev Sv. Petra v Šempetru MoPZ Savinjski zvon Letni koncert 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Izziv p(ol)etja – srečanje vokalnih skupin Osrednja gostja: skupina zamejskih Slovencev v Italiji Anakrousis 20.30 Špital za prjatle Celje Batista Cadillac Koncert SOBOTA, 22. 6. 10.00 Špital za prjatle Celje Škratovo lutkovno gledališče Celje: Alma Lutkovna predstava za otroke 10.00 Rečica ob Savinji, rečiški trg Čarovniška predstava s čarovnikom Gregom ob zaključku šole 16.00 Podeželska tržnica Žalec Irena Vrčkovnik z učenci Glasbeni nastopi 18.00 Drevesna hiša Celje Prisluhi v Mestnem gozdu: Odmevi reke Drave Borut Mori, harmonika in Andrej Ofak, kitara 19.15 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Zgornji trg poje Nastopajo: MePZ Zgornji trg Šentjur, Lu'šne citrarke in učenka GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur 19.30 Celjski mladinski center Happy ol' McWeasel, Klon in Direktiva Koncert ob koncu šolskega leta 19.30 Cerkev Svetega križa Planina pri Sevnici Poletje z Zarjo Koncert Mešanega pevskega zbora Zarja v spremstvu sončnega zahoda 20.00 Glavni trg 8 Celje Umetnost procesa: Umetnica na preizkušnji Predstava v sklopu praznovanj ob 20-letnici U4 20.00 Cmereška Gorca Pristava pri Mestinju Sofijin koncertni abonma: Irena Preda, sopran in Petra Koprivec, klavir 8. koncert abonmaja, odhod iz Žalca ob 18.30 20.00 Vista Velenje Prljavo Kazalište Koncert PONEDELJEK, 24. 6. 18.00 Pri lesenih hiškah v centru Dobrne Ljudsko petje na vasi v izvedbi Veselih Vižarjev 20.00 Parkirišče ob domu krajanov Sedraž 28. srečanje pod lipo Zaključni letni koncert MoPZ Sedraž z gosti TOREK, 25. 6. 20.00 Kulturni center Laško Festival Romanica Antiqua Laško Aleksandar Serdar, klavirski recital Prireditve ob dnevu državnosti ČETRTEK, 20. 6. 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob dnevu državnosti 19.30 Pri Lipi samostojnosti Velenje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti PETEK, 21. 6. 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Prireditev ob dnevu državnosti 18.00 Kulturni dom Rogatec Prireditev ob dnevu državnosti Nastopajoči: KD Anton Stefanciosa Rogatec ter folklorna skupina OŠ Rogatec in gostje 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Slovenija smo mi Proslava ob dnevu državnosti 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Osrednja proslava Občine Žalec ob dnevu državnosti Koncert Nuške Drašček 19.30 Glavni trg 8 Celje Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti V primeru dežja v Narodnem domu NEDELJA, 23. 6. 20.30 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Prireditev ob dnevu državnosti s koncertom Pihalnega orkestra Šentjur PONEDELJEK, 24. 6. 10.00 Kulturni dom Dobrna Proslava ob dnevu državnosti 18.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Proslava ob dnevu državnosti TOREK, 25. 6. 5.30 Začetek pohoda v Novi Cerkvi Pohod po Slomškovi romarski poti ob dnevu državnosti Zaključek na Ponikvi, ob 15.30 kulturni program in ob 16.00 sveta maša 10.00 do 17.00 Spominski center 1991 in Park državnosti Velenje Dan odprtih vrat ob dnevu državnosti Druge prireditve ČETRTEK, 20. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Pripovedovalsko druženje s Pepom in Jano in spoznavanjem njunih avantur v pradavnini 18.00 Celjski dom Bruno Gröning Uvodno informativno predavanje 19.00 Kavarna Miško Knjižko Celje Salsanje v kavarni 19.00 Občinska knjižnica Žalec Korenine moje domovine Ogled dokumentarnega filma in pogovor o dediščini z Dušico Kunaver 19.00 Kavarna Miško Knjižko Plesni dogodek s tečajem: Salsanje V sodelovanju s Siente Dance Studiom PETEK, 21. 6. 5.00 Arheološki park Rifnik Poletni solsticij in sončni vzhod na Rifniku Prijeten začetek poletja za vse ljubitelje narave, mistike, joge, gonga in meditacije 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 17.00 Mestni park Celje Gong joga Brezplačno 17.00 Športni park Latkova vas Šempavelfest: Pozdrav poletju Otroški program z Damjano Golavšek 18.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Odprtje razstave Tomos vozil Tudi v soboto od 9.00 do 20.00 in v nedeljo od 9.00 do 15.00 18.00 Šaleški grad Velenje O kresi se dan obesi 20.00 Športni park Latkova vas Šempavelfest: Pozdrav poletju Chicago, Decibel virus, Pero Lovšin, rock koncert 21.00 Velenjska plaža Kresna noč SOBOTA, 22. 6. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Glavni trg 8 Celje Poletni brunch Simfonija dobrih okusov, prijetnih zvokov, veselja in druženja 10.00 Velenjska plaža Skok v poletje 2024 Družinski dan v znamenju zabave in športa 11.00 Park ob Dvorcu Trebnik Slovenske Konjice Tradicionalna žetev sivke 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Tkalska delavnica Tkanje zapestnice na tkalskem glavniku 15.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Zabava na prostem Zumba plesni maraton & Back in time z DJ-em (afterparty). 18.00 Športni park Latkova vas Šempavelfest Dan gasilca GZ Prebold, Vražji muzikanti 19.00 Aškerčeva domačija Senožete Poezija, vrtnice in vino 19.00 do 22.00 Ribnik Vrbje Praznovanje poletnega solsticija ob polni luni 20.00 Mladinski center Žalec Zdravo poletje! Jet Black Diamonds in San Park, koncert 20.00 Šentilj pri Velenju Velika gasilska veselica s skupino Gadi NEDELJA, 23. 6. 10.00 Pričetek na avtopoligonu Ločica ob Savinji Panoramska vožnja s starodobnimi traktorji in vozili po obronkih KS Šempeter 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Razstava Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 16.00 Športni park Latkova vas Šempavelfest: Beer- becuse fest (pivo in žar) 3TONE, Grešna sapica, uŽIVO, sodelujoči pivovarji Clef, Meninc, Karakter 20.00 Kavčnikova domačija Zavodnje Kresovanje na Kavčnikovi domačiji PONEDELJEK, 24. 6. 12.00 Park pred Gimnazijo Velenje in Titov trg Park s5 dogaja 17.00 Mestni trg pred Domom kulture Slovenske Konjice Predstavitev gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višine 18.30 Dom svetega Jožefa Celje Kresovanje in praznik domovine Sveta maša, nastop folklorne skupine Tine Rožanc, akademija in prižig kresa 20.00 Ramna, Slivniško jezero Kresna noč ob Slivniškem jezeru Tradicionalna turistična prireditev, animacije za otroke, spuščanje svečk želja in večerna zabava TOREK, 25. 6. 10.00 Start: KZ Tabor Pohod in proslava ob dnevu državnosti Cilj: Kmetija Laznik 10.00 Dvorec Strmol Rogatec Grajska urica Ogled muzejske razstave Kuharca in steklarska delavnica 11.00 in 15.00 Spominski center 1991 Velenje Javno vodstvo po spominskem centru 1991 Po razstavi bo popeljal avtor Vinko Mihelak SREDA, 26. 6. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 18.15 Celjska kulturnica Igranje narave okrog sveta Potopisno predavanje 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Recital na čast blaženemu Lojzetu Grozdetu Pripravljajo: Fantje z Jožefovega hriba in Jožefinke pod vodstvom Primoža Krta 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zvočna kopel: gongi 19.30 Atrij Celjskega mladinskega centra Filmski teden Evrope 2024: Šepet metulja Brezplačna projekcija filma Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadalj- njega Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 25 – redna letna razsta- va Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do 21. 6. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vrt v štirih letnih časih, fotografska razstava Botaničnega vrta Uni- verze v Mariboru; do 26. 6. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovi- na Bratislavskega gradu, gostu- joča razstava; do 3. 8.; Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Hipna Mo- bigrafija, fotografska razstava Bojana Pavška; do 26. 6. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje raz- stavišče: V objemu klekljane čip- ke, razstava klekljaric Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Razstava rodovnikov; do 30. 6.; Mladinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Stekle- na dvojčka: Bralka meseca: Pia Globočnik; do 30. 6.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zele- no mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do septembra Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in raz- stava knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salo- na: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do de- cembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje; do 23. 8. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 25, 20. junij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA MAJDA KORENAK (20. 6. 1950–20. 6. 2023) Minilo je že celo leto, kar te ni več med nami, a se še danes zdi, kot bi bilo včeraj, ko si nam namenila svoj prijazen pogled in vesel nasmeh. Vsak dan te pogrešamo, a se tolažimo z mislijo, da si sedaj v večnosti brez bolečin. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Domači p Vse mine, vse se spremeni. Le spomin večno v srcih živi. V SPOMIN Mineva 35 let, kar nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek JOŽE ZELIČ Hvala vsem, ki ga ohranjate v trajnem spominu. Njegovi najdražji 330 Ni te več na polju, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Na večer zgodnjega poletja je v krogu dragih mirno zaspal dragi ate, stari ate, pradedek, tast, stric, boter in dobri sosed ALOJZ ZORKO po domače Zdovčev Lojze iz Olešč nad Laškim (12. 6. 1932–29. 5. 2024) Hvala vsem, ki ste mu na jesen življenja lepšali trenutke in prinašali radost v njegov dom. Vse Vas je sprejel z ljubeznijo. Posebna zahvala družinam Marinko, Juvan in Pertinač za vso pomoč in podporo. Hvaležni smo vsem, ki ste njegovo zadnjo pot obogatili s plemenitimi dejanji, pesmijo in z besedami tolažbe. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi najdražji L 10 ZAHVALA V nedeljo, 9. junija 2024, nas je za- pustil naš dragi mož, oče in dedek SLAVKO ŽIČKAR iz Kersnikove ulice v Celju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za darovane sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Veking za organiza- cijo pogreba. Žalujoči: vsi njegovi 340 Cvetje je lepo, a žal oveni, spomin na ljubljeno osebo pa nikoli ne zbledi, kot plamen večno gori! V SPOMIN JANKO ZIMŠEK Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ate, dedi, tast in brat Janko. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke na grobu. Žalujoči: vsi njegovi 341 Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Molče s solzami se borimo, naj bo le mora, si želimo, a žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, tasta, starega ata, pradedka in strica ALOJZIJA KRAJNCA iz Rifengozda pri Laškem (20. 6. 1938–8. 6. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala pogrebni službi Komunale La- ško, sodelavkam Doma starejših Laško, Splošni bolnišnici Celje, osebju oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo in CVD Golovec – bivalna enota 1. Zahvala gospodu Roku Metličarju za opravljen obred, praporščakom, kvartetu Eros za odpete pesmi in govor, trobentaču, straži sv. Bar- bara Sedraž ter Lojzu in Nacu za nošenje luči in križa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem za izrečena sožalja. Žalujoči: hči Milena z možem, hči Simona, vnukinji Mojca z družino in Darja z družino 346 Kaj odteka skozi prste časa, ko mineva vse? Kaj ostane v drobni, krhki dlani, ki je izpustila čas in svoje bivanje? Kristal spomina. In sled Ljubezni, ki potuje iz roda v rod in je edina Pot. (M. Košir) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija ANTONA SITERJA iz Trnovelj pri Socki 8a, Nova Cerkev izrekamo zahvalo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ali se na drug način od njega poslovili. Hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter drugo pomoč. Posebna zahvala negovalki Mojci, ki je z večletno skrbjo, ljubeznijo in sočutjem lepšala njegove dneve, hvala tudi negovalki Anji za vso skrb, ki mu jo je poklonila. Zahvaljujemo se gospodu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred, Silvu Blazinšku za molitev ter pogrebni službi Raj. Hvala Ministrstvu za pravosodje, Upravi za probacijo in probacijskim enotam za izražena sožalja in oporo. Prav tako se zahvaljujemo Ministrstvu za obrambo – Slovenski vojski, 72. Brigadi in EVOJ-u Celje, Ambulanti Alenke Rak, dr. med., patronažni sestri Karmen iz ZD Vojnik ter Lekarni Vojnik. Hvala Urgentnemu centru bolnišnice Celje, posebej Ranku Majkiću, dr. med., za sočutje, razumevanje in predvsem človeški odnos. Vsem še enkrat iskrena hvala. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … (T. Pavček) Žalujoči: vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo. P Smrti Celje Umrli so: Neža ŠTIFTER iz Celja, 91 let, Anton PA- VLINC iz Velenja, 65 let, Alojz ZORKO iz Laškega, 92 let, Ivan KOROŠEC iz Celja, 89 let, Marjan SENICA iz Ce- lja, 72 let, Jožef STRMŠEK iz Celja, 72 let, Franc PETRE iz Brdc nad Dobrno, 63 let, Franc MOŠKOTEVC iz La- škega, 88 let, Jožica SOKO iz Laškega, 87 let, Terezija KONČAN iz Celja, 88 let, Franc HORVAT iz Celja, 94 let, Marta JURKOŠEK iz Štor, 51 let, Danica JAZBINŠEK s Planine pri Sevnici, 78 let, Franc ŠTUKOVNIK z Do- brne, 67 let, Mirko JELEN iz Laškega, 78 let, Angela KRAJNC iz Laškega, 87 let, Cirila ZAGORIČNIK iz Šem- petra, 96 let, Marija STRGAR iz Bukovžlaka, 94 let, Ivana OMLADIČ iz Žalca, 84 let, Ljudmila JAKŠE iz Celja, 90 let, Djurdj ARSENIĆ iz Celja, 69 let, Veronika LOJEN iz Celja, 84 let, Ivan TACER iz Celja, 93 let, Stanislav VEN- GUST s Polzele, 98 let, Ma- tilda PREMUŽIĆ iz Celja, 87 let, Mirica KOLAR iz Celja, 74 let, Ljudmila JAMNIKAR z Dobrne, 75 let. STROJI PRODAM KOSILNICO Vikon DMP 2400, letnik 2009, širina 240 cm, šest diskov, na vsakem trije noži, odlično ohranjena, možna dostava, ugodno prodam. Šentjur pri Celju, telefon 041 793-891. 334 OBIRALEC koruze Tornado 40 Sip, enoredni, samonakladalko Sip 25, obračalnik pajek na dva vretena, tračni obračalnik Sip 200 in kosilnico Bcs 127, prodam. Telefon 041 261-676. 342 POSEST PRODAM KMETIJO med Podčetrtkom in Bistrico ob So- tli, sončna lega, velikost 7 ha, prodamo. Telefon 051 386-503. 333 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ODDAM V ŠENTJANŽU oddam v najem stanovanjsko hišo. Telefon 031 695-208. 332 STANOVANJE ODDAM ENOSOBNO stanovanje Na otoku, 1. nad- stropje, mesečna najemnina + varščina, oddam. Telefon 070 810-166. 344 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za nadalj- njo rejo, prodamo. Možna tudi dostava. Več informacij po telefonu 031 753-595. p KRAVO simentalko, s teletom, osemenjeno (druga telitev), prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 785-207. 336 BIKCA in teličko (simentalca), stara 12 in 15 dni, prodam. Telefon 041 720-870. 349 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO, težko do 200 kg, kupim. Telefon 051 251-803. 335 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BALE sena ugodno prodam. Telefon 041 763- 409. 339 JABOLČNIK in kis iz starih sort jabolk prodam. Telefon 041 525-237. 343 OSTALO PRODAM KOSILNICO Bcs, z nizkimi kolesi, ohranjeno, in črna platišča, 15 col, na 5 vijakov, nova, prodam. Telefon 051 624-250. 313 ELEKTRIČNO kolo, tekaško stezo in kopalniški umivalnik, 100 x 35 cm, s pripadajočo pipo za toplo in mrzlo vodo, prodam. Telefon 041 425-500. 331 DVE moški treking kolesi, odlično ohranjeni, 26-colski je črne, 24-colski pa modre bar- ve, 150 EUR/eden, prodam. Telefon 031 284-769, Jan. 348 SUHA metrska drva, zelo kakovostna, pro- dam. Cena po dogovoru. Telefon 031 851-448. 350 ZMENKI 52-letni Slovenec, 175 cm, z lepim nasme- hom, Ljubljančan, rekreativni športnik, občasni motorist, nekadilec, nisem pivec, eleganten, atletske postave, iščem aktiv- no žensko prijetnega videza, ljubiteljico morja, narave, sprehodov. Pokliči na telefonsko številko 031 207-203. p RAZNO OPRAVLJAMO vzdrževanje stavb, adaptacije, hišniška opravila, urejanje okolice. V ko- likor potrebujete mojstra, pokličite 051 610-398. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje. 309 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p IŠČEM mlajšega kosca na vikend parceli, približno 1.200 m², v Galiciji pri Žalcu. Telefon 040 306-497. 337 HIŠO na deželi oddam za daljši ali krajši čas. Potrebujem pomoč pri obiranju ribeza, višenj itd. Telefon 041 250-812. 338 IŠČEM pošteno gospo za občasno pospra- vljanje po stanovanjski hiši. Telefon 051 201-826. 345 Poroke Celje Poročila sta se: Daša VER- BOVŠEK z Brezove in Nejc HOSTNIK iz Kozjega. Laško Poročili so se: Manca DŽAJIČ iz Logatca in Matic TREVEN z Vrhnike, Kaja ČEDE in Klemen KLEPEJ, oba iz Trnovega, Jerneja RO- ŠER in Matjaž MLAKAR, oba iz Vojnika. Žalec Poročili so se: Karin AGNIČ iz Šešč pri Preboldu in Jan BABIČ iz Prebolda, Katarina VENTA in Guil- hem Amaury SOUREZE, oba iz Francije, Petra MIRT in Damijan LEMEŽ, oba iz Črnove. Velenje Poročila sta se: Dženita ŠEHIĆ in Elvis MUJIĆ, oba iz Velenja. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 25, 20. junij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 6. 18.30 Park nad Trebnikom Slovenske Konjice Pozdrav poletju Zaključni koncert GŠ Slovenske Konjice na Trebniku 20.00 Branibor pub Celje Martina in Željkić: Best of Večer smeha 20.00 Špital za prjatle Celje Glasbena šola Celje: 4. celjski dan džeza Koncert Extra banda s solisti glasbenih delavnic PETEK, 21. 6. 17.00 do 20.00 Cankarjeva ulica Velenje Praznik glasbe Koncerta skupin Terminal in Petrichor ter Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj 18.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Pehtin cekar – čudežni poljub narave Odprtje razstave 19.00 Atrij Velenjskega gradu Koncert Rudarskega okteta ob 45-letnici delovanja 20.00 Župnijska cerkev Sv. Petra v Šempetru MoPZ Savinjski zvon Letni koncert 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Izziv p(ol)etja – srečanje vokalnih skupin Osrednja gostja: skupina zamejskih Slovencev v Italiji Anakrousis 20.30 Špital za prjatle Celje Batista Cadillac Koncert SOBOTA, 22. 6. 10.00 Špital za prjatle Celje Škratovo lutkovno gledališče Celje: Alma Lutkovna predstava za otroke 10.00 Rečica ob Savinji, rečiški trg Čarovniška predstava s čarovnikom Gregom ob zaključku šole 16.00 Podeželska tržnica Žalec Irena Vrčkovnik z učenci Glasbeni nastopi 18.00 Drevesna hiša Celje Prisluhi v Mestnem gozdu: Odmevi reke Drave Borut Mori, harmonika in Andrej Ofak, kitara 19.15 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Zgornji trg poje Nastopajo: MePZ Zgornji trg Šentjur, Lu'šne citrarke in učenka GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur 19.30 Celjski mladinski center Happy ol' McWeasel, Klon in Direktiva Koncert ob koncu šolskega leta 19.30 Cerkev Svetega križa Planina pri Sevnici Poletje z Zarjo Koncert Mešanega pevskega zbora Zarja v spremstvu sončnega zahoda 20.00 Glavni trg 8 Celje Umetnost procesa: Umetnica na preizkušnji Predstava v sklopu praznovanj ob 20-letnici U4 20.00 Cmereška Gorca Pristava pri Mestinju Sofijin koncertni abonma: Irena Preda, sopran in Petra Koprivec, klavir 8. koncert abonmaja, odhod iz Žalca ob 18.30 20.00 Vista Velenje Prljavo Kazalište Koncert PONEDELJEK, 24. 6. 18.00 Pri lesenih hiškah v centru Dobrne Ljudsko petje na vasi v izvedbi Veselih Vižarjev 20.00 Parkirišče ob domu krajanov Sedraž 28. srečanje pod lipo Zaključni letni koncert MoPZ Sedraž z gosti TOREK, 25. 6. 20.00 Kulturni center Laško Festival Romanica Antiqua Laško Aleksandar Serdar, klavirski recital Prireditve ob dnevu državnosti ČETRTEK, 20. 6. 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob dnevu državnosti 19.30 Pri Lipi samostojnosti Velenje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti PETEK, 21. 6. 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Prireditev ob dnevu državnosti 18.00 Kulturni dom Rogatec Prireditev ob dnevu državnosti Nastopajoči: KD Anton Stefanciosa Rogatec ter folklorna skupina OŠ Rogatec in gostje 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Slovenija smo mi Proslava ob dnevu državnosti 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Osrednja proslava Občine Žalec ob dnevu državnosti Koncert Nuške Drašček 19.30 Glavni trg 8 Celje Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti V primeru dežja v Narodnem domu NEDELJA, 23. 6. 20.30 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Prireditev ob dnevu državnosti s koncertom Pihalnega orkestra Šentjur PONEDELJEK, 24. 6. 10.00 Kulturni dom Dobrna Proslava ob dnevu državnosti 18.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Proslava ob dnevu državnosti TOREK, 25. 6. 5.30 Začetek pohoda v Novi Cerkvi Pohod po Slomškovi romarski poti ob dnevu državnosti Zaključek na Ponikvi, ob 15.30 kulturni program in ob 16.00 sveta maša 10.00 do 17.00 Spominski center 1991 in Park državnosti Velenje Dan odprtih vrat ob dnevu državnosti Druge prireditve ČETRTEK, 20. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Pripovedovalsko druženje s Pepom in Jano in spoznavanjem njunih avantur v pradavnini 18.00 Celjski dom Bruno Gröning Uvodno informativno predavanje 19.00 Kavarna Miško Knjižko Celje Salsanje v kavarni 19.00 Občinska knjižnica Žalec Korenine moje domovine Ogled dokumentarnega filma in pogovor o dediščini z Dušico Kunaver 19.00 Kavarna Miško Knjižko Plesni dogodek s tečajem: Salsanje V sodelovanju s Siente Dance Studiom PETEK, 21. 6. 5.00 Arheološki park Rifnik Poletni solsticij in sončni vzhod na Rifniku Prijeten začetek poletja za vse ljubitelje narave, mistike, joge, gonga in meditacije 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 17.00 Mestni park Celje Gong joga Brezplačno 17.00 Športni park Latkova vas Šempavelfest: Pozdrav poletju Otroški program z Damjano Golavšek 18.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Odprtje razstave Tomos vozil Tudi v soboto od 9.00 do 20.00 in v nedeljo od 9.00 do 15.00 18.00 Šaleški grad Velenje O kresi se dan obesi 20.00 Športni park Latkova vas Šempavelfest: Pozdrav poletju Chicago, Decibel virus, Pero Lovšin, rock koncert 21.00 Velenjska plaža Kresna noč SOBOTA, 22. 6. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Glavni trg 8 Celje Poletni brunch Simfonija dobrih okusov, prijetnih zvokov, veselja in druženja 10.00 Velenjska plaža Skok v poletje 2024 Družinski dan v znamenju zabave in športa 11.00 Park ob Dvorcu Trebnik Slovenske Konjice Tradicionalna žetev sivke 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Tkalska delavnica Tkanje zapestnice na tkalskem glavniku 15.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Zabava na prostem Zumba plesni maraton & Back in time z DJ-em (afterparty). 18.00 Športni park Latkova vas Šempavelfest Dan gasilca GZ Prebold, Vražji muzikanti 19.00 Aškerčeva domačija Senožete Poezija, vrtnice in vino 19.00 do 22.00 Ribnik Vrbje Praznovanje poletnega solsticija ob polni luni 20.00 Mladinski center Žalec Zdravo poletje! Jet Black Diamonds in San Park, koncert 20.00 Šentilj pri Velenju Velika gasilska veselica s skupino Gadi NEDELJA, 23. 6. 10.00 Pričetek na avtopoligonu Ločica ob Savinji Panoramska vožnja s starodobnimi traktorji in vozili po obronkih KS Šempeter 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Razstava Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 16.00 Športni park Latkova vas Šempavelfest: Beer- becuse fest (pivo in žar) 3TONE, Grešna sapica, uŽIVO, sodelujoči pivovarji Clef, Meninc, Karakter 20.00 Kavčnikova domačija Zavodnje Kresovanje na Kavčnikovi domačiji PONEDELJEK, 24. 6. 12.00 Park pred Gimnazijo Velenje in Titov trg Park s5 dogaja 17.00 Mestni trg pred Domom kulture Slovenske Konjice Predstavitev gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višine 18.30 Dom svetega Jožefa Celje Kresovanje in praznik domovine Sveta maša, nastop folklorne skupine Tine Rožanc, akademija in prižig kresa 20.00 Ramna, Slivniško jezero Kresna noč ob Slivniškem jezeru Tradicionalna turistična prireditev, animacije za otroke, spuščanje svečk želja in večerna zabava TOREK, 25. 6. 10.00 Start: KZ Tabor Pohod in proslava ob dnevu državnosti Cilj: Kmetija Laznik 10.00 Dvorec Strmol Rogatec Grajska urica Ogled muzejske razstave Kuharca in steklarska delavnica 11.00 in 15.00 Spominski center 1991 Velenje Javno vodstvo po spominskem centru 1991 Po razstavi bo popeljal avtor Vinko Mihelak SREDA, 26. 6. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 18.15 Celjska kulturnica Igranje narave okrog sveta Potopisno predavanje 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Recital na čast blaženemu Lojzetu Grozdetu Pripravljajo: Fantje z Jožefovega hriba in Jožefinke pod vodstvom Primoža Krta 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zvočna kopel: gongi 19.30 Atrij Celjskega mladinskega centra Filmski teden Evrope 2024: Šepet metulja Brezplačna projekcija filma Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadalj- njega Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 25 – redna letna razsta- va Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do 21. 6. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vrt v štirih letnih časih, fotografska razstava Botaničnega vrta Uni- verze v Mariboru; do 26. 6. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovi- na Bratislavskega gradu, gostu- joča razstava; do 3. 8.; Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Hipna Mo- bigrafija, fotografska razstava Bojana Pavška; do 26. 6. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje raz- stavišče: V objemu klekljane čip- ke, razstava klekljaric Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Razstava rodovnikov; do 30. 6.; Mladinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Stekle- na dvojčka: Bralka meseca: Pia Globočnik; do 30. 6.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zele- no mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do septembra Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in raz- stava knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salo- na: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do de- cembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje; do 23. 8. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 25, 20. junij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA MAJDA KORENAK (20. 6. 1950–20. 6. 2023) Minilo je že celo leto, kar te ni več med nami, a se še danes zdi, kot bi bilo včeraj, ko si nam namenila svoj prijazen pogled in vesel nasmeh. Vsak dan te pogrešamo, a se tolažimo z mislijo, da si sedaj v večnosti brez bolečin. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Domači p Vse mine, vse se spremeni. Le spomin večno v srcih živi. V SPOMIN Mineva 35 let, kar nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek JOŽE ZELIČ Hvala vsem, ki ga ohranjate v trajnem spominu. Njegovi najdražji 330 Ni te več na polju, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Na večer zgodnjega poletja je v krogu dragih mirno zaspal dragi ate, stari ate, pradedek, tast, stric, boter in dobri sosed ALOJZ ZORKO po domače Zdovčev Lojze iz Olešč nad Laškim (12. 6. 1932–29. 5. 2024) Hvala vsem, ki ste mu na jesen življenja lepšali trenutke in prinašali radost v njegov dom. Vse Vas je sprejel z ljubeznijo. Posebna zahvala družinam Marinko, Juvan in Pertinač za vso pomoč in podporo. Hvaležni smo vsem, ki ste njegovo zadnjo pot obogatili s plemenitimi dejanji, pesmijo in z besedami tolažbe. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi najdražji L 10 ZAHVALA V nedeljo, 9. junija 2024, nas je za- pustil naš dragi mož, oče in dedek SLAVKO ŽIČKAR iz Kersnikove ulice v Celju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za darovane sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Veking za organiza- cijo pogreba. Žalujoči: vsi njegovi 340 Cvetje je lepo, a žal oveni, spomin na ljubljeno osebo pa nikoli ne zbledi, kot plamen večno gori! V SPOMIN JANKO ZIMŠEK Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ate, dedi, tast in brat Janko. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke na grobu. Žalujoči: vsi njegovi 341 Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Molče s solzami se borimo, naj bo le mora, si želimo, a žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, tasta, starega ata, pradedka in strica ALOJZIJA KRAJNCA iz Rifengozda pri Laškem (20. 6. 1938–8. 6. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala pogrebni službi Komunale La- ško, sodelavkam Doma starejših Laško, Splošni bolnišnici Celje, osebju oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo in CVD Golovec – bivalna enota 1. Zahvala gospodu Roku Metličarju za opravljen obred, praporščakom, kvartetu Eros za odpete pesmi in govor, trobentaču, straži sv. Bar- bara Sedraž ter Lojzu in Nacu za nošenje luči in križa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem za izrečena sožalja. Žalujoči: hči Milena z možem, hči Simona, vnukinji Mojca z družino in Darja z družino 346 Kaj odteka skozi prste časa, ko mineva vse? Kaj ostane v drobni, krhki dlani, ki je izpustila čas in svoje bivanje? Kristal spomina. In sled Ljubezni, ki potuje iz roda v rod in je edina Pot. (M. Košir) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija ANTONA SITERJA iz Trnovelj pri Socki 8a, Nova Cerkev izrekamo zahvalo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ali se na drug način od njega poslovili. Hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter drugo pomoč. Posebna zahvala negovalki Mojci, ki je z večletno skrbjo, ljubeznijo in sočutjem lepšala njegove dneve, hvala tudi negovalki Anji za vso skrb, ki mu jo je poklonila. Zahvaljujemo se gospodu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred, Silvu Blazinšku za molitev ter pogrebni službi Raj. Hvala Ministrstvu za pravosodje, Upravi za probacijo in probacijskim enotam za izražena sožalja in oporo. Prav tako se zahvaljujemo Ministrstvu za obrambo – Slovenski vojski, 72. Brigadi in EVOJ-u Celje, Ambulanti Alenke Rak, dr. med., patronažni sestri Karmen iz ZD Vojnik ter Lekarni Vojnik. Hvala Urgentnemu centru bolnišnice Celje, posebej Ranku Majkiću, dr. med., za sočutje, razumevanje in predvsem človeški odnos. Vsem še enkrat iskrena hvala. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … (T. Pavček) Žalujoči: vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo. P Smrti Celje Umrli so: Neža ŠTIFTER iz Celja, 91 let, Anton PA- VLINC iz Velenja, 65 let, Alojz ZORKO iz Laškega, 92 let, Ivan KOROŠEC iz Celja, 89 let, Marjan SENICA iz Ce- lja, 72 let, Jožef STRMŠEK iz Celja, 72 let, Franc PETRE iz Brdc nad Dobrno, 63 let, Franc MOŠKOTEVC iz La- škega, 88 let, Jožica SOKO iz Laškega, 87 let, Terezija KONČAN iz Celja, 88 let, Franc HORVAT iz Celja, 94 let, Marta JURKOŠEK iz Štor, 51 let, Danica JAZBINŠEK s Planine pri Sevnici, 78 let, Franc ŠTUKOVNIK z Do- brne, 67 let, Mirko JELEN iz Laškega, 78 let, Angela KRAJNC iz Laškega, 87 let, Cirila ZAGORIČNIK iz Šem- petra, 96 let, Marija STRGAR iz Bukovžlaka, 94 let, Ivana OMLADIČ iz Žalca, 84 let, Ljudmila JAKŠE iz Celja, 90 let, Djurdj ARSENIĆ iz Celja, 69 let, Veronika LOJEN iz Celja, 84 let, Ivan TACER iz Celja, 93 let, Stanislav VEN- GUST s Polzele, 98 let, Ma- tilda PREMUŽIĆ iz Celja, 87 let, Mirica KOLAR iz Celja, 74 let, Ljudmila JAMNIKAR z Dobrne, 75 let. STROJI PRODAM KOSILNICO Vikon DMP 2400, letnik 2009, širina 240 cm, šest diskov, na vsakem trije noži, odlično ohranjena, možna dostava, ugodno prodam. Šentjur pri Celju, telefon 041 793-891. 334 OBIRALEC koruze Tornado 40 Sip, enoredni, samonakladalko Sip 25, obračalnik pajek na dva vretena, tračni obračalnik Sip 200 in kosilnico Bcs 127, prodam. Telefon 041 261-676. 342 POSEST PRODAM KMETIJO med Podčetrtkom in Bistrico ob So- tli, sončna lega, velikost 7 ha, prodamo. Telefon 051 386-503. 333 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ODDAM V ŠENTJANŽU oddam v najem stanovanjsko hišo. Telefon 031 695-208. 332 STANOVANJE ODDAM ENOSOBNO stanovanje Na otoku, 1. nad- stropje, mesečna najemnina + varščina, oddam. Telefon 070 810-166. 344 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za nadalj- njo rejo, prodamo. Možna tudi dostava. Več informacij po telefonu 031 753-595. p KRAVO simentalko, s teletom, osemenjeno (druga telitev), prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 785-207. 336 BIKCA in teličko (simentalca), stara 12 in 15 dni, prodam. Telefon 041 720-870. 349 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO, težko do 200 kg, kupim. Telefon 051 251-803. 335 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BALE sena ugodno prodam. Telefon 041 763- 409. 339 JABOLČNIK in kis iz starih sort jabolk prodam. Telefon 041 525-237. 343 OSTALO PRODAM KOSILNICO Bcs, z nizkimi kolesi, ohranjeno, in črna platišča, 15 col, na 5 vijakov, nova, prodam. Telefon 051 624-250. 313 ELEKTRIČNO kolo, tekaško stezo in kopalniški umivalnik, 100 x 35 cm, s pripadajočo pipo za toplo in mrzlo vodo, prodam. Telefon 041 425-500. 331 DVE moški treking kolesi, odlično ohranjeni, 26-colski je črne, 24-colski pa modre bar- ve, 150 EUR/eden, prodam. Telefon 031 284-769, Jan. 348 SUHA metrska drva, zelo kakovostna, pro- dam. Cena po dogovoru. Telefon 031 851-448. 350 ZMENKI 52-letni Slovenec, 175 cm, z lepim nasme- hom, Ljubljančan, rekreativni športnik, občasni motorist, nekadilec, nisem pivec, eleganten, atletske postave, iščem aktiv- no žensko prijetnega videza, ljubiteljico morja, narave, sprehodov. Pokliči na telefonsko številko 031 207-203. p RAZNO OPRAVLJAMO vzdrževanje stavb, adaptacije, hišniška opravila, urejanje okolice. V ko- likor potrebujete mojstra, pokličite 051 610-398. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje. 309 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p IŠČEM mlajšega kosca na vikend parceli, približno 1.200 m², v Galiciji pri Žalcu. Telefon 040 306-497. 337 HIŠO na deželi oddam za daljši ali krajši čas. Potrebujem pomoč pri obiranju ribeza, višenj itd. Telefon 041 250-812. 338 IŠČEM pošteno gospo za občasno pospra- vljanje po stanovanjski hiši. Telefon 051 201-826. 345 Poroke Celje Poročila sta se: Daša VER- BOVŠEK z Brezove in Nejc HOSTNIK iz Kozjega. Laško Poročili so se: Manca DŽAJIČ iz Logatca in Matic TREVEN z Vrhnike, Kaja ČEDE in Klemen KLEPEJ, oba iz Trnovega, Jerneja RO- ŠER in Matjaž MLAKAR, oba iz Vojnika. Žalec Poročili so se: Karin AGNIČ iz Šešč pri Preboldu in Jan BABIČ iz Prebolda, Katarina VENTA in Guil- hem Amaury SOUREZE, oba iz Francije, Petra MIRT in Damijan LEMEŽ, oba iz Črnove. Velenje Poročila sta se: Dženita ŠEHIĆ in Elvis MUJIĆ, oba iz Velenja. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 25, 20. junij 2024 TU SMO DOMA NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega po- tovanja z nami in se potegujte za nagrado! Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Potopis pošljite do konca junija na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografi j obiskane dežele. Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! . Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo Potopise bomo začeli objavljati 4. julija. NAGRADE! Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Kovček ORNELLI 2 1 Nahrbtnik Target Viper urban 3 Stanetova 11, Celje Knjiga o Kostrivnici in okolici Poklon domačemu kraju Tone Plevčak z direktorico Knjižnice Rogaška Slatina mag. Natašo Koražija. Na mizi so vse knjige, ki jih je do zdaj napisal, poleg nove Tu smo doma tudi Butov rod je živel tod in Iz trnja do cvetja. (Foto: Knjižnica Rogaška Slatina) Dolgoletni občinski svetnik v Občini Rogaška Slatina Tone Plevčak je izdal novo knjigo. Prejšnjima Butov rod je živel tod in Iz trnja do cvetja se je pridružila še tretja, posvečena njegovemu domačemu kraju, Kostrivnici. Naslovil jo je Tu smo doma. Prva knjiga je sicer namenjena njegovim prednikom, v drugi opiše potovanje po Sloveniji, ki ga je opravil s skupino ljudskih pevcev, imenovanih Fantje z vasi. Z njimi je obiskal vse domove za starejše pri nas in prevozil več tisoč kilometrov po državi. Za to so od takratnega predsednika prejeli tudi jabolko navdiha. JANŽE FRIC Knjiga Tu smo doma govori o njegovem domačem kraju, Kostrivnici. Zajema obdobje zadnjih 20 do 25 let. V knjigi je pisal o prebival- cih in gospodarstvu, zajel je tudi vse sakralne objekte. Pisal je tudi o vseh društvih, ki so kdaj delovala v Kostrivnici, o njihovi zgodovini in preteklih predsednikih. Poudarek je namenil tudi največjemu društvu v Kostrivnici, ki je, kot velja za večino slovenskega podeželja, ga- silsko društvo, katerega član je tudi sam. Pri pisanju je imel pomoč V knjigo Tu sem doma je uvrstil zanimivo zgodbo o kostrivniškem župniku, ki sicer izvira iz Prekmurja, natančneje iz Murske Sobote. »Naš župnik je bil tudi sošolec z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom,« je omenil. Plevčak je k sodelovanju povabil tudi vnu- kinji. To sta Ela, ki je stara 11 let, in Tia, ki je stara sedem let. »Z njima sem obiskal 38 križev in 18 kapel v Kostrivnici in okolici. To pomeni, da smo obiskali ravno toliko go- spodinjstev ter tako pridobivali podatke za knjigo,« je dejal. Presenečen je bil, da je v njegovem domačem kraju in okolici toliko križev in kapel. »Še sam nisem mogel verje- ti. Verjetno smo pri tem kar rekorderji. V to število so všteti tudi trije križi in ena kapela, ki so v preteklosti obstajali, a jih je izbrisal čas.« Ponosen na Kostrivnico Na predstavitvi knjige v knjižnici v Rogaški Slatini so mu obiskovalci zastavljali vpraša- nja. Eno bolj zanimivih je bilo, na kaj je naj- bolj ponosen v domačem kraju. »Rekel sem, da na vode, ki izvirajo v Kostrivnici in okolici, pri nas imamo namreč tudi izvir donata, moč- na vodna zajetja ter vodno učno pot.« Ko potuje po Sloveniji, vidi, da so v občini, kjer je že sedem mandatov občinski svetnik, veliko naredili in daleč prišli. To je Plevčaku tudi verjeti, saj je v času pandemije z ljudski- mi pevci Fantje z vasi obiskal vse domove za starejše, ki jih naša država premore, nekatere tudi po večkrat. Prepotovali so 15.000 kilome- trov in peli pred 6.000 ljudmi. Tu smo doma verjetno ne bo njegova zadnja knjiga, a naslednje ne smemo pričakovati že čez dve leti. To je bil namreč interval, v ka- terem je do zdaj izdajal svoja dela. »Veliko sodelavcev sem imel Primorcev, ki radi rečejo ›pustimo stati‹. Tudi sam bom zaenkrat pustil stati ideje, nova knjiga pa bo izšla, ko bo čas za njo.« Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 25 / Leto 79 / Celje, 20. junij 2024 Str. 35 Str. 25 Str. 28 V prostoru začasne rabe GT8 in na trgu pred njim so se minuli teden zvrstili številne okrogle mize, ustvar- jalne delavnice in t. i. showroomi oblikovalcev. Na prvih Dnevih dizajna Celje, ki so jih s partnerji za- snovali v Zavodu Celeia Celje, so sodelovali slovenski ustvarjalci, ki so se s svojo izvirnostjo in zamislimi predstavili obiskovalcem v mestu. Štiridnevno doga- janje je zaključila modna revija Čarobnost mestnih trgov, ki je s prepletom 20 celjskih ustvarjalcev pri- kazala modno vizijo mesta in na piedestal postavila bogato ustvarjalnost tukajšnjih ponudnikov. SINTIJA JURIČ Svet oblikovanja, mode in umetnosti Prvi dnevi dizajna v knežjem mestu »Vsi, ki se ukvarjamo s slovensko modo in sami izdelujemo stvari, zelo radi osveščamo ljudi, naj kupujejo manj in to kakovostno izpod rok slovenskih oblikovalcev,« je povedala Katja Toplak iz Butika slovenskih oblikovalcev Perfect dresscode s Katjo. Izvedbo dogodkov je koordinirala ustvarjalka Špela Strašek (na fotografiji levo), ki je pripravila tudi celotno grafično podobo Dnevov dizajna Celje. Prvi Dnevi dizajna Celje so k sodelovanju privabili tako celjske kot druge slovenske ustvarjalce, s pomočjo kate- rih se je v štirih dneh zvrstilo več kot deset vsebinsko ra- znolikih dogodkov. »Pred- stavljajo vključujoče na- ravnan odziv na dosedanje posamezne prakse z željo z okroglimi mizami, ustvarjal- nimi delavnicami, modnimi revijami in »showroomi« povezati kreativni in gospo- darski sektor ter izkoristiti estetsko, povezovalno in trajnostno moč dizajna,« je ob tem povedala direktorica ustvarjalci, med katerimi so bili Boho headwear, Patricia Pie, Tomaž Milač, Butik slo- venskih oblikovalcev Perfect dresscode s Katjo, Urša Dro- fenik, Lučka Kolar, Maja Šta- mol, Žani Luisa Štamol, Šol- ski center Celje s programom ustvarjalec modnih oblačil in Jolanda Thaler. Ob razstavnih prostorih so lahko obiskovalci v delavnicah izdelovali vaze, spoznavali vazo kot uporabno umetnost v prostoru, spozna- vali trajnostni pristop v modi ali se udeležili delavnice te- kstilne umetnosti. Oblikoval- ci so pripravili tudi razstavo, ves čas pa so bili na voljo za klepet z obiskovalci. Modna revija najsodobnejših kreacij Prvi dnevi dizajna v Celju so se minulo nedeljo konča- li z modno revijo Čarobnost mestnih trgov, na kateri so bili v objemu Glavnega trga že deseto leto zapored na piedestalu izjemni celjski ustvarjalci in drugi mestni ponudniki, ki s svojimi bla- govnimi znamkami, storitva- mi in ustvarjalnostjo dajejo pečat staremu mestnemu je- dru in ponudbi v njem. Na modni reviji, na kateri je letos sodelovalo 20 mestnih ponudnikov, so se ob bučnih aplavzih gledalcev v najsodob- nejših kreacijah modnih obli- kovalcev sprehodili vrhunski modeli. Letošnja novost je bila tudi poseben »look-book« vseh sodelujočih modnih znamk v elektronski obliki. Foto: Andraž Purg Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar. Okrogle mize, delavnice in razstavni prostori Ustvarjalno dogajanje je minuli teden v GT8 odprla okrogla miza Dizajn v Celju in za Celje, na kateri so so- delujoči sogovorniki delili svoje poglede na dizajn v kontekstu modnega in grafi č- nega oblikovanja, arhitekture in urbanizma ter ohranjanja obrtništva in dediščine. V naslednjih dneh je sledila še okrogla miza o prihodnosti mode, oblikovanja in roko- delstva. Vse štiri dni so se v prosto- ru začasne rabe v razstavnih prostorih s svojimi kreacija- mi predstavili oblikovalci in Dnevi dizajna so se zaključili z modno revijo, ki je bila na Glavnem trgu v Celju že 10. leto zapored. (Foto: Lana Jagrič) Goslarski mojster z zakladnico znanja V duši je bil in ostaja gasilec Zaključek akcije Ljudje odprtih rok Dnevi dizajna Celje so združili talent in strast številnih celjskih oblikovalk in oblikovalcev. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 25, 20. junij 2024 TU SMO DOMA NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega po- tovanja z nami in se potegujte za nagrado! Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Potopis pošljite do konca junija na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografi j obiskane dežele. Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! . Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo Potopise bomo začeli objavljati 4. julija. NAGRADE! Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Kovček ORNELLI 2 1 Nahrbtnik Target Viper urban 3 Stanetova 11, Celje Knjiga o Kostrivnici in okolici Poklon domačemu kraju Tone Plevčak z direktorico Knjižnice Rogaška Slatina mag. Natašo Koražija. Na mizi so vse knjige, ki jih je do zdaj napisal, poleg nove Tu smo doma tudi Butov rod je živel tod in Iz trnja do cvetja. (Foto: Knjižnica Rogaška Slatina) Dolgoletni občinski svetnik v Občini Rogaška Slatina Tone Plevčak je izdal novo knjigo. Prejšnjima Butov rod je živel tod in Iz trnja do cvetja se je pridružila še tretja, posvečena njegovemu domačemu kraju, Kostrivnici. Naslovil jo je Tu smo doma. Prva knjiga je sicer namenjena njegovim prednikom, v drugi opiše potovanje po Sloveniji, ki ga je opravil s skupino ljudskih pevcev, imenovanih Fantje z vasi. Z njimi je obiskal vse domove za starejše pri nas in prevozil več tisoč kilometrov po državi. Za to so od takratnega predsednika prejeli tudi jabolko navdiha. JANŽE FRIC Knjiga Tu smo doma govori o njegovem domačem kraju, Kostrivnici. Zajema obdobje zadnjih 20 do 25 let. V knjigi je pisal o prebival- cih in gospodarstvu, zajel je tudi vse sakralne objekte. Pisal je tudi o vseh društvih, ki so kdaj delovala v Kostrivnici, o njihovi zgodovini in preteklih predsednikih. Poudarek je namenil tudi največjemu društvu v Kostrivnici, ki je, kot velja za večino slovenskega podeželja, ga- silsko društvo, katerega član je tudi sam. Pri pisanju je imel pomoč V knjigo Tu sem doma je uvrstil zanimivo zgodbo o kostrivniškem župniku, ki sicer izvira iz Prekmurja, natančneje iz Murske Sobote. »Naš župnik je bil tudi sošolec z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom,« je omenil. Plevčak je k sodelovanju povabil tudi vnu- kinji. To sta Ela, ki je stara 11 let, in Tia, ki je stara sedem let. »Z njima sem obiskal 38 križev in 18 kapel v Kostrivnici in okolici. To pomeni, da smo obiskali ravno toliko go- spodinjstev ter tako pridobivali podatke za knjigo,« je dejal. Presenečen je bil, da je v njegovem domačem kraju in okolici toliko križev in kapel. »Še sam nisem mogel verje- ti. Verjetno smo pri tem kar rekorderji. V to število so všteti tudi trije križi in ena kapela, ki so v preteklosti obstajali, a jih je izbrisal čas.« Ponosen na Kostrivnico Na predstavitvi knjige v knjižnici v Rogaški Slatini so mu obiskovalci zastavljali vpraša- nja. Eno bolj zanimivih je bilo, na kaj je naj- bolj ponosen v domačem kraju. »Rekel sem, da na vode, ki izvirajo v Kostrivnici in okolici, pri nas imamo namreč tudi izvir donata, moč- na vodna zajetja ter vodno učno pot.« Ko potuje po Sloveniji, vidi, da so v občini, kjer je že sedem mandatov občinski svetnik, veliko naredili in daleč prišli. To je Plevčaku tudi verjeti, saj je v času pandemije z ljudski- mi pevci Fantje z vasi obiskal vse domove za starejše, ki jih naša država premore, nekatere tudi po večkrat. Prepotovali so 15.000 kilome- trov in peli pred 6.000 ljudmi. Tu smo doma verjetno ne bo njegova zadnja knjiga, a naslednje ne smemo pričakovati že čez dve leti. To je bil namreč interval, v ka- terem je do zdaj izdajal svoja dela. »Veliko sodelavcev sem imel Primorcev, ki radi rečejo ›pustimo stati‹. Tudi sam bom zaenkrat pustil stati ideje, nova knjiga pa bo izšla, ko bo čas za njo.« Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 25 / Leto 79 / Celje, 20. junij 2024 Str. 35 Str. 25 Str. 28 V prostoru začasne rabe GT8 in na trgu pred njim so se minuli teden zvrstili številne okrogle mize, ustvar- jalne delavnice in t. i. showroomi oblikovalcev. Na prvih Dnevih dizajna Celje, ki so jih s partnerji za- snovali v Zavodu Celeia Celje, so sodelovali slovenski ustvarjalci, ki so se s svojo izvirnostjo in zamislimi predstavili obiskovalcem v mestu. Štiridnevno doga- janje je zaključila modna revija Čarobnost mestnih trgov, ki je s prepletom 20 celjskih ustvarjalcev pri- kazala modno vizijo mesta in na piedestal postavila bogato ustvarjalnost tukajšnjih ponudnikov. SINTIJA JURIČ Svet oblikovanja, mode in umetnosti Prvi dnevi dizajna v knežjem mestu »Vsi, ki se ukvarjamo s slovensko modo in sami izdelujemo stvari, zelo radi osveščamo ljudi, naj kupujejo manj in to kakovostno izpod rok slovenskih oblikovalcev,« je povedala Katja Toplak iz Butika slovenskih oblikovalcev Perfect dresscode s Katjo. Izvedbo dogodkov je koordinirala ustvarjalka Špela Strašek (na fotografiji levo), ki je pripravila tudi celotno grafično podobo Dnevov dizajna Celje. Prvi Dnevi dizajna Celje so k sodelovanju privabili tako celjske kot druge slovenske ustvarjalce, s pomočjo kate- rih se je v štirih dneh zvrstilo več kot deset vsebinsko ra- znolikih dogodkov. »Pred- stavljajo vključujoče na- ravnan odziv na dosedanje posamezne prakse z željo z okroglimi mizami, ustvarjal- nimi delavnicami, modnimi revijami in »showroomi« povezati kreativni in gospo- darski sektor ter izkoristiti estetsko, povezovalno in trajnostno moč dizajna,« je ob tem povedala direktorica ustvarjalci, med katerimi so bili Boho headwear, Patricia Pie, Tomaž Milač, Butik slo- venskih oblikovalcev Perfect dresscode s Katjo, Urša Dro- fenik, Lučka Kolar, Maja Šta- mol, Žani Luisa Štamol, Šol- ski center Celje s programom ustvarjalec modnih oblačil in Jolanda Thaler. Ob razstavnih prostorih so lahko obiskovalci v delavnicah izdelovali vaze, spoznavali vazo kot uporabno umetnost v prostoru, spozna- vali trajnostni pristop v modi ali se udeležili delavnice te- kstilne umetnosti. Oblikoval- ci so pripravili tudi razstavo, ves čas pa so bili na voljo za klepet z obiskovalci. Modna revija najsodobnejših kreacij Prvi dnevi dizajna v Celju so se minulo nedeljo konča- li z modno revijo Čarobnost mestnih trgov, na kateri so bili v objemu Glavnega trga že deseto leto zapored na piedestalu izjemni celjski ustvarjalci in drugi mestni ponudniki, ki s svojimi bla- govnimi znamkami, storitva- mi in ustvarjalnostjo dajejo pečat staremu mestnemu je- dru in ponudbi v njem. Na modni reviji, na kateri je letos sodelovalo 20 mestnih ponudnikov, so se ob bučnih aplavzih gledalcev v najsodob- nejših kreacijah modnih obli- kovalcev sprehodili vrhunski modeli. Letošnja novost je bila tudi poseben »look-book« vseh sodelujočih modnih znamk v elektronski obliki. Foto: Andraž Purg Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar. Okrogle mize, delavnice in razstavni prostori Ustvarjalno dogajanje je minuli teden v GT8 odprla okrogla miza Dizajn v Celju in za Celje, na kateri so so- delujoči sogovorniki delili svoje poglede na dizajn v kontekstu modnega in grafi č- nega oblikovanja, arhitekture in urbanizma ter ohranjanja obrtništva in dediščine. V naslednjih dneh je sledila še okrogla miza o prihodnosti mode, oblikovanja in roko- delstva. Vse štiri dni so se v prosto- ru začasne rabe v razstavnih prostorih s svojimi kreacija- mi predstavili oblikovalci in Dnevi dizajna so se zaključili z modno revijo, ki je bila na Glavnem trgu v Celju že 10. leto zapored. (Foto: Lana Jagrič) Goslarski mojster z zakladnico znanja V duši je bil in ostaja gasilec Zaključek akcije Ljudje odprtih rok Dnevi dizajna Celje so združili talent in strast številnih celjskih oblikovalk in oblikovalcev. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 25, 20. junij 2024 INTERVJU Konec tedna je bilo zaradi muzejske noči v muzejih še posebej živahno. Tej vseslovenski akciji se že tradicionalno priključuje tudi Muzej Vrbovec, ki na ta večer na stežaj odpre svoja vrata in postane središče dogajanja v Nazarjah. » Tudi drugače je junij v našem muzeju najživahnejši mesec. Sezona izletov in šolskih ekskurzij v Zgornjo Savinjsko dolino ter s tem tudi v naš muzej se sicer začne že v začetku aprila, a vrhunec doseže junija. Zgodba se ponovi še v jesenskih mesecih, junijskega obiska pa takrat vseeno ne presežemo,« je povedala direk- torica muzeja Barbara Šoster Rutar. ŠPELA OŽIR Direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar Celjanka, ki diha z Zgornjo Savinjsko dolino Konec tedna je bilo zaradi muzejske noči v muzejih še posebej živahno. Tej vseslovenski akciji se že tradicionalno priključuje tudi Muzej Vrbovec, ki na ta večer na stežaj odpre svoja vrata in postane središče dogajanja v Nazarjah. » Tudi drugače je junij v našem muzeju najživahnejši mesec. Sezona izletov in šolskih ekskurzij v Zgornjo Savinjsko dolino ter s tem tudi v naš muzej se sicer začne že v začetku aprila, a vrhunec doseže junija. Zgodba se ponovi še v jesenskih mesecih, junijskega obiska pa takrat vseeno ne presežemo,« je povedala direk- Največji delež obiskovalcev Muzeja Vrbovec predstavljajo osnovnošolska mladina in odra- sli, ki ga obiščejo v organiziranih skupinah. Individualnih obiskovalcev je manj, saj v Zgor- njo Savinjsko dolino ljudje še vedno večinoma prihajajo zaradi naravnih lepot in najrazlič- nejših dejavnosti na prostem. »Največkrat nas obiščejo v poletnih mescih, ko je v dolini tudi največ turistov. Zanje smo posebej zanimivi ob deževnih dneh,« pravi Šoster Rutarjeva. Pred korono se je letni obisk gibal nekje med 5.500 in 6 tisoč obiskovalci. »Na vsaj toliko gostov smo ponovno upali lani, a so žal velik del po- letne in jesenske sezone odnesle poplave. Ker muzej na srečo ni bil poškodovan, smo lahko izpeljali vsaj vse druge načrtovane dogodke in na koncu pristali pri številki približno 4.500 obiskovalcev,« še dodaja. Če pogledava širše, kako se vam zdi, da je družbena klima naklonjena muzejem? Ljudje vanje zahajajo več ali manj kot nekoč? Muzeji vsekakor ne veljajo več za skladišča zaprašenih predmetov, kot se je v preteklosti zdelo marsikomu. Razstave so vedno bolj raz- Po končanem študiju zgodovine sem v začet- ku leta 1998 preko javnih del dobila zaposlitev pri Turističnem društvu Celje. Sedež društva je bil takrat v Muzeju novejše zgodovine Celje, predsednica društva je bila direktorica muzeja Andreja Rihter. Na začetku leta 1999 mi je po- nudila zaposlitev v muzeju za tri leta, kar sem z veseljem sprejela. Zaradi odhoda v Nazarje sem v muzeju ostala približno dve leti, a sem v tem kratkem času pridobila neprecenljive izkušnje in ogromno znanja. Med drugim sem pripravila prvi dve samostojni razstavi in opra- vila strokovni izpit za kustosa. Zadnji dve leti živite v Vojniku. Prej ste bili v Celju. Kje vse vas lahko srečamo v knežjem mestu oziroma kam radi zavijate? Ko me kdo vpraša, od kod prihajam, še ve- dno rečem, da iz Celja, in šele potem dodam, da zadnji dve leti živim v Vojniku. Vendar moram priznati, da me boste v knežjem me- stu bolj težko srečali. Službene obveznosti vzamejo marsikatero popoldne in konec tedna, kulturnih dogodkov in turističnih prireditev se trenutno največ udeležujem uvajanje sodobnejše mehaniza- cije. Predstavljena sta razvoj žagarstva od ročnega raz- reza lesa, preko vodnih žag venecijank do žag na električni pogon in vloga splavarstva kot edine možne poti za transport velikih količin lesa v daljne kraje. Raz- stava je posvečena tudi delu in življe- nju mizarskih, ko- larskih in tesarskih mojstrov. So se vsebine morda v teh dvajsetih letih kako spremenile? Predvsem prvi del raz- stave smo skozi leta velikokrat vsebinsko ter oblikovno spreminjali in dopol- njevali s podatki. V osrednjem delu razstave je sprememb manj. Osnovni koncept zgodbe – od rastočega drevesa v gozdu do predelave v končni izdelek – ostaja enak, zbirko dopolnju- jemo z novopridobljenimi predmeti. Nazadnje smo v času korone posneli polurni igrano-do- kumentarni fi lm o vseh vsebinah, predstavlje- nih v muzeju. Najprej smo ga v obliki video učne ure ponujali le šolam, a zdelo se nam je, da bi lahko bil zanimiv tudi za posameznike in družine, zato smo ga vključili v vsebine stalne razstave. Film si rade ogledajo vse generacije obiskovalcev, saj tako še podrobneje spo- znajo gozdove in drevesne vrste ter se še bolj vživijo v delo gozdnih in lesnih delavcev. Kateri del pri obiskovalcih pusti največji vtis? Že v uvodnem delu se obisko- valci radi preizkusijo v pozna- vanju drevesnih vrst, poteh- tajo različne vrste lesa ali se poigrajo z reševanjem lesenih miselnih iger. Navdušenje se stopnjuje, ko skozi zaveso vstopijo v gozd in svet nekda- njih gozdarjev ter lesarjev, ki ga ponazarjajo v naravni velikosti postavljeni deli riže, skorjevke in mizarske delavnice ter makete žičnice, venecijanke in splava. Skozi prete- klost se sprehodijo ob vonju »Dolga stoletja je les predstavljal glavni vir zaslužka velikega dela prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Ljudje so odhajali v gozdove na sečnjo in spravilo lesa, se kot › osarji‹ udinjali na splavih in kot ›žagmajstri‹ na žagah. Vsakdanji kruh so si služili kot ›furmani‹, mnogi tudi s tesarskim, z mizarskim in s kolarskim delom.« »Muzeji vsekakor ne veljajo več za skladišča zaprašenih predmetov, kot se je v preteklosti zdelo marsikomu. Razstave so vedno bolj razgibane, interaktivne in vabijo obiskovalce ne samo k ogledu, temveč tudi k dejavnemu sodelovanju.« gibane, interaktivne in vabijo obiskovalce ne samo k ogledu, temveč tudi k dejavnemu sode- lovanju. Poleg razstav prirejamo muzeji še celo paleto drugih dogodkov za odrasle in mladino, ki so namenjeni obiskovalcem z različnimi za- nimanji. Izkušnja obiska muzeja je zagotovo privlačnejša kot nekoč. Ko nam mladostniki večkrat po končanem obisku rečejo »pri vas je pa ›fajn‹«, vemo, da so muzeji lahko zanimivi tudi za mlajšo populacijo. Muzej Vrbovec deluje že več kot 20 let. Kako se spominjate časa, ko je začel nasta- jati? Kdo je bil pobudnik in kako ste se vi znašli v tej zgodbi? Da bi ustanovili takšen muzej, je predlagala Občina Nazarje s takratnim županom Ivanom Purnatom. V njem naj bi bila predstavljena dediščina gozdarstva in lesarstva Zgornje Savinjske doline. Za strokovno pomoč so se obrnili na Muzej novejše zgodovine Celje, kjer sem bila zaposlena. Direktorica Andreja Rihter mi je ponudila sodelovanje pri projek- tu. Priložnost sem zagrabila z obema rokama. Pripravili smo idejni projekt z opredelitvijo ciljev, vsebine in delovanje prihodega muzeja. Na tej podlagi je februarja 2000 občinski svet Občine Nazarje sprejel sklep o ustanovitvi Muzeja Vrbovec, muzeja gozdarstva in lesar- stva. Imenoval je projektno skupino, v kateri smo bili trije člani: tehnični vodja, oblikovalec in jaz, najprej kot v. d. direktorice muzeja, od maja 2001 kot njegova direktorica. V letih 2000 in 2001 smo intenzivno zbirali gradivo na terenu, pripravljali vsebino novega muze- ja, obnavljali prostor, ga arhitekturno urejali, oblikovali grafi čno podobo … Slovesno odpr- tje je bilo 17 . septembra 2001, v letu, ko je le- sna industrija v dolini praznovala 100-letnico. Prve delovne izkušnje ste kot zgodovi- narka torej nabirali v Muzeju novejše zgo- dovine Celje. Verjetno ste takrat kot mlada zgodovinarka dobili veliko neprecenljivih izkušenj? v Zgornji Savinjski dolini, v prvi vrsti v Nazarjah. V Celje se še največkrat odpravim v zimskem, predvsem bo- žično-novoletnem času, ko se rada sprehodim skozi res lepo okrašeno mesto jedro in se z veseljem ude- ležim katerega od koncertov na prostem. Če se vrneva k Muzeju Vrbo- vec. Kaj vse si je mogoče ogle- dati v njem? Prvi del stalne razstave, ki smo ga poimenovali Gozdovi – zele- no bogastvo Slovenije, prinaša zanimiva dejstva o gozdovih, drevesih in uporabnosti lesa. Predstavljeni so gozdovi po svetu, njihov pomen in različni načini gospodarjenja. Izposta- vljene so posebnosti in zani- mivosti slovenskih gozdov. Osrednji del stalne razsta- ve z naslovom V času nek- danjih gozdnih in lesnih delavcev nas popelje v čas življenja in dela zgor- njesavinjskih »olcarjev«, »fl osarjev«, »furmanov«, žagarjev, mizarjev, kolarjev in tesarjev. Obuja pozablje- ne dogodke, načine življenja, delovne navade in običaje minu- lega časa. Vrnemo se v preteklost, ko je bila sečnja v gozdovih samo s pomočjo sekir in ročnih žag, ko so edino pot za spra- vilo lesa iz gorskega sveta predstavljale riže in ko se je transport hlodovine do žag vršil s plavljenjem. Prikazane so življenjske razmere gozdnih delavcev med sečnjo, poudarjena je vloga »furmanov«, ki so jo odigrali pri spra- vilu lesa. Razstava se dotakne tudi napredka v gozdarstvu po drugi svetovni vojni: gradnja žičnic in gozdnih cest ter s tem povezano Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 25, 20. junij 2024 INTERVJU po lesu, ob udarcih sekir, vzklikih gozdarjev in ptičjem petju. Najmlajši so najbolj navdušeni nad potočkom, ki teče skozi muzej. »Ko me kdo vpraša, od kod prihajam, še vedno rečem, da iz Celja, in šele potem dodam, da zadnji dve leti živim v Vojniku.« Kateri lesarski muzeji v Sloveniji in Evropi so najbolj znani in se zgledujete po njih? Imamo pri nas podoben muzej? V Evropi obstaja precej muzejev, posvečenih gozdarstvu in lesarstvu, nekateri najbolj znani so v Skandinaviji. Pri nas sta največja oddelka s predstavitvijo zgodovine gozdarstva in le- sarstva na Slovenskem v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Poleg tega sta gozdarstvo in lesarstvo predstavljena vsaj še v nekaterih zbirkah, ki delujejo pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja. Veliko se po drugih muzejih ne zgleduje- mo. Izhajamo iz specifi k tukajšnjega okolja in iščemo načine, ki so najprimernejši za pred- stavitev obeh dejavnosti ter življenja in dela prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Še naj- raje prisluhnemo obiskovalcem, ki nam skozi vprašanja povedo, kaj bi še bilo treba dopolniti ali na novo predstaviti. Kako se fi nancira vaš muzej? Kako ste za- dovoljni s posluhom ustanoviteljice? Večino fi nančnih sredstev za delovanje mu- zeja dobimo iz proračuna ustanoviteljice Ob- čine Nazarje, ki pokrije stroške dveh zaposle- nih in materialne stroške za delovanje muzeja. Izvedbo vsakoletnega programa fi nanciramo iz lastnih sredstev, pridobljenih predvsem z vstopninami, občasno tudi s sredstvi z razpi- sov. Občina ima vsekakor posluh za delovanje muzeja, ki veliko postori ne samo na področju muzejske, temveč tudi turistične dejavnosti. Opravljamo vlogo Tica, pripravljamo nekatere turistične dogodke ter prireditve in skrbimo za promocijo vseh nazarskih zanimivosti. Ne bi se branili, če bi bilo teh sredstev še nekoliko več, a razumemo, da občinski proračun ni neomejen. Zgornja Savinjska dolina je močno pove- zana z gozdarstvom. Kako je gozd vplival na življenje domačinov nekoč? Obširni gozdovi, ki nikoli niso pokrivali manj kot 60 odstotkov Zgornje Savinjske doline, so odločilno vplivali na način življenja in dela tukajšnjih prebivalcev. Narava je kmetijstvu odmerila zelo malo prostora, skopa je bila tudi z rudnimi bogastvi. Tako sta se na tem prome- tno zaprtem območju razvili predvsem gozdna proizvodnja in industrijska predelava lesa, saj kmetovanje domačinom ni zagotavljalo preži- vetja. Dolga stoletja je les predstavljal glavni vir zaslužka velikega dela prebivalcev. Ljudje so odhajali v gozdove na sečnjo in spravilo lesa, se kot »fl osarji« udinjali na splavih in kot »žagmajstri« na žagah. Vsakdanji kruh so si služili kot »furmani«, mnogi tudi s tesarskim, z mizarskim in s kolarskim delom. Delež gozda je več kot 70 odstotkov. Kako gozd vpliva na življenje domačinov danes? Se vam zdi, da ga prebivalci znajo dovolj dobro izkoristiti? Gozd je za krajino in ljudi v Zgornji Savinjski dolini izjemnega pomena. Zaradi podnebnih sprememb sta vedno bolj ključni varovalna in zaščitna vloga gozda. Gozd je tudi pomemben vir pitne vode. Večina ljudi v Zgornji Savinj- ski dolini ima v lasti vsaj nekaj gozda, pred- vsem kmetije so od njega življenjsko odvisne. Predstavlja jim zelo pomemben, včasih naj- pomembnejši vir dohodka. Neposredno za- radi poseka in prodaje lesa, posredno zaradi predelave lastnega lesa. Gozd predstavlja tudi enega glavnih dejavnikov turistič- ne ponudbe Zgornje Savinjske doline, tako za večje turistične ponudnike kot za turistične kmetije. Kakšen pečat je v 90. letih pri domačinih pustil stečaj lesne industrije? Konec 80. in začetek 90. let prejšnjega sto- letja je zaznamova- la kriza v lesar- stvu. Moratorij na sečnjo in razpad Ju- goslavije ter s tem izguba praktično ne- nasitnega lesne- ga trga so hkrati s prehodom v kapitalistične odnose povzro- čili pojav pre- zaposlenosti, fi nančne izgube in odpuščanje delavcev tudi v nazarski lesni in- dustri- ji. Reorganizacija Glina, ki je v najboljših ča- sih zaposloval več kot 1.200 ljudi, je prinesla ustanovitev več hčerinskih podjetij, a je žal v naslednjih dvajsetih letih večina razglasila stečaj. Sčasoma so se na kompleksu, kjer so v preteklosti izvajali izključno lesno dejavnost, razvila številna uspešna podjetja z različnih področij gospodarstva, nekatera med njimi se ukvarjajo z lesarsko panogo in izhajajo iz lesarske tradicije. Nekoč znan Lesarski praznik je v zadnjih letih Srednjeveška gostija na gradu Vrbo- vec. Za kakšno prireditev gre? Kdaj bo letos? Pred osmimi leti je Lesarski praznik zamenjala Srednjeveška gostija, da bi bolj opozorili na grad Vrbovec, ki predstavlja najpomembnejši spomenik posvetne srednje- veške arhitekture v Zgornji Savinjski dolini. Zato ple- mič Konrad I. Vrbovški vsako leto v začetku julija povabi obi- skovalce na go- stijo s pestrim srednjeveškim programom, ki zajema prika- ze mečevanja, srednjeveških in orientalskih plesov, igre in delavnice za otroke, ognjeno predstavo, predstavitve srednjeveških obrti in srednjeveško tržnico. Letošnja prireditev bo v soboto, 6. julija, ob 16. uri. Muzej Vrbovec skrbi tudi za učno pot. Kdaj ste jo zasnovali in kje poteka ter kaj si je mogoče ogledati? Naravoslovno-kulturna učna pot Samostan- ski grič je bila zasnovana že leta 2003 v sode- lovanju z nazarsko enoto Zavoda za gozdove. Na približno 1,5 km dolgo pot so se obiskovalci odpravili izpred muzeja, se povzpeli na bližnji grič do frančiškanskega samostana, ga obkro- žili in se ob reki Dreti vrnili do gradu. Prav v tem času, ponovno v sodelovanju z nazarsko enoto Zavoda za gozdove, poteka celovita pre- nova učne poti. Pot smo podaljšali za približno kilometer, jo opremili z novo infrastrukturo in tudi vsebinsko dopolnili. Slovesno odprtje načrtujemo septembra v sklopu praznovanj občinskega praznika Občine Nazarje. Obiskovalci bodo na poti spoznali in pred- vsem doživeli naravne ter kulturne vrednote in zanimivosti Nazarij s poudarkom na gozdu, vodi in kulturi. Namen poti je prikazati, da je v naravi vse povezano in da smo ljudje od narave povsem odvisni skozi čas in prostor. »Moratorij na sečnjo in razpad Jugoslavije ter s tem izguba praktično nenasitnega lesnega trga so hkrati s prehodom v kapitalistične odnose povzročili pojav prezaposlenosti,  nančne izgube in odpuščanje delavcev tudi v nazarski lesni industriji.« Znan je tudi Bohačev toplar. Zakaj je nekaj posebnega? Bohačev toplar v središču Nazarij predsta- vlja arhitekturno posebnost Zgornje Savinjske doline, saj je edini kozolec na tem območju, katerega čelni steni sta v celoti zidani in pobe- ljeni z apnenim beležem. Nekoč propadajoč kozolec je odkupila Občina Nazarje in ga leta 2010 v celoti obnovila. V pritličju kozolca vsa- ko soboto dopoldne zaživi kmečka tržnica, na podstrehi svoje izdelke ponujajo na ogled domači rokodelci in obrtniki, v prvem nad- stropju smo postavili razstavo Nazarje skozi čas. Obiskovalcem muzeja radi ponudimo tudi ogled kozolca. Popeljemo jih skozi razvoj Na- zarij in okoliških krajev, spoznajo zgodovino nazarskih zanimivosti in obudijo spomin na zadrečko lončarstvo. Mladi obiskovalci lahko v vašem muzeju praznujejo celo rojstni dan. Kakšne vsebine so jim takrat na voljo? Pri izvedbi rojstnih dni sodelujemo s Kul- turnim klubom Potovke. Njegove izkušene animatorke se z otroki podajo v svet doživljaj- skih pravljic. Vsebine so različne, vedno pa po uvodni pripovedki sledi zaplet, ki ga otroci s pomočjo naloge, igre, uganke in zavozlanke rešujejo do srečnega konca. Foto: Nik Jarh predelave lastnega lesa. Gozd predstavlja tudi enega glavnih dejavnikov turistič- ne ponudbe Zgornje Savinjske doline, tako za večje turistične ponudnike kot za turistične kmetije. Kakšen pečat je v 90. letih pri domačinih pustil stečaj lesne industrije? Konec 80. in začetek 90. let prejšnjega sto- letja je zaznamova- la kriza v lesar- stvu. Moratorij na sečnjo in razpad Ju- goslavije ter s tem izguba praktično ne- nasitnega lesne- ga trga so hkrati s prehodom v kapitalistične odnose povzro- čili pojav pre- zaposlenosti, fi nančne izgube in odpuščanje delavcev tudi v nazarski lesni in- dustri- Nekoč znan Lesarski praznik je v zadnjih letih Srednjeveška gostija na gradu Vrbo- vec. Za kakšno prireditev gre? Kdaj bo letos? Pred osmimi leti je Lesarski praznik zamenjala Srednjeveška gostija, da bi bolj opozorili na grad Vrbovec, ki predstavlja najpomembnejši spomenik posvetne srednje- veške arhitekture v Zgornji Savinjski dolini. Zato ple- mič Konrad I. Vrbovški vsako leto v začetku julija povabi obi- skovalce na go- stijo s pestrim »Skozi preteklost se sprehodijo ob vonju po lesu, ob udarcih sekir, vzklikih gozdarjev in ptičjem petju. Najmlajši so najbolj navdušeni nad potočkom, ki teče skozi muzej.« Večino finančnih sredstev za delovanje muzeja dobijo iz proračuna ustanoviteljice Občine Nazarje, ki pokrije stroške dveh zaposlenih in materialne stroške. Muzej domuje v gradu Vrbovec. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 25, 20. junij 2024 INTERVJU po lesu, ob udarcih sekir, vzklikih gozdarjev in ptičjem petju. Najmlajši so najbolj navdušeni nad potočkom, ki teče skozi muzej. »Ko me kdo vpraša, od kod prihajam, še vedno rečem, da iz Celja, in šele potem dodam, da zadnji dve leti živim v Vojniku.« Kateri lesarski muzeji v Sloveniji in Evropi so najbolj znani in se zgledujete po njih? Imamo pri nas podoben muzej? V Evropi obstaja precej muzejev, posvečenih gozdarstvu in lesarstvu, nekateri najbolj znani so v Skandinaviji. Pri nas sta največja oddelka s predstavitvijo zgodovine gozdarstva in le- sarstva na Slovenskem v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Poleg tega sta gozdarstvo in lesarstvo predstavljena vsaj še v nekaterih zbirkah, ki delujejo pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja. Veliko se po drugih muzejih ne zgleduje- mo. Izhajamo iz specifi k tukajšnjega okolja in iščemo načine, ki so najprimernejši za pred- stavitev obeh dejavnosti ter življenja in dela prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Še naj- raje prisluhnemo obiskovalcem, ki nam skozi vprašanja povedo, kaj bi še bilo treba dopolniti ali na novo predstaviti. Kako se fi nancira vaš muzej? Kako ste za- dovoljni s posluhom ustanoviteljice? Večino fi nančnih sredstev za delovanje mu- zeja dobimo iz proračuna ustanoviteljice Ob- čine Nazarje, ki pokrije stroške dveh zaposle- nih in materialne stroške za delovanje muzeja. Izvedbo vsakoletnega programa fi nanciramo iz lastnih sredstev, pridobljenih predvsem z vstopninami, občasno tudi s sredstvi z razpi- sov. Občina ima vsekakor posluh za delovanje muzeja, ki veliko postori ne samo na področju muzejske, temveč tudi turistične dejavnosti. Opravljamo vlogo Tica, pripravljamo nekatere turistične dogodke ter prireditve in skrbimo za promocijo vseh nazarskih zanimivosti. Ne bi se branili, če bi bilo teh sredstev še nekoliko več, a razumemo, da občinski proračun ni neomejen. Zgornja Savinjska dolina je močno pove- zana z gozdarstvom. Kako je gozd vplival na življenje domačinov nekoč? Obširni gozdovi, ki nikoli niso pokrivali manj kot 60 odstotkov Zgornje Savinjske doline, so odločilno vplivali na način življenja in dela tukajšnjih prebivalcev. Narava je kmetijstvu odmerila zelo malo prostora, skopa je bila tudi z rudnimi bogastvi. Tako sta se na tem prome- tno zaprtem območju razvili predvsem gozdna proizvodnja in industrijska predelava lesa, saj kmetovanje domačinom ni zagotavljalo preži- vetja. Dolga stoletja je les predstavljal glavni vir zaslužka velikega dela prebivalcev. Ljudje so odhajali v gozdove na sečnjo in spravilo lesa, se kot »fl osarji« udinjali na splavih in kot »žagmajstri« na žagah. Vsakdanji kruh so si služili kot »furmani«, mnogi tudi s tesarskim, z mizarskim in s kolarskim delom. Delež gozda je več kot 70 odstotkov. Kako gozd vpliva na življenje domačinov danes? Se vam zdi, da ga prebivalci znajo dovolj dobro izkoristiti? Gozd je za krajino in ljudi v Zgornji Savinjski dolini izjemnega pomena. Zaradi podnebnih sprememb sta vedno bolj ključni varovalna in zaščitna vloga gozda. Gozd je tudi pomemben vir pitne vode. Večina ljudi v Zgornji Savinj- ski dolini ima v lasti vsaj nekaj gozda, pred- vsem kmetije so od njega življenjsko odvisne. Predstavlja jim zelo pomemben, včasih naj- pomembnejši vir dohodka. Neposredno za- radi poseka in prodaje lesa, posredno zaradi predelave lastnega lesa. Gozd predstavlja tudi enega glavnih dejavnikov turistič- ne ponudbe Zgornje Savinjske doline, tako za večje turistične ponudnike kot za turistične kmetije. Kakšen pečat je v 90. letih pri domačinih pustil stečaj lesne industrije? Konec 80. in začetek 90. let prejšnjega sto- letja je zaznamova- la kriza v lesar- stvu. Moratorij na sečnjo in razpad Ju- goslavije ter s tem izguba praktično ne- nasitnega lesne- ga trga so hkrati s prehodom v kapitalistične odnose povzro- čili pojav pre- zaposlenosti, fi nančne izgube in odpuščanje delavcev tudi v nazarski lesni in- dustri- ji. Reorganizacija Glina, ki je v najboljših ča- sih zaposloval več kot 1.200 ljudi, je prinesla ustanovitev več hčerinskih podjetij, a je žal v naslednjih dvajsetih letih večina razglasila stečaj. Sčasoma so se na kompleksu, kjer so v preteklosti izvajali izključno lesno dejavnost, razvila številna uspešna podjetja z različnih področij gospodarstva, nekatera med njimi se ukvarjajo z lesarsko panogo in izhajajo iz lesarske tradicije. Nekoč znan Lesarski praznik je v zadnjih letih Srednjeveška gostija na gradu Vrbo- vec. Za kakšno prireditev gre? Kdaj bo letos? Pred osmimi leti je Lesarski praznik zamenjala Srednjeveška gostija, da bi bolj opozorili na grad Vrbovec, ki predstavlja najpomembnejši spomenik posvetne srednje- veške arhitekture v Zgornji Savinjski dolini. Zato ple- mič Konrad I. Vrbovški vsako leto v začetku julija povabi obi- skovalce na go- stijo s pestrim srednjeveškim programom, ki zajema prika- ze mečevanja, srednjeveških in orientalskih plesov, igre in delavnice za otroke, ognjeno predstavo, predstavitve srednjeveških obrti in srednjeveško tržnico. Letošnja prireditev bo v soboto, 6. julija, ob 16. uri. Muzej Vrbovec skrbi tudi za učno pot. Kdaj ste jo zasnovali in kje poteka ter kaj si je mogoče ogledati? Naravoslovno-kulturna učna pot Samostan- ski grič je bila zasnovana že leta 2003 v sode- lovanju z nazarsko enoto Zavoda za gozdove. Na približno 1,5 km dolgo pot so se obiskovalci odpravili izpred muzeja, se povzpeli na bližnji grič do frančiškanskega samostana, ga obkro- žili in se ob reki Dreti vrnili do gradu. Prav v tem času, ponovno v sodelovanju z nazarsko enoto Zavoda za gozdove, poteka celovita pre- nova učne poti. Pot smo podaljšali za približno kilometer, jo opremili z novo infrastrukturo in tudi vsebinsko dopolnili. Slovesno odprtje načrtujemo septembra v sklopu praznovanj občinskega praznika Občine Nazarje. Obiskovalci bodo na poti spoznali in pred- vsem doživeli naravne ter kulturne vrednote in zanimivosti Nazarij s poudarkom na gozdu, vodi in kulturi. Namen poti je prikazati, da je v naravi vse povezano in da smo ljudje od narave povsem odvisni skozi čas in prostor. »Moratorij na sečnjo in razpad Jugoslavije ter s tem izguba praktično nenasitnega lesnega trga so hkrati s prehodom v kapitalistične odnose povzročili pojav prezaposlenosti,  nančne izgube in odpuščanje delavcev tudi v nazarski lesni industriji.« Znan je tudi Bohačev toplar. Zakaj je nekaj posebnega? Bohačev toplar v središču Nazarij predsta- vlja arhitekturno posebnost Zgornje Savinjske doline, saj je edini kozolec na tem območju, katerega čelni steni sta v celoti zidani in pobe- ljeni z apnenim beležem. Nekoč propadajoč kozolec je odkupila Občina Nazarje in ga leta 2010 v celoti obnovila. V pritličju kozolca vsa- ko soboto dopoldne zaživi kmečka tržnica, na podstrehi svoje izdelke ponujajo na ogled domači rokodelci in obrtniki, v prvem nad- stropju smo postavili razstavo Nazarje skozi čas. Obiskovalcem muzeja radi ponudimo tudi ogled kozolca. Popeljemo jih skozi razvoj Na- zarij in okoliških krajev, spoznajo zgodovino nazarskih zanimivosti in obudijo spomin na zadrečko lončarstvo. Mladi obiskovalci lahko v vašem muzeju praznujejo celo rojstni dan. Kakšne vsebine so jim takrat na voljo? Pri izvedbi rojstnih dni sodelujemo s Kul- turnim klubom Potovke. Njegove izkušene animatorke se z otroki podajo v svet doživljaj- skih pravljic. Vsebine so različne, vedno pa po uvodni pripovedki sledi zaplet, ki ga otroci s pomočjo naloge, igre, uganke in zavozlanke rešujejo do srečnega konca. Foto: Nik Jarh predelave lastnega lesa. Gozd predstavlja tudi enega glavnih dejavnikov turistič- ne ponudbe Zgornje Savinjske doline, tako za večje turistične ponudnike kot za turistične kmetije. Kakšen pečat je v 90. letih pri domačinih pustil stečaj lesne industrije? Konec 80. in začetek 90. let prejšnjega sto- letja je zaznamova- la kriza v lesar- stvu. Moratorij na sečnjo in razpad Ju- goslavije ter s tem izguba praktično ne- nasitnega lesne- ga trga so hkrati s prehodom v kapitalistične odnose povzro- čili pojav pre- zaposlenosti, fi nančne izgube in odpuščanje delavcev tudi v nazarski lesni in- dustri- Nekoč znan Lesarski praznik je v zadnjih letih Srednjeveška gostija na gradu Vrbo- vec. Za kakšno prireditev gre? Kdaj bo letos? Pred osmimi leti je Lesarski praznik zamenjala Srednjeveška gostija, da bi bolj opozorili na grad Vrbovec, ki predstavlja najpomembnejši spomenik posvetne srednje- veške arhitekture v Zgornji Savinjski dolini. Zato ple- mič Konrad I. Vrbovški vsako leto v začetku julija povabi obi- skovalce na go- stijo s pestrim »Skozi preteklost se sprehodijo ob vonju po lesu, ob udarcih sekir, vzklikih gozdarjev in ptičjem petju. Najmlajši so najbolj navdušeni nad potočkom, ki teče skozi muzej.« Večino finančnih sredstev za delovanje muzeja dobijo iz proračuna ustanoviteljice Občine Nazarje, ki pokrije stroške dveh zaposlenih in materialne stroške. Muzej domuje v gradu Vrbovec. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 24 Dan državnosti, 25. junij, je tudi vitanjski občinski praznik, zato se v prihodnjih dneh v eni najmanjših lokalnih skupnosti, ki jo vodi eden najmlajših slovenskih županov, obeta pester praznični utrip. Po besedah 33-letnega župana Andraža Pogorevca ima občina razloge za zadovoljstvo, saj je občina sredi pestrega nalož- benega cikla. Predvidoma naslednje leto bo vrata odprl težko pričakovani vrtec, obetajo se nova blokovska stanovanja, fi nančno zajetna bo gradnja vodovoda, občina se prav tako pripravlja na urejanje športnega parka. Ker se Vitanjčani z grenkim priokusom spominjajo nedavnega množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vitanje, je bila organizacija tradicionalne avgustovske Holcerije nekaj časa vprašljiva. A priljubljena prireditev po zagotovilih župana bo. BARBARA FURMAN Pred praznikom Občine Vitanje z županom Andražem Pogorevcem Kljub začetnemu oklevanju Holcerija bo 2025. Z ureditvijo športnega parka, ki ga bodo lahko uporabljale vse generacije Vitanjčanov, bo območje vrtca in šole pridobilo zaokro- ženo celoto. V parku bodo atletske steze ter različna igrala na urejenih zelenih površinah. Sočasno sta predvideni gradnja opornega zidu ter prestavitev vodovoda in dostopnih poti. V naslednjih letih želimo na drugi strani poto- ka Hudinja urediti parkirišče ter s fi nančno pomočjo države posodobiti regionalno cesto skozi Vitanje. Kaj, če na letošnjem razpisu za ureditev športnega parka občina ne bo uspešna? Če nam ne bo uspelo, se bomo naslednje leto na razpis ponovno prijavili ali pa bomo rešitve iskali v okviru občinskega proračuna, in sicer tako, da bi ureditev športnega parka fi nancirali v več fazah. A sem optimističen in verjamem, da bomo na letošnjem razpisu dr- žave uspešni. Ob tem želim poudariti, da so- časno uresničujemo kar štiri fi nančno zajetne naložbe z evropskim sofi nanciranjem, kar se v zgodovini naše občine še ni zgodilo. Pred nami je nadgradnja vodovodnega omrežja, ki bo prav tako velika pridobitev za kakovostno vodooskrbo. Prav tako bi radi v naslednjih letih zgradili poslovilno vežico. Sicer pa so že več let med Vitanjčani prisotne tudi želje, da bi imeli v domačem kraju dom za starejše. Zato v tej smeri že potekajo pogovori, a kaj več vam na to temo žal še ne morem povedati. Štiri najemna stanovanja bo občina uredila v propadajoči Rupnikovi hiši, v kateri je bila nekoč gostilna. Kdaj bodo vseljiva? Vseljiva bodo naslednje leto. Delovni stroji že brnijo, izvajalec del se je v pogodbi zavezal, da bo dela končal do konca letošnjega leta. Popolnoma bo obnovil zgornji del stavbe in mansardo, streho ter fasado. Stanovanja bodo velika od 50 do 65 kvadratov. Razpis za oddajo stanovanj v najem bo predvidoma objavljen v začetku naslednjega leta. Naložba je vredna 359 tisoč evrov, nekaj denarja smo pridobili z ministrstva za solidarno prihodnost, razliko je zagotovila občina s kupnino od prodaje zemlji- šča ob Rupnikovi hiši. Ob tem naj povem še, da bo zasebni vlagatelj najverjetneje že letošnjo jesen v Vitanju začel graditi blok z devetimi stanovanji, občina bo zagotovila dodatna par- kirna mesta tako za stanovalce obstoječega kot tudi novega bloka ter za obiskovalce bližnjega zdravstvenega doma. V številnih občinah ste bili v zadnjem letu zaposleni tudi z odpravljanjem posledic lan- skih poletnih neurij in poplav. Ste jih v vitanj- ski občini uspeli že povsem odpraviti? Toča, močan veter in narasle vode so poško- dovali ceste in javne poti, sprožilo se je nekaj plazov. Interventni stroški so presegli 300 tisoč Častni občan ter zlati in srebni grb Naziv častnega občana Vitanja bo prejel Slavko Krajnc, prvi župan vitanjske občine, za izjemen prispevek k ra- zvoju lokalne skupnosti. Tudi njegovo dolgoletno udej- stvovanje na področju kulture je pustilo neizbrisljiv pečat. Jože Jeseničnik se bo razveselil najvišjega občinskega priznanja – zlatega grba. Vitanjčani so mu hvaležni za njegovo prostovoljno delo. Pomaga ljudem v stiski. Franc Kropec bo za 30-letno delovanje v Planinskem društvu Vitanje prejel srebrni grb občine. Letošnji občinski praznik je povezan s 30. obletnico samostojne Občine Vitanje. »Počaščen sem, da sem lahko del tega častitljivega jubileja,« poudarja An- draž Pogorevc, ki je sredi prvega županskega mandata, a o more- bitni ponovni kandidaturi še ne razmišlja. »Zdaj sem osredoto- čen predvsem na uspešno izpe- ljavo naložbenih projektov, ki jih naša občina uresničuje z državnim oziroma evropskim denarjem.« Približno dva milijona evrov vreden vrtec je zgrajen, toda otroke bo lahko sprejel šele na- slednje leto. Zakaj? »O ponovno kandidaturi še ne razmišljam, zdaj mi je najbolj pomembno, da uspešno končamo vse evropske projekte, ki morajo biti izvedeni do leta 2026. Veseli me, da je med občani mogoče čutiti pozitivno vzdušje, ki je odlična popotnica za razvojna prizadevanja.« »V prazničnih dneh bomo v trškem jedru predali namenu nove prostore planinskega društva ter igrišče za odbojko na mivki.« V propadajoči Rupnikovi hiši bodo naslednje leto vseljiva stanovanja. (Foto: arhiv občine) Župan Andraž Pogorevc je ostro obsodil nasilje na nedavni prireditvi Majsko Vitanje. (Foto: Andraž Purg) 2 Dobrodošli D o b r o d o š l i D o b r o d o š l i Iz tradicije v prihodnost V svet neskončnosti, mimo zvezd, v osrčje neznanega. Dobrodošli! Občina Vitanje Grajski trg 1, Vitanje 03 757 43 50 www.vitanje.si info@vitanje.si TIC Vitanje Na vasi 18, Vitanje 040 300 052 www.tic-vitanje.si tic.vitanje@center-noordung.si 2 Dobrodošli D o b r o d o š l i D o b r o d o š l i Iz tradicije v prihodnost V svet neskončnosti, mimo zvezd, v osrčje neznanega. Dobrodošli! Občina Vitanje Grajski trg 1, Vitanje 03 757 43 50 www.vitanje.si info@vitanje.si TIC Vitanje Na vasi 18, Vitanje 040 300 052 www.tic-vitanje.si tic.vitanje@center-noordung.si evrov. Najprej smo se lotili zagotavljanja pre- voznosti cest, potem smo nadaljevali prenovo cestnih odsekov in sanacijo plazov. V ta namen smo zagotovili 170 tisoč evrov. Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordnuga že nekaj let v Vitanje privablja obiskovalce iz različnih koncev Slo- venije in tujine. Vitanje z okolico ima odlične naravne, etnološke in kulturne danosti za ra- zvoj turizma, ki večinoma ostajajo premalo izkoriščene. Zakaj? Vitanjčani so pridni in sposobni ljudje, ven- dar turističnim ponudnikom manjka drznosti in poguma. Z njimi iščemo nove zamisli glede popestritve turistične ponudbe. Razvijati želimo podeželski turizem, ki temelji na kakovostni lokalni kulinariki ter naravnih in kulturnih za- nimivostih. Zdaj v naš kraj prihajajo predvsem enodnevni gosti, radi bi jih obdržali vsaj kakšen dan več, da bi pri nas prenočili. Ob Centru Noordung bomo uredili dodaten prostor za avtodome ter parkirišča za osebna vozila in avtobuse. V pripravi je projekt digita- lizacije pohodnih in planinskih poti. Pohvalil bi rad prizadevanja Centra Noordung, saj obisko- valcem ves čas ponuja novosti. Sicer pa je bila naša občina pred kratkim uspešna na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v projektu Beli kamen, kar pomeni, da bomo lahko uredili pohodne poti in stopnice do cerkve na Hriberci. Sakralna dediščina je pomemben del podeželskega turizma. Pred približno mesecem in pol je v javnosti odmeval množični pretep na prireditvi Maj- sko Vitanje, v katerem so bili udeleženi var- nostniki, reditelji in obiskovalci, šest oseb je bilo poškodovanih. Pravite, da vas je dogodek šokiral. Zagotovo, saj vsakršno nasilje ostro obsojam. Glavnina dvodnevnega dogodka Majsko Vita- nje je sicer potekala v prijetnem vzdušju, žal je izgred na koncu vrgel slabo luč na celotno prireditev. Ta slaba izkušnja nas je prisilila k razmisleku, kako organizirati prireditve, da do nasilnih izgredov ne bi več prihajalo. Ljubitelji Holcerije upajo, da vitanjsko tu- ristično društvo zato ne bo odpovedalo pri- ljubljene avgustovske etnološke prireditve. Upajo zaman? Ne, ne. Holcerija bo. Vesel sem, da so se v vitanjskem turističnem društvu odločili, da ne bodo prekinili dolgoletne tradicije priljubljene prireditve. Čeprav so v društvu najprej okle- vali. Zavedajo se, da je Holcerija, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč, ponos vitanjske občine. Osrednji del Holcerije je povorka s pri- kazom starih kmečkih običajev, zato je svojevr- sten poklon etnološki dediščini in prizadevnim prednikom na širšem Vitanjskem. Zato, ker moramo za pridobitev uporabne- ga dovoljenja urediti še športni park v bližini vrtca. Kupiti moramo še opremo vrtca v vrednosti 160 tisoč evrov. Ureditev športnega parka pa nas bo stala okoli 700 tisoč evrov. To je velik fi nančni zalogaj, zato se je občina prijavila na razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Upam, da bomo še to poletje prejeli novico, da smo na raz- pisu pridobili 250 tisoč evrov za sofi nanciranje. Športni park mora biti končan do sredine leta PRAZNIČNO Z OBČINO VITANJE Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 25, 20. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Pavel Skaza je eden redkih goslarjev v Sloveniji. Njegova godala so bila predstavljena na pomembnih odrih doma in v tujini, čeprav je po poklicu ele- ktričar. Najprej je nekaj let delal v zreškem Cometu, nato je 15 let posvetil profesionalnemu igranju narodnozabavne glas- be v tujini. Po vrnitvi domov je delal v mizarski delavnici in se naposled kot hišnik zaposlil v konjiški glasbeni šoli in v šoli za otroke s posebnimi potreba- mi, kjer je delal do pred skoraj tremi leti, ko se je upokojil. In kako se je v njegovem ži- vljenju znašla izdelava godal? »To je zanimiva zgodba,« pove z nasmeškom. »Ko sem začel delati v glasbeni šoli, je k meni prišel profesor violine Zmago Barin Turica in mi dal knjigo o godalih. Še nedavno sem igral Avsenikove pesmi, zato nisem vedel, zakaj bi zdaj bral o vio- lini, ampak ker sem bil nov v šoli, sem knjigo iz vljudnosti vzel in jo odložil na mizo.« Kot da je za to poskrbelo na- ključje, je čez čas knjigo ven- darle vzel v roke in prelistal. »Naletel sem na skico violine in v trenutku mi je bilo jasno, kako delujejo godala. Knjigo sem nesel domov in jo začel brati. Že naslednji večer sem začel po skici risati model,« se spominja mojster Skaza. In to je bil začetek vitanjske goslar- ske zgodbe. Svet goslarstva in ljubezni do domače obrti Goslarski mojster, ki v sebi skriva zakladnico znanja Le nekaj skromnih minut vožnje iz vasi Vitanje nasmejan in zgovoren Pavel Skaza v svoji goslarski delavnici že 24 let popravlja in izdeluje godala. Ob vstopu v njegov goslarski kotiček so na stenah majhnega ateljeja pred delavnico na ogled številne violine različnih barv in oblik. Najdemo vse – od starejših do preprostih in zapletenih. Vidimo tudi viole in celo kakšen violončelo, ki še čaka na popravilo. Atelje je pravi mali muzej godal in prodajalna hkrati, ki vodi do delavnice, kjer mojster Skaza preživi največ časa. Tam ga lahko občudujemo med delom in vidimo godala v različnih fazah izdelave in popravila. Zelo rad govori o izdelavi godal in svoje bogato znanje z žarom v očeh deli z vsemi, ki si to želijo – čeprav ironično, sam na godala ne igra. SINTIJA JURIČ »Violina sede ali ne sede v roke. Že preden zaigraš ton, se morata ujemati.« Kdo je prvi (ne)znan kupec njegove violine? T rinajsto violino, s katero se je Pavel Skaza prvič udele- žil goslarskega tekmovanja, je po predhodnem dogovoru profesor violine Zmago Barin Turica ponudil v svoji tr- govini v Mariboru, kjer jo je brez lističa v njej in žiga na kobilici kupila učenka njegove žene. Skaza je profesorju večkrat rekel, naj ji sporoči, da pride vsaj po manjkajoči listič, vendar se profesor ni spomnil, komu jo je prodal. Pred petimi leti je to ugotovil sam. »Na Facebooku sem mimogrede videl fotografi jo sku- pine Učiteljice, ki jo je objavila Ana Vurcher, in sem ta- koj vedel, da je to moja violina. Ano sem v komentarju vprašal, ali je bila njena violina kupljena v trgovini v Mariboru in ali ima violina grčico na zadnji desni strani. Oboje mi je pritrdila, zato sem ji v zasebnem sporočilu napisal, da sem njeno violino pred leti izdelal jaz in naj se ob priložnosti oglasi, da ji dam še manjkajoč listič. Bila je zelo vesela. Na široko se je razpisala in me nato tudi obiskala v moji delavnici,« se spominja Pavel. Violine najprej podarjal Skazovo zanimanje za iz- delavo godal se je stopnjevalo in profesor Barin Turica ga je peljal v Varaždin k mojstru Vladimirju Proskurnjaku, pod mentorstvom katerega je izde- lal svoji prvi dve violini. »Ko sem imel za konec tedna čas, sem šel k njemu in skupaj sva delala. Videl sem tudi, kako je videti orodje, in sem bratran- cu naročil, kaj mi naj naredi,« z nasmeškom pove. Prvo violino je izdeloval leto in pol, nato se je izobraževal še v Zagrebu, Nemčiji, Švici in Italiji. »Pri izdelavi prvih deset vi- olin sem se trudil na področju tona, nato sem se posvetil op- tičnim izboljšavam. Vsak na- mreč najprej violino pogleda, nato preizkusi, zato mora nare- diti dober prvi vtis.« Svoje prve violine je zato podarjal okoli- škim prebivalcem, do zdaj pa se je udeležil že številnih med- narodnih tekmovanj goslarjev, pri čemer mu je komisija vselej namenila dobre ocene. »Prvič sem šel na tekmovanje v Nem- čijo že s 13. izdelano violino in sem prišel v 2. kategorijo,« ponosno pove in doda, da je bila to tudi prva violina, ki jo je nato prodal do še pred leti neznanemu kupcu. Natančna in dolgotrajna izdelava Goslarski mojster je do zdaj izdelal že veliko violin. »Števil- ka je trimestna,« skrivnostno pove in doda, da se vse začne pri kakovostnem in odležanem lesu. Pokrov violine je izdelan iz smreke iz Rakovca, polž, obod in dno, ki morajo biti trši, so iz javorja. »Da se smreka umiri, potrebuje osem, javor pa deset let. Vse, kar je več, je bolj- še.« Vijaki, strunik, podbradek in ubiralka so iz ebenovine, vsi deli violine pa so lepljeni z na- ravnim lepilom. Ker vse dela ročno, gre za dolgotrajen in natančen posto- pek. »Od posušenih belih kal do lakiranja je od 230 do 250 ur dela, potem sledi še mesec lakiranja. Nanesem 24 slojev, torej vsak dan en sloj, da se ne raztopi, saj je osnova laka 95-odstotni etanol.« Lak zme- ša sam, naravna barvila dobi iz kurkume, orehovega olupka in drugih naravnih sestavin. Pri lakiranju dosledno upošteva tudi obdobje polne lune. »Tri dni pred polno luno in tri dni po njej ne lakiram, saj se sloji ne zlijejo. Dolgo nisem verjel, dokler nisem testiral.« Čeprav je ročna izdelava godal vse prej kot preprosta, v tem zelo uživa. Obrt nadaljuje tudi hči Skaza je svojim violinam po- stavil ceno od pet do sedem ti- soč evrov. Izdeluje tudi viole in violončela. »Postopek izdelave je zelo podoben,« pove. Za vsa tri godala mu je obrtno-podje- tniška zbornica podelila certi- fi kate za izdelek umetniške vrednosti. Ob izdelavi novih godal ves čas popravlja tudi stara. Dela mu zato ne zmanjka, čeprav od upokojitve v delavnici pre- živi tudi kakšno uro več kot prej. V skladišču, kjer suši les, ima zalogo za izdelavo novih godal še za naslednjih 200 let, vendar pri delu ni več povsem sam. Svoji prvi dve violini je že izdelala tudi nje- gova 33-letna hči Klara. »Pri prvi sem ji veliko pomagal, pri drugi malo manj, pri tre- tji sem ji rekel, da ji ne bom več,« z nasmeškom pove in doda, da je vesel, da se bo družinska goslarska tradicija nadaljevala. Foto: Nik Jarh Mojster Skaza med popravilom dušice. »Smreka da violini ton, dušica ji doda dušo,« pove. Godala izdeluje po modelih starih italijanskih mojstrov. Lokov zanje ne izdeluje. V delavnici, kjer danes izdeluje godala, je nekoč imel svojo elektrodelavnico. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO PREBOLD Na lokacijo v Preboldu v svoj kolektiv vabimo nove sodelavce - zaposlitev ali študentsko delo kot: sestavljalec ali operater , skladiščni delavec. ODELO ZAPOSLUJE IN NUDI ŠTUDENTSKO DELO Prijave in informacije: Email: zaposlitev@odelo.si Telefon: 031 765 810 051 270 786 Organiziran je avtobusni prevoz na relacijah: Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Šoštanj-Letuš-Prebold. UREJAMO DELOVNA DOVOLJENJA IN INFORMATIVNE LISTE ZA TUJCE Občino Prebold od zadnjih lokalnih volitev vodi mag. Marko Repnik, s katerim smo se ob letošnjem občin- skem prazniku pogovarjali o aktualnih projektih in nalož- bah. »Med največji projekti je celovita obnova preboldskega gaja, kjer bomo do oktobra uredili klopce in sprehajalne poti ter prireditveno ploščad, kjer bo prizorišče najrazlič- nejšega dogajanja med letom na prostem v naravi. Končali smo obnovo 600-metrskega odseka ceste v Mariji Reki. Ravno pred dnevi smo začeli obnovo ceste v Dolenji vasi. Jeseni se bomo lotili obnove ceste v Latkovi vasi v indu- strijski coni. Urejamo igrišče v Šeščah, ki ga do zdaj še ni bilo. Popoplavna obnova igrišča v Latkovi vasi je kon- čana,« je strnil delovni utrip v občini. Tudi občina Prebold je bila poplavljena, a ne toliko kot sosednji občina Polzela in Žalec. Kakšno je stanje v občini deset mesecev po poplavah? »Bazen smo odprli konec tedna. Visoke temperature ozračja so kot nalašč, da se voda lahko dobro segreje in da bo do začetka počitnic vse pripravljeno za obiskovalce.« »Že 18 let delujem na področju kulture v isti ustanovi. Odločil sem se, da je čas za nove izzive.« Ob občinskem prazniku z županom mag. Markom Repnikom Freske postajajo njihov prepoznavni znak V teh dneh je v občini Prebold praznično, saj konec junija že tradicionalno obeležujejo občinski praznik. Slednjega bo v tej spodnjesavinjski občini pod Žvajgo že drugo leto zapored zaznamoval Šempavelfest. Pod njegovim okriljem se bodo v štirih dneh zvrstili različni dogodki. Prvi je bil že včeraj (sreda), in sicer stand up predstava Perice Jerkovića. Nocoj (četrtek) bo sledila slavnostna seja, na kateri bodo podelili občinska priznanja, za kulturni program pa bo poskrbel kvartet Eros. V petek bo ob koncu šolskega leta sledil še rokovski žur Pozdrav poletju. V soboto bo gasilska veselica in v nedeljo Beer-Becue fest, ki je namenjen pro- mociji savinjskih pivovarjev in novega županovega piva, narejenega iz dodatkov preboldskega hmelja. ŠPELA OŽIR Lastniki zasebne lastnine so do zdaj že vse obnovili, ker je šlo za manjše vdore vode. Ni bilo namreč tako hudo kot v nekaterih drugih občinah. Zelo poplavljena je bila industrijska cona, ki leži neposredno ob strugi Savinje. Brežine smo začasno uredili, država obljublja dolgotrajno ureditev brežine. Prvi pose- gi se bodo začeli še letos in bodo trajali naslednjih nekaj let. Kako kaže z ureditvijo občinskega središča, kjer posebno mesto pripada Ze- nerjevi hiši? Zenerjeva hiša ima več la- stnikov. Večinski, 80-odstotni lastnik, si prizadeva, da bi odkupil še druge deleže in zgradbo obnovil. Zgradba je v vseh teh letih postala kultur- ni spomenik in je poseg zato še precej težji. Kot občina se bomo skušali vključiti v to zgodbo, da bi morda pri za- gotavljanju vsebin sodelovali kot partner. Začeli ste delavnice za oblikovanje celostne prome- tne strategije v občini Pre- bold. Kaj si obetate od nje? V prvi vrsti gre za varnost udeležencev v prometu. Za- gotovo se bodo spremenile tudi nekatere poti. Težave imamo z industrijsko cono pri graščini. Vsi tovornjaki tja vozijo skozi Dolenjo vas, kar je nevzdržno. Dolgoroč- no bomo morali razmisliti o gradnji obvoznice do Kaplje vasi. Je morda kaj novega na področju graščine Prebold? Stvari se premikajo naprej. Vrhovno sodišče je imenova- lo skrbnika, ki bo zastopal vse denacionalizacijske upra- vičence. Občina se tako zdaj pogovarja samo z njim. Išče- mo rešitve, ki bi bile primer- ne tako za eno kot za drugo stran. Sem zelo optimističen. Mislim, da se bodo stvari še v letu 2024 premaknile za ko- rak naprej. Po mojem mnenju bi bila rešitev, da se dogovo- rimo za odkup ali dolgotrajni najem za nekatera zemljišča. V prvi vrsti imam v mislih rib- nik v Preboldu in nekatera ze- mljišča, na katerih že stojijo zasebne hiše in bloki, a so znotraj njih še »mini« par- cele, ki še niso bile vrnjene lastnikom. Gre za zemljišča, ki prihodnjim lastnikom ne pomenijo toliko kot nam, lo- kalni skupnosti. Omogočila bi nam gradnjo kakšnega do- datnega parkirišča med bloki in podobno. Glede na vse novogradnje občina Prebold pri tem ni izjema med spodnjesavinj- skimi občinami. Na tem po- dročju je še posebej živahno v Latkovi vasi na ravnini na levi strani državne ceste med Šempetrom v Savinjski dolini in Vranskim. Na tem območju bo zraslo še nekaj novih hiš. Investitor pa bo zgradil tudi tri nove bloke, v katerih bo skupaj več kot 200 stanovanj. Obenem se bo razširila tamkajšnja poslovna cona. Ob znanem trgovcu bo svoje mesto dobilo logistično podjetje s tovornja- ki in naprej od njega še podje- tje Vrtine Palir. Od tam bodo sledili omenjeni trije bloki. Kdaj se bo začela sezona na bazenu v Preboldu? Se morda obetajo kakšne no- vosti? Bazen smo odprli konec tedna. Visoke temperature ozračja so kot nalašč, da se voda lahko dobro segreje in da bo do začetka počitnic vse pripravljeno za obiskovalce. Letošnja sezona ne prinaša nobene novosti. Bazen bomo obnovili v letih 2025 in 2026. Bomo pa imeli letos pestro gostinsko ponudbo in števil- ne prireditve. Mag. Marko Repnik občino Prebold vodi prvi mandat. Po Preboldu ste postavili nove turistično-informativ- ne table. Koliko jih je, kje stojijo? Občina je v sodelovanju z Zgodovinskim in narodopi- snim društvom Prebold iz- delala table, ki opisujejo tu- kajšnje znamenitosti. Gre za pet tabel, ki smo jih postavili na trasi, po kateri bo spelja- na učna pot. Povezovala bo graščino, nekdanjo tekstilno tovarno, gaj, bazen, cerkev sv. Pavla in spomenik padlim borcem. Že od začetka ste nepro- fesionalni župan. Zapo- sleni ste v žalski izpostavi območnega sklada za kul- turne dejavnosti. Od 1. av- gusta bodo pred vami novi izzivi. Postali boste direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Že 18 let delujem na podro- čju kulture v isti ustanovi. Odločil sem se, da je čas za nove izzive. Te sem prepo- znal v razpisanem delovnem mestu tega javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je žalska občina. Velika pred- nost je ekipa. Delo v javnem skladu je namreč omejeno na enega človeka, v zavodu je teh sodelavcev več. Ker sem po naravi zelo timski človek, mi to zelo ustreza. Ne nazadnje Zavod za kul- turo, šport in turizem Žalec z vsemi župani Spodnje Sa- vinjske doline snuje skupno strategijo, pri tem bo moje poznavanje lokalnega okolja prednost tako za Prebold kot druge občine. Zelo radi zahajate na Hom? Kolikokrat na leto se odpravite gor? Največkrat sem bil 180- krat. Letos načrtujem, da se bom nanj povzel stokrat. Do zdaj sem bil na njem pri- bližno 50-krat. Ker smo na polovici leta, mi bo morda res uspelo. Vzpon mi vzame približno uro. Pot zelo dobro poznam, zato lahko grem po njej zelo neobremenjeno in hitro. Vas kdo kdaj pocuka za rokav in opozori na kakšno zadevo v občini? Z občani imam zelo lep odnos. Nihče me ne napada kaj preveč. Če se morda kaj zalomi, zna občinska uprava to tudi pojasniti. Obenem se trudimo poslušati čim več ljudi. V Preboldu nastaja že tretja poslikava. Kaj bomo občudovali tokrat? Dotrajano fasado medgene- racijskega centra smo obno- Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 25, 20. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij - polaganje zemeljskih kablov – daljše linije Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 041 402 443 www.instalacije-marcen.si • info@instalacije-marcen.si za vaš dom! TOPLOTNE ČRPALKE PLINSKE PEČI Osrednji letošnji občinski nagrajenec je Marjan Gola- všek. Zlati grb Občine Pre- bold bo prejel, ker je s svo- jim delovanjem pomembno vplival na gasilstvo, lokalno skupnost in širše. Več o njem preberite na strani 28. Lovska družina Prebold bo ob 100. obletnici prejela občinsko priznanje. Jeseni 12. oktobra 2024 bo minilo sto let od potrditve pravil Lo- vskega društva Sv. Pavel pri Preboldu. Takrat se je zbrala skupina napredno mislečih domačih lovcev, ki so že takoj ob ustanovitvi razmi- šljali, kako loviti, da bodo lov omogočili tudi naslednjim rodovom. Danes upravljajo 3900 hektarjev veliko lovi- šče, ki je delno nižinsko, delno pa pripada sredogor- ju. Dejavnost lovske družine je čedalje bolj usmerjena v ohranjanje okolja in trajno- stno gospodarjenje, ki na prvo mesto postavlja ohra- njanje narave in s tem tudi divjadi, šele na drugo pa tudi lov. Darko Kranjec bo prejel srebrni grb, ker je s svojim delovanjem pomembno vplival na gasilstvo in lokal- no skupnost. Član gasilske organizacije je več kot štiri- deset let in v vseh teh letih je bil kot operativni gasilec zelo aktiven. Z izobraževanji si je pridobil čine od nižjega gasil- skega častnika do višjega ga- silskega častnika II. stopnje. Opravljeno ima tudi special- nost. Z velikim poudarkom na izobraževanju je vse svoje znanje rad prenašal na člane matičnega društva in člane Gasilske zveze Prebold. Peter Petač bo prejel po- sebno priznanje za učinko- vito vodenje sistema zaščite in reševanja ter požrtvovalno in vestno opravljanje funkci- je poveljnika Civilne zaščite Občine Prebold v manda- tnem obdobju 2019–2024. Ida Goropevšek bo pre- jela priznanje za dolgole- tno humanitarno delo. K organizaciji Rdečega križa Prebold se je pridružila leta 2002 na pobudo Ma- rije Lobnikar. Solidarnost, humanost in skrb za so- človeka ji niso tuje, saj je vedno pripravljena poma- gati vsakomur. Je aktivna in vestna članica. Na svojem terenu pomaga starejšim občanom. Društvo upokojencev Prebold bo prejelo prizna- nje ob 70. obletnici. S 698 člani je najštevilčnejše dru- štvo v občini. Igor Novak bo prejel pri- znanje za dolgoletno delo- vanje na področju gasilstva. Član PGD Sv. Lovrenc je postal leta 1975, leta 2013 je prevzel njegovo vodenje. To delo opravlja vestno in uspešno, zaveda se pomena zaščite in reševanja v svo- jem kraju, zato poskuša Kdo so občinski nagrajenci? zagotoviti pogoje za dobro delo- vanje gasilcev. Mojca Škrabl bo prejela pri- znanje, ker s svojim delom v KUD vili in pripravili do te mere, da jo je lahko naš lokalni aka- demski slikar Žiga Hriberšek popestril s svojo mojstrovino. Gre za kronološki pregled do- gajanja v naši občini. Najprej so to bili Kelti. Iz tega obdobja smo v Šeščah našli žarno po- sodo. Kasneje so to bili ora- či, naša »fabrika«, cerkev sv. Pavla, zdravnik in skladatelj Anton Schwab, pisatelj Janko Kač, blokovsko naselje … Ena od fresk je tudi na prostorih godbe, ki je prav tako prepoznaven člen v vaši občini … Leta 2026 bo praznova- la 100-letnico obstoja, ki ga bomo primerno obeležili. Godba je zagotovo zelo po- memben dejavnik družbene- ga življenja. Sodeluje na vseh prireditvah, ki so nekoliko šir- šega pomena. Zagotovo eden bolj znanih je božično-novo- letni koncert, ki je vsako leto 25. decembra. Že nekaj let imamo letni koncert na naši tržnici v Preboldu pri marofu. Foto: Nik Jarh Lokalni akademski slikar Žiga Hriberšek se je tokrat lotil poslikave že tretje opa- zne zgradbe v občini Prebold. Tokrat sli- ka fresko na fasado medgeneracijskega centra. Na njej se bo slikarsko sprehodil skozi zgodovino preboldske občine. Svoboda Prebold prispeva k ugledu in uveljavljanju kultu- re v Občini Prebold. Članica Kulturno-umetniškega dru- štva je že vrsto let. S svojo zagnanostjo in srčnostjo vodi likovno in recitatorsko sekcijo. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO PREBOLD Na lokacijo v Preboldu v svoj kolektiv vabimo nove sodelavce - zaposlitev ali študentsko delo kot: sestavljalec ali operater , skladiščni delavec. ODELO ZAPOSLUJE IN NUDI ŠTUDENTSKO DELO Prijave in informacije: Email: zaposlitev@odelo.si Telefon: 031 765 810 051 270 786 Organiziran je avtobusni prevoz na relacijah: Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Šoštanj-Letuš-Prebold. UREJAMO DELOVNA DOVOLJENJA IN INFORMATIVNE LISTE ZA TUJCE Občino Prebold od zadnjih lokalnih volitev vodi mag. Marko Repnik, s katerim smo se ob letošnjem občin- skem prazniku pogovarjali o aktualnih projektih in nalož- bah. »Med največji projekti je celovita obnova preboldskega gaja, kjer bomo do oktobra uredili klopce in sprehajalne poti ter prireditveno ploščad, kjer bo prizorišče najrazlič- nejšega dogajanja med letom na prostem v naravi. Končali smo obnovo 600-metrskega odseka ceste v Mariji Reki. Ravno pred dnevi smo začeli obnovo ceste v Dolenji vasi. Jeseni se bomo lotili obnove ceste v Latkovi vasi v indu- strijski coni. Urejamo igrišče v Šeščah, ki ga do zdaj še ni bilo. Popoplavna obnova igrišča v Latkovi vasi je kon- čana,« je strnil delovni utrip v občini. Tudi občina Prebold je bila poplavljena, a ne toliko kot sosednji občina Polzela in Žalec. Kakšno je stanje v občini deset mesecev po poplavah? »Bazen smo odprli konec tedna. Visoke temperature ozračja so kot nalašč, da se voda lahko dobro segreje in da bo do začetka počitnic vse pripravljeno za obiskovalce.« »Že 18 let delujem na področju kulture v isti ustanovi. Odločil sem se, da je čas za nove izzive.« Ob občinskem prazniku z županom mag. Markom Repnikom Freske postajajo njihov prepoznavni znak V teh dneh je v občini Prebold praznično, saj konec junija že tradicionalno obeležujejo občinski praznik. Slednjega bo v tej spodnjesavinjski občini pod Žvajgo že drugo leto zapored zaznamoval Šempavelfest. Pod njegovim okriljem se bodo v štirih dneh zvrstili različni dogodki. Prvi je bil že včeraj (sreda), in sicer stand up predstava Perice Jerkovića. Nocoj (četrtek) bo sledila slavnostna seja, na kateri bodo podelili občinska priznanja, za kulturni program pa bo poskrbel kvartet Eros. V petek bo ob koncu šolskega leta sledil še rokovski žur Pozdrav poletju. V soboto bo gasilska veselica in v nedeljo Beer-Becue fest, ki je namenjen pro- mociji savinjskih pivovarjev in novega županovega piva, narejenega iz dodatkov preboldskega hmelja. ŠPELA OŽIR Lastniki zasebne lastnine so do zdaj že vse obnovili, ker je šlo za manjše vdore vode. Ni bilo namreč tako hudo kot v nekaterih drugih občinah. Zelo poplavljena je bila industrijska cona, ki leži neposredno ob strugi Savinje. Brežine smo začasno uredili, država obljublja dolgotrajno ureditev brežine. Prvi pose- gi se bodo začeli še letos in bodo trajali naslednjih nekaj let. Kako kaže z ureditvijo občinskega središča, kjer posebno mesto pripada Ze- nerjevi hiši? Zenerjeva hiša ima več la- stnikov. Večinski, 80-odstotni lastnik, si prizadeva, da bi odkupil še druge deleže in zgradbo obnovil. Zgradba je v vseh teh letih postala kultur- ni spomenik in je poseg zato še precej težji. Kot občina se bomo skušali vključiti v to zgodbo, da bi morda pri za- gotavljanju vsebin sodelovali kot partner. Začeli ste delavnice za oblikovanje celostne prome- tne strategije v občini Pre- bold. Kaj si obetate od nje? V prvi vrsti gre za varnost udeležencev v prometu. Za- gotovo se bodo spremenile tudi nekatere poti. Težave imamo z industrijsko cono pri graščini. Vsi tovornjaki tja vozijo skozi Dolenjo vas, kar je nevzdržno. Dolgoroč- no bomo morali razmisliti o gradnji obvoznice do Kaplje vasi. Je morda kaj novega na področju graščine Prebold? Stvari se premikajo naprej. Vrhovno sodišče je imenova- lo skrbnika, ki bo zastopal vse denacionalizacijske upra- vičence. Občina se tako zdaj pogovarja samo z njim. Išče- mo rešitve, ki bi bile primer- ne tako za eno kot za drugo stran. Sem zelo optimističen. Mislim, da se bodo stvari še v letu 2024 premaknile za ko- rak naprej. Po mojem mnenju bi bila rešitev, da se dogovo- rimo za odkup ali dolgotrajni najem za nekatera zemljišča. V prvi vrsti imam v mislih rib- nik v Preboldu in nekatera ze- mljišča, na katerih že stojijo zasebne hiše in bloki, a so znotraj njih še »mini« par- cele, ki še niso bile vrnjene lastnikom. Gre za zemljišča, ki prihodnjim lastnikom ne pomenijo toliko kot nam, lo- kalni skupnosti. Omogočila bi nam gradnjo kakšnega do- datnega parkirišča med bloki in podobno. Glede na vse novogradnje občina Prebold pri tem ni izjema med spodnjesavinj- skimi občinami. Na tem po- dročju je še posebej živahno v Latkovi vasi na ravnini na levi strani državne ceste med Šempetrom v Savinjski dolini in Vranskim. Na tem območju bo zraslo še nekaj novih hiš. Investitor pa bo zgradil tudi tri nove bloke, v katerih bo skupaj več kot 200 stanovanj. Obenem se bo razširila tamkajšnja poslovna cona. Ob znanem trgovcu bo svoje mesto dobilo logistično podjetje s tovornja- ki in naprej od njega še podje- tje Vrtine Palir. Od tam bodo sledili omenjeni trije bloki. Kdaj se bo začela sezona na bazenu v Preboldu? Se morda obetajo kakšne no- vosti? Bazen smo odprli konec tedna. Visoke temperature ozračja so kot nalašč, da se voda lahko dobro segreje in da bo do začetka počitnic vse pripravljeno za obiskovalce. Letošnja sezona ne prinaša nobene novosti. Bazen bomo obnovili v letih 2025 in 2026. Bomo pa imeli letos pestro gostinsko ponudbo in števil- ne prireditve. Mag. Marko Repnik občino Prebold vodi prvi mandat. Po Preboldu ste postavili nove turistično-informativ- ne table. Koliko jih je, kje stojijo? Občina je v sodelovanju z Zgodovinskim in narodopi- snim društvom Prebold iz- delala table, ki opisujejo tu- kajšnje znamenitosti. Gre za pet tabel, ki smo jih postavili na trasi, po kateri bo spelja- na učna pot. Povezovala bo graščino, nekdanjo tekstilno tovarno, gaj, bazen, cerkev sv. Pavla in spomenik padlim borcem. Že od začetka ste nepro- fesionalni župan. Zapo- sleni ste v žalski izpostavi območnega sklada za kul- turne dejavnosti. Od 1. av- gusta bodo pred vami novi izzivi. Postali boste direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Že 18 let delujem na podro- čju kulture v isti ustanovi. Odločil sem se, da je čas za nove izzive. Te sem prepo- znal v razpisanem delovnem mestu tega javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je žalska občina. Velika pred- nost je ekipa. Delo v javnem skladu je namreč omejeno na enega človeka, v zavodu je teh sodelavcev več. Ker sem po naravi zelo timski človek, mi to zelo ustreza. Ne nazadnje Zavod za kul- turo, šport in turizem Žalec z vsemi župani Spodnje Sa- vinjske doline snuje skupno strategijo, pri tem bo moje poznavanje lokalnega okolja prednost tako za Prebold kot druge občine. Zelo radi zahajate na Hom? Kolikokrat na leto se odpravite gor? Največkrat sem bil 180- krat. Letos načrtujem, da se bom nanj povzel stokrat. Do zdaj sem bil na njem pri- bližno 50-krat. Ker smo na polovici leta, mi bo morda res uspelo. Vzpon mi vzame približno uro. Pot zelo dobro poznam, zato lahko grem po njej zelo neobremenjeno in hitro. Vas kdo kdaj pocuka za rokav in opozori na kakšno zadevo v občini? Z občani imam zelo lep odnos. Nihče me ne napada kaj preveč. Če se morda kaj zalomi, zna občinska uprava to tudi pojasniti. Obenem se trudimo poslušati čim več ljudi. V Preboldu nastaja že tretja poslikava. Kaj bomo občudovali tokrat? Dotrajano fasado medgene- racijskega centra smo obno- Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 25, 20. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij - polaganje zemeljskih kablov – daljše linije Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 041 402 443 www.instalacije-marcen.si • info@instalacije-marcen.si za vaš dom! TOPLOTNE ČRPALKE PLINSKE PEČI Osrednji letošnji občinski nagrajenec je Marjan Gola- všek. Zlati grb Občine Pre- bold bo prejel, ker je s svo- jim delovanjem pomembno vplival na gasilstvo, lokalno skupnost in širše. Več o njem preberite na strani 28. Lovska družina Prebold bo ob 100. obletnici prejela občinsko priznanje. Jeseni 12. oktobra 2024 bo minilo sto let od potrditve pravil Lo- vskega društva Sv. Pavel pri Preboldu. Takrat se je zbrala skupina napredno mislečih domačih lovcev, ki so že takoj ob ustanovitvi razmi- šljali, kako loviti, da bodo lov omogočili tudi naslednjim rodovom. Danes upravljajo 3900 hektarjev veliko lovi- šče, ki je delno nižinsko, delno pa pripada sredogor- ju. Dejavnost lovske družine je čedalje bolj usmerjena v ohranjanje okolja in trajno- stno gospodarjenje, ki na prvo mesto postavlja ohra- njanje narave in s tem tudi divjadi, šele na drugo pa tudi lov. Darko Kranjec bo prejel srebrni grb, ker je s svojim delovanjem pomembno vplival na gasilstvo in lokal- no skupnost. Član gasilske organizacije je več kot štiri- deset let in v vseh teh letih je bil kot operativni gasilec zelo aktiven. Z izobraževanji si je pridobil čine od nižjega gasil- skega častnika do višjega ga- silskega častnika II. stopnje. Opravljeno ima tudi special- nost. Z velikim poudarkom na izobraževanju je vse svoje znanje rad prenašal na člane matičnega društva in člane Gasilske zveze Prebold. Peter Petač bo prejel po- sebno priznanje za učinko- vito vodenje sistema zaščite in reševanja ter požrtvovalno in vestno opravljanje funkci- je poveljnika Civilne zaščite Občine Prebold v manda- tnem obdobju 2019–2024. Ida Goropevšek bo pre- jela priznanje za dolgole- tno humanitarno delo. K organizaciji Rdečega križa Prebold se je pridružila leta 2002 na pobudo Ma- rije Lobnikar. Solidarnost, humanost in skrb za so- človeka ji niso tuje, saj je vedno pripravljena poma- gati vsakomur. Je aktivna in vestna članica. Na svojem terenu pomaga starejšim občanom. Društvo upokojencev Prebold bo prejelo prizna- nje ob 70. obletnici. S 698 člani je najštevilčnejše dru- štvo v občini. Igor Novak bo prejel pri- znanje za dolgoletno delo- vanje na področju gasilstva. Član PGD Sv. Lovrenc je postal leta 1975, leta 2013 je prevzel njegovo vodenje. To delo opravlja vestno in uspešno, zaveda se pomena zaščite in reševanja v svo- jem kraju, zato poskuša Kdo so občinski nagrajenci? zagotoviti pogoje za dobro delo- vanje gasilcev. Mojca Škrabl bo prejela pri- znanje, ker s svojim delom v KUD vili in pripravili do te mere, da jo je lahko naš lokalni aka- demski slikar Žiga Hriberšek popestril s svojo mojstrovino. Gre za kronološki pregled do- gajanja v naši občini. Najprej so to bili Kelti. Iz tega obdobja smo v Šeščah našli žarno po- sodo. Kasneje so to bili ora- či, naša »fabrika«, cerkev sv. Pavla, zdravnik in skladatelj Anton Schwab, pisatelj Janko Kač, blokovsko naselje … Ena od fresk je tudi na prostorih godbe, ki je prav tako prepoznaven člen v vaši občini … Leta 2026 bo praznova- la 100-letnico obstoja, ki ga bomo primerno obeležili. Godba je zagotovo zelo po- memben dejavnik družbene- ga življenja. Sodeluje na vseh prireditvah, ki so nekoliko šir- šega pomena. Zagotovo eden bolj znanih je božično-novo- letni koncert, ki je vsako leto 25. decembra. Že nekaj let imamo letni koncert na naši tržnici v Preboldu pri marofu. Foto: Nik Jarh Lokalni akademski slikar Žiga Hriberšek se je tokrat lotil poslikave že tretje opa- zne zgradbe v občini Prebold. Tokrat sli- ka fresko na fasado medgeneracijskega centra. Na njej se bo slikarsko sprehodil skozi zgodovino preboldske občine. Svoboda Prebold prispeva k ugledu in uveljavljanju kultu- re v Občini Prebold. Članica Kulturno-umetniškega dru- štva je že vrsto let. S svojo zagnanostjo in srčnostjo vodi likovno in recitatorsko sekcijo. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 25, 20. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Še posebej sem na svoj kraj ponosen, ker sem bil pobudnik že pri snovanju občine. Naredili smo resnič- no ogromno za Prebold, pri- znam, da sem šel v politiko, da pomagam pri razvoju svojega kraja,« pravi Golav- šek. Doda, da večje občine razumljivo dobijo več de- narja, ampak politika mu je nekoliko bolj omogočila, da so lahko v Preboldu nekate- re prebojne projekte vendarle hitreje izvedli. Že ob ustanovitvi prebold- ske občine je bil izvoljen za občinskega svetnika in bil dejaven do leta 2022. »Iz vseh teh let je razvidno, da je imel dejaven stik z lokalnim okoljem. V treh mandatih je opravljal vlogo podžupana, z županom je sodeloval pri izvedbi velikih občinskih projektov. Ves čas je deloval v občinskih in medobčinskih komisijah ter odborih in za seboj puščal vidne sledi,« pra- vijo v občini. Toda Golavšek ni bil dejaven samo v doma- čem okolju. Nekaj časa je bil vodja kabineta na Ministrstvu za kmetijstvo Republike Slo- venije. Tudi s tem položajem je pomagal občini pri dosega- nju dobrih rezultatov. Prejemnik zlatega grba Občine Prebold Marjan Golavšek V duši bil in ostaja gasilec Preden je bila leta 1998 ustanovljena Občina Prebold, je že vedel, kaj pomeni povezanost ljudi v skupnosti in kaj vse se lahko doseže v razvoju, če le vsi dihajo za isti cilj. Svojemu kraju je skozi svoje udejstvovanje dal ogromno, ljudje ga cenijo tudi zato, ker je vse življenje zvest gasil- stvu. »Ne iz Prebolda ne iz Matk se ne bi odselil nikoli,« pravi Marjan Golavšek, letošnji prejemnik najvišjega pri- znanja Občine Prebold. SIMONA ŠOLINIČ Izjemen pečat k razvoju svojega kraja je dal z gasilskim udejstvovanjem. Povezoval je člane gasilskega društva s krajani, kar se odraža v spontanem druženju na vasi in tudi z napredkom na drugih področjih v Matkah. Leta 2016 je postal tudi dejaven član upravnega odbora Košarkarskega kluba Prebold 2014 in v njem deluje še danes. »V Športnem centru Matke je veliko prostovoljnega dela naših ljudi. Nisem bil edini, ki je pomagal.« »Ko se zgodi velika nesreča, kot sta bila požar na Krasu ali lanska ujma, je pozornost države in ljudi zelo usmerjena v delo prostovoljnih gasilcev, potem, ko se zadeve umirijo, se na pomen gasilcev nekoliko pozabi.« Največja sled – doma Največjo sled je pustil v do- mačem kraju. In tudi politika mu vseeno ni tako pri srcu kot gasilstvo. Za razvoj tega na območju Prebolda ima izjemno veliko zaslug. »Pri šestih letih sem postal gasi- lec …« se nasmeji in doda, da je bil tudi njegov oče gasilec in ljubezen do gasilske oble- ke ter dela je bila že takrat del družine. Golavšek je tek- moval v gasilskih desetinah, kot mentor je predajal znanje drugim. Kot dvajsetletnik je postal predsednik mladinske sekcije, štiri leta kasneje še predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Matke. V vseh 14 letih je vodil društvo na visoki ravni. V času njego- vega predsedovanja so v dru- štvu nabavili dve avtocisterni, uredili in razširili so gasilski dom, nabavili novo gasilsko tehniko. Da je uspešno opra- vljal vlogo predsednika, se je redno izobraževal. Danes ima naziv gasilski častnik II. stopnje, je tudi sodnik v ga- silskih in gasilsko-športnih disciplinah. Za svoje nese- bično delo je prejel kar osem priznanj in odlikovanj. »Z gasilstvom preprosto rasteš od otroštva,« doda. Na vprašanje, kako skozi vsa ta leta gleda na položaj gasilcev, ki so ključnega pomena pri pomoči ob vseh nesrečah, predvsem v naravnih, kot je bila lanska ujma, odgo- vori, da se položaj gasilcev vendarle nekoliko izboljšu- je. »Vendar je tako, da ko se zgodi velika nesreča, kot sta bila požar na Krasu ali lanska ujma, je pozornost države in ljudi zelo usmerjena v delo prostovoljnih gasilcev, po- tem, ko se zadeve umirijo, se na pomen gasilcev nekoliko pozabi. Občine gasilskim društvom sicer pomagajo fi- nančno, a so ti zneski preniz- ki za njihove potrebe. Sem pa hvaležen, da so ljudje pripra- vljeni še vedno pomagati in da marsikdo želi postati ga- silec, čeprav je med mladimi za to vedno manj zanimanja. Ocenjujem, da se bodo po- samezna društva zaradi po- manjkanja prostovoljnih ga- silcev v prihodnosti odločala za združevanje,« pojasnjuje sogovornik in ob tem doda, da kraja brez gasilcev ni. »Povezanost ljudi je bistvo« Gasilci delujejo ne le ko se kaj zgodi, ampak pove- zujejo ljudi v svojem kraju, znajo pripraviti tudi najboljše veselice. V organizacijo sle- dnjih je bil sogovornik prav tako vpet. Pred desetletji je tudi z našo medijsko hišo or- ganiziral nekoč priljubljeno srečanje šaljivcev, sodeloval je tudi pri organizaciji Zlate harmonike na Ljubečni. Na tihem se boji, ko pogo- vor nanese na povezanost ljudi v lokalni skupnosti, da takšne povezanosti, kot je bila nekoč, danes ni več: »Ge- neracije se spreminjajo, manj je druženja. Danes imajo lju- dje vse na dosegu rok, imajo igrišča, sprehajalne poti, sti- čišča, kjer se lahko srečuje- jo, a jih morda ne izkoristijo tako, kot bi jih lahko. Včasih smo se ljudje družili že pri snovanju teh objektov, igrišč in podobnih stvari, ki so bile namenjene povezovanju lju- di. Danes je pogosto videti, da tam, kjer ni takšne akcije, ni niti veliko druženja.« Golavšek je bil tudi pogo- sto pobudnik športnih pri- reditev, kot so tek skozi pet vasi, lokostrelsko tekmovanje in podobno. Bil je tudi pred- sednik Športnega društva Matke in ves čas prisoten ob gradnji Športnega centra Matke. Ker je bilo vedno pre- malo finančnih sredstev, je bilo potrebne veliko organi- zacije in iznajdljivosti, pravi. Tisti, ki ga poznajo, vedo, da je velikokrat od doma pripe- ljal traktor, motorno žago, prikolico in drugo orodje, da so lahko dela končali hitreje. Ob tem podatku, ki ga sicer potrdi, se prešerno nasmeji: »V Športnem centru Matke je veliko prostovoljnega dela naših ljudi. Nisem bil edini, ki je pomagal.« Ljudje v nje- govem okolju ga po takšni de- javnosti zelo dobro poznajo. Predan je tudi kulturi, saj se je preizkusil tudi kot igralec v dramski sekciji kulturnega društva. Zvest kmetijstvu Čeprav je po duši, kot pra- vi, gasilec, kmetijstvo tesno zaznamuje njegovo življenje. S svojo družino dela na do- mači kmetiji in piščančji far- mi. Poznavanje kmetijskega področja v Sloveniji je tudi ra- zlog, da je vrsto let podpred- sednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in tudi v vodstvenih ter nadzornih odborih kmetijskih zadrug. Področje kmetijstva je skozi svojo službeno kariero spo- znaval in spremljal od blizu in s strokovnega vidika. Žal mu je, da se mladi danes težje odločajo za prevzem kmetij. »Mladi se zavedajo, da bodo morali preživeti svoje družine, kmetijstvo pa je povezano z okoljski- mi problemi, vedno višjimi standardi, s cenovno poli- tiko, na trgovskih policah pa je poplava izdelkov iz tujine. Vsak mlad človek se bo prilagodil tistemu, v če- mer vidi priložnost, danes je služb dovolj in zato vidijo priložnost tudi drugje. Tako pač je,« dodaja. Foto: Andraž Purg Marjan Golavšek je trenutno predsednik Gasilske zveze Prebold, član regijskega sveta Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik nad- zornega odbora PGD Matke. S svojo družino dela na domači kmetiji in piščančji farmi. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024 COLOR CMYK stran 11 Maribor, Celje, PtujOtroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 10. sezona, polfi nalni nastopi Novi vrhunci z izjemnimi pevskimi glasovi Leto 2024 je jubilejno leto projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Praznuje že 10. obletnico, skupaj z nekaj tisoč pevci, ki so ga v tem času pomagali ustvarjati. V tem času je iz pevskega tekmovanja občin in šol Spodnjega Podravja prerasel v vseslovenski projekt, ki raste iz leta v leto. S tem je zadovoljen tudi njegov idejni oče, nekdanji direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Na njegovih odrih vsako leto zablesti več vrhunskih mladih pevcev. Predvsem pa je ta projekt praznik slovenske pesmi in glasbe, saj spodbuja petje slovenskih pesmi, odpira vrata pevskim in glasbenim talentom na ve- like odre doma in na tujem. Vsak predizbor je tudi praznik kulture povsod, kjer poteka. Tudi v jubilejni sezoni se je za polfi nalni oder potegovalo nekaj sto pevskih talentov, vsak z željo biti najboljši, si priboriti polfi nale in tudi fi nale. Predizbore, na katerih so bili izbrani polfi nalisti, je družba Radio-Tednik Ptuj izvajala v sodelovanju z družbo Novi te- dnik & Radio Celje. Tudi v 10. sezoni so na predizborih izbrali po enega zmagovalca v mlajši in starejši ka- tegoriji. Vsi nastopajoči so imeli polno pod- poro v občinstvu, ki je nadvse uživalo v vsa- kem nastopu. Tudi na polfi nalnih nastopih, ki so potekali v Europarku v Mariboru, Citycen- tru v Celju in Qcentru na Ptuju, je bilo tako. Mladi pevci so se izjemno potrudili, nastope opravili več kot odlično, ne samo zaradi želje po uvrstitvi v fi nale, temveč tudi zaradi tega, ker radi pojejo, ker jih petje osrečuje in ker želijo svoj talent deliti in z njim razveseljeva- ti. Nekateri med njimi so že trdno odločeni, da bodo krojili prihodnost slovenskega pe- tja in glasbe. S svojimi nastopi so tudi letos navdušili glasbene goste na polfi nalnih iz- borih. V Mariboru je nastopil Isaac Palma, v Celju Domen Kumer in na Ptuju Vida Veršič, nekdanja udeleženka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi, ki nadvse uspešno nastopa na pevskih tekmovanjih doma in na tujem ter se uveljavlja tudi kot avtorica glasbe, ki si želi postati glasbena producentka. Glasovanje za 26 fi nalistov od 25. junija do 7. julija Letos bo na fi nalni prireditvi zapelo 26 fi - nalistov. Dvajset, po deset v vsaki kategoriji, jih bo izbrala komisija. Šestim fi nalistom (tri- je iz vsake kategorije) pa bodo fi nale prinesla SMS-sporočila. Za svoje fi naliste lahko gla- sujete s poslanim SMS-om na številko 4246. Ključne besede so pripisane na predstavitvi mladih pevcev v Novem tedniku, ki je izšel v četrtek, 20. junija, in v Štajerskem tedniku v današnji številki. Cena SMS-a je 0,99 evra. Njihovim polfi nalnim nastopom pa lahko prisluhnete tudi na družabnih omrežjih Ra- dia Ptuj in Radia Celje. Glasovanje se bo začelo v torek, 25. junija, opolnoči in bo tajalo do 7. julija, prav tako do polnoči. Imena fi nalistov bodo objavljena 16. julija na družabnih omrežjih in v Štajerskem tedniku. Šestindvajset fi nalistov bo tako ime- lo do 7. septembra oz. do fi nalnega nastopa v Rimskem kampu Poetovio dovolj časa za dodatne vaje in izpopolnjevanja pevskega in odrskega nastopa v celoti. V 10. jubilejni sezoni bodo o zmagovalcih odločale ma- lenkosti, tako dobri pevci so stopili letos na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Že pred fi nalnim nastopom pa je mogoče trditi, da bo to še en vrhunski ve- čer slovenske pesmi in glasbe ter nespornih pevskih talentov, o katerih bomo v prihodnje še zagotovo slišali. Že zdaj pa zmagovalci in fi nalisti preteklih sezon nadvse uspešno na- stopajo na pevskih tekmovanjih doma in na tujem. Nekateri med njimi pa se uveljavljajo tudi kot avtorji. Tudi letos bo fi nalno prireditev posnela televizija. Zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji pa čaka največja nagrada, lastna pesem. Foto: Andraž Purg Pevci v mlajši kategoriji 2. polfi nala ... ... ter pevke v starejši kategoriji 2. polfi nala, ki je potekal 8. junija v Citycentru Celju. Foto: PM Pevci v mlajši kategoriji 1. polfi nala ... ... ter v starejši kategoriji 1. polfi nala, ki je potekal 7. junija v Europarku v Mariboru. Foto: Črtomir Goznik Pevci v mlajši kategoriji 3. polfi nala ... ... in pevci v starejši kategoriji 3. polfi nala, ki je potekal 15. junija v Qcentru na Ptuju. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 Tibor Lapi, 3. razred, OŠ Ljudski vrt, pesem Carpe Diem SMS: POJEM 1 na 4246 Danina Zarić, 3. razred, OŠ Breg, pesem Najino poletje SMS: POJEM 2 na 4246 Tin Slodnjak, 3. razred, OŠ Juršinci, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 3 na 4246 Kaja Ilešič, 4. razred, POŠ Vitomarci, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 5 na 4246 Ajda Hrga, 4. razred, OŠ Videm, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 4 na 4246 Teja Krajnc, 5. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Dva policaja SMS: POJEM 6 na 4246 Tinkara Kocuvan, 5. razred, OŠ Cerkvenjak- -Vitomarci, pesem Za vedno SMS: POJEM 7 na 4246 Nuša Polajžer, 5. razred, OŠ Rogatec, pesem Samo nasmeh je bolj grenak SMS: POJEM 8 na 4246 Ema Želj, 3. razred, OŠ Korena, pesem Daj se nasmej SMS: POJEM 10 na 4246 Lara Kupčič, 5. razred, POŠ Grajena, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 9 na 4246 Špela Žgajner, 3. razred, OŠ Milana Majcna Šentjanž, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 14 na 4246 Glorija Jamberk, 4. razred, OŠ Prebold, pesem Nina, Nina, Nina SMS: POJEM 19 na 4246 Tilen Kotnik, 4. razred, II. OŠ Celje, pesem Vsak po svoje SMS: POJEM 20 na 4246 Lara Horjak, 4. razred, OŠ Boštanj, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 21 na 4246 Liza Sedminek, 5. razred, OŠ Šempeter, pesem Uspavanka za Evo SMS: POJEM 23 na 4246 Iva Šeško, 4. razred, OŠ Frana Kranjca, pesem Dobro jutro, življenje SMS: POJEM 22 na 4246 Jakob Ribič, 5. razred, OŠ Duplek, pesem Umazane misli SMS: POJEM 11 na 4246 Eva Selko, 4. razred, OŠ Stična, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 15 na 4246 Neža Pušnik, 4. razred, OŠ Hruševec, pesem Rožic ne bom trgala SMS: POJEM 16 na 4246 Ina Dvanajščak, 4. razred, I. OŠ Žalec, pesem Nebesa SMS: POJEM 18 na 4246 Ema Ferlin, 4. razred, OŠ Zagradec, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 17 na 4246 Lili Petrič, Mojca Ortl in Evelin Uratnik, 2. razred, OŠ Polzela, pesem Na božično noč SMS: POJEM 13 na 4246 SMS: POJEM 12 na 4246 Dora Fras In Hana Marksl, 4. razred, OŠ Fram, pesem Ironija Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024 COLOR CMYK stran 13 Alina Centrih, 5. razred, POŠ Loka pri Žusmu, pesem Tople oči SMS: POJEM 24 na 4246 Lara Jančič, 5. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Lastovka SMS: POJEM 25 na 4246 Sara Novak, 5. razred, OŠ Dobje, pesem 1000 let SMS: POJEM 26 na 4246 Pija Tanšek Aškerc, 5. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Srajca SMS: POJEM 28 na 4246 Taja Šket, 5. razred, POŠ Pristava pri Mestinju, pesem Zate dovolj SMS: POJEM 27 na 4246 Neja Zupanc Mastnak, 5. razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Lahko noč, Piran SMS: POJEM 29 na 4246 Sara Levstik, 4. razred, OŠ Podčetrtek, pesem Tople oči SMS: POJEM 30 na 4246 Issa Brec, 2. razred, OŠ Gorišnica, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 31 na 4246 Nina Černevšek, 4. razred, OŠ Braslovče, pesem Kjer najbolj gori SMS: POJEM 33 na 4246 Vita Pilinger, 3. razred, OŠ Hajdina, pesem Nabiralka zvezd SMS: POJEM 32 na 4246 Maja Munda, 4. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Skozi leta SMS: POJEM 34 na 4246 Hana Štrman, 5. razred, OŠ Ormož, pesem Tople oči SMS: POJEM 35 na 4246 Nina Smontara, 5. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 36 na 4246 Iva Tement, 5. razred, OŠ Markovci, pesem Med iskrenimi ljudmi SMS: POJEM 38 na 4246 Zora Voglar, 5. razred, OŠ Mladika, pesem Nabiralka zvezd SMS: POJEM 37 na 4246 Maja Košak, 8. razred, OŠ Ponikva, pesem Ko mene več ne bo SMS: POJEM 44 na 4246 Ajda Kašman, 6. razred, OŠ Korena, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 45 na 4246 Eva Lampret, 7. razred, OŠ Videm, pesem Ni ona (retro) SMS: POJEM 46 na 4246 Eva Gašperič, 5. razred, OŠ Cirkulane, pesem Malo, malo SMS: POJEM 39 na 4246 Domen Belšak, 3. razred, OŠ Zavrč, pesem V dolini tihi (spremljava na harmoniki) SMS: POJEM 40 na 4246 Taja Maver, 7. razred, OŠ Fram, pesem Čudež (spremljava na klavirju) SMS: POJEM 41 na 4246 Črt Korenjak, 8. razred, III. OŠ Celje, pesem Pravljica o mavričnih ljudeh SMS: POJEM 43 na 4246 Neža Lindič, 6. razred, POŠ Višnja Gora, pesem Dan najlepših sanj SMS: POJEM 42 na 4246 Isabella Ban, 6. razred, OŠ Hajdina, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi SMS: POJEM 47 na 4246 Eva Pak, 8. razred, OŠ Juršinci, pesem Kraljica jodlanja SMS: POJEM 48 na 4246 Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 Tibor Lapi, 3. razred, OŠ Ljudski vrt, pesem Carpe Diem SMS: POJEM 1 na 4246 Danina Zarić, 3. razred, OŠ Breg, pesem Najino poletje SMS: POJEM 2 na 4246 Tin Slodnjak, 3. razred, OŠ Juršinci, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 3 na 4246 Kaja Ilešič, 4. razred, POŠ Vitomarci, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 5 na 4246 Ajda Hrga, 4. razred, OŠ Videm, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 4 na 4246 Teja Krajnc, 5. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Dva policaja SMS: POJEM 6 na 4246 Tinkara Kocuvan, 5. razred, OŠ Cerkvenjak- -Vitomarci, pesem Za vedno SMS: POJEM 7 na 4246 Nuša Polajžer, 5. razred, OŠ Rogatec, pesem Samo nasmeh je bolj grenak SMS: POJEM 8 na 4246 Ema Želj, 3. razred, OŠ Korena, pesem Daj se nasmej SMS: POJEM 10 na 4246 Lara Kupčič, 5. razred, POŠ Grajena, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 9 na 4246 Špela Žgajner, 3. razred, OŠ Milana Majcna Šentjanž, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 14 na 4246 Glorija Jamberk, 4. razred, OŠ Prebold, pesem Nina, Nina, Nina SMS: POJEM 19 na 4246 Tilen Kotnik, 4. razred, II. OŠ Celje, pesem Vsak po svoje SMS: POJEM 20 na 4246 Lara Horjak, 4. razred, OŠ Boštanj, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 21 na 4246 Liza Sedminek, 5. razred, OŠ Šempeter, pesem Uspavanka za Evo SMS: POJEM 23 na 4246 Iva Šeško, 4. razred, OŠ Frana Kranjca, pesem Dobro jutro, življenje SMS: POJEM 22 na 4246 Jakob Ribič, 5. razred, OŠ Duplek, pesem Umazane misli SMS: POJEM 11 na 4246 Eva Selko, 4. razred, OŠ Stična, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 15 na 4246 Neža Pušnik, 4. razred, OŠ Hruševec, pesem Rožic ne bom trgala SMS: POJEM 16 na 4246 Ina Dvanajščak, 4. razred, I. OŠ Žalec, pesem Nebesa SMS: POJEM 18 na 4246 Ema Ferlin, 4. razred, OŠ Zagradec, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 17 na 4246 Lili Petrič, Mojca Ortl in Evelin Uratnik, 2. razred, OŠ Polzela, pesem Na božično noč SMS: POJEM 13 na 4246 SMS: POJEM 12 na 4246 Dora Fras In Hana Marksl, 4. razred, OŠ Fram, pesem Ironija Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024 COLOR CMYK stran 13 Alina Centrih, 5. razred, POŠ Loka pri Žusmu, pesem Tople oči SMS: POJEM 24 na 4246 Lara Jančič, 5. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Lastovka SMS: POJEM 25 na 4246 Sara Novak, 5. razred, OŠ Dobje, pesem 1000 let SMS: POJEM 26 na 4246 Pija Tanšek Aškerc, 5. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Srajca SMS: POJEM 28 na 4246 Taja Šket, 5. razred, POŠ Pristava pri Mestinju, pesem Zate dovolj SMS: POJEM 27 na 4246 Neja Zupanc Mastnak, 5. razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Lahko noč, Piran SMS: POJEM 29 na 4246 Sara Levstik, 4. razred, OŠ Podčetrtek, pesem Tople oči SMS: POJEM 30 na 4246 Issa Brec, 2. razred, OŠ Gorišnica, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 31 na 4246 Nina Černevšek, 4. razred, OŠ Braslovče, pesem Kjer najbolj gori SMS: POJEM 33 na 4246 Vita Pilinger, 3. razred, OŠ Hajdina, pesem Nabiralka zvezd SMS: POJEM 32 na 4246 Maja Munda, 4. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Skozi leta SMS: POJEM 34 na 4246 Hana Štrman, 5. razred, OŠ Ormož, pesem Tople oči SMS: POJEM 35 na 4246 Nina Smontara, 5. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 36 na 4246 Iva Tement, 5. razred, OŠ Markovci, pesem Med iskrenimi ljudmi SMS: POJEM 38 na 4246 Zora Voglar, 5. razred, OŠ Mladika, pesem Nabiralka zvezd SMS: POJEM 37 na 4246 Maja Košak, 8. razred, OŠ Ponikva, pesem Ko mene več ne bo SMS: POJEM 44 na 4246 Ajda Kašman, 6. razred, OŠ Korena, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 45 na 4246 Eva Lampret, 7. razred, OŠ Videm, pesem Ni ona (retro) SMS: POJEM 46 na 4246 Eva Gašperič, 5. razred, OŠ Cirkulane, pesem Malo, malo SMS: POJEM 39 na 4246 Domen Belšak, 3. razred, OŠ Zavrč, pesem V dolini tihi (spremljava na harmoniki) SMS: POJEM 40 na 4246 Taja Maver, 7. razred, OŠ Fram, pesem Čudež (spremljava na klavirju) SMS: POJEM 41 na 4246 Črt Korenjak, 8. razred, III. OŠ Celje, pesem Pravljica o mavričnih ljudeh SMS: POJEM 43 na 4246 Neža Lindič, 6. razred, POŠ Višnja Gora, pesem Dan najlepših sanj SMS: POJEM 42 na 4246 Isabella Ban, 6. razred, OŠ Hajdina, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi SMS: POJEM 47 na 4246 Eva Pak, 8. razred, OŠ Juršinci, pesem Kraljica jodlanja SMS: POJEM 48 na 4246 Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024  COLOR CMYK stran 14 Taja Belšak, 6. razred, OŠ Zavrč, pesem Nisi sam SMS: POJEM 68 na 4246 Teja Vaupotič, 6. razred, OŠ Ormož, pesem Nebesa SMS: POJEM 69 na 4246 Eva Vrabič, 6. razred, POŠ Grajena, pesem Za vedno SMS: POJEM 70 na 4246 Zala Ambrož, 9. razred, OŠ Duplek, pesem Malo tu, malo tam SMS: POJEM 50 na 4246 Neža Slapšak, 9. razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Ti boš tam (spremljava na klavirju) SMS: POJEM 52 na 4246 Hana Levstik, 9. razred, OŠ Podčetrtek, pesem Za vedno SMS: POJEM 53 na 4246 Jasmine Majcen Clarke, 8. razred, OŠ Frana Krajnca, pesem Ko najdeš sebe SMS: POJEM 62 na 4246 Ana Goropevšek, 6. razred, OŠ Prebold, pesem Dan ljubezni SMS: POJEM 55 na 4246 Sinja Gračnar, 6. razred, OŠ Hruševec, pesem Skozi leta SMS: POJEM 54 na 4246 Tia Novak, 6. razred, OŠ Polzela, pesem 1000 let SMS: POJEM 56 na 4246 Ema Požun, 6. razred, OŠ Sava Kladnika Sevnica, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 57 na 4246 Naja Tovornik, 7. razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Lahko sem srce SMS: POJEM 58 na 4246 Nastja Kolarec, 7. razred, OŠ Dobje, pesem Ena bolha za pomoč SMS: POJEM 60 na 4246 Ella Lamovšek, 7. razred, OŠ Milana Majcna Šentjanž, pesem Vsi ljudje hitijo SMS: POJEM 59 na 4246 Vita Obran, 6. razred, OŠ Cirkulane, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 67 na 4246 Evita Košir Basle, 7. razred, I. OŠ Žalec, pesem Nabiralka zvezd SMS: POJEM 61 na 4246 Mia Kump Toš in Paulina Murkovič, 8. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 51 na 4246 Valentina Jager, 8. razred, OŠ Dramlje, pesem Bodi z mano do konca SMS: POJEM 63 na 4246 Ava Košak, 9. razred, OŠ Braslovče, pesem Na soncu SMS: POJEM 66 na 4246 Izak Miglič in Taja Strojin, 8. razred, OŠ Petrovče, pesem Ni cvetja brez trnja SMS: POJEM 65 na 4246 Neža in Jaka Zajc, 9. in 8. razred, OŠ Zagradec, pesem Z Goričkega v Piran (spremljava na ukulele) SMS: POJEM 64 na 4246 Anja Koražija, 8. razred, OŠ Rogatec, pesem Le s teboj SMS: POJEM 49 na 4246 Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024 COLOR CMYK stran 15 Mojca Ivanuša, 8. razred, OŠ Mladika, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 72 na 4246 Glorija Vočanec, 8. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 73 na 4246 Vita Stanovnik, 8. razred, OŠ Breg, pesem Hallelujah SMS: POJEM 74 na 4246 Emma Golob, 9. razred, OŠ Markovci, pesem Enkratna, neponovljiva SMS: POJEM 75 na 4246 Nuša Arnuš, 8. razred, OŠ Olge Meglič, pesem Dotakni se me SMS: POJEM 77 na 4246 Lea Petrovič, 9. razred, OŠ Ljudski vrt, pesem Na kožo pisana SMS: POJEM 76 na 4246 Alja Zamuda, 9. razred, OŠ Gorišnica, pesem Ta čas (avtorska) SMS: POJEM 78 na 4246 Lana Meznarič, 7. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Tam, kjer sem doma SMS: POJEM 71 na 4246 FINALE 10. SEZONE Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 www.otrocipojejo.si Foto: BČ, AP, PM Lepo smo se imeli na vseh treh polfi naih v Mariboru, Celju in na Ptuju Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 XXXX Št. 25, 20. junij 2024 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024 COLOR CMYK stran 15 Mojca Ivanuša, 8. razred, OŠ Mladika, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 72 na 4246 Glorija Vočanec, 8. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 73 na 4246 Vita Stanovnik, 8. razred, OŠ Breg, pesem Hallelujah SMS: POJEM 74 na 4246 Emma Golob, 9. razred, OŠ Markovci, pesem Enkratna, neponovljiva SMS: POJEM 75 na 4246 Nuša Arnuš, 8. razred, OŠ Olge Meglič, pesem Dotakni se me SMS: POJEM 77 na 4246 Lea Petrovič, 9. razred, OŠ Ljudski vrt, pesem Na kožo pisana SMS: POJEM 76 na 4246 Alja Zamuda, 9. razred, OŠ Gorišnica, pesem Ta čas (avtorska) SMS: POJEM 78 na 4246 Lana Meznarič, 7. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Tam, kjer sem doma SMS: POJEM 71 na 4246 FINALE 10. SEZONE Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 www.otrocipojejo.si Foto: BČ, AP, PM Lepo smo se imeli na vseh treh polfi naih v Mariboru, Celju in na Ptuju Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 25, 20. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI »Ne učimo se za šolo, ampak za življenje« Župan Matija Čakš je v Kul- turnem domu Šmarje pri Jel- šah sprejel najboljše učence OŠ Šmarje pri Jelšah, III. OŠ Rogaška Slatina in Glasbene šole Rogaška Slatina, ki so v iztekajočem se šolskem letu dosegli vidne uspehe. Učenci so aktivno sodelovali na različnih tekmovanjih, kjer so dosegli številna priznanja. Mnogi učenci so se razveseli- li bronastih priznanj, 36 sre- brnih priznanj so osvojili na področnih in državnih tekmo- vanjih ter 21 zlatih priznanj na državnih tekmovanjih. Te so dosegli na naslednjih po- dročjih: Matemček, Logična pošast, Vzorci (matematika), Strogo zaupno (matemati- ka), razvedrilna matematika, matematika, logika, kemija, slovenščina, angleščina, nem- Sprejem najboljših učencev ščina, zgodovina, geografija, biologija in Vesela šola. Priznanja so prejeli tudi de- vetošolci, ki so imeli vsa leta šolanja povprečje ocen višje od 4,5. Vidne uspehe so učenci na- nizali tudi na glasbenem in športnem področju (košarka, med dvema ognjema in loko- strelstvo). Na dogodku so mlade raziskovalke predstavile še tri raziskovalne naloge. Digitalne kompetence pri šestošolcih so raziskovale Lucija Krklec, Maša Novak in Kaja Žnidarec iz 9. c-ra- zreda, njihova mentorica je bila Polona Štante. Dobro- tres 1974, 50 let potresa na Kozjanskem je bil razisko- valni izziv za Zalo Dobnik, Alino Kočar in Evo Reber- nak iz 9. d-razreda, njihov mentor je bil Martin Marič. Kaja Žnidarec je naredila še raziskovalno nalogo z naslo- vom Jelšingrad – Aškerčeva muza, njena mentorica je bila Mateja Voh. Občina Šmarje pri Jelšah Foto: Damjan Regoršek To je bil rek na vabilu, ki so ga prejeli najuspešnejši učenke in učenci Osnovne šole Štore v šolskem letu 2023/24. Župan Miran Jur- košek jih je v sredo, 12. ju- nija, povabil na sprejem v občino. Dogodka se je ude- ležilo devet izjemnih učen- cev, ki so aktivni in uspešni na več področjih ter si za- služijo našo pozornost in iskrene čestitke. To so Tai Rožman Berčon, Peter Gorenjak, Tajda Ma- stnak, Maida Ramić, Gašper Romih, Neža Selič, Ajda Vouk, Maks Zimšek, Miha- el Žlender. Župan je v poz- dravnem nagovoru dejal, da so učenci v vseh devetih le- tih šolanja dokazali, da se z delom, vztrajnostjo in s tru- dom lahko doseže zastavlje- ne cilje. Še bolj kot cilj jim naj bo v življenju pomemb- na pot, po kateri bodo stopa- li in na kateri bodo puščali sledi. V Osnovni šoli Štore in kraju so pustili sled, zdaj naj pogumno sledijo svojim sanjam in naj ne skrbijo, če kdaj zaidejo, pomembno je, da ostanejo zvesti sebi in da so ponosni nase. Zahvalil se je tudi ravnateljici Mojci Ro- žman ter razredničarkama Barbari Štimulak in Manici Doberšek za odlično vode- nje učencev po njihovi izo- braževalni poti. Na koncu je župan učencem, ki so se udeležili sprejema, izročil posvetilo in spominsko da- rilo ter jim zaželel prijetne počitnice in vse dobro v pri- hodnosti. Šola in krajevna skupnost smo tisti, ki skr- bimo, da zapisani rek drži, torej da se učenci ne učijo samo za danes in samo za šolo, ampak za danes, jutri in celo življenje. Občina Štore Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je v ponedeljek, 10. junija, sprejel najboljše učenke in učence te generacije. To je poseben dan, ko slavimo trdo delo, predanost in dosežke naših mladih, ki so s svojo marljivostjo in vztrajnostjo postali vzor in ponos naše skupnosti. Predpogoj za vstopnico na takšen sprejem je namreč odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja in/ali izjemni dosežki na državni ravni. Proslavili dosežke mladih odličnost ni le v ocenah, temveč tudi v tem, kako se soočajo z ovirami, učijo iz napak in s svojo vedoželj- nostjo širijo obzorja. S svojo marljivostjo, predanostjo in prizadevanjem so pokaza- li, kaj pomeni biti vzoren učenec in aktiven član naše skupnosti. Zrelost in odgo- vornost, ki so jo pokazali že v osnovni šoli, sta izjemni vrednoti, ki jim bosta v veli- ko pomoč tudi v prihodnje. Stopajo na pomembno pot, zato je prav, da pri izbiri nadaljnjega izobraževanja razmislijo, kateri poklic jim je blizu ter kje želijo nekoč bivati in ustvarjati. Lokalno okolje namreč potrebuje ne- katere profile, ki bodo pri- spevali k razvoju in blaginji skupnosti. Občina se trudi zagota- vljati urejen šolski prostor in s tem ustrezno okolje za izobraževanje, seveda z ravnateljicami in s pedago- gi. Zato se jim je župan za- hvalil za vso energijo, trud in predanost, ki jih vlagajo v izobraževanje in vzgojo mladih. Udeležencem sprejema je župan še osebno čestital ter jim za spomin izročil župa- nove petice in vstopnico za Stolp Kristal. Zahvalil se jim je za prispevek v lokalnem okolju in jim zaželel lepe počitnice, ki naj bodo čas za sprostitev, nove dogodivšči- ne in pripravo na nove izzive, ki jih čakajo. Sprejema so se udeležili: I. OŠ Rogaška Slatina: Ti- len Prah, Lovro Strašek, Špela Trinkaus, David Kojterer, Gal Ostruh, Jaka Mikuljan, Ana Bele, Žana Dragovan, Zala Čanžek, Marin Cvek, Jure Zupanec, Aleks Lovrenčak, Anika Rampre, Luka Kores, Vid Ožura, Jaka Plavčak, Teja Ivkić. II. OŠ Rogaška Slatina: Hugo Ferjanič, Alja Ogo- revc (oprav.), Jakob Kuraj, Iza Kunštek, Izza Peer, Nuša Kos, Špela Fric, Nuša Halu- žan, Jošt Vaukan, Zoja Go- tlin, Nika Štih, Jakob Škra- blin Novak, Nuša Ogorevc, Eva Križan, Lan Sambolić, Angelika Horvat Drovenik, Kaja Stojnšek, Jaka Hrup. III. OŠ Rogaška Slatina: Gabrijela Strniša. Glasbena šola Roga- ška Slatina: Zarja Peperko (predstavnica Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Rogaška Slatina). Občina Rogaška Slatina Župan je udeležence spre- jema nagovoril, da so dokaz, da se trud, prizadevnost in vztrajnost vedno obrestu- jejo. Uspeh ni naključje, temveč rezultat številnih ur učenja, raziskovanja in pre- magovanja izzivov. Njihova Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 25, 20. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI »Ne učimo se za šolo, ampak za življenje« Župan Matija Čakš je v Kul- turnem domu Šmarje pri Jel- šah sprejel najboljše učence OŠ Šmarje pri Jelšah, III. OŠ Rogaška Slatina in Glasbene šole Rogaška Slatina, ki so v iztekajočem se šolskem letu dosegli vidne uspehe. Učenci so aktivno sodelovali na različnih tekmovanjih, kjer so dosegli številna priznanja. Mnogi učenci so se razveseli- li bronastih priznanj, 36 sre- brnih priznanj so osvojili na področnih in državnih tekmo- vanjih ter 21 zlatih priznanj na državnih tekmovanjih. Te so dosegli na naslednjih po- dročjih: Matemček, Logična pošast, Vzorci (matematika), Strogo zaupno (matemati- ka), razvedrilna matematika, matematika, logika, kemija, slovenščina, angleščina, nem- Sprejem najboljših učencev ščina, zgodovina, geografija, biologija in Vesela šola. Priznanja so prejeli tudi de- vetošolci, ki so imeli vsa leta šolanja povprečje ocen višje od 4,5. Vidne uspehe so učenci na- nizali tudi na glasbenem in športnem področju (košarka, med dvema ognjema in loko- strelstvo). Na dogodku so mlade raziskovalke predstavile še tri raziskovalne naloge. Digitalne kompetence pri šestošolcih so raziskovale Lucija Krklec, Maša Novak in Kaja Žnidarec iz 9. c-ra- zreda, njihova mentorica je bila Polona Štante. Dobro- tres 1974, 50 let potresa na Kozjanskem je bil razisko- valni izziv za Zalo Dobnik, Alino Kočar in Evo Reber- nak iz 9. d-razreda, njihov mentor je bil Martin Marič. Kaja Žnidarec je naredila še raziskovalno nalogo z naslo- vom Jelšingrad – Aškerčeva muza, njena mentorica je bila Mateja Voh. Občina Šmarje pri Jelšah Foto: Damjan Regoršek To je bil rek na vabilu, ki so ga prejeli najuspešnejši učenke in učenci Osnovne šole Štore v šolskem letu 2023/24. Župan Miran Jur- košek jih je v sredo, 12. ju- nija, povabil na sprejem v občino. Dogodka se je ude- ležilo devet izjemnih učen- cev, ki so aktivni in uspešni na več področjih ter si za- služijo našo pozornost in iskrene čestitke. To so Tai Rožman Berčon, Peter Gorenjak, Tajda Ma- stnak, Maida Ramić, Gašper Romih, Neža Selič, Ajda Vouk, Maks Zimšek, Miha- el Žlender. Župan je v poz- dravnem nagovoru dejal, da so učenci v vseh devetih le- tih šolanja dokazali, da se z delom, vztrajnostjo in s tru- dom lahko doseže zastavlje- ne cilje. Še bolj kot cilj jim naj bo v življenju pomemb- na pot, po kateri bodo stopa- li in na kateri bodo puščali sledi. V Osnovni šoli Štore in kraju so pustili sled, zdaj naj pogumno sledijo svojim sanjam in naj ne skrbijo, če kdaj zaidejo, pomembno je, da ostanejo zvesti sebi in da so ponosni nase. Zahvalil se je tudi ravnateljici Mojci Ro- žman ter razredničarkama Barbari Štimulak in Manici Doberšek za odlično vode- nje učencev po njihovi izo- braževalni poti. Na koncu je župan učencem, ki so se udeležili sprejema, izročil posvetilo in spominsko da- rilo ter jim zaželel prijetne počitnice in vse dobro v pri- hodnosti. Šola in krajevna skupnost smo tisti, ki skr- bimo, da zapisani rek drži, torej da se učenci ne učijo samo za danes in samo za šolo, ampak za danes, jutri in celo življenje. Občina Štore Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je v ponedeljek, 10. junija, sprejel najboljše učenke in učence te generacije. To je poseben dan, ko slavimo trdo delo, predanost in dosežke naših mladih, ki so s svojo marljivostjo in vztrajnostjo postali vzor in ponos naše skupnosti. Predpogoj za vstopnico na takšen sprejem je namreč odličen uspeh v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja in/ali izjemni dosežki na državni ravni. Proslavili dosežke mladih odličnost ni le v ocenah, temveč tudi v tem, kako se soočajo z ovirami, učijo iz napak in s svojo vedoželj- nostjo širijo obzorja. S svojo marljivostjo, predanostjo in prizadevanjem so pokaza- li, kaj pomeni biti vzoren učenec in aktiven član naše skupnosti. Zrelost in odgo- vornost, ki so jo pokazali že v osnovni šoli, sta izjemni vrednoti, ki jim bosta v veli- ko pomoč tudi v prihodnje. Stopajo na pomembno pot, zato je prav, da pri izbiri nadaljnjega izobraževanja razmislijo, kateri poklic jim je blizu ter kje želijo nekoč bivati in ustvarjati. Lokalno okolje namreč potrebuje ne- katere profile, ki bodo pri- spevali k razvoju in blaginji skupnosti. Občina se trudi zagota- vljati urejen šolski prostor in s tem ustrezno okolje za izobraževanje, seveda z ravnateljicami in s pedago- gi. Zato se jim je župan za- hvalil za vso energijo, trud in predanost, ki jih vlagajo v izobraževanje in vzgojo mladih. Udeležencem sprejema je župan še osebno čestital ter jim za spomin izročil župa- nove petice in vstopnico za Stolp Kristal. Zahvalil se jim je za prispevek v lokalnem okolju in jim zaželel lepe počitnice, ki naj bodo čas za sprostitev, nove dogodivšči- ne in pripravo na nove izzive, ki jih čakajo. Sprejema so se udeležili: I. OŠ Rogaška Slatina: Ti- len Prah, Lovro Strašek, Špela Trinkaus, David Kojterer, Gal Ostruh, Jaka Mikuljan, Ana Bele, Žana Dragovan, Zala Čanžek, Marin Cvek, Jure Zupanec, Aleks Lovrenčak, Anika Rampre, Luka Kores, Vid Ožura, Jaka Plavčak, Teja Ivkić. II. OŠ Rogaška Slatina: Hugo Ferjanič, Alja Ogo- revc (oprav.), Jakob Kuraj, Iza Kunštek, Izza Peer, Nuša Kos, Špela Fric, Nuša Halu- žan, Jošt Vaukan, Zoja Go- tlin, Nika Štih, Jakob Škra- blin Novak, Nuša Ogorevc, Eva Križan, Lan Sambolić, Angelika Horvat Drovenik, Kaja Stojnšek, Jaka Hrup. III. OŠ Rogaška Slatina: Gabrijela Strniša. Glasbena šola Roga- ška Slatina: Zarja Peperko (predstavnica Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Rogaška Slatina). Občina Rogaška Slatina Župan je udeležence spre- jema nagovoril, da so dokaz, da se trud, prizadevnost in vztrajnost vedno obrestu- jejo. Uspeh ni naključje, temveč rezultat številnih ur učenja, raziskovanja in pre- magovanja izzivov. Njihova Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 25, 20. junij 2024 LJUDJE ODPRTIH ROK Na Aktual TV in TV Veseljak Golica je v ponedeljek v od- daji v živo potekal zaključek akcije Ljudje odprtih rok, kjer so bralke in bralci več medijev za naziv Dobrotnik leta pre- dlagali sedem izjemnih posameznikov naše družbe. Iz naše regije ste bralci izbrali Natašo Privošnik iz Savinjske doline. leta izročil zaščitni znak akci- je, broško z repliko znamenite ptice iz Ajdne. Vse kandidate je pozdravila tudi Slovenka leta Ana Petrič. Podjetje Žito je Edisu Ve- haboviću podarilo tudi bon za 100 kilogramov kruha, s katerim bo dobrotnik leta lah- ko pomagal še komu v stiski. Vsi si zaslužijo našo največjo hvaležnost Poleg Edisa Vehabovića so se letos za priznanje potego- vali še zmagovalci regijskega dela izbora. To so upokoje- na učiteljica in prostovoljka Dora Kalčič iz Ilirske Bistrice, kaplan Primož Lorbek iz Haj- dine, upokojenec Radko Lu- zar iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju, planinski vodnik in grajski plesalec Franc Mar- šnjak iz Velenja, prostovoljki Nataša Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini in Jolanda Ravnikar iz Ljubljane. Akcija Ljudje odprtih rok je sicer skupna akcija dnevni- kov Novice Svet24 in Primor- ske novice ter tednikov Novi tednik, Vestnik, Štajerski te- dnik, Naš čas in Dolenjski list. Razglasitev je tokrat pr- vič potekala v neposrednem prenosu na Aktual TV in TV Veseljak Golica. Oddajo je vo- dila Maja Oderlap, nastopili pa sta tudi pevka in voditelji- ca na TV Veseljak Golica Eva Šolinc in pevka Anja Hrasto- všek, spremljal ju je pianist Nejc Škofi c. Za osvežilno pijačo dobro- došlice za vse nominirance in druge povabljene je poskrbe- lo podjetje PPD Global. Foto: Jure Klobčar/MPA V fi nalnem izboru je naziv tokrat prejel Edis Vehabović iz Stogovcev pri Apačah, ki je po lanskih ujmah pomagal prekri- ti več kot 30 streh in s tem v najtežjem trenutku vsem, ki jim je vreme uničilo skoraj vse, ponudil roko pomoči. Ob soočenju z obupanimi ljudmi, ki so ostali brez domov, je pre- poznal njihovo bolečino. Že v Bosni in Hercegovini, kjer je bil priča uničujočim posledi- cam razpada nekdanje skupne države, se je naučil empatije in solidarnosti. Njegova srčnost in odločnost sta ga vodili, da je brez oklevanja oblekel de- lovna oblačila, poklical brata Elvisa in prijatelja Aldina Hod- žića ter se odpravil pomagat ljudem v stiski. Edis Vehabo- vić, po poklicu zidar, je ob tej priložnosti spretno prevzel Dobrotniki vseh regij po razglasitvi. Podjetje PPD Global je poskrbelo za osvežitev s pijaco dobrodošlice, koktajli Aperol Spritz. Nataša Privošnik, za katero je 19 operativnih posegov, med njimi operacija tumorjev na možganih, je prestala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan. A se ni dala. Odločila se je, da se ne bo smilila sama sebi, in je življenje dobesedno vzela v svoje roke. Pri 52 letih je nov smisel našla v pohodništvu in plezanju. S prostovolj- nim delom se ukvarja od konca srednje šole. Dejavna je v Medobčinskem društvu invalidov Žalec, ki ga je nekaj časa vodila tudi kot predsednica. Bila je ena prvih, ki se je s še dvema prijateljicama dokopala do poplavljenih v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem ter jim je že od prvega dneva nesebično dostavljala najnujnejše življenjske potrebščine. Tako ali drugače telesno prikrajšanim pomaga tudi fi nančno. Del izkupička od knjige Je moje življenje gora, v kateri je avtorica Irena Štusej predstavila Natašino življenjsko zgod- bo, namenja Plezalnemu centru Celje za plezanje invalidov, CUDV Črna na Koroškem za terapijo s konji in inPlanincem z različnimi primanjkljaji za inkluzijske pohode. Ob razglasitvi nacionalnega izbora v akciji Ljudje odprtih rok je povedala, da je dobrodelnost njen način življenja in da je počaščena, da je bilo tudi njeno delo opaženo. »Čutim bolečino drugih ljudi in sposobnost empatije mi je dana ter dodatno privzgojena in priučena. Samoumevno se mi zdi, da je treba pomagati sočloveku in kakovosten pogovor med človekoma je nekaj najbolj pomembnega. Čas, ki ga nameniš drugemu, je vrednota, ki se je ne da kupiti. Ni mi težko poklicati ali napisati nekaj spodbudnega nekomu, ki je v stiski.« Sama je pred razglasitvijo dejala, da bi glasovala za »gospoda v rdeči srajci« - Edisa Vehabovića, ki je nekaj minut kasneje dobil naziv Dobrotnik leta 2023. NT Nataša Privošnik, zma- govalka izbora Novega tednika in Radia Celje Podjetje Žito je Edisu Vehaboviću podarilo tudi bon za 100 kilogramov kruha, s katerim bo dobrotnik leta lahko pomagal še komu v stiski. V ozadju voditeljica prireditve Maja Oderlap. Vsi nominiranci bi si zaslužili naziv Dobrotnik leta je Edis Vehabović vlogo krovca, da bi lahko po- magal obnoviti strehe ljudem v svoji skupnosti. Z bratom in prijateljem so delali neutru- dno in neprekinjeno, dokler večina streh ni bila popravlje- na. Kljub izgubljenim prihod- kom zaradi lastnih stroškov je Vehabović vztrajal pri pomoči, saj se je zavedal njene nepre- cenljive vrednosti za ljudi v sti- ski. Priznanje za požrtvovalno delo mu je predal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je dobrotniku Direktor pekarstva v podjetju Žito Rok Cankar je podaril zmagovalcu bon za 100 kilogramov kruha, v podjetju so poskrbeli so tudi za pogostitev in za darila za vse nominirance. Nagrajencu je cestital tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 25, 20. junij 2024 AKTUALNA PONUDBA Letošnje poletje je v Celju čas za nove avanture in nepozabne trenutke! Popestrite SI – Poletje na Celjski koči, Šmartinskem jezeru in Letnem kopališču Celje Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip vsak redni servis nagradimo z brezplačno ASISTENCO PLUS le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje vsak redni servis nagradimo z brezplačno le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni ASISTENCO PLUS www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si MyCITROËN+ Celjska koča, Šmartinsko jezero in Letno kopališče Celje ponujajo vrsto dejavnosti za vse generacije, ki bodo popestrile vaše počitniške dni. Letno kopališče Celje Letno kopališče Celje že vrsto let privablja vse, ki iščejo osvežitev v vročih poletnih dneh. S svojo raznoliko ponudbo, ki vključuje več kot 1.700 kvadratnih metrov vodnih površin, igrišče za odbojko na mivki, večnamensko športno igrišče in druge rekreativne površine, ponuja nekaj za vsakogar. Obiskovalci lahko uživajo v gostinski ponudbi, se sprostijo ob številnih poletnih aktivnostih in si tako popestrijo vroče poletje v mestu. Več informacij najdete na zpo.si Zipline na Celjski koči Zipline na Celjski koči je prava poslastica za adrenalinske navdušence. V skupni dolžini 829 metrov je razdeljen na dva spusta. Prvi spust, dolg 426 metrov, se začne pri stolpu ob Ho- telu Celjska koča in vodi do pobočja Grmade. Povratni spust, dolg 403 metre, vas popelje nazaj do brežine pod hotelom. Wake park Šmartinsko jezero Šmartinsko jezero bo to poletje kraj za adrenalinske športe. Odprtje wake parka bo 22. junija ob 10.00 z dogajanjem do 21.00. Vejkanje, vožnja s tubo, supanje, izposoja kajakov in kanu- jev so samo nekatere dejavnosti, ki vas čakajo. Pridite in uživajte v čarobnem okolju jezera. Več na: https://smartinskojezero.si. Ne zamudite priložnosti za nepozabne poletne avanture v Celju. Pripravite se na zabavo, šport in sprostitev v naravi. Čisto blizu – Popestrite SI Poletje v Celju. Pustolovski park Celjska koča Pustolovski park, obkrožen z drevesi in s krošnja- mi, ponuja poligone za vse starostne skupine. Ob plezanju pod vodstvom inštruktorjev boste spozna- li svoje sposobnosti, pridobili novo samozavest in zaupanje vase. Park obsega 35 različnih elementov, kot so brvi, mostovi, mreže, plezalna stena, U-zanke in še več. Za najbolj pogumne je na voljo Monkey tree, ki vam bo pognal kri po žilah. Poletno sankališče – bobkart Celjska koča Poletno sankališče – bobkart na smučišču Celjska koča je 800 metrov dolga proga, ki ponuja drzne spuste ali ležerno vožnjo s hitrostjo do 40 km/h. Vožnja traja povprečno 2 minuti, odvis- no od hitrosti. Za vse generacije. Več na: https://celjska-koca.si. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 25, 20. junij 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Ob 40-letnici uvedbe ulic v naselju Štore Razvoj gospodarstva je pospeše- val rast Štor, ki so postopoma do- bile značilno podobo industrijske- ga naselja. Širitev kraja je terjala urejen ulični sistem. Skupščina občine Celje je zato 27. septembra 1984 sprejela Odlok o uvedbi ulic v naselju Štore. Tedaj so imenovali prvih petnajst ulic in izvedli novo oštevilčenje stavb; dve dodatni ulici sta bili ime- novani kasneje. Vsa ulična imena so povezana s štorsko identiteto. Dobršen del ulic je dobil ime po geografskih značilnostih območja: Cesta na Pečovje in Cesta na Svetino sta cesti, ki peljeta v smeri Pečovja V Športnem parku Lipa je do 1. septembra na ogled razstava Štore in Štorovčani nekoč, ki jo pripravila dr. Alenka Hren Medved s sodelavci domoznanskega oddelka knjižnice. Lahko si samo predstavljamo, kako se je počutil Rado Jereb, konjiški župan in notar, ko je bil v maju leta 1934 seznanjen z odločitvijo Kraljevske banske uprave tedanje Dravske bano- vine, da bodo oblasti trško naselje Konjice ob reki Dravinji, med Konjiško goro in vinorodnimi Škalcami, preimenovale v Slovenske Konjice. Razglednico, ki je bila poslana leta 1937, hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Ob 90-letnici preimenovanje naselja Konjice v Slovenske Konjice Nobeno nasprotovanje ni pomagalo, 13. junija 1934 je bilo preimenovanje na pod- lagi Zakona o imenih mest in ulic objavljeno v tedanjem uradnem listu (Službeni list Kraljevine Jugoslavije) in s tem pravnomočno. Po 90 letih od tega dogodka se v vsakdanji lokalni rabi in v ljudskem govoru še vedno pogosto uporablja nekdanje ime naselja, tudi prebivalci, Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. S sprejeto odločitvijo o preimenovanju se župan za- gotovo ni strinjal in ji je tudi ostro nasprotoval, vendar o tem ni ohranjenih zgodo- vinskih virov. Prav tako ni verodostojnih informacij o vzrokih za takšno odločitev oblasti, do danes pa se je ohranila pripoved, da je do preimenovanja prišlo zara- di težav pri dostavi poštnih pošiljk in do pomot zaradi zamenjav imena Konjice z mestom Konjic v današnji Bosni in Hercegovini. oz. Svetine, Kresnike je ime nekdaj samostojnega naselja, danes pa za- selka v Štorah. Ulica Nad streliščem označuje predel nad objektom stre- lišča. Pod Gorico je področje, ki leži pod kompolskim zaselkom Gorica, Razgledna ulica je dobila ime zaradi razgledne lege, Vrtna ulica pa je poi- menovana po vrtovih v okolišu eno- družinskih hiš. Leta 2002 je iz dela Ulice XIV. divizije nastala ulica Ob Dragi, ki označuje območje ob na- selju Draga. Drugo skupino uličnih poimenovanj tvorijo poimenovanja v spomin na partizansko odporniško gibanje med 2. svetovno vojno in povojno socialistično obdobje: Cesta Kozjanskega odreda in Cesta XIV . di- vizije sta ime dobili po dveh sloven- skih partizanskih enotah. Udarniška ulica se imenuje po udarnikih, ki so v povojnem obdobju v korist hitrejše obnove z neplačanim fi zičnim delom urejali javno infrastrukturo. Dve od teh ulic sta poimenovani po osebah: Ulica Cvetke Jerin po partizanski borki Cvetki Jerin (1925–1945), ki je padla na Resevni, Ulica Karla Vovka pa po borcu 1. celjske partizanske čete Karlu Vovku (1911–1962). Tretjo skupino sestavljajo z lokalnim go- spodarstvom povezana imena ulic: Kovinarska ulica je poimenovana po bivši šoli, ki je izobraževala za kovinarske poklice, ulica Nad Sto- larno spominja na nekdanje lesno industrijsko podjetje, Obrtniška ce- sta je nastala leta 1999, nakazuje pa na območje obrtnih delavnic. Žele- zarska cesta nosi ime po železarjih in železarni – največjem podjetju z najstarejšo tradicijo v občini. Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje Odlok o uvedbi ulic v naselju Štore iz leta 1984 Uradni list Socialistične Republike Slovenije, let. 41. št. 31 (11. 10. 1984), str. 1756–1757. Vir: dLib Kljub zelo pogostimi trenji in nasprotovanji med tedaj moč- no razdvojenimi slovensko in nemško govorečimi konjiškimi tržani, ni bilo nikoli nobenega dvoma, da se v zgodovinskih virih leta 1165 prvič zapisano ime naselja (kot Gvniwiz), ki se je sčasoma oblikovno sicer spreminjalo, pomensko nana- ša na slovensko ime Konjice. To izpričuje tudi beli konj v sedanjem občinskem grbu. Ta je nastal že pred letom 1571 in ga štejemo med redke t. i. slo- vensko govoreče grbe. Naselje Lipa: gradnja prečne ulice. Hrani Marjan Mačkošek Četvorčki na Lipi, na križišču Kovinarske in Udarniške ulice. Hrani Marjan Mačkošek GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 23. ju Nij 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO ki so neke vrste lastniki kra- jevnih imen in poimenovanj (ustvarili so jih sami), sebe imenujejo Konjičani in Konji- čanke, neoziraje se na sedaj veljavna pravopisna pravila. V obdobju osamosvojitve Slovenije je tedanji konjiški župan Jože Baraga sicer po- dal pobudo za vrnitev nek- danjega imena sedanjemu mestu (drugega naselja z imenom Konjice v Sloveni- ji ni), vendar le-ta, verjetno zaradi s tem povezanih stro- škov, ni doživela širše podpo- re in uresničitve. Primerno in pravilno pa je, da se tudi na takšne, četudi včasih negativ- ne dogodke, ohranja zgodo- vinski spomin, ne nazadnje tudi za prihodnje rodove. Sebastjan Habicht Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 25, 20. junij 2024 AKTUALNA PONUDBA Letošnje poletje je v Celju čas za nove avanture in nepozabne trenutke! Popestrite SI – Poletje na Celjski koči, Šmartinskem jezeru in Letnem kopališču Celje Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip vsak redni servis nagradimo z brezplačno ASISTENCO PLUS le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje vsak redni servis nagradimo z brezplačno le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni ASISTENCO PLUS www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si MyCITROËN+ Celjska koča, Šmartinsko jezero in Letno kopališče Celje ponujajo vrsto dejavnosti za vse generacije, ki bodo popestrile vaše počitniške dni. Letno kopališče Celje Letno kopališče Celje že vrsto let privablja vse, ki iščejo osvežitev v vročih poletnih dneh. S svojo raznoliko ponudbo, ki vključuje več kot 1.700 kvadratnih metrov vodnih površin, igrišče za odbojko na mivki, večnamensko športno igrišče in druge rekreativne površine, ponuja nekaj za vsakogar. Obiskovalci lahko uživajo v gostinski ponudbi, se sprostijo ob številnih poletnih aktivnostih in si tako popestrijo vroče poletje v mestu. Več informacij najdete na zpo.si Zipline na Celjski koči Zipline na Celjski koči je prava poslastica za adrenalinske navdušence. V skupni dolžini 829 metrov je razdeljen na dva spusta. Prvi spust, dolg 426 metrov, se začne pri stolpu ob Ho- telu Celjska koča in vodi do pobočja Grmade. Povratni spust, dolg 403 metre, vas popelje nazaj do brežine pod hotelom. Wake park Šmartinsko jezero Šmartinsko jezero bo to poletje kraj za adrenalinske športe. Odprtje wake parka bo 22. junija ob 10.00 z dogajanjem do 21.00. Vejkanje, vožnja s tubo, supanje, izposoja kajakov in kanu- jev so samo nekatere dejavnosti, ki vas čakajo. Pridite in uživajte v čarobnem okolju jezera. Več na: https://smartinskojezero.si. Ne zamudite priložnosti za nepozabne poletne avanture v Celju. Pripravite se na zabavo, šport in sprostitev v naravi. Čisto blizu – Popestrite SI Poletje v Celju. Pustolovski park Celjska koča Pustolovski park, obkrožen z drevesi in s krošnja- mi, ponuja poligone za vse starostne skupine. Ob plezanju pod vodstvom inštruktorjev boste spozna- li svoje sposobnosti, pridobili novo samozavest in zaupanje vase. Park obsega 35 različnih elementov, kot so brvi, mostovi, mreže, plezalna stena, U-zanke in še več. Za najbolj pogumne je na voljo Monkey tree, ki vam bo pognal kri po žilah. Poletno sankališče – bobkart Celjska koča Poletno sankališče – bobkart na smučišču Celjska koča je 800 metrov dolga proga, ki ponuja drzne spuste ali ležerno vožnjo s hitrostjo do 40 km/h. Vožnja traja povprečno 2 minuti, odvis- no od hitrosti. Za vse generacije. Več na: https://celjska-koca.si. Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 25, 20. junij 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Ob 40-letnici uvedbe ulic v naselju Štore Razvoj gospodarstva je pospeše- val rast Štor, ki so postopoma do- bile značilno podobo industrijske- ga naselja. Širitev kraja je terjala urejen ulični sistem. Skupščina občine Celje je zato 27. septembra 1984 sprejela Odlok o uvedbi ulic v naselju Štore. Tedaj so imenovali prvih petnajst ulic in izvedli novo oštevilčenje stavb; dve dodatni ulici sta bili ime- novani kasneje. Vsa ulična imena so povezana s štorsko identiteto. Dobršen del ulic je dobil ime po geografskih značilnostih območja: Cesta na Pečovje in Cesta na Svetino sta cesti, ki peljeta v smeri Pečovja V Športnem parku Lipa je do 1. septembra na ogled razstava Štore in Štorovčani nekoč, ki jo pripravila dr. Alenka Hren Medved s sodelavci domoznanskega oddelka knjižnice. Lahko si samo predstavljamo, kako se je počutil Rado Jereb, konjiški župan in notar, ko je bil v maju leta 1934 seznanjen z odločitvijo Kraljevske banske uprave tedanje Dravske bano- vine, da bodo oblasti trško naselje Konjice ob reki Dravinji, med Konjiško goro in vinorodnimi Škalcami, preimenovale v Slovenske Konjice. Razglednico, ki je bila poslana leta 1937, hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Ob 90-letnici preimenovanje naselja Konjice v Slovenske Konjice Nobeno nasprotovanje ni pomagalo, 13. junija 1934 je bilo preimenovanje na pod- lagi Zakona o imenih mest in ulic objavljeno v tedanjem uradnem listu (Službeni list Kraljevine Jugoslavije) in s tem pravnomočno. Po 90 letih od tega dogodka se v vsakdanji lokalni rabi in v ljudskem govoru še vedno pogosto uporablja nekdanje ime naselja, tudi prebivalci, Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. S sprejeto odločitvijo o preimenovanju se župan za- gotovo ni strinjal in ji je tudi ostro nasprotoval, vendar o tem ni ohranjenih zgodo- vinskih virov. Prav tako ni verodostojnih informacij o vzrokih za takšno odločitev oblasti, do danes pa se je ohranila pripoved, da je do preimenovanja prišlo zara- di težav pri dostavi poštnih pošiljk in do pomot zaradi zamenjav imena Konjice z mestom Konjic v današnji Bosni in Hercegovini. oz. Svetine, Kresnike je ime nekdaj samostojnega naselja, danes pa za- selka v Štorah. Ulica Nad streliščem označuje predel nad objektom stre- lišča. Pod Gorico je področje, ki leži pod kompolskim zaselkom Gorica, Razgledna ulica je dobila ime zaradi razgledne lege, Vrtna ulica pa je poi- menovana po vrtovih v okolišu eno- družinskih hiš. Leta 2002 je iz dela Ulice XIV. divizije nastala ulica Ob Dragi, ki označuje območje ob na- selju Draga. Drugo skupino uličnih poimenovanj tvorijo poimenovanja v spomin na partizansko odporniško gibanje med 2. svetovno vojno in povojno socialistično obdobje: Cesta Kozjanskega odreda in Cesta XIV . di- vizije sta ime dobili po dveh sloven- skih partizanskih enotah. Udarniška ulica se imenuje po udarnikih, ki so v povojnem obdobju v korist hitrejše obnove z neplačanim fi zičnim delom urejali javno infrastrukturo. Dve od teh ulic sta poimenovani po osebah: Ulica Cvetke Jerin po partizanski borki Cvetki Jerin (1925–1945), ki je padla na Resevni, Ulica Karla Vovka pa po borcu 1. celjske partizanske čete Karlu Vovku (1911–1962). Tretjo skupino sestavljajo z lokalnim go- spodarstvom povezana imena ulic: Kovinarska ulica je poimenovana po bivši šoli, ki je izobraževala za kovinarske poklice, ulica Nad Sto- larno spominja na nekdanje lesno industrijsko podjetje, Obrtniška ce- sta je nastala leta 1999, nakazuje pa na območje obrtnih delavnic. Žele- zarska cesta nosi ime po železarjih in železarni – največjem podjetju z najstarejšo tradicijo v občini. Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje Odlok o uvedbi ulic v naselju Štore iz leta 1984 Uradni list Socialistične Republike Slovenije, let. 41. št. 31 (11. 10. 1984), str. 1756–1757. Vir: dLib Kljub zelo pogostimi trenji in nasprotovanji med tedaj moč- no razdvojenimi slovensko in nemško govorečimi konjiškimi tržani, ni bilo nikoli nobenega dvoma, da se v zgodovinskih virih leta 1165 prvič zapisano ime naselja (kot Gvniwiz), ki se je sčasoma oblikovno sicer spreminjalo, pomensko nana- ša na slovensko ime Konjice. To izpričuje tudi beli konj v sedanjem občinskem grbu. Ta je nastal že pred letom 1571 in ga štejemo med redke t. i. slo- vensko govoreče grbe. Naselje Lipa: gradnja prečne ulice. Hrani Marjan Mačkošek Četvorčki na Lipi, na križišču Kovinarske in Udarniške ulice. Hrani Marjan Mačkošek GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 23. ju Nij 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO ki so neke vrste lastniki kra- jevnih imen in poimenovanj (ustvarili so jih sami), sebe imenujejo Konjičani in Konji- čanke, neoziraje se na sedaj veljavna pravopisna pravila. V obdobju osamosvojitve Slovenije je tedanji konjiški župan Jože Baraga sicer po- dal pobudo za vrnitev nek- danjega imena sedanjemu mestu (drugega naselja z imenom Konjice v Sloveni- ji ni), vendar le-ta, verjetno zaradi s tem povezanih stro- škov, ni doživela širše podpo- re in uresničitve. Primerno in pravilno pa je, da se tudi na takšne, četudi včasih negativ- ne dogodke, ohranja zgodo- vinski spomin, ne nazadnje tudi za prihodnje rodove. Sebastjan Habicht Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 25, 20. junij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. V poletje boste vstopili pol- ni pričakovanj in popolnoma drugače, kot bi si mislili pred časom. Bodite drzni, naredi- te še korak več. Prevzemite pobudo in se podajte tja, ka- mor si drugi ne upajo. Mor- da bo vaša akcija naletela na odpor, vendar vas to ne bo ustavilo. Sicer lahko vaše razpoloženje občasno niha, dobro je, da se tega vsaj za- vedate. Pazite, kaj rečete, in ne stresajte slabe volje na do- mače, če želite preživeti nekaj mirnih večerov. Načrtovali boste počitnice, vsaj nekaj prostih dni. Če že ne morete potovati zares, poč- nite to vsaj v duhu, poživilo vas bo. Domišljija vam bo bujno delovala in lahko jo iz- koristite za kakšen konkreten, konstruktiven namen. Kar pet planetov v sorodnem vodnem znaku je odlična voda na vaš mlin. Vaš notranji svet je ve- dno zelo bogat. V četrtek in petek boste gostili Luno, precej nemirni boste. Zato je dobro, da se za- poslite s čim bolj konkretnimi opravili, to vas bo pomirjalo. Zavedati se je treba, da nas do polne lune loči le še nekaj ur. Čeprav si še niste opomogli od nekega razočaranja, boste kljub temu bolj optimistični. Če naredite nekaj pametnih potez, se vam pri delu obetajo lepši časi. Luna kmalu po polnoči v soboto vstopi v vaš znak in malo kasneje nastopi ščip. Čustvena energija bo precej okrepljena, zato boste lahko občutljivejši. Nekdo vam bo skušal stopiti na prste in vas ugnati v kozji rog. Takoj mu pokažite, da se ne pustite. Ljubezensko življenje si lahko polepšate z nekaj drznimi po- tezami. Idej vam ne bo manj- kalo in prav sobota bo dan, v katerem boste lahko uresničili eno od svojih idej. Nov teden bo pod okriljem Lune, ki bo potovala po vašem znaku. Dan je kot naročen za povezovanje z drugimi, tako zasebno kot pri delu. V torek, na prazničen dan državnosti, bo še posebej veselo v druž- bi. Zaradi neke novosti boste naravnost vzhičeni, svoje bo prispevala še dobra novica. Čeprav ne boste hoteli zanetiti prepirov, boste morali poveda- ti svoje mnenje. Slovite po tem, da hitro me- njujete razpoloženje, kar dru- gi težko prenašajo. Merkur v sorodnem znamenju vam bo v veliko pomoč pri dogovarja- nju ter delu. Tudi občutki vas bodo vodili pravilno, zato jim prisluhnite. O denarju se sicer najraje ne bi pogovarjali, ven- dar vam tokrat kaj drugega ne bo preostalo. Venera bo v pri- hodnjih dneh veliko prispeva- la k vaši dobri volji. Ob začetku poletja boste pre- kipevali od energije. Imeli boste veliko načrtov in delovati bo treba zelo postopno, ne z vsemi naenkrat. Ko se bo na obzorju pokazal težaven položaj, se spomnite, da imate prijatelja, na katerega se lahko zanese- te. Domačim dajte čas, da se prilagodijo novim razmeram. Sicer se boste tudi sami obča- sno vprašali, čemu ste sploh kaj spreminjali. Doživeli boste prav zabavno situacijo. Mars v vašem znamenju vas oborožuje z dovolj energije, zato ne boste mirovali. Ne za- pravljajte časa in energije z go- voricami, ki vas ne zadevajo. V prostem času jasno začrtajte načrte in opravite nekaj tele- fonskih pogovorov. Čustveno boste nekoliko bolj občutljivi in dobro je, da se tega zaveda- te. Zelo jasno boste povedali, kaj vam ni všeč, vendar to ne bo dovolj. Jupiter v vašem znaku je vaš velik prijatelj, ki vas ščiti in vam omogoča, da lažje na- predujete. Najraje bi ubežali nalogam, ki jih sicer opravite v najkrajšem času. Osredoto- čite se raje na tisto, kar vas čaka, ne na oddaljene ali celo negotove projekte. V mislih se boste vračali v preteklost in podoživljali vse tako inten- zivno, kot da se je fi lm zavr- tel nazaj. Odličnega partnerja boste imeli ob sebi in obetajo se vam čudoviti trenutki. V četrtek, 20. junija, Sonce vstopi v vaše znamenje, kar vam prinaša v prihodnjem obdobju veliko energije. Ura- dno se začenja poletje, noč bo najkrajša, dan najdaljši. To je vaš čas, v katerem boste do- živeli veliko lepih trenutkov. Izogibajte se ljudem, ki kriti- zirajo vaše poslovne poteze ali ne sprejemajo vaše ideologije. Bodite raje v družbi s tistimi, ki vas spoštujejo in cenijo. Poletje se je že začelo in to vam bo zelo všeč. Imeli boste veliko želj, načrtov in idej. Ni- kar se tako ne ženite. Krasno napredujete in zares ni potre- be, da ste neučakani. Da bi za- res prodrli, je potreben še samo zadnji, odločilni korak, na kar morate še počakati. Energije boste imeli dovolj, zato lahko svojim ciljem sledite lažje kot sicer. Upoštevajte, da niste edi- ni, ki ste odgovorni za vse, in takoj boste imeli pol manj dela. Mars v sorodnem znamenju vas bo okrepil z energijo in vam dajal moč ter zavzetost, delavnosti ter pridnosti pa vam tako ali tako ne primanj- kuje. Sicer bodite nekoliko bolj previdni. Nikomur ne verjemi- te na besedo, povedano mora biti podkrepljeno tudi z deja- nji. Zaloge energije vam bodo hitro pošle, če se boste znašli v nejasnih situacijah. Pazite, da zaradi pomanjkanja span- ca ne boste vzkipljivi. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Domače živali Pogovarjata se dva prijatelja. »Moja žena ni čisto pri pravi. V stanovanju ima 50 mačk. Smrad je tak, da je nemogoče dihati,« pravi prvi. »Pa prezrači stanovanje!« mu odgovori drugi. »To pa ne! Lahko mi uide mojih 100 golobov!« Smola Mož se nekaj mesecev zbuja iz kome, žena mu nenehno stoji ob strani. Ko se končno zbudi, ji pomigne, naj se mu približa. Ko se žena usede zraven njega, ji reče: »Veš kaj, z menoj si bila skozi vse slabe čase. Ko sem bil odpuščen, si me podpi- rala, ko mi je propadel posel, prav tako, ko sva izgubila hišo, si še vedno stala ob meni, ko mi je začelo pešati zdravje, prav tako. Veš kaj, draga?« »Kaj, srce?« ga vpraša nežno. »Mislim, da mi prinašaš smolo.« Počas Pogovarjata se dva prijatelja. Reče prvi: »Jaz delam vse počasi. Počasi vstajam, počasi se umivam, počasi jem, počasi se odpravljam od doma.« Drugi: »Samo ena stvar pa mora obstajati, ki jo delaš hitro.« Prvi nazaj: »Ja, zelo hitro se utrudim!« Antikvariat V antikvariatu sem kupil zelo staro knjigo in v njej našel recept za izgon hudiča. Nabavil sem žabe, lase, živalske oči, svinec, suhe korenine mrkača in še nekaj nujnih stvari, jih zmešal in skuhal, kot je treba. Namazal sem se pod pazduho, po stegnih in poškropil stene v stanovanju. Zaradi tega je nastal hud prepir z ženo, nakar je v besu zapustila stanovanje. Tako da stvar načeloma deluje … Kadetska šola V kadetski šoli profesorica predmeta prva pomoč priho- dnjim policistom razlaga: »Osebe z ozeblinami ponavadi masiramo s snegom.« »Kaj pa poleti?« vpraša eden od kadetov. Samokolnica Poslovodja gradbišča delavcu naroči, naj nekje poišče samo- kolnico in mu jo pripelje. Po dolgem času poslovodja zagleda delavca, ki pelje samokolnico, naloženo v drugi samokolnici. »Zakaj si pa pripeljal dve, saj sem ti naročil samo eno?« »Pa menda ja niste mislili, da vam jo bom prinesel na ra- menih?« odvrne delavec. Sine, kje si? Na faksu. Mislim, da je moj hranilnik zbolel. Na prstanu imam največji kamen. Biološka kosilnica Vsi potrebujemo podporo v življenju. Lepota prihaja od znotraj. Dodatna oprema Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 25, 20. junij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. V poletje boste vstopili pol- ni pričakovanj in popolnoma drugače, kot bi si mislili pred časom. Bodite drzni, naredi- te še korak več. Prevzemite pobudo in se podajte tja, ka- mor si drugi ne upajo. Mor- da bo vaša akcija naletela na odpor, vendar vas to ne bo ustavilo. Sicer lahko vaše razpoloženje občasno niha, dobro je, da se tega vsaj za- vedate. Pazite, kaj rečete, in ne stresajte slabe volje na do- mače, če želite preživeti nekaj mirnih večerov. Načrtovali boste počitnice, vsaj nekaj prostih dni. Če že ne morete potovati zares, poč- nite to vsaj v duhu, poživilo vas bo. Domišljija vam bo bujno delovala in lahko jo iz- koristite za kakšen konkreten, konstruktiven namen. Kar pet planetov v sorodnem vodnem znaku je odlična voda na vaš mlin. Vaš notranji svet je ve- dno zelo bogat. V četrtek in petek boste gostili Luno, precej nemirni boste. Zato je dobro, da se za- poslite s čim bolj konkretnimi opravili, to vas bo pomirjalo. Zavedati se je treba, da nas do polne lune loči le še nekaj ur. Čeprav si še niste opomogli od nekega razočaranja, boste kljub temu bolj optimistični. Če naredite nekaj pametnih potez, se vam pri delu obetajo lepši časi. Luna kmalu po polnoči v soboto vstopi v vaš znak in malo kasneje nastopi ščip. Čustvena energija bo precej okrepljena, zato boste lahko občutljivejši. Nekdo vam bo skušal stopiti na prste in vas ugnati v kozji rog. Takoj mu pokažite, da se ne pustite. Ljubezensko življenje si lahko polepšate z nekaj drznimi po- tezami. Idej vam ne bo manj- kalo in prav sobota bo dan, v katerem boste lahko uresničili eno od svojih idej. Nov teden bo pod okriljem Lune, ki bo potovala po vašem znaku. Dan je kot naročen za povezovanje z drugimi, tako zasebno kot pri delu. V torek, na prazničen dan državnosti, bo še posebej veselo v druž- bi. Zaradi neke novosti boste naravnost vzhičeni, svoje bo prispevala še dobra novica. Čeprav ne boste hoteli zanetiti prepirov, boste morali poveda- ti svoje mnenje. Slovite po tem, da hitro me- njujete razpoloženje, kar dru- gi težko prenašajo. Merkur v sorodnem znamenju vam bo v veliko pomoč pri dogovarja- nju ter delu. Tudi občutki vas bodo vodili pravilno, zato jim prisluhnite. O denarju se sicer najraje ne bi pogovarjali, ven- dar vam tokrat kaj drugega ne bo preostalo. Venera bo v pri- hodnjih dneh veliko prispeva- la k vaši dobri volji. Ob začetku poletja boste pre- kipevali od energije. Imeli boste veliko načrtov in delovati bo treba zelo postopno, ne z vsemi naenkrat. Ko se bo na obzorju pokazal težaven položaj, se spomnite, da imate prijatelja, na katerega se lahko zanese- te. Domačim dajte čas, da se prilagodijo novim razmeram. Sicer se boste tudi sami obča- sno vprašali, čemu ste sploh kaj spreminjali. Doživeli boste prav zabavno situacijo. Mars v vašem znamenju vas oborožuje z dovolj energije, zato ne boste mirovali. Ne za- pravljajte časa in energije z go- voricami, ki vas ne zadevajo. V prostem času jasno začrtajte načrte in opravite nekaj tele- fonskih pogovorov. Čustveno boste nekoliko bolj občutljivi in dobro je, da se tega zaveda- te. Zelo jasno boste povedali, kaj vam ni všeč, vendar to ne bo dovolj. Jupiter v vašem znaku je vaš velik prijatelj, ki vas ščiti in vam omogoča, da lažje na- predujete. Najraje bi ubežali nalogam, ki jih sicer opravite v najkrajšem času. Osredoto- čite se raje na tisto, kar vas čaka, ne na oddaljene ali celo negotove projekte. V mislih se boste vračali v preteklost in podoživljali vse tako inten- zivno, kot da se je fi lm zavr- tel nazaj. Odličnega partnerja boste imeli ob sebi in obetajo se vam čudoviti trenutki. V četrtek, 20. junija, Sonce vstopi v vaše znamenje, kar vam prinaša v prihodnjem obdobju veliko energije. Ura- dno se začenja poletje, noč bo najkrajša, dan najdaljši. To je vaš čas, v katerem boste do- živeli veliko lepih trenutkov. Izogibajte se ljudem, ki kriti- zirajo vaše poslovne poteze ali ne sprejemajo vaše ideologije. Bodite raje v družbi s tistimi, ki vas spoštujejo in cenijo. Poletje se je že začelo in to vam bo zelo všeč. Imeli boste veliko želj, načrtov in idej. Ni- kar se tako ne ženite. Krasno napredujete in zares ni potre- be, da ste neučakani. Da bi za- res prodrli, je potreben še samo zadnji, odločilni korak, na kar morate še počakati. Energije boste imeli dovolj, zato lahko svojim ciljem sledite lažje kot sicer. Upoštevajte, da niste edi- ni, ki ste odgovorni za vse, in takoj boste imeli pol manj dela. Mars v sorodnem znamenju vas bo okrepil z energijo in vam dajal moč ter zavzetost, delavnosti ter pridnosti pa vam tako ali tako ne primanj- kuje. Sicer bodite nekoliko bolj previdni. Nikomur ne verjemi- te na besedo, povedano mora biti podkrepljeno tudi z deja- nji. Zaloge energije vam bodo hitro pošle, če se boste znašli v nejasnih situacijah. Pazite, da zaradi pomanjkanja span- ca ne boste vzkipljivi. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Domače živali Pogovarjata se dva prijatelja. »Moja žena ni čisto pri pravi. V stanovanju ima 50 mačk. Smrad je tak, da je nemogoče dihati,« pravi prvi. »Pa prezrači stanovanje!« mu odgovori drugi. »To pa ne! Lahko mi uide mojih 100 golobov!« Smola Mož se nekaj mesecev zbuja iz kome, žena mu nenehno stoji ob strani. Ko se končno zbudi, ji pomigne, naj se mu približa. Ko se žena usede zraven njega, ji reče: »Veš kaj, z menoj si bila skozi vse slabe čase. Ko sem bil odpuščen, si me podpi- rala, ko mi je propadel posel, prav tako, ko sva izgubila hišo, si še vedno stala ob meni, ko mi je začelo pešati zdravje, prav tako. Veš kaj, draga?« »Kaj, srce?« ga vpraša nežno. »Mislim, da mi prinašaš smolo.« Počas Pogovarjata se dva prijatelja. Reče prvi: »Jaz delam vse počasi. Počasi vstajam, počasi se umivam, počasi jem, počasi se odpravljam od doma.« Drugi: »Samo ena stvar pa mora obstajati, ki jo delaš hitro.« Prvi nazaj: »Ja, zelo hitro se utrudim!« Antikvariat V antikvariatu sem kupil zelo staro knjigo in v njej našel recept za izgon hudiča. Nabavil sem žabe, lase, živalske oči, svinec, suhe korenine mrkača in še nekaj nujnih stvari, jih zmešal in skuhal, kot je treba. Namazal sem se pod pazduho, po stegnih in poškropil stene v stanovanju. Zaradi tega je nastal hud prepir z ženo, nakar je v besu zapustila stanovanje. Tako da stvar načeloma deluje … Kadetska šola V kadetski šoli profesorica predmeta prva pomoč priho- dnjim policistom razlaga: »Osebe z ozeblinami ponavadi masiramo s snegom.« »Kaj pa poleti?« vpraša eden od kadetov. Samokolnica Poslovodja gradbišča delavcu naroči, naj nekje poišče samo- kolnico in mu jo pripelje. Po dolgem času poslovodja zagleda delavca, ki pelje samokolnico, naloženo v drugi samokolnici. »Zakaj si pa pripeljal dve, saj sem ti naročil samo eno?« »Pa menda ja niste mislili, da vam jo bom prinesel na ra- menih?« odvrne delavec. Sine, kje si? Na faksu. Mislim, da je moj hranilnik zbolel. Na prstanu imam največji kamen. Biološka kosilnica Vsi potrebujemo podporo v življenju. Lepota prihaja od znotraj. Dodatna oprema Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 25, 20. junij 2024 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 626 SUDOKU 627 SUDOKU 318 REŠITEV SUDOKU 317                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Mar ne veš, da ti ... RUSKA LUKA OB BARENT- SOVEM MORJU NAJPO- MEMBNEJŠI PRITOK OBA V RUSIJI MLADA, GOLA PTIČA, KI ŠE NE MORETA LETATI PANKRTI: … SE NE PREMAKNE ELEKTROEN- CEFALOGRAF SLOVENSKA PEVKA (EVA) FATALEN, POGUBEN NEREALNA PREDSTAVA NITI S PRSTOM NE … VZKLIK PRI STRAŠENJU DRUGI DEL SVETEGA PISMA ZAČARA- NOST LUKSEM- BURŠKA TELEVIZIJA DOKONČAN RIMSKA 1002 GOLDA … JE VODILA VLA- DO IZRAELA MORSKE RIBE TIHA … BRE- GOVE DERE NASTANE V ŠKOLJKI EVROPSKI REKORD ODPRAVIM SE AM. FILM: GOLI V … DRAGA KAMNA HRVAŠKI IGRALEC (BORIS) AGROPOP: SAMO MILI- JON … JE VNETJE KOŽE MARČEVE … MEJI NA KALIFORNIJO Z NJIM ZAČINIMO SOLATO PREBIVALEC APAČ SIRSKI PREDSEDNIK (BAŠAR AL) MLAD, NEIZKUŠEN ČLOVEK SKRBITA ZA NABAVO PREBIVALKA EKVADORJA TUJA PLAČILNA SREDSTVA ZARJAVEL KOS POHIŠT- VA, PRIME- REN ZA GAR- SONJERO KAKO BOM PA SIJALO, K SEM … ŽALOSTNO PREMALO GOST DEKANOV URAD RIMSKI HIŠNI BOG SLOVENSKI NOVINAR PUCER IZROČI (BLAGO IZ SKLADIŠČA) ŽANJE ŽITO URA TEČE, NIČ NE … BESEN JE … JEZEN PAMETEN ČLOVEK IZDELUJE MEČE KONEC MOLITVE PONJAVI Povsod z vami VERDIJEVA OPERA MESTO V SIRIJI GOVORI EKAVŠČINO NASTANE NA BARJU NOBELIJ NEMŠKA LUKA AMERIŠKI IGRALEC (ALAN) ZGODEN (STAR.) URADNI ZAZNAMEK BRNO JE NA … ZLOG V PALICI UGOVARJA SAN … JE GLAVNO MESTO PORTORIKA SUH (ČLOVEK) BEETHOV- NOVA SIMFONIJA KRASITA UNIFORMO … JABOLKO NA DAN ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN KLEVETE SO ZLONAMER- NE … REFERENCA ZA MERO GRŠKA BOGINJA NESREČE CELOVIT, SKLADEN MAJHNA ČRKA ŽEPNI NOŽ Z ENIM REZILOM V MOSKVI JE … TRG EDEN OD ČUTOV POČASI SE … PRIDE GLASBENA PRVINA OVEROVLJA PODPISE DALJICA JE ZVEZNICA DVEH … BREZBARVNI GORLJIV PLIN AM. IGRALKA SPELLING KARIKATU- RIST ROGELJ NARAVA, ZNAČAJ NINA RICCI SLOVENSKI SKLADATELJ GOLOB PET MOJZESOVIH KNJIG NASPROTNO OD TANKI KROMPIRJEV SVALJEK VRSTA STANDARDA ASTRA, CORSA ALI VIVARO OPREMITI Z ETIKETO VLATKO ČANČAR PREBIVALEC ČAKOVCA TESAN LESNI POLIZDELEK INVALIDOM OLAJŠAJO DOSTOP PREMO- ŽENJE, IMETJE 16 5 2 15 17 6 18 4 12 7 1 8 13 3 14 9 10 11 Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 25, 20. junij 2024 PISANI SVET Pred dvema tednoma je skupina Orientalke, ki vadi v Centru za zdravje in rekreacijo Top Fit, na širni terasi pripravila zaključno plesno prireditev. Na njej so se ponovno predstavile gospe in dekleta, ki plešejo pod vodstvom Lorene Hus, občasno pa jim pomaga Tamara Kokol. Vsa sedišča so bila zasedena, prisotni so več kot oči- tno uživali. Nastop je potekal v dveh delih, vmes je bila tudi predstavitev plesne ure. Lorena Hus vodi tečaj orientalskega plesa v Top Fitu Celje že 19 let. Vsakoletne produkcije so prava paša za oči. Tokrat so bile v ospredju koreografije s pahljačami, z rutami in tudi s palicami. Raznovrstna glasba je omogočila svojevrstno plesno predstavitev. DŠ Vsaj na stojnico, če že ne v knjigarno V okviru 29. Slovenskih dnevov knjige je knjigar- na Antika v celjskem me- stnem središču tudi letos pripravila knjižno tržnico Sejem na zraku. Od srede do vključno sobote so mi- moidoče v Stanetovi ulici pred Plečnikovim vogalom vabile knjige in drugi lite- rarni dogodki. Knjigarna Antika že 29 let organizira knjižno tržnico v središču mesta, ki je v času epidemije dobila novo ime Sejem na zraku. Na štiridne- vem dogodku so obiskovalci lahko uživali v bogatem iz- boru starih in novih knjig po znižanih cenah, prav tako so bili na voljo tudi drugi kulturni dogodki. Celjsko literarno društvo je v sredo na knjižni tržnici organizira- lo branje, v soboto dopoldne je pisateljica in ilustratorka Katja Žerovnik tam podpi- sovala svojo knjigo za otroke Ema si želi kužka. Sobotni program je popestril tudi Matej Krajnc, ki je v pogo- voru z dr. Zoranom Pevcem predstavil svojo novo knjigo Od Elvisa do agencije. Ker je letošnje leto posvečeno Knjige so na stojnico privabile številne obiskovalce. (Foto: Andraž Purg) Oči uprte v barvite starodobnike V sodelovanju s Pokra- jinskim muzejem Celje so tudi letošnjo Poletno mu- zejsko noč ploščad pred celjskim Knežjim dvorom zavzeli starodobniki. Bar- viti avtomobili so pritegnili marsikaterega naključnega mimoidočega, ki si je lahko ogledal ikonična vozila iz preteklosti in o njih izvedel tudi kakšno zanimivost. Na razstavi starodobnikov, ki so jo tudi letos ob Poletni muzejski noči pripravili v Klubu starodobnikov Celjski knezi, je bilo tokrat na ogled 15 starodobnih vozil in osem starodobnih motornih koles, med njimi tudi takšno iz leta 1938. Obiskovalci so lahko vi- deli tudi staro kolo, mopeda sicer ni bilo nobenega. Kot so povedali v Klubu starodobni- kov Celjski knezi, je letos na razstavi sodelovalo manj raz- stavljavcev, prav tako je bilo manj kot pretekla leta tudi obiskovalcev. Kljub temu so mimoidoči lahko povsem od blizu spoznavali vozila raz- ličnih znamk, modelov in le- tnikov, zaradi popoldanske in večerne ure so si starodobni- ke ogledale tudi številne dru- žine z otroki. Razstavo ob Poletni mu- zejski noči so sicer v klubu v preteklosti najprej organi- zirali na dvorišču Knežjega dvora, nato na tržnici, za- dnji dve leti so jo pripravili na Muzejskem trgu. »Želimo si, da naša razstava staro- dobnikov postane tradici- onalna, da bodo ljudje ve- deli, da si lahko na Poletni muzejski noči ogledajo tudi naše starodobnike,« so ob tem še povedali v klubu in že napovedali, da bodo tudi prihodnje leto na Muzejski tr g pripel jali sv o je »s t arine«. SJ Mimoidoči so si lahko od blizu ogledali ikonična starodobna vozila. (Foto: Nik Jarh) generalu Rudolfu Maistru, je bila v sredo v knjigarni in antikvariatu Antika na ogled tudi razstava ilustracij Rudolf Maister: general in pesnik, ki jo je pripravil celjski avtor Bori Z. Zupančič. Prav tako je bila tam na ogled tudi raz- stava knjižnih izdaj pesnika in generala Rudolfa Maistra ter knjig o njem. Knjižno dogajanje v knež- jem mestu je bilo le uvod v začetek poletje v Celju, je povedal solastnik knjigar- ne Antika Božidar Mulej. »To je en kamenček k oži- vitvi mestnega jedra, da se na ulicah nekaj dogaja in da več ljudi pogleda knjige. V knjigarnah namreč v za- dnji polovici leta opažamo vedno manj ljudi,« je dodal. S knjižno stojnico in progra- mom so zato tudi letos želeli knjige približati ljudem in jih spodbuditi, da posežejo po kakšni več. SJ Občina Dobje ima občinski praznik 22. julija, kot že ne- kajkrat doslej pa so osrednjo slovesnost pripravili sredi ju- nija. Župan Franc Leskovšek je na prireditvi, ki je bila mi- nulo nedeljo v dvorani tam- kajšnjega kulturnega doma, podelil dve zlati plaketi, dve priznanji Občine Dobje in tri priznanja župana za najbolj uspešne učence. Zlato plaketo občine je za- radi udejstvovanja v času lan- skoletnih poplav prejela mag. Natalija Plemenitaš Fuchs, ki je bila takrat vodja Izpostave Uprave RS za zaščito in reše- vanje Celje in celjskega regij- skega centra za obveščanje. Več mesecev je bila vpeta v organizacijske in izvedbene dejavnosti, predvsem v Zgor- nji Savinjski dolini. Delovala je tudi kot pripadnica Regijskega štaba Civilne zaščite. Je tudi dolgoletna članica Občinskega sveta občine Dobje in predse- dnica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zlato plaketo je prejel Otro- ški pevski zbor OŠ Dobje pod vodstvom Reneje Sare Centrih, ki redno sodeluje na šolskih in občinskih priredi- tvah. Na 27 . državnem tekmo- vanju otroških pevskih zborov v Zagorju ob Savi je letos maja prejel zlato priznanje. Priznanje Občine Dobje je prejela predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šen- tjur in Dobje Albina Karmu- zel, ki si neutrudno prizadeva za izboljšanje življenjskih pogo- jev otrok in družinam pomaga pri reševanju socialno-ekonom- skih stisk. Priznanje Občine Do- bje je prejel še Vladimir Robič, ki uspešno vodi Medobčinski odbor delovnih invalidov občin Šentjur in Dobje, je pa tudi na čelu skupine harmonikarjev Kulturnega društva Dobje. Priznanja župana Občine Dobje so za odličen učni uspeh in tekmovalne dosež- ke prejeli učenci tamkajšnje osnovne šole Klara Jeran, Manca Kovačič in Nik Ob- rez. Na slovesnosti ob občin- skem prazniku je Zlati znak agencije za varnost prometa prejel načelnik Policijske po- staje Šentjur Ludvik Petrič. Lokalna skupnost se je s tem predlogom zahvalila za izjemen trud pri preventivnih dejavnostih ter izboljšanju varnosti cestnega prometa v občini Dobje. TS Župan Franc Leskovšek je zlato plaketo Občine Dobje med drugim podelil mag. Nataliji Plemenitaš Fuchs za njena prizadevanja v času lanskoletnih poplav. (Foto: arhiv občine) Slovesno ob občinskem prazniku Laško preplavili pisani baloni V Študentskem, mladin- skem in otroškem centru La- ško (Šmocl) so minulo soboto za najmlajše pripravili tradi- cionalni festival barv, ustvar- jalnosti in otroških iger Pisa- ni balon. Otroke so razvajali z animacijami, delavnicami, s predstavami, z nagradnimi igrami in s številnimi drugi- mi dejavnostmi. Značilnost festivala je, da je za otroke povsem brezplačen. Cilj organizatorja je namreč vsem omogočiti nepozabno zabavo in doživetje. Hkrati je dogodek, ki vsako leto do za- dnjega kotička napolni občin- sko dvorišče v Laškem, odlična priložnost za medgeneracijsko druženje in sodelovanje. Tako kot vsako leto zadnjih trinajst let je festival Pisani ba- lon tudi tokrat postregel s pe- strim programom. Dogajanje na občinskem dvorišču se je že navsezgodaj začelo z zdravim zajtrkom, jutranjo jogo in s pra- vljico, ki jo je pripovedovala Re- nata iz Gledališča Pravljičarna. Otroci so nato uživali v poslika- Minulo soboto dopoldne je bilo na občinskem dvorišču v Laškem spet živah- no, nasmejano in pisano. Tudi tokrat je Renata iz Gledališča Pravljičarna najmljaše popeljala na avanturo v pravljični svet, navihana Pika pa je po- skrbela za razburljive dogodivščine. (Foto: Gledališče Pravljičarna) vah obraza, deklice so v vrsti čakale na ureditev pričeske. Mladi so svoj umetniški talent pokazali v risarski in likovni delavnici. Navdušeni so bili nad tolkali skupine Perkakšns ter nad čarovnijami čarodeja Grega. Najmlajši so se družili tudi z ljubkimi malimi zveri- nicami, izvedeli so tudi vse o čebelicah, ki so s Čebelarskim društvom Laško pribrenčale na Pisani balon. Ko je malim obiskovalcem festivala ob vseh omenjenih dejavnostih pojenjala energi- ja, so se okrepčali s sladkimi dobrotami in odžejali z osve- žilnimi zdravimi napitki. BA V pričakovanju jubilejne izvedbe Orientalk (Foto: osebni arhiv)