-
11' J
Nujmo fo|ne BONDE In
I znamke
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEl
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 27, 1945
LETO XLVIII—VOL. XL7III
flotila pluje danes proti Tokiu
\ i®RAL MOTORS BO V «0 GRADILA TOVARNE
4
s RH
d N,
j a z* vojno produkcijo je dobila dovoljenje, C|ePotroši $27,000,000 za nove tovarne v Velandu in bližnjem mestecu Elyriji.
iji '§rala država Ohio eno glavnih vlog v bodoči in-toVarn t0, da bo Generali Motors Corp. gradila dve Pn' 2a vsoto okrog $27,000,000 in sicer eno v Cleve-
za
varni en0
4-rjeno
y& se čudiJ°'za-
tfp" leto h cuti Udarjeno in 1,0»? Hile u So Zed. države
m
Pa v bližnji Elyriji. Dovoljenje za to je že dal produkcijo. Tovarna v Elyriji bo stala okrog $3,242,000.
V .teh novih tovarnah bodo deli vzmeti, avtne svetilke
Pki k
°ngresniki se
ClAnglija
koi
a
/ "ojil-
Sklada pjanja P°"
VlK raV1J°' da je vedeti, da bo
ierS,V> v0jnflad zaključen s r/ '"''O ,„•' Zato bi se mo-
ateri sdpraviti-fced. ^ izrazili mnenje,
aa pa ona naPram nam, ker J1 in
0rd'[ ' U1'zave pripravljene
k
m 'm
d* gsOjj |

Sj*
A. •
t

f

drugod prepre-1Zt»elki našli kup-
"alif, vež
>n
ax,
angleški am-
A pl
y k
i
h an&leških finan-b^Viti ?aj' da bo sku-^d a ek°nomski Ameriko in An-
s r^richa išče
ki sIuži P"
l ** » 18 prosi> če IjH T'lsl°v njegovega Laurich, doma iz
M,
Sta
Se* uradu za pi-da
^lili s
je sneg
X^ Heights j
Padal
*PaiCevinUtah P°krila
v na debelo. Ne-_je to sneg.
je v a drobna to-
lali vzmeti, avtne svetilke in drugo. Tovarna v Elyriji bi izdelovala avtne dele za Chevrolet tovarno, ki jo bodo zgradili v Parma. V Elyriji bo delalo do 3,000 delavcev, v Chevrolet tovarni v Parma pa do 10,000.
General Motors namerava gra diti nove tovarne tudi v Colum-busu in v Hamilton, O. Za tovarno v Parma že merijo zemljišče, obsegajoče eno štirjaško miljo ob Brookpark in Settlement cestah.
-o-
Atomske bombe so jih ubile ali ranile nad 480,000 na Japonskem
New York. —■ Radio iz Tokia je poročal, da so atomske bombe, ki so jih vrgli Amerikanci na mesti Hirošima in Nagasaki, ubile, ranile ali spravile ob stre. ho nad 480,000 oseb.
Bomba, ki je padla 6. avgusta na Hirošimo je ubila ali ranila 160,000 oseb, brez strehe jih je pa 200,000. Bomba, ki je padla P. avgusta na Nagasaki, je pa ubila ali ranila do 120,000 oseb.
Radio je dalje poročal, da ljudje še vedno umirajo za opeklinami, dobljenimi takrat. Bomba je padla v Hirošimo v sredino mesta podnevi, zato je ubila več kot 60,000 oseb.
-o-
Klub Ljubljana
Jutri večer bo rectna sej/a kluba Ljubljana v navadnih prostorih in ob navadnem času.
JE PRED POLICIJO, PA JE Jat* V HIŠO DETEKTIVA
f^<le8tar 22 let, de-ik ^ošh + obtožen ta-
NCi>%J°rek Pobegnil
torek
• ^ Ž kjer je bil 3e Poli 0rstvom- v > je zasačila in
^icijska krogla
toda odnesel
, -.t« SOboto J'e šel Nu? na 6128 Glass
k ' j« bn detek«v Louis
k le Z akrat ravno
^iie^ n tam takoj Jatu in dezer-
terja. Pa ga je tudi takoj pograbil. Tatro je pa tudi spoznal detektiva in se je branil.
Toda detektiv Jalovec je bil močnejši. Zvezal je prijetega in poklical policijo. Prišel je policijski poročnik Peter Kekič z dvema detektivoma, ki so prijetega odpeljali na varno v ječo. Tatro je bil že prej v ječi, obtožen tatvine, toda poslali so ga v mestno bolnišnico zaradi popravila zobovja. Tam je skočil zadnji torek skozi okno in pobegnil.

J ^ do'^0 ■'"aslo, rJbje in mlečne konzerve. — Rde-'	^ so v veljavi zdaj.
e*iski koledar za racioniranje

Q-2 do U-2 so veljavne
Znamka 36 za 5 funtov; je veljavna do pet-
5 funtov, knjige 3 so ve-
v'li	dinKa za o i unto v; je veljav
/	^V rej veljavna znamka 38, tudi za
|C	6 2' 3 in 4 "airPlane" iz knji
'6 ^' Kole	rad nova avtna kolesa, mora dati pre.
tiJec6v komercijalnih vozil morajo biti pregledana a'1 «a vsakih 5,000 milj, kar pride prej.
Rusija prizna samo Kajšekovo vlado ter se odpove Mandžuriji
Čunking, 26. avg. — Kitajska vlada je danes naznanila, da je bila podpisana z.Rusijo pogodba, veljavna 30 let. Pogodba zagotavlja prijateljstvo Rusije in vso pomoč vladi generala Kaj-šeka. S tem je Rusija odtegnila vso podporo kitajskim komunistom, ki so ogrožali zasesti deželo. Rusija s to pogodbo prizna Kitajski tudi vso oblast nad Mandžurijo.
Pogodbo so objavili istočasno tudi v Moskvi. V diplomatskih krogih smatrajo to pogodbo kot podlaga r4a poravnavo /spora: med redno kitajsko vlado in med komunisti in da bo s tem preprečena civilna vojna na Kitajskem.
Pogodbo so podpisali še 14. avgusta v Kremlju in navzoč je bil tedaj tirdi maršal Stalin. -o-
General de Gaulle je končal posvetovanje
Washington. ,— Predsednik Truman in general de Gaulle, predstojnik začasne francoske vlade, sta se sporazumela na vseh točkah, ki so prišle na razgovor. Istočasno sta se posvetovala državni tajnik Byrnes in francoski zunanji minister Bidaulto političnih in ekonomskih problemih, v katere sta obe deželi zainteresirani.
De Gaulle je včeraj položil venec na grob predsednika Roosevelta v Hyde Parku ter obiskal mesto New York. Nocoj bo imel de Gaulle važen govor v Chicagu.
-o--
Nerabljena mašinerija zavzema 320 akrov
Detroit, Mich. — Avtna industrija je začela voziti iz svojih tovaren vladno mašinerijo, ki je zdaj več ne rabi. Te stvari vozijo na kompleks zemlje, ki obsega do 320 akrov.
Te stroje in strojno orodje morajo tovarne odstraniti, pred-no morejo začeti delati na novih avtomobilih, za katere se potrebuje durgačno orodje in drugačne stroje. Vzelo bo pa najmanj 90 dni predno bodo vsi ti vladni stroji "na cesti." Vlada ima v avtnih tovarnah vse od 80,000 do 100,000 strojev, ki jih je treba odpeljati. Tovarne jid bodo kupile od vlade, morda kakih 15 % nazaj.
-o-
Matere se pritožujejo, ker bodo zaprli oskrbovalnico
V Clevelandu je bilo več centrov, kjer so matere čez dan lahko pustile otroke v dobrem varstvu, dočim so delale v vojni industrijji. Te otroške oskr-bovalnice bodo drugi mesec zaprli, ker se ne potrebuje več toliko žensk v industriji. Ma tere so poslale protestne brzo jave guvernerju Lauschetu in ohijskim kongresnikom.
Pozdravi s počitnic
Mrs. Ludwig Gustinčič iz Perry, O. se je podala za par tednov na počitnice v Mt. Clemens, Mich., odkoder pošilja pozdrave prijateljicam v Clevelandu in Perry.
Washington. — Predsednik Truman je v soboto ukazal vrniti v najkrajšem času njih lastni, kom vse tovarne, ki jih je zasegla vlada in obratovala. Kjer je stavka grozila zastoj v industriji, je prišla vlada in zasegla
CENE AVTOM BODO NAJBRŽE NEKAJ NAD 1941
Washington. _ V začetku drugega tedna bo urad za kontrolo cen naznanil cene novim avtom. Kakšne bodo te cene, se cb tem času še ne ve, toda sliši se, da bodo nekaj nad onimi iz leta 1941.
V Detroitu so govorili, da bodo te cene 14% nad onimi iz leta 1942, toda administrator Bowles je rekel, da to ne odgovarja resnici. Enake cene pa ne bodo za vse avte, ker so imele razne avtne družbe razne cene leta 1941 in 1942. Na podlagi teh cen bodo tudi nove cene. —-o--
Bolgarija se je vdala pritisku zaradi volitev katere je prestavila
London. — Bolgarija se je vdala pritisku Zed. držav in Anglije ter je prestavila za nedoločen čas volitve, ki bi se imele, vršiti včeraj. To pomeni zma- bo zneslo na leto 4,000,000. Ako
bo unija sprejela zvišanje bo stopilo danes v veljavo. Drugi teden pa dobe enako zvišanje tudi uslužbenci z mesečno plačo.
Firma je zmanjšala delovni tednik od 48 na 40 ur zadnji teden.
Predsednik Truman je ukazal vrnili zasežene tovarne njih lastnikom
liam H. Davis, je rekel, da bodo ta zasežena poljetja do 31. avgu" sta vsa nazaj v rokah njih lastnikov. Od 21. marca 1942 je predsednik Roosevelt ukazal prevzem tovaren v 27 slučajih.
Ta odredba predsednika Tru-mana pa se ne tiče Illinois Cen,-podjetje. Med drugimi je zase-;tral železnice, ki jo je vlada gla tudi sedem podjetij Montgo-' predzadnji teden zasegla, ker je mery Ward & Co.	j tam grozila stavka, s čemer bi
Direktor za stabilizacijo, Wil- bil ogrožan promet.
Firma v Canton, Ohio je ponudila 10% zvišanje za vse uslužbence
Canton, O. — Timken Roller Bearing Co. je ponudila 10% zvišanje pri plačah in mezdah vsem svojim uslužbencem, ki jih je 14,500. Ponudbo mora odobriti Philip Murray, predsednik unije jeklarskih delavcev, h kateri spadajo delavci. Zvišanje
go za Anglijo in Ameriko, ki sta protestirali pri bolgarski vladi, dao volitve, kot jih je hotela vršiti z samo eno listo kandidatov, bi ne bile svobodnf;
Kandidatje za nedeljske volitve bi bili samo iz strank, ki so kontrolirane od komunistov. Kdaj se bodo vršile nove volitve, še ni znano.
Guverner Lausche mu je podaljšal življenje
Columbus, O. — Guverner
Predsednik Truman stoji za veterani glede dela
Washington. — Predsednik Truman je izjavil, naj bodo vojni veterani brez skrbi, da bo vsak lahko dobil svoje prej-
Lausche je dal 30 dni odloga jet-niku George Pierce, ki bi moral sno del° nazaJ> ce bo h°tel. v petek na električni stol. Umo-'Ako te^a Re garant'ira postava, ril je svojo ženo in 17 letnega bo Pa kongresu priporočil, da
sina. Jetnik je prosil guverner, ja, naj ga nikar ne pomilosti. Toda Mr. Lausche je zvedel, da je bil Pierce v prvi svetovni vojni zastrupljen s plinom in bil potem večinoma v bolnišnici, kar so olajševalne okoliščine.
Lepa udeležba
V soboto je bila odprtija Joe Rupnikove gostilne na 6507 St. Clair Ave. Bila je prav lepa udeležba prijateljev in znancev, katerim se Mr. Rupnik prav toplo zahvaljuje in priporoča za poset gostilne tudi v bodoče. Rvpnikovi so živeli dolgo let na Edna Ave. Podjetje prav toplo priporočamo rojakom.
ŠTIRJE GENERALI NAMERAVAJO ITI V POKOJ
Washington. — Generali Marshall, MacArthur in Arnold, bodo šli najbrže kmalu v pokoj, enako tudi admiral King. Trije so že dosegli starost 64 let, ko stopijo lahko v pokoj. General Arnold, ki poveljuje naši zračni armadi, je sicer star šele 59 let, pa je že rekel, da bo kmalu sedel v hrastovi senci.
Najstarejši je admiral King, doma iz Loraina, O. namreč 67 tet; MacArthur je 65, Marshall 64 let.
MacArthur bo najbrže poveljeval okupacijski armadi na Japonskem, dokler bo prepričan, da ima armada deželo v kontroli.
Za Marshallom bo najbrže prevzel vodstvo generalnega štaba Eisenhower.
tako postavo naredi, je rekel predsednik.
Kot je postava sedaj, postava govori za delo vojnim veteranom samo toliko časa, dokler trajajo sovražnosti, čim je mir razglašen, ta postava odpove. Zato je predsednik zatrdil, da bo on gledal za veterane.
-o-
Sovjetska Rusija bo začela petletko
Moskva. — Sovjetska Unija naznanja, da bo začela z industrijsko petletko, tekom katere ne bo samo dvignila industrije nad predvojni čas, ampak jo namerava celo visoko dvigniti.
MASNI SAMOMORI PRED CESARJEVO PALAČO V TOKIU
San Francisco.—Radio iz Tokia je poročal v soboto, da se je v soboto zbrala v Tokiu pred cesarjevo palačo velika skupina naroda, ki je tam izvršila samomor s hara-kiri, ki je japonski tradicionalni način samomora s tem, da si oseba prereže trebuh.
Radio je poročal, da bodo taki samomori od sedaj na dnevnem redu, ker si nekateri tako jemljejo k srcu poraz. -o——■—
Obljubujejo nam dovolj premoga za to zimo
Clevelandčanom obljubujejo za prihodnjo zimo dovolj premoga za gretje hiš. To bo možno vsled tega, ker ga bo vojna industrija porabila za 145,000,000 ton manj. Vsled tega bo najbrže vlada preklicala odredbo, da dobi vsak samo 80% toliko premoga kot lansko leto. Clevelandčanom ne obljubuj:ejo samo več premoga, ampak tudi boljšega.
Zed. države bodo poslale v Evropo od zdaj pa do prihodnjega aprila vsak mesec 2,000,-000 ton premoga. Kaki'h 500,-000 ton na mesec ga bo rabila okupacijska armada, 1,500,000
Točke za sirovo maslo bodo znižane
Chicago. — Zatrjuje se, da bo vlada znižala točke za sirovo maslo okrog 1. septembra. Znižanje bo najbrže od sedanjih 18 točk na 12.
Truplo ob progi
Včeraj so našli ob progi Nickel Plate železnice, 800 čevljev zapadno od 222. ceste, truplo 21 let starega dekleta Elizabeth Ann Sash, kji je /stanovala na 345 E. 266. St. Vlak je truplo pre-rezal na dvoje. Našli so pismo, v katerem pravi, "da tako ne more več živeti in da naj njena sestra Rose dobi vso njeno last nino." Sestra stanuje na 1807 E. 90. St.
Kar hladno je bilo
Včeraj smo hiteli zapirati vrata in okna, ko je toplomer padel od 70 na 51 stopinj. Danes bo nekaj gorkeje.
Nad bojnimi ladjami kroži 1,200 bojnih letal za eventuelno varstvo.
Na čelu mogočne pomorske povorke pluje orjaška bojna ladja Missouri, ki vodi 3. ameriško bojno flotilo, med katero so tudi angleške ladje. Povorka se bliža Tokijskemu zalivu, vozeč s seboj 10,000 ameriških, posebno odbranih krepkih marinov, ki bodo okupirali japonsko mornariško bazo Yokosuka.
Povorka bojnih ladij je dolga več milj. Nad ladjami krožari-1,200 bojnih letal za varstvo. Flotila je včeraj, v nedeljo, dosegla zaliv Sagami, kjer je čakala, da čistilci min odstranijo mine v ožini Uraga. Danes popoldne, v pondeljek, bo zavozila flotila v Tokijski zaliv.
Ameriške in angleške zastave vihrajo z bojnih ladij. Topovi ladijskih baterij so obrnjeni proti japonskem obrežju molče, toda pripravljeni za vsak slučaj.
Marini in mornarji so bili prvotno določeni, da se izkrcajo na bazi Yokosuka v torek, toda to je bilo spremenjeno in izkrcali se bodo najbrže šele v četrtek.
Z mornariške baze Yokosuka so dospeli japonski emisarji, ki so se podali na bojno ladjo Missouri, da bodo garantirali varen prehod bojne flotile do Tokia.
Vrsta bojnih ladij je tako dolga, da je vzelo več kot 6 ur, predno so plule mimo gotove točke.
Bojno ladjevje je zaplulo v zaliv Sagami, 30 milj južno od Tokia, ob 10:34 v nedeljo dopoldne, kar je bilo ob 9:34 zvečer po ameriškem času.
Med japonskimi emisarji, ki so prišli na Missouri, sta bila dva japonska častnika, 13 pilotov, ki bodo krmarili flotilo v' zaliv in šest tolmačev. Commander Harold Stassen, bivši guverner Minnesote, je po zvočniku na ladji Missouri razlagal V1	, , mornarjem nalogo japonskih
ton ga bo slo pa v osvobojene 1 emisarijev. Japoncem so seve-
dezele-	da odvzeli vse orožje.
o--j General MacArthur, ki bo za-
Lep dar za begunce i čel najbrže v četrtek z okupaci-Msgr. Vitus Hribar nam je j0 Japonske, je naznanil, cla bo poslal ček za $60.00 kot v po- štela okupacijska armada v še-moč slovenskim beguncem. Da- stih mesecih pol milijona mož. rovali so pa sledeči: Ms^r. Hri- Ameriške čete bodo zasedle tudi bar $18, neimenovan $10, po $5:; južni del Koreje, neimenovan, Anthony Kushlan, 0b istem času, ko bodo ladje 13818 Kelso, Mrs. Alojzija Po-je, 631 E. 185. St., Mr. in Mrs. Geo. Panchur, 1258 E. 169. St. Mrs. Mary Kočevar, 18851 Ab-by; po $3: Mrs. Mary Kadunc, 307 E. 156. St.; po $2: Mary C. Hribar, 15519 Holmes Ave. in Mrs. Margaret Mestek, 18669 Abby. Iskrena hvala vsem skupaj v imenu slovenskih revežev.
Maša za sedmino
Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša sedmina za pokojnega Antona Milavec,
izkrcavale marine in mqrnarje, bo pa na stotine transportnih letal pripeljalo druge okupacijske Čete na letališče Atsugi, 18 milj od Tokia. Med temi bo tudi general MacArthur.
Smrt v Lorainu
V bolnišnici sv. Jožefa v Lorainu je včeraj umrl Teod6r Lo-zarovič. Truplo je bilo prepeljano v Cleveland v Grdinov pogrebni zavod, odkoder se bo vršil njegov pogreb.
VOJAK JE POBRAL SVOJE TRI OTROKE TER JIH ODPELJAL V TABORIŠČE
Camp Lee, Va. — Pvt. Louis stavno pripeljal v taborišče.
Price iz Filadelfije je prišel z dopusta in s seboj v taborišče je pripeljal svoje tri hčerke in sicer 9-letno Marjanco tor dvojčici Diano in Shielo, stari po 3 leta. žena mu je v bolnišnici in ker ni mogel dobiti nikogar, ki I sle,, potem jih pa nastanile v ta. bi skrbel za otroke, jih je eno- boriščni bolnišnici.
Poveljnik taborišča, brigadni general Horkan mu je rekel, naj bo le kar brez skrbiš da bo že armada skrbela za otroke, če drugi noče. Bolničarke in Wacs so dekletca lepo umile in napa-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
|devno izjavo angleškega pove-'pet odšla nazaj v mesto, ker
NAROČNINA:
7,9. Ameriko ln Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po Dottl. celo leto 17.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.60. Za Cleveland, po pofitl. pol let« $4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta »2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta »3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaSalclh: Celo leto »6.50. pol let* »3.60.
četrt leta »2.00 Posamezna Številka 3 eente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. »6.60 per year. Cleveland, by mall. »7.60 per year. O. S. and Canada, »3.50 tor 6 months. Cleveland, by mall. »4.00 for 0 months, u. S. and Canada. »2.00 for S months. Cleveland, by mail, »2.26 for » months. Cleveland and Euclid by Carrier. »6.60 per year: »3.50 far fl months. »2.00 for 3 months. Single copies 1 cents.
Odpri srce, odpri roke.. .
Citajte to zgodbo, ki sicer še pridružujemo LIGI KATOLI-
Entered u second-clans matter January 6th. l»0f. at the Port Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187».
No. 199 Mon., Aug. 27, 1945
Kakšna bi morala biti ameriška politika
Iz Washingtona poročajo, da se tam vedno bolj oglašajo taki, ki so proti vsakemu denarnemu posojilu Angliji in sicer radi tega, ker je izvolila socialistično vlado. Ako so proti posojilu samo iz tega vzroka, potem nimajo prav. Vsaka dežela ima po našem ameriškem mnenju pravico izvoliti vlado po svojem okusu. Demokratska Amerika ne sme z denarnico v roki diktirati drugim narodom, kakšne vlade morajo imeti, ako smo za svobodo in demokracijo doma in drugje, in če vidimo, da si je narod izvolil vlado v absolutno svobodnih volitvah.
Zed. države imajo pa vso pravico zavrniti posojilo, ako mislijo, da je vlada v dotični deželi nezanesljiva, ki ne bo gledala za povračilo in ne na plačevanje obresti.
Mi Amerikanci sploh ne znamo izrabiti svoje moči, ki bi jo lahko uporabili v to, da bi se preprečila, vsaka nadalj-na vojna. Ko so tekom prve svetovne vojne prosili zavezniki predsednika Wilsona za pomoč, bi bil moral ta prej od njih zahtevati izjavo, da bodo po zmagi narekovali tak mir, kakršnega si je Wilson predstavljal. Te prilike Wilson ni izrabil. Ko je bila pa vojna dobljena, so delali zavezniki po svojem, Wilson ni imel nobene besede.
Ko so naciji napadli Rusijo in je potrebovala pomoči Zed. držav, da se ubrani in ohrani, je imel prav tako priliko v roki predsednik Roosevelt, kot jo je imel Wilson v prvi svetovni vojni. Toda, kot vemo, tudi Roosevelt ni te lepe prilike izrabil. Tako je zmagovita Rusija pograbila teritorije svojih malih sosedov, vsilila svoj vpliv 100 milijonom prebivalstva v vzhodni Evropi ter zdaj niti Ameriki ne dovoli, da bi pogledala, kaj se na tistih teritorijih godi. Prepričani smo, da bi Roosevelt to taktiko Rusije ne odobraval, kot je večina ameriškega naroda ne. Toda Amerika je zdaj brez moči, ker vojna je že dobljena in Rusija nas ne potrebuje več razen morda nekaj denarja. Ako bi bil predsednik Roosevelt takrat povedal Stalinu, pod kakšnimi pogoji mu bo dal pomoč, pa bi ne bilo treba zdaj našemu državnemu oddelku kritizirati raznih vlad v osvobojenih deželah, katere je postavila Moskva.
Posojila inozemskim državam je zadnja šiba, ki jo imajo Zed. države v rokah. Ako bomo še ta posojila dajali brez vsakih pogojev, potem bomo morali biti zadovoljni samo s takimi koncesijami, ki nam jih bodo blagovolili drugi dati.
Angleški tednik "The Tribune" je oni dan prinesel članek, v katerem pozivlje vse evropske dežele in angleške Do-minione, naj se strnejo skupaj proti ameriškemu kapitalizmu ter si ustvarijo ekonomski blok proti ameriškim izdelkom na svetovnem trgu. To je direkten bojkot proti ameriškemu izvozu, to se pravi proti naši trgovini. Je že res, da je dotični tednik levičarskih tendenc, toda pomniti je treba, da je urednik tistega tednika minister v novi vladi.
Zato je pa pametno za ameriške finanCnike, ali kdor bo dajal posojila, da se prej prepričajo o namenih angleške in drugih vlad, pa naj bodo že take ali take. Če je njih namen, da nam zavijejo vrat na svetovnih trgih, jim gotovo ne bomo posojevali denarja, da bodo to lahko izvedli.
Ali bo revolucija na Japonskem?
Zdaj, ko stojimo pred okupacijo Japonske, se marsikdo vpraša: ali bo prišlo do kake revolucije na Japonskem? Ali bodo morale ameriške čete tam vzdrževati red in mir?
Vsi Japonci niso bili za vojno in bilo je tam gibanje, da bi se spravilo vojaško kliko ob moč. Toda militaristi so to gibanje v kali zatrli in voditelje enostavno pomorili. Ali se bo zdaj dobil kdo, ki bo segel po nožu in začel rezati vratove vojaški kliki, ki je vsilila narodu vojno?
Prav možno je, da je cesar obrnil hrbet militaristom, da si bo vsak nekaj rešil, sebi in svojemu sinu. Ne bomo se motili, če trdimo, da so japonski militaristi upali, da bodo zavezniki zahtevali, da se cesarja odstavi in tako podaljša vojna. Toda zavezniki se niso dali ujeti v past in so se odločili. da bodo delali s cesarjem pri kapitulaciji in okupaciji dežele.
Mnogi Amerikanci so zahtevali, naj se vojna nadaljuje in da se cesar odstavi. Toda taki ljudje so očividno pozabili. da ameriški starši, ki imajo svoje sinove na Pacifiku, niso bili pri voiji jih žrtvovati radi japonskega cesarja. Vsak ameriški vojak je, po našem mnenju, vsaj toliko vreden kot je japonski cesar. Pomniti moramo, da je na Japonskem cesar edina oseba, ki še lahko ukazuje narodu in ta ga posluša.
Znaki so, da je japonska vlada mislila na kapitulacijo že davno prej. predno je padla prva atomska bomba. Toda Člani vojaške klike, ki nimajo izgubiti ničesar, če bi se vojna podaljšala, ker njih usoda je že itak zapečatena, so bili proti. Trudili so se na vse načine, da bi kapitulacijo ydlo-žili kar najdlje mogoče.
Japonski cesar je ukazal,, da ostane narod miren, ko bodo ameriške čete zasedle deželo. Sodimo, da ga bo narod ubogal. Lahko se pa primeri, da bo hotel kak vročekrvnež nahujskati vojaštvo proti okupatorjem. Toda tega v večjem obsegu ne bo. Vsekakor pa bodo nestrpno čakali, kako bo šla okupacija od rok. Prvi dnevi bodo pokazali, kako bo. Kadar bo enkrat vihrala ameriška zastava v Tokiu, bomo lahko rekli, da je vojna z Japonsko končana.
nima konca, pa je že v svoji prvi polovici dovolj značilna in celo pretresljiva.
Neko družbo Slovencev v starem kraju so komunisti že leta 1942 postavili na "smrtno listo," o kateri je bilo že večkrat poročano tudi v tej deželi. No-' bene druge krivde jim niso mogli pripisati kot to, da nasprotujejo komunistični propagandi. Vendar'so ti obsojenci o-stali pri življenju do odhoda Lahov in prihoda Nemcev.
Na kak način so se dotični obsojenci zamerili Nemcem, temu kolonarju ni natanko znano. Gotovo pa je, cfa so jih Nemci odvedli nekam v Nemčijo na prisilno delo ali v zapor. Tam so ostali do poloma Nemčije.
ŠKIH SLOVENCEV v Ameriki, ki se je takoj zavzela za slovenske izgnance, pa naj bodo pred komunisti "izdajalci" ali ne. Kako kričanje komunistov in njihovih sopotnikov ali sopotnic nas ne bo motilo. Prepričani smo, da tudi LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV tako kričanje ne bo motilo. LIGA naj mirno dela in skuša slovenske izgnance moralno in finančno podpreti. Komur to ni všeč, naj si uredi svojo vest kakor ve in zna. Naša vest je pa taka, kakor smo povedali. Darujte za izgnance in agitirajte za LIGO!
* * *
V katoliškem listu beremo nekako premišljevanje o tem, zakaj je morala nad razne na rode priti tako strašna Kalva-rija, kot je prišla na primer nad Rusijo po letu 1917, obenem ž njo nad Ukrajino, Belorusko itd. Današnje čase pa nad Poljsko, Slovensko itd. Zakaj je moralo do tega priti, se sprašuje pisatelj s katoliškega stališča.
Odgovor daje1 nekako tak: Moralo je priti do Kalvarij in ž njimi do nekega "očiščevanja" za vse tiste ogromne krivice, zločine in zlorabe, ki jih je v preteklosti zagrešil v teh deželah "krščanski red." "Krščanski red" je vladal na Ruskem pod carizmom, na Poljskem pod prejšnjo vlado, itd. Bil pa je ta "krščanski red" le navidezen, v resnici ni bilo na njem nič ali le malo krščanskega. Čimvečji zločini so se vršili v imenu krščanstva, toliko hujša Kalvarija je morala priti. In če ne vemo, v kateri de želi je bilo največ zločinov, lahko izvemo t zdaj, ko vidimo,
kje je Kalvarija najstrašnejša. * * *
Tako razmišljanje ima mnogo veljavnega na sebi, končni zaključek pa močno šepa. Slovenska Kalvarija je raz-
Zdaj sledi drugo poglavje te zgodbe:
Ko se je Nemčija podala, so naši Slovenci hitro zvedeli, kakšne so razmere v domovini. Takoj so zaslutili, da jih v domovini čaka izvršitev obsodbe iz leta 1942. Odločili so se, da poskusijo kam drugam, ne pa domov na Slovensko, kamor so zavezniške oblasti začele pošiljati iz Nemčije slovenske Hitlerjeve izgnance.
Po dolgih in težkih potih so se naši rojaki pretolkli v neko drugo evropsko deželo in imeli v mislih, da pojdejo še kam dalje, zakaj v širokem svetu imajo več znancev in prijateljev. Toda v dotični deželi, kamor so prišli po mnogih trudih, so jih oblasti prijele in jim povedale, da morajo domov, ker Jugoslavija kliče in zahteva nazaj vse svoje nekdanje podložnike.
Naši rojaki so se zatekli v varstvo konzulatov vseh tistih dežel, kjer imajo znanca in prijatelje, toda stikov z njimi ne morejo dobiti. Konzulati jim pomagajo dobiti stik in od uspeha ali neuspeha teh poskusov je baje odvisno, če bodo naši | rojaki smeli ostati v oni deželi' meroma mnogo hujša danes kot ali ne bodo smeli. Imajo časa je bila ruska v preteklosti. Že samo do nekega določenega zato, ker je slovenski narod ta-datuma in če ne bo nič, bodo ko majhen, da nujno svojo poslani nazaj v Jugoslavijo. In Kalvarijo toliko bolj občuti. A-
sami so prepričani, da to pomeni zanje smrt. . .
* * +
Tu se zaenkrat naša zgodba pretrga. Ce bo kolonar mogel zvedeti za njihovo nadaljno u-sodo, bo poročal. V slučaju, da bo varno, bo navedel tudi imena ljudi in krajev.
Za zdaj se kolonarju vsiljuje vprašanje: Koliko takih slučajev je, za katere ne vemo in ne bomo nikoli zvedeli?
Dalje: Zakaj naj bi v domovini pretila smrt takim ljudem, ki so jih NEMCI odvedli iz domovine na prisilno delo? Kakšni "izdajalci" so to?
Odgovor je lahak: Zastopnik Titove vlade je brez ovinkov povedal, da so vsi odločeni za "likvidacijo," kateri se ne strinjajo s taktiko vlade. Dotični zastopnik Titove vlade j-e sicer trdil, da Tito ne uvaja v Jugoslaviji komunizma, toda kaj pomaga trditi, ko pa vsa dejstva
drugače govore?
* * *
"Izdajalce vse pobiti," je kričala oni dan neka "katoliška" ženska v Barbertonu. O. K., mi smo tudi za to. Smo za to, da se vsi, ki so osumljeni izdajalstva, postavijo pred sodišče in tam naj se njihova krivda dokaže. Potem naj prejmejo postavno kazen. Pobijanje "izdajalcev" na podlagi gole komunistične obdolžitve in obsodbe pred tremi leti zaradi nasprotovanja komunizmu pa ni po na,pem okusu in ne bo; deležno našega odobravanja, pa čeprav se radi tega kakim "katoličankam" do sodnega dne zamerimo.
li je to dokaz, da se je na Slovenskem zgodilo toliko več zločinov pod krinko krščanstva kot nekdaj na Ruskem pod carizmom? To bi bilo treba zgodovinsko dokazati, pa bi ne bilo lahko.
Sicer pa;
Krščanski ljudje, recimo: katoličani — so trpeli strahot na preganjanja, preden so sploh imeli priliko zakriviti ka ka zločinstva P°d krinko krščanstva. Da, vsa in cela katoliška cerkev je grozno trpela kar cela tri stoletja takoj po svoji ustanovitvi in Kiistus sam je napovedal, da bo tudi v poznejših časih tako. Vsaj v prvih treh stoletjih, ko so milijoni in milijoni venomer umirali za svojo vero, katoliška cerkev ni delala zločinov pod krinko krščanstva. Tucli kake vlade ali drugi oblastniki jih niso delali, zakaj nobenih krščanskih ali samo "krščanskih" vlad in oblastnikov ni bilo.
Ta kolonar sodi, da mora biti za tem "očiščevanjem," ki ga napravljajo komunisti vse od leta 1917 naprej, vendar še kaj drugega ko zgolj "odpravljanje krivic" prejšnjih časov. Kaj naj bi to bilo, bi prav lahko povedal vsak komunist na svoj način. Pa prav lahko bi povedal na svoj način tudi vsak katoličan, če bi stvari pogledal
res — do dna. . .
* * *
Dosti je še vedno znakov, ki kažejo, da zavezniki ne bodo po sili pošiljali domov onih izgnancev in beguncev, ki se sami ne želijo vrniti.
Kar se tiče slovenskih izgnan-
ljujočega generala Aleksandra. Torej bi bili naši rojaki v tujini vsaj zaenkrat toliko na varnem, da jih Tito ne more pograbiti in storiti ž njimi, kar bi raci storil.
Ampak pozabila jih Tito in TITOVA Jugoslavija nista. Tudi ruski, poljski in češkoslovaški komunisti niso pozabili svojih rojakov, ki se nočejo vrniti pod domači komunistični režim. Dokaz za to reč so oni dan prinesli v Ldndonu. Zastopniki komunističnih vlad v omenjenih deželah so zahtevali, da UNRRA še nadalje odklanja vso pomoč beguncem in izgnancem, ki se nočejo vrniti. To je res lep dokaz, da komunisti ne pozabijo svojih rojakom?, čeprav jim ni dano, da bi
jih že danes postavili k steni. . . * # *
Zahteva, ali recimo predlog komunistov je propadel. Samo omenjene štiri države so zanj glasovale, vseh 28 drugih je bilo proti. Morda bo zdaj UNRRA res začela podpirati tudi naše begunce. Moramo pa počakati poročli.
Jugoslovanski komunisti so še na drug način dokazali svojo "skrb" za izgnance in begunce. Ko je prvi predlog propadel, so zahtevali, da se ti ljudje spravijo v kaka zaprta taborišča, da ja ne bodo mogli kaj povedati v svet, zakaj so to, "kar so. Tudi ta zahteva je propadla. Potem je jugoslovanski zastopnik izjavil, da se. Tito prav nič ne boji tistih "par sto" Jugoslovanov na Laškem, vendar se utegne iz njihovih vrst razviti kako "ustaš-tvo" — tako nekako je rekel.
Konec konca: Tito se* beguncev vendar boji! In kogar se (DaUe na 3 strani) -O-
Na obisku pri prijatelju
V nedeljo smo se bili podali
na obisk k našemu dobremu rojaku Jožetu Jalovcu v Raveno, Ohio. Brat mu je umrl preteklo zimo. Farma, na kateri se daj Jože živi, je bila last nje> govega pokojnega brata, a ker sta se res bratsko ljubila in po. kojni brat ni imel nobenih potomcev, je že prej večkrat rekel, da bo zapustil vse svoje premoženje bratu Jožetu, kakor je sedaj tudi res storil. Tako je sedaj ostal na farmi sam Jože, ki mora biti gospodar in gospodinja vse obenem.
Ko bo enkrat tudi na sodniji vse urejeno, pravi da bo ali farmo prodal ali pa, če bi bilo mogoče, bi najraje dobil svojo družino iz starega kraja in bi vsi skupaj živeli na farmi. Farma je jako obširna in Jože je vajen delati na polju že iz domovine. Zato pa ima tudi tukaj že kaj lep pridelek za letos. Dosti ima krompirja, fižola, zelja, korenja itd. Rekel je, da naj si kar pomagam in si na-^erem kar hočem in kolikor ho. čem. Seveda sem si z njegovim dovoljenjem tudi z vese ljem postregla. Ima tucli krave in lepe debele prašiče, da jih je kar lepo videti. Tudi kokošk ima precejšnje število.
Dalje nam je pokazal že o-mlačene in spravljene pšenice in ovsa take kopice, da sem se kar čudila. Seveda pa je pripravil za zimo tudi že dosti krme in 'slame za živino. Na vsem se pozna, da je Jože delaven in da v resnici dela, čeprav je za vse sam, bodisi za delo ria polju ali v kuhinji.
Sedaj sta tam na počitnicah Mr. in Mrs. Šval iz Hecker A-ve. Tako jih je bil vesel, ko sta prišla tja, da skoro ni vedel s čim bi jima postregel in kako bi se jima zahvalil. Mrs. Šval se *je kot dobra in pridna gospodinja takoj lotila dela. 0-čistila je vso notranjost hiše,1 oprala je zavese na oknih in jih zopet lepo razobesila in seveda
bo moral biti zopet sam za vse, kakor puščavnik. Saj pravi: podnevi je še, ko se zmotim z delom, a zvečer pa *je dolgčas, ko sedim in premišljujem svoj žalostni stan.
Prosil me je tucli, naj sporočim potom Ameriške Domovine njegovim številnim prijateljem da jih prav prijazno vabi, da ga pridejo kaj obiskat, ker jih bo jako vesel. Njegov naslov je:
Joe Jalovec,
RFD 1, Ravena, Ohio.
Rojaki, le obiščite ga, ker vas bo res vesel. Prav lepa hvala za vso postrežbo Joe in na svidenje.«
Tončka Jevnik. -o-
Da boš umrl, to dobro veš. . .
etl
Ameriki. Žal, da iz poročila, oziroma P1 smo mogli razbrati njihovih sorodnikih t" ni: Brunskole in Avs{'iJe Jg ^ da imena prosilcev soi fc ^ ^ ■ nas lahko čitljiva in s° ja2n0i let»|čase
me®!
kaki ne bi fpremen bil
Mi se z vsem prepričanjem i cev in beguncev, imamo toza-
Tako sem mislil, ko sem gledal mirnd ležeče truplo pokojne, ga dr. James Mallyja. Nekdaj tako ljubeznjiv, postrežen, delaven, sedaj pa mirno sniva smrtno spanje. Nehote sem si mislil : Zakaj še tako mlad, tako še potreben ljudem, pa si odložil vse delo in odšel v kra j večnega miru? In zopet sem si mislil, pač zato, ker je bila to božja volja. Človeku je namenjeno enkrat umreti in kadar pride tista ura, jo vsa zdravniška veda ne more ustaviti.
Dopolnjeno je tvoje delo. Za vse dobrote, katere si na zemlji delil ljudem, bodisi v zdravlje-nu, v delu pri društvih in narodu sploh, pa naj ti bo Bog pra-čičen in dober plačnik. Materi, sinu in sestram pa izrekam iskreno sožalje.
Domovgrede sva se s soprogo ustavila še pri Tončki Jevnik in njenerft soprogu. Mrs. Jevnik je bila prav vesela najinega obiska, moji soprogi je podarila krasno ročno delo. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Jevnik za vso prijaznost in postrežbo. Pri njih sem si ogledal tudi krasne cvetlice krog hiše, sončna roža je že precej višja od moje glave. Gotovo je že več kot deset čevljev proti nebu. Ampak rečem pa, da moje solate ne dam za vse vaše rože. Držim se namreč tistega izreka, ki' pravi: Bolje je kos kruha v roki kot pa pušelc za klobukom. Prav ugajala pa mi je tista veltka hruška, ki je tudi jako polna. Kadar bodo zrele, se bom že povabil na obiranje, seveda, če mi bo Mrs. Jevnik sporočila, kdaj bodo zrele.
Ko to pišem, leži pri nas na mrtvaškem odru mlada deklica Theresa Gliha. Mlada nevesta Kristusova je hčerka Mrs. Frances Gliha, 9111 Union Ave. Oče, Anton Gliha je umrl 25. junija 1944. Kot angelj je izgledala v krsti, saj je pa tudi živela lepo krčansko življenje. Srečna lira zadnja ura! Tako večkrat po. navija msgr. V. Hribar, kdor umrje spravljen z Bogom in u-dan v voljo božjo.
Pokojna Theresa je bila članica Marijine družbe in več drugih društev, živela je življenje pravičnega, bi rekel svetniško. Komaj 15 minut pred smrtjo je še prejela sv. obhajilo. Blagor ti, ki si sedaj nevesta ne posvetnega ženina ampak nevesta Kristusova. Prosim te, prosi za nas, da bomo tudi mi tako srečni, da bi šli s tega sveta s sveto popotnico, kakor si šla ti.
Materi, bratu in sestram priporočam, da nikar preveč ne žalujte. žalujejo ;ja umrlim naj neverniki, kateri Boga ne poznajo. Saj vaša Theresa si je ipolila najboljši stan, kateri ji ne bo nikdar odvzet.
Počivajte mirno vsi umrli, preostalim pa naše globoko sožalje.
, J. Resnik. -o-—
Sorodnike v Ameriki
• v v •
iščejo
Z ure Jožef, rojen Dvoru pri Novem gov sin Jožef Zurc, v Semiču. Dekle St fija, rojena 1924 v S'
O sorodnikih smo da je Avsenik svak ! Zurca in doma iz Lescah na Gorenjski ima Stazinarjeva ne' z imenom Brunskole da imajo v Amerik' sorodnike.	, a
Kdor bi' se zanij j ljudi in njihovo usod0,j naprošen, da se zglaSl.lficu SQ v nji naslov. Podpičje. T(m Zac tem poročal naravn nim o usodi omen j A kje se nahajajo. ^ svojem pismu, da 1)1 pisali naravnost, P8 . naslove. Že naprej > hvala vsem, ki se bos li za te tri ljudi. P" slov:	g
Rev. Alojzij tajnik Lige Box 608, Lemont, I"1,
, Pa ka p°min pr
J Mi, da ykno
1^ vesel, očem p. ■težave; s
"aj "Pal p s,1a i« "i sve
0 2aroki f > Po v
n 1. e ir>
Om; r ^ C
?, ,astov vJe dejal
"t • 10 J<
P
neboj B
lin, J, -O
lir* 0 bo ni
^ Roža
L K 11 Vsi E S nil
Je
! h.
Print
Dva roparja sta rj z namenom, da £a voz, kjer je sedelo v ; nikov, stopi pri en* par, ki je bil elega" f z majhnimi brčid1^1) in črnih kodrasti vzorec moške lep°te' vratih pa stopi v vy variš, majhne i'1 ve, en pedanj ma1^ .^ kot smo rekli na 'j
Večji bandit 7;i kom: "Nikar se Nikomur se ne bos na glavi. Kar bova
la bo le to, da bo*'* liri
" 'ana
* ts «
drnk 0c
ft 4
«k1 sna 1 i t ,biia
4, 1 "j
K^tr
brala denar, od ^l^dj,".'11 va zahtevala Pa fo v1A'' da S(
pila £
ček."
Mali ropar Pa kar ga ne lomi, K0' $ da nisva prišla P0.) po denar, ženske b0 v miru."
Tedaj pa vsta'ie 1 njega sedeža žes P Jjf^e; pc devica, pa zavpije 'fi^ c^vaie
v san a * ž
o °d ^ Sorkih
V ,a siva
ViiJ
A
pa
parjem: "Ti Tvoj tovariš že Pri tem pa ljube2 očmi lepo postav" roparja.
* * .,
V neki župnij1/!1 ki je rad poglerfal#! ziroma na rijeg°v°J saj je bilo mord^, pak jaz bi rad P enem. Neke sob0^ posebno prilege' ' do belega dne- ^ proti domu, ga P ^ mo cerkve, pa st'j .V kar zdajle opr»J, sko dolžnost, pri zavesti, . JI mora tam dostoJ ,
Trudil se je
ii*
K
si"
<las*em
K 'h ^di
O
Si
tSi«
r	U
& da
!)Ca U
li. J6g°ve 0
V 'b
bi mirno sedel vedel, da je še bi jo bil dobro mu ni začelo ka' ^ kolcati. Pa ne P^ tako naglas, da ^ kev zgledovala- ^
cerkvenih ^c kaj pošepeče na brez obotavlja<4 S\{ at®
ie
■V
za cerkvenim "Kako si P!1
ti oš ( <to > b0
'CNra ' h. k°ma
o*/
je šel tako r«*	bil
vpraša drug ceJ aY mislil, <M :erkv
Dva Slovenca in ena Sloven-obenem pa tudi kuha za vse tri. ka, ki so izven domovine že ne-Jože je rekel, da se že boji, kako od srede leta 1943, želijo kako bo dolgčas, ko bosta zo- zvedeti za svoje sorodnike v^e stisnila."
sem
spraviti iz c( janci trmasti- ^
"Nič ni bil^/1 mu pojasni ce' ' sem k njemu "Z menoj pojd1'
^ M1 zdaj 'ti de]ati
y>tit > d>
^ašp,
ČJe je Prišel Gašper z
i^azndTl ga je sPreJe"
■ kakor da bi se 2'bif meail°- Staremu
s5 «pL'a kakor tudi
' S ris oda « nista mo-
»o'I hiil""u izgovarjati. k5liln ^vesela videti; Ga-
Pa se je umi-i/ctf _ iezave: zalem- f,^
:ole-■iki*
SPISAL DR.
in senca
FR. DETELA
p«ztev Pa se je umi-
s** maj "Ve,; Zakaj fant si ne» J Pal Pogledati; ta-
® syeta se mu je
fene?r0ki se je še tisti ,je!! jo vasi, in še ti-
trn r je rp vasi, In še ti-sodft kazai evu R°žmanka
kazala
,so zaceli priprav-
isa111 ,o -p""	priprav-
^ 08tell°ne in France sta
Je. omare, škrinjo
" >» kav are' skrinjo.
f PohiL-f dpu**a po-bi' ait h?
" 6>" if>'?tOV in orehov ■cj f' 'aveil ftejal Bric, ko je bos« ; - to
Je ame pre-
e ne, .
, iZ1' Bric!" je de-
J i »ttam D moj nevestin P , ta | R°zalko rad."
. Ja2 "moška. Bog ti W ae b0" Vsi moji otroci ^ io j 0 nikoli mogli." Hori Pnneael France i,ift 5ega |n pražnje-še ana je namignila n,- Vse' kar bo ona arat TSamo tiho dajalo °ne'v ampak na jCovJe še navrgla za nevesto in
šival
1 si J a jutra do
Noh* °Či' ki so jo hol2 Ja dela in za-Hve, , lila se je, da
Hiš]; a 111 brezskrbno k Jala zraven, če f!«da hinavačina. J()tia / , ila zopet za-lako da bi bila

o v*
eIiili g»)
art" stih ote
,
sui nj^ a .
iA
ne
sV\
Kja ),. ninavgtcma. 'tla /, la z°Pet za-
[^v'v, 0 ^ bi bih
rOoljša p°Po1'
' dogodki akor da bi
A n.ie kar nič
v.;44NušnPOmislir"o, da
•nI ov* /
/Si t p°
a P0,,
3iie p1
, v*
[no Jst tudi mo-. sc	toliko ča-
Nili H 0bro godi, se
I Vil Se je Anka
AK i/ Sarna s seboj * )odmai'sikako ju-
Pod — '»d „ ,Jenim obra-
ies solz.
prC-. Zjutr^j in
rfi; te5la megla ob
i>ike rosa je le-eletav.' i P° strniščih
I «aS? Vrane- in
^i ,t m je mirno |bo,tfZ(1- Bližal se
sv0 T »o.
iji^
tj,	-"'i/iCVl ot
)Ja,m°rala odrini-in France
ue —nov se ni-
t0 C? mnogo
in
la * p0vr
jtP
J i"',
. Vj pot K
l*
j«,
o j1,0
d>1
'si 4
o i rJ*
nt	u
živ?^ j etna čust-
? žaSa jl1 bo treba to bod Od doma, in
J	Ujini- Fan-
dobivaj o ^C 1Ca' doma-ie jj, obraze, i^ieifovdr stožilo, ka
6Sov,
f>k, t 'eVaT
>sto THtl in niu
° ^3Ug!avo- "Glej
'C	' "
°C1 Ujele z *H Janez?"

" lasje, in 'M: -7 oblekel in
K A
^ 4
>5 f
tait : K ei m
irC,omo pa v
Si u ^Odi, in !>Čii>,ga P°velj ni-h(\ k^11191^0 se ji K	odraste-
a e od doma
tu- h«-


uuma, 1>a
u- Kaj se
Vri fele4(Jaj. poslusen
i» J i,1)0
. je- kje bi
, n/i1«, V m 2a sebo
k V? ^ > bil do!
no o^aj, ker e P°r k nje-
mu.
"Preden odideta vidva," je dejal nekega večera Tone Francetu, "poj demo še na Primsko-vo božjo pot in na grob našega očeta."
Bricovim otrokom je bilo to vsem prav; samo Anka je menila, da bi rajša doma ostala, ker ima toliko dela.
"Ne, ti pojdeš tudi," je dej a. la mati. "Doma ostaneva jaz in oče.
"No, saj res ni toliko dela," je pritrdila Anka, ki se je takoj spomnila, da ni povedala pravega vzroka, zakaj da bi rajša ostala doma.
Tako sta se napotila Tone in Mana s svojimi mladimi romarji skoz hladno meglo, ki je še pokrivala doline in griče proti dalekogledni cerkvici na Prim-skovem. Teta je nesla nekaj; sveč v dar, Anka in Jerica v košaricah, kar se je bilo nape-klo za na pot.
"Hodili bomo počasi in skupaj, Gašper in Rozalka," je dejala Mana, ko sta začela onadva hitreje stopati. Imela sta si namreč marsikaj povedati, kar bi drugih ne zanimalo.
Z Jerico sta hodila Janez in France, ki sta se kosala, kdo da bi jo bolje zabaval. Jerici bi bilo pa kakor tudi Francetu še ljubše, če bi se bil pridružil Janez ostali družbi.
"Kmalu se bomo ličili, France," je dejala Jerica. "Ti pojdeš v Ljubljano, in mi ostanemo tukaj. En teden potem, in nc boš še nas ti več spominjal."
"Jaz ne več spominjal!" je ugovarjal fant. "Noč in dan bom mislil na vas."
"Jaz pa, kakor sem prisegel," je dejal Janez, "na suhem in na mor j u, na tem in na onem svetu."
"Ampak ti, Jerica," je dejal France, ko je bil stopil Janez naprej, "ti me boš pozabila, in vendar sva se skupaj igrala in skupaj rasla."
"Oh, France, nikoli."
"Ali res nikoli?"
"Če ti re'čem," Janez je prišel nazaj in začel bahati, kako bo žvenketal z bridko sabljo in svetlimi ostrogami in kako bo sukal iskrega konjička.
Zadaj pa je hodila Anka s Tonetom in Mano in molila sama zase.
Solnce je priplavalo izza sv. Kuma, ko so prišli na vrh zelenega stožca, ki nosi prijazno cerkvico. V cerkvi je priporočala Rozalka v gorečih prošnjah Materi božji svojo radost in svojo ljubezen; njej je darovala z vdano molivtijo Anka svojo žalost in svoje težave; vsak je dcbil povoda dovolj prošnji in molitvi in zahvali, in vse je nekako premotila teta Mana, ko je začela naglas naprej moliti.
Ko so bili pomolili na očetovem grobu, so sedli na trato, in Anka in Jerica sta odprli vsaka svojo košarico. Gledali so na gorenjske snežnike, na hribe in ravni, ki se jih drže, in na megleni pas po savski dolini, Janez in France, taikor da bi si hotela vso to krasoto vtisniti v spomin za dolgo časa, in Anka, kakor da . bi jemala slovo. Tone se je spominjal starih časov, ko je sedela tudi takšna Jerica ob njegovi strani, in teta je pogledala Gašperja in se začudila zopet, da je tako podoben. France in Jerica sta molčala, dasi bi si imela še marsikaj povedati; tako blizu in tako daleč sta se zdela drug drugemu.
Ndka slovesna uibranoist je spremljala vse proti domu, ko so se ozirali nazaj, <dokler se je še videla cerkvica. Malo zadovoljen je bil samo France, ker se mu je zdelo, da ni zadosti govoril; to se je zdelo tudi Jerici, ki bi mu nekoliko več srčnosti ne bila zamerila.
(Dalje prihodnjič.)
1945
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
2. — Piknik fare Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu na cerkvenih prostorih.
2. — Piknik dr. Velebit št. 544 SNPJ in proslava 20 letnice obstoja. Piknik se vrši na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
23. — "First Entertainment" sponsored by Waterloo Rd. Combined Lodges for the servicemen's Homecoming Fund at SWH, Waterloo Rd. 26. —St. Clair Grove št. 98
W. C. ples v SND na 6417 St. Clair Ave.
OKTOBER
6.—Little Flower Cadets pies v SND na 8*0. cesti.
20.	— Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
21.—Prireditev	Skupnih društev fare sv. Vida; ob treh popoldne v cerkveni dvorani.
1946 JANUAR
20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave.
ODPRI SRCE, ODPRI ROKE ...
(Nadaljevanje z 2 strani)
Tito boji — kako bi ne bil tisti
človek "izdajalec"??
* * *
Pa so se že oglašali razni ameriški "patriotje" slovenske narodnosti in so zavpili, da je vsak, kdor se kakorkoli poteguje za nesrečne izseljence, nasprotnik Združenih Narodov in izdajalec Amerike. Tito je naš zaveznik, so dejali, torej ne sme nihče biti proti njemu. "Izdajalce vse pobiti. . . "
Zdaj je 28 združenih narodov izjavilo, da teh "izdajalcev" ni treba pobiti, niti sestradati jih ne gre. Med njimi je tudi A-merika. Torej le nismo izdajalci, če želimo naše rojake v izgnanstvu obdržati pri življenju. POBIRAJTE ZANJE in PODPIRAJTE SLOVENSKO LIGO! ! !
-o-
Neusmiljeni hrček
Sonja Severjeva
(Nadaljevanje)
"Kaj, Bobek ga je umoril?" se je zgrozila mati. "Joj, kako strašno! Svojega lastnega brata je umoril in mu tako podlo plačal dobroto!" Še tesneje je privila malčke k sebi in potok solz se ji je udri po licih. "Kaj čaka sedaj capljajo, a morajo po svetu!"
"No, mamica, nikar tako," jo je hrabril korenček, čeprav je tudi sam ves ganjen povesil svoje liste. "Najbolj pametno bi bilo, če bi se vrnila k moževim staršem na njivo v skriti kotanji. Saj tu daleč naokoli zate ni pripravnega prostora. Bodi brez skrbi, lahko boš našla pot. Uberi jo naravnost skozi gozd, tam boš za silo tudi našla kako hrano. Za gozdom pa moraš naravnost v hrib čez pusto reber in tam gori leži v skriti kotanji mala njiva, Fižolčkov dom."
Tako je s toplo besedo govo-
še vsakemu malčku za popotnico mlad sočen listek. Mati se mu je lepo zahvalila in se prav prisrčno poslovila. Še malčki so dobremu botru korenčku zacvilili v slovo.
Uboga mati je imela mnogo težav z otročički. Cez vsak kamen, čez vsako kotanjico je morala drugega za drugim prenašati v gobčku. Pri tem pa je ves čas trepetala, da jih ne bi iznenadil kak sovražnik. Za kratko pot do gozda so rabili ves dan; že se je delal mrak, ko so se privlekli do njega. Drobni hrčki so se tu plašno stiskali okrog mamice in od lakote cvilili. Skrbna mama jih je mehko božala z gobčkom in neutrudno iskala kaj dobrega za' prazne želodčke. Toda v gozdu ni bilo poljskih plodov in otročički so se morali zadovoljiti s korenikami praproti. Tudi mladi jurček, ki je rasel ob poti, jim je prišel prav.
Kmalu se je popolnoma zno-čilo in mati je morala poskrbeti za varno in toplo prenočišče. Brž se je lotila dela in z vso vnemo kopala. Ali gozdna
dno bolj jezno se je zaganjala, toda robidovje jo je neusmiljeno zbadalo in ji trgalo perje; toliko da ni obvisela v grmu.
Joj, koliko so ubogi hrčki ta čas pretrpeli! Od strahu jim je hotelo raznesti mala srčeca. Naposled je sova le spoznala, da ne more do plena. Zateg-njeno je zakričala: "Uhuuuu, uhuuuuiuuuuuuuuuu!" in jezno odrffotala. Tako grozno se je razlegal njen glas skozi noč, da so celo gozdni ptički prestrašeno začivkali po drevju.
Kako si je hrčkova mati oddahnila! Toda njena sreča ni trajala dolgo. Nenadoma je zaslišala prav v bližini šušlja-nje suhega listja in cap, cap! je prav počasi nekaj prihajalo. Pred prestrašeni hrčki se je dvignilo listje in ven je pokukal droben rilček.
"Boter jež!" se je razveselila in si oddahnila hrčkova mati. "Že sem mislila, da je podlasica. Dobro, da nisem tako nagla, kmalu bi te bila napadla!"
"No, ta bi bila pa lepa!" se je široko zasmejal oče jež in se do kraja izkobacal iz listja. "Toda kaj pa ti tukaj, botra, pa kar z vso družino Slišal sem nekaj cviliti, pa sem šel gledat. Kaj naj to pomeni?"
"Joj, dragi boter, to ti je žalostna povest!" se je bridko razjokala hrčkova mati"in ihte pripovedovala vso zgodbo. Dobrodušni jež jo je pozorno poslušal, le sem ter tja je zmajal z glavo in se čudil: "Joj, joj! kako pokvarjen je svet!" Silno se mu je smilila hrčkova mati in otročički. Spomnil se je svoje družine. Kako bi bilo žalostno, če bi njegova žena in otroci morali tako po svetu! Ko hrčkova mati končala svojo bridko zgodbo, je ljubeznivo dejal;
"Veš kaj, botra, sedaj ponoči ne boš nikamor več hodila. A tukaj tudi ne morete ostati, saj bi res prišla podlasica. Veliko jih je v gozdu. Kar z menoj pojdi, tamle pod hrastom imam svoj dom. Nas je sicer
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
tla so bila hudo kamnitna in vsa preprežena z debelimi kore- tudi veliko, toda za eno noč se ninami. Zaman se je trudila s bo že našel prostor/ Hrčkova svojimi mehkimi tačicami, ni- mati je z veseljem sprejela pri-
kakor ni mogla izkopati rova. Vsa žalostna je končno opustila delo in se z otročički napotila dalje po temnem gozdu. Iz-henada jo je spreletela groza. Z visokega drevesa se je zasvetilo skoz temo dvoje žarečih oči:
"Požrešna sova nas bo napadla!" se je zgrozila in stisnila malčke k sebi. Na srečo je stal prav v bližini gost ro-bidov grm. Hitro se je splazila z otro,čički podenj in tu t-re-petaje čakala, kaj se bo zgodilo. Žareče oči so se nenadoma zganile in kakor orjaški netopir je neslišno priplula ptica. Zakadila se je naravnost v grm. Toda hrčkova mati je dobro pogodila skrivališče. Robidov grm je bil kakor neprodirna mreža in požrešna sova je za-
ril in svetoval korenček in dal man skušala priti do njih. Ve
jazno vabilo. Ohrabrila je svoje malčke in odcapljala z njimi za ježem pod hrast. Tu so zlezli v duplino globoko pod koreninami, kjer je imel jež prostoren dom.
"Stara, pripeljal sem goste —!" je zaklical oče jež, ko so stopili v duplino. Ježevka in štirje veseli otročički so urno skočili na noge in radovedno gledali prišlece. Oče pa je dejal:
"Nesrečni begunci so, brez očeta in brez doma, nocoj bodo ostali pri nas. Ženka, brž jim prinesi kaj za pod zob!"
Ježevka je pohitela v shrambo in začela urno izbirati najboljše prigrizke. Ježki pa so se vedno bolj zaupljivo približevali drobnim hrčkom, ra$i bi jih prav od blizu občudovali.
"Pazite, otroci, da mi ne zbo-
MOŠKI Iti ŽENSKE ZA ČIŠČENJE URADOV
NOČNO DELO
Dobite si dobro stalno delo, ki bo trajalo Zglasite se zjutraj
AETNA WINDOW CLEANING CO.
1430 E. 27. ST. VOGAL SUPERIOR
dete kakega gosta!" jih je zavrnil oče. "Brž položite svoje bodice nazaj na hrbet in se spravite lepo v kot."
Ježki so še dokaj ubogali o-četa. Lepo po vrsti so se postavili v kot in stisnili svoje iglice tako tesno k sebi, da ni niti ena nevarno šlrlela pokonci. S svojimi drobnimi rilčki in črnimi očki pa so željno gledali na hrčke. Ali bi se znjimj igrali! Toda kako, ko bi jih pa s svojimi ostrimi bodicami med igro gotovo ranili!
Ježevka je tedaj privlekla, kar je imela najboljšega v svoji shrambi. Nekaj mastnih hroščev, nekoliko glist in polž-kov. Čeprav hrčki niso bili navajeni ježeve hrane, jim je po tako napornem potovanju vse imenitno teknilo.
Očka je medtem pripovedoval ženi o žalostni usodi te hrč-kove rodbine. Ježevki so se debele solze kar kotalile po rilč-ku, tako je bila ganjena. Kako pa je ta žalostna zgodba ganila šele drobne ježe! Kar glasno so hlipali v kotu.
Po večerji je ježevk postlala svojim gostom mehko ležišče in končno so vsi trudni legli spat.
(Dalje prihodnjič)
o
Kupujte vojne bonde!
MALI OGLASI
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ!
Novi furnezi za premog, plin, olje, Eorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Alr-Condltlonlng, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdlcott 0487
(x)
PIVO V ZABOJIH
Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard
m
dobro vino na galone
EMERY'S
961 Addison Road
(X)
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 z j.
Zglasite se v Employment Office ■ 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
ženske za čiščenje
Nočno delo; plača od ure; stalno. Vprašajte za Mr. Stoclc-er od 8 do 5. Carnegie Medical Bldg. 10515 Carnegie Ave. __(200)
Za pomivanje posode
Takoj se sprejme ženske za pomivanje posode in za pomoč v kuhinji. Delo je zjutraj ali pa zvečer. Zglasite se v Sorns Restaurant 6036 St: Clair Ave.
(201)
MALI OGLASI
Stanovanje išče
Samec išče stanovanje 3 do 4 sobe, zgorej, med 40. in 70. cesto, od Superior do Hamilton Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v brivnici George Kovačiča, 6312 St. Clair Ave.	(200)
Prava farma
Naprodaj je 55 akrov prave farme, ki je zdaj vsa v produkciji; 4 akre grozdja, 4 akre jablan in breskev; 1/8 akra špargljev. To je zelenjadna, sadna in mlekarska farma. Hiša ima 9 sob s furnezom in kopalnico Lasten plin za rabo v kuhinji ter za gretje spomladi in jeseni. Prostoren hlev za govejo živino in konje.
Cena ZDAJ je $12,000 in sicer 1/2 gotovine takoj, ostalo v 3 letih po 5% obresti. Razkaže se po dogovoru.
Raiph J. Gillett
North Madison, O.
Telefon: 2621.
(Urad odprt tudi zvečer)
(Aug. 31)
Rodney Adams Heating Service
550 E. 200. St. vogal Monterey
Snap-action termostat s pilot lučko, draft hood in jacket za insulacijo, — inštaliramo na vašem 30 galon tanku za vročo vodo za $26.43, vključno davek.
Pokličite KE 5200
__(x)
Soba v najem
V najem se odda dve sobi; si lahko tudi kuha. Vprašajte na 1162 E. 61. St.	(199)
Pohištvo naprodaj
Proda se pohištvo za spalno in družinsko sobo, za jedilnico in kuhinjo. Vprašajte na 1042
Addison Rd. zgorej.
(202)
Ruda silne moči. — Slika nam predstav Ija vreče rude uran, ki je podlaga atomskih bomb. Ruda. uran se nahaja na mnogih krajih zemeljskega površja, a največja ležišča te rude pa so v Kanadi Ena taka pošiljatev te rude je dospela v Fort Smith, kjer čekira-jo pošiljatev med tem, ko stoji poleg na straži ameriški vojak.
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4211
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave. EN 7215.
(M.-W.-x)
Stanovanje iščejo
Išče se 3 večje ali 4 manjše sobe za dva priletna človeka. Kdor ima.kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. _______(199)
Dve hiši naprodaj
Naprodaj sta dve hiši na enem letu in sicer na 1332 E. 68. St. Za podrobnosti vprašajte na 1053 E. 72. St.
(Aug.24,27,29,31,Sept,4)
ženitbena ponudba
Samec, star 55 let, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 35 do 50 let v svrho ženit-be. Je dober delavec in stalno dela. Katero zanima, naj piše pod naslovom "Ženin" na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
(200)
*
fmm
vam vsakdan prinaša v hišo
Povejte to sosedu, ki Je ni naročen nanjo
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Guncelin je Lil mojstrski bori- nov meč se je zlomil v tri kose. lec in dasi ni imel, oklepa, se je V tem trenotku je tudi Es-vendar branil kot razljuten trichson zabodel svoj meč v tur.	zemljo.
Mladi vitez je naenkrat po- "Pojdi med svojce in jim povesil meč z o^tjo proti zemlji, vej, da so nesrečnemu ljudstvu Vendar se je zagnal proti vstali branitelji v nas — v Dan-njemu z najsilnejšim zama- cih!"
hom. Estrichson se je ročno i "Koliko bolj usmiljeno ste umaknil.	j ravnali vi, ko so priplule vaše
"Tako se ne morem .bojevati j ladije k tukajšnjim bregovom s teboj! — Pustim ti časa, da1—?"
se obleceš v svojo opravo!
Guncelin je zasikal kot kača in se res oblekel v svojo opravo.
Estiichson je tudi skočil s konja.
Orožje je zopet švignilo po vzduhu. Odbila sta se že nekoli-kokiat, a vselej sta se vrgla drug na drugega s podvojeno silo. Danci so gledali boj s pritajenim dihom, a njihove de.:,nice so počivale na ročajih mečev, da bi v čas potrebe priskočili svojemu gospodu na pomoč.
Toda Estrichson ni delal svojemu dedu Niklotu sramote.
Ni trajalo dolgo, in Gunceli-
Guncelin se je porogljivo za-krohotal. Tudi zdaj ga ni še zapustila nemška prevzetnost, in premeril je mladega viteza s pogledom, v katerem se je zrcalila neizmerna jeza, združena z zaničevanjem.
"Ni časa, da bi odgovarjal!"
Estrichson je udaril" nadutega Nemca s ploščino svojega meča v obličje, prav tako, kakor ta onikrat očeta Dobrogo-sta, Guncelin se je vrgel nanj z golimi rokami; toda Dancev meč ga je zadel pod pazduho v odprtino pri oklepu . . .
''Stoj! — Ni vreden, da bi se ga dotaknil naš meč! Primite ga!"
Guncelin se je roval kakor stekel, in bela pena je brizgala celo Dancem v obraze; toda nič ni pomagalo. Zvezali so ga, predno je mogel po nemški našteti do dvajset.
"Na konja z njim!
In po-
V njegovem obličju se je zrcalilo globoko spoštovanje do moža, ki se je odločil za tako težavno delo in kateremu bi bilo moglo današnje solnce tako lahko svetiti poslednjič.
Oče Dobrogost je pripovedoval mlademu osvoboditelju o starejšem Niklotovem sodrugu, kako je v poslednjem času neprenehoma mislil samo na Dansko, kako je jedino v danskem kralju videl zvezdo rešiteljico, kako se je samo nad dansko zemljo svetil njegovemu očesu poslednji svit rešitve za osirotelo očetnjavo . . .
Estrichson je napeto poslušal in zrl v poteptano travo; le zdaj pa zdaj je izrekel kako vprašanje . . .
"Starejši obešenec je bil brat mojega deda!"
"Niklot je tvoj ded, gospod _?"
"Moj oče je njegov sin!"
"Da si ti Prislavov sin, gospod?"
"Tako je, oče!"
Oče Dobrogost je povesil glavo in se za kratek čas zamislil.
"Šele zdaj bom blagoslavljal trenotek, ko se je vzbudilo v meni hrepenenje, da bi se napotil v tukajšnje kraje . . . Šele zdaj, gospod, kajti dosedanje trpljenje je bilo za me ogenj skušnje . . . Moji nameni se spenjajo višje, segajo dalje, samo dodeli mi, Bog, da bom mogel vztrajati tucli v bodoče . . ."
"In jaz zopet blagoslavljam trenotek, ko sem spoznal tebe in ko si mi dovolil, ozreti se v tvoj o
škem junaštvu, o hrabrosti tvojih rojakov, o vaši umetnosti, o vaši Pragi, o zlatem Višegradu sem slišal tudi v svoji domovini ; toda danes sem se prepričal o češkem srcu, požrtvovalnem v najvišji meri in plemenitejšem, kakor si je mogoče misliti . . . Ali mi bodeš oče, Dobrogost, ali mi hočeš biti
prijateljski svetovalec?"
"Gospod, kdo bi ne hotel ? — Ti stareš okovje, v katere je vkovano vse tukajšnje ljudstvo, kateri stiskajo tudi njegove prsi, in jaz bom rušitelj duševnih vezij! Gospod, vsemogočni naj blagoslovi najino prijateljstvo!"
Staroste so stali v globokem
molku poleg njih. Še vedno niso mogli razumeti, kako bi se okovi, ki so do nedavna še najtesneje stiskali njihove prsi, odvezal razdrobiti Danec — Prislavov sin, katerega oče je pred leti priplul z neštevilnimi ladij ami na breg njihove rodne zemlje, pomagal pal iti Razto-ke in se tudi združii s sasko vojsko. Težko — pretežko se je takoj iznebiti misli, ki je s svojo težo ležala na prsih kakor težka skala, ki se naenkrat spremeni v dim in po nji ne ostane drugega nego, če se je mogoče tako izraziti, naj prijetnejše olajšanje . . .
"Svobodni ste . . . Odidite vsak v svoj rojstni kraj in recite Prislavov sin nas je rešil
viti, kar je zakrivi' in če morete, se spominjajte očeto^ 'Prislavov sin 'Na Danskem H1' trichson . . . VJ* kaj te Jotrenec'"
118]
— Zaradi sina ne vnukom pri je spregovoril nato so vsi, šli proti polnočni času so jih doma jokovali za mrtv* ga ujetništva se nihče vrnil pod so jih polovili P° , in privezali k sv) je bilo, kakor da zoPe

zemlja m se
on hoče popra- njimi.
Prva tarča atomske bombe. — Na sliki je videti japonsko vojaško bazo in pristanišče Hiroshimao, ki je prvo okusilo silo in moč atomske bombe. Mesto samo je zavito v oblake dima, a prav dobro pa je še videti tri pristaniške pomole.
Imate zdravniške predpise?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam.
Mandei Drug
Lodi Mandei, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 1«, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE B.LAGOPOKOJNE IN LJUBLJENE MATERE
MARY ŽURGA
ki .ie za vedno v Boru zaspala dne 27. avgusta, 1935.
Ljuba, draga ln nezabna mati! Že polnih deset let rahljamo zemljo na Tvojem prezgodnjem grobu, naša oče-sfc rose livado in rušo, pod katero počiva Tvoje plemenito materinsko srce. Pred šestimi leti- je legel k večnemu počitku Tvoj sopicg in naš nezabni vedno oče. V globoki tugi in žalosti Vama kličemo: Bog Vama daj večni-počitek do angelskega klica k vstajenju!
Žalujoči:
OTROCI in SORODNIKI.
Cleveland, O.. 27. avgusta, 1945.
trdite vezi, kar naj trdneje je mogoče!"
Guncelin je škripal z zobmi, kakor bi pilil železo.
Vitez Estrichson se^ je šele zdaj natančneje ozrl po dolinici. -
V bližini je sedelo nekoliko sklonjenih maž, katerih roke so bile priklenjene k nogam s težkimi vergiami. Bili so to ujetniki staroste z očetom Do-brogostom. A niti lastnim očem niso mogli verjeti. Da bi se jih hoteli usmiliti Danci. — Da bi jim Danci pomagali, pregnati Nemce iz domovine? Sta-jroste so se ozirali drug v drugega in — niso verovali. Tudi I je težko verovati, če prav deja ! nju, katero ni nikdar nikomur J niti prišlo na misel! A vendar se je zdelo, da je to res, ker je tudi ta nasilnik to očital mla demu vitezu . . . Dobrogostove roke so bile sklenjene, in njegove kalne, krvave oči obrnje ne v pomladno nebo, ki se je zlasti nad temnim zelenjem smrečjim lesketalo kakor rumeno zlato . . .
Danci so med tem Guncelina že posadili na konja.
Tu se je dvignil najstarejši izmed jetnikov, vezi na rokah iij nogah so mu zazvenele, ostati je moral skolnjen k zemlji, vlekel se je skoro do konja, postavil se mc/l Guncelina in mal-dega viteza ter govoril z groz nim glasom, da je tudi Estrichson stopil nazaj.
"Če si naš osvoboditelj, gospod, ne vem; toda da si sovražnik tega vražjega človeka, vidim . . ."
"Vse oprostite okov!"
"Bogovi naj ti plačajo, gospod, ki so najboljši plačniki —Toda komaj sem spoznal tvo jo dobroti j ivost, že prihajam s prošnjo. — Če hočeš tega tu kaznovati, kakor zasluži, mu stori, kakor je on storil tamkaj onemu starcu in kakor je
mučil naše rojake . Priveži ga za rep njegovemu lastnemu konju . .
Za nekaj trenotkov je bila starčeva prošnja spolnjena . . . Nato so Danci pobirali plen, vrednost v orožju, zlatu in srebru.
Mladi vitez se je spustil v i pogovor z očetom Dobrogostom.
RODNEY ADAMS. HEATING SERVlCf
550 E. 200. St. vogal Monter«* »
POZOR ONI, K! KURITE PREMO«;
Hranite na kurivu in denarju in veselite see5 toplote. Specielno ta mesec:
Termostat in Damper motor z "limit svič^ liran na vašem furnezu za premog ali boiler l&' vek vključen.
Z gornjo specielnostjo vam bomo sčistili i" vaš furnez ZASTONJ.
Ta ponudba je samo (lo 15. septembra
INSTALIRAMO NOVE FURNEZE.
NANOVO ZACEMENTIRAMO FURNEZ& M treninf DELI ZA POPRAVILA ZA KATERIK^1 1 TOČNA POSTREŽBA, ZMERNE CENE.
Pokličite KE 5200
Mnogi \
m
da kovače
>'Jci.
% se bo
^0jprkeVr
? Poveda to U' je
"Vbodno
>oj I?* Vei
oJ kl vedi.
tri
Sardi. *
Kadetje vojaške akademije v West Point se urijo kot v pravi vojski. Gornja slika nam kaže skupino kadetov, ki so se s tankom. M-2h zapodili v vodo in blato na Lake Popolopen, N. Y., da se tako privadijo na težkoče resnične vojne.
fleseri
OBLE'
V zalogo smo . „ senske obleke, jumpers. Vse n^j® Imamo tudi senskih oblek v do 52.
N?OVori'
1 m'c°. ki Nna i"
kw i ac*l0, I
;>K teki
h
Se priporoča^0
MARY FASHlf
Hi iai0
2iSlile i
* ^ ko Posta'
6521 ST.
i'
*Vic* brili c
Oh
&<Jelavce
dat
Ki' >j(
Odprto od 9 v sredo odlfliS *>j v soboto o1
NOVIC!	E-	.z vsega sveta
NOVIC	E-	. ki jih potrebujete
NOVIC	E	„ ki jih dobite sve svele
NOVIC	E-	. popolnoma nepristranske
NOVIC	E-	^ kolikor mogoče originalne
NOVIC	E-	H ki so zanimive
H
'j

V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMR^ LJENE HČERKE IN SESTRE
MOL-LEE FAJFAK
w 80 SI
-^Hlo?
./Ji bc ^ajai
** T, * 1
tr
v C že
vO
Sc *
<N « b
VH° Z;
% Se bo
vi
ki ;je za vedno zatlsnila njene mile oči dne 27. a .J
, cv^V t> Vse prekmalu v ^ju ljubljena Mol-lee

Deset let Te že zemlja krije, mirno spavaš v grobu tam, solza nam iz očesa, lije, srce naše kliče Te zaman.
Po Tvoji nagli smrti ostali smo potrti, do groba vedno hodimo, za dušo Tvojo molimo.
zapustila si srca ".^i!"' ki so iskreno Te
Draga hčerka i"	k *
mirno spavaj P0".. P duša Tvoja naj P v raju blaženem-
Žalujoči ostali:
STARŠI, BRAT in SESTRE. Cleveland, O., 27. avgusta, 1945,