. in prvi bodo zadnji Pešci umirajo tudi zaradi lastne malomarnosti Mercator ©®mc©[? Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 5. rojstni dan sobota, ob 18. uri: koncert GORANA KARANA ŠT. 6 - LETO 64 - CELJE, 23.1- 2009 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn sobota, 24. in nedelja, 25. januar 2009 Krize ni! v ... vsaj ne na celjskem svinjskem sejmu, kjer se ljudje vsak teden srečujejo ob istih "štantih". Zaenkrat so zadovoljni vsi; tako kupci kot prodajalci - prvi, ker vendarle kupujejo bolj poceni, drugi pa, ker prodajo. In vedno več bodo, so nam še zaupali. ZMIK-omSTE ZMAGOVALCI Težko je biti sosed Težko je, ko ne veš, ali je pomoč sploh prava rešitev. Neža in Jože Borko ostajata zaklenjena v napol podrti hiši, sosedje zgroženi, a osnove za 1 * Cv A • So konji na mrazu trpinčeni? Veterinarji pravijo, da ne t:080 U 24 www.mik-ce.si DOGODKI •NIK BOJANA AVGUŠTINČIČ Težko je biti sosed Slovenci imamo prirojeno navado, da radi stegujemo vratove k sosedom. Pomirjeni smo, če ima sosed slabši avto kot mi, če mu pogine več kokoši kot nam ...A gorje, če je situacija obratna. Seveda so tudi svetle izjeme. Najdejo se tudi sosedje, ki si med seboj celo pomagajo. In so takšni, ki bi svojemu sosedu radi pomagali, a mu ne morejo, ker za to nimajo zakonske podlage. Poglejmo konkreten primer. Predstavljajte si, da imate za soseda »čudaka« (to ne bo težko, kaj?), ki vam noč in dan kravžlja živčke. Ki vam sicer noče nič žalega, ne nagaja, a vam s svojim čudaškim vedenjem in samosvojim načinom življenja kvari ugled in meče slabo luč na vaše dobro ime. Moti vas, ker živi u podrtiji, ker ne obdeluje zemlje, ker ne dovoli, da bi drugi ljudje odločali o njegovem življenju, ker ne sprejema vaše pomoči. Besni ste, ker ne pristaja na vaša pravila igre in ker so se vam zaradi tega podrli visokoleteči načrti. Povrhu vsega vas grizejo še očitki, da ste za takšno stanje v veliki meri krivi sami, ker niste ukrepali, ko in kot bi bilo treba. Kaj boste v takšnem primeru storili? Se pretvarjali, da vam je vseeno in da vas ne zanima, kaj se dogaja na drugi strani ceste, ali se boste kot dober sosed vendarle odločili, da boste čudaku, ki zaklenjen v nevzdržnih higienskih razmerah zmrzuje v napol podrti hiši, vseeno skušali pomagati? Recimo, da ste izbrali drugo možnost. Torej da človeku pomagate. Toda kako? Pomislite: ker se vam zdi, da v njegovem podstrešju ni pravega reda, bi ga bilo najbolje spraviti v primerno ustanovo, kjer bi poskrbeli zanj. Žal, ne bo šlo. Kajti nikogar ne morete prisiliti v zdravljenje, če sam tega noče. Nikomur tudi ne smete ukazovati, kje bo živel in kje je zanj najbolje. Vsakdo ima namreč pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče. In potem je tu še en problem. Ker je vaš čudaški sosed, ki mu želite pomagati, zaklenjen v hiši, vrat pa ne odpira, ne morete do njega. Vdreti v hišo ne smete, saj vam to v členu o nedotakljivosti stanovanja prepoveduje Ustava RS. Lahko samo opazujete. Opazujete, kako se njegova hiša, ki bi se jo morda še dalo obnoviti in jo ohraniti kot dragocen primerek nekdanje kmečke arhitekture, pogreza sama vase. Opazujete, kako se iz dimnika že nekaj dni ni pokadilo, opazujete in čakate ... Ukrepate lahko šele, ko bo morda že prepozno. Človek včasih res ne ve, ali je pomoč prava rešitev. Kajti nikoli ne veš, kdaj se bo pojavil kdo, ki se bo vprašal, ali človeku v takšnem primeru želite pomagati zato, ker mu resnično želite dobro, ali zato, ker v tem iščete lastne koristi. nastop obeh »mestnih« Savinjsko razvojno regijo tvori 31 občin, od tega dve mestni, Celje in Velenje, ki vsaka po svoje predstavljata središče razvoja. V sredo sta se na delovnem srečanju na Dobrni srečala župana obeh mestnih občin, Bojan Šrot in Srečko Meh, srečanje pa je pripravil Janez Jazbec, vodja oddelka za sodelovanje z občinami na RRA Celje. Celjskega župana Šrota je spremljal podžupan Marko Zi-danšek, velenjski župan Meh pa se je srečanja udeležil z direktorico občinske uprave Andrejo Katič. Delovno srečanje županov Velenja in Celja se je izkazalo kot koristno in potrebno. Ko gre za kakovost in obseg storitev, ki so lahko dosegljive na ravni regije, je potrebno več dogovarjanja in usklajevanja, potreben je skupen in ambiciozen nastop', sta se strinjala župana obeh mestnih občin. V razgovoru sta izmenjala stališča o skupnih regionalnih razvojnih projektih, kot so 3. razvojna os, regijski center za odpadke, protipoplavna varnost, regijska gospodarska središča in razvoj visokošolskih študijskih programov s poudarkom na ustanovitvi univerze. Ravno slednjemu vprašanju, torej ustanovitvi univerze, sta župana namenila največ pozornosti. Oba menita, da je prihodnost gospodarskega in družbepega razvoja regije v veliki meri odvisna ravno od znanja, ki ga dajejo kakovostni študijski programi. O tej temi bosta spregovorila še februarja, do takrat pa naj bi odgovorni pripravili vsebinski in rokovni predlog, ki bo osnova za skupen dogovor in potrebne aktivnosti. Župana sta se tudi strinjala, da je potrebna aktivnejša vloga vodstev obeh mestnih občin ter da lahko le dogovarjanje pripomore k učinkovitejšemu in hitrejšemu razvoju regije. US Redno na ginekološke preglede Na redne preglede ob evropskem tednu raka na materničnem vratu opozarjajo tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer poudarjajo, da gre za eno redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče uspešno preprečevati z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Kot pravi predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo dr. Alenka Trop Ska-za, specialistka epidemiologije, želijo ženske v naši regiji spodbuditi, da bi se redno odločale za preventivne in ginekološke preglede tudi tedaj, kadar ne zaznavajo nobenih ginekoloških težav. »Na teh pregledih je mogoče odkriti spremenjene celice dovolj zgodaj in zato lahko razvoj raka ustavimo,« pravi Trop Skaza. V okviru državnega programa Zora, programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, že pet let sistematično vabijo ženske na brezplačne preventivne preglede celic v brisu materničnega vratu. V tem času je bilo pregledanih nekaj več kot 82 odstotkov žensk med 20. in 64. letom, obolevnost se je začela zmanjševati, več V celjski zdravstveni regiji je obolevnost za rakom materničnega vratu v letu 2007 znašala 18,4 obolelih na 100 tisoč žensk, v Sloveniji pa 14,8 obolelih na 100 tisoč žensk. Rak materničnega vratu v Sloveniji še vedno prizadene preveč bolnic. Najpogosteje zbolijo ženske, stare od 35 do 49 let. Obolevnost na Celjskem je tako nadpovprečna, ženske v regiji pa se sicer dobro odzivajo na preventivne preglede. pa je tudi zgodaj odkritih in pravočasno zdravljenih žensk. Incidenca raka materničnega vratu se je v petih letih programa zmanjšala za skoraj 30 odstotkov. Vse več cepljenj tudi v celjskem zavodu Povzročitelji raka materničnega vratu so onkogeni humani papiloma virusi, HPV, okužba pa se zlahka prenaša s spolnimi odnosi. Gre za eno najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Vsaj 50 odstotkov ljudi, ki imajo spolne odnose, se v življenju okuži s HPV, najpogosteje na začetku spolnega življenja. Ljudje, ki so okuženi s HPV, večinoma sploh ne vedo za okužbo in je ne prepoznajo. Pri veči-. ni žensk okužba v osmih do dvanajstih mesecih spontano mine, pri okoli 10 odstotkih žensk pa se razvije trajna okužba, ki se lahko konča z rakom na materničnem vratu. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zato poudarjajo pomen preventivnih ukrepov, ki vključujejo čim kasnejši začetek spolnega življenja, zvestobo partnerjev in uporabo kondoma, čeprav ta v primeru povzročiteljev HPV okužb ni zelo zanesljiv. Poleg tega poudarjajo pomen seznanjenosti z možnostjo sa-moplačniškega cepljenja proti raku na materničnem vratu. Cepljenje je možno opraviti na različnih cepilnih mestih, med drugim na vseh regijskih zavodih za zdravstveno varstvo ter pri nekaterih zasebnih zdravnikih in ginekologih. Samo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se je v letu 2008 z vsemi tremi odmerki cepiva zaščitilo 28 žensk in eden fant. Cepivo je zelo učinkovito, saj zaščiti proti najpogostejšima genotipoma HPV, ki povzročata Alenka Trop Skaza V letu 2007 so zabeležili 146 novih primerov raka materničnega vratu, v letu 2003 pa 209. Obolevnost za rakom materničnega vratu je kljub vsemu v Sloveniji še vedno dokaj visoka, saj v nekaterih evropskih državah znaša manj kot 10 obolelih na leto na tisoč žensk. V primerjavi z drugimi državami EU je Slovenija po obolevnosti oziroma po številu novih primerov raka materničnega vratu v zgornji polovici evropskih držav. Po umrljivosti je Slovenija pod evropskim povprečjem, kar pripisujejo temu, da več primerov bolezni odkrijemo že na stopnji, ko je rak še ozdravljiv. V zadnjih letih umre zaradi te bolezni v Sloveniji od 30 do 40 žensk na leto. okoli 70 odstotkov primerov raka materničnega vratu. Cepljenje je priporočljivo zlasti za mladostnice in mlajše ženske, stare do 26 let. Za cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva v obdobju šestih mesecev. A tudi pri žen- skah, ki bodo cepljene, so nujno potrebni redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu, saj cepivo ne ščiti proti vsem genotipom humanih papiloma virusov, ki povzročajo raka. POLONA MASTNAK Prihodnje leto Po poteh dediščine Lokalna akcijska skupina Raznolikost podeželja, ki deluje v občinah Celje, Laško, Štore in Vojnik, se s projektom Po poteh dediščine še do nedelje predstavlja na sejmu Huizem in prosti čas v Ljubljani. Projekt je za društvo pripravil Zavod Porta B. Tam obljubljajo, da bodo že nekaj let načrtovane poti kulturne in naravne dediščine vendarle zaživele v prihodnjem letu. Čeprav se je o poteh naravne in kulturne dediščine govorilo že precej časa, predvsem s strani Regionalne razvojne agencije Celje, jih zdaj vendarle pripravljajo v Zavodu Porta B. Lotili so se jih na podlagi razpisa društva Raznolikost podeželja. V zavodu napovedujejo, da bodo do konca leta 2010, predvidoma pa že spomladi prihodnje leto, v vsaki občini pripravili štiri t. i. dediščinske poti. Te poti bodo prijavili tudi na razpis za evropska nepovratna sredstva. S pridobljenim denarjem bi poti primerno označili in o njih informirali javnost. Kot pravi koordinatorka projekta Tanja Čajavec, sta to tudi največji trenutni težavi: »Trenutno imamo okoli 20 evidentiranih poti. Prob- lem je, ker niso pravilno označene in nimajo promocijskega gradiva. Skušali jih bomo preko tega projekta umestiti v dediščinski kontekst, ker bodo potem upravičene do nepovratnih sredstev za namen informiranja in označevanja.« Dediščinska pot naj bi bila krožna, na njej naj bi bili vsaj trije spomeniki kulturne ali naravne dediščine. Projekt v teh dneh prvič predstavljajo na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, s tem pa se promocije poti šele začenjajo. Zavod Porta B na sejmu predstavlja tudi občine Ce- lje, Laško, Štore in Vojnik. Vsak dan se bo tako na sejmu predstavila po ena občina. Včeraj se je z grafičnimi delavnicami in razstavo slik predstavila občina Laško, danes se z mističnimi gozdnimi potmi ob zvokih gonga predstavlja celjska občina, jutri bo občino Vojnik predstavila glasbena skupina Joško-va banda, v nedeljo pa občina Štore z delavnico pletenja košar. Vsak dan bodo na sejmu postregli tudi s kulinaričnimi dobrotami kmečkih žena iz društev kmetic, ekoloških kmetij in drugih ponudnikov iz štirih občin. ŠK m Št. 6 - 23. januar 2009 HOVi TEDNIK - 'DOGODKI 3 So konji na mrazu trpinčeni? Vroče poletje je veliko bolj problematično, a tudi zima ni brez pasti wiivw.novitediiik.com V preteklih dneh, ko so temperature padle tudi precej pod ničlo, nas je bralec opozoril na domnevno zanemarjanje živali. V Javorju v okolici Gorice pri Slivnici naj bi imel lastnik dva konja kar v odprti leseni kolibi, 24 ur dnevno izpostavljena hudemu mrazu. Na prijavo se je odzval tudi inšpektor celjske veterinarske uprave. Mag. Mitja Šeglbauer z veterinarske uprave Slovenije ob tem pojasnjuje, da zimske temperature za rejne in druge velike živali niso nujno problematične. Slovenci smo glede živalskega trpljenja menda zelo tenkočutni in tako je število prijav takšnih ali drugačnih neodgovornih ravnanj ter trpinčenj živali vse leto precejšnje. »Je pa poleti mnogo več utemeljenih. Vroče sonce, pomanjkanje sence in vode so namreč za živali resnično lahko usodne.« Zimske temperature, če le niso prenizke, nekaterim živalim celo dobro denejo. »Govedo lahko brez težav prenese tudi nekaj stopinj pod ničlo in vsaj zelo skrajnih temeperatur letos pri nas ne dosegamo.« Šeglbauer pojasnjuje, kakšne pogoje je treba zagotoviti živalim na prostem. Poleg tekoče vode in zadostne količine krme - te v mrzlih dneh seveda porabijo več - potrebujejo še suh prostor, kamor lahko ležejo, in prostor, zavarovan pred vetrom. »To ni nujno zidan hlev. Lahko je lopa, zagrajena iz dveh strani, morda tudi primerna dolina ah gozd, skratka zavetrje, kamor se lahko žival umakne.« Psi, ki jih imamo tudi pozimi zunaj, morajo imeti na primer izolirane koče. »Vse hvale vredno je, da Da je konjem na snegu prav lepo, dokazuje tudi tale posnetek s Kozjanskega. (Foto: Svetlana Lupše) Konji in druge velike živali na prostem potrebujejo zavetrje, vodo in dovolj hrane. Sicer pa mraz prenašajo bolje kot poletno pripeko. (Foto: Marko Mazej) ljudi skrbi za živali, vendar se to včasih izkaže tudi kot nepoznavanje. Kakšni živali je lahko veliko bolj neprijetno v zakurjeni dnevni sobi kot na prostem. Ob tem so živali, ki so tega vajene, še primerno aklimatizirane. Kot izolator jim služi podaljšana, gostejša dlaka,« so še razložili na veterinarski upravi. In za kaj gre v Javorju? Gre res za neodgövorno ravnanje, mučenje in trpinčenje sadističnega lastnika, kot bi se naj izrazili krajani? Kot nam je sporočil Boleslav Bizjak s celjske veterinarskem uprave, so prijavo obravnavali že prejšnji teden in ugotovili, da je povsem neutemeljena. »Dva rejna konja imata namreč solidno zavetje v sicer odprtem lesenem hlevu. Sta dnevno oskrbovana, v dobri rejni kondiciji, čista in imata možnost neoviranega iz- hoda na izpust. Po sodobnih zootehničnih doktrinah reja živali na prostem preko zime ni v ničemer sporna, če imajo živali primerno oskrbo s hrano in z vodo ter možnost umika v zavetrje. Rej-ski pogoji so v obravnavanem primeru ustrezni, zato nadaljnjega postopka ne bomo vodili,« so zapisali v obrazložitev po inšpektorjevem ogledu. SAŠKA T. OCVIRK čaka garanje Epidemije (še) ni Karitas Če bodo v nekaterih podjetjih letos ostali brez dela, ga bodo imeli v Škofijski ka-ritas Celje toliko več. »Kriza se že pozna. Lani smo imeli do tega časa 25 prošenj za pomoč, letos jih je že 42,« je med drugim povedal predsednik škofijske karitas Rok Metličar, župnik s Sladke Gore. Na Celjskem je delovala Karitas v okviru Škofijske karitas Maribor že v začetku 90. let, po ustanovitvi celjske škofije je bila Škofijska karitas Celje uradno ustanovljena februarja 2007. Nova škofijska karitas, ki ima že približno 500 sodelavcev, je na organizacijskem področju lani zlasti krepila svojo mrežo po župnijah, kjer je že 51 župnijskih karitas. Škofijska karitas Celje je lani 272 ljudem v stiski pomagala s plačilom najemnine, elektrike, zavarovanja, šolske prehrane ter drugih položnic, kar jo je stalo 57 tisoč evrov. Pakete hrane so razdelili 186 prosilcem, sedem jih je dobilo pohištveno in drugo opremo, s šolskimi potrebščinami so pomagali 712 otrokom. Prav tako so razdeljevali pomoč iz intervencijskih 1 zalog EU, ko je prejelo šest ; tisoč posameznikov mleko, riž, sladkor, moko in testenine, v zbiranju ozimnice pa Na Celjskem je v zadnjih dneh naraslo število prehladnih obolenj in primerov gripe. V prvih dneh januarja so potrdili 16 okužb z gripo, število primerov se je v teh dneh povzpelo čez 20. Število obolelih za prehladnimi obolenji ni večje od povprečja zadnjih petih let, zato še ni preplaha za morebiten izbruh epidemije prehladnih obolenj in gripe. Najučinkovitejši način proti gripi je cepljenje proti njej. »Zaenkrat imamo še dovolj cepiva,« pravi specialistka za epidemiologijo in predstojnica oddelka za epidemiologijo celjskega zavoda za zdravstveno varstvo Alenka Trop Skaza. Cena cepljenja proti gripi je 12 evrov. Dovolj je enkratno cepljenje, le otroci, ki še niso bili cepljeni, morajo biti cepljeni dvakrat v presledku štirih tednov. Učinkovita zaščita pred okužbo nastopi deset do 14 dni po cepljenju. MJ Banka Koper je namenila škofijski karitas dva tisoč evrov. Na fotografiji predsednik Karitas Rok Metličar ter Roman Nussdorfer iz Banke Koper. so sodelovale nekatere podeželske Karitas. Letovanj v Portorožu in Veržeju se je udeležilo 50 otrok ter 27 družin. Veliko stisk je nastalo tudi po poletnih neurjih, ko so med več kot 200 oškodovancev razdelili 300 tisoč evrov. Pomoč so poslali tudi ljudem v stiski na tujem, v Makedonijo, kjer so je bili veseli v Skopju in Bitoli. Št. 6 - 23. januar 2009 Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, so med pomoči potrebnimi tako takšni, ki na ves glas opozarjajo na svojo stisko, kot drugi iz ozadja, ki jih morajo najti sodelavci Karitas. Sodelavce za prostovoljno delo zato posebej izobražujejo. Lani so vse leto potekale tudi aktivnosti za ureditev central- nega humanitarnega skladišča škofijske karitas v Vrb-ju pri Žalcu, ki ga bodo predali namenu 5. februarja. Gre za poslopje, ki so ga vrnili Cerkvi v okviru denacionalizacije ter je nekoč služilo kot zavetjaza »hlapce Jerneje«, ki so na stara leta ostali brez strehe nad glavo. BRANE JERANKO Zaradi dolžnikov težave z izplačili plač S 1. marcem dražja elektrika NAKRATKO V Velenju dodatnih 200 brezposelnih Na velenjski zavod za zaposlovanje se je v zadnjih 14 dneh prijavilo 595 novih iskalcev zaposlitve, od tega jih iz velenjske in šoštanjske občine prihaja slabih 200. Večina na novo prijavljenih, vsaj 80 odstotkov, je konec leta izgubilo delo za določen čas, ostali so delo izgubili zaradi zmanjšanega obsega dela v podjetjih, nekaj pa je bilo tudi sporazumnih prekinitev delovnega razmerja. RP lTPnr,- Št. 6 - 23. januar 2009 NXHC Plačilna nedisciplina je tokrat še bolj kot prej pokazala zobe. Veliko podjetij je moralo v teh dneh najeti kredit za poplačilo plač, čeprav imajo denarja pri dolžnikih več kot dovolj. Obenem se podaljšujejo še plačilni roki. Nekateri so se zato odločili, da bodo delavcem izplačali zgolj neto plače, torej plače brez prispevkov. Medtem ko v Steklarski Novi delavci še vedno ne vedo, kdo in predvsem kdaj jim bo poplačal dolg do pokojninske blagajne, ki ga je podjetje naredilo v času prisilne poravnave, skoraj tisoč delavcev Steklarne Rogaška ne ve, kdaj bo podjetje znova sposobno izplačevati cele plače. V Steklarni naj bi delavci že pet mesecev prejemali zgolj neto plače, kljub vsemu pa o uvedbi krajših delovnikov ne razmišljajo. Dela naj bi bilo sedaj, ko so ugasnili eno izmed peči, dovolj. Vendar, ker imajo njihovi kupci vsi po vrsti likvidnostne težave, se te zrcalijo tudi v steklarni. Kot so povedali, je medtem v pri- silno poravnavo odšel irski Waterford, nemški Rosenthal je objavil nelikvidnost. Podrobneje bodo o svojih težavah in morebitnih rešitvah v steklarni spregovorili prihodnji mesec, ko prvič po zamenjavi vodstva napovedujejo novinarsko konferenco. Le s težavo so tokrat plače zaposlenim izplačali v Vrtnarstvu Celje. Kot je pojasnil direktor Franc Zdol-šek, so težave nastale iz več razlogov. Prvi je ta, da so se osredotočili na veleprodajo trgovcem, ti pa so podaljšali plačilne roke. Ker so pri urejanju avtocest le podizvajalci, tudi tukaj precej časa čakajo na denar. Obenem so konec lanskega leta morali poplačati nekaj kreditov. Zdaj so za plače res najeli kredit ter prodali del stare vrtnarije Gaberje, ki je že nekaj časa ne potrebujejo. »Prihodnji mesec bo že dobro,« pravi Zdolšek. »Upajmo le, da kupna moč ne bo preveč upadla, sicer bi se nam to lahko precej poznalo pri prodaji.« S1. marcem se bo tudi 144 tisoč gospodinjskim odjemalcem, ki elektriko kupujejo pri Elektru Celje, ta podražila. Po pričakovanjih je dvig skoraj 10-odstoten. Skoraj tolikšen, kot je bil pri ostalih distributerjih, ki so cene spremenili že konec leta. V Elektru Celje so se odločili (sicer kot zadnji med vsemi distributerji) da si z gospodinjskimi odjemalci ne bodo več delali izgube, ampak želijo priti vsaj do ničle. Zato bodo gospodinjstvom elektriko ponudili po enaki ceni, kot jo sami kupujejo od dobaviteljev. Zgolj elektrika se bo tako podražila za 21 odstotkov, kar bo na položnici, ob vseh ostalih nespremenjenih postavkah, pomenilo 9,69-odstotni dvig. Povprečen gospodinjski odjemalec Cenik velja do konca leta, tako da podražitev na tem področju ne bo več. Če le ne bo medtem zaživel poseben model za uravnavanje cen, ki so ga elektrodistributerji že pred leti pripravili. »Ta model je povsem podoben bencinskemu modelu. Jasen, transparenten. Glede na to, da bencin prav tako prodajajo različna podjetja po enaki ceni, ne vem, zakaj je pri elektriki tak problem,« pravi predsednik uprave Viktor Tajnšek. Nove cene elektrike niso diferencirali glede na to, kako varčni so odjemalci, kot so to naredili nekateri distributerji. Obenem napovedana podražitev ne bo prizadela poslovnih odjemalcev - ti imajo z elektropodjetji sklenjene individualne pogodbe. A ker imajo poslovni uporabniki zaradi recesije težave pri plačilu elektrike, je Elektro Celje na Holding Slovenske elektrarne naslovil tudi prošnjo za podaljšanje plačilnega roka za poslovne odjemalce. Holding je to prošnjo zavrnil, sam Elektro pa dolžnikov ne more kreditirati, je dodal Tajnšek. RP, foto: Arhiv NT Da imajo težave pri izplačilu plač, se je govorilo tudi za podjetje ČM Celje, ki zaposluje več kot tisoč ljudi, kar je direktor Marjan Ven-gust odločno zanikal. Januarja so plače izplačali celo pred rokom, je poudaril Vengust. Tudi zalog je še dovolj. Je pa res, dodaja, da letošnji prihodki zagotovo ne bodo takšni, kot so bili lanski, ko so presegli sto milijonov evrov. Vrtnarstvo Celje naj bi imelo kar za 1,7 milijona evrov odprtih terjatev, malo manj, 1,5 milijona evrov, jih ima podjetja Mik Celje. »Večji gradbinci izkoriščajo pravne akte in manjša podjetja spravljajo na tanek led,« opozarja direktor Mika Franci Pliberšek. »S podjetjem Gradiš ski-pine G smo še zdaj v sporu zaradi plačila. Zanj smo leta 2006 opremili 180 stanovanj. Nismo edini. Poznam veliko podjetnikov, ki so zaradi takšnih dolžnikov zaprli svoja vrata. Država bi na tem področju vendarle morala nekaj narediti.« ROZMARI PETEK Foto: SHERPA, arhiv NT Delavci v Steklarni Rogaška že pet mesecev prejemajo le neto plače. Kljub vsemu o uvedbi krajšega delavnika ali o odpuščanjih ne razmišljajo. Zgolj zaenkrat? tudi cena elektrike uravnavala podobno kot se cene bencina. Tako bi bilo za vse najbolj pravično,« pravi Viktor Tajnšek. bo namesto 33,11 evra plačal 36,32 evra na mesec ali 3,21 evra več. www.nowitednik.oom V Miku kljub recesiji načrtujejo rast V podjetju Mik Celje so lani prodali 110 tisoč oken, lanski promet je znašal 22,6 milijona evrov, tržni delež pa naj bi se jim povzpel na 14 odstotkov. T\idi za letos so načrti smeli - 25-odstotna rast prodaje. Na vprašanje, koliko bo recesija, ki je že močno načela gradbeno dejavnost, oplazila tudi njih, je direktor in lastnik Franci Pliberšek odgovoril: »Zagotovo nas bo, sicer bi rastli še bolj. Vsaj tako kot lani, ko smo zrastli za 31 odstotkov. Ker nismo vezani le na gradbena podjetja, temveč predvsem, kar v 70 odstotkih, na fizične osebe, nam prodaja ne bo toliko upadla. Če se izrazim s prispodobo, imamo delnice močno razpršene, zato je tveganje toliko manjše.« V zadnjih desetih letih je njihova proizvodnja z 19 tisoč prerasla na 110 tisoč, letos pa naj bi se število povečalo še za 30 tisoč oken. RP Kaj za delavca pomeni 36-urni teden? Za koliko bo delodajalec znižal plačilo, je odvisno zgolj od njega - Kontrola delodajalcev preko Dursa in Zpiza Iz Termotehnike toplotne črpalke za Kanado? V podjetju Termotehnika, toplotne črpalke in hladilni sistemi v Orli vasi imajo 28 zaposlenih. Lanski prihodek so v primerjavi z letom 2007 povečali za 40 odstotkov in presegli 5,2 milijona evrov. Letošnji načrt je podoben lanskemu, in če ne bo prehudega vpliva krize, načrtujejo celo 15 odstotkov večjo prodajo. »O tem, kako bo recesija vplivala na naše poslovanje, lahko samo ugibamo, vendar zaenkrat nismo negativno orientirani, za kar imamo dva vzroka. Smo namreč daileč najbolj znani proizva- jalci in ponudniki toplotnih črpalk v Sloveniji. S toplotnimi črpalkami za sanitarno vodo pokrivamo približno 70 odstotkov in s toplotnimi črpalkami za ogrevanje dobro tretjino trga. Glede na velika vlaganja v kadre in razvoj ter komercialne aktivnosti pričakujemo letos podoben tržni delež kot minulo leto,« je povedal direktor Rudi Kronov-šek in dodal, da jih še najbolj skrbi dvoličnost države. »Polna so je usta o pomembnosti hitrega širjenja uporabe obnovljivih virov energije, a v praksi je popolnoma drugače. Ukinjajo subvenci- je in druge olajšave za tovrstne rešitve, močno so zapleteni prijavni postopki ... Tudi hud padec cene nafte in povišanje cene električne energije nam nista v prid, zato že iščemo nove tržne možnosti. Poleg izvoza na avstrijsko Štajersko se usmerjamo še na nam bližnjo avstrijsko Koroško. V februarju se bomo kot razstavljavci predstavih na sejmu v Celovcu. Pripravljamo tudi prve vzorce toplotnih črpalk za izvoz v Kanado. Torej upanje ostaja. Prav zaradi tega nimamo namena skrajševati delovnega tedna oziroma odpuščati delavcev.« TT Je uvedba 36-urnega delavnika skrajševanje delovnega časa? Po zakonu je 36-urni tednik polni delovni čas, zato bi moral delodajalec tudi v tem primeru delavcu poravnati vse obveznosti. Lahko pa, v dogovoru s sindikati, zniža plačo. A za koliko? Tega odgovora ne ve nihče. V zadnji številki Novega tednika smo pisah, da se je »v praksi« prijelo pravilo, da bodo delavci, ki bodo delali 36 ur na teden, prejeli 10 odstotkov nižjo plačo in tisti, ki bodo en dan doma, 20 odstotkov nižjo plačo. Pa ima to pravilo kakšno osnovo? Še posebej, če Zakon o delovnih razmerjih pravi, da tudi 36-urni delovni teden šteje za polni delovni čas. Za odgovor smo poprosili tako ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot zavod za zaposlovanje, ki bo operativno izvajal sveže sprejeti Zakon o delnem subvencioniranju delovnega časa. Zanimalo nas je, ah imajo delo- dajalci kakšna navodila, predpise, karkoli, kar bi jim dajalo podlago zato, koliko naj v primeru 36-urnega delavnika (ali celo 32-urnega) delavcu znižajo plačo? Je to v celoti odvisno od delodajalca? Odgovori obeh ustanov so se glasili, da zakon ne posega v plačna razmerja. Celo sindikalisti ne povedo, za kolikšen odstotek se pogajajo z delodajalci. »Jasno je, da plače ne bodo ostale enake. Če podjetje dela manj in zato dobi tudi manj denarja, je jasno, da delavca ne more tako plačati kot sicer. Smo se pa dogovorili, da pod minimalno plačo ne bodo šli,« je pojasnil sekretar celjske območne organizacije Zveze Če bodo delodajalci zniževali plače, se bo število prejemnikov minimalnih plač povečalo z manj kot 25 tisoč na skoraj 150 tisoč ali približno na osmino zaposlenih, ocenjujejo v ZSSS. Cilj Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je ublažiti posledice gospodarske krize. Čeprav bo subvencijo uveljavljal delodajalec, je ta ukrep prvenstveno namenjen delavcem, zaposlenim, da ohranijo zaposlitev in socialno varnost. Za izvajanje zakona bo treba v državnem proračunu zagotoviti 230,4 milijona evrov. liko držijo svoje obljube in koliko še imajo zaposlenih, bo zavod preverjal v evidenci zavoda za zdravstveno zavarovanj e, podatke o plačah, prispevkih pa bo pridobival od davčne uprave. Če bo prišlo do kakršnega / koli suma o nepravilnosti (beri, če bodo zaposleni sami zatožili, da na primer opravljajo nadure), se bodo po potrebi v nadzor vključevale tudi druge pristojne inšpekcijske službe. ROZMARI PETEK Foto: Arhiv NT ste vi na potezi! kličite kreditne |omercialiste na telefonsko številko 080 15 85. NLB® Skupina »Naša strategija je osvajanje novih trgov z novimi izdelki, širitev programa, ozaveščanje kupcev o varčevanju z energijo in razlikovanju med dobrimi in slabimi izdelki. S to filozofijo gremo nad recesijo,« poudarja direktor Termotehnike Rudi Kronovšek. www.stanovanjskikredit.si Bflv^........... Št. 5 - 20. januar 2009 Srečko Čater se boji, da bodo delavci po izteku subvencij vseeno izgubili delo. Pa tudi, da bodo mnogi recesijo izrabili. svobodnih sindikatov Srečko Čater. Kje je past? To, da z zakonom niso zadovoljni ne eni ne drugi je jasno. Gospodarska zbornica v imenu delodajalcev opozarja, da zakon ni pravičen do tistih delodajalcev, ki v svojem podjetju nimajo or- Delodajalci bodo zahtevek za dodelitev subvencije vložili na Zavod RS za zaposlovanje, ki bo v upravnem postopku o zahtevku odločil s sklepom predvidoma najkasneje v 15 dneh. Zavod bo z delodajalci sklenil pogodbo, v kateri bodo natančno opredeljena medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti. ganizirane sindikalne dejavnosti. Srečko Čater pri tem s strahom čaka, kaj se bo zgodilo čez pol leta, ko podjetja ne bodo več mogla zaprositi za subvencije. »Po tem času bodo, če se ne bodo izkopali iz težav, začeli od- puščati. To pomeni, da bo osnova za odpravnine delavcem okleščena za deset, 20 odstotkov.« Zakon sam po sebi ponuja tudi vrsto možnosti zlorab. Nihče ne preveri, če so podjetja sploh upravičena do subvencij, saj, kot so nam pojasnili na pristojnem ministrstvu, zakon ne določa, koliko mora delodajalcu »promet pasti«, da lahko zaprosi za subvencijo. Samo po sebi umevno je, da so podjetja v recesiji v težavah. Vsa. Edino, kar zahtevajo, je obljuba podjetij, da v tem času ne bodo izplačevala nagrad, odrejala nadur, odpuščala delavcev in da bodo redno izplačevala plače. Ko- če se bo delodajalec dogovoril za krajši delovni čas, za 32 ur na teden, bo moral zaposlenim plačevati za 36 ur. To je namreč najkrajši po zakonu o delovnih razmerjih uzakonjeni polni delovni čas. Državna subvencija delodajalcu pa je 60 evrov za 36-urni in še enkrat toliko za 32-urni delovni teden. Za ilustracijo, pri minimalni plači 589,19 evra mora delodajalec plačati približno 114 evrov prispevkov. 6 INTERVJU Nekateri so v minulih dneh skoraj s strahom spremljali razplet »plinske vojne«, ki se je, upajmo, končala v sredo. Dogajanje je sprožilo vrsto vprašanj ne le glede oskrbe s plinom, temveč tudi o splošni »energetski kondiciji« Slovenije. Kot vemo, pomemben delež energije ustvarijo v Šaleški dolini, zato smo nekaj odgovorov poiskali pri direktorju Premogovnika Velenje (PV) dr. Milanu Medvedu, ki je tudi član Strateškega sveta za energetiko in predsednik Energetske zbornice. Seveda sta bila v ospredju pogovora delo in vloga velenjskih »knapov«, ki pomembno sooblikujejo utrip Šaleške doline. »Zaradi pomanjkanja plina Slovenija ni imela pretiranih težav, ker ima uravnoteženo strukturo virov za proizvodnjo električne energije. To daje garancijo za stabilno in varno oskrbo v vsakem trenutku, ne glede na razmere pri posameznem energentu. Posledice so mogoče čutili večji odjemalci, ki so vezani na plinsko oskrbo, sicer pa energetska oskrba ni bila motena,« povzema dr. Milan Medved dogajanje v zadnjih dnevih. »Evropa je približno 50-odstotno odvisna od uvoza energije, kar je zahtevno izhodišče za prihodnost, tako za gospodarski kot družbeni razvoj. Slovenija je glede odvisnosti od uvoza v podobnem položaju, vendar pa imamo srečo glede domačih virov - tretjino električne energije namreč naredimo v hidroobjektih, tretjino v premogovnih elektrarnah, tretjino pa dobimo iz nuklearke. Rekel bi, da bi bilo dobrodošlo, če bi lahko dodali nekaj plina, vendar ne za vsako ceno. Preskrba s plinom je namreč lahko zelo zahtevna, ker se razmere, predvsem pri cenah, zelo spreminjajo.« Ste član Strateškega sveta za energetiko. Zakaj je bila potrebna ustanovitev sveta? Energetika je gotovo ena od infrastrukturnih dejavnosti, ki ima oziroma bo imela v prihodnosti še pomembnejšo vlogo. Ni pričakovati, da bi bilo energije na svetu v izobilju. Poleg tega se je EU zavezala z restriktivno okoljsko politiko, posamezna določila iz kjotskega protokpla so za Slovenijo še bolj rigorozna kot v večini drugih članic. Vsi želimo živeti v čistem okolju. Moramo znati živeti z energetiko, ki pomembno vpliva na naše življenje in delo. Pri katerem koli energentu, tudi obnovljivih virih, se moramo zavedati negativnih vplivov na okolje. Odločitve v energe- »Dober, spreten in izkušen rudar ne nastane čez noč. Kljub vsej sodobni opremi je delo še vedno v posebnih delovnih razmerah. Ravno varstvu pri delu in humanizaciji delovnih procesov posvečamo veliko pozornosti. In ne glede na postopke racionalizacije poslovanja, na račun varstva pri delu ne moremo in ne bomo varčevali.« tiki so vse dolgoročnega značaja. Zato se mi zdi ustanovitev sveta, ki pa mora tesno sodelovati z resornim ministrstvom, dobra poteza. Se kriza, ki smo ji priča, odraža tudi v poslovanju premogovnika? Trenutno še ne, jo pa pričakujemo, ker bo imela posledice v energetskem sektorju. Odvisni smo od potreb po električni energiji, nekateri večji odjemalci pa so že zmanjšali napovedi o porabi. V Sloveniji verjetno to pomeni, da bo treba uvažati manj drage električne energije. Nekateri so v preteklosti znali zamahniti z roko in reči »eh, velenjski koln«. Danes je drugače, saj domače surovine vse bolj pridobivajo pomen. Pred leti premog zagotovo ni imel prave vloge. Vendar so se v zadnjih desetih letih, ko sta se začeli liberalizacija in privatizacija evropskega energetskega prostora, pokazali različni problemi pri energetski oskrbi. Evropa ima zastarele energetske objekte, zahtevno je umeščanje novih objektov v prostor, zato se zdi uporaba sedanjih toliko bolj primerna. V zadnjih petih, šestih letih smo bili priča divjanju cen električne energije na mednarodnih trgih, eden od razlogov je tudi v zapiranju starih objektov za njeno proizvodnjo. Domače energetske surovine so velika prednost. Lastna cena proizvodnje iz domačega energenta pomeni neko mejo, do katere te ne morejo izsiljevati s previsokimi uvoznimi cenami. Glede tega so mogoče mnenja deljena, sam pa sem prepričan, da mora energetska oskrba čim bolj temeljiti na domačih virih. Slovenija je več kot 20-odstotno odvisna od uvoza električne energije, s tem smo izpostavljeni tržnim tveganjem. V zadnjih letih je prav elektrika iz Teša, ki nastaja iz velenjskega lignita, steber zanesljive oskrbe slovenskih porabnikov. Ob tem so nujni novi objekti za pridobivanje »domače elektrike«. Sodi v ta sklop gradnja bloka 6 v Tešu? Dr. Milan Medved, letnik 1960, je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo diplomiral na smeri rudarstvo, leta 1989 postal magister rudarstva in leta 1994 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. Prvo službo je začel v Premogovniku Velenje, kjer je od leta 1993 opravljal različna vodstvena dela. Leta 2001 se je zaposlil v HSE, kjer je leta 2005 postal namestnik generalnega direktorja. Na P V se je vrnil leta 2007, ko je prevzel vodenje tega velenjskega giganta. Novi 600 MW blok je v slovenskem energetskem prostoru nujno potreben tudi zaradi zahtev EU glede varovanja okolja. Začel naj bi obratovati do konca leta 2014. Sicer se bodo gradili tudi drugi objekti, vendar bo glede na velikost prva prava pridobitev, ki bo pomembno prispevala k povečanju kapacitet za proizvodnjo elektrike. Vesel sem, ker sta razvojna načrta Teša in PV dobro usklajena. V Šaleški dolini je na razpolago preko 120 milijonov ton odkopnih zalog premoga, ki ga bomo lahko porabili v bloku 6. Tako je blok do konca življenjske dobe preskrbljen z ener-gentom. V zadnjih letih se je izkazalo, da je cena električne energije iz Teša konkurenčna, z novim blokom pa bo poleg še večje konkurenčnosti tudi okoljsko povsem sprejemljiva. Mnogi opozarjajo, da je Šaleška dolina za elektriko plačala visoko ceno. Previsoko? Res gre za krvav davek, številne družine so bile preseljene, številne domačije so bile porušene zaradi rudarjenja. S svojo več kot 130-letno dejavnostjo je PV dolini veliko vzel, po drugi strani pa veliko dal. Govorim o generacijah, ki so bile zaposlene v PV, nastalo je novo Velenje, ki bo letos praznovalo 50 let, lepa stanovanja, šole,-trgovine... Te dejavnosti se brez rudnika zagotovo ne bi mogle razviti. t > Vemo, da bo z blokom 6 v Tešu PV delal do leta 2050. Kaj pa bo v Šaleški dolini po tem letu? Menim, da bo imela energetika še vedno svoje mesto. Kateri bo ključni energent, ki bo takrat omogočal proizvodnjo energije, je težko reči. Sicer za prihodnost nekateri futuristi razlagajo, da bo takrat sonce skrbelo za energetske potrebe. Vendar pa moramo s konven-cionalnimi viri preživeti do takrat. V tem času je naša naloga, da ustvarjamo nova delovna mesta, ki so porok, da bo se bo razvoj doline nadaljeval, V ustvarjanje novih delovnih mest sodijo hčerinske družbe, ki menda dobro delajo? Letos bo število zaposlenih v odvisnih družbah preseglo število zaposlenih v matični. To smo sicer načrtovali že pred leti, pa skoraj sami nismo verjeli. V skupini PV smo lani ustvarili več kot 26 milijonov evrov zunanje realizacije, torej izven naslova proizvodnje premoga. To je veliko, po naših načrtih pa bomo rasli še naprej. V petih letih želimo povečati skupne prihodke za 30 odstotkov, kar spet pomeni nova delovna mesta. Ste predsednik Odbora za razvoj Saša regije, ki poudarja razvoj turizma. Če sklenemo krog -Gorski center Golte "Je v-večinski lasti dveh premogovniköxSh povezanih družb. Je turizem tako perspektivna dejavnost za Saša regijo? Odbor za razvoj je najprej nastal zaradi podpore izgradnji hitre ceste, ki jo nujno potrebujemo. Drugi skupni projekt je izobraževanje, saj ima cela regija ogromne potenciale v izobraževalnih dejavnostih. Kar se tiče razvoja turističnih zmogljivosti, je Saša regija idealna. Na eni strani imamo industrijsko okolje s številnimi delovnimi mesti, po drugi strani pa izjemno lepe turistične potenciale, ki se jih splača izkoristiti. Če vse to sestavimo, dobimo dobre obete za turistični razvoj. Projekt Golte je eden ključnih, v njem pa so združene ambicije vseh občin, turističnih delavcev in glavnih gospodarskih subjektov. V premogovnik ste se vrnili iz Holdinga slovenskih elektrarn. Ste rojeni Velenjčan, takšen, ki je ob tradiciji doživel tudi slabše strani rudarjenja. Če ste želeli reči, da sem rudar po duši, je to res. Ponosen sem, da izhajam iz rudarskih vrst. Moj oče je bil rudar, tudi nekaj mojih stricev, ob tem je bila naša družina med večjimi oškodovanci v Šaleški dolini in se je leta 1977 razselila v različne kraje Slovenije. Rudarstvo je zahteven poklic, v katerega je treba vlagati veliko energije, po drugi strani pa ti veliko vrača. Rudarski, »knapovski« duh je v Velenju še močno živ, kar pogosto dokazujemo. V sodobni družbi je vedno manj moralnih vrednot, obujanje rudarske tradicije pa je zagotovo ena od njih. Tudi zato bomo s tem nadaljevali. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Elektrika z minusi in s plusi Direktor velenjskega premogovnika dr. Milan Medved o slovenski energetiki, rudarjenju in turizmu, pa tudi o davku, ki ga je plačala Šaleška dolina »Lani smo v PV naredili nekaj pomembnih korakov. Govorim o uspešni uvedbi 210-metrskega odkopa, kar odpira nove razvojne možnosti. PV se uvršča med najsodobnejše rudnike v svetu in med največje evropske podzemne rudnike s podzemno eksploatacijo, kar s širokimi odkopi samo še potrjujemo. Avtomatizirali smo glavni odvoz in opremili jame z optičnimi kabli, bolj zaradi izziva kot zaradi potrebe smo prenašali neposredni video signal preko interneta. V drugi polovici leta smo se sicer dva meseca borili s težavami v proizvodnji, saj so v jami Pesje razmere bolj zahtevne. Je pač tako, da se v rudarstvu vsak dan spopadaš z naravo oziroma si z njo nenehno v tesnem stiku. Vseeno sem prepričan, da smo ponovno dokazali tehnološko zrelost PV, ki ima sodobno opremo in usposobljene ljudi.« IZBIRAMO PR VI NAROBNO/ABAVM A VSA M®» S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV www.radiocelje.com ^di« radiocelje 95.1 95 9 100.3 90.6 MHz termeÖUroia Spoznajte ekipo Radia Celje na malce drugačen način. Pokramljajte s prepoznavnimi glasovi Radia Celje. Odpeljemo vas na izlet, na potep v najnovejšem jeklenem lepotcu podjetja RSL Leveč, se okrepčamo z odličnim kosilom v Termah Olimia in izvemo marsikaj novega. Priloženi kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, akcija Spoznaj in pokramljaj, Prešernova 19, 3000 Celje. Ali pokličite 090 93 61 70 (cena klica iz omrežja Telekoma Slovenije je 0,66 evra, ceno zveze iz drugih omrežij določajo drugi operaterji) r NA P hISTALgKOMA SOLINI« IN BOJAN PIŠEK! IME IN PRIIMEK NASLOV TELEFONSKA ŠTEVILKA Št. 5 - 20. januar 2009 Pozor, akcija! Pri nakupovanju s trgovinskimi karticami in akcijskih nakupih je treba biti previden Pri raznoraznih nizkih cenah in tudi pri razprodajah, pa naj bodo te še tako »totalne«, je treba biti pozoren, da nam trgovci v celoti ne izpraznejo žepov in denarnic ali nas, simbolično, slečejo do golega. gospodu smo torej po telefonu zastavili vprašanje, če gre za sistem, ki ga enostavno ne razumemo, ali zgolj za zavajanje potrošnikov. Kljub drugačni obljubi od njega v tednu dni nismo več uspeli dobiti nobenega glasu. Na vprašanje si torej lahko z nami vred po lastni presoji odgovorite sami. In kaj na to pravi tržna inšpekcija? Tam so se namreč lani ukvarjali prav z različnimi nazivi cen in ali gre v teh primerih dejansko za zavajanje kupcev. Kot je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič, so trgovci na njihovo zahtevo morali pred vhode v trgovine in na letake postaviti t. i. slovarčke pojmov, v katerih so vse akcije natančno definirane. »Tako kupec že pred nakupom ve, kaj pomeni določen pojem. Seveda tržni inšpektorji ne verjamemo, da je neka cena res znižana šest mesecev, zato delamo tudi tako imenovane >štih probe<,« je razložila Grličeva. Sama slovarčkov, razen na spletnih straneh trgovskih podjetij, še nisem opazila. Grličeva pravi, da v vsakem primeru mora prodajalec v trgovini akcije in razlage akcij poznati: »Če potrošnik ugotovi, da se ne znajde med pojmi, se lahko obrne na trgovca. Če tudi ta ne zna pojasniti, kaj določen pojem pomeni, se potrošnik lahko obrne na tržni inšpektorat.« Ta pri kršitvah lahko izda tudi globe, ki so glede na dobičke, ki se obračajo v trgovinah, mizerne. Inšpektor lahko namreč izda za kršitev do tri tisoč evrov kazni. Res je, da lahko v eni trgovini opazi več kršitev in se za vsako izda kazen tri tisoč evrov, vendar znesek še vedno ne dosega za velike trgovce omembe vredne višine. Poleg slovarčkov pojmov posameznih akcij, ki morajo biti potrošnikom dostopni, mora biti zapisan tudi natančen datum, od kdaj do kdaj posamezna akcijska cena velja. Pri kupovanju izdelkov v akciji moramo biti torej previdni. Če bi kupovali le take izdelke, bi verjetno kaj privarčevali. Res pa je, da nas je večina potrošnikov takšnih, da poleg akcijskih stvari v nakupovalno košaro zmečemo še cel kup drugih, ne ravno poceni, stvari. Tu pa nastopi znani rek: »Pametni pišejo!« V trgovino pojdite z listkom, kupite le tisto, kar je zapisano, in naj vas ne premamijo različne v najlepše svetleče papirčke zavite čokolade in tudi kričeče cene akcijskih ponudb. Mogoče se bo pri enem nakupu poznalo le za dva evra, vendar boste na koncu meseca zagotovo za nekaj deset evrov na boljšem. Potem si pa lahko privoščite eno košaro čokolade, če želite ... ŠPELA KURALT, SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Poleg plačila položnic državljani največ denarja mesečno pustimo v različnih trgovinah. Kupujemo pa lahko tudi ceneje. Nekaj nam sicer omogočajo različne trgovinske kartice, ki pa nas lahko velikokrat potegnejo tudi v še večje nakupe. Cenejše nakupe nam omogočajo tudi nakupi po različnih akcijskih cenah, vendar moramo biti previdni, saj so akcijske cene vse prej kot v akciji. Ena naših bralk je v trgovini ene večjih trgovskih verig kupovala izdelek, ki je bil v akciji samo za tiste, ki. imajo kartico te trgovine. Pri blagajni sta pred našo bralko stala še dva kupca, ki nista imela nobenega izdelka, ki bi bil v akciji le za tiste, ki imajo kartico. Prodajalka ju je (oba!) vprašala, če imata mogoče kar- tico te trgovine. Ko je prišla na vrsto naša bralka, je prodajalka ni vprašala za kartico. Če bralka ne bi bila pozorna in sama pokazala kartice, bi plačala redno ceno. Kakor koli, pri nakupovanju s trgovinskimi karticami je treba biti previden. Predvsem zato, da se ne zalotite, da kupite pri blagajni še tri čokoladice le zato, da boste dobili še tisto eno piko zraven. Pa tudi zato, ker na takšen način trgovci natančno vedo, kaj kupujete, koliko kupujete, skratka vam z vašim privoljenjem gledajo v nakupovalno košaro. S tem sicer lahko trgovec storitev še izboljša, lahko pa tako tudi ve, kaj bodo kupci zagotovo kupovali. Ne glede na ceno ... Ko akcija sploh ni akcija Zagotovo ste se že kdaj zalotili, ko ste v trgovini stegnili roke po izdelkih, ki so imeli zaklenjeno ceno, totalno nizko ceno, mega ceno, skratka ceno, ki naj bi bila najnižja v galaksiji. Čeprav se na takšen način tudi da privarčevati, je treba biti previden, kot je ugotovil naš bralec. Ta je namreč septembra lani v trgovini Baumax kupil lepilo za ploščice Kemakol Flex 170, za kar je odštel 15,5 evra, za kar še vedno hrani račun. Dober mesec kasneje je bila cena istega izdelka približno 18, v decembru pa že cent manj kot 20 evrov. V drugih dveh primerih seveda nima računa, ker je lepilo kupil v konkurenčni trgovini po ceni še ne 15 evrov za isti izdelek. Ttidi v decembru. Stvari se dražijo in proti temu ne moremo nič. Zmotilo pa nas je, da je imel izdelek ves čas ob ceni tudi rdečo nalepko »trajno nizka cena«. Kot je očitao, ni bila cena ne trajna ne nizka. Na upravi trgovske verige v Ljubljani smo se pozanimali, kakšni so kriteriji, da določen izdelek označijo s to nalepko in kako dolgo ostane aktualna. Prijaznemu 8 NOVI TEDNIK Borkovima so želeli pomagati tudi tako, da sta jima Občina Vojnik in Zavod za varstvo kulturne dediščine pred leti zgradila novo hiško s krušno pečjo in kopalnico, a se Jože in Neža vanjo nočeta preseliti. Vztrajata v svoji podrtiji, ki je ne dovolita prenoviti. Ko ne veš, ali je pomoč res prava rešitev Zaklenjena v napol podrti hiši zavračata vsakršno pomoč - Krajani zgroženi, osnove za ukrepanje (še) ni Jože in Neža Borko iz Polž 5 pri Novi Cerkvi veljata za posebneža oziroma čudaka, ki po prepričanju večine, ki ju pozna, nista sposobna normalnega življenja, niti ne skrbeti zase in za svoj dom. A imata po svoje tudi prav. Predvsem v tem, da ne dovolita, da bi drugi odločali o njunem življenju in lastnini. ~ Brat in sestra, on jih ima 60, ona dve leti manj, živita v napol podrti, z vseh štirih strani podprti leseni, s slamo kriti hiši, na velikem posestvu, ki ga že nekaj let ne obdelujeta več. Bolj zaskrbljujoče je to, da sta že nekaj let zaprta v hiši, na piano pokukata le, ko morata v trgovino in ko jima v hiši zmanjka drv. Stike s komerkoli zavračata, prav tako tudi vsakršno pomoč. Nezaupljiva sta celo do svojih najbližjih sosedov. »Trdita, da ju hočejo sosedje okrasti. Prepričana, da sta neprestano v nevarnosti, celo ponoči ne spita. Ko eden spi, drugi dežura, da ne bi kdo vlomil v hišo,« pripoveduje predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezeraik, ki ga usoda Jožeta in Neže Borko že zelo skrbi. »Pred dnevi, ko je močno pritiskal mraz, smo se bali, da bosta zmrznila v hiši, zato sem se večkrat peljal mimo in opazoval, ah se iz dimnika kaj kadi,« pove Jezernik, »oba sta v zelo slabem stanju. Onajebleda, oba sta potrebna zdravniške oskrbe. Toda na silo ju ne moremo spraviti k zdravniku, saj nimamo nobene zakonske osnove za to. Pa saj tudi ne pridemo do njiju. Ves čas sta zaklenjena v hiši. Odpreti nočeta, na silo pa ne smemo vdreti. Ko sem zadnjič opazil, da se iz dimnika že več dni ni kadilo, sem o tem obvestil policijo, ki se je nato prepričala, da sta še živa. Pred do- Predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezemik je zaman trkal na okno Borkove hiše in upal, da bosta Jože in Neža odprla vrata. Iz hiše ni bilo niti glasu. Borkova namreč nikomur ne odpirata in zavračata vsakršno pomoč. Pri zdravniku menda nista bila že več let brim tednom sva bila z županom Podergajsom pri njuni zdravnici in predstojnici vojniške zdravstvene postaje Jani Govc Eržen, kjer smo se dogovorili, naj ju opazujemo. Če ju kdaj več kot dva dni ne bi bilo na spregled, pa naj ukrepamo. A takrat bo že prepozno. Bili smo tudi na centru za socialno delo, naj pomagajo rešiti to zadevo,« pripoveduje Jezernik in čez čas nejevoljno pristavi: »Krajani se zgražajo, da lokalna skupnost nič ne ukrene, a dejstvo je, da mi želimo pomagati, toda pomoč zavračata. Jaz sem svoje naredil. In župan tudi. Nama nima kdo kaj očitati.« Na silo v psihiatrično bolnišnico Tudi ob našem obisku se Jože in Neža Borko nista prikazala iz hiše, niti se nista odzivala na klice. Tudi v snegu, ki je dan pred tem pobelil zemljo, ni bilo njunih stopinj. Zato smo se odpravili do- najbližjih sosedov. Soseda Marija Jevšenak je priznala, da ju ni videla že od božiča. »Jožeta sem nazadnje videla pred prazniki, ko je šel v Vojnik v trgovino. Za praznike sem jima obesila vrečko hrane na vrata, ker nista hote- la odpreti. Zgleda, da sta jo potem le sprejela. Luč imata pa vse noči prižgano. Menda dežurata, da jima ne bo kdo vlomil v hišo. Le kdo bi jima kaj žalega hotel,« se sprašuje. Toda Borkova očitno že imata razloge, da nikomur ne zaupata. Pred približno osmimi leti so ju na silo s sodnim nalogom spravili v Psihiatrično bolnišnico Vojnik. O tem se je tedaj veliko govorilo in pisalo, tudi v Novem tedniku. V bolnišnici sta ostala nekaj mesecev, potem sta se vrnila v svojo leseno hišo. »Kakšni dve leti sta bila še kar v redu, potem sta se začela zapirati in bežati pred ljudmi. Že pred leti smo ju hoteli preseliti v novo hiško, ki sta jo Občina Vojnik in Zavod za varstvo kulturne dediščine zgradila tik ob njuni leseni hiši. A o preselitvi nočeta niti slišati. Niti ne dovolita, da bi jima sanirali podrtijo, v kateri živita. Dokler so bili njuni starši živi, sta bila čisto vre-du. Ona naj bi bila v šoli celo od-ličnjakinja. Pred leti sta še imela nekaj živine, ki pa jo je inšpekcija zaradi mučenja odpeljala,« nas s kratko zgodovino Borkovih seznani Slavko Jezernik. Pri tem ne moremo mimo načrtov občine, ki jih je imela glede ureditve vasi Polže v kulturni spomenik različne kmečke arhitekture. »Občina je v dveh letih za obnovo dobila tudi denar od države. Po fazah so se stvari že začele obnavljati in tudi kar lep del kulturne dediščine smo ohranili. Ker pa Borkova obnove svoje domačije nista dovolila, smo morali projekt ustaviti. Zdaj si občina za sanacijo te vasi ne prizadeva več, ker za to preprosto nimamo sogovornika,« izvemo iz ust vojniškega župana Bena Po-dergajsa. Zadnje upanje: skrbnik V KS Nova Cerkev in Občini Vojnik so šli še korak dlje. Ker sta Borkova brez sorodnikov, sta Slavko Jezernik in župan Beno Po-dergajs zdravnici Jani Govc Eržen prejšnji teden spisala pobudo, naj sproži postopek za določitev skrbnika Jožetu in Neži Borko. »To je zdaj naša zadnja poteza. Nekaj bo treba ukreniti še pred pomladjo, kajti tedaj se bodo spet začeli problemi zaradi neobdelane zemlje, zeli in semen, ki se seli na obdelane njive v neposredni bližini. Borkova izjemno negativno vplivata na okolje, sosede in širšo skupnost. Ljudje nam očitajo, da nič ne storimo. Mislim, da na občini za nobeno stvar nismo imeli toliko sestankov kot ravno zaradi Borkovih,« ne skriva slabe volje župan. Ker postopek določitve skrbništva ni enostaven, je zmotno pričakovati, da se bodo stvari glede tega uredile že do pomladi. »Če hočeš nekomu določiti skrbnika, moraš tega človeka najprej razglasiti za nesposobnega skrbeti zase, za to pa potrebuješ mnenje psihiatrov in drugih pristojnih strokovnjakov. Pri čemer nikogar ne moraš prisiliti v zdravljenje. Zadnjo besedo seveda da sodišče. To ni enostaven postopek,« pojasni dr. Jana Govc Eržen, »pred dnevi sem se prepričala, da Borkova nista ogrožena in da skrbita za sebe. Zatorej ni nobene osnove, da bi kdorkoli vdiral v njuno hišo. To se sme šele v primeru, ko njun osebni zdravnik, v tem primeru sem to jaz, ugotovi oziroma posumi, da ogrožata svoje življenje ali življenje drugih okoli sebe. Takrat lahko ob spremstvu policije vdremo in poskrbimo za njiju.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Soseda Marija Jevšenak Borkovih dveh že od božiča ni videla. Imata pa vse noči prižgano luč, pravi. Sosed Oton Samec, lastnik Sorževega mlina: »Za njiju se ne brigam. Mi je pa hudo, da tako blizu nas brez potrebe propada domačija. To družino poznam že dolgo in vem, da sedanja lastnika nosita breme svojih prednikov. Ti so bili namreč precej počasni. Že njih je začel čas prehitevati, sedanja lastnika domačije pa je čas nedvomno popolnoma prehitel.« —- Št 6 - 23. januar 2009 NylL OB ROBU Čakalne vrste za ... datume! Ko sem bila še majhna, mi je ati vsakič, ko smo kam šli, rekel, da ne rabiš s sabo nič drugega kot zobno ščetko. In ta stavek sem ponotranjila. Ne tako, da bi imela vsepovsod ščetko zraven, ampak tako, da je bila moj zobni idol dolgo časa mamina teta, kije imela pri osemdesetih letih še vse svoje zobe in vse brez plomb ... Skrb in hkrati strah za zdravje zob imam tako globoko v sebi. Jasna stvar je torej, da sem svojega otroka želela am prej peljati k zobozdravniku. Vsi tisti, ki te »vrste« ljudi ne marate, prosim, ne mislite, da imam kakšne mučilne želje do svojega otroka. Želela sem pač, da v kali zatremo morebitne težave. Kdo bi vedel, da se bodo šele s tem začele težave! Čeprav ti že v materinski šoli povedo, da je treba k zobozdravniku, ko je otrok star eno leto, je to lažje naroäti, kot pa izpolniti. Ko je namreč nastopil ta čas, ni bilo na voljo nobenega datuma. V Celju je namreč treba za prvi obisk otroka pri zobozdravniku dobiti datum obiska v posvetovalnici. Takrat so mi naročili, naj pokličem takoj po novem letu. Komaj sem čakala 5. januar, ko so začeli delati. A veselila sem se zaman. Sestra mi je pojasnila, da datumov ni in da tudi ko jih dobijo, zelo hitro poidejo. Potem mi je še prijazno predlagala, naj vsak dan pokličem in poskusim srečo: Ker imam kljub obsedenosti z zobmi še kaj bolj pametnega za delati, kot vsak dan viseti na telefonu, sem poklicala čez tri tedne. Takrat pa zmaga! Datumi so prišli. Vendar mi je sestra kmalu zbila nasmešek z ust. Po datum moraš priti osebno! Otroka ne moreš naročiti po telefonu, ampak moraš priti (lahko tudi kdo drug, ampak mora priti tja) v posvetovalnico, kjer ti izročijo listek z datumom. V času vrhunske tehnologije, se ukvarjamo z listki ... Mimogrede, po datum je treba priti dopoldne. Kaj storijo tisti, ki nimajo starih mam, pa recimo sploh ne delajo v Celju? Si zaradi datuma vzamejo dopust? Glede na to, da je bilo lani otrok še več kot predlani, si predstavljam, da bodo starši letos še težje prišli do datumov. Vsaj nekaj dobrega pa je le v tem, saj na pregled, ko enkrat imaš datum, čakaš največ tri tedne. V Celju torej ni čakalnih dob za prve zobne preglede, ampak zgolj za datume. Hvala bogu, da je taka procedura le prvič. Mene, zobno obsedenko, sicer nič ne bi odvrnilo od obiska, koga drugega pa že mogoče. ŠPELA KURALT Ko so pred dobrimi tremi led širili Ulico XIV. divizije v Celju, so podrli t. i. Šu-bičev paviljon. Po precejšnjih zapletih, kam bi paviljon spet postavili na ogled, ga danes še vedno ni pri železniški postaji, kjer bi moral biti. Kot kaže, ga zaradi spora med Slovenskimi železnicami in Mestno občino Celje glede tamkajšnjega zemljišča, še nekaj časa ne bo. Paviljon je stal pod platano, postavili pa so ga v tridesetih letih prejšnjega stoletja za prodajo avtobusnih vozovnic. Bil je delo slavnega arhitekta Vladimirja Šubica, ki se je podpisal tudi pod znani ljubljanski Nebotičnik. Šubi-čev paviljon je predstavljal kakovosten simbol moderne slovenske arhitekture, kot so nam pojasnili na zavodu za varstvo kulturne dediščine. Ne glede na to pa je pri širjenju Ulice XIV. divizije oziroma nadaljevanju Mariborske ceste dočakal žalostno usodo. Medtem ko so platano rešili, so Šubičev paviljon porušili. Čeprav je s tem paviljon izgubil status kulturnega spomenika, se stroki to ne zdi nič strašnega. Pomembno je, da se bo paviljon ponovno postavil, saj so dele shranili v skladišču v Zagradu. Pogled na Šubičev paviljon, ko je še stal ob znameniti platani med lokalno avtobusno in železniško postajo. Kot kaže pa bodo deli paviljona še nekaj časa tam. Paviljona namreč nimajo kam postaviti. Spomnimo, da je občina sprva želela paviljon postaviti pred Celjski dom. Zavod za varstvo kulturne dediščine je menil, da bi paviljon na tistem mestu kvaril veduto železniške postaje. »Čudovite« trafike niso moteče ali kako? Kakor koli, mesto, kamor naj bi ga zdaj postavili, je ob železniški postaji. Za to zemljišče pa sta občina in Slovenske železnice v sodnem sporu. Občina je na prvi stopnji tožbo dobila, vendar so se Slovenske železnice pritožile. Glede na hitrost slovenskih sodnih mlinov bo paviljon torej še nekaj časa ostal strokovno uskladiščen. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA, arhiv NT Kje je Šubičev paviljon? Po začetnih težavah s prostorom je paviljon še vedno v delih Ustvarjalci in prostovoljci na plan! Celjski mladinski center je vnovič pripravil razpis za mladinske projekte. Pričakujejo sodelovanje vseh, ki bi radi uresničili svoje kreativne ideje, pri tem pa jim bo center tudi finančno pomagal. Hkrati mladinski center opozarja na javni poziv organizacijam, ki koordinirajo delo mladih prostovoljcev. Na podlagi že četrtega razpisa Uresniči idejo bo Celjski mladinski center skupaj s Klubom študentov občine Celje sofinanciral izvedbo projektov s poudarkom na mednarodnih povezavah, so-ciali in ekologiji. »Na ta način želimo spodbuditi aktiv- no sodelovanje mladih in tako omogočiti bolj kakovostno mladinsko delo. Pričakujemo, da bodo tako kot v prejšnjih letih posegali na področja vseh zvrsti umetnosti in kulture, športa, mladinskega prostovoljnega dela, neformalnega izobraževanja, informiranja ter svetovanja mladim,« sta prepričana Špela Božinovič iz mladinskega centra ter predsednik KŠOC Pavel Platovšek ml. Mladim med 14. in 29. letom bodo za izvedbo projektov skupno namenili 4.200 evrov, prijave pa sprejemajo do 12. februarja. Do konca januarja se lahko na javni poziv odzovejo tudi mentorji in organizacije, ki organizirajo prostovoljno delo mladih. »Pred nekaj leti je okoli 40 organizacij prijavilo skoraj 200 prostovoljcev, ki smo se jim za nesebično delo zahvaliti na festivalu prostovoljstva, lani zgolj 12 prostovoljcev. Prepričana sem, da ne gre za upad prostovoljnega dela mladih, ampak za prešibko promocijo. Prostovoljcev, kot kažejo podatki šol, kjer izvajajo učno pomoč, naši podatki glede mladinskih delavnic ter podatki centra za socialno delo, je dovolj, le zanje ne vemo,« meni koordinatorica prostovoljnega dela v Celjskem mladinskem Cen- tru Ivana Ristič. Zato vse mentorje poziva, da se odzovejo s svežimi podatki ter napovedjo sodelovanja na festivalu prostovoljstva, ki ga pripravljajo ravno v čast tistih, ki svoj prosti čas namenjajo pomoči sočloveku. Zbirnik podatkov bo objavljen tudi v posebni brošuri. pj^ simbio d o V simbiozi z okoljem Simbio, d.o.o. Teharska 49 3000 Celje Tel.: +386 (31425 64 00 Fax: +386131425 6412 infofösimbio.si www.simbio.si t NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) B Ker je več znanja danes več uspeha jutri: LJUDSKA d CANKARJEVA UUCA 1,3000 CalJ«, Slovenija CELJE VABIMO K VPISU: www.lu-celje.si • Brezplačna osnovna šola za odrasle • Tečaji tujih jezikov: angleščina, nemščina, španščina, italijanščina, francoščina In ruščina • Priprave na mednarodne certifikate: angleščina, nemščina • Retorika in komunikacija • Nevrolingvistično programiranje - NLP diploma; NLP praktik • Računovodstvo - osnovni modul - Računalništvo - word, excel, oblikovanje dinamičnih spletnih strani • Forex - trgovanje z valutami•Desetprstno slepo tipkanje • Težka gradbena mehanizacija » Osnove astrologije • Numerologija • Usposabljanje za odgovorne osebe v živilski tehnologiji • Slovenščina za tujce - priprava za izpit Kompole in čistilna naprava ŠTORE - V Kompolah težko pričakujejo priključitev na čistilno napravo, kar naj bi se zgodilo letos z izgradnjo povezovalnega kanala med Opoko in Drago. Javni razpis za izvajalca pripravlja javno podjetje Vodovod-kanalizacija, objavljen pa naj bi bil predvidoma še ta mesec. Na Lipo avtobus? ŠTORE - Občani Lipe v Štorah, kjer so odprli nov nadvoz, želijo, da bi lokalni avtobus po novem vozil tudi v to blokovsko naselje. Kot je povedal župan Miran Jurko-šek, pogovori z vodstvom Izletnika Celje potekajo, najprej pa naj bi prišlo do poskusnih voženj na Lipo. S tem naj bi ugotovili tudi, če bo na Lipi dovolj potnikov. BJ - Št. 6 - 23. januar 2009 NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj Socialni oskrbovalec na domu OBIŠČITE TUDI • CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje • SSU - Središče za samostojno učenje • Borzo znanja Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50; e-mail: info@lu-celje.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje m Za promocijo slovenskega hmeljarstva ŽALEC j POLZELA I VRANSKO Jeseni gradnja doma upokojencev? Med poročilom aktualnega hmeljarskega starešine Francija Gajška, ob njem Ciril Smrkolj Nepozabni smučarski izzivi j^jTjjjj- Št. 6-23. januar 2009 Dom za upokojence, ki je bil v Žalcu dolga leta bolj kot ne predmet predvolilnih obljub, očitno dobiva bolj trdne obrise. Odbor za okolje je namreč obravnaval podroben prostorski načrt Ža-lec-zahod, v katerem so že vrisani vsi novi objekti in potrebna infrastruktura. Gre za področje zahodno od mesta Žalec, ki ga obkro- žajo obvoznica, gotoveljsko križišče in stara magistralka. Na mestu, kjer je zdaj rasel hmelj, predvidevajo gradnjo doma upokojencev, trgovskega center, varovanih stanovanj, vrtca in parka, kar precej pa bo tudi različnih gradenj, od blokov do individualnih hiš. Glede na položaj na trgu bodo verjetno območja, namenjena stanovanj- V Osnovni šoli Vransko-Tabor so pripravili tradicionalni dobrodelni koncert, izkupiček, 627 evrov, pa spet namenili za šolski sklad Žarek upanja. Na koncertu so se predstavili šolski pevski zbori, učenci izbirnega predmeta an-samblska igra, plesalke in drugi, ki so oblikovali program na dobrodelnem koncertu. Nastopajoči, starši in drugi gostje so izdali, kaj želijo v novem letu, nagovorila pa sta jih tudi župan Franc Sušnik in ravnateljica Majda Piki. Športna dvorana je bila polna staršev in drugih gostov, ki bodo ob pomoči Žarka upanja pomagali družinam, ki svojim otrokom ne morejo omogočiti šole v naravi in drugih dejavnosti. TT V dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi so se na petem občnem zboru sestali hmeljarski starešine in princese, ki delujejo kot društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Poleg članov društva so se zbora udeležili številni gostje, med njimi tudi Ciril Smrkolj, predsednik Kmetij sko-gozdarske zbornice Slovenije. Delo društva sta predstavila predsednik Milan Lesjak in aktualni starešina Fran- la Rečičan Simon Firšt in 10-letni Joco Urtelj iz Mozirja. Glavni organizator Uroš Vid-majer je izrazil veselje, ker so postavili dodaten kamenček v približevanju športa najširši množici - v dveh dneh se je izziva udeležilo kar 600 smučarjev. V sklopu te prireditve so pripravili tudi prvenstvo celjske regije za osnovne šole v smučanju in deskanju. Tekmovanja se je udeležilo 160 tekmovalcev iz 14 osnovnih šol s celjskega območja. Zmagovalca med kategoriziranimi mlajšimi učenci in učenkami sta bila Tijan in Mišel Marovt iz Slovenskih Konjic. Med nekategoriziranimi mlajšimi učenkami sta zmagala Braslovčana Zala Zbičaj-nik in Jakob Rojnik, medtem ko sta med starejšimi učen- kami in učenci lanskoletno prvo mesto ubranila Tea Potočnik (OŠ Petrovče) in Jan Kramberger (OŠ Zreče). Med deskarji so zmagali Jure Re-tuznik iz Slovenskih Konjic, Luka Kukovič (OŠ Petrovče), Jon Bonajo (OŠ Frana Kranjca Celje), Tina Šaver (OŠ Petrovče) in Žan Kuder (OŠ Griže). Ekipno tekmovanje so pripravili v nekategorizirani konkurenci smučarjev. Tako v mlajši kot tudi starejši kategoriji so slavili smučarji OŠ Petrovče pred OŠ Zreče in OŠ Šentjur Hruševec. Na državno tekmovanje na Stari vrh se je uvrstilo pet najboljših posameznikov in posameznic v veleslalomu in deskanju v kategoriji starejših učenk in učencev ter ekipa OŠ Petrovče. DN ski gradnji, še nekaj časa zelena, gradnjo doma upokojencev in potrebne infrastrukture pa naj bi začeli jeseni. Kot je povedal žalski župan Lojze Posedel, so že v fazi pridobivanja zemljišč od sklada kmetijskih zemljišč. Žalski dom upokojencev naj bi deloval kot enota Doma upokojencev Polzela, v njem pa bo 135 postelj. US Na prireditvi so največkrat nastopili pevci. Otroci za Žarek upanja ci Gajšek. Društvo šteje 86 članov in zastopa interese hmeljarskih starešin ter vseh hmeljarjev Slovenije. Sodelovali so na številnih sejmih, na Dnevu hmeljarjev v Braslovčah in drugih hmeljarsko obarvanih prireditvah, na strokovni ekskurziji ... Letošnji progam dela je podoben lanskemu, njihovo temeljno vodilo pa ostaja promocija hmeljarstva tudi izven slovenskih meja. TT Del demonstracijske ekipe z nekdanjo mišico Tatjano Tutan Žalski zavod za kulturo, šport in turizem in Smučarski klub Gozdnik sta na Golteh pripravila dvodnevno smučarsko druženje pod imenom SavinjSKI izziv. Dogajanje na Golteh je bilo izjemno živahno, pestro in zanimivo, udeleženci pa so lahko merili svoje smučarsko znanje, brezplačno testirali smuči in se predvsem družili. Prireditev in tekmovanje je tudi tokrat povezoval Franci Podbrežnik, glasbenik in smučar, ki ga marca v avstrijskem Salbachu čaka evrojpsko prvenstvo glasbenikov v smučanju. Svoje znanje je dokazal že na Golteh, saj je zmagal med 70 tekmovalci, z malo slabšim časom, a vendarle najbolje v svojih kategorijah pa sta ve-leslalomsko progo prevozi- Slabša bera medu Člani Čebelarskega društva Polzela so se v svojem domu že zbrali na rednem letnem občnem zboru. Društvo šteje 26 članov in je najštevilčnejše v Zvezi čebelarskih društev Žalec. Lansko delo je predstavil predsednik Radivoj Verb-njak. Čebelarsko društvo Polzela je v preteklem letu čebelarilo z 250 čebeljimi družinami. Medena bera je bila nekoliko slabša, predvsem zaradi izgube čebel čez zimo in slabih vremenskih razmer. Večjih zastrupitev čebel s fitofarmacevt-skimi sredstvi, ki so jih doživeli drugod po Sloveniji, na območju Polzele ni bilo. Člani so se udeležili različ- Predsednik ČD Polzela Radivoj Verbnjak nih predavanj in izobraževanj, ob vseslovenski akciji »medeni zajtrk v vrtcih in os- novnih šolah« je osem čebelarjev vrtcu in OŠ Polzela podarilo 12 kilogramov medu. Sodelovali so tudi s turističnim društvom in na jesenskem sejmu organizirali čebelarsko razstavo. V program letošnjega dela so zapisali nakup električnega agregata in zdravil, organizirali bodo čebelarsko razstavo, odvisno od možnosti pa bodo v gradu Komenda postavili turistično vitrino s stalno čebelarsko razstavo. Predsednik Zveze čebelarskih društev Savinjske doline Mile Geržina je napovedal še dodatna izobraževanja za zatiranje bolezni. TT NOVI TEDNIK Mnu_j J3!r™J®J >««uj ■ w 11 Blok s podporo in pomisleki Na zboru krajanov so Šoštanjčani izrekli podporo gradnji bloka 6, hkrati pa nanizali vrsto drugih problemov Načrtovana gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) ima med politiki popolno podporo, drugače pa se je v zadnjem času slišalo med Šoštanjčani. Ti so opozarjali, da plačujejo previsoko ceno za proizvodnjo električne energije in da občina precej zaostaja v razvoju. Tudi zato so v torek v Tešu pripravili dan odprtih vrat, na katerem so številne obiskovalce seznanili z načrtovano naložbo, zvečer pa so se Šoštanjčani zbrali še na zboru krajanov. Čeprav so pričakovali burno dogajanje, je zbor minil mirno, v popolni podpori načrtovanemu bloku 6, hkrati Ob pomislekih za gradnjo novega bloka so Šoštanjčani izpostavili še celo paleto problemov, od neurejenih cest, kanalizacije in podobnih primerov v smislu, da so »sto let za drugimi kraji«. Kot je povedal župan Menih, tudi šoštanjski proračun ni vreča brez dna ter da rešujejo najbolj nujne probleme. pa s številnimi opozorili, kaj manjka Šoštanju. »Želimo odpraviti neupravičene strahove. Naj se namesto sedanjega prepogosto depresivnega razmišljanja prizadetih prebivalcev začne vračati optimizem,« je omenil Franc Druks, ki je sicer tudi član koordinacijskega odbora za izgradnjo bloka 6 v Šoštanju (mimogrede, odbor menda ne deluje) ter tudi podpisnik mnogih ugotovitvenih točk v smislu »kar je res, je res«. V teh točkah opozarja predvsem na neizdelano celovito zdravstveno oceno vplivov Teša na zdravje prebivalcev ter nerešeno vprašanje individualnih odškodnin zaradi razvrednotenja vrednosti nepremičnin. V zvezi z individualnimi odškodninami je bila kot ena od možnosti že podana pobuda o cenejšem oziroma brezplačnem toplovodu, oskrbi s pitno vodo in drugih dobrinah. Druks je, podobno kot skoraj vsi prisotni, pohvalil delo občine in ravnanje Teša, hkrati pa izrekel kar nekaj zamer Velenju, ki naj bi na račun lastnega raz- voja zanemarjalo Šoštanj. Ljudje so opozarjali na preobremenjene ceste, hrup in nevarne odpadke, prenaseljenost Šoštanja in okolice s tujimi delavci, spregovorili pa so tudi o potrebni kadrovski okrepitvi zdravstvene službe in policijskega nadzora. Na posamezna vprašanja sta odgovarjala direktor Teša dr. Uroš Rotnik in župan Darko Menih. Med drugim sta pojasnila, da še razmišljajo, kam bodo namestili delavce, v času glavnih del jih v Šoštanju pričakujejo približno 1.500, ter da ideja o Vodnem mestu še ni zamrla. Glede varnosti, ne le zaradi delavcev, Miro Jenko sicer ni podprl mnenja o izkoriščevalskem Velenju, vendarle pa opozoril, da so domačije v Pohrastniku, oddaljenem pol kilometra od Teša, že po nekaj centimetrih snega brez elektrike. Hkrati ga moti, ker so dela pogosto opravljena nekakovostno. temveč tudi vandalizma, je župan Menih poudaril, da si prizadevajo za pridobitev policijske postaje, prav tako pa si bodo prizadevali za vzpo- stavitev dežurne zdravstvene službe. Glede na različno problematiko so se dogovorih, da se bodo ponovno sestali čez tri mesece, na srečanje pa povabili tudi predstavnike velenjskega premogovnika in komunalnega podjetja. US Na zboru krajanov so ljudje spraševali, kaj se dogaja z variantami obvoznic, saj naj bi bili projekti že izdelani. Za eno od možnih obvoznic naj bi projekte pred tremi meseci vrnili iz Ljubljane. Obstaja problem, ker na mestu predvidene obvoznice že skoraj poldrugo leto stoji Indop, v katerem med drugim izdelujejo patrie. Znanje v praksi Izobraževanje, usposabljanje, gospodarstvo in razvoj so bile ključne besede na predstavitvi dela Šolskega centra Velenje, ki se je je udeležilo tudi precej gospodarstvenikov, s katerimi center sodeluje. Predstavitev so pripravili v Medpod-jetniškem izobraževalnem centru, t. i. Micu. V ŠC-ju so lani obeležili 50-letnico. V tem šolskem letu se v njem izobražuje 4.291 udeležencev, največ dijakov, poleg študentov pa je tudi precej odraslih udeležencev izo- braževanja. Mic predstavlja neke vrste presek znotraj centra z različnimi srednjimi šolami. Skupno sodelujejo v 22 domačih in mednarodnih projektih, v sodobno urejenih laboratorijih pa izobražujejo različne profile, od tehnologov do kovačev. Konec meseca bodo zaključili pilotni projekt usposabljanja delovnih invalidov v Saša regiji, ukvarjajo se z obnovljivimi viri energije, v sklopu tega pa bo pred Mičem zrasel energetski poligon, iz katerega bodo v omrežje oddajali tudi električno energijo ... Projektov in možnosti je obilo, najpomembneje pa je, kot je poudaril vodja Mica Darko Lihteneker, da so vsi udeleženci izobraževanja konkurenčni na trgu delovne sile. »Mic je neke vrste most med izobraževanjem in delom. Pomemben je tudi za pridobivanje spretnosti, da bomo znali obvladati poslovne priložnosti, ki včasih pridejo zelo potihem,« je dodal direktor ŠC Velenje Ivan Kotnik. US Nabito polna predavalnica v velenjskem Micu je bila dokaz dobrega sodelovanja šolskega centra in gospodarstva. -- Št. 6-23. Godbeniki se predstavljajo NAZARJE - Godba Zgornje Savinjske doline ohranja tradicijo zadnjih let, zato v soboto ob 19. uri v Športni dvorani Nazarje prireja osmi letni koncert. Godbeniki pod umetniškim vodstvom Tomaža Gučka bodo zaigrali del tekmovalnega programa, za katerega je Godba Zgornje Savinjske doline na lanskem tekmovanju slovenskih godb v prvi težavnostni kategoriji v Laškem prejela zlato plaketo s posebno pohvalo, drugi del programa pa bo bolj zabaven, namenjen sprostitvi ob ubranem muziciranju glasbenikov iz vseh zgornjesavinjskih občin. Gasilci s pogodbami VELENJE - V sredo so predsedniki prostovoljnih gasilskih društev z županom Srečkom Mehom podpisali anekse k pogodbam o opravljanju gasilske javne službe. Za delovanje PGD je v velenjskem proračunu namenjenih 70 tisoč evrov, za delovanje GZ Šaleške doline pa več kot 13 tisoč evrov. Denar bodo gasilci namenili za primerno opremljenost z vozili in osebno zaščitno opremo, usposobljenost, zdravniške preglede in zavarovanja. Hkrati z gasilci so pogodbe z MO podpisali tudi predsedniki drugih društev s področja zaščite in reševanja. januar 2009 - Izdelki iz programa dnevnih sob OUKA - 50% POPUST AKCIJA VELJA 00 RAZPRODAJE ZALOG Pohištvena industrija d d PoteeJa, Polzela 176 a, ! /^JEMNir industrijska prodajalna:. 03/70 37 130, 03/70 37 BI vnlvil t! www garant,si. intaesgaram.si. matopredajMSgaranisi Dvodelne in trodelne omare iz programa DARJA - 45% POPUST Dvodelne in trodelne omare iz programa DOM - 35% POPUST Postelje različnih dimenzij iz programa DARJA - 45% POPUST AKCIJA VELJA DO KONCA MESECA JANUARJA NAKRATKO Dobrodelni za 11-letnika VELENJE - V glasbeni šoli pripravljajo danes, v petek ob 17. uri dobrodelni koncert za pomoč Gašperju Praprot-niku. Gašper je 11-letni fant, ki ima težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranost. Denar, zbran na nocojšnjem koncertu, bodo namenili za predelavo vozila za prevoz Gašperja na invalidskem vozičku. Na koncertu bodo nastopih Big band velenjske glasbene šole, Matjaž Ograjenšek in Zvone Hra-njec, harmonikar Robert Go-ter in Harmonikarski orkester Barbara. US | 2 ŠENTJUR LAŠKO j UM v i III" OPTIICA Jj ulobir PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 ...in prvi bodo zadnji Telekomova kalvarija se končuje - Seznami upravičencev že čez teden dni? V Šentjurju se zaključuje več kot desetletje stara zgodba vračanja vložkov v Telekomovo infrastrukturo. Eden glavnih akterjev Jože Artnak jo imenuje kar kalvarija. Ironija cele zgodbe se skriva v tem, da se je pobuda za vračanja vlaganj rodila prav v šentjurskem občinskem svetu že leta 1996, zdaj pa je Šentjur ena izmed zadnjih občin, ki rešuje ta pravno-lastniški problem. Prav v teh dneh naj bi vsaj nekateri občani v šentjurski občini končno prišli na seznam upravičencev, katerih postopki so rešeni. Od tam do konkretnega denarja na računih občanov pa bo menda res samo še mesec ali dva. Pogodbe nekaterih akcij so še ved- no sporne. Materialna vlaganja in vlaganja v lastnem delu pa so sploh še v »božjih« rokah oz. rokah izvedencev. Kot pravi Artnak, je do sem vodila trnova pot. »Žal je trajalo kar poltretje leto, da je bila ta pobuda po večkratnih mojih intervencijah obravnavana šele na občinskem svetu, nato pa je bila potrebna še dolga pot, da smo sedaj dočakali njeno realizacijo.« Zdaj kljub svetlobi na koncu predora ostaja precejšen občutek grenkobe, saj se bodo upravičenci za velik del sredstev enostavno obrisali pod nosom. »Ignoratski in posmehljiv odnos smo doživeli že na občinski ravni, na državni pa še toliko bolj. Veliko ustavnih, referendumskih in zakonodajnih mlinov se je moralo zavr- IZ OBČINSKIH SVETOV Najem grobov odslej dražji LAŠKO - Z januarjem so začele veljati nove cene najema grobov, odslej bo treba za letni najem enojnega groba odšteti 20 evrov, družinskega 30 evrov, za žarni grob 15 ter žarno steno 10 evrov. V povprečju so se cene v primerjavi z lanskimi zvišale za 20 odstotkov, sicer pa se bistveno niso višale vse od leta 1999. Komunala Laško, ki upravlja s pokopališči, tako ni mogla več kriti niti osnovnih stroškov. Na pokopališčih po vseh krajevnih skupnostih bi bilo treba opraviti več vzdrževalnih del okoli glavnih in stranskih poti, ponekod nimajo niti mrliških vežic, v Laškem pa je ta precej dptrajana. Najbolj dotrajana so pokopališka obzidja. Izkupiček naj bi porabili za tovrstne investicije. Komunali po tarifnem sistemu? LAŠKO - Občinski oddelek za okolje in prostor je v obravnavo predlagal tarifni sistem obračuna odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Laškem. Medtem ko so v občini pred leti zgradili čistilno napravo, so v letu 2003 začeli še z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Doslej so zgradili okoli 65 odstotkov omrežja v Rimskih Toplicah ter le 20 odstotkov v Laškem. V Laškem bi bilo najbolj racionalno obdržati mešani sistem obračuna storitev, saj so glede kanalizacijske opremljenosti v zaselkih velike razlike. S tarifnim sistemom bi tako postopoma uvedli ceno čiščenja in ostalih komunalnih storitev, pet tarifnih razredov bi upoštevalo vse možne kombinacije. Nekatera gospodinjstva so namreč priključena tako na javni vodovod kot na kanalizacijo, druga pa so še zmeraj odvisna zgolj od lastnih vodnih zajetij in greznic. PM teti, da smo uspeli. Medtem pa je vrednost Telekoma kopnela in danes za oškodovanje malih lastnikov verjetno ne bo odgovarjal nihče.« Kot pravi Artnak, bi morali preko pridobitve delnic tega podjetja ali pravočasnega finančnega izplačila vsi upravičenci participirati pri razdelitvi tako nastalega premoženja. »Tako pa so, po moje namerno, sistem postavili tako, da so bili postopki zelo zapleteni, dolgotrajni in slabo pregledni.« Vsaj za polovico so nas ogoljufali Kot navaja Artnak, je trenutno rešenih za 2,6 milijona evrov vračil, medtem ko sta dodatna 2,2 milijona evrov še v ocenitvi. »To pa je zgolj polovica tistega zneska, ki smo ga leta 1996 ocenili kot vrednost vložkov posameznikov, krajevnih skupnosti in delavnih organizacij v izgradnjo omrežja.« Od tod izhaja kritika državi, ki že ves čas, pa tudi zdaj ni nič drugače, ne kaže nobene prave volje, da bi problem rešila. »Še posebej slaba luč pa pade na Telekom, ki je >izgubil vse podatke^ Ljudje so bili v veliki meri tako prepuščeni sami sebi. Pred dnevi je krajane Ka-lobja na primer vznejevolji-lo dejstvo, da naj bi znova is- ■ kali določene dokumente pri končnih upravičencih, medtem ko naj bi bili vsi postopki tik pred koncem.« Na občini so pomirljivo dejali, da ni razlogov za skrb, ker naj bi šlo zgolj za formalnost oz. dvojno preverjanje. Sicer pa, Jože Artnak da imajo vse pod kontrolo. Žal pa tudi zaključeni pravni postopki še ne zagotavljajo pike na i. »Treba bo še potrpežljivo čakati, da bodo pristojni v državi blagovolili zagotoviti tudi sredstva za izplačilo, čeprav bi ta morala biti že zdavnaj zagotovljena, če bi se s premoženjem Telekoma gospodarilo umno takrat, ko je imelo še velikansko (vrtoglavo) tržno vrednost - leta 2000. Za take napake pri nas ne odgovarja nihče, še več, pod masko nove politike nekateri še naprej krojijo naše javne zadeve,« zaključi Artnak. SAŠKA T. OCVIRK »Družba ne more biti ločena od Cerkve« benih nivojih. Kot je poudaril dr. Stres, je verska svoboda temeljna človekova pravica. Ugled slovenske Cerkve naj bi bil v krizi tudi ali predvsem zato, ker so mediji polarizirani in sovražno razpoloženi do Cerkve. Tako preveč pozornosti namenjajo finančni plati. A dejstvo je, da je prav cerkveno bogastvo najpogosteje pod točo očitkov. V prihodnje naj bi slovenske škofije javno objavljale višino svojih dohod- kov. Džamija je za muslimane del temeljne pravice do verske svobode in prostora, je prepričan dr. Stres in ji ne nasprotuje. Gulič se je ob tem zavzel še za notranjo izravnavo med župnijami, saj so ene izredno bogate, druge pa revne. Problematično pa se mu zdi tudi financiranje posvečenih oseb, saj naj bi bile tudi v tem pogledu manjše verske skupnosti v državi deprivilegira-ne. StO nim nasprotjem pa je debata ostala na argumentirani in visoki ravni. Aleš Gulič se je zavzel za redefiniranje odnosa med državo in Cerkvijo. Večni očitek, da bi morala biti Cerkev ločena od države, pa naj bi bil tako ah tako eden glavnih kamnov spotike. Država je namreč lahko ločena od Cerkve, družba pa ne. Posledično se tako spet uveljavlja drugorazrednost verujočih, ki nimajo možnosti svoje religije živeti na vseh druž- V okviru Šentjurskega foruma so se v torek zvečer razgovorih o tematiki, ki je doslej privabila največ občinstva. O položaju in aktualnih dilemah slovenske Cerkve sta spregovorila celjski škof dr. Anton Stres in nekdanji poslanec LDS Aleš Gulič. Pogovor je vodil Franc Kovač. Predstavnika povsem nasprotnih polov, liberalec in katoliški škof, sta požela veliko zanimanja. Kljub očit- 5G/I/IZEBEC.I VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/911 81 50 Št. 6 - 23. januar 2009 Nov razcvet ob Sotli Garažna hiša končana, nove terme aprila, konec meseca širitev Breze NOVI TEDNIK PODČETRTEK} ROGATEC J Na državni cesti Rogatec-Žetale, ki so jo po odsekih obnavljali več let, so obnovili še zadnji, 1,5 kilometra dolg odsek. Gre za odsek med šolama v Rogatcu in Donački Gori, kjer so z deli zaključili pred novim letom, v torek pa so opravili tehnični pregled. Na tem odseku, ki je stal milijon evrov, so poskrbeli tudi za gradnjo pločnika ter javno razsvetljavo. BJ V Rogatcu so si oddahnili Po dogovoru o oskrbi Evrope s plinom, ki sta ga končno dosegli Rusija in Ukrajina, so si posebej oddahnili v Rogatcu, kjer se oskrbujejo s plinom s hrvaške strani. Na Hrvaškem so namreč v začetku tedna ukinili skrajne varčevalne ukrepe, tako da s plinom znova oskrbujejo industrijske objekte, pisarne ter poslovna, rekreacijska in trgovska poslopja. »To plinsko omrežje se je gradilo v letih 1989,1990 ter še leta 1991, v času, ko smo še bili v isti državi. Prav gotovo je bila to najenostavnejša rešitev, saj je bila na hrvaški strani zgrajena nizkotlačna postaja,« pojasnjuje župan Martin Mi-količ. V Rogatcu so takoj potem, ko so jih v začetku meseca iz hrvaškega podjetja Hum-kom iz sosednjega Huma na Sutli obvestili o nujnem varčevanju s plinom, začeli varčevati, saj jim je dobavitelj v nasprotnem primeru zagrozil z zaprtjem pipe. Najbolj so varčevali v Gorenjevi tovarni v Rogatcu, kjer izdelujejo komponente za hladilno-zamrzovalne aparate, v občini pa je to največji porabnik plina. V skoraj dveh desetletjih, kar se Rogatec oskrbuje s plinom s hrvaške strani, ni bilo nikoh posebnega zanimanja za priključitev na slovenski plinovod. Cena plina, ki ga prejemajo s hrvaške strani, je namreč vsa leta približno 20 odstotkov nižja. BJ ROGAŠKA S-l Prišli do konca yjy^ Št. 7 -149. januar 2009 Za nov blok v Žiberniku sta si v roke segla Marjan Vengust (CMC) in župan mag. Branko Kidrič. V Žiberniku 44 novih stanovanj V Rogaški Slatini nov podvig javno-zasebnega partnerstva Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič in direktor družbe CM Celje Marjan Vengust sta ta teden v Rogaški Slatini slovesno podpisala partnersko pogodbo o izgradnji novega stanovanjskega bloka Zibernik. Dogodek ima še poseben pomen prav ob dejstvu, da v času gospodarske recesije in krča na nepremičninskem trgu poguma za podobne akcije marsikje primanjkuje. To je v občini že tretji primer uspešnega javno-zasebnega partnerstva. Leta 2006 so tako zgradili Pegazov dom, lani jeseni pa podpisali pogodbo za parkirno hišo. Koristi od pogodbe si obetajo oboji. Občina bo s tem povečala število neprofitnih stanovanj v svoji lasti in hkrati prispevala k večji ponudbi novih stanovanj na trgu. Temu posvečajo posebno pozornost kljub temu, da odzivi na javne razpise za neprofitna stanovanja kažejo, da so omenjeno problematiko v veliki meri že rešili. Občina, sicer lastnica gradbene lokacije ob obstoječih blokih v Žiberniku, bo s to pogodbo pridobila soinvestitorja za izgradnjo objekta, tako da ji ne bo treba v celoti zagotoviti sredstev iz občinskega proračuna. Na javnem razpisu je zmagalo podjetje CM Celje. Direktor Marjan Vengust je ob tem dodal, da trenutna situacija nepremičninskim poslom sicer ni pretirano naklonjena, vendar je velik izziv pridobiti primeren posel. »Sčasoma vse stvari najdejo tudi kupca. Prihodnji dve leti bosta verjetno res nekoliko zahtevnejši, vendar ostajamo optimistični.« V novem bloku je predvidenih 44 stanovanj - deset jih bo za svoje potrebe odkupila občina skupaj s stanovanjskim skladom, 34 pa jih bo investitor prodal na trgu. Ob tem je predvidenih še 66 parkirišč in otroško igrišče. Skoraj 3.000 kvadratnih metrov novih stanovanjskih površin je vredno 2,1 milijona evrov. Prva faza pa naj bi bila zaključena v maju 2010. StO V Termah Olimia v Podčetrtku, kjer izvajajo velike naložbe, so z gradnjo garažne hiše končali, poskrbeti morajo le še za njene fasadne elemente. Tudi dela na gradbišču novih prestižnih term Wellness Orhi-delia potekajo po načrtih, zato jih nameravajo odpreti aprila. Konec tega meseca bodo začeli še s širitvijo in obnovo najstarejšega hotela Breza. Nove luksuzne terme ter garažna hiša bosta skupaj stala 15 milijonov evrov, od česar bo 1,7 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev, ki so jih iz Bruslja namenili za nov bazenski kompleks. Terme Orhidelia (graditi so jih začeli z imenom Terme Lux) gradijo na lokaciji poleg obstoječih term Termalija, ki so bile za leto 2007/2008 izbrane za najboljši termalni kompleks, Wellness Orhidelia pa naj bi bil še imenitnejši. Orhidelia, ki so jo začeli graditi lani aprila, se bodo širile na površini 12 tisoč kvadratnih metrov. V Termah Olimia v Podčetrtku se prav tako pripravljajo na širitev ter celovito obnovo najstarejšega Hotela Breza. Brezo, ki je bila prvi hotel v takratnih Atomskih toplicah, so zgradili leta 1978, v otvoritvenem letu pa se je v njem ustavil tudi takratni predsednik Jugoslavije, Josip Broz Tito. Dobro obiskani hotel so nato sredi devetdesetih let temeljito obnovili ter mu zgradili prizidek s 50 novimi sobami. Danes ima hotel štiri zvezdice, ki jih hočejo ohraniti ter pridobiti dodatne no-čitvene zmogljivosti. Po nadzidavi bo tako v Hotelu Breza namesto obstoječih 150 blizu 200 sob. Terme Olimia so konec prejšnjega meseca podpisale pogodbo z izvajalcema širitve in prenove, z družbama Ingrad Gramat Celje ter Novoles. Vrednost naložbe v hotel Breza, ki ga bodo obnavljah po tretjinah, znaša 6 milijonov evrov. Med obnovo bo vselej odprta ena tretjina hotela, dela pa naj bi potekala tako, da bodo gosti čim manj ovirani. Poleg novic o velikem naložbenem valu Term Olimia doma in na tujem je bilo lani največ novic o njihovem napovedanem lastninjenju, saj se je za nakup večinskega državnega deleža uspešne družbe potegovalo več kandidatov. Zaradi finančne krize vlada trenutno na področju lastninjenja zatišje. BRANE JERANKO Boljše od najboljših. Gradnja luksuznih term Wellness Orhidelia poteka po načrtih, zato načrtujejo odprtje v aprilu. Gradijo jih poleg obstoječih term Termalija, ki so bile izbrane za najboljši termalni kompleks. VOJNIK j VITANJE j NOVI TEDNIK soglasje k projektu, pri čemer niti še ni prišlo do prodaje objekta. Ta je v lasti dveh krajanov in župnije Nova Cerkev. Marto pomeni, da novi trgovski center, v katerem naj bi ob Tuševi trgovini bila tudi pošta ter celo nekaj stanovanj, le ni tako blizu, kot so prepričani nekateri? Pri tem se tudi marsikdo sprašuje, zakaj si v Novi Cerkvi tako vneto prizadevajo za trgovski center, ko pa imajo v Vojniku, ki je le tri kilometre oddaljen od Nove Cerkve, dovolj pestro trgovsko ponudbo (v Vojniku sta Mercator, Tušev center, v Arclinu tudi Spar). Pa tudi v Novi Cerkvi niso brez prodajalne. V kraju že vsaj 30 let obratuje manjša, a menda dobro založena trgovina. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: RP, arhiv NT Mletje pšenice v Sorževem mlinu Vitanje stavi na ceste V občinskem proračunu Vitanja za letos, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, namenjajo za različne naložbe v celoti 60 odstotkov sredstev, od tega kar polovico za ceste. S pomočjo evropskih sredstev bodo med drugim nadaljevali asfaltiranje ceste Vi-tanje-Skomarje-Lukanja, več kot milijon evrov namenjajo za izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja po občini (kar je med drugim zaradi interneta in televizi- je), nadaljevali pa bodo tudi s triletnim evropskim projektom gradnje kanalizacije v naselju Vitanje. V proračunu, v katerem načrtujejo 4,2 milijona evrov skupnih prihodkov in odhodkov, prav tako računajo na dodatne prostore zdravstvene po- staje ter rekonstrukcijo mrliške vežice. Proračun za leto 2009 je kar 82 odstotkov višji od rebalansa letošnjega proračuna, velika razlika pa je zato, ker načrtujejo za prihodnje leto bistveno več naložb. BJ Voščila barvita, v kaligrafijo in svilo zavita ... V prostorih vojniške knjižnice bo še do konca meseca razstavljala Sabina Majcen iz Arclina. Na ogled je postavila voščilnice, ki jim je dodala še izreke in misli znanih avtorjev. Tokrat je razstavila več kot sto voščilnic, poslikanih na svilo, zraven vsake pa je s kaligrafsko pisavo dopisala še misel, vezano na upodobljeni motiv ali sliko. »Ko sem jih ustvarjala, so zamisli kar same od sebe prihajale od kdove kod. Podobno se bržkone počuti glasbenik, ko sklada, ali pisatelj, ko stran za stranjo piše zgodbe, ki mu jih narekuje močna notranja strast,« je svoje delo opisala Sabina sama. Obenem dodaja, da voščilnice niso namenjene zgolj zadnjemu mesecu v letu. Z njimi se lahko kadarkoli komu zahvalite ali mu preprosto polepšate dan. Sploh, če zraven dodate kakšen spodbuden rek ali misel. »Zame so voščilnice ena od stvari, ki tkejo spomine in vezi med ljudmi.« RP KRAŠCOMMERCE d.o.o., Ljubljana Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana objavlja prosto delovno mesto VODJA KLJUČNIH KUPCEV za področje Štajerske (m/ž) Naloge: Pripravljanje strategije prodaje ključnim kupcem, planiranje in realizacija aktivnosti, analiza trga, sodelovanje s prodajnimi zastopniki, vzdrževanje, razvijanje in poglabljanje odnosov s kupci, spremljanje in zaključevanje poslov. Pogoji: Najmanj VI. stopnja komercialne ali druge ustrezne smeri, delovne izkušnje na področju trženja in prodaje v FMCG, aktivno znanje angleškega jezika. Od kandidatov pričakujemo: • Pogajalske sposobnosti, • zanesljivost in odgovornost, • komunikativnost, prilagodljivost, dinamičnost, organizacijske sposobnosti, inovativnost • sposobnost timskega sodelovanja, • vozniški izpit B kategorije, • pripravljenost na terensko delo in tudi občasno delo izven rednega delovnega časa. Kandidatom nudimo: Dinamično, ustvarjalno in zanimivo delo, mlad, dinamičen in profesionalen kolektiv, ki posluje v vzpodbudnem okolju. Možnost dodatnega izobraževanja in osebne rasti. Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom. Vloge sprejemamo do 31. 1. 2009 na naslov: Krašcommerce d.o.o., Ljubljana, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, s pripisom: za razpis. »Marof« bi rad marsikdo porušil ... mlin v evropsko mrežo t.i. hiš s tradicijo. Na kmetiji je več stoletij star, a še delujoč mlin na vodni pogon, nekaj posebnega pa so še žaga »venecijanka« iz leta 1872, kozolec toplar in mli-narjeva hiša. Vsi objekti so kukurno-zgodovinski in tehnični spomeniki, Oton Samec, »skrbni in vztrajni oče celostnega projekta«, pa jih ohranja v njihovi prvo- bitni podobi in vlogi. Še več: obiskovalcem prepričljivo prikaže izginjajoče stare obrti in znanja: mlinarstvo, žaganje in tesanje lesa, kmetijstvo, zeliščarstvo, čebelarstvo in še kaj. Soržev mlin je izobraževalno shajališče šolskih in odraslih skupin; tam je možno tudi bivati. BA Foto: FRANCI KROPEČ Zaščiteno gospodarsko poslopje v Novi Cerkvi želijo spremeniti v trgovski center Št. 6 - 23. Januar 2009 Priznanje za Soržev mlin Za dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine bo Kulturno društvo Naša Slovenija jutri, v soboto, prvič podelilo priznanja Naša Slovenija. Med prejemniki je tudi Oton Samec, lastnik Sorževega mlina v Polžah pri Novi Cerkvi. Kot so zapisali v utemeljitvi priznanja, sodi Soržev V Novi Cerkvi si že vsaj desetletje močno prizadevajo, da bi dobili trgovski center. Primeren prostor zanj vidijo v zaščitenem gospodarskem poslopju. Lokalna oblast v Novi Cerkvi je (spet) prepričana, da zdaj resnično ni več nobene ovire, da ne bi v kraju kmalu zrasel novi trgovski center, ki si ga (vsaj nekateri) tako močno želijo in si zanj prizadevajo že celo desetletje. Trgovski center naj bi gradilo podjetje Hiš, primeren prostor zanj pa vidijo v spomeniško zaščitenem gospodarskem poslopju. In ravno zgodba, ki se plete okoli lokacije za nov trgovski center, je pri vsem skupaj najbolj zanimiva. Lokalna oblast Tuševo trgovino vidi v »marofu«, ki bi ga resnično bilo treba obnoviti, a zdi se, da se v KS bolj kot samo k obnovi nagibajo k njegovi rušitvi. Pri čemer Zavod za varstvo kulturne dediščine rušenja objekta ne dovoli. Kot da nekateri tega no- čejo razumeti, je KS v javnost že večkrat (vsaj trikrat) posredovala napačno ali bolje rečeno preuranjeno informacijo, da si je zavod premislil in da končno dovoli (delno) rušenje objekta. Tokrat naj bi zavod glede tega podal tudi pisno soglasje ..; Ko smo zadevo preverili na zavodu, nas je Božena Host-nik, ki spremlja ta primer, kar malo oštela, češ, kje smo dobili to neresnično informa-cijo. »Verjamem, da bi >ma-rof< marsikdo rad porušil, a ga z našim soglasjem zagotovo ne bo!« je v jezi pristavila in pojasnila, da je zavod res dal soglasje, a le za idejni projekt obnove objekta. »Dolgo smo se trdo pogajali, da so idejni načrt spremenili tako, da ustreza zahtevam zavoda,« dodaja Hostnikova. A to je šele začetek. KS mora zdaj zavod zaprositi še za NOVi TEDNU KULTURA 15 pošljite kupoi lik, KUPON O O O j o o o m IMF P [} 11 M F K Prvo veliko žrebanje bo že 21. februarja 2009! Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje IME, PRIIMEK —— NASLOV ■ »Napadu na ^ V Plesnem forumu Celje se jutri, v soboto, z začetkom ob 21. uri obeta nepozabno glasbeno doživetje, ki se bo obiskovalcem nedvomno vtisnilo v vsak delček spomina in bo v celoti poskrbelo za vse čute in občutja. Tako vsaj napovedujejo organizatorji tega glasbeno-gledališkega večera, ki ga bodo ob- sa čutila likovali vsestranski ustvarjalec, režiser, pevec in igralec Miha Alujevič ter zasedba Kolektiv 69. Skelet Kolektiva 69 sestavljajo Andrej Hočevar (bas), Urban Krč (bobni) in Igor Feketija (klaviature), vezivno tkivo te skupine pa so, kot namiguje samo ime, vzajemno nuđenje užitka, sodelovanje in kolektivni duh. BA Št. 6 - 23. januar 2009 -— Nyil Moški mahajo v slovo 5moških.com je med gledalci nedvomno ena najbolj zaželenih predstav v zadnjih letih. Skoraj nobena slovenska predstava še ni v gledališča privabila toliko Slovencev kot ravno ta. Ogledalo si jo je že več kot 130 tisoč obiskovalcev in še vedno je razprodana. Vse kaže, da bi tako lahko ostalo v nedogled, a so se v Špas teatru odločili, da »moški« odidejo z gledaliških odrov. Glavni vzrok za slovo je prezasedenost igralcev, pravi direktorica Špas teatra Urška Alič Flajnik, »enostavno ne moremo več dobiti skupaj vseh igralcev, planiranje predstav je bilo prenaporno, zato sva se z režiserjem predstave Jurijem Zrnecem odločila, da predstavo končamo. Zlasti Ju- rij, ki v predstavi tudi igra, je zelo zaseden. Včasih smo poskušali igrati tudi brez njega oziroma smo ga nadomestili z drugim igralcem, ampak to ni bila več ista predstava.« Vendar za takšen uspeh predstave po mnenju Flajnikove ni zaslužna samo izvrstna igralska zasedba. Kot pravi, se je uspeh 5moških.com začel že eno leto pred premiero s prvim delom trilogije o moških in ženskah - s 5žensk.com. »Ženske so imele že več kot sto ponovitev, preden so moški sploh prišli na oder. Tako, da so moškim utrle pot prav ženske, ki jih še vedno igramo. Kmalu bodo imele 400 ponovitev, ogledalo pa si jih je že več kot 150 tisoč obiskovalcev, kar je absolutni gledališki rekord,« navaja Urška Alič Flajnik. Špas teater je po podatkih Slovenskega gledališkega letopisa po številu obiskovalcev že nekaj let prvi med vsemi gledališči v Sloveniji. Je edini od komercialnih gledališč, ki je prejel kakršno koli nagrado na festivalih. V letošnji sezoni Špas teater pričakuje že mi-lijontega obiskovalca. Tudi druge Špasteatrove predstave žanjejo velike us- -pehe. Toda uspeh ni prišel kar čez noč. »Prepoznavnost svoje blagovne znamke smo gradili dobrih deset let. Blagovna znamka Špas teater je sinonim za zabavo, produkcijo komedij, ki so primerne za široko ciljno publiko. Naše osnovno vodilo je narediti gledališče dostopno za vsa- Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 22. januarja 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Zinka Potočnik, Cesta na Roglo 11 a, 3214 Zreče, 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Mojca Šon, Zabukovica 126, 3302 Griže, 3. nagrada - majica NT&RC: Gabrijela Praprotnik, Na Tratah 4, 3330 Mozirje. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. Na poslovilni turneji 5.moških.com bodo nastopali (od leve): Jurij Zrnec, Rado Mulej, Matjaž Tribušon, Sebastijan Cavazza/Boris Cavazza (spredaj), Matjaž Javšnik in Lado Bizovičar. kogar. Ljudje nam zaupajo, zato je vse, kar damo na oder, odlično sprejeto. Kar pa še ni dovolj za uspeh. Moja strategija je bila vedno ta, da izberem najboljše tekste, najboljše režiserje, najboljše igralce, skratka najboljše ustvarjalce predstave, zaradi česar so predstave že vnaprej obsojene na uspeh,« recept za uspešnost razkrije Alič Flajnikova. No, morda pa je vsa skrivnost uspeha v tem, ker poslovno politiko Špas teatra kroji- Poslovilna turneja predstave 5moških.com bo do marca potekala po vsej Sloveniji, med drugim si jo bo še zadnjič možno ogledati tudi v Velenju (31. januarja) v Rdeči dvorani in Laškem (1. februarja ob 17. uri) v Treh lilijah. jo same ženske. Kakorkoli, v Špas teatru gledalcev ne bodo pustili nepotešenih. So namreč tik pred premiero zadnjega dela trilogije o odnosih med moškimi in ženskami. Na valenti-novo bo luč uzrla predstava ženskeinmoški.com. V njej bodo nastopila sama zvezdniš- ka imena iz sveta politike, estrade in športa. Njihova imena bodo javnosti razkrili v prihodnjih dneh, pri čemer ne gre dvomiti, da bo tudi ta predstava, enako kot 5žensk.com in 5moških.com, prava uspešnica. BOJANA AVGUŠTINČIČ imw.novitediiik.coin Še en dokaz, da za vsakim uspešnim moškim stojijo še bolj uspešne ženske Srbi vračajo obisk Slovensko ljudsko gledališče Celje z Beograjskim dramskim gledališčem tesno sodeluje že nekaj let. Beograjčani jutri, v soboto, vračajo obisk Celjanom, ki so maja lani gostovali v Beogradu. Srbski kolegi bodo jutri, ob 19.30 na celjskem odru nastopili s komično dramo Mobilni. Predstavo bodo odigrali v srbskem jeziku. Predstava Mobilec (2005) Sergija Belbela, enega naj- boljših katalonskih avtorjev, kot osrednji problem izpostavlja odnos med realnostjo in virtualnim svetom, ki nas vedno bolj srka vase. Zabavna predstava v ospredje dogajanja postavlja odnose dveh parov, ki se prepletejo, ko na letališču eksplodira bomba. Izkaže se, da je bila bomba sprožena preko mobilnega telefona. Bombe in vsa kaotična situacija povzročijo čustvene krize, zaradi katerih so se liki prisi- ljeni soočiti s svojo identiteto in spomini ter na novo razmisliti o njih ... In sporočilo zgodbe? V modernem svetu človek hlepi po neposredni komunikaciji s sočlovekom, hkrati pa se tega neznansko boji. Vedno bolje se znajdemo v svetu tehničnih pripomočkov in se hitro navadimo na posreden način komunikacije. V komunikaciji preko elektronskih in digitalnih posrednikov smo samozavestni. BA informacije Oil 616464 okna in vrata ZLATARSTVO GAJŠEK tika Trgovsko in servisno remontno podjetje, d.d. 3000 Celje, Ipavčeva ulica 21 Z NOVIM TEDNIKOM Trgovina v City centru -mpfr- ZIVEX Trgovina za zunanjo ureditev 16 INFORMACIJE ■ REPORTAŽA plzzmia- Cevema/ SLADA trgovsko podjetje d.o.o Goberšek Milan «.P. ______)uIo£>lr simer — VPp^ - WELLNESS PARK LAŠKO iXtfüME» i V&tlSL tfffitm.SNt <*X«\SS Vsak teden ob istem »štantu« Bo klobasa zdržala do naslednje srede? Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. goldenpoint« CT*pfr lesnina Celjska Mohorjeva družba —iTpfr Svinjski sejem v Celju je v pravem raz cvetu - Barantanje dovoljeno POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO: S POPUSTOM NA KARTICI GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE KERAMIKA Kili KR^ BAT MIZARSKA DELAVNICA Mlekarna Celeia mlekarstvo in sirarstvo, cLaa Aija ms tf? ............... ZDRAVILIŠČE LAŠKO mm. i c&tr&t susoycin?. i w&lkess i ««rta, - -AVTO- MOTO FERJAN. Ferian Milan s.p.. avtoservis- vulkanizacija - klima naprave -diagnostika vozil - servis motorjev-servis kosilnic, Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 0349166 70, GSM 041 675010-10%popustaveljezastoritve ob nakupu 100 žetonov 10 gfatis - F0T0 RIZMAL Mariborska c. 1,3000 Celje- 10%popustveljaza storitve - GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN • M.B. D0UNAR D.O.O.. Trg Celjskih knezov9.3000 Celje 101 popust za vse izdelke - U0KVIRANJE-STEKLARSTVO GALERIJA VOLK Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 -10% popust - G010ENP0INT. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic- 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - KERAMIKA KIU. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Uboje -10% popust -KR0BAT IVAN S.P. Mizarska delavnica, Medlog 25,3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu+KERR0CK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - MLEKARNA CELEIA. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene -MRAVLJICA Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - PALMERS. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje -10% popust pri nakupu hrane-kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS. Ul. Leona Oobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - OPTIKA SAL0BIR. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okviijev v vseh njihovih PE v Sloveniji -SIMER D.O.O.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana, BrnSčeva 7, P.E Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu P VC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cane. Popusti se ne seštevajo -SLADA. D.0.0.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70. GSM 051626 793-10% popust -T0P-FITD.D.0.. Ipavčeva ulica 22, Celje t 10%popust -THERMANA.D.D.. Wellness Park Laško nudi 10% popustza bazen,savno+bazen, solarij -THERMANA. D.D.. ZDRAVIUŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno t- bazen, fitnes. solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - ŽIVEX. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene -EUROSPORT TRADE D.Q.Q.. Mašera-Spasičeva 8.1000Ljubljana-10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - UTVA. Glavni trg 9. Celje, 03 492 68 86 -10 % popust (razen na izdelke v akciji) - FRIZERSKI STUDIO FASHION Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3,3310Žalec- 5% popust -SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P. Vrunčeva 10, Celje- 10%popust - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA- MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 49014 20, e-pošta: knjigarnafajn< družba, vsi se poznamo med seboj.« Fantje v »džins Frizerski studio O^as/iion Verdev Petra s.p. Ulica talcev 3,3310 Žalec telefon: 031/305-081 Hrtidkava ^ skumjava golte Slovenija sektorju« so iz južnih, nekda njih bratskih republik ali na tančneje avtonomnih pokrajin Zaslužek je še kar, pravijo. Od svinjine do »žganjine« Midva pa se zaženeva na pri zorišče z blagom, po kateren je sejem dobil ime - kot bi pr vič videla žive pujse. »Enegi bi imel za domačega ljubljenč ka. Kupim, če mi date še po »Kar dobro gre v promet,« prai »partizansko«). Cttntar optik« Wsrcbotti.« alta SE Cdjt. Ki 03i45J 2» OD pm 5?3J HS ISO Branko Balon vsak teden pripelje z Bizeljskega. »Kaj ji režeš >šnite<, ji ne privoščiš cele klobase,« se hahljajo fantje v že pretežno zrelih letih. »Takšni ste pač deci,« jim ne ostanem dolžna, ampak ne zamerijo. Očitno je »kšeft« res dober, saj vino zakonca Lah pripeljeta z daljnega Ptuja. Iz Apač vsak teden Stanko Sklednik s turistične kmetije pripelje bučno olje, kislo repo in zelje ter bučna semena ... Najbolj oblegana stojnica! In to celo sredi ledenega deževnega dne. Prodajalci pravijo, da se ob lepih dnevih kar tre ljudi. Upokojencev, brezposelnih, celih družin, naključnih radovednežev. Nekateri kupujejo na sejmu vso garderobo. Svinjski se-• jem se je očitno krepko zako-reninil med ljudmi - hej, Celje je res v vseh pogledih sejemsko mesto! Ljudje si ogledujejo, malo nakupujejo, malo negodujejo. Med prodajalci vlada nekakšna složnost, predvsem pa je vzdušje neverjetno. Ob tem pomislim na nekaj »žalostnih štantov«, ki naj bi sredi Celja enkrat ali dvakrat letno predstavljali Podeželje v mestu ... Saj vendar pride podeželje v Celje vsako sredo, v obliki svinjskega sejma! Mojca ali Irena (nismo se uspeli zediniti, katero je pravo in katero POLONA MASTNAK Foto: GrupA dec,« postane hraber Andraž, pristopi »šefica«, gospa Leo-ildina z Grobelnega, ki pra-da so bili za prodajo 45- do -kilogramskih »pajckov« aj že tudi boljši časi. Vsee-I je na sejmu skoraj vsak te-n. »Fant, pazi, ugrizniti znajo di,« Andraža opozori najbolj isen sosed, medtem ko prvi ed modrovanjem o inteligen-te plemenite živali skoraj po- boža najbolj radovednega puj-sa. »Tako kot ženske,« jo po moško odseka. »Mislite inteligenco ali ugriz,« ga pobarava nazaj in se odpravimo iskat dokazov, od kod moškemu sejemskemu zastopstvu toliko korenjaštva že v ranem dopoldnevu. Misterij je razrešen v bližnjem »prehrambeno-odže-jevalnem« odseku. Premamijo naju vonjave klobas, ki jih »Enkrat tedensko na tržnico, ob sredah pa obvezno na svinjski sejem,« je ustaljena praksa Štefke in Franca Stiploška iz Virštanja. ščitni znak sejma - pujsi za rejo. »Zdajle ravno ni sezona,« nama rešetke za boljši ogled dvigne Leopoldina. Na svinjskem sejmu se lahko oblečete od glave do pet. Št. 6 - 23. januar 2009 ---j^jj^ »Dajta se malo pogret. >Jegermajster< po domačem receptu,« naju povabi Marko Žbolgar iz Olimja. Kapljice, pa ne le kozjanske, je na voljo v izobilju. Zaslužek je tudi v »džins sektorju« kar dober, ne skrivajo zadovoljstva prodajalci. J 18 NOVI TEDNIK Celjani nadigrali Velenjčane i§ § »j, II;': K Po odločitvi kluba bodo nižje plače imeli tudi direktor Mijo Zorko (z desne), trener Tone Tiselj in Edi Kokšarov. Manj denarja! Kaj pa muzike? Precej tehničnega znanja je pokazal Marcelo Da Silva Mo?a. Če avstrijski klub ne bo povzročal večjih težav glede prestopa, se bo Pušnik bižkone odločil zanj. Na umetni travi celjskega štadiona Olimp sta prijateljsko nogometno tekmo pred 150 gledalci odigrala MIK CM Celje in velenjski Rudar. Zmagali so Celjani z 2:0. Imeli so kopico priložnosti. V 10. minuti je po podaji Travnerja z glavo zadel Da-rijo Biščan, v drugem polčasu pa je velenjsko mrežo zatresel še 29-letni Kameru-nec Maxime, ki je bil na preizkušnji, toda s svojo predstavo ni zadovoljil. Pri najlepši priložnosti precej oslabljenega Rudarja, ko je sprožil Ozren Perič, je odlično posredoval celjski vratar Aleksander Šeliga. Trideseterica v Italiji Trener Slaviša Stojanovič si niti v sanjah ni predstavljal, da lahko celjski klub, ki je poldrugo desetletje veljal za enega najbolj organiziranih klubov v Sloveniji, zaide v težak finančni položaj. Po nekaterih informacijah je stanje že alarmantno, čeprav je ta teden moštvo prejelo plačo in čeravno naj bi priprave v Italiji, Okrepitev MIK CM Celja Dinnyuy Kongnyuy se je proti Velenjčanom dobro znašel. Vsi soigralci ga kličejo Dini. kamor je MIK CM Celje odpotoval včeraj, potekale brez težav. V Norcio in Rimini so krenili Milan Andelkovič, Saša Bakarič, Darijo Biščan, Se-bastjan Gobec, Aleš Kačičnik, Dejan Kelhar, Uroš Korun, Igor Kuljanac, Mario Močič, Janez Perme, Denis Popovič, Antonijo Pranjič, Rajko Rep, Peter Stojanovič, Martin Šarič, Aleksander Šeliga, Rok Straus, Jure Travner, Jalen Pokom, Anej Lovrečič, Lisan-dro Sacripanti, Dinnyuy Kongnyuy, Aleksander Polšak in Dejan Urbanč. Ob Stoja-noviču so v Italiji še njegov pomočnik Safet Hadžič, fizio-terapevt Dani Ošep, trener vratarjev Mauro Tami, ekonom Milan Turnšek in sekretar kluba Borut Arlič. Celjski strateg je pred odhodom dejal: »Dogovorjene imamo štiri dokaj kvalitetne tekme. Glede Rudarja pa ... Vsaka zmaga prinaša užitek, a se zavedamo, da smo še v pripravljalnem obdobju. Imeli smo veliko priložnosti, v prvenstvu se nam jih ne bo ponudilo toliko, zato moramo biti bolj zbrani v zaključkih akcij. Predstava je bila solidna.« Mo^a ali Moraes Trener Rudarja Marijan Pušnik pa je preverjal sposobnosti dveh Brazilcev, Marcela Da Silvo M090 in Renata de Moraesa, Paragvajca Die-ga Adalberta in Albanca Adria-na Jusufija: »Videlo se je, da imajo moji igralci še težke noge, ni bilo pravih podaj, fine igre. Zadovoljila sta oba brazilska vezista, vzeli bomo lahko le enega. Za bolj resno tekmo med prvoligašema bi potrebovali tudi bolj kvalitetno sojenje, a je bilo na žalost smešno.« Ena izmed sodnikovih odločitev je tako razkačila Pu-šnika, da je celo brcnil žogo na igrišče. V Medulin bo z moštvom odpotoval danes: »Imeli bomo pet treningov in dve tekmi, z zagrebško Lokomotivo in s srbskim Čukaričkim. Več bomo delali z žogo kot doslej. Želim si čim manj poškodb in čim več lepega vremena.« Rudar ima 7 točk naskoka pred zadnjeuvrščenimi Ajdovci in Koprčani ... DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Sredina novica dneva je bilo znižanje proračuna Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. V letu 2009 bo za nekaj manj kot 30 odstotkov nižji od lanskega. Vzrok so spremenjene gospodarske razmere in posledično zmanjšanje dotoka denarja. Proračun kluba bo tako znašal 3 milijone evrov (prejšnji cca 4,2 mil.). Ob tem ocenjujejo, da bo ta denar še zmeraj zagotavljal nemoteno in kakovostno delo najuspešnejšega rokometnega kolektiva v Sloveniji. Ukrep bo veljal za vse igralce in ostale zaposlene v klubu. Celje Pivovarna Laško bo tako po obstoječih pogodbah poravnalo vse obveznosti za leto 2008, medtem ko so za leto 2009 definirani novi pogoji, ki so bili oziroma bodo v naslednjih dneh posamez- nikom predstavljeni individualno. Ker tudi projekcije za prihodnost ne nakazujejo spremembe stanja, bo proračun tudi v prihodnje omejen na omenjeni znesek. Odločitev temelji na želji, da se klubu zagotovi varna prihodnost, torej da ne bi zašel v likvidnostne težave. Doslej je dejansko slovel po tem, da je dosledno izpolnjeval pogoje zapisane v pogodbah z igralci in svojimi sodelavci. »Vzrokov za trenutno stanje je več, prvi je vsekakor ta, da je pri-* hodkov iz naslova sponzorstev manj, kot jih je büo v pretekli sezoni, kar je posledica izgube nekaj sponzorjev iz preteklosti, manj je tudi prihodkov iz naslova vstopnic, medtem ko so se cene nekaterih storitev, ki jih klub koristi, močno povečale,» so še zapisati v sporočilu javnosti. Zapisana je bila tudi izjava direktorja kluba Mija Zorka: »Situacija, v kateri smo se znašli, vsekakor ni prijetna, vendar jo je bilo že nekaj časa moč pričakovati. Stanje v gospodarstvu se je slej kot prej moralo dotakniti tudi vrhunskega športa in dvomim, da smo edini, ki smo se znašli v teh razmerah. Sedaj bomo primorani malce spremeniti nekatere naše načrte ter na novo zastaviti nekatere poti, a ambicije kluba ne glede na te dogodke ostajajo visoke. V uspešno prihodnost smo prepričani še toliko bolj, ker nam ob strani stojijo vsi naši obstoječi sponzorji, s skupino Pivovarne Laško na čelu, namreč ti sponzorji svojih spon-zorskih sredstev niso zmanjšali, za kar se jim želim v imenu kluba še posebej zahvaliti ter jim zagotoviti, da bomo storili vse, da bodo njihovi vložki upravičeni.« DŠ Foto: MARKO MAZEJ Ženska skakalna elita na Ljubnem Na skakalnici K80 naj bi se jutri in v nedeljo merile skakalke s celega sveta - Po krivici zapostavljena disciplina Jutri in v nedeljo se na Ljubnem obetata zanimivi skakalni tekmi, v katerih se bodo pomerila najboljša dekleta s celega sveta. Smučarsko-skakalni klub Ljubno namreč prireja dve FIS tekmi za celinski pokal za ženske, kar je v ženskem skakalnem športu tekma najvišje kategorije. Ljubenski zanesenjaki, kraj sicer živi v tradiciji skakalnega športa, nenazadnje se ponašajo z reprezentantom Primožem Pi-klom, so v pripravo skakalnice vložili ogromno naporov. Že nekaj časa jo intenzivno zasnežujejo, tako da je na njej kljub visokim temperaturam dovolj snega, večji problem pa predstavlja voda. Čeprav so prepričani, da bodo lahko izvedli današnji trening, jutrišnjo večerno tekmo ob 18. uri in nedeljski obračun z začetkom ob 14. uri, bo končna odločitev »padla« danes popoldne. Da je ljubenska K80, ki omogoča skoke do 100 metrov, dobro pripravljena, so dokazali na dveh državnih tekmah v tem tednu. Za tekmi je prijavljenih 40 skakalk iz desetih držav, domačini pa največ upov polagajo v Majo Vtič, ki je slavila na tekmi v Kanadi. Kot je poudaril Rajko Pintar, bodo na februarskem svetovnem prvenstvu na Češkem ravno skakalke reševale čast slovenskega skakalnega športa, sicer pa je tudi tekma na Ljubnem, čeprav ne tako odmevna, povsem primerljiva s tekmami svetovnega pokala za moške. Razen stroškov in nagrad - v ženski konkurenci organizatorjem zaradi drugačnega imena ni treba plačati vseh stroškov, pa tudi nagrade so bistveno nižje. Za organizacijo tekem na Ljubnem bodo porabiti 40-45 tisoč evrov, med šest tekmovalk pa na vsaki tekmi razdelili po 1.500 švicarskih frankov. Sicer so na Ljubnem poskrbeli za vse podrobnosti. Parkirišča so urejena tik ob skakalnici, vstopnine ne bo, za obiskovalce pa bodo zagotovili tudi šotor. Vse v želji, da bi tudi ženski skoki postali ena od disciplin na olimpijskih igrah, kar si želi tudi trener ženske reprezentance Primož Rychly. Štiri slovenske skakalke, ki so sodelovale na včerajšnji novinarski konferenci na Ljubnem, pa so napovedale dobre skoke in borbo za najvišja mesta. US Maščevanje Budućnosti za celjski poraz Košarkarice celjskega Merkurja so zmagale dvakrat v dveh dneh. Najprej so v torek v dramatični končnici slavile v Podgorici v Jadranski ligi z 69:68, ko je celjska kapetanka Kristina Verbole bila tudi najboljša celjska strelka z 21 točkami. Nikya Hughes pa je 21 ujetim žogam (19 pod košema) dodala 17 točk! Po naporni poti iz Črne gore so Celjanke odpotovale še v Škofjo Loko in tamkajšnjo Odejo ugnale z 90:49, ko so počivale Ciglarjeva, Hughesova in Čonkova, zato pa sta sä izkazali mladi novinki. 17-letna Lea Jagodič je dosegla 23 točk, 15-letna Rebeka Abramovič pa 14. DŠ Ill lili ŠPORT 19 Tesni zmagi vodilnih »kafetarjev« V zadnjih dveh krogih v 1. ligi je moštvo Caffe del Moro zmagalo z golom in dvema razlike. Izidi tekem 5. kroga: Tristar - Container 6:7, Palma Ingrad gramat - Slada-Stil 20:2, Squash Vojnik-SLS - ŠND Velenje 11:9, Dis. Down town -Mali Pariz 5:3, Marinero - Caffe del Moro 6:7. 6. krog: ŠND Velenje - Dis. Down town 3:3, Mali Pariz - Marinero 5:6, Container - Caffe del Moro 3:5, Slada-Stil - Squash Vojnik-SLS 9:8, Palma Ingrad gramat - Tristar prestavljeno. Rezultati v 2. ligi, 5. krog: Sim-Schiki - Banka Celje 7:3, ŠRK Koši - Amaterji 5:7, AH Škorjanec - FC Žalec 6:4, Ti-02 Cinkarna - Juteks 5:4. 6. krog: FC Žalec - Sim-Schiki 2:3, Juteks - Avtohiša Škoija-nec 3:13, Amaterji-Ti02 Cinkarna 3:10, Mar-Pog - ŠRK Koši 10:4. Sim-Schiki ima 15 točk, Mar-Pog 13, Avtohiša Škorjanec 12, FC Žalec 10 ... Veteranska liga, 5. krog: Dis. Down town - Spi. b. Celje 9:5, Keime team-Vransko 11:0, U-8-A2S - Schiki 7:4, Kremenč-kovi-Ledas - Barka Cafe 22;0, Klateži-Taverna - Črički prestavljeno. 6. krog: Schiki - Kremenčkovi-Ledas 2:9, Dis. Down town - Črički 9:2, Spi. b. Celje - Barka Cafe 7:3, Vransko - U-8 A2S 3:6, Klateži-Taverna - Keime team 8:3. Kremenčkovi-Ledas, Klateži-Taverna, Keime team in Dis. Down town imajo po 15 točk, toda Klateži imajo tekmo manj in so še edini neporaženi. Jutrišnji spored tekem 7. kroga: Palma Ingrad g. - Contai- OGOMETN- Lestvica lige RADIA CELJE 1. CAFFE DEL MORO 16 +10 2. PALMA-INGRAD GR. 13 +35 3. DIS. DOWNTOWN 13 +12 4. MALI PARIZ 9 +6 5. ŠND VELENJE 8 0 6. SQUASH VOJNIK-SLS 6 4 7. MARINER0 6 -10 8. CONTAINER 6 -11 9. TRISTAR 4 -8 10. SLADA-STIL 3 -25 ner (12.00), Squash Vojnik-SLS - Tristar (12.45), Dis. Down town - Slada-Stil (13.30), Marinero - ŠND Velenje (14.15), Caffe del Moro - Mali Pariz (15), Črički - Splošna bolnišnica Ce (15.50), Keime team - Dis Down town (16.40), U-8 A2S - Klateži-Taverna (17.25), Kremenčkovi-Ledas - Vransko (18.10), Barka cafe - Schiki (18.55), Ti02 Cinkarna - Mar-Pog (19.45), Avtohiša Škorjanec - Amaterji (20.30), Sim-Schiki - Juteks (21.15), Banka Celje - FC Žalec (22.00). KOŠARKA Jadranska liga (ž), 12. krog: Budućnost - Merkur Celje 68:69; Comfort 23, Popo-vič 17; Verbole 21, Hughes 17, Ciglar 14, Barič 12, Jagodič 4, Čonkova 1. 1. SL (ž), 13. krog: Odeja - Merkur Celje 49:90; Oblak 18, Čadež 10; Jagodič 23, Abramovič 14, Lojen 11, Verbole 10, Klavžar 8, Jevtovič, Kerin 7, Muhovic 6, Barič 4. IRTNI KOLEDAR MALI NOGOMET 1. SLMN, 12. krog, Celje: Živex - Ajdovščina (20), Rogaška Slatina: Dobovec - Gorica (21). ODBOJKA 1. DOL (ž), 13. krog: Novo mesto - Aliansa Šempeter (19.30). Sobota, 24. 1. KOŠARKA 1. SL, 16. krog: Nova Gorica - Zlatorog (17.30), Ljubljana: Geoplin Slovan - Alpos Šentjur, Postojna: Epic Misel - Elektra (obe 19). 1. B SL, 16. krog: Rogaška - Kraški zidar (18), Trbovlje: Rudar - Konjice (19). 2. SL - vzhod, 15. krog, Podčetrtek: Terme Olimia -Celjski KK (19). 1. SL (ž), 13. krog: Domžale - Rogaška, Kranj: Triglav - Konjice (obe 18). Jadranska liga (ž), 13. krog: Merkur Celje - Gospić (19). ODBOJKA 1. DOL, 13. krog: SIP Šempeter - Galex Mir (19). Lokalni derbi dobile Žalčanke Rojstvo hčere spremljal po internetu Ljubitelji ženskega rokometa iz Savinjske doline in Celjske kotline so lepo napolnili žalsko telovadnico, v kateri sta se pomerila Ce-leia Žalec in Celje Celjske mesnine (30:24). Celoten prvi del tekme je bil izenačen. Rezultat je bil kar sedemkrat poravnan. Ob-čutnejšo prednost so sicer v 21. minuti imele Žalčanke (12:9), a so nato napravile nekaj napak, tako da se po rezultatu med odmorom (15:14) ni dalo predvideti zmagovalk. V nadaljevanju pa so gostiteljice igrale odlično. V 40. minuti so povedle z 20:15, v 55. minuti pa kar z 28:20. To je bilo tudi največje vodstvo domačih igralk, ki si vse zaslužijo pohvalo za do- slej najvišjo zmago v lokalnih derbijih. Lina Krhlikar je dosegla kar 12 golov (11 iz igre), Ana Petrinja 7, po 4 pa Annemarie Grčar in Katja Krajnčan. Pri poražen-kah je bila najbolj učinkovita Alja Jankovič s petimi goli, po enega manj sta dosegli Anja Stipanova in povratnica v ekipo Nina Potočnik. TONE TAVČAR Foto: SHERPA, TONE TAVČAR Žalčanke in Celjanke si nä lestvici delijo tretje mesto, boljšo razliko v golih pa imajo zadnje zmagovalke. V prvem delu prvenstva so zmagale Celjanke z 32:25. V 16. krogu lige UPC bodo ta konec tedna igrala tri moštva s Celjskega, kajti zaradi igranja Krke v ligi NLB se bodo Polzelani z njo pomerili šele v prihodnjem mesecu. A zato bodo preostali trije na delu, vsi trije pa v gosteh. Ne bo lahko Laščani odhajajo v Novo Gorico, kjer je s prihodom novega trenerja zavel nov, pozitiven veter, še posebej po presenetljivi zmagi v minulem tednu v Šentjurju. Zato mora ekipa Zlatoroga že pri odhodu iz Laškega pozabiti na tistih +37 s prvega dvoboja v Treh lilijah. Ob vsem tem je vprašljiv še nastop Miguela Berdiela, ki je staknil poškodbo gležnja. Kljub temu bi se ob normalnih okoliščinah »pivovarji« morali vrniti z zmago iz mesta vrtnic in igralništva. Igra se za ligo za prvaka Elektra Esotech odhaja v Postojno, kjer so letos padli že nekateri favoriti, gre pa za srečanje, ki je za Šoštanjča-ne lahko že odločilno v boju za prvih sedem mest in ligo za prvaka. Epic Misel je na tabeli samo zmago za Elektro, ekipe na mestih, ki vodijo v ligo za prvaka, pa imajo zmago naskoka. Je pa jasno, da bo morala ekipa Boruta Cerarja odigrati eno najboljših tekem, če želi do zmage. Postojnčani so polni samozavesti po zmagi v Kopru. Na Kodeljevem se da presenetiti Šentjurčani so bili po porazu proti Novi Gorici psihološko povsem na tleh in trener Damjan Novakovič je največji del tedna porabil za delo na tem področju. Šent- jurčane namreč zdaj čaka gostovanje na Kodeljevem pri Slovanu, nato prihajata tekmi proti NLB ligašema, He-liosu in Krki. Torej ob nezavidljivem položaju na tabeli še sila neugoden razpored. Morda je prav Kodeljevo priložnost za presenečenje in dvig ekipe Alposa, še posebej, ker bo v ekipi tudi nov krilni center Jason McCoy. Zamenjal bo Aldina Kadiča, ki so ga odslovili. Slovanova ekipa ni tako močna, da bi bila nepremagljiva, a je jasno, da bi moralo moštvo Alposa, ki ima težave še s poškodbami (Sebič, Palčnik, Lapornik) , prekositi samega sebe. Morda bosta prav Američana, ob McCoyu še Takais Brown, ki je ta teden dobil hčerkico (rojstvo je spremljal preko interneta), našla pot do zmage v Ljubljani... Takaisu Brownu je trener Damjan Novakovič dovolil, da je manjkal na JANEZ TERBOVC treningu. Doma je namreč čakal pred računalnikom in naposled sprem-Foto: MARKO MAZEJ Ijal rojstvo hčere preko interneta. - Št. 6 - 23. januar 2009 - Lina Krhlikar je kar enajstkrat zatresla celjsko mrežo iz igre. Povratnico v celjsko ekipo Nino Potočnik sta s prekrškoma zaustavili Sanja Potočnjak (desno) in Lina Krhlikar. IZJAVI Tomaž Čater, trener Ce-ljank: »Kmalu smo povedli za dva gola. Sledila sta hitro izenačenje in enakopravna igra do konca prvega polčasa. Ko so tekmice v 10. minuti drugega dela povedle za pet golov, je bil derbi pravzaprav že odločen, kajti moja dekleta se pri dokaj visokem zaostanku niso uspela več pobrati. Čeprav so Žalčanke zmagale z visoko razliko, nas niso nadigrale, kajti v zadnjih 15 minutah sem dal priložnost mlajšim igralkam. Celeii čestitam za zmago. Na- povedoval sem, da bo v drugem delu prvenstva igrala bolje, saj ima nekaj odličnih posameznic, pet do sedem, ki lahko same odločijo tekmo. V Celju imamo le dve ali tri.« Milan Ramšak, pomočnik trenerja Aleša Filipčiča: »Derbi je potrdil svoj naziv. Videli smo veliko želje po uspehu. Naša ekipa jo je imela več, prikazala je tudi več borbenosti in zasluženo zmagala. Zaradi bolezni nista v pravi meri pripomogli vratarka Grudnikova ter Strmškova. Nekaj mladih igralk je uspešno prevzelo breme nase, še posebej vratarka Jana Novakovič.« (DŠ) Začetki ■■■■ ARENA KARIERA «BHBgnS Sprva me delo trenerja ni zanimalo. Po končani igralski karieri sem na prigovarjanje Filipa Menda« prevzet kadetsko ekipo Slovana. Nato sem v sezoni 2000/01 prevzel vodenje mladinske ekipe s Kodetjevega. Tam sem tudi prvič vodil člansko ekipo, nekaj časa v sezoni 2001/02 tudi člansko ekipo Livarja iz Ivančne Gorice. Pohod proti vrhu slovenskega klubskega nogometa se je začel v sezoni 2002/03. ko sem prevzel člansko ekipo Domžal ter jo pripeljal iz 2. v 1. ligo. V pivi sezoni v 1. SNL smo osvojili 8. mesto, sezono kasneje pa že osvojili sam vrh SNL terse prvič uvrstili v evropske pokale, V sezoni 2006/07 smo prvič osvojili naslov državnega prvaka, kar smo ponovili tudi leto kasneje. V sezoni 2008/09 sem se odločil, da bom zapustil Domžale. Junija 2008 sem bil na pragu prestopa v Crveno zvezdo. V igri je bil tudi MK Celje in v zadnjem trenutku, po dolgem premisleku, sem se odločil, da bom prevzel celjski klub. Naj veselje Prvo veselje je bita osvojitev naslova prvaka z mladinsko ekip Slovana. Takrat sem videl, da je bilo veselje vseh mladincev zari iskreno. Tudi na tekmi, ko smo z K'K Domžale igrali proti Ashdodor iz Izraela v pokalu UEFA itakrat je bil moj oče v bolnišnici), sm nagali v zadnji minuti tei si zagotovili napredovanje. In seveda osvojitev dveh zaporednih naslovov državnega prvaka z N" Domžale. uspehi Ponosen sem na vse uspehe. Med največje štejem osvojitev naslova prvaka s kadeti Slovana ter osvojitev naslova prvaka z mladinsko: ekipo Slovana. Z NK Domžale prvak 2, lige, dvakrat državni prvak, superpokalni zmagovalec, uvrstitev v pokalu UEFA ter igranje v kvalifikacijah lige prvakov. V Celje sem prišel z željo, da ustvarimo nogometno vizijo, da uspemo dvigniti celjski nogomet na višjo raven, da se vse turbulence, ki se pojavljajo, in vsa nesoglasja čim prej odpravijo in da si vsi skupaj ponudimo najboljše pogoje za razvoj nogometa v Ceiju. Publika Celjska publika je v principu zelo zahtevna in zelo korektna obenem. Zna oceniti, ko se boriš s srcem za klub, in te zato tudi primerno nagradi. Ce bodo uspehi bodo sigurno navijači stali za nami. Stanovanje Stanujem v Ljubljani in Celju. Družina Trenutno je še nimam, a si jo želim čim prej ustvariti. Prosti čas Prosti čas namenim nogometu oziroma razmišljanju o nogometu na drugačen način. Velikokrat se poskušam distancirati od nogometa, saj enostavno potrebujem " filter za drugo sfero življenja. Glasba, film Neizmerno občudujem glasbo v vseh oblikah. Igram kitaro, hodim na koncerte. Po duši sem alternativni roker in zavedno samo to. Rad gledam tudi filme, predvsem §j drame, v katerih so prikazane življenjske zgodbe. Me maram akcij In nasilja v filmih. Občudujem tudi komedije, posebej če so s prostora bivše Jugoslavije - to je pravi humor. Posebnega igralca ni, ki bi me pritegnil k ogledu filma, zelo pa cenim Christopherja Lamberta In Catherine Deneuve. Naj žalost Izpad v zadnji minuti proti Hapoel Tei-Avivu. Drugače je zam največja žalost vsaka poškodba igralca, ki jih je bilo do zdaj ki nekaj,, med drugim tudi ta z Mujčinovičem. „ 20 KRONIKA-INFORMACIJE Sumljivi sredini poki v Celju . niso povezani s pretepom Eden lažje poškodovan v pretepu - Kakšni poki so odmevali po Celju? V Škvarčevi ulici v Celju se je v torek zvečer sprlo več oseb, dva moška naj bi pri tem 30-letnega Celjana poškodovala z neznanim predmetom. Napadeni je bil lažje ranjen. Policisti in kriminalisti so dva osumljena prijeli že kmalu po dogodku in ju tudi pridržali. Od začetka pridržanja je tako začelo teči 48 ur, v tem času morajo kriminalisti zbrati dovolj informacij in dokazov za kazensko ovadbo. Danes naj bi ju privedli k preiskovalnemu sodniku, ki se bo odločil, ali bo zanju odredil pripor. Morda bo kazenska ovad- Celju. Ti so bili tako močni, ba vložena le za enega. Po nekaterih podatkih naj bi bilo uporabljeno celo strelno orožje. Pri tem je možno, da so občani pretep povezali s sredinimi jutranjimi skrivnostnimi poki, ki so odjekniti v da so jih slišali v več stanovanjskih naseljih. Šlo naj bi za od tri do pet pokov. Tudi na policiji so v sredo prejeli več klicev občanov o tem. Zaenkrat je znano, da se v Celju zjutraj ni zgodila nobena nesreča ali morda eksplozija, ki bi lahko povzročila poke, zato policisti še vedno zbirajo informacije o njihovem izvoru, a ne gre za preiskavo. Poznavalci pravijo, da ni šlo za poke petard, ki so bih slišani predvsem v preteklih tednih, niti za pok,' ki bi bil podoben eksploziji plina, temveč naj bi šlo po vsej verjetnosti, sodeč po moči poka, za eksplozivno telo. Toda v sredo tudi ni nihče prijavil kakršne koti škode, ki bi lahko nastala zaradi eksplozije. Ko smo se pred meseci po- govarjati z osebo, ki se takrat ni želela izpostaviti, se pa legalno ukvarjala s pirotehniko, smo lahko slišali, da je vprašanje časa, kdaj bodo poki raznih nevarnih sredstev še močnejši, saj naj bi številni imeli kup pirotehnike shranjene kar doma, kar je tudi lahko nevarno. Med vrsticami je omenila še, da naj bi bila v Celju v nekem podzemnem rovu uskladiščena večja količina nevarne pirotehnike. »V primeru požara bi bila to katastrofa, v bistvu bi imeli ogromen ognjemet,« je še dodal sogovornik. Čeprav je šlo za neuraden podatek, že takrat nismo mogli poi-zvedeti, kje naj bi to bilo, o tem pa niso bile seznanjene niti uradne inštitucije. Morda bi bilo dobro, da bi ta podatek pristojni še preverili... Po drugih podatkih pa naj bi takšno skladišče nevarne pirotehnike bilo nekje med Celjem in Laškim že pred leti, vendar ga naj ne bi bilo več po uvedbi strožjih pirotehničnih zakonov. Malomarni naj bi bili tudi v nekem večjem centru (ne na našem ob- močju), kjer so imeti uskladiščene kar sedem ton pirotehnike, zakonsko je to namreč daleč, daleč od dovoljene količine. Sicer pa do eksploziva v Celju ni niti tako težko priti, poznati je treba le prave ljudi, poleg tega se na spletu najde ogromno navodil oziroma receptov, tako da je iluzorno misliti, da nihče v Celju v svoji garaži ne poskuša pripraviti eksploziva. Verjetno je zato kar realno pričakovati še kakšne skrivnostne poke ... SŠol PORTRET TEDNA SLAVIŠA STOJANOVIČ Zaradi cobre je bilo decembra prestrašenih veliko Celjanov, a sredini poki naj ne bi bili njena krivda. Rop v Dramljah še vedno nepreiskan Celjski kriminalisti še vedno iščejo roparja, ki sta konec decembra pred pošto v Dramljah napadla poštarja in ga oropala. Kot je znano, naj bi mu grozila s pištolo in iz vozila vzela denar, ki je bil namenjen izplačilu pokojnin. 2e takrat smo neuradno poročali, da naj bi roparja odnesla okoli 130 tisoč evrov, toda o znesku niti na policiji niti na Pošti Slovenije niso želeli govoriti. So pa na pošti povedali, da je bil denar ustrezno zavarovan, po njihovem mnenju pa gotovina, ki jo ponavadi prenašajo poštarji, ne predstavlja prevelikega varnostnega tveganja. Prav tako se je neuradno govorilo, da naj bi bil v rop morda vpleten nekdo, ki je dobro poznal sistem dela. Po naših podatkih naj bi bilo sumljivo to, da sta roparja odnesla prav vrečo, v kateri je bilo največ denarja, medtem ko naj bi ostale vreče pustila. Rop v Dramljah je spomnil na brutalen napad na varnostnika Prosignala pred tremi leti v Tepanju. Dva moška sta varnostnika brutalno pretepla pri službenem vozilu, zatem ko je na bencinski črpalki dvignil dnevni izkupiček. Napadalca do danes še nista znana. SŠol l»w>S mm um - mmmm Št. 6 - 23. januar 2009 NOVI TEDNIK 21 - Sojenje za umor: kaj je zdaj s pištolo? Na torkovem sojenju 28-letnemu Nenadu Miroviču in 31-letnemu Gregorju Bri-tovšku za umor in naročilo umora so zaslišali le eno pričo. Od smrti takrat 25-letnega Matjaža Volka iz Velenja, ki so ga ustreljenega našli pri gramozni jami v Ljubljani, bo marca minilo že sedem let. Mirovič zanika, da bi ga ustrelil, čeprav so ga kot domnevnega morilca iskali sprva z mednarodno tiralico, našli pa so ga v sosednji Avstriji. Britovšek pa zavrača očitke, da bi naročil umor, le ustrahovanje, o streljanju, pravi, ni bilo govora. Miroviču naj bi za ustrahovanje (v ozadju naj bi bili neporavnani posh z avtomobili) predal tudi pištolo, za katero trdi, da ni delovala. Nasprotno Mirovič navaja, da ni dobil nobene pištole, da v Ljubljani ni bil in da ni nikogar umoril. Toda navedbe, da v Ljubljani ni bil, je nekoliko zamajal ljub- ljanski taksist, ki naj bi ga odpeljal ravno iz prestolnice v Celje, ampak ne ve točno, ali je bilo to usodnega dne ah kakšen dan prej oziroma pozneje. Številne priče so v tem času, kot so navajale ob priča- njih, nekatere podrobnosti tudi pozabile. Pred sodni se-nat je v torek stopil Martin Koželnik, ki je ob prodaji svojega vozila nekemu Celjanu v račun dobil tudi pištolo znamke Crvena zastava z naboji. Ker je ni želel obdržati, jo je prodal Gregorju Bri-tovšku. Več kot očitno je, da gre za pištolo, ki naj bi jo ta dal Miroviču le za ustrahovanje in s katero je bil Volk ustreljen. Vprašanje pa je, kako bodo dokazali, da ni delovala. Ena priča se na torkovo sojenje ni odzvala, obravnavo pa bodo nadaljevali 23. marca, ko naj bi bilo pripravljeno tudi izvedensko mnenje daktilografa oziroma izvedenca za prstne odtise. SŠol Foto: SHERPA Nenad Mirovič pravi, da od nikogar ni dobil nobene pištole. Zoper Canka in soobtožena ustavljen sodni postopek Kot smo izvedeli, je celjsko okrožno sodišče decembra izdalo sklep o ustavitvi sodnega postopka zoper Jožeta Canka, Ismeta Lu-koviča in Ivana Orlača (ta je iz Kidričevega, op.p.). Trojici so očitali organiziranje, spodbujanje in vodenje prostitucije. Lani se je sojenje sicer že začelo, a se ni moglo nadaljevati, ker so nekatere priče oziroma oš-kodovanke v vmesnem času že zapustile Slovenijo in jih ni mogoče najti. Gre za primer, ko naj bi Cank preko posrednikov iz Ukrajine v Slovenijo prepeljal več deklet, uredil dokumente in jih zaposlil v svojem lokalu na Dobrni. Z njimi naj bi se nato dogovoril, da bodo v lokalu nudile spolne usluge za takratnih 200 nemških mark, zaslužke naj bi si delili. Cank je to ves čas zanikal. Toda v obtožnici, ki so jo zdaj umaknili, je pisalo še, da sta ostala obtožena opravljala prevoze deklet z Madžarske v Slovenijo in obratno, da sta sprejemala denar od prostitucije in izdajala ključe od sob. Leta 1999 se je druščina dvakrat ujela v past, ko naj bi dekleti za spolne usluge vzeli denar od tajnega sodelavca polici- Jože Cank ves čas trdi, da se prostitucija v njegovem lokalu ni dogajala, kaj pa so dekleta počela v svojem prostem času, ni njegova stvar... je. Razlog, da je okrožni državni tožilec sam umaknil obtožnico, pa so tri oškodovan-ke. Njihovih prebivališč, da bi jih lahko povabili na zaslišanje, namreč ne najdejo nikjer, saj so vmes že zapustile našo državo. Primer je bil tudi tik pred zastaranjem. Smo pa o tem sojenju poročali, ko se je na sodišču zgodila nerodna stvar. Na obravnavo so namreč poklicali napačnega Ivana Orlača, ki ga navajajo v obtožnici. Na zatožni klopi se je tako znašel nič kriv njegov soimenjak, ki ga je, tako kot nam je povedal sam, taka napaka uradnikov stala veliko, med drugim je menda tudi utrpel veliko škode v zasebnem in poslovnem življenju. A takšne sodne obravnave so javne, zato tudi imena obtoženih, žal pa se je v tem postopku znašel tudi napačni Ivan. Ni pa to edini primer, le nekaj tednov po tem so na sodišče klicali namesto prave obtožene kar samo Moniko Seleš. SŠol Foto: SHERPA Koje že prepozno. Pešci umirajo tudi zaradi lastne malomarnosti! Temna oblačila, vinjenost in neuporaba kresničk jih pogo-stö stanejo življenja ali hudih poškodb, celo invalidnosti Do konca januarja bo v Sloveniji trajal preventivni projekt, namenjen večji varnosti pešcev v prometu. Gre tudi za akcijo, ki je del nacionalnega programa varnosti cestnega prometa. Pešci so v prometu še vedno najbolj ranljivi in tudi najbolj izpostavljeni, za vozniki osebnih vozil so druga najpogostejša žrtev na cestah. Najnevarnejši meseci zanje so prav jesenski in zimski, saj je takrat vidljivost najslabša, res pa je, da številni pešci za svojo varnost storijo premalo. Policija te dni poostreno nadzoruje promet zlasti na tistih točkah, kjer se je do zdaj izkazalo, da so pešci pogosteje udeleženi v nesrečah. Lani je bilo v Sloveniji v prometnih nesrečah poškodovanih več kot 800 pešcev, kar je nekoliko manj kot leto prej, kljub temu pa je številka visoka. Od tega jih je 38 umrlo, ostali so bili hudo ali lahko telesno poškodovani. Med posledicami so pogoste poškodbe glave, tudi invalidnost, ki zaznamuje še življenja svojcev. Treba je vedeti, da je pot okrevanja po hudih nesrečah dolga in mu- kotrpna. Nevarni meseci so za pešce predvsem februar, oktober in december. Pešci so najpogosteje žrtve brezvestnih voznikov, večkrat tudi zaradi svojih napak. Predvsem so to starejši, ki so v slabi vidljivosti na neosvetljenih delih cest skorajda popolnoma neopazni. Oblačijo se v temna oblačila, kar je zanje, če jih voznik ne opazi, lahko smrtno nevarno, pozabljajo na odsevnike, njihove psihofizične sposobnosti so slabše, vidno polje se jim oža, nimajo več tako dobre ocene hitrosti in oddaljenosti vozil. In kar nekaj nesreč, ki so se zgodile lani na Celjskem, je pokazalo, da so bili pešci vinjeni. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je kar 2,4 promila. Samo v zadnjih treh mesecih lani je bilo v Sloveniji med pešci 15 žrtev prometnih nesreč, 13 jih je bilo starejših od 54 let. To je tudi starostna skupina, ki je najbolj ogrožena. Največ prometnih nesreč, v katerih umrejo ali se poškodujejo pešci, se zgodi ob delavnikih med 17. in 24. uro. Za razmeroma varne veljajo sobote in nedelje. Ne glede na opozorilo o slabi vidljivosti in Iskalna akcija v Melisah Na območju Meliš pri Ljubnem je včeraj čez dan potekala obširna iskalna akcija. Vanjo so bili vključeni tudi gasilci in policisti. Pogrešali so namreč 30-letnega domačina Matjaža Kro-povška. Ta je od doma odšel 20. januarja ob 8. uri, nazadnje so ga videli v gostinskem lokalu v Okonini ob 21. uri istega dne. Kot smo izvedeti včeraj tik pred zaključkom redakcije, naj bi Kropovška našli mrtvega. Več bodo policisti o iskalni akciji in njenem razpletu povedali danes, v petek. ogroženosti pešcev je zanimiv podatek o vremenskih razmerah, ko se zgodijo nesreče. Daleč največ jih je ob jasnem vremenu. Večina nezgod z najhujšimi posledicami pešcev se zgodi na cestah, ki niso opremljene s pločniki, pogosto je tudi povože-nje pešca na prehodu za pešce. SŠol Številni sploh ne vedo, kje lahko dobijo odsevnike. Kresničke na primer so naprodaj v vseh knjigarnah, cene pa se gibajo od 1,5 evra do dveh evrov. Majhna cena v primerjavi s ceno, ki jo pešci lahko plačajo z življenjem. 113 Požar v kurilnici V sredo zvečer je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše v ulici Na Plate v Trnov-ljah pri Celju. Ogenj se je razširil še na ostrešje kurilnice in nekatere predmete, vendar so ga prostovoljni gasilci iz Celja in Trnovelj pravočasno ustaviti. Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom so reševalci morali pomagati lastniku, a večjih poškodb ni imel. Tatovi z napitki za moč V začetku tednika so v Gub-čevi ulici v Celju vlomiti v trgovino ter odnesli menjalni denar ter več napitkov za športnike. Škode je za skoraj dva tisoč evrov. V Šoštanju pa so vlomili v objekt na Cesti Lole Ribarja. Izginila sta prenosni računalnik ter blagajna s 300 evri. Pogrešajo tudi manjši zidni trezor z večjo vsoto gotovine. SŠol E o u oi- BBE^ "53 u o ■ H " TJ (B @ /,V ZLETNildtfVA TURi-STIČNA A^EJJOJA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00, e-pošta: ita.celje@izletnik.si www.izletnik.si; poslovalnica Žalec, tel.: 03 571 71 15, e-mail: ita.zalec@izletnik.si PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH 21.2. • SKANDINAVIJA DO N0RDKAPA 5.-19.7. - popusti za zgodnje prijave • NOVOST!!! MAKEDONIJA & ALBANIJA 17,21.6. (letalo, avtobus) ZIMSKE POČITNICE: POREČ htl Parentium 3 x polp že od 98,10 EUR/os • UMAG htl Sol Umag polp že od 35,70 EUR/dan • OPATIJA htl Kristal polp že od 30,00 EUR/dan, htl Admiral (10.2.-3.4.) polp že od 39,00 EUR/dan • NOVIGRAD htl Maestral 2 x polp že od 67.00 EUR/os VALENTINOVO V OPATIJI - ugodni paketi • MORAVSKE TOPLICE -ugodni paketi v Termah Sončni park Vivat (bogata ponudba, popusti za otroke) 14.2.0« V DRUŽBI AMORtÄ 1 / IN SLOVENSKE GLASBENEtČGENDE STANETA MANCINIJA. Informacije in rezevacije: 03 78 08 110 info@terme-dobrna.si; www.terme-dobma.si Trenutkov, ko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, nt v življenju nikoli preveč. ZATOREJ POVABITE NAJDRAŽJE NA , VALENTINOV PLES v petek 13.2.2009 V ZDRAVILIŠČE LAŠKO 3 3 Pozdravni napitek, kulinarična § doživetja, ples, glasbeni gost... | J Informacije in rezervacije: 03 73 45 260 | fill THERMANA j Ko se sliši brez mikrofonov in zvočnikov Večer bosta s plesnimi vložki povezovala Sara Zimic in Sašo M. Krasnov. Okušali boste božanske kulinarične mojstrovine. 69 € za dve osebi. Pohitite z rezervacijami, število mest je omejeno!!! Je fenomen Epidaurusa posledica sreče ali so Grki namenoma tako zgradili gledališče? Če je komu sredi odra padel kovanec iz rok, se je včasih slišalo tudi v zadnjo vrsto, danes se akustika »preizkuša« s šepetanjem, z govorjenjem ali s petjem. Mesto, ki leži na vzhodni strani Peloponeza, je iz Aten najlažje dostopno po avtocesti mimo Korintskega zaliva in nato naprej preko Nafplia do samega Epidaurusa. Sam po sebi Epidaururs ni nič posebnega, zato pa leži tam eno najlepših in najbolj fascinantnih odprtih gledališč. Še en razlog več za obisk tega kraja je dejstvo, da se v manj kot sto kilometrih okoli gledališča razprostira kar nekaj velikih grških znamenitosti. Če Epidaurus obiščete v pravem letnem času, pa vas po utrujajočih ogledih čaka namakanje v morju, ki leži le nekaj kilometrov stran. Gledališče Epidaurus je bilo zgrajeno v 4. stoletju pred našim štetjem. Je polkrožne oblike z odrom na sredini. Na začetku je teater obsegal 34 vrst, kasneje, v času prevlade Rimljanov, so jih do- dali še 21. Kot je bilo takrat v navadi, so vrste gradili v hrib, saj so tako vsi obiskovalci lahko dobro videji predstavo, pa tudi občudovali okolico, ki se je razprostirala v ozadju. Dodaten čar gledališču daje akustika. Da so ljudje že takrat, ko še niso poznali zvočnikov in mikrofonov, lahko slišali, kaj se je dogajalo na odru tudi iz zadnjih vrst, je posledica neverjetne akustike. Strokovnjaki si še vedno niso enotni, ali je ta fenomen posledica sreče ali pa so Grki z namenom tako zgradili gledališče. Ostaja dejstvo, da so že takrat vrgli kovanec na sredino odra, pa so vsi prisotni gledalci enako slišali zvok. Danes obiskovalci preizkušajo odlično akustiko s šepetanjem,.z govorjenjem in s petjem, poslušal- Z gledaliških kamnitih sedežev je tudi čudovit razgled na okolico. ci, ki vse to slišijo, pa se ne morejo načuditi »posledicam« geometrično pravilno narejenega gledališča. Grki zdaj gledališče uporablja v različne namene, podobno kot amfiteater v hrvaškem Pulju. Koncerti, operne in gledališke predstave ter mnogi drugi dogodki se tukaj odvijajo vsak vikend, preko celega poletja. Kljub nekaterim popravilom, ki ga je bilo deležno, gledališče še vedno ohranja prvotno obliko z odrom in s kamnitimi sedišči, ki lahko sprejmejo okoli 14 tisoč ljudi. Žal sva se na potovanju po Grčiji v Epidaurusu ustavila ob nepravem čašu, da bi si lahko ogledala kakšno predstavo, zato pa sva toliko bolj v miru lahko preizkušala njegovo res neverjetno akustiko. A verjamem, da ob spremljanju predstav prav vsi vsaj za nekaj trenutkov lahko odpotujejo nazaj v preteklost, v čas antične Grčije. Pa še en nasvet za vse študente, ki si nameravate ogledati to gledališče. S seboj vzemite študentsko izkaznico (morda je še bolje, da si uredite mednarodno študentsko izkaznico), saj je vstopnina za to znamenitost - pa tudi za mnoge druge po celotni Grčiji - brezplačna ob predložitvi študentske izkaznice študentov iz Evropske unije. GM, foto: AS Št. 6 - 23. januar 2009 ASPARA Zimsko JAsj>ara razvajanje ■ Tose&na akcija: zimska pravljica in številna jtresenečenja Aspara rutmig: darilni Boni Aspsra Inj-j. Caia Leona VoBrotinšfa j&h, Šentjur 1040 494 444 fc mvw.welBuss-aspara.com 24 , Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED ■UM SOBOTA, 24. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Robin) NEDELJA, 25. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Slavko Toplišek z Gostince v virštanjskih goricah, knjižni avtor ter vinogradnik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - izbor harmonikarja za narodno-zabavni ansambel, 24.00 SNOP (Radio Robin) PONEDELJEK, 26. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00Poslovne novice, 12.15 Bingo jack-izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Zapeljivke in Tine Lesjak, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 27. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Za malo denarja veliko muzike, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 28. januar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - Zlata žila ali hemeroidi, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O-klici, 14;00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Johnny Bravo, 19.00 Novice,19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Andrej Krajne) ČETRTEK, 29. januar 5.30 NZ melodija tedna^6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ceije, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) PETEK, 30. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) Kdo bo v radijskem ansamblu igral harmoniko? Na Radiu Celje izbiramo člane novega narodnoza-bavnega ansambla s pomočjo poslušalk in poslušalcev. Minulo nedeljo smo vam predstavili prve tri kandidate za harmonikarje, tokrat vam nove tri. Prvič jih boste lahko videli ob 10.30 v oddaji V nedeljo pod lipo na TV Celje, v živo pa bodo zaigrali v večerni oddaji Katrca ob 20. uri na Radiu Celje. Takrat boste zanje lahko oddali glas v živo, od ponedeljka boste lahko glasovali preko spletne strani www.radiocelie.com. v nedeljo takoj po predstavitvi na televiziji pa boste že lahko začeli s pošiljanjem SMS-sporočil. Napišite Katrca 1, Katrca 2 ali Katrca 3, odvisno za katerega kandidata glasujete, in sporočilo pošljite na številko 3030. Dobili boste brezplačno povratno sporočilo. Za SMS-sporočilo boste odšteli enako kot za običajno poslan SMS. Zmagovalec tokratne oddaje se bo pomeril z zmagovalcem oddaje minulega tedna in dobili bomo prvega člana ansambla. Če imate zanimivo idejo za ime skupine, nam pišite na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom S Katrco do zvezd, lahko pa nam pošljete tudi elektronsko pošto na radio@radiocelie.com. Najboljšo idejo bomo nagradili. Sicer pa se za člane ansambla še vedno lahko prijavite, prijavnico pa najdete na www.radioce-lje.com. Foto: NATAŠA MÜLLER Matej Britovšek je star 18 let, prihaja iz Mislinje in je harmoniko začel igrati pri 15 letih. Njegov mentorje bil Robert Goličnik, zdaj pa je to Klemen Rošer. Rad tekmuje in nastopa, sicer pa živi na kmetiji, kjer tudi rad pomaga, rad ima motorje in avtomobile in uživa, ko se druži s prijatelji. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Za malo denarja veliko muzike w m Vsak torek ob 10.15 bomo na Radiu Celje skupaj z vami varčevali. Skupaj bomo iskali rešitve, kako z malo denarja prebroditi krizo, kako kljub ne polni denarnici plačati položnice, kupiti hrano in celo kaj privarčevati. Vabimo vas, da tudi vi pokličete in poveste kakšen nasvet. Vsak teden bomo zbirali tudi recepte za poceni kosilo za štiri osebe. Lahko nas pokličete v živo in nam - Št. 6 - 23. januar 2009 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. LIVE YOUR UFE-T.I. & RIHANNA (6) 2. POKER FACE-LADY GAGA (2) 3. SOBER-PINK (4) 4. UES-McFLY (5) 5. RUN-L£0NA LEWIS (3) 6. TAK1N BACK MY LOVE- ENRIQUE IGLESIAS FT. CIARA (1) 7. OUT OF THIS CLUB - PUSSYCAT DOLLS FEAT R KELLY (3) 8. BEFORE THE WORST - THE SCRIPT (2) 9. SANCTUARY-GABRIELLACILMI (6) 10. MAGIC-JUST1NT1MBERIAKE (1) DOMAČA LESTVICA 1. NEKI ZAME - LEELOOJAMAIS (6) 2. VOJNA IDEJ - SIDDHARTA (2) 3. NAJINO NEBO-GLAM (3) 4. POZABI-NUDE (4) 5. SONCE PO DEŽJU-EIKTRIX (5) 6. KAJ SKRIVAŠ-DIFAS0 (3) 7. FURLANKA-IZTOKMLAKAR (1) 8. POZNAŠ TA ZVOK-ZLATK0 (4) 9. ČEVELJ AZA - JACUZZY& SAUSAGES (2) 10. TI IN JAZ-MAJDA ARH (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HALLELUJAH - ALEXANDRA BURKE SOMETHING IN YOUR MOUTH -NICKELBACK PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: THIS TIME-ELVIS JACKSON ONAJESAMOZAMENE-BIG FOOT MAMA Nagrajenca: Matija Kleč, Ljubljanska 47b, Žalec Ivo Slapnik, Goličnikova 89, Mozirje Nagrajenca dvigneta album, ki jo podaija ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 Aljaž Pirnat je star 16 let, prihaja s Pleši vca, harmoniko pa igra 5 let. Njegov mentorje Vili Mravljak. Obiskuje računalniško šolo, predvsem pa si želi nabrati izkušnje in igrati v ansamblu, spoznati nove ljudi. CELJSKIH 5 plus 1. PRVI OTROK V NOVEM L£TU -TRIO VIKUAAŠIČAIN GRMADA 2. KO SI PRVEGA DOŽIVELA -KRAJCARJI 3. NOVOLETNE OBLJUBE -ZAKA'PANE 4. NOVOLETNE OBLJUBE -SLOVENSKI ZVOKI 5. LEPA MOJCA - ČRNA MAČKA (3) (2) m (5) (D Matic Grahek je star 16 let, prihaja iz okolice Tepanja. Harmoniko igra že 6 let in je zelo navezan na svojo prvo harmoniko. S svojo harmoniko je popestril celo šrango. PREDLOG ZA LESTVICO: PREMLADA SEMŠE-MIADI UPI SLOVENSKIH 5 plus 1. ZA PRAZNIKE DOMOV-ALFI NIPIČ (5) 2. KJE SI BILA NATAŠA- GREGA AVSENIK IN GREGORJI (2) 3. S KITARO OB KAMINU-GAŠPERJI (3) 4. NEA Ml GOVORI- DOMEN KUMER S PRIJATELJI (6) 5. MLADOSTNE MUHE- ANS. ROKA ŽUNDRE (1) PREDLOG ZA LESTVICO: LJUBEZEN MATERE-ANS. LOJZETA 0G0REVCA Nagrajenca: Janez Lipovšek, Rudniška 45, Šoštanj Mojca Franko, Fakinova 45, Zagorje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. www.novjtediiik.com zaupate vaš recept, lahko pa nam tudi pišete na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, za oddajo Za malo denarja veliko muzike. V torek bomo govorili o ogrevanju. Kako lahko privarčujemo oziroma se izognemo vrtoglavim zneskom na položnicah? Bodite z nami. Do takrat pa srečno in čim manj stroškov! NOVI TEDNIK NASVETI Pozitiven odnos do cepljenja Raziskava Odnos do cepljenja v Sloveniji farmacevtske družbe GlaxoSmith-Kline (GSK) iz leta 2008 je pokazala, da imamo izrazito pozitiven odnos do cepljenja. Več kot polovica vprašanih v raziskavi (51 odstotkov) meni, da je najpomembnejša lastnost cepiv njihova učinkovitost, torej to, da cepiva varujejo pred boleznimi. Na vprašanje, katero preventivno samoplačniško cepljenje se jim zdi najpomembnejše, je največ anketirancev (41 odstotkov) odgovorilo, da se je najpomembnejše cepiti proti klopnemu meningitisu, nadaljnjih 27 odstotkov pa je mnenja, da se je najpomembneje cepiti proti raku materničnega vratu. Med tistimi, ki so se v preteklosti že cepili, pa se jih je največ cepilo proti gripi ter klopnemu meningitisu. Tisti, ki se v preteklosti še niso samoplačniško cepili (67 odstotkov vprašanih), najpogosteje navajajo kot razlog, da za to še ni bilo potrebe (63,5 odstotkov). 36 odstotkov vprašanih se namerava cepiti tudi v prihodnosti, medtem ko jih 56 odstotkov to ne namerava storiti. V delu raziskave, kjer so starše (ali bodoče starše) otrok do vključno 18. leta starosti spraševali o preven- tivnih cepljenjih njihovih otrok, je sodelovalo 30 odstotkov vprašanih. 19 odstotkov staršev je v preteklosti že cepilo svojega otroka (in za cepljenje tudi plačalo). Najpogostejša bolezen, proti kateri so starši cepili svoje otroke, sta klopni meningitis (64 odstotkov) tistih staršev, ki so že kdaj v preteklosti cepili otroka) in gripa (23 odstotkov). Če je torej cepljenje proti gripi tista bolezen, pred katero se je v preteklosti že cepilo največ odraslih in nameravajo to storiti tudi v prihodnje, pa je pri otrocih na prvem mestu cepljenje proti klopnemu meningitisu. »V Sloveniji dosegamo visok standard cepljenja. Z zelo dobro organiziranim cepljenjem presegamo 95-odstot-no precepljenost otrok in mladostnikov za posamezno bolezen in s tem dosegamo solidno skupinsko zaščito, ki je nujna za zaustavitev širjenja povzročitelja bolezni med ljudmi,« je razložila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije in predstojnica Oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju, ki je predstavila raziskavo in interpretirala rezultate v luči nacionalnega pomena cepljenja v Sloveniji. AB Grafološka analiza V sodelovanju z Grafološ-kim društvom Laura iz Polj-čan vam ponujamo možnost grafološke analize vaše pisave. Pošljite nam vsaj pol strani poljubnega besedila na brezčrtnem listu (nekaj stavkov mora vsebovati tudi črko F). Pomembna sta tudi poklic in spol, sicer pa lahko ostanete anonimni. V tej rubriki boste prebrali, kaj vse se skriva v vaši pisavi. Prav lepo smo začeli z gra-fološkim kotičkom in upam, da boste vsi, ki trenutno odlašate, poprijeli za pero in napisali nekaj vrstic. V zahvalo za trud boste dobili osebno analizo v tedniku, kjer boste spoznali svojo osebnost. Vesel sem, da sem dobil predse tako prijetno in posebno pisavo osebe, ki se vzpenja po intelektualni lestvici navzgor. Poglejte, draga študentka, odločili ste se za poklic, ki zahteva večjo stopnjo prilagodljivosti in predvsem komunikativnosti. Prav slednje oW-uiioJU . IcXtj JoeiVo UC*r*koftfcoiV" t Ti£2iJUt< ~{r ^uk-homek. u^t^cv-od", Jca it. A'iXe, or oWliW VjWoy. 1 I. ,» ». .n. ' J. .. ..' : i.. i. . . ....t . o^j ^oätWd /L A^cloÄ A*- ^eako-J^i. /fiuk. ifcrW -vj Acwoa&UU^ 'itVioKii^ JHajlilaq^o cA VtüfcX x ' ' ~ _i_i-----.. t>*t, IftHI" __tüaodij ji.--... .t,. /V.. .-.f' -_X/At-IAAt^A^lk r*K _ vam manjka. Trenutno ste opazovalni in miselno zadržani. Zakaj? Odgovor je preprost. Misli usmerjene v knjige in v spoznavanje sebe. To je zelo pomembno in marsikdo pozablja na osebni razvoj. Izobraževanje je uspešno takrat, ko se vanj usmerimo z določenim ciljem, z določenim pogledom. Ko to spoznamo, lahko pričakujemo uspeh. In nikakor ne smemo zanemariti notranjega bogastva. Ko to dvoje združimo, dobimo popolnost. Zato vam, draga študentka, svetujem ali predlagam, kot se vam zdi najbolje, da potujete po poti; kakršno ste si zarisali. Ste čustveni, čutni in z željo po pozornosti. Večkrat nemirni, trmasti, jezljivi, a vendar prijetni in razumevajoči. V notranjosti vam manjka čut za organiziranost dela. Temu je vzrok dejstvo, da bi želeli biti vsepovsod. Vsako stvar v življenju je treba urejati po korakih, sicer smo prej ali slej razočarani, kar je lahko neprijetno. Ljubezen" je uganka, saj ste nezaupljivi do nasprotnega spola. Posledica vsega je razočaranje nad željami, ki ostajajo v notranjosti ASTROLOSKA NAPOVED in za katere mislim, da bodo še ostale, če se ne boste bolj odprli in prisluhnili najprej sebi in času, ki je pred vami; torej prihodnosti. Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave, Partizanska c. 2, 2319 Poljčane, 041 947 113, www.grafolog.biz Svoje rokopise nam pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Grafološka analiza. Petek, 23. januar: Venera se bo srečala z Uranom, kar je močan vpliv in prinaša nenavadna doživetja, srečanja in nepričakovane okoliščine na čustvenem področju. Luna že zjutraj vstopi v Kozoroga, zato boste pod njenim vplivom pridni in delovni. Malce črnogledosti vam lahko okoli poldneva povzroči srečanje Lune s Plutonom. Sobota, 24. januar: Venera bo v opoziciji s Saturnom, kar je zelo resnoben vpliv. Obudijo se lahko strahovi glede denarja, nepremičnin, zemlje. Nemiren čas je lahko povezan tudi z rezultati kakšnih vlaganj, ki ste jih imeli v preteklosti. Sumničavost bo v porastu. Odlična protiutež temu položaju je konjukcija Sonca in Jupitra, ki veča zaupanje, saj boste vsemu lažje kos. Venera bo tudi v prijetnem sekstilu z Marsom, kar je zelo harmoničen položaj za ljubezen - saj veste »... moški so z Marsa, ženske pa z Venere«. Nedelja, 25. januar: Kar pet ugodnih aspektov Lune z ostalimi planeti prinaša prijetno energijo za druženje, idete, obiske prireditev, prijateljev, tudi za nakupe. Dan za razvajanje na vseh nivojih, v katerem si boste lahko lepo obnovili moči. Luna zvečer preide v Vodnarja. Ponedeljek, 26. januar Dopoldne nastopi mlaj, srečanje Sonca in Lune v Vodnarju, nekaj tudi Sončev mrk. Mrki so zelo pomembne prelomnice, kajti aktivirajo se močne energije. Prinašajo spremembe, mnogokrat nanje ne moremo vplivati. Posebej intenziven vpliv bodo občutili Vodnarji, zato se skušajte umiriti. Luna bo tudi v lepem položaju z Jupitrom, kar prinaša lepe priložnosti in odlično energijo. Torek, 27. januar: Merkur bo v dobrem položaju z Venero in Marsom, Luna pa z Neptunom. To prinaša živahno dogajanje, pospešen ritem, veliko premikov, vendar ne bodite zaletavi ali prehitri. Odlično za družabna in prijateljska srečanja. Sreda, 28. januar: Luna zjutraj vstopa v Ribi. Intuicije in čustvenosti bo več, večja bo občutljivost. Lima v dobrem položaju s Plutonom bo pomagala k večji odločnosti, saj povečuje notranjo moč. Dobro za nego telesa in duše, meditacije in drugo sproščanje, tudi za obnavljanje stikov. Četrtek, 29. januar: Zvečer bo Luna na isti stopinji z Uranom, malo kasneje bo nasprotovala Saturnu. To lahko povzroči kakšno spremembo, ki je niste pričakovali in vas lahko šokira, preseneti. Lahko se pojavijo tudi določene bojazni, strahovi, dvomi. Ne iščite pomoči pri drugih, z vsem se morate soočiti sami. Naj vam bujna domišljija ne deluje kot film negativnih dogodkov, ki pa se v resnici še sploh ni zgodil. Ne bodite s takšnim razmišljanjem sovražnik sami sebi. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 09014 24 43 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 09014 2827 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si tßrezplacno do matumntöbe obleb Si tudi ti eno izmed deklet, ki sanja o tem, kako se bo kot princeska v čudoviti poročni obleki sprehodilo do oltarja? Sanje lahko postanejo resničnost. V Ateljeju Modni Tris v Opekarniški 15 a v Celju izpolnijo tudi najbolj skrite želje. Naprodaj ali v izposojo nudijo ženske poročne obleke - bele, bež, barvne in v barvni kombinaciji - od najbolj razkošnih do preprostih. Po svojih željah in okusu si lahko v Modnem Trisu izberete tudi modne dodatke, kot so tiare, mošnjički, pajčolani, ogrinjala, rokavice in bižuterija. To pa še rti vse. V Ateljeju Modni Tris znajo ustreči tudi moškim. Izdelajo vam unikatne moške kravate iz svile ali poslikajo robčke po vaših željah. Še vedno velja, da se bo ena od letošnjih maturantk v Modnem Trisu lahko oblekla brezplačno. Tokrat imate maturantke še zadnjič možnost, da izpolnite priloženi kupon in ga najkasneje do ponedeljka, 26. januarja, pošljete v uredništvo NT&RC na naslov Prešernova 19, Celje. V ponedeljek bomo med prispelimi kuponi izžrebali maturantko, ki se bo v Ateljeju Modni Tris brezplačno oblekla za ta nepozaben dan v svojem življenju. Ime nagrajenke bomo objavili 27. januarja, v torkovi številki Novega tednika. Atelje Modni Tris najdete v Areni Petrol (VIP vhod, 1. nadstropje),' v Opekarniški 15 a, 3000 Celje. Kontakt: www.modnitris.com,info@modnitris.com, tel.: 03/490 55 05, gsm: 070 841 064. Št. 6 - 23. januar 2009 Mercedes SLK SLK bo dobil dizelski motor Čeprav se je še nedavno tega zdelo, da je dizelska ofenziva končana, ni čisto tako. Tudi pri Porscheju razmišljajo, da bi v športnega terenca cayenna začeli vgrajevati dizelski agregat (čeprav so ob njegovem rojstvu zatrjevali, da se to ne bo nikoli zgodilo). Sedaj bo s takšnim motorjem na voljo tudi Mercedesov roadster SLK. Avtomobil bo namreč poganjal dizelski agregat z gibno prostornino 2,2 litra in s 150 kW, ki se je začel pred nedavnim vrteti v mercedesu razreda C. Cena še ni znana. Moitcv sims Goberšek Milan ,.p. ssnt-iur šmarue g StMTJUB 03/746 11 00, SMBRJČ 03/819 02 40 VCIIKA iZSIflf) PNEVMATIK PO UGODNIH «NAH Cea iaca Dotreteža 27. Semjur ^ - 26 ZAAVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK To niso sanje, to je do 8.000 EUR popusta! Zbudite se v najboljši dan svojega življenja! Samo ta petek, 23.1. od 12.00 do sobote, 24.1. do 12.0 GET REAL www.trgo-mobil.si CHEVROLET Trgo-Mobil d.o.o., Ljubljanska cesta 37 (pri AMD Šlander), Celje', tel: 03425 60 80, 041 G02 374, 031 540 550, prodaja@trgo-mobil.si Ponudba velja za omejeno količino vozil pod posebnimi finančnimi pogoji nakupa, od 23.1. 2009 od 12. ure do 24.1. 2009 do 12. ure. Prihranek je odvisen od modela in opreme. Največji prihranek velja za model Chevrolet Captiva iz zaloge. Slike so simbolne. Emisije CO2. za vse modele: 119 - 264 g/km. Povprečna poraba goriva, za vse modele: 5.2 -11,51/100 km. St. 6 - 23. januar 2009 Pot v Lešje 1 Vojnik 03/780 00 50 www.cepin.si TEAM H NT npA Uefi« RENAULT LAGUNA 2.2 dci INITIALEO Letnik: 2003 US prev. 120000 km ^^RKaj&afj diesel motor ... ročni men.(6 pr.) KLIMA SUZUKI SWIFT 1.3 Letnik: 2003 prev. 80000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA RENAULT MEGANE 2.0 Letnik: 1996 » prev. 198000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA NISSAN ALMERA 1.8 SPORT Letnik: 2002 prev. 109000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA Čez nekaj mesecev novi Z4 SLR za 750 tisoč evrov R8 je dobil desetvaljnika Pri Audiju je oznaka R8 rezervirana za športnega ku-peja, ki seveda ni v vsaki garaži. Sedaj tovarna ponuja tudi novo različico, ki jo bo poganjal 10-valjnik. Gre za 5,2-litrski bencinski motor, ki ima 386 kW/525 KM in največji navor 530 Nm pri 6.500 vrtljajih v minuti, medtem ko motor največjo moč doseže pri 8.000 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih bo Audijev cestni dirkalnik zmogel 100 km/h doseči v 3,8 sekunde, največja hitrost pa naj bi bila 316 km/h. Omenjeni motor je sicer opremljen s tehnologijo FSI (neposreden vbrizg goriva), ob vsem drugem pa naj bi po tovarniških podatkih v povprečju porabil 13,7 litra goriva. Cena še ni znana. MAZDA 323 SEDAN 1.4 MAZDA 323 1.5 Nemški BMW bo sredi leta na trge poslal novi ZA. Doslej je bil avto na voljo v dveh izvedenkah, in sicer kot roadster ter kot kupe. Novi Z4 se je uklonil prevladujoči modi, kajti dodali so mu dvodelno aluminijasto streho, ki jo bo odpirala / zapirala elektrika oziroma hidravlika v pičlih 20 sekundah. Prtljažnik bo zaradi tega ponujal od 180 do 320 litrov volumna, na voljo bosta dva sedeža (kot doslej) ter trije bencinski šestvaljniki z močmi od 150 do 225 kW. Vsi agregati bodo izpolnjevali okoljski normativ euro5, pogon bo speljan na zadnji kolesni par, med drugim pa si bo mogoče omisliti tudi samodejni 7-stopenjski menjalnik. BMW Z4 kupe/kabriolet Mercedes Benz in McLaren, ki že nekaj let sodelujeta v dirkah Fl, bosta sredi leta ponudila posebno izvedenko dovolj znamenitega SLR roadsterja. Omejena serija (na voljo bo vsega 75 avtomobilov) bo imela oznako Stirling moss, kar je seveda ime oziroma priimek slovitega britanskega dirkača. Stirling Moss je sredi 50. veljal za eno največjih zvezd dirkalnega športa in seveda je dirkal tudi z mercedesi, saj je zmagal na sloviti italijanski dirki Mile Miglia. Ta posebna varianta SLR roadsterja bo imela motor, ki bo zmogel 478 kW/650 KM, po tovarniških podatkih bo najvišja hitrost 350 km/h, do 100 km/h bo pospešil v 3,5 sekunde. Kot napovedujejo, bo avto stal nekako 750 tisoč evrov. Roadster teslg Tesla: dobili nujnih 40 milijonov dolarjev Roadster tesla naj bi bil prvi avtomobil na električni pogon, ki naj bi zapeljal na ceste. Takšen je bil načrt ameriškega podjetja Tesla, vendar se je zapletlo zaradi recesije oziroma finančne krize. Sedaj iz tovarne sporočajo, da so si zagotovili 40 milijonov dolarjev dodatnega denarja, tako da naj bi tesla roadster, ki naj bi stal približno 110 tisoč dolarjev, vendarle v predvidenem roku zapeljal ne ceste in med kupce. winvw.novitednik.com Letnik: 1998 prev. 145000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA BMW SERIJA 3 Letnik: 1999 prev. 248000 km bencinski motor i KLIMA Letnik: 1999 prev. 145000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA Letnik: prev. 210000 km diesel motor ročni men.(5 pr.) KLIMA NOVI TINI! OGLASI - INFORMACIJE 27 jQ®wStednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - izkoristili Izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! PRODAM GOLF IV 1,4, letnik 1998, prevoženih 120.000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 596-475. 310 Testno vozilo, UGODNO, R.S.L d.o.o. Leveč 03/425 45 14, 03/425 45 16 Laguna III 2.0 GT Testno vozilo, UGODNO, R.S.L. d.o.o. Leveč 03/425 45 14, 03/425 45 16 304. NEPREMIČNINE TEL. 03 5451-006 041 368-625 www.pgp-nepremicnine.com ALOJZ KEMOA «.p.. Dolmw. 23/. 3000 CELJE GRADBENO parcelo blizu Atomskih Toplic, velikost 10 a, odmerjeno narejen geodetski posnetek, zelo ugodno prodam. Telef<®U41 877-462. KUPIM KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361- ARCLIN - VOJNIK. V modernem stanovanjskem naselju se prodaja 14 stanovanjskih enot -novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Objekti so velikosti 113, 145 in 163 m2 neto bivalnih površin s pripadajočimi zemljišči velikosti 400 - 730 m2. Del objektov je pripravljen za prevzem, ostali so v zaključni fazi. Informacije: LS projekt d.o.o. 051 3S3 458, 041 222 657 in 041 797 206 ; e-pošta: info@ls-projekt.si ter na spletu http://www.ls-projekt.si/. 65 STROJI PRODAM TRAKTOR Štore 402, letnik 1980, prvi lastnik, prodam. Telefon 040 860-934. 197 M0T0KULTIVAT0R Muta, s frezo in obračalnikom, prodam. Priklop na dva vijaka, acme motor, malo rabljen. Telefon (03) 573-0116, 031 730-234. L22253 ELEKTRO vitel, tip 63 Z, 500/1000, nosilnost od 500 kg do 11, prodam. Telefon 031 421-168,5778-764. 249 4-tonsko vitlo in kosilnico Superior, dvojni rez, 180 cm, prodam. Telefon 031 520-578 Š19 PLUŽN0 desko, obračalno, novo, 2-0,5 m, prodam.Telefon 03! 278-786. Š24 TRAKTOR Dojc, 48 km, prodam. V račun vzamem drva ali Riper prikolico Ljutomer. Telefon 051314-883. 278 TRAKTOR Univerzal 640 dtc, leto izdelave december 2006, prvi lastnik, vreden ogleda, prodam. Telefon 041 981-908. 282 DOBRO ohranjen dvoredni pletilni stroj Brother, z vsemi dodatki, prodam. Telefon (03) 5416-735,040 855-880.285 TRAKTOR Zetor 69-45, s kabino, letnik 1979 ali Zetor 62-45, letnik 1990, nujno prodam. Telefon 041 793-891. Š26 KUPIM TRAKTOR Imt 533 ali 539 kupim. Telefon 041 678-130. p TRAKTOR Ursus C 335 ali C 360 kupim. Telefon 031 427-626. p POSEST PRODAM V OKOLICI Celja, sončna lega, prodam hišo ali eno stanovanjsko enoto z vrtom. Telefon 041 200-657. 247 RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)_ PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) VPIS BO 10. FEBRUARJA 2009, QB 16. URI VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABIT0RA d.o.o. Celje Informativni dan bo v petek, 13. februarja 2009 ob 16. uri v soboto, 14. februarja 2009 ob 10. uri - POSLOVNI SEKRETAR Informativni dan bo v petek, 13. februarja 2009 ob 16. uri _v soboto, 14. februarja 2009 ob 10. uri PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/428 55 30 in 03/428 55 32 244 ZEMLJIŠČE ob AC, počivališče Zima, 1,6 ha, travnik, gozd, ribnik in vinograd> prodam ali dam v najem. Telefon 051 314-883. 278 Parcela 2000 m s starejšo hišo in več objekti na robu Celja za 92000 €. Zazidljivo! Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic www.novitednik.coni KUPIM ZIDANICO ali vikend, lahko zapuščen, lokacija Celje-okolica do 25 km, plačilo gotovina približno 50.000 EUR, vpisan v ZK, ni agencija, kupim. Telefon 031 400-673. 6134 ODDAM POSLOVNE prostore v središču Celja, na zelo dobri lokaciji, v pritličju, urejeni trije prostori, 50 m2, plinsko centralno ogrevanje, klima, primerni za različne dejavnosti, oddamo najboljšemu ponudniku. Telefon 041 620-917. 272 PROSTORE, velikost 300 m2, ki lahko služijo obrtni dejavnosti ali za skladišče, nahajajo se no relaciji Celje-Šentjur, oddam v najem. Telefon (03) 749-1000 ali 031 627-924. 284 NAJAMEM HIŠO v okolici Vojnika ali Ljubečne najamem. Redna najemnina. Telefon 041 843-904. 239 STANOVANJE PRODAM CEUE, Hudinja. Stanovanje, 72 m2, prodam. Telefon 041 795-620. 72 LAŠKO. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 52 m2, opremljeno, 5. nadstropje. Telefon 041 264-478, 031 634-619. p CEUE, center. Trisobno, delno mansard-no stanovanje, velikost 90 m2,2/2, kompletno na novo adaptirano, plinsko ogrevanje, klima, vsi priključki, ugodno prodam ali menjam. Cena 105.000 EUR. Telefon 031 620-506. 95 PRODAM vpeljan gostinski lokal v MERCATORJEVI blagovnici NOVAVASvCelju. vseljiv junij 2009 Dolinar Inf.: 041633 911 \ercator60 /a Poslovni sistem Mercator. d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednje lokale: 1. Velenje, Kidričeva cesta 53; 45,00 m2 - lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost 2. Žalec, Mestni trg 2 (Blagovnica Žalec); 558,00 m2 - lokal za trgovsko dejavnost 3. Frankolovo, Frankolovo 12a; 35,00 m2 - lokal primeren za mesnico 4. MC Celje, Opekarniška cesta 9; 55,00 m2 - lokal za trgovsko dejavnost 5. Prebold, Graščinska cesta 3, C BC Prebold); 49,10 m2 - lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo. Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do petka 30.1.2009 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako "za najem lokala". Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. 3EEÖ32Z enosobno, renovirano, klimatizirano, delno opremljeno stanovanje v Žalcu. Informacije: 040/490 713 DVOSOBNO stanovanje (pritličje), v centru Šentjurja, prodamo. Telefon 070 848-207. Š20 ENOSOBNO stanovanje v Celju, Na zelenici, 39 m2,1. nadstropje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 819-380. 293 ODDAM - V CEUU dajem v najem garsonjero. Telefon 041 516-811. 251 PRENOVLJENO stanovanje, 94 m2, Ljubljanska 6, Celje, l. nadstropje, oddam. Telefon 041971-824. 248 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, v Celju, Okrogarjeva ulica, oddamo v najem. Telefon 031 860-453. 266 PRALNI stroj Gorenje ugodno prodam. Telefon 542-1277. 303 PRODAM ■mgmsmmmsm. DRVA, okacijeva in bukova, dolga v hlodih ter mešana, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p fltetfoSoftd g isola a VELUX' ODDAM GARAŽO oddam v garažni hiši v Novi vasi v Celju. Telefon 051 636-033. ž 11 GARAŽO v garažni hiši na Lavi (Iršičeva ulica) oddam v najem. Telefon 051 325-312. 302 SPLOSNO KLEPARSTVO - KROVSTVO KRK Zabukovica 162, Griža GSM: 031 307 780 DESKE in plohe, parjenego oreha, hruške ter češnje, hrasto, lipe, smreke, akacije, javorja in bresta, prodam. Telefon 040 211-346. p VEČ metrov bukovih metrskih drv prodam. Telefon 031 241-540. 256 SUHA razžagana bukova drva, v Celju, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 548-3867. 255 SUHA mešana drva, 30 EUR/m3, prodam. Telefon 040 366-349. Ž10 PRODAM ŠTEDILNIK na trda goriva, za centralno, rabljen, prodam. Telefon 041 243-089. 154 KUHINJO, elemente, štedilnik, 2 + 2, pralni stroj, sušilni stroj, hladilnik, zamrzovalno omaro, skrinjo, postelje + jogi, prodam. Telefon 040 869-481. 233 DVA dvoseda fotelja prodam po ugodni ceni. Telefon 040 730-279. 287 LEPO ohranjeno in funkcionalno, 20 let staro otroško sobo (2 postelji, 190s90 cm, most z omarami, 2 garderobni omari, 249« 150 cm) ugodno prodam za 100 EUR.Telefon 041 311-847. 295 OMARO za predsobo, z ogledalom, predalom in prostorom za shranjevanje čevljev, lužen hrast, prodam za 70 EUR. Zraven podarim preprogo, 120» 170 cm. Telefon 041 620-132. 314 PRODAM SUHA DRVA, cena 50,00 eur/m, 041634940 Franc Camloh s.p., Laško PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, domača vzreja, možna dostava, prodam. Telefon 031509-061. 80 KOBILO, B rodovnik, brejo, pregledano, z žrebičko, žigosano, skupaj ali posamezno, prodam. Telefon 031 719-461, (03) 5795-540. š 17 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodamo. Telefon (03) 5794-316. 216 KRAVO simentalko, staro 10 let, po telitvi, prodam. Telefon 031 233-170. 257 BURSK0 kozo, staro eno leto in dve mladi ovci, prodam. Telefon 031 801-960. DVE telički simentalki, težki 350 kg, prodamo. Telefon (03) 5739-382. L19 KRAVO sivko, s prvim teletom, dobro molznico, ugodno prodam. Telefon 04! 815-081. 254 MLADO kravo, za zakol, prodam. Telefon 5725-497. 252 TEUC0 limuzin, staro 17 mesecev, prodam. Telefon 041 384-488. 245 PRAŠIČE, od lOOdo 115 kg, cena 1,70 EUR, prodamo. Telefon 5414-151. 261 PRAŠIČA, za zakol ali polovico, prodam. Ivan Mravljak, Šentjanž 5, Štore, telefon (03) 7810-536. 262 BIKCE, simentalce in črno bele ter odojke, od 25 kg naprej, žive ali očiščene, prodam. Telefon 031 506-383. Š22 VEČ črno belih bikcev ugodno prodam. Telefon 041794-213. Š22 DVE telici simentalki, ena breja 8 mesecev, druga 6 mesecev, prodam. Telefon 041 902-220. 264 JAGENJČKE, večje število, za zakol ali nadaljnjo rejo in koziko, staro 5 mesecev, za pleme, možen tudi zakol in dostava, prodam. Telefon 041 980-188. L25 PRAŠIČA, 170 kg, domača hrana, prodam. Kupim brejo kravo ali telico. Telefon 5717-512. 297 KRAVO simentalko, brejo, prodam. Telefon 041 290-750. Š27 OVČKE za pleme in jagnjeta za zakol prodam. Telefon 041 759-681. Š28 DVA bikca in teličko, simentolci, prodam. Telefon 041 324-256. Š29 KUPIM PITANE krave in telice, za izvoz, odkupujem. Telefon 040 647-223. Š7 PRODAM KORUZO v zrnju in krmilno pšenico prodam. Telefon 041 741-028. 88 OKROGLE silažne bale in sladko seno ugodno prodamo. Telefon 051 371-597,031 863-231. Š21 Št. 6 - 23. januar 2009 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE SMÄ :: * W* ■ Ilfl: s* ;»: i« ' -»:' -sS S» ::: .i ■ ':. -':ss?-': .. NOVI TEDNIK FONDA FOTOGRAFSKI TEČAJ I FOTO DELAVNICE JANUAR, FEBRUAf y| TEL: 041 620 917, E-mail: info@colorstudio.si V IZGRADNJI DVA VEČSTANOVANJSKA < LIPA ŠTORE* ' LASTNA NEPREMIČNINA VSAKIMA 1.580 m2 STANOVANJSKIH POVRŠIN (prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009) Cena stanovanj: 1.280 -1.370 EUR/m2 + 8,5% DDV. DOMAČE belo in rdeče vino ugodno prodam. Telefon 041 392-047. 283 KUPIM FIŽ01, rumeno zrnje in rumeno stročje in različen drug fižol, kupim. Telefon 040 212-695. 281 ■amy Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 57-26-319. 031 836-378 Leopold Orešnik s.p., Prebold 48-letno simpatična, izobražena ženska, zaposlena v zdravstvu, želi prijatelja do 61 let. Agencija Alan, telefon 041 248-647. Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse osamljene 03 57-26-319, 031 505-495 Leopold Orešnik s.p.. Prebold Informacije o prodaji: Naslov: Lava 42, 3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing@cm-celje.si Internet: www.cm-celje.si ZAPOSLITEV AGM NEMEC d.o.o. ZAPOSLI - natakarja - vodjo Kontakt: 041-625-913 gostinskega I ali 041-322-889 objekta PRODAM NERJAVEČE cisterne za vino, 200 in 3001, prodam. Telefon 041 736-147, kličite po 18. Uli. 6594 PRIKOLICO Braco, 300 kg, prodam. Telefon (03)5416-578. 209 TRAKTOR Imt 560, s čelnim nakladalcem, bazen za mleko, 5501, stabilni in motorno žago Stihi, 4.8 Kw, prodam. Telefon 041 815-081. lis ELEKTRO motor, 380 V, 1,1 kW, 1.400 obr/ min in hladilnik Gorenje, star 3 leta, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 560-256. 263 RAČUNALNIK ugodno prodam. Telefon 031 247-354. L 25 KUPIM TRAKTOR, prikolico, motokultivatorin drug stroj, tudi v okvari in tovorno vozilo, kupim. Telefon 041 407-130. 6284 GMT D.o.o. TRGOVINA AVTOPLUS. GAJI 36. 3000 CEUE razpisuje prosto delovno mesto SKLADIŠČNIK-PRODAJALEC (avto deli). Vloge pisno na naš naslovi FRIZERSKI studio Ema's hair team v Spar centru Žalec nujno potrebuje frizerko z najmanj 3 leti izkušenj. Telefon 051 301-930. Mateja Hrusti, s. p., Leveč 71 a, Petrovče. "215 AGM NEMEC d.0.0. ZAPOSLI - strojnika gradbene mehanizacije - voznika kamiona - mehanika tovornih vozil in gradbene mehanizacije Kontakt 041-625-913 MOŠKI, star 55 let, dobro situiran, želi spoznati resno žensko, staro do 52 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro RESNAZVEZA. šie 240 POŠTENA, samska 35-letno vitka ženska iz okolice Celja želi prijatelja. Agencija Alan, telefon 041 248-647. 240 PRIVATNIK, 49-letni Celjan, zelo vitalen, želi žensko za resno ali občasno zvezo, od 35 do 59 let. Agencija Alan, telefon 041 248-647. 240 Služnosti na sosednji parceli -potne ali komunalne (pogoj za gradbeno dovoljenje ali kredit, višja vrednost nepremičnine, urejena pravna razmerja s sosedi). Pogodbe za ustanovitev služnosti. Vpisi v zemljiško knjigo. Brezplačno pravno in geodetsko svetovanje. clUSr pravno svetovanje in storitve d.o.o., Celje. 041 784642 NUDIMO čiščenje stanovanj in stanovanjskih hiš, likanje. Zanesljivost, natančnost, poštenost. Telefon 040 605-670. Leon Pe-šak, s. p., Bevkova 1, Celje. ni44 NUDIMO storitve terapevtskih, refleksnih, nanoenergijskih in klasičnih masaž. Če vas pestijo težave, kot so bolečine v križu, ramenih, boleče noge, menstrualne težave, težave z zanositvijo, potem smo pravi naslov za vas. Vabljeni! Naročila po telefonu 031 664-027. Terapevtsko refleksni masažni studio, Pohorska 13 a, Celje; www.nano-energijska-masa-za.com. n NADSTROPNE postelje oz. pograde, kakovostne izdelave, prodam. Dvema sezonskima delavcema oddam sobo v okolici Dobrne. Telefon (03) 5778-790, 031 397-595. 214 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 04] 771-104. 219 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976. 276 ZAL0G0VNIK, 1.0001, s solarnim izmenjevalcem, s kompletno izolacijo in dostavo. Uroš Premik, s. p., Migojnice 4 a, Griže, telefon 041 628-666. ž 12 KOMISION, trgovina na drobno z rabljenim blagom. Prodajamo: oblačila, obutev, glasbene stolpe, DVD, večTV-jev, zvočnike, videorekorder, male gospodinjske aparate, športno opremo itd. Sprejema-movkomisijsko prodajo. Euro-Mild, Dragan Milenkovič, s. p., p. e. Cankarjevo 2, Celje, telefon 041415-412. 308 ZA pomoč pri delu iščem moškega ali žensko. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 041 214-238. Š23 IZPOSOJA strojev za raznovrstna dela obrti, gradbeništva, vrtnarstva in raznih vzdrževalnih del omogoča izposojevalnica strojev in naprav SAM v Celju (Hudi-nja), Ul. bratov Dobrotinškov 13, telefon 041 629-644,5414-311. n IZDELAVA nizkoenergetskih masivnih lesenih hiš po naročilu. Miroslav Marguč, s. p., Kajuhova ulica 6, 3210 Slovenske Konjice, telefon 040 615-066. n NUMERO UNO GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL D0 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14. 03/425 70 OO PE MURSKA SOBOTA, Staneta Roimana 16,02/521 30 OO PE MARIBOR, Partizanska 3-5, 02/23410 00 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000 BONAFIN, d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana Kovinski in hipotekarni | UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE. BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka MARIJA SKALE medicinska sestra Sodelavci Zdravstvenega doma Celje jo bomo ohranili v lepem spominu FTTTTTTHTn POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop Telefon: 02 4(124 51. GSM 031801282,051S24 950 M: MfjgjjJlj. MTB Uj, ZiiriHki 20. Bariber Z TAKOJ!!! izredno ugodna GOTOVINSKA POSOJILA!!! iTAKOJŠNJE IZPLAČILO! Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. 'PREVERITE! PE MARIBOR. Partizanska 5 tel: 08 200 16 20. 040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30, 040 633 334 I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22. 1000 Ljubljana_I POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider*s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor j www.radiocefe.com HITRO NAROČITE Podjetje z novim letom sprejme urejene i ambiciozne osebe zn delo v marketingu. Možnost redne zaposlitve. Infonnaciieod8.0fldo14.30. Jakoma d.o.o., Mariborska c. 44,3000 Celie. Tel: 03 425-61-50. TAKOJ zaposlimo delavca v krovstvu. Delovne izkušnje niso potrebne. Telefon 700-1458,040 682-838. Plohi, d. o. o., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela. 127 AGM NEMEC d.0.0. ZAPOSLI -gradbenega delavca (tesar, zidar) |Kontakt:041-625-913 -gradbenegainženirja ali 041-322-889 s ^ ' RAZNO IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p.r Sedlašek 91, Podlehnik. n Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. i-k i irs pologe TV-OKNO! ** f^iim Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. H'WiH'lillH Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika ROJSTVA Celje Zaradi tehničnih težav sta izpadli objavi rojstev v celjski porodnišnici: 29.12. 2008: Nina GREIN iz Žalca - deklico, Lidija ANTULOVIĆ TADIĆ iz Velenja - dečka, Monika CVERLE iz Loke pri Žusmu - dečka, Tina KOROŠEC iz Loč - deklico, Anita REICH iz Šentvida - dečka, Simona STO-ZlR iz Žalca - dečka. 7.1.: Simonca KOVŠE iz Loč - dečka, Cita MAJCEN iz Celja - deklico, Mateja SMREČ-NIK z Dobrne - dečka, Tina SEVNIK iz Celja - dečka. V celjski porodnišnici so rodile: 13. 1.: Veronika POVALEJ iz Štor - deklico, Štefka PETEK KOVŠE iz Loč - dečka, Lidija POLEGEK iz Slovenskih Konjic - dečka, Nina ŠERBEC iz Velenja - deklico, Darja KLINAR iz Štor - deklico, Tanja KLEMENŠEK iz Solčave - dečka. 14. 1.: Tanja KOS iz Šentjanža - deklico, Lidija ZEMLJAK iz Dramelj - dečka. 15. 1.: Gordana KRESNIK iz Zidanega Mosta - dečka, Slavica TACER iz Celja - dečka, Suzana UZAR HROVAT z Rečice ob Savinji - dečka, Urška LAVRINC iz Radeč , deklico. Celje Umrli so: Ahmo SELI-MOVlC iz Celja, 55 let, Franc GERM iz Celja, 76 let, Stanislav GOLOGRANC iz Celja, 89 let, Amalija BOŽNIK iz Celja, 67 let, Bosiljka GRO-BIN iz Trnovelj pri Celju, 79 let, Edvard SENTOČNIK iz Zlateč, 68 let, Anton VID-MAJER iz Bukovžlaka, 77 let, Neža TRAFELA iz Celja, 79 let, Boris ŠOLINC iz Celja, 41 let, "Marija LEŠER iz Celja, 85 let, Angela PEŠTAJ iz Celja, 79 let, Ciril KRAMAR-ŠAK iz Arclina, 80 let, Ivan KLINC iz Nove Cerkve, 72 let, Anton TRBOVC z Ljubeč-ne, 68 let. Velenje Umrli so: Frančišek HRI-BOVŠEK iz Drešinje vasi, 92 let, Marija CAJNER iz Mozirja, 86 let, Maria TSCHMAK iz Nemčije, 89 let, Albert PIRMANŠEK iz Velenja, 85 let, Janez KUDER iz Žalca, 84 let, Neža ČREMOŽNIK iz Ar-nač, 96 let, Ciril KUUČEVŠEK iz Laškega, 84 let, Petar STANKOVIĆ iz Velenja, 50 let. mM St. 6 - 23. januar 2009 INFORMACIJE 29 Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, očija, sina, brata in svaka TAJNŠKA iz Celja (4.10.1954 - 9.1.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisne in ustne besede sožalja in tolažbe. Iskrena hvala ge. Marini Srebočan za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi 299 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, omice in prababice JUSTINE BRGLEZ iz Gorice pri Slivnici (3.2.1931-15.1.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem hvala za pomoč, darovano cvetje, sveče in izražena sožalja. Zahvaljujemo se PGD Slivnica, KS Slivnica, g. Cerkveniku za govor ob slovesu, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem za odpete pesmi. Vsi njeni Š25 Bolečina da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti. ZAHVALA Za vedno je odšla naša draga žena, mama in sestra OJSTERŠEK roj. Starki iz Škarnic 7 a, Dobje pri Planini (13.9.1943-11.1.2009) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter vsem, ki ste v času njene bolezni nam, posebej pa njej, stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih nudili nesebično pomoč. Hvala kolektivoma podjetja Tajfun in trgovine Golež za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja, osebju Zdravstvenega doma Planina in onkološkemu oddelku bolnišnice Celje za zdravniško pomoč, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Salobirju za prebrane besede slovesa ob odprtem grobu ter pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki boste Marijo ohranili v lepem in trajnem spominu in obiskovali njen tihi dom na pokopališču v Dobju. Žalujoči vsi njeni EDIJA MARIJA V SPOMIN VILJEM SENIČ (21.1.2005-21.1.2009) Minila so štiri leta, kar te ni več med nami, dragi mož, ati, tast, dedi, stric in brat. Iskrena hvala vsem za prižgane sveče, poklonjene cvetove ali samo trenutek spomina nanj. Vsi njegovi 318 Bilo je samoumevno, da smo se skupaj pogovarjali, skupaj razmišljali in se smejali. Vse je bilo samoumevno, samo konec ne. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega sopotnika, atija, dedi-ja, tasta in zeta SLAVKA MLINSKA iz Za vrha nad Dobrno (1946-2009) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in gospodu Moguju za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše, izrazili ustna in pisna sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. HVALA VAM, DOBRI LJUDJE! Žalujoči: Poldika, hčerka Tatjana z možem Romanom, sin Miloš z Lidijo, vnuki Sanja, Nejc in Lara ter mama Marija 258 Ni hujših bolečin kot srečnih dni spomin. V SPOMIN ANTON KOŠIR (1916-2003) MARIJA KOŠIR (1916-2006) ANDREJA KOVAČIČ (1966-2004) Hvala vsem, ki se jih spominjate in jim prižigate sveče. Njihovi najdražji Š30 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža JOŽEFA ZAPUŠKA iz Podvin 19, Planina pri Sevnici (9.4.1934-9.1.2009) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje, sveče in sv. maše ter mi izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala dr. Šmidu, dr. Nassibu ter gastro in nefrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za vso skrb in vestno zdravljenje v času njegove bolezni. Hvala gospodu dekanu Vengustu za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma gospodu Mastnaku in gospodu Luskarju, pevcem za lepo odpete pesmi ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoča žena Marija in vsi njegovi Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, d v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče TEREZIJE KOPRIVC iz Golobinjeka 17, Planina pri Sevnici (31.10.1921-9.1.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala gospodu dekanu Jožetu Vengustu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, govornici gospe Metki Zakšek, Društvu upokojencev Planina ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njeni Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. M.) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata in strica ANTONA TRBOVCA z Ljubečne, Kocbekova cesta 46 (19.12.1941-2.1.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vso pomoč, ustna in pisna sožalja ter darovane sv. maše, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala sestri Toniki z družino, družinama Špes, Oprčkalovim, Dimčevim in Anici Lipičnik. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Kostanjšku za lepo opravljen obred, pogrebnima službama Raj in Primožič ter pevskemu zboru Ljubečna za lepo odpete pesmi. Žalujoči vsi njegovi 294 Št. 6 - 23. januar 2009 VODNIK ieSi® Si'Ä ■'■Vi* •.": -i:"- ■WS' ' lili mu KINO PLANET TUŠ Kinematografi si pridižujejo pravico do spremembe programa. Bolt, animirana družinska komedija, sinhroni- zirano 18.00 sreda (svečana premiera) Dvom, drama 14.30.16.45.19.00 (vsak dan razen v sredo). 21.30 Reci da, komedija 14.10.16.30.18.50,21.10,23.30 Zamenjan, drama 12.10.15.15.18.05,20.50,23.40 Rokenroler, akcijska kriminalka 13.40.16.15.18.45 (vsak dan razen v sredo). 21.20, 23.50 U2 3D, glasbeni dokumentarec 19.05, 21.05,23.00 Modeli, komedija 12.40.16.20.18.30,20.40,22.50 Avstralija, romantična vojna drama 13.20.16.40. 20.00,23.15 Ženska, komedija 12.00.15.40.18.10,20.45,23.10 Madagaskar 2, animirana družinska komedi- ja, sinhroniziran, digitalni 11.00.13.00.15.05.17.05 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v soboto in nedelio predstave so v petek in soboto METROPOL MaH Union PETEK 18.00 Umetnost negativnega mišljenja, črna ko- medija 20.00 BeK pramen: Pustolovščine malega bo- bra, dokumentarni film SOBOTA in NEDELJA 18.00 Beli pramen: Pustolovščine malega bo- bra, dokumentarni film 20.00 Umetnost negativnega mišljenja, čma ko- medija PONEDELJEK in TOREK 20.001 Umetnost negativnega mišljenja, črna ko- medija SREDA 18.00 Preberi in zažgi, čma komedija I SLOVENSKE KONJICE PETEK 18.00 High school musical: zadnji letnik, glasbe- ni film 20.00 Darfur - vojna za vodo NEDELJA 18.00 High school musical: Zadnji letnik, glas- beni film 20.00 Na muhi, triler I PRIREDITVE I PETEK, 23.1. 16.30-17.30 MNZ Celje_ Demonstracija obrti: urar predstavlja se Božo Godnik 19.00 KartuzijaJurklošter Pater Karel Gržan: Pota zadovoljstva življenja predavanje in nastop Mihe Hliša 19.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Abraham Abrahamu zabavno-glasbena prireditev 19.30 SLGCelje_ Federico Garcia Lorca: Hiša Bernarde Alba abonma Petek večerni in izven 19.30 Kulturni dom KUD Zaija _Trnovlje Celje_ William Shakespeare: Sen kresne noči komedija gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje Celje, V. repriza za izven www.novitednik.com 20.30 Dom kulture Velenje Katalena končen 22.00 Planet Tuš Celje, bowling Magnif ico in Balcountry Quartet SOBOTA. 24.1. 10.00 Kozje, kinodvorana_ Mini teater Ljubljana: Mizica, pogrni se 5. Zmajčkov abonma 16.00 Športno društvo Gaberje - Partizan, Celje_ Bojevniki luči predstavitev skupine društev za praktično uporabo duhovnih virov 19.00 Športna dvorana Nazarje_ Godba Zgornje Savinjske doline koncert godbenikov pod vodstvom Tomaža Gučka 19.30 SLG Celje_ Sergi Belbel: Mobilec gostovanje beograjskega dramskega gledališča, izven abonmaja 20.00 Kulturni dom Slovenske _Konjice__ Oto Pestner & Primož Grašič kvartet 20.00 Terme Olimia, Aparthotel Rosa MPZ Terme Olimia koncert narodnih in umetnihpe-smi, gostje Plesni klub Podčetrtek 21.00 Plesni forum Celje_ Miha Alujevič & Kolektiv 69 glasbeno-gledalßki večer NEDELJA, 25.1. 16.00-18.00 Muzej novejše zgodovi- ne Celje_ Nedeljski muzejski mozaik oživitev muzejske Ulice obrtnikov, kostumirano vodstvo, družinska ustvarjalnim 18.00 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje - Celje_ William Shakespeare: Sen kresne noči komedija gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje - Celje, VI. repriza za izven 20.00 Celjski dom_ Uroš Fürst: Jamski človek PONEDELJEK. 26.1. 17.00 Osrednja knjižnica Celje, _Levstikova soba, Mariborska 7 Tomo Kadilnik Sladoled in slaščičarji v Celju predavanje avtorja knjige 20.00 Hotel Zdravilišče Laško_ Termalne in mineralne vode predavanje RAZSTAVE Muzej novejše zgodovine Celje, občasni razstavni prostori: gostujoča razstava Pomorskega muzeja Sergeja Ma-šera Piran Podmorničar, do 12. 2. Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico, do 31.1. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na Slovenskem Štajerskem v obdobju 1786-1849, do 31. 3. Osrednja knjižnica Celje, Mariborska 7: Vsem Slovencem: Slovenija, moja domovina, razstava Viktorja Luskovca, do 8. 2. Galerija likovnih del mladih: razstava slik Mateja Jakomina, do 15. 2. Galerija Plevnik-Kronkowska Celje: Prisluhni, razstava umetniške fotografije Tomaža Črneja, do 28.1. Krčma TamKoUčiri: razstava slik Tomaža Milača Galerija Volk: prodajna razstava del iz stalne zbirke, olja na platno, do 31.1. Galerija Mozaik: razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31.1. Galerija Nazarje: razstava slik Janka Orača, do 31. 1. Dom sv. Jožef Celje: razstava Marte Kunaver in Ikone, razstava udeležencev ikonografske delavnice, do 31.1. Mercator center Celje: Med nebom in zemljo, razstava fotografij balonov avtorja Ivana Kolenka, do 27.1. Hotel Štorman: razstava slik in ikon oblikovalke Slavice Biderman, do 31.1. t'JMmu.'UMagasBBBaaaga^i Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem, Mavrični svet Schiitzove keramike, Kulturno in umet-nostnozgodovinska zbirka, Svetišča ob reki, Svet bogov. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 1. februarja, na Sinji vrh. Odhod ob 5. uri s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni na Stanetovi 20 in vplačilo 12 evrov za avtobusni prevoz. www.radiocelje.com m smoci Petek ob 20.00: Energija prebija, odprtje fotografske razstave Maruše Ma-ligoj, Jane Kumberger, Ane Klemen-čič, Ludivine Demay in Tiphaine Man-caux. Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno: - možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) - brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica) - ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim - ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure - brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka - brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let - možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi Petek ob 19.30, Kulturni dom Šentjur: Jam session s člani Kolektiva 69 Sobota med 10.30 in 12. uro v Knjižnici Šentjur: Orffove delavnice, vodi Matjaž Jager Od sobote do srede med 10. in 12. uro v P2: Likovno recikliranje, izdelki iz odpadnih materialov, delavnice vodi Nika Jazbec Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 uri, informacije na 031 812-533 (Maša). Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Mal-gaja, sobote od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisama 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si celjski mladinski center' . Javni razpis Uresniči idejo; za sofinanciranje mladinskih projektov v vrednosti 4.200 evrov. Dodatne informacije na 490-87-40, v info pisarni ali na programski@mc-celje.si Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. Redno dogajanje: Vsak petek med 19.30 in 21. uro v telovadnici III.OŠ Celje: Rekreativno igranje košarke Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4-8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, ža ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE PomoČljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisama za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsico-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032,Novi tednikizhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- ^ m grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari_Petek, Urška Selišnik,-Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si St. 6 - 23. januar 2009 NOVI TEDNIK mam 31 - Nagradna križanka AVTOR MARJAN GRABNER KEMIČNO SREDSTVO V MANJŠI POSODI POO TLAKOM, RAZPRŠILO POLNILEC S PUNOM OTROŠKO OBLAČILO ZA NA ROKO EVA HERZt-GOVA ? DOBREGA UPANJA SREDIŠČE HERCEGOVINE JAVEN POZIV, KLIC SIN BRATA AU SESTRE GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUČ 14 GLAVNO MESTO BANGLADEŠA PODOBA UŽITNA GOBA, SMRČEK PALICA, PROT 13 KRAJ MB} LUCUO INSEČOV- GR.UUD-SKI PESNIKI KOŠARKAR LAKOVIČ NA ENOTO POVRŠINE 18 AGAVI PODOBNA RASTLINA 15 FORDOV MALČEK VALEČ Z OLJNATO BARVO HRAPAVOST POVRŠINE OBALA V DALMACIJI SPOU« ZDRUŽITEV *VAU WEWCEV D. PRITOK ZAHODNE MORAVE DESNI PRITOK SENE V SEVERNI FRANCIJI PISEC PREDLOGE ZA FILM PAMELA KRAJŠE ŠPORTNIK ZNAJ 16 24 PASTIR ČREDE 10 GLODAVEC S KOŠATIH PRWOR» SN KRAJ NOVI AM. (BARACK) OMAR MANJŠI STOPNIČASTI SLAP VSAKA OSEBA GA IMA LAHEN VETRIČ 26 GORLJIVA SNOV ZA POGON STROJEV 12 ČRTMO-DRINJAK SPOJ LESBUIH DELOV VDENE SE V UHO SlVANKE 11 PIANIST BERTON-CELJ DVA NA TRI IZUMRU VZHODNI SLOVAN 19 m i DEKUCA IZ VAJ PRVE POMOČI GR OTOK V JONSKEM MORJU, DOMOVINA MBWZA 3RADBENE PARCELE NIVO, GLADINA CENTIMETER ZAČETEK TEKME MANEKEN KOBILICA 22 VANJO SE UJAME DIVJAD jim/trm wßmm 'w- xi iJfk 23 NAZB NANESENA MALTA ALEŠ ZALAR 17 BIVŠI TRINI-DADSKJ SPRINTER BOLDON PLIN fUUDSKOl DRUGA ADOUF KRAJŠE PUAČAE RADENSKE 21 ROBERT RSJFORD TEHTNICA (POGOV.) 27 AMONIJAKOVA SPOJINA 25 OSREDNJA REDAKCIJA ČASOPISA 20 SOPRA-NtSTKA (ONDINA) CInti/«iyil-< AED - grški ljudski pesnik in pevec, Aojd; ITAKA - grški otok v Jonskem moiju; Odisejeva domovina; OISE - desni pritok OlUVUrLCK. Sene v severni Franciji; LE BON, Gustave - fr. socialni psiholog (1841-1931); SPAH - mesto, kjer so leseni deli spojeni. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč in darilni bon v vrednosti 8 evrov Romana Brgleza s.p. z Vranskega 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz,Loč 3.-5. nagrada: vstopnici za 2 osebi za drsališče v Mestnem parku ali bazen Golovec ZPO Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 29. januarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 16. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 4 Vodoravno: FRANK, LAVOR, NICOLE, KIS, KAM, MISTIK, SANA, ANAND, POD, DW, SKA, MARKO, GAETA, KARPATI, SAVNIK, ES, ANEMIJA, IHTA, RAŠO, SAFALADA, NALET, ETAN, MRK, OTROK, AMOK, Ol, EKA, SVAT, ARABKA, RAFT, ARAM, ALE, HUGH JACKMAN, RA, KRI, ATEK, ABIES, ERROL, RUS, AVT, ILO, KNE, LIN, CIS, ADO, ARA, ETE Geslo: Igralci v filmu Avstralija Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč in vstopnica za bazen na Rogaški Rivieri, prejme: Jože Petrak Zaje, Tkalska 3 b, 3000 Celeje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Kupon Ime in priimek:. Naslov:_ Davčna številka:. HOROSKOP i Ona: Malo samote vam bo dobro delo, saj boste lahko končno v miru premislili o ljubezenskih načrtih, ki vam že kar nekaj časa ne dajo miru. Odločite se, kot vam veleva srce in ne bo vam žal. On: Prijetno potepanje v prepovedanih vodah se vam bo na nek način celo splačalo, po drugi strani pa ustvarilo celo kopico neprijetnosti. Je že tako, da so dobre in slabe reči povsem ne-razdružljive. Ona: Prihaja vaš čas in prinaša obilo vznemirljivih doživetij in novih poznanstev, ki vam bodo na široko odprla vrata v družbo, kamor si že dolgo prizadevate priti. Izkoristite priložnost in naredite nekaj zase. On: Ko je partnerka odhajala, niste mislili, da vam bo za njo tako dolgčas, kot se je izkazalo. Ne skrbite, saj ni še nič izgubljenega Potrebna bo le prava taktika in hitro bo vse spet tako, kot ste bili vajeni. Ona: Tudi doma je lahko lepo, še posebej, če boste uredili odnose s partnerjem, ki si zadnje čase prizadeva, da bi bila čustva med vama spet takšna, kot so bila nekoč. Pomagajte mu pri tem in ne bo vam žal. On: Idealen teden za uresničevanje-želja. A eno so želje, drugo pa stvarnost. Svet je krut tudi do vas, zato ni razloga, da bi popuščali drugim. Nekdo vas bo hotel neprijetno presenetiti, a bo na koncu sam presenečen. DHE,, Ona: Zgodilo se vam bo nekaj povsem nepričakovanega, a se boste v nastali situaciji dobro znašli in izvlekli maksimalno korist. Ni kaj - star maček kot ste vi se znajde v še tako zapleteni situaciji. On: Ne objokujte tistega, kar je za vedno minilo, raje se posvetite tistemu, ki še pride. Je že tako, da se stvari včasih ne iztečejo tako, kot bi si želeli. Treba bo počakati na kakšno boljšo priložnost. DVOJČKA ** H STRELEC <£ Ona: Pripravite se na odločilen korak, ki pa utegne spod-leteti, če ne boste povsem zaupali v tisto, kar počnete. Prijateljeva pohvala bo namenjena predvsem vašim sposobnostim, zato sije ne razlagajte kot... On: Na obzorju se vam prikazujejo velike težave v poslovnem življenju. Pozor: prihaja sovražnik, ki hoče na vaš račun priti do uspeha, ki ga sam ni uspel realizirati. Nikar ga preveč ne podcenjujte. Ona: Prav presenečeni boste nad uspehi v ljubezni, kjer se vam obetajo resnično enkratni časi. Zato raje pustite poslovno plat življenja za nekaj časa pri miru in se posvetite uživanju, ki bo še dolgo ostalo v spominu. On: S partnerko se bosta dogovorila o zadevi, kije bilazad-nje čase kar precej žgoča tema. Sicer je res, da boste morali malce popustiti, vendar se boste na koncu vsekakor pošteno zabavali. Ona: Privoščili si boste nakup, o katerem že dolgo sanjate, saj tako dobre priložnosti enostavno ne boste hoteli zamuditi. To bo v veliki meri presenetilo tudi partnerja, ki pa vam bo na koncu dal prav. On: Odločitev je res precej težavna, a s čakanjem se lahko vse skupaj le še poslabša. Pomislite malo tudi na morebitne posledice, ki lahko sledijo vašemu neodgovornemu ravnanju. Popazite malo na partnerko! KOZOROG JU Ona: Poskušali boste upoštevati tudi potrebe partnerja, ki vam bo za tak pristop še kako hvaležen. Poskusite to hvaležnost tudi pošteno vnovčiti in si uresničite skrito željo, ki vam že dolgo ne da miru. On: Treba bo potrkati na veliko vrat, preden se vam bo uresničila stara želja. Vi pa ste kar nekoliko preleni ali pa enostavno mislite, da se bo vse dobro končalo. Storite že nekaj, da ne bo prepozno! LEV 2. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Gostišču Hochkraut, prejme Slavko Filipšek, Lutrje 1,3232 Ponikva, 3.-5. nagrado, darilni bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za šport in rekreacijo Nirvana v Celju, Prejmejo: Anja Blažan, Čopova 23, 3000 Celje; Branko Očko, Sp. Rečica 102, 3270 Laško in Ana Švab, Polzela 57 e, 3313 Polzela. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. ■ VODNAR {ftf Ona: Včasih ste preveč kle-petavi, potem pa se čudite, da vam ljudje ničesar ne zaupajo. Premislite o tem, še bolje bo, če se boste z nekom pred tem posvetovali. Nič ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled. On: Težko je sedeti na dveh stolih, zato pazite, da ne boste pristali na tleh. Sicer vam gre še kar dobro, vsaj kar se tiče poslovnih zadev. Na tem področju boste imeli več kot ugodno priložnost - izkoristite jo! DEVICA Ona: Kljub pritiskom iz okolice boste ravnali trezno in preudarno, še zlasti kar zadeva ljubezen. S partnerjem bosta sklenila kompromis o zadevi iz preteklih dni, ki je kar precej zaostrila vajin odnos. On: Pot, ki ste si jo začrtali pred kratkim, je povsem prava. Treba bo le vztrajati pri prvotnih načrtih in se ne izmikati po lažjih poteh. Pri tem vam bo v veliki meri pomagala partnerka, ki resnično verjame v vas. Ona: Mislili boste, da ste uspeli, a motili se boste. Treba bo počakati vse do konca, da boste videli, kakšni bodo rezultati. Brez skrbi: trenutne možnosti so več kot odlične, še predvsem kar se tiče ljubezni. On: Prepir s partnerko se bo sicer polegel, a bo ostal trpek priokus po nezaupanju. V bodoče bodite bolj previdni, pa bodo tudi presenečenja nekoliko manj boleča, vsaj kar se zvestobe tiče! Ona: Nikar se prehitro ne predajte, ampak se borite prav do konca, kajti nazadnje se boste smejediprav vi. In takrat bo smeh še veliko slajši. Ne pozabite na tiste, ki so vam kljub vsemu stali ob strani. On: Presenetljiv razplet dogodkov vas bo spravil v dobro voljo, a povsem boste pozabili, da se lahko vse kaj hitro obrne. S partnerko boste sklenili neke vrste sporazum, ki vam bo prinesel nekaj več sigurnosti. St. 6 - 23. januar 2009 m w GI!in320eCQ33 Prepesnitev v »živo« Prvi je prvi! Zapeljivke so ženski narod-nozabavni ansambel, ki deluje od marca 2002. Njihova posebnost je diatonična harmonika z dodanimi vsemi polteni, kar jim omogoča, da izvajajo veliko Avsenikove glasbe, PLESKARSTVO FASADERSTVO MUGLER Kosovelova 16 3000 CELJE i GSM 041 6S1 056 L? Ur Tel 03 490 0X22 poleg tega pa je tudi njihova avtorska glasba zaradi tega bolj pestra. Monika Mlinar iz okolice Mozirja, Maja Dobrotin-šek iz okolice Celja in Melisa Spruk iz okolice Kamnika pravijo: »Prvi je prvi.« Mi jih nismo upali spraševati o njihovih prvih izbrancih, lahko pa to storite na promocijskem koncertu, ki bo 1. februarja ob 17. uri v Mozirju. Gosti koncerta bodo Modrijani, Tanja Žagar, Ivo Mojzer, Foxy Teens, pojoči zvezdi Jože Krajne in Marjan Malibu, Sebastjan Ka-menik ter Franci Peternel. Morda pa ob besedni zvezi »prvi je prvi« sploh niso imele v mislih prvega izbranca ... Brst tudi poje! Primož Škerl in Brane Stamejčič v akciji Medtem ko imajo nekateri v naši medijski hiši predvsem veselje do petja, ima Brane Stamejčič alias Brst tudi talent. Na novoletnem srečanju se je pridružil skupini Fa-jercajg in zapel Knockin' on Heaven's Door. Sicer bi si želeli Še kakšen komad, ampak bomo morali očitno, če bomo hoteli še slišati Branetovo petje, bolj moledovati. Sicer pa je član skupine Fajercajg tudi novinarski kolega z Dela Primož Škerl, ki je svojo novinarsko pot začel v naši medijski hiši. Foto: SHERPA Fajercajg za novinarje Celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije je pred enim tednom slavnostno stopil v novo leto. Ne, nimamo novinarji svojega koledarja, ampak december je za cehovska druženja absolutno preveč natrpan. Tokrat so sedmo silo zabavali celjski rokerji, skupina Fajercajg. Skupina, ki svoje občinstvo navdušuje že s skoraj pozabljenimi, a brezčasnimi in vrhunskimi komadi, igra že šesto leto, v tej zasedbi pa pol leta. Novinarje s Celjskega so spravili tudi na noge in v plesne korake. Teh ne bomo komentirali, glasba pa je bila vsekakor fantastična. Če vas zanima, kako zveni Fajercajg, lahko fantom prisluhnete februarja v Mestnem kinu Metropol, sledil bo koncert v Postojni in dva na Koroškem. ŠK, foto: SHERPA Predpostavljamo, da ste že slišali inačico Prešernove Lepe Vide. Saj veste, tiste, ki je stala ob morju in med pranjem plenic strašno jokala, pa ji je črn zamore rekel: »Baba, kup' si pralni stroj!« Ampak doživetje, ko to zre-citira Sašo Hribar z glasom Sandija Golnika predsedniku uprave Gorenja Franju Bobincu »v živo«, je skoraj nepozabno. In seveda dobi tudi ta inačica povsem nov pomen ... *, s 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz vsoBoro Z leve: Melvin Majcen (bas, vokal), Griša Miheljak (kitara, vokal), Gregor Teršek (vokal, kitara), Primož Kronovšek (bobni) in Primož Škerl (kitara, vokal) odll.ure Liniijev oograc Tako zgornji kot spodnji posnetek sta nastala na ponovoletnem druženju, ki ga je pripravil Šolski center Velenje, v ospredju pa je bil Medpodjetniški izobraževalni center, imenovan Mic. Podobno kot Mic je bil v ospredju njegov vodja Darko Lihteneker, tudi vodja urada za negospodarske javne službe v Mestni občini Velenje. Pardon, v ospredju ni bil ravno Lihteneker, temveč njegov veleznani Lihtijev študentski bograč, ki je šel gostom izjemno v slast. Menda ga je Lihti začel kuhati že ob 8. uri, recepturo in sestavine pa pove pridevnik študentski. US Št. 6 - 23. januar 2009