1» «*
DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Ttak e«lrivH pop.] v ui>f.aiu prašnika 4wn pcpr«) - Urtednliivos Llubllona, Mikloll-Vova c. - Nafnnkirana pluna »a n* ipralamalo
•'otamecna tievllka Din l-s« Din S-, m čclrl leta Din IS' Inosennlvo Din 7-- (masafino)
l-^o — Cana: m I m»nc II M pot lata Din 3®'-j aa 11 no) — 0*la»i po dogovoru ||
Oglasi, raklamad)a In naročnin« na upra«* Dalavaka sbarnloa, MlklotlCcva ca»la aa, L na*. Talafon 23M. Slov. Čekovnega računa
Za delavsko občestvo
»Trgovski list« z dne 19. t. m. je objavil zanimiv članek »Več solidarnosti«. Naslovljen je na obrtnike, ki zahtevajo ločene zbornice. Stavki so tehtni in jedrnati, veljajo v polni meri tudi za delavstvo. Posebno še radi tega, ker je napisan s strani pridobitnih krogov. Člankar piše dobesedno takole:
»Prehajamo vedno bolj v dobo soci-jalizacije, nacionalizacije, etatizma in kolektivizacije, ko se more tudi najmočnejši pocdinec uveljaviti le kot pripadnik velike in močne organizacije. Z ozirom na znova obujeno parlamentarno življenje pa je pri nas še zlasti evidentna nujnost pripadnosti k veliki organizaciji, ker se bodo upoštevale zahteve in potrebe posameznih stanov le po vplivu, ki si ga znajo ti stanovi priboriti v javnosti. Tako je bilo vedno in povsod in drugače tudi biti ne more. Kajti kdo bo upošteval stan, ki je vsled notranjih nesoglasij čisto razdrobljen na malopo-
membne drobce, kdo bo računal s skupino, ki kljub identičnosti interesov noče poznati prednosti močne in enotne organizacije! Najprej je pač treba, da vsaka skupina ceni sama sebe in združi svoje sile in šele potem more pričakovati, da jo bodo cenili tudi drugi.« (Podčrtali mi.)
Kaj naj bi se iz tega učilo delavstvo? Da naj bi brez razlike svetovnih nazi-ranj gradilo skupno delavsko občestvo.
V	gospodarskih vprašanjih bi moralo nastopati skupno. Dogodki zadnjih dni pa nam kažejo, da smo do te velike in tako potrebne delavske skupnosti še zelo daleč. Vidi se, da tu ne igra odločilno vlogo vprašanje kruha in eksistence našega delavstva, marveč prestižna vprašanja posameznih grup. Zato naj bi si posebno voditelji dobro zapomnili besede, ki so prišle izpod peresa naših gospodarstvenikov.
Kmet in delavec
Sem naročnik »Besede«. Večkrat sem premišljeval, kako naj bi bilo urejeno gospodarstvo, da ne bi bili mi kmetje tako silno izkoriščani. Kar bi lahko prodali ne moremo. Ce pa že, pa moramo dati za tako ceno, da je včasih v resnici naravnost sramotno. Svoje nujne potrebščine, ki so industrijskega izvora, pa moramo plačevati še vedno po starih visokih cenah. Kajžatr in poljedelski delavec sta pa še na slabšem. Z eno besedo, kmetsko ljudstvo je danes silno zadolženo in na psu. Na kmetih danes dobro izhajata samo dva tipa: bogat trgovec in veleposestnik.
Trgovec je ponekod faktičen lastnik skoraj že cele fare. Ljudje se morajo k njemu zatekati. Daje jam ali blago na up ali jim posoja denar, ali pa oboje skupaj. Seveda za ceno visokih obresti, najmanj 12%. Bogat kmet in veleposestnik pa po svoje izrabljata zlasti kajžarja in tiste ljudi, ki so odvisni le od dohodkov od svojega dela. Prati zdravemu razumu in naravnost proti naravi sami je razmerje veleposestnikov do viničarja in še marsikatere druge razmere. Ali mora tako biti? Ali je to božja volja?
S pravim užitkom sem bral v »Besedi« št. 3 članek patra Angelika Tominca: »Kdaj bo konec sedanje gospodarske krize?« Načela, ki jih razvija v tem članku, podpišem brez pridržka. ŠKoda, da ne pišejo takih načel »Domoljub« in drugi listi, ki so namenjeni za kmetsko ljudstvo. Najbrže se zdijo gospodom te ideje preveč prevratne. Pa se motijo. Le gibanje, ki bo slonelo na teh idejah, ima bodočnost tudi med kmetskim ljudstvom. P. Angelik obravnava sicer gospodarstvo le z ozirom na industrijskega delavca. Toda načela, da bodi delo vir dohodkov in da naj se uvede kolektivno gospodarstvo, velja tudi za nas kmete. Prepričan sem namreč, da je mogoče le na temelju teh dveh načel napraviti red v gospodarstvu, ki bo dovolj ščitilo delovnega človeka.
Sicer se nekateri ljudje zelo ustrašijo, če slišijo besedo kolektivizem (skupnost). Tudi »Slovenec« spada med te. Napaka je pa v tem, da gredo iz napačne predpostavke. Kdor govori o kolektivizmu, misli na ruske razmere. To je pa napačno. Gre le za idejo. Kako se pa ta ideja izvede pri posameznih narodih ali v posameznih državah, je stvar dotionega naroda odnosno države. Nemec bo skupno gospodarstvo sigurno drugače izvedel kakor Rus itd. Skupno gospodarstvo si predstavljam kot kmet takole: vsak imej besedo tam, kjer ima
eksistenco. Delavec v tovarnah, rudoko-pih itd. To bi moralo biti skupna last delavstva in pod njegovo kontrolo. Ne last države. Ta bi'morala le nadzorovati, da se ne bi ta skupna last izrabljala.
Zemlja bi morala nasprotno pripadati tistim, ki jo obdelujejo in ki od nje žive. Kakor mora delavcu zagotoviti' tovarna' eksistenco, tako mora nuditi zemlja eksistenco kmetu, mora postati njegovo življenjsko polje. Zato pa mora biti zemlja, v kolikor naj služi temu namenu, prosta dolgov. Na vsak na.in bi morala biti zabranjena vsaka špekulacija z njo. Koliko kapitalistov iz mesta in na deželi se zateče k zemlji, da bi si zagotovili potom nje varstvo za svoje nepošteno in krivično pridobljeno premoženje. — Jaz razumevam pod nepoštenim dohodkom vsak dohodek, ki se steka v žepe na račun tujega dela. — In koliko kmetskih ljudi trpi pomanjkanje radi takih špekulantov. Tudi v prašanju zemlje je potrebna temeljita izprememba.
Skupno gospodarstvo bi moralo prinesti tudi popolno izpremembo v denarnem gospodarstvu. Od sedanjega gospodarstva nima ljudstvo prav nič. Domače posojilnice že rešijo ali pa pomagajo iz zadrege posameznim osebam, tega ne tajim, toda korenite izpremembe posestnega stanja niso prinesle in tudi ne morejo pri sedanjem gospodarskem ustroju. Ali ima danes ljudstvo kakšno kontrolo o tekočem denarju v državi? Vso oblast so si prilastile banke. Denar se ne uporablja pod vidikom ljudskih potreb, pod vidikom splošnega ljudskega blagra, ampak iz stališča dobička, rentabilnosti. Zato je možno, da kapitalisti izvozijo svoj denar v milijonskih vrednostih iz države v najtežjih trenutkih.
Pod kolektivističnim gospodarstvom bi zavzelo tudi valutno vprašanje drugačno obliko. Danes je denar namen gospodarstva. Če bi se pa vodilo gospodarstvo s stališča skupnosti, bi pa bil le to, kar je, menjalno sredstvo. Zato valutno vprašanje ne more igrati nobene vloge pri Ijoju za odpravo sedanje krize, kakor da bi ustvarjal denar vrednosti, To funkcijo mu danes daje družba.
Torej skupno gospodarstvo ne pomeni podržavljenje vseh sredstev, ki ustvarjajo vrednosti, ampak le vrhovno nadzorstvo države, posestniki bi bili pa le tisti, ki imajo iz teh sredstev svojo eksistenco. Vse gospodarstvo bi se pa vodilo po vidikih splošnosti.
Kaj pa z osebno svobodo? Na to se predvsem sklicujejo nasprotniki kolektivističnega gospodarstva. Vsak človek
je v mejah, ki jih določa ozir na sploš-npst, popolnoma svoboden. Popolna osebna svoboda je pa protinaravna in protinravna. Kaj pomaga človeku absolutna osebna svoboda, če pa ta svobpda spravi zemljo v roke bogatašev, tovarne v roke kapitalistov in sploh vse narodno premoženje v roke bank in njihovih zaveznikov. Narod ni več nosilec narodnega gospodarstva, ampak prednje! izkoriščanja. Kakor^je vsako premoženje kvarno, ki ni več v skladu s kpristjo splošnosti, tako tudi ni osebna syoboda več svoboda, ki bi zasužnjevala cfloto. To pa je danes. No hvala lepa z| tak družaben red, za tako gospodar-
stvo, kakršno vlada danes. Ali je to kakšna svoboda? Ni svoboden ne kmet, ne delavec, pa tudi uradnik ne. Ali ni čudno, da ne morejo danes govoriti o svobodi Tavno člani človeške družbe, ki so odvisni od dohodkov svojega dela? Ravno to dokazuje, da ima pater Angelik prav, ko postavlja delo za odločilni vir dohodkov. Zavedam se pa, da morajo delovni sloji šele ustvariti tak gospodarski red, ki bo slonel na načelu skupnosti. To je pa ravno v prvi vrsti naloga kmeta in delavca. Zato spada kmet in delavec skupaj, zato se morata čim prej združiti in ustvariti skupno in neraz-družljivo bojno zvezo.
Preko narave ne sre
Ko so po končani svetovni vojni »sklenili« mir, so menili diplomati, da je vfe prav in dobro. Eden drugemu so naklonili odlikovanja, kdor je imel zaščito pri vplivnejših bankah, ta je bil bolj slavljen in poveličevan. Za diplomati so prišli državniki posameznih držav, na te sq se naslanjali razni gospodarski stro-kpvnjaki in tako je bilo ustvarjeno ozračje. iz katerega so doneli slavospevi nacionalizmu, imperializmu, najbolj pa njunemu očetu kapitalizmu.
Toda življenje je šlo vendarle v drugačno smer. V začetku skoraj nevidno, ppzneje vedno izraziteje: težave v razpečavanju blaga so bile vedno večje, brezposelnost je rastla, dokler ni narast-la v grozeč o povodenj.
Še slepec bi moral izprevideti, da ni bilo vse prav, kar so ustvarili. Tudi diplomati so morali to priznati. Naenkrat, brez vseh predpriprav so vrgli v svet misel o podonavski federaciji. Čez nekaj let bomo mogli študirati zamisli o še kaki drugi federaciji. To je naravno in zdravo. Ni dovolj, da pokličejo razmere v življenje to ali ono družabno obliko, dani morajo biti itudi eksistenčni pogoji. Če ni tega, morajo priti razmere, v kakršnih živimo danes. Mora nujno nastati tih, zato pa nič manj oster boj proti državam.
Albert Thomas opisuje prav nazorno vzroke teh posledic. Produkcijske naprave so bile pred vojno v sorazmerju s tedanjimi razmerami. Po svetovni vojni so nastale nove države. Ker se ni v gospodarstvu ohranilo razmerje z obstoječimi obratnimi napravami, je morala nastopiti zmešnjava. In ni bilo drugače mogoče. Čehoslovaška je n. pr. podedovala nad tri četrtine avstro ogrske tekstilne industrije. Ker so nasledstvene države ustanavljale lastno tekstilno industrijo, je prišla češkoslovaška tekstilna industrija, ki je bila prej uravnana za državo, ki je štela nad 40 milijonov prebivalcev, v stisko.
Francija je prevzela v Alzaciji-Lota-ringiji 1,900.000 vreten in več kot 50 tisoč statev. Nemčija je nadomestila to izgubo z novimi, modernejšimi tovarnami.
Poljiska, Estonska sta prevzeli po Rusiji bogato tekstilno industrijo. Ta industrija je bila usmerjena na celoten kompleks Rusije. Sedaj je preostala majhni državici, odnosno srednje veliki državi.
Nekatere stare države so med tem svojo tekstilno industrijo izredno povečale. Tako je Italija v času od leta 1913 do 1928 število vreten povečala več kot za polovico, število mehaničnih statev je podvojila, uvoz volne potrojila. To je zgled iz ene industrijske panoge.
Torej poleg starih industrijskih centrov so nastali še novi, stare so deloma še razširili. Novi centri so pritegnili tudi nove delavske čete. Vse to je poostrilo ostro medsebojno konkurenco. Ta konkurenca se je čutiila tudi na mednarodnem trgu, s čimer je Evropa sama slabila svojo mednarodno trgovino.
V	Evropi ni upanja na boljše razmere, dokler bo trajal ta stalni tihi boj. Da se konča, mora priti nujno do medsebojnega sporazuma. To, kar je ustvarila zagrizena in slepa politika nezdravega, bo
treba popraviti. Razne majhne državice, n. pr, baltiške, le povečujejo zmešnjavo. Čez nekaj let bodo same prosile Rusijo, da jih zopet sprejme v svoj federativni državni sklop. Druge bodo zopet morale nastopiti pot gospodarskih federacij. Države v podonavju spadajo brez dvoma v enoten gospodarski sestav. Kar je narava ustvarila, ne more človeška sila brez kazni razdreti.
S tega pogleda prav iskreno pozdravljamo akcijo za podonavsko federacijo. Seveda so še velike zapreke: Medsebojno nezaupanje in egoizem velesil. Vsekakor bodo pa razmere napra-; vile svoje in bodo ta razvoj pospešile.
Če bo čas, če ne bodo posegli vmes kaki drugi nenadki dogodki, bo morala Evropa v splošnem nastopiti to pot. V tistih kompleksih kontinenta, ki tvorijo že po naravi nekako gospodarsko enoto, bodo morali najprej ustvariti gospodarske formacije, te pa zopet večje, dokler ne bo ustvarila Evropa skupni forum, ki bo usmerjal njeno gospodarstvo po enotnih vidikih. Za izvedbo tega načrta bodo pa potrebni državniki, ki bodo imeli velik vpogled v trpljenje človeštva, ki bodo imeli voljo pošteno in nesebično delati, predvsem pa, ki bodo pošteni in nepodkupljivi značaji.
Delavec, čitaj!
Kaj je Krekova knjižnica? Krekova knjižnica je ustanova v okviru Delavske založbe r. z. z o. z., ki daje svojim članom vsake štiri mesece eno knjigo, ako redno plačujejo članarino.
Ustanovljena je bila z namenom, da nudi vsem, ki jim gmotne razmere ne dopuščajo, da bi kupovali drage knjige, a hočejo izobrazbe, da si za nizko članarino po 4 Din mesečno za broširane, oz. 6.50 Din za vezane knjige pridobe lepih in dobrih knjig svetovnih in domačih pisateljev.
Kako se prijaviš? Piši dopisnico na Delavsko založbo, r. z. z o. z., Ljubljana, Delavska zbornica, da pristopaš h Krekovi knjižnici. Ne pozabi pripomniti, da se naročaš na vezane oziroma na broširane knjige.
Kako postaneš zaupnik KK? Javi svoj naslov, pa ti pošlje Delavska založba vse potrebne tiskovine. Če nabereš deset članov, dobiš enajsto knjigo zastonj.
Kakšnega pomena je Krekova knjižnica? Krekova knjižnica hoče dati delavcu njegovo knjigo, resnico — ne laži. Hoče dati lepote — ne šundal Hoče, da se delavec osamosvoji in pokaže, da je bodoča doba njegova.
Pristopajmo h Krekovi knjižnici!
Poročila z delavskih bojišč
Jugoslovanska strokovna zveza
Kovinarji
Jesenice. 'Uboga prehranjevalna akcija!' Sodrugi okrog »Delavske Politike« kar ne morejo biti dovolj hudi in ogorčeni nad predrznostjo kovinarjev, ki' so člani skupine kovinarjev na Jesenicah in Javorniku, da se vmešavajo v »njihove« zadeve. Skupina kovinarjev JSZ na Jesenicah je z ozirom na to umazano gonjo smatrala za potrebno občini pojasniti svoje postopanje in razmerje s posebnim dopisom, ki se glasi:
Gospodu
'Mr. Jožefu Žabkarju, županu,
Jesenice.
iZ ozirom na to, ker se očita naši organizaciji JSZ, skupini kovinarjev Jesenice, da s svojo nabiralno akcijo oškoduje celokupno delavstvo in se predbaciva, da hoče iz skupne nesreče kovati kapital, smatramo- za potrebno, da poudarimo sledeče:
1. Takoj v začetku ustanovitve občinske aprovižacijske akcije so imeli- člani podpisane organizacije vtis, da jih hočejo pri občinski aprovizacijski akciji nekako izriniti. Znano je namreč, da organizacije (gospodarske, kulturne, prosvetne), pri katerih sodelujejo naši člani, niso bile vabljene v ta odbor. Niti predsednik soc. odseka, ki po svoji funkciji spada v ta odbor, ni bil v njem.
2. V skrbi za svoje članstvo, ki ni imelo uikakega fonda, ker je njihova članarina minimalna, dočim so druge organizacije take fonde imele, smo bili primorani ustanoviti za ravnotežje z drugimi organizacijami svojo prehranjevalno akcijo. Nikjer in nikdar ni organizacija nabirala prispevkov v imenu celokupnega delavstva, ampak so vse njene prošnje, ki so bile s »Slovenčevim« člankom napovedane dne 20. marca, nosile firmo prehranjevalne akcije naše JSZr skupine kovinarjev Jesenice.
3. Ugotavljamo, da smo pa vendar bili v interesu celokupnega delavstva pripravljeni vse nabrane prispevke izročiti skupni prehranjevalni akciji,, čim bi člani drugih strokovnih organizacij pristali na enotno delo za skupne delavske interese. Tozadevni predlog od naše strani je bil podan 4. aprila na javnem shodu, na katerem je bil nav.zoč tudi g. župan, pa je bil žalibog odbit.
4. Sicer se- nam zdi, da je veliko bolj možato in pošteno javno objaviti in priznati lastno prehranjevalno' akcijo, kakor smo to storili mi, kakor pa obstoječo lastno akcijo skrivati za naslov občinskega aprovizacijakega odbora. Ugotovljeno je, da je 8MRJ, podružnica Jesenice, pobirala prispevke pod lastno firmo (izjava ge. Kristanove na javnem shodu 4. aprila), »Del. Politika« z dne 9. aprila, prispevki, poslani naši skupini (mleko, makaroni), a od njih dvignjeni in delno-razdeljeni, -pričajo-o tem. Ge je res* da so se vsi ti prispevki razdeljevali z vednostjo g, župana, je pa tudi res, da so se brez ved-noftti aprovizacijskega odbora kot takega. Ker aprovizacijskemu odboru niti ni bil' predložen seznam podpor, ki so se na tak način deliie, se njegpv seznam, pri razdeljevanju občinske aprovizacije ni mogel upoštevati. To ravno pa se hoče v zlo šteti naši akciji. Mimogrede bodi omenjeno, da je bilo tudi v sokolskem domu razdeljevanje podpor brez vednosti aprovizacijskega odbora.
5. -Po sklepu odbora naše prehranjevalne akcije bomo poslali seznam naših podpor občinskemu aprovizacijskemu odboru, da jih vzame v poštev obenem s seznami podpirancev drugih organizacij in privatnikov.
6. Hljub vsemu pa je podpisana organizacija pripravljena za skupni aprovizacijski fond mestne -občine prispevati toliko kakor katerakoli druga strokovna organizacija, da-si nismo številčno najmočnejši. Seveda, zahtevamo pa, da bo o razdelitvi na tak način vposlanih prispevkov odločal celokupni apro-vizacijjski odbor-
Tako. tedbj i zgled a ta- zadeva. Videti pa je, da hočejo s -tem, ko tako vehementno napadajo našo prehranjevalno akcijo, zabrisati nekaj drugega. Radi bi, da se pozabi in izgubi iz vida 1. april. Kaj takega pravi- delavski voditelji ne bi delali. Vsa poštena javnost to obsoja^ in sicer vseh smeri. Tedaj le ne preveč krika.
Ponovno pribijamo, kar smo že večkrat javno in tudi v zasebnih razgovorih poudarjati : Skupna pomožna akcija in enoten, nar stop bi se lahko uredil, ako bi- bil m-eds(rokovni odbor akti-ven. Tega pa ves čas ni bilb, ker je tako prijalo večinski skupini. Tedaj je seveda -prišlo, kar je moralo priti. Videti je, da se je -to celo- hotelo. V drugem slučaju je bilo dovolj sredstev, s katerimi bi se to rešilo drugače.
Rutlaip.fi
Zagorje. Že dolgo se nismo oglasili iz Zagorja, gotovo že mislite, tla nas več niže smot, in bomo- še- živeli, čeravno bolij revnoi Seveda brez žrtev ne bo šlo. Morali bomo prestati še marsikatero grenko in težko uro, ki nas čaka, ki je že skoraj tukaj, In sicer v maju. V najlepšem mesecu, ko bi moral človek veseliti pomladi. A bo jpk žen in otrok in preklinjevanje moških, ker se bodo delile knjižice. Ne mislite, da kake romane, ampak knjige, iz katerih bi lahko spisal resnične in usodopolne romane družin rudarjev-, ki so pustili svoje najlepše življenje kapitalu, a sedaj morajo zapustiti delo iu skromni zaslužek, s katerim se je dosedaj
Samo 4 Din plačaš mesečno — »Krekova knjižnica« pa Ti da letno tri lepe knjige.
preživljal zagorski proletarijat. A sedaj je vzeto še to. Iz zagorske doline, doline Solz, vam sporočamo žalostne vesti, a resnične.
V	Zagorju je že sedaj brez dela in jela 260 mladih in zdravih ljudi, a v maju se- jjrn bo pridružilo še 230’ rudarjev, tako, da bo grmada. ki jih učijo živeti brez jedi, že velika. -Le od daleč jim vržejo kak koruzni zdrob. Pomislite in presodite, kam to pelje! Kam se bo morala ta armada podati! Tukaj ni Kanade, da bi jih poslali obdelovati polje. Pri nas so same skale, gole in trde, le v njih leži zaklad ...	Zagorski	rudar.
Huda jama. V nedeljo 1. maja bo ob 10 pri Sv. Mohorju sv. maša za rudarje. Eno uro po končanem cerkvenem opravilu bo izlet na 'Mrzlico. Pridejo tudi tovariši iz Celja. Na Šmahor gremo pri vsakem vremenu, na Mrzlico pa le, ako ne bo deževalo.
Viničarji
Iz centrale. Od zadnje objave so zopet trije smrtni -slučaji. Pri skupini Sv. Bolfenk pri Središču je umrla tov. Marija Levanič, stara 67 let, posmrtnina 400 Din. Pri skupini Slovenska Bistrica je umrla tov. iNeža Špes, stara 73 let, posmrtnina 300 Din. Pri skupini Fram pa je umrl tov. Janez Potočnik, star 84 let, posmrtnina 300 Din. Radi tega bomo začeli s sedmo zbirko za posmrtninski sklad. Položnice bomo razposlali čimprej. Prosimo vse tovariše, da naj ne odlašajo z odplačilom za posmrtninski sklad. Posebej vsi tisti, kateri še dolgujejo po več pobiranj za nazaj, naj skušajo v svojo dobrobit to brž urediti in poplačati prispevke v posmrtninski sklad, da se ne bi zopet komu zgodilo, kot se je že nekaterim, da so imeJi v družini slučaj smrti, pa niso bili člani posmrtninskega sklada in tako jim ni bila izplačana [»odpora. Nekateri še sploh mislijo, da je tudi sedaj samo 300 Din posmrtnine, ker čitajo take številke v našem glasilu. Zato opozorimo, da je naj-višja posmrtnina 2000 Din, samo treba je biti določen čas v članstvu posmrtninskega sklada in redno plačevati predpisane prispevke: Po dobi članstva se potem odmerjajo posmrtnine, višje ali nižje.
Svetinje. Občni zbor naše skupine se bo vršil 5. maja po rani službi božji v prostorih posojilnice pri Svetinjah. Dnevni red običajen. Centrala bo poslala svojega zastopnika. Svetinjčani viničarji! Vsi na občni zbor!
Zavrče. Redni občni zbor naše skupine še bo vršil 8. maja po prvi sv. maši v stati šoli, Tovariši! Pomlad je tu, delo se je začelo. Toda ne samo po naših vinogradih, tudi v naši strokovni organizaciji. Zavihajmo rokave in pričnimo zopet! Najprej za lepo , udeležbo na občnem zboru. Viničarji s Hrastovca, Belskega in Gorenjskega vrha, iz Drenovca. Goričaka in s Turškega brega, vsi na plan za našo strokovno organizacijo! -Na' naše zborovanje! Zveza bo poslala svojega zastopnika.
ZADRUŽNIŠTVO
H.	redni občni zbor »Viničarske kreditne zadruge z o. z.« v Slamnjaku pri Ljutomeru se bo vršil 16. maja (na binkoštni ponedeljek) ob 10 v prostorih zadruge. Dnevhi red: Poročilo načelstva, poročilo nadaorstvh, odobritev rač. zaključka za leto 1981, volitev nadzorstva, predlogi in sklepi ter slučajnosti. Vsak, kdor je član zadruge, to je, ki Je plačal delež, je obvezan udeležiti se tega občnega zbora. Posebnih vabil ne bomo pb-šiljali. — Načelstvo.	i,
Papiriiičarji
Gurioane-Medvode. -Naše papirniško delavstvo bo Letošnji prvi maj praznovalo sledeče: ob četrt na 9 zj.utraj. bo v župni cerkvi v Preski sv. maša s pridigo za delavstvo. Pri sv. maši bo igrala na koru- deilavska godba »Sora«. Vise delavstvo naj se polnoštevilho-udeleii službe božje.	\
C
Lesno delavstvo.
Zahvala. Tem potom se zahvaljujem vsem dobrotnikom, vodstvu in tovarišem tovarne podpetnikov v -Rimskih toplicah, ki so na tako velikodušen način priskočili meni na pomoč ob najtežjem času, ko sem izgubila radi zavratne proletarske bolezni moža, otroci pa skrbnega očeta. S tem plemenitim činom ste lajšali gorje, brisali solze meni. in ubogim sirotam. Ne samo, da ste se udeležili pogreba, nabrali ste tudi vsoto, ki mi je bila znatna pomoč v tem bridkem času, obenem pa dokaz, da- so na svetu še dobri ljudje, ki celo lastnim ustom prilegajo, da pomagajo sotrpinu. Iskrena zahvala za prostovoljno nabrani znesek 467 'Din. Bog povrnil V svojem kakor v imenu osirotelih otrok Ana Stare. »— Rimske toplice, 24. aprila 1932.	|
Krekova družina
Vse družine in članstvo opozarjamo na duhovne vaje, ki se hod« vršile v »Domu dti-hovnih vaj« v Ljubljani o binkošti h 15., 16. in 17. maja, Dosedaj še nismo prejeli nobene prijave. Prosimo, da se vsak udeležene« sam ali potom Krekove družine pri javi najkasneje do 10-. maja Centrali Krekovih družin.
Trboivlje. ,V nedeljo 24. aprila se je vršil zelo lepo uspeli sestanek naše K D- Tav. Preželj iz Ljubljane nam je predvajal kratek odlomek filma »V kraljestvu premoga« na »Bole« kino-projektorju. Uvodoma je povedal, kaj film predstavlja, kako si mora ruda« v trudu in znoju služiti svoj pičli kruh. Poudaril je, zakaj sta dva svetova: vladajoči na eni in ubogi nemaniči na drugi strani.
Človeški rod stoji na robu ogromnega brezna. Velekapital usužnjuje delavca. Vidimo, da vse stoji na glavi. Krekova mladina Kot ' kulturno vzgojna kršč. delavska organizacija j ima uamen ra nalogo, da svoje članstvo vzgaja in ga. uči, da loči, kaj je prav in kaj ni j prav. — Tov. Jože Slak nas je nato navdušil z lepimi besedami za delo v organizaciji in nam dal po-trebna nav-odila. Popoldne smo l aapraviTi izlet v Retje.
Trbovlje. V nedeljo 1. maja priredi naša družina skupno s SZiR in KRD izlet na Sv. Planino. Ob 10 bo sv. maša, pri kateri bo pel pevski odsek KPD iz Trbovelj. iZbirališče ob 6 zjutraj pred tajništvom SZR na Lokah in ob 7 pred 'Društvenim domom.
Celje. .Krekova družina je dala čisti dobiček od svoje zadnje igre »Ugasle očk, Din 1000, brezposelnemu fondu- .J&Z v Celju, —n Hvala!	1
Razno
KONFERENCA MEDNARODNEGA URADA DELA
Letošnja konferenca Mednarodnega urada dela je pričela s svojimi sejami 12. t. m. v Ženevi. Konferenca bo trajala okoli tri tedne. Dnevni red konference je:
1. Ukinitev posredovalnic za službe proti plačilu.
2. -Zavarovanje proti nezgodam, starosti in smrti.
3. Starost, v kateri se sme deca vzeti v službo v neindustrijskih poklicih.
4. Delna revizija konvencije o zaščiti delavcev zaposlenih pri natovarjanju 'n razkladanju ladij pred nesrečami.
Konference se udeležujejo zastopniki delodajalcev, delavcev in vlad. Zastopstva imenujejo vlade same. Jugoslovansko delavstvo so zastopali doslej in ga tudi danes še zastopajo socialisti. V delegacijah nekateTih za-padnih držav, kjer so močne krščanske strokovne organizacije,, pa so tudi njihovi zastopniki in njihovi eksperti. Na konferenci je seveda navzoč vedno tudi zastopnik fašističnih italijanskih strokovnih organizacij. Ostali delavski delegati mu pa odrekajo vsako leto pravico zastopanja, ker fašistična organizacija ni svobodna delavska organizacija. Do tega je prišlo tudi letos. Italijani grozijo, da bodo revidirali napram MUD svoje stališče, če ne bo užival njihov delegat enakopravnosti. Socialistični delegati so zadnji dve leti odrekli zastopstvo v glavnem odboru M.UD tudi zastopstvu krščanskih strokovnih organizacij. Pravijo, da so nerazredni in da zato nimajo pravice sedeti v vodstvu konference dela. Kakšno stališče so zavzeli letos, nam zaenkrat še ni znano.
Celje. V nabito polni dvorani obrtnega dom« smo preteklo nedeljo proslavili 10 letnico delavskega zavarovanja. Uvodoma je tamburaški zbor Krekove družine zaigral par koncertnih komadov, pevsko društvo »Oljka« pa je zapelo par pesmi, nato je imel ravnatelj OUZD g. dr. Bohinjec lep govor, kjjer je dokazoval, kako je socialno zavarovanje v svojih desetih letih napravilo lep napredek in da je dolžnost vseli, da ga pri tem delu pod pirajo.
Zlet na Čehoslovaško
V	»Delavski pravici« smo že objavili spored in pogoje za izlet na Češkoslovaško v mesecu avgustu. Z ozirom na zelo ugodne pogoje, ki jih imajo udeleženci pri tem izletu — hrana, stanovanje in vožnja, deloma z bnzovlakom, stane skupno Din 900 — ogled Dunaja, znamenite podzemske jame Macoche, Batovih tova-ren v Zlinu, Velehrad, slovanska božja pot, in tri dni bivanja v Brnu, glavnem mestu Morave — želi zbrati pripravljalni odibor čim več prijav. Čas je še za prijavo, zato naj vsak sporoči svojo udeležbo, kdor količkaj more. Celo vsoto za izlet je treba plačati do 1. avgusta, prijavo in prvi obrok pa zadnji čas do 1. maja. Vsak priglašene c dobi položnice za plačevanje določene vsote.
Zanimanje pri tovariših, tovarišicah in prijateljih je veliko, zato pričakujemo,. da bo naša delegacija častno zastopana.	Pripravljalni odbor.
Zvišani prispevki za borze dela in dovolieni odtegljaji
Po naredbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se je od 1. aprila 1932 dalje zvišal prispevek za borzo dela od 5% na 10% tedenskega prispevka za bolezen.
Zato delodajalci od 1. aprila 1932 | lahko odtegujejo od plače delavca tele zneske (rimske številke pomenijo mezdne razrede):
Dnevno: I. (X21 Din, II. 0.31 Din, HI. 0.37 Din, IV. 0.45 Din,. V. 0.54 Din, VI. 0.65 Din, VII. 0.77 Din. VIIL 0.92 Din, IX. 1.11 Din. X. 1.31 Din. XI. 1.54 Din, XII. 1.85 Din.
Tedensko: I. 1.28 Din, II. 1.85 Din, HI. 2.22 Din, LV. 2.68 Din, V. 3.23 Din, VI. 3.88 Din, VII. 4.62 Din, VIII. 5.54
Din, IX. 6.65 Din, X. 7.85 Din, XI. 9.24 Din, XII. 11.09 Din.
V teh zneskih so vpošteti dovoljeni odtegljaji za vse vrste prispevkom.
Tabele o odbitkih bomo na željo poslali delodajalcem, čim jih prejmemo od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. — OUZD v Ljubljani.
Gospodarstvo ali priganjaški sistem
V današnjem težkem položaju, ko so plače nizke, ko so redukcije na dnevnem redlui, si pač vsak delavec prizadeva, da bo, ako ima akord, čim več produciral, da tako zasluži kak dinar več. Ako je pa navezan le na temeljno plačo, pa se zopet trudi, da bo ustregel predpostavljenim, ker ve, da je sicer v nevarnosti, da ga odpuste. Toda gospodom pri Trboveljski premogokopni družbi to ne zadostuje. Nekatera ravnateljstva so izdala svojim paznikom nalog, da morajo sestaviti seznam vseh »lenuhove.
Kaj se to pravi? Moje mnenje je, da hoče TPD s tem udariti delavstvo dvakrat. In sicer s tein, da se iznebi tistih ljudi, ki so manj delazmožui po naravi ali pa so tekom let bodisi zaradi poškodb, bodisi zaradi bolezni zgubili na delazmožnosti. In drugič hoče s tein doseči, da bodo ostali delavci še bolj garali. V času, ko je toliko delavcev brezposelnih, tiste, ki so še zaposleni, izrabljajo do skrajnosti. Človeku se res zdi, da hočejo kapitalisti ves delavski stan uničiti. Delavci, ki so brezposelni, naj shirajo in poginejo. Edino ta zaključek je mogoč. Kajti če nimajo dela in zaslužka. nimajo tudi živeža. Tisti pa, ki dela jo,, se s takim priganjaški m sistemom izrabljajo do skrajnosti.
Predstavljajmo si pa, kako reže v dno duše beseda lenuh tistega delavca, ki je delal 5, 10, 15 let itd., in ki je v tem času pustil svoja najlepša leta in morda tudi zdravje podjetniku. To vse pa ne občuti samo tisti, ki ga danes zadene kruta usoda, ampak tudi ostali rudarji, zavedajoč se-, da se čez leta lahko tudi njim enako zgodi. Kdor vse to vidi in sliši, ta na lastni koži občuti, ve. da delavec nima človeškega dostojanstva.
In zato trdimo, da je današnja človeška družba krivična. In ker je krivična, jo je treba preurediti, temeljito preurediti. Preurediti človeško družbo, zboljšati položaj delavstva pa more edino delavstvo z združeno močjo, s strokovno organizacijo. Zato pa rudarsko delavstvo nikar ne čakaj zboljšanja od raznih prerokov, ampak posezi samo takoj v borbo za delavske pravice. Boj, borba za življenje ni nič kaj prijetnega, vendar pa je potrebna. Zato, tovariši rudarji, pojdimo v hoj za naše pravice, za naše človeško dostojanstvo. Združimo se. da bomo nastopali vsi 'kakor en mož in da se bomo vztrajno borili in nikoli klonili.
Kakor se podjetniki poslužujejo vseh sredstev, četudi nemoralnih zato, da črpajo čim večji dobiček, tako naj se rudarsko delavstvo posluži vseh sredstev, ki so mu na razpolago, ter se vztrajno-bori za svoje pravice do končne zmage. — Rudar.
Ne napenjajte loka!
Tudi TPD nastopa pot redukcij. Po nekaterih revirjih so zelo ostre. Prizadeti so tudi družinski očetje s številnimi otroki. Ni čudno, da se polašča ubogih rudarjev srd in obup, ki mu skušajo dati duška na ta ali oni način.
V Hrastniku so čez noč in brez sodelovanja organizacij napovedali in iz vršili enodnevno stavko. Na shodu dne 20. t. m. je bilo nad 1500 lju-di. O da bi videli tisti, ki se jih tiče, sij teh oči! Te -oči so govorile več 'kot debela knjiga. Vse se sprašuje, kdo je organiziral lako strumen nastop. Odgovor je prav lahek: srd' in obup.
V Zagorju je bil 23. t. m. istotakc velik shod rudarjev. Protestirali so vsi proti redukcijam sploh. Mnenja so, da mora nekdo hiti, ki bi preiskal dejanski stan: Ali je redukcija v resnici potrebna? In če bi bila: Ali je TPD, ki je leta in leta delala in dela š« danes dobiček, opravičena, da prevali vso pezo* slučajne krize na delavstvo, povrhu še- na družinske očete. Kdo naj nosi stroške za pod po ro brezposelnim ? Ati
Leto V.
»DELAVSKA PRAVICAi, dne 28. aprila 1932.
Stran 5.
občine? Ali javnost? Ali ni najbolj naravno in logično: V prvi vrsti tisti, ki je spravljal in še spravlja dobičke!
Talke so razmere, če se vodi gospodarstvo pod vidikom čim večjega dobič-
karstva, namesto na temelju splošne koristi. Toda dobičkarstvo mora imeti svoje meje. Če gre preko meje, bo dobil premoč obup. Njegov govor pa ni lahak.
Doma in po svetu
Za brezposelne rudarje je povzdignil te dni svoj glas tudi naš škof dr. Gregorij Rožman. V pismu na ravnatelja TPD opozarja podjetje, da bi bilo greh pred Bogom in pred ljudmi, da bi podjetje izvrševalo redukcije le iz golih dobička nosnih razlogov. Našemu škofu smo za tako odločne besede iz srca hvaležni.
Ministra Preka in Šibenik sta odstopila. Na njuni mesti sta bila imenovana zagrebški župan dr. Srkulj in bosanski Hrvat V iktor Pogačnik.
Vlada in poslanci se posvetujejo o organiziranju nove stranke — JRKD.
Prva hrvatska štedionica je zaprosila vlado, da ame uporabiti za svoje poslovanje določbe zakona o zaščiti kmeta. V smislu tega zakona je bila izdana za poslovanje te banke vladna na-redba, ki ddloča, da odgovarja banka za svojie dosedanje obveze le omejeno v višini likvidnega denarja, v celoti pa le za nove obveze.
Trgovska pogodba med Jugoslavijo in Italijo je bila sklenjena in podpisana te dni v Rimu.
Deželno-zborske volitve v Nemčiji so pokazale sledeče razpoloženje ljudstva: V P r u s i j i so dobili glasov: soc. dem. 4,674.843 ; nemški nacicnalci 1,5*24.986; centru m 3,374.411; komunisti 2,819.602; Hitler 8,008.219. — Mandati se razdelijo (v oklepajih sedanje stanje): soc. dem. 93 (137), centrum 67 (71), komunisti 56 (48), nemški nacionalci 30 (71), Hitler 160 (7), ostalih 15 poslancev pa imajo manjše frakcije. — Na Bavarskem so dobili glasov: bavarilka ljtud. stranka 1,272.000; Hitler 1,072.000; soc. dem. 604.000; komunisti 259.000; bavarska zveza 253.000; nem. nacionalci 128.000. Poslancev so dobili: bavar. ljud. stranka 45 (46), soc. dem. 20 (34), bavarska zveza 8 (17), nacionalisti 3 (13), Hitler 43 (9), komunisti 8 (5). — Na Wiir-tamiberškieini : opc. dem. 206.572, centrum 254.675, demokrati 59.689, Hitler 328.188, nem. nacionalci 53.410, bavarska str. 113.545, komunisti 116.644. Mandati: soc. demokr. 14, centrum 17, kmečka zveza 9, demokrati 4, komunisti 7, Hitler 23,- — V H a m b u r g u so dobili mandatov: soc. dem. 49, nem. na-cionald 7, centrum 2, komunisti 26, drž. stranka 18, Hitler 51. — V A n h a 11 u so dobili mandatov: so-c. demokr. 12, n ero. nacionalei 2, drž. stranka 1, Hitler 15. — Nazadovale so vse stranke, ogromno pa je porastel Hitler. Zato je v najbližji prihodnosti pričakovati tudi spremembo vlade. Jeziček na tehtnici
je katoliški centrum. Kot vse kaže, se bo odločil za zvezo s Hitlerjem.
Tudi v Avstriji so bile preteklo nedeljo volitve v deželne zbore in občinske zastope. Na Dunaju so dobili: socialni demokrati 66 mandatov (do' sedaj 78), narodni socialisti (Hitlerjevci) 15 (do sedaj nič), kršč. soeiailoi 19 (40). Komunisti »o dobili dvakrat več glasov ikot zadnjič, a ne dobe nobenega mandata. Večino imajo še vedno socialni demokrati. — Na Nižje Avstrijskem so dobili: kršič. socialci 362.738 (360.796), socialni demokrati 272.274 (291.167), nacionalni socialisti 116.774 (34.307), komunisti 8480 (4122), vele-nemei 18.398 in kmetje 10.006 (zadnjič skupaj 70.172). — Mandmati se razdele: kršč. soc. 28 (33), soc. dem. 20 (21), nacionalni socialisti 8 (—), velenemci in kmetje — (1). — Na S a lc burskem : kršč. soc. 44.013 (51.136), soc. dem. 29.810 (36.900), nacionalni social. 24.125 (4537), komunisti 3127 (755), Heimatsohutz 5530 (7053), velenemci 2050, kmetje 7361. — Mandati se razdele: ikršč. soc. 12 (13), soc. dem. 8 (9), nacionalni socialisti 6 (—). Na Koroškem in na Štajerskem so se vršile občinske volitve. Slovenska stranka na Koroškem je obdržala dosedanje število mandatov. — Povsod so narastlii glasovi narodnih socialistov, ki imajo isti program kot v Nemčiji Hitler. Večjih sprememb pa ne bo.
Angleški finančni minister je izjavil, da Anglija ne bo nič več plačevala vojnih dolgov. Objavljen je bil tudi proračun, v katerem dejansko ni nobenih zadevnih postavk. — Amerika je takoj razposlala vsem 14 državam vojnim dolžnicam opozorilo, da poskrbe za redno plačevanje, ker bo moratorij kmalu potekel. Na ta opomin dosedaj Še m nobena država odgovorila.
Reparacijska konferenca se bo vršila 16. junija v Lozani. Nemčija izjavlja, da no bo plačala niti-pfeniga več reparacij, ker ,iih ne more.
Romunija je dobila v Franciji 6 ;n pol milijarde lejev posojila. Celokupne rom. finance pa pridejo pod nadzorstvo francoskih bank.
V Ženevi zboruje še vedno razero-žitvena konferenca. Vse kaže, da ne bo imela prav nobenega uspeha. Pri lej priliki sc se sestali Tardieu, Macdonald in Briiniug. Uspeh sestanka ni znan.
Grčija je začela opuščati zlato valuto.
Pripravlja se konferenca podonavskih držav o medsebojni zvezi. Vsi dosedanji poizkusi so se razbili.
Mi in drugi
Pod naslovom »Metode slovenske socialne demokracije« je prinesel »Slovenec« od 9. (. m. polemičen članek. Ni pa dala žilica miru, da si ne bi na koncu privoščil »Del. Pravice«, češ, tako morate pisati in razgaljati slovensko socialno demokracijo, ne pa, da napadate »Slovenca« na tak način, kakor bi to prihajalo izpod peresa kakega marksistično socialde-mokraškega opletača. »Da list kršč. socialistov napada vrhovno glasilo krščanskega ljudskega gibanja, »Slovenca«, v hipu, ko se najtopleje bori za interese krščanskega delavca na Jesenicah, to treba pribiti, ker to ni le zadeva »Delavske Pravice«, ampak tudi zadeva krščanskih slovenskih delavcev in zadeva vsega slovenskega krščanskega delovnega ljudstva ...«
Ta članek bi napisali, četudi ne bi bili izzvani, zato ker smo dolžni, da zavzamemo ob važnih pojavih na delavskem polju; svoje načelno stališče, kakor smo še vedno napravili, če je bilo potrebno. To bi lahko vsak vedel, kdor redno bere »Delavsko Pravico«.
Kar se dogaja danes, ne moremo drugače označiti, kakor za popoln duševni
PBI BOLEČINAH
povzročenih vsled prehlajenja posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju je blagodejno drgnjenje s- starim domačim sredstvom in kozmetikom, Fellerjevim Elsafluidom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 vdlike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Siubica Donja, Elsa trg 349.
Savska banovina.
razkroj v vrstah nekaterih delavskih voditeljev. Pritožbe prihajajo ne samo iz Jesenic, ampak tudii od drugod. V nekaterih krajih si skušajo nasprotne delavske strokovne organizacije pomagati s tem, da kličejo v boj proti nam vodstvo podjetja, da denuncirajo, blatijo naše voditelje itd.
V drugih krajih, kakor na Jesenicah, zopet vidijo moč in bodočnost za svojo organizacijo v terorizmu. V tej svoji zaslepljenosti gredo tako daleč, da ne pri-poznajo niti avtoritete Delavske zbornice.
Niti eni niti drugi nimajo prav. Ce hoče delavstvo iz v oje vat i svoj boj in če hoče v resnici ustvariti tak družabni in gospodarski red, da bo v blagor človeštva, potem marajo voditi ta boj polni borci. Take osebe, ki so o svoji misiji prepričane in ki so tej misiji vdane z dušo in teleisom. To velja v še večji meri za voditelje. Vsak delavski pofcret mora imeti pred očmi ta cilj in ga tudi zasledovati pod vsakim pogojem. Ce ga ne, bo trpel. O tem spričuje tudi zgodovina.
Seveda je težko v nekih momentih ohraniti mirno kri in ne udariti preko cilja. Politično usmerjen človek tega ne bo zmogel, strokovno in poleg tega še versko usmerjen, zmore. Vsi taki pojavi dokazujejo le, da trpimo in se moramo pokoriti zaradi napačne vzgoje. Delavstvo, pa naj pripada tej ali onr organizaciji, je bilo vzgojevano bolj politično kakor strokovno. Politika pa zahteva manj od človeka kakor pa strokovna organi-
DOMAČI IZDELEK
Zahtevajte pri Vašem čevljarju Palma-Okma gumi podplate, ker so trpežnejši in cene|šl kot usn|e. Za črne in rjave čevlje.
zacija. Sredstva, taktika in vsako drugo akcijo ukazujejo v prvi vrsti politični vidiki. Taka vzgoja ne bo nikoli dala požrtvovalnih, zvestih in neodjenljivih borcev.
To ravno dokazujejo Jesenice. Saj so imeli naši delavci ie pred nedavnim ča-tom večino, danes so v manjšini. Zakaj? Ravno radi poflitike. Kdor je držal s političnimi lokalnimi faktorji, je bil pravi krščanski delavec. Ce j« čutil kdo dosledno in izrazito delavsko in Če jc bil dovolj samostojen, je imel težko življenje. Zaradi takih razmer je pričelo voditi delavstvo nekako dvojno duševno življenje. Ni bilo več odkrito med seboj, ni čutilo več v sebi dolžnosti, da je organizirano, in sicer da je organizirano pri krščanski delavski strokovni organizaciji. Menili so, da lahko živijo izven in brez organizacije. Pozneje je prišlo tako daleč in je še danes tako, da so člani kršč. prosvetnega društva, strokovno organizirani pa pri socialdemokratih. Mi razumemo to neskladnost, zato jih ne obsojamo.
Tudi mi kot poikret nosimo namreč na tem dober del krivde. Bili ®mo preveč odjenljivi, premalo samostojni, bili smo pod komando politike. Toda dovolj smo bili moža, da smo to spoznali. Krenili smo drugo pot in zaklicali: Tova»>
riši, za nas so merodajna samo naša načela!
Zato smo krenili drugo pot. Zato zahtevamo od tovarišev brezpogojno doslednost kot kristjani, kot delavci, kot
pokretaši. Pod vidikom naših načel presojamo vse pojave med katoliškim in nasprotnim gibanjem, pa tudi v našem gibanju. Kar je slabega, bomo vedno pobijali, toda nikoli se ne bomo dali voditi od sovraštva. Kazali bomo napake, obenem pa gradili. Navidez je to n«kaj bridkega. Tovariši iz raznih delavskih rajonov bi pa mogli potrditi, da rodi tako delovanje vedno le dober sad. Tudi nasprotnik priznava tako smer in tudi nagibe, iz katerih izhaja ta smer, ter ga spoštuje. V tem je pa že zmaga. Cia več bomo imeli takih značajev, tem bolj bomo napredovali.
Samo taka borba more biti uspešna. Borba, ki ne prenese kritike, je škodljiva. To velja tudi za »Slovenca«. Naravnost nerazumljivo je, da veže kritiko »Del. Pravice« z žalostnim položajem na Jesenicah. Pa saj vemo: če začuje star vojaški konj vojaško trompeto, bo takoj dvignil ušesa in rep, pa četudi bi jedel iz kmečkih jasli magari že 10 let. Ga privoščimo prav iz srca štabu »vrhovnega glasila krščanskega ljudskega gibanja«.
Kako narašča storitev delavstva radi racionalizacije
V Ameriki so preiskali v nekaterih panogah industrije velikost storitve na eno delovno uro in prišli do zanimivih rezultatov. Od leta 1914 do 1927 je storitev narastla:
v klavnicah in tovarnah za konzerve za 26%, v rafinerijah sirovega sladkorja za 33%, v papirnicah za 40%, v stro-jarnah za 41%, v jeklarnah in tovarnah za valjano železo za 46%, v cementarnah za 54%, v mlinski industriji za 59%, v rafinerijah za petrolej za 82%, v topilnicah za 103%, v tovarnah motornih vozil za 178%, v delavnicah za vozove za 202%.
Zastopniki racionalizacije so včasih nejevoljni radi takih ugotovitev. Toda preko njih ne moremo it«. Saj vendar dokazujejo, da je taka racionalizacija nepopolna. Njena slabost je prav v tem, da ne zajame celotnega gospodarstva, ampak jo uvajajo le v posameznih obratih ali pa le pri skupini obratov. Racionalizacija bi vendar morala veljati ce-j lotnemn gospodarstvu. Le na ta način bi I mogla zapreti vire razsipavanja, ki na-
stajajo takrat, ko so človeške sile neizrabljene. S tega stališča bi morali racionalizacijo samo racionalizirati. Ugotoviti bi bilo treba, če ne potrebuje raba 9trojev in sprememba produkcijskih metod vsakokrat gotovega odloga, da »e prilagodi. Pri vsem tem pa moramo imeti prvi ozir na človeka. (Po brošu-rici: »Gospodarska kriza in Mednarodni urad dela«.)
Zena v sodobnem sosoodarstvu
Žena pri delu vedno bolj izpodriva moža. Statističarji ugotavljajo, da postaja število zaposlenih žen vedno večje. Zakaj? Ker je žena veliko cenejša delovna moč in je za podjetnika veliko manjši riziko; Žena ne potrebuje niti družinskih 1 niti drugih doklad, niti tiste stalnosti, kakor jo zahteva moški. Tako ima Nemčija 11 in pol milijonov žen, ki si služijo vsakdanji kruh. Med temi jih je seveda več stotisočev, ki vzdržujejo tudi družine. Od teh je 835.000 poročenih. Na
vsake tri moške, zaposlene v industriji, trgovini in železnici, pride ena ženska.
Na Daljnem Vzhodu in Japonski je že leta 1923. bilo zaposlenih v tovarnah 8^6.000 žen, ki so tvorile 83% vsega delavstva, Pretežna večina teh delavk je zaposlena v tekstilni industriji. Procent zaposlenih žen raste tudi pri nas. iTaiko je bilo 1. 1923, zavarovanih pri SUZORU 85.223 ali 19.07% ženskih članic, a leta 1930 pa že 149.980 ali 23.75%.
Procent zaposlenih žen napram vsemu delavstvu je znašal leta 1928. v Franciji 43.3%, v Finski 37.4, v Avstriji
35.4%.
Nove knjige
F 1 i s e k Viktor — Gumberška kronika. Zgodovinski igrokaz v treh dejanjih. Založila Krekova mladina, Zagorje ob Savi. Ta igra obravnava kmečke razmere v oni dobi, ko so bili graščaki popolnoma :>ropali, ko niso poznali prav nobenih obveznosti več napram svojim podložnikom, nasprotno nalagali so jim vedno večja bremena, poleg tega ipa še posegali po njihovih ženah in hčerah.
'Kakšen je bil tudi vitez Scharfenberg.
V	boju proti Turkom je nalašč pustil propasti zvestega kmeta Štefana Pirca, samo da se je polastil njegove lepe žene, ki mn je ostala zvestai do konca, h razmerja z
f-aščakain je bila rojena hči Leonida, irčev sin pa je oostal menih Celestin, ki je pozneje opravljal dušnopastirsko službo na Gradu in v okolici. — Štefan Pirc ni bil umorjen, kaikor je menil graščak. Prišel je v isužnost, iz katere se je pozneje rešil. Prišel je domov in postal vodja upornih kmetov, kil so končno osvojili Grad in kaznovali oba graščaka in val-peta. Na koncu se izkaže? da sta Leonida in Celestin brat in sestra. Iz vse igre odseva dvoje: Vsaka krivica se maščuje in
<*)
(M
W
OS
SL
X
H
H
W
»J
J
Vašo
moško.
damsko
garderobo
zlika.
kemično čisti najceneje le
H9LLETT EXPRE55
Smartinsha cesta Z1/11. (tovarna ..Viadukt")
LIUBLlflliB
Sprejema se tudi v trafikah: Florjanska ul. 12, Marijin trg 6 in v shrambi gostilne Figovec, Dunajska cesta, dvorišče.
kri ostane kri. Tako je Leonida ostalo, vedno poštena in na strani ljudstva^ isto-tako oče Celestin. Igra je za manjše mire kakor nalašč, je zanimiva, ni pretežka'. Ljudstvu bo že /. ozirom na svojo snov zelo ugajala. Igro priporočamo.	i
Georg Fink: »Glad&n sam.< Zagrebška založba »Minerva« je izdala pred tedni prevod globoko socialno občutene knjige »Gla-dan sam« (Mich hungert), ki jo je napisal mladi nemški socialni pisatelj Georg Fink Knjiga ee po koncepciji, po ideji in po stilu močno oddaljuje od preteklih in sodobnih tovrstnih del. Dasiravno je skozi vso knjigo pisano težko pismo denarnim ljudem, vendar ni tu nikake sodbe, nikakega očitka, nika,-kega razrednega sovraštva, temveč le strašno doživljanje delavskih otrok že v rani mladosti na ulici, dvorišču, v parkih ... n e do-1 povedno trpljenje mater, žena. Svojo mater je Fink osvetlil kakor malokateri pisatelj v svetovni literaturi. Delo se more uvrstiti med bisere svetovnega socialnega romana. Pretresljiva je na pr. izpoved: »Oe pomislim na svoje šolske tovariše, na otroke z dvorišča, z ulice, razumem danes, kako smo bili takrat vsi stari, kako nismo ničesar pričako-' vali, ničesar želeli; vse smo trezno vedelit življenje brez svetinj, brez ideala, brez sanji Da, tako so bedni bedniki; ne vedo niti, da, sanjajo...« — Stil je lep kot pesem, vsebina strašno realna, a pretresljiva, saj je to življenjepis pisateljev in ne boš odložil, dokler nisi s sočutno1 ljubeznijo použil poslednje strani. Priporočam jo vsem v premislek'. Naroča se pri založnici »Minervi«, Zagreb, Gunduličeva ulica.	—	b—V
S.	Deodata Kamp: »Naši gostje.« Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezani knjigi je Din 46 in se dobi1 v zalogi omenjene knjigarne. — Pisateljica je priznana strokovnjakinja v gospodinjskih vprašanjih. Knjjga obravnava vprašanje, kako naj strežemo našim gostom. Besedilo izpopolnjuje še <36 slik. Knjigo »Nači gostje« potrebujejo prav vsi, ki se pečajo po poklicu
s strežbo pri mizi: gospodinjske pomočnice, natakarice, natakarji. Nič manj pa ne bo dobrodošla gospodinjam samim. Ta knjiga je prva tovrstna slovenska knjiga. Je vredna priporočila.
Poslužujte se ivrdh, ki inserirajo v našem glasilu!
Vse cerkvene potrebščine dobite najceneje pri
.ECCLESIA'
Ljubljana. Prisojna ulica 5
X
Lastne vezilnice, šivalnice in strojni pasarski oddelek.
Cecilija Bricelj
Liubltano, KrilevnlUka ulica 2 stolnica Vodnikov trg
Prodaja in poprava
damskih slamnikov in klobukov po konkurenčnih cenah od Din 10— do 12-—.
zalogi tudi od Din 30’-
novi slamniki - do 110—.
KAR JE RES - JE RESI
Nejlepše TISKOVINE. naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROT1SKU \ za reklamne namene, prav tako tudi KLIŠEJE za naše oglase nam dobavi
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna |felefon 2992
Čevlji PENI K
so najboljši in najcenejši. Posebno delavski čevlji se priporočajo.
Kolodvorska ulica Št 35 - Ljubljana
URE in različna darila za birmo
prodaja najcenejše tvrdka
IVAN PAKIŽ, urar
Pred škofijo št. 15 - Ljubljana
piiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiQ
I KNJIGOVEZNICA (
= JUGOSLOVANSKE TISKARNE, prej K.T.D I
| LJUBLJANA
1 KOPITARJEVA UL. 6/II
Čr talnica in tvornica po- f slovnih knjig-Stalna velika | zaloga vsakovrstnih salda- | konti, atrac, jonrnalov i. dr. | 1	lastnega izdelka	§
□iimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniD
Cene za Vas
moSki novi Din 150’—, ženski Din 120'—, templanje moški 28'—, ženski Din 20’— kakor tudi vsa drugu popravila po najnižji ceni. - Bočno delo.
TOME mn K, iBBlJarshl mojster, Sv. Petra cesta HZ Ali si naročil „BESEDO“?
Hermann Suderman:
GOSPA SKRB
Roman
»Pazi se, stari ima proti Douglasu nekaj za bregom.«
»Kaj naj bi neki bilo?« je odvrnil navidez brez skrbi, čeprav mu je to že nekajkrat dalo misliti.
Zamolklo in topo je živel Pavel svoje dneve. Vse njegovo notranje življenje je postalo plen plitve skrbi za posestvo in za denar, ne da bi sam kdaj užil kako veselje nad tem, kar je prigospodaril. Nikogar več ni imel, katerega bi moral osrečiti in delal je, ne da bi vedel čemu? — Kakor vleče mrha svojo vprego, ne da bi vedela, kaj počenja plug, ki ga plazi skozi trnje. — Mnogokrat so pretekli meseci, ne da bi si vrgel en sam pogled v dušo. Tudi žvižgal ni več. Bal se je muk, ki jih je prekipevajoče občutje prižigalo v življenje, a tudi na tiste čase, ko je še mogel sam seboj govoriti v zvokih, je gledal kakor na izgubljen raj.
Včasih ga je obšla globoka zagrenjenost, kadar je smisel svojega dela, svoje skrbi, svojih prečutih noči primerjal s tem, kar je zato žrtvoval. Zdelo se mu je, da je bilo to neka j silno ponosnega, bogatega, srečonosnega, le da ni vedel za to nobenega pravega imena.
Takega razmišljanja se je sprostil najbolje s tem, da se je na vrat na nos vrgel v novo delo, in preteklo je dolgo časa, preden ga je bolezen znova pograbila.
Domačija pa je od leta do leta uspevala: Douglasov dolg je bil poravnan, polja so cvetela, in po travnikih se je paslo pasmato govedo. Ves dvor je moral dobiti novo obleko. Hiša, hlevi, skedenj, vse se je moralo do dna prenoviti. - In neke spomladi je začela po dvoru gomazeti vseh vrst delavcev. Hišo so podrli in ta čas, ko si je Pavel izbral za bivališče leseno lopo, je bilo očeta lahko pregovoriti, da se je preselil k enemu od zetov.
»Ne bom se več vrnil,« je dejal pri slovesu, »ne morem več gledati tvojega znorelega početjia.« A prvi, ki se je v jeseni spet pojavil, jie bil stari. Sedel je zložno v svoj naslanjač in je v rožni venec psovk odzdaj jemal tudi zeta. — Ta ga najbrž nista preveč z rokavicami
»Zdaj pa nimam na zemlji več prostorčka, kamor bi položil sivo glavo h počitku,« se je čemeril ter se leno iztezal v blazinah.
Naslednjo pomlad so prišla na vrsto gospodarska poslopja, zlasti skedenj naj bi postal vzorec kmetskega sijaja in obilja kot spomenik tiste strašne noči, ki je materi zadal smrtni sunek.
Kmetič, ki se je zdaj vozil čez poljano, se je moral nehote ustaviti, da si je z občudovanjem od blizu ogledal svetla poslopja, ki so mu z rdečimi strehami že oddaleč sijala nasproti. In marsikdo je pomenljivo zmajal z glavo in zamrmral stari rek, da dolg zida hiše s skrbjo.
Zunaj na barju je »Črna Suza« bljuvala črne oblake, noži rezalnika so se vrtali globoko v voljna tla in stiskalnica je delala počasi in molče kot dobro-voljna žival. Novo zgrajena lopa se je z belimi stenami svetila v soncu in naokrog so rasli dolgii črni zidovi stisnjene šote. Opeke so bile trde in težke z malo niti in mnogo oglja. Brez truda so izbijale konkurenco in si pridobile dober glas prav do Konigsberga.
Pavel, ki je na poslovnih poteh prišel mnogo med tuje ljudi, je zdaj užival tudi srečo, da so ga pozdravljali kot uglednega moža in da so častitljivi gospodarji ravnali z njim kot s sebi enakim. Pa ni našel na tem prav nobenega veselja več.
Če mu je kdo prijateljsko stresel roko^ mu voščil srečo k uspehu ali prosil za obisk, se je na tihem izpraševal: »Ali! me hoče zasmehovati?« In čeprav je videl, da ljtudje resno mislijo, je vendar vedno čutil, kakor da se je rešil more, kadar je mogel oditi.
»Zakaj niso prej prišli, ti prijatelji?« si je govoril, »tedaj ko sem bil v stiski, ko bi mi utegnila vsaka beseda biti v korist. Zdaj sem odmrl kakor palica — zdaj je prepozno.«
Toda njegova častilakomnost je šla dalje in dalje.
In kakor da bi hotelo nebo samo prirediti praznik posvečenja, je dalo to leto — bilo je sedmo od materine smrti — klasju tako polnost in je tako zapravljivo dajalo dež in sonce, vsako ob svojem času, da je ljudi postajalo skoraj strah vsega blagoslova in da so se med seboj tesno izpraševali: »Ali nam more biti vse to v dobro?«
»Bo že prišlo kaj vmes, kaka toča ali kaj podobnega,« je odgovarjal Pavel, ki je bil vedno pripravljen na najhujše. A ne! Visoko nagrmadeni vozovi so se zibali z žetve drug za drugim v skednje in zlato rumeni blagoslov je padal v predalnike ter pršel zrnje okrog sebe, dokler ni bilo vse do stropa natrpano.
Pavel tudi nad tem ni imel veselja. — Čim obilneje se mu je kopičilo imetje in bogastvo, čim po nosneje so ga pozdravljali sadovi dela lastnih rok, tem tesnejša je postajala njegova skrb. Kdor ga je videl, kako je z razbrazdanim čelom in s sklonjeno glavo stopal po dvoru, bi ga mogel smatrati za za-dolženca, ki mu je že nastavljen nož na vrat.
Prav tisti čas je bral v časniku, da se je Elsbeth zaročila. Imeni Elsbeth Douglas in Leo Heller sta stali v lepih, repatih črkah tesno drugo pod drugim. Ni čutil kake bodeče bolesti, niti prestrašil se ni, le smehljaj otožnega zadoščenja mu je igral ob ustih, ko je mrmral predse:
»3aj sem takoj dejal.«
Potem se je spomnil pisanja, ki ga je nekoč mlajši Erdmann pošiljal po cerkvi, da bi ga jezil, in tisto pisanje se je čisto podobno glasilo, le da je na mesta tujega stalo njegovo lastno ime.
Zdaj je že leta ni videl. Čeprav so njihova posestva ležala tako tesno skupaj, se nista, nikdar srečala. »Bela hiša« Je se prav tako svetlo sijala čez poljano v njegovo okno kot takrat, ko se je v njegovi duši vzbudilo hrepenenje, da bi romal k nji, a časovni soj, ki je tekel okoli nje takrat in še petnajst let pozneje, je izginil, ugasnil v toneči senoi vsakdanjosti.
»Naj bo srečna!« je dejal in verjel, da se je s to željo dovolj potolažil.
Za Jugoslovanska tiskarno K. £•£.
Izdaja c* konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombarde.