List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Ljubljana, 13. septembra 1974 - številka 14 r Kos kruha »Dajte ga v šole, da bo prišel do boljšega kmha!“ Tako so njega dni prigovarjali nezaupljivim, vsega hudega vajenim staršem. Kruh je bil "°Jeni za možnost telesnega obstoja. Kdo še danes govori o kruhu? Kdo ga poljubi, če pade na tla? , »Smešno! Zakaj bi ga poljubljali? Vržeš ga v smetnjak in si v pekami kupiš drugega! “ •p to objestnost ali nevednost? Ali pa oboje? uvoženi bojevniki za spoštovanje človekovega dela — katerega sad je tudi kruh - bi skoraj privoščili lakoto presitim, samo da bi že in izginil ta prezirljivi, malomarni odnos do kosa kruha. Pa nam časniki, radio in televizija skoraj vsak dan slikajo pretresljive Pozore: vojske in lakote, suše in poplave, vseh vrst ujme, ki imajo skupni imenovalec KRUHA NI. Sledi smrt. A to je vse tako daleč. Oči vidijo, misel zazna. Želodec pa ne občuti in tudi srce ne. .Osti, ki so kdaj poskusili lakoto^ si žele in delajo, da je ne bi bilo nikoli več. Oni, ki je niso okusili, ne vedo, kaj je. Tega ni mogoče Povedati. Podobe po televiziji? Če bo pomanjkanje, bodo prodali televizor in si kupili kruha s salamo. Toda — kaj je to, pomanjkanje? osti, ki ga poznajo, ne stanujejo v blokih s smetnjaki, v katerih so med odpadki tudi kosi kruha. JA-Ma H -e Jgodilo se je nenadoma juni dne; zemlja, ki ni bila b< '*e, Posta'a še bolj revna, i i i6, ki niso nikoli imeli vel k, J > niso nikoli imeli vel je ’ ampak da bi j 1 boljšega, boli ra/vitep .„ch boljšega, bolj razviteg našoJd„!*kej’ki ima &ede n— QtUzbeno ureditev v oh teh^d ker smo Prav iU8oslovanskroP~n.lSPiOŠ! nieljih r razpravo r°čne 0SkuPne politike dolg jetrca Jugoslavije načrt torej, Solidarnost razvija Kozjansko predvideva nad . 2000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, 2,5 milijona stanovanj več, 10-odstotni letni prirastek v proizvodnji in 2 milijona 100 tisoč novih delavcev v družbenem sektorju. V tem predlogu, ki pomeni temelj družbenega načrtovanja naše države do leta 1985, pa tiči tudi spoznanje, kako pomembno je za celotni družbeni in ekonomski napredek vključiti skrb za razvoj manj razvitih območij. V tem spoznanju pravzaprav ni nič novega, saj je slovenska republiška skupščina že v začetku leta 1971 sprejela poseben zakon o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij. Navsezadnje pa lahko ugotavljamo tudi to, da danes nikjer v svetu ni družbe, ki ne bi v svojo razvojno politiko vključila spoznanja, da je enakomernost razvoja pogoj splošnega napredka (saj so celo članice Evropske gospodarske skupnosti namenile v skupni sklad več kot 8 milijard nemških mark za hitrejši razvoj bolj zaostalih območij). Priznati moramo, da je pri nas organizirana družbena skrb rodila že bogate sadove. Enajst manj razvitih občin (med njimi sta tudi Šmarje pri J.elšah in Šentjur pri Celju), ki smo jih uvrstili med manj razvite glede na višino dohodka, odstotek kmečkega prebivalstva in odstotek zaposlenega prebivalstva (skupno nad 310.000 prebivalcev), napreduje hitreje kot Slovenija. Leta 1972 je na primer v teh krajih družbeni proizvod na prebivalca narasel za 70% hitreje kot drugod v republiki. Seveda pa samo ta številka ne pove dovolj, zakaj narodni dohodek na prebivalca še vedno ne doseže polovice republiškega poprečja. Zaostalosti, ki se vleče še izza povojnega obdobja, ne moremo odpraviti v nekaj letih. Pričakujemo pa lahko dokaj NAŠ NOVI ŽIRO RAČUN: 50100-601-16915 France Popit: Na pragu reforme Začetek novega šolskega leta 1974/75 sovpada z intenzivnimi prizadevanji naprednih socialističnih dejavnikov, da bi korenito spremenili sistem in vsebino vzgoje in izobraževanja. Nedavni kongresi Zveze komunistov so namreč sprejeli idejno zasnovo reforme vzgoje in izobraževanja, ki naj v temelju spremeni in preseže sedanji, v mnogih elementih preživel in zastarel vzgojnoizobraževalni proces. Z načrtovano reformo nameravamo oblikovati takšen sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo ustrezal sedanji stopnji razvitosti socialističnih samoupravnih odnosov in zahtevam znanstveno-tehnološke revolucije. To v prvi vrsti pomeni, da morata vzgoja in izobraževanje postati dosledno razredno utemeljena, da se morata uveljaviti kot eno najmočnejših orožij delavskega razreda za oblikovanje vsestransko razvitega, ustvarjalnega in svobodnega človeka - samoupravljavca in proti.vsem sodobnim oblikam odtujevanja človeka. Posebna vrednost reforme, ki smo jo 'pričeli uresničevati, bi morala - za razliko od vseh prejšnjih - biti v tem, da bo celostna. Niti enega elementa, ki odločilno vpliva na to, da se vzgoja in izobraževanje uveljavita kot pomembna dejavnika razvoja proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih odnosov, ne bi smeli izpustiti ali zanemariti. Če torej želimo, da bo naša akcija za uresničitev zasnovane reforme učinkovita, bomo morali posvetiti večjo pozornost vsem njenim temeljnim sestavinam: uveljavitvi marksizma v tem smislu, da bo z njim prežet celoten vzgojnoizobraževalni proces, odpravljanju osipa, kakovosti pouka; odpiranju poti do vsestranske izobrazbe vsakemu; stalnosti izobraževanja; usmerjenosti vzgojnoizobraževalne dejavnosti k izobraževanju za delo in ob delu; boju proti še vedno zelo zakoreninjenemu pozitivistično-enciklopedičnemu modelu šole in za dosledno modernizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa; odpravljanju socialnih razlik, ki nastajajo zaradi neenakih možnosti mladine in delavcev za vzgojo in izobraževanje z uresničevanjem načela solidarnosti in končno odgovornemu in skladnemu delovanju vseh družbenih dejavnikov socialistične vzgoje* od družine pa do družbenih organizacij, tiska, radia in televizije itd., še zlasti, ko gre za etične vrednote, ki jih vnaša delavsko gibanje v družbo, kot so odnos do dela, človeka, še posebno do žene, socialističnega samoupravljanja in vsega pozitivnega v kulturi, umetnosti, kar jt ustvaril človek v svoji zgodovini. Uspešen začetek spreminjanja našega vzgojnoizobraževalnega sistema pa je možen le pod pogojem, da se celotno področje vzgoje in izobražei>anja čimbolj ustvarjalno, enakopravno in na samoupravnih temeljih vključi v procese združevanja dela, da postane celotno samoupravljanje tudi tu prevladujoč družbenoekonomski odnos in da se samoupravljanje uveljavi tudi v vzgoj-noizobraževalnem procesu Iluzorno bi bilo pričakovati, da procesa reformiranja vzgoje in izobraževanja ter boja za - socialistično usmerjeno šolo ne bodo spremljali tudi odpori Čeprav smo politično in teoretično odbili koncepte o idejno nevtralni in abstraktno humanistično usmerjeni šoli, o idejnem pluralizmu kot vzgojnem smotru, o koncu ideologij itd, pa še zdaleč nismo odpravili vzrokov, ki jih porajajo. Klerikalističhe,. tehnobirokratske elitistične strukture se še vedno niso odpovedale ambiciji, da bi s svojih izhodišč vplivale na vzgojnoizobraževalni sistem. Odločno politično soočenje naprednih socialističnih šil v slehernem šolskem kolektivu in v družbi ter njihovo izločanje iz dejavne vloge v vzgojno-izobraževalnem procesu so še vedno ena poglavitnih nalog tudi v prihodnjem obdobju. V 'novem šolskem letu moramo storiti vse, da se bo akcijska sposobnost vseh družbeno naprednih sil čimbolj učinkovite izrazila. Določiti je treba postopne naloge in nato odločno in odgovorno bdeti nad njihovim uresničevanjem Sleherni dejavnik vzgoje in izobraževanja bi moral biti vključen v natančno V. (Nadaljevanje na str.2) optimistično, da bodo rezultati še boljši, saj smo v zadnjih letih vlagali veliko denarja v vzgojo in izobraževanje, tj. v „razvojne temelje". Tako se je vsota, namenjena za šolanje učencev v teh enajstih občinah, že približala poprečju. In vendar so naloge, ki so se zgrnile na nas po junijskem potresu, velike. Škoda je ocenjena na 681,400.000 din, kar je precej več, kot smo pričakovali. In če gledamo samo šolstvo, to pomeni, da je več kot 7 % (okrog 46 milijonov din) škode na šolskih poslopjih. Solidarnostne akcije se je torej treba lotiti zavedno in z veliko odgovornosti, pa naj razloge zanjo imenujemo že socialne ali ekonomske ... Za primer si oglejmo samo šolstvo v eni od manj razvitih občin, Šmarje pri Jelšah, kakršno je bilo pred junijskim potresom. Učencev je bilo 4110, šol' pa 23 (centralnih šol 7, osemrazrednih šol 6, podružničnih 10); v glavnem so bile raztresene po kozjanskih gričevjih. Šolske stavbe so bile v večini primerov stare in za pouk neprimerne. Kljub temu da je občina ena od najmanj razvitih, seje lotila akcije za obnovo šol (seveda ob pomoči delavcev in organizacij iz drugih krajev). Rezultati so bili vidni občani so se lahko pohvalili z bolj zadovoljivo mrežo šol. V Rogaški Slatini, Lesičnem, Kozjem in Podčetrtku so zgra- (Nadaljevanje na str. 2) Na pragu reforme (Nadaljevanje s 1. str.) izdelan akcijski program družbenopolitičnih organizacij, občine in republike. Nič manj ni tudi pomembno, da z dobro pripravljeno in utemeljeno mobilizacijo delovnih Ijtidi in z ustreznimi sistemskimi ukrepi zagotovimo takšno materialno osnovo, ki bo omogočila reformne procese. Nerealna so namreč pričakovanja, da je mogoče s sedanjim obsegom sredstev uresničiti zasnovano reformo. Niti enemu izmed ciljev, kot so razširitev šolskih zmogljivosti in mreže šol, predvsem v delavskih središčih, postopnem prehodu osnovne šole na celodnevno šolo, sanaciji in pomnožitvi dij.aških domskih zmogljivosti, enotni osnovni šoli itd., se ne odpovedujemo. Prav nasprotno! Še bolj se moramo posvetiti reševanju teh vprašanj in se za to tudi ustrezno organizirati Kar najbolj bo treba decentralizirati sredstva in obveznosti republiške izobraževalne skupnosti na temeljne izobraževalne skupnosti in še bolj nasloniti šolstvo na financerje, to je delovne organizacije in njihova združenja. Za uspeh reforme je nedvomno izredno pomembno tudi učinkovito reševanje aktualnih problemov slovenskega učiteljstva. Najbolj perečemu med njimi - kadrovskemu učvršče-vanju učiteljskih vrst - bomo morali posvetiti kar največjo pozornost. Zavedamo se, da je sedanja kadrovska osnova prešibka in da bo treba še mnogo storiti, da bomo pomnožili učiteljske vrste ter za strokovno izpopolnjevanje in idejnopolitično usposabljanje učiteljev navseh stopnjah. Najpomembnejša naloga pri tem je hitra preosnova šol, ki usposabljajo mlade ljudi za pedagoški poklic. Glede materialnega vrednotenja učiteljevega dela pa je treba ugotoviti, da je bil letos, s prehodom na novi način financiranja vzgoje in izobraževanja, narejen pomemben korak naprej; posrečilo se nam je vgraditi nekatere elemente, ki zagotavljajo skladno rast osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z rastjo osebnih dohodkov delavcev v materialni proizvodnji Več bomo morali storiti v iskanju in uveljavljanju načinov * nagrajevanja po delu. Sedaj ko uvajamo celodnevno šolanje, bo treba pedagoškim in drugim delavcem na takšnih šolah za dodatne napore tudi ustrezno izboljšati nagrajevanje, drugje bo treba zopet upoštevati kaj drugega Skratka, naš smoter mora biti resnično nagrajevanje po delu, da bo tako vedno boljše družbeno vrednotenje dela v vzgujnoizobraževalni dejavnosti pomenilo moralnopolitično podporo in priznanje učiteljevemu delu, za učitelja pa obvezo, v da revolucionarnim procesom tudi v prihodnje posveti vse svoje ustvarjalne sposobnosti Samoupravljanje s temelji marksizma Za boljšo univerzo Pred dvema mesecema je bila skupna seja univerzitetnega in pedagoško-znanstvenega sveta ljubljanske univerze. Kljub dokaj obsežnemu dnevnemu redu seje so člani posvetili veliko pozornost obravnavi osnutka zakona o visokošolski dejavnosti in osnutka zakona o raziskovalni dejavnosti. Sejo lahko imenujemo zrcalna podoba notranjega razvoja naše univerze. Bitka za usklajevanje področja visokega šolstva z razvojem samoupravne družbe, bitka za boljšo univerzo. Opozorili so na nekatere določbe, ki zbujajo pomisleke glede na to, ali so smotrne in primerne za učinkovito opravljanje vzgojnoizobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti visokega šolstva. Do izraza pa so prišle tudi bolj ali manj ostre besede posameznikov na račun pripomb, povedanih v tisku ob javni razpravi o osnutku zakona o visokošolski dejavnosti, ki so jo vodili na univerzi. Kritike v tisku so bile povsem upravičene, saj so bile namenjene tistim posameznikom na naši univerzi, ki jim še vedno ni povsem jasno, da je privilegiranemu položaju univerze odzvonilo. Boj proti tradiciji, proti „svetosti“ univerze je najtežji. Njena „nedo-takljivost" izvira že iz zgodovine: univerza je bila nekdaj takšna, kakršno sije želela elita. Nekaj pa je jasno in to je treba pošteno povedati: naša univerza se spreminja in se bo spreminjala vse dotlej, dokler ne bo njena podoba usklajena s potre- Solidarnost razvija Kozjansko (Nadaljevanje s 1. str.) dili sodobne šole, v Rogatcu, kjer je stavba že zelo stara, so se odločili za novo, v Bistrici ob Sotli so centralno šolo obnovili, v Šmarju pri Jelšah pa začeli graditi novo. S pomočjo samoprispevkov in solidarnostnih akcij so obnovili večino manjših šol — lani na Vinskem vrhu (za to je poskrbela ljubljanska Instalacija, kije prevzela pokroviteljstvo nad šolo), v Šentvidu pri Grobeljnem, na Kristan vrhu, v Zibiki, Pristavi, Lambergu in Podsredi. Spominjamo se še nesreče pred tremi leti, ko se je v stari in povsem dotrajani zgradbi v Šmaiju med poukom zrušil strop; temeljne izobraževalne skupnosti so tedaj sklenile, da je treba s solidarnostno akcijo zbrati denar za novo; graditi so jo začeli lani Junijski potres so nekatere šole vzdržale, večina pa ne. Za popravilo 20 šolskih zgradb v šmarski, šentjurski, celjski in konjiški občini bomo potrebovali milijon 800 tisoč din, za gradnjo 9 novih centralnih in podružničnih šol v občinah Smaije in Šentjur pa okrog 44 milijonov din. Zdaj ko je škoda ocenjena, vsak dan prihajajo pozivi koordinacijskega odteora za odpravo posledic potresa, da je treba akcijo čimprej končati, da bodo šole lahko še letos začele nemoteno delati in da bodo otroci prizadetih krajev čim manj prikrajšani pri pouku. Naj dodam, da so projektanti izdelali načrte za racionalno grajene stavbe enotnih tipskih šol, republiška izobraževalna skupnost pa je poiskala tudi najboljše ponudnike. Prizadete občine so same prevzele odgovornost za izdelavo programov obnovitve šol, financirale pa jih bodo gospodarsko močnejše občine oziroma posamezna mesta ter izobraževalne skupnosti. Zgled Velenja je že dobro znan: odločili so se za finančno in organizacijsko plat gradnje štirirazredne podružnične šole v Zibiki za 100 otrok, ki bo veljala 3,300.000 din. Ko je skoraj 200 Velenjčanov vihtelo krampe in lopate v Zibiki, je predsednik velenjske skupščine Nesti Žgank dejal, da akcija ni le konkretna oblika pomoči prizadetemu prebivalstvu,'temveč da tudi kaže na tesnejše sodelovanje industrijskih krajev s po- kuhinja in upravni prostori. Denar bodo prispevale temeljne izobraževalne skupnosti in republiška izobraževalna skupnost. Postopoma bodo zgradili še 6 učilnic za nižje razrede in 6 oddelkov posebne šole za duševno laže prizadete otroke. S tem bo omogočen sodoben pouk 800 učencem v 8 oddelkih nižje in 20 oddelkih višje stopnje (vključeni so učenci podružničnih šol). S prispevkom iz republiškega solidarnostnega sklada bo predvidoma zgrajena podružnična šola v Loki pri Žusmu. Gradijo deželjem in na zmanjševanje razlik: „Potresna škoda je velika in Slovenija majhna, vendar dovolj velika, da hkrati s škodo obračuna tudi z revščino, ki je ostala na Kozjanskem.14 Prvi del gradnje centralne šole Šmarje pri Jelšah (vrednost okrog 15 milijonov dinarjev) - 18 učilnic za višje razrede in telovadnico — bo končan do konca leta. Pred nedavnim se je že začel pouk v učilnicah in kabinetih za 12 oddelkov. Do konca septembra bosta končani še dve učilnici, večnamenski prostor, podjetje Marles. Imela bo 4 učilnice, knjižnico in prostor za vzgojnovarstveni oddelek. (Stroški bodo znašali 3,140.000 din.) V njej se bo vzgajalo in izobraževalo 100 šolskih in 25 predšolskih otrok. Vendar pa tudi pri tej šoli vedno bolj pre-vladuje možnost, da bi jo financirala ena od slovenskih občin. Gradnja šol na Kozjanskem gre namreč po poti, kot jo je začelo Velenje z Zibiko. Zato tudi ne veljajo več prvotni načrti o tem, da bodo zgradbe pretežno montažne. Razumljivo je, da se bo gradnja zavlekla; ta čas bo1" _ poučevali otroke v za silo prif jenih prostorih ali pa jih boi , prevažali z avtobusi v oddalji šole. V Loki pri Žusmu paf šola — kot je bilo zapisano v p* godbi — zgrajena do 25. s« tembra. Naj naštejem še zadi1 podatke za druge šole: marib<| ska občina bo prevzela gradf šole v Pristavi (predvidoma p« jetje „Marles“). Zasavske ob1 ne od Litije do Brežic so se C vezale zgraditi podružnic-’ šolo na Vinskem vrhu (tri uč niče za 75 otrok in vzgojnovj stveni oddelek za 25 otrof Ljubljana zbira denar za šole Ponikvi, kjer so potrebni p1* 2 stori za 30Q učencev in dva v* f stvena oddelka. Zavrnila 1 predlog montažnega objekta sprejela prirejen projekt " Hanina pri Ševnici. Kdaj zgrajena, se ne ve. Kristan Mestinje in Buče še čakajo dobro voljo in solidarnost venskih občin. Morda bodo Kranj, Novo mesto — in kat občina še? v Marsikaj bo še treba naredi s smo pa na pravi poti. In čaj 2 spet vrnemo k uvodnim mi: ’’ da danes preobrazbe ne mo načrtovati brez mate ga in gospodarskega razvoja družbe, potem prav z zgled*1 c Kozjanskega dokazujemo, ( uresničujemo koncept sanj t upravne socialistične w . obrazbe. Usmerjenost, tol& c krat nakazana v teoriji, se m ^ izkazati v praksi, se vedno i va potrjevati in utrjevati. Sfl' 6 je bila nakazana; zdaj moral’ ^ po poti še hitreje in še ^ j odločno. Kako bogato pa ; obrestuje denar, naložen v ( stvo, smo že zdavnaj ugoto' j In ugotovili smo, daje le en^ l ena — dve ... c MARJANA VONČINA i Zavod za šolstvo SRS je s sodelovanjem marksističnega centra pri CK ZKS pripravil seminarje za praktični pouk predmeta samoupravljanje s temelji marksizma za učitelje na srednjih šolah. Zvrstilo se je pet seminarjev: dva v Mariboru in eden v Ljubljani 19. avgusta ter dva v Ljubljani 26. avgusta. Na seminarjih so predavali ugledni strokovnjaki iz vse Jugoslavije. Udeležilo se jih je približno 330 učiteljev. Treba je poudariti, da so bili seminarji zelo uspešni še posebno zato, ker so predavatelji pripravili svoja predavanja prav za ta predmet, torej za aplikacijo pri pouku. Udeleženci so že pred seminarjem prejeli teze in potrebno gradivo. Nova vsebina — nove metode ,; bami dražbe, ki ji je namenjena. Družba pa potrebuje univerzo, v kateri bo vedno živ dialog med Študenti in profesorji, univerzo, ki bo tudi navzven odprta z novimi družbenimi odnosi. Skratka - potrebujemo visoko šolstvo, ki bo del združenega dela, ali drugače povedano — pravica porabnikov (TOZD) do soodločanja o zadevah visokega šolstva in hkrati pravica visokega šolstva, da dejavno vpliva na združeno delo. Vsaka razprava, tudi tista, ki osvetli posamezne škodljive odpore in jih preusmeri, pomeni pomoč večini naprednih sil proti zastareli, okosteneli miselnosti. Treba je poudariti, da se je naša univerza zavzeto in odgovorno lotila obravnave osnutka o visokošolski dejavnosti in da je bilo doslej vse premalo časa za razpravo glede na celostnost problematike. Rok za razpravo je bil prekratek, zato ni bilo mogoče izoblikovati jasnejih opredelitev in dopolniti pomanjkljivosti ter natančno nakazati rešitev, upoštevaje dobre pripombe. Jeseni bo verjetno več možnosti, da se pripravi predlog zakona, ponovno izbru-šen in boljši. Gotovo pa je, da je sedanji osnutek, čeravno morda še nejasen, grajen na ustavnem načelu združenega dela. Če povzamem: vse, kar pomeni prispevek k izboljšanju, moramo sprejeti, sicer ropamo dražbo, hkrati tudi sebe in — univerzo. Letošnjega junija so delavci ožjih področij dejavnosti ustanovili svoje republiške sindikalne konference. Na področju družbenih dejavnosti se je konstituiralo šest konferenc. 4. septembra so se njihova predsedstva in predsedstvo RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti sestali na skupni seji — delovnem dogovoru za kopico nalog, kijih bo treba opraviti v bližnji prihodnosti. TEA DOMINKO Živahna razprava je potekala predvsem o tem, kako naj se sindikati organizirajo, da bodo lahko prevzeli takšno družbeno vlogo, kakršno jim določajo nova ustava in dokumenti, sprejeti na kongresih Zveze komunistov. Sindikati so opredeljeni kot razredne organizacije delavcev, kot organizacije, ki naj skrbe za uresničevanje in usklajevanje njihovih interesov na vseh ravneh: posameznih delavcev v organizacijah združenega dela, vseh delavcev v občini, na širšem območju ali pa tudi delavcev v različnih dejavnostih. Pri tem gre za povsem določne interese in probleme, ki jih mora sindikalna organizacija zaznati in poskrbeti za najustreznejšo rešitev: za zagotavljanje delavčevih samoupravnih pravic, za humane in demokratične odnose, za ustrezne delovne razmere, ustrezno delitev ustvarjenega dohodka itn. Naloge so torej znane, ne pa preproste. Kos so jim lahko le sin-dikati, ki jih delavci občutijo kot resnično svojo organizacijo in v kateri dejavno sodeluje velika večina članstva. Zato je razumljivo, da je tolikšen poudarek na delu v osnovnih sindikalnih organizacijah, na uresničevanju načela „vsaka organizacija združenega dela lastna osnovna organizacija“, na doslednem uveljavljanju delegatskih razmerij in še posebno na odločnem odklanjanju tako imenovanega forumskega načina dela, ki žal tudi v sindikatih ni bil tako redek. DOGOVOR ZA USKLAJENO DELOVANJE Novim zahtevam in novim metodam dela bo prilagojena , tudi temeljna organizacijska sestava: v samostojnih strokovnih sindikatih bodo združeni delavci ožjih dejavnosti, zato bo teh precej več, kot jih je sedaj — predvidoma devetnajst namesto sedanjih šest. Delavci družbenih dejavnosti bodo npr. organizirani v šestih strokovnih sindikatih (vzgoja in izobraževanje, znanost in visoko šolstvo, kultura, zdravstvo, uprava, pravosodje in družbenopolitične dejavnosti, banke in zavarovalstvo). Za našteta področja so že ustanovljene občinske in republiške sindikalne konference — zametki novih sindikatov. tembra) povedanih nekaj pripomb. Ro mnenju razpravljavcev je njegova pomanjkljivost predvsem v tem, da ponekod celo preveč podrobno govori o organizaciji, premalo pa o vsebini dela. Bolj določno bi bilo treba opredeliti odnos med osnovno organizacijo in organi upravljanja v OZD. Večina je tudi menila, da ni dovolj jasno opredeljen odnos med strokovnimi sindikati kot predstavniki interesov posameznih delov delavskega razreda in med Zvezo sindikatov, kjer naj bi se po načelu sporazumevanja ti interesi usklajevali. Strokovni sindikati kot samostojne organizacije naj bi bili bolj poudarjeni. upravni sporazumi. Po teh sf J razumih bi moralo biti nacj ( nagrajevanja po delu bolj | sledno uresničeno, kot je b prej. Ž dosedanjimi rezultati pA , kakor ne moremo biti zA voljni: le štiri od tridesetih f pacij delavcev družbenih dej*. izueiim u*j • ; nosti so uskladile sporazun^,, 3 novim zakonom in ustavo.: , mnenju- centra za samouprav , sporazumevanje pri RSZS, k3 , rega gradivo je bilo predloži, , so še ti precej pomanjkljivi- Najvažnejša določila o vsebini dela in organizaciji sindikatov bodo vsebovana v Statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov iti zveze sindikatov v SRS. Do srede oktobra naj bi ga sprejele vse osnovne organizacije, razglašen pa naj bi bil na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra v Celju. SPORAZUMI PO NOVEM Druga točka skupne seje je bila namenjena že „standardni“ temi: dograjevanju samoupravnega sporazumevanja o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Kot vemo, je bil lani sprejet nov zakon o samoupravnem sporazumevanju, v skladu z njim pa naj bi bili sprejeti tudi novi samo- večino dragih področij niso f. pravljeni niti osnutki novih sf, ; razumov. Ocenjeno je bilo,1 je glede delitve dohodka . : osebnih dohodkov sicer več ’ i rešenih načelnih in strokov11 vprašanj, premalo dejavne pK j bile tudi skupne komisije uA žencev sporazumevanja in sb’1' kalni organi. , Obveljal je sklep, da bodA publiške konference razpra” le o tej problematiki, spod dile hitrejšo pripravo osnutkov in sodelovale * usklajevanju sporazumov zaf, samezne dejavnosti s svCl področja. MARJANA KUNEJ AKCUA ZA NOVO ŠOLO Statutarni dogovor bo torej enoten za vso sindikalno organiziranost v republiki in bo zagotavljal potrebno usklajenost v delovanju vseh strokovnih sindikatov in Zveze sindikatov. K osnutku dogovora, ki ga je pripravila statutarna komisija republiškega sveta Zveze sindikatov, je bilo na seji (4. sep- Pred dnevi so se v prostorih trboveljskega revirskega komiteja ZKS sestali predsedniki zasavskih občin, SZDL, občin&ih sindikalnih svetov, sekretarji vseh treh občinskih komitejev ZKS s predsednikoma šmarske in šentjurske občinske skupščine. Pogovarjali so se o akciji gradnje šol na Kozjanskem, ki jih je potres pred koncem lanskega šolskega leta uničil ali pa zelo poškodoval. Na tem pogovoru so sp^j;, ljudje zasavske občine zg^j načelni sklep, da bodo podružnično šolo na Vn*^, vrhu. Predstavniki kozjanskih občin naj bi .«r ^ na VmsfV i priznaj bi rep1*: ški koordinacijski komisiji P" lagali, naj zagotovi možno* ’ bi lahko družbenopolnL skupnosti najele premosti^ kredite za gradnjo šol na območju. * ŽAGARJEVE NAGRADE 1974 SEDMIM PROSVETNIM DELAVCEM Praznik slovenskega šolstva Letošnjega 29. junija je bila v klubu poslancev v Ljubljani slovesnost, ki jo po pravici imenujejo „praznik šolstva" — podelitev Žagarjevih nagrad za leto 1974. Nagrade so prejeli: Marija Koman, predmetna učiteljica - ortopedagoginja iz Ljubljane, Živa Kraigher, plesna pedagoginja in koreografinja iz Ljubljane, Milica Lugarič, vzgojiteljica in upravnica vzgoj-novarstvene ustanove iz Ptuja, Stane Mihelič, profesor iz Ljubljane, Rezka Pirc, učiteljica iz Krškega, Leopold Žemljak, ravnatelj šolskih delavnic tehniških šol iz Ljubljane in Slavica Zirkelbach, profesorica iz Kranja. ič ui □v rol dIc p(t Ob tovrstni slovesnosti vedno Y znova oživi enkratni lik velikega revolucionarja, prvoborca, uči-telja in čudovitega človeka, čigar nagrado bi - kot je v svo-' lem govoru poudarila predsednica odbora za podeljevanje Žagarjevih nagrad Milena Štifter -“ji zaslužilo še več šolnikov, čudo-vitih ljudi, odličnih delavcev, Predanih Žagarjevim idejam in naši skupnosti. Ljubezen in vera ;(j| v človeka, zvestoba do naše Šgt skupnosti, osebna skromnost in "^ zgorevanje za mlade ljudi in za nas vse — te prvine so odlike JI tudi letošnjih sedmih slavljen-a' Cev- i(jj Milena Štifter je govorila na-! dalje tudi o sedanjih razmerah, alf 0 značilnostih našega časa in j nalogah, ki nas še posebej zave- prerašča že v politično, ker le ill z,uiei°- Opozorila je na resnico, enake možnosti v vseh delih ^ da sta izobraževanje in vzgoja zf Predolgo hodila svojo dokaj izo--jj ‘‘rano pot na škodo gospodar- stih zunaj šol največkrat kolektivi ne terjajo od njih, da bi bili tako kulturno aktivni. Verjetno jih Šolstvu ne odteguje le bolj umirjeno delo, temveč tudi boljše nagrajevanje. Če k temu pridamo še spoznanje, da težko pridobivamo ustrezne nove kandidate za pedagoško delo in poklic, potem so to dovolj zgovorni znaki, da moramo popraviti položaj prosvetnih delavcev — kar pomeni, da jih moramo nagrajevati tako kot delavce v tovarni. “ Dr. Avguštin Lah je opozoril tudi na to, da nas materialne možnosti ne spodbujajo dovolj k modernizaciji pouka in da so razmere med kraji in regijami zelo različne. Ta problematika s^v da še letos odpravimo ne-či slabosti in izvedemo potreb-il ne Popravke. Pojavildso se očit-(jjf Uu nesorazmerja! Upravičeno Pričakujemo, da bodo spo-31 ruzunii za leto 1975 pripravljeni / e bolj kakovostno in doštudi-$ ran°- jjfi 7J^0va razmerja in odnosi v i dolženem delu med gospodar-f fvcm in šolstvom morajo dati iV' 0’ kar pričakujemo: kvalifici-f ^ne ln visoko kvalificirane de-it‘ /, Vce’ strokovno bolj usposob-J. za današnje in jutrišnje f' p*/ e’ samoupravno bolj za-, sf .etve; humane ljudi, prežete s . ( °cip liričnim domoljubjem'. L v Področju vzgoje in izobraže-f bo to zagotovo prineslo A vacrtnejši in racionalnejši raz-3 0 l ,la vseh njegovih stopnjah, |č' nje^n° v usmerjenem šolstvu, H* bj!10 reformo učnih vsebin in njse vzgojne učinke. Odgovor-)[ fr ’ Premišljeno in učinkovito it aj710 morali delati, saj gre za ■* svrierf " domovine omogočajo enakopravnost ljudi, za čemer težimo v socialistični družbi. Vemo, da moramo v šolstvu in celotnem procesu vzgoje in izobraževanja napraviti revolucionarni preobrat, temeljito vsebinsko in si-.stemsko < refortno. Načrti so znani. Tega pa se ne da uvoziti - opraviti bomo morali sami. In če nameravamo uresničiti resolucije 7. in 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije ter skupščinsko resolucijo, bomo morali ustvariti boljše temelje. Ko je govoril o programih dela in njihovemu pomenu, o dogovorih in svobodni menjavi dela, je dr. Avguštin Lah poudaril, da je sedaj možnost, da uresničimo, kar je treba. Marsikaj bo mogoče urediti s sporazumi, dejavno in s prizadevnostjo. Nagrajencem pa so bile še posebej namenjene tele besede: ,Niste bili pasivni prenašalci znanja iz učbenikov na učence. Snovali ste vsebino, metodiko, organizacijo in oblike kultumoprosv,etnega dela. Ustvarjali ste in se razdajali. Kjerkoli so bili na šolah takšni ustvarjalci, so dosegli lepe uspehe. Podčetrtek, Kostanjevica, Slovenj Gradec, Ravne in še druga imena krajev in šol so pojmi vaše pedagoške, prosvetne in kulturne ustvarjalnosti. Danes izstopa morda vsaka deseta šola. Storimo, da bo čez nekaj let vsaka peta itn. Storimo to, saj je odvisno od nas. Dolžni smo, da širimo/ kar je dobrega, zglednega. “ 1^ z Lucije mladih ljudi in za A pf^ne delavce v procesu f L glanentnega izobraževanja -P Poudarila Milena Štifter. n ^ovorna opozorila sveta je letošnjim / skupščZenZJZVrŠneg,a f Zbirn i- SRS Se Je lel -žau, w Žagarjeve nagrade I ppp,/ Za dosedanje delo pod-pot Sednik dr. Avguštin Lah. I nej^l !e °risal lik prosvet-3 dannž!lav,ca 1,1 nteSov pomen v / na kl;!ldružbl’ ^ spomnil tudi / stvu ‘l(jni Položaj v našem šol-ne °eg učiteljev iz prosvet-v iC/1?ke v računalniške centre, or7ov^e oddelke delovnih lafCp lZacij, med turistične de-benjš V družbenopolitično živ- PREDSTAVLJAMO VAM LETOŠNJE NAGRAJENCE MARIJA KOMAN je predmetna učiteljica — ortopedagoginja, pomočnica ravnatelja 4vŽušHRe,Sn,iCa te’“ te deial dr- vsaj i*Lah’ ”da nam manjka podrr, - učiteljev različnih c‘l ^ kvalifikacij. Tudi °ddelk, s teprpr ]n šol6 smo morali že i rniVo l.’ Ker ni ■učiteljev. Zani-te, da na teh drugih pre- vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani. Je ugledna strokovnjakinja, ki je z izredno marljivostjo in strokovno poglobljenostjo veliko prispevala k razvoju posebnega šolstva ter k odkrivanju in obravnavanju v duševnem razvoju prizadetega otroka v šolah in družini. Med prvimi ortopedagogi se je začela poglobljeno in uspešno ukvarjati z usposabljanjem srednje duševno prizadetih otrok. Je avtorica in soavtorica številnih učnih načrtov za posebno osnovno šolo ter okvirnih vzgojnih načrtov za oddelke podaljšanega bivanja in internata. Je upoštevana pedagoška svetovalka in "mentorica, avtorica priročnikov za učitelje in starše, predavateljica ter sodelavka mnogih institucij, ki se posvečajo vprašanjem vzgoje prizadetih otrok in pedagoškega pro-svetljevanja njihovih staršev. ŽIVA KRAIGHER je plesna pedagoginja in koreografinja, vodja oddelka za izrazni ples na zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Plesu oziroma plesni vzgoji otrok se posveča blizu 30 let. Pomen njenega delaje v tem, da je odločilno vplivala na raz- voj moderne plesne smeri v Sloveniji, da je z dolgoletnim vztrajnim delom to smer razvijala tako, da dobiva samosvoje oblikovan plesni stil, ki je odsev današnjega slovenskega prostora in časa. Številnim mladim je dajala splošno estetsko vzgojo, izoblikovala je plesno skupino, ki je v javnosti že dokazala svojo umetniško ustvarjalno dozorelost. Na področju vzgoje in izobraževanja pa si je pridobila posebne zasluge kot plesna pedagoginja predšolskih in šolskih otrok ter oblikovalka kadrov, ki razširjajo in poglabljajo plesno vzgojo najmlajših. MILICA LUGARIČ je vzgojiteljica in ravnateljica vzgojno-varstvenega zavoda Ptuj." Od leta 1946 je bila vzgojiteljica na nekaterih najtežjih delovnih mestih v manj razvitih območjih Slovenije. Leta 1953 je v Ptuju prevzela vodstvo predšolske ustanove. S tem sije naložila nehvaležno nalogo, da uredi, razširi in kvalitetno izboljša družbeno predšolsko vzgojno dejavnost. To se ji je v danih skromnih razmerah s požrtvovalnim mentorskim delom tako zelo posrečilo, da zasluži širše družbeno priznanje. Tovarišica Lugarič je v občinskem merilu aktivna povsod, kjer se obravnavajo in odločajo zadeve vzgoje in izobraževanja otrok, zlasti predšolskih. Nemalo zaslug ima za razvoj otroškega varstva v mestu in v vaseh, za letovanja otrok 1 ob morju, za vključevanja otrok v razne interesne ter zabavne vzgojne dejavnosti. Pod njenim vodstvom je vzgojnovarstveni zavod dosegel visoko strokovno raven, postal pa je tudi pomemben dejavnik pri širjenju vzgojnovarstvene dejavnosti na območju vse občine. S svojim delovnim programom se uspešno trudi za zmanjševanje razlik med vaškimi in mestnimi otroki in za razširitev družbeno organizirane predšolske vzgoje v raznih oblikah, ki šele nastajajo. Tovarišica Lugarič deluje uspešno tudi kot predsednica skupščine skupnosti vzgojno-varstvenih zavodov Slovenije. (---------------^ NAGRAJENCEM - Vaš praznik je tudi praznik slovenske javnosti. Zagotovo je to tudi doživetje za vse tiste mlade ljudi, ki jim je bilo dano, da so se srečali ali pa se še danes srečujejo z vami in odnašajo s seboj v življenje od vas toliko dobrega, lepega in vrednega. [Milena Štifter, predsednica odbora za podeljevanje Žagarjevih nagrad) - Na takšni slovesnosti ne kaže govoriti samo o časteh in neposrednem delu slavljencev. Sadove njihovega dela najdemo v kronikah, v knjižnicah, na policah in za pulti, med stroji v tovarnah in oscilatorji v laboratorijih, v zdravstvenih domovih - mladinskih delovnih brigadah in na tujem. Ugotovimo lahko, da je bilo njihovo prosvetno-kultumo delo tudi raziskovalno in inventivno, . proizvodno tehnično in družbenopolitično. Razumljivo je, da prosvetno-' kulturni delavec ne more biti samo matematik ali biolog, učitelj v šoli ali slikar ali telesnovzgojni delavec. Je v strženu življenjskega toka - v vrtincu časa, idejnih tokov, družbenoekonomskih odnosov in političnega dogajanja. (dr. Avguštin Lah, podpresednik izvršnega sveta SRS) v_________________________y STANE MIHELIČ, profesor slavist v pokoju. V svoji delovni dobi je le krajši čas poučeval na srednjih šolah, zlasti na učiteljišču v Ljubljani in poučeval metodiko poučevanja slovenskega jezika na filozofski fakul- teti "v Ljubljani. Zaradi svoje družbenopolitične predanosti in strokovnih sposobnosti pa je pretežno delal na odgovornih vodilnih mestih v republiških organih za prosveto in kulturo oziroma vzgojo in izobraževanje. Teža njegovega življenjskega dela je v razvijanju in posodabljanju metodike pouka slovenskega jezika in vzgoje učiteljev slovenskega jezika. Je avtor in soavtor številnih učnih načrtov za osnovne in srednje šole, avtor beril, pripomočkov za učitelje, avtor nekaterih znanstvenih razprav, strokovnih člankov in drugo._ Njegovo delo je bilo vseskozi uspešno in vredno družbenega priznanja. Nagrado Staneta Žagarja je prejel zlasti zaradi zaslug, ki si jih je pridobil z uspešno organizacijo slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem od leta 1964 do 1971. Poleg nalog, ki mu jih je določila komisija jugostovan-sko-i talij ansko mešanega odbora, je na svojo pobudo z napori in vztrajnostjo opravil še vrsto pomembnih nalog in tako utrdil temelje in pogoje nadaljnjemu razvoji! šolstva s slovenskim učnim jezikom pod italijansko upravo. REZKA PIRC, učiteljica, zaposlena kot tajnica TIS Krško, je ena najbolj aktivnih družbenih delavk s pionirji. Od 1. 1945 dalje požrtvovalno dela v društvih prijateljev mladine ozi- roma občinski in republiški zvezi teh društev. S prepričljivimi uspehi uresničuje ideje pionirske organizacije o zbujanju in razvijanju interesov m dejavnosti otrok zunaj šole, o vsebinah in oblikah, ki vzgajajo otroka, zlasti v socialnem humanizmu in patriotizmu. Njeno delo je praktična potrditev možnih vsebin, oblik in metod dela ter prispevek k pedagogiki prostega časa pionirjev. Njena dejavnost presega občinske meje, saj je pobudnica, usmetjevalka in organizatorka republiških in medrepubliških otroških prireditev, od katerih sta v zadnjem času zlasti uspešna množičen „pohod pionirjev po poteh Matije Gubca" ter grafični bienale mladih likovnikov Jugoslavije v Kostanjevici. Zaslužna je zlasti zato, ker zna k dejavnosti za otroke pritegniti in organizirati družbene delavce, učitelje in* vzgojitelje in jim pomagati s svojimi izkušnjami in znanjem. LEOPOLD ZEMLJAK, inženir strojništva in ravnatelj šol-skih delavnic tehniških šol v Ljubljani, je prejel nagrado Staneta Žagarja za 25-letno uspešno delovanje na področju praktičnega pouka v tehniških šolah. Je družbeni in strokovni delavec širokega formata, ki se v šoli in raznih strokovnih združenjih z zgledno prizadevnostjo zavzema za modernizacijo praktičnega pouka in praktično strokovno usposobljenost delavca — proizvajalca. Za ta smoter je uspešno izpopolnjeval šolske delavnice, poučeval je praktični pouk in izpopolnjeval metodične postopke praktičnega pouka. Sodeloval je pri učnih načrtih za strokovne šole, napisal prvi učbenik tehničnega pouka za 7. razred osnovne šole, objavil več strokovnih sestavkov in sodeloval pri številnih nalogah. Posebo si je prizadeval za vzgojo in usposabljanje učnih kadrov za praktični pouk bodisi kot vodja učnega kolektiva svoje šole, kot predavatelj v strokovnih šolali in na raznih tečajih, kot odgovorni član mnogih strokovnih društev in organizacij. Z uspešnim vodstvom poverjene mu šole in s svojo široko zasnovano dejavnostjo zunaj nje je pripomogel h kvalitetnemu premiku v vzgoji in praktičnem izobraževanju učencev oziroma delavcev. SLAVICA ZIRKELBACH je profesorica in upokojena ravnateljica osnovne šole France Prešeren v Kranju. Je znana strokovna in družbena delavka na področju prosvete in šolstva. Posebno aktivna je v Sindikatu prosvetnih delavcev vse od kta 1946 do danes, ko je članica republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti in aktivna v izvršnem odboru republiškega odbora za vzgojo in izobraževanje. Pod njenim vodstvom in z njenim sodelovanjem je dosegel sindikat prosvetnih delavcev pomembne uspehe, zlasti v idejni angažiranosti šolstva, razvijanju samoupravljanja in ustvarjanju enakovrednejših družbenoekonomskih pogojev šolstva in položaja prosvetnih delavcev v naši skupnosti. Kot ravnateljica osnovne šole in direktorica zavoda za prosvetno pedagoško službo v Kranju ima posebne zasluge za znanstveno usmerjanje pouka in humanizacijo odnosov med uči- telji in učenci, za posodabljanje učnih metod, urejanje in izpopolnjevanje materialnega položaja osnovnih šol in prosvetnih delavcev, solidarnostno gradnjo šol iz samoprispevka in za izenačevanje možnosti šolanja vaških in mestnih otrok. Šola je pod njenim vodstvom postala zgled sodobno organizirane šole in pobudnica napredka. NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO! Noglica, ki preseneča - Do začetka letošnjega šolskega leta je bilo v Zibiki, kjer gradijo občani Velenja novo šolo solidarnosti, že okoli tisoč prostovoljcev. Novo šolsko poslopje v Zibiki „raste“ iz armiranobetonskih prednapetih elementov „Vemot“, ki jih izdeluje Vegrad iz Velenja. Gradnja šole poteka po predvidenem načrtu, celo nekoliko hitreje, kot so sprva računali. Gradbeni odbor se je namreč odločil, da bo skrajšal rok za dograditev šole kar za mesec in pol. Najprej so namreč postavili rok 29. november, nato so ga pomaknili na 8. oktober in kasneje na 1. oktober. Delež Velenjčanov, ki sodelujejo v plemeniti akciji, zajela je že skoraj vso Slovenijo, bo prav gotovo zapisan na najvišjem mestu. Zmagala je človečnost, solidarnost do Kozjanskega in tamkajšnjih prebivalcev, ki jih je potres še bolj osiromašil, zdaj pa postajajo bogatejši. Bogatejši za izkušnjo več, da v nesreči niso ostali sami, temveč da z njimi sodelujejo in jim pomagajo vsi, ki jih ni prizadela naravna katastrofa. Osnovna šola v Zibiki je ostala po potresu neuporabna in celo nevarna za življenje osnovnošolcev. Dan pred potresom so bili učenci zadnjikrat v njej. Zdaj v njeni neposredni bližini raste nova in sodobna šola, darilo Velenjčanov. (Foto: Tone Urbas) Zavodnje: Letos učbeniki zastonj Prireditveni odbor „V Zavod-njah se dobimo", ki ga je letos ustanovila krajevna skupnost Zavodnje nad Šoštanjem, je s pomočjo organizacij združenega dela v občini in seveda z organizacijo več prireditev, zbral dovolj denaija, da staršem otrok, ki obiskujejo podružnič- no šolo v Zavodnjah, letos ne bo treba seči globoko v žep za nakup knjig in drugih šolskih potrebščin. Uresničujejo torej zamisel o brezplačnem šolanju. Za šolo v Zavodnjah, ki jo obiskujejo predvsem otroci kmetov in otroci delavcev, je to še posebno pomembno. Na rob: Zakaj odlašamo? Iz sosednjih republik prihajajo spodbudne novice o akcijah za brezplačne učbenike v osnovnih šolah. V Sloveniji pa se že nekaj časa sprašujemo, kdaj bomo toliko „bogati“, da bomo .dali brezplačne učbenike vsaj tistim učencem, ki imajo pravico do otroškega dodatka. Kaj vse smo storili v zadnjih štirih letih v Sloveniji z akcijo o brezplačnih učbenikih? Nekaj več kot dve leti je tega, odkar so učenci nižjih razredov osnovnih šol dobili brezplačno mate- matični učbenik in delovni zvezek; denar za to so dala temeljne izobraževalne skupnosti Lani smo zbrali okoli 160.000 knjig in jih dali 714 osnovnim šolam. Kljub dobro zasnovani akciji o brezplačnih učbenikih v obvezni šoli se nam ni posrečilo doseči kaj več. Spodbudni so le uspehi nekaterih osnovnih šol, ki so akcijo o brezplačnih učbenikih sprejele resno in po svoje prispevale k uresničitvi te zamisli Poleg šol si tudi nekatere delovne organizacije prizadevajo olajšati staršem nakup šolskih učbenikov. Kranjska „Iskra“ in medvoški „Color“ sta omogočila brezplačen nakup učbenikov vsem šoloobveznim učencem, katerih zaposleni starši v teh dveh delovnih kolektivih prejemajo za otroke otroški dodatek. Kljub posamičnim zgledom doma in v sosednjih republikah pa se zdi, kot bi v Sloveniji ča- kali, da se bodo stvari uredile same po sebi Res, da ni „ustreznih“ zakonov, ki naj bi uredili to vprašanje, vendar bi s samoupravnimi sporazumi in dogovori lahko marsikaj naredili in k brezplačnim učbenikom v obvezni šoli krenili s hitrejšimi koraki Čakanje in odlašanje ni še nikdar prineslo uspehov. TONE URBAS Zagorje ob Savi: Podpisan sporazum________________ Predstavniki TOZD, OZD in drugih delovnih skupnosti na območju občine Zagorje ob Savi so pred dnevi podpisali samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in dijakov v občini. Sporazum so podpisale že skoraj vse gospodarske in negospodarske organizacije v občini. Po samoupravnem sporazumu o štipendiranju bodo odvajali 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Računajo, da bodo s tem zbrali vsako leto več kot milijon dinarjev. Za štipendije iz združenih solidarnostnih sredstev je doslej zaprosilo že okoli sto učencev in študentov. Med pro-silci le dva nista upravičena prejemati štipendij, drugi pa bodo dobivali vsak mesec od 860 do 110 din. Največ prosilcev je med otroki upokojencev in rudarjev, zelo malo prošenj za štipendije pa so poslali kmečki otroci. g? g; gž-% TELESNA VZGOJA V ŠOLAH Po novem programu „Koliko stanejo vsi ti učbeniki? “ je zvedavo spraševal petošolček, ki se že zaveda vrednosti knjig, oče pa je segel v denarnico in s štirimi stotaki poravnal zajeten račun za kupljene učbenike. Pa še vseh nista dobila! (Foto: Tone Urbas) Temeljna izobraževalna skupnost Trebnje: Leta minevajo, problemi ostajajo Učilnice osnovnih in podruž-ničnih šol na območju temeljne izobraževalne skupnosti Trebnje so spet polne, ponekod celo prepolne. Znova se je začel pouk, ponekod v boljših, drugod pa še v slabših razmerah. Ponavlja se torej stara pesem o položaju osnovnega šolstva, tej že kar kronični bolezni, ki jo, žal, vse prepočasi zdravimo. Šole nimajo učiteljev, niso ustrezno opremljene, prostora je še vedno premalo itd. Lahko bi rekli: šolska leta minevajo, problemi pa ostajajo. „Poglejte,“ je pred dnevi v pogovoru poudaril predsednik izvršnega odbora trebanjske temeljne izobraževalne skupnosti ROMAN OGRIN, „samo v osnovni šoli Trebnje in njenih petih podružničnih šolah manjka letos kar šest učiteljev in dve vzgojiteljici. V osnovni šoli Trebelno bi potrebovali še sedem učiteljev in profesorjev za razredni in predmetni pouk. Za 25 oddelkov imajo na voljo le 17 učiteljev! V osnovni šoli Veliki Gaber manjkajo trije učitelji itd. Osnovne šole s svojimi podružnicami so polne učencev, učiteljev ni! Vendar bi bilo mogoče vse te na videz nepremostljive težave uspešno rešiti, če bi imeli dovolj stanovanj za učitelje. Tega se dobro zavedamo, zato si prizadevamo narediti, kar je mogoče. Naša temeljna izobraževalna skupnost prispeva v sklad stanovanjske 'izgradnje kar devet, namesto dosedanjih šest odstotkov. Po tihem računamo, da bomo že letošnjo jesen začeli graditi stanovanja v Trebnjem, Mirni in Mokronogu. Denar za okoli deset stanovanj bosta dala temeljna izobraževalna skupnost in solidarnostni sklad. Kar zadeva preureditev starih in gradnjo novih šol na našem območju, naj povem, da smo se v občini Trebnje prvi odločili za samoprispevek za šolstvo; denar smo prispevali kar sedem let in pol. Lani, ko se je rok iztekel, smo podaljšali samoprispevek še za prihodnjih pet let. Poudariti moram, da imamo na območju naše temeljne izobraževalne skupnosti vse, šole preurejene ali nove, razen osnovne šole v Mokronogu. Kljub temu je učencev še vedno več kot prostora. Veliko smo torej že naredili, vendar žal še premalo. Izdelan imamo tudi celoten program izgradnje in preureditve šol v naši občini. Z denarjem, zbranim s samoprispevkom, bomo lahko zbrali le polovico potrebnega denaija. Upamo, da bo dala republiška izobraževalna skupnost posojilo. Republiška izobraževalna skupnost ima sicer veliko razumevanje, denarja pa malo. Tega ne občutimo samo v Trebnjem. Skoraj povsod v Sloveniji se srečujejo s takimi ali podobnimi težavami." TONE URBAS Tudi na Gorenjskem so, tako kot v Velenju in Zasavju, sprejeli pobudo, naj bi na potresnem območju solidarnostno zgradili novo šolo. O tem predlogu so v Kranju že razpravljali sekretarji občinskih konferenc ZK in predstavniki gorenjskih občin. Menili so, da mora postati reševanje šolskih prostorskih problemov na potresnem območju vseslovenska akcija in naj ne bi prevzemala patronata nad posameznimi šolami samo posamezna mesta ali občine. Na Gorenjskem so se torej resno lotili priprav. Za predsednika pripravljalnega odbora so imenovali predsednika skupščine občine Kranj inž. Marka Vrani-čaija. Koprivnica pri Brestamci: Še ena šola več Novim osnovnim šolam v Brestanici in Krškem seje prvega septembra pridružila še ena. V Koprivnici pri Brestanici so se občani že pred dvema letoma odločili za samoprispevek. S tem denaijem so začeli graditi osnovno šolo, letošnjega septembra pa so se že zbrali na slovesnosti in prvič odprli šolska vrata. Nova sodobna šola v Koprivnici ima učilnice, primerne za kabinetni pouk, sodobno kuhinjo, večnamenski prostor, knjižnico — čitalnico in vse, kar sodi k sodobno urejeni šoli. Več kot 200 učencev te šole je skupaj z učitelji in profesorji dobilo po dolgih letih pričakovanja temeljne možnosti za normalno in uspešnejše delo. Republiški center šolskih športnih društev pri zavodu za šolstvo SR Slovenije je za letošnje šolsko leto že pripravil program, kije sicer nekoliko drugačen od.prejšnjih, zato pa toliko bolj privlačen. Tekmovanja šolskih športnih društev so ena najbolj množičnih v Sloveniji, saj se jih udeleži vsako leto več kot 80.000 osnovnošolcev in srednješolcev. Že septembra bodo zaživela šolska športna društva, ki bodo v tem šolskem letu izpolnjevala program republiškega centra šolskih športnih društev, zastaviti pa si ga morajo tudi občinski in območni centri. Razen' tekmovanja za najboljše šolsko športno društvo, ki poteka letos že peto leto in bo z manjšimi dopolnitvami prav tako kot prejšnja leta, se je povečalo število športnih panog: tudi ta tekmovanja se bodo končala z republiškim finalom. Do republiškega finala bodo tekmovanja v: smučanju, gimnastiki, košarki, nogometu, rokometu, atletiki, odbojki, streljanju in plavanju. Letos prvič bo republiški finale v streljanju in plavanju, za osnovne šole pa tudi v odbojki. Ves ta programje republiški center šolskih športnih društev sestavil po anketi, ki sojo v minulem šolskem letu naredili med člani šolskih športnih dru- štev. Republiški center je dal 0 večjo možnost udeležbe v re- p publiškem finalu, saj bodo med 12 finalisti trije z območja Maribora, dva iz Ljubljane, dva h n Celja, druga območja pa bodo; Q poslala po enega predstavnika. n SpremeniH so tudi nekatere g, discipline v atletiki. Sedaj tek- 0 mujejo pionirji in pionirke nad ^ 600 in 400 metrov, štafeta teče ^ 4x 100 metrov, mladinci 400 n metrov, krogla bo težka 6 kilogramov, mladinke pa bodo tekmovale tudi na progi, dolgi 800 metrov. Taico se je program re p publiškega centra šolskih šport- ^ nih društev prilagodil progra- t( mu, ki ga imajo atletski klubi jj Sprememba je tudi v gimnastiki jj za srednje šole. Vaje za mladince in mladinke bodo nove, z ker so bile prejšnje že zastarele. v Republiška sklepna tekmova- z nja bodo ob raznih praznova- v njih. Tako bo republiški finale v t smučanju 5. in 6. marca L P 1975, v gimnastiki 19. aprila, v z streljanju 25. aprila, v atletiki JJ pa 30. aprila. Druga tovrstna j tekmovanja raznih športnik j-disciplin bodo ob dnevu mlado- “ sti. * * * * v Nedvomno bodo letošnja šol- c ska tekmovanja še bolj mno-: žična, zanimiva in pestra kot v j ^ prejšnjih letih; to pa bo prav go- z tovo prineslo še bolj kakovost- p ne športne dosežke. r Kranj: Za šolo v Šentjurju Učbeniki so, učbenikov ni — bi lahko zapisali! Že več let ob četku šolskega leta povprašujemo po knjigarnah in iščemo učk^ nike. Pri tem imamo seveda več ali manj sreče. Letos sm0 učbeniki nekoliko bolje preskrbljeni, vendar še ne tako, kot bi bij treba. Nekaterih učbenikov namreč sploh ni. Kdaj bo za učence ^ učitelje drugače? (Foto: Tone Urbas) Dob pri Domžalah: Obnovljena šola in nova telovadnica. V Dobu pri Domžalah že nekaj časa preurejajo šolo, zgrajeno še pred vojno-. Po sedanjih predvidevanjih bodo v prvi fazi del dozidali pet novih učilnic, šest kabinetov, telovadnico, sanitarije, garderobe, kuhinjo z jedilnico, uredili okolico šole in športno igrišče. Vsa ta dela bodo stala okoli devet milijonov dinarjev. V drugi gradbeni fazi pa bjt do k šoli prizidali še 12 učili11" in šest kabinetov. Tako b° osnovna šola v Dobu že šesta p0 vrsti, ki bo zgrajena ali preui5-jena iz denaija, zbranega s & moprispevkom. Denar za opf^j mo bo prispeval domžal^ sklad za financiranje izgradnj6 šolske mreže. Iz prakse 2+4-6, 6:2=3 Če seštejemo števili 2 in 4 ter tako 'dobljeno Vsoto delimo z 2, dobimo tri. Saj vemo, za kaj gre. Za ocenjevanje seveda. Vsi se ga spominjamo iz gimnazij-—■ skih let, ko smo marsikdaj (ne I i pri vseh profesorjih) seštevah e ocene, pluse, minuse in tako J(j poskušah uganiti končni red iz [a. tega ali onega predmeta. u Tako torej dela še dandanes marsikateri šolnik v- obvezni osnovni šoli. Ocenjevanje ni in ne more biti matematika. Vprašanje je, kako sploh pridemo do ‘j ocene 2 ali 4, zakaj že samo to, -e da v eno samo številko lahko 20 strnemo otrokovo znanje, ne more biti povsem objektivno. Vsak se skuša po svojih močeh tej objektivnosti čimbolj približati. Dr. Leon Zorman, ki je preverjanje znanja obdelal znan-a stveno najprej v svoji doktorski : tezi „Doba poučevanja in ve-. j Ijavnost šolskih ocen“, Ljub-a Ijana 1964 in v priročniku »Preverjanje in ocenjevanje , 1 znanja ter opazovanje učencev v šoli, Ljubljana 1968, doka-a- zuje, da šolske ocene niso do-a- volj objektivne, da niso na-! V tančne in zanesljive. Avtor L pravi, da učitelj meri učenčevo v znanje posredno, to se pravi z ki nstnimi ali pismenimi odgovori, ta To pa je spet relativno, zakaj ih čustveno močnejši otrok do-o- biva boljše. ocene, predvsem pa Ugotavlja, da vplivajo na vrednost šolskih ocen tudi lastnosti ocenjevalcev. Ko sem prebirala priročnik »Preverjanje in ocenjevanje znanja ...“ (menim, da bi tako Potrebno pedagoško pomagalo moral imeti vsak šolnik pri sebi v zbornici), nisem mogla mimo tega, da je 60 % učiteljev in Profesorjev geografije prepričano, da je njihovo ocenjevanje °bjektivno in da jim tako odgovorno in občutljivo delo, kot 'fi ocenjevanje znanja, sploh ne Povzroča težav. Natanko se spominjam prve °cenjevalne konference: kolegi s° narekovali svoje ocene, razredniki pa so jih zapisovah v redovalnice. Niti tedaj, prav na ,2ačetku, niti kdaj kasneje se mi te reči niso zdele prav nič preproste in sem o njih dosti razmišljala. Kakor vse učiteljevo delo je tudi ocenjevanje znanja odvisno od celotne učiteljeve osebnosti, od njegovega ugleda, od vsega delovnega procesa v razredu. Teoretično znanje, ki ga prinašamo iz šol, tako rado zbledi, ko stopimo v razred in pričnemo delati. Kje so didaktična načela, ki smo jih morali znati dobesedno, potem ko se znajdemo v razredu „pred živ-ljenjem“? Kdo nas sploh kaj pouči o tem, ko pridemo mladi in neuki na šole, kdo nas vpraša, zakaj smo ocenili morda prestrogo, mogoče premilo? Kdo more zbrisati številke, ki jih tolikokrat tako samozavestno napišemo v redovalnice? Vse te številke so nemalokdaj podoba nas samih, dobre ali slabe volje, muhavosti in neraz-položenja. Z oceno kaznujemo, nagrajujemo, dokazujemo samim sebi, da smo vendarle nekaj štorih; vse te ocene so velikokrat res zelo dvomljive. Včasih se tega tudi zavemo, toda gorje, če bi nam skušal te številke kdo oporekati, tedaj ne popustimo in smo jih pripravljeni zagovarjati kadarkoli. ' Ali smo znali kdaj prisluhniti otroku, ki se je zjokal nad svojim spričevalom, ali smo se potrudili razumeti obupanega očeta, ki ni bil zadovoljen z uspehom svojega sina, ali nam je kdaj šla do srca kritika za našim hrbtom (n. pr.: krivica, protekcija, ne mara me in tako naprej), ali smo kdaj upoštevali mnenje vsega razreda pri tej ali oni oceni? Če tega nismo nikoli štorih, smo ravnali zelo narobe. Menim, da naša avtoriteta ne bi prav nič trpela, če bi bili manj zaverovani v svoje sposobnosti in bi kdaj dali prav tudi komu drugemu. Nekoč sem vprašala starejšega profesorja zgodovine, kako je ocenjeval svoje dijake, pa mi je dejal: „Veste, kar zamižal sem in po navadi napisal ocene, ne da bi pri tem brskal po beležki in sešteval pluse ah mi- nuse. Ne mislim zdaj, da bi tudi mi kar mižali in delili ocene instinktivno, vendar sodim, da bi podoben način ocenjevanja moral veljati še prav posebno za , osnovno šolo. Po eni plati vemo, da je naša osemletka enotna splošno izobraževalna šola in da jo mora izdelati vsak učenec ne glede na to, ah obiskuje osnovno šblo v središčU/V Ljubljani ali pa v majhni vasi na Dolenjskem, po drugi plati pa imamo že v osnovni šoli neko gimnazijsko ozračje; gremo se stroge profesorje z beležko v roki in tako ustvarjamo merila, ki za osnovno stopnjo niso sprejemljiva. (Trdim, da sta sedanji predmetnik in učni načrt še vedno prezahtevna za vse otroke do 14. leta starosti.) S temi gimnazijskimi metodami delamo dostikrat zlasti manj nadarjenemu otroku vehko krivico; jemljemo mu delovno moralo in zbujamo manjvrednostne komplekse. Nikakor ne mislim, da bi popuščah, saj natanko vemo', da se mnOgi otroci ne uče in da shajajo do osmega razreda po „liniji najmanjšega odpora11. Mislim predvsem na tiste, ki se uče in ki bi radi dosegali dobre uspehe. Le-tem pa z našo premajhno skrbjo marsikdaj storimo krivico, velikokrat prav zato, ker ozkpsrčno delimo in seštevamo, namesto da bi se poglobih v učenca, koliko zna in koliko zmore, kakšni sta njegova volja in vnema, kakšen je njegov odnos do šole, kako sodeluje pri pouku in kako intelektualno se odziva na učiteljevo razlago. Poskusimo si torej ustvariti celotno podobo otrokovega znanja, koliko v resnici zna in ne sklepajmo iz tistih nekaj ocen, ki jih imamo v beležki Predvsem pa menim, da bi morali preverjati in ocenjevati znanje učencev pogosteje in sproti. Ocenjevanje nam je vehkokrat v breme, učna snov se nabira, in že grozi ocenjevalna konferenca; tedaj pa mrzlično hitimo s tihimi vajami, ker nam za ustno preverjanje zmanjka časa. Samo pismena ocena nikakor ne more biti objektivna Trnova pot do discipline Vsak učitelj je ob nastopu jjlužbe bolj ah manj zaskrbljen,. Kako bo v šoh z disciplino. To J® Pomembno posebno za pred-^tne učitelje in profesorje, ki °rajo poučevati svoj predmet razredih. Disciplina je po-?ben problem zlasti za tiste, ki Poučujejo svoj predmet v posa-J*nih razredih in njihovih pa-.jlkah le po dve ah le po eno ro na teden. Če hočejo opra-1 tedensko predpisanih 22 ah Po potrebi še več ur, morajo Vprei za dnem poučevati v s c razredih. Pri tem kaj hitro ^Poznajo, da so med posamez-1 J?1 razredi in njihovimi para-];i arn* glede disciphne zelo vekah raz^e- V nekaterih paralel-u, učitelj nima težav, ker so PaTv* ze^° Po^ušni. ponekod dev ^ SV0-P prizadevnosti za-n. a na ovire; učenci .so nemir razposajeni in predrzni skih° Se znaitr v težjih disciplin redih*51^1161^1 v Posameznih raz teli ie za marsikaterega uči ; t a veliko vprašanje. Vsak uči- i žbidj? ^.li’ da bi Pri pouku Clm večje zanimanje ' iovniCev' Mnogim se kljub de-disri ,Vnerni — ob pomanjkljivi VPf i-i -to le deloma posreči. Učen • ie navadno tako, da so tednn' ^5rve dni ah največ nekaj razni/ P° Poletnih počitnicah Začner°ma Poslušni, potem pa pu^ar Hjlhova disciplina pose v'’ Proti koncu novembra Često Zel° poslabša. Disciphno tisti nx0težu-iei0 ponavljalci in Šoli k. ®?ci v obvezni osemletni v jijr I®1 ni mar za šolski red, thorajo hodijo le zato, ker je v razredih v toplej-®h proti koncu šolskega leta, zlasti junija, ko so učenci že počitniško razpoloženi. EDEN OD VZROKOV ZA „BEG“ Za učitelje, ki z velikim naporom vzdržujejo disciphno v razredih, je zahtevno šolsko delo pravo garaštvo. Radi izjavljajo, da jim učenci pijejo kri in da morajo imeti železne živce, če hočejo vzdržati. Vzrok za' beg iz .učiteljskega poklica torej niso samo neustrezni osebni dohodki, temveč tudi težave pri , vzgoji v razredu. Omenimo naj tudi to, da s takih osnovnih šol, na katerih boljši učenci sami spoznajo in občutijo, kako trpijo učitelji zaradi njihovih nediscipliniranih sošolcev, skoraj nihče ne nadaljuje šolanja v pedagoški gimnaziji. O disciphni učitelji nimajo enotnega mnenja. Običajno govore, da si mora disciphno v razredu ustvariti vsak sam in naj ne išče pomoči. Vendar je to le deloma res. Vedeti je namreč treba, da nismo vsi ljudje po značaju in temperamentu enaki. Nekateri učitelji dosežejo pri učencih ugled že s svojo zunanjostjo, nastopom, strogostjo in izredno energijo, drugi - z manj odločnim nastopom ter večjo humanostjo in prizanesljivostjo pa se pri svojem delu v razredu ne morejo uveljaviti. Zato zelo strogi učitelji bolje vzdržujejo disciphno kot tisti, ki učencem radi kaj spregledajo. Prvi lahko sami poskrbe za red, ker se jih učenci prav boje, drugi pa si morajo kako drugače pomagati, ker najbolj predrzni učenci ne upoštevajo njihovih naukov in opominov ali pa jim celo nalašč nagajajo. Učitelji si navadno pomagajo tako, da zapišejo takšne učence v razredni dnevnik. S tem opozorijo nanje razrednika, ki jim potem izreče ustni opomin, jih kaznuje s pismenim opominom, pri težjem prekršku ali pri več disciplinskih prekrških pa z ukorom. Pri nekaterih učencih taka disciplinska kazen zaleže, bolj trmasti in težko vzgojljivi pa se kljub temu ne poboljšajo. Taka kazen ni učinkovita še posebno tedaj, če kdo pogosto zapisuje disciphnske prekrške v dnevnik in če razrednik na zapise ne reagira dovolj in sproti ali pa jih celo prezre. Tudi poziv staršem, naj pridejo h govorilni uri ali na roditeljski sestanek, mnogokrat ne zaleže. V navadi je že, da starši najslabših in najbolj nediscipliniranih učencev nikoli ne pridejo v šolo. ČE UČENCU PONUDIŠ PRST ... Nekateri učitelji, ki težko vzdržujejo disciplino v razredih, so tega bolj ali manj krivi sami. Njihova napaka pri vzgoji je v tem, da so z učenci preveč do-mači — to pa se kaj hitro bridko maščuje. Saj poznamo pregovor: Če učencu ponudiš prst, zagrabi za roko! Pretirana domačnost povzroči v razredu velik direndaj, ki prisili tudi najbolj potrpežljivega učitelja, da ga čimprej odpravi, sicer ni mogoče uspešno delati. Na eni izmed osemletk na Gorenjskem se je celo pripetilo, da je učitelj angleščine, ki zaradi prevehke PORTRETI Adut podoba otrokovega znanja; to velja zlasti za predmete, kot so zgodovina, geografija, biologija,' skratka, za vse tiste, pri katerih se mora učenec usesti in učno snov naučiti. Ob tem pa se vprašamo: Ali se učenec sploh zna učiti? Skoraj vedno nastanejo težave tedaj, ko učenec preide od razrednega k predmetnemu pouku. Tudi za bolj nadarjene je ta sprememba precej trd oreh. Tega pa bodo učenci laže strli,če jih bomo poučili o glavnih zakonitostih uspešnega učenja. Povejmo jim, da je pozabljivost učne snovi največja kmalu potem, ko jo osvojijo. To se pravi, da mora učenec najti za učenje tisti čas, ko je učiteljeva razlaga še sveža, saj bo le tako porabil najmanj časa za delo. In tako naprej. Priročnikov o uspešnem učenju imamo že nekaj na voljo, tudi v slovenščini, tako , da bomo učence zlahka poučili, kako naj delajo, da bo njihovo znanje solidno. Ocena naj bo tudi javna! Učenci naj vidijo, kako smo jih ocenili! Prav je, da jim oceno takoj povemo. Marsikatera nevšečnost nam bo tako prihranjena. Včasih jim dovolimo, da oceno določijo sami. In videli boste, kako znajo biti otroci stvarni. Seveda pa sodim, da to ne bi smelo biti pravilo; kaj takega si lahko privoščimo samo v primerno zrelem razredu. In še: kaj sodim o pridnosti? Didaktika nas uči, da ocenjujemo le učenčevo stvarno znanje, ne pa tudi pridnosti. Načelno seveda ravnamo tako. Ali pa se ob tem vprašamo, koliko truda velja manj nadarjenega učenca, da doseže pozitivne ocene in kako samo od sebe gre to bolj bistremu učencu. Menim, da je prav in vzgojno, če resnično prizadevnemu in vestnemu učencu ob koncu leta zvišamo oceno in ga tako nagradimo za izredno marljivost. Če to tudi razredu razložimo, po navadi ni nobenega ugovora. Prav tako upoštevajmo to tudi pri odličnjakih, ki včasih popustijo! (Ne gre za to, češ tra- dicijo ima, zato je odličnjak.) Menim namreč, da pri oceni moramo upoštevati tudi učenčevo intelektualne raven. Le-ta se kaže dostikrat ob učiteljevi razlagi, ob vmesnih vprašanjih in odgovorih; ni treba, da je to zmeraj stroga učna snov, vendar vmesnih učenčevih vprašanj ne moremo prezreti, saj le-ta kažejo na njegovo bistrost in razgledanost, odkrivajo nam učenčevo samostojnost, sposobnost logičnega mišljenja in predvsem zanimanje za predmet. Sodim, da je vse to vehko več kakor pa dobesedno reproduciranje učne snovi (Trdim, da bi morah takšen način učenja sploh preprečevati!) Učence venomer vzgajamo k samostojnemu mišljenju; le tako jih bomo počasi pripravljali na študij na višji stopnji in dalje na univerzi, ko ne bo vse prineseno na krožniku, marveč bo moral biti učenec že zrela in kar najbolj samostojna osebnost! VLASTA LIKAR domačnosti ni zmogel ustvariti reda v razredu, moral zapustiti prosvetno službo. Živčno je zbolel, kasneje pa si je poiskal lažjo bibliotekarsko službo. V neprilike zaidejo tudi preveč dobrosrčni učitelji. Učenci jih izkoriščajo, nenehno moledujejo in se opravičujejo. Učitelj mora tudi paziti, da ne uporabi prevečkrat iste besede, sicer mu bodo učenci kmalu nadeli porogljiv vzdevek. Tisti, ki poučujejo narativne predmetne, morajo biti zelo iznajdljivi in nenehno pozorni na vse učence, da sledijo razlagi. Poudariti je treba, da samo zanimivo in nazorno razlaganje snovi še ni poroštvo za to, da bodo učenci tydi poslušni. Vsi učenci se namreč ne zanimajo za vse predmete. Nekateri imajo posluh za narativne predmete, drugi za jezike, tretji za matematiko ali fiziko itd. Učenci, ki so enostransko usmerjeni, zraven pa še neredni in brez delovnih navad, so tudi ob zelo dobri razlagi nemirni. Zaradi klepetavih posameznikov mora učitelj večkrat prekiniti razlago in pozvati nemirnega učenca: „Od-govori, kaj sem z zadnjim stavkom povedal!" Neposlušnež je seveda tako presenečen, da ne zna odgovoriti. Vendar pa postanejo takšni in podobni vzgoj--ni pozivi sčasoma neučinkoviti, ker učencev več ne prizadenejo. Učenci, ki se dolgočasijo, ne mirujejo niti pri kabinetnem pouku: kaj hitro najdejo priložnost za metanje papirčkov in raznih drugih predmetov po razredu, prikrito čečkajo po klopeh, rišejo po njih z barvnimi kredami, jih režejo, dolbejo ter izdirajo in lomijo aluminijasta naslonjala ob njihovih straneh. Podobno je na straniščih, hodnikih, dvorišču in pri malici. Škode, ki jo povzročajo svojeglavi pubertetniki, pa samo učno in tehnično osebje ne more preprečiti. POMOČ Vzdrževanje disciphne na hodnikih in pri malici si lahko učnovzgojno osebje olajša tako, da privzame za pomoč učence iz naj višjih razredov, ki določeno nalogo navadno uspešno opravljajo. s K vzdrževanju in izboljšanju disciphne pri kabinetnem pouku lahko zelo vehko pripomorejo šolski pedagog, psiholog in tudi socialni delavec. Ti bi morali včasih kar nenapovedano vstopiti v razred, bodisi pri izpraševanju, bodisi pri razlagi ali pisanju testa. Ker mnoge šole še nimajo tovrstnih strokovnjakov, bi se moral za čim boljšo disciplino prizadevati tudi ravnatelj, ki pa ne sme biti z učenci domač. Na zavodih, kjer nalaga ravnatelj vso skrb za disciphno le učiteljem tako, da morajo ob šolskih odmorih dežurati na hodnikih in pri delitvi malice (sam pa ostane brezbrižen, čeprav učenci vpričo njega divjajo), ni mogoče napraviti reda. Tudi to ne zaleže, če se zelo poredkoma oglasi po mikrofonu ali samo v izjemnih primerih pošlje po razredih okrožnico, ki navadno opozarja le na najbolj opazne primere nedostojnega vedenja in večje tatvine. Najbolj učinkovito je, če pride ravnatelj ob posebnih primerih na hodnik in v posamezne kabinete ter odločno pove, kako se morajo učenci vesti med poukom. Zapreti naj tudi s sankcijami, če bodo kvarili šolsko pohištvo ali kakorkoli poškodovali predmete in prostore. Dovolj je, da jih samo opozori, da bodo za razna pobalinstva in rušenje razredne disciphne odgovorni njemu. Ravnatelj lahko doseže največ zaradi tega, ker uživa pri učencih izredno velik ugled;njegova navodila ali zahteve tudi najbolj upoštevajo. Če ravnatelj dosledno in odločno podpira učitelje pri težkem vzgojnem delu, se v šoli utrdi vzorna disciplina. Učitelji delajo bolj zavzeto in tako dosežejo dober učni uspeh. Ob vzorni disciphni se namreč lahko učitelji bolj posvetijo tudi zanemarjenim učencem ter jim z vztrajno in plemenito prizadevnostjo pripomorejo k uspehu. Tudi pedagoški svetovalci bi se morah ob svojih obiskih bolj pozanimati za disciphno — vzgojo in ne le za didaktiko ter literaturo, ki jo mora učitelj uporabljati pri pouku. Lahko bi pripomogli k vzdrževanju disciphne že z opo-zorih učencem, da morajo biti pri učnih urah tako pozorni in poslušni, kakor so ob njihovi prisotnosti. Kadar bodo po vseh šolah dovolj poskrbeh za disciphno, bo postalo učiteljevo delo veliko lažje in prijetnejše. Ni dvoma, da bo tudi to precej zavrlo beg iz učiteljskega poklica in privabilo vanj vehko dobrih učiteljev. L S. Šola za samoupravljanje $01X1 kroro industrija gumijevih usnjenih;-in kemičnih izdelkov Družbeno izobraževanje / ■ ^ V mnogih dokumentih, resolucijah, aktih in programih srečujemo izraz družbeno izobraževanje. Že v programu Zveze komunistov Jugoslavije iz leta 1958 je bilo zapisano, da je za samoupravljanje treba ljudi usposabljati. Samoupravljanje pa ne more biti uspešno brez izobraževanja. Samo izobražen človek bo lahko spoznal, kakšne so njegove pravice in obveznosti v samoupravni družbi, razumel bistvo družbenoekonomskih odnosov, bistvo politične ureditve pri nas in v svetu, znal neposredno odločati o pogojih in dosežkih svojega dela in se bo zato nenehno izpopolnjeval v samoupravni praksi. SAVA je eno tistih podjetij, kjer je samoupravljanje že več kot 20 let resničnost ih družbena praksa, saj je prav tu zasedal prvi delavski svet v Sloveniji že leta 1950. V tej praksi je samoupravljanje v svoji težnji po preprečevanju odtujitve človeka doživljalo uspehe in neuspehe, ki niso prizanesli ne SAVI ne drugim podjetjem v Sloveniji in v Jugoslaviji. Ugotovili smo, da zelo nizka izobrazbena raven, bodisi strokovna bodisi družbena, ovira in da je za to rast razvoj samoupravljanja, najbolj učinkovito izobraževanje. Naj bo proizvodni proces še tako sodobno organiziran, stroji najmodernejši, sistem samoupravljanja še tako dober, če človek ni primemo usposobljen ne za stroje ne za dražbo, ne moremo pričakovati zadovoljivega učinka. V SAVI se zavedamo, da je izobraževanje nujnost, saj so ekonomika, samoupravljanje in izobraževanje tesno povezani. V internih aktih smo uzakonili sistem izobraževanja. V tem sistemu ima družbeno izobraževanje veliko vlogo. Družbeno izobraževanje v SAVI obsega: družbeno izobraževanje zaposlenih delavcev, članov organov upravljanja, skupin samoupravljavcev, članov družbenopolitičnih organizacij, učencev v gospodarstvu in družbeno izobraževanje vodilnih delavcev. KAKO SE IZOBRAŽUJEJO? ZAPOSLENI DELAVCI Vsak na novo zaposlen delavec se že na začetnem seminarju informativno seznani z organizacijo dela in samoupravljanja v SAVI, vlogo družbenopolitičnih organizacij, z družbenoekonomskim položajem delovne organizacije in podobnim. V času poskusnega dela je njegov mentor ali inštruktor zadolžen, da ga uvaja po programu A, kjer ni poudarek samo na teoretičnem družbenem znanju. Delavec se mora usposabljati tudi za samoupravljanje tako, da preuči, kako se v internih aktih zapisana določila uresničujejo v samoupravni praksi. Program B vsebuje delovne naloge (važne faze), s katerimi se mora novi delavec seznaniti v času poskusnega dela, A program pa vsebuje seznanjanje z organizacijo dela v delovni organizaciji,. obračunski enoti, z organizacijo samoupravljanja, zlasti v obračunski enoti, kjer je delavec zaposlen, z vodstvom' obračunske enote, s predstavniki samoupravljanja, udeležuje pa se tudi neposrednega samoupravljanja na sestankih delovnih skupin. Po končanem po- skusnem delu opravlja vsak nov delavec preizkus znanja tudi s tega področja. Tudi družbeno izobraževanje pripravnikov poteka po programu. Večina pripravnikov izhaja iz vrst naših štipendistov, le-ti pa so člani kluba štipendistov SAVE, ki ima v svojem programu tudi izobraževanje za samoupravljanje, saj je klub že sam po svoji organizaciji in delovanju šola za samoupravljanje. Sodeluje z aktivom mladih delavcev v SAVI. Klub štipendistov si je v programu zadal na-logo, da bo vplival na programe izobraževanja na šolah z odprtimi razpravami o idejnopolitičnem izobraževanju in na učne programe družbenih predmetov na šolah. Spodbuja k seminarjem za aktive ZMS, stalnim študijskim seminarjem članov kluba štipendistov o vlogi ZMS, o študentskih gibanjih, zunanji in notranji politiki, razvoju samoupravljanja na vseh ravneh in podobno. Ko pripravnik, ki pride iz kluba štipendistov, združi delo v naši delovni organizaciji, .nadaljuje „šolo samo-upravljanja“ tako, da se še bolj poglablja v probleme samoupravljanja na ravni delovne organizacije, temeljne organizacije združenega dela in obračunske enote. Preučiti mora interne akte in se vključiti v sistem samoupravljanja. Preizkus znanja na koncu pripravniške dobe opravi uspešno le tisti pripravnik, ki odgovarja pozitivno tako na vprašanja iz stroke kakor tudi. na vprašanja iž družbenih znanj. Družbeno se izobražujejo tudi drugi zaposleni delavci, bodisi kot člani samoupravnih organov bodisi kot člani mladinske organizacije, sindikalne organizacije, Zveze komunistov ali posamično prek internega časopisa SAVA, Informatorja, dnevnega časopisja in literature (družbenopolitične organizacije imajo bogato knjižico z družboslovno literaturo). ČLANI ORGANOV UPRAVLJANJA Pri sestavljanju programov za izobraževanje članov organov upravljanja smo težili vedno k takemu načinu obravnave tem, ki omogočajo udeležencem, da si pridobijo znanje, ki ga lahko uporabljajo v samoupravljavski praksi. Program pripravlja izobraževalni center v sodelovanju s skupino, za katero je seminar pripravljen. V letnem načrtu izobraževanja za leto 1974 imamo naslednje oblike izobraževanja organov upravljanja: seminar za člane delavskega sveta delovne organizacije, za člane delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela, predsednike gospodarskih odborov, seminarje za člane odborov za medsebojna razmerja in druge skupine samoupravljavcev (npr. vodje delovnih skupin). ČLANI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije se je tudi v naši delovni organizaciji razmahnilo marksistično izobraževanje članov Zveze komunistov, čeprav ga tudi pred tem časom nismo zanemarjali. V letu 1973 smo posvetili precej študija temeljem marksizma. Študij je potekal po oddelkih ZK. Na novo sprejeti člani ZK so se usposabljali po programu, ki ga priporoča komisija za idejno izobraževanje pri CK ZKS. Ti seminarji so bili dobro obiskani, nekateri člani pa so se udeležili tudi partijske politične šole. Tudi mladinska organizacija je zelo dejavna. Organizirala je Idejnost tudi v posebnem predmetu Na zadnji seji pred šolskimi počitnicami, 2. julija letos, se je zbral že v novi sestavi strokovni svet zavoda za šolstvo SRS. Preimenovan je v strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, ki bo odslej deloval pod vodstvom novega predsednika Staneta Kranjca. To bo organ izvršnega sveta Slovenije (se pravi družbe-no-strokovno-politični), hkrati pa tudi organ zavoda, saj bo — tako kot doslej - obravnaval njegovo ■ delo. Nadaljeval bo delo in prevzel odgovorno nalogo, ki jo je prejšnji svet uspešno opravljal že pet let. Direktor zavoda za šolstvo SRS Boris Lipužič se je zahvalil za sodelovanje vsem članom nekdanjega strokovnega sveta, o nadaljnji usmeritvi in delu pa je spregovoril predsednik Stane Kranjc. Direktor zavoda za šolstvo je podal pregled obsežnega dela, ki ga je doslej opravil strokovni svet in hkrati tudi zavod sam. Če pregledamo le grobe podatke o tem delu, je slika takale: Svet je imel v 5 letih 32 rednih sej in eno izredno. Poleg obravnave predmetnikov in učnih načrtov, ki se na novo spreminjajo za vsa predmetna področja izobraževanja, so pripravili koncepcijo nove idejne osnove. Podano je bilo eva-luacijsko poročilo o pouku matematike za prvi in drugi razred osnovne šole. Nadalje so pripravili načrt za strokovno izpopolnjevanje učiteljev na tem področju. Isto velja za pouk slovenskega jezika v osnovni šoli. Veliko je bilo storjenega za izobraževalno tehnologijo. PripraviU so 279 učnih načrtov za razne vrste šol, nov pred- metnik in učni načrt za osnovno šolo leta 1972 (to je bila draga revizija po reformi osnovne šole), predmetnik in učni načrt za slušno prizadete otroke in za otroke zdomcev. Za poklicne šole so pripravili: predmetnik in učni načrt za 97 profilov, za tehniške, državno upravne in druge šole pa predmetnik in učni načrt za 69 profilov. Na novo so spremenih učne načrte za gimnazijo in pripravili vzgojni program za domove srednjih šol. Za delovodske in poslovodske kadre je bilo pripravljenih 17 učnih načrtov, za specializirane ozke profile pa 29. Predpisali so tudi učne načrte za izobraževanje odraslih ter učni načrt za angleški, nemški in slovenski jezik za pripadnike jugoslovanske narodnosti. Na seji so po živahni razpravi sprejeli začasni poslovnik strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje. Veljal bo do jeseni - takrat bodo oblikovali novega in ga dopolnili s predlogi in pripombami te seje. Razprava je poudarila, da bi bilo treba v poslovniku bolj precizno določiti naloge in pristojnosti (npr. problematika ocenjevanja). Kot metodo dela v prihodnje so enoglasno podprli delo po komisijah, kise je doslej dobro obneslo (npr. pri zakonu o osnovni šoli, gimnaziji in drugo). Med idrugimi smo slišali zelo koristen predlog: ustanovili naj bi posebne šolske komisije, ki bi skrbele za oblikovanje učnih načrtov in vrst šol. To pomeni, da bi skrbele za oblikovanje predmetov v predmetne celote (integracija učnih načrtov) in kakšne naj bodo razne vrste šol vse do univerze. V razpravi so poudarili proces preobrazbe vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi in sodelovanja z dragimi organi in delegati posameznih struktur ter vlogo interesnih skupnosti. Jeseni bo zavod za šolstvo pripravil predlog programa nalog za letošnje in prihodnje leto. Na seji so zbrali štiričlansko skupino, ki bo na podlagi strokovnih predlogov pripravila poslovnik o delu in metodah dela v širši koncepciji. . Razpravljavci so posvetili posebno pozornost obravnavi predloga učnega načrta za predmet samoupravljanje s temelji marksizma (po strokovno-peda-goški utemeljitvi so dali pred-mjptu skupen naziv). Razumljivo je, da novi predmet šele nastaja, zato bo načrt Te začasen. Predmet bo uveden že letos jeseni v vseh prvih razredih srednjih šol. Razpravljali so o potrebnosti strokovnega izobraževanja učiteljev vseh srednjih šol za pouk teh predmetov. Učitelji bodo deležni permanentnega marksističnega izobraževarija. V prvi fazi tisti, ki ta predmet poučujejo. V organizaciji zavoda za šolstvo in s sodelovanjem marksističnega centra pri CK Slovenije in občinskega komiteja so predvideli seminarje že v šolskih počitnicah. Tem bodo sledili še redni strokovni sestanki vsak mesec po regijah. Udeleženci seminarjev bodo prejeli teže in ustrezno gradivo. (Naj povemo še, da je sestava učiteljev, ki bodo seminarje obiskovali, zelo heterogena - kar 28 različnih profilov!) Strokovni svet je podprl idejna in strokovna izhodišča predmeta in njegovo uvajanje v vse vrste srednjih šol, saj so skupne osnove samoupravljanja s temelji marksizma nadaljnji korak za preobrazbo srednje šole. Poudarili so potrebo, naj bi pri tem sodelovali strokovni delavci z univerze, pedagoškega inštituta in vsi učiteljski zbori. Menili so, da so sedanji programi le začasni, dokončno obliko predmeta pa bodo dali izkušnje, praksa in dodatno izpopolnjevanje pri strokovnih ustanovah Opozorili so, daje treba po-. udariti naslednje: uvedba novega predmeta ne pomeni, da so s tem drugi družboslovni in na- ( ravoslovni predmeti razbremenjeni idejnosti ali pa manj dolžni upoštevati izhodišča izobraževanja. V prihodnjem obdobju bo sledilo usklajevanje snovi novega predmeta s posebnimi predmeti in razmejitve. Pouda-rili so nujnost povezovanja novega^ predmeta z zgodovino, filozofijo, sociologijo itd., pomen usposabljanja kadrov in izobraževalne tehnologije. Sprejeli so predlog zavoda in strokovnega sveta, da bo komisija spremljala uvajanje predmeta in hkrati dajala sprotne informacije. / Obvezali so se, da bodo ob polletju obravnavali, kako je potekalo uvajanje novega predmeta. Začasni predlog učnega načrta za predmet samoupravljanje s temelji marksizma je sprejet z upoštevanjem, da se pri končni redakciji jeseni dopolni s predlogi, ki so bili povedani na tej seji. T. D. razna predavanja, pogovore in Skoraj vsi vodilni delavci, raj seminarje z idejnopolitično vse- zen dveh, so člani Zveze komi) 1 bino. Delavska mladina je kri- nistov in se usposabljajo po pro ' tična, zato zahteva res kritično gramih za izobraževanje te orga in pošteno obravnavo družbe- nizacije. Njihova dolžnost j‘ ' nili problemov, samoupravljanja tudi, da se sami družbeno izc ( in vloge mladine v njem. V pro- bražujejo ali pa se zunaj pod j gramu za leto 1974 se je mla- jetja udeležujejo seminarjev lij dinska organizacija zavzela tečajev z družbeno vsebino, predvsem za izobraževanje mladih delegatov. SKLEP UČENCI Proces družbenega izobraž? j" V GOSPODARSTVU vanja v SAVI se bo nadaljeval; c Učenci v gospodarstvu, v naši kakor se bo nadaljeval razve Q delovni organizaciji jih je 63, se samoupravljanja. S prizadeva^ družbeno vzgajajo v šoli za gu- njem družbenopolitičnih deja'’ u marske delavce in v drugih po- nikov bomo na tem področji a klicnih šolah pri pouku dražbe- uresničevali ustavna določila f, nih predmetov in pri posebnih da se bomo s pomočjo znanj1 p mladinskih urah. Glavni kon- znali spopasti z vsemi negativni £ cept te 'vzgoje izhaja iz kon- mi težnjami, če bo potrebni a cepta socialistično usmerjene To bomo dosegli, če bom* ri šole, ta pa je, da mora biti vključili družbeno izobraž«: n celotno delo in življenje v šoli vanje v permanentno izobraž«! 5 prežeto z marksizmom. Pri vseh vanje. L predmetih skušamo uvajati In še o rednih oblikah izobr p znanstveno mišljenje, ki temelji zevanja: o usposabljanju pr« 0 na temeljih marksizma. Učenci meščenih delavcev, o pokM n naj bi dojemali protislovja in nem izobraževanju za ozke i’ p spoznavali zakonitosti v draž- široke profile, o izobraževanju n benih procesih s tem, ko jim delovodski gumarski šoli, o t« y skušamo privzgojiti vrednote, gajih za prekvalificikajo, c potrebne za resnične samo- funkcionalnem izobraževanj1 u upravne socialistične odnose. ipd. Vse te oblike vključuje) n Skrb za idejnopohtično poleg strokovnega izobraž« z usposabljanje članov Zveze ko- vanja tudi družbenoekonomsk S( munistov in članov Zveze mla- .izobraževanje. Ena od najp« s dine mora biti še nadalje glavna membnejših nalog naše družb n naloga Zveze komunistov, kajti mora biti ustrezna povezat’ n pomanjkljivo marksistično strokovnega in družbenega iz« g znanje pogosto vpliva na to, da braževanja. v odločilnih trenutkih nismo Upamo trditi, da smo v SA\ učinkoviti. Zato je potrebno tak koncept, zastavljen že pr«1 nenehno razširjati in poglabljati leti, do danes uresničih do tak družbenopolitična znanja. ne stopnje, da družbeno izobtj Tudi sindikalna organizacija ževanje ni več privesek redu« j izobražuje svoje člane, pred- oblik strokovnega izobraž« i vsem usposablja svojo „bazo“ - vanja, ki ga propagirajo dnf poverjenika, ki delujejo med de- benopolitične organizacije in f i lavci v delovnih skupinah, da bi je zato treba „gojiti“, ampak i1 \ bolj dejavno in bolje družbeno- postalo obvezni sestavni del d - politično delali. Uspešnost izo- lotnega procesa izobraževanji braževanja razčlenjujejo, na podlagi analiz pa nastajajo novi JANEZ BERAVS, dipl. inž. f programi. in prof. EMA PEVC Učbenik — industrijski proizvod ? V Sloveniji za učbenike skorajda ni več subvencij. Učbenik ali učna knjiga je na našem tržišču v približno enakem položaju kot industrijski proizvod. Razmetavamo velike besede, poudarjamo, kolikšen pomen imajo učbeniki prav v naši socialistični, samoupravni družbi. Vsevprek kritiziramo, da so učbeniki dragi (kar je res) in da niso vsi pravočasno na voljo učencem osnovnih in srednjih šol (tudi to je res). Vse take in drugačne kritike pa so lahko upravičene ali pa tudi ne. Največkrat so posledica naše nezadostne obveščenosti. Opozoriti je treba, da posveča zavod za šolstvo 3R Slovenije tej problematiki vso dolžno pozornost. Tik pred počitnicami je pripravil tiskovno konferenco, ki so se je udeležili predstavniki založb in tiskarn ter drugi. Skrb za pravočasno izdajanje in čim nižjo ceno učbenikov in učnih pripomočkov je bila glavna tema tiskovne konference, ki je zelo dobro osvetlila težave pri reševanju te problematike. Priprava in izdajanje učbenikov, priročnikov in delovnih zvezkov nista tako preprosti zadevi, kot je videti. Pot, ki jo prehodi učbenik od avtorja, prek recenzentov, lektorja, korektorja, tiskarne, prodaje, razpečevalcev in končno do učenca, je dolga in zapletena. Poglejmo le nekatere težave, ki se pojavljajo na tej poti. Kot smo že uvodoma omenili, ima učna knjiga brez subvencij na tržišču prav tak položaj kot industrijski proizvod. Razvejal* šolska mreža v Sloveniji goto*1 tega ne olajša. Naj omenimof jf razmeroma ozek krog slov«*1, c, skih porabnikov. Nizke naklad S torej zvišujejo ceno učbenik^ d Nekateri učbeniki imajo še pfJ' jt posebno nizko naklado, fl(,, ij tisti za posebne šole in za ^ vi katere srednje šole. Cena P* pirja in tiskarski stroški ^ u nehno naraščajo, s tem pa ^ p veda tudi cene učbenikov. ir Hvalevredna zahteva, naj ^ j bili učbeniki za vse .učei'c‘ 8 brezplačni, prav gotovo še ji* n bo kmalu uresničena. Prav za1 si zavod za šolstvo prizadeva, J) Ci bi bila cena učbenikov in df gih učnih pripomočkov koli^ 1 mogoče nizka in tako dostop1' tudi staršem z nizkimi oseb^iI,' 1 dohodki. Povzemamo predloge, p0'1 b dane na tiskovni konferenci! ti; Prek dogovorov je tt^j ^ omogočiti regres za papir vs« založbam, ki pripravljajo ^ nike. Zmanjšala naj bi se UJ ^ obrestna mera pri kreditih , 0 učbenike. 'Za učbenike, z f/ v; nižjo naklado naj 'bi uv«, U: subvencije,- Slišali smo predlog, naj bi nakup učb«11 ^ kov, delovnih zvezkov in Sc pripomočkov prevzele šol«’^ bi brez dvoma skrajšalo pot 0; prodajalca do kupca. i ls Ali ne bi bilo dobro, če bit n; tej obsežni in odgovorni ajv’ *a zaprosili za pomoč in sod« Ui /.apiusni z,a puitiuc m ^ H , vanje tudi temeljne izobf ki tli valne skupnosti? T. D. L jggi Prosvetnega delavca Ob naŠeiTI jubllejU r1 ' JV službi delavskega razreda j 10 (Odlomki fz uvodnih misli člana izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franca šalijo ob pogovoru s predstavniki slovenskih sredstev množičnega obveščanja) Pogovoriti se moramo o tem, da bo sleherna revija in sleherni ^ časopis v službi socialistične re-ral volucije, v službi temeljnih socialnih in razrednih interesov delavskega razreda. Vključen ’y naj bo v bitko za uresničevanje J Ustave, revolucionarnega akta delavskega razreda v obdobju t boja za njegovo ekonomsko in J’ Politično obvladovanje celotne 1(J družbene reprodukcije. V tisku J uh seveda tudi v drugačnih spo- it ročilih mora biti izraženo življe- nje in iskanje človeka, socialistične družbe, njegov boj in ustvarjalni napori, pri tem pa Publicistika in'druga sredstva !.■ °bveščanja, radio in televizija j! 7e smejo postati dekla dnevne Politike. Postati morajo po-^ tUemben subjektiven dejavnik in sredstvo socialistične revolu-J dje, ki ga v celoti upravlja, J. usmerja in seveda tudi vodi sa-J utoupravno in politično organi-^ tiran delovni človek. Pogovoriti J se moramo o tem, kako publici-Pj, stika ter radio in televizijo ani-3y. Utirati in usmeriti k nekaterim . uajvažnejšim vprašanjem uresničevanja ustave, stališč v refe- ,V i ra tu tovariša Tita in kongresnih resolucij. Takšna vprašanja so, recimo, položaj in vloga delav-’ skega razreda v družbenoekonomskih in političnih odnosih, problemi organizacije združenega dela, povezovanje dela in družbenih sredstev, delovanje delegatskega > sistema, samoupravno družbeno načrtovanje, dalje politika stabilizacije, mednarodni odnosi, politika miroljubnega sožitja, vloga in delovanje subjektivnega dejavnika, še posebno Socialistične zveze, sindikata. Zveze mladine, Zbeze borcev, ter Zveze komunistov. Mislim, da mora vsaka revija, vsak časopis, radio in televizija najti svoje mesto v boju za pot nadaljnjega družbenega razvoja, začrtano z ustavo in kongresi. Za to smo še posebno odgovorni komunisti, osnovne organizacije v tej družbeni dejavnosti, odgovorni so posamezniki, samoupravni organi in druge subjektivne socialistične sile. Predvsem ne smemo dopustiti sovražniku, nasprotniku samoupravnega socializma, da bi se ponovno politično organiziral. Biti moramo povsod v nenehnem delu, v revoluciji, niti za trenutek ne smemo zmanjšati ali pretrgati njenega delovanja, njenega vpliva. Kaj se pričakuje po 10. kongresu ZKJ od publicistike - časopisov, revij ter od radia in televizije? 10. kongres je posvetil vprašanjem marksistične misli, teorije in kritike za razvoj in krepitev samoupravnega socializma pod vodstvom Zveze komunistov precej časa in seveda tudi prostora. Tako v referatu tovariša Tita kakor tudi razpravi o dokumentih je zelo poudarjen pomen marksizma v krčenju poti samoupravni socialistični družbi, pomen širokega mobili-ziranja vseh marksističnih ustvarjalnih sil okrog naših časopisov, revij, radia in televizije. To pomeni, da morajo postati ta sredstva mesto zbiranja ustvarjalnih sil, marksističnih publicistov, kritikov, znanstvenikov, ustvarjalcev, političnih delavcev in vseh, ki lahko z besedo in mislijo, prispevajo k ob- delavi problemov socialističnega samoupmmega razvoja, proučevanju družbenih problemov in organiziranju razprav v boju zoper protisocialistične in pro-tisamoupravne težnje. Sedanja faza boja zahteva natančno izdelane programe in akcije za uresničevanje sklepov 10. kongresa; zato mora vsaka revija ali časopis, pa tudi radio in televizija oceniti svojo vlogo in mesto ter način in vsebino uresničevanja nalog, ki jih pred vse komuniste postavljajo sedanji družbeni trenutek in smotri, ki smo si jih zadali z ustavo in-kohgresnimi resolucijami. V sedanjem obdobju, ko vlagamo velike, napore za resnično ekonomsko, samoupra\’no in politično uveljavitev delavskega razreda, so vprašanja in problemi marksistične publicistike, njene družbene angažiranosti, izredno aktualni. Družbi je potrebna večja moč idejne ustvarjalnosti, marksistične kritike, znanstvene teorije in umetniške ustvarjalnosti. Vsa ta moč mora biti pričujoča tudi na področju pu- iž< cf Osnutek temeljne vsebinske zasnove »Prosvetnega delavca« »Prosvetni delavec" je list delavcev v vzgojnoizobraževal-nih zavodih; med te štejemo vse vzgojne in izobraževalne ustanove od vzgojnovarstvenih zavodov do univerze. Vključujemo tudi dopolnilno in permanentno izobraževanje od-^slih, prizadevanja delavskih univerz in drugih izobraževal-uih ustanov, ki skrbe za dvig splošne izobrazbene ravni. Letos praznuje list petindvaj- , letnim • Mi p ar\\7 Iictanovifpli ]e id' .*■* ' „ j j - - -Uidikat delavcev družbenih p1 letnico. Njegov ustanovitelj Je bil Sindikat prosvetnih delav-ki se je kasneje vključil v o' Hlndikat delavcev družbenih ji' Pravnosti. Od avgusta 1. 1973 a Postala soustanoviteljica lista . J2°braževalna skupnost SR Slo- ’ J Veniie. pi »Prosvetni delavec" je bil jf •‘Stanovljen na željo in pobudo prosvetnih delavcev — kot času , ,. razmeram prilagojeno nada-Juvanje nekdanjega »Učiteljske-1 ® tovariša" in še p ej »Popot-J ^“.Listjehkrati ^ Cev' tribuna prosvetnih delav- ve,?- strok.ovno glasilo, ki poli del ^ *n Izobražuje prosvetne !j v ®Vce ter jih seznanja z no-' nr, mi v naši republiki, zvezi in svetu; / tu' tribuna političnega, kul-nja 'n g°sPoc,arskega življe-, 0j ' glede odnosa teh področij S ”■ r kot a^0 ie »Prosvetni delavec" j »časnjk hkrati posredovalec . o h Sen) tz prakse, obveščevalec J vsem11^611^, dogajanjili (pred-usnif. -na Področju šolstva) ter * 111 Sodrif° .ko vzgojo ter za čim * ;11 p nejše izobraževanje. ^ Org’anr0sv.etni delavec" izdaja istL ?Zacba združenega dela z f| na naimenom- To je tudi osnov-tavj,, te organizacije — če-- druo„ lma Pravico izdajati tudi lž krijig« Prosvetne publikacije ali Izobra« nainenjene vzgoji in Ho< ^anju, če je to potreb- Poglavitna usmeritev »Prosvetnega delavca" izhaja iz dejstva, da morata biti vzgoja in izobrazba^ mladine skrb vse družbe. Šola (kot sinonim za izobrazbo) in kultura postajata temelj gospodarstva. S svojo vsebino pomaga »Prosvetni delavec" oblikovati napredno miselnost svojih bralcev, hkrati jim posreduje strokovno branje ter se zavzema za urejanje njihovih delovnih in življenjskih razmer. List si prizadeva ohraniti zaupanje svojih naročnikov - ker je to pogoj, da bo v resnici bran, ne pa da bo obležal zaprašen nekje na polici ali v zbornici. Skuša biti aktualen, zato uredništvo preudarno odbira prispevke tako, da objavi tiste, ki so pomembnejši in zanimivejši. S primerno opremo in s tem, da se izogiba drobnemu tisku, oblikuje časopis tako, da ne postane utrudljiv po svojem videzu. Te splošne smotre uresničuje »Prosvetni delavec" v posebnih rubrikah, prilogah in po razporeditvi snovi glede na pomembnost (važnejša, aktualnejša snov je objavljena na prvih straneh). AKTUALNO, POLITIČNO, IDEJNO, VZGOJNO. IN IZOBRAŽEVALNO problematiko prinaša list na prvi ih drugi strani. Tu je uvodnik, ki vsakih 14 dni globalno opredeli katerega od aktualnih vidikov naše vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Dalje so tu objavljeni pogovori s predstavniki družbenih forumov, ki usmerjajo, vodijo in financirajo naše šolstvo — od centralnega komiteja ZK Slovenije, izvršnega sveta SR Slovenije, RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, izobraževalne skupnosti SR Slovenije, sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije in republiškega zavoda za šolstvo; problemsko obravnava poročila s sej naštetih forumov, poročila o pripravah ali izvajanjih novih zakonov, učnih načrtov, pravilnikov in podobno. Tudi vse to ima svoje mesto prav na prvih dveh straneh. Pregledi prehojene poti v določeni panogi šolstva, npr. stanje in načrti za delo v dijaških domovih — torej tudi podobe stanja na terenu, hkrati z načrtovanjem možnosti in perspektiv imajo svoje mesto na prvi in drugi strani. Smoter, ki ga uredništvo — v nenehnem dogovarjanju s člani uredniškega odbora — zasleduje v aktualnih sestavkih na prvi in drugi strani lista je, da kar najbolj celostno prikaže položaj in pomen vzgojno-izobraževalnih zavodov v naši samoupravni družbi in ob zahtevah sedanjega časa. Prav je, da temeljimo na preteklosti — toda ustvarjati, vzgajati in izobraževati moramo za sedanjost in prihodnost. Na prvih straneh najde svoje mesto tudi kadrovsko vprašanje: kakšen naj bo sodoben učitelj; kdo je lahko učitelj; kam nas lahko pripelje nenačrtno ali mnogokrat nikakršno kadrovanje v učiteljski in vzgojiteljski poklic. Tu se zaostrujejo izobrazbene in tudi ideološke zahteve ter se odsvitajo težave vzgojnoizobraževalnih ustanov, ki nastajajo zaradi pomanjkanja učiteljev in vzgojiteljev. Otroci in mladina zaradi svoje nedoraslosti. mladoletnosti in materialne odvisnosti najpogosteje »nimajo pravice povedati svojega mnenja" — zato govorijo o njih vzgojnoizobraževalni forumi največkrat le v negativnem smislu: zaradi prevelikega osipa, delinkvence, nezadostne razvitosti in podobno. Tako so družbena prizadevanja na področju vzgoje in izobraževanja pa tudi članki v našem listu pogosto bolj »gašenje požarov" ne pa odsev enotnega, smotrnega usmerjanja pri umskem in čustvenem razvoju prihodnjih občanov. STROKOVNE PERSPEKTIVE takšen bi bil lahko naslov tretje strani, kjer poizkušamo prosvetnim delavcem posredovati dognanja strokovnih zborovanj, seminarjev, sestankov in dognanj na področjih posameznih strok. S prispevki sodelujejo priznani strokovnjaki. Naše naročnike seznanjajo s perspektivami razvoja posredovanja naglo se razvijajoče znanosti. IZ PRAKSE - kot odmev ali nadaljevanje tretje strani je peta, ki je prav tako namenjena stroki, le da ti sestavki nakazujejo stanje v nasprotni smeri: pogovori s praktiki, sestavki o dosežkih (ali pomanjkljivostih) posameznih šol, delo šolske svetovalne službe, realizacija učnih načrtov — skratka, podoba našega šolstva in drugih vzgojnoizobraževalnih ustanov v prizadevanjih, da bi šle v korak s hitrimi spremembami naše družbe. Tukaj tudi najdejo svoj odsev sodelovanja množičnih organizacij in šolstva; gospodarstva in šolstva; materialni napredek vzgojno-izobraževalnega področja s pomočjo samoprispevka in podobno. SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA je naslov rubrike, ki jo pišejo naši priznani strokovnjaki, univerzitetni profesorji, člani peda- blicjstike, v njenih programih, in uresničena z dejavnostjo najboljših publicistov - marksistov. Zajeti in prodreti mora v zavest širokih ljudskih množic, postati vodnik v graditvi socializma in orožje proti tistim, ki ponujajo nesprejemljive teorije in koncepte v institucionali-ziranju odnosov. Razkrivati mora težnjo, pojave in procese odklonov od prakse in vrednot socialističnega humanizma v razmerah, ko se delovni ljudje družbeno organizirajo pod vodstvom Zveze komunistov. V revijah, časopisih, radiu in televiziji naj se sooča napredna družbena praksa delovnih ljudi s teorijo samoupravnega socializma, z marksizmom in leninizmom, z ustavo in kongresnimi dokumentu Vse to je treba seveda kritično motriti z vidika politike in aktivnosti Zveze komunistov ter drugih subjektivnih sil. Zavedati se moramo, da ne more biti revolucionarne prakse brez revolucionarne teorije in seveda revolucionarne idejnopolitične akcije. Na to pa velikokrat pozabljamo. Ne zavedamo se, koliko hotenja, koliko moči - idejnopolitične akcije je potrebno, da se eno prelije v drugo in da iz drugega nastane prvo. Zato mislim, da moramo prispevati čim več k revolucionarni akciji. Brez nje bi namreč 'teorija ostala zgolj teorija in praksa le splet akcij brez jasne idejne, zavestne, organizirane, usmerjajoče dejavnosti Ne moremo pristajati niti na spontanost niti na teorijo, ki bi ostala samo teorija. Potrebna nam je organizirana samoupravna in politična dejavnost, angažirana, kritična in ustvarjalna akcija. Mislim, da lahko glede na to najdemo veliko dela na svojih področjih Za komuniste v publicistiki, radiu in televiziji, pa tudi za druge ne more biti vprašanje medsebojnega povezava^ nja teorije in prakse ter politike samo stvar teoretiziranja, ampak metoda dela v boju za uresničevanje kongresnih sklepov. Tudi programe je treba izoblikovati tako, da ne bo prostora samo za teoretične razprave, ampak da bodo te teoretične razprave usmerjene k akciji, k spreminjanju stvari V tem mora biti njih bištvo, njih temeljni pomen. Portret Jožeta Plečnika — z razstave Portreti kulturnih delavcev akademika Božidarja Jakca, ki je v Dolenjski galeriji v Novem mestu do 8. oktobra goškega inštituta. Bralce seznanjajo z najnovejšimi spoznanji in dosežki na področjih vzgoje in izobraževanja. Presegajo meje rednega šolanja ter vnašajo vedno več idej permanentnega izobraževanja, seznanjajo pa nas tudi z izkušnjami iz drugih držav. V to rubriko sodijo še prizadevanja za poglobljeno domovinsko in marksistično vzgojo. MODERNA ŠOLA — rubrika je občasna in je nastala iz prakse na domačih tleh. Avtorji sestavkov so sodelavci zavoda za šolstvo SR Slovenije. Objavljajo razprave o novih učnih načrtih, izkušnje s področja nove matematike in slovenščine. Pišejo tudi o najuspešnejših metodah poučevanja. VEDNO BOLJE - pod tem naslovom občasno objavljamo (in bomo objavljali) priprave za vzorne učne ure in za programirani pouk. To je pravzaprav tista rubrika, ki neposredno pomaga učiteljem praktikom pri njihovem vsakodnevnem delu. OKROGLO MIZO prirejamo občasno ob pomembnejših odločitvah, da zvemo za mnenje ljudi - bodisi večjega števila naročnikov — lahko gospodarskih organizacij o povezavi s šolstvom, ali za mnenja ravnateljev o sedanjem zahtevnem delu pri vodenju šol in podobnem. Vsekakor sodi ta oblika med najbolj zahtevne in teija sodelovanje večjega števila .članov uredništva. POD REFLEKTORJEM so literarno pisani pogovori, večkrat prepleteni z'meditacijami. Pisec obiskuje posamezne (Nadaljevanje na str. 8) Ob našem jubileju (Nadaljevanje s 7. str.) prosvetne delavce, vzgojnovar-stvene zavode, ob posebnih priložnostih pa prikaže življenje mladine in njihovih vzgojiteljev v zgodovinsko znanih krajih. Skratka: nekih omejitev pri izbiri intervjuvancev ni;, izbiro' nam svetujejo pedagoški svetovalci, predstavniki republiškega sekretariata za prosveto in kulturo idr. Ni mogoče predstaviti vseh prosvetnih delavcev — ker bi bilo potem pisanje površno, enolično, primeri pa bi se ponavljali. V priznanju enemu kolektivu ali njegovemu vodji (ali v graji) so zaobseženi tudi sorodni primeri. Prizadevali si bomo, da bomo v prihodnje čim bolj obravnavali tudi srednje (posebno strokovno), višje in visoko šolstvo. vah. Vesti zbiramo iz drugih prosvetnih ter informativnih listov, ki jih ima uredništvo naročene. Mnoge vesti so kot markacija v gorah: tod je pot pri vzgoji in izobraževanju najboljša. DRUGA PODROČJA KULTURE POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO so bolj ali manj literarno pisane črtice o šolskem življenju ali iz šolskega življenja. So ventil pre-nekatere bridkosti ali sreče v učiteljskem življenju, hkrati pa uresničitev in objava literarnih poizkusov naših prosvetnih delavcev. To čustveno obarvano pisanje ima dosti bralcev. Za začetnike je tako pisanje s svojimi, predvsem vzgojnimi poantami mnogo bolj prepričljivo kot učbenik. VZGOJA IN VARSTVO KULTURA — pod tem naslovom prinaša list sestavke, predvsem iz predšolskih ustanov — vendar pa meje niso postavljene. To področje je nujno potrebovalo samostojno rubriko, saj so vzgojiteljice prvi družbeni vzgojni člen. Prizadevamo si za razširitev mreže vzgojnovarstvenih zavodov ter šol s podaljšanim bivanjem. Enakovredno s tem mora naraščati tudi število sodelavcev in naročnikov — vzgojiteljev — saj je „Prosvetni delavec" tudi njihov list. Le malo-katere vzgojiteljice pišejo — vendar smo prepričani, da se jih bo sčasoma oglašalo več. Trudili se bomo, prepričati šolnike, odločujoče ljudi v občinah in v republiki, kako je predšolska vzgoja nujno potrebna še posebno tam, kjer so socialne razlike velike. ima s poročanjem gledaliških predstavah, koncertih, razstavah, lutkah, zunanješolski dejavnostih po šolah in o drugem, predvsem informativno vlogo. Prosvetne delavce poskušamo animirati, pritegniti k spdelova-nju, odbiranju in posredovanju kulturnih dobrin mladini in okolju, v katerem deluje šola (predvsem za podeželje je to izredno pomembno). Zavedamo se, da s tem pospešujemo kulturno razgledanost naših naročnikov — posredno tudi mladine in celo staršev. Pol strani našega lista je navadno namenjenega humorju — v obliki satire, glose, črtice ali aforizmov. Tu tudi objavljamo izvirne ilustracije. IZBERITE MED NOVIMI KNJIGAMI POŠTNI PREDAL je občasna rubrika, v kateri objavljamo dopise s terena — in sicer takšne, ki niti po strokovni niti po novinarski ravni ne sodijo na druge strani prosvetnega delavca". Uredništvo jih ne more zavrniti, ker si tako odtuji aktivno sodelovanje naročnikov. Taki dopisi često pokažejo razpoloženje na naših šolah. je na tem področju stalna rubrika, ki si ne lasti kritičnega ocenjevanja — pač pa poskuša predvsem opozoriti na dobre, primerne ali aktualne knjige. V tej rubriki poročamo včasih o tiskovnih konferencah založb, prinašamo intervjuje z literarnega področja in podobno. Z VSEH VETROV je poljudno informativni zbir zanimivosti, dobrih zamisli, . ugotovitev ali rešitev v prosvetnem svetu — tako v bratskih republikah kot tudi v drugih drža-' NOVE STROKOVNE KNJIGE zavzemajo posebno mesto. To je kratko, informativno poročanje o izidu strokovnih knjig na področju prosvete v naši in v sosednjih republikah. Posebno na področju napredne marksistične vzgoje prosvetni delavci izredno potrebujejo dobre, jasno pisane knjige. Poročamo, ocenjujemo^ spodbujamo šole, kulturne skupine. Želeli pa bi doseči tudi to, da bi prosvetni delavci imeli malce več vpliva (ali sploh nekaj) na sporede abonmajskih predstav v gledališčih, na televizijski spored, na ceno vstopnic za koncerte, vabljive in primerne za mladino. Tako pa je včasih videti, kot da starši vzgajajo ene otroke, šola druge, družba s svojimi prizadevanji (ali apatijo) pa tretje. Pozabljamo, da vzgajajo vsi — o vsem, kar se dogaja v svetu in pri nas. Na to bi radi nenehno opozarjali. KINEMATOGRAFI PRIKAZUJEJO Tudi ta rubrika nekako sodi h kulturnim. Poročamo - žal -večkrat o filmih, ki niso dobri ali vredni ogleda (niti za odrasle), kot pa o dobrih, recimo še — domačih filmih. Poročila so kratka, pripravlja pa jih oddelek za filmsko vzgojo pri Pionirskem domu v Ljubljani. Morda bi v prihodnje — posebno če bo. kdaj več pfostora, imeli samostojno prilogo o filmih, stripih, televiziji. Lahko bi uresničili nove ideje, npr.: — daljši opis res dobrih filmov in televizijskih oddaj — uporabnost filmov in televizijskih oddaj v šoli — uporabnost dobrih stripov pri pouku tujih jezikov. RAZPISI PROSTIH DELOVNIH MEST da bo ta rubrika ostala čim tesneje povezana s terenom — in bo tako res opravljala povezovalno vlogo. Pobude s terena bo prenašala do republiških organov in narobe: odločbe, navodila republiških organov na teren. RADIO IN ŠOLA Te objavljamo v posameznih številkah sproti, kakor priliajajo iz vzgojnoizobraževalnih zavodov, dvakrat letno (aprila in julija) pa objavi republiški sekretariat za prosveto in kulturo razpis vseh prostih delovnih mest. Tako imajo delavci v vzgojnoizobraževalnih zavodih pregled nad prostimi delovnimi mesti v vsej republiki. Tudi prosvetni listi (in prosvetni delavci) v drugih republikah si želijo takšnega preglednega obveščanja v svojem glasilu — ter si tudi prizadevajo, da bi ga uresničili. NAŠ PRAVNIK SVETUJE je rubrika, danes razširjena skoraj že v vseh listih.-Za. naročnike smo in bomo brezplačno objavljali pravne nasvete, ki naj pomagajo k pravičnemu in modremu razreševanju morebit-, nih nepravilnosti. STALNE PRILOGE (PLAČANE) CIM BOJE SE BOMO POZNALI, TEM BOLJE BOMO DELALI ima tudi stalno polstransko prilogo. Obravnavanje pomena posameznih radijskih oddaj, namenjenih šolarjem in mladini ter povezava med radijsko mladinsko redakcijo in šolo je izdatna vsebinska obogatitev za naš list (prej smo prinašali predvsem sporede radijskih šolskih oddaj — zdaj izhajajo v posebnih knjižnicah). Priloga bo poskušalamčitelja nevsiljivo pripeljati do spoznanja, da je v sodobnem poučevanju prosvetni delavec vedno bolj in bolj režiser, organizator, ki v podajanje znanja vključuje modema sredstva. Sam ne zmore imeti vsega znanja, preveč ga je danes, prehitro se spreminja. Naučiti mlade, da bodo znali poiskati in uporabiti znanje -jo je največ, kar jih lahko naučimo. Nenavadni pogovori, predavanja o marksizmu (po televiziji) — vse to lahko vključimo v pouk. Pričakujemo, da bo tudi televizija v šoli (organizirajo zavod za šolstvo) dobila svoje stalno mesto v našem listu — in sicer spet predvsem v navodilih, kako vključevati oddaje v šolski pouk. Portret Franceta Bevka, Božidar Jakac je celostranska priloga, ki izhaja v vsaki številki, zdaj že tretje leto. Nastala je iz potrebe po izmenjavi izkušenj ter povezovanju prizadevanj posameznih temelj nili izobraževalnih skupnosti in izobraževalne skupnosti SR Slovenije. Priloga je pisana informativno, zgoščeno — in pomeni kot takšna za mnoge bralce spodbudo pri nadaljnjem delu. Izjava bralca: „Iz te priloge na hitro zvem, kaj in kako si prizadevajo drugod. Primerjam naš - in tudi svoj trud — pa še metode in iznajdljivost; tako se hkrati učim in vzgajam, Ta priloga brez velikih besed najbolje priča, da si po vsej Sloveniji učitelji zares prizadevamo za napredek šolstva." Pravilo je, da v vsaki številki natančneje obravnavamo eno izmed temeljnih izobraževalnih skupnosti. Tako bomo načrtno delali tudi v prihodnje. Vpletli bomo še druge interesne skupnosti — in tako lahko zajeli celotno podobo izobraže: vanja po posameznih panogah — od srednje šole do fakultete in nato delo v praksi. Uredništvo si bo prizadevalo, RUBRIKA O SPOLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU IN VOJAŠKIH ŠOLAH - ,armada SMO VSI" je prispevek našega lista k vzgoji vseh naših ljudi, torej tudi mladine, k pripravljenosti: če svojo domovino ljubimo, jo moramo znati tudi braniti. To pa pomeni, da moramo biti na to pripravljeni! Sestavki načrtno govorijo o osnovah pripravljenosti, o predanosti naši socialistični samoupravni družbi, pa tudi o vojaških šolah, v katere se procen-tualno (v primeri z drugimi republikami) vpiše zelo malo mladih Slovencev. Govori o učenju, o življenju v vojaških internatih ter o tistem, kar je pravzaprav vzvišena vloga naše vojaške vzgoje: ne agresija, ne pobijanje zavoljo dobičkov — pač pa stalna, odločna pripravljenost braniti pridobitve naših delovnih ljudi, ki so s svojimi napori ustvarili to, kar imamo. (Rubrika je bila pohvaljena zavoljo posluha za aktualnost in načrtnost.) Upamo, da se bo ob podpori republiškega sekretariata za narodno obrambo ter prizadevanju uredniškega odbora še razvila. OBJAVE REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO SRS voljstva: je samo pregled, na čem lahhko vsi skupaj (ured-. niški odbor, izdajateljski svet, oba ustanovitelja in tudi naročniki) gradimo našo prihodnjo usmeritev. Kaj od dosedanjega bomo obdržali, kaj razširili, kaj pa opustili, bodo sproti narekovale razmere v našem šolstvu, usmeritev družbenih prizadevanj, seveda pa tudi prepričanje vseh soustvarjalcev lista o nujnosti prvenstvenega usmerjanja moči v to ali ono zadevo. Zavedamo se - ne samo pri nas, temveč tudi v svetu (mednarodno posvetovanje v Dubrovniku leta 1972 je priča o tem), da postaja znanje osnova za napredek gospodarstva, vzgoja je nujna sestavina, da se neka družbena formacija obdrži in razvija. Kolikšna je pomembnost vzgoje — torej tudi lista za naše učitelje — pričata 19. in 30. seja CK ZK Slovenije. Navajam: „Napredrie socialistične sile so pod idejnim vodstvom ZK Slovenije pravilno ocenjevale vse močnejše angažiranje teh (pozitivističnih) sil na področju vzgoje in izobraževanja. Preteklo leto in pol lahko označimo kot leto vztrajnih in intenzivnih prizadevanj za uresničitev najpomembnejših sprejetih nalog, toda tudi kot leto ostrih političnih konfrontacij z idejnimi nasprotniki socialistične, angažirane šole. Zanimivo je, da je bil ta boj toliko bolj oster in vztrajen, kolikor bolj so komunisti skupaj s socialistično usmerjenimi prosvetnimi delavci uspešneje uresničevali nove vsebine, nove prijeme in poglabljali samoupravne odnose in marksistično vzgojo." (Uresničevanje stališč in sklepov 19. seje CK ZKS). Dalje so tu „Teze o idejnopolitičnih vprašanjih razvoja visokega šolstva v samoupravni. socialistični družbi", ki zastavljajo nekaj ključnih vprašanj: hodnje bomo — v mejah materialnih možnosti - razširili uredništvo. Ne zavoljo tega, da bi razširili list, predvsem zato, da bi ga vsebinsko izboljšali, da bi postal akter prosvetnih delavcev in dejaven člen v razvijanju samoupravne družbe. S stvarnim prikazovanjem uresničljivih zamisli ter odklanjanjem utopičnih želja in obljub se bojujemo za premostitev prepada med trditvami „o izjemnem pomenu dela prosvetnih delavcev" in na drugi strani „o odrekanju in predanosti poklicu za vsako ceno". Vsako delo ima v družbi svoje mesto in svojo vrednost — vsako naj bo tudi enakovredno plačano! Ni nam za teoretično poveličevanje — kije v bistvu zapostavljanje. NAČRTI Na rednih sejah uredniškega odbora smo že razpravljali o morebitni razširitvi lista ali da bi postal tednik. Ustavili smo se ' ob njegovi vlogi med drugimi časniki in tudi pedagoškimi re- i vijami. Naš listje: — informativen — usmerjevalen — izobraževalen, in sicer: idejno, družbeno in strokovno. Njegov pomen pa bi se prav i gotovo zmanjšal, če bi se bolj posvetil aktualnim informacijam, ki jih dobe. prosvetni delavci v dnevnem časopisju. Treba poglobiti nekatere rubrike in glede-na sedanje potrebe začeti | načrtno uvajati dodatne. Republiški sekretariat za prosveto ih kulturo redno objavlja v našem listu vse sklepe, priporočila, 'odločbe, zakone, pravilnike itn., ki so namenjeni vzgojnoizobraževalnim ustanovam. Tako dosega sekretariat največjo možno obveščenost vseh delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih. Naročniki „Prosvetnega delavca" nam pišejo, da so hvaležni za to posredovanje. Želeli bi, da bi tudi druge ustanove, ki odločajo, načrtujejo in vodijo delo vzgojnoizobraževalnih zavodov, našle podobno pot do vsakega prosvetnega delavca. POVZETEK: Ta dokaj natančna razčlemba dosedanjih — včasih tudi še ne povsem obdelanih oblik uredniškega dela „Prosvetnega delavca" ni odsev samozado- — Kako zagotoviti prek integracij v združenem delu vpliv visokega šolstva na prakso in nasprotno? - Kako ustvariti večjo dostopnost visokošolskega študija vsaj za študij sposobni mladini in zaposlenim in kako zastaviti razvoj visokega šolstva, da bi postalo integralni del celotnega vzgojnoizobraževalnega sistema? Republiški aktiv ZK za področje vzgoje in izobraževanja se prizadevno ukvarja s poverjenim mu področjem: nova ustava naj prinese tudi materialno trdnost našemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu! V Sloveniji smo s samoprispevkom marsikje rešili prostorsko stisko šol, nismo pa mogli rešiti kadrovskih problemov. Tega ni mogoče rešiti v letu dni. Po dosedanjih ocenah napovedujejo rešitev v šestih letih, sicer bomo morali v sili priučevati (v tečajih) strokovnjake drugih smeri za prosvetni poklic. Komunisti prosvetni delavci ter njihova prizadevanja za sodobno šolstvo, za marksistično vzgojo so v sedanjem času izredno pomembna. Vsi naši delovni ljudje računajo z njihovo aktivnostjo. Rešitev vprašanja vzgoje in izobraževanja postaja torej pogoj za družbeni napredek. Naš list si bo prizadeval biti družbeno občilo, prek katerega se bo izražala želja delovnih ljudi po usmerjenosti, napredku in angažiranosti naših vzgojnoizobraževalnih zavodov. Poskušali bomo pridobiti sodelavce in naročnike iz gospodarstva.. Le tako se bodo lahko spoznavali s problemi našega šolstva — in tudi načelno (ne samo finančno) sodelovali z njim. Uredništvo se zaveda, da doslej še ni naredilo vsega, kar bralci pričakujejo od njega. Vzroki so predvsem objektivne narave: premalo nas je. V pri- MARKSIZEM V NAŠEM ŽIVLJENU Mnogo govorimo o jasnosti pisanja — a prav pri sestavkih o (i idejnih vprašanjih je zelo pogre- k šamo. Sklenili smo, da bo list » odslej posvečal posebno pozor ; nost prav vprašanjem ideološke c vzgoje — kar smo tudi storili. I (Izdelali smo posebno prilogo iz ti vsebine seminarja za ideološko C vzgojo, spremljamo prizadeva- P nja CK ZK Slovenije in Jugosla- «, vije za čim doslednejše izvajanje -stališč napredne vzgoje; pripra- k vili smo pogovor z ravnatelji, f spremljamo sestanke mladih ko- P munistov po šolah in podobno). Po razpravah s strokovnjaki na fakulteti za politične vede, ^ sociologijo in novinarstvo tef . razpravah na sejah uredniškega ^ odbora smo sklenili, da bomo pridobili za pisanje v naš list dobre strokovnjake. Marksizem ^ naj bi preprosto in jasno pri- ^ kazali kot pogled na svet — ^ to ob posameznih konkretnih ^ aktualnih primerih. Tako bo “ postal bližji našim prosvetnim J' delavcem — in spoznali bodo, kako je tudi ob drobnih vsakdanjih dogodkih možno mladino vzgajati v spoštovanju do človeka, dela in vsega napred- ' nega. Tako jim bomo približali d tudi sedanje razmere v naši * družbi, zakonitosti samouprav- ( nih odnosov — in tudi člov®- " škost teh odnosov. Uredništvo „Prosvetnega de- ^ lavca" se zaveda, da je izvedba ^ tega dogovora ena njegovih temeljnih nalog. ^ SO NAŠI L ŠOLSKI KOLEKTIVI DOBRE DRUŽINE? ^ Iz šol je prišla želja, da hi poleg.delovanja interesnih skup" ž« nosti obravnavali tudi delo šol- ^ škili kolektivov. Prav o kolek; |j tivnem'doseganju uspehov (aj! |e doživljanju neuspehov) bi želeh [t in hoteli pisati, pa tudi o p0" tr slanstvu šole na podeželju; 0 :e dvojni službi učiteljic — mladih ^ mater in podobno. Učitelj hJ jj številka, ki jo prestavljamo seih ^ ali tja. Je človek. Počutje ih n( uspeh šole sta često odvisna od medsebojnega sodelovanja teh hi ljudi. ji Pi VAŠ INFORMATOR ^ V vedno tesnejšem sodelov3' 3 nju z naročniki se porajaj0 Ob našem jubileju želje, da bi bila povezanost med odločujočimi in vodilnimi prosvetnimi forumi ter šolami in drugimi vzgojnoizobraževalniroi Ustanovami čim tesnejša. Želeli K da v našem listu izhajajo Poleg objav sekretariata za prosveto in kulturo tudi obvestila, objave in okrožnice izobraževal-ne skupnosti SR Slovenije, pa ludi zavoda za šolstvo, kolikor Odevajo vse učno osebje. Pojavljajo se želje, da bi bili Oznanjeni z odgovornostjo posameznih forumov in (tudi poimensko) posameznih ljudi, ki so odgovorni za to ali ono pod-jročje, ukrep, dejanje. Skratka, naši prosvetni delavci postajajo Vse bolj aktivni soustvarjalci pri napredku in spremembah na na-sem vzgojnoizobraževalnem Področju; zato imajo pravico, da vedo, s kom sodelujejo. Razprave o samoupravljanju, o naši novi ustavi že rodijo prve sadove. „Prosvetni delavec" se bo trudil, da bo čim bolje izpolnil ^ojo nalogo — ob pomoči izdajateljskega sveta, obehizdaja-toljev, uredniškega odbora, sodelavcev in.bral cev. KAJ JE TO - PROSTI ČAS? V sodelovanju s Socialistično zvezo delovnega ljudstva, komitejem mestne konference ZK in v razpravah v uredništvu ter uredniškem odboru smo prišli do prepričanja, da mnogo otrok in 'mladine iztiri tudi zato, ker ni nikogar, ki bi znal pravilno organizirati njihov prosti čas. Če smo odkriti: zaradi pomanjkanja možnosti brezplačnega kulturnega, telesno-vzgojnega, politehničnega, planinskega in drugega uveljavljanja (saj v naših mestih sploh hi brezplačnih telesnovzgojnih in drugih objektov - množičnega uveljavljanja — o tem pričajo raziskave) — se mnogi mladi ljudje pridružijo raznim posto-paškim skupinam ipd. Starši tu ne morejo biti vsemogočni — ker so ponavadi zelo zaposleni; učiteljice (te prevladujejo v naših šolah) s šolskim in domačim delom tudi ne; premalo pa skrbimo, da bi tiste posameznike, ki imajo voljo in čas delati z mladino, usposobih za ta posel. Ni stvar „Prosvetnega delavca", da propagira tako usposab-Ijenje — po svojih močeh pa bd prikazoval, v redni rubriki ali občasno, kakšno je stanje in kakšne so možnosti. Naš list se zaveda, da je pri' uresničevanju načrtne vzgoje in izobraževanja v sedanjem času treba posvetiti posebno skrb in pozornost: — odpravljanju socialnega razlikovanja že z vzgojnovar-stvenimi zavodi, predvsem pa v osnovnih šolah z brezplačnimi učbeniki in malicami; — samoupravljanju v šolskih kolektivih in v šolski vzgoji; — napredni ideološki obravnavi vseh predmetov in seznanjanju mladih ljudi z marksizmom kot napredno ideolo- gijo; — načrtovanju in pomoči za čim hitrejše ustanavljanje vzgoj-novarstvenih zavodov povsod ter za razširjanje celodnevnega bivanja; — reformi srednjega šolstva, ki smo jo pred dvema letoma začeli, a je ostala le pri veliko obetajočih začetkih; — načrtni in prizadevni kadrovski politiki. S samoprispevki smo nekoliko izboljšali materialno stanje (vsaj ponekod) osnovnega šolstva. Manjka pa nam učiteljev. Torej je brez-predmetrto, če govorimo o selekciji med učitelji — najprej jih moramo imeti dovolj! Toda izvajanje dobre kadrovske politike še zdaleč ni odvisno samo od prosvetnih delavcev; zato list Marksizem v našem življenju » „Prosvetni delavec" upa in poskuša biti s svojimi sestavki splošen animator vseh družbenih dejavnikov, ki odločajo o šolstvu — to je o tisti veji družbenega uveljavljanja, od katere je odvisen gospodarski in kulturni napredek dmžbe. SKLEP Zavedamo se, daje prosvetni delavec" pomemben družbeni list. Zato mirno govorimo o naših načrtih in prizadevanjih - brez bojazni, da samoupravna družba, ki ve za ceno (vrednost) vzgoje in izobraževanja, vrednost dela prosvetnega osebja, ne bi znala ceniti prizadevanj prosvetnega Usta, ki je vez med porabniki in izvajalci vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Računamo na pomoč izdajateljskega sveta, obeh ustanoviteljev, uredniškega odbora, vseh sodelavcev in bralcev pri načrtovanju in izvajanju uredniške politike. V tem programu začrtane smotre pa bomo lahko uresničili le ob ustreznih materialnih možnostih, ki nam bodo omogočale delo v korist skupnega napredka. Portret Matjana Kozine, Božidar Jakac Takšen je naslov rubrike v ^šem listu — sočasno pa je to ''odilna misel pri snovanju cestne vsebine ,,Prosvetnega de-ivca". Nagli, odločni, revolu-honarni in močni smo v odločnih trenutkih — v vedno pokljajoči se vsakdanjosti pa se esto razblinimo; ne le z besedi, tudi z dejanji ah bolje -‘■nedcjnnjj« To pričajo zares j-obre razprave, pripravljene za ^ngresej seminarje in vodilne fVlje. Članki v časnikih, ki lridejo v roke večini staršev , rej prvim vzgojiteljem mla-?§a rodu — pa so ali preveč ^pni ali pa preveč površni. V D^Sern listu želimo spregovoriti in 7.sa^;ern primeru, s preprosto Kleno hpcprln vo vop r»rr»c\zpt- De ,i , 0 bnsndo za vse prosvet- r ^lavce — ne le za izjemno . gledane. V tej rubriki pa po- y želimo objavljati sestavke, j: °do s konkretnimi primeri a,ktati, odlomki iz razprav, tef ° ra^ učiteljem in vzgoji-Jem Pri pripravljanju pogo-,0r°v z mladino. ZAKAJ? ft0vSedamo se namreč, da J* predmetu ,,samoupr -- Je s temelji marksizma" Pa 2a nov učni predmet. "lovSuUuSme,rianje medseb°j »n, ^, °dnosov, tako v os tem T“‘ 'juu>jsuv/ luko v os jiV]: ’ službenem kot političn L,i.Jer\]u; za spoznavanje r__________ (irjJ|*Cevanje v družbeni raz Hpr a^ iu drugod po svetu. ( Za sodelovanje med tisi iif .^oljeni, in onimi, k ‘čožnr0!Jli' -To sodelovanjl ®°lžn e,.če vsak pozna s floVn,0sti 1° pravice in. če ta rj Znanla in Volje. Gre dk0s med tistimi, ki s . Pali do znanja in Cre In onimi, ki se šele ui ^o uč,?0,1^031’ da P°sr itičnp„ ltelJem oim več im in -»drmP ■ 'n družboslov ■e]j;J j so družbei n n? adeSa rodu. Ne tiihi^mo samo čaka rOrnen i26^® in P°bude. 1 CeniI° družbeno ’ Nško ikk01 osrednje izr,u asdo s področja vz ri .Sk!,vanja’kot d ^lavr 1 delavcev eiavn ta. delavce’» uiuiu lavCev0st* (ali natančneje: s področja vzgoji izobraževanja) čuti dolžnost akterja tovrstne družbene dejavnosti — pa tudi novinarsko poslanstvo, ki je često posredovanje med viri znanja,* spoznanj (in dogajanj) ter njihovimi porabniki. V tem prizadevanju nikakor nismo osamljeni, saj so predstavniki slovenskih časnikov in revij na seji 11. julija letos (predsedoval je Franc Šah, član predsedstva CK ZKS) sklenili, da bo vsak naš časnik v službi socialistične preobrazbe in temeljnih socialnih in razrednih interesov delavskega razreda. V ta prizadevanja vsekakor sodi tudi napredna socialistična vzgoja, ki temelji na materialističnem svetovnem nazoru in marksističnih načelih. Posebno vlogo nam predpisujejo sklepi 7. kongresa ZK Slovenije in 10. kongresa ZK Ju- goslavije. Ne gre za to,da so sprejeti in potrjeni — zdaj jih je treba uresničiti. Pri tem imajo časopisi — tudi ,.Prosvetni delavec" — pomembno vlogo, saj lahko razlagajo smotre in spodbujajo, bralci pa ob sestavkih preverjajo svoje znanje in spoznanja. KAKO? Nastane vprašanje, kako naj časopis zadovoljivo odigra to vlogo, da bo bralce pritegnil in jih prepričal. Z rubriko ,.Marksizem v vsakdanjem življenju" smo si naložili dokaj zahtevno nalogo. To nam dokazuje že dosedanje iskanje primernih sestavkov. O marksizmu je bilo napisanih že veliko tehtnih razprav in knjig — toda kako prenesti to v vsakdanjo šolsko prakso? Kako razložiti učen- 'ortret Lili Novy, Božidar Jakac cem temelje marksizma kot filozofijo? Kako razložiti s tem v zvezi dialektični materializem kot pogled na svet? Kje začeti? Pri abstraktnem gotovo ne, če imamo pred seboj osnovnošolce ali srednješolce. Izhajati moramo od znanega — to se pravi: iz njihovega življenja, iz njihovih vprašanj. Za takšno zvrst pisanja je težko dobiti strokovnjake (kar ni čudno — saj je preprosta razlaga zahtevne snovi najtežja.naloga). Povezali smo se s strokovnjaki za dialektični materializem, marksizem, socialistično družbeno ureditev; iskali smo jih v Ljubljani in Mariboru, na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, v marksističnem centru pri CK ZKS, dogovarjali smo se s strokovnjaki-ter dopisniki na terenu pri nas in v zvezi — vendar se nam je doslej posrečilo dobiti le posamezne sklenjene sestavke, nikakor pa ne tega, kar želimo: jedrnato, organsko se razvijajočo serijo člankov, ki bi jo lahko prosvetni delavci uporabili za razmišljanje, -svojo izobrazbo, hkrati pa bi jih vodila pri pouku. Seveda v prihodnje ne bomo odjenjali. V uredništvu smo prepričani, da bomo z vztrajnostjo prej ali slej vendarle pridobili ljudi za takšno delo. .KAJ? Naj naštejem nekaj zamisli za obravnavo v posebni rubriki našega lista; oblikovale so se v dogovorih s strokovnjaki za marksistično vzgojo in izobrazbo: - V listu naj bi objavljali odlomke in jzvlečke iz dobrih, vendarle ne dovolj razširjenih marksističnih knjig. (To smo doslej že uresničevali z objavljanjem odlomkov iz knjige ..Religija in šola" nameravamo pa objavljati tudi mislro kulturi iz knjig „Izbrana dela Marksa in Engelsa".) Prav je, da upoštevamo "pri tem tudi izdaje v drugih republikah. — Eden od predlogov, za ka-tefe upamo, da bo prej ali slej obrodil sadove, je: temeljit pregled poročil šolskih svetovalcev o stanju, kakršno je po šolah. Na temelju dognanega bi lahko sestavili uspešen in aktualen ter zares uporaben načrt sestavkov, ki naj osvetlijo najnujnejše, najaktualnejše primere in vprašanja, ki se_ pojavljajo po naših učilnicah.. Čim več bi bilo obdelanih primerov — tem bolj bi posamični sestavki postajali del nekakšnega učiteljskega priročnika, ki ga zahteva življenje v šoli. — ..Prosvetni delavec" naj bi zbiral vprašanja učencev (ki naj bi jih uredništvu pošiljali prosvetni delavci) s področja družboslovja in pogleda na svet. Gre za nestilizirana in v svoji preprostosti zelo zahtevna vprašanja,* na katere prosvetni delavci (in starši) pogosto resnično težko odgovarjajo. Poleg vsebine je namreč pomemben tudi didaktični vidik ter metodični prijem. Ko bi se nabralo več vprašanj, bi uredništvo organiziralo pogovor z znanstveniki, družboslovci in didaktiki. Vsebina takšnih skupnih razprav bi bila pravzaprav najboljša pomoč prosvetnim delavcem in sočasno najbolj sprejemljiva oblika poučevanja osnovnošolcev in srednješolcev, saj bi izhajala iz njihovega zprnega kota in gradila na njihovem spoznavnem svetu. — „Prosvetni delavec" naj bi — in po svojih močeh tudi bo — objavljal bibliografijo knjig in sestavkov s področja socialistične družbene ureditve in marksistične vzgoje. — Objavljali bomo odlomke seminarskih, diplomskih in dok-torskih del s tega področja. Odbrali bomo konkretno obravnavane primere, ki bodo učiteljem razširili obzorje in jim tako — vsaj posredno — pomagali pri pouku tega zahtevnega predmeta. V dopisih in osebnih pogovorih so nas praktiki s terena spodbudili k obdelavi nekaterih tem, ki jih je (po njihovem mnenju) nujno treba razčistiti; mogoče celo prej, preden začnemo z načrtno obdelavo temeljev marksizma. Med te sodijo: Kaj pojmujemo pod idejnostjo pouka? — Učiteljevo prepričanje in njegovo delovanje v šoli- Kaj prispeva družba k odbiranju najboljših mladih ljudi za prosvetni poklic? — Usklajevanje vsakdanjega porabniškega življenja in socialistične šole — Svoboda prepričanja in svoboda prepričevanja — domačega, šolskega, cerkvenega — Pri kateri starosti se je mlad človek že zmožen odločiti glede pogleda na svet — do kdaj pa se lahko samo prilagaja ali pa hinavči? — Temelji marksizma — kakor naj jih podajamo učencem osnovnih in srednjih šol. KDO? Zavod za šolstvo SR Slovenije je minule počitnice organiziral več seminarjev za učitelje, ki naj bi poučevali novi predmet — ..samoupravljanje s temelji marksizma". Odmeve in dopolnila — pa tudi vprašanja v zvezi s seminarji bomo redno objavljali, ponatiskovali pa bomo tudi odlomke. S sodelovanjem strokovnjakov ter praktikov bi tako nastajal nekakšen sočasen in konkreten vodnik za učitelje novega, tako potrebnega predmeta. Izhajati moramo iz stališča, da občasni seminarji in tečaji ne morejo dati (posredovati) vsega znanja, še manj pa vseh spoznanj s področja napredne marksistične vzgoje. Res je namreč, da marsikateri od sedanjih učiteljev še sami sproti (morda celo prvič) predelujejo v seminarju in v učnem načrtu zaobsežene teme; metodika podajanja in soočenja z življenjem bo v takšnih, primerih trd oreh. Zato so stalni prispevki v našem listu nujni. Poleg rubrike pričakujemo tudi metodološke prispevke, kako oživiti v razredu teme, kot so npr.: „Dia-lektični materializem kot filozofija marksizma", ..Združeno delo kot temeljni družbenoekonomski odnos", ,.Marksistična misel v Jugoslaviji in njen sodobni pomen" itn. Uredništvo, uredniški odbor in izdajateljski svet „Prosvet-nega delavca" sr prizadevajo čimbolj povezati z marksističnim centrom pri CK ZKS, ki predstavlja vir naših najtehtnejših člankov s tega področja. V (Nadaljevanje m str. 10) Ob našem jubileju (Nadaljevanje z 10. str.) spodbudo nam je zavest, da bodo naši strokovnjaki radi prispevali delež za čim boljšo vsebino novega učnega predmeta „samoupravljanje s temelji marksizma". Nismo sami. Teoretiki marksizma, praktiki in politiki bodo prispevali svoj delež k čimbolj aktualni vsebini ,.Prosvetnega delavca", saj se pomembnost nekega lista ne more meriti le s številom naročnikov (posebno če je področje omejeno), pa tudi ne z višino družbene subvencije. ..Prosvetni delavec" pride v vse slovenske šole in vzgojnovar-stvene zavode, ter v druge republike, precej izvodov pa gre tudi v slovenske šole zunaj naših meja. Kot je enkrat za vselej jasno, da opravljajo šole nadvse pomembno družbeno funkcijo — tako tudi naš list ni in v socialistični družbi sploh ne more biti stanovsko glasilo. Kdor bi gledal nanj tako, bi natihoma priznaval, da pravzaprav ne pozna samoupravnih družbenih odnosov, ki nas ne delijo na stanove ali področja - pač pa nas povezujejo v skupna prizadevanja za politični", gospodarski, družbeni in kulturni napredek družbe. ..Prosvetni delavec" je temeljna vez, glasilo vseh vzgojnih in izobraževalnih zavodov. Mogoče smo to dejstvo doslej vsi premalo upoštevali — tako šole, vzgojnovarstveni zavodi kot vodilne kulturne in politične ustanove v republiki. Če upoštevamo še, povezovalno funkcijo vseh republiških in pokrajinskih prosvetnih listov v zvezi, postane jasno, zakaj .so skupna prizadevanja za čim tehtnejšo vsebino tako zelo nujna. KDAJ? Glede na to, kolikšen poudarek sta dala oba kongresa napredni vzgoji in izobraževanju, ne smemo odlašati. Uredništvo samo naredi z dosedanjimi sodelavci vse, kar je mogoče — pričakuje pa tudi takojšnjo vsebinsko in vsestransko podporo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Govorimo p listu — vendar tu ne gre samo za list kot tak, pač pa za pripomoček našim vzgojnoizobraževalnim ustanovam - od vzgojnovarstvenih zavodov' do univerze. Zavedamo se potreb sedanjega časa in /prihodnosti. Pričakujemo takojšnje sodelovanje strokovnjakov, politikov in praktikov. Nekaj podatkov in misli ob 25-letnici izhajanja »Prosvetnega delavca«____________________ Prva številka ..Prosvetnega delavca" je izšla leta 1946 kot priloga k ..Popotniku", št. 4-5. Izdajal gaje Sindikat prosvetnih delavcev Jugoslavije, republiški odbor za Slovenijo. Kot „Po-potnikova" priloga je izhajal do leta 1950. Urejali so ga: od začetka leta 1946 do aprila 1947 - Henrik Zdešar; od leta 1947 do konca leta 1949 - France Ostanek; od leta 1950 do 1959 - Jože Zorn; od 1959 do 1970 - Drago Ham; od tedaj dalje - Neža Maurer. pri nas šolsko in prosvetno delo tako razmahnilo, da je nastala občutna potreba po glasilu, ki ne bi prinašalo le znanstvenega in metodičnega gradiva, temveč naj bi postalo ogledalo našega vsakdanjega šolskega in prosvetnega dela. Ker je stvar neodložljiva, si moramo pomagati na ta način, da razširimo „Popot-nika" s prilogo ..Prosvetni delavec", ki bo pomagal vršiti nalogo prosvetnega sindikata. Novi list naj bi opisoval delo učiteljev in profesorjev, ki so dosegli v prvem letu svobode lepe uspehe, vzpodbujal in pomagal z nasveti, seznanjal jav- Portret like Vašte, Božidar Jakac Za prva leta izhajanja „Pro-svetnega delavca" nimamo podatkov niti v redakciji niti v slovenskem šolskem muzeju. Pomanjkljivost nam pojasni sestavek Jožeta Zorna ob 20-letnici izhajanja („Prosvetni delavec" letnik 1970, št. 1, str. 2); vso dokumentacijo je bilo treba ^ uničiti — verjetno ob nemirnem političnem stanju doleta 1950. V slovenskem šolskem muzeju imajo zapisan le podatek, da se je leta 1951 zmanjšalo število naročnikov za $00. Resnica je, da je list kot sindikalno glasilo nekaj časa prejemal vsak prosvetni delavec. Potem naroč-ništvo ni bilo več vezano tia sindikat in članarino. Zanimiv je uvodnik iz leta 1946 (odlomek); „Že nekaj mesecev po končani vojni se je nost s prizadevanji ministrstva za prosveto in njegovimi ukfepi pri reševanju prosvetne problematike. Objavljal bo sestavke o delu učiteljstva v drugih republikah in ostalih, zlasti slovanskih državah. Prispevki za „Pro-svetnega delavca" naj bodo napisani preprosto, razumljivo, tako, da stvari občutimo in doživimo. Vsak kraj naj si določi stalnega dopisnika, prav tako vsaka šola. Dopisniki naj poročajo o vsem, kar se dogaja na prosvetnem in kulturnem polju. S tern pa seve posameznikom ni odvzeta pravica do neposrednega dopisovanja. ..Prosvetni delavec" . naj postane verno ogledalo vsega prosvetnega dela. Cim več bo gradiva, tem boljša bo slika...“ Tista prva leta so poleg urednikov sodelovali še številni zna- ni pedagogi in znanstveniki. Ivan Bertoncelj, Oskar Hudales, Marja Boršnik, Mavricij Zgonik, Ludvik Gabrovšek, Kristina Brenk, Viktor Smolej, Viljem in Zlata Kunst, Dušan Kompare, Lujo Šuklje, Miroslav Adlešič, Janez Logar, Vlado Rape, Venceslav Winkler, Pavle Flere in drugi. Pisali so o delu sindikalne organizacije in njenih podružnic, o pionirski organizaciji, pa o šolskih zadrugah, ko so nastajale, o učiteljskem izobraževanju, o metodiki in vsebini posa-meznih šolskih predmetov, o novih izdajah mladinskih in strokovnih del, o učnih uspe-hih. Ko je bilo leta 1949 ustanovljeno Pedagoško društvo LR Slovenije, je ..Popotnik" z januarjem 1950 postal glasilo tega društva in se preimenoval v ..Sodobno pedagogiko". „Pro-svetni delavec" se je osamosvojil in je postal glasilo Sindikata prosvetnih delavcev Slovenije. Izhajal je vsakih 14 dni. Prva številka je izšla 1. januarja 1950 in od takrat tudi štejemo njegove letnike. tiki (kar bi bilo tako potrebno). Premalo je upoštevano slovensko šolstvo v zamejstvu. O izobraževanju odraslih zasledimo samo načelne članke. Takratni urednik Drago Ham piše, kako važna je dobra dopisniška mreža za kakovosten list, kajti ..Prosvetni delavec" je časnik, katerega pišejo pretežno sami prosvetni delavci za svoje kolege. Toda dopisnike je treba nagraditi, zato je pomemben denar. Potrebni so primerni uredniški prostori ter ljudje v uredništvu, ki se z dopisniki dogovarjajo ter jih usmerjajo. V prvi številki lahko beremo: „Prav posebej pozivamo vse podružnice in dopisnike, da nam pošiljajo poročila o uspehih socialističnega tekmovanja, o načinu izboljšanja dela in o sodelovanju pri socializaciji vasi. Poročajte nam predvsem o onih naših članih in članicah, ki se že dolga leta vztrajno in nesebično bore v šolah, organizacijah, ustanovah in društvih za čim višje uspehe pri dvigu kulturne ravni in pri vzgoji sočloveka! Zbirajte material o prosvetnih delavcih, starih borcih na prosvetnem in kulturnem polju! Poročajte o odnosih prosvetnih delavcev do ljudskih množic! Popularizirajte uspehe dela v šolah in zavodih, pišite o problemih preskrbe, o pravilnem in nepravilnem nagrajevanju dela, o higienski zaščiti, o delovnih akcijah! Kjerkoli ste ustanovili, zgradili ali razširili šole, stanovanja, menze, magazine, domove igre in dela, otroške jasli, zavetišča, kulturne domove, društva in klube, nam sporočajte! Posebno se še potrudite, da boste mogli priložiti k dopisom fotografije ali slike ljudi in del, o katerih pišete." Da, od dobrih dopisnikov je odvisna kakovost lista. Zato je-to prva skrb uredništva. Ne zaganjamo se kampanjsko v razvijanje dopisniške mreže, pač pa s sestavki angažiramo, spodbujamo in vabimo bralce, naj sodelujejo. Z vsakomur smo se pripravljeni osebno pogovoriti, obiskujemo srečanja prosvetnih delavcev, odgovarjamo na njihove dopise. Tako postopoma, toda vztrajno raste število naših soustvarjalcev - strokovnjakov-teoretikov in praktikov s terena. Število stalnih in občasnih sodelavcev se giblje od 40 do 50. Pahljača dopisništva s terena pa je organizirana po pokrajinah: za vsak predel imamo določenega človeka, ki ga poprosimo za sodelovanje, če je treba - dopisujejo pa tudi sami. Dalje so tu občasni dopisniki, prosvetni delavci, predstavniki temeljnih izobraževalnih skupnosti, Zveze komunistov, Zveze prijateljev mladine, Socialistične zveze. Zveze mladine, Rdečega križa - do gasilcev in upokojencev. Takih občasnih dopisnikov gotovo lahko naštejemo nad tisoč. Te podatke navajamo kot dokaz, kako se list prožno oblikuje v našem tako hitro se razvijajočem času. , Dobršen del h kakovosti in aktualnosti lista prispevata tudi' smotrno usmerjanje uredniške politike s pomočjo izdajateljskega sveta ter strokovno dobra sestava aktivnega uredniškega odbora. Iz člankov ob 20-letnici lahko razberemo, da je list vestno izpolnjeval zadano nalogo in bolj ali manj obravnaval vsa področja, na katera sega dejavnost prosvetnih delavcev. Vedno spet in spet pa se ponavljajo tožbe o neurejenem materialnem stanju, naj bo glede šol, učil ali osebnih dohodkov. Kar zadeva strokovno plat, je opaziti, da .učitelji sedanjih šol kaj malo posredujejo svoje izkušnje prek ..Prosvetnega delavca". Posebno redko se javljajo matema- Naš izdajateljski svet sestav-Ijajo: predsednik; Franjo PUNCER, ravnatelj srednje zdravstvene šole v Celju; člani: Slavko BOHANEC, član izvršnega odbora republiške konference SZDL; Ivan BITENC, sekretar mestne skupščine' Ljubljana; Srečko BOZNAR, ravnatelj gimnazije Šentvid pri Ljubljani: Geza C AH UK, predsednik republiške sindikalne konference delavcev s področja vzgoje in izobraževanja; Franc GALIČ, profesor pedagoške akademije v Ljubljani; Portret Ceneta Vipotnika, Božidar Jakac Polde KEJŽAR, namestnik sekretarja za prosveto in kulturo SR Slovenije; Tone KLINAR, ravnatelj šolskega industrijskega kovinarskega centra Štore; Dušan KOMPARE, pomočnik direktorja republiškega zavoda za zaposlovanje; Marjana KUNEJ, odgovorna urednica ..Prosvetnega delavca"; Adi MARIČ, ravnatelj osnovne šole „Franjo Vrunč", Spodnja Hudinja; Milan MARUŠIČ, ravnatelj gimnazije Koper; Neža MAURER, glavna urednica in direktorica ..Prosvetnega delavca"; Jože TRČEK, svetovalec zavoda za šolstvo SR Slovenije: Marija UNGER, profesorica pedagoške akademije Maribor; Vera VOŠNJAK, ravnateljica gimnazije pedagoške smeri, Ljubljana; Zvone VERSTOVŠEK, vodja oddelka za financiranje vzgoje in izobraževanja pri izobraževalni skupnosti SR Slovenije. Uredniški odbor „Prosvet-nega delavca" sestavljajo: predsednik: Jože TRČEK (sočasno član izdajateljskega sveta) člani: Geza ČAHUK (sočasno član izdajateljskega sveta) Fausta MUNIH, svetovalka zavoda za šolstvo SR Slovenije; Peter NVINKLER, pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo SR Slovenije; Marija LIPUŽIČ, profesorica na pedagoški akademiji v Ljubljani; Irena LEVIČNIK, svetovalka za predšolsko vzgojo pri zavodu za šolstvo SR Slovenije; Miloš POLJANŠEK, predsednik nekdanjega prosvetno-kul-tumega zbora skupščine SR Slovenije; dr. Franc STRMČNIK, redni profesor na filozofski fakulteti, oddelek za pedagogiko; Ludvik ZAJC, tajnik delovne skupnosti CK ZK Slovenije Marica DEKLlE V A, pedagoginja članica Pedagoškega inštituta; člani uredništva „Prosvet-nega de lave a“: Vsi si prizadevamo, da bi posamezne rubrike in aktualne strani v ..Prosvetnem delavcu napolnili z najboljšim gradivom-Zato je razumljivo, da sta poleg aktualnosti glavno merilo za objavo strokovnost in kakovost člankov.. Posebno natančno in vztrajno se vključujemo v vse razprave o reformi našega šolstva, sledimo uresničevanju obeh resolucij Zveze komunistov (republiške in zvezne), sodelujemo if bomo sodelovali v prizadevanji!1 za čim bolj prožno in delovne šolo, ki bo vzgajala in izobraževala mlade ljudi za ustvarjalne delo. Če govorimo o smotrnih' je to gotovo eden najpomembnejših — tako za šolstvo, z3 našo samoupravno družbo, napredno razvijajočo se'skupnosti kot tudi za naš list, ki je del te družbe ter hoče in mora prispevati svoj delež v prizadevanj^ za znanstveno sodoben in družbeno napreden vzgojnoizobr3' ževalni sistem. Naš čas je nagel, nenehno ^ spreminja. To je treba upošte vati predvsem pri tehnični ureditvi lista: le smotrna in na vl' dez preprosta, racionalna razporeditev snovi in jasna oprem3; ki prenese mnogo različic, 11 da bi se pri tem porušila harm^ ničnost, zmoreta slediti zalit nenehnega vsebinskega in obj' kovnega prilagajanja aktualntU1 potrebam. Poudarek dajemo tografiji na prvi strani - kaj:, čim manj imamo časa, tem b°' smo vezani na vidne učiflk6' vidiš-dojameš-spoznaš. ,. Želimo doseči, da bi o ..Prosvetni delavec" izraz cel0^ nega vzgojnoizobraževalneB dogajanja, zanimiv za vse p1^ svetne delavce, ne glede na 1 -ali delajo v predšolski, zuu3) šolski ali šolski ustanovi. Izg^_ vor, da v stremljenju za stroko ^ ibQ nim izpopolnjevanjem reu<\ najdejo čas, je dvorezen: tbu ki niti svojemu glasilu ne sle si tudi za^splošno kulturno r gledanost in strokovno ter ilr ( beno izobraževanje najbrž vzame časa. Stremimo za te vzame časa. oirenuinu da bi čim več prosvetnih deHjj cev prebiralo svoj list, dab*^ V.CV Uli aiv-r .JV naši naročniki in tudi sodel3^ Sicer pa je ta želja zapisana ž uvodniku prve številke ./ | UV UUUlTv U J-Zivv 7' svetneca delavca*4 leta 1946. pod reflektoriem PIŠE: SILVO TERŠEK Preprosto o vas in šoli! Prijetna fanta sta, prvi suh, \ drugi okrogel. Ne imejte v mi-j dih socialnega razlikovanja. Bo-: jan stanuje v pritličju, Stane v j četrtem nadstropju. Končala j sla isti razred, celo v isti nogo-metni klub sta se vpisala. Boja-\ nu so kupili starši zlato-rumeno | kolo in prav takega so kupili starši za Staneta. Seveda sta to dirkalni kolesi, kot se za naš čas j' spodobi Breme osnovne šole sta zložila s pleč; breme za ene-j ga bolj in za drugega manj. Danes je dež, jesenski in pro-svetarsko otožen. Bojan v pritličju, Stane v četrtem nadstropju. Na drugi strani ceste je ' osnovna šola, škatlica spomi-j nov. Zvonec - najprej v pritličju, potem v četrtem nad- I stropju. Novinar postavlja vprašanja. SI ZADOVOLJEN DA ...g „Končno sem se rešil naših Prfoksov. Kaj bolj sitnega kot je bila ona (učiteljica za tehnični | Pouk!), še nisem srečal. Čuden stil je imela in živce, kot bi preživela obe svetovni vojni. Da ne govorim o njej (učiteljici zemljepisa!). Dolgo smo se trudili, da smo pogruntali njene trike. Ključe nam je metala v glavo, za zalisce nas je vlekla kakor žvečilni gumi On (ravnatelj!) me je dvakrat sunil v zadnjico, kar je celo pri nogometu prepovedano. Ampak, ko sem ga bolje spoznal, sem videl, da le ni slab človek. Mandat mu je potekel prej kakor meni in z novo ravnateljico nisva bila na isti valovni dolžini.. .“ SI SE NAUČIL...? - „Lahko bi se več, mnogo več, če ne bi bil tako okrutno len Le redko se mi je posrečilo, da sem imel v prvem polletju manj kakor štiri nezadostne. Pozitivna nagnjenja v meni se nikakor niso hotela sprostiti In če se človek zaljubi, če je razen v šoli, ves čas zumj.. . Hudo je bilo v petem razredu. Razredničarka je z mojo glavo hotela razpoloviti šolsko tablo. Živce je imela kakor razbita kitara strune. Bila pa je dobra učiteljica, in ko si je zlomila nogo, se je nekoliko umirila. Največ sem se naučil v šestem in sedmem, najbolj pa sem se učil prav v četrtem razredu ...“ SO TI STARŠI...? „Mati ima samo pet razredov starodavne šole in do tretjega razreda mi je še lahko pomagala. Še sreča, da takrat nismo imeli te modeme matematike. Oče ne živi pri nas. Samorastnik sem, odkar pomnim... “ SI KDAJ...? „Seveda sem šprical pouk. Nekajkrat sem se iz razočaranja napil in nisem mogel v šolo. Včasih mi je postalo vražje slabo prav pred uro kemije. To so potrdili razredničarki tudi sošolci Tovarištvo ni bilo samo med partizani. Sicer pa bi morala biti tudi učitelj in učenec tovariša. Učenci nismo ujetniki njihove nepotrpežljivosti...“ TOVARIŠKA POMOČ...? „Rekel sem, tovarištvo v šoli je na dostojni višini: prepisovanje, prišepetavanje, pisanje nalog za prijatelja. V zahvalo sošolce med poukom spraviš v smeh - na račun nekaterih učiteljev, seveda. Brez takšnega sodelovanja v šoli bi bili moji rezultati še slabši Večino nalog-sem prepisal v šoli - celo med poukom in seveda od boljših učencev KAJ MISLIŠO...? „Učitelji imajo poseben način življenja. Moti me, da nosijo v šoli drugačen obraz kakor v privatnem življenju. Všeč mi je bilo, kadar sem lahko ponavljal njihove pogoste kretnje ali mimiko obraza. To je kapital za razredno zabavo. Zanimivo jih je tudi opazovati, kako se oblačijo. Tista (učiteljica fizike!), je imela večkrat mini krilo pa odlične noge. Včasih je prišla v šolo brez nedrčka... “ PRI K A TEREM PREDMETU V ŠOLI...? „Najbolj bomba je bila telovadba, j?a tudi risanje. Da, mati me je za dobre ocene nagrajevala, največkrat z denarjem, a ji s tem v zvezi nisem naredil veliko stroškov. V nižjih razredih je pošiljala v šolo darila, pozneje pa sem ji to preprečil... “ KDO JE ODLOČIL, DA...? „Nikoli mi ni manjkalo nezar dostnih ocen, čeprav bi bil lahko tudi prav dober. V osmem razredu sem imel štiri popravne: kemija, matematika, zemljepis, angleščina. Vse sem popravil. Sam sem se odločil, da grem za avtokleparja. Najbolj čudno pa je, da si še vedno želim postati učitelj. SI ZADOVOLJEN DA ...? ,iSedaj se šele začne resno življenje. Nič več obilo prostega časa, otroške brezbrižnosti. ..“ SI SE NAUČIL...?' „Če bi bilo v razredu več miru in delovne discipline, bi se naučil še več. Še v nekaterih predmetih bi morali imeti krožke. Osmi razred sploh ni tako zahteven, kot so nas strašili! Niti v enem razredu se nisem veliko učil V osmem razredu sem imel težavice v biologiji in kemiji Seveda, tudi zaljubljen sem bil. O svojem delovnem in prostem času sem sam odločal, in kadar staršev ni bilo doma, sem seveda knjige obesil na klin in šel med kolege na dvorišče. Pri učenju mi starši niso pomagali, ker pač ni bilo potrebno ...“ SI KDAJ...? „Ne, šprical nisem nikoli. Večkrat pa sem šel na prireditve, za katere sem dobil v šoli prosto, a bi jih lahko mirno izpustil. Res je, nekateri učitelji so tudi zoprni Svojo slabo voljo, ki so jo morda prinesli od doma, poveznejo- na učence. Ugotovil 'sem, da se nekateri učitelji v vsem letu niso niti enkrat nasmejali v razredu... TOVARIŠKA POMOČ...? „Naš razred je bil dober kolektiv; tudi prišepetavali so mi in s prepisovanjem sem si pomagal Domače naloge sem delal doma, le matematično sem včasih naredil v šoli ali jo celo prepisal . “ KAJMISLIŠO. ..? „ Učitelji sami dajo učencem vzrok, da se obnje spotikajo. Tudi sam sem včasih rahlo zafrkaval, a nekateri so v tem pretiravali. Učiteljica fizike je bila mlada, a dobra učiteljica. Toda včasih je prišla brez nedrčka in v mini krilu... Tovariš (za...!) je bil zelo rad v ženski družbi, rad se je včasih stisnil h kakšni učiteljici in učenci smo vse to opazili Skoraj vsi učitelji pa so biti na izletih drugačni, prijetnejši in bolj iskreni Videl sem celo, da se je učiteljica kemije na nekem’ izletu smejala. ..“ PRI K A TEREM PREDMETU V ŠOLI.. .? ,, Vsi predmeti v šoli so potrebni za človekovo. osnovno izobrazbo. Največ znanja sem odnesel iz kemije, matematike, biologije, fizike... Starši me niso pretirano hvalili ob uspehih, pa tudi kaznovalrne, kadar sem prinesel domov slabšo oceno. ..“ KDO JE ODLOČIL, DA...? „ Vsa leta sem bil odličnjak, od prvega do osmega razreda. Starši so se zelo zanimali, v kakšni družbi sem. Hodil sem na trening, a ob osmih zveča' sem moral biti doma. Od nekdaj pa sem želel, da bi končal univerzo. Za to me ni nihče nikoli navduševal. Vpisal sem se v gimnazijo...“ Lahkotno in preprosto — kot se vrtijo pedala dirkalnega kolesa. Prijetna fanta. Ste ju spoznati? Preprosta logika lahko tudi ubija razum. Človeški odnosi so stkani iz naključnih vezi ter debetih spon Vedeti, kaj vse odloča, da bo Bojan klepar in Stane inženir, je drobna pedagoška modrost SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Ml. ANA KRANJC ?dnos med učenjem in Izobraževanjem ter vzgojo s Precej časa je že minilo, kar i 0 se za nami zaprla šolska vrata ! so nastopile počitnice. Tudi ? so že minile. Ob začetku šol-fega leta delamo obračune, kaj o narediti, kako smo preži-ves ta čas? Malokdaj pa se tuii^amo' smo se v tem času br f. kai novega naučili in si na-atl novih spoznanj. Kaj takega >> _. -'"m oyuz,riurij. j.\uj turvcgu e Unicom ne bi pristajalo -Ka^10 Se v AH je res tako? nj J?e izpbraževanje in kaj uče- et Kje je med njima meja? ne a bi uresničevati perma-htntno izobraževanje, kar za-rn0ata čas in razvoj, se mora-obr n.enebno izpopolnjevati Iz-. ^zevanje sč razširi tudi na no f,6. °bbke dela in naših dejav- čr. ni Ven nnvnrrmn vnmn c Hos. lrn, rbetom. Ozka povezavah P0iavov - učenja in clreJaZevania’ spravlja v za-cef0. ?ei° strokovnjake, in si-en j a*° zelo, da zamenjujejo hjiffl drugi pojem. Meje med "entnel sf v obdobju perma-zabriff Izobrazevanja preče] JE UČENJE? bho* 1 J°Je odgovarjalo že ve-KnjiJpSl.080v in pedagogov. čene . ln Publikacije, posve-zbrai fmu vprašanju, bi težko e tako razvit dokumenta- cijski center. Ne bomo se ustavljati ob rezultatih vseh teh raziskav. Spomnimo naj se, da tudi strokovnjakom ni povsem jasen proces učenja, sicer bi prenehali o tem razpravljati Večina se strinja s trditvijo, da je učenje kakršnokoli spreminjanje organizma. Ni pa res, da se človek vedno uči Uči se samo v tistih situacijah, ko njegov vrednostnoemocionalni, intelektualni svet ali pa svet navad doživlja spremembe. Časa, ki ga preživi brez zaznavnih sprememb v sebi, ne bi mogli šteti kot učenje. Te različne spremembe nastajajo lahko povsem spontano, ne da bi kdorkoli nameraval vplivati na nas, nam nekaj novega povedati, nas nekaj naučiti Nihče ni nastopal v vlogi učitelja, spreminjevalca. Spreminjanje - učenje - je nastalo kot stranski produkt najrazličnejših drugih aktivnosti; pridobitnega dela, zabave, kulturnega uveljavljanja, politične dejavnosti, rekreacije in podobnega. Namen naštetih dejavnosti ni bilo učenje, toda pod vplivom lastne dejavnosti smo se precej spreminjati. Na oblikovanje tega, kar smo danes, ni vplivala samo šola. Učili smo se tudi v počitnicah. Spreminjali smo se pod vplivom novih doživetij, novih krajev, ki smo jih obiskati, ljudi, ki smo jih srečali, knjig in časopisja, svetovnih dogodkov in drugih informacij. Zaman smo si na koncu šolskega leta olajšano pomeli roke, češ, sedaj bo pa za nekaj časa z učenjem mir. Koliko novega nas je čakalo, nismo niti slutili. V šole smo se vrnili spremenjeni — mi in naši učencu Preživeti čas nas je po svoje obogatil z novimi izkušnjami. Ne učimo se, samo takrat, ko se izobražujemo,-učenje je mnogo širši pojav. Radovedneži in tisti, ki si želijo znanja, so se morda prav tako intenzivno učili med počitnicami, kot se bodo sedaj v šoti. KAJ JE IZOBRAŽEVANJE? Sistematičen in organiziran ter namenski proces spreminjanja subjekta imenujemo izobraževanje. Izobraževanje je spreminjanje predvsem človekovega intelektualnega področja, vzgoja pa je spreminjanje njegovega emocionalnega področja, njegovih stališč in pogledov ter vrednotenja. Med izobraževanjem in vzgojo, ter učenjem je kvalitativna razlika Prva dva loči od učenja- zlasti namen. Ta je pričujoč v osebi, ki vzgojnoizobra-ževalni proces vodi - bodisi v neposrednem osebnem stiku s tistimi, ki se uče (tako kot npr. učitelj v razredu) ali pa v podrednem odnosu, ko vodja vzgojnoizobraževalnega procesa pripravlja program za še neznano skupino učencev. Program je sestavljen tako, da je namen za vzgajanje in izobraževanje jasen. Vedno pogostejši v permanentnem izobraževanju je tudi tretji primer, ko se namerava vzgajati in izobraževati oseba sama. Pred seboj ima jasen smoter, česa se hoče naučiti, kaj hoče intelektualno pridobiti, ati v čem bi se želela spremeniti, katera stališča razjasniti in katere navade pridobiti ati odpraviti. Ta smoter dosega „uče-nec“ tako, da sam sistemizira najrazličnejše elemente, najrazličnejše informacije, vtise iz najrazličnejših virov. Njemu je namen jasen, zato se vsi ti na zunaj raznoteri elementi združijo in dograjujejo v nas novo navado, novo znanje ati stališča. Na zunaj navidezno razdrobljene informacije in nepomembni delčki tega, kar se okrog nas dogaja, postajajo v učencu celote, če mu je namen jasen, če ve, kaj hoče. Takrat se učenec uči. in spreminja, hkrati pa dobi proces še višjo kvaliteto. Postane namenska akcija - izobraževanje. Kdaj bo proces učenja inten-1 zivnejši - ko bomo vključeni v nafnenski sistematični šolski proces izobraževanja ati pa, ko se bomo ■ učili pod vplivom vsakdanjih življenjskih situacij, je odvisno predvsem od naše motivacije in nekaterih drugih pogojev, pod katerimi bo izobraževanje oziroma učenje potekalo. Zgodi se celo, da zaradi slabo organiziranega pouka in nezainteresiranih sošolcev mladina veliko več zve zunaj šole kot pa v njej. Kar spomnimo se Cankarjeve „ enajst e šole“; ta ni bila v učilnici MNOŽIČNA KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA IN UČENJE Pojavi po znanstveno-tehnič-ni revoluciji so močno vplivati na spreminjanje odnosa med učenjem, in izobraževanjem. Od vsepovsod „nadleguje“ človeka nešteto informacij, krajša nova sporočila nas čakajo tako rekoč že na vsakem koraku. Njihovemu vplivu se ne moremo izogniti niti, če bi se hoteli. Tako se v nas nabira eklektična in nepovezan zbirka najrazličnejših spoznanj. V takih razmerah moramo največ napora posvetiti temu, da sprejete informacije zberemo in sistemiziramo, da se ne preobremenjujemo z nepomembnim in znamo ločevati bistveno od nebistvenega. Sami najbolje vemo, kaj je za nas pomembno. Če hočemo doseči, da bodo postale dobljene informacije znanje, nam mora biti jasno, česa se hočemo naučiti • Jasen smoter bo pomagal sistemizirati preštevilne informacije, znali bomo izbrati nepomembne, in dodati nove pomembne elemente. Brez takega samoizobraževa-nja bi propadla tudi naša izobraževanje in vzgoja V sebi bomo razcepljeni in brez hrbtenice v svojih stališčih in pogledih, znanje pa bo megleno in nepopolno, pomešano še z nešteto drugimi tujimi elementi, ki ne sodijo zraven. Bogate informacije, s katerimi nas nenehno napaja sistem množičnih komunikacijskih sredstev, bodo samo utrujale, namesto da bi nas bogatile'. Če ne bomo imeli sami želje po izobraževanju, bomo zapraviti možnosti, da bi se kaj naučiti. Gledalci televizijske oddaje ati predfilma bodo odnesti zelo različne vtise, čeprav so gledali isti program Nekateri več, drugi manj. Sistemi-ziranje informacij zahteva vedno neki miselni napor. Če bomo sedeti pred televizorjem brezbrižno, nam še tako dobra oddaja ne bo koristila Francoska avtorja A. Moles in F. Muller veliko pišeta o procesu sistemiziranja informacij. Pri obilici današnjih informacij in novosti, ki preplavljajo naše življenje, sta tako intelektualec kot malo izobraženi človek v nevarnosti, da se izgubita v pragozdu nepovezanih elementov, če ne bosta imela volje, zavestno graditi svoje znanje. In zakaj so vsi ti napori potrebni za naše učenje oziroma izobraževanje? Učenje v šoli ne zadošča več, kaj bo iz nas, je precej odvisno tudi od naših prizadevanj. Zunaj šole se nam ponuja še bolj bogata žetev, nič pa ne bomo dosegli brez lastne dejavnosti in naporov. Ali smo se torej kaj naučili tudi med počitnicami? Morda smo se celo izobraževali? — Naša radovednost ni usahnila z zadnjim šolskim dnem (1) A. Moles, F. Muller: „Adult Mo-tivations to thought structuraliza-tion,“ Strasbourg, Council of Evrope, 1970. RADIO IN S6LA Novo v radijski šoli S tem šolskim letom začenjamo že osemindvajseto leto radijske šole. Oddajam, ki so namenjene nižji, srednji in višji stopnji osemletke, smo že v lanskem šolskem letu pridružili oddajo Zgradba marksističnega mišljenja, kije bila namenjena srednješolcem. S tem šolskim letom pa smo program še razširili. Oddajo Zgradba marksističnega mišljenja smo prilagodili novemu učnemu predmetu, tako da bo skozi vse šolsko leto na sporedu oddaja Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje. O tem ciklu oddaj bomo podrobneje spregovorili prihodnjič, danes pa se bomo ustavili ob drugi novosti letošnjega programa - ob ciklu oddaj o povojni književnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ta ciklus oddaj je nastajal več kot eno leto in je plod sodelovanja vseh jugoslovanskih radijskih postaj. K pisanju so bili povabljeni univerzitetni učitelji z vseh jugoslovanskih univerz, ki so v ta namen oddaje tudi napisali. V tem šolskem letu se bo tako zvrstil zaokrožen pregled vsega povojnega ustvarjanja v Jugoslaviji. Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti_______________________________________ Vsak torek ob 14.00-14.25 II. program V prvem polletju bomo predstavili orise razvoja povojne književnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji, prozna snovanja, v dveh. oddajah pa bo govor o povojni mladinski književnosti, V drugem polletju bomo pregled sklenili še z razpletom iz lirike, dramatike in esejistike. Ciklus oddaj o književnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti začenjamo doma; uvodna oddaja Literarna karavana prijateljstva, ki jo je napisal doc. dr. Matjaž Kmecl, govori o sodobni slovenski književnosti; avtor seže v čas, ko se je povojna slovenska književnost začela oblikovati, to je v desetletje pred svetovno vojno, nato pa se ustavi ob vseh pomembnih mejnikih slovenske književnosti. Podobno je podal pregled makedonske književnosti tudi literarni kritik Slobodan 'Mic-kovič. V svojem pregledu nas popelje od prve generacije književnikov (Blažeta Koneskega, Slavka Janevskega, A ca Šopova, Vlada Maleskega in Jovana Baskovskega), za katero je značilen revolucionarni zanos, v petdeseta leta, za katera je, prav tako kot za nas in za druge narodne literature, značilen umik v intimnejšo izpoved (SrBo Ivanovski, Ante Popovski, Cane Andreevski) do tretje literarne generacije, ki je vnesla nov tok in katere predstavniki so.: Radovan Pavlovski, Petre Andreevski, Vlada Uroševič, Jovan Ko-teski in drugi. Književni ustvarjalnosti Albancev na Kosovem so posvečene tri oddaje. Hasan Mekuli, profesor na filozofski fakulteti v Prištini, je v prvi oddaji orisal povojni razcvet ustvarjalnosti Albancev. V tako heterogenem književnem ustvarjanju fv srbo-hrvatskem, albanskem in turškem jeziku) je namreč albanska književnost najbogatejša, čeprav lahko rečemo, da se je rodila šele z NOB in se je najbolj razmahnila šele po letu 1949. Drugi del je avtor posvetil pesništvu in nam predstavil nekaj pesnikov, predvsem tistih, ki so poiskali novo pot in se niso naslanjali samo na tradicijo. V tretjem~delu pa bomo govorili o sodobni prozi, ki je po svojih značilnostih albanska, pisana v albanskem jeziku, teme in motivi pa so sorodni matični književnosti. Vendar je to danes del književnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ima vse značilnosti našega književnega ustvarjanja in izraža duh naše samoupravne socialistične družbe; tako ima ta literatura eno izmed važnih nalog - biti mora most med našimi narodi. Povojna srbska književnost v Vojvodini je del srbske pa tudi hrvatske in črnogorske literature. Je zamotano pletivo, v katerem se težko zaslutijo niti, ki vežejo pisatelje Vojvodine na matična kulturna središča. Vpliv, ki je prihajal v Vojvodino v petdesetih in šestdesetih letih, je bil močnejši iz Beograda proti Novem Sadu kot iz Zagreba proti Subotici O teh vplivih in o navezanosti na pokrajino govori Tomislav Ketig, ko nam predstavlja povojne generacije književnikov v Vojvodini (Vaško Popov, Stevan Raič-kovič, Josip Klanski, Mladen Leskbvac, Bogdan Čiplič, Boško Petrovič, Miroslav Antič, Aleksandar Tišma, Florika Šta- fan, Tomislav Ketig in drugi). Slovaki v Vojvodini bodo kmalu proslavili dvestoletnico svoje prve knjige in prav toliko je staro tudi njihovo književno izročilo, ki pa je majhni skupini gimnazijcev (Branjova družina) predstavljalo le literarnokul-turni okvir in startno osnovo. Leta 1938 se je namreč tu začelo novo jedro sodobne slovaške književnosti. Revolucija je dala tej književnosti že nov polet. Po vojni sta prevladovala borbeni aktivizem (Jurtij Mičaji, Pavel Bohuš, Andrej Farko) in realistična proza (Janko Če-man, Miroslav Krivak); odmik od takega ustvarjanja pa pomeni prihod nove generacije. V šestdesetih letih se je slovaška književnost v Jugoslaviji začela intenzivneje povezovati s ČSR, tako da je danes bolj poznana v ČSR kakor pri nas. Oddaja o slovaški književnosti je napisal dr. Jan Krneč. Književno ustvarjanje v romunskem jeziku v Vojvodini je še zelo mlado, saj je dobilo organizirano obliko šele leta 1949 ob časopisu Lumina. V četrt stoletja je tudi romunska književnost dosegla lepo priznanje. Avtor oddaje Julijan Rista Bugarin je v oddaji m kratko orisal ustvarjanje v romunskem jeziku, za boljšo predstavo pa je izbral nekaj najznačilnejših pesmi. Povojno madžarsko književnost v Vojvodini je dr. Imre Bori razdelil v dva dela, v katerih govori o treh generacijah. V prvi oddaji o predvojni, ki pa je bila ustvarjalna tudi po vojni (Karol Sirmai, Janoš Herceg, Ištvan Lataku in Laslo Gal), o generaciji, ki je nastopila v začetku petdesetih let in je bila razpeta med vasjo in mestom. težnje te generacije pa predstavljata pesnika Ferenc Fehler in Karo j Ač ter pripovednika Mandor Major in Ištvan Nemet; v drugi oddaji pa predstavi ustvarjalce tretje generacije (Ištvan Kona, Ištvan Domom koš, Oto Tolmai, Kalman Feher in drugi). Jože Bobovnik, o. š. Podvelka Rusinska književnost, ki je nedvomno zrasla iz bogate ukrajinske književnosti, se v književnosti jugoslovanskih narodov pojavi v začetku 20. stoletja, živi med obema vojnama, nove kvalitete in novo razsežnost pa dobi šele po vojni. Prvi povojni generaciji se je posrečilo obresti cerkvenih vplivov, ki so narekovali le določene teme in je tako spremenila smer razvoja. Avtor oddaje Djura Laeak je snovanje književnikov, ki pišejo rusinsko, nazorno prikazal z izborom poezije, ki jo komentira. Lahko rečemo, da ima Mi-kuležov esej, ..Književnost danes", ki je izšel jeseni 1945 v 1. številki na novo ustanovljenega časopisa ,,Republika", vse značilnosti programskega besedila na ' pragu novega književnega ustvarjanja po vojni na Hrvat-skem. V prvi oddaji nam avtor Dubravko Jelčič nakaže literarne tokove v povojni hrvatski po- vesti in noveli, prof. Joža Skok pa v drugi oddaji razčleni povojni hrvatski roman. Umetniško prozo književnikov, ki žive in delajo v Srbiji in najvidnejše predstavnike povojne ustvarjalnosti je razgrnil v svoji oddaji Ljubiša Jeremič. Za oddajo je izbral tudi nekaj naj-\ značilnejših odlomkov (Andric. \ Prof le ta avlija; Anton Isakovič’-Kašika; Danilo Kiš: Bašta, pepeo; Miloš Crnjanski: Roman o Londonu; Vidosav Stevanovič: Nišči). Razvojne smeri sodobnega\ makedonskega pripo vedniš tva vam posredujemo v dveh od-\ dajah; prva govori o razvoju makedonske povesti, druga pa o povojnem romanu. Profesor Aleksandar Spasov, ki je oddaji napisal, je izbral tudi odlomke iz posameznih del, ki najlepše prikažejo razvojne smeri, povojnega pripovedništva. • Zadnji dve oddaji v polletju] sta namenjeni pregledu mladinske književnosti. Slobodan Mickovič je pripravil pregled Ivana Bizjak, o. š. Spomenik NOB, Cerkno makedonske mladinske književnosti in za oddajo izbral odlomke iz književnega ustvarjanja Slavka Janevskega, Vanče Nikoleskega in drugih. Muris Idrizovič pa je napisa] pregled mladinske književnost v Bosni in Hercegovini ARMADA SMO VSI Obrambni dan v naši šoli V zadnjem času vse pogo- oblik ponazarjanja čimbolj prišteje slišimo med strokovnimi bližamo. Vemo, da je obrambni delavci s področja narodne ob- dan na nekaterih slovenskih rambe ter učnovzgojnim oseb- šolah že dobil domovinsko pra-jeni te predmetne skupine po- vico in da mladi brez njega govore o tem, kako potreben in sploh več ne niorejo biti. Pone- pomemben je obrambni dan v kod pa se izogibajo organizacije naši osnovni in srednji šoli. takega dne, čeprav so njihovi Kdor bi o takih pogovorih športni dnevi revni, prazni in so prehitro sodil, bi vsekakor po- le mučna improvizacija progra-mislil na nekakšne „šolske ma- ma z ogledom kakšne povpreč-nevre“ ali podobne zadeve, ki ne športne prireditve ali slabega bi še bolj obremenjevale že tako izleta. Obrambni dah je torej dovolj zaposlene učnovzgojne pomoč pri popestritvi šolske in delavce po šolah. V resnici pa zunajšolske dejavnosti in še bolj gre le za bolj organizirane pouč- pritegne druge učnovzgojne dene ekskurzije, športne dneve, iz- lavce na šoli. lete in mladinske ure ali za Obrambni dan na šoli je lah-kombinacijo le-teh. Na naših ko namenjen izključno obramb-vzgojnoizobraževalnih zavodih novzgojnim dejavnostim, lahko se čuti, da je koncepcija o prestavlja kombinacijo s šport-splošnem ljudskem odpom že nim dnem ali pa je sestavni del našla na široko odprla šolska programa šolskih ekskurzij in vrata. Prav ta koncepcija pa za- izletov. Imeti mora vse lastnosti hteva, dajo v šoli uresničimo in organizirane učne celote z vse-jo mladini prek že ustaljenih mi nazornimi, didaktičnimi in Večerja v lastni režiji Prvi koraki po neznanih poteh zgodovine idejnopolitičnimi sestavinami. V program obrambnega dne Že dan prej je treba vedeti, kaj spada tudi izlet v znane kraje iz hočemo doseči in čemu je na- NOB, pogovor z udeleženci pomenjen. Program obrambnega sameznih akcij ali bojev, pa tudi dne ne bi smel zapolnjevati izvajanje samostojne ali kombi-vrzeli v programu obrambne nirane taktične vaje „oddelek v vzgoje in nadomeščati izgublje- napadu", „oddelekv obrambi", nih učnih ur, čeprav je povsem ,,oddelek v zasedi", oddelek v razumljivo, da je v skrajnem pri- vlogi diverzantske skupineali „od-meru tudi to bolje kot nič. delek v vlogi predhodnice, za-Obrambni dan je lahko vaja ci- ščitnice in pobočnice". Sole, ki vilne zaščite, orientacijski po- so take vaje in izlete že izvajale, hod, biatlon tekmovanje na vedo povedati, da pri njih ni smučeh, ogled drugih vaj in več problema organizirati tak oborožitve, demonstracija upo- dan, saj ga mladina sama za- rabe eksplozivnih snovi, tekmo- hteva. V organizacijo obramb- vanje v prvi pomoči in prikaz nega dne moramo vključiti re- evakuacije ranjencev, strelsko zervne starešine na šoli in v šol- medrazredno tekmovanje z skem okolišu, tabornike, pla- zračno puško itd. Ob prazniku nince, radioamaterje in druge naše armade je tak dan lahko zunajšolske dejavnike mladin- navezava športnih, kulturnih in ske dejavnosti. Obrambni dan je strokovnovojaških stikov s pri- lahko tudi pregled dosežkov na padniki garnizona ali pa soude- področju obrambne vzgoje na ležba na orientacijsko-taktič- šoli. Praksa je pokazala, da je nem pohodu organizacije re- nujno organizirati najmanj dva zervnih vojaških starešin. taka dneva v šolskem letu. Lah- Posnetek za spomin ko izkoristimo še mnoge druge priložnosti in v sodelovanju s telesnovzgojnimi delavci izvedemo kombinirane dneve, ki imajo povsem obrambnovzgojni smoter. V letošnjem šolskem letu pričakujemo upravičeno prav od šolskih vodstev večje razumevanje za organizacijo športnih in obrambnih dni, saj pouk obrambne vzgoje prehaja v fazo stalnih in tudi neobveznih oblik priprav na splošni ljudski odpor na naših osnovnih in srednji!1 šolah. Taki dnevi veliko prispel vajo k naporom za večjo idej rt0' politično zavednost in povezi1' jejo učence s pomembnim sf stavnim delom novih ustavrt^ sprememb - s pravico sleherrtf. ga državljana, da se v razrt11: oblikah pripravlja na splošrt ljudski odpor. To pa je tudi naJ' večja dolžnost naše mlade gerte racije. RUDOLF LIKAR Letošnja prodava dneva vstaje Skupno: spoznanje r-bridkost — moč Ob razstavi Grupe Junij v ljubljanski Moderni galeriji letošnjega Poletja Čeprav je razstava že daleč za nami, ji moramo posvetiti pozornost. Naši bralci že poznajo to skupino mladih umetnikov, saj spremljamo njihovo pot že od leta 1971, ko so jo sestavljali še štirje člani Letos jih je v njej devet. V tej sestavi so se letos prvič pojavili >’ ljubljanski Moderni galeriji. Umetnike povezuje ne le š tudij na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in približno enaka sta-r?st, temveč tudi nemirno in vztrajno iskanje novih sodobnih izraznih možnosti angažirane umetnosti in intenzivno delo. Njihova dela so v oblikovnem in vsebinskem pogledu zelo raznolika, umetnike pa družijo skupna spoznanja in skupna bridkost. So že precej izoblikovane likovne osebnosti. Njihova angažirana dela so povzetek tega, o čemer razmišlja človek današnjega nemirnega, stehniziranega časa. Prek neštetih „zakaj“ opozarjajo človeštvo, hkrati pa že nakazujejo rešitev - upanje, da v tem nenehnem spreminjanju in hitenju, kjer ni več prostora za „preživele“ idile ih čustva, vendarle obstajajo vrednote. Njihova kompozicijsko dovršena dela posredujejo domišljijsko bogata sporočila, ostajajo pa čista likovnost. Od °biskovalca zahtevajo čas za razmišljanje. Za slikarje te skupine je značilen satirični pogled na življenje, ki Se prepleta z grenkim humorjem, včasih celo z grotesko. Lahko trdimo, da je Grupa Junij skupina mladih umetnikov, ki Hm vztrajno iskanje, delavnost in neoporečna izrazna moč zago-tavljajo še veliko uspehov na nadaljnji poti. Razstava je bila prava spodbuda za razmišljanje. Izredno število obiskovalcev je dokazalo, kolikšno pozornost je zbudila pETER VERNIK Njegova motivika zajema Podobe iz pravljičnega sveta in narodnih običajev. Je sodobno izraženo slovo od sanjske idi-■ičnosti, kjer ni več prostora za sodobnega človeka. VIKTOR GOJKOVIČ J To pot je uporabil arhaično, staro umetnost in moderno arhitekturo. Prikazal nam je zanimivosti svojega iskanja, ki ga ni dokončno uoblikoval. Rtov gotovo nam bo v prihodnje P°sredoval svoje nadaljnje raz-tskave. MILOMIR JEVTIČ Vodo je uporabil kot kiparsko izrazno sredstvo. Po ceveh 1° požene s silo in tako doseže slikovit učinek spreminjanja barvne predstave objektov. S tem ustvari občutek nenehnega spominjanja in gibanja. Rojan putrih Pričaral nam je občutek nenehnega gibanja z uporabo Svetlobe kot kiparskega izraznega sredstva. Njegove skulptu-e> ki spominjajo na mirujoče fantastične robote, oživlja pre-‘Janje in odbijanje svetlobe. | JVRE CIHLAR , Njegova dela so sveža in ne-, Posredna. Delujejo kot barvne v 1Ce, na katerih je združeno se mogoče in nemogoče. Za-n.fijo mm videz presenetljive, dovršene celote. lURALD DRA UŠBAHER _ E zelo skromnimi) prav sko-sredstvi ali možnostmi . ni veliko pove: zid in človek, iet v Unije. Kljub uporu „v kriku brez glasu“ in ,,gibu brez moči“, nima upanja na izhod, na življenje... BOŽIDAR GRABNAR S svojimi deli nas spominja na kubizem. Razčleni obliko predmeta ali giba, jo karikira in tako poudari ekspresijo. STANE JAGODIČ Priznan likovni satirik, ki že nekaj časa posveča pozornost likovnemu izrazu fotografije. Posrečilo se mu je združiti likovnost in literaturo v izredne realne upodobitve, ki ostajajo preprosta, čista likovnost v črno-beli fotografiji Njegov fotografski dokument likovnega programa ,Moč energije" je racionalno opozorilo človeštvu. Nakaže ga v likovnem crescendu — od uporabne električne vtičnice, pa do bele ploskve, ki ponazarja uničenje življenja. ENVER KALJANAC Tokrat je kot simbol življenja upodobil jabolko - zadnjico, ki jo vidi povsod: na tleh, na steni (reproducirajo jo ogledala), na stropu, na hodniku in po nevihti. Podoba deluje presenetljivo in ironično, hkrati pa za-čuda t odrešujoče svetlo. Slovesnost ob odprtju razstave je obogatil še literarni večer, saj je beseda naših znanih pesnikov povsem ustrezala likovnim delom. Nastopili so: Ivan Gmerman, Niko Grafenauer, Marko Kravos, Tone Kuntner, Svetlana Makarovič, Neža Maurer, Gregor Strniša, Veno Taufer, Herman Vogel in Ciril Zlobec. TEA DOMINKO \ Z Matko Mrak, o. š. Jože Mihevc, Idrija Otroški ekslibrisi osvajajo Slovenijo V lanskem letniku revije „Pionir“ je bil razpis delovne naloge za izdelavo ekslibrisov. Strokovno je akcijo pripravilo društvo ljubiteljev drobne grafike „Ex libris Sloveniae“, finančno pa jo je podprla tovarna Brest iz Cerknice. Že dolgo vemo, da se otroci radi ukvarjajo z grafiko, zlasti z linorezom. Zato je bilo pričakovati tudi velik odziv na razpisano temo za izdelavo ekslibrisov. Vendar nihče ni pričakoval tako velikega zanimanja za ekslibrise, kot se je potem pokazalo. Iz 52 slovenskih šol je prišlo več kot 800 različnih ekslibrisov, delo 670 pionirjev. Seveda so bili med njimi takšni, ki jih ni bilo mogoče pokazati na razstavi, pa takšni, ki bi jih lahko predstavili javnosti tudi drugod, ne samo na razstavi otroških ekslibrisov. Kakor navadno ob takšnih akcijah se je pokazala tudi tukaj velika iznajdljivost otrok pri izbiri motivov. Eni so se poigrali s svojim priimkom - Mrak je upodobil petrolejko, Muha je naslikal muho,'Kolar kolo, pri drugih se je videlo zanimanje za šport, za hojo v gore, za branje, tretji so se oprijeli motivov iz NOB ali pa so na ekslibrise dali celo portret maršala Tita. Zelo težko delo je imela žirija, ki je morala izbrati 20 najboljših ekslibrisov. Člani žirije so se odločili, da bodo upoštevali predvsem izvirnost motiva in seveda tudi način izdelave. Pri tem skoraj ni mogoče oceniti, ali je ekslibris naredil otrok sam ali mu je pomagal likovni pedagog in kolikšen je hd pedagogov vpliv. Povsem jasno je bilo, da posvečajo likovni pedagogi na nekaterih šolah grafiki veliko časa in da znajo izvrstno voditi otroke do odličnih izdelkov, nekateri poslani ekslibrisi pa so bili prav gotovo narejeni brez strokovne pomoči. Žirija je izbrala nekaj nad 230 ekslibrisov za razstavo, od teh pa jih je 20 predlagala za posebno nagrado. Prva razstava otroških ekslibrisov je bila od 16. marca do 6. aprila 1974 v salonu pohištva Brest v Cerknici. Pokroviteljica tovarna Brest je pripravila prisrčen program, v katerem so nastopali domači pionirji z glasbenimi in literarnimi točkami. Prof. Jaro Dolar, podpredsednik društva Ex libris Sloveniae, je spregovoril nekaj prisrčnih besed o ekslibrisih, urednica Pionirja prof. Draga Tarmanova in direktor periodike pri Mladinski knjigi tov. Jože Šmit pa sta podelila nagrade. Otvoritev je bila dobro obiskana, saj so prišli v Cerknico vsi nagrajenci in nekateri pedagogi, ki so po svojih šolah spremljali delo otrok, poleg njih pa številni domači pionirji. Po otvoritvi so se pionirji srečali s slikarjem Lojzetom Perkom, kije mladim spregovoril nekaj prisrčnih in spodbudnih besed, nato pa so skupaj s tov. Perkom šli k Cerkniškemu jezeru. Cerkniška razstava je seveda spodbudila prireditelje, da so se dogovorili za to razstavo še po drugih slovenskih krajih. Doslej so prenesli otroške ekslibrise v šolo v Radljah ob Dravi (od 19. aprila do 15. maja), nato v šolo na Grmu v Novem mestu (od 24. do 30. maja) in v Pionirski dom v Celju (od 13. do 24. junija). Seveda pot otroških ekslibrisov še ni končana. Od 16. do 25. septembra bo odprta razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V tem času bo namreč na Bledu 15. mednarodni ekslibris kongres, udeleženci kongresa pa bodo na’ ekskurziji v Ljubljano obiskali tudi to razstavo. Že ob prvi razstavi v Cerknici je tovarna Brest omogočila izdajo prijetnega razstavnega kataloga, v katerem so reproducirani vsi nagrajeni ekslibrisi. To mapo bodo prejeli tudi udeleženci mednarodnega kongresa. Glede na velik uspeh izdelave otroških ekslibrisov pa namerava društvo Ex libris Sloveniae predlagati na plenumu mednarodnega kongresa, da takšno akcijo v prihodnjih letih izpeljejo tudi po drugih državah in naredijo veliko mednarodno razstavo otroških ekslibrisov. Otroški ekslibris je v Sloveniji povsem uspel. Pionirji so neverjetno razumeli, kaj je ekslibris, saj mora biti na dobrem ekslibrisu umetniško izdelan motiv, ki je povezan z lastnikom ekslibrisa. Z drugimi besedami, slika na ekslibrisu mora povedati nekaj o njegovem lastniku, v knjigo nalepljeni ekslibris pa ni samo izraz lastnine knjige, ampak je tudi njen okras. RAJKO PAVLOVEC A \: . . ■ ■ . ■ !°va PRODAJNA galerija na trgu revolucije PASAŽI pod maximarketom Habirint« _____________________________ mbn^eSnim Prizadevanjem Mladinske knjige za uveljavljanje dobre £) m knjižne ilustracije se je pridružil še en uspeh. orgiZ-R smo novo, sodobno umetnostno trgovino „Labirint“, brez ‘zJrano in strokovno vodeno prodajalno za umetnike, ki si bo iire(j-.OTna pridobila zaupanje umetnikov in kupcev, pomagala vzgaltl. razmere na našem tržišču z umetninami in ne nazadnje -I °blikna estetski okus,kupca ter izpodrivala kič. Nova, uspešna Posredovanja dobre umetnosti širšim slojem porabnikov, predvsem pa dostopna cena umetniških del, sta dobro priporočilo. Dokaz uspešnosti pa je izredno zanimanje za prvo akcijo Grafični list MK, ki so jo pripravili ob odprtju novih galerijskih ^prostorov. Mladinska knjiga je založila 11 izvirnih grafik v nakladi 50 izvodov, ki so, zahvaljujoč avtorjem, naprodaj po izjemno nizki ceni: 350 din. To pot so nam predstavili dela naših vidnih umetnikov: akademika Božidarja Jakca, Rika Debenjaka, Franceta Miheliča, Bogdana Borčiča, Janeza Boljke, Zvesta Apollonia, Kiara Meška, Jožeta Horvata-Jakija, Metke Krašovčeve, Andreja Ajdiča in Lojzeta Logarja. Grafike - izvirna umetniška dela so zamenjala tiskano reprodukcijo. Galerija bo v prihodnosti pripravila občasne razstave in stalne komisijske prodaje vseh vrst umetnin. Poudariti je treba, da je odprta umetnikom vseh smeri in generacij. Edino merilo izbora del je kakovost. nKTUAUMO HO DANAŠNJI U UMETNOSTI Umij si v studencu oči! Današnji svet je poln protislovij. Med njimi so tudi taka, ki jih človeštvo ne bo tako zlahka premagalo. Časopisi se polnijo s stolpci o nevarnosti samouničenja človeka. Tudi upodabljajoča umetnost pogosto opozarja na to nevarnost. Že naslovi del nemške grafičarke Agnes Auffinger nam pričajo o izredno občutljivi izpovedovalki, ki v svojih podobah pravzaprav le prikazuje vizije, nastale ob poudarjenem filozofsko socialnem razmišljanju in poglobljeni zasnovanosti. Dela, kot so: Vstajenje robota, Orfej tehnologije, Riba brez vode, Arheologi tehnologije. Vstajenje koles, Degenerirani kozmos, Tovarna novega človeka, Vojna robotov, Pusti me spati, Ujetniki tehnike, Finis terrae. Stopnišče lakote. Spi, če moreš, nas opozarjajo na globoko razmišljajočo ženo - umetnico. Ob prebiranju njenega umetniškega čreda nam postane nerodno. Morda zato, ker ga začenja pri loncih in slikarskem stojalu v kuhinji. V svojih meditacijah pa nam govori: „Kje je studenec, v katerem bi si lahko umila oči? Ne pozabi povedati, če si ga našel! - Verjetno ni umazan od koles in kablov, morda le ni odplaka? “ In naprej: „Opustošenje vsepovsod, kamor pogledaš - zgoraj — spodaj -desno - levo - znotraj - zunaj - brez prekinitve - v nedogled!" Z zapletenimi konstrukcijami v bogato domiselnih podobah hoče avtorica, kljub temu da skrbno in risarsko zahtevno grmadi detajle in elemente človekove tehnološke fantazije, drastično prikazati, kako se lahko vse tisto najdragocenejše - človekov napredek znanosti in tehnike, pošastno obrne in prinese človeštvu nesrečo. Njene grafike so vizije tega pošastnega uničenja in izmali-čenja podobe zemlje. Človek se je igral, dokler se ni doigral! Motivi na slikah izpovedujejo potrebo po večji humanosti in dolgoročnem načrtovanju „sreče za človeštvo". Bogata tradicija nemškega grafičnega izraza in pretresi, ki so jih ljudje doživeli v polpretekli dobi, so gotovo botrovali tem pretresljivim podobam. Svoja dela dviga v opomin tistim, ki še vedno mislijo, da je mogoče uresničiti vizijo blagostanja samo s tehnologijo, ki prav zaradi svoje omejene humanosti potiska v nepomembnost neodtujljive pravice človeštva do svobode in blagostanja. Podnapis na naši sliki nam pripoveduje:,,Zgradili so podzemske tovarne in rekonstruirali robota - stroj po človekovi podobi. Ta scientistični Lazar že dviga svojo roko, podobno drevesu, ki se pne pod nebo. Mehanično oko ga nenehno opazuje. Toda njegovi kovinski možgani razpadajo in roka, polna blagohotnosti, ostane marioneta. “ Grafičarka pripoveduje: „Mar se čudite, da mi slikarstvo pomeni neke vrste beg pred družino? Slikarsko stojalo v moji kuhinji, sredi umazanih posod, mačk in prehrambenih artiklov je zame majhen otok. To je središče mojega umetniškega dela, hkrati pa tudi središče mojega gospodinjstva. Oboje je neločljivo povezano. Kako naj pojasnim, da je prav tehnični svet, ki je daleč stran od mojega stanovanja, tako zelo vplival name? Moja hiša stoji na koncu poti. Svet je zame predmet meditacije s peresom in papirjem. Zakaj sem prisiljena razmišljati prav o tem svetu? Morda zato, ker prinašajo številni ljudje, ki k nam prihajajo in odhajajo, v naš dom virus zunanjega sveta. Ne slikam svetlic, pokrajin in skupin ljudi, z občudovanjem me navdajajo perspektive, gradbeni elementi, arhitekture in stroji Zadoščalo bi mi že to, da bi zmogla skozi domišljijsko igro s temi elementi v morečih vizijah pomagati nekaterim, vsaj nekaterim, da bi lahko zadihali bolj svobodno, da bi jim bilo laže v soočenju s pošastnostjo vsega tega. “ IGOR PLESKO Vstajenje robota, suha igla, 1970, Agnes Auffinger KOLEGOM V SLOVO Fonči Vogelnik Pred kratkim je umrla Fanči Vogelnikova, strokovna učiteljica nekdanjega DRŽAVNEGA OSREDNJEGA ZAVODA ZA ŽENSKO DOMAČO OBRT v Ljubljani. Bila je hčerka ustanovitelja in prvega ravnatelja tega zavoda pok. Ivana Vogelnika. Zanimanje za žensko domačo obrt je dobivalo vedno večji obseg. Kot prve strokovne učiteljice so na omenjenem zavodu delovale: Frančiška Feigel, Katarina Gnezda, Marija Jukič, Katarina Munih, Frančiška Pagon, Leopoldina Pelhan, Marija Pivk, Jerica Podobnik, Marija Reven, Josipina Seljak, Frančiška Tavčar, Ana Vehar in Fanči Vogelnik. Pouk je bil za razne tehnike, in sicer za klekljanje čipke, šivane čipke, mrežanje ali file, belo vezenje, toledo, pisano vezenje in biserna dela. Zavod je v času, ko je v njem službovala pok. Vogelnikova, prirejal razne tečaje po mnogih krajih. Predvsem je upošteval potrebe posameznega kraja. Med drugimi je bil tečaj tudi v rudarskem Zagorju ob Savi, in sicer za biserna dela/. Vodila ga je pok. Fanči Volegnikova. Njena strokovnost in prizadevno delo sta bila vodilo številnih mladih generacij. B.R. Marija Dolinšek MARIJA DOLINŠEK, pristna Korošica, prizadevna učiteljica in mentorica pionirjem na osnovni šoli ŽALEC, je umrla tako nenadoma, da smo vsi osupnili. Svojo bolezen je dolgo prikrivala, v sebi pa je čutila, da se bliža usodni konec. V razredu je vztrajala do zadnjega. Sotovarišice, ki so opazile, da je z močmi tako rekoč pri kraju, so jo svarile, naj gre vendarle k zdravniku, naj si vsaj malo odpočije. Marija pa je v svoji ?iotranjosti napravila trden sklep: med učenci, med pionirji do zadnjega diha. Mirna, tiha, skromna in izredno delavna je bila učiteljica Marija. Vsi, ki smo kdaj z njo skupaj poučevali, smo se čudili, kako zmore m videz tako drobcena tovarišica z besedo utišati še take razgrajače. Marija Dolinškova je to znala. Spominjam se, da sem nekoč vprašal skupino osmošolcev, katerega izmed učiteljev imajo v najlepšem spominu. In kaj so odgovorili? Tovarišico Dolinškovo! Sama je bila mirna, njeno življenje pa je poznalo polno viharjev, neviht in neurij. Rodila se je v Črni na Koroškem, oče je bil krojač, mati vzorna gospodinja. Dolinškova družina pa je bila tudi narodno zavedna. Zato. so jo Nemci izselili v Srbijo. Tistih grenkih let Marija ni mogla pozabiti. Ko so se vrnili, je šla Marija v šole in se končno odločila za učiteljski poklic. Službovala je na Kozjanskem, v Gotovljah in nazadnje v Žalcu. Preveč skromna je bila, zato ni bila deležna kakih večjih priznanj. Vendar Mariji nikoli ni šlo zgolj za priznanje, zanjo so bili največje priznanje uspehi njenih učencev, njenih pionirjev. Z mamo sta imeli prijeten domek v Šmarjeti pri Celju. O mami je vedno govorila z najlepšimi besedami, njej je posvetila najplemenitejše misli. Tovariš Božiček, njen zadnji ravnatelj, je s čutečo besedo orisal njeno trnjevo pot, njena učenka pa je pred odprtim grobom dejala: „Tovarišica Marija, še vedno mislimo, da se boste vrnili med nas, ko pa smo vas imeli tako radi. ..“ Pa je morala s triinštiridesetimi leti v grob, s tolikimi ideali, s tolikšno pedagoško vnemo, s toplim in iskrenim srcem za učence, pionirje, njene otroke. Marija, ničesar drugega Ti ne moremo reči kot: HVALA! -dk- Riko Paternost V spoštljivi starosti 88 let je končal svojo bogato življenjsko pot naš dragi prijatelj in vzornik tovariš Riko Paternost. Boleča vest je prišla iznenada, komaj smo mogli verjeti, da tega vedno vedrega, razgledanega, do zadnjega trenutka upornega prosvetnega delavca ni več med nami. Umrl je po kratkem trpljenju. Žaro z njegovim pepelom smo prenesli k večnemu počitku, toda spomin na tovariša bo za vedno ostal v naših srcih. Svoje življenje je posvetil pedagoškemu delu, ki je bilo precej raznoliko. Lož pri Rakeku, Senožeče, plebiscitno obdobje v Velikovcu, Poljanska dolina, Tržič, Postojna in Ljubljana. Razni kraji, razna obdobja in različni ljudje - vsi trdno prepričani, da je bil pokojnik prosvetni delavec žlahtnega kova. Kakor v šoli - med mladino tak je bil tudi zunaj nje: ves predan svojemu narodu, svoji domači zemlji. Med vidnimi ustvarjalci zasledimo v šoli profesorja Slavka Osterca poleg Dragotina Cvetka, Petra Liparja, Maksa Pimika in Franceta Šturma, tudi obetajoče ime Rika Patemosta. Skladbe Rika Patemosta so bile harmonično povsem samosvoje, avtorju je bila glavna melodija, podprta ,s harmonijo. Kritiki so napisali, da se Paternost v kompozitorskih potezah prišteva med brezobzirne moderniste. Nenehno je prisotna tonaliteta, vedno pristen utrinek nezlaganega doživetja. Prav v tem je avtor prikupen. Snovanje takrat mladih ustvarjalcev je bilo doživetje, zbujalo je pozornost in ugodno sklepanje. Njegove kompozicije so: PESEM SIROT, SONČEK PRELJUBI in TUDI BELI SNEG. Poleg višješolske izobrazbe za svoje redno poklicno delo je Riko Paternost absolviral tudi državni konservatorij v Ljubljani, katerega predstojnik je bil tedaj glasbeni predagog Julij Betteto. S svojimi zrelimi, prečiščenimi pogledi je šel skozi življenje, premočrtnof vedno pripravljen svetovati pri petju ali v orkestru. Prehojena življenjska pot tovariša Patemosta je sama po sebi najlepše potrdilo, da smo izgubili iz naše srede šolskega ravnatelja, ki zasluži hvalo in pohvalo za vse, kar je ustvarjal. VOJTEH DEBELJAK In memoriam V začetku marca nas je zapustil sodelavec — strokovni učitelj Virant Ratislav. Oglasil se je v tajništvu šole, da bi mu potrdili zdravstveno izkaznico, ki je imela zadnjo overitev v letu 1959. Potreboval je pomoč stomatologa. Zvečer je bil v bolnišnici, štiri dni pozneje - mrtev - kap. Rojit n 30. decembra 1915 v Nomnju na Gorenjskem-, je diplomiral na strojnem odseku tehniške srednje šole v Ljubljani leta 1934 ter se zaposlil septembra 1935 v smederevski železniški delavnici, kjer je do leta 1940 opravil vse predvidene strokovne izpite. Vojno vihro je preživel v nemškem ujetništvu v Offenburgu in v Švici, od koder se mu je posrečilo pobegniti. Po osvoboditvi je sodeloval pri gradnji proge Šamac-Sarajevo, pri direkciji za gradnje v Beogradu, od aprila leta 1949 pa je delal v železniški industrijski šoli - sedaj Poklicni kovinarski šoli Tabor. Strokovni učitelj Virant spada med tiste strokovnjake, ki so opravili pomembno pionirsko delo. Ko se je srečal s pedagogiko, je bilo strokovno šolstvo dokaj neurejeno, industrija je potrebovala veliko novih, dobrih kadrov, ki naj bi'bili sposobni zamašiti vrzeli vojne, odstranjevati njene posledice in pričeti graditi našo prihodnost na povsem novih temeljih. Udarniško delo je bila vsakdanja nujnost, zunajšolska interesna dejavnost učencev je bila sestavni del redne zaposlitve učitelja - mentorja, redna zaposlitev je bila delo entuziastov, ki so poučevali vse, kar je bilo potrebno; zato so snovne priprave zahtevale veliko požrtvovalnosti, časa in prizadevnosti. Učitelj je bil nenehno na delovnem mestu - ponoči je sestavljal skripta, ki so še danes temelj in osnova modemih učbenikov -podnevi pa je poučeval in vzgajal. Zavedajoč se novega časa, ki zahteva nove metode, je učitelj Virant že leta 1954 opravil izpit kinooperaterja ozkega filma in leta 1955 nadaljevalni tečaj, ki mu je prinesel diplomo. Tako je učitelj Virant postal učitelj svojim kolegom, ki jih je usposabljal za uporabo avdiovizualnih sredstev, kar je opravljal vse do svojega nenadejanega slovesa. DANILO KRAIGHER Takoj po osvoboditvi je pričela z vso zagnanostjo poučevati, kljub požgani in porušeni šoli. Ni poznala počitka, neumorno je delala polnih štirideset let. S svojim zgledom močne pedagoške osebnosti je pritegnila k pedagoškemu delu oba sinova, čeprav sta bila v drugih poklicih. Pri svojem delu je bila vztrajna, natančna in dosledna. In kako neprisiljeno 'prepričljivo je znala vzgajati v ljubezni do domovine! Spominjam se, kako nam je v drugem razredu znala pripovedovati o naši Primorski, ki je ostala pod Italijo. S koliko ljubezni in prepričljivosti je znala zbuditi ljubezen do „naše zemljice slovenske, ki jo tepta tujčeva peta“. Še danes se je spominjam kot svoje prve in najboljše učiteljice! Njena blaga in topla beseda je vsadila v moje srce moj prihodnji poklic. „Tudi jaz bom nekoč učiteljica," sem sklenila in moja odločitev je bila dokončna. Ob uresničitvi moje velike želje mi je pomagala z nasveti, tistimi drobnimi in velikimi. Poudarjala je predvsem doslednost in dober osebni zgled. „Če si učitelj, moraš biti to z vsem srcem, "je ponavljala. Pred dobrimi desetimi leti je prišlo do krize v kadrovskem vprašanju na šoli v Selah. In kdo je priskočil na pomoč? Zopet je stopila pred otroke tov. Emilija Sorec in poučevala še polna tri leta. Kako veseli so dan za dnem prihiteli njeni učenci pred njen dom, da so jo pospremili do šole in po pouku nazaj. Ljubila je otroke, ljubila je cvetje, katerega so bila polna okna njenega doma, ljubila je slovensko pesem. Ob njenem grobu so se zbrali vaščani, njeni učenci od blizu in daleč, otroci, kolegi! Vsi so prinesli cvetja, mnogo cvetja. S pesmijo so se poslovili od nje doma in ob grobu. Pesem, cvetje, otroci, ljubezen... vse to nas je globoko ganilo ob slovesu. Dokler bomo živeli, bo ostala v našem spominu! V srcih vseh je tlela misel: „Takih učiteljev potrebuje domovina! “ SZ Alfred Bibič Juletu Kutinu v spomin V mladosti, ki smo jo doživljali z njim, se je odločil za Levstikovo izročilo „ne le kar veleva mu stan, kar zmore to, mož je storiti dolžan". Kjerkoli je deloval, v takratnem kulturnem združenju učiteljiščnikov, v dramski družini, v oktetu - povsod je s svojim delom te besede potrdil in bil zato zaželen sodelavec, zlasti v akcijah Cirila in Metoda za obrambo naše severne meje, kjer so ponovno pritiskali velikonemški kulturbundovci. .V kratkem obdobju svojega učiteljevanja se je ponovno prepričal, kako nesvoboden je' človek brez temeljnih znanj in kako nebogljen je, če ni usposobljen, da sam odloča med bolj in manj primernim. Že od začetka revolucije je opravljal odgovorne naloge in pri tem na svoj način združeval neizprosno doslednost s pripravljenostjo - poslušati, razumeti in pomagati vsakomur, če je v njem odkril še toliko človeškega, da je lahko upal, da se bo povzpel iz življenja zmot in spodrsljajev nazaj na pravo pot. Odkar je simbolično odšel v pokoj, se je loteval tudi tistih drobnih vsakdanjih nalog, ki niso vselej deležne javnega priznanja, njihove rešitve pa so zelo dobrodošle v vsakdanjem življenju, zlasti preprostih ljudi, ker jim dajejo občutek varnosti in jim pomagajo prebresti težave. Neštetokrat smo se srečevali in bili veseli njegovega dobrodušnega nasmeha in ohrabrujočega stiska rok. Ob vsem tem dajanju pa smo vsi skupaj pozabili na prastaro resnico, da tisto, kar pospešeno izgoreva, največkrat kmalu dogori. Precej teže kot je prepoznati človeka, je biti človek ob vsakem času do vsakogar. S tem nas je Jule Kutin zadolžil, da nadaljujemo to dajanje, to je tisto, kar nas je družilo in združilo tudi danes žal v njegovo prezgodnje slovo. SOŠOLCI IN SOŠOLKE Emilija Sorec Letošnjo pomlad je za vedno odšla od nas upokojena učiteljica Emilija Sorec iz Sel pri Ptuju. Rodila se je v Mariboru, v učiteljski družini, končala učiteljišče in polna ljubezni do otrok in preprostega človeka odšla vzgajat in poučevat na vas. Kratek čas je poučevala v Destemiku, Vidmu in Podlehniku, nato je prišla l. 1912 na Sela - preprosto vasico na Dravskem polju, kjer je živela, delala in vzgajala do svoje smrti. Vse njeno življenje je prevevala le ena misel: vzgajati; učiti, razdajati se drugim. Ni bilo lahko mestnemu dekletu živeti in delati v skromnem, vaškem okolju, toda njena ljubezen in preprostost sta 'zmogli vse. V Selah je vzgajala in poučevala kar tri rodove. Ljudje so jo sprejeli za svojo. Tu si je ustvarila dom in družino. Bik je svetel zgled delavnosti in požrtvovalnosti prosvetne delavke, vzor vedno vedre in nasmejane matere, ne samo v svoji družini, ampak vsem, ki so bili njene dobrote in pomoči potrebni. Prišla je okupacija in temni, težki dnevi za učiteljsko družino Sorec. Oba z možem sta ostala sicer na Selah, toda brez službe in denarja. Tu je morala doživeti svojo najtežjo preizkušnjo v življenju. Za posledicami preganjanja je leta 1944 umrl njen mož. Toda njen dom je ostal središče zavednih vaščanov in okoličanov ter žarišče upora proti okupatorjevem nasilju. Sredi pomladi nas je za vedno zapustil ravnatelj šentiljske osnovne šole in vsestranski javni delavec Fredi Bibič. Rodil se je julija leta 1914 -ob začetku prve svetovne vojne — v družini železničarja - strojevodje v Mariboru. Otroška in dijaška leta, prepletena z nevšečnostmi vojnih in povojnih let, je preživljal v rodnem mestu ob Dravi, kjer je obiskoval osnovno in meščansko šolo. Nato se je šolal na mariborskem učiteljišču, ki je prav v tistih letih postalo petletno. Maturiral je leta 1935 in nato v Bdeči služil vojaški rok v znani šoli za rezervne oficirje. Ko se je vrnil domov, tudi njemu ni bilo prizaneseno z brezposelnostjo, ki je pestila ves mladi učiteljski rod in tudi druge v tistih letih velike gospodarske krize. Šele leta 1938 je končno dobil službo učitelja na osnovni šoli pri Benediktu v Slovenskih goricah, kjer se je ves posvetil delu, za katerega se je odločil v svojem mladostnem idealizmu. Vqjna vihra je tudi njega potegnila v svoj vrtinec. Kmalu se je vrnil na svoje službeno mesto, takoj nato pa je bil tako kot drugi učitelji odpuščen iz službe. Po nekaj mesecih brezposelnosti se je zaposlil v Ptuju v pisarni. Tu se je leta 1944 vključil v narodnoosvobodilno gibanje kot član mestnega odbora OF in v tem kraju tudi dočakal osvoboditev. Z ženo Vero sta se vrnila na staro službeno mesto pri Benediktu v Slovenskih goricah, kjer je v novih razmerah nadaljeval z delom v šoli in zaoral ledino na političnem področju. Po skupščinskih volitvah jeseni leta 1945 je nato s številnimi učitelji - aktivisti odšel v Prekmurje. V Črenšovcih se je z vsem ognjem predal temu delu, v šoli, v ljudski prosveti in v organizacijah. Ker mu pa prekmursko ozračje zdravstveno ni prijalo, je leta 1950 zaprosil za premestitev in dobil mesto ravnatelja ha nižji gimnaziji pri Šentilju v Slovenskih goricah, ki je bila prav tedaj ustanovljena. V obmejnem Šentilju je bilo delo - zaradi takrat potrebnega izredno ostrega režima na meji — še posebrm težavno: Vse svoje moči je posvetil delu v šoli, ki je doživljala še nekaj let zatem več reorganizacij in sprememb. Lotil se je tudi izrednega študija in dosegel diplomo predmetnega učitelja. V 24 letih službovanja na šoli v Šen- tilju se je poleg lepih trenutkov srečaval tudi z neštetimi težavami, katerih vzrok je bila 100 do 150 let stara šolska poslopja. Šoloobveznih otrok je bilo vedno več, veliko denarja je zahtevala modernizacija pouka, za katero se je vedno zavzemal z vso vnemo. V zadnjih letih so bile v šoli že tri izmene. Zato si je pokojni ravnatelj že pred leti prizadeval, da bi se zgradilo pri Šentilju nujno potrebno novo šolsko poslopje. Tako, v katerem bi bilo dovolj prostora za vse oddelke v eni izmeni in pod eno streho, kjer bi se lahko razvijalo učnovzgojno delo po vseh modemih načelih. Pomanjkanje denarja in večkratno spreminjanje načrta šolske mreže na okrajni in pozneje na občinski ravni so zavlačevali uresničitev želje učiteljskega zbora te šole in vsega prebivalstva. Ves srečen je delal pred dvema letoma med prebivalci šolskega okoliša za sprejem občinskega referenduma, ker je videl v tej akciji uresničitev velike želje vseh " zgraditev nove šole tudi v Šentilju. Svoje moči in sposobnosti pa ni razdajal samo v dobro šolske mladine, ampak se je oprijel dela tudi pri skoraj vseh krajevnih organizacijah in dmštvih: * * * * v' osnovni organizaciji ZKJ, v krajevni organizaciji SZDL, v učiteljskem dmštvu, v DPM, ^ TVD Partizan, v KUD Mejnik D, TOD, v krajevni organizacij1 ZR VS kot rezervni kapetan, v’ krajevni skupnosti in še drugod’ kjer je opravljal najrazličnejše funkcije od predsednika pa do delovnega člana. Bil je pri1 predsednik sveta za kulturo i'1 prosveto v občini Šentilj od leri 1955 naprej. Za svoje požrtvovalno delo, ki ga je opravijo1 vedno brezkompromisno ^ osnovi naprednih socialistični'1 idej, je prejel tudi več odlik0' vanj. Na zadnji poti v Mariboru Sa je spremila množica ljudi. Oseh dmštvenih praporov se je skl° nilo v zadnji pozdrav nad nf govo krsto. Zamrle so bese0 govornikov, utihnili so akoN pesmi in godbe, množica se 1 razšle. šol' V obmejnem Šentilju se ski kolektiv in mladina ter v^ prebivalstvo le počasi vživlj0 misel, da tov. Bibiča, učitelje1. vzgojitelja, ni več. Spomin n° in njegova dela bodo živeli, 0 kler bgdo živeli rodovi, ki so ir. poznali. ANTON ŠEŠKO 0 izpopolnjenem programu individualiziranega opismenjevanja__________ VZGOJA,VARSTVO Izšel je izboljšan in dopolnjen program individualiziranega opismenjevanja (Danica Golli). Inštitut je povabil šole, naj publikacijo naročijo. Izpopolnjeni program je obli- • kovan po dvakratnem preizkusu poskusne oblike v eksperimentalnih razredih. Upoštevanje bil tudi odmev v širši praksi, ki je spoznala program v prvi obliki v publikaciji Program individualiziranega opismenjevanja. Delno so bili uporabljeni tudi že rezultati ankete, ki je bila razposlana številnim elementarkam. Izpopolnjeni program je napisan bolj pregledno. Dodani so primeri priprav za učne ure. Izid izpopolnjenega programa omogoča, da se razčistijo nekatere nejasnosti in nesporazumi, ki so se pojavili v praksi. Te probleme naštevam v uvodu, v besedilu pa s'em dopolnila ali nekoliko spremenila te kritične točke programa. Najbolj pogosto pa je bilo potrebno le bolj poudariti zahteve in stališča, ki jih je vsebovala že prva oblika programa. Tako je le bolj poudarjeno, da: — ni opuščena analitično sintetična metoda, vsebuje jo pa tudi kompleksni postopek; — program predvideva kombinacijo kompleksnega in monografskega postopka, delež monografskega pa učiteljica po potrebi okrepi; — učiteljica je prosta v časovnih rokih, saj se mora prilagoditi razredu in posameznikom. Uveljavitev novega najbolj moti zgrešena interpretacija individualizacije pouka, ki se je Pojavila v nekaterih krajih. Nekatere elementarke so trdile, da zahteva program poprejšnje znanje branja in pisanja. Takšno tolmačenje ni moglo nastati na temelju besedila Programa niti na temelju prakse po navodilih programa. Odgovori na anketna vprašanja kažejo, da so prav šibki učenci in učenci brez poprejšnjega znanja veliko pridobili. Slikovno-črkovna stavnica jim olajša delo, pri individualizaciji pouka pa se učiteljica bolj posveča učencem brez Poprejšnjega znanja in tistirn, ki leže napredujejo. Ta čas delajo hitri učenci bolj samostojno. Mislim, da so nekatere učiteljice, ki so sporočale staršem, naj zdaj kar sami naučijo učen-Ce brati, češ da ,/iova metoda“ to zahteva, škodovale naši za-.ttisli o sodobnejšem pouku v Prvem razredu in staršem, ki so jih brez potrebe vznemirile in vznejevoljile. Takšen odnos pa lahko škoduje tudi ugledu učiteljice, saj se tako odreka svoji temeljni dolžnosti, da nauči otroke brati in pisati ob upoštevanju metod in postopkov, ki omogočajo učencu aktivno in samostojno delo ter individualizacijo pouka. Učiteljev ugled temelji na poznavanju sodobnih postopkov in na njegovi samostojni odločitvi glede tega, kako jih bo v svojem razredu uporabil, koliko teže jim bo odmeril in kako jih bo kombiniral ter dopolnjeval s svojim ustvarjalnim delom. Izpopolnjeni program posveča vprašanjem individualizacije pouka veliko pozornosti. Bolj kot prej poudarja, da veliko dejavnosti zahteva celo uro skupnega in enakega dela vsega razreda, kar pomeni, da potekajo nekatere ure povsem Iz starih listov PO NOVEM LETU Učitelj vpraša dečka: Rudolf, koliko ur irm dan? Rudolf odgovori: Petindvajset. Učitelj začudeno reče: Od koga si to slišal! Rudolf: Saj ste sami pred kratkim rekli, da je zdaj dan že za jedno uro daljši. Učiteljski tovariš 1891, str. 96 IZ ŠOLE Učitelj obravnava berilo druge čitanke: Spodobno1 se obnašaj. V taistem je stavek: „Ka-dar kdo imeniten pride k tebi v hišo, pozdravi ga ter ponudi sedež. Kadar odhaja, spremi ga in če je večer, posveti mu tudi. “ Ko je vso stvar dobro razložil, hotel se je prepričati, koliko so si učenci zapomnili, pokliče slednjič učenca ter mu pravi: „Mati in oče sta šla od doma; sam si doma. Pri oknu sediš in vidiš, da pridejo proti hiši po stezi g. župnik. Povej nam sedaj, kaj bi naredil? “ Učenec, po kratkem premisleku: „Skril bi se. “ Učiteljski tovariš 1892, str. 180 VEN MORA! V neki šoli se je nedavno pripetila tale dogodbica: Prišel je nadzornik in učitelj v prvem razredu je z otroki izvajal nalogo 1+1. Neki deklici pa stvar ni šla in ni šla od rok, to se pravi od jezika. Naj se je učitelj še toliko trudil, da bi spravil iz frontalno. Opozarja elementarke na to, da je prav v začetnem branju in pisanju mogoče razviti individualizacijo, ne da bi učence pri učni uri prostorsko ločevali. Občasno prostorsko ločevanje je potrebno pri glasnem delu (npr. pri podaljšanih vajah spoznavanja črk, glasnega branja). Pri tihem delu ni prostorskega ločevanja: le poredkoma lahko rešujejo enake naloge boljši bralci sami, slabši pa zbrani okrog učiteljice delajo polglasno. Veliko elementark ima že izkušnje, saj so uspešno delale po programu. Učiteljice brez izkušenj pri individualizaciji pouka naj si jih pridobivajo postopoma in premišljeno. Pravočasen izid programa ter učnih sredstev za učence in ustreznih priročnikov bo letos ustvaril ugodnejše možnosti za uresničitev naših metodičnih predlogov. Zelo prav pa bi bilo, da bi elementarke pomirile na roditeljskih sestankih starše novincev in jih prepričale, da novi postopki omogočajo napredovanje vsakemu učencu. Individualne razlike v poprejšnjem znanju taktno upoštevamo in jih izravnavamo. Na počutje otroka v razredu in na ocene njegovega dela pa poprejšnje znanje ne bo vplivalo. Rezultati ankete opravičujejo takšen optimizem, saj več kot 90% učiteljic, ki so izpolnile anketni vprašalnik in so delale letos „po novem“ lansko leto pa „po starem41 odgovarja, da je letos delo bolj uspešno. Podrobnejši prikaz rezultatov bo objavljen v strokovnih revijah. DANICA GOLLI nje, koliko je ena in ena - enkrat učitelja, enkrat nadzor-otrok je ves zmeden molčal. nika. Končno pa boječe pove: Tedaj ji hoče pomagati šolski „Gospod učitelj, ta-le gospod nadzornik in ji v znamenje dvig- mora ven!" ne dva prsta. Deklica se še bolj Učiteljski tovariš 1913, št. 23, zmede in v zadregi pogleduje str. 3 Gotovo ni brez pomena, ako slišimo, ali beremo v kakem časopisu, da se je tu ali tam odperla kaka nova ljudska ali meščanska šola. No, si misli marsikdo, zopet se je odperl nov vrelec, ki bode napajal ukaželjno mladino z modrostjo in učenostjo. Zdaj pa naj še kdo reče, da ne napredujemo. .. Šolstvo napreduje. Tako se mnogo in mnogo pisari po časopisih. Dosti je kričačev, ki na vsa . usta trobijo ta stavek. Celo po gostilnicah se mnogo debatira o šolskem napredku... V resnici se je pomnožilo število šol, vsak otrok mora hoditi v nje, starši se kaznujejo, ako ne pošiljajo svojih otrok redno k pouku, i. t. d. Vsakdo se mora hote ali nehote napiti studenca modrosti Učitelji pa morajo paziti, da nihče ne odide žejen iz šole. In ker že primerjam učenje s pitjem, hočem ostati pri , tej primeri Če pa ni kteri izmed otrok, ki pijo ta studenec modrosti, prav terden v možganih; kaj pa potem? Opijani se, kakor z vsako pijačo, ki ne obstoji iz same vode. Oj, potem je pa hudo! Zato je pa tudi toliko poklicanih otrok, a tako malo izvoljenih. Kaj pomaga, da se zida toliko šol, da se učitelji vedno množe, in da je njihovih nadzornikov kmalu toliko, kot učiteljev samili Omika, zarad ktere so se vstanovile šole, se pa vendar nič kaj ne širi med ljudstvom, saj se slišijo tožbe, da je sedanja mladina, v ktero se vcepljejo perve kali omike, tako divja in surova. Vprašam, kdo bode povzdignil šolstvo m oni verhunec, na kte-rem bi moralo biti? Kdo drugi, kot edini učitelju Kteri je pa količkaj posvečen v šolske razmere, pa dobro ve, da imajo vsi drugi o šolstvu besedo le edini učitelj nima skoro nobene. Pervič poglejmo nekoliko v krajne šolske svete. Kaki možje sede včasi v njih! Ključarski, krojaški, črevljarski, mizarski in drugi mojstri, kterim se pač ni nikdar sanjalo, ko so bili še „lerbubje", da bodo imeli enkrat naslov „gospod krajni šolski svetovalec". Oj svetovalec, tako ime imajo pa tudi tisti gospodje, ki so šestnajst let študirali, so potem kakih pet let prakticirali pri kaki sodniji, so bili potem kakih osem let adjuktje, potem sodnijski svetovalcu Pa še so se ravno toliko časa trudili, vendar nimajo tako dolzega naslova, kot krajni šolski svetovalcu Naj pa še kdo taji, da človek ne more sedanji čas, postati vse. Samo ubogi šolmošter ostane šolmošter vse svoje življenje... Učiteljski tovariš 1877, str. 325 - 326 Zbornik za historiju školstva i prosvjete 7 Strokovni časopisi in poznavalci zgodovine našega šolstva posve-h/o vsako leto precej pozornosti na videz skromnemu, v resnici pa *ar pomembnemu dogodku: izidu Zbornika za historiju školstva i Prosvjete, ki ga izdajajo hrvatski šolski muzej v Zagrebu, pedagoški rpuzej v Beogradu in slovenski šolski muzej v Ljubljani Institucije 0rej, ki opravljajo pomembno delo - zbirajo dokumentacijo in kradiva, ga proučujejo, razstavljajo in objavljajo. Vsako od teh de-,ani in tudi prispevki v tem zborniku so nova stopnica za razisko-Vanje preteklega in boljše razumevanje sedanjega v našem šolstvu. V osrednjem delu zbornika, ki ima naslov Razprave in članki, objavlja Jovan Vlahovič študijo o prvih cerkvenošolskih občinah, piskih odborih in skladih, ustanovljenih na jugu naše države v 18. ^ 19. stoletju - za časa Turkov. V sestavku je celostno prikazano Tflo prvih šolskih organov, s tem pa nakazana nadaljnja pot tistim, 1 bodo raziskovali še neproučeno gradivo te vrste na našem jugu. .Opozorimo naj tudi na izredno lepo, poljudnoznanstveno na-P‘San sestavek Dragutina Frankoviča o Davorinu Trstenjaku, njego-fV™ življenju in delovanju v letih, ki jih je preživel v Gospiču '889-1899). Obilica podatkov, citati iz pisem in knjig, sestavek Popestrijo in živo predstavijo politične razmere, Trstenjakove po-* e^e na politiko, življenje, šolo in odnose v njej. v- ? tem, kakšne so bile razmere šolstva v Dalmaciji v drugi polo-dnh 1Poletja, piše Ivo Perič. Avtor postreže z natančnimi po- datki ° vlogi šol - osnovnih in srednjih, opiše pa tudi realke, lirske, meščanske in druge šole ter izobraževalne tečaje. Sto-ra^c‘ realne gimnazije v jOsijeku je posvečen sestavek Ive Mažu- ^ zbomiku sodelujejo tudi slovenski avtorju Andrej Šavli, iz- Vrsten Poznavalec zgodovine našega zamejskega šolstva, je zbral voj at^e ° Soriškem in istrskem begunskem šolstvu v prvi svetovni š0ir ^ svoji razpravi obravnava slovenske in deloma tudi hrvaške s. e Istranov, in sicer vzgojnoizobraževalne ustanove vseh vrst in Peni- Delovanje teh ustanov je evidentiral po krajih, deželah, času, trajanju, značaju, obsegu in uspešnosti, podal pa je tudi pregled učnega in vzgojnega kadra. Posebno zanimiva so poglavja, v katerih obravnava probleme slovenskih in hrvaških vojnih beguncev, podaljšano begunstvo, begunsko šolstvo, učitelje in druge vidnejše delavcev. Ob koncu — v sklepnih mislih razglablja o motiviranosti pedagoškega dela med begunsko mladino in spomni na skupne poteze v profilu in načinu dela učitelja, ki je delal v begunskih šolah, in tistega, ki dela sedaj v tujini med otroki naših zdomcev. Prispevek k zgodovini naprednega učiteljskega gibanja med dvema vojnatna je dal Rade Vukovič v sestavku pod naslovom Branimir Brana D. A ksentijevič (1913-1941) - o bojevniku zq novo v šoli in za resnico o življenju in položaju šolarja, o prosvetnokultur-nem in političnem delu tega revolucionarja Med krajšimi prispevki najdemo v zbomiku Zgodovinski opis šolstva v Strigovi do l. 1941 (Branko Pleše), prispevek o prosvetni dejavnosti dr. Ivana Branislava Zocha v Osijeku in na Hrvaškem (Kamilo Fizinger), o srednješolski mladini v okupiranem Beogradu (Radmila Ačimovič), o šolah v Hrvaškem zagorju in Prigorju v narodnoosvobodilnem boju (A. - L. Lisac) ter Sedem in pol desetletij pedagoškega muzeja v Beogradu (Borivoje Aksentijevič). V stalni mbriki Iz dela šolskih muzejev piše Slavica Pavlič o razstavi Prizadevni šolniki na Slovenskem v obdobju 1974 do 1914, Tatjana Hojan pa o slovenski šolski knjigi ob 200-letnici uradnih šolskih tiskov. Delo galerije otroške likovne ustvarjalnosti, ki deluje pri pedagoškem muzeju v Beogradu (1964-1872) opisuje Jelica Popovič. Zbornik dopolnjujejo knjižne ocene, v razdelku pod naslovom Bibliografija pa je objavljena Bibliografija za slovensko zgodovino šolstva (1774—1970) avtorice Tatjane Hojan Je nadaljevanje tovrstne bibliografije, objavljene v prvi številki Zbornika leta 1964, ki jo je sestavil France Ostanek. Sedma številka Zbornika za historiju školstva i prosvjete prinaša torej veliko zanimivosti; je bogat zbir podatkov, mimo katerih ne bo mogel noben raziskovalec jugoslovanskega šolstva MARJANA KUNEJ Več otrok, manj vzgojiteljic_____________________________ V Ljubljani primanjkuje najmanj 25 vzgojiteljic. V nekaj letih je pomanjkanje strokovnega kadra v vzgojnovarstvenih zavodih spremenilo strokovno sestavo tako, da ima vsaka skupina vzgojiteljico v dopoldanskem času, sicer pa delajo z otroki laične tovarišice. Znašli smo se pred resničnostjo, da bodo letos v Ljubljani nekatere skupine, v katerih bodo delale laične tovarišice dopoldan in popoldan. Otroci bodo prikrajšani za strokovno vzgojo v tako pomembem delu življenja, kot je predšolsko obdobje. Zakaj smo se znašli pred takšnim problemom prav sedaj, ko govori ustava o predšolski vzgoji kot o delu vzgojnoizobraževal-nega sistema? Za to je več vzrokov, najpomembnejša pa sta hitro širjenje mreže vzgojnovarstvenih zavodov in potreba po kakovostnem, bolj strokovnem delu s predšolskim otrokom. Podatek, da odhajajo vzgojiteljice v druge poklice, nas lahko resnično skrbi, kajti tiste, ki so odšle iz poklica, se ne vrnejo več. In zakaj so odšle? Višje šole za vzgojiteljice ni. O tej šoli, ki naj bi bila oddelek pedagoške akademije, se pogovarjamo že sedem let; čakamo nanjo. Morda bo drugo leto, morda tudi ne. Med vzgojiteljicami so tovarišice, ki si želijo višjo izobrazbo; običajno so to dobre vzgojiteljice. Ker si ne morejo pridobiti take izobrazbe v svoji stroki, se odločajo za študij druge stroke. Za področje vzgoje predšolskih otrok so za vedno izgubljene. Redki so poklici, ki se nasilno sklenejo s končano strokovno šolo. in ne dajejo možnosti nadaljevati študij na višji stopnji Višjo šolo za vzgojiteljice imajo že vse naše republike, razen Makedonije in Slovenije. Naši strokovnjaki, ki pomenijo za otroke prvo stopničko vzgoje in izobraževanja, morajo končati svojo izobrazbo v petletni srednji šoli. Vemo pa, da v drugih državah sploh ne obstaja poklic vzgojiteljice s srednjo strokovno izobrazbo, temveč da imajo vse vzgojiteljice višjo izobrazbo. Zahteva po poglobljenem znanju vzgojiteljic in kakovosti dela je vsak dan večja in bolj zaželena. Kljub modernim vrtcem in širjenju mreže vzgojnovarstvenih zavodov pa ne moremo govoriti o idealnih delovnih razmerah vzgojiteljic. Eden izmed pomembnih delovnih pogojev vzgojiteljic je število otrok v skupini. Pedagoški in zdravstveni normativi o starosti in številu otrok, ki se lahko vključijo v čisti ali kombinirani oddelek, se spreminjajo glede na družbene potrebe in druge prostorske možnosti. Svet vzgojnovarstvenega zavoda v soglasju s pristojno samoupravno interesno skupnostjo poveča število otrok v posameznem oddelku za največ 30 % (sedaj 20 %). Potrebe družbe po predšolski vzgoji pa so vedno večje. To pomeni, da bomo imeli prenatrpane oddelke, da bo vzgojiteljica obremenjena s še večjim številom otrok. Tudi to vemo, da so danes otroci vsak dan bolj zahtevni, da zahtevamo od vzgojiteljice vsako leto več. Ob tem pa moramo pomisliti predvsem na otroke. Kako vpliva množica otrok na posameznika, kako obremenjujemo otrokov živčni sistem, če ga prisilimo, da živi v tako veliki skupini, kar pomeni stalen hrup, premikanje, nemir, nasilje nad otrokovo osebnostjo. Kdaj se bo vzgojiteljica v taki dcupini lahko ukvarjala s posameznikom? Koliko otrok bo lahko deležno vsak dan tistih njenih vzgojnih prijemov, ki so izvedljivi le v neposrednem odnosu vzgojiteljica—otrok? Na ta vprašanja bi lahko odgovorili psihologi in pedagogi. Koliko smo^. koristili s pravilnikom, ki govori o teh razburljivih 30 %? Nekaj otrok več bo vrtec lahko sprejel. (Pritisk za povečan sprejem bo kljub temu, da večina vrtcev takih prostorskih zmogljivosti sploh nima.) Kako pa smo zaščitili tiste otroke, ki so že v vrtcu, pred množičnostjo? Negativni vplivi na otrokovo duševnost se pokažejo v večini primerov šele v kasnejšem življenju. Kdo lahko pretehta, kaj je bolj prav? „Pospraviti44 še nekaj otrok v vrtec in te otroke in ljudi, ki delajo z njimi, neprimerno obremenjevati in mižati pred posledicami, ki prav gotovo bodo, čeprav manj vidne, nedokazljive, ali pa iskati možnosti za reševanje otrok ki čakajo na sprejem v vrtec drugače (ena izmed*rešitev je že nakazana) v družbeno nadzorovanem varslvu otrok v drugih družinah). Vzgojiteljicam pomeni prenatrpana dtupina izredno težak delovni pogoj in to je tudi eden od vzrokov, zakaj odhajajo v druge poklice. In kako je ovrednoteno delo vzgojiteljic? Vzgojiteljice, ki so zapustile svoj poklic, so na vprašanje, zakaj so odšle drugam, odgovaijale enako: pretežke delovne razmere, prenizki osebni dohodki, želja po nadaljnjem študiju, stanovanjski problemi. Nekatere vzgojiteljice, ki so same matere, so to storile tudi zavoljo svojih otrok, da bi imele še nekaj potrpljenja in želje v popoldanskem času ukvaijati se tudi z njimi. Osebni dohodki za tiste, ki vzgajajo otroke v predšolskem obdobju, ki polagajo temelje osebnosti, na katerih bodo kasneje gradili in nadgrajevali drugi pedagogi, so odmeijeni tako skromno, da o vrednotenju tega ne moremo več, govoriti. Posegi družbe v gibanje osebnih dohodkov so tudi v družbenih dejavnostih zelo naklonjeni uravnilovki, ki prizadene predvsem strokovno osebje. Vzgojiteljice, ki imajo že srednjo izobrazbo, hitro opravijo dodatno izobraževanje, potrebno za druge poklice. Kuverte z osebnimi dohodki, ki jo odnesejo domov, seveda ni mogoče prt meijati s tisto, ki so jo dobivale v njihovem lepem poklicu. Vsi se strinjajo z nami, ki sodimo, da je poklic vzgojiteljice odgovoren, težak, lep, plemenit. Vrtec jiaj bo središče predšoldce vzgojne dejavnosti tudi za tiste otroke, ki niso vključeni v vzgoj-novarstvene zavode. To pa pomeni dodatno delo za vzgojiteljice. Ob sedanjem pomanjkanju strokovnega osebja predstavljajo razšiijene dejavnosti tako breme, da ga bodo zmogli le malokateri vrtcj. ZMAGA GLOGOVAC Obvestilo Absolvente učiteljišča letnik 1953/54, razred c obveščamo, da bo srečanje 28. septembra 1974 v Celju. Udeležbo sporočite do 22. septembra na naslov: Bemi Strmčnik 63000 Celje, Ob železnici 5. O času in zbirnem mestu boste obveščeni osebno. Izšla je 1. številka Preseka Koncept ni spremenjen — vsebina pa je izredno zanimiva in poučna. Koliko naročnikov je že na vaši šoli? V vašem razredu? Sprašujemo zato, ker matematika še vedno sodi med najtežje šolske predmete. S smotrno uporabo „Preseka“ lahko t? predmet popestrite. Poskusite — tudi uspeh pri pouku bo večji Dopisna delavska univerza v Ljubljani__________________ vpisuje v dopisne šole — osnovno šolo (5., 6., 7. ir 8. razred) — poklicno administrativno šolo (dveletno) — ekonomsko šolo — tehniško šolo (strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — poklicno kovinarsko šolo vpisuje tudi v dopisne tečaje — nemškega in italijanskega jezika — esperantskega jezika — tehničnega risanja — za skladiščnike — za kontroloije in preddelavce v kovinarski stroki — tečaj strojepisja (v drugem delu tečaja možnost specializacije za stavce na IBM strojih ali za fonodaktilografe) — tečaj poslovne korespondence (za delovne organizacije po modernem programu) — tečaj za družbeno izobraževanje Vpisujemo vsak dan od 7. do 14. ure, ob torkih do 18. ure (od 1. septembra tudi drugo soboto v mesecu) Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šol. leto 1974/75, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami! Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 5 din na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, 61000 Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-141, poštni predal 106. Odbor za medsebojna razmerja VVZ MANICE ROMANOVE (Vižmarje - Brod) 61210 Ljubljana Šentvid, Martinova pot 16 razpisuje prosta delovna mesta: — 3 vzgojiteljic - vzgojiteljska šola - za nedoločen čas. Nastop dela takoj. OSNOVNA ŠOLA KRIMSKI ODRED PRESERJE razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas: — učitelja za slovenščino in matematiko v petih razredih, U ali PRU ali študenta — učitelja za IV. r., U ali PRU ali študenta — učitelja za komb. oddelek na PŠ Rakitna, U ali študenta ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET MURSKA SOBOTA razpisuje za šolsko leto 1974/75 delovno mesto — učitelja blagoznanstva za določen čas — pogoj: dipl. inž. tekstilne tehnologije Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa. Stanovanja ni. OSNOVNA ŠOLA VELIKA POLANA razpisuje prosta delovna mesta: — učitelja nemščine za nedoločen čas, PRU ali P ali absolvent PA za določen čas — učitelja za slovenščino in srbohrvaščino za nedoločen čas, PRU ali P ali absolvent PA za dol. čas — učitelja za biologijo in kemijo za nedoločen čas, PRU ali P ali U za dol. čas — učitelja za fiziko in tehnični pouk za nedoločen čas, PRU ali P ali U za dol. čas — učitelja za glasbeni pouk za nedoločen čas, PRU ali P (nepolna obveznost) — učitelja za likovni pouk za nedoločen čas, PRU ali P (nepolna obveznost) — učitelja za gospodinjstvo za nedoločen čas, PRU ali P (nepolna obveznost) — učitelja za telesno vzgojo za nedoločen čas, PRU ali P Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO razpisuje delovno mesto — ravnatelja osnovne šole Marjan Nemec Radeče. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja šolska izobrazba pedagoške smeri, — strokovni izpit, — najmanj 5 let delovnih izkušenj, — organizacijske in pedagoške sposobnosti in — moralno politične lastnosti Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev - spričevala in potrdila -kolkovane z 2,00 dinarjev na naslov: „Skupščina občine Laško — komisija za volitve in imenovanja14. Razpis velja 15 dni od dneva objave. prosHtui delavec / - ■ — ■ ■ 1 ^ ■ > List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355 VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din. Št. tek. računa 50101-678-47093 Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ ROGAŠKA SLATINA razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za tehnični pouk — P ali PRU GLASBENA ŠOLA IDRIJA razpisuje za nedoločen čas delovni mesti: — učitelja za harmoniko, PRU — učitelja za klavir, PRU Rok prijave 15 dni po objavi. 1844 - 1974 Vabimo Vas na n&ae &&Le na 'ib&bzMl, ki bo v nedeljo, 15. septembra 1974 ob 10h VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ Cesta Staneta Žagarja 19, Kranj ponovno razpisuje — več prostih delovnih mest vzgojiteljic za nedoločen čas. Pogoji: vzgojiteljska šola z diplomo. Na voljo sta: ena opremljena garsonjera in ena neopremljena samska soba. Razpis velja 15 dni po objavi ali do zasedbe delovnih mest. Sklad za gradnjo OŠ in VVZ Ljubljana Krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije in kolektiv osnovne šole Dobrova OSNOVNA ŠOLA PIŠECE PRI BREŽICAH POSEBNA OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO razpisuj e prosto delovno mesto — ortopedagoga — vzgojitelja Komisija za medsebojna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI SENOVO razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za matematiko in fiziko. Nastop službe 1. 9. 1974. Soba zagotovljena-^Ia delovno mesto se kaadidati lahko prijavijo za določen ali nedoločen čas na naslov šole. OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE, Videm 35 razpisuje prosti delovni mesti: — učitelja 1. razreda za šolsko leto 1974/75, pogoj: U ali PRU razrednega pouka z znanjem MOM za nedoločen čas; — učitelja angleškega jezika za nedoločen čas, pogoj PRU ali.P. Na voljo je enošobno družinsko stanovanje. Ugodne zveze z Ljubljano s šolskim avtobusom. razpisu j,e prosto delovno mesto — učitelja matematike in fizike s polnim delovnim časom za nedoločen čas. OD: 2650 3700 din , Na voljo je družinsko stanovanje v bloku. V poštev prideta tudi zakonski par: učitelj matematike in fizike in vzgojiteljica. Nastop službe 1. septembra 1974 ali 1. februarja 1975. Sprejmemo tudi absolventa PA. OSNOVNA ŠOLA HRVATINI razpisuje prosta delovna mesta: — učitelja za slovenski jezik, PRU ali P — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P — učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P — učitelja za angleščino, PRU ali P — učitelja podaljšanega bivanja, U — vzgojiteljice v otroškem vrtcu Ankaran (srednja vzgojiteljska sola) Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Osnovna šola Hrvatini, Hrvatini 137 p. 66280 Ankaran OSNOVNA ŠOLA DR. ANICE ROTDAJČ GRAD OSNOVNA ŠOLA HEROJA GRAJZERJA TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto učitelja za — matematiko in fiziko, PRU ali P. Pogoji: ustrezna strokovna in pedagoška r.obrazba ter usposobljenost in moralno politična neoporečnost Prijavi je treba priložiti življenjepis. Nastop službe 1. septembra 1974. Na voljo je družinsko stanovanje. Delovna skupnost , ‘ VVZ ANGELCA OCEPEK LJUBLJANA, ZVEZNA UL. 24 sprejme učitelja za določen čas — od 1. 9. 1974, do 31. 8. 1975, na delovno mesto učitelja — vzgojitelja v PB šolarjev. Pogoj: končano učiteljišče ali pedagoška akademija (prijavijo se lahko tudi študenti PA, vendar s pedagoško gimnazijo). VI. 1975 je možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave, v katerih navedite osebne podatke in podatke o končani šoli, pošljite na naslov mesta. POSEBNA OSNOVNA ŠOLA JESENICE -komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosto delovno mesto — učitelja ortopedagoga za razredni pouk Pogoji: ortopedagog z višjo ali visoko izobrazbo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Na voljo je dvosobno stanovanje s centralno kurjavo. razpisuje prosta delovna mesta: — učitelja za matematiko, PRU — učitelja za biologijo in kemijo, PRU — učitelja za nemški jezik, PRU — učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU — učitelja za glasbeni pouk (zaželeno dopolnjevanje z lik. poukom), PRU — učitelja za telesno vzgojo, PRU — učitelja za 5. razred, PRU ali U Vsa mesta so razpisana za nedoločen čas. Če se prijavijo kandidati, ki ne ustrezajo razpisu, bodo sprejeti za določen čas. Stanovanja: 1 enosobno družinsko stanovanje v bloku; 1 enosobno družinsko stanovanje pri privatniku; druge sobe pri privatnikih. Razpis velja do zasedbe delovneg mesta. (Dodatek za težje delovne razmere 150 din.) * 1 2 3 ZAVOD ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE DR. MARIJANA BORŠTNARJA V DORNAVI PRI PTUJU ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. socialnega delavca 2. delovnega terapevta ali PRU praktičnega pouka 3. administratorja. POGOJI: za delovni mesti pod točko 1. in 2. sta potrebni končana višja šola Ustrezne smeri, pod 3 pa končana dveletna administrativna šola z nekaj prakse. Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati, ki želijo delati v naši delovni organizaciji, naj vložijo pismene prijave z življenjepisom in dokazilom o strokovnosti na gornji naslov. Objava velja do zasedbe delovnih mest. [ SteHllte | Mednarodni strokovni sejem l M ueil' učn'h PriPom°čkov» šolske opreme in avdiovizualnih medijev W1EN 7.-10. novembra 1974 na razstavnem prostoru Messegeldnde Wien 2 Zanimivosti ,,ŠOLE 74“: — strokovna predavanja pod naslovom „FORUM PEDAGOGICUM44 zanimivi „WORKSHOPS“ - razstava „Učitelj kot umetnik44 — informativni pregled dela nadzornega sveta za prometno varnost - šolski prometni vrtovi Nova spoznanja - napredek - najboljša izobrazba PRIREDITELJ: VVIENER MESSE - AG - GEMEINSAM MIT DER MUSTERMESšE Ges.m.b.H. DORNBIRN - A - 1071 WIEN, POSTEACH 124,TEL.: 93 15 24,TELEX: 01-3491 (wmesse a)