Naše Jjndske šole. (GoToril Fr. Robič v drž. zboru dne 2. julija.) IV. Tako mislijo, moja goapoda, pa tudi poslanci slov. ljudstva (Dobro! na deani.) in naj se jim ne podrivajo sanje in domišljije, katerih niao nikoli imeli in katerih nimajo. (Dobro, dobro! na desni.) Sedaj se moram, moja gospoda, obrniti k neki 3tvari, katere bi najrajši ne omenil, kajti moja narava ni bila ni koli taka, da bi izoatroval nasprotstvo; jaz sem imel vselej to za svojo dolžnost, da posre- torej tndi tukaj rečem naprej, da nimam nicesar-zoper zahvalo vojnega ministerstva do nemskega šulvereina, ako je veljala nemški šoh za nemške otroke; na dalje, da bi ne bil nič zoper to, da bi nemški šulverein postavil kedaj kako nemško šolo za nemške otroke na spodnjem Štajarskem. (Poslanec Klun: resnica !) Ali on ve tako dobro, kakor vem to jaz, da ni v tem oziru za nj nikjer dela, saj so šolske oblasti to že oskrbele v prepolni meri. (Cista resnica! na desni.) Moja gospoda, jaz sem imel priložnost opazovati šulverein od časa, ko so ga osnovali, toda drugega namena, kakor ponemčevati, nisem mogel pri najbolji volji svoji na njem zapaziti. (Tako je! na desnici. — Poslanec Šuklje: Pri nas tudi tako! - Poslanec Mixa: Povsod!) Kakor je kod drugod, tega ne vem, ali pri iias je tako. (Poslanec dr. Pacak: Pri naa tudi! — Smeh na desnici.) Jaz moram tedaj misliti, da tisti, ki so večkrat, kedar se je pritoževalo zoper nemški šulverein, odločno povdarjali, da ima on samo ta namen, naj se nemškim otrokom ohrani njih nemška narodnost, nikakor pa ne, da ponemčuje, nič ne poznajo delovanja, kakor ga razvija nemški šulverein na spodnjem Štajarskem. Sole se napravljajo v krajih, na katerih ni ne ene družine nemške. (Čujte, čujte! na desnici.) Za zidanje šolskih poslopij, kjer so le Slovenci doma, dovoli se podpora samo pod tem, da se vpelje nemščina skozi in skozi za uc-ni jezik v njih. (Poslanec Klun: Ravno tako, kakor pri nas.) Netnške šole na jezikovi meji dobijo le tačas podporo, če so všolane slov. občine, oziroma če se imajo všolati. Ali je more biti tedaj bila na pravem mestu beseda zastopnika c. kr. vlade, katero je izgovoril o zadnjem zborovanji šulvereina v Celovci: ,,Šulvereinu je vodilo spoštovanje in pravičnost sodbe o posebnostih drugega (slovenskega) naroda?" (Cujte, čujte! na desni.— Poslanec Šuklje: Guduo je to praviona sodba !)_In ako obsto\i Julversuj .zj^tft^,^"kfij1 ".»JM potem pač presojevati in spoštovati posebnost drugega naroda? (Tako je! na desni. - Poalanec Spinčici: Dvorni svetovalec, Goeas je to iz- našel!) . Ni še dolgo tega, kar je nemaki šulverem postavii v necem šolakem apodnje-štajarakem okrajiblizo jezikovne meje novo šolo injaz pnznam, da je tamkaj nekaj nemških otrok. Reklo se je tudi: Mi postavimo to šolo aamo za nemške otroke. Ali kako dolgo so se držali tega? Kmalu ae je zacela divja gonjba po alovenakih otrokih. Nek glavni steber nemškega šulvereina ai je prilaatil celo čast nbarona" (Smeh!) najbrž zato, da bi lažje delal za šulvereinsko šolo. (Veaeloat na deani. — Poslanec Klun: Kraano!) Nek železaiški čuvar ni maral avojib. dvoje otrok poslati v šulvereinako šolo, da-si ga je na to obdeloval večkrat nek inženir; zato paso ga mahoma preatavili in moral ae je seliti v času, ko je njegova teta, ki Je pri njem prebivala, že akoraj umirala. (Cujte, čujte! na desni. — Poslanec Klun: To je vendar-le nečlovesko!) Moja goapoda, jaz ne maram dalje govoriti o ostudnem delovanji šulvereina, da-si imam čez mero gradiva v tem oziru v rokah in opomenim še samo, da se na tej zadnji šoli podučuje že uelo leto aamo pol dneva in na; svetovalo se je kljubu poldnevnemu pouku, naj se dovoli tej šoli pravica javne šole. Kmetje se vprašajo torej po vsej pravici: ali je za to šolo druga poatava, kakor za javne ljudske šole? (^Čujte, čujte! in smeh na desni. — Po slanec Klun: Posebno varstvo!) Jasno je pae, da tako delovanje ne napravi druga, kakor razprtije (Tako je! na deani), ne da se prizadene Slovencem že le tolike škode. Jaz sem preprican, da danešnji dan ni več mogoče ponemčiti slovenskega ljudstva, saj je pripravljeno in hoče braniti avoje pravice in koristi avoje vselej in povsod in z vao močjo. (Pritrjenje na desni.) Jaz pa tudi upam, da napoči že vendar-le kedaj ura, ko ne bodo avstrijski Nemci, ki ao del velicega, izvrstnega naroda, več nasprotovali nam, ki delamo na to, da se povzdigne naše ljudstvo nravno ia gmotno ter nam bodo privoščili, da se razvijamo po naše, slovenaki. (Živo odobravanje in ploakanje na desni. — Govorniku se častita.)