AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geaio: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽ1NE V JOLIETU; S. P. DRUČBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United States of America. Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (NO.) 211. _ CHICAGO, ILL., SREDA, 30. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 30, 1935__LETNIK (VOL.) XLIV Upanje na mir gineva-Farmarji podpirajo vladni program Več dejstev kaže, da je malo upanja na mirno spravo med evropskimi narodi in Italijo. — Mussolinijev bojevit govor ne kaže na popuščanje. — Anglija in Francija pričeli delovati skupno. — Načrt, da se strmoglavi fašistični režim. ———————______ Ženeva, Švica. — Diplomatski krogi, ki so vse do zadnjega še upali, da se bo dal sedanji zamotani položaj razrešiti, ne da bi bilo potrebno, Poseči po skrajnih sredstvih, ki bi utegnil celo Evropo zaplesti v krvav požar, postajajo čimdalje bolj pesimistični 111 njih nade ginevajo od dneva v dne. Več dejstev, katera so se pojavila zadnje dni, kaže fta to, da diplomatska pogajanja ne bodo privedla do nika-zadovoljivega zaključka. Predvsem Mussolini sam Jasno kaže, da ni pripravljen za nikako spravo, ako ne bo dobil. kar zahteva. Dokaz za to je, ker med tem, ko se dru £e države trudijo, da bi ga Pregovorile, naj preneha s svo. jo afriško akcijo, je on kot v odgovor tem državam odredil novo ofenzivo proti Abesiniji, katera se je otvorila preteklo s°bot)o. A ne samo z dejanjem, 1 marveč tudi z očitnimi bese j dami je pokazal, da je odločen i kljubovati vsem oviram, ki bi 1 mu jih inozemstvo stavilo Pred njegov cilj. Izrazil je to ^ bojevitem govoru', ki ga je imel preteklo soboto, ko je sporočil svojo letno poslanico °b priliki obletnice fašistične pohoda na Rim, katero je kaznovala Italija v ponedeljek. V tej poslanici je diktator °žigosal sankcije, katere na ^erava naložiti Liga narodov ^a Italijo, kot "skrajno odurno ^ *tfvidnost," in povdarjal, da v kodo tisti, ki jih nalagajo, "Poznali, da je italijansko -j ljudstvo zmožno junaštva, ka-Wšno so pokazali vojaki, ki -s slavo maščevali svoječasni c Poraz pri Adui. Omenil je, da ( zgodovina zabeležila zmedo j ^ed narodi. Italijani pa se bo- j do nasproti temu borili, da or- ^ k'anizirajo za se najobupnejšo ^ °brambo ii bodo pri tem imeli L Mliko spoznati, kdo je njih , ^rijatelj in kdo sovražnik. Ta govor pač ne kaže, da bi j^l Mussolini pri volji, da bi *">nil pod pritiskom sankcij. uočim se Mussolini pripravlja tak krčevit odpor, se je pa ^sprotno dosegla med Angli-10 in Francijo edinost, da s^l'pno nastopite proti njemu s sankcijami. Kakor je bilo že , ei*aj poročano, se je Francija po dolgem obotavljanju *°hčno odločila, da bo sledila j^gliji in gospodarsko bojkota Italijo. Razumljivo je sicer, ako s? bo celi svet združil, da '^nkcije ne bodo imele odlo-J.S poraznega vpliva na Ita-vendar pa bo ob združit-1 Anglije s Francijo učinek /kosten, da bo oviral, ako že 6 Popolnoma onemogočil Mus-mijtf njegovo afriško kam- Tudi ni več nobena r ^vnost, da se v mnogih ev-^skih središčih deluje na ^evrat fa§izma v Italiji in so s sankcije naperjene ne Yg1?0 Proti afriški akciji, mar-e Proti fašističnemu režimu PEN ZIJA, NE PRIHRANKI. ■ i 3 trošenjem se doseže blago* 1 stanje, ne z varčevanjem. i —O— j Chicago, 111. — Ob navzoč- i nosti kakih 9,000 oseb so ] rovvnsendovci preteklo nede- : Ijo zaključili svojo kon^enci- ■ jo. Ob zaključku se je po- . udarjalo, da bodo zagovorniki tega načrta vodili agilno kam- i panjo, da se končno zasigura : ameriškemu prebivalstvu brezskrbna starost, da bodo dobi- ] vali po starosti 60 let zadostne dohtodke, namesto, da bi bili odvisni od nesigurnih morebitnih pfcjšnjih prihrankov. Načrt določuje, da vlada naloži na vso trgovino dva odstotka davka, s čimer se bo v par letih nabrala tolikšna svota, da se bo z lahkoto plačala osme-rim milijonom starih oseb na mesec svota $200, katero bo do morali vsak mesec sproti potrošiti. Na ta načip bo prišlo ogromno denarja v cirkulacijo, kar bo pognalo kolesa industrije v tek, in ljudje bodo spoznali, da varčevanje končno l*e ni taka čednost, kakoršno jo smatramo danes. -o- PRIPRAVE ZA PREKO-ATLANTSKI ZRAČNI PROMET ' London, Anglija. — Zrako-plovna družba Imperial Air-ways, ki dobiva svojo podporo ; od angleške vlade, je naročila [ 15 orjaških letečih čolnov, ka- ' teri bodo stali znesek okrog šest in pol milijonov dolarjev. 1 Splošno se domneva, da se bodo ta letala uporabila za potniško zračno službo preko Atlantika, toda družba ni glede tega podala nobene izjave. V teh novih letečih čolnih bo preskrbljeno za vse udobnosti za potnike in celo za njih nočni počitek. -o- STARO SV. PISMO NA PRODAJ Hartford, Conn: — Neka iz daja sv. pisma, ki je bila tiskana pred 353 leti, je točas-rto na prodaj od njega dveh lastnikov, 72 letnega E. E. Hookerja in njegove 76 letne/ sestre. Zaradi svoje starosti je knjiga prava dragocenost in za njo se bo zahtevalo od četrt do pol milijona dolarjev. -o- MEDNARODNA RAZSTAVA DOMAČIH ŽIVALI Chicago, 111. — Kakor vsako leto sp bo tudi letos priredila mednarodna živalska razstava, ki bo 36. svoje vrste. Vršila se bo razstava v prostorih tukajšnje klavnice, in sicer od 30. novembra do 7. decembra. Kakor se pričakuje, bo prispelo na razstavo do 12,000 glav živali, goveje živine, konj in prašičev. samemu, s ciljem, da se zopet • upostavi demokratični vladni i sistem. ITALIJA PRODIRA; Njena armada pritiska v Abe- j sinijo od severa in juga. , ' —o— Entiscio, Abesinija. — Itali-jansko armadno poveljstvo, ki | vodi operacije na fronti v severni Abesiniji, je polno upa-nja, da se bo sedanji novi sunek njegove armade popolno ' ma posrečil in da bodo Italija ni v kratkem zavzeli nadaljnje abesinsko važno mesto Maka le, ki leži 60 milj južno od Adue. Prodiranje se je pričelo 1 tudi na južni fronti, kjer je ! razdeljena armada v tri glav- J ne kolone; južno prodiranje pa je znatno ovirano od hudih nalivov. : -o- ITALIJA GRE ZA ZLATOM V ABESINIJI Asmara, Eritreja. — Italija !' pričakuje, da bo v osvojenih I krajih v Abesiniji našla boga-j ta ležišča zlate rude, ki samo1 čakajo na to, »da .se jih bo lahko izrabilo. Domačini se doslej niso bavili s. pridobivanjem zlata v večjem obsegu, marveč so ga iskali samo ob rekah, toda celo pri tem so ga večkrat našli precejšnje množine, kar dokazuje, da je Abe sinija bogata na tej kovini. Italijani nameravajo uporabiti | v zlatih rudnikih abesinske j vojne ujetnike in oproščene sužnje. -o- OBRAVNAVA PROTI SWEIT-ZERJU SE PRIČELA Chicago, 111. — V ponedeljek se je otvorila pred sodiščem obravnava proti Robertu M. Sweitzerju zaradi obdolžbe proti njemu, da je poneveril v uradu okrajnega uradnika, katero mesto je opravljal v okra ju Cook skozi 24 let, znesek $414,129. Sweitzer je pri volitvah zadnje leto dosegel me-■ sto okrajnega zakladničarja, | toda novi okrajni uradnik, M. j J. Flynn, kateri je zasedel nje govo prejšnje mesto, je izsledil primanjkljaj, nft kar je bila proti njemu vložena tožba in je bil istočasno odstavljen od svojega novega urada okrajnega zakladničarja. ~ ŠIRITE AMER. SLOVENCA! mmm^mmmm i PAPEŽ POZIVA NA MIR Vatikan. — Potom radio je tapež Pij preteklo nedeljo fial voj blagoslov evharističnemu kongresu v Lima, v južnoame-iški državi Peru, ki se je za-djučil omenjeni dan. V svo-em nagovoru je povdarjal, da e božja volja, da se krščanski iuh resničnega miru razpro-itre nad Evropo in nad Afriko, cjer se točasno ta mir moti. KRIŽEM SVETA — Linz, Avstrija. —- Neka visoka osebnost v fašistični or yanizaciji Heimwchra se je iz-■azila, da se deluje na to, da postane princ von Starhem-jerg, sedanji podkancler, avstrijski regent, na kar je mož-10, da bo proglašen kraljem. — Atene, Grčija. — Tukajšnja vlada obljublja, da se bo i. novembra dala prebivalstvu prilika, da bo lahko vsakdo izrazil svoje mnenje glede monarhije. Ta dan se bo namreč vršil v Grčiji -plebiscit glede povratka izgnanega, kralja Jurija. — London, Anglija. — Neka Angležinja je apelirala na Ligo narodov, naj izda posebne potne liste za tiste osebe, ki so ušle iz Italije, bodisi pred službo v armadi ali pa pred fašističnim režimom. Točasno [ nimajo te osebe nikakih mednarodnih papirjev. — Asmara, Eritreja. — Ita lijanske oblasti izdelujejo na-, črte, da ustanove v osvojenih krajih Abesinije kolonije za gobavce, katerih je tamkaj nn stotine, zlasti okrog mesta Aksum, ki je Abesincem sveto ^ mesto in so zato mnogi upali, ( da bodo tam ozdraveli. TENKOVESTEN COVERNER Austin, Tex. — Tukajšnji governer, J. W. Allred, je izjavil, da je v govfrnerslci službi ' najtežje opravilo, kadar nora odobrili kako smrtno kazen. Kadarkoli je kak obsojenec usmrčen, pravi gov,, ne za-tisne tisto noč očesa, dokler se smrtna obsodba ne izvrši, kar se navadno zgodi po nekoliko po polnoči. Potolaži se nato z mislijo, da ne izvršuje svoje službe kot posameznik, mar-iveč tvori le del vla,de. STARODAVNO '^n IZKOPALI VLADNA __ZMAGA Farmarji glasovali, da žele podaljšanje dosedanjega vladnega farmarskoga programa. —O— Washington, D. C. — Med farmarskim prebivalstvom v .i Ameriki je vlada pretekli te- I den vodila posebno glasovanje, £ da izve -od farmarjev samih, i kake stališče zavzemajo na- i pram programu poljedelske administracije (AAA.) Glaso- i vanje se je vršilo glede tega, s ali naj šo v naprej vlada kon- c trolira pridelek koruze in rejo j prašičev, kakor je to delala J tekom tekočega leta. Ta pro- i gram se konča s 30. nov. in < vlada je hotela izvedeti, kaj j menijo farmarji sami o tej za- i devi. i tzid glasovanja je za vladni s program nad vse zadovoljiv. ] Do ponedeljka večera je bilo i pregledanih okrog 373,000 < glasovnic. Od teh se jih je j izrekla povoljno za vlado okrog 318,000, proti programu pa le nekaj nad 55,000. Poljedelski tajnik Wallace se je pohvalno izrazil o farmarjih ; in njih glasovanju, češ, da so ; z njim pokazali razumevanje trojne dolžnosti, namreč na-Ipram odjemalcem, napram cilju, da se izboljša aemlja, in napram samim sebi, da si za-J gotove višje dohodke. ■-o- TP.UME DIVJIH GOSI V NEVARNOSTI Niagara Falls, Ont. —- Gotovega pogina velik« trumo divjih gosi, katerih število cenijo na 5000, so skušali preteklo nedeljo rešiti" na ta način, • da bi živali preplašili in jih 1 pregnali od nevarnega Niagar-■ skega'slapa. Ta ogromna jata - gosi se je namreč vsedla na - vodo nad slapom in tok jih je - čimdalje bolj nesel proti slapu. - S streli, z raketami in z žarko- - meti so jih skušali pregnati, 2 toda živali so se vedno zopet e vsedle na vodo in končno so o bile že tako izmučene, da se z niso več zmenile in tako je c obstajalo le malo upanja, da •■ bi jih mogli rešiti gotovega pogina. __ - '■ -_t---------—--- Pogled na starodavno mesto, ki je bilo izkopano od starinoslovccv v bližini Macon, Ga. Stroške' za to pokriva federalna vlada, izkopane najdbe bodo še nadalje preiskovali in pričakujejo, da bodo odkrili mnoge zanimivosti iz življenja prastarih prebivalcev, ki so živeli na sedanjih ameriških tleh davno pred dobo, ko se je pričela pisati zgodovina. Iz Jugoslavia Na nepojasnjen način je v pečinah v Soteski nedaleč od Bohinja na Gorenjskem naenkrat izginil divji lovec Sušnik. Sodijo, da se je najbrže ponesrečil. — Konj in voz z vozniki v nrenadu. — Smrtna kosa in druiro. Tragedija divjega lovca Radovljica, 8. oktobra. — Jesen je izvabila v g»oro tri bohinjske divje lovce, v-pečine v Soteski. Posestnik Joža Sušnik iz Nomenja je skozi več dni nagovarjal mlajša znanca T. J. iz Nomenja in M. F. iz Češ-njice, da bi mu šla gonit gamse. Sušnik, ki mu je bilo brž čas več za meso kakor za lepe dneve v planini, je bil odšel že par dni pred pogonom v pečine in je nastavil v ozkih, celo za gamse nevarnih steči-nah znake. Dne 29. sept. zjutraj zgodaj pa so odšli vsi trije na pogon. Sušnik se je imel postaviti na čakališče, ostala dva pa sta odšla kot gonjača. Sušnik jih je bil oborožil za vsak primer, če bi le prišla blizu gamsov, z laškima vojaškima puškama. Ko so dospeli po i mi stezi nad žago v Soteski v stene, so našli v zanki ujetega gamsa. Takoj so ga skrili. Sušnik je odšel na čakališče, spremljevalcema pa je odredil, da mu poženeta in sicer od Babjega zoba proti Soteski. Po končanem pogonu je bilo dolo- i čeno, da se snidejo had stena-jmi. ! Ko sta gonjača prišla na zbirališče, Sitšnika ni bilo nikjer več. Težko sta čakala prijatelja do noči, toda Sušnik se ni pojavil. Odšla sta precej poparjena domov v nadi, da ga najdeta doma. Ker ga tudi doma ni bilo in se tudi ponoči ni povrnil sta zadevo zaupala Sušnikovemu bratu in ženi. Pri" hodnje jutro so spet odšli iskat pogrešenega divjega lovca. Klicali so po hosti in v stene. Doda slišati je bilo samo od-■ mev lastnih klicov. Med tem pa je bila odšla Sušnikova že-. na na orožniško postajo in prijavila zadevo. Vmivša se i gonjača s0 takoj aretirali. Ne > kaj časa sta tajila, nazadnje ; pa sta le priznala, kaj je bilo ? in kje so puške in gams. Vpra-j šanje je, ali je Sušnik zdrsni! * čez strme pečine, ali pa je morda celo padel v Savo. To - domnevo podpira vest. da so zadnje dni, ko je bila Sava močno narasla, videli, kako je plavalo v Soteski čez jez mošk-j truplo. -o- Srečo sta imela Mesarskemu mojstru Bogo miru Holzlu se je na poti iz Cinžeta proti Fali splašil konj. Pri tem je voz s konjem treščil preko 2 m. visoke škarpe v jarek. Konj je ostal po posebnem naključju nepoškodovan, voz se je precej razbil. IIolz si je stri desno nogo, gostilničar Mavčnik, ki se je tudi peljal na vozu, pa je od-lesel lažje poškodbe. --o--- Zemlja ga je zadušila Na Ivanjci, tako poročajo iz Maribora, je postal žrtev kopanja v gramoznici Štefan Srak. Nenadno se je vsula zemlja in ubogi Srak je izginil pod njo ter se zadušil. V bližini ni bilo nikogar ki bi mu mogel pomagati. Šele čez čas so ga mrtvega potegnili izpod debele plasti. -o- Nesreča Bivši podravnatelj moške kaznilnice v Mariboru Anton Slander znan sabljač, se je vadil v sabljanju s svojim protivnikom, ki je Šlandra po nesreči z tako silo udaril po glavi, da je konica prebila zaščitno mrežico na maski, se zarila v oko in najbrže ranila tudi možgane. Prepeljan je )il takoj v bolnico. -o- Nezgoda Pri nekem delu je na Strmcu pri Humu padel z lestve delavec Milan Tepež, ki se je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. Dva srečna Zidarski podjetnik iz Ribnice se je z motornim kolesom peljal proti Ponikvam. Na nesrečo je vozil po napačni strani ceste in ko se je hotel ravno ogniti nasproti prihajajočemu vozu, ga je voz zadel, pa ga k sreči le malo opraskal. — Isti dan se je po Bloškem Boncarju vozil z motornim kolesom šofer Jernej Kožar iz Ribnice, kateremu je na ovinku kolo spodrsnilo, da je padel vznak, kolo pa nanj. Tudi ta je imel srečo, da se mu ni nič zgodilo. Pobral se je in vozil naprej. -o- Z drevesa je padla Močan pretres možganov je dobila Marija Talcer v Sv. i Kungoti, pri padcu z drevesa. ■ Nezavestno so pripeljali v mariborsko bolnico. > -o-- ) Trojni jubilej V Preserju je pred kratkim ! .praznoval tamošnji župnik i Mihael Perčič petdesetletnico ) svojega življenja. S to slav-) nostjo je združil 25 letnico \ mašništva in petnajstletnico 3 svojega župnikovanja v Pre-1 serju. ---o- Nesreča delavke V skladišču Sever et Co. v Ljubljani, je 23 letna delavka z Frančiška Podobnikova doma i. iz Pšate, delala pri dvigalu, s- Pri tem ko je pogledala v glo-e bino in nekaj zaklicala sode-)- lavkam, jo je dvigalo močno i- stisnilo za glavo. Nesrečni de-1. lavki je butnila kri iz ušes, iz-padli so ji zobje in vse gornje e čeljusti, v zatilju je pa dobila 1- hudo rano. Ob enem je dobila tudi hud pretres možganov. Dekle, ki ima hude poškodbe in je tudi izgubila dar govo-iz ra, so spravili v ljubljansko 3- bolnico. n -o- a ŠIRITE AMER. SLOVENCA! flHnram SI "AMERIKANSK1 SLOVENEC" Sreda, 30. oktobra 1935 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto .......................................$5.00 For one year .....................................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 For half a year _______________________________ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 For three mouths ............................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto .....................................$6.00 For one year ....................................$6.00 Za pol leta .......................................... 3.00 For half a year _______________________ 3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75 For three months ............................ 1.75 Po$am«zna številka ......................... 3c Single copy ....................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Anglija in Evropa Angleški publicist Wickham Steed, piše v reviji "The Contemporary Review" o mednarodnem položaju v bližnji bodočnosti in pravi: "Društvo Narodov in fašistični sistem, sta dva nasprotna pojma in ne moreta drug poleg drugega obstojati. Do sedanjega stanja je prišlo prav radi tega, ker razvoja dogodkov nismo gledali s tega vidika. Za Mussolini j a, kakor tudi za Hitlerja, je vojna nujnost, mimo katere ne moreta. K temu pa sta s svojo politiko mnogo pripomogli baš Velika Britanija in Francija, ki se danes trudita, da bi mirnim potom rešili italijansko-abesinski spor. Mussolinija je Velika Britanija podpirala že vse od leta 1925, ko je angleško zunanjo politiko vodil še Sir Austen Chamberlain. Letos pa je Laval zaradi varnosti v Evropi prodal mir v Afriki. Zdi se, da nihče prav za prav 'točno ne ve, kaj sta se Mussolini in Laval v Rimu dogovorila. Verjetno pa je, da je v medsebojni borbi duhovitosti zmagal Rimljan. Velika Britanija bi bila lahko ublažila pomen tega sporazuma, če ne bi bili britanski ministri napravili druge napake s sklenitvijo angleško-nemškega pomorskega sporazuma z dne 18. junija 1.1. Pri tem so jih nedvomno vodili najboljši nameni, kakor običajno, a v svoji fantaziji so se varali, kakor se je to že često dogodilo. Francija in Italija sta takoj pokazali svoje nezadovoljstvo zaradi tega enostranskega sporazuma in enostranske kršitve mednarodnih dogovorov. Posebno Laval se je zavedal, da je Velika Britanija s tem izgubila ono moč, s katero bi bila lahko odvrnila Italijo od nevarnih mednarodnih podvigov. Toda z angleško-nemškim pomorskim sporazumom je tudi Francija zašla v neroden položaj, ki je bil toliko ne-prijetneiši, ker se je Mussolini hvalil, da se bo z eno roko boril proti Abesiniji, z drugo pa da bo še vedno branil Avstrijo pred morebitnim napadom Nemčije. Podonavski pakt pa je zdaj na mrtvi točki in pred očmi Francije preteče vstajajo nerešeni srednjeevropski problemi. Vzrasel pa' je obenem tudi problem baltskih držav, ki so z angleško-nemškim pomorskim sporazumom na milost in nemilost predane nanovo oboroženi Nemčiji. A zdaj je v zagati tudi Velika Britanija. Iz več razlogov Anglija ni mogla gledati italijanskih podvigov v Afriki. Tjako je zdaj prišlo do'tega, da se krčevito drži pakta DN, čeprav ga sir John Simon ob japonskem vpadu v Mandžurijo ni še poznal. Britanski državniki se uče sicer zelo počasi, toda v zadn jih štirih letih so- se vendarle nekaj naučili. V letih 1931 in 1932 je bila britanska politika naravnost nerazumljiva z vidika narodnih in imperialnih interesov. Tedaj se ni zavzemala ne za DN, ne za Kelloggov pakt, niti ne za sporazum devetih držav; zato pa se tudi spor na Daljnem Vzhodu ni mogel rešiti na miren način in zato, samo zato je propadla tudi razorožitve-na konferenca... V začetku leta 1933 so se v Srednji Evropi pojavili simptomi konsolidacije. Poljska je tedaj že obnovila od-nošaje z Rusijo in ni bila več daleč od podpisa prijateljskega pakta s Češkoslovaško, s čimer bi se bila močno približala Mali antanti. Tedaj pa sta gg. MacDonald in Sjr John Simon nasedla na druge limanice in sta, se spustila v kombinacijo pakta štirih velesil, katere edini in izključni namen je bil ,kakor je to MacDonald sam izjavil, revizija mednarodnih dogovorov. To bi pa v praksi pomenilo revizijo poljskega koridorja in zato se ne smemo čuditi, če se je tedaj maršal Pilsudski odločil za posebno politiko in je sklenil s Hitlerjem dogovor o nenapadanju za dobo 10 let. To se pravi, da bo Poljska najmanj toliko časa indi-ferentna glede avstrijskega vprašanja! Prijateljski pakt s Češkoslovaško pa je padel v vodo ... Tedaj Velika Britanija ni poznala "zvestobe do ženevskega pakta". Mednarodna nesigurnost je naraščala, ker nihče ni mogel zaupati britanski politiki. Nemčija se je oboroževala javno in celo z odkritim odobravanjem mnogih angleških listov. Šele, ko je Sir John Simon prišel v Berlin, je spoznal pravo stanje, a prav tedaj smo obenem na nerazumljiv način prišli do pomorskega sporazuma z Nemčijo, ki predstavlja zares mizerno državniško delo... Vse to je seveda vlilo novega poguma Mussoliniju, o katerega namerah je bil London prav tako dobro informiran, saj je Sir John Simon izvedel.zanje že v januarju t. L, a se zanje ni zmenil... Britanska inciativa pri DN je prišla pozno, a upanje je, da bo v bodoče pripomogla vsaj k brzdanju nemške ekspanzije, če bodo gospodje v Ženevi postopali strogo po paktu DN. Svetovno vojno smo dobili z našimi zavezniki. Potem smo pa pogosto — včasih sami, včasih s svojimi zavezniki — kršili mir. Zdaj je nastopila doba preizkušnje: Ce jo prestanemo častno, bo to dobro ne samo za nas, marveč za ves svet." de vladika. To bo prav gotovo najlepši in najveselejši praznik za vašo naselbino. — Naj še omenim, da je č. g. Rev. Oman njegov vidni angel varuh, ki ga vodi od naselbine do naselbine. V resnici, to so bili dnevi polni milosti in ohranili jih bomo v najdražjem spominu, saj smo z visokim gostom občutili, da imamo med seboj košček domovine. Prav iskreno se prevzvišenemu zahvaljuje cela fara za trud in požrtvovalnost. — i'a tudi vam, č. Rev. Oman se zahvaljujemo za vaše delo tukaj med nami. Bog bodi z vama povsod, koder bosta še potovala med rojaki v tukajšnji deželi in Bog blagoslovi vajino delo in trud za zveličan je duš. Prosimo vaju pa to, da se nas spomnite v molitvi na Baragovem grobu, katerega boste gotovo obiskali. Za to redko čast, ki nas je doletela smo tudi hvaležni našemu starosti č. g. župniku Rev. Cirila Zupan, ki se je izrazil, da ta redka prilika, ko imamo visokega gosta v Ame riki ne sme mimo nas kar tako, da bi tudi mi ne bili deležni časti tega visokega obiska, zato se je g. župnik zavzel in zaprosil prevzvišene-ga, ki je rade volje obljubil priti v našo zapadno slovensko metropolo. Zato hvala tudi č. g. župniku. — Nikdar pa ne bomo pozabili, kako prijazen je naš slovenski nadškof dr. Rozman, kako ljubezniv in domač, da je vsak vesel in srečen, ki se z njim pogovarja, — Pozdrav vsem bralcem in bralkam tega lista. Poročevalec MOJE POTOVANJE MED VESJFALSKE SLOVENCE Pripoveduje A. Kordeš IZ URADA DOMA SLOV. DRUŠTEV Denver, Colo. Članom društev in društev, katera so delničarji Doma slov. društev v Denerju', se naznanja, da se bo vršilo glavno zborovanje ali konvencija Doma drugo nedeljo v mesecu decembru, to je 8. decembra ob 2. uri popoldne. Društva, katera še niso izvolila svojih zastopnikov meseca oktobra se prosijo, da jih izvolijo na svojih sejah v mesecu nov. Vsako društvo je upravičeno do treh zastopnikov brez tistih, ki so že sedaj v ravnatelj stvu (directory.) — Pričakuje se, da bo vsako društvo poslalo po svojih zastopnikih vsaj nekoliko dobrih navodil v korist Doma in njih društva. Nadalje, kdor želi kandidirat za oskrbnika doma za prihodnji termin, mora to prijaviti tajniku Doma najkasneje do 24. novembra do 8. ure zvečer, ker se poznejši pri javniki ne bodo upoštevali. — Za Dom slovenskih društev Steve Mauser, tajnik. 4439 Wash. St. "Slovenski katoliški dnevnik nas druži, da se razkropljeni ned tujci, i?e izgubimo med njians.— VESEL IN PRISRČEN SPREJEM Pueblo, Colo. Nekaj veselega vam imam sedaj sporočati, ki se je zgodilo v naši naselbini. Sreča in veselje je namreč objela vso župnijo, vso i slovensko naselbino v Pueblo, ker smo bili tako srečni, da smo imeli v svoji sredi prevzvišenega gosta nadškofa dr. Gx*egorija Rozmana iz Ljubljane, ki se je mudil tukaj ob času ko smo imeli 40 urno'pobožnost. Ne vem, kako bi se zahvalili Bogu in prevzvišenemu', za lepe nauke, ki smo jih slišali. Kako neutrudljivo in požrtvovalno, je delal prevz. g. nadškof med nami,, so pričale pridige in spovednica. Visokega gosta smo pričakovali v nedeljo 13. oktobra in ga ob 7 zvečer tudi slovesno sprejeli. Skupaj smo šli potem k večerni pobožnosti v cerkev, kjer so se vršile slovesne pete litanije, katere je lepo pel zbor Preširen. Prevzvišeni vladika dr. Rozman nam je potem .v lepem govoru izrazil pozdrave iz stare domovine in nam sploh tako lepo govoril, da je bil resničen užitek ga posluša ti. Ne morem drugega zapisati, kot da rečem, veselite se Slovenci v Ameriki, kamor pri- BARBERTONSKE NOVICE Barberton, O. V soboto 19. oktobra se je poročila Miss Francka Ambro-žič z Mr. Joe Brencek. Ženin je slovaške narodnosti. -— Poroka se je vršila v slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega s peto sv. mašo, katero je daroval naš č. g. župnik Rev. Josip Meden. — Mladim zakoncem želimo vse najbolje. Ljubi Bog naj jima lajša trpljenje v zakonskem stanu. Državljanska šola se nadaljuje ob večerih trikrat na teden in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih, vsakokrat od 7 pa do 9 ure zvečer v poslopju YMCA. V naši farni cerkvi se bo pričel poduk v krščanskem nauku za šolsko mladino prvo nedeljo v novembru. Učile bodo čč. sestre iz Akron, Ohio. Fr. Smole ■-o- ŽE ŠEST TEDNOV SE JI ZDEHA Victoria, B. C. — Mrs. P. E. Waklin že šest tednov neprestano zdeha, tudi v spanju Zdravniki se bavijo s tem slučajem in bi radi dognali iz kakega vzroka zdehanje prihaja. Niti z injekcijami ne morejo zdehanja ustaviti. -o-- ŠIP.ITE AMER. SLOVENCA! "Das .ist eim Rindtier wassen sie was dasisl? Ein Ochs, ein Bivol! Wice werden sahen, wer der letzte lachen coird!" Tedaj sem se tako glasno nasmejal, da sem vzbudil splošno pozornost. Razložil mi je, da je ta človek eden največjih in o-krutnih zagrizencev v dolini Rena, ki je storil že mnogo slabega. Govorila sva nato dolgo in debatirala o vse mogočih rečeh. Našel sem v njem korenitega katoličana, ki neustrašeno brani svoje versko prepričanje. Tako so mi minevale urice na Renu v poeziji in prozi. Tih večer je že legel na dolino Rena, ko sem se podal na svoje mesto v ospredju ladje, da občudujem lepoto večera in premišljujem o razdoru ljudi na .skali katoliške cerkve. Objela nas je neopaženo tiha, hladna noč, ki je prižgala v mirno vodno gladino na tisoče lucic, ki so se bajno lasketale pred nami in pričali o obljudeni obali. Mene so izvabile v tiho, večerno meditacijo. Cez nekaj časa pa sta začela neki moški in ženska, ki sta sedela pred menoj, prav komičen pogovor. On je bil Nemec, ona pa Angležinja. Pa jo je gnala radovednost, kaj je na obali za eno mesto. Spregovorila je v ta namen nekaj komičnih besed. Pi •ijazno ji je razložil, da je to mesto Bingen in da je tu velik promet. Ni ga razumela in na noben način ji ni mogel dopovedati, kaj je to "Geshaft". Tedaj pa sem jaz zinil od zadaj: business!, da sta se kar prestrašila. Tudi vrh je bil zlomljen; vsi smo se nasmejali. Nekaj časa sem posredoval med nemščino in angleščino, pičlo pač, saj nobenega izmed jezikov ne obvladam. Vsi so se začeli zanimati zame. Radovednost je gnala posebno nekega precej inteligentnega človeka s hitlerjanskim znakom, da, me je začel podrobno spraševati, kako sodim o razmerah v Nemčiji. Odkrito sem mu povedal, da jih v vsem občudujem, le da je sedaj nacijonal-nosocijalistična "gonja* proti kat. cerkvi silno nevarna za Hitlerja. Kakor sem videl navdušenje zanj, pojema v kat. vrstah. Tu se bo lahko zlomil glavo. S tako trdno cerkvijo kakor je v Westfaliji se ne bo igrati. Prerešetala sva tudi zakon o sterilizaciji, vse nemške novotari-je. Zelo se je zanimal, kakšno stališče zavzema napram vsemu naše časopisje. Od tega, pravi, je vse odvisno, kakšno stališče bo zavzelo inozemstvo napram Nemčiji. In res, ^opazil sem, da so gospodarsko precej v škrib-cih, ker so meje tako zaprte. Ta človek se je peljal z mano skozi ves Meinz in me spremljal še na kolodvor, kjer se mi je po dolgi debati predstavi] kot protestant, po poklicu učitelj. VPRAŠANJE JUDOV Ko sva tako debatirala s tem učiteljem na kolodvoru sem opa- zil, da hodi mimo naju neki mlad človek in naju pozorno posluša. Na peronu sem ga znova našel sedečega na klopi. Prisedel sem k njemu in po svoji navadi takoj začel razgovor z njim. Po nekaj oficijelnih informacijah o vlaku sem mu na kratka redka vprašanja razložil, da prihajam iz Essena, da sem silno utrujen in lačen, ker že skoro ves dan nisem nič jeden. Mož me je prav pozorno motril in tu pa tam stavil kako vprašanje. Zadnje vprašanje je bilo od kod sem? Razložil sem mu odkod sem in kako potujem in ker mi ni nič več odgovarjal sem zaključil razgovor s kratkim: "Man muss sich halt opfern auf der Welt!", ter se udal v nemo, potrpežljivo čakanje vlaka. Pri teh besedah sem opazil na njem utrujen, bolesten nasmešek, skozi katerega me je ves čas pozorno opazoval. Vlak! Hvala Bogu!, sem si mislil ker mi je postalo to nemo opazovanje že neprijetno. Vsta-nem in hočem brezbrižno oditi od njega na vlak. Tedaj stopi k meni in mi pove tiho: "Wissen sie, mit wem sie gesproehen haven? — Veste, s kom ste govorili? — Prav debelo sem ga pogledal —? Tedaj mi pove tiho: "Ich bin ein Jude und fahre nach Palestina!" Zaupen, radoveden pogled naju je ' združil v isti vagon, isti kupej, kjer sta v najino nevoljo sedela že dva moška. Najprej sem si, pošteno odrezal salame, . da se okrepčam. Prijazno mi je moj znanec ponudil mehkega belega kruha, le noža mi ni hotel posoditi. S trdno podlago v želodcu začnem zopet razgovor s tujcema, da bi zvedel, kam se peljeta. Bila sta zelo prijazna. Na moje karak>?" riziranje Essena mi reče eden1. "Juden und schlechte Gegenden findet man iiberall! — Žide in grde pokrajine najdeš povsod." Ves iznenaclen nad nenavadnim odgovorom sem se moral z drugimi vred nasmejati. Nasmešek na Judovih ustnicah pa je bil tako bolesten, da se mi je v dno duše zasmilil. Namignem mu in odšla sva na hodnik k oknu, kjer sva bila prav sama. Tu sem šele spoznal vso tragiko nesrečnih Judov. Ni jim več obstanka v Nemčiji. V javnem kopališču se nikjer več ne smejo kopat. Ako pride Jud v kak javen lokal, recimo kavarno in ga spoznajo po fizionomiji, stopi takoj uslužbenec k njemu in zahteva, da naj zapusti ta prostor. V njihove trgovine in kavarne ljudje sploh ne smejo več vstopiti. Ne preostaja jim nič drugega, kot da se izselijo v Palestino. Res tudi tr umoma odhajajo .Poprej so se poslavljali s pesmijo na kolodvoru. Sedaj jim je tudi to strogo prepove1 dano. . "Kaj boste pa v Palestini?", sem ga vprašal po dolgem molku. Bolestno je skomiznil z rameni in molčal.* ZLATO MESTO IN TARZAN (38) ("Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzan, je mirno stal in pustil, da je Phebog položil svojo roko na njegovo rame. Nato je Tarzan stegnil obe roki proti nasprotniku in preden se je, ta zavedel kaj m« preti, ga je Tarzan že držal za vrat in ga krepko stisnil. Obenem ga je tudi porinil od sebe, da je temu omahnila glava in je padel vznak. Glasno presenečenje je završalo med ljudstvom ko so videli ta prizor in tisti, ki so stavili da bo Tarzan zmagal so z močnimi vzkliki vstajali s svojih sedežev in dajali duška veselju nad dobljeno stavo. Phobeg se je zopet vzdignil s tal in jezno skočil v Tarzana z vzklikom. "Sedaj ti ne bom prizanašal!" "Ubil te bon sedaj! Ubil!" kriči razdražen in osramočen Phobeg ter stegj^J svoje rote proti Tarzanu. "Ubij ga! Njegovo smrt hočemo!" divje vpijejo Phobegovi privrženci. "Mar no želiš, da bi te jaz zopet pograbil kot preje," reče Tarzan in se smakne. "Ne!" zahrope Phobeg. "Ubijem te, na mestu te ubijem!" Tarzan se je previdno umaknil divjemu nasprotniku ki se je zagnal proti njemu ter obenem stegnil svojo roko, s ;katero je zagrabil napadajočega divjaka za vrat! Takoj je bil Phobeg z vso svojo močjo zopet v Tarzanovi oblasti, ki ga je dvignil in vrgel ob tla. Kljub temu Tarzan Se vedno ni bil zmagovalec. odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse drugo dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Dinarji:. Za Izplačil* v dolarjih: Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.30.......... 300 Din Za $15.00 pošljite $16.00 Za $ 9.70........'.. 400 Din Za $25.00 pošljite $2<$.1C Za $11.75 ..'........ 500 Din Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51.5(1 Lire: Za $9.33_______100 lir; za $44.50________500 lir in z« $88.20.._______1000 lir Viki pisma In pošiljate naslovite m: John jerich (V pidarnl Ameriktfnskeija Slovene*) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILL, —TU™® DENARNE POŠILJA TVE Sreda, 80. oktobra 1935 'AMER1KANSK1 SLOVENEC" »trail ■ ''^>000000 3QOCO oo oo-o O O 00 OOOOQ-P-Q O OOOOOO OOOOOO OO OOOOOO 9 UENVER, COLORADO. Naelcv in inaenik glavnih uradnifcoT. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 tferwind A*e., Pueblo, Colo. Poriprc4sednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. r»inik: Anthony jeiširi, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni sdrawnik: Dr. J. F, Snedec, Thatcher Bltlg-. Pueblo, Coio. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block. Pueblo, Colo. 1. r,a.lzotnica: Mary Gr.ura. 4V49 WashinRton St.; Denver, Coin. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI. ODBOR: Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, Ill( 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. S porotniki Dan Radovich, 179 N. Main, Midvale, Utah. URADNO GLASILO; "Amerikanski Slovenec". 1849 W. 22nd St.. Chicago, ill Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na Boitsr ferine, Cessar Mary, Do-iaf°Vieh Anna» Drobnitch j/ Grande Amalia, Judish kov- ine' Kastelc Ivana, Kv,-Magdalena, Novak i^t^'i'- Pavlakovic-h Agata, Pe-_ 4 Catherine, Prijatelj Mary, 1 'volji. Nadalje poročam, da članice, katere so krepko sodelovale pri ustanovitvi društva so bile sosestre Agata Pavlako-vich in Katherine Peketz. One dve so se trudile in agitirale okoli ,da se je ustanovilo društvo. Prvo se.jo je otvorila naša nepozabna sosestra Agata Pavlakovich, nakar so si zbrane izvolile uradnice, da bi jim ; vodile započeto delo naprej ■ in napredovale ter prišle do ] lepega števila članic že v za- ■ četku'. i Drage sosestre, vem, da smo vse hvaležne in ponosne na njihov trud in delo. — Na prvi seji so si izvolile odbor, ki je bil sledeči: Katherine Peketz predsednica, Mary Cesar podpredsednica, Ivana Kaste-lec zapisnikanca, Agata Pavlakovich tajnica, Ka-therine Boitz blagajničarka, M:iry Starasinich rediteljica, Anna Simsich vratarica, Anna Dometro-vich predsednica nadzornega | odbora, Mary Drobnitch druga nadzornica in Mary. Novak, tretja nadzornica. Bolniški odbor so imele sestre Amalia Grande in Magdalena Kuko-vich. Žalostno je kar moram poročati, da je našo ljubo so sestro Agato Pavlakovič pokli cal k sebi večni Bog. Ona je bila vedno vneta delavka za naše društvo; kakor tudi je bi la dobra - delavka sosestra Mary Prijatel, ki se je tud: trudila, da smo dosegli toliko lepega uspeha. Ona je bila prva članica, ki je bila izvoljena v glavni odbor. Ni nam pa bilo določeno dočakati ,da bi bila vodila svoj urad naprej. Zbolela je in ure njenega življenja so se stekle. Bog jo je po svoji dekli smrti potegnil s tega sveta k sebi v večnost; tako tudi sestro Mary Novak. Obe priporočamo članicam v molitev in jima želimo, naj bi obema svetila večna luč. Dalje naj še poročam, da so naše dobre delavke v enem letu pridobile 20 članic, tako da je društvo že ob prvi ob letnici štelo 38 članic. Nič več kot prav ne bo, če damo priznanje, da so tudi one članice društva že 25 let, pa čeprav niso "carter members," ali ustanoviteljice. Kljub temu so članice že 25 let in veseli smo, da so nekatere izmed njih dočakale slavnost petindvajset letnega jubileja in te ki so med nami so sledeče: — An-dolšek Angela, Krantz Edith, Lesar Mary, . Levstik Mary, Marolt Angela, Marin g- Jo sephine, Meglen Mary, Plan kar Frances in Videtich Mary Umrle so pa Andolšek Frances, Bohte Mary, Bucko Mary, Mo-dic Angela, Majer Anna, Novak Margareth, Novak Agues, Predovich Anna, Skerbina Mary, Skufca Josephine in Učinska Veronika. — To sc imena in število prvih članic našega društva. Upam, da ste se vsi razveseljevali na slavnosti 25 letnice našega društva, katere ste se udeležili. — Obe tej priliki kličem vsem članicam: "Živijo !" Da bi še mnogo let bile med nami in se še večkrat v družbi sosester razveselile, ne samo sedaj, ko smo obhajali 25 letnico društva. Ob enem naznanim, da na zadnji seji 20. oktobra se je sklenilo, da gremo članice skupno k sv. maši v nedeljo 17. novembra, katero društvo daruje za žive in mrtve članice. Sv. maša bo omenjeno nedeljo ob 8 uri. — Drage sosestre, večjega daru ne moremo pokloniti našim umrlim članicam, kot da za nje darujemo sv. mašo in molimo zr njih duše. Na ta način jim po plačamo za trud in delo, ki so ga imele za društvo, ko so še živele med nami. Dalje, da molimo za zdravje in srečo nas vseh, katere smo še pri živ ljenju. Ne pozabite cenjene članice, da boste omenjeno ne delj'0 pri cerkvi vsaj 15 minut pred 8. uro. — Sesterski pozdrav vsem članicam našega društva, kot tudi celokupnemu članstvu naše Zveze. Mary Grurn, blaga,jničarka to, če živi v Denverju ali izven Denverja, kupi en tiket ali vstopnico. Saj vsi veste, da so pri društvu vsakovrstni izdatki in pa da je treba uradnikom društva plačati za njih delo in trud. Nadalje naznanjam vsem članom in članicam, da se vsi udeležite prihodnje seje, ker bo prvo nedeljo v decembru zborovanje ali konvencija Do ma slovenskih društev in moramo na prihodnji seji izbrati in določiti delegate, ki bodo na tej konvenciji zastopali naše društvo. John Trontel, tajnik -o-- IZ URADA DR. SV. KATARI NE ŠT. 29, ZSZ. Cleveland, O. V nedeljo 10. nov. by pra i znovalo dr. sv. Katarine desetletni jubilej svojega obstanka —Društvo je bilo namreč ustanovljeno 26. decembra 1925. po tretjem glavnem porotniku Joseph Ponikvar. Ustanovne članice in prve odbornice so bile Frances Ponikvar preds. Josephine Maver podpreds,, Florence Aupič tajnica. Mary Tomažič blagajničarka, Ange la Maver zapisnikarja,^ Albine Pešec, Mary Jereb in Mary Klavs, pa nadzornice. Društvo je dobro napredovalo. V letu 1929 je v kampanji za nove člane aktivnega ocld.elka prejelo tretjo nagrado, letos je pa bilo deležno prve nagrade, ker je pridobilo v mladinski oddelek največ članov v času kampanje. Ko se je leta 1929 vršila v Leadville, Golo., konvencija ZSZ, so zastopalo društvo sv. Katarine dve delegatinji in sicer tedanja tajnica Mary Vidmar in Rose Grebene. Leta 1933 je pa društvo poslalo na konvencijo v Pueblo, Colo., delegatinjo društveno pred sednico Johano Mervar, katera je bila na konvenciji izvoljena za glavno porotnico ZSZ. Društvo poseduje .krasno zastavo, ki je spremila na zad nji poti sledeče članice Mary Debevc, Mary Simons, Angela Prijatelj, Frances Jevnikar in edinega sina bivše- taj, Alberta Stefančiča. — Leta 1934: se je organiziralo mladinsko društvo z imenom St. Katherines Juniors. S tem so otroci rnla dinskega oddelka dobili priliko samoposlovanja. Sadovi tc ideje se že kažejo, kajti otroci z veseljem in v polnem številu posečajo svoje seje in prirejajo razne partyje. ■ Društvo je bilo vedno delay no tudi v kulturnem oziru. Pri redilo je večje število lepo uspelih veselic in nekaj iger ter je tudi prispevalo v'razne dobrodelne namene. — Sedanji društveni odbor je sledeči: Johana Mervar predsednici, Theresa Marolt podpredsedni ca, Frances Ponikvar tajnica, Mary Butara blagajničarka, Anica Cirinski zapisnikarica V nadzornem odboru so Ema Trentel, Mary Grebene in Jo sephine Wolčanšek, rediteljica je pa Mary Kraje. To je na kratko opisana zgodovina našega društva. — Ob tej priliki, ko praznujemo 10 letnico, se priredi slavnosten banket z bogatim programom. Banket bo 10. novembra v Knavsovi dvorani. Začetk ban keta ob šesti uri zvečer. Vstopnice za banket so po 75c otroci za enega 10c, za dva pa 75c. Vstopnice za ples so po 25c. Za ples bo igral? Trinkos orchestra. — Uljudno se vabi na udeležbo vse cenjeno občinstvo, posebno pa članstvo in pa članstvo dr. Cleveland št. 23, ter dr. Washington št. :>2, ZSZ i Ob enakih prilikah vam bo naše društvo vašo udeležbo prijazno vrnilo. —^ Na veselo snidenje v nedelje 10. novembra. Frances Ponikvar, tajnica Po začrtani naj poti društvo hodi še. naprej, večjo sestersko ljubezen, vsaka v srcu to imej! ■fr Ta novi Premier ima krtačo, gnano od motorja, močno vsesa van je in preurejevalni ustnik. Poleg tega novo električno luč, ki meče žarke svetlobe po celi poti, katera se čisti. Samo $1 naplačila. Vprašajte za brezplačen razkaz na domu. Nikakih obveznosti. K cenam, navedenim v naših oglasih in na-značenim na našem blagu, se morajo prišteti 3% zaradi izdatka na davkih. Vprašajte za naš načrt na lahke obroke. Malo naplačijo, preostanek mesečno z vašim računom za elektriko. Da pokrijemo obresti in druge stroške, se računa nekoliko višja cena za blago, prodano na obroke. io Shops throughout Chicago 4562 Broadway 852 W. 63rd St. 11116 S.Michigan Ave. 2618 Milwaukee Ave. 3460 S. State St. 4834 S. Ashland Ave. 4833 Irving Park Blvd. 2950 E. 92nd St. 4231 West Madison St. VELIK POPUST ZA ODDAJO VAŠEGA STAREGA ČISTILCA ( • (Odvisi od stanja) Branch ELECTRIC SHOPS open until 9:30 p. m. Saturdays. Main ELECTRIC SHOPS open until 5:00 p. m. Saturdays. COMMONWEALTH Electric ^^ EDISON Downtown — 72 W. Adams St. — 132 So. Dearborn St. Telephone RANdolpb 1200 — Local 555 FEDERAL COUPONS GIVEN IHilllllll[]llll1llllllintlllllllllMUIIIIIIIIIIIiniHI|IIIIIHElllllllllHI|[llt^ 1 ZSZ ENGLISH SECTION j iiiip*iimiiimi»«Hititmiiir iiitiiimtilMiilMHiiiiirtiiiiiiiitii -.iii»niiiimiiii;]iiiiiiiiiiiiniiiiiiiii!(i[.!iniiiintiicim:i!iiniitii!iiiiinir LODGE NO. 44 Walsenburg, Colo. Dear members and readers;— A dance will be given by Lodge No. 44 at Eng'les llall, Kov. 2, in Walsenburg:, Colo. And we cordially invii-.-all members, to attend especially Pueblo and Trinidad which are nearby lodges, and we shall see that there will be plenty of fun for old and young, and .are all hoping to see yon at the dance. Frank Tomsic, Rec. Sce'y. -_0—— "A Bigger and Better Juvenile Department. — The Future of Our Association." THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Denver, Colo. DOINGS ABOUT TOWN IZ URADA DR. SV. MARTINA ŠT. 1, ZSZ Denver, Colo. Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom v Denverju in oko lici, da priredi naše društvo v soboto 9. novembra lepo ša-lolgro, katera sd imenuje "Navaden človek." Vstopnina je samo 25c za -odrastle, za otroke pa 10c. Po igri je ples in prosta zabava. -— Vabijo se vsi Slovenci in Hrvatje, zlasti pa člalii in članice našega dru štva, da se prav gotovo udeleže. Lahko povemo, žal mu bo. kdor se ne bo udeležil, ker za tako mal denar še niste imeli prilike videti toliko lepega, kot bo sedaj. Naše društvo je sklenilo na svoji redni seji, da vsak član in [clanica društva, ne glede na An old saving. "I.ife finally bums put like a candle" causcs us to wonder if, when that happens to lis, are wo going to be in a position to know that those left behind are going to be taken care of. Are the remaining members of the family or the other dear ones going- to be protected when life (Uckrv.-i away? Keep up your insurance—take out more if possible anil be r.ctive in your organization. I 'reach the YVSA to .others and perssi .de them .> :c-ir: After having a heavy part in The Black Derby play, Anthony Tezak sat. in the ''orqhestra and (of all things) was seen crooning through .the "mike" It came over swell, Tony! The Gangers and Llorvats "stole the show" in the Parochial League football last week, according, to the daily papers. We are certainly proud ol "our" boys! Sister "Vic" "Miroslavich has completely recovered from a severe coio and il sprained ankle. Sister Elizabeti; Peketz is also feeling better after a siege of illness. Bro. Chas, Rlanchard is rapidly recovering from his recent operation. Because your "Windy Observer'' steps about getting dope on the vari-, pus Z!S7. members, he has been dubbed a "dope fiend". Ain't that something! Bro. Ferdinand Cain was well on the path tii pitching in the big leagues baseball, but while bowling them over in the Western League several yean, ago, a knee injury caused him to giv.t up a promising career. Now. FerdieV hobby is singing and with his deep, rich baritone voice and congenial personality, he does much for our pcoplp and community. We are happy to have sister Anna Tezak, president of the Queen of the Holy 'Rosarv Lodge, as a visitor at the Trail Blazers meeting where she delivered a message in which she kindly invited the lodge to the Silver Jubilee of her worthy lodge. "Reverend" Jim Natale, S. S. (Saver of Soles) declared he is pleased to; have so many WSA members stop at his Red Front Shoe Shop at 15th and Champa. "Step in," says jimmie. "whether or not you!" soles need saving." How about bringing along that sunny smile and stepping into our meeting, P. J.? There are thousands of tickets in circulation for dozens of affairs in the community, but we urge you to do your stuff as they are all worthy causes and deserving of your support. We especially recommend the St. Martin's lodge Slovenian play to be given on November 9. This nice play, under the capable direction of Anthony jet-sin, is fast rounding into shape .And don't fail to attend the Trail Blazers' Superb Turkey Party where you may get your Thanksgiving , meal, fixius. "vino" ami several other valuable prizes. Sunday, No. 17 is the date. Bro. Frank Kafka is reported to be the accordionist in one of Ikm-cr's largest and most fashionable Nile Clubs. "Oscar" whom we suspect to be a lady, judging from "her" knowledge of Madame Stork's activities, has slipped one over and beat me to some news. While the Uionne Quintuplets, the most famous babies in the world hole the attention of the Universe, we arc closely watching the progress ol the darlinge,st little cute Mauser twins Se.e 'cm yet? Our bro. Anton <