ISSN 0350-5561
za konectedna
Zmerno do pretežno oblačno bo.
številka 42
četrtek, 23. oktobra 2008

Pri tako zahtevnem požaru, ki bi lahko ogrozil ne le premoženje, ampak tudi človeška življenja, je dobra tehnična usposobljenost in opremljenost gasilcev izjemno pomembna. Sodelujoči na taktični vaji so dokazali, da so odlično usposobljeni.
Šest minut od klica »Na pomoč«
Taktična vaja Premogovnika Velenje dokaz solidarnosti gasilcev in njihove dobre usposobljenosti
Velenje, 21. oktobra - Malo pred 16. uro se
je začel v industrijskem kompleksu Premogovnika Velenje, na območju dizelske črpalke, ki je nameščena pred poslopjem PLP-ja, valiti gost dim. Opazil ga je varnostnik, ki je takoj obvestil dežurnega Premogovnika, ta pa je po navodilih dežurnega v Prostovoljne gasilskem društvu Velenje nemudoma ukrepal. Gasilci so takoj aktivirali enoto Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika, na pomoč pa so poklicali še stanovske kolege iz gasilskih društev Pesje, Velenje in Šoštanj. Gasilski avtomobili so na kraj dogodka pri-
speli hitro, sirene in lučke na vozilih so naznanjale, da so na nujni poti. Potrebovali le 6 minut, da soz ačeliu krepati...
K sreči se je v torek popoldne vse to dogajalo le zato, ker so se na Premogovniku Velenje odločili, da v okviru meseca požarne varnosti pripravijo taktično reševalno vajo. Z njo so želeli preveriti delovanje gasilskih enot ob nastanku požara, hkrati pa usposobiti vodjo intervencije za poveljevanje in vodenje, če bi do požara res prišlo. Vaja je bila namenjena tudi medsebojnemu spoznavanju opreme, s katero razpolagajo sodelujoče gasilske enote in zaposleni v Premogovniku, spoznavanju objektov na območju dizelske črpalke in plinske postaje z okolico, preizkusu hidrantnega omrežja v okolici objekta in preverjanju usposobljenost varnostnikov HTZ za primer izrednih razmer.
Vodja intervencije Branko Špeh je po hitri akciji, polni bele protipožarne pene in vode, ugotovil, daje akcija potekala hitro in usklaje-
no. V vaji je sodelovalo 25 gasilcev s štirimi cisternami. Gasilci so uspešno lokalizirali požar in s hlajenjem zaščitili sosednje objekte ...
Tehnični direktor Premogovnika mag. Marjan Kolenc je poudaril, da so za tokratno vajo izbrali objekt dizelske črpalke, ki so jo postavili lani in umestili v okolje, v katerem je kar nekaj potencialno nevarnih drugih objektov. »Zato je prav, da smo preverili dostopnost ter možnost in usposobljenost za takšno vrsto izrednega dogodka. Ocenjujem, da je vaja uspela in se zahvaljujem vsem sodelujočim za odgovoren pristop, « je dodal. Direktor Premogovnika dr. Milan Medved pa je čestital vsem udeležencem za dobro izvedbo vaje in dodal: »Vaje izvajamo tudi zato, ker posvečamo veliko pozornost varnosti premoženja in ljudi. Gasilska dejavnost združuje veliko prostovoljnosti in dobre organiziranosti. Gasilci so dokazali, daje v slogi moč. Hvala vsem!«
■ bš
Vod stvo Doma za varstvo odras -lih se trudi, da na raz lične nači ne popestrijo življenje svojim varovancem.
Prejšnji teden so izkoristili toplo jesensko vreme in »prestavili« so jedil ni co na prosto, kjer so jim postregli kosilo, po njem pa še pečen kostanj. Največja zahvala za njihov trud je bil smeh na licih in v očeh varovan cev.
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Odpada listje, padajo cene...?
Bojana Špegel
Jesen je nepreklicno tu. Tudi v centru Velenja je v teh dneh zadišalo po sveže pečenem kostanju. To je vonj, ki ga že vse od študentskih let v Ljubljani povezujem s časom, ko so na skoraj vsakem bolj prometnem vogalu prodajali slastne pečene marone. Tudi to, da lahko kostanje sredi mesta kupimo prav vsak dan, nas dela bolj mestne, a ne?
Letošnja jesen je hecna. Oktobra nas je sonce razvajalo, kar je po mrzlem septembru več kot godilo. Vse ostalo, kar se je dogajalo okoli nas, pa nas je bolj mrazilo, kot ne. Ni minil dan, da ne bi bila glavna novica - poleg sestavljanja nove vlade, seveda - gospodarska kriza, padci tečajev na svetovnih in domači borzi, ohlajanje gospodarstva. Žal, je to še vedno naš vsakdan, ki pa je v torek ponoči postregel s pozitivno spremembo. Cene bencina so padle. Močno. Čisto vse pod en evro za liter. Od sredine poletja so se znižale za okoli 20 odstotkov. Glede na to, kako radi se vozimo, in to v napol praznih avtomobilih, odlična novica. A žal, se bojim, da veselje ne bo dolgo trajalo. Ve se, kaj sledi ...
Torek je bil tudi dan, ko je na obisk prispela karizmatična angleška kraljica Elizabeta II. Angleška kraljica naj bi se po pisanju angleških medijev pri nas počutila kot doma, v svojih kraljevskih vrtovih in posestvih. V mali deželici, polni naravnih lepot, bo v živo spoznala naše Lipicance. Velika ljubiteljica psov in konjev bo zagotovo navdušena. Se njihove lepote in pomembnosti zavedamo tudi mi? Verjetno vse manj. V teh dneh so se marsikje pričele priprave na osrednjo slovesnost ob letošnjem dnevu reformacije. V Velenju bo že jutri, teden dni pred praznikom. Ob tem razmišljam, koliko znamo danes biti Slovenci še Slovenci? Koliko se zavedamo svojih korenin? Koliko znamo preteklost prenašati v sedanjost, tudi za prihodnje rodove? Dejstvo namreč je, da se skupaj s časi spreminjajo tudi navade ljudi. In da danes naši mladini to, da so Slovenci, verjetno ne pomeni kaj posebnega. Konec koncev so tudi del Evrope, mnogi pa bolj kot materin jezik obvladajo angleškega, ki ga dnevno uporabljajo na svetovnem spletu in vse več tudi pri pridobivanju izobrazbe. Še bližje jim je slengovska govorica, saj vsak čas prinese svoje, vedno nove »fore«. Prav te dni sem na to temo razpravljala s simpatično študentko iz Velenja. Njeni starši so v mesto prišli iz Bosne in ga vzeli za svojega. Njen prvi dom je Velenje, ki ga ne bi zamenjala za nobeno mesto na svetu, mi pripoveduje. A še vedno s ponosom pove, da je tudi Bosanka. Jezijo, ko posluša mladeniče in mladenke slovenskega rodu, ki sploh ne znajo govoriti slovensko. Njihov »L« je mehak, takšen, kot ga pozna srbohrvaščina. »Kako lahko to počnejo? Po mojem se sploh ne zavedajo, da s tem teptajo svoj jezik, kulturo in zgodovino,« razmišlja moja sogovornica. Drži. Kot drži tudi to, da veliko ljudi še danes ne ve, kdo je bil Primož Trubar. Že v njegovem času so ga bolj cenili v tujini kot doma, bil pa je eden tistih genijev, kije spreminjal svet. Predvsem naš, slovenski. Zato bi pričakovala, da bodo ljudje v Trubarjevem letu poskušali izvedeti več o njem in se hkrati začeli zavedati, kako majhni smo. In kako pomembno je, da ne pozabimo, kdo smo!
O tem sem razmišljala tudi v ponedeljek zvečer, ko je v velenjskem klubu Max v okviru evropske turneje skupaj s skupino iz New Yorka nastopil saksofonist Jure Pukl. Obiskovalcev žal ni bilo prav veliko, so bili pa tisti pravi! Jure je domačin, ki postaja eden najbolj znanih mladih jazz glasbenikov na svetu. V Ameriki je posnel novo ploščo, s svojo skupino pa nekaj dni prej tri večer zapored napolnil najbolj znan jazz klub v Londonu. Na odru je na glas priznal, da se je še enkrat izkazalo, da je doma najtežje nastopiti. A fantje svojo kariero začel prav na odru tega edinega velenjskega kluba, ki v vseh letih obstoja ni prenehal s tradicijo pripravljanja zanimivih koncertov. In je, nenazadnje, velikokrat edini prostor v mestu, kjer se sploh še kaj dogaja ...
Ja, dragi moji. Ne manjka nam le domoljubja, manjka nam tudi »tisto malo«, da dobrim tudi doma priznamo, da so dobri. Sploh, če so Slovenci. In jim je uspelo!
9770350556014
"»HAS

lokalne novice
Era v Pomurju
Murska Sobota - V Severno obrtno-industrijski coni Murska Sobota bo Skupina Era s sedežem v Velenju zgradila sodobno večnamensko središče MBC Pomuije. Gradnja bo potekala v treh fazah. Naložba je vredna 10 milijonov evrov, od tega prva faza, ki naj bi bila končana sredi letošnjega decembra, 4 milijone evrov.
Središče bo združevalo skrb za zdravo prehrano sodobno trgovino, napredne metode skladiščenja, poslovno mreženje in nove internacionalne izzive. Najprej bodo zgradili Goodcenter, v drugi fazi podjetniško-poslovno-inkubatorske cone, tretja faza pa predvideva povezovanje z različnimi gospodarskimi in ostalimi subjekti.
Kot poudarjajo v Skupini Era, bo naložba pomembna spodbuda in podpora gospodarstvu pomurske regije glede njenega trajnostne-ga razvoja in novih delovnih mest. Ob izgradnji prve faze bo tu našlo zaposlitev 24, ob koncu naložbe pa 70 delavcev. Posredno pa bo v celotni projekt vključenih 250 ljudi.
■ tp
Kruh po polovični ceni
Ljubljana, 15. oktobra - V vseh Mercatorjevih prodajalnah sta odslej nepakiran kruh in pekovsko pecivo uro pred zaprtjem po polovični ceni. Gre za še eno od Mercatorjevih aktivnosti v nizu prizadevanj za čim ugodnejše cene za kupce in zmanjšanje vračil neprodanega kruha.
■ mz
33 let internega radia in 55 let glasila Rudar
Velenje, 20. oktobra - V ponedeljek je minilo 33 let, kar so delavci Premogovnika, nekdaj Rudnika lignita Velenje, slišali prvo oddajo iz domačega studia. Takrat je namreč na območju starih Prel-og začela delovati razglasna postaja. Letos so predvajali že 190 oddaj z vsebino o aktualnih dogodkih v podjetju in zunaj njega, z besedo in glasbo pa skrbeli tudi za razvedrilo ter sprostitev. V letošnjem letu pa praznujejo tudi 55-letnico prve izdaje internega glasila Rudar. Ko so pri sindikatu Rudnika lignita Velenje leta 1953 izdali prvo številko Velenjskega rudarja, se seveda v podjetju še ni govorilo o internem komuniciranju, danes pa je Rudar eno od pomembnih orodij internega komuniciranja v Skupini Premogovnik Velenje.
Cena le za novo storitev
Velenje - Slovenska vlada v odhodu je med vlogami komunalnih podjetij za dvig cen komunalnih storitev odobrila tudi vlogo Komunalnega podjetja Velenje. Slednje je novembra lani zaprosilo za potrditev cene za novo storitev, in sicer za biološki postopek čiščenja odpadnih voda. Vlada je predlagano ceno 0,66 evra za kubični meter biološko očiščene odpadne vode potrdila.
Na velenjski komunali so povedali, da so zaprosili za ceno nove storitve zato, ker je konec lanskega oktobra začela redno obratovati centralna čistilna naprava Šaleške doline, ki čisti odpadne vode na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Stroški so večji kot prej, ko je čistila odplake le na primarni ravni. Kot so še pojasnili, pa plačujejo od letošnjega marca dalje tisti, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje in s tem tudi na centralno čistilno napravo, za približno 10 odstotkov nižjo dajatev za okolje za onesnaževanje voda v primerjavi s tistimi, ki niso priključeni. O usodi vlog za višjo ceno vodarine in kanališčice, ki jih je Komunalno podjetje Velenje vložilo na ministrstvo za okolje in prostor marca letos, pa bo odločala nova vlada. Zaprosili so za 0,8 evrov višjo ceno za kubični meter porabljene vode in za 0,5 evrov višjo ceno za kubični meter kanalščice. »Nikoli nismo dosegli potrebnih cen za komunalne dobrine in storitve, kar nam povzroča težave v poslovanju. Za nameček so krepko padle količine prodane vode, vodovodno omrežje pa smo od 420 povečali na približno 620 kilometrov. Naša omrežja so kljub precejšnjim vlaganjem v zadnjih nekaj letih podhranjena. Glede na predpisane zahteve bi morali zatesniti približno 60 kilometrov vodovodnega omrežja. Čeprav je naše omrežje staro več kot 30 let, zagotavljamo kakovostno in zanesljivo oskrbo, saj uporabnikom ni bilo doslej še nikoli potrebno vode prekuhavati ali izvajati kakšnih drugih ukrepov,« še poudarjajo na Komunalnem podjetju Velenje.
■ tp
Jesenske pocitnice
Izlet v Gardaland, ustvarj alne delavnice in družabne igre
Velenje - Čeprav se mnogim zdi, da se je šolsko leto šele dobro začelo, bodo v naslednjih dneh osnovnošolci in dijaki uživali v kratkih počitnicah. Krompirjeve počitnice pa bodo mnogim popestrili tudi na velenjski medobčinski zvezi prijateljev mladine.
Začeli bodo že jutri ob 17.30 uri, ko bodo pripravili tradicionalno delavnico, posvečeno noči čarovnic. Tudi letos so jo poimenovali Buče, buče. Na letošnji kavarni bodo najprej izrezovali buče, potem pa pred vilo pripravili razstavo buč, v katerih bodo zagorele tudi svečke.
Od ponedeljka, 27. oktobra, do četrtka, 30. oktobra, bodo vrata Vile Mojca odpirali ob 9. uri, vse do 18. ure pa se bodo lahko počitnikaiji igrali družabne igre, ustvarjali v jesensko obarvanih ustvarj alnicah ali »surfali« po spletu v spletni kavarni. Poleg tega bodo organizirali tečaj računalništva za otroke od 1. do 4. razreda osnovne šole. Potekal bo vsak počitniški dan med 10. in 11. uro. Za tečaj je potrebna predhodna prijava. To pa velja tudi za izlet v zabaviščni park Gardaland, kamor bodo otroke in njihove starše popeljati že to soboto, zato časa ni več veliko. Pokličite v Vilo Mojca (897 75 40), kjer boste dobili še več informacij.
■ bš
Tudi Fakulteta za rudarstvo in geotehnologijo?
Velenje - Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje že izobražujejo študente po programu rudarstvo in geotehnologija. Na seji Odbora za razvoj regije Saša pa smo slišali, da naj bi v Velenju oblikovali še fakultetni program.
Doc. dr. Franc Žerdin, predsednik sveta zavoda Regijsko študijsko središče s sedežem v Celju, nam je glede pobude o oblikovanju Fakultete za rudarstvo in geotehnologijo v Velenju dejal: "Ideja, ki je prišla iz vrst energetskega gospodarstva, je prisotna v slovenskem prostoru že nekaj časa in je vredna razmisleka. Danes deluje omenjena fakulteta pod okriljem ljubljanske univerze, energetsko gospodarstvo pa je skoncentrirano v Šaleški dolini. Število študentov v Ljubljani je izjemno
nizko in zaradi tega ima težave s financiranjem. Prepričan sem, da če bi fakulteta delovala v Velenju, bi bilo študentov bistveno več in tudi stroški bi bili precej manjši, kot so v Ljubljani. Težko napovem, kaj se bo dogajalo na tem področju. Mislim, da se je potrebno usesti in ovrednotiti pozitivne ter negativne učinke morebitne odločitve za Fakulteto za rudarstvo in geotehnolo-gijo s sedežem v Velenju.«
Mag. Milan Meža, ravnatelj Višje strokovne šole, pa je povedal, da so v program rudarstvo in geotehnologijo v tem študijskem letu vpisali 30 rednih študentov, od tega jih predavanja obiskujeta dva. Za izredni študij niso dobili nobene prijave, imajo pa 10 prijav še od lani.
■ tp
Krizni telefon - dostopna opora za ljudi v stiski
V Slovenij i blizu 45 tisoč klicev v stiski na leto - Med najpogostejšimi temami pogovorov medosebni odnosi - Od novega leta dalje v Slovenij i v veljavi nova evropska številka: 116 123
TatjanaP odgoršek
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so ob nedavnem svetovnem dnevu dušev ne ga zdravja poudarili uporabno vrednost skoraj 30-letnega široko dostopnega telefonskega svetovanja ljudem v kriznih trenutkih.
Zve za slovenskih druš tev sveto -valcev za telefonsko pomoč v stiski s sedežem v Celju vključuje več organizacij. Največji med njimi Samarijan (080 1113) in Sopotnik
(080 2223) z društvi ZA-TE, Tvoj telefon, Čriček in Klic upanja. V začetku prihodnjega leta bodo številki obeh največjih omenjenih organizacij ukinili. Slovencem bo za tovrstno obliko pomoči na voljo evropska številka: 116 123. Klici bodo brezplačni.
Pod okriljem zveze deluje približno 500 telefonskih svetovalcev, prostovoljcev različnih poklicnih usmeritev. Na leto zabeležijo blizu 45 tisoč klicev v stiski. Med iskalci pomoči po telefonu je bli-
zu 30 odstotkov ljudi starejših od 50 let, 30 odstotkov je brezposelnih, 35 odstotkov upokojencev, 15 odstotkov odvisnikov. Pogovor traja približno 30 minut, v njih pa prevladujejo težave v medosebnih odnosih, psihične motnje, telesne težave, revščina in osamljenost. »Ugotavljamo, da vedno več ljudi potrebuje in išče pomoč v duševni stiski. Povečuje se tudi število okoliščin, ki sprožajo krize in stiske, za njihova reševanja pa nismo vedno dobro opremlje-
ni. Dobro je, da se stigma duševnih težav zadnja leta zmanjšuje in zato ljudje z manj zadržki kot včasih poiščejo oporo in pomoč. Telefonsko svetovanje in tudi še ne tako uveljavljeno spletno svetovanje sta pomembni obliki dopolnilnih virov pomoči,« meni Nuša Konec Juričič, dr. med. vodja regijske skupine za preprečevanje samo mo ra in pred stoj ni ca oddelka za socialno medicino na zavodu.
Dežela na južni strani Alp je vse bolj žametna
Ko gre vse narazen, nas vsaj trta združuj e -Gremo se turizem, pa ne le zato, ker ne vemo, kaj bi - Upokoj enci so kleni, ne dajo stranki se nobeni - Bencin j e šel dol, bomo lažj e šli gor?
Za nas Slovence sicer radi rečemo, da vsakdo sili v svojo stran, tako da še razne koalicije težko skupaj spravimo. Je pa tudi res, da nas zadnja leta vsaj nekaj združuje. Postajamo vse bolj žametni. Ne zato, ker naj bi tudi pri nas kaj dišalo po kakšni žametni revoluciji, žametni postajamo po zaslugi prestolnice Štajerske, Maribora. Tam je doma znamenita stara trta, žametna črnina. In potomke te stare trte rastejo že po mnogih slovenskih krajih. Prav v tem jesenskem času se ob njeni trgatvi zbirajo župani in najvidnejši vinogradniki. In iz treh ali malo več grozdov delajo vino. Vino posebne vrste, kot je posebne vrste moč te žametovke, ki tako združuje našo deželico. Slovenijo pa, tako prisegajo mnogi, naj bi še bolj kot doslej združeval turizem. Ta čas, pravijo, le še turizem ne pozna recesije. In čeprav naj bi tudi veljalo, da ponekod pri nas rečejo, da bodo razvijali turizem le zato, ker ne vedo, česa drugega bi se lotili, tržiti pa ga ne znajo. Drugod so za to že pravi mojstri, pa se srečujejo že z drugo težavo. Ni ljudi, ki bi v turizmu delali. Predvsem natakarjev in kuharjev obeh spolov. Seveda, ko pa je treba tu delati ob petkih in svetkih. Pa še denarnice na plačilne dneve niso preveč polne. Tudi na našem koncu so zadnji čas temeljiteje znova prevetrili to področje, saj naj bi bila tudi na Sašinem območju plodna tla za to gospodarsko panogo. In treba je priznati, da so ponekod že dobro speljali, drugod se še mučijo z začetnimi koraki. Tudi to, pa naj bo na Golteh, v Topolšici ali drugod, brez vlaganj ne bo šlo. Ponekod so že uspeli na razpisih za evropski denar,
drugod ga še pričakujejo. Denar iz te malhe pa kane le za dobro pripravljene projekte. Zdravilišča in terme na našem širšem območju so ga zadnji čas kar znali izbrskati. Prav zdaj s pomočjo takega denarja podobno kot v Topolšici gradijo sodoben wellness center v Podčetrtku. Tam se bodo s tako pomočjo kmalu lotili še obnove njihove najstarejšega hotela. Povezan s Podčetrtkom je še en zanimiv projekt, ki se ga loteva hčerinsko podjetje Term Olimia, Tuheljske Toplice na Hrvaškem. Te se potegujejo za dva objekta v Kumrovcu. Vsaj starejši vedo, da se je tam rodil nekdanji predsednik skupne države, po katerem se je devet let imenovalo tudi Velenje, Titovo Velenje. In v Kumrovcu je bil znani spominski dom in še bolj znana, kasneje, v drugačnih časih, pa pri mnogih močno osovražena politična šola. In prav ta dva objekta bi rade odkupile Terme Tuhelj. Enega so spremenile v kongresni center, v drugem uredili prenočišča.
V Celju pa z evropskimi sredstvi za turistične potrebe urejajo Šmartinsko jezero in Stari grad in še marsikaj drugega. Pri tem pa mnogi opozarjajo, da so se s tem znašli v nekakšni zanki: za vse te projekte morajo seveda zagotoviti tudi lastna sredstva. Zato jih primanjkuje za kaj drugega, kar bi potrebovali.
Misli mnogih pa so tudi v teh dneh usmerjene v čas po volitvah. Največ preglavic zmagovalcem povzroča prav voditelj stranke, katere člane imajo nekateri za že močno onemogle. A so očitno upokojenci še kar čili. Ali vsaj njihovi predstavniki. In povzročajo levemu trojčku precej glavobola. A ker je želja po sodelovanju v vladi le velika, bodo spore zagotovo uglasili. Toda ali bo tudi v tem primeru veljalo, da bo vse tako, da bo volk sit in koza cela, bomo še videli. Pa še nekaj posebnega se je zgodilo v torek. Cene goriv so se močno znižale. Presenetljivo močno. Poznavalci pravijo, da to ne pomeni nič dobrega. Da to ni znak, da bomo šli hitreje navzgor.
■ k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
Izzivov je veliko
Člani Odbora za razvoj regij e Saša podprli sporazum na področj u turizma, izgradnjo gospodarskega središča in aktivnosti za nadaljnji razvoj izobraževanja
Udeležba na sejio dbora je bila tokrat boljs kromna, kot bip ričakovalig lede na točke
dnevnega reda.
Tatjana Podgoršek
Velenje, 13. oktobra - Na četrti seji so člani Odbora za razvoj regije Saša (tvorijo ga predstavniki gospodarstva, župani in poslanci Šaleške ter Zgornje Savinjske doline) obravnavali teme, ki - po mnenju predsednika odbora dr. Milana Medveda - presegajo meje lokalnih skupnosti in posameznih ustanov (obrtne, gospodarske zbornice ...), ponujajo pa veliko izzivov in ob skupnem nastopu zagotavljajo razvoj regije. Zato ne preseneča, da so podprli izhodišča za pripravo in podpis sporazuma o skupnem načrtovanju turistične infrastrukture v
omenjeni regiji, zadolžili Saša inkubator, da v sodelovanju z ostalimi razvojnimi ustanovami v regiji izdela študijo izvedljivosti za izgradnjo gospodarskega središča ter sprejeli pobudo o oblikovanju projektnega sveta za usklajevanje aktivnosti pri izobraževanju.
V uvodnem delu seje so udeleženci namenili pozornost informaciji ministra za promet mag. Rado-vana Žerjava glede delitve trase severnega dela tretje razvojne osi na posamezne odseke in nadaljevanja postopka umeščanja trase hitre ceste v prostor. Pri tem so menili, da objava naročila za izdelavo idejnih projektov, gradbeno tehničnega ela-
borata in državnih prostorskih načrtov za hitro cesto od razcepa Šen-trupert do Dravograda daje osnovo za pripravo terminskega plana do sprejema uredbe o državnem prostorskem načrtu, zato so pozvali ministrstvi za promet ter okolje in prostor, da se čim prej lotita izdelave omenjenega plana in ga čim hitreje posredujeta odboru.
Pripravo predloga sporazuma o skupnem načrtovanju turistične infrastrukture v regiji Saša so člani odbora zaupali Savinjsko-šaleški območni razvojni agenciji (SAŠA ORA) ter Savinjsko-šaleški gospo-
darski zbornici. Primerna za oblikovanje izhodišč zanj sta - po njihovem mnenju - že obstoječa Območni razvojni program regije Saša in Strategija razvoja turizma v omenjeni regiji. V njih je kot ena od prednosti za načrtno spodbujanje razvoja turizma predviden razvoj regije kot samostojne turistične desti-nacije v smeri Alpsko termalnega vodnega parka. Kot so poudarili, je sporazum (podpisale naj bi ga vse občine v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, zainteresirani večji gospodarski subjekti v regiji Saša, Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica,
območni podjetniški zbornici Velenje in Mozirje) potreben zaradi uskladitve prihodnjih aktivnosti pri načrtovanju in izvedbi posameznih turističnih objektov, usklajenega regijskega razvoja in vključevanja vseh turističnih subjektov ter povezovanja nosilcev turistične dejavnosti. Prvi konkreten rezultat omenjenega sporazuma naj bi bila karta regije Saša z obstoječimi turističnimi zmogljivostmi in predvidenimi novimi projekti.
Vlada RS je pred dvema letoma sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje od
leta 2007do 2023, katerih namen je zagotoviti hitrejše doseganje ciljev Strategije razvoja Slovenije in državnega razvojnega programa s pomočjo gospo darskih sre dišč, v kate rih naj bi nastalo 17 tisoč novih delovnih mest. Ker želi postati gospodarsko središče tudi regija Saša, so člani odbora naložili Saša inkubatorju (vodi ga Drago Potočnik), da v sodelovanju z ostalimi razvojnimi ustanovami v regiji izdela študijo izvedljivosti za gospodarsko središče, iz katere bo razvidno, katere gospodarske panoge bo regija razvija prednostno, kakšna in kje bo potrebno urediti infrastrukturo, kateri gospodarski subjekti bodo pri tem sodelovali in kakšno vlogo bo pri tem imela izobraževalna dejavnost.
Po predstavitvi izzivov na področju izobraževanja v regiji, predvsem visokošolskega, so člani odbora podprli pobudo doc. dr. Franca Žerdi-na, predsednika sveta zavoda Regij sko štu dij sko sre diš če s sedežem v Celju, o oblikovanju projektnega sveta za usklajevanje aktivnosti na tem področju.
Vse več zahtev po umiritvi prometa
Kaj so na oktobrski seji spraševali in kaj predlagali velenjski svetniki in svetnice? Največ pobud na področj u prometne varnosti, zanimiva tudi druga vprašanja
Velenje, 14. oktober - Na 17. zaporedni seji velenjskem mestnega sveta, prvi po skoraj trimesečnih počitnicah, so velenjski svetniki in svetnice zastavili niz vprašanj in prav toliko pobud. Tudi tokrat so mnogi prisluhnili someščanom, ki se s težavami v vsakdanjem življenju obračajo tudi nanje. Dejstvo je, da tudi svetniška vprašanja in pobude velikokrat pospešijo odpravo nepravilnosti, ki jih v mestu in okolici opazimo tudi drugi, zato poglejmo, kaj vse so svetniki in svetnice povedali tokrat.
Po dolgih počitnicah je bilo pričakovati veliko pobud in vprašanj svetnikov in svetnic in res so jih nanizali cel kup. Tone De Costa, SDS,
je pohvalil novo urejene kolesarske poti oko li velenj skih jezer, ob tem pa opozoril, da te niso najbolje urejene v središču mesta. Sploh prehodi iz kolesarskih poti na ceste so marsikje previsoki in zato nevarni. Menil je, da bi morali v občini vsaj poskusiti več narediti za umiritev divjih motoristov, ki so največja nevarnost v conah, kjer sploh ne bi smeli voziti, saj so namenjene peš cem. V Son čnem parku, ki ga občina obnavlja že nekaj let, obnova pa naj bi bila končana čez leto ali dve, sije zaželel postavitev fon-tan, ki jih je park v najboljših časih že imel. Vendar bo to verjetno nemogoče, dokler park ne dobi ograje, saj je vandalizma preveč.
Majo Hostnik, Zares, je zanimalo, zakaj pred glasovanjem o imenovanju direktorjev javnih zavodov kandidati ne pripravijo javne predstavitve programa dela v mestnem svetu. Menila je, da bi tako lažje dobili vtis o kandidatih.
Benč Strozak je v imenu krajanov Srebotnikove ulice v Velenju, kratke ulice, ki meji na parkirišče pri nakupovalnem centru TUŠ ob železniški progi, povedal, da je tam prometna zmeda vsak dan večja. Nihče ne upošteva prometne signalizacije, ki prepoveduje vožnjo na parkirišče nakupovalnega centra mimo individualnih hiš na Srebot-nikovi, zato je promet vse gostejši, pešci pa močno ogroženi tudi zara-
di divjih voznikov, ki včasih, sploh ponoči, ne zvozijo ovinka in zato pristanejo v njihovi živi meji. Predlagajo namestitev hitrostnih ovir, pa tudi fizično razmejitev pločnika in cestišča z varnostno ograjo.
Podoben prometni problem je izpostavil Drago Martinšek, LDS, ki je v imenu krajanov Škal povedal, da je pro met oko li šole in doma krajanov ponoči vse bolj divji. Zato si Škalčani želijo namestitev fizičnih ovir na cestišču, ki je menda tudi poligon za nočne dirke. Poleg tega je predlagal, da občina čim prej odkupi zemljišče za ureditev športnega igrišča krajanov Konove-ga ob pogorišču lokala Saloon, saj naj bi bil denacionalizacijski poto-
pek končan. Predel pa je že nekaj let prava mestna sramota. Zanimalo pa gaje tudi, kakšen je finančni krog pokritja potreb delovanja Fakultete za energetiko v Velenju, kjer naj bi samo v tem šolskem letu za delovanje potrebovali 1 milijon evrov, zagotovoljenih pa naj bi imeli le 180 tisoč evrov. Res vroče vprašanje, ni kaj.
Franc Sever, SDS, je dal pobudo, da spremenijo odloke o imenovanju direktorjev javnih zavodov, saj so ti po njegovih besedah prezapleteni in zato tudi dolgotrajni. Predlagal je tudi, da občina razmisli o novi lokaciji velenjskega Doma za varstvo odraslih. Sedanja lokacija je utesnjena, po zakonu pa bodo morali do leta 2017 tudi precej spremeniti notranjost doma, od sob do sanitarij. Menil je, da bi bilo bolje zgraditi nov dom, ki bi varovancem nudil več možnosti za preživljanje prostega časa v naravi, sedanjega pa nameniti za kaj drugega, recimo za občinska stanovanja.
Katja Praznik, LDS, je vprašala, ali bi lahko mestni proračun prispe-
val 20 tisoč evrov za delovanje zimskega bazena tudi v poletnih mesecih. Menila je, da bi bilo to smiselno, sploh ker letnega bazena mesto nima in je še vedno vprašanje, če ga bo kdaj sploh imelo. Predlagala pa je tudi, da na občinskih spletnih straneh objavijo ponudbo za oddajanje vile v Portorožu, da bi lahko tudi različna občinska društva izvedela, koliko prostora je v njej in kakšni so pogoji najema. Ob tem je Jože Kavtičnik, LDS; obljubil, da nikoli več ne bo vprašal, ali bodo vilo prodali. Na večkrat zastavljeno vprašanje o namerah MO Velenje z vilo v Portorožu doslej ni dobil odgovora, zato je dodal: »Kdor molči, stotim odgovori.«
Mag. Jurija Terglava, SDS, pa je zanimalo, kam se lahko občan obrne, če opazi poškodovan prometni znak ali poškodovan odtok mestne kanalizacije. Marsikdo se namreč takrat ne znaj de, zato bi bilo dobro, da občina poskrbi za večjo obveščenost o možnosti tovrstnih prijav.
■ BojanaŠ pegel
Vzajemna načrtuje svojo usmeritev skupaj s svojimi zavarovanci
Zaposleni Vzajemne so v Velenju s svojimi zunanjimi partnerji na delavnici z naslovom Kako čutiš Vzajemno iskali odgovore na vprašanja, kako Vzajemna sledi ciljem na področju odličnosti, stabilnosti ter vzajemnosti in kako Vzajemno vidijo vsi tisti, s katerimi in za katere dela.
Zaposleni Vzajemne so v Velenju s svojimi zunanjimi partnerji na delavnici ugotavljali, kako jo vidijo vsi tisti, s
katerimi in za katere dela.
Mira Zakošek
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v Sloveniji vodilna na področju zdravstvenih zavarovanj, njihove ambicije pa so še mnogo višje. Delujejo po načelih neprof-itnosti in vzajemnosti (mladi za stare, zdravi za bolne). Po besedah člana uprave mag. Petra Pustatič-nika so in bodo ostali cenovno najugodnejši. Prepričan je, da bo to veljalo tudi za življenjska zavarovanja in številne kombinirane zavarovalniške produkte, ki jih bodo začeli tržiti v prihodnjem letu.
To jim uspeva tudi zato, ker je
njihov trud usmerjen predvsem v to, da so njihovi zavarovanci zadovoljni in da so zaposleni dobro motivirani za delo.
S tem namenom so zaposleni Vzajemne opravili tudi številne intervjuje s poslovnimi partnerji, zavarovanci in vidnejšimi predstavniki okolja, v katerem deluje Vzajemna. V pogovorih z njimi so želeli dobiti predstavo o tem, kako okolje spremlja in dojema Vzajemno, kakšne so njihove želje, pričakovanja in seveda, kako čutijo Vzajemno. Pridobljene informacije so analizirali na delavnici v Velenju, na katero so povabili zavarovance,
poslovne partnerje in zaposlene. Delavnica je bila del širšega projekta, v katerem so zaposleni Vzajemne preverjali vrednote, po katerih se ravnajo pri svojem vsakdanjem delu, in iskali priložnosti za izboljšanje. Oblikovali so šest ključnih vrednot, ki so podlaga za delo: zadovoljstvo zavarovancev, odličnost in stabilnost, timsko delo, razvoj, znanje in izobraževanje, medsebojni odnosi ter zadovoljstvo zaposlenih.
»Vrednote so temeljna vez vsakega družbenega okolja in različnih skupin ljudi, ki uresničujejo svoje ambicije in cilje. So naša temeljna prepričanja in moralno vodilo pri vsakodnevnih odločitvah ter pri postavljanju ciljev. Prav zaradi tega so še kako pomembne tudi pri poslovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Oblikovanje vizije, poslan stva in ciljev, še bolj pa njihovo uspešno uresničevanje, izhajajo iz naših vrednot. Jasne vredno-
te so v čedalje bolj tržno usmerjenem in hitro spreminjajočem se okolju tiste stalnice, s pomočjo katerih sprejemamo dobre, uravnotežene in širše družbeno sprejemljive odločitve,« pravi član uprave Vzajemne Peter Pustatičnik, ki je sodelujočim na delavnicah v Velenju tudi predstavil poslovno strategijo Vzajemne za obdobje do leta 2013. Središčno vlogo v strategiji imajo potrebe in pričakovanja zavarovancev. Vzajemna bo še naprej ostala vodilna na področju zdravstvenih zavarovanj. V prihodnjem letu načrtujejo uvedbo življenjskih zavarovanj, pripravljajo pa tudi zavarovanja za dolgotrajno nego (kar je povezano z načrtovanimi zakonskimi spremembami). Preko javnih in zasebnih partnerstev pa nameravajo vlagati tudi v zdravstveno in socialno infrastrukturo, med drugim v domove za ostarele in bolnišnice, in to zato, da bi z neposrednim upravljanjem tovrstnih ustanov zagotovili svojim zavarovancem bolj kakovostne, dostopne in čim cenejše storitve. Še naprej pa bodo ostali »vza-
Peter Pustatičnik, član uprave Vzajemne:»Svojo dejavnost bomo v prihodnje še razširili, med drugim nameravamo vlagati v socialno in zdravstveno infrastrukturo.«
jemno organizirani«, kar pomeni, da bodo vse morebitne presežke prihodkov nad odhodki usmerili v osnovno dejavnost in jih tako vrnili svojim zavarovancem - in sicer tako, da jim bodo omogočali dodatne storitve oziroma ne bodo dvigovali zavarovalnih premij.

Računovodje dobro organizirani
Sekcij a računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici si želi svoj o organiziranost še razširiti, da bi tako lahko pripravili tudi strokovno zahtevnejše seminarj e v domačem oko -ju
MiraZ akošek
Že od leta 2000 deluje pri Sav-injsko-šalešk območni gospodarski zbornici sekcija računovodskih servisov, ki je zelo aktivna. Dobivajo se vsako prvo sredo v mesecu. »Srečanja so izobraževalna. Člani se med seboj informiramo o vseh zakonskih novostih, s skupnimi močmi poiščemo ustrezne rešitve za težave, ki se pojavljajo pri našem delu, kije zelo zahtevno. Predpisi se nenehno spreminjajo, velikokrat so zapleteni in razloženi v posebnih pravilnikih, ki si jih pogosto vsak razlaga po svoje. Zavedamo se, da mora biti naše delo opravljeno tako, da ne prihaja do kršitev zakonov, pa tudi tako, da lastniki podjetij, ki nam zaupajo vodenje svojih poslovnih knjig, ne plačujejo nepotrebnih davčnih obveznosti,« pravi predsednica društva Olga Umbreht, članica Milena Golob pa dodaja, da je zato zelo dobrodo-
Predsednica Olga Umbreht inč lanicaM ilena Golob sta zadovoljni ss odelovanjem st ukajšnjimd avčnimu radom.
šlo, da se sestanejo in skušajo skupaj razrešiti vsa odprta vprašanja. Zelo zadovoljni so, da njihova prizadevanja razumejo tudi na tukajšnjem davčnem uradu. »Nanje naslovimo vsa odprta vprašanja, potem pa nam zagotovijo sogov-
ornike, ki nam odgovorijo nanja,« pravi Golobova, ki meni, da je to sodelovanje največji uspeh, ki so ga dosegli v zadnjih letih.
Trenutno je v sekciji aktivnih 15 članov, v svoje vrste pa bi radi pritegnili še druge, ne le nosilce raču-
novodskih servisov, ampak tudi računovodje podjetij. Tako bi lahko organizirali seminarje na to temo v tukajšnjem okolju. Zdaj namreč izgubljajo veliko časa zato, da se teh udeležujejo v oddaljenih krajih.
V naslednjih mesecih nameravajo pripraviti seminarje na temo potnih nalogov, obračuna stroškov službenih poti in spremembah davčne uredbe, povezane s postopki najema sezonskih delavcev. Prav tako bodo, če bo zanimanja dovolj, pripravili seminar o zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku, o zaključnem računu, načrtujejo pa tudi računalniško izobraževanje. Seveda pa se bodo pri organizaciji izobraževalnih oblik odzivali na vse druge potrebe svojih članov. »Zavedamo se, da je za uspešno delovanje računovodskega servisa ključnega pomena zadovoljna stranka. Le te pa imajo iz dneva v dan večje zahteve, zato vodenje računovodskega servisa ni enostavno. Za dosego odličnih poslovnih rezultatov je pomembno zadovoljstvo zaposlenih, ki pa se v obilici dela lahko hitro sprevrže v nezadovolj -stvo. Tudi o tem bodo govorili na eni prihodnjih okroglih miz. Naslednji sestanek pripravljajo 5. novembra ob 9.10 na sedežu Savinj-sko-šaleške območne gospodarske zbornice. Pridružite se jim lahko vsi, ki vas njihovo delo zanima.
Prestižno naročilo za konzorcij slovenskih podjetij
Plevlja, Velenje - Skupina slovenskih podjetij je podpisala pogodbo za izdelavo idejnega projekta in študije upravičenosti izgradnje bloka 2 v TE Plevlja v Črni gori. Posel so pridobili na mednarodnem javnem razpisu, naročnik projekta je Elektropri-
vreda Crne Gore A. D. Nikšic.
Pogodba zajema analizo energetskega in surovinskega potenciala, načrtovanje novega termoenergetskega bloka in vključitev v elektroenergetski sistem elektro-gospodar stva Črne gore, študijo vplivov na okolje ter študijo upra-
vičenosti izgradnje.
Skupino vodi družba CEE Inženiring za energetiko in ekologijo iz Ljubljane, partnerska podjetja za izvedbo skupnega naročila pa so velenjska podjetja Esotech, Premogovnik Velenje in ERICo.
Sodelujoča podjetja so ključne
izkušnje in reference pridobila na skupnih projektih, saj vsi partnerji sodelujejo tudi pri razvojnih projektih Termoelektrarne Šoštanj in trgih Balkana.
Pila sva vodo iz Velenjskega jezera
Sistemom za čiščenje pitne vode sledij o v Premogovnikovi družbi HTZ še z napravami za čiščenje površinskih voda - Prejšnji teden so opravili preizkus čiščenja na Velenjskem jezeru
Mira Zakošek, Stane Vovk
Povezana družba Premogovnika Velenje HTZ Velenje je prejšnji teden na Velenjskem jezeru testirala neodvisno mobilno enoto za filtriranje vode na terenu. To je naprava za filtriranje in pripravo pitne vode iz vseh površinskih voda in je primerna za pomoč ob raznih elementarnih nesrečah. To še posebej, ker je opremljena tudi z lastnim električnim napajanjem s pomočjo sončne energije. V HTZ računajo, da bo za njihov izdelek zanimanje v Civilni zaščiti in vojski, upajo pa tudi, da ga bodo prodajali na tržišča Afrike in Azije, na območja, kjer vodo sicer imajo, a je ta močno onesnažena.
Naprava je popolnoma prilagojena zahtevnemu čiščenju površinskih voda, ki se gle de na let ni čas zelo spreminjajo. Tako se pojavlja spo mla di, ko se topi sneg, v vodi več trdih del cev, med tem ko se v sušnih poletnih mesecih razraščajo različni mikroorganizmi.
Napravo za filtriranje površinskih voda sestavljata dva fotovol-taična modula, ki napajata dva 12-voltna litij-polimerna akumulatorja, ki skupaj dajeta električno energijo štiriindvajsetvoltni potopni črpalki.
V času testiranja so potopno črpalko potopili v jezero in z njo črpali vodo preko cevi, najprej do predfiltracije, pri kateri iz vode odstranijo večje delce, pesek, mulj, alge in podob no, od tu pa so jo usmerili preko čistilnih filtrov, kjer so jo popolnoma očistili in ji izboljšali okus z aktivnim ogljem. Vse potrebne meritve so krmilili preko računalniškega programa.
Pred začet kom tes ta so odvze li začetni vzorec vode in ga dali v mikrobiološko analizo. Med filtracijo so zajemali vzorce filtrirane
vode vsako drugo uro in jih testirali. S tem so dobili začetno sliko vode in filtracijsko učinkovitost.
Peter Hudournik, vodja projekta AquaVallis, je bil z rezultati testiranja zelo zadovoljen. Neodvisna mobilna enota za filtriranje vode na terenu je nadgranja njihovih dosedanjih uspehov na področju filtracijskih sistemov za čisto pitno vodo, ki jih že redno proizvajajo. Skupaj s strokovnjaki različnih inštitutov iščejo v HTZ kompletne rešitve, povezane z vprašanjem pitne vode. »Naša rešitev se je na
Velenjskem jezeru pokazala za odlično. S pomočjo solarne energije smo proizvedli električno energijo in z njeno pomočjo prečrpali jezersko vodo v sistem filtrov, kjer smo vodo najprej prečistili grobo, nato pa še fino, mikrobiološko,« je opisal postopek Hudournik, ki si je brez obotavljanja prečiščeno vodo tudi nalil in jo pred nama spil. Seveda sva mu sledila in še sama poskusila vodo iz Velenjskega jezera. Bila je čisto dobra voda! Pa tudi nobenih težav zaradi tega nisva imela. »Na uro je mogoče očistiti 360 litrov površinskih voda," je dodal projektant filtra-cijskih sistemov programa Aqua-Vallis Alen Žolger, ki je bil s testi, ki jih je spremljal tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje, zelo zadovoljen in prepričan je, da bodo te naprave kmalu eden od proizvodnih programov podjetja HTZ.
Pod Pustim gradom
Prenove cest
Občina Šoštanj je v sodelovanju s krajevnima skupnostma Bele Vode in Ravne začela prenovo javnih poti Acman v Belih Vodah ter Vodušek in Lipovšek v Ravnah.
Prenova ceste Acman (del ceste Grebenšek-Acman) v Belih Vodah poteka v dveh fazah. V začetku oktobra je bila zaključena prva, kije zajemala pripravo na asfaltiranje odseka, dolgega približno 600 metrov. Druga faza pa je zajemala asfaltiranje te ceste. Dela so bila končana prejšnji teden, izvajalo jih je podjetje Stanislava Hriberška, s. p., iz Topolšice, skupna vrednost naložbe pa znaša blizu 60 tisoč evrov.
V	Ravnah pa bodo ta teden asfaltirali približno 650 metrov dolg odsek ceste od Hriberška do Krta (po domače Lipovška). Vrednost del je 55 tisoč evrov.
V	fazi javnega razpisa pa je prenova ceste v Spodnjih Ravnah, in sicer cesta Vodušek, kjer bodo asfaltirali približno 150 metrov dolg odsekc este.
Vloge za znižano plačilo vrtca
Starši, ki imajo otroke vključene v enote Vrtca Šoštanj, lahko do 15. 11. oddajo vlogo za znižano plačilo (obrazec VRT-1) tako v vrtcu kot v tajništvu občine. Obrazec lahko starši dobijo v tajništvu Vrtca, na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport in državnem portalu e-uprava. Vloge za znižano plačilo morajo oddati vsi starši, tudi tisti, ki so letos otroka prvič vpisali v vrtec.
Na obrazcu starši uveljavljajo pravico do znižanega plačila programa, občina pa jim na osnovi podatkov iz vloge določi delež plačila oziroma plačilni razred. Starši lahko plačajo največ 80 odstotkov cene programa, razliko do polne ekonomske cene pa krijejo občine stalnega bivali šča.
Občina Šoštanj bo letos iz proračunskih sredstev namenila za plačilo razlike med deležem plačil staršev in polno ekonomsko ceno, blizu milijon evrov.
V ponedeljek oktobrska seja
Šoštanjski svetniki bodo sejo opravili v ponedeljek, 27. oktobra. Na dnevnem redu imajo petnajst točk. Med drugim bodo obravnavali predlog sprememb in dopolnitev poslovnika občinskega sveta, prostorskouredit-vene pogoje za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom, poročilo o uresničitvi dolgoročnega programa naložb v vodooskrbni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda ter osnutek programa naložb za obdobje od leta 2009 do leta 2020. Darko Menih pa bo svetnike seznanil tudi o tem, da bo kot poslanec državnega zbora naloge župana Občine Šoštanj opravljal nepoklicno.
Osrednja občinska komemoracija
Občina Šoštanj bo v sodelovanju s krajevno organizacijo Zveze združenj borcev NOB Šoštanj pripravila osrednjo občinsko komemoracijo v počastitev dneva spomina na mrtve v sredo, 29. oktobra, ob 16. uri pred spomenikom NOB na Trgu svobode v Šoštanju. V priložnostnem programu bodo sodelovali Pihalni orkester Zarja Šoštanj in recitatorji Osnovne šole Šoštanj. Poklonili se bodo spominu na dvesto padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja iz Šoštanja, Družmirja, Gaberk, Raven, Zavodenj, Topolšice, Belih Vod, Florjana in Lokovice.
■ mkp
Iz občine Šmartno ob Paki
Občinski prostorski načrt
Lokalna skupnost je lani pristopila k spremembi občinskega prostorskega načrta. Občani so podali 102 predloga, ki jih »obdelujejo« zunanji strokovni sodelavci. Nekaj predlogov posameznikov in enega občinskega so že zavrnili v prvi fazi. V pripravi so tudi že strokovne podlage s področja urejanja prostora - idejne določitve posegov v prostor, kmetijstva in podlage za komunalno infrastrukturo, hidrološke študije, študije prometnih ureditev in še mnogi drugi. Seveda so postopki zahtevni in dolgotrajni, a pričakujejo, da naj bi postopke zaključili v letu dni.
Bencinski servis
Kadar pogovor nanese na že dolgo načrtovano izgradnjo bencinskega servisa v občini, običajno občani kar zamahnejo z roko rekoč, nič ne bo iz tega. Vrzel je zapolnil bencinski servis v Letušu. A, kot zatrjujejo na občinski upravi, se stvari v zvezi s tem v tukajšnjem okolju premikajo. Tako naj bi se občinsko vodstvo v tem trenutku pogovarjalo o dveh možnih lokacijah in tudi z dvema ponudnika. Ponudbe so menda resne, zato upajmo, da se tudi tokrat ne bo kaj zalomilo.
Vodovod v Malem Vrhu
Urejanje dokumentacije za izgradnjo vodovoda od zajetja v Podgori (pod Goro Oljko) navzdol preko struge Hudega potoka in navkreber v Mali Vrh je v polnem zamahu. Vod vodovoda naj bi potegnili še naprej od Mlinarjeve zidanice, ki jo nameravajo v prihodnosti urediti za potrebe turizma. Nekaj pripravljalnih del naj bi opravili že letos, finalizacija pa bo verjetno na vrsti v začetku prihodnjega leta. Zmogljivosti voda bodo takšne, da bodo lahko nanj priključili tudi več kot 30 gospodinjstev.
■ tp

AKTUALNO
Golte se pripravljajo na zimo
Velikih novosti letos ni, poskrbeli pa bodo, da bodo proge in žičniške naprave dobro pripravljene - Spomladi se začenja nov veliki investicijski ciklus, v hotelu in depandansah naj bi pridobili 300 ležišč, predvidene pa so tudi nove ceste povezave
MiraZ akošek
Jesen se je že odela v svoje barve, zima že trka na vrata, na Golteh se je malo že tudi pokazala, saj jih je odela v kakšnih pet centimetrov debelo snežno odejo, sicer pa računajo, da bodo že čez dober mesec odprli letošnjo zimsko sezono.
Zadnje lepo jesensko in sorazmerno toplo vreme je bilo še kako dobrodošlo. Na Golteh so opravljali še zadnja vzdrževalna in obnovitvena dela na vseh progah in žič-niških sis te mih.
Računajo, da bo vse nared do konca novembra, s prvim decembrom pa bodo, če bodo le temperature takšne, da bodo lahko proge pravo čas no zas neži li, odprli smučišča smuke najbolj željnim smučanjem. Uradna otvoritev sezone pa je predvidena za sredino decembra.
Po besedah direktorja Ernesta Kovača se trudijo, da bodo vse obstoječe zmogljivosti res dobro pripravljene. »Med drugim bomo naredili nekaj novih prog, obstoječe pa razširili in jih še bolje uredili. Popestrili bomo gostinsko ponudbo, razširili parkirišča... Še posebej pa si želimo, da bi še v letošnjem letu posodobili cesto iz Mozirja, da bi se bilo mogoče na planino pripeljati tudi z avtomobilom. Tako bi odpravili veliko
Poletna sezona povprečna
Na Golteh si prizadevajo, da bi privabili »na planino« goste tudi v poletnih mesecih. Pripravili so številne ponudbe in uredili alpski vrt. Seveda pa je obisk v največji meri odvisen od vremena, ki jim letos ni bilo naklonjeno. Letošnji obisk zato ni bil tolikšen kot lanski, vendar so zadovoljni, saj postajajo Golte po prepričanju direktorja Kovača vse bolj prepoznavne tudi poleti.
Direktor Ernest Kovač: »Najbolj si želimo cestne povezave.«
»ozko grlo« našega smučišča. Gondolska žičnica na Golte ne zmore pripeljati toliko smučarjev, kot bi jih lahko smučalo. Občina Mozirje je uspela dobiti za to cesto nepovratna evropska sredstva, a se trenutno zapleta z javnim razpisom za oddajo del,« pravi Kovač, ki dodaja, da v tem času poleg omenjenega usmerjajo energijo v pripravo projektov in dokumentacije za naložbe, ki jih bodo začeli udejanjati prihodnjo pomlad. Novi večinski lastnik, Premogov-nikovo hčerinsko podjetje PV
Invest (odkupili so polovični delež Golt od italijanskih lastnikov), ima skupaj z ostalimi lastniki velike načrte. Do Golt naj bi uredili nove dostope, poleg že omenjene ceste iz mozirske smeri tudi cesto iz smeri Ljubnega ob Savinji. Pri snovanju tega dobro sodelujejo z županoma obeh občin. Načrtujejo tudi gradnjo novega hotela, ki bi imel skupaj z depandansami kar 300 postelj, ob hotelu pa nameravajo zgraditi tudi sodobno kar dva kilometra dolgo smučarsko napravo, s čimer bi postale Golte za smučarje zagotovo še veliko bolj zanimive.
2008
Spoštovani občanke in občani
vljudno vas vabimo na osrednjo občinsko prireditev ob dnevu reformacije, ki bo
v petek, 24. oktobra 2008, ob 19, uri v Galeriji Velenje,
Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik Republika Slovenije Milan Kučan.
Ob prazniku vam čestitamo in želimo, da prizmi nt dni preživite prijetno!
¿Upan. iS^f t m Upravi Mestne obd™ Vtfcmje
fr.
Bolnišnica na koncu mesta?
V kadrovsko že podhranjeni Bolnišnici Topolšica odhal ata dva zdravnika, dva pa želita drugačno obliko dela - Kakovost storitev zdravljenja in morda celo obstoj bolnišnice naj ne bi bila vprašljiva
TatjanaP odgoršek
Minuli teden je tukajšnjo javnost vznemirila novica, da naj bi iz Bolnišnice Topolšica odšli kar štirje zdravniki. Po naših informacijah naj bi bili to pulmologi Karmen Kramer - Vrščaj, Leopold Rezar, mag. Branislav Perin in internist Franci Cesar. Novica je v javnosti odjeknila toliko bolj zato, ker v bolnišnici že nekaj časa poudarjajo, da so kadrovsko, sploh glede zdravnikov, podhranjeni. Zadevo smo preverili in poiskali odgovore na nekatera vprašanja v zvezi s kadrovskimi vprašanji direktorju bolnišnice Damjanu Justineku, dr. med, specialistu interne medicine.
Ali drži, da odhajajo iz bolnišnice štirje zdravniki?
»Drži vsaj za dva. Kolegica bo nadomestila zdravnico v celjski bolnišnici, ki zaradi bolezni ne more več opravljati obveznosti, kolega pa se vrača v matično ustanovo v Novi Sad, kjer bo opravljal delo rednega profesorja in bo vodja onkološkega oddelka tamkajšnje bolnišnice. Obema se je ponudila takšna priložnost, ki jo je težko izpustiti. Sicer pa smo se s kolegico, ki odhaja v Celje, dogovorili, da bo z našo bolnišnico sodelovala po svojih najboljših močeh preko konzilija, konziljarne službe. Druga dva kolega zdravnika pa sta izrazila željo po drugačni obliki dela oziroma po drugačni sklenit-
vi pogodbe (samostojni podjetnik ...). V tem primeru pa ne gre za čisto pravi odhod iz bolnišnice.« Kaj pomenijo te spremembe za bolnišnico, v kateri že dalj časa poudarjate, da ste kadrovsko podhranjeni?
»V naši bolnišnici ne potrebuje-
DamjanJ ustinek,d irektor BolnišniceT opolšica:» Pet specializantov, ki jihi mamo vo zadju, bo obv rnitvi v bolnišnicob istveno spremenilo položaj, vendar bop otrebnop remostiti do takrat eno do dve leti.«!
mo zdravnikov za izvajanje ambulantnega programa, ampak si prizadevamo za čim večjo kakovost in strokovno delo na bolnišničnih oddelkih, kjer opravljamo glavnino oskrbe. Zato potrebujemo zdravnike in jih vabimo iz sosednjih bol-
nišnic, da nam pomagajo pripravljati skupne programe pri poenotenju dela na oddelkih. Bojazni, da zara di odho da ne bomo zmo gli uresničiti predvidenega programa, ni. Že sedaj ga tako presegamo, da bi lahko v tem trenutku prenehali delati do konca leta. Če ne bomo dobili presežkov programa plačanih, bodo naše težave precej večje.« Boste torej lahko zagotovili kakovostno delo na oddelkih? »Seveda, samo ne verjamem, da bodo domači zdravniki, ki že danes delajo preko običajnih potreb ter zmožnosti, zaradi še večje obremenitve zdržali dolgo časa. Glede na zavarovalniški program opravimo delo za 20 do 23 zdravnikov, ves čas pa nas je tukaj od 10 do 15, odvisno kateri specializant je v matični ustanovi. V ozadju imamo sicer pet specializantov, ki bodo ob vrnitvi v bolnišnico precej izboljšali položaj, vendar bo potrebno premostiti eno do dve leti.« Ob tem takem ni bojazni, da bolnikom na oddelkih ne bi nudili kakovostnih storitev ali da bi dolina celo ostala brez bolnišnice? » Ne, te bojaz ni ni. Kot sem že poudaril, si prizadevamo za večje sodelovanje z drugimi bolnišnicami, za druge kolege. Veliko več kot doslej bomo morali narediti pri izmenjavi specialistov in specializantov, da ne bi postali bolnišnica na koncu mesta. To pa je nevarno.«
Mestna občina Velenje Lokale - V novembru nekaj novosti
Mestna občina Velenje je uspela zagotoviti finančna sredstva, ki bodo občanom tudi v mesecu novembru omogočala brezplačen prevoz z Lokalcem.
Poleg tega bodo rumeno progo, novo progo mestnega potniškega prometa, ki so jo uvedli prvega septembra 2008, razširili. Dodali bodo dve novi postajališči - v Saleku pri Intersparu in v Pesju pri Kinološkem društvu.
Ob dnevu spomina na mrtve je zelo povečan promet v smeri pokopališč. Zato bodo v Mestni občini Velenje občanom 31. oktobra in 1. novembra 2008 omogočili vožnjo z Lokalcem tudi do pokopališča v Podkraju.
Od 8. do 18. ure bo Lokale vsakih 30 minut zapustil glavno avtobusno postajo, nato bo peljal po že utečeni progi do postajališča Rudarski dom (stari Kino), v krožišču pa bo obrnil ter pot nadaljeval proti železniški postaji (in ne proti mestnemu stadionu) ter po Partizanski cesti peljal proti Podkraju.
Ker bo 31. oktobra in 1. novembra spremenjen tudi prometni režim mimo pokopališča v Podkraju (promet bo potekal enosmerno), bo Lokale pot mimo pokopališča nadaljeval čez Lokovico, nato pa po Partizanski cesti nazaj proti mestu. Ustavil bo na postajališču pri Cvetličarni Iris in se vrnil na glavno avtobusno postajo v Velenju.
Analize, ki so bile opravljene v septembru in oktobru, so pokazale, da se z mestnim potniškim prometom zelo malo potnikov vozi po 20. uri, zato bo od 2. novembra dalje spremenjen tudi vozni red Lokalca. Zadnji avtobus bo glavno avtobusno postajo zapustil ob 20.03 in vožnjo zaključil ob 20.50.
Od srede do torka - svet i n domovina
a
s
Sreda, 15. oktobra
S potrditvijo mandatov in izvolitvijo volilnomandatne komisije je svoje delo začel državni zbor. Poslan ci so vod stvo DZ zau pa li Pavlu Gantarju, podpredsedniki pa so postali France Cukjati, Vas-ja Klavora in Miran Potrč.
Poslanci novega mandata so zasedli svoje prostore.
Vladna delovna skupina za oceno dela Sove je ocenila, da je bil Anton Rop na nezakonit način seznanjen z izsledki prisluškovanj Ivu Sanaderju in Janezu Janši. Skupina, ki jo je vodil minister za pravosodje Lovro Šturm, je sklenila še, da je nekdanji predsednik vlade Anton Rop s svojimi izjavami v medijih kršil dolžnost varovanja tajnih podatkov. V poročilu so tako zapisali, daje tajne podatke sporočil nepooblaščenih osebam in opustil dolžnost varovanja uradnih tajnosti po preteku funkcije, ki jo je opravljal.
Iz slovenske Generalne policijske uprave so sporočili, da zoper Walterja Wolfa ni več razpisana mednarodna tiralica, ki so jo izdali finski pristojni organi. Ob tem smo slišali, daje bila tiralica sicer izdana zaradi sumljivih okoliščin pri prodaji oklepnih vozil podjetja Pat ri a.
Med bolj branimi novicami v medijih pa je bila tudi tista, da je bil nekdanji koroški deželni glavar Jörg Haider močno vinjen, ko je umrl v pro met ni nesre či.
Četrtek, 16.o ktobra
Za novico dneva je poskrbel Karl Erjavec; SD in DeSUS sta namreč začasno prekinila koalicijska pogajanja. Pahor je medijem poročal, da zato, ker Erjavec zahteva obrambno ministrstvo, Erjavec pa, da zato, ker nima enakopravnega položaja.
venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki pripravlja novo zanimivo potezo - delovnik želi z običajnih osmih ur skrajšati na šest ur.
Petek, 17. oktobra
Po trušču okrog neustreznosti ministra Rupla za kandidata na mesto avstrijskega veleposlanika, so na zunanjem ministrstvu poudarili, da navedbe o Ruplovem neizpolnjevanju pogojev za položaj veleposlanika temeljijo na netočnih oziroma nepopolnih informacijah. Vlada naj bi po neuradnih informacijah na torkovi zadnji seji, na kateri je še odločala s polnimi pooblastili, imenovala Rupla za novega slovenskega veleposlanika v Avstriji.
Da vlada v odhajanju še ni počivala, je dokazal tudi prometni minister Radovan Žerjav, kije zagotovil, da je odprtje celotne pomurske avtoceste predvideno za 30. oktober. Kot je še pojasnil, bo odbor za spremljanje gradnje pomurske avtoceste nadaljeval delo, dokler cesta ne bo razširjena z odstavnimi pasovi in ne bo obnovljena sedanja cesta med Dolgo vasjo in Mariborom.
Vili Rezman (DeSUS) in Miran Potrč (SD) sta se po pooblastilu vodij poslanskih skupin dogovorila, da se bodo predstavniki poslanskih skupin sešli v ponedeljek. Na sestanku naj bi ocenili zastoj v pogajanjih in se dogovorili za nadaljnje korake pri usklajevanju koalicijske pogodbe.
Hrvaški sabor je sprejel zakon o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih z izjemo psihiatričnih bolnišnic. Zakon predvideva, da mora vsak delodajalec določiti pro-
Za hip je kazalo, da bo »trojček« ostal sam.
Veliko pozornosti so poželi tudi zaposleni na Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče, ki so za 4. november napovedali stavko. Zanjo so se odlo či li, ker zara di rubeža sredstev z računa šole niso prejeli septembrskih plač po zakonu in kolektivnih pogodbah.
Mediji so poročali tudi o vabilu na razgovor, ki ga je prejel urednik priloge Slovenskih novic Bulvar Bojan Budja. V vabilu je pisalo, da se mora urednik zagovarjati, ker ni objavil članka, o katerem njegov odvetnik pravi, da temelji na neresničnih trditvah.
Priština je na Meddržavno sodišče naslovila prošnjo, da naj pri dostopu do sodišča obravnava Kosovo kot Srbiji enakovredno stran.
Zani ma nje pa je vzbu dil tudi
Tudi Hrvatje se bodo morali hitro prilagoditi novemu zakonu.
stor za kajenje, v katerem ne bo možno ponujati hrane ali pijače, velikost prostora pa bo odvisna od števila kadilcev v podjetju.
Generalna skupščina ZN je Turčijo, Avstrijo, Japonsko, Ugando in Mehiko izglasovala za nestalne članice Varnostnega sveta.
Sobota, 18.o ktobra
Pogajalske skupine SD, LDS in Zares so končale usklajevanje koalicijske pogodbe. Kot so povedali, ostaja med ključnimi odprtimi vprašanji zlasti organizacija vlade in dinamika izvedbe pogodbe. Poleg tega so pogajalske skupine predsednikom strank prepustile področja davkov, medijske zakonodaje, pokojnine, šolstva.
Nekaj sto nekdanjih borcev, svojcev in drugih pa se je udeležilo komemoracije v spomin na borce NOB na Cviblju pri Žužemberku.
V okolici Herata na zahodu Afga-ni sta na je eksplo di ra lo vojaško vozilo zavezniške vojske, kije ogro-
zilo tudi slovenske vojake. K sreči žrtev na naši strani ni bilo.
Pod okriljem Sveta Evrope so v Ljubljani praznovali 10. evropski dan darovanja organov in zdravljenja s presaditvami. Namen srečanja je bil opozoriti politiko, vlade, da uresničujejo zahtevane etične, ekonomske, medicinske in druge standarde, ter informirati in ozavestiti javnost o pomenu darovanja organov za zdravljenje.
Pre se neti la pa nas je novi ca o kitajskem premieiju. Ven Džjabao je namreč dejal, da tudi kitaj ska vlada nosi del odgovornosti za škandal z zastrupljenim mlekom, zaradi katerega so umrli štirje otroci, več kot 54 tisoč pa jih je zbolelo.
Nedelja, 1 9. oktobra
Prvaki strank levega trojčka so na delovnem kosilu ugotovili, da so vsebinskemu delu koalicijske pogodbe »prišli skoraj do dna«. Uspešno so začeli tudi pogovore o razdelitvi ministrstev. Tudi uradno je tako postalo jasno, da želita biti pred sed nik Zare sa Gre gor Golobič in prva dama LDS Katarina Kresal del ministrske ekipe.
Stefan Petzner, naslednik Jorga Haiderja na čelu Zavezništva za prihodnost Avstrije, pri vprašanju dvojezičnih tabel ne namerava popustiti »niti za milimeter«. Petzner je jasno povedal, da bo nadaljeval politiko pokojnega deželnega glavarja: »Vprašanje dvojezičnih tabel spada, tako kot tudi vprašanje tujcev, med temelje.«
Slišali pa smo tudi za pestro dogajanje na Poljskem. Njihov predsednik Lech Kaczynski je namreč na nedavnem vrhu v Bruslju izgubil živce in poljski novinarki grozil, daje na »njegovem« seznamu. Na novinarko je po poročanju medijev močno kričal in ji grozil s posledicami, češ da bo svoja dejanja obžalovala in dajo bo uničil, pri tem pa je ne bodo mogli zaščititi niti tajni agenti. Po nekaj dneh se je Kaczynski ohladil in
Predsedniku države ni všeč način komuniciranja ministra Rupla.
Ljubljanski kriminalisti so zaradi nepravilnosti pri poslovanju v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper dve osebi.
Da bodo ime la sodiš ča delo, pa skrbi tudi premier Janša. Po predlogu za kazenski pregon zoper Ber-glunda, Potočnika in Švajgerja je namreč vložil predlog tudi zoper Draga Kosa.
Zaradi zdravstvenih razlogov je odstopno izjavo podala direktorica Slovenske tiskovne agencije Alenka Paulin.
Za medije pa je bil spet dosegljiv predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Dejal je, da je bila začetna zahteva po zasedbi funkcije obrambnega ministra odgovor na, kot pravi, ultimat najverjetnejšega mandatarja. Borut Pahor naj bi mu vnaprej odrekel zdajšnjo vladno funkcijo. Toda »dilemo smo razčistili, pot je odprta«, je še dodal. Jasno je tako postalo, da se koalicijska pogajanja z DeSUS-om nadaljujejo. Ob tem je Erjavec dejal, da za DeSUS programska prioriteta ostaja dvig najnižjih pokojnin na predlaganih 600 evrov, a je številka lahko predmet pogajanj.
Torek, 21. oktobra
Po dolgem pričakovanju sta v Slovenijo prispela britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinbur-ški. Že na letališču ju je sprejel gostitelj, predsednik države z ženo, po obisku Brda in srečanju s predsednikom Turkom v Ljubljani pa seje kraljevi par udeležil še sprejema pri
V akciji skrajnežev v Afganistanu je bilo resno ogroženih tudi osem slovenskih vojakov.
Opravičilo poljskega predsednika je novinarka sprejela.
novinarki v opravičilo poslal šopek vrtnic. Olejnikova je opravičilo sprejela.
Talibanski uporniki so na cesti v južni afganistanski pokrajini Kandahar ustavili avtobus in ubili najmanj 27 potnikov. Tiskovni predstavnik talibanov je dejal, da so ubili 27 ljudi, vendar po njegovih besedah ni šlo za civiliste, ampak za pripadnike afganistanske vojske.
Ponedeljek, 20.o ktobra
Dimitrij Rupel je na spletni strani ministrstva objavil odprto pismo predsedniku države o imenovanju veleposlanikov. Predsednika Türka je spomnil na vse dosežke slovenske diplomacije v zadnjih letih in poudaril, da mora biti tudi nadaljnje ravnanje predstavnikov države v skladu s tem dobrim izročilom. Predsednik Danilo Türk se je na Ruplovo pis mo odzval in dejal, daje tako komuniciranje nedostojno.
Skupaj je v Slovenijo prišlo 39 Britancev (brez varovalnega osebja).
britanskem veleposlaniku. V javnosti so razkrili tudi darilo, ki ga je v dar prejela kraljica: porcelan.
Miloš Pavlica (SD) in Vili Rezman (DeSUS) sta sporočila, da so usklajevanja vsebinskega dela koalicijske pogodbe s stranko DeSUS končana, pogajalci pa so sklenili, da »nadministrov« v novi vladi ne bo. Največ časa sta skupini posvetili področju dela, družine in socialnih zadev, dodali pa so še, da jih zdaj čaka naporno delo, da naredijo še čistopis pogodbe po usklajevanju z vsemi tremi koalicijskimi partnerji.
Na novo obdobje se je v okviru kampanje pred ameriškimi volitvami pripravljal demokratski kandidat Barack Obama, ki mu je v Floridi podporo pomagala nabirati Hillary Clinton. V Orlandu sta se pred približno 30 tisoč privrženci Clintonova in Obama poljubljala in objemala, soproga nekdanjega predsednika pa je tudi v nagovoru volivce pozvala, naj podprejo njenega strankarskega kolega na volitvah.
žabjor
perspektiva
Kako nobel
Nobelovci?
Katja Ošljak
V zraku, medijih in spletnih skupnostih je nastal glasen vrvež o izbiri letošnjih Nobelovih nagrajencev. Predvsem prejemnik Nobelove nagrade za mir Finec Marti Ahtisaari gre marsikomu v nos. Najbolj zagrizeni spletni debaterji mu očitajo neučinkovitost pri reševanju kriz po svetu - prav nasprotna ocena za delo, ki ga Ahtisaariju priznam Nobelov inštitut. Hm, zakaj se vedno vsi obregnemo le ob prejemnike mirovne nagrade in izpustimo zvezde z ostalih področij? Verjetno zato, ker ostala področja od povprečnega bralca zahtevajo preveč angažma-ja, da bi jih razumel in pokritiziral? Svetovne krize in poskusi zagotavljanja miru pa so dnevno na naših programih. Morda jih zato lažje razumemo in ocenjujemo delovanje vpletenih oseb. Tako se te dni zabavam z opazovanjem začudenih izrazov pri sogovornikih, ki jih obveščam o tem, da je bil aktualni ameriški predsednik George W. Bush nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Vsi me pogledajo s široko odprtimi očmi, ki izražajo začudenje nad podatkom. Takoj nato vprašajo točno tisto, kar sem vprašala sama, ko je podatek pričvekal do mene: "Si prepričana, da to ni šala?" Hja, morda je šala ali neresnica, ko govorimo o nominirancih za nagrado v letu 2008, saj doslej še nisem uspela najti dovolj zanesljivega zapisa, da je bil Bush dejansko med njimi. Definitivno pa na internetu najdemo dovolj verodostojne zapise o tem, da je bil za nekatere že kar zloglasni predsednik ZDA nominiran za Nobelovo nagrado za mir v letu 2004. Nobelova nagrada je bila zame doslej mit o obstoju vsaj majhnega kroga razsvetljencev na Zemlji, ki na pobudo velikega vsestranskega človeka Alfreda Nobela nagrajujejo in izpostavljajo dobra dela s področja fizike, kemije, medicine, književnosti, ekonomije in svetovnega miru. Blup, je počil milni mehurček moje naivnosti in nerazgledanosti, ko sem pričela raziskovati, kdo so bili nagrajenci in nominiranci za Nobelovo nagrado za mir od leta 1901, ko so podelili prvo, naprej. George W. Bush sploh ni tako veliko presenečenje, če pomislimo, da je bil leta 1939 med nomini-ranci Adolf Hitler; dve sorodno šokantni imeni iz istega obdobja sta še Benito Mussolini in Josip Stalin. Preden se čisto zgrozite in začnete misliti slabo o najbolj znani norveški instituciji, je treba pojasniti en droben, a bistven kos protokola pri zbiranju nominacij za Nobelove nagrajence. Nobelov inštitut namreč vsako leto razpošlje pisma na izbrane akademije, univerze in inštitute ter kontaktira priznane znanstvenike in nagrajence iz prejšnjih let, da po lastni presoji nominirajo kandidate za tekoče leto. Potemtakem je Nobelova fundacija le posredno odgovorna za presenečenja na seznamu nominirancev. Po vrhu vsega so podatki o nominirancih za zadnjih petdeset let razmeroma nezanesljivi, saj jih Inštitut načeloma skriva oziroma njihova imena objavlja s petdesetletnim zamikom. In čeprav ustanova zavezuje k molku tudi predlagatelje kandidatov, včasih ti izčvekajo besedo preveč in tako neuradno izvemo za kakšnega od nominirancev.
Okej, ljudje, ki poganjajo Nobelov inštitut na Norveškem, morda res niso razsvetljenci, saj se je njihovo obdobje pravzaprav končalo že davno pred ustanovitvijo te plemenite organizacije. Zagotovo pa so v prvi vrsti humanisti, ki na vseh šestih področjih ocenjujejo delo nominirancev predvsem skozi prizmo koristnosti in dobrodelnosti za človeštvo.
107,1
Radio Velenje

GOSPODARSTVO
»
Gradnja sestega bloka je finančno in strokovno utemeljena
«
Na izgradnjo šestega bloka svetovna finančna kriza ne sme vplivati - Vse aktivnosti potekajo uspešno po zastavljenem načrtu, v Nemčiji že izdelujejo sodobno tehnološko opremo, v Šoštanju pa pripravljajo vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja
Mira Zakošek
V	Termoelektrarni Šoštanj so v ospredju priprave na veliko naložbo, okoli milijarde evrov vredne izgradnje šestega bloka. Gre seveda za velik zalogaj, na katerega se vodstvo tega termoenergetskega objekta, skupaj s HSE, pripravlja že nekaj let. Zadnja tri leta so porabili za pridobitev potrebnih prostorskih dokumentov, naročili pa so tudi že tehnološko opremo, ki jo je nemški konzorcij že začel izdelovati, bo pa ena najsodobnejših na svetu. V času velike svetovne finančne krize, ko postajajo krediti težje dosegljivi, se pojavlja veliko ugibanj, ali je gradnja šestega bloka zaradi tega ogrožena. Direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik je prepričan, da ni tako.
»Investicija nikakor ni ogrožena, saj gre za energetski objekt, ki ga Slovenija nujno potrebuje. Gradnjo smo poglobljeno utemeljili, z njo pa bomo racionalno uporabili tukajšnje zaloge lignita, ki jih je vsaj do leta 2040. S to gradnjo smo torej skupaj zastavili energetsko strategijo tukajšnjega okolja in jo tudi že začeli izvajati.«
V	Nemčiji menda že izdelujejo naročeno opremo?
»Res je, ta bo ena najsodobnejših v svetu, pogodbo pa smo podpisali za kotlovsko in turbinsko postrojenje. Seveda gre za ogromno naročilo, ki ga bodo izvajali vse do leta 2014, prve pošiljke pa bodo prišle na naše gradbišče leta 2012.«
Kako pa ste sicer pripravljeni na gradnjo, kako daleč ste s pridobitvijo potrebnih prostorskih in drugih dovoljenj? »Vsa do sedaj potrebna dovoljenja za glavni tehnološki objekt že imamo, tako da zdaj na osnovi dejanskih detajlnih načrtov pridobimo gradbeno dovoljenje. Vesel sem, da že imamo sprejet občinski prostorski načrt, ki je osnovni pogoj, da se gradnja lahko začne.«
Tole se sliši zelo preprosto, a je bilo potrebnega veliko dolgotrajnega in trdega dela.
»Res je. Veliko smo delali, pridobiti smo morali tudi mednarodna dovoljenja in meriti naše emisije tudi v sosednji Avstriji. Potrebovali smo tri leta nenehnih tedenskih in vsakodnevnih usklajevanj znotraj podjetja, v občini, državi in s sosednjimi državami, da ne govorim o zahtevnih postopkih za pridobitev in črpanje kredita evropske investicijske banke. Ta kredit je osnova za financiranje prej omenjene proizvodnje tehnološke opreme.«
In kakšni so nadaljnji načrti, kako boste koordinirali delo, kdaj se bo gradnja začela videti ?
»Prva rušenja se bodo zgodila že prihodnje leto, ko bomo porušili hladilne stolpe prvih treh blokov. Računam da bomo gradbeno jamo za blok šest začeli kopati leta 2010.«
Sicer pa se tloris bodoče Termoelektrarne ne bo bistveno spremenil?
»Vsi načrtovani objekti bodo znotraj
sedanje ograje Termoelektrarne Šoštanj, izjema bo le hladilni stolp, ki ga bomo postavili ob brežini z Lokovico na jugozahodnem delu sedanje lokacije termoelektrarne.«
V Sloveniji je ta čas veliko ugibanj o tem, kolikšna bo cena šestega bloka, bo res veliko dražja, kot ste načrtovali? »Evropske in svetovne cene se dvigajo,
proizvajali konkurenčnejšo elektriko. Pa ne le to. V zrak bomo spustili tudi 30 odstotkov manj ogljikovega dioksida. To seveda pomeni, da bo lokalno okolje manj obremenjeno. Hrup se bo v okolici zmanjšal kar za 70 odstotkov. Izračuni tudi kažejo, da bo za polovico manj izpustov žve-plovega dioksida kot sedaj, prahu pa skorajda ne bodo povzročali oziroma bo ta
prav tako se dviga cena kreditov in temu se tudi mi pri tej naložbi ne bomo mogli izogniti. Seveda se bo ob tem dvignila tudi cena in ob vsem tem bo ta naložba, četudi bo dražja, rentabilna in nujno potrebna z vidika oskrbe električne energije. Seveda pa bi bilo zelo preuranjeno, da bi dajal kakšne koli konkretne ocene.«
Prednost te naložbe je racionalna poraba premoga in mnogo večji izkoristek. Kaj to pomeni v praksi?
»Pri enaki proizvodnji električne energije bomo dosegli kar 30 odstotkov večji izkoristek od današnjega. S tem bomo
tako minimalen, da ga skorajda ne bo mogoče izmeriti.«
Pri gradnji vsega omenjenega bo sodelovalo kar okoli 1500 delavcev, v glavnem iz tujine. V vašem podjetju je dozorela ideja, da bi za ta namen zgradili na šoštanjskem jezeru Vodno mesto. Kako daleč ste s tem? »Predlog smo dobro obdelali in ga tudi utemeljili, podpira pa ga tudi vodstvo Občine Šoštanj, ki bi lahko kasneje kapacitete vodnega mesta namenilo turističnim rekreativnim in raziskovalnim namenom. Seveda pa bo potrebnih do takrat, ko bomo prišli do konkretnega pred-
Poskusno obratovanje druge plinske turbine gre h koncu
V senci priprav na gradnjo šestega bloka poteka v Termoelektrarni Šoštanj ta čas poskusno obratovanje druge plinske turbine. Ta teden bodo opravili še garancijske meritve, potem pa bo tudi druga turbina pripravljena na redno obratovanje. Z novim letom bosta obe turbini, ki sta povsem izpolnili pričakovanja, redno obratovali povsem po pravilih trga.
Proizvodnja za 10 odstotkov nad planom
V letošnjem letu so potrebe po termoenergiji višje, kot so načrtovali, tako da so v tem trenutku za približno deset odstotkov nad planom. Seveda so za to porabili tudi več premoga. Proizvodnja poteka v teh jesenskih dneh povsem normalno, bloki ena, dva, štiri in pet obratujeta nemoteno, tretji blok pa bodo v teh dneh znova priključili na omrežje po daljši sanaciji turbine.
loga, še veliko aktivnosti. Trenutno nam takšne gradnje obstoječa zakonodaja tudi ne omogoča. Vsekakor pa se nam zdi ta predlog zelo umesten, še posebej, ker nastaja v našem okolju vse več vodnih površin, stavbnih in kmetijskih zemljišč, pa je vse manj.
Stara elektrarna z novo vsebino
Ob osemdesetletnici Stare elektrarne so v njenih prostorih predstavili proj ekt prenove - Pogumni načrti - Vanjo bodo do leta 2010 umestili prostore Fakultete za energetiko in Inštitut za energetiko -Proj ekt bo financiran iz več virov
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 16. oktobra - Letos mineva 80 let od začetka delovanja Termoelektrarne Velenje, danes bolj znane pod imenom Stara elektrarna. Objekt, ki je v lasti povezane družbe Premogovnika Velenje, PV Invest, je bil grajen v letih od 1919 do 1927. Stoji na območju starega jaška Škale. Od leta 1970, ko so v njem prenehali pridobivati električno energijo, je neizkoriščen, prepuščen propadanju, čeprav pravi biser tehnične in kulturne dediščine. Funkcionalno je razdeljen na več delov in je primeren za rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti.
Zagotovo je najboljša lokacija, kamor bi bilo mož no umes ti ti dopolni program Fakultete za energetiko in Inštitut za energetiko. Skupina profesorjev Fakultete za energetiko si je, skupaj z energetskimi strokovnjaki iz Premogovnika in Termoelektrarne, zgradbo novembra lani ogledala in ugoto-
Uglednig ostje naj ubilejus tarel epotice.
vila, daje objekt primeren, da vanj umestijo sodoben termolaborato-rij, namenjen izvajanju pedagoške in raziskovalne dejavnosti (žeijav-na proga z vso infrastrukturo še stoji in deluje), več laboratorijev za izvajanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti na področju obnovljivih in alternativnih virov energije, več laboratorijev za izvajanje pedagoškega proce sa na vseh stopnjah izobraževanja (električne inštalacije in naprave, industrijska elektronika, gradniki, zaščitni in krmilni sistemi, avtomatika, senzorji, merilna tehnika v energetiki, avtomatizacija industrijski procesov, optoelektronika...), prostorov za delovanje Inštituta za energetiko (povezava nosilcev predmetov in študentov z raziskovalnim delom), vsaj dveh predavalnic za 50 slušateljev, vsaj dveh manjših predavalnic za 25 slušateljev, strokovne knjižnice in čitalnice. Vsaj en del zgradbe pa bi bilo mogoče
name ni ti pri ka zu dokumentacije in manjših eksponatov iz bogate zgodbe o pridobivanju termo-električne energije v Šaleški dolini. Na slavnostnem dogodku so zbrane udeležence pozdravili direktor Premogovnika Vele nje dr. Milan Medved, župan
Danes tako ...
objekta ostane enaka, sicer z dodatki modernih materialov, stekla, aluminija ...V notranjosti pa želimo z maksimalno racionalno izrabo prostora dobiti dodatne površine, ki bodo imele novo funkcijo. V objektu bo približno 7.000 kvadratnih metrov uporab nih površin,« je povedal Drago Potočnik.
Spomnimo: leta 2007 je v Sloveniji v okviru Univerze Maribor pri-
Mestne občine Velenje Srečko Meh in v. d. dekana Fakultete za energetiko prof. dr. Andrej Predin. Projekt prenove je predstavil direktor PV Investa Drago Potočnik.
Za operativno izvedbo projekta je zadolženo podjetje PV Invest, kije konec lanskega leta odkupilo objekt Stare elektrarne. »Vse bomo podredili temu, da zunanjost
REKLI SO ...
Stara elektrarna bo proizvajala nove energetske kad re
Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje in predsednik gradbenega odbora: »V letu, ko Stara elektrarna obeležuje osemdeset let začetka delovanja, ji s projektom prenove dajemo povsem nove vsebine. Medtem ko je dolga leta simbolično služila energetski proizvodnji, bo z novimi programi Fakultete za energetiko zopet proizvajala, tokrat nove energetske kadre, ki so za nas izjemno pomembni. V teh pro sto rih bo zra sel tudi nov Inštitut za energetiko, laboratoriji in predavalnice, skratka sodoben center za izobraževanje, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj in obstoj energetike v tem okolju.«
Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: »Zgodba, ki se je s postavitvijo termoelektrarne začela leta 1928, ima danes zaključen krog. Zgodba o pridobivanju energetike se bo nadaljevala z izobraževanjem kadrov v energetiki. Pomembno je, da smo za ta arhitekturno in kulturno zelo lep objekt končno našli pravo vsebino, saj so ideje iz preteklosti z današnjega zornega kota bile povsem napač ne. Tak biser tehnične in kulturne dediščine je celotno območje Starega jaška, ki ga imamo v pri hod nje namen spre me ni ti v
izobraževalni kampus. Geslo promocije Velenja kot kulturne prestolnice leta 2012 je Čista energija in prepričan sem, da veliko energije povezuje tudi vse, ki sodelujete pri predstavljenem projektu.«
Prof. dr. Andrej Predin, v. d. dekana Fakultete za energetiko: »V prvem študijskem letu smo na Fakulteti za energetiko v visokošolski, univerzitetni in magistrski študijski program vpisali 183 študentov: 121 v Krškem, 62 v Velenju. V primerjavi z ostalimi tehniškimi fakultetami z daljšo tradicijo je to vsekakor velik uspeh. To kaže na zavedanje ljudi, da je skrb za energijo ena od pomembnejših prioritet. Vizija Fakultete za energetiko je zastavljena zelo visoko - postati najboljša izobraževalna in znanstvenoraziskovalna ustanova v jugovzhodnem delu Evrope, kar bo možno doseči le ob dovolj dobri pod-po ri znan stve no raz is koval ne ga dela, predvsem z zagotovitvijo tako prostorov kot tudi raziskovalne opreme Inštituta.«
Dr. Franc Žerdin, prodekan Fakultete za energetiko: »Danes smo imenovali gradbeni odbor za izgradnjo Energetskega centra Velenje. To pomeni dejanski začetek operativnih aktivnosti. Računa mo, da bi lah ko v začet ku nasled -nje ga leta pri do bi li grad be no dovo lje -nje, naša ambicija pa je, da bi objekt končali do sredine leta 2010. Tako bi ujeli rok, ki ga potrebujemo za študente prve gene ra ci je, ki se bodo takrat vpisovali v tretji letnik in bodo potrebovali specialne laboratorije, ki bodo v tem objektu. Optimist sem.«
... tako pa jutri.
čela delovati nova visokošolska ustanova Fakulteta za energetiko. Sedež fakultete je v Krškem, sedež Univerzitetnega centra za energetske študije in raziskave (Inštituta za energetiko) v Velenju, študij pa bo pote kal na obeh loka cijah.
Obe občini sta na obeh lokacijah, kjer bo pote kal štu dij ski proces, zagotovili ustrezne predaval-
nice, kabinete, študentska domova, namestitev za gostujoče profesorje, računalniške in videopreda-val ni ce, pro sto re za deka nat ter strokovne službe, knjižnice in čitalnice ter najnujnejše laboratorije. V fazi izdelave projektnih nalog je hidrolaboratorij v Krškem ter termo- in drugi potrebni laboratoriji v Velenju.
Na osnovi že izdelanih dokumentov o dejavnostih Fakultete za energetiko in njenega Inštituta za ener-
getiko je mogoče ugotoviti, da bodo dejavnosti v stari elektrarni povezane z novo zaposlitvijo vsaj 52 delavcev. Celoten projekt bo financiran iz več virov, del proračunskih sredstev bo temu projektu namenila Mestna občina Velenje, projekt pa bo prijavljen tudi na vse razpise ministrstev in EU skladov, ki tovrstnim vsebinam namenjajo nepovratna sredstva.

Gaudeamus - za dijake, študente in zabavo mladih
Večnamenski objekt med gimnazij o in strojno šolo Šolskega centra Velenje bo stal 2,7 milij ona evrov -»Nikoli nismo načrtovali razkošnih proj ektov, izbirali smo programe, ki niso v škodo drugim«
TatjanaP odgoršek
Velenje, 16. oktobra - Pred tednom dni so v prostorih Mestne občine Velenje minister za šolstvo in šport v odhodu dr. Milan Zver, velenjski župan Srečko Meh in direktor Šolskega centra Velenje (CV) Ivan Kotnik podpisali dogovor o izgradnji večnamenskega pedagoškega objekta Gaudeamus. Gre za povezovalni objekt med Splošno in strokovno gimnazijo in Poklicno in tehniško strojno šolo ŠCV, imel bo štiri nadstropja, v njem pa bo kuhinja za dijake šolskega centra, študente, prostori za izvajanje visokošolskih programov, v kletni etaži pa bodo prostori za Mladinski center Velenje oziroma za zabavo mladih. Gradnjo 2,7 milijonov vredno naložbe naj bi začeli spom-
ladi in jo do konca leta 2009 tudi končali.
Za večnamenski objekt bo ministrstvo prispevalo razpoložljivo zemljišče in izvedlo ustrezne postopke za uresničitev naložbe, primaknilo bo tudi denar za del objekta, namenjenega prehrani dijakov in študentov. Mestna občina Velenje, ki namenja za vzgojo in izobraževanje več kot 1,3 milijona evrov na leto, bo poleg denarja za izgradnjo objekta pokrila še stroške nadomestila za komunalne in druge prispevke, projekt bo prijavila tudi na razpise. Šolski center
braževanja. »V zadnjih štirih letih jih ni bilo tako malo, pri tem pa ne smemo prezreti tvornega sode-
tov, zastavili smo programe, ki niso v škodo drugim. Z izgradnjo novega večnamenskega objekta na Trgu
zabavali brezskrbno, varno, tako kot smo se včasih mi.«
Po mnenju Zvera je iz tukajšnjega okolja prihajalo nenehno toliko pobud, da so imeli včasih občutek, da jim komaj sledijo. »V dobri sinergiji nastane vedno kaj dobrega. Svojo izobraževalno strukturo nadgrajujete s programi, ki so potrebni in jih na trgu ni preveč,« je med drugim poudaril Milan Zver. V kasnejšem pogovoru z novinarji se je spomnil zapletov ob začetku svojega ministrskega man-
ditvi prostora za mlade v novem objektu.
Sodelovanje z ministrstvom je pohvalil še Ivan Kotnik in menil, da nov pedagoški večnamenski objekt predstavlja pomembno zaokrožitev »od vrtca do doktorata«.
Darko Lihteneker, vodja urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje, pa je ob predstavitvi projekta dejal, da bo objekt Gaudeamus živel (predvsem zaradi mladinskega centra) 24 ur na dan. V kletnih prostorih bo večja večna-
r»
- S i
Večnamenskip edagoškic enterGau deamus
pa bo izvedel potrebne postopke za pripravo naložbe in vso dokumentacijo. Srečko Meh je prepričan, da bodo zastavljen projekt uspešno končali - kot vse doslej zastavljene na področju vzgoje in izo-
lovanja z ministrstvom za šolstvo in šport, s katerim smo našli soglasje za svoje ideje in potrebe tako na področju srednjega kot visokega šolstva. Res pa je, da nismo nikoli načrtovali razkošnih projek-
mladosti bomo zaokrožili šolski prostor med reko Pako, Jenkovo in Tomšičevo ulico. Ves ta prostor bo namenjen izobraževanju in tudi zabavi. Želim si, da bi se mladi tu
data. »A nadaljevalo se je dobro, veliko bolje kot drugje. Tudi zato, ker je v Vele nju izje men poten ci al kadrov, ki daje pobude in ponuja ideje.« Pozdravil je zamisel o ure-
Obp odpisud ogovora
menska dvorana, v pritličju kuhinja in razdeljevalnica hrane, v prvem in drugem nadstropju pa predavalnice in upravni del visoke šole.
Parkirišč manjka tudi na desnem bregu Pake
Upravičencev do vračila preveč vplačanih sredstev v izgradnjo telekomunikacijskega omrežj a je v mestni četrti Desni breg 41, rezervacij še dvakrat toliko
Mestna četrt Desni breg je ena največjih tako po površini kot po številu prebivalcev v Velenju. V njih jih živi okoli 6.500. Zajema: Aškerčevo, Bračičevo, Čufarjevo, Jenkovo, Jurčičevo, Kajuhovo, Kersnikovo, Kidričevo, Koroško, Stanetovo, Stritarjevo, Šerceije-vo, Šlandrovo, Tomšičevo, Trg mladosti, Vodnikovo, Vojkovo in Zidan škovo uli co.
MarjanN ikolič:» Prostori so na voljo tudid rugim, za koriščenje se jet reba predhodnon aročiti.«
Srečko Korošec: »Na temeljitop renovo čaka Jenkova vse doP rešernove.«
Danica Jovan:» Včasih se ljudjeo bračajo na nas z zadeva mi, ki jih tudi mi ne moremor ešiti.«
MilenaK rstič -P laninc
Velenje - Dobili smo se v prostorih mestne četrti Desni breg na Kersnikovi 1, ki jih uporabljajo tudi drugi. Za zdaj koronarno društvo, krajevna organizacija Rdečega križa, društvo izgnancev in krajevni odbor borcev. Predsednik sveta mestne četrti Marijan Nikolič, član Srečko Korošec in tajnica Danica Jovan pa pravijo, da so prostori na voljo tudi drugim. Za koriščenje se je treba predhodno naročiti. Morda v času uradnih ur, ki jih imajo ob sredah.
Rezervacije za »telekomunikacije«
Posebej vabijo tiste, ki bi še bili upravičeni do vračila preveč vpla-
čanih sredstev za telekomunikacijsko omrežje, da se jim oglasijo. »Upravičencev, ki jim bomo lah-
ko brez težav vrnili preveč vplačana sredstva v izgradnjo omrežja, je pri nas 41. Zanje smo celotno
dokumentacijo posredovali Mestni občini, kjer bodo uredili vse potrebno v zvezi z izplačilom. Ima-
mo pa še blizu 80 rezervacij, kot smo jih imenovali, saj zanje nimamo dokumentov. Če ima kdo od krajanov še dokumente, s katerimi lahko dokazuje, da je sklenil pogodbo s takratno Krajevno skupnostjo Desni breg, se lahko še vedno ogla si pri nas, kjer bo dobil vse potrebno, da bo lahko na Mestni občini ure dil izplačilo teh sredstev,« pravi Dani ca Jovan.
Najpogosteje prihajajo zaradi parkirišč
Sicer pa se ljudje na svet mest ne četrti Desni breg obračajo zaradi različnih stvari. Veliko je takih, kjer jim lahko pomagajo zgolj s tem, da jih napotijo na pravi naslov, saj mestna četrt razen s sredstvi za redno vzdrževanje ne razpolaga z denarjem. »Velikokrat pridejo zaradi parkirišč. Teh tudi pri nas primanjkuje. Prihajajo tudi zaradi peš poti, dreves, ki niso obrezana ... Zdaj, ob prenavljanju Tomšičeve, pa ljudje vidijo tudi druge težave, ki bi jih lahko ob tem rešili,« dodaja Jovanova.
Lani so nova parkirišča dobili na Šercerjevi 13,14, 15. Stanovalci pa bi sijih želeli še kje. Vsaj kakšnega več. »Ljudje prihajajo do nas s predlogi, kje bi se dalo narediti še kakšno parkirišče več. Za parkirišča ob stanovanjskih blokih so zadolženi upravitelji. Z njimi se morajo stanovalci najprej dogovoriti. Ta uredi dokumentacijo, poišče soglasja. Kar nekaj primerov je, ko so sta-
novalci ravnali tako. Mestna občina je potem poskrbela za material, krajani pa so marsikaj postorili sami,« pa pravi Sre čko Koro šec.
Del ob Tomšičevi v temi
V zadnjem času prihajajo tudi zato, ker del mestne četrti, tudi tam, kjer ima ta sedež, nima javne raz svetljave. Te ni, ker se na Tomšičevi odvijajo obsežna cestna obnovitvena dela in vodov pod njo (komunalnih in elektro), podob no pa je tudi na Aškerčevi. »Zaradi del so ovirani dostopi do hiš. »Dela bodo najverjetneje končali v začetku novembra, vključno z novimi pločniki in kolesarsko stezo. Ljudje so potrpežljivi, čeprav so z razsvetljavo res težave. A je obljubljeno, da naj bita začela delati do konca meseca,« pravi Marjan Nikolič, predsednik mestne četrti.
Naslednje leto, dodajajo, bodo poskrbeli za obnovo in dodatne luči na Čufarjevi in Kajuhovi, na vrsto pa bo naposled prišla tudi prenova Jenkove.
Prostore imajo na Kersnikovi 1, uradne ure pa ob sredah od 17.15 do 19.15. Letos so obnovili zunanji del prostorov, v načrtu pa imajo tudi prenovo notranjosti. Interneta za zdaj še nimajo, so se pa dogovorili, da bodo poskrbeli tudi za to.
Mestna četrtD es ni breg je tako pop ovršini kotš tevilup rebivalcev medn ajvečjimi.
NASI KRAJI IN LJUDJE
Narava - sadje - zdravje
Sadj arsko društvo Franca Praprotnika Mozir j e j e z razstavo sadj a želelo osvestiti širšo javnost, kaj lahko storimo sami za svoj e zdravj e in da si stari kmečki sadovnjaki zaslužij o več pozornosti ter skrbi
TatjanaP odgoršek
Mozirje, 1 8.o ktobra - Včeraj (v sredo) so v Osrednji knjižnici Mozirje zaprli zelo lepo sadjarsko razstavo, ki jo je pripravilo tamkajšnje Sadjarsko društvo Franca Praprotnika. Društvo deluje pet let, to
ni, še posebej pa v Mozirju, dolgoletno in bogato tradicijo. Že pred 170 leti je bila tu ustanovljena podružnica Štajerske kmetijske družbe. Ta je z ustanavljanjem drevesnic za vzgojo sadnih sadik pospeševala sadjarstvo v teh krajih, uredila pa je tudi svoj poskusni
še posebej mlade, da smo vsi dolžni skrbeti za zdravje našega bivalnega okolja in lastno zdravje. Prav tako naj bi nas opomnila, da se moramo vsak dan truditli ohraniti prijazen življenjski prostor tudi pticam in čebelam. Opozorila naj bi nas na že davno poznano res-
stavili so tudi novejše sorte iz vrtnih sadovnjakov članov društva in najnovejše sorte jabolk, ki so se v poskusnih nasadih Kmetijskega inštituta Slovenije izkazale za najbolj odporne na bolezni in škodljivce. Za ljubitelje lupinarjev so bili zanimivi vzorci orehovih in leš-nikovih sort, manjkalo ni starejše sadjarske literature, orodja za delo v sadovnjakih. V posebnem sklopu so si obiskovalci lahko ogledali izdelke iz sadja, ki so jih prispevale članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline. Razstavo so obogatili še mozirski čebelarji, Društvo za vzgojo ptic Kalin, Društvo zeliščaijev iz Velenja ter z lepimi likovnimi izdelki in prvim pri-
Lojze Plaznik, predsednik mozirskega sadjarskega društva: »Jesenski darovi iz naših sadovnjakov in vinogradov so največje umetniške mojstrovine narave in si zaslužijo za svojo promocijo najkulturnejši prostor v kraju.«
Predstavili sob lizu7 0s tarih sort jabolk, ki so jihp oznali našip redniki,z aradis voje trdoživosti ink akovosti pa so seo hranile vse dod anašnjih dni.
pa je bila njegova tretja tovrstna razstava, naslovili pa so jo Narava - sadje - zdravje.
Kot je na otvoritveni slovesnosti (v minulo soboto) dejal predsednik društva Lojze Plaznik, ima sadjarstvo v Zgornji Savinjski doli-
sadovnjak. Prizadevanja pionirjev sadjarstva v tukajšnjem okolju sedaj nadaljuje sadjarsko društvo tudi z razstavo. »Z njo smo želeli poudariti, da si stari kmečki sadovnjaki, v katerih zori sicer manj lepo, a zato bolj zdravo sadje, zaslužijo več pozornosti in skrbi za svojo ohranitev. Prav tako je bila naša želja vzpodbuditi obiskovalce k razmišljanju,
nico, da vsaka posekana jablana pomeni osiromašenje kulturne podobe našega podeželja in uničevanje življenjskega prostora koristnim živa lim. Nena zad nje naj bi krepila našo ljubezen do ohranjanja starih in voljo do zasajanja novihs adovnjakov.«
Razstavo so razdelili na več programskih sklopov. V prvem so prikazali blizu 70 starih sort jabolk, ki so jih poznali naši predniki, pred-
delkom iz lani posajenega šolskega sadnega vrta tudi učenci mozir-ske osnovne šole.
Poleg razstave so pripravili še zanimiva predavanja, šolskim skupinam iz cele Zgornje Savinjske doline pa so prikazali tudi prešanje in suše nje sadja.
Otvoritev razstave so z nastopom popestrili ljudski pevci Brinovšek in učenci mozirske osnovne šole.
Srečanje starejših krajanov Gorice
V Krajevni skupnosti Gorica se vsako leto srečujejo starejši krajani, ki so stari nad 75 let. Trenutno je starejših nad 75 let kar 124 oseb. Od tega je 59 odstotkov žensk in 41 odstotkov moških. Najstarejši krajan Gorice Jožef Planinšek je v starosti 96 let umrl v letošnjem letu. Po starosti ženske prekašajo moške. Kar štiri krajan-ke so že dopolnile 88 let. Trenutno najstarejši krajan pa šteje 89 križev.
Kot vsa ko leto so tudi letos učenci Osnovne šole
Alma Koren,p omočnicar avnatelja OŠG orica,J ulijanaB rumen Naglič,n ajstarejšap risotnak rajanka, IvanZ akšek,n ajstarejši
prisotnik rajan
Gorica pripravili lep in zanimiv program. Nekaj svojih pesmi je predstavil Josip Bačič-Savski,ki je tudi starejši krajan te krajevne skup nos ti.
Predsednik sveta KS Gorica Jože Kandolf je starostnike pozdravil in povedal, da si vodstvo krajevne skupnosti prizadeva, da bi bilo bivalno okolje čim prijaznejše za starejše prebivalce.
Podžupanja Mestne občine Velenje Ana Roza Hribarje govorila o težavah starejše generacije in opomnila na oblike pomoči starejšim na domu. Upa tudi, da se bo čim prej začel graditi v Velenju novi dom za starejše.
Alma Koren, pomočnica ravnatelja OŠ Gorica, je starejšim ponudila pripravljenost šole in otrok, da pomagajo starejšim, če imajo potrebe in to želijo.
V družabnem delu srečanja je stekla živahna razprava, obujali so se spomini, zadonela je pesem, najstarejša prisotna krajanka in krajan sta razrezala torto in zaplesala.
Mno gi pri sot ni so se ob slove su zahvalili vodstvu krajevne skupnosti za pozornost in skrb, ki jim-jo ta namenja. Vodstvo KS pa želi, da se v bodoče še več starejših kra-jank in krajanov udeleži tovrstnega srečanja.
■ J.Kandolf
M
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Kostanj, glasba in poker
Nekaj povsem samoumevnega za študentsko življenje so koncerti. Šaleški študentski klub (-ŠŠK) jih organizira precej pogosto in tako ni bil nič presenetljivega nastop skupin Stone-bride iz Zagreba in vrhniške Hic et Nunc prejšnji petek v Mladinskem centru (MC).
Za večjo pestrost samega petkovega večera je ŠŠK poskrbel s kostanjevim piknikom. Čeprav je bila ura za piknik rahlo nenavadna - začel se je šele v temnih
Koncert se je - kakor vedno -začel dve uri kas neje, kot je bilo napovedano, saj so organizatorji počakali, da je do Mladinskega centra prišlo dovolj obiskovalcev. Nato je nastopila zagrebška skupina Stonebride, ki od leta 2005 ustvarja melodije izhajajoče iz bluesa in psi-hadeličnega rocka. Po nastopu, ki ni bil pretirano dolg, so oder zasedli še Hic et Nunc, ki so na sce ni že dob rih 18 let. Za sabo imajo že kar nekaj plošč, zaigrali pa so v ritmih rock'n'rolla in - kot imajo zapisano na svoji strani - unikatnega garažnega zvoka šestdestih in bluesa.
Študentom ni bilo dolgčas niti v soboto. ŠŠK je pripravil poker turnir z vsem, kar sodi zraven. Zainteresirani kvartopirci so na pravih poker mizah s pravimi žetoni ob slanih prigrizkih kartali do poznih nočnih ur. Ni pa
večernih urah - je bilo poskrbljeno za vse: peko kostanja in jabolčni mošt, ki sta bila brezplačno na razpolago za vse pri-sot ne.
nihče izgubil ali pridobil velikih vsot denarja, saj igralci niso igrali za bankovce ali kovance, temveč zgolj za zabavo.
■ Tjaša
Novoletna jelka je bazna postaja
V največji krajevni skupnosti Gorica v Velenju so minula leta zelo nasprotovali, ker so jim na sami meji s krajevno skupnostjo Šalek postavili bazno postajo Simobil.
Sledilo je veliko različnih sestankov in celo tožb. Rezultat teh prizadevanj je bil - nič.
Pogled na obeb aznip ostaji
V teh dneh je »zrasla« v Zgornjem Šaleku, na sami meji z KS Gorica, velika "novoletna jelka," v kateri se skriva bazna postaja Mobitel.
Postavitev naj bi bila legalna. Gradbeno dovoljenje je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.
Svet KS Gorica o postavitvi te nove bazne postaje ni bil obveščen, pa čeprav bodo vpliv sevanja občutili predvsem krajani Gorice, ker je na pobočju veliko stanovanjskih hiš.
Svet KS Gorica je predlagal Mobitelu in Simobilu, da postavita na primerno lokacijo, dovolj oddaljeno od naselij, skupno bazno postajo, vendar tega nista upoštevala. Verjetno imata dovolj denarja, da sta si na razdalji 50 metrov postavila vsak svojo bazno postajo. Vpliv sevanja na njihove uporabnike pa očitno ni pomemben.
■ Jože K an dolf
""HAS
Kratek odmik od individualnosti »tipkarskih« instrumentov
Velenje - Slovensko orgelsko društvo s sedežem v Velenju je minuli teden pripravilo sedmi Slovenski orgelski dan, s katerim specifično bogati naš kulturni prostor in uresničuje osnovni namen delovanja društva - to je uveljavljanje orgel kot umetniškega instrumenta. Soorganizatorica letošnjega je bila velenjska glasbena šola, kjer se je ljubiteljem kraljice instrumentov predstavila mlajša generacija priznanih orglavcev, 23 slovenskih glasbenikov solistov in dva vrhunska domača zbora.
Organizatorji so z letošnjo idejno zasnovo predstavitve komorne glasbe z orglami želeli narediti kratek odmik od individ-
ualnosti »tipkarskih« instrumentov, kar jim je v celoti uspelo. Tako je bilo v Sloveniji prvič možno v
ciklu poslušati obsežno paleto komornih kombinacij z orglami, ki je bila za večino poslušalcev v
celoti nova, nekatere zvočne kombinacije pa so bile pravo odkritje.
Najboljša govorka iz Ljutomera
Velenje, 18. oktobra - Zavod za kulturo dialoga Za in Proti je minulo soboto organiziral letošnji prvi srednješolski in hkrati prvi Gore-njev srednješolski debatni tunir. Gostiteljica turnirja je bila Splošna in strokovna gimnazija Šolskega centra Velenje, potekal pa je na Poklicni in tehniški elektro in računalniški šoli centra.
Na njem je nastopilo skoraj 200 debaterjev in debaterk iz cele Slovenije. V dveh debatnih krogih so debatirali na temo Razvite države nosijo največjo odgovornost za trgovanje z ljudmi, v tretjem pa o prednostih in slabostih toplih malic v srednjih šolah.
Med ekipami je zmagala ekipa ljutomerske gimnazije. Od tod je tudi najboljša govornica turnirja -Vanja Vrečič. Na veliko manjšem angleškem turnirju, ki je potekal vzporedno, pa so bili najboljši govorci z Druge gimnazije Maribor. Za najboljšega govorca so razglasili dijaka omenjene gimnazije Tima Jauševca.
Na prveml etošnjems rednješolskemd ebatnemt urnirju v Velenju jes odelovalob lizu2 00d ijakov iz celeS lovenije.
Na turnirju so sodelovali tudi člani debatnega kluba velenjske gimnazije: Sara Jud, Ana Marija Vipanc in Dejan Lamešič. Dosegli so dve zmagi in en poraz. »Ker je bil za vse tri to njihov prvi turnir, smo z rezultatom zelo zadovoljni. Pomembnejša od uvrstitve je dragocena izkušnja,« je povedala mentorica velenjskega gimnazijskega
debatnega kluba Darinka Vrabič.
Pokrovitelj turnirja je bilo velenjsko Gorenje, ki se je odločilo, da bo spodbujalo tovrstno dejavnost mladih na vsakoletnem debatnem turnirju v rudarskem mestu. Kot so pojasnili, želijo biti aktivni pri delu z mladimi, saj se zavedajo pomena komunikacijskih veščin za uspešnost na delovnem mestu.
REKLI
Irena Vodopivec, izvršna direktorica za kadre in izobraževanje v Gorenju, o razlogih za podporo projekta: "Debatiranje, argumentacija so zelo pomembne veščine, ki jih bodo mladi kot bodoči zaposleni nedvomno zelo potrebovali. V poslovnem svetu, kjer velja moč argumenta, se zavedamo, kako pomembne so za uspešnost komunikacijske veščine, ambiciozni srednješolci, ki se udeležujejo tovrstnih aktivnosti, pa so potencialni bodoči sodelavci Gorenja. V Gorenju sta znanje in izobraževanje izredno visoko cenjena in vanju veliko vlagamo, prav tako tudi v sodelovanju z institucijami znanja - od osnovnih šol do univerz. Obenem želimo skozi takšna sodelovanja mladim predstaviti, kateri so tisti poklici, ki jih gospodarstvo potrebuje, in jim namigniti, kam naj se usmerijo na svoji poti."
Tp
Drevesa kotm odeli
Velenje - Po lanskoletni uspešni delavnici risanja cveta se je Društvo šaleških likovnikov odločilo, da za svoje člane izvede delavnico risanja habitusa drevesa. Udeleženci, bilo jih je 11, so se minuli vikend v uvodu seznanili s slavnimi primerki "drevja" iz slovenske likovne umetnosti. Kdo ne pozna slavnih Jamovih Vrb, Groharjevega Macesna, Jakopičevih Brez ... ? V nadaljevanju pa so bili njihovi "modeli" drevesa v Son-čem parku. Delavnico je vodil prof. Tone Rački, ki je udeležence v času kratkega tečaja res naučil veliko novega.
■ bš
Lep,s ončen vikend, jej esenskoo barvanad revesa v Sončnemp arkus premenil vč udovites likarskem odele.
Začenja se abonma Klasika
Velenje - V okviru vsako leto bolje sprejetega abonmaja Klasika, ki ga skupaj pripravljata Festival Velenje in Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, bo drevi prvi od šestih koncertov letošnjega abonmaja. Ta še ni razprodan, zato lahko abonma vpišete tudi danes in še v naslednjih dneh. Pri tem so pripravili posebne ugodnosti za dijake, študente in upokojence.
Kot nam je povedala Ana Avberšek, predstavnica programske skupine abonmaja Klasika, je tudi letošnji izbor koncertov vrhunski in bo predstavil slovenske in tuje glas-
benike svetovnega formata.
Drevi ob 19.30 bosta v veliki dvorani velenjske glasbene šole nastopila dva izjemna glasbenika, slovenski harmonikar Primož Parov-el in tajvanska sopranistka Hsin--Ying Chen. Ze več kot deset let igrata v ekstravagantnem duetu in koncertirata po Evropi in Tajvanu. Letos sta pri založbi ArchiMusic posnela skupno zgoščenko s samospevi in z italijanskimi antičnimi arijami. Hsing-Ying Chen je glasbo študirala na Tajvanu in v Weimar-ju, Primož Parovel, rojen v Celju, pa je prav tako študiral v Weimar-
ju, kasneje pa še v Helsinkih in Wozburgu, kjer je 2005 zaključil podiplomski študij. Parovel je nagrajenec uglednih mednarodnih tekmovanj v Španiji (2004) in Klin-genthalu (1999). Njegov širok repertoar zajema skladbe od zgodnjega baroka do sodobne glasbe, aktivno pa sodeluje s številnimi skladatelji po svetu. Večkrat je že nastopil kot solist ob orke stru Slovenske filharmonije, sicer pa redno nastopa na koncertih po Evropi, Kanadi in Tajvanu. Leta 2005 je izdal tudi samostojno zgoščenko Občutja/Feelings, na kateri je
Festival Velenje je podaljšal vpis abonmajev za sezono 2008/2009. Abonma Klub je raz pro dan, le nekaj mest je še v Zelenem abonmaju, vse ostale pa lah ko vpi šete še do prvih predstav ali dogodkov v posameznem abonmaju. V abonmajih, ki ne bodo razprodani, pa bodo v Festivalu Velenje prodajali vstopnice tudi za izven, torej za posamezne dogodke.
predstavil novo glasbo za harmoniko. Kot profesor harmonike deluje na Tajvanu.
■ bš
KOLONA
Kdo je Janez Škrabec?
Nataša Tajnik Stupar
Verjetno ste že slišali za gospoda Janeza Škrabca, generalnega direktorja podjetja Riko, kije med slovenskimi gospodarstveniki svojstven fenomen v smislu splošne razgledanosti in naklonjenosti inovativnosti kulturi in slovenski sodobni umetnosti, kjer zagotovo prednjači zanimanje za slovensko sodobno likovno umetnost. Čeprav drugim podjetjem in menedžerjem niso povsem tuja sponzoriranja, pokroviteljstva in donatorstva kulturi, med njimi ni verjetno niti enega, ki bi le-to počel tako smelo, kot to počne Janez Škrabec. Vsi s kulturo povezani projekti, kijih podpira podjetje Riko, so strokovno izbrani in posegajo v sam vrh slovenske kvalitetne kulturniške bere.
Trije glavni projekti, ki tečejo že vrsto let, so: Škrabčeva domačija, kije hkrati protokolarni objekt podjetja Riko, kot tudi prepoznavno središče umetnikov, humanistov, znanstvenikov in gospodarstvenikov. Škrabčeva domačija je lokalnem kontekstu stičišče tradicije, korenin Janeza Škrabca, lokale kulturne scene in tako na ustvarjalen način ustvarja odnos do kulturne dediščine v lokalnem vsakdanu Ribnice. Drug projekt je likovna zbirka Riko, v kateri so predstavljeni vidnejši slovenski likovni ustvarjalci, poudarek pa je zlasti na mladi generaciji, ki se še uveljavlja. Likovna zbirka Riko je za razliko od ostalih privatnih likovnih zbirk v Sloveniji zasnovana zelo strokovno in tudi na splošno se v njej čuti osebni pečat Janeza Škrabca, ki sestave likovne zbirke ne prepušča nabranim kvazi strokovnjakom in pomembnim kustosom, kot pa to počne velika večina. Tretji projekt Riko je Ustanova patra Stanislava Škrabca, ki posega na povsem drugo področje delovanja, na področje jezikoslovja, hkrati pa skrbi za štipendiranje nadarjenih študentov.
»Kultura- zlasti seveda umetnost - daje prepotrebnega duha običajno pragmatičnim in celo zaprtim menedžerskim vsebinam ter daje navdih ne le poslovnim temveč povsem življenjskim potezam. Zrcalno temu je pravilo, ki bo pri nas šele prišlo do polne veljave, da je nacionalno kulturno in umetniško snovanje in predstavljanje bistveno povezano s podjetništvom. Prvo in drugo si prizadeva Riko združiti v prepoznavno, jasno črto z vrednostno, estetsko in kvalitetno vrhunskimi dosežki in ustanovami.« je rekel Janez Škrabec za članek avtorice Simone Fajfar, Delo, 18. 8.08. Janez Škrabec je v prvi vrsti gospodarstvenik in poslovnež, v drugi pa ljubitelj in podpornik kulture in umetnosti ter filanotrop. Inova-tivnost se pozna tudi verjetno pri gospodarskih odločitvah in tudi na splošno njegovemu celostnemu poslovnemu imidžu. Janeza Škrabca bi si za vzgled lahko vzel marsikateri poslovnež, menedžer in gospodarstvenik. Na žalost pa je pogosto tako, da tisti posamezniki, ki »kujejo dobičke« so pogosto zelo omejeni in kakšne presežne akcije niso sposobni. Velikokrat si poiščejo tudi kakšne laične svetovalce, ki jim potem s svojim »prefinjenim okusom« izbirajo kakšne knjige brati, na katere razstave iti, kakšno glasbo poslušati in kakšne slike po stenah pisarn obesiti. Poznavanje kulture in umetnosti je splošna izobrazba, ki bi jo moral imeti vsak vrhunski podjetnik. Zato upa, da bosta gospodarstvo in kultura postali zelo dobri prijateljici gospodarstva. Sploh v Šaleški dolini, kjer je v zadnjem času mini razcvet umetnosti in kulture. Za veliko podjetje je seveda prestiž, da sodeluje z svetovno znanimi imeni, a njihova zaplankanost se pokaže, ko prideš v njihove poslovne prostore in se rokuješ z vodilnimi kadri, ki kaj več kot Cankarja in Irene Polanec na žalost ne poznajo. Pomembno bi lahko bilo podpiranje presežkov izvornega okolja in ustvarjalnost lokalnega okolja, kjer je izbrano podjetje prisotno; to ga povezuje v lokalno okolje, umetnost pa ga promovira v drugih okoljih in socialnih skupinah. Preprosta filozofija, a na žalost nerazumljiva velikim šaleškim gospodarstvenikom. Želela bi si, da bi tudi Velenje dobilo svojega Janeza Škrabca, ki bi elegantno povezal umetnost in gospodarstvo, hkrati pa pustil inovativen pečat v kontekstu lokalnega oko lja.
107,1 maggjm
Radio Velenje
107,8 MHz
moojSKD IDO čAs©pnsD0i mozaik
Glasbene novičke
Almanahovci na »pohodu«
Oktober, november in december so meseci, ki so v naši hiši še posebej pestri. Prvi in velik del novembra sta »gužvasta« zaradi Almanaha. Almanah 2009 bo že šestnajsti po vrsti, pripravl-jalci več kot 300 strani debele knjige, v kateri bomo strnili dogajanje v iztekajočem se letu na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, pa smo že »na pohodu«.
Tako smo v minulih dneh že razposlali 700 vprašalnikov na naslove najrazličnejših ustanova, krajevnih skupnosti, klubov, društev, organizacij seveda s prijaznim povabilom za sodelovanje. Upamo, da si bodo« naslovniki« vzeli nekaj časa in odgovorili na vprašanja ter se odzvali bodisi po pošti ali tudi preko interneta oziroma elektronske pošte: press@nascas.si. Že vnaprej hvala. Prepričani smo, da bo zadovoljstvo ob prebiranju izjemne publikacije, kakršne pravzaprav ni v naši domovini, poplačalo vaš in naš trud. Da bo Almanah, ki
bo izšel pred božičnimi prazniki, ponujal prijetno branje, predvsem pa bo to bogat vir podatkov.
Minuli petek se je zgodil novinarski gobji piknik, ki ga organizira Aktiv novinarjev celjske regije v sodelovanju z gobarskim društvom Bisernica. Tudi letos je bil na kmetiji odprtih vrat v Razgoiju. Po tradiciji se ga je iz naše radijske in časopisne hiše udeležil le velik ljubitelj gob, odgovorni urednik časopisa Stane Vovk. Poleg gobjih jedi je predsednica aktiva Nada Kumer poskrbela tudi za preverjanje znanja iz poznavanja gob. Sodelovalo je pet najbolj pogumnih, »boj« pa se je tudi tokrat bil med Miranom Korošcem (Radio Slovenija) in Branetom Pianom (Delo). Prvi je poznal 25, drugi pa 29 vrst gob. Naš Stane pa je veliko bolj užival ob tistem, kar so postavili na mizo. O tem, da mu je teknilo, sploh ne dvomimo.
■ Tp
Duška Lah Nadi Kumer (obe RTV SLovenija): "Tale je ... " (Foto: vos)
na kratko
KINGSTON
Katarina niza bisere je nov singl idrijskih zabavljačev. Skladba v ritmu salse ohranja spomin na poletje tudi v teh jesenskih dneh, sicer pa gre za pesem z njihovega zadnjega albuma Tropikana klub.
ROCK PARTYZANI
Lansirali so nov singl, v katerem se spominjajo časov socializma in nekdanje skupne države. Skladba Yugo pripoveduje o športni zgodovini, kulturni, glasbeni in filmski ustvarjalnosti ter o znanih in uspešnih blagovnih znamkah tistega časa z željo, da ne bi nostalgično objokovali preteklosti, temveč jo priznavali kot kreativno in uspešno obdobje naše pretekle zgodovine.
KALA MA RI
Primorski glasbeniki pripravljajo nov album, katerega sestavni del bo tudi nova skladba Oktober je kriv. Skladba se je že začela vrteti po radijskih postajah, kot vedno pa so Kalamari tudi v to pesem vtka li kraš ko dušo.
DAN D
Za konec novembra napovedujejo izid četrtega albuma, ki bo nasledil zelo uspešno ploščo Katere barve je tvoj dan. Nove skladbe so že v končni obdelavi v Nem-či ji, prva, ki jo bomo sli ša li, pa nosi naslov Jutranja.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	MAMMA MIA -Gimme! Gimme! Gimme!
2.	METALLICA - The Day That Never Comes
3.	T.I. feat. RIHANNA - Live Your Life
Muzikal Mamma mia, romantična komedija z zvezdniško zasedbo in zgodbo, ki se prepleta s številnimi večnimi uspešnicami švedske pop skupine ABBA, je postal veliki filmski hit tudi pri nas. Uspešnica je seveda tudi album z glasbo iz filma - soundtrack Mamma mia, na kate rem so pri red be sku pi ne ABBA, v izvedbi nastopajočih vfilmu. Skladba Gimme! Gimme! Gimme! je prvi singl s tega albuma, pesem pa izvajajo Amanda Seyfried, Ashley Lilley in Rachel McDowall.
I-----
_ LESTVICA DOMA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Veritas - Ostal bo spomin
2.	Ans.Mladi upi - Najin dom bo v Sloveniji
3.	Ans.Rubin - Deklica iz spomina
4.	Ans.Odpev- Pobožaj me mama
5.	Ans.Juhej - Lepote gorskega sveta
6.	Ans. Kavnik - Ej, kakšna ohcet
7.	Vagabundi-Okrog sveta
8.	Jani in Franci Pirš - Tak'je med brati
9.	Godci & pevci ljudskih viž & pesmi - Hiš'ca ob cest' stoji
10.	Poljanski koledniki-Konjički boja spjet
... več na: www.radiovelenje.com
Predin pod srečno zvezdo
Izšel je novi album Zorana Predina Pod srečno zvezdo, s katerim se avtor predstavlja v vrhunski formi. Album, narejen v maniri gypsy swinga, zaznamuje uporaba nekaterih netipičnih instrumentov in drugačna zvočna produkcija. Na njem je nekaj skladb, ki jih že poznamo, na primer Alfa samec in nova metla, trenutno pa na izid novega albuma opozarja aktu-
i + \
ljata bivša člana zasedbe Valter Brani Sarajevo, ki sta v lanskem letu v samozaložbi izdala svoj prvenec.
Druga skupina prihaja s štajerskega konca, iz Maribora. Zasedba Mana prinaša svež veter na slovensko rockersko sceno v obliki žagajočega stoner rocka, premešanega z nostalgičnimni melanholičnimi dar-kerskimi prijemi, kijih bogati močan in energičen, a hkrati tudi senzibilen ženski vokal.
Koncert, ki se bo pričel ob 21. uri, organizira Mladinski center Velenje v sodelovanju z Društvom Špil. Vstopnine ni.
Novo ime: FusionPOP
Na slovenski glasbeni sceni se je pojavil nov pop dvojec z imenom FusionPOP. Zasedbo sestavljata prekaljena glasbenikaa Martin Štibernik in Jani Gra-
* ^ - tu-? ^
S
pod srečno z^zdc
alni single, balada in naslovna skladba Pod srečno zvezdo. Album bo v naslednjem mesecu doživel hrvaško različico ter kasneje še angleško. Izid albuma napoveduje tudi niz aktivnosti in koncertnih dogodkov, ki bodo zaznamovali 30. obletnico glasbenega ustvarjanja Zorana Predina.
Ninov Mi amor
Mladi, a zdaj že polnoletni pevec Nino, ki sicer živi na Primorskem, izhaja pa iz Velenja, predstavlja novo skladbo. Po singlih Še in še, Moja mala in Ognjeni ples
tokrat ponuja dinamično pop pesem s pridihom latino ritmov in odličnih kitarskih vložkov. Avtor glasbe in besedila je kar Nino sam, bogat aranžma pa je ustvaril priznan producent in glasbenik Franci Zabu-kovec. V teh dneh že potekajo priprave na snemanje Ninovega prvega videospota Mi amor, ki naj bi luč sveta ugledal v začetku prihodnjega leta.
Klubski maraton v MC-ju
V okviru že tradicionalnega Klubskega maratona, ki ga po klubih v Sloveniji prireja Radio Študent, se bosta jutri, v petek, 24. oktobra, v Mladinskem centru Velenje predstavili dve skupini. Zasedba Dance Mamblita prihaja iz Dekanov, gre pa za drum & base zasedbo, ki v sebi skriva nalezljiv plesni pulz, odmev novega vala, punka in post hardcorea. Zasedbo sestav-
biijan. Prva skladba, s katero se predstavljata, je Venera, funky pop pesem, narejena v maniri urbanega popa, ki predstavlja osrednjo glasbeno usmeritev zasedbe. V novodobnem urbanem zvoku, ki ga ustvarjata FusionPOP, se s popom prepletajo glasbene zvrsti udarnega disco-funka, večnega soula in zapeljivega r'n'b-ja.Venera je že doživela tudi svojo vizualizaci-jo. Videospot je ustvarila produkcijska skupina NuF-rame, ki se je resnično dokazala v znanju animacijske tehnike.
Na Sanjo pada Črni dež
Slovenska lepotička Sanja Groharje pred kratkim na radijske postaje poslala svojo najnovejšo skladbo Črni dež. Produkcijo je tokrat zaupala mlademu hrvaškemu producentu Martinu Turku, besedilo pa
je Sanja napisala sama ob pomoči Roka Trkaja. Sanja je na skladbo izjemno ponosna in priznava, da je popolnoma drugačna od vseh njenih dosedanjih glasbenih izdelkov. Videospot je posnela z makedonskim režiserjem in fotografom Dejanom Miličevicem, ki sicer že nekaj let živi v Srbiji. Znan je po ustvarjanju popularnih videos-potov za mnoge glasbenike z območja nekdanje Jugoslavije, pa tudi po nekaterih razvpitih fotografijah, med drugim je za srbski Playboy fotografiral razvpito Ceco. Televizijska premierav ideospota boj utri.
^ Gobarji in »race«: Miran Korošec (Radio Slovenija), Brane Piano (Delo) in Hinko Jerčič (upokojeni novinar Gorenjevega glasila) kažejo, kakšne gobe da nabirajo ... Pa nekako niso prepričljivi. Tisto, kar držijo v rokah, je videti kot keramika in slišati kot novinarska raca (izmišljena novica).
^ Mama in sin (skrajno levo in skrajno desno), Hladinova iz Pesja (med njima Uroš Petre, vodič v muzeju premogovništva), sta gotovo najbolj vneta obiskovalca kulturnih in drugih prireditev tod naokoli in tudi najbolj zvesta bralca napovednikov o njih. Obvezno sta tam, kjer se kaj dogaja. V gradivo, ki je običajno spremljevalec takih dogodkov, pa se z veseljem poglobita tudi doma.
Kitajca Baa Ši Šuna so pri Guinnes-sovi knjigi rekordov spet imenovali za najvišjega človeka na svetu, saj je bil sicer višji Ukrajinec »diskvalificiran«. Spomnimo: lani je Bao Ši Šun, ki meri 2,36 metra, izgubil častitljivi naslov v boju z Ukrajincem Stadni-kom, ki mu je lokalni zdravnik nameril veličastnih 2,53 metra. Vendar so pri Guinnessovi knjigi rekordov spremenili pravila igre in za to kategorijo uved li urad ne ga raz sod ni ka. Ker pa se sicer višji Ukrajinec Leonid Stadnik ni želel izmeriti pri uradnih Guinnes-sovih sodnikih, so naslov najvišjega Zemljana vrnili nižjemu Kitajcu. Glavni urednik knjige rekordov je ob tem pove dal: » Smo svetov na avto ri teta na področju rekordov, zato je naša dolžnost, da javnosti ponudimo točne informacije. Še vedno pa pričakujemo, da se bo Leonid Stadnik ali kdor koli drug ogla sil, da ga bomo lah ko izme ri li.«
V Šanghaju so odprli najvišjo stavbo na Kitajskem, za katero so nekoč pričakovali, da bo postala najvišja na svetu, a so jo med dolgoletno gradnjo nekatere prehitele. World Financial Centre, ki je visok kar 492 metrov in ima 101 nadstropje, ponuja osupljiv razgled na celotno mesto. V njem je od 79. do 93. nadstropja najvišji hotel na svetu Park Hyatt, ki je za arhitekte pomenil kar precejšen izziv, saj se stavba

ob močnem vetru zamaje tudi do enega metra. Zato so v 90. nad! stropju postavili kar stopetdeset-tonske protiuteži. Hotelski bazen pa ima spodaj posebno vzmetenje, ki preprečuje iztekanje vode. Obiskovalci lahko pridejo čisto do vrha stavbe, kjer je narejena posebna razgledna točka za turiste. Stolpnica ima tudi posebno dvigalo za avtomobile. Projekt gradnje centra, vrednega kar 1,4 milijarde ameriških dolarjev, je trajal štirinajst let in predstavlja simbol gospodarske moči tako Šanghaja kot Kitajske.
gejevskih ekip
Rezultat finala svetovnega nogometnega prvenstva med Anglijo in Argentino je bil 5: 0, šlo pa je za prvenstvo gejevskih ekip. V Londonu so se namreč v brcanju žoge merile izključno ekipe z istospolno usmerjenimi člani, turnir pa je organizirala Mednarodna nogometna zveza gejev in lezbijk. Naslov najboljših je prepričljivo osvojilo angleško moštvo Stonewall Lions, ki je v finalu pometlo z ekipo Deportistas Argentinos Gays, ki so lani v Buenos Airesu premagali prav Angleže. Sodelovale so še ekipe iz Avstralije, Kanade, Češke, Danske, Islandije, Irske, Japonske, Mehike, Škotske, Švedske in ZDA. Angleška selekcija hete-roseksualcevje sicer svetovno prvenstvo nazadnje osvojila davnega leta 1966, britanski aktivist za pravice istospolnih Peter Tatchell paje prepričan, da so geji »maščevali« tudi nedavno slabo predstavo uradne reprezentance proti Češki. »V gejevskem nogometu so britanska moštva dokazala, da so najboljša na svetu. Izjemno lep občutek je videti, da se naša ekipa s prvenstev vedno vrača z lovorikami.«
Kot kažejo statistični podatki, so lani zakonske zveze v Nemčiji trajale povprečno 13,9 leta, kar je več kot leta 2006, ko so trajale 13,7 leta, in leta 1990, ko so trajale zgolj 11,5 leta. Lahko bi torej rekli, da trajajo zakonske zveze v Nemčiji dalj časa kot pred leti, vendarpa se še vedno kar tretjina zakonov konča z ločitvijo. V zadnjih treh letih je število ločitev postopno upadlo na 187.072, potem ko jih je bilo npr. v letu 2003 kar 214.000. Analitiki ob tem opozarjajo, da v Nemčiji sklepajo vse manj zakonskih zvez. V zadnjih 15 letih je tako število zakonov upadlo za 20 odstotkov.
Ob zadnjem obisku ministra za šolstvo in šport v Velenju, ko so podpisaii pismo o nameri za financiranje Gaudeamusa, se ie izkai zaio, da ta minister v zadnjih štirih ietih ie ni bila taka Zver.
Samo-svojost
Obnašanje predsednika Desusa kaže, da so naši upokoj enci res trdoživi. Ali pa tudi kaže, da so dokaj trmasti in samo svoj i.
Brez prave razlike
»Vsebina« stare velenjske elektrarne se naj ne bi veliko spremeniia. Nekoč i e proizvajaia visoko napetost, po novem naj bi visoke kadre.
Pozno je cenejša rešitev
Rana ura ni več vedno tudi zlata ura. Zdaj se j e že kar nekaj trgovcev odločiio, da bodo malo pred zaprtj em kruh pro-daiaii ceneje. Tako bodo nekateri vsaj pred spanjem prišli do kruha.
Lepo je res na deželi
Jesen j e čas, ko se svojih korenin zavemo. In gremo na vas. Tam se pri žlahti vedno kaj najde. Saj pravij o, da so odkupne cene tako slabe, da se j im ne splača prodaiati.
Nevar no tle nje
Oktober j e mesec varstva pred požari. Lepo bi bilo, če bi nas obva-rovaii tudi pred tlenjem. Saj poslušamo, da močno tli finančna kriza, pa recesiia in še kaj nevarnega, kar bi lahko zago-reio.
Korist no ali ne
Tudi ob letošnjem začetku cepljenja proti gripi so deljena mnenja o tem, ali ie tako cepijei nje res tako koristno ali pa sploh ni. Slednjega ne trdiio ie taki, ki se močno boj igel.
Kakšna je kaj statika
Velenjski svetniki so brez veči ih težav sprejeii osnutka proračunov za naslednji dve ieti. Da ie ne bo preveč gospodarskih in finančnih pretrei sov, ki bi j u porušil.
Ljudje za vse
Ko poslušam razprave o tem, katera vse ministrstva bi lahko vodiii posamezni ljudj e, pomisiim kot da se zgodovina ponavija. Da eni zmorej o prav vse.

AKTUALNO
Projekt končan do praznikov
Zaradi nepredvidenih dodatnih del bo obnova in posodobitev mrliških vežic in izgradnja pokritega poslovilnega prostora na pokopališču Podkraj stala več kot milij on evrov - Dela na pokopališču bo še za naslednjih nekaj let
TatjanaP odgoršek
Po napovedih naj bi bila dela pri temeljiti obnovi in posodobitvi mrliških vežic ter izgradnji pokritega poslovilnega prostora na pokopališču Podkraj končana do 15. oktobra. A ne bo tako.
»So pa aktivnosti v zaključni fazi, saj imamo za danes (četrtek) razpisan tehnični pregled objekta. Vsi vpleteni v ta finančno in tudi sicer zelo zahteven projekt (izvajalec Vegrad, obe investitorici - Občini Velenje in Šoštanj ter Komunalno podjetje Velenje, ki naložbo vodi) smo vložili ogromno truda, da bodo dela do bližajočih se praznikov končana,« je povedal direktor velenjskega komunalnega podjetja Marijan Jedovnicki in nadalje-
po odstranitvi gradbišča. Verjamem, da bodo občani zadovoljni, saj bo objekt ne samo lep in sodobno urejen, ampak tudi funkcionalen, prilagojen potrebam in zahtevam današnjega časa. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil za strpnost in razumevanje vsem žalujočim, ki so imeli v tem času žalostne trenutke, saj je bilo kljub zaustavitvi del obred pokopa težko izpeljati korektno.«
Zaradi dodatnih del bo naložba veljala več od prvotno načrtovane vrednosti več kot milijon evrov. 82 odstotkov potrebnega denarja bo zagotovila Mestna občina Velenje, ostalo Občina Šoštanj.
Kot je še povedal Jedovnicki, bodo glede na sprejeto dolgoročno strategijo omenjenega pokopališča sicer
»Sem zgrožen in žalosten«
V noči z 12. na 13. oktober so na polju D pokopališča zagorele cimprese. »Zgorela je polovica vrste. Ne bi rad vnaprej ničesar in niko gar obsojal, ampak dvomim, da je do požara prišlo po naključju. Pogorišče na sicer hortikulturno lepo urejenem pokopališču je ... Sem zgrožen in žalosten in mislim, da si tega pokojniki, njihovi svojci, nenazadnje pa tudi lastnici pokopališča ter njegovi upravljalci ne zaslužimo,« je dogodek komentiral Marijan Jedovnicki.
Danes naj bio pravilit ehničnip regledo bjekta.
val: "Začeli smo 1. junij a, v času pogrebov delavci niso delali in to ni bilo tako redko, vmes smo naleteli na nepredvidene pomanjkljivosti glede temeljev, kasneje je prav tako zaradi dotrajanosti padla odločitev o zamenjavi strehe. Učinek skupnih prizadevanj bo viden takoj
največji in najzahtevnejši projekt uresničeni letos, jim pa dela tu zanesljivo ne bo zmanjkalo še nekaj let. Med drugim načrtujejo širitev pokopališča preko Verižla, obe občini sta za ta namen že odkupili zemljišče. Prav tako nameravajo urediti parkirišče, zemljišče za raztros pepela,
za kar je interes vedno večji, potrebno bo urediti še nekatere podporne zidove, urediti kanalizacijo med poljema E in D, drenažo, potrebnih bo še nekaj manjših posegov.
Na leto opravijo na pokopališču Podkraj od 200 do 240 pogrebov.
Do leta 2020 zaprt vodovodni prstan okoli doline
O podaljšanju prispevka za razširj eno reprodukcij o bodo odločali še v Šoštanju in Šmartnem ob Paki - V Velenju osnutek odloka že sprej et - Kaj to pomeni za občane in kaj za Komunalno podj etj e Velenje?
Velenje - Po tem, ko so mestni svetniki in svetnice na oktobrski seji sveta MO Velenje sprejeli osnutek odloka o plačevanju prispevka za razširjeno reprodukcijo (RR) tudi za naslednje 12-letno obdobje, smo na pogovor povabili direktorja Komunalnega podjetja Velenje Marjana Jedovnickega. Predvsem zato, ker se nam zdi prav, da občani, ki bodo odlok občutili finančno, vedo, zakaj bodo namenili tako zbrana sredstva. Dejstvo namreč je, da se bo znesek na položnici Komunalnega podjetja Velenje zaradi prispevka RR povišal za okoli 8 %.
Kaj pomeni sprejem osnutka odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter odvajanja odplak in čiščenje komunalnih voda za obdobje od leta 2009 do 2020 za občane in kaj za Komunalno podjetje Velenje?
» Za nas pome ni to predvsem veliko dela, ki pa se ga ne bojimo. Za občane Velenja pa pomeni veliko, saj zagotavlja tistim, ki so še brez javnega vodovodnega in komunalnega omrežja, da jih bodo v doglednem času dobili. S tem bodo izenačeni z večjimi centri v Šaleški dolini. Hkrati to pomeni, da se bo del obstoječe komunalne infrastrukture zelo posodobil, ustrezno zahtevam in današ nje mu času. Zato bodo tudi tisti, ki te vode že imajo, imeli dolgoročno zagotovljeno var no oskrbo.« Računate, da boste na razpisu EU dobili znatna sredstva iz kohezijskih skladov, RR pa je pri tem zelo pomemben, kajne? » Drži. RR je namreč pogoj, da sploh lahko kandidiramo na sredstva iz kohezijskih skladov. Pri-
dobiti ta sredstva je zahtevna naloga, saj imajo stroge pogoje, med njimi je zelo pomembno, da zagotovimo 50 % lastnih sredstev. Računamo, da bodo do leta 2020 opravili za preko 70 milijonov evrov naložb. Polovico naj bi dobili prav iz kohezijskih skladov. Do leta 2020 naj bi zgradili komunalne vode na vseh
Marjan Jedovnicki
področjih doline, kjer jih še ni, in s tem izpolnili zakonske zahteve države in Evropske unije. To je ena plat; druga je to, da izenačimo vse naše občane, ki bodo tudi z urejeno komunalno infrastrukturo postali enakopravni.«
Koliko se bo to konkretno poznalo na položnicah uporabnikov komunalnih storitev?
»Podaljšanje RR se bo na položnicah poznalo v višini od 8 do 9 %. Če se bodo spreminjale druge cene, se bodo tudi te. Ven dar že od marca letos ne plačujemo več polne takse za obremenjevanje voda, ker obratuje centralna čistilna naprava. Ta strošek je bil zato bistveno znižan.« Slišali smo, da jevMO Velenje
še 23 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi. Jih boste zamenjali?
»Od skupaj nekaj več kot 600 kilometrov vodovodnega omrežja so azbestne cevi še na 23,6 kilometrov vodovodnega omrežja. Strokovnjaki ugotavljajo, da niso nevarne, saj je azbest nevaren, če ga vdihavamo. Vendar smo že v preteklih letih zamenjali veliko tovrstnih cevi, v nekaj letih pa bomo tudi preostale. Zamenjujemo jih z zelo kvalitetnimi materiali, saj želimo, da bodo nove cevi zdržale vsaj 50 let.« Nam lahko omenite še glavne projekte, kijih boste v naslednjih letih dokončali prav s pomočjo RR?
»Veliko jih je. Na vodovodu je glavni projekt obnova vodovodnega zbiralnika na Grmovem vrhu, ki obratuje že vrsto let in je na koncu življenjske dobe. Vgradili bomo tudi sodobno ultrafiltracijo, ki že na izviru odstrani vse mikroorganizme in velik del virusov. Tu so še tri manjše čistilne naprave v Doliču, Hudi luknji in na Mazejevih studencih. Pri omrežjih je glavno dokončanje povezave Šoštanj-Velenje, zamenjava azbestnih cevi na vodovodu do Hude luk nje, ure di tev vodovoda v Šmartnem ob Paki, ki bo dal možnost kvalitetne oskrbe v tej občini in tudi za druga naselja v Savinjski dolini. Imamo namreč viške kvalitetne pitne vode, zato jo lah ko odstopimo tudi tam kaj šnjim obči nam. V načrtu so novi zbiralniki in nekaj novih kanalizacijskih omrežij. Do leta 2020 bi radi zaprli vodovodni prstan okoli doline in zagotovili var no oskrbo v vsej Šaleški dolini.
■ BojanaŠ pegel
4_VI PIŠETE
Danska od blizu
Pred nedavnim smo se v Ljubljani zbrali predstavniki slovenskih gimnazij (velenjsko sva predstavljala Ana Špes in Ervin Strmčnik), ki smo bili izbrani v 12. vseslovensko srednješolsko »študijsko odpravo« v deželo Dansko, imenovano: »Danska od blizu.« Naša poglavitna naloga je bila odkrivanje danske dežele in hkrati predstavitev naše države republike Slovenije. Celotno organizacijo je prevzel France Benedik, predsednik društva slovensko-danskega prijateljstva. Pri logističnih zadevah in pripravi programa predstavitve so mu pomagali gimnazijski profesorji Alenka Ketiš, Jože Bogataj, Marjeta Kozmus.
Z udobnim avtobusom smo že v večernih urah prečkali slovensko-avstrijsko mejo in celo noč vozili po nemških tleh. Na dansko ozemlje smo se pripeljali popoldan naslednji dan. Prvi ogled na Danskem je bil na otoku Romo. To je prijetno poletno počivališče s stalnim vetrom, kjer smo bili vzhi če -ni, ko smo zagledali na tiso če zmajev v vetru. Dotaknili smo se Severnega morja in nabirali danske školjke. Prvo večerjo smo imeli v hostlu Askov Hojskole, kjer smo dvakrat prespali in lahko pripravili program za slovenski večer. Po prvi prespani noči smo si ogleda li naj sta rej šo in naj lep šo dansko mestece Ribe. Isti dan smo obiskali še oživljeno vikinško vas in Legoland, kjer smo se vrnili v svet otroštva in preizkusili številne zabaviščne naprave. Prvo predstavitev naše države smo imeli v severnejšem delu Danske - mestu
Nykobing Mors. V program slovenskega večera so bile vključene predstavitve vseh slovenskih pokrajin, tri dni obstoječi pevski zbor, plesne točke in glasbeniki. Domačini so bili presunjeni nad našo predstavitvijo, sploh pa nad našimi kulinaričnimi dobrotami, ki smo jih ponudili po končanem
programu. Prespana noč pri domačinih je bila za številne dijake med nami zanimiva izkušnja. Pravi »Danci« smo postali, ko smo se povzpeli na najvišjo »goro« Danske, to je mali hrib , ki se dviga nad izjemno nižinsko dansko pokrajino in meri v višino borih 175 metrov. Še isti dan smo si ogledali Det gamle by-muzej na
prostem, v katerem je zbrana stara bivalna kultura z vse Danske in rojstna hiša ter muzej slavnega pravljičarja Hansa Christiasna Andersena v Odenseju. V večernih urah smo prispeli v glavno mesto Kopenhagen. Bivali smo v zelo ureje nem mla din skem hostlu na obrobju mesta, ki si ga bom zapomnil po zelo dobrih zajtrkih in nasploh okusni hrani. Vsak nov dan je prinesel nove oglede in doživetja. Sprejem v danski par-
lament smo doživeli kot velik privilegij. Z navdušenjem smo od vodiča prejemali informacije o danski demokraciji in političnem sistemu. Povezanost med Slovenijo in Dansko smo spoznali na slovenskem veleposlaništvu na Danskem. Topel sprejem in kratka predstavitev njegove dejavnosti sta v nas zbujala občutke domo-
vinske pripadnosti. Nedaleč od veleposlaništva v središču Kopen-hagna smo si ogledali grad Kronborg, kjer naj bi se dogajala Shakespearova zgodba o Hamletu in Ofeliji. Večer smo preživeli na internacionalni šoli Helsinore. Tam smo imeli še drugo predstavitev o Sloveniji. Po njej smo z mladoletniki s celega sveta izmenjevali mnenja in se ob spremljavi harmonike zabavali pozno v noč. Pred odhodom v rodno Slo-
venijo naj od zanimivejših stvari omenim še zanimivi park Tivoli in obisk Rosenborga. Dvorec je izredno bogato opremljen s pohištvom in umetninami, še posebej pa je dragocena zakladnica s celo paleto bleš če čih dan skih kron. Iz Kopenhagna smo vsi odhajali žalostni in se spraševali, zakaj je vsega lepega enkrat konec. Eks-
kurzijo smo zaključili po dolgotrajni vožnji po Nemčiji in Avstriji, dokler nismo zagledali lepot in pestrostis lovenskihp okrajin.
Ekskurzija je vsem udeležencem odprave ponudila možnost vpogleda v življenjski slog ljudi in značilnosti države Danske. Vrednote, kot so avti, mobiteli, bogate hiše, skratka materialistične stvari, zamenjujejo prijetnejše duhovne načelne vrednote: pomoč sočloveku, odprtost, iskrenost, radodarnost ... Popolnoma drugačen šolski sistem, ki velja za enega najdražjih v Evropi, je veliko bolj življenjski kot pri nas. Dijaki in študentje se ne učijo za ocene, ampak za življenje. Zanimiva značilnost mladoletnikov je, da že s približno dvajsetimi leti odhajajo v svoja stanovanja, kar pa jim omogoča državni sistem. Možnosti za delo se najdejo na vsakem
koraku, zato je tudi brezposelnost zelo maj hna. V državi ni veli ko bogatih ljudi, ni veliko revnih ljudi, temveč so vsi najbogatejši. To jim omogoča tudi zelo napredno gospodarstvo, ki temelji na specializiranem - intenzivnem kmetijstvu. Vsaka skrb za električno energijo na Dan skem je odveč. K temu naj -več prispevajo številne vetrnice, ki so povezane v vetrne elektrarne, in pa tehtna uporaba električne energije v gospodinjstvih. Ljudje so prijazni, odprti, komunikativni, pošteni, vedoželjni... skratka predstavljajo višek razvitosti evropskih narodov. V preživetem tednu na Danskem sem spo znal mno go novih stvari. Pridobljene izkušnje bom z veseljem delil z vsemi tistimi, ki jih zanima kaj več o državi Danski in njenih značilnostih.
■ ErvinS trmčnik
Najvišja nadmorska visina na Danskem-175 metrov
IZ ŠOLSKIH KLOP!
Bralni projekt Rastem s knjigo
V	mesecu septembru smo v okviru državnega projekta Rastem s knjigo: slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, prejeli povabilo v Mestno knjižnico Šoštanj. Povabilo smo z veseljem sprejeli in se v torek, 3. 10. 2008, odpravili proti knjižnemu hramu.
V	okviru pouka smo obiskali knjižnico Šoštanj, kjer nam je prijazna knjižničarka najprej predstavila in razkazala knjižnico. Povedala nam je, da je knjige mogoče poiskati tudi s pomočjo računalnika, in nam pokazala, kako izbrano knjigo tudi najhitreje poiščemo. Nato smo dobili nalogo, da samostojno s pomočjo računalnika poiščemo v računalniški bazi izbrano knjigo in jo nato poiščemo še med knjižnimi policami. Ko smo nalogo z malce pomoči uspešno opravili, smo se posedli na stole in z zanimanjem poslušali nadaljnjo razlago knjižničarke. Povedala nam je, da si lahko v knjižnici s člansko kartico izposodimo knjige, revije, videokasete, zgoščenke s filmi in glasbo. Izvedeli smo, da lahko uporabljamo tudi računalnike, vendar le za učenje in izdelavo seminarskih nalog ter referatov. Na koncu nam je predstavila »čudo«, ki je tako v Sloveniji kot v Evropi redek pojav. To »čudo« se imenuje Biblijo 24 (knjigomat), na katerem si lahko, seveda s člansko magnetno izkaznico in petmestno kodo, 24 ur na dan, torej tudi takrat, ko knjižnica ni odprta, izposodite knjigo.
V bibliju je na voljo okrog 150 knjig. Izvedeli smo, da imamo v Velenju, Šmartnem ob Paki in Šoštanju prvi v Sloveniji to napravo, uporabljajo pa jo že tudi Francozi in Portugalci. Knjižničarka nam je ob odhodu vsakemu podarila knjigo avtorja Ervina Fritza z naslovom Vrane, kije letos prejela nagrado večernica.
Na tem obisku knjižnice smo se vsi veliko naučili. Vsem, ki še niste člani knjižnice, pa sporočamo, da je knjižnica večen prostor, ki ljudem ponuja nebesa znanja.
■ Anja Kešpret, PetraP otoč-nik, Nina Jurič, učenke 7. b
Kulturno-športni dan
V petek, 3. oktobra, smo imeli učen ci osmih in devetih raz re dov OŠ Šoštanj zanimiv kulturni dan na temo Delujmo ozaveščeno.
Ker Gorenje že dlje časa skrbi in podpira različne dejavnosti na področju kulture, šolstva, zdravstva, športa, je poskrbel, da smo lahko spoznali različne športe in športne dejavnosti. Podprla sta ga tudi župan Občine Šoštanj in Zavod za kulturo. Glavni organizator in izvajalec dogodka je bil Zavoda za znanstveno, športno in kulturno dejavnost Šport&mediji. Prireditev je pove zoval g. Beno Hva la, spremljali pa sta ga dve učenki OŠ Šoštanj. Dogodek je zbudil veliko zanimanja predvsem zaradi posebne gostje: Lucije Polavder, dobitnice bronaste olimpijske medalje v judu na letošnjih olimpijskih
igrah v Pekingu. Prikazali so nam zgodbe iz vsega sveta, ki v slovenskem in širšem medijskem prostoru niso bile nikoli javno predvajane. Ogledali smo si kulturo posameznih držav, njihove vrednote, odnos do zdravja, okolja, športnih porazov in uspehov. Lucija sama pa nam je povedala, kako so potekali dogodki v Pekingu, opisala je svoje občutke in pričakovanja v prihodnje. Pokazala nam je tudi različne prijeme v judu, kako napada, se izmika in svojo tehniko bojevanja.
Kulturni dan nam je pustil lepe občutke. Zato upam, da se bo v bodoče čim več otrok odločalo za šport in sledilo uspehom naše Luci.
■ KlementinaB orovnik,8. d
Pa vendar je pomembna...
Priš la je jesen in z njo šola. Šolski hodniki so spet prepojeni z mladci in mladenkami, ki jim gul-jenje šolskih klopi vse manj diši.
Kalilnica bodočih intelektualcev in vse, kar je z njo pove za ne ga, razen seveda počitnic in petmi-nutnih odmorov, postaja nujno zlo, v eni sapi zatrjujejo naši šoloob-vezniki, če izpustimo peščico tistih, zaradi katerih učiteljska rasa vztraja v tej kalvariji.
In ko nekateri le dojamejo, da se je mogoče res dobro naučiti, da sta ena in ena dve, da ti poznavanje kemijskih elementov pomaga rešiti križanko in zadeti kak evro, no, tudi športna vzgoja je sprejemljiva, pa še kak »fuzbal pade«, ugotavljajo učenci - vse to veleumno razmišljanje zataji ob iskanju razlogov, »al' prav se piše« z malo ali veliko, zakaj bi prebirali Prešernove izpovedi ljubezni do bledo-lične Julije in razglabljali o sporočilnosti besed nekoga, ki seje odločil nekega davnega leta zapisati svoje misli. Še najbolj pa se vsuje plaz negodovanja ob omembi vseh tistih neprecenljivih mejnikov, ki so zaznamovali naš jezik, saj sijih je treba zapisati za uho.
In tako kot učiteljica slovenščine skoraj sleherno uro po donkiho-
tovsko bijem boj s temi bodočimi zdravniki, prodajalkami, frizerkami, podjetniki in se ponavljam kot stara plošča, da je slovenščina pomembna. Sem morda še tiste stare šole »tovarišic«, ki brezkompromisno kujejo Prešerna v zvezde, navdušeno razpredajo o takšni in drugačni stavčni analizi in z vznesenostjo prebirajo »mokrocve-teče rož'ce poezije«.
Ne, ampak cenim jezik, ki mi je bil dan v zibelko, z besedami katerega zvečer uspavam otroka in morda nekomu povem, da ga imam rada. Res cenim Prešerna in zagotovo si zasluži svojo zvezdo na slovenski »walk of fame« (beri ulici slavnih) ob vseh pionirjih slovenske književnosti in jezika.
Jezik nas determinira. Če želimo ali ne. Jezik je naša osebna izkaznica v Babilonu 21. stoletja in »temelj za identiteto skupin in posameznikov ter njihovo miroljubno sožitje«, v uradni izjavi zapiše Koi-chiro Matsuura, generalni direktor Unesca, ob letošnjem mednarodnem letu jezikov. Raznolikost prinaša bogastvo družbe in en
kamenček v mozaiku človeških govo ric je tudi sloven ski jezik. In Pre še ren je del nje ga, tudi tis ta »nebodigatreba« vejica in vse, kar se oznanja pri urah slovenščine.
Vsi drugačni, vsi enakopravni, se rado sliši. A nalijmo si čistega vina in si priznajmo, da odkar svet stoji, v naravi zmaga močnejši, in če ne bomo mi - novodobni kranj ski Janezi - cenili svoje besede, bomo le še davni spomin na peščino ljudi na sončni strani Alp. Če izginja jezik, izginja narod.
In kaj odgovoriti našim malim učenjakom? Vsak materni jezik je dragocen in neprecenljivo izročilo. Slovenščina je pomembna in je del nas. Ohranimo jo za svoje potomce, saj so v preteklosti zanjo premnogi hodili po trnovi poti, da danes, v Gospo dovem letu 2008, samoumevno »jezikamo«.
Morda pa je moj odgovor zgolj zato, ker vas je - dragi, moji učenci - vsako jutro lepo ponosno in z dvignjeno glavo pozdraviti z »Dobro jutro!«.
■ Vesna Penec, prof.s loven-ščine na OŠ Gorica
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Manaslu je gora duše
Simona Pogač, ki j o poznamo predvsem kot lastnico Butika Grazia, se j e kot peta Slovenka povzpela na osemtisočak - Na Manas luj u, kjer se j e smrtno ponesrečil znani slovenski alpinist Nejc Zaplotnik, se je naučila potrpežljivosti
Milena Krstič - Planine
Simona se je v začetku oktobra vrnila s Himalaje. Skupaj s še devetimi člani sicer štirinajstčlanske mednarodne odprave je stopila na vrh 8.163 metrov visokega Manasluja ali gore duše, kakor ga tudi imenujejo. Odprava se je pričela 27. avgusta, končala pa 9. oktobra.
Čestitke za podvig! Ni ravno veliko Slovenk, ki bi »lezle« na take vrhove.
»Kolikor mi je znano, sem peta Slovenka, kije presegla magično mejo 8.000 metrov.«
Kaj pa na Manasluju, je bila že katera?
"Mislim, da ne. Doslej sva bila od Slovencev, kolikor mi je znano, na vrhu Manasluja le Viki Grošelj in zdaj tudi jaz."
Manaslu 2008, zanimiva
mednarodna odprava.
Pravzapravjugoslovanska.
Kako si prišla zraven?
»V njej smo bili člani iz vseh republik bivše Jugoslavije. Želja vodje odprave Dragana Jačimoviča iz Srbije, ki nas je povezal, je bila, da se na vrhu zberemo predstavniki vseh bivših republik Jugoslavije. Povabil me je, da glede na moje pred hod ne izkušnje z visokimi gorami kot predstavnica Slovenije sodelujem v odpravi. Njegovo vabilo je bilo tako mikavno, da preprosto nisem mogla reči ne. Ponudil mi je, da stroške odprave plačam samo v primeru, če se povzpnem na vrh. To je pomenilo, da res zaupa vame.«
Odprava je trajala kar precej časa.
»Tako je pri osemtisočakih vedno. Odprave običajno trajajo najmanj 45 dni, lahko pa tudi 60 dni in več, na primer na Mont Everest.«
Manaslu. Ta gora je zate nekaj posebnega.
»V bistvu je vsaka gora nekaj posebnega, ampak na to me vežejo posebna čustva. Na njej je žal pred mnogimi leti umrl Nejc Zaplotnik. Nejca poznamo predvsem po njegovi knjigi Pot, kije berilo vsakega gornika, planinca, alpinista. Ko sem pred leti prvič prebrala Pot, si nikakor nisem mislila, da bom kdaj sama hodila po pobočjih Manasluja. Knjigo sem doslej prebrala mnogokrat in Nejčevo navdušeno doživljanje gora meje spremljalo tudi na Manasluju.«
Kapitalizem,f inančna kriza in še kaj
V Sloveniji živimo od osamosvojitve sem v kapitalizmu. Zato je dobro, da opredelimo kaj kapitalizem sploh je. Po splošnih opredelitvah je kapitalizem oblika družbenopolitičnega sistema, ki temelji na izkoriščanju najemnih delavcev s strani kapitalistov, lastnikov sredstev za proizvodnjo, ki so v zasebni lasti. To opredelitev lahko prilagodimo vsem področjem družbenih aktivnostih, tako tudi finančnemu.
Mnogo bralci se bodo še spominjali, kako so določene strukture pred leti razglaše-vale, daje potrebno pospešiti preobrazbo družbenih razmerij. Trdili so, daje potrebno pospešiti privatizacijo in denacionalizacijo sredstev za proizvodnjo, ukiniti družbeno nadzorstvo finančnih tokov in aktivnosti pri tem (SDK), da se država umak-
Jepa to nevarna gora... O tem priča tudi žalostna statistika.
»Manaslu je z dvajsetodstotno smrtnostjo po nevarnosti uvrščen na šesto mesto med osemtisočaki. Res seje drži črna kronika. Največja tragedija se je zgodila pred leti, ko je plaz med tabo ro ma ena in dva odnesel kar petnajst življenj. Predeli gore so res nevarni, gotovo del, kjer se je zgodila ta nesreča in ga je treba prečkati hitro. Sicer pa je bila naša pot, izbrali smo Japonsko smer, izredno lepa, dinamična, raznolika. Sama podoba gore pa je prečudovita.« Koliko vas je doseglo vrh ?
" Zelo uspeš ni smo bili. Na vrhu nas je stalo skupaj deset, kar je res izjemen uspeh, saj so trije udeleženci odprave zaradi bolezni odnehali že prej, pred 4. oktobrom. Vseh deset, ki se nas je iz baze na 4.900 metrov podalo proti 8.163 metrov visokemu vrhu, je le-tega doseglo in to je bilo izjemno veselje za vse. Največje pa za našega vodjo odprave Dragana, ki je vseskozi verjel v naš uspeh in nam tako na dan vzpona pričaral čudovito vreme. Nanj smo prej v sneženju noč in dan čakali dvanajst dni. A tudi zato rada hodim v gore. Vedno znova me naučijo novih stvari, ki jih potem uspešno koristim v dolini." Česa si se naučila tokrat? "Izjemne potrpežljivosti in zaupanja, pa tega, da nikoli v življenju ne smeš izgubiti volje in upanja. Ko smo ga že skoraj izgubili, se je vreme odprlo, odprla se nam je gora, razmere za vzpon na vrh so bile idealne. In to lahko prenesemo v običajno življenje. Vedno je treba upati, upanje odpira vrata, izguba tega jih zapira." Kaj ste počeli, ko ste čakali in čakali, o čem razmišljali?
ne iz gospodarstva, ker daje slab gospodar, daje potrebno pospešiti deregulacijo družbenih razmerij, češ, da vsakršna čvrsta regulativa krni zasebno iniciativo, in še bi lahko naštevali.
Vtem času se nahajamo v takšni finančni krizi, ki po mnogih značilnostih presega tisto iz leta 1929. Kaj ji je sledilo po desetih letih vemo. Zato tudi takšna ner-voza v določenih političnih in drugih vrhovih po svetu. Finančne, gospodarske, družbene krize niso nekaj naključnega, temveč gotovo nastopijo, če obstajajo pogoji zanje. Ti pogoji so tisti, ki jih tako vztrajno zagovarjajo zagovorniki popolnega lib-eralističnega dogajanja na vseh področjih družbenih aktivnostih. Skupna značilnost liberalizma je odsotnost vsakršne regulative in tistih, ki jo naj izvajajo. Zato ni naključje, da se dobri poznavalci trenutnih razmer, tako npr.: Helmuth Schmidt,
»Ob dvanajstdnevnem neprekinjenem sneženju dejansko nismo počeli drugega kot čakali. Ponoči se zbudiš vsaki dve uri, da otreseš šotor, ker bi se ta v nasprotnem primeru polomil, zjutraj koplješ okoli šotora, da se ti ne podre. Vmes smo igrali karte, nekateri so poslušali glasbo, pisali dnevnike, se kepali, celo grad iz snega smo postavili. Čas je treba zapolniti. Če samo razmišljaš o vzponu in o tem, da ti ne bo uspelo, postaneš nervozen. Od tod do prepirov pa ni daleč ... Živeti s štirinajstimi ljudmi 45 dni skupaj v takih pogojih, je umetnost za vse.«
Je bila v odpravi poleg tebe še kakšna ženska?
"Ja, Nina Kristina iz Srbije. Zelo simpatično dekle, mlajše, z izrednim potencialom, pa tudi sicer se je pokazala kot dobra prijateljica."
S preostali svetom ste komunicirali preko interneta?
"Ime li smo svojo internet no stran, na kate ri je vodja odprave vsak dan pre ko satelitskega telefona pošiljal poročila. Stran (www.extremesummitteam.com) je bila izjemno obiskana."
Kako pa bi opisala dan vzpona na vrh?
»Začeli smo z zadnjega, tretjega tabora
bivši nemški kancler, ravnanje nekaterih skrahiranih bank primerjal z nastopanjem hazardeijev v kazinojih.
Svetovna politična elita, skupaj s predstavniki domačih narodnih bank ter tistih iz mednarodnih - denarnih institucij že dva tedna išče skupne rešitve, zavedajoč se, da le skupni ukrepi še lahko rešijo situacijo pred popolnim polomom. To še posebej, ker se posamične akcije nekaterih držav niso povsem obnesle.
Ob koncu lahko sklenemo, da bomo morali, hoteli ali ne, vsaj za določen čas odstopiti od načel popolno svobodnega tržnega gospodarstva, za nekaj časa podržaviti nekatere banke in sprejeli še druge ukrepe socializacije rizika. Ta socializacija, ki jo bo ob koncu itak plačal mali davkoplačevalec, bo preprečila svetovni kolaps, če hočete, novo svetovno vojno.
■ Vladimir Korun
na višini 7.400 metrov ob pol četrti uri zjutraj. Zbudili smo se ob dveh. Približno uro traja, da se oblečeš, obuješ višinske čevlje, natakneš dereze, plezalni pas, namestiš kisikovo bombo. Za vzpon na vrh smo namreč uporabljali dodaten kisik, saj se zaradi slabega vremena nismo mogli uspešno aklimatizirati.« Sam vzpon do vrha?
»Ni bil tako naporen, ker ni tehnično zahteven. Hodiš. Pred zadnjim taborom je bilo potrebno plezanje po fiksnih vrveh, v tem delu pa ne. Deluje pa adrenalin. Bliže vrhu si, bolj ti je jas no, da bo zadeva uspela, bolj si pripravljen izkoristiti sleherni atom moči, da dosežeš cilj in se od tam srečno vrneš.« Koliko časa ste se zadržali na vrhu, kaj ste poče li?
"Predolgo. Odklopili smo kisik, bil je čudovit dan, kar se vidi tudi po slikah. Na njih sem brez rokavic, z odpetim kombinezonom. Povsod naokoli izjemen razgled. Mi pa srečni. Presrečni. Sedeli smo, se sli ka li, pos ne li film . " Je bilo tam gori kaj prostora za bojazen, kako bo s povratkom ? "Prav na vrhu ne. Ko pa nas je vodja po radijski zvezi že tretjič opozoril, da se
Manaslu: vrh levo

Kadilci smoo dločili!?
Absolutizem in izključevanje sta privedla do padca sedanje Janševe vlade 2008, ki je nare di la kar veli ko napak. To ni bila ljudska vlada! Prepričan sem, da smo več kot 1 % k temu prispevali tudi neopredeljeni kadilci, celo bivši simpatizerji vladajoče koalicije, ki smo bili praktično izločeni iz družbe in smo se pozimi potikali kot potepuški psi okolo lokalov, tovarn, bolnišnic, itd. in zmrzovali, najbolj so bili jezni izgle da iz Nsi.
Pločniki so polni čikov, avti zasmrajeni, kadi se kjerko li zunaj, kar je bilo vča sih obsojanja vredno je sedaj nujno zlo. Veliko več je prehladnih obolenj kadilcev in gostincev, zmanjšala se je družabnost in sožitje ljudi. Včasih pa ni bilo se tako slabo. Skrb za javno zdravstvo je bila boljša kot sedaj in za delavce so rekli: dober dela-
^ ?0 HRIBIH M mm
Brez pudže se na goro ne gre
Nedelja, 14. septembra, ob petih ...: »Kami, naš sidrar, je ravnokar otresel sneg z mojega šotora. Tudi to noč je padal sneg. Ne morem več spati. Razmišljam o gori, ki kraljuje nad našim baz nim tabo rom. Na polovi ci odprave smo, gore pa se nismo niti dotaknili. Tega v tem trenutku tudi ne smemo, saj še nismo imeli pudže. Pudža je budistični ritual, ki gaje treba opraviti pred odhodom na goro. Imeli jo bomo jutri. Vsi se bomo zbrali okoli kamnitega oltarja in zaprosili goro za srečen odhod in povratek z nje. Da nihče ne bi padel v ledeniško razpoko. Da ne bi zdrsnil, zbolel ... Za vedno ostal na gori.« (odlomek iz Simoninega dnevnika)
moramo vrniti, sem se zavedala, daje pot do 6.400 metrov, kjer sem želela prespa-ti, še zelo dolga." Simona, to je bil tvoj prvi osemtisočak. »Ja. Dolgo sem si ga želela. Vse sem mu podredila, vse treninge, vse napore. Ampak je bilo vredno. Našla sem pot ...«. Znana sipo tem, da nikoli ne poveš, kam greš. Boš mogoče...
»Ne, ne bom. Všeč mi je, da grem na odpravo tako, brez obveznosti, brez pritiska. Popolnoma neobremenjena, lahko se obrnem kadarkoli. Na gori sem zato, ker si tega sama želim. Ker je to moj način življenja. Za menoj je šest odprav (Aconcagua, Elbrus, Shishapangma, McKinley, Alpamayo in Manaslu). Na petih sem dosegla vrh, na eni pa sem znala tudi pravočasno obrniti. Dokazala sem,da ne rinem brezglavo naprej, a se znam takrat, ko je potrebno, potruditi.«
vec je zadovoljen delavec, ki naj ima na delovnem mestu zagotovljeno toplo malico, kavi co in pro stor, kjer lah ko v miru kakšno pokadi in se sprosti, da bo potem spet dobro delal, pa da o plačah in o brez-poselih tu ne govorim. Sedanji sistem je slab! Pričakujem, da bo nova vlada Slovenije g. Pahorja omilila diskriminatorni pro-tikadilski zakon in podelila določenemu % lokalov kadilske koncesije v primernih prostorih, sicer bo tudi njo na naslednjih volitvah doletel kadilski sindrom, vsak glas volilca pa šteje, mar ne? Kadilo seje in se bo v prihodnosti še več in ne manj, zaradi stresnega življenja ljudi. Več je treba doseči z osveščanjem ljudi o načinih zdravega življenja in izboljšati življenjske pogoje, ne pa s prepovedmi! Več kot je prepovedi, nižja je stopnja demokracije.
■ kadilec Igor
Mnenja inodm evi
_ŠPORT_
Dobro so se pripravili
Rokometaši Gorenja visoko premagali Prevent - V soboto drugi zaporedni derbi
Velenjski rokometaši so se na sosedski derbi 6. kroga prve lige s Preventom v njegovi dvorani odlično pripravili, da se jim ne bi zgodilo kot Celjanom, ki so v 5. krogu v isti dvorani izgubili kar z devetimi goli razlike. Nasprotnika so dobro preučili, se nanj odlično pripravili in zmagali s 30 : 19.
Sodeč po izidu so imeli dokaj lahko delo. Pa ni bilo tako. Domači so igrali v obrambi zelo trdo in njihov odpor so gostje povsem zlomili šele v zadnji tretjini tekme. Ob polčasu je njihova prednost znašala tri zadetke, po slabih dese-
Sinoči v Šoštanju Krka
Minulo sredo so košarkarji Elek-tre Esotech v svoji dvorani gostili aktualne državne podprvake ekipo Heliosa iz Domžal. Gostje so bili premočan nasprotnik za mlade Šoštanjčane in so ob koncu slavili z 90 : 51.
Do sredine druge četrtine je bilo srečanje še dokaj izenačeno, vendar so košarkarji Heliosa prvi polčas zaključili z delnim izidom 18 : 3 in si tako priigrali neulovljivo prednost.
Prva liga Telekom,
13.	krog
Izidi: Maribor - Domžale 3 : 0, Koper -Primorje 1 : 1, MIK Celje - Nafta 2 : 1. HIT Gorica - Drava 1 : 0. Interblock - Rudar Velenje 2:1 (1:0) Stadion ŽAK, gledalcev 800, sodniki: Jug (Tolmin), Ul in Karmel (oba Maribor).
Interblock: Rozman, Rodic (od 78. Pregelj), Zahora (od 90. Majcen), Elsner, Zeljkovic (od 59. Grabic), Matic, Rendulic, Jukan, Ntame, Iličic, Delamea.
Rudar Velenje: Jahic, Pokleka (od 67. Omladič), Kraljevic, Stojnic, Cipot, Golob, Trifkovic, Mujanovic (od 73. Mujakovic), Junuzovic, Grbic, Zajc (od 46. Prašnikar).
Strelca: 1:0 Zahora (32.), 2:0 Zahora (48.), 2:1 Junuzovic (71.). Rumena kartona: Ntame; Zajc. Vrstni red: 1. Maribor 28, 2. Nafta Lendava 23, 3. MIK CM Celje 20, 4. Domžale 19, 5. Interblock 18, 6. Labod Drava 17, 7. HIT Gorica 16, 8. Rudar 15, 9, Primorje 12, 10. Luka Koper 10.
14.	krog: sobota, 25. oktobra: Rudar -Koper ob 17. uri;
3. SNL - vzhod, 11. krog
Paloma - Šmartno ob Paki 3 :4(2:3)
1:0 Žabota (12), 1:1 Vasic (16), 1:2 Volk (30), 2:2 Vajnhandl (33), 2:3 Volk ( 43), 3:3 Žabota (56, 11 m), 3:4 Klinar (70).
Šmartno 1928: Sušnik, Kladnik (od 87 Cigale), Filipovič, Volk, Barčič (od 55. Cizej), Vasic, Podgoršek, Jelen, Plesnik, Mešic (od 52. Klinar), Podbrežnik; trener: Drago Kostajnšek.
tih minutah igre v drugem polčasu le gol. Velenjčani so nato odlično zaigrali v obrambi in Prevent je do konca tekme dosegel le še pet golov, igralci Gorenja pa kar 15 in na koncu zmaga z enajstimi goli razlike.
V soboto (20.00) bo v Rdeči dvorani gostovalo Celje Pivovarna Laško.
Gorenje z Lovčenom
Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so v torek izžrebali pare tretjega kroga pokala EHF. Rokometaši velenjskega Gorenja se bodo pomerila s črnogorskim Lovčenom iz Cetinja, škofjeloškega Merkurja pa z avstrijsko ekipo Aon Fivers. Prve tekme bodo na sporedu 15. ali 16., povratne pa 22. ali 23. novembra.
Trener Velenjčanov Ivica Obrvan
Košarkarji Heliosa so bili boljši v vseh elementih igre, predvsem pa so prepričljivo dobili skok pod obema obročema. S trdo obrambo so povsem onemogočali domače napade, pri katerih je bil strelsko razpoložen le Cup, kije dosegel 22 točk.
Veliko več razpoloženih igralcev so imeli gostje, pri katerih je kar pet igralcev doseglo deset točk ali več.
Borut Cerar, trener Elektre Esotech: »Helios iz Domžal je bil boljši in zasluženo slavil zmago. Gostujoči igralci so pokazali povsem drug obraz kot proti Krki. Ena ko -vre den tek mec smo bili samo v
Vrstni red: 1. Šmartno 1928 27, 2. Dravinja 25, 3. Dravograd 24, 4. Kovinar Štore 23, 5. Odranci 20 (tekma manj-t. m.), 6. Malečnik 16, 7. Tehnostroj Veržej 15, 8 Stojnci 14, 9. Simer šampion 12, 10. Paloma 10, 11. Čarda 9, 12. Mons Claudius 9, 13. Črenšovci 8 (t. m.), 14. Šmarje 4.
ŠNL, 10. krog
Pohorje - Šoštanj 2 : 1 (1 : 1)
1:0 Verdnik (1), 1:1 Andric (9), 2:1 Prednik (61, 11 m). Šoštanj: Mušič, Redžic, Ramic, Stojakovič, Meh, Jahic, Linič, Mežnar, Andric, Spasojevič, Pranjič (od 72. Burek); trener: Roman Frangeš. Vrstni red: 1. Zreče 23, 2. Tehnotim Pesnica 22, 3. Pohorje 20, 4. Partizan Fram 17, GIC Gradnje Rogaška 17, 6. LKW Jack Ger. vas 17, 7. Podvinci 17, 8. AHA EMMI Bistrica 14, 9. Šoštanj 14, 10. Bukovci 13, 11. Holermous Ormož 12, 12. Peca 7, 13. Brežice 3, 14. Jarenina Šentilj 1.
MIK 1. liga, 6. krog
Merkur : Trimo Trebnje 25:31 (13:16), Rudar Trbovlje : Ribnica Riko hiše 26:27 (12:14), Jeruzalem Ormož : Krka 29:20 (17:9).
Sreda, 3. december: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper, Slovan je prost. Prevent : Gorenje 19:30 (10:13)
Prevent: Kaspar (1 obramba), Jelen (9), Planinšek, Nabernik, Plešej 1, Dujmovič 6, Kovačič, Hartrman 2, Dumančič 2, Kresnik, Mujanovič 1, Drožina, Gams 2, Kleč, Šmid 5. Trener: Ivan Vajdl.
Gorenje: Gajič (4 obrambe), Skok (10,
je takole ocenil žreb: »Na prvi pogled je dober. Lovčena ne poznamo in o njem kot nasprotniku tudi nismo razmišljali. Res pa je, da smo favoriti in pričakujem uvrstitev v naslednji krog. Še prej pa sta pred nami še dve važni tekmi s Preventom (včeraj, op. p.) in Celjem ( v soboto), potem pa se bomo maksimalno posvetili iskanju informacij o njem.«
Franjo Bobinac novi predsednik
Na torkovi skupščini Rokometne zveze Slovenije se je po nekaj več kot dveh letih z mesta predsednika poslovil predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, njegovo mesto pa je zasedel predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Na volilni skupščini je dobil glasove vseh prisotnih 47 od skupno 90 delegatov.	■
prvič etrtini.«
Že sinoči so košarkarji Elektre Esotech v domači dvorani gostili ekipo Krke, ki je še brez poraza skupaj s Pivovarno Laško na prvem mestu prvenstvene lestvice. Elektra je z eno zmago in dvema porazoma na devetem mestu -enak izkupiček ima tudi Zagorje na osmem - na zadnjih treh mestih pa so Nova Gorica, Alpos Šentjur in Epic Misel iz Postojne, ki še niso oku si le slas ti zma ge v letoš njem p rven stvu.
■ TR
2x7 m), Kavaš 4, Medved 1, Bezjak 3, Gromyko 1, Sovič 3, Sirk, Datukašvili, 1, Mlakar 4, Rnič 2, Šrefanič, Golčar, Harmandič, Čupic 11 (5). Sedemmetrovke: Prevent 3 (0), Gorenje 5 (5). Izključitve: Prevent 14, Gorenje 10. minut.
Vrstni red: 1. Cimos Koper 5 tekem - 9 točk, 2. Gorenje (5) 8, 3. Celje Pivovarna Laško (5) 8, Prevent (5) 6, 5. Ribnica Riko hiše (5) 6, 6. Slovan (5) 5, 7. Jeruzalem Ormož (6) 5, 8. Trimo Trebnje (5) 4, 9. Merkur (6) 3, 10. Rudar EVJ Trbovlje (6) 2, 11. Krka (5) 2, 12. Hrpelje Kozina (3) 0; Hrpelje Kozina je prekinila nastope v MIK 1. ligi.
Pari prihodnjega kroga: Gorenje -Celje Pivovarna Laško, Krka -Prevent, Ribnica Riko hiše -Jeruzalem Ormož, Trimo Trebnje -Rudar Trbovlje, Slovan - Merkur.
1. A SKL - Liga UPC Telemach, 3. krog
Elektra Esotech - Helios Domžale 51 : 90 (17 : 21, 8 : 13, 13 :19, 13 : 27)
Šoštanj, Športna dvorana Šoštanj, gledalcev 150, sodniki: Špendl, Petek in Žebeljan (vsi Maribor) Elektra Esotech: Golež 1 (1-2), Džambic 2, Horvat 3, Tajnik 2, Novak 5 (3-6), Sjekloča 1 (1-2), Ivanovič 8 (34), Lekič 7 (1-4), Cup 22 (4-5).
Kegljanje, 2. liga -vzhod 5. krog
Šoštanj - Impol 5 : 3 ( 3111 : 3016 )
Šoštanj: Križovnik 514 (0) , L. Fidej 507 (1), Hasičič 555 (1), Jug-Sečki 473 (0), Petrovič 513 (0), Arnuš 549 (1).
Nogometaši Maribora in Interb-locka v prvi ligi nadaljujejo zmagoviti pohod. Toda v dosedanjih 13. krogih so bili uspešnejši vijoličasti. V tem krogu so s 3 : 0 premagali aktualne prvake Domžale. To je bila njihova že osma zmaga, saj so letošnjo jesen le enkrat izgubili, in sicer v 4. krogu prav z Dom ža la mi.
Ljubljančani pa so si v soboto proti velenjskemu Rudarju z 2 : 1 priigrali 4. zaporedno zmago in potisnili Rudarje še bolj proti dnu lestvice. Po sobotnem že šestem jesenskem porazu so trenutno osmi. Za točko zaostajajo za sedmimi Novogoričani, imajo pa tri več od predzadnjega Primorja in peti od zad nje ga Kopra, ki ga bodo gostili v naslednjem krogu. Vmes pa so včeraj v četrtfinalni pokalni tekmi gostovali pri vodil-nemM ariboru.
Rudarji so na svojem igrišču v prvem krogu Ljubljančane premagali z 2 :0, tokrat pa so z igro zlasti v prvem polčasu zelo razočarali. Vendar domači niso bili toli-kob oljši kot so bilig ostjes labi.
Tekma med Rudarjem in Interb-lockom je potekala tudi v znamenju dvoboja dveh najboljših strel-
Pred gostovanjem na severovzhodu Slovenije so Šmarčani obljubljali zmago. Vendar po začetnih 20 minutah ni bilo ne duha in sluha po optimizmu. No, ker si je tokrat Drago Kostanjšek nabral kar nekaj kilometrine vzdolž klopi, so Šmarčani začeli počasi prevzemati pobudo. Vasičeva žabica je pomenila izenačenje, nato pa se je Volk odločil, da razburka slabokrven šmarški napad in je podano žogo iz kota z glavo zabil za 1 : 2. A se maloštevilnim navijačem gostov ni dolgo smejalo, saj sodnik ni videl igranje domačih z roko, v nadalje-
cev lige, doma či nom Dari om Zahorom, in gostom Edinom Junuzovičem. Končal se je z zmago Zahora, ki je zabil dva gola, oba krat je bil hit rej ši od pre po -časnih velenjskih branilcev, Junuzovic pa le enega. Interblockov igralec na lestvici najboljših strelcev proti Velenjčanu vodi po tem krogu z 10 : 9.
Varovanci Marijana Pušnika so v soboto pokazali dva obraza. V prvem delu njihova igra niti ni bila na dr5ugoligaški ravni. V nadaljevanju, vendarle šele po vodstvu domačih z 2 : 0, ki so ob koncu prvega polčasa zadeli tudi vratni-co, so se le začeli zavedati, da so profesionalci. Zaigrali so na vse ali nič, in domači so nekaj krat zelo zmedeno plesali ob njih. V 72. minuti je Junozovic podstavil nogo in žogo, ki mu jo je poslal Trifkovič, usmeril v mrežo. Toda več kot ublažiti poraza Rudarja niso zmogli, pa čeprav je imel samo Luka Prašnikar dve tako rekoč stoodstotni priložnosti. Najprej žogo s približno z osmih, devetih metrov poslal čez vratni-co, drugič pa se je po njegovem udarcu z znotraj pet metrske ga prostora izkazal domači vratar
vanju akcije pa je lep strel pomenil izenačenje. Da ima že omenjeni branilec Volk dober »tajming« pri visokih žogah iz prekinitev smo vedeli, da bo pa kar dvakrat preletel za glavo višje domačine, je vse presenetilo in na odmor se je odšlo z 2 : 3. Sicer so Šmarčani pred koncem polčasa zadeli še enkrat, vendar je stranski nekaj mečkal in bog ve zakaj razveljavil, sicer po mnenju večine, popolnoma regularen zadetek.
Kot da je to vzpodbudilo domače, ki so rahlo pritisnili proti vratom gostov. Nič nevarnega pravzaprav,
Rozman.
Trener Marijan Pušnik leto še ni bil tako razočaran kot po tej tekmi: »Domači so imeli lahko delo. Moji fantje so igrali najslabši igro, odkar smo v prvi ligi. Tako slabo nismo igrali tudi v drugi. Največjo krivico prevzamem nase. Nisem izbral pravilnih enajst, pa tudi menjave so razočarale. V naši vrsti je bilo veliko preveč neraz-položenih igralcev. Nekateri so igrali neko svojo tekmo. Šele po vodstvu domačih z 2 : 0 so se zbudili in začeli vsaj malo igrati nogomet. Razočaran sem. Niti približno niso bili knapi, rudarji, tisti, ki so bili v zadnjih tekmah kompaktno moštvo, se organizirano branilo in uspešno napadalo. Kakšna je bila naša igra, pove to, da smo v prvem polčasu le enkrat strel-jalip roti domačemuv ratarju.«
Včeraj so nogometaši Rudarja v četrfinalni tekmi slovenskega pokala gostovali v Mariboru, v soboto (17.30) pa bodo v novi prvenstveni tekmi gostili zadnji Koper.
■ vos
če ne bi butnila v 16 - m skupaj Fil-ipovič in domači napadalec, kar je želiranemu in naoljenemu delilcu /ne/pravice zadoščalo da je pognal kri v glave gostov, domače pa spravil k enajstmetrovki.3:3 je pomenilo nič kaj obetavno nadaljevanje. Toda Kostajnšek je bil to nedeljo v dobri formi. Iz rokava je potegnil skritega aduta Klinarja in dolgolasi mladi »snajper« se mu je oddolžil z redko videnim projektilom v zgornji levi kot nemočnega domačega vratarja.
V nedeljo je na vrsti derbi z Drav-injo v Šmartnem ob Paki. Torej »ura resnice«.
■ Martin Pačan
»Leži« jim deveto mesto
Nogometaši Šoštanja v 10. krogu štajerske lige niso zboljšali položaja na prvenstveni lestvici in do naslednjega kroga ostajajo na devetem mestu. V Rušah so se sicer domačemu Pohorju dobro upirali, vendar to ni bilo dovolj za točko, kaj šele za vse tri. Izgubili so z 1 : 2.
Še vedno so v vodstvu Zreče, pa čeprav so v gosteh morale priznati premoč Rogaški, ki je zmagala z 2 : 1. Pesnica, ki je osvojila točko v Gerečji, ima na drugem mestu samo točko manj. Pohorje pa po zmagi nad Šoštanjčani za njima na četrtem mestu zaostaja za tri oziroma dve točki.
Visok poraz Elektre Esotech
Zahora - Junuzovic 2 : 1
Rudarji proti Interblocku v prvem polčasu niti na drugoligaški ravni - V soboto v Velenju zadnji Koper
Tako so igrali
Uspeh pred derbijem

SPORT IN REKREACIJA
V spomin Jožeta Ervina Prislana v Doliču
OZVVS Velenje je na strelišču Strelske družine Dolič v Gornjem Doliču v občini Mislinja pripravilo že šesto strelsko tekmovanje za memorial Jožeta Ervina Prislana, dogoletnega poveljnika 89. Območnega štaba TO Velenje in prvega poveljnika OŠTO Velenje v samo-stoj ni Slove niji.
Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip območnih združenj veteranov, častnikov ter drugih društev. Turnir so si prišli ogledat tudi gostje, med njimi župan občine Mislinja Viktor Robnik, kije nagovoril udeležence turnirja, v imenu MO Velenje, ki je bila tudi pokroviteljica tega tekmovanja pa Tone Brodnik.
Na strelišču se je pomerilo 63 strelcev, tekmovalci pa so dosegli zelo dobre rezultate, kljub temu, da gre za občasne strelce z MK orožjem. Tekmovalo se je z MK puško serijske izvedbe, leže iz roke na razdalji 50 metrov in sicer 5 strelov za poizkus v času 5 minut in deset strelov za oceno v času deset minut.
Najboljši rezultat v ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa OZVVS Spodnja Savinjska dolina, kije zasedla 1. mesto z 268 zadetimi krogi, druga je bila ekipa OZVVS Mis-
linjska dolina z 253 krogi, tretja pa je bila ekipa OZVVS Celje z 245 krogi. Nehvaležno četrto mesto je osvojila I. ekipa OZVVS Velenje. V posamični razvrstitvi je bil najboljši strelec iz OZVVS Spodnja Savinjska dolina z 91 osvojenimi krogi, drugi z 90 krogi je bil Mladen Melanšek, prav tako iz OZVVS Sp. Savinjska dolina, tretji pa Oto Pok iz OZVVS Mislinjska dolina.
Tekmovanja so se udeležile tudi tri ekipe OZVVS Velenje ter dve ekipi OZSČ Velenje. Najboljše tri ekipe so prejele pokale in medalje. Prehodni pokal MO Velenje, pa je prejela ekipa OZVVS Spodnja Savinjska dolina.
Istočasno je potekalo tudi tekmovanje v posamični konkurenci za najboljšega strelca iz Območnega združenja veteranov Velenje
in Območnega združenja velenjskih častnikov. Najboljši trije strelci so bili iz OZVVS Velenje. Renato Šterman je prejel zlato medaljo in prehodni pokal, drugo mesto je zasedel Janko Šme, tretji pa je bil Franc Oštir.
■ Zdenko Zajc
Za zdravje in dobro počutje šteje vsak korak
Tistim, ki v soboto ni bilo potrebno pobirati sadja ali opravljati zapoznelega trganja grozdja, onim, ki niso sedli na kolo, skočili v bazen zdravilišča ali se odpravili na bližnje hribovje, je bil sončen jesensko obarvan dan ravno pravšnji za ponovno druženje z nordijsko hojo
materiala - steklenih vlaken in karbona, ob tem pa mora biti čvrsta, lahka in zdržljiva. Blažiti mora tresljaje in ne utrujati sklepov. Dobra palica za NH ni nikoli teleskopska! Konica je močna in pod primernim kotom. Za hojo po asfaltu uporabljamo še posebno
ski sklep, kolk in hrbtenica so razbremenjeni kar za 25%.
Izredno primerna je za izboljšanje in vzdrževanje zdravja, krepitev celega telesa, posebno zgornjega dela, za starejše in odrasle osebe ter ljudi s prekomerno telesno težo. Primerna je za vse člane
(NH). Z njo so dopoldne pričeli člani krožka nordijske hoje v UNI III Velenje, popoldne pa so po kratkem teoretičnem uvodu prve korake v nordijski hoji napravili tudi člani športnega društva Škale. Bilo je zanimivo, prijetno in lepo. V Sloveniji je hoja najpogostejša oblika telesne aktivnosti. Za izvajanje ne potrebujemo posebnih tehničnih naprav niti zahtevnih in dragih objektov. Izbrati moramo le ustrezno obuvalo, zračno obleko ter ustrezne palice. Zadnja leta je tudi pri nas postala NH pravi športno rekreativni hit, saj je ena najcenejših, najdostopnejših, najučinkovitejših in najvarnejših oblik športne rekreacije. Primerna je za vsakogar, izvedljiva pa kjerkoli in kadarkoli.
Dobra palica za NH ima ergonomsko oblikovan ročaj ter specialen pašček, ki omogoča prost pretok krvi v zapestju in roki. Dolžina oziroma velikost je prilagodljiva velikosti dlani in zapestja ter omogoča sproščen odriv. Palica mora biti iz kompozitnega
oblikovan gumijasti nastavek, ki izboljša odriv in duši hrup.
Z aktivno uporabo palic zaposlimo gornji del telesa in napravimo hojo bolj učinkovito. Pri pravilni tehniki uporabimo kar 90 odstotkov mišic. NH krepi dihalni in srčno žilni sistem. Občutno zmanjša ali odpravi bolečino v vratu, ramenih in križu. Vodi k bolj pokončni drži in popravlja vzorec hoje. Povečuje gibljivost sklepov, predvsem hrbtenice. V primerjavi s klasično hojo poveča porabo energije za 20 do 40 %. Dosežena frekvenca srčnega utripa je do 20 utripov v minuti višja, poraba kisika pa je višja za cca 25%. Omogoča intenzivnejši trening ne glede na spol, starost in telesno zmogljivost. NH je fiziološko veliko bolj učinkovita, kot se to čuti. Redna hoja s palicami vpliva v prvi vrsti na izboljšanje aerobne in mišične vzdržljivosti. Ugodno vpliva tudi na razvoj moči, gibljivosti in koordinacije. Izdatneje očvrsti zadnjico in mišice nog ter trebušne in hrbtne mišice. Skočni in kolen-
družine, ne glede na starost in spol. NH je primerna tudi za ljudi, katerih zdravje je že nekoliko načeto. Uporabna je v zdravstvenih preventivnih in rehabilitacijskih programih in vodenju srčno-žilnih bolezni. Uporaba palic poveča intenzivnost vadbe pri bolnikih s koronarno srčno boleznijo. Pri bolnikih s periferno žilno boleznijo NH učinkovito izboljša zmogljivost in kakovost življenja. Redno izvajanje NH zagotavlja večji učinek shujševalnih programov, saj z uporabo palic izgubljamo več energije, poleg tega pa varujemo sklepe in hrbtenico. Za krepitev svoje telesne sposobnosti jo uporabljajo tudi športniki. Številni starostniki sprehajalno palico z velikim veseljem zamenjajo za nordijske palice in postanejo navdušeni ljubitelji nordijske hoje. Ob dveh palicah so stabilnejši, hoja pa postane bolj dinamična in dobi privdih športnosti. Z njo ohranjajo sposobnost samostojnega funkcioniranja v vsakdanjem življenju. Redno izvajanje NH zman-
jšuje utrujenost, jezo in raz-dražljivost ter izboljšuje splošno počutje.
Tudi pri NH veljata postopnost in zmernost. Intenzivnost hoje bomo uskladili z našo telesno pripravljenostjo. Pazili bomo, da ne bomo srca pognali prehitro. Zato naj frekvenca srčnega utripa ne preseže 70 do 80 % lastne maksimalne frekvence. Hodili bomo vsak dan, od 30 minut do ene ure. Izogibali se bomo direktnega sonca in vsaj eno uro pred hojo ne uživali večjih obrokov hrane. Enostavni, položni in manj zahtevni tereni so idealni za NH. Izbirali bomo hojo po peščenih gozdnih poteh, ob potokih in jezerih, saj se bomo tako tudi duševno sprostili. Vabijo nas poti pred domačim pragom, mestne ulice in pločniki, travniki in bližnji griči ter urejene poti ob Velenjskem jezeru.
In ne pozabite - vsak korak šteje. Za zdravje in dobro počutje..
■ Janez Poles
NA KRATKO
Tokrat skozi šivankino uho
V	petem krogu so šoštanjski kegljači tesno, a zasluženo slavili. Na domačih stezah so se pomerili z gosti iz Sl. Bistrice, ki pa so domačine pošteno namučili. Domačini so igrali zelo slabo, zlasti ključni igralci. To srečanje bo potrebno hitro pozabiti,v mini pavzi pa igralce dobro pripraviti za nadaljevanje lige je dejal vodja ekipe Petrovič.
Zaradi nastopov slovenskih kegljačev na svetovnem prvenstvu, bodo vsi ligaški klubi imeli prosto dva tedna. V 6 krogu ( 8. 11. ) Šoštanjčani gostujejo v Mariboru. Nasprotniki jim bodo igralci Miklavža.
Z osvajanjem medalj potrjeno dobro delo
Minuli konec tedna je bil nadvse uspešen za skakalce Smučarsko skakalnega kluba Velenje.
V	smučarsko skakalnem središču ob Velenjskem gradu sta bili na sporedu dve tekmi državnega prvenstva za mladince do 18 let. Na njej so blesteli skakalci SSK Velenje, saj se je z naslovom državnega prvaka okitil Marjan Jelenko s skokoma 92 in 91 m. Drugega mesta se je veselil drugi član domačega kluba Klemen Omladič s skokoma 90,5 in 86,5 m. Uvrstitve drugih Velenjčanov: 18. Mihael Gaber, 29. Žiga Omladič, 56. Patrik Jelen ter 61. Robert Vitez.
Ekipno: 1. Velenje - Jelenko, Žiga in Klemen Omladič, Gaber, 2. SK Triglav, 3. Alpina. Med člani je bil najboljši Gašper Berlot.
Tudi pri mladincih do 18 let je dvojna zmaga ostala domačemu klubu, saj je naslov državnega prvaka osvojil Jelenko pred Klemnom Omladičem. Na četrto mesto se je uvrstil Žiga Omladič; 11. Gaber, 13. Jelen, 16. Vitez.
Mengeš - državno prvenstvo za dečke do 10 let. Potem ko je član smučarsko skakalnega kluba Velenje Vid Vrhovnik slavil že v kategoriji do 11 let, je zmagal tudi v svoji in se tako veselil drugega naslova; 13. Aljaž Osterc, 18. Gašper Brecl, 25. Rok Jelen, 32. Ožbej Jelen, 37. Denis Pikelj 37; deklice do Odlična pa je bila tudi sedemletna ki je v kategoriji deklic do 11 let: 5. Jerneja Brecl.
Člani SSK so v nedeljo nastopili Kranju na absolutnem državnem prvenstvu. Vseh tekmovalcev je bilo 95. Najboljši je bil član domačega kluba Robert Kranjec, Robert Hrgota je zasedel 6. mesto, Jelenko 18., Klemen Omladič 23., Berlot 27., Žiga Omladič 60., Gaber 64. Vsi bodo nastopili tudi v teku za naslove absolutnega zmagovalca v nordijski kombinaciji, ki bo naslednji teden, z veliko prednostjo pa po skokih vodijo Jelenko, Berlot in Omladič.
V	tekmi za naslov ekipnega državnega prvaka je zmagala ekipa gostitelja (Kranjec, Bogataj, Urbanc in Peterka). Člani SSK Velenje (Hrgota, Jelenko, Berlot, Klemen Omladič) pa so med 17. ekipami osvojili 4. mesto.
Začetek prvenstva
V prvi namiznoteniški ligi so v soboto 18. oktobra začeli prvenstveno sezono v kateri tekmuje tudi velenjski namiznoteniški klub Tempo. V prvem krogu se je Tempo pomeril na domačem parketu z ekipo Melamin iz Kočevja in srečanje izgubil z rezultatom 3:5. V dvoboju je vsa srečanja dobro odigral Jure Slatinšek, ki je uspel premagati vse tri svoje nasprotnike, medtem ko sta Miha Kljajič in Patrik Rosc tokrat ostala brez zmage.
Alpska šola smučanja
Smučarski klub Velenje je že začel z vpisom v alpsko šolo smučanja za otroke stare med 6 in do 10 let. Kondicijski treningi že potekajo vsak torek in četrtek ob 16. uri v prostorih Osnovne šole v Pesju. Več informacij dobite na 031 619 089.
Znova rekordna udeležba
V vaških skupnostih (VS) v občini Šmartno ob Paki združujejo krajane z različnimi aktivnostmi. V VS Mali Vrh pripravijo v ta namen dva projekta, in sicer izlet, ki je namenjen samo krajanom (letos so obiskali Belo Krajino), drugo nedeljo v oktobru pa pohod po mejah VS, na katerega povabijo tudi druge ljubitelje narave in gora. S slednjim se hkrati vključijo v praznovanje občinskega praznika. Letošnji pohod je bil šesti po vrsti, udeležilo pa se ga je nekaj manj kot 190 ljudi, kar je toliko kot lani.
Sicer pa so letos, po zagotovilih predsednika VS Bojana Holeška, lahko z opravljenim delom zadovoljni. Posodobili so odcep ceste od Pocajta do Prislana ter od Žerjava do Molnaija, s prostovoljnim delom uredili še nekatere cestne odseke, gospodinjstvom v zgornjem delu Malega Vrha pa so zagotovili nemoteno oskrbo s pitno vodo. Do konca leta naj bi izpeljali še eno prostovoljno akcijo, z vozom, na katerem bodo predstavili stare običaje, sodelovali na Veseli Martinovi soboti ob občinskem prazniku, pripravili pa naj bi še novoletno praznovanje.
Po »obhodu« meja vaške skupnosti je enolončnica prijala

Tragedija mladega motorista v Topolšici
Trčil v osebni avto, ki mu je zaprl pot
Topolšica, 18. oktobra - V soboto, zgodaj popoldan okoli 13.50, se je v Topolšici pri mostu zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 24-letnega voznika motornega kolesa, doma v Topolšici. Fant je umrl le dobrih petdeset metrov pred domom.
Nesreča se j zgodila, ko je 35-letni voznik osebnega avtomobila iz Vuhreda pripeljal po lokalni cesti iz središča Topolšice proti odcepu za letališče Lajše, zavijal levo ter zaprl pot vozniku motornega kolesa, ki je pripeljal iz nasprotne smeri in vozil naravnost.
Voznik motornega kolesa je trčil v prednji del osebnega avtomobila in padel čez vozilo v potok Toplica. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju nesreče.
Letos je to že peta smrtna žrtev na cestah na območju Policijske postaje Velenje.
Silovito trčenje, dva hudo poškodovana
Skorno, 17. oktobra - V petek se je huda prometna nesreča, v kateri sta se huje poškodovali dve osebi, zgodila pri naselju Skorno na območju občine Šoštanj.
18-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Gorenja, je na ravnem delu ceste zapeljal čez sredinsko prekinjeno črto na nasprotnosmerno vozišče. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal 27-letni voznik osebnega avtomobila, ki je želel trčenje preprečiti tako, da je zapeljal v levo na vozišče nasprotne smeri, sočasno pa se je tudi voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po levi, začel umikati nazaj na desnosmerno vozišče.
Med vozili je prišlo do silovitega čelnega trčenja, v katerem sta bila oba voznika hudo telesno poškodovana, v osebnem avtomobilu 18-letnega voznika pa je bila lažje poškodovana še sopotnica.
Hudo v križišču
Lokovica, 14. oktobra -V torek ob 18.30 je na regionalni cesti Velenje-Šoštanj prišlo do prometne nesreče, v kateri se je ena oseba hudo, ena pa lažje poškodovala.
Do nesreče je prišlo, ko je 44-let-ni voznik vozil osebni avto iz smeri glavnega vhoda Premogovnika Velenje proti križišču proti Lokovi-ci in je pri vožnji v križišče zaprl pot 61-letnemu vozniku osebnega avtomobila, ki je v tistem trenutku
Iz bara v bolnišnico
pripeljal iz smeri Šoštanja proti Velenju. Vozili sta trčili, pri tem pa se je 61-letna sopotnica poškodovala huje, 61-letni voznik pa lažje.
Vrtalni stroj, motorne žage
Velenje, Mozirje, Žalec, 14. oktobra - V ponedeljek ponoči je bilo v Kavčah vlomljeno v kovinski zabojnik. Izvajalci del pogrešajo vrtalni stroj, varilni aparat in motorno žago. Škodo ocenjujejo na 1.000 evrov. V torek pa je neznanec iz garaže stanovanjske hiše v Tiroseku, na območju Policijske postaje Mozirje, odtujil dve motorni žagi. Motorno žago in visokotlačni čistilec pogrešajo tudi v Zajesovniku. Neznani storilci so oboje ponoči odtujili iz prostorov gospodarskega poslopja.
Vlom v starejšo opuščeno hišo
Šoštanj, 18. oktobra - V petek je bilo vlomljeno v starejšo zapuščeno hišo na Primorski cesti v Šoštanju. Neznanec je iz hiše odnesel ter-moakumulacijsko peč, plinsko jeklenko, starejši daljnogled in fotoaparat.
Trije odnesli drago jakno
Velenje, 20. oktobra - V ponedeljek popoldan je iz prodajalne Jager Delmod v prodajnem centru Nova izginila ženska jakna črne barve s krznenim ovratnikom, vredna
Največji zaseg prepovedane konoplje letos
Mozirje, 16. oktobra - Policisti Policijske postaje Mozirje so v sodelovanju s kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje v četrtek na območju Rovta pod Menino, pod Medvedovim hribom, posekali 1.177 sadik konoplje, visokih od 100 do 200 centimetrov.
Gre za enega največjih nasadov prepovedane droge konoplja v letošnjem letu na območju Slovenije.
Policisti o lastniku nasada še zbirajo obvestila.
1.499 evrov. Pri kraji so bili v akciji trije. Dve ženski in moški. Ena od žensk je zmotila prodajalko, druga ženska in moški pa sta vzela jakno in z njo zbežala iz prodajalne.
Njuno dejanje so zabeležile kamere videonadzora, ki bodo policistom pomagale pri odkritju storilcev.
Ukradli jeepa
Velenje, 18. oktobra - V soboto popoldan je neznanec s parkirišča na Kidričevi cesti ukradel teren-
sko vozilo jeep grand cherokee, registrskih oznak CE KA-349, vredno dobrih 50.000 evrov.
... in passata
Arja vas, 20. oktober - V noči na ponedeljek pa je bil s parkirišča v Arji vasi odtujen osebni avto volkswagen passat, karavan izvedbe, temno modre barve, letnik 2002, registrskih številk CEC2-35C. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 7.000 evrov.
Iz policistove beležke
V torek, 14. oktobra, je starejši moški poli cis tom prijavil, da ga je v nedeljo, 27. septembra dopoldan, v lokalu Ropky bar na Koroški cesti v Šoštanju udaril neznan moški. Zaradi poškodb so ga prepeljali v slovenjegraško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel hude telesne poškodbe. O dejanju policisti še zbirajo obvestila.
Popoldne pa so policisti posredovali v lokalu Joly na Kidričevi cesti v Velenju, kjer seje eden od gostov nedostojno vedel in si za takšno obnašanje prislužil plačilni nalog.
Z dela v pridržanje
V	četrtek, 16. oktobra, so policisti posredovali v proizvodni hali podjetja Leplast na Preloški cesti, kjer je razgrajal pijan delavec. Ker se ob pri ho du poli cis tov ni pomiril, so ga pridržali do iztrez-nitve.
Vrst ni ka sta ga pretepla
V	petek, 17. oktobra popoldan, so obravnavali prijavo občana, ki je povedal, da sta njegovega mladoletnega sina, kije po pouku na Rudarski cesti čakal na prevoz
domov, pretepla dva starejša vrstnika. Sinje moral zaradi poškodb na pregled v bolnišnico.
»Vrtelo« se ji je
V petek, 17. oktobra, so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v stanovanjskem bloku na Vojkovi cesti. Krši-teljici, stanovalki bloka, so izdali plačilni nalog.
je neznanci pretepli enega od gostov, pred odhodom pa poškodovali še osebni avto. Policisti kršitelje še ugotavljajo.
Pretep pri konjenikih
V soboto, 18. oktobra, so v bifeju Štala v konjeniškem klubu tri-
Vredno pohvale
V soboto, 18. oktobra, je
občanka na Policijsko postajo Velenje prinesla denarnico z vsebino, ki jo je našla na parkirnem prostoru prodajnega centra Merkur. Denarnico so policisti lastniku že vrnili.
PGD
Piše: AdilH uselja
Danes so okrajšave - kratice zelo popularne in tudi uporabne, saj jih bolj kot ne vsi uporablja-
mo. Pogosto se tega niti ne zavedamo, toda če pridemo v družbo, kjer so strokovnjaki z določenega področja, ki nam ni najbolj poznano, se nam lahko pripeti, da zaradi uporab le-teh sploh ne vemo, o čem govorijo. Seveda to ne velja za kratico PGD, saj sem prepričan, da ste ob pogledu na »PGD« najprej pomislili na prostovoljno gasilsko društvo. Tako kot mnoga prejšnja leta je tudi letošnji oktober že tradicionalno mesec požarne varnosti. Tema letošnjega meseca požarne varnosti je »Varujmo naravo pred požari« in je posvečena večji varnosti narave pred požari. V ta namen je Gasilska zveza Slovenije skupaj z nekaterimi institucijami pripravila zloženko in plakat, ki opozarjata na nevarnost požarov v naravi.
Rezultati sistematičnega dela na tem področju se že kažejo, osveščenost ljudi je veliko večja kot pred leti, pa čeprav se ob kakšnih primerih lahko še vedno prepričamo, da človeška (nes)pamet in lahkomiselnost nimata meja. Preventivne aktivnosti, ki so prilagojene osnovnošolski populaciji, so zagotovo prava pot za dosego dolgoročnih rezultatov. K popularnosti gasilcev med otroki so poleg sistematičnega pristopa pripomogli tudi proizvajalci igrač, založniki in še drugi, ki postavljajo gasilce v ospredje, da zlahka postanejo otroški junaki. Gasilec Samo je že eden od njih. Toda življenje (na žalost) ni vedno risanka, reševanje realnih težav, povezanih z ognjem oziroma požarno (ne)varnostjo, pa pogosto ni lahka in enostavna. Ravno nasprotno. Zaradi aktivnega pristopa, kije prepleten s strokovnostjo, entuziazmom, humanostjo, človekoljubnostjo in še bi lahko našteval, v očeh ljudi neredko dosežejo ravno nasprotni učinek. Večinoma zato, ker ti ljudje nikoli niso videli pravega uničujočega ognja. Niti prestrašenih ljudi in groze v njihovih očeh, ko jim ognjeni zublji uničujejo večletno delo ali celo jemljejo najbližje osebe. Da, njihov odnos do ognja je spoštljiv, zaradi profesionalnosti in tistega, kar so doživljali ob intervencijah. Pogosto so nerazumljeni - kot policisti, ki represivne ukrepe izvajajo predvsem zato, da čimmanj ljudi pokrijejo z mrliški prti.
Zato je ta mesec zelop rimeren, da sev prašamo, kako je z našo požarnov arnostjo? Obp estrip onudbič istil,k ozmetičnihp repara-tov ind rugihi zdelkov, kiv sebujejov netljives novi,m oramo kot potrošniki bitip ozorni nan jihovou porabo,h rambo ino dlaganje med odpadke. To še posebej velja, če imamo mlajše - manjše otroke, ki ner azumejo, kajjev netljivo in kakos ol ahko lepo obarvana embalaža in pršila nevarni. Številni tehnični aparati za vsakdanjo uporabo zahtevajo tudi pravilno uporabo, skladno z navodili proizvajalca. Za vse tiste, ki živite v stanovanjskih blokih, lahko (ne)pravilno parkiranje vpliva na vašo požarno varnost oziroma ogroženost. Brezbrižnost posameznikov, ki vozila puščajo pri hidrantih ali na intervencijskih poteh, ki so v zadnjem času lepo in vidno označena, lahko upočasni ali celo onemogoči gasilsko interveniranje. In če se, predvsem v nočnem času, sprehodite po mestu, se lahko tudi sami prepričate o tem.
Po zakonodaji in internih predpisih morajo tudi organizacije poskrbeti za varnost zaposlenih, premoženja in varnost okolja, kjer organizacija deluje. S požarnim redom se določa organizacija varstva pred požarom, izvajanje ukrepov varstva pred požarom, navodila za ravnanje v primeru požara ter načine usposabljanja zaposlenih za varstvo pred požarom. Vodilni v podjetjih in organizacijah morajo poskrbeti in so hkrati odgovorni za organizacijo in izvajanje varstva pred požarom, zlasti pa: 1. zagotoviti pogoje, da se upoštevajo predpisi, normativi in standardi s področja varstva pred požarom; 2. poskrbeti, da se odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z varstvom pred požarom, ugotovljene pri pregledih inšpekcije, pristojne za varstvo pred požarom; 3. spremljati stanje varstva pred požarom in sprejemati ukrepe za izboljšanje požarne varnosti. Seveda, ni odveč pripomniti, da so za izvajanje ukrepov varstva pred požarom odgovorni vsi zaposleni kot tudi ostale osebe, ki se zadržujejo v objektih ali na območju organizacije. Zavedati se je treba, da lahko požar v današnjem času brezkompromisne konkurence in nestabilnega stanja v svetu ogrozi obstoj.
Pristojni organi, institucije ali pooblaščenci morajo pri svojem delu upoštevati zakonske okvirje in v rednih postopkih ali inšpekcijskih nadzorih ugotavljati stanje požarne varnosti. To še zlasti velja za objekte, v katerih se zadržuje večje število obiskovalcev, ker neupoštevanje predpisov ali neizvajanje ukrepov lahko povzroči tragične posledice. Kar pogosto lahko zasledimo novice o požarih v nočnih lokalih ali nakupovalnih centrih, kjer poleg velike premoženjske škode umirajo tudi ljudje.
Delo gasilcev je častno, še posebej tistih, ki svoje delo opravljajo v številnih prostovoljnih gasilskih društvih. Ne zgolj zaradi požarov, tudi zaradi naravnih ujm in posledic podnebnih sprememb delo gasilcev postaja vse bolj nepogrešljivo. Zato si resnično zaslužijo večjo pozornost v svojem prizadevanju za boljšo požarno varnost. In, začnimo najprej pri sebi in pred svojim pragom. Kaj lahko naredimo za boljšo požarno varnost?
UTRIP
hU
oros kon
Oven od 21.3. do 21.4.
Presegli boste samega sebe. Skrivnost boste uspeli zadržati le zase, kar je res velik uspeh. Ponavadi namreč ne morete biti tiho, sploh, če se vam dogaja kaj lepega. In sedaj se vam res, saj ste končno srečni. Tudi uspešni boste kot že dolgo ne. Če lepih stvari nimaš s kom deliti, pa kmalu izgubijo svoj čar, zato se boste trudili prav v tej smeri. Dobili boste tudi dobro ponudbo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da rabite čas za premislek. Ne vzemite si ga preveč, da vas ne prehitijo. Zdravje? Prehladi bodo na pohodu, izognili se ga boste le, če boste res pazili na svoje zdravje.
Bik od 22.4. do 20.5.
Čas za vas postaja prava nadloga. Vsak dan bolj se zavedate, kako malo časa je še ostalo do konca leta, vam pa organizacija vsakega dneva posebej postavlja vse večji problem. Dogajalo se vam bo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite. Nekaj prostih dni bi vam naravnost godilo. Če le gre, si privoščite prave krompirjeve počitnice, saj se bo nezadovoljstvo še naprej nabiralo. Če ne gre, si vzemite čas vsaj za kakšen izlet, da skrbi vržete čez hrbet. Ne pozabite na vitamine, imunski sistem vam slabi!
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Izkoristite naslednje dni, saj vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Ljudje znajo ločiti zrno od plevela. Tudi počutje se vam bo močno Izboljšalo, pa že skoraj niste več verjeli v to. Včasih zaležejo že dobn nasveti in iskreni pogovori. Ko se umiri duša, je tudi telo bolj poslušno. Vaše bo v teh dneh prav žarelo!
Rak od 22.6. do 22.7.
Žal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to počeli, se je slabo končalo. Po drugI strani pa dobro veste, da vam v življenju prav nič ne manjka. In da lahko le z eno nespametno potezo vse spremenite na slabše. Denarja bo dovolj, da si privoščite razvajanje, ki si ga že dolgo želite.
Lev od 23.7. do 23.8
Dobro veste, kaj je jesenska utrujenost, letos pa vas še nI doletela. Morda tudi zato, ker je oktober lep, dnevi pa obsijani s soncem, ki vam daje energijo in voljo do še tako napornih delovnih obveznosti. Zdravje še ne bo tako trdno, kot si želite, se vse preveč zadržujete doma. Tega tisti, ki vas dobro poznajo, niso vajeni. Manjka vam rekreacija In skrb zase, gibanje pa vas vedno razvedri In okrepi. In nikar ne recite, da za to nimate časa. Imate ga dovolj, le razporejati ga ne znate. Krivi so tudi kratki dnevi, saj vam je, ko pade mrak, najlepše na domačem kavču. Ukrepajte!
Devica od 24. 8. do 23. 9.
V teh dneh boste eden redkih, ki ne bo slabe volje. Čeprav boste zelo zaposleni, utrujenosti ne boste čutili. Sploh, ker se vam bodo dobre poti odpirale ena za drugo. Doletela vas bo neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vaše življenje se bo precej spremenilo. In to na bolje. Dolgo ne boste mogli molčati, saj je prelepo, da bi zadržali le zase. A vseeno skrbno razmislite, komu boste zaupali, saj se lahko še vse obrne proti vam. Dokler ne boste s podpisom zapečatili odločitve, bodite zelo previdni!
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Pozne jeseni z meglo ob jutrih In zgodnjimi večeri od nekdaj niste marali In tudi letos vam ni po godu. Vendar vreme in letni čas nista kriva za to, kar se vam dogaja doma. Še vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Šele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo,boste verjeli opozorilom. Tudi vaši najbližji si želijo, da se vzamete v roke in spremenite najbolj moteče navade. Če hočete ali nočete, boste kdaj morali reči tudi ne, saj delo ni edini smisel v življenju. Spet se imate premalo radi.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Letošnja jesen vas pravzaprav razvaja, zato še nimate pravega občutka, da se leto res poslavlja. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Predvsem pa čim več časa preživite med tistimi, ki vas sproščajo In spravljajo v dobro voljo. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Partner zna postati sumnjičav.
Strelec od^ 23.11. do 22.12.
Čeprav se vam zdi, da se vam je zaradi neljubega dogodka podrl svet, se bo vse obrnilo drugače. Teden, ki je pred vami, bo lep. Morda vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste odločili zavestno, zelo strah. Vendar pa lahko računate, da vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo Izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Novica, ki bo v teh dneh najboljša, bo verjetno prišla iz tujine. Če vam bo končno odprla oči, pa je še težko reči. Odvisno od iskrenosti do samega sebe.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Dokler ste le poslušali novice o recesiji In finančni krizi, se niste kaj veliko zmenili zanje. V teh dneh pa se boste začeli zavedati, da boste ta globalni problem čutili tudi v vaši denarnici. V družini boste zato morali po krepkem pogovoru spremeniti kar nekaj načrtov. Da ne bo kdo narobe razumel vaših črnih misli, bodite pri tem zelo odkriti. Zvezde pravijo, da sicer ne bo tako hudo, kot se vam trenutno zdi. Dobro pa tudi ne bo. Partner, ki je večji optimist, vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Ne bo vam padla krona iz glave, če mu boste priznali, da ima tokrat prav.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zdi se vam, da se že nekaj tednov nič ne dogaja. Vsaj novega ne. Prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Če boste večkrat šli od doma, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Če boste najraje doma, na toplem, se to res ne bo mogli zgoditi. Ob novici, ki bo prišla do vas v teh dneh, se boste zelo raznežili. Uspeh pri delu pa lahko pričakujete zelo v kratkem. Prehlad? Težko se mu bo izogniti, možne pa so tudi želodčne težave, saj si boste vse, kar se bo dogajalo, gnali preveč k srcu.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Ko boste urejali finančno zmedo v družinskem proračunu, boste morali priznati, da varčni res ne znate biti. Ob tem pa drži tudi to, da si toliko, kot ste si lahko v preteklosti, še nekaj časa ne boste mogli privoščiti. Izdatki zadnje čase presegajo vaše prihodke, kar ne bo šlo v nedogled. Če ne bo šlo drugače, si sestavite listo potreb, na drugI strani pa listo želja. Šele, ko boste »opravili« s prvim spiskom, si dajte duška in si privoščite še kaj iz druge. Kot vsako jesen boste v teh dneh občutili nekaj zdravstvenih težav, ki so vam že znane. Pa se kljub temu ne boste mogli navaditi nanje, ker bodo tudi zelo zoprne.
Pasti telesne aktivnosti
Vsaka telesna aktivnost (TA) ob ugodnih učinkih na telo in dušo v sebi skriva tudi številne pasti. Vanje se ujamemo vedno, kadar ne uskladimo svojih želja, pričakovanj in zmožnosti. Vzroki se skrivajo v preveliki motivaciji, nekritičnosti in tekmovalnosti. Kako neizmerno sem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja užival, ko smo se ob Trefal-tovem trimčkanju srečevali stari in mladi, zdravi in bolni, športniki in amaterji. In na koncu smo bili vsi zmagovalci. Z leti se je med trim-čkarje vrinil duh tekmovalnosti in ideje o tekmovanju le s samim seboj je bilo konec, s tem pa za številne posameznike tudi konec zdrave in varne rekreacije.
Na neustrezno obremenjevanje se bo telo takoj odzvalo. Neupoštevanje opozorila in trmoglavo nadaljevanje TA lahko privede do motenj pretoka preko srčne mišice in celo do srčnega infarkta. Pojavijo se lahko motnje srčnega ritma - od močno pospešenega utripa do prezgodnjih utripov, migetanje preddvorov, pa tudi migetanje prekatov. Slednje zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Zal tako tiho odhajajo številni znanci, prijatelji in sorodniki, ki bi nam sicer lahko še dolgo polnili in lepšali življenje. Ob povečani potrebi po kisiku, lahko beležimo tudi motnje prevajanja električnega impulza. Kompletno porušen odnos med preddvorom in prekatom povzroči nenadno omotico, vrtoglavico, pa tudi nezavest. Dolgotrajno in neustrezno odmerjeno obremenjevanje srca vodi do njegovega preoblikovanj a. Srčna mišica se sprva zadebeli in pridobi moč. Ko tudi to ni dovolj, se prične raztegovati. Po načelu elastike izgublja skrčljivost in raztegljivost, vse težje se vrača v izhodiščni položaj, dokler ne omaga in kot ohlapna vreča ne zmore več svojega dela. Razvilo seje srčno popuščanje. Bolezen moramo prepoznati in jo pričeti zdraviti v njenem zgodnjem obdobju.
Zdravo srce se na povečanje telesnega napora odzove s premosoraz-mernim povečanjem frekvence srčnega utripa (FSU) in krvnega tlaka (KT). Težave in simptomi se pojavijo vedno ob istem zmnožku FSU in KT. FSU je odvisna od trenutnega zdravstvenega stanja, nivoja stresa, sposobnosti relaksacije in
kvalitete spanja, starosti, trenira-nosti in genov. Nanjo vplivata tudi intenzivnost izvajanja vaj in tip vaj. Pomemben je tudi položaj telesa, temperatura okolice in čas dneva. Pomembno je tudi stanje prebavil in morebitno zaužitje hrane pred vadbo. Oboje nam poviša FSU, zato uro in pol pred vadbo ne bomo uživali hrane. Na FSU vpliva tudi kajenje in morebitno zaužita zdravila.
Ob prisotnosti bolezni je odzivnost srca in žilja pogosto motena. Meja, pri kateri prihaja do motečih sprememb v pretoku preko srčnih koronarnih arterij, motenj prevajanja, motenj srčnega ritma, nekontroliranih porastov krvnega tlaka ali subjektivnih težav, je spremenjena ter različno odmaknjena od teoretičnih maksimalnih vrednosti FSU. Varne meje FSU so za vsakega posameznika različne in le njegove. Vedeti moramo, da se dinamično spreminjajo, odvisno od telesnega stanja, počutja, načina življenja, okolice, stresa in zaužitih zdravil.
KT se na napor / lahko odzove tudi neustrezno - z nenadnim porastom, pa tudi nenadnim padcem. Oboje lahko privede do kliničnih simptomov v obliki glavobola, omotic, vrtoglavic in prehodnega motenega pretoka krvi skozi možgansko ali srčno žilje. Lahko se razvije možganska kap ali srčni infarkt.
Ob izvajanju TA v neprimernem okolju, neustreznem času, neustrezni obleki in obuvalu si lahko »pridelamo« tudi poškodbe gibalnega sistema. Pogosto smo priča zvinom ali izpahom sklepov. Najpogosteje so prizadeti gleženj, kolenski ali ramenski sklep. Neustrezno in dolgotrajno obremenjevanje privede do vnetja pokostnice in tetiv, lahko pa se zgodi celo raztrganina vezi in mišic. Nemalokrat se ponesrečena TA konča z zlomom kosti.
Zato je še kako pomembno vsako TA tudi dobro načrtovati. Določiti moramo posameznikovo telesno zmogljivost in opredeliti varno območje FSU. Teste opravimo v stabilnem stanju brez prisotnosti
bolezni. Vedno upoštevamo stanja, ki ne dovoljujejo testiranja, pa tudi ne izvajanja telesne aktivnosti. Pred vključitvijo v redno TA bomo zato opravili obremenitveno testiranje. Natančno bomo lahko opredelili posameznikov odgovor na napor (-KT, FSU, simptomi, počutje), vpliv zdravil, dejavnike tveganja ter posameznikove značajske lastnosti in cilje. Uporabimo lahko tudi enostavnejši test 6-minutne hoje. Bistveno boljši je POLAR Fitnes Test, ki zelo dobro sovpada z merjenjem porabe kisika. Poleg tega nam da tudi podatek o aktualnem varnem območju FSU (OWN ZONE).
S TA moramo delovati na telo celovito, zato mora biti sestava vaj ustrezna: 50 % vaj za vzdržljivost (kolesarjenje, igre z žogo, plavanje, ples), 25 % vaj za moč (dvigovanje uteži, nošenje težkih bremen, tenis, kolesarjenje, igre z žogo, plavanje) in 25 % vaj za gibljivost, elastičnost ter ravnotežje Goga, raztezanje, tenis, plavanje, ples). Pazili bomo na pogostost, trajanje, intenzivnost, postopnost in raznolikost vaj. Obremenitev bomo zla-goma stopnjevali. Med posameznimi stopnjami obremenjevanja je dovoljen porast sisto-ličnega krvnega tlaka za 10 do 20 mm Hg. Ob tem pa ne smemo imeti občutka dušenja utrujenosti ali vrtoglavice. V začetnem obdobju bomo intenzivnost vaj prilagodili	40-50 % maksimalni porabi O2 (max VO2). V povprečju naj traja obremenitev 10 do 15 minut. Obdobje napredovanja bo nekoliko intenzivnejše. Od 50 % povečamo na 60 % in nato na 70 % max VO2. Čas vadbe podaljšamo na 15 do 20 minut; lahko tudi do 30 minut. Da bi izboljšali in ohranjali telesno zmogljivost, moramo vaditi 30 do 60 minut 3 do 7 dni v tednu. Začetno izboljšanje aerobne kapacitete in zmanjšanje simptomov dosežemo v 4 tednih. Čas za doseganje maksimalnega telesnega in srčno pljučnega odgovora znaša 16 do 26 tednov. Učinki rednega treninga, ki smo jih dosegli v obdobju 3 tednov, se povsem izgubijo po 3-tedenskem počitku.
i
CO
CO
f	IVI
Kalistenične vaje izboljšajo skelet-no-mišično upogljivost in usklajenost gibov, povečajo mišično moč in dihalno kapaciteto, s tem pa se poveča sposobnost soočenja z vsakodnevnimi aktivnostmi. Rezisten-čne vaje so pred leti odsvetova li, sedaj pa jih priporočamo, saj izboljšajo venozni odtok, zmanjšajo sistemski žilni upor, izboljšajo pretok preko skeletnih mišic in optimalizi-rajo presnovne pogoje. Z dihalnimi vajami dosežemo večja moč in vzdržljivost dihalnih mišic. Učinkovitost dihanja postane večja, frekvenca dihanja zmanjša, ob tem pa se poveča dihalni volumen.
Pred TA, med njo in po njej bomo sledili FSU in pazili na pojav morebitnih simptomov, občasno pa bomo kontrolirali KT in telesno težo. Uporaba monitorjev srčnega utripa - pulznih ur (POLAR) nam zagotavlja optimalno TA v okviru posameznikovega varnega območja FSU. Tako ne bodo nikoli prišli v nevarnost, da bi srce ali telo preobremenili, hkrati pa bodo čas, namenjen telesni vadbi, optimalno izkoristili. Vedno bomo izbrali aerobno dinamičen šport, ki nam je blizu, nas zadovo ljuje, spro šča in krepi. Med izvajanjem TA moramo biti pozorni na odgovor srca in telesa. Prevelika aktivnost nam bo povzročila težave, prenizka pa ne bo prispevala k rehabilitaciji. Redno bomo kontrolirali FSU, ki ne sme preko zgornje meje varnega območja. Rekreacija bo tako vedno koristna in varna. Pomembno nam bo izboljšala zdravje, povečala telesno zmogljivost in zagotovila večjo kakovost življe nja.
Predvsem pa moramo, tako kot pri vseh stvareh v življenju, uskladiti svoje želje, pričakovanja in zmožnosti. Le tako bomo lahko zaobšli vse pasti in TA izvajali varno, si krepili telo, napolnili baterije in sprostili duha. Naj bo življenje lepo in pestro, brez pasti in čeri. Naj bo TA varna in prijetna, da nas napolni z optimizmom, zdravjem in srečo.
■ Janez Poles
-	v šoštanjski termoelektrarni so oktobra leta 1981 proslavili 25. obletnico obratovanja tega pomembnega elektroenergetskega objekta, ki velikemu delu Slovenije zagotavlja električno energijo;
-	25. oktobra 1997 je Velenjčan Zoran Rednak osvojil naslov državnega balinarskega prvaka v hitrostnem izbijanju;
-	26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj III;
-	26. oktobra 2001 so člani motokluba Potepuh podarili velenjskemu Varstveno-delov-nemu centru Ježek športne rekvizite;
-	26. oktobra 2001 je velenjska
Univerza za III. življenjsko obdobje praznovala 15. obletnico uspešnega delovanja;
-	28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v Topolšici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vroče-vod do Topolšice;
-	29. oktobra 1970 je centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje ustanovil podjetje SIPAK, ki se je naj prej ime noval Plastika in zaščitna oprema;
-	29. oktobra 1980 so velenjski rudarji dosegli dnevni rekord z izkopom 21.600 ton lignita, v celotnem mesecu oktobru leta
Velenjes redi5 0. let( arhivM uzejaVelenje)
1980 pa so nakopali 462.000 ton lignita, kar je bila hkrati tudi največja mesečna proizvodnja v dotedanji zgodovini velenjskega premogovnika;
-	predsednik Slovenske demokratične zveze Velenje Franjo Bartolac je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenj ske vla de;
-	29. oktobra 2000 so se v Syd-neyju v Avstraliji končale 11. paraolimpijske igre športnikov invalidov, na katerih je Velenjčan Janez Hudej v peteroboju
in metu diska osvojil peto, v suvanju krogle pa osmo mesto;
-	upravni odbor Rudnika lignita Velenje je na seji 30. oktobra 1953 sklenil predlagati delavskemu svetu izgradnjo 30 družinskih hišic v novem naselju Jeze ro med velenj sko kino dvorano in Kališnikovo hišo;
-	29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelič iz Zagreba.
■ Damijan Kljajič
""HAS
ČETRTEK, 23.o ktobra
TV SLO (7
06.10 Kultura
06.15 Odmevi
07.00 Poročila
07.05 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.10 Klic divjih gosi, 2/26
09.35 Male sive celice, kviz
10.20 Sorodni duši, 4/6
10.45 Turbulenca, izob. svet. oddaja
11.40 Omizje - zdravstvo
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Očetnjava, igrani film
13.45 Piramida
15.00 Poročila
15.10 Mostovi
15.45 Gumbek in rjavček, 6/26 16.05 Mejšjangina obljuba, igrani film
16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Milan, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Njeno veličanstvo v Sloveniji 20.50 Tednik
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Osmi dan
23.35 Grande Torino, tv film, 1/2 01.05 50 let televizije: tv dnevnik
23.10.1990 01.30 Duhovni utrip 01.45 Dnevnik 02.20 Dnevnik zamejske Tv 02.45 Infokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
11.45	Tv prodaja
12.15	Globus
12.45	Pogled z neba, 3/8
13.35	50 let televizije: tv dnevnik
23.10.1990
14.00	Prvi in drugi
14.15	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
14.50	Zgodovina komunizma, 4/4
15.55	Tv prodaja
16.25	Evropski magazin
16.55	Med valovi, tv Koper
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z glasbo in plesom ...
20.00	§port
22.00	Številke, 5/24 22.45 Veliki mali družinski umori, 3/4
00.20	Planet rock: The killers, glas.
1.50 Zabavni infakanal
pop
06.20	24ur
07.20	Ljudstva sveta, dokum. serija
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
20.50	Trenja
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Naustrašna Jane, nan.
00.35	Prijatelji, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobra jutra, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop com, glasbena oddaja.
Gost: Skater 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja -
svetovni dan hrane 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Športni gost, ponovitev 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Energetska samopomoč, izobraževalna oddaja
Gostja:
Suzana Landripet, dr. med. 20.55 Regionalne novice 2 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice: Potovanje v središče
zemlje, ris. nan.
09.35	Risanka
09.40	Hotel obmorček, ris. nan.
09.55	Mejšjangina obljuba, igrani film
10.05	Enajsta šola
10.40	Jasno in glasno
11.25	Osmi dan
11.55	City folk: Finska
12.25	Slovenski magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Duhovni utrip
13.40	Njeno veličanstvo v Sloveniji
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Kaj govoriš?-so vakeres?
16.00	Iz popotne torbe: sol
16.15	Slovenski vodni krog: Nevljica
16.40	Slike iz Sečuana: Sečuanska
kuhinja
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška
oddaja
17.35	Tv pogled
17.45	National geographic, 1/13
18.40	Brenč in Cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Anica in materinski dan, 1/10
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, kultura, šport
23.00	Polnočni klub
00.15	National geograpcih, dokum.
serija
01.05	Dnevnik
01.35	Dnevnik zamejske tv
02.00	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.00	Tv prodaja
12.30	Slovenci po svetu
13.00	Glasnik, tv Maribor
13.25	Opus
13.50	Evropski magazin
14.20	Črno beli časi
14.40	Sport špas, 5. del
15.10	Bram in Alice, 4/9
15.30	Tv prodaja
16.05	Primorski mozaik
16.35	Studentska
17.00	Mostovi
17.30	Migaj raje z nami!, razg.
življenje
18.00	Proslava ob dnevu OZN
19.00	Velika imena malega ekrana:
Franc Uršič Pišta
20.00	Stari Rim: vzpon in propad
cesarstva, 6/6
20.50	Frasier, 1/25
21.15	Gola resnica, film
23.00	Odrasli, danski film
00.40	Deadwood, 1/12
01.30	Zabavni infokanal
POP
05.45	24ur, ponovitev
06.45	Trenja
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.10	Taksi, am. film
22.45	24ur zvečer
23.05	Brez sledu, nan.
00.00	Besno maščevanje, am. film
01.55	24ur
02.55	Nočna panorama
©
14.00 17.55
18.40 18.45
19.15
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Energetska samopomoč, izobraževalna oddaja. Gostja: Suzana Landripet, dr. med """ Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš, otroška oddaja -elektronsko ocenjevanje Regionalne novice 1 Asova gibanica, informativna oddaja, ponovitev Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, dokumentarna oddaja, 3. TV mreža Zelena bratovščina, oddaja o lovcih in lovstvu, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
21.30
SOBOTA, 25.o ktobra
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.15	Križ kraž
08.50	Tkkg in skrivnostni miselni
stroj, nemški film
10.45	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tekma, debatna oddaja za mlade
14.10	Novi dom, am. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, ris.
18.45	Rjavi medvedek, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Aleksander, koproduk. film
22.55	Poročila, vreme, šport
23.30	Svitanje, 8/13
00.15	Dnevnik, ponovite
00.35	Dnevnik zamejske tv
01.00	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.10	Tv prodaja
07.40	Skozi čas
07.50	Primorski mozaik
08.20	Polemika
09.35	SP v alp. smuč., VSL Ž, 1.
vožnja
11.00	Tv prodaja
11.35	Vzpon in propad cesarstva,
12.35	6/v alp. smuč., VSL Ž, 2. vožnja
13.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.25	Srečen čas, ki ga živim, portret
Dušana Jakomina
15.20	Z glavo na zabavo
15.50	Študentska
16.10	Posebna ponudba, potrošniška
16.25 Tv prodaja
17.00 XXL, franc. film
18.30 Gvatemala, dežela vulkanov in
potresov, tv Maribor 19.00 Migaj raje z nami! 19.25 Nogometni magazin 20.00 Velenje: rokomet (M), liga Mik, Gorenje - Celje Piv. Laško, prenos
21.35 Bleščica, oddaja o modi 22.05 Superfinale Berni models 2008
22.55 Alpe, Donava, Jadran 23.25 Sobotno popoldne 01.40 Grande Torino, ital. film, 1/2 03.15 Zabavni infokanal
POP
07.30 Tv prodaja 08.00 Moj mali poni, ris. serija 08.25 Bombažki, ris. serija 08.35 Florjan, gasilski avto, ris. serija 09.00 Jaka na Luni, ris. serija 09.10 Rori, dirkalnik, ris. serija 09.20 Medved Rupert, ris. serija 09.30 Winx klub, ris. serija 09.55 Di-Gata, ris. serija 10.20 Ed in Eppa, ris. serija 10.40 Ubijalski nagon, dok. oddaja 11.40 Na vidrini sledi, dok. oddaja 12.40 As ti tud not padu?! 14.20 Ordinacija, nan. 15.20 Zločini pred domačim pragom, nan.
16.15 Sladki november, am. film 18.20 Desetka 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vzemi ali pusti 21.05 Dnevnik Bridget Jones, ang. film
22.50 Dexter, nan. 23.55 Pritajena svetloba, ang. film 01.50 Nekaj zlega, am. film 03.10 24ur
04.10 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - elektronsko ocenjevanje 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja -
svetovni dan hrane 18.40 Duhovni vrelec: Peter Leskovar, župnik v župniji Sv. Elizabeta, Slovenj Gradec 18.45 Pravljica za otroke 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1687. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Odprta tema, pogovor 21.30 Kad bi bio Bijelo dugme- Alen, Bebek, Tifa, posnetek koncerta 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 26.o ktobra
tv slo rr
07.00	Živ-žav
sledi	Gumbek in Rjavček, ris. film
sledi	Grimmove pravljice, 23/26
sledi	Marči hlaček, 5/26
09.45	Šport špas
10.15	Linus in prijatelji, 3/6
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 25/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	5 minut slave
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.15	Glasbeni dvoboj
15.40	Človeški faktor
15.45	Šport
16.00	Družabna
16.30	Oglasni blok z Jasperjem Carrotom, dokum. oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.15	Naglas!
17.20	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv p 19.55
21.30 Ogenj v ustih - pesnik Dane Zajc
22.20 ARS 360 22.40 Poročila, vreme, šport 23.10 Deset božjih zapovedi: osma, 8/10
00.05 50 let televizije: tv dnevnik
26.10.1990 00.30 Dnevnik 00.50 Dnevnik zamejske tv 01.20 Infokanal
TV SLO E
06.30 Zabavni infokanal 06.50 Tv prodaja 07.00 Skozi čas
07.30 50 let televizije: tv dnevnik
26.10.1990 07.55 Globus 08.25 Med valovi, tv Koper 08.55 Brat bratu, 4. del 09.35 SP v alp. smuč., VSL M, 1. vožnja
11.00 Z glasbo in plesom ... 11.35 Po poteh Ushuaie, 4/13 12.00 Rad igram nogomet 12.35 SP v alp. smuc., VSL M, 2. vožnja
13.45 Alpe, Donava, Jadran 14.25 Nogomet, ang. liga, Chelsea -
Liverpool, prenos 16.20 Nogomet (Z), kvalif. za EP,
Slovenija - Ukrajina, posnetek 18.00 Dvoboj v Missouriju, am. film 20.00 Pogled z neba, 4/8 20.50 Berlin Alexanderplatz, 7/14 21.50 SP v alp. smuč., VSL M,
posnetek 2. vožnje 22.35 Rim, 9/12 23.30 Zlata resna glasba in balet
("1958 - 2008) 00.20 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Moj mali poni, ris. serija
08.30	Bombažki, ris. serija
08.40	Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.05	Jaka na Luni, ris. serija
09.15	Rori, ris. serija
09.25	Hevreka!, izob. serija
09.45	Winx klub
10.10	Di-gata, ris. serija
10.35	ŠKL
11.35	Zenska s polovičnim telesom,
dokum. oddaja
12.35	Bratje in sestre, nan.
13.30	Moto GP, prenos dirke za VN Valencije
15.15	Zdravilna moč narave, dokum. serija
15.30	Moški v krošnjah, nan.
16.25	Mary Poppins, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.40	Shark, nan.
22.35	Pozabljena čustva, am. film
00.30	Znova pri starših, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja -
elektronsko ocenjevanje 09.40 1686. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Športni gost 11.10 Župan z vami pogovor v studiu. Gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.10 Rudnik Mramor, reportaža 12.30 Duhovni vrelec: Peter Leskovar, župnik v župniji Sv. Elizabeta, Slovenj Gradec 12.35 1687. VTV magazin, regionalni -
informativni program 13.00 Kultura, informativna oddaja 13.05 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 19.15 Pop corn, glasbena oddaja
Gost: Skater 20.05 Energetska samopomoč, izobraževalna oddaja. Gostja: Suzana Landripet, dr. med. 21.05 Nastop skupine Kad bi bio
Bijelo dugme, posnetek 2. dela 22.05 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 27.o ktobra
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Bukvožer, oddaja o knjigah
09.20	Šport špas
09.50	Gumbek in Rjavček, 6/26
10.15	Iz popotne torbe: sol
10.35	Nevljica, , dokum. nan.
11.05	National geographic, dokum. serija
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Viki Vijak, risanka
15.55	Kravica Katka, risanka
16.00	Pokec, risanka
16.05	Bisergora, 14/15
16.25	Martina in ptičje strašilo:
spričevalo
16.30	Ribič Pepe: slikovite Benetke,
2/3
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Zrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pipi in Melkijad, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Brat bratu, 5. del
20.40	Tarča
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Umetnost igre
23.25	Glasbeni večer
00.40	50 let televizije: tv dnevnik
27.10.1990
01.05	Planet zemlja - prihodnost,
01.55	Dnevnik
02.30	Dnevnik zamejske tv
03.00	Infokanal
TV SLO ®
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.40	Tv prodaja
11.10	Sobotno popoldne
13.30	Tv prodaja
14.00	Kaj govoriš?-so vakeres?
14.15	Slovenski utrinki
14.45	Posebna ponudba, potrošniška
15.00	SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja
15.45	Rad igram nogomet
16.15	50 let televizije: tv dnevnik
27.10.1990
16.40	Osmi dan
17.10	ARS 360
17.25	Alpe, Donava, Jadran
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Dr. Who, 13/13
20.00	Planet zemlja - prihodnost,
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Skrivnostni kraji:
Poljska-podzemno mesto, dok. oddaja
22.45	50 let televizije: veliki dosežki
slov. kirurgije, 14/21
23.20	Ruska hiša, am. film
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.50	24ur, ponovitev
07.50	Nebeška kuharija, serija
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show, pogov. oddaja
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popravljena krivica, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
19.55	Kmetija
20.50	Lepo je biti sosed, nan.
21.30	Grda račka, nan.
22.20	24ur zvečer
22.40	Ženska džungla, nan.
23.35	Kaliforniciranje, nan.
00.15	Neustrašna Jane, nan.
01.10	Prijatelji, nan.
01.40	24ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
.00 Dabra jutra, infarmativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Kad bi bio Bijelo dugme - Alen, Bebek, Tifa, posnetek 2. dela 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 1 18.05 Posnetek tekme 19.30 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, kontaktna oddaja. Gost: dr. Matic Tasič, župan Občine Prevalje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 21.55 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 28.o ktobra
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Bukvožer, oddaja o knjigah
09.20	Kuhinja pri violinskem ključu
09.45	Svetlana Makarovič: volk v
ovčjem kožuhu
09.55	Bisergora: kdaj pride jutri, 14/15
10.10	Ribič Pepe: slikovite Benetke, 2/30
10.30	Zgodbe iz školjke
11.05	Planet zemlja - prihodnost,
11.55	Ogenj v ustih - pesnik Dane Zajc
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Planet Rock: Black eyed peas,
glas. dokum.
13.40	ARS 360
13.55	Umetnost igre
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 1/26
16.05	Zlatko Zakladko
16.25	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Vladarske igre železne dobe,
dokum. oddaja
18.00	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Krtek, risanka
18.45	Binko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Tv pogled
20.05	Slavnostni koncert ob dnevu rtv Slovenija, prenos iz Nove Gorice
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Vojna podob, 1/2
23.50	50 let televizije: tv dnevnik
28.10.1990
00.15	Vladarske igre železne dobe,
dokum. oddaja
00.45	Dnevnik
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.20	Tv prodaja
08.50	NLP, razvedrilna oddaja
12.00	Tv prodaja
12.30	Dober dan, Koroška
13.00	Skrivnostni kraji:
Poljska-podzemno mesto, dok. oddaja
13.30	Bleščica, oddaja o modi
14.00	Studio city
15.00	Prisluhnimo tišini
15.30	50 let televizije: 28.10.1990
15.50	Tv prodaja
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Bratu bratu, 5. del
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Operne arije: Robert Vrčon,
Figarova svatba
19.05	Po poteh slovenske opere, 4/8
20.00	Piramida
21.00	Globus
21.30	Toliko smo se sovražili, dokum. film
23.30	Vrhunci ang. nogometne lige
00.20	Hudičevo seme, 1/2
01.55	Zabavni infokanal
POP
06.20	24ur
07.20	Poštasti iz zgodovine, 2/3
08.20	Goreče maščevanje, nad.
09.15	Sladka skrivnost, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	SKL
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Preverjeno
22.05	Zdravnikova vest, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Zakon in red, nan.
00.15	Neustrašna Jane, nan.
01.10	Prijatelji, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zupan z vami, pogovor v studiu. Gost: dr. Matic Tasič, župan Občine Prevalje 11.35 Posnetek tekme 13.00 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi afne guncajo, mlad. odd. 18.40 Videospot dneva 18.45 Nanovo, mladinska oddaja -
svetovni dan hrane 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1688. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Športni gost, športna oddaja 21.30 Asova gibanica, inf. oddaja 22.00 Šu kham - za soncem, Oddaja
o življenju Romov 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 29.o ktobra
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Bukvožer, oddaja o knjigah
09.25	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 10/26
09.50	Hotel obmorček, ris. nan.
10.05	Zlatko Zakladko
10.25	Knjiga mene briga
10.45	Z glavo na zabavo
11.15	Vladarske igre železne dobe,
dokum. oddaja
11.50	Umik agresorja z ozemlja RS,
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tarča
14.35 Kongresni trg pripoveduje
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 16/26
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.30	Žrebanje lota
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Sklepna slovesnost 43. Broštnikovega srečanja in podelitev nagrad
21.00	Dokumentarna oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	50 let televizije: tv dnevnik
29.10.1990
00.45	Turbulenca, izob. oddaja
01.40	Dnevnik
02.15	Dnevnik zamejske tv
02.40	Infokanal
TV SLO
006.30Zabavni infokanal
07.00 Infokanal
08.00 Otroški infokanal
09.00 Tv prodaja
09.30 Zabavni infokanal
11.15 Tv prodaja
11.45 Superfinale Berni models
2008, posnetek izbora 12.35 Pihalni kvintet, posnetek iz mestnega muzeja v Ljubljani 13.15 Impromptu 13.35 Vrhunci ang. nog. lige 14.25 50 let televizije: tv dnevnik
29.10.1990 14.50 Po poteh Ushuaie, 4/13 15.20 Tv prodaja 15.50 Črno beli časi 16.10 Koktajl, oddaja tv Maribor 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 50 let televizije: prijatelji,
ostanimo prijatelji 20.00 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 20.55 Prvi in drugi 21.20 Tv priredba gled. predstave 22.45 Slovenska jazz scena 23.35 50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije 00.15 Deset božjih zapovedi: tretja, 3/10
01.15 Zabavni infokanal
POP
06.25	24 ur, ponovitev
07.25	Preverjeno
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	V živalskem vrtu, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Na lovu za pravico, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Film
22.30	24ur zvečer
22.50	Monk, nan.
23.45	Neustrašna Jane, nan.
00.40	Prijatelji, nan.
01.10	24ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dabra jut ra, infarma tiv na
10.30 Vabi mo k ogle du
10.35 1684. VTV maga zin, regi o nal ni
- informa tiv ni pro gram 10.55 Kul tu ra, informa tiv na odda ja
11.00Vide os pot dne va 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Če me spomin ne vara,
mla din ski kviz, 3 TV mre ža 18.40 Regi o nal ne novi ce 18.45 Zna mo zmo re mo, izobraževalna oddaja, pono vi tev 19.35 Videospot dneva 19.40 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na
20.55	Regi o nal ne novi ce
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro, infor ma tiv na odda ja
23.30	Vabi mo k ogle du
23.35	Videospot dneva
23.40	Vide ostra ni, obves ti la
PRIREDITVE
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 23. oktober
13.00 Razstavišče Barbara
Jirži Kočica (skulpture, zapisi) 16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro 18.00 - 19.00 Vila Mojca
Delavnica - Ko družabna igra zamenja računalnik 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige
Josip Bačic: Individuum 19.30 Glasbena šola FKK Velenje, velika dvorana
Abonma Klasika; 1. koncert sezone 2008/09 - Primož Parovel (harmonika), Hsin-Ying Chen (sopran)
X Glasbena šola FKK Velenje 1. mednarodni harmonikarski seminar
Mentor: Primož Parovel (23. -26. 10. 2008)
Petek, 24. oktober
19.00 Galerija Velenje
Osrednja občinska proslava ob dnevu reformacije
Program: Musica Cubicularis, slavnostni govornik: Milan Kučan 19.00 Vinska Gora
Delčnjakov večer 21.00 Mladinski center Velenje YU rock z Elvisom
Sobota, 25. oktober
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 - 13.00
Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje:RK Celje Pivovarna Laško 21.00 Mladinski center Velenje Euro cup
Nedelja, 26. oktober
18.00 Glasbena šola FKK Velenje
Zaključni koncert udeležencev 1. mednarodnega harmonikarskega seminarja pod vodstvom Primoža Parovela
Ponedeljek, 27. oktober
17.00 Knjižnica Velenje
Delavnica - Rožnati oktober (samopregledovanje dojk) 17.00 - 18.30
Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje
19.00 Knjigarna Kulturnica
Pogovor z Adijem Smolarjem
Torek, 28. oktober
17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro
Sreda, 29. oktober
10.00 Knjižnica Velenje
Delavnica - Rožnati oktober (samopregledovanje dojk) 17.00 Knjižnica Velenje
Ure pravljic 17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Igranje družabne igre »Naseljenci otoka Catan«
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 23. oktober
19.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Življenje v afriških misijonih (Pogovor z mladima Zambijcema, Lydio in Sainentom)
Sobota, 25. oktober
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki
■ Otroške ustvarjalne delavnice
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Denar z neba, gledališka skupina KD Iva Kaučič Ljutomer. Predstava je za abonma in izven
Nedelja, 26. oktober
16.00 Nogometna tekma,
Šmartno 1928 : Dravinja
Ponedeljek, 27. oktober
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Risani film na velikem platnu
Torek, 28. oktober
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroška ustvarjalna delavnica
17.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Film na velikem platnu
Sreda, 29. oktober
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Risani film na velikem platnu
16.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Ustvarjalna delavnica izdelovanja nakita
Koledar imen
Oktober/vinotok
23	• četrtek - Severin
24	• petek - Rafael
25	• sobota - Darija
26	• nedelja - Lucijan
27. ponedeljek - Sabina
28	• torek - Simon
29	• sreda - Ida
Lunine mene
29 • oktober, ob 0:14,
Mlaj (prazna luna)
Na obisku pri krojaču
V okviru Pikinega festivala je bila v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu postavljena zanimiva razstava »Ljudsko izročilo v Šaleški dolini«. Predstavlja predmete, ki so jih mesarji, peki, čevljarji, krojači, mlinarji, lončarji, usnjarji, sed-
larji, mizarji, kovači v svojih obrtnih delavnicah v Šaleški dolini uporabljali pri svojem delu.
V nedeljo, 19. oktobra 2008, je v okviru razstave zaživela krojaška delavnica. Kar štirideset otrok je prišlo skupaj s starši na obisk h krojaču. Krojač, gospod Ivan Mur-kovičjimje predstavil, kako je včasih nastajalo oblačilo in kako so predmete, ki so na razstavi, krojači uporabljali pri svojem delu. Otroci pa so imeli veliko dela na delav-
ni cah, saj jim je Andreja Zele nik pripravila kartonast model otroka, za katerega so izdelali vrsto oblačil.
Veseli smo, da prihaja na nedeljske muzejske ustvarjalnice tako veliko število staršev ali starih staršev, ki preživijo dopoldne skupaj z otrokom ali vnukom ob vračanju v preteklost.
■ Aca Poles, Fotografija: Tanja V erboten
Spominske svečanosti
V spomin na padle žrtve fašizma v drugi svetovni vojni na območju Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki bodo potekale komemoracije pri naslednjih obeležjih:
-	četrtek, 23. 10., ob 16.00 uri pri spomeniku na pokopališču v Šmartnem;
-	četrtek, 23. 10., ob 16.00 uri pri spominski sobi v zdraviliškem parku v Topolšici;
-	četrtek, 23. 10., ob 16.00 uri pri spomeniku talcev v Starem Velenju;
- petek,	24.	10.	ob
- petek,	24.	10.	ob
- petek,	24.	10.	ob
- petek,	24.	10.	ob
- petek,	24.	10.	ob
- petek,	24.	10.	ob
- petek,	24.	10.	ob
- petek,	24.	10.	ob
- sreda,	29.	10.	ob
- sreda, 29.		10.	ob
-	petek, 31. 10., ob 16.30 uri pri spomeniku v spodnjih Ravnah:
-	sobota, 1. 11., ob 8.00 uri pri spomeniku padlih borcev v Šmartnem ob Paki;
-	četrtek, 30. 10., 0b 18.00 uri pa bo osrednja komemoracija pri spomeniku »Onemele puške« na Titovem trgu v Velenju.
■ ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA VELENJE
Lions klub pomaga
Jože Mraz in Drago Martinšek sta v imenu Lions kluba Velenje v prisotnosti predstavnikov Medobčinske zveze slepih in slabovidnih Celje Nade Močenik in Edija Vodeba podarila elektronsko lupo domačinu Francu Žerdonerju. Ta moderni pripomoček za branje je namenjen tistim slabovidnim, ki so ohranili le še kakšen odstotek vida. Sredstva za nakup sta obe organizaciji zbrali v okviru svojih rednih pomoči slepim in slabovidnim.	■
Jutri predavanje fotografa Cirila Jazbeca
Fotoklub Zrno je v letošnjem letu začel sodelovati z različnimi uspešnimi slovenskimi fotografi, ki so za člane in ostale zainteresirane pripravili različna predavanja o svojem delu in izkušnjah. Tokrat bo svoje fotografske izkušnje razkrival komaj 21-letni Ciril Jazbec, ki je v svojih sedmih letih, kolikor se ukvarja s fotografijo, prejel že več kot 40 državnih in mednarodnih priznanj, pripravil več kot sedem samostojnih razstav, pohvali pa se lahko tudi z uspešnim sodelovanjem z revijami, kot so Gloss, National Geographie, Gea, Junior, Marcedes Magazine in drugih. Med drugim je delal fotografije za reklame Telekoma, Mercatorja, Barcaffeja, Cityparka in Europarka. Gre za enega najbolj obetavnih mladih slovenskih fotografov, ki bo gotovo povedal marsikaj pametnega. Vabljeni na predavanje in predstavitev v Multimedijski center Kunigunda, jutri (v petek) ob 19.30 uri.
■ tz
V nedeljo 26. oktobra, bomo ob 3. uri zjutraj uro ponovno prestavili za eno uro nazaj.
Pregovori
Simon in Juda (28. 10) se s snegom prebudita.
Če je Vinotoka mraz in burja brije, Prosinca in Svečana sonce sije.
Velenjske plesalke na ljubljanskem odru
Ljubljana, Velenje - V ljubljanskem Cankarjevem domu bodo jutri ob 20. uri v Kosovelovi dvorani pripravili plesni večer Drevo, ki ga bodo posvetili 80-letnici prvega »Plesnega večera Mete Vidmar«. Nastopile bodo članice Studia za svobodni ples ter gostje iz Ljubljane, Sežane, Velenja in Trbovelj. Velenje bodo zastopale plesalke Plesnega studia N Lucija Boruta, Polona Boruta, Dragica Mavec, Nina Krenker Mavec, Zoja Krenker in Mateja Ružič. Selektorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v spored festivala plesne ustvarjalnosti mladih Živa uvrsti la tudi ple sal ke Ples ne ga stu di a N Vele nje. Festival bo jutri ob 17. uri, prav tako v Kosovelovi dvo ra ni ljubljanskega Cankarjevega doma. Na mini a tu rah se bos ta pred sta vi li Hele na Pla zl s kore o gra fijo Sonotra njosti ( -za to koreografijo je prejela nagrado za najbolj izvirno idejo na tekmovanju Opus 1 v Celju), ter ples na sku pi na Ples ne ga stu di a N s točko Diagnoza bp v koreografiji Nine Mavec Kren ker.
■ bš
Tonetu Pavčku ob jubileju
Z držo pokončno, z dobro voljo neskončno hrabro zreš v ta svet. In vsako leto spet in spet nas znova presenečaš; kot, da nikoli ne srečaš naših problemov, težav. Tebi je vse lepo in prav, ker tako pač mora biti; kakor, da imaš vse niti življenja, usode, v svojih rokah. Potrebuješ le kratek zamah, da odženeš misli turobne, izrečeš besede čarobne o vinu, o trti, o nas - ljudeh in že se prikrade tisti nasmeh, ki upanje daje in moč; in verzi so ti v pomoč, da dobro voljo širiš, da nas kot oče pomiriš: vse je lepo in prav, črne misli gredo naj v pozabo, važno, da človek je zdrav in še vedno za kakšno rabo.
■ IvanJakopanec
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
VELIKA DVORANA:
HELLBOY 2: ZLATA ARMADA
(Hellyboy II: The Golden Army) Akcijska domišljijska pustolovščina, 120 minut. Režija: Guillermo del Toro. Igrajo: Ron Perlman, Selma Blair, Doug Jones, Jeffrey Tambor, Luke Goss, Anna Walton, John Hurt, James Dodd idr. Petek, 24.10. ob 20.00 Sobota, 25.10. ob 18.00
KAKO UGRABITI NEVESTO
(Made of Honor)
Romantična komedija, 101minuta Režija: Paul Weiland. Igrajo Patrick Dempsey, Michelle Monaghan, Kevin McKidd, Kadeem Hardison, Chris Messina, Richmond Arquette idr. Sobota, 25.10. ob 20.00 Nedelja, 26.10. ob 18.00
TRANSILVANIJA
(Transylvania)
Drama, 103 minute. Režija: Tony Gatlif. Igrajo: Asia Argento, Amira Casar, Birol Unel, Alexandra Beaujard idr. Petek, 24.10. ob 18.00 Nedelja, 26.10. ob 20.00
ČUDEŽNA MREŽA
Družinska komedija, drama, 96 minut. Režija: Gary Winick Igrajo:Dakota Fanning, Julia Roberts, Steve Buscemi, Dominic Scott Kay, John Cleese, Oprah Winfrey, Cedric the Entertainer idr. Nedelja, 26.10. ob 16.00 -otroška matineja
V	tednu od 31.10. do 2.11. napovedujemo: animiranoakcijsko domišljijsko pustolovščino VOJNA ZVEZD:VOJNA KLONOV, grozljivko NOČ ČAROVNIC:VSTAJENJE, dramo TSOTSI in animirano komedijo SHREK TRETJI!
V	soboto, 1.11. ni filmskih predstav !

Nagradnak rižanka Garant A&MNr
STANJE, SESTAVIL KO JE PEPS	KDO
SAM
MUSLIMANSKI BOG
I f— I
I l'l"
KDOR SANKA
MESTO V ITALIJI, V
POKRAJINI LACIJ
rdeča poljska cvetica
J središče bosanskih srbov

■t.
TRDA, PROŽNA SNOV, KI NADOMES. STEKLO
NAGUBANO BLAGO, BLAGO Z NABORKI
STARA MATI, BABICA (PRIMORS.)
DAVEK
NA ŽITNINO V STARI TURČIJI
RADO ČASL

razmerje
med zakoncem in sorod. drugega zakonca
SLOVENS. BIOLOGANTON (1908-1976)
ANGLEŠKI PISATELJ-HAROLD (1904-1994)
KDOR ŽGE APNO
grška pesnica (4. stol)
TROPSKA RASTLINA, RICINUS
neodločen izid pri šahu
MESTO V SND
slovenski pisec-gvido
N
N
SLOVENS. IGRALKA-
JULKA (1930-1959)
italijanski graditelji godal
prekinitev nosečnost, abortus
gostija, pirovanje (knjiž.)
slovenski
pesnik (aškerc)
IZDELOVALEC SIT
OROŽJE
ZA METANJE KAMENČK., FRAČA
slovenski alpinist (česen)
BEVKOVA POVEST
slovenski tv- vodite lj-darko
zgornji
del stopala
kraj na primorskem
IZDELKI
ZA OKRAS TELESA
slovenska tiskovna agencija
IVO RAIC
KENZO TANGE
STROKOVNJAK ZA ARITMETIKO
IVAN OMAN
učenec osnovne
sole
R
FORDOV MALČEK
vase zaprta družbena plast
K
LUKNJAČ (STAR.)
OTOK V SPLITSKEM ZALIVU
SLOVENSKA HUMORISTKA (PUTRIH)
TEŽA EMBALAŽE, OVOJNICE
www.nascas.com & www.radiovelenje.com
Zato ne odlašaj in skleni paket Vzajem na/W/ad/7
Pomembno!
Po dopolnjenem 26. letu starosti si mora tudi študent s statusom urediti obvezno zdravstveno zavarovanje kot občan. Ko si uredi obvezno zavarovanje, priporočamo sklenitev dopolnilnega zavarovanja pri Vzajemni.
MEGA NAGRADNA IGRA
GLAVNA NAGRADA:
6-mesečni najem avtomobila Fiat 500
OSTALE NAGRADE: tečaj potapljanja za dve osebi, dnevna smučarska vozovnica za dve osebi (8x), zavarovanja iz ponudbe Vzajemne in vrsta manjših nagrad.
Kupone in pravila sodelovanja za MEGA NAGRADNO IGRO lahko najdete v naSIh poslovalnicah In na www.vzajemnafiilati.5i. Nagradna igra liajaod 10.09.2008 do 31.12.2008.
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame
Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel.:03 703 7130, 703 71 31 www.garant.si
Če se želite razvajati, si privoščiti kaj novega, kaj lepega, morda novo dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, otroško sobo ali predsobo... obiščite naš RAZŠIRJEN IN DELNO PRENOVLJENI SALON, ki je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
VEKLIKA JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA
NOVO - PROMOCIJSKA PONUDBA pisarniškega pohištva.
Zelo aktu al ne so spal ni ce DORI NA, ki jih odlikuje funkcionalnost, sestavljivost, moderne barve in design ter ugodna cena. Pred kratkim so program dopolnili z ele-men ti za opre mo mla din skih, otroš kih in samskih sob. Nove barvne kombinacije programa otroških in mladinskih sob ROSA v rdeči, oranžni in barvi zelenega jabolka.
Ugodna ponudba kuhinj DANA, tudi v novih barvnih kombinacijah.
ODPRODAJA KUHINJSKIH EKSPONATOV S 50 % POPUSTOM. Izbirate lahko tudi kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize in vzmet ni ce.
UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 1251,88 EUR, ki ga uredite v kratkem času pri našem prodajalcu!
Pohištvo Garant - pohištvo za vaš dom!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "Garant" najkasneje do 3. novembra. Izžrebali bomo tri darilne vrečke Garant.
Nagrajenci nagradne križanke Trgovine Champion, v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju, objavljene v tedniku Naš čas, 9.10.:
1.	nagrada: Chamiponov bon v vrednosti 25 evr::Matej Avberšek, Paški Kozjak 34, Velenje
2.	nagrada: Championov bon v vrednosti 25 evr: Marcel Kolenc, Gaberke 9, Šoštanj
3.	nagrada: Championova torbica: Zoja Skaza, Andraž 40 b, Pol-ze la
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Trgovini Champion v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju.
19817 50
^finjadjo
z FM

ftp
%%
RADI O V E LE NJ E
ČETRTEK, 23. oktober:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 24. oktober:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 25. oktober:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 26. oktober:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 27. oktober:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 28. oktober:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 29. oktober:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednu od 13. okt. 2008 do 19. okt. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 13. okt. 2008 do 19. okt. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
			
			
			
n	1	ji j	
V tla«			k-
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA GORA	VELIKI VRH
Ql3.okt nl4.okt |15.okt []16.okt H7.okt []18.okt |19.okt
50
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
brazbe, želi spoznati primernega moškega z dobrim značanjem. Resna zveza. Gsm: 041/248647, Ag. Alan, www.superalan.si
NUDIM
NAJAMEM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
1-SOBNO stanovanje v Velenju vzamem v najem. Gsm: 031/299-519.
PRIDELKI
STIKI-POZNANSTVA
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. MLAJŠI moški z resnimi nameni išče iskreno življenjsko sopotnico.Gsm: 041/229-649.
39-LETNI moški, ki sam z otrokom je ostal, zvesto žensko bi rad spoznal. Gsm: 031/807-376. DEKLE, če si tudi ti prevarana, razočarana, spoznaj preprostega, skromnega, uspešnega moškega. Gsm: 041/959-192.
SIMPATIČNI poslovnež, 55-letni, okolica Velenja, premožen, si želi spoznati žensko do svojih let za resno zvezo. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si
PRIVLAČNA, 38-letna privatnica, vitka, osamljena, si želi spoznati prijatelja do 50 let. Želi si poštenega moškega. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si
ELEGANTNA ženska, 45-letna, višje izo-
VINO, rizling in muškat, ugodno prodam. Cena: 1 evro/liter. Gsm: 041/748-315.
DOBRO uležan konjski gnoj, pakiran v vrečah (cca. 45 kg) prodam. Gsm: 031/590-811.
KORUZO z njive, v storžih ali v zrnju, zelo lepo, okrog 80 a, prodam. Gsm: 041/521-973.
CIPRESE smaragd v loncih, nad 70 cm 7,50 eur, nad 80 cm 9 eur, prodam. Gsm: 040/578-587. ULEZAN hlevski gnoj, sladek jabolčnik, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. KORUZO z njive, v storžih ali za zrnje, zelo lepo, okoli 70 a, prodamo. Telefon: 7056-150, gsm: 041/317-434. NEŠKROPLJENA jabolka, carjevič, melrose, elstart in svinjsko mast prodam. Telefon: 5893-557, gsm: 051/382-825.
ULEZAN listnati hlevski gnoj, prodam. Gsm: 041/942-898
ŽIVALI
KAVKAŠKE ovčarje, čistokrvne, dobri
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
čuvaji, zelo lepi, ugodno prodam dobrim ljudem. Gsm: 031/566-415. PRODAJA nesnic v nedeljo, 26. 10., od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. NESNICE (grahaste, rjave in črne) prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin zastonj. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje, Telefon: 547-2070, gsm: 041/763-800.
VOZILA
ŠKODO favorit, ohranjeno, l. 97, s priklopom prodam. Gsm: 031/763-214. HYUNDAI atos 1.0, 12/99, metalne barve, 65.000 km, 1. lastnik, vlečna kljuka, prodam za 1.900 evrov. Gsm: 041/260-912.
RAZNO
PLANIRNO desko širine 2 m, 360 stopinj vrtljiva in pohorski granit za zidanje okrasnih škarp, 4 m3, prodam. Gsm: 031/645-753. OKOLI 50 m rabljenih tlakovcev prodam. Gsm: 040/933-241. ELEKTRIČNI pianino cassio, ozvočenje (mixer) montarbo 220 W, dva zvočnika 300 W, klavirsko harmoniko galanti (120 basov, 10 registrov), prodam. Telefon: 5862-351, od 8. do 13. ure.
ni->	habit nepremičnine haut, ao.o, kersnikova ll, velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
1,5-sobno stanovanje v Šaleku, 47 m2,6. nadstr, 1987,70.000,00 EUR. Stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico In dnevno sobo, spalnico, kopalnico kabinet ter klet. Zelo lepo vzdrževano stanovanje.
Zazidljiva parcela - Podkraj, 4544 m2, 160.000 EUR ali po dogovoru. Stavbno zemljišče v naselju le 3 km od Velenja. Priključki v bližini. (35 EUR/m2)!
Hišo v Velenju, Šalek, 160 m2, 1.600,00 m2,P+M, 2004, 260.000,00 EUR ali menjava za stanovanje (ali 2 stanovanja) v Velenju. Hiša na lepi mirni sončni legi le streljaj od mesta. Hišo v Pesju, obnovljeno 2005, v treh etažah, 220 m2, parcela 770 m2, na ravni lepi legi, velika parcela, vredna ogleda. 215.000€.
. .... www.habit.si
V SPOMIN
26. oktobra mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, tast, brat in stric
J|p JOŽEF VELER Jfe
iz Podkraja pri Velenju
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se ga spominjate.
Žalujoči vsi njegovi
GARNITURO ruskih kegljev, domačo slivovko in platišča za opel ali lanos prodam. Gsm: 041/849-474. VGRADNO ventilatorsko pečico in steklokeramično ploščo ter kondenzaci-jski sušilnik perila prodam. Gsm: 031/382-331.
ZIMSKI pnevmatiki Good Year Ultra Grip 6, 185/55 R15 M+S, zelo malo rabljeni, prodam za 50 €. Gsm: 041/692-995
NEPREMIČNINE
SVETLO 3-sobno stanovanje, 85 m2, na Goriški cesti 65, 1. nadstropje, prodam. Gsm: 031/658-043. 3-SOBNO stanovanje v petorčku, pritličje, prodam. Cena: 1.300 evrov/m2. Gsm: 031/451-930.
PRODAMO:
3-sobno stanovanje v velikosti 83m2, prenovljeno leta 2005 v prvem nadstropju na Prešernovi 22 v Velenju. Cena: 95.000 EUR.
INFORMACIJE:
ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
Zdrav stve ni dom Vele nje
OBVES TI LO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOV NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
25. in 26. oktobra - MOJCA KOPRIVC BUJAN, dr. dent. med. (delo opravlja v zasebni zobni ordinaciji, Zdravstvena postaja Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA	
Upravna enota Velenje	1
	■ Smrti: ■
H Poroke: 1	Matilda Prebičnik, roj. 1924, Paški
Sabina Gorogranc, Bele vode 18 a	Kozjak 10, Velenje.
in Uroš Potočnik, Bele vode 18 a.	
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznino ob izgubi ni moč z ničemer zapolniti.
ZAHVALA
Z žalostjo v srcih smo se v sončnem nedeljskem dnevu poslovili od
dragega
FRANCA RADOSLOVNIKA
5. 10. 1932 - 9. 10. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izraženo sožalje, in hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem zdravnikom, patronažni službi, pevcem, govorniku za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči vsi njegovi
Mar prav zares odšla si tja v neznano? Kako si mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru. Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi!
V SPOMIN
24. oktobra bo minilo štiri leta, odkar nas je zapustila draga žena, mama in omica
SLAVICA KOTNIK
30. 4. 1955 - 24. 10. 2004
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem preranem grobu.
Vsi njeni
Umirile so se pridne roke zastalo je dobro srce, a ostal bo večni spomin nate.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
STANETA DREVA
25. 7. 1932 - 12. 10. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, gospodu župniku za lep cerkveni obred in Pogrebni službi Usar.
Žena, sin in ostalo sorodstvo
Izbiramo osebnost meseca septembra
Za naj osebnosti, kiso po vašem mnenju najbolj zaznamovale mesec september lahko glasujete še s kuponom iz današnje številke Našega časa in prihodnje, ko bos-
te lahko posredovali tudi že predlo ge za tis te, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovali mesec oktober.
Na kuponu številka 4 lahko gla-
sujete za Bredo Tamše, Regino Zagradišnik in Strašna Jožeta. Glasujete lahko tudi vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje neposredno po telefonu 897 5003 in 897 5004. Upoštevali bomo vse tis te kupo ne, ki bodo v Uredništvo Našega časa prispeli do torka 28. oktobra.
V mesecu decembru bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mese cev in izmed njih bos te potem gla sova li za naj oseb nost leta 2008, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.
Vaše
sodelovanje tudi nagrajujemo.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4, bomo izžrebali dve make up torbici s šminko pokrovitelja Parfumerije Beauty World v Standardu.
Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World -brisači Sans Soucis prejmeta Marija Debeljak, Šaleška 16, Velenje in Anton Poljšak, Foitova 6, Velenje.
Breda Tamše,
medicinska sestra - prijazna medicinska sestra, vedno pripravljena prisluhniti človeku in mu pomagati...
Regina Zagradišnik,
varuška - vzgojila je mnoge generacije mladih, predana otrokom, humana .
Strašna Jožeta,
humorista in humanista po prepričanju, ki jemljeta življenje z vedre plati...
Ekskluzívní pokrovitelj
DROceue
PARftJNGRIJe lv wpRLD
IZDELKI V OPUŠČANJU SAMO 0,99 €.
Velenje, Standard in Center I
lanska cota * a, Štkika 91, t«l.tW*57M	ul.: 898 57 91
Celje, Celelapark
Aškerčeva c, 14, tel.: 03/ 485 M 80
Piknik v zameno za humanost
Krvodajalci so se zbrali na kostanjevem pikniku - Lansko leto 4300 odvzemov krvi
Vse krvodajalce je najprej čakal odlično pripravljen bograč.
REKLI
Jože Koper, krvodajalec: »Kri darujem že dolga leta. Ze iz svojih vojaških dni. Zakaj sem se za kaj takšnega odločil? Predvsem zato, ker mislim, da je darovanje krvi humano in tudi mojemu zdravju koristno. Zelo pa je žalostno, da število krvodajalcev upada. To gotovo ni dober znak in nekaj bo treba ukreniti ter ljudi še vzpodbuditi k darovanju. Zavest bi sicer morala biti že v človeku samem, a če je ni dovolj, lahko ljudi k takšnim dejanjem pač pritegnemo z raznorazni-mi dogodki, tudi s takšnim piknikom, kot je današnji. To je sicer drobna stvar, a ljudem najbrž veliko pomeni. Vsaj meni. Slišal pa sem že, da v tujini prakticirajo
druge rešitve - plačilo za kri. S tem pa se ne strinjam, ker plač-ljivost je komercializacija. In z njo bi se znižala kvaliteta krvi, tako da temu absolutno nasprotujem.«
Jože Koper
Območno združenje Rdečega križa Velenje je v sodelovanju s Kulturnico Gaberke v petek pripravilo kostanjev piknik za vse krvodajalce v Šaleški dolini. Izpeljati so ga sicer nameravali že poleti - 4. junija, na dan krvoda-
jalcev. »Takrat nam je ponagajalo vreme, žal pa nam tudi danes ni najbolj naklonjeno. Vendar tokrat smo se odločili, da ga organiziramo v vsakem primeru,« je povedala sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darja Lip-
nikar, ter dodala: »Na tovrstne piknike vedno povabimo vse krvodajalce, a osebnih vabil ne pošiljamo nikomur. Razlog za to seveda je, da ne bi slučajno koga izpustili. Samo lansko leto smo namreč našteli okrog 4300 odvze-
mov krvi in smo po številu odvzemov na prebivalca že več let tudi prvi v Sloveniji. Prav zaradi velikega števila krvodajalcev vse o srečanju obvestimo kar preko medijev.«
Vztrajnost se je organizatorjem
poplačala, saj se je pod kozolcem pri starem gasilskem domu v Gaberkah kljub nekoliko bolj nizkim temperaturam zbralo lepo število ljudi. Gotovo so za udeležbo imeli vsaj tele razloge: bograč, kostanj, klepet in razvedrilo.
In pa seveda svoje zadovoljstvo, da so naredili dobro delo in bili za to povrh vsega še poplačani.
■ vg
Od 10 do 165 litrov
Šmartno ob Paki - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki so ob svojem gasilskem domu pred petimi leti zasadili vinsko trto in pretekli teden četrtič obirali pridelek.
Vidno zadovoljen je bil na trgatvi
izkušen vinogradnik Ivan Rakun, ki je letos skrbel za trto. »Groz di so lepi, pridelek je obilen, verjamem, da se bo izkazal tudi kletar (predsednik šmarškega društva vinogradnikov Peter Krajnc) in da bomo čez leto dni znova pili kakovostno
vino. Lan ski pri de lek je kleta ril Mihael Fajfar, vino pa je na ocenjevanju prejelo zlato medaljo.«
Zasadili so 45 trsov sorte zwie-geld, nekaj trsov vrs te ker ner in rumeni muškat. In koliko vina bodo pridelali? »Prvo leto smo ga 10, lani 165 litrov. Letos pričakujemo nekaj podobnega,« je še dejal Ivan Rakun.
■ Tp
Gasilcip oskrbijo, da jet rganjeg rozdovv edno tudid ružabend ogodek.
Na Drobtinici zbrali 1607 evrov
Šaleška dolina - Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu hrane je min-u lo soboto Območ no zdru že nje RK Velenje pripravilo akcijo Drobtinica. Pekarne, ki oskrbujejo potrošnike v Šaleški dolini s kruhom in pekovskim pecivom, so za ta namen darovale 425 kg kruha, ki so ga na stojnicah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki prodajali mladi člani RK z osnovnih šol
omenjenih občin.
S prodajo kruha in prostovoljnimi prispevki občanov so zaslužili dobrih 1600 evrov, kar je 300 evrov več kot na lanski akciji, porabili pa jih bodo za prehrano učencev iz socialno šibkih družin. Tako bodo velenjske osnovne šole in Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje dobili za ta namen nekaj manj kot 850 evrov (toliko denar-
ja so zbrali na stojnici na Cankarjevi ulici), učenci Osnovne šole Šoštanj dobrih 523 evrov, šmarška osnovna šola pa nekaj več kot 238 evrov.
Z izkupičkom lanske akcije so socialno šibkim učencem zagotovili 616 kosil oziroma 1600 malic.
■ Tp
Za kcije pred M ercatorjevot rgovino vŠ martnem ob Paki