★ VvirrufVòka, BORBA »J Živel praznik delovnega Hadslva in praznik osvoboditve našega Trsta prvi maj Leto II. — Štev. 17. Ajdovščina, sobota 4. maja 1040 ( etui 4 - lire Prvi mai v Trstu Primorska je proslavila na najveličastnejši način svoj dvakrat veliki dan, prvi maj. Najveličastneje ga je Proslavila v Trstu, ki je prav gotovo Prva predslraža naše dežele, vhod v našo zemljo, do katere pa nam prav Protiljudski imperialisti skušajo kra-ttii pravice. Mesto Trst, na naši zem-W zgrajeno, s krvjo naših najboljših ^adi zaznamovano, v srca našega ljudstva tako globoko zapisano, mora še danes biti tak boj, kot ga je bila dolga leta nazaj vsaka vas, da, celo vsaka hiša po Primorskem, na katero so nasilno pisali imperialisti: *Qui si parla soltanto italiano* in *Si saluta alla romana«, lo je boj delovnega človeka za njegove osìwv- pravice. Prvega maja so spregovorile ponovno deset in desettisočglave, sto in slotisočglave množice z namenom, da na svoj delavski praznik proslave tudi praznik dneva, ko je bil naš Trst osvobojen, ko so tržaški patrioti in Ju9oslovanska armada v skupni borbi Regnali oborožene fašiste iz Trsta. J-u svoj praznik je tržaško ljudstvo Pi'oslavilo tako veličastno, tako dosto-ionstveno, kot ga more proslavili šotno ljudstvo, ki se zaveda v celoti svoje'moči, ki se zaveda, tita je pravica na njegovi strani. Na predvečer praznika se je vršila Vuklada, toda vse premalo je reči doklada, celi plazovi ognja so se vsi-Mi iz vseh strani proti mestu, dostojanstveno, počasi, kakor žareča jVa, ki ve, da bo preplavila vse, vse . tja, do kjer morajo njene prirodne s(**e- In pod tem ognjem, pod temi .Alaini si videl pravi Trst, srce na-scga Trsta, si videl od borbe in trp-Nuja nagubane obraze tržaških de-oucev, pod lem ognjem si videl polsna se iskreče oči naših najponos-Vcjšifi žena partizanskih mater, trža-suth delavk, pod tem ognjem je šlo na}e srce, mladina Trsta, s tem og-ujetn se je po tržaških ulicah vilo 'I cl jen je Trsta, ki je bilo pred letom uni prvič svobodno sproščeno, kalere-tju pesem je pred letom dni prvič ako svobodno zadonela, kakor je odmevala pesem njegovih sinov poedin-cfv, prej v svobodnih hostah. Stotine, isoči, desettisoči, slotisoči, četrt mili-l°na žarečih bakel, nad četrt milijona utripajočih src Trsta, je la večer po-u°vno kriknilo v svet svojo že toliko-rat povedano, zapisano in zapeča-en° pi-avico. Kakor v nič se je ob e,n razbilo kričanje poedinih plačancu italijanskega imperializma, ki so slcušali pod zaščito policijskih kijev motiti delavstvu in tržaškim množi-Varn praznovanje lega dne. Ob lem Pohodu ljudstva so se razbežali po -ukolnih ulicah, od koder je samo Slkalo še žvižganje imporiiranih pi-.ulk in kjer so napadali poedince tn pljuvali v obraz in jih sramotili Uu najpodlejši način te desetkrat, starat ranjene in razbite živali. Prav tako veličasten pa je bil po-od tržaškega ljudstva naslednjega ne, ko so se z vseh koncev Trsta 'grmadili s prapori delavskega raz-reda, rdečimi zastavami, s simboli Uurodne svobode, italijanskimi in ju-__ ozonskimi zastavami s peterokrako -Cezdo, tisoči in tisoči ljudi na trg .ujld. Premajhen je bil največji trža-j? trg preozke so bile vse bližnje mice, da bi lahko dale prostora še Ccin Ustim tisočem in tisočem, ki 'radi skujmo z govorniki, z Jakse-jcem, z Regentom in ostalimi povest, da danes praznujejo svoj dan .°rbe, pravice in zmage. Ko pa se . f trga razlil sprevod po mestu, 1 imel občutek, da danes praznuje rst svoj pohod v življenje. Na čelu ^Prevoda so bile naše zastave, za nji-i Pa fizkulturniki P telovadnih obla-Llh-' Korakanje teh mladih, zdravih, 'l ur ih in gibčnih teles mladincev in ' udink, to je vsekakor pomenilo urada mladosti, kateri je sledila imtem reka ljudstva. — Staro in *?do, delavci v delovnih oblekah, iene v narodnih nošah,-mož-■ ni f""tje, nekaj ponosnih kmetov £ iz bližnjih vasi, vse to je °rakalo v sprevodu. Zastave, za nji- ZA TRST Nekaj gnilega je v državi Danski. Shakespeare To je napisal o Slovenski poročevalec slovenski pesnik Oton Župančič že pred letom dni, ko je slutil velikansko krivico, ki se je nad našo zemljo dogodila, ko so začasno razdelili našo zemljo na kose in ko je morala del te zemlje zapustili Jugoslovanska armada. Kako jasna je misel, kako jasna je pot preprostega naroda. V velikem svetovnem spopadu se je slovensko ljudstvo, po zlomu Jugoslavije raztrgano in potlačeno, neutegoma odločilo za tisto stran, ki se je borila proti nacizmu in fašizmu za svobodo, za samoodločbo narodov, za harmonično sodelovanje vseh zdravih sil v človeštvu; prvi dan po zasedbi Slovenije je zgrabilo za orožje kljub okupatorskemu ustrahovanju, kljub zapeljevanju in mamljenju domačih izdajalcev ter si iz improviziranih krdel polagoma ustvarilo z ostalimi jugoslovanskimi narodi krasno organizirano udarno vojsko, ki je bila pod vodstvom maršala Tita kos vsem vrstam modernega rojevanja ter v neverjetnih junaških pohodih priborila nazaj jugoslovansko ozemlje in tudi vse kraje, kjer je slovenski rod petindvajset let ječal pod trdim tujim jarmom. Med najimenitnejšimi pridobitvami je bilo čudovito zavzetje Trsta, katerega svobodoljubno prebivalstvo je samo sodelovalo z jugoslovanskimi četami ter jih z veseljem pozdravilo kol osvoboditeljsko armado. V Trstu postavi slovenslco-ilalijan-ska osvobodilna fronta v lepi slogi oblast, ki jo priznajo pripadniki obeh narodnosti tega živo utripajočega mesta ob Jadranu, dogovore se za bratsko sožitje v okviru federativne jugoslovanske države, rešujejo sporazumno pereča vprašanja, skrbe za prehrano, za obnovo gospodarskega življenja, skratka v najkrajšem času ustvarijo v malem načrt in vzorec za tisto, kar naj bi se ostvarilo v velikem povsod, kjer naj vlada prava demokracija, tista, za katero se je napredni svet leta in leta boril. V radostnem tekmovanju teče delo, jugoslovanske čete vzdržujejo zgleden red, ljudje dajejo duška svojemu zanosu v veličastnih manifestacijah; in človek bi mislil, da je ni zapreke za jnost razmah gmotnega in prosvetnega življenja na teh ugodnih tleh. Toda ne! Taka jasna misel, taka ravna pot v mirno bodočnost je naivnost ljudskih množic, naivnost malih narodov. Tržaško zavedno ljudstvo in slovenski narod si ne smeta sama krojiti svoje usode; ne smeta uživati sadov svoje prelite krvi, ne smeta izvajali demokratskih načel v svojem območju. Naša zmagovita in priljubljena armada se poslovi od osem tisoč tovarišev, padlih v zadnjih bojih in samozavestno odkoraka iz Trsta, da prihrani svetu novo prelivanje krvi. Res, zgodilo se je: narod ki se je prvi priključil zaveznikom, je dobil jìo štiriletnih nečloveških mukah za svoje zvesto in vdano zavezništvo od prav teh svojih zaveznikov prvi krepko pljuska kakor malopriden paglavec, ki so ga zalotili na tujem vrtu. Ali se zavedate vi, ki ste nam to storili, kaj ste dali s to pljuska sebi? Med vsemi strahotami, ki. so nas oblegale ta štiri leta, med divjanjem fašistične in nacistične drhali, med vlago zatohlih ječ; med streljanjem naših najboljših mož, žena, sinov in hčera, med kupi mrličev po nemških taboriščih nam je sijalo svetlo upanje: z nami stoji ves svobodoljubni svet na vzhodu in zahodu, naši mogočni, odločni, zvesti zavezniki sklepajo čedalje ožji obroč okrog morišča naše domovine, in kadar se strnejo njihove armade z našimi, nas osvo-bode te hude more, ki nam ne da sopsti in nam hoče izpiti srčno kri. In zdaj to bridko razočaranje našega opeharjenega ljudstva! Ali si hočete res zapraviti lepo, svetlo ime »osvoboditelji« in ga zaburuntati? Ali ne mislite, da je to pomoč tistim, ki so nedolžne ljudi jrreganjali, vlačili po ječah, jih stradali, mučili, streljali, pobijali z lopatami, jim iztikali oči, živim lomili kosti, izbijali zobe, ki.so posiljevali hčere vpričo mater in matere vpričo hčera? Vse to ni pravljica, vse to smo morali mi gledati in prebiti, vse to nam je padlo na dušo. Zato se po pravici izprašujemo: Kakšno bodočnost obetate nam, pa tudi sebi, kakšen naziv s podaljševanjem tega inf er n a? Kako zmorete to? Kako vas bodo ocenjevali bodoči rodovi, ko bo odprta pred njimi knjiga današnje zgodovine? Moje besede so morda govorjene v veter in ne najdejo ušes, katerim so namenjene. Ako pa pridejo do njih, se jim bodo tisti, katerim veljajo, nemara zviška smejali. Nič ne de, kljub temu jih govorim, ker bi ne storil svoje dolžnosti, ako bi jih mi množice, godba, spet množice in spet zastave in spet godba, to je bil ritem tega nikdar končanega sprevoda, ki se je pomikal skoraj dve uri po tržaških ulicah. Z veselih, ožarjenih obrazov teh množic, ki morajo še leto dni po tistem, ko so se same osvobodile fašistov, biti priča naj-ostudnejših jyrovokacij, se je odražalo eno samo veličastno zmagoslavje. V borbah in trpljenju prekaljeno ljudstvo, ki je še pred letom dni moralo našteti osem tisoč žrtev, osem tisoč najboljših sinov za svojo svobodo, to ljudstvo, ki ni pozabilo, da so viseli njegovi sinovi v ulici Ghega, ki ni in ne more pozabiti, da so padali še pred meseci njegovi sinovi in hčere v škednju, to ljudstvo, ki je skovalo jmavo bratstvo narodov, lo ljudstvo, ki se čuti na svoji zemlji svojega gospodarja, ki svojih pravic ne išče okrog, ampak si jih piše samo doma, to ljudstvo je tokrat manifestiralo, da ljudstvu, ki bije boj za svojo svobodo, krvi ne zmanjka nikoli. Popoldne pa je nekaj tisočev mladincev, mladink in pionirjev nastopile na telovadnem nastopu. Mlada telesa, ki niso nikdar v času fašistične tiranije smela občutiti ritma fizkul-ture, so na svoj veliki praznik, na praztiik delovnega ljudstva, na praznik svobode Trsta, vztrepetala ob zvokih godbe, in njihova ritmika je bila en sam odsev mladosti, odsev življenja, ki je čakalo toliko let tlačeno in ki je našlo v dobi narodno osvobodilne borbe svojo sprostitev, katero danes manifestirajo kol klic svobodne Primorske. In silno je zadonela ta dan pesem, jiesem delovnega ljudstva. Tako je proslavilo ljudstvo svoj praznik v Trstu. In starejša anlifa-šistka, ki je vse to opazovala, je samo sklepala roki in vzklikala: »Kako lepo je živeti!« In ob jiogledu na to ženo se mora človek nehote spomniti dogodka, ki se je dogodil pri Ponte Rosso, ko so po fašističnih provokatorjih napadenega antifašista začeli biti policisti po glavi in ga odgnali, pa je tja prihrumela neka Italijanka, ki jo je že narečje izdajalo, da je nekje od Napolija in kar skozi piščalko, ki jo je tiščala med zobmi, spraševala: '»C’è un italiano o un sciavo.« In ko so ji provokatorji kriknili, da je »sciavo«, se je histerično zarežala in piskala, piskala ... Da, res je, v Trstu se bijeta dva svetova. Svet, ki ga je rodila zmaga demokracije v Evropi, svet ki ga gradi ljudska pravica, in svet, ki ga nam je zapustil krvavi fašizem, svet nasilja in krivic, svet smrti in vojn, katerega bo in mora pregaziti svet življenja in pravice. Letošnji prvi maj nam je v Trstu to ponovno potrdil. ne izkričal v svet, ako si ne bi razgalil prsi jjrav tja do trepetajočega, krvavečega srca, ki je s slehernim vlakencem zvezano z mojim narodom in njegovo usodo. Dobrih prijateljev sem imel med Angleži in jih imam še, ako so po gostem umiranju te dobe ostali živi. To so vaši znanstveniki, pisatelji in pesniki, vaši misleci in sanjači, — da, tudi sanjačev je treba za tiste, ki se sami ne utegnejo zatekati v deželo sanj — izumitelji novih idej, oblikovalci novega sveta, sveta resnice in pravice in svobode in življenja, ki je tako lepo, da je vredno umirati zanj. Ako bi ti vaši ljudje, ti moji daljnji prijatelji mogli slišati moj glas, klic mojega gneva in ogorčenja in obupa, oni bi se ne smejali, prisluhnili bi, zamislili bi se in po- vzdignili bi svojo besedo, ki vem, da bi soglašala z mojo, in napravili bi tožbo in izrekli obtožbo nad kršitvijo človečanstva, ki so ga krivi njihovi rojaki. Zdaj pa, ko sem izlil iz sebe srd in obup, se mi je srce upokojilo in povem vam: nekje globoko v meni je velik mir. Spoznal sem zadnja leta vso dragocenost svojega naroda, nje-goi neukrotljivi pogum, njegovo pripravljenost tudi za nadaljnje borbe za svoje pravice, pripravljenost za nadaljnje trpljenje in še večje žrtve do tistega lepega konca, ki bo prav gotovo prinesel zasluženo zadoščenje za vse hudo. Drži se, narod moj. stoj za svojo in svojih zaveznikov pravico v Trstu, v Gorici, v Korotanu, povsod! Vem, da se boš, zakaj jasna je tvoja misel, ravna je tvoja pot! GLAVNI ODBOR KOMUNISTIČNE PARTIJE JULIJSKE KRAJINE JE PREBIVALSTVU JK OB PRILIKI PRVEGA MAJA OBJAVIL NASLEDNJA GESLA: 1. 'Hod proi maj mednarodni praznik dela, bratstva med narodi, borbe proti fašizmu za demokracijo in pravičen svetovni mir! 2. Živel proi maj, dan ko je IV. Armi ja Jugoslovanske Armade, podprta z vstajo protifašističnega prebivalstva Trsta in pokrajine, osvobodila Trst in oso Julijsko Krajino! 3. Narodno sovraštvo je najpodlejše in najbolj barbarsko sredstvo reakcije o borbi proti pravicam in demokratičnim svoboščinam ljudstev in proti miru. Živela mednarodna solidarnost narodov, živelo italijansko-slooansko bratstoo, trdna in zanesljiva podlaga za boljšo bodočnost in mir prebivalstva Julijske Krajine! 4. Ni mogoča niti nacionalna enakost, nili- gospodarska obnova pokrajine, niti priboriteo ljudske oblasti, brez najtesnejše zveze med delavskimi množicami mesta in dežele. Živela zveza delovnih množic mesta in dežele! 1. Dolžnost vsakega poštenega in odkritosrčnega demokrata, dolžnost oseh antifašistov in oseh narodov, ki hrepenijo po svobodi in miru. je borba za popolno uničenje ostankov fašizmu, borba proti poskusom ostajanja fašizma. Živela zveza oseh demokratičnih sil proti reakciji! Smrt fašizmu — svobodo narodom! 6. Delavci, združite se o obrambi naših pravic do dela in eksistence! Živela mednarodna solidarnost delaoceo o borbi proti brezposelnosti in odpustitvam, n borbi za obnovo in oživljan je gospodarske dejavnosti naše dežele! ?■ Živela slavna Rdeča Armada, osvoboditeljica narodov in uničevalka naci-fašizma! 8. Živela slavna Jugoslovanska Armada, ki je ramo ob rami s primorskimi partizani in antifašisti osvobodila Trst. Primorsko in Istro, italijanske in nemške fašistične vojske. 9. Živeti borci slavnih vojsk: Sovjetske Zveze. Združenih držav Amerike in Velike Britanije, zmagovalci v vojni demokratičnih narodov proti napadalnemu in barbarskemu naci-fašizmu! 10. Večna slava herojem in mučenikom, borcem oseh narodov proti največ-jemu sovražniku človeštva — fašizmu! 11. Živela Antifašistična slooansko-italijanska ženska zveza in njena borba proti socialnim krivicam za družbeno, politično in gospodarsko enakopravnost žena. Višina demokratičnega razvoja družbe se najlepše zrcali o tem, koliko svobode in neodvisnosti daje družba ženi. t2. Glavna sila o borbi demokracije proti fašizmu in nacizmu je bila antifašistična mladina. MJadina mora ostati tako n sedanji, kakor bodoči borbi v prvih borbenih vrstah proti reakciji in na čelu vseh bilk za dosledno demokracijo, za napredek in za ljudsko oblast. Živela antifašistična mladina! Živela mednarodna zveza mladih borcev v boju za popolno uničenje ostankov fašizma, ljudsko demokracijo in za dosego miru! 13. Živeli Enotni sindikati, enotna organizacija oseh delavcev, ki se bori za enotnost delavnih množic proti odpadnikom o službi reakcije! Živeli Enotni sindikati, ki branijo neposredne in splošne delavske koristi in se borijo za obnovo in za boljšo gospodarsko ter, socialno bodočnost! 14. Živela Komunistična Partija Julijske Krajine, prekaljena in zvesta pred-straža vseh demokratičnih sil naše dežele, pristni izraz ljudskih mas! 13. Živel Pokrajinski narodno osoobodilni odbor, predstavnik ljudstva Julijske Krajine, katerega je vadil v dolgi in trdi osvobodilni vojni do zmage nad fašizmom in do uničenja vsega njegovega državnega aparata. Živel Pokrajinski narodno osoobodilni odbor, ki je vzpostavil ljudsko oblast, za katere obnovitev se danes borimo! 16. Živel Mesini osvobodilni svet Trsta, zvesti tolmač borbene volje tržaških ljudskih množic za ljudsko oblast! Živela oblast v rokah ljudstva! 12- Meščani, Italijani, Slovenci. Hrvati! Združite se vsi n borbi za pravico narodov, da odločajo sami o svoji usodi! Živela pravica narodov do samoodločbe! Živela borba za pravico svobodnega izražanja volje ljudstva, ki hoče združitev s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo! 18. Demokratični narodi so se borili za zmago proti naci-fašizmu. Sedaj morajo demokratični narodi nadaljevati borbo, da ne izgube sadov zmage in da si priborijo mir. Živela borba demokratskih narodov za pravičen in trajen mir. 19. Živela mednarodna delavska solidarnost! Živelo bratstvo med narodi! Živelo italijansko-slooansko bratstoo! Neizprosna borba prod vsem, ki skušajo ovirati uresničenje te solidarnosti in bratstva! 20. Živeta Sovjetska Zveza in njen genijalni voditelj generalisim Stalin! Sovjetska zveza je trdnjava demokracije, branilec pravic oseh narodov, željnih miru in svobode. 21. živela Jugoslavija in njen vodja maršal Tito! S svojo partizansko borbo je Jugoslavija pokazala osem zasužnjenim o okupiranih deželah pot osvoboditve. Danes pa kaže o svojimi demokratičnimi pridobitvami, uzakonjenim: o novi ustavi pot k boljši narodni, ekonomski in socialni bodočnosti. Naši narodi izražajo posebno priznanje herojskim sinovom narodov Jugoslavije za vso pomoč, ki so nam jo nudili pri naši osvoboditvi! 22. Živele demokratične sile Italije, ki se borijo proti ostankom fašizma in proti vstajajočemu novemu fašizmu ter imperializmu za neodvisnost dežele. 23. živela francoska demokracija! Živela njena nova ustava, izraz demokratčne tradicije francoskega naroda, sad zmage francoskih odpornih sil nad na-cUuuuu iu izdajalci — kolaboracionisti! BORBA ZA TRST - PONOS NASIN BORCEV Bitka za Trst potrjuje še enkrat, da lahko majhna vojska s slabim vojaškim položajem zmaga nad močnejšim in bolje oboroženim sovražnikom. Zgodovina vojn je zapisala že nekaj takih primerov, prav tako bo tudi tega. Toda dognano je, da je kaj takega mogoče le tedaj, če je morala vojaških enot, kakor tudi poedincev tako visoka, da je pripravljen slehernik, tako oficir kakor tudi borec in zadnji konjevodec, žrtvovati vse, pozabiti na svoje lastno življenje, misleč samo na zmago. Naši vojaki so bili takšni. Tudi zadnjemu našemu borcu je bilo jasno, kaj tvegajo s to operacijo, toda jasno jim je bilo tudi to, kakšne važnosti je. Vedeli so, da je tako ukazal Tito in zato so bili pripravljeni izpolniti to težko nalogo tudi za ceno žrtvovanja samega sebe, da tako pomagajo naši armadi. Če se pogleda važnost Trsta s sovražnikovega stališča, je popolnoma jasno, da ga je hotel obdržati za vsako ceno. Nemška komanda se je odločila, da izkoristi utrdbe na bivši jugoslovansko-italijanski meji ter zadrži za vsako ceno napredovanje IV. armade in prepreči njen vdor v Istro. Za izvršitev te naloge je sovražnik zaposlil močne sile. S tem v zvezi je Trst velikega pomena. On je s svo- jimi mnogoštevilnimi skladišči središče oskrbovanja vseh vojaških formacij na ozemlju Istre. Trst je središče sovražnih bolnic, središče upravnih organov in komande. Proti Trstu se sovražnik iz Istre umika, a če k temu dodamo še pripravljenost nemške komande, da se v primeru težkega položaja vda našim zaveznikom, a nikakor ne nam, potem razumemo, da je nemška komanda težko gledala navzočnost naših čet pred Trstom. V tem primeru se nam pokaže ta sijajna zmaga, priborjena z neverjetnimi napori naših vojakov, v vsej svoji veličini, kajti posledica te zmage ni bila samo osvoboditev enega velemesta, temveč je pognala v brezupen položaj vso sovražnikovo skupino v Istri, kar se je stvarno pokazalo tri dni po osvoboditvi Trsta, ko se je našim četam vdalo preko 20.000 sovražnikovih vojakov in oficirjev. Prav zaradi tega, ker je sovražnik hotel braniti Trst in so bile njegove sile in oborožitev v trenutku, ko smo ga mi napadali, v sorazmerju z našimi silami dovolj velike za to nalogo, je zanimivo proučiti podrobnosti teh bojev, ker bomo iz njih razvideli osnovne vrline naših čet, vrline, ki so prav za prav bile predpogoj za tako slavno zmago. BORBA PREJE ■nHppg. avssilSiižigi.. .Š: is šL,. Treba {e bilo osvajati ulico za ulico Mi smo se za nai Trst borili in ▼ tej borbi nemalo žrtvovali PRODOR V SOVRAŽNIKOVO ZALEDJE NA ODSEKU REKA-GUMANICA Zaman je glavnina naše vojske izvrševala ponovne, zelo močne napade na sovražne položaje na odseku Reke. Sovražnik je razpolagal s preko 20.000 možmi dobro oboroženih elitnih čet. Sovražnik je razpolagal na višinah, ki jih je Italija že pred leti utrdila, z najmodernejšimi utrdbami. Sovražnik je imel močno topništvo in noben naš poskus, da bi ta sistem razbili, ni uspel. XX. udarna divizija je bila tedaj na odseku Čabar-Prezid in je varovala desni bok armade. Dobila je nalogo, da preko važnega strateškega križišča Mašun naglo in energično prodre ter likvidira sovražnikova oporišča na komunikaciji Bistri-ca-Postojna, zasede to prometno zvezo in ogroža sovražnika za njegovim hrbtom. Gremo na Istro. Prijetna naloga. Začeli smo reševati to nalogo in dosegli to, da smo sovražnika popolnoma presenetili. Sovražnik namreč ni pričakoval, da bi naše manjše sile prodrle v njegove položaje. Ze pri samem začetku te operacije je bila večina sil uporabljena za varovanje, medtem ko je pri direktnem napadu sodelovala ena brigada, glavno breme pa so prevzeli naši tanki. Koritnica, postojanka, ki bi morala varovati Mašun ali pa v najslabšem pri- meru preprečiti naše nadaljnje prodiranje, je zaradi odličnih akcij naših tankistov bila tako iznenadena, da je en sam borec zajel 30 sovražnikovih vojakov v menzi pri zajtrku. Od 400 vojakov, ki so branili to postojanko, jih je moglo pobegniti samo 30. Vsi drugi so bili ujeti ali pa pobiti. Usoda Fontane, Ribnice in Sv. Petra je bila zapečatena. Presekali smo sovražnikovo prometno zvezo Postoj-na-Reka. Naš namen naslednji dan je bil fingirati napad proti Postojni in izvršiti resnični napad v smeri Bistrice in nadaljevati naprej proti jugu. Napad bi se moral začeti 28. aprila ob 7. urj zjutraj. S tem napadom je bilo treba zavzeti Bistrico. V Bistrici je bil štab 118. nemške divizije, ki je eno uro, preden bi se moral začeti napad, začela s protinapadom s približno 800 vojaki in podporo 7 tankov. Začela se je zelo ostra borba, v kateri človek ne bi mogel presoditi ali naši tankisti v junaštvu prekašajo pehoto, ali pa pehota tankiste. Samo za koto 800, ki je obvladala prehode proti Bistrici, se je bila bitka celih osem ur. V trenutku, ko je bil sovražnikov pritisk zelo močan in ko je izgledalo, da bo sovražnik obvladal koto, se je na koti prikazal tank, čeprav nihče ni niti pomislil, da bi mogel sem kak tank priti. Na ta način je bila usoda kote odločena. Zavzetje Bistrice je odločil manever dveh bataljonov 8. brigade s severovzhodne strani, kakor tudi manever naših tankov, ki so jih podpirali pehotni oddelki X. udarne brigade, katerim je uspelo, da so z bočnim napadom uničili sovražnikovega panterja v trenutku, ko je sovražnik hotel za vsako ceno prodreti. Zaradi teh udarcev v bok je sovražnik začel kolebati, kar smo mi spretno izkoristili in z energičnim, strnjenim napadom vdrli v Bistrico tako hitro, da smo ujeli približno 300 sovražnikovih vojakov, med njimi nekaj štabnih oficirjev, dočim se je sam štab divizije komaj rešil z begom. Približno ob istem' času je en del naših čet, ki so fingirale napad na Postojno, likvidiral vsa oporišča od Sv. Petra do Postojne in zavzel skoraj celo Postojno. Po likvidaciji Bistrice smo takoj začeli preganjati sovražnika, in to z enim krakom v smeri Castelnuovo, ki ga je sovražnik zaradi poleta naših sil zapustil, z drugim krakom v smeri Elsani, s tretjim pa v smeri Žabice-Dumance. Ta tretji krak naših čet je podil sovražnika skupaj z enim svojim bataljonom, ki je udaril z boka iz Rifugio d’Annunzio naravnost proti Žabici in na ta način popolnoma razbil sovražnikovo kolono, ki je v neredu bežala iz Bistrice. Naše čete so zaplenile veliko vojnega materiala. To pa, kako je bil sovražnik presenečen in kako hitro so naše čete sovražnika podile, vidimo iz tega, da je bil pri Žabici ujet švabski major, namestnik komandanta polka, v trenutku, ko je po telefonu dajal povelja. Uspeh, ki ga je dosegla XX. divizija skupaj s tankovskimi oddelki v dveh dnevih bojev, je ogromen. Zavzet je bil ves prostor med Postojno in Žabico, zaplenili smo bogat plen, in kar je najvažnejše, resno smo ogrožali sovražnikovo reško skupino z napadom za njenim hrbtom, kar je na vsak način delovalo na moralo teh čet in prisililo njihovo poveljstvo, da je začelo premišljevati o umiku te skupine. Ne samo, da je bila s tem udarcem dana možnost za napad te skupine od zadaj, temveč so bili s tem dani vsi pogoji za pohod na Trst. Ta zmaga je bila torej uvod za drugo sijajno bitko, bitko za osvoboditev Trsta. DOJI ZA TRST Čete XX. udarne divizije so bile zelo raztresene na velikem prostoru med Postojno in Žabico v trenutku, ko je komandant IV. armade izdal ustmeno nalogo štabu XX. divizije 20. aprila ob 21. uri v vasi Koritnica. Povelje se je glasilo takole: »Ne glede na utrujenost je treba zbrati vse sile in čimprej napasti Trst.« Noč je. Drugi dan je bil meglen in je deževalo. Borci so bili trudni od iznemoglosti. Že tri dni korakajo po dežju in se borijo. Že tri noči ne spijo... Povelje je bilo izdano. Premik, zbor X. brigade v Ribnici, IX. v Svetem Petru, VIII. v Fontani, topništva prav tako v Fontani. En bataljon tankov v kraj X., drugi bataljon k III. brigadi. Takoj izvršiti povelje! Tito je ukazal, naj napademo Trst. Trud-nosti ni, zaspanosti ne sme biti! Hitre priprave, veselje, pesem. »Tovariši, ali morete? Ali veste, da hoče Tito, da se izkažemo?« »Tovariši, utrujenosti ni. Če Tito nekaj ukaže, potem ni zaprek, bodo že videli, ali zmoremo. Osvobodili bomo Trst. Tito že ve, kaj se da napraviti.« Besede našega ljubljenega maršala Tita so napravile čudež. Izmučeni in do konca izčrpani borci so postali zopet lahki in sveži, polni vere v uspeh, odločeni, da žrtvujejo vse. Dve uri pred določenjm rokom so naše enote prispele na določena zborna mesta. Formirali sta se dve napadalni koloni in se začeli premikati. V desni koloni sta II. brigada in bataljon tankov ter gresta v smeri Sveti Peter-Čepeno-Divača. V levi koloni sta X. brigada in bataljon tankov, ki gresta proti Ribnici, Vremam in Divači, kjer se bosta združila z desno kolono in eventualno pomagala pri likvidaciji Divače. En divizion topništva je z VIII. brigado, drugi pa z X. VII. brigada se pomika v zaledje kot rezerva. Položaja pred nami nismo točno poznali, ker je sovražnik na tem odseku v zadnjem času skoraj vsak dan delal premike in zato so naše na- padalne kolone šle naprej v bojnem redu takole: trije tanki so kot predhodnica peljali četo pešcev, za njimi je šel bataljon pehote, nato pa se je pomikala glavna skupina tankov in topništva, za njimi pa glavnina pehote. Kolone so se pomikale v rekordnem času. Borci se trudijo, kolikor le morejo, da bi jih tanki ne čakali predolgo. Najprej so vrgli proč nahrbtnike, nato pa še vojaške plašče, samo da bi se čim hitreje gibali. Posadka v Divači se je skušala upirati, vendar je bil upor kmalu strt. Večina posadke je bila ujeta, nekaj jih je pobegnilo in pustilo vse orožje in opremo. Divača je točka, do katere smo morali priti danes. Kaj sedaj? Naprej, samo naprej! Na Trst! Desna kolona prodira proti Sežani, jo napade in likvidira še tisti dan zvečer. Samo topov je bilo zaplenjenih preko 30. In nato naprej, brez oddiha, z eno kolono proti Orlam, z drugo proti Opčinam. Orle so bile likvidirane ponoči, ob zori pa so se začeli hudi boji za Opčine, ki so bile zelo utrjene in v katerih je imel sovražnik zelo močne sile. Ta bitka se je razvila v strašno tridnevno bitko, v kateri je imel sovražnik strahotne izgube, pa tudi mnogi naši junaki so dali svoja življenja. Drugi dan nam je prihitela na pomoč X. hercegovska brigada. Leva kolona napada iz Divače v smeri Lokev-Bazovica, od koder se sovražnik srdito brani. Ta kraj je trikrat menjal gospodarja. V boju je sovražnik izgubil štiri težke tanke, eden teh je bil zaplenjen popolnoma nepoškodovan. Ko so se pojavile naše sile na Opčinah in v Bazovici, je sovražnik začel s silovitim topniškim ognjem. Jasno smo videli sovražnikov namen: biti bitko na zunanjih obrambah mesta, v katerih sta Opčine in Bazovica glavni oporišči. V trenutku, ko so se naše čete bile že na prehodili k mestu samemu, je bila izpolnitev te naloge za nas zelo težka. Možnost sovražnikove intervencije je grozila iz več strani: iz Ljubljane preko Postojne nam v hrbet, preko Postojne-Senožeč, iz Vipavske doline nam v bok, in kar se nam je zdelo najbolj verjetno, intervencija reške skupine v smeri Castelnuovo-Kosija-Trst. Jasno je, da je bilo nemogoče zavarovati se od vseh strani. Zavarovali smo se samo s tiste strani, s katere se nam je zdelo, da bo verjetno napad prišel, to je na križišču Kozine, jrjer smo postavili četo tankov in dva bataljona pehote. Res je sovražnik napadel samo iz te smeri zgodaj zjutraj. Bil je popolnoma uničen. Deloma je sodelovala 43. divizija, deloma pa naše sile. Naši tanki in pehota so sovražnikovo kolono kamionov pustili tako blizu, da smo streljali na razdaljo 4—5 metrov in je en tank s strelom prebil 4—5 kamionov hkra- ti. Ubitih je bilo 32 sovražnikovih oficirjev in veliko število vojakov. Uničenih je bilo 20, zaplenjenih pa 10 kamionov. Borba za samo mesto Trst je vedno ostrejša. Naš osnovni cilj je: izogniti se bojem v zunanjih utrdbah in se za vsako ceno prebiti v mesto, po likvidaciji postojank v mestu pa iz mesta samega napasti utrdbe na prehodih k mestu. Strašno bijejo sovražnikovi topovi. Preko 250 topov strelja neprestano. Vse se lomi in poka. Naše vrste so redke, sovražnik slabo opazuje ia topniški ogenj ni učinkovit. Ker smo videli, da je po glavnih poteh, to j® preko Bazovice in Opčin nemogoče vdreti v mesto, je bilo izdano povelje» formirati več napadalnih kolon in p° vseh predmestjih poskušati, kje bi se moglo z vso silo prodreti v mesto. To nam je uspelo in že 30. aprila opol* dne so 3 bataljoni X. brigade skupaj s tanki vdrli v mesto samo, potem ko so obvladali koti 405 in 447 pri Padri-čah, kjer so naši tanki lahko po vzporedni cesti vdrli v mesto. Istočasno j® vdrla v mesto naša VIII. brigada vzhodno od Bazovice, potem ko je h' kvidirala sovražnika na kotah 427 ja 474 pri Sv. Lovrencu, Sv. Jožefu i® Sv. Antonu. S tem se je začel najzanimivejši del borbe. Zelo hudi boji so se bili po mestnih ulicah, dočim se je sovražnik trdo držal na zunanjih P0-stojankah. Energičnost in iznajdljivost naših tankistov in pehote je tolika» da se sovražnik sploh ne znajde. OpU' stesene pisarne, urade in številne komande, vse je zajela zmeda in panika-Meščani v predmestju manifestirajo» krasijo hiše z zastavami, jemljejo pu' ške in nam pomagajo. To se godi v vsaki hiši, v vsaki ulici, kjer se P^' javi naša vojska, in to sovražnika še bolj demoralizira. Naš namen je, da čimprej prodremo do obale, ker so ob obali še vedno ladje in številu® komande. Sovražnik brani obalo ® kombiniranim ognjem iz utrjenih hiš» tankov in oboroženih ladij. Do noči je bil sovražnik potisnjen na ozek pr0' štor v nekaj hišah in vojašnicah t®r je še držal obalo. Celo noč besnijo boji — naši borci ne poznajo trud-nosti. Prvi maj. Naši borci hočejo Pr delavcev in kmetov, bodočnost domovine Pripravimo se pravilno na volitve delavskih zaupnikov! Izoršni odbor. Enotnih sindikata o delaoceo in nameščenceo za cono B ugotavlja, da osebuje odlok o delavskih zaupnikih objavljen o Uradnem listu PPNOO št. 8 pozitivne predpise, ki dajejo izvoljenim delavskim in name-ščenskim zaupnikom o podjetjih široko možnost zaščite gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in kulturnih interesov delavskega razreda. Z odlokom uvedena pravica, da opravljajo delavski zaupniki nadzor nad proizvodnjo in izvajanjem proizvajalnega načrta, ima ogromen pomen zc neprestano vzdrževanje zanimanja delavcev in nameščencev za proizvodnjo. To bo dalo vsem našim delavcem in nameščencem še močnejšo pobudo za čimvečje napore pri povečanju proizvodnje, graditve in izboljšave naših podjetij, v katerih bodo s svojitn požrtvovalnim delom ustvarjali gmotne dobrine in s tem dvigali blagostanje vsega delovnega ljudstva. Da pa se omogoči čim uspešnejše delovanje delavskih zaupnikov v letu 1946-47 je Izvršni odbor zaprosil odsek za socialno skrbstvo pri Poverjeništvu, da v smislu prej omenjenih določil Poverjeništva o volitvah delavskih zaupnikov razpiše volitve zaupnikov po podjetjih za čas od 15. maja do 15. junija t. I. Tako bodo naša podjetja volila delavske zaupnike v najkrajšem času in bo s tem zagotovljen neposreden stik delavstva s podjetjem in zajamčen odločilen vplib delavcev na proizvodnjo. Tudi v podjetjih, ki zaradi sezonskega dela v tem času ne obratujejo, se morajo izvesti volitve, ker se bodo nadomestne volitve vršile samo v na novo ustanovljenih podjetij. Na te volitve se morajo naše Sindikalne organizacije dobro pripraviti, prav tako morajo dobro pripraviti same volitve, na katerih naj se manifestira enotnost, zavednost in solidarnost našega delavstva, ki je v naših delavskih vrstah tako globoko zakoreninjena. Da pa bodo naši sindikalni organi in naše delavske množice v celoti pripravljene pravočasno na volitve delavskih zaupnikov, je treba, da spro-vedejo navodila, dana v prejšnji številki «Primorske borbe« najkasneje do 10. maja t. I. V tem času morajo Krajevni medstrokovni sveti na okrajnih sedežih (Postojna, Ilirska Bistrica, Herpelje-Kozina, Koper, Ajdovščina, Idrija, Tolmin in Grgar) sporočiti Izvršnemu odboru ESZDN za cono B natančne podatke tistih, ki jih predlagajo za imenovanje okrajne votivne komisije. Nadalje morajo odbori vseh podružnic sporočiti na naslov Krajevnega medstrokovnega sve- (Nadaljevanje 2 2. strani.) nemških oficirjev na čelu z nemškim generalom, samim komandantom mesta Trsta. Pobegnili so, da bi predali tržaško posadko, tam nekje onstran Soče, našim zaveznikom v trenutku, ko je bila usoda njihovih čet že zapečatena, v trenutku, ko je bila popolna likvidacija mesta samo vprašanje ur. Naš prodor do obale je popolnoma dezorganiziral sovražnikovo poveljstvo in s tem tudi vsak organiziran odpor. Začel se je lov na švabske vojake in število ujetnikov je raslo vsako uro, tako da smo do noči našteli preko 5000 ujetih nemških oficirjev in vojakov. Sovražnik je imel v rokah še nekaj oporišč, ko je 1. maja zvečer z jugovzhodne smeri prišla naša XI. udarna divizija, ko je po izkrcanju na vzhodni istrski obali dosegla sijajne uspehe in v neverjetno napornem maršu, potem ko je uničila veliko število sovražnikovih vojakov, prispela nam na pomoč. Ponoči so nadaljevale naše enote skupno z XI. dalmatinsko udarno brigado in enotami IX. udarne divizije neusmiljen boj in stvarno popolnoma očistila mesto, medtem ko so se enote naše IX. brigade skupno z enotami X. hercegovske brigade in enotami IX. korpusa srdito borile za Opčine. Majhna skupina švabskih zločincev se je držala še v trdnjavi Sv. Justa, bilo jih je približno 60, okoli 100 pa jih je bilo v sodni palači. Prav tako se je držala skupina nedaleč od Trsta — na Opčinah, ki je po nalogu ujetih oficirjev čakala prihoda naših zaveznikov, da bi se jim vdala. In res so zavezniške sile, ki so se 1. maja sestale z enotami IX. korpusa v osvobojenem Tržiču, 2. maja ob 17.30 sestale z našimi enotami v osvobojenem Trstu. Lahko razumemo, kakšno veselje in srečo je vzbudilo to zgodovinsko srečanje j>ri naših borcih, sre- ta na sedežu svojega okraja natančne podatke treh do petih oseb, ki jih predlagajo za imenovanje v votivno komisijo pri njihovem podjetju, uradu ali ustanovi, če slednja podružnica zaposljuje več kot pet delojemalcev. Obenem z organizacijskimi pripravami pa je treba utrjevati v delavskih in nameščenskih vrstah pravilen občutek važnosti volite^ delavskih zaupnikov, ki pomenijo brez nadaljnjega odločilen korak v razvoju delavskega gibanja pri nas, ki pa pomenijo obenem tudi odločilen napredek, ki ga mora zagotoviti našim podjetjem neposreden vpliv delavstva na proizvodnjo. Korakoma s tehničnimi pripravami naj naše sindikalne organizacije nenehoma organizirajo in dobro pripravljajo študijske sestanke našega delavstva, kjer se bodo potom referatov in diskusij seznanjali v celoti z vlogo delavskega zaupnika. Predvsem si morajo osvojiti zavest, da z izvolitvijo delavskega zaupnika ne bodo delavci in nameščenci pri tem odigrali vse svoje naloge, ampak se njihovo delo šele v tem trenutku prične, to se pravi, delo delavskega zaupnika bo v toliko dobro, plodonos-no in uspešno, v kolikor ga bodo pri tem delu podpirale delavske in name sčenske množice. Zato naj sindikalne organizacije in naše delavstvo takoj z vso resnostjo pristopijo k pripravam za izvedbo volitev delavskih zaupnikov, takoj naj delavske vrste pouče o nalogah delavskega zaupnika in naj začno predvidevati delavske zaupnike za kandidatne liste. Predvsem naj se vsi zavedajo, da je od izbire delavskih zaupnikov v veliki meri odvisno, kako bo sprovajana delavoljnost in požrtvovalnost naših delavcev pri delu za to, da se bistveno vpliva na porast proizvodnje, na zgradnjo in izboljšavo podjetij. Žene iz vasi Hrastje so napravile 150 prostovoljnih ur pri popravljanju vaških poti. Za mladinski dom Toneta Tomšiča oddajajo dnevno 5 litrov mleka. Nadalje so zbrale 100 jajc in 6000 cigaret za našo vojsko. V invalidskem tednu so nabrale 2150 lir. V tednu za našega otroka pa 328 lir. • Okraj Ilirska Bistrica je daroval za invalide 10.586 lir. Sam tovariš Krebelj Anton je daroval 500 lir. Ta tovariš je tudi invalid iz naše vojske, ni mu žal, zato podpira tudi ostale invalide. Krebelj Anton je iz Ostrožnega brda, vas je vseskozi bila za Čanje, na katerega so tako dolgo čakali. Prve čete, ki so prispele v mesto, so takoj odšle proti zadnjemu oporišču pri Sv. Justu, na čelu ž dvema nemškima oficirjema, ki sta skupaj z zavezniškimi tanki prišla v mesto in ki sta bila verjetno od one skupine, ki je z ladjami pobegnila preko morja. Prisilila sta zadnjih 60 trdoglavih Švabov k predaji in jih izročila zaveznikom. Posadka na Opčinah se je poskušala po tridnevnih zelo hudih in krvavih bojih z našimi enotami, za ceno ogromnih žrtev na naši in sovražnikovi strani, vdati zavezniškemu komandantu, vendar ji to ni uspelo in se je moral ponosni pruski Fric zaradi pomanjkanja vode in hrane, ter zaradi ogromnega števila ranjencev, popolnoma obkoljen od sil naše IX. brigade, vdati komandantu XX. divizije z besedami: »Gospod podpolkovnik, predajam vam oficirski zbor z vso vojsko in opremo.« Nato je kolona 1200 razoroženih Fricov, na čelu z oficirji, v popolnem redu pod vodstvom naših kurirjev prilezla iz svojih( utrdb in brlogov in odkorakala v ujetniško taborišče. S tem je bila veličastna bitka za osvoboditev Trsta končana. Dobili smo ogromen plen in samo naša divizija je ujela preko 9000 sovražnikovih vojakov in oficirjev. Bitka za Trst bo večen dokaz junaštva in drznosti naših vojakov. Prav tako bo neizbrisen dokaz, do kakšnega mojstrstva se je povzpela naša armada v teku narodno osvobodilne borbe. Ta bitka je svetel primer hitrosti, odločnosti in maneverske sposobnosti naših vojakov. Borci, ki so tako nesebično žrtvovali svojo mladost v tej veličastni bitki, bodo v našem spominu živeli večno, naši narodi jih bodo spoštovali večno. Slava junakom, ki so padli 1 v bojih za Treti V ospredju političnega dogajanja je razpravljanje zunanjih ministrov, ki pripravljajo mirovno konferenco. Konferenca zunanjih ministrov se je pričela 25. aprila v Parizu in na tej seji se je izvedelo, da bo konferenca sprejela v soboto, 27. aprila, poročilo razmejitvene komisije v Julijski krajini, ki naj pripomore k rešitvi vprašanja razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. 27. aprila .se je začel sestanek štirih zunanjih ministrov pod Bevinovim predsedstvom, vendar o tej konferenci ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, zvedelo se je le, da je konferenca prešla na proučevanje italijanske mirovne pogodbe. Kot prvo vprašanje je bilo postavljeno plačevanje reparacij in s tem v zvezi zastopniki ZDA zagovarjajo stališče, da bi bilo treba oživiti gospodarsko življenje, kar pa bi reparacije ovirale. To stališče podpira tudi Velika Britanija, Sovjetska zveza pa stoji na stališču, _ da mora Italija plačati njej 300 milijonov dolarjev na račun reparacij; Francija skuša ti dve stališči zbližati, pri tem pà se nikakor noče odreči svojim pravicam do reparacij. Poročilo strokovnjakov o Trstu, to je poročilo razmejitvene komisije, je bilo predloženo ministrom zunanjih zadev dne 30. aprila. O zasedanju pariške konference je izdal TASS komentar, ki jasno kaže na nekaj dejstev, mimo katerih nikakor ni mogoče iti v teh dneh. Zasedanje sveta zunanjih ministrov v Parizu je vzbudilo v najvplivnejšem delu svetovnega tiska, vštevši pariški tisk, ton dobro preračunanega »pesimizma«. Tisk prikazuje nasprotja med stališči velesil glede vprašanj, ki jih je treba rešiti v Parizu, v najtemnejših barvah. Pri tem prikazujejo vsi ti listi brez izjeme, da je temu vzrok »nestalnost« SZ pri pogodbah itd. To ni prav za prav nič čudnega. Očividno hočejo ti krogi že vnaprej odvrniti pozornost širokega javnega mnenja od dejanskih težav, ki bi utegnile obrezuspešiti razgovore v Parizu. Krogi, ki jim mnogo bolj diši diktiranje lastne volje drugim deželam kot izgrajevanje njihovih odnošajev z drugimi na temelju enakopravnosti in spoštovanja zakonitih tujih interesov, so hoteli že vnaprej postaviti sovjetsko delegacijo v težaven položaj in skušajo pri tem na vse načine izmaličiti njeno dejansko stališče. V tem smislu listi ne govore o potrebnih pogojih za. uspeh pariške konference, temveč o tem, kaj bi se zgodilo, če bi se končala brez uspehov. Pri tem je treba omeniti, da del pariškega tiska dobesedno soglaša z dejanji Londona in Washingtona. Ce se zavezniki ne bi mogli sporazumeti o vprašanju mirovnih pogodb z bivšimi sovražnimi državami — so pisali listi — bi ostala samo ena možna pot, in to bi bile ločene mirovne pogodbe s temi državami. Diplomatski urednik socialističnega lista »Populai-re«, Charles Dumas, ponavlja zvesto besedo svojih anglosaških tovarišev. Neki pariški list je prinesel kot primerjavo skico, ki predstavlja razna stališča štirih zunanjih ministrov. V večini vprašanj nosi Bevinov napis besede »isto mnenje kot Bvrnes«, stališče Bidaulta pa je predstavljeno kot kompromis. / Ce lahko sodimo po komentarjih listov, bo največji kamen sjiotike v razgovorih vprašanje italijanskih reparacij. Vendar je znano, da govori sovjetski predlog o celotni vsoti 300 milijonov dolarjev, od katerih bi pripadlo ZSSR samo 100 milijonov dolarjev. Za primerjavo je dovolj omeniti, da so zavezniške Okupacijske oblasti že izvlekle iz Italije v obliki stroškov vzdrževanja okupacijskih čet in prevoza raznega materiala vsoto, ki je nekajkrat večja. Pariški listi se pri proučevanju točk mirovne pogodbe z Itali io posvečajo predvsem vprašanjem, ki /.anima io francosko javnost Pri tem pišejo listi, da bo francoska zahteva po delu italijanske irirovske mornarice naletela na anglosaški odpor. Prav tako izražajo mnenje, da bo Bevin nasprotoval francoskemu predlogu o proučevanju nemškega problema, ker želi s lem postaviti Nemčijo proti SZ in ponoviti tako usodno napako ang^ških konservativcev po prvi svetovni vojni V zvezi z bližnjim ràznravliau jem o problemu Trsta poročajo listi, da je prišla v Pariz jugoslovanska delegaci in, ki bo zagovarjala jugoslovansko stališče v tem vprašanju. Listi objavljajo izjavo, ki jo je podal pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Bebler francoski agenciji. Ta izjava pravi: »Nekaj nezaslišanega bi bilo, če bi hoteli ločiti glavo od telesa. Prav tako je s Trstom, ki ne more biti odrezan od jugoslovanske zemlje. Smatramo, da bi bila krivica, če bi zahtevali od člana ZN, naj izroči bivšemu sovražniku del svojega narodnega ozemlja. Nobena država ue bi mogla pristati na tako. žrtev.« . Mnogi listi objavljajo poročila svojih dopisnikov iz Trsta. Celo listi, ki ne kažejo nobene simpatije, do nove Jugoslavije, ne morejo zanikati dejstva, da si želi ogromna večina tržaškega prebivalstva, tako Slovenci, kot Italijani, združitve z Jugoslavijo in odkrito grajajo nekatere ukrepe zavezniških okupacijskih oblasti. Neki dopisnik piše, da so se angleški policaji spremenili v pleskarje. Vsakp jutro krožijo z barvo in čopi- čem po tržaških ulicah in mažejo številne napise, ki jih napiše prebivalstvo preko noči. Naj bo kakor koli, očito začenjajo polagoma razumevati preprosto resnico. da uspeh ali neuspeh razgovorov v Parizu ni nekaj vnaprej določenega, temveč da je uspeh dejansko popolnoma odvisen od dobre volje udeležencev.teh razgovorov, od njihove želje, upoštevati in razumeti medsebojne interese, od rešitve vprašanj ne v duhu vsiljevanja lastne volje drugim velesilam, temveč v duhu spoštovanja upravičenih zahtev vsakega udeleženca razgovorov in od izpolnjevanja obveznosti, ki izvirajo iz poprej sklenjenih sporazumov. Del tiska je že razumej ta bistveni pogoj za uspeh pariških razgovorov. Poleg razprav o političnih temah posvečajo listi pozornost tudi življenju udeležencev konference. V nedeljo svet zunanjih ministrov ni zasedal. Listi poročajo, kako so udeleženci konference prebili prosti dan. Važno je bilo tudi razpravljanje o usodi bivših italijanskih kolonij. O tem vprašanju je vsak izmed štirih zunanjih ministrov zagovarjal svoje stališče. V imenu Francije je Bidault zagovarjal že postavljeno tezo, naj se poveri Italiji skrbstvo nad kolonijami, ki jih je pridobila v predfašističnem času. Byrnes je zagovarjal rešitev mednarodnega varuštva in predlagal, naj mirovna pogodba z Italijo ugotovi samo, da se Italija odreka svojim kolonijam v korist ZN, nakar bo odboru za varuštvo ZN poverjeno določiti nadaljnjo usodo bivših italijanskih ozemelj. Molotov je predložil sistem, ki še ni bil omenjen in ki predlaga, naj se zaupa uprava italijanskih kolonij va-ruštvu clveh držav: eni izmed zmagovitih velesil in Italiji. Zmagovita velesila bi bila za vsako kolonijo druga, tako da bi na primer ZSSR skupno z Italijo prevzela varuštvo nad Tripoli-tanijo. Velika Britanija pa skupno z Italijo varuštvo nad Cirenajko. Poleg tega bi bil v vsaki izmed teh kolonij vzpostavljen posvetovalni svet, v katerem bi bil predstavniki ostalih treh zmagovitih velesil in po dva predstav-'nika krajevnega prebivalstva. Končno je Bevin predlagal združitev Tripolitanije in Cirenajke v eno samo državo, katere neodvisnost bi bila takoj proglašena. Po prikazovanju teh štirih različnih predlogov, se je pričela splošna debata. Zaključek še ni bil dosežen. Na dnevnem redu pete seje zunanjih ministrov je bilo tudi vprašanje italijansko-jugoslovanskih meja, vprašanje Trsta in vprašanje avstrijsko-italijanske meje. Ministri so sklenili, da bodo poslušali po enega predstavnika Jugoslavije in Italije, ki bosta prikazala svoje stališče o vprašanju razmejitve med obema deželama in o vprašanju Trsta. Glede vprašanja južne Tirolske je zahteval Byrnes. da Svet zasliši tudi avstrijskega poslanika. Veličastne manifestacije, ki jih je priredilo slovensko ljudstvo ob priliki pete obletnice obstoja Osvobodilne fronte, so jasen dokaz, kako globoko je zakoreninjena Osvobodilna fronta v samih ljudskih množicah. Slovenski ngrod je ta dan praznoval obletnico svoje rešitve in ob tej priliki pokazal bodočo pot svojim množicam. Na manifestaci jskem zborovanju v Ljubljani je podal tovariš Edvard Kardelj nekaj osnovnih dejstev v zvezi z ustanovitvijo in obstojem Osvobodilne fronte in nrrd vsem naglasil, da je odprla Osvobodilna fronta slovenskemu ljudstvu novo pot za bodočnost, da pomeni Osvobodilna fronta dejansko prelom štare- inr.m bolniške v Simnskem Prtesrja 1 Bolnica PIRAN, 40 bolnikov, lahko sprejme 70 bolnikov. 2. Bolnica ISOLA, 45 bolnikov, lahko sprejme 55 bolnikov, osebja 17. 3. KOPER, 85 bolnikov, razpoložljivih še 28 postelj. 4. Bolnica ILIRSKA BISTRICA, 20 bolnikov, razpoložljivih še 5 postelj. 5. Bolnica POSTOJNA, 40-50 bolnikov, lahko sprejme 70 bolnikov, os&bjsi 15» 6. Bolnica AJDOVŠČINA, 15 bolnikov, osebja 8. 7. Bolnica VIPAVA, 50 bolnikov, osebja 21. Zavetišča 1. KOPER, Otroško zavetišče ga z novim, nadalje je naglasil, da je prijateljstvo jugoslovanskih narodov s Sovjetsko zvezo edinstveno, nesebično in iskreno prijateljstvo, ki ni nikakor agresivno, ampak pomeni visoko pridobitev naše narodno osvobodilne borbe ter je rezultat politične zmage .Osvobodilne fronte. Nadalje je tovariš Kardelj predvsem poudaril dejstvo, da Je pot Osvobodilne fronte privedla slovenski narod do popolne zmage nega ljudstva. Na tem zborovanju, ki je za slovenski narod visokega političnega pomena, so spregovorili tudi predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Boris Kidrič, predsednik Prezidija Ljudske skupščine Moša Pijade i. df; Med ostalimi govorniki je treba omeniti še predvsem zastopnika vrhovnega k°' mandanta JA generalnega poročnik® Primorana in vojaškega atašeja poljskega veleposlaništva pri vladi FLnJ Mihaela Brona. Istega dne so bili po ukazu Ljudske skupščine FLRJ odlikovani najbolj»* sinovi slovenskega naroda, kar jasno priča, da Osvobodilna fronta ni pozabila prvih pionirjev narodno osvobodilne borbe. Na proslavo prvega maja, delavskega praznika vseh narodov sveta, so »e tudi narodi Jugoslavije veličastno popravili. S tem v zvezi je izdal CK KPJ proglas na delovno ljudstvo Jugoslavije, v katerem se zlasti poudarja ve' lik pomen prvega maja, ki je postal v mladi Jugoslaviji vseljudski praznik-Tudi Komunistična partija Julijske krajine je objavila gesla primorskemu ljudstvu, iz katerih je jasno razvidno delo in borba naših množic, ki predvsem v Trstu občutijo še danes okru; ten pritisk fašističnega nasilja. Za [)rV! maj je tovariš Boris Kraigher napisa* članek, v katerem je jasno razkril vlogo profašističnih elementov, ki skušajo sprovocirati praznovanje prvega maja-Med drugim je tovariš Kraigher napisal: »Samo Hitler je bil sposoben tako krutega norčevanja iz delavskega razreda, da je proglasil njegov praznik z® svoj in tako ukradel in skušal umazati delavstvu njegov največji praznik. Da; nes imajo ponovno fašistični elementi možnost, pri tem uživajo celo zaščito oblasti, da kradejo ljudstvu njegpv praznik dela in narodno osvobodilni® silam praznik osvoboditve.« V nadaljnjih izvajanjih je tovan» Kraigher jasno pokazal vlogo ljudskih množic pri osvoboditvi Trsta, vlogo Osvobodilne fronte, SIAU in Enotnih sindikatov, v katerih je zastopano vS® zdravo primorsko ljudstvo, na drag* strani pa jasno označil vse ostal? pob' tične profašistične skupine, ki delujejo z enim samim namenom: vršenja proti-Ijudske propagande in kratenja osnovnih demokratičnih pravic našemu ljudstvu. Pri tem je tovariš Boris Kraigher predvsem naglasil, da praznujemo pi‘vl maj’ v ozračju fašističnih vojnohujska-ških in nacionalističnih provokacij brezvestne vrste. Praznujemo ga v ozračju napetosti, ki ljudstvu ne dovoljuje miru. In je svoja izvajanja, zaključil: »Naša dolžnost je, z vsemi silami nadaljevati borbo za obnovo osnovnih organov ljudske oblasti, ker samo tako bo mogoče preprečiti delovanje ponarejevalcem, samo tako bo mogoče zboljšati nevzdržne ekonomske razmere, samo tako bo mogoče preprečiti, da s pomočjo zunanjih sil ne bodo mogli fašisti in kolaboracionisti vec dvigati glave. Zato je letos prvi maj v Trstu da# razkrinkavanja ponaredb vseh vrst. k* hočejo omogočiti povratek na oblaf* fašistom in kolaboracionistom. Zato je letos prvi maj v Trstu dan. ko se merijo sile demokracije s silami nasilj®' ko se bore sile pravičnosti in resnice s silami ponaredb in provokacij.« 2. KOPER, Otroško zavetišč® Chiara«, 25 oseb. 3. KOPER, Asilo cittadino, 60 oseb- 4. KOPER, Menza soc. skrbstva« 60 oseb. 5. PIRAN, Otroški vrtec, zavetišče, 150 oseb. 6. ISOLA, Dnevno zavetišče *# otroški vrtec, 80 oseb. 7. ISOLA, Dom onemojjlih, 24 oseb. 8. ISOLA, Menza soc. skrbstva« 53 oseb. 9. PORTOROŽ, Gluhonemnica *# mladinski dom vojnih sirot, 50 oseb- Dečji domovi 1. Dom onemoglih v Rodiku, hO oseb. 2. Mladinski dom »Ivan Kos« v Tolminu, 60 oseb. 3. Mladinski dom »Toneta Tomšiča« v Št. Petru, 127 oseb. »Grisoni«, 52 oseb. Pravico Trstu — Trst Jugoslaviji Živelo bratsko junaško ljudstvo Trsta! Živel neustrašen proletariat mesta Trsta! tSlava škedenjskim žrtvam! nas. II9 pdrešjn socialnega skrbstva napredujemo Štev. 17. »PRIMORSKA BORBA«, 4. maja 1946. Stran 5. Narodno osvobodilna borba se mora zaključiti s popolno zmago borečega se ljudstva Po vseh krajih na Primorskem so veličastno proslavili peto obletnico ustanovitve OF Vsi kraji širom Primorske so na najveličastnejši način proslavili peto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je prav Primorski, katera se je že četrt stoletja prej borila za svojo narodno osvoboditev, dala pravd borbeno vsebino. Ta dan se je Primorska ponovno dvignila: po okrašenih vaseh in naseljih so stoti-ne in stotine ljudstva spregovorile in Potrdile svojo polno pripravljenost, da dobojujejo pod praporom Osvobodilne fronte dokončno zmago Primorske. Ne samo v okrajnih središčih, kakor so Idrija, Postojna, Tolmin, Ajdovščina, Bistrica itd., kjer so nekaj tisočevglave množice zborovale, ampak tudi po drugih krajih so zborovali. Na predvečer pa so po Primorskem goreli kresovi. Prav vsaka vas je zanetila vsaj en kres, vas Rodik pa M je zakurila kar pet. Idrijčani pravijo, da doslej Idrija se ni doživela tako veličastne manifestacije, kakršna je bila ob priliki P®!® obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. 2e na predvečer, ko so po Vseh hribih v bližnji in daljni okolici riesta goreli mogočni kresovi, se je zbralo nad 5000 ljudi in so razvili veličasten sprevod, ki mu je na čelu siepaia godba in katerega so se udeleži vsi rudarji z baklami. Veselju in j'nzgibanosti ter vzklikanju ni bilo ne konca, ne kraja. Tej množici so potem spregovorili tajnik Mestnega odbora ki je predvsem poudaril pomen da danes po petih letih obstoja Osvobodilne fronte tako enotno povedo nastopajo z delavskim razredom ^ kmečke množice in poštena Ijud-ska inteligenca. Nadalje je spregovo-dl tovariš Aljančič, ki je predvsem glasil izvor moči Osvobodilne fron-s tem ko je naglasil, da je Osvo-r^dna fronta močna in silna zato, f6r je oprta na ljudske množice in ima v svojih vrstah avantgardo I^Unistično Partijo. Taka Osvebo-fronta je zato uspela priboriti Wstvu ljudsko oblast. Iz take Osvo-°^ibie fronte so mogle iziti ljudske! Jožice s svojimi pravicami. Mani-^tanti so se ob tej priliki spomnili Sv°iih padlih junakov z dveminutnim polkom. Navdušeno pa so pozdrav-Komunistično Partijo, Tita, Kar-ae^a) Rdečo ter jugoslovansko ar-j^o, ki sta brez nadaljnjega rešite-hci evropske civilizacije. ludi naslednjega dne se je zbrala P^v taka množica ljudstva na trgu parsala Tita ter z godbo na čelu od-0rakala na telovadišče, kjer se je VrŠilo manifestacijsko zborovanje. Tu 5° spregovorili tajnica Osvobodilne r°ute za okraj Idrija ter zastopnik ^°jske. Na tem zborovanju je bil eno-ušen klic množic: Vsi in vse za osvobodilno fronto, da bomo čimprej k°segli priključitev Julijske krajine Jugoslaviji, da bo čimprej obnov-.•'ena naša domovina, da nam bo na a način zagotovljena naša lepša bolnost. H koncu je idrijski mladinec fecitiral Kajuhovo »Slovenska pe-a®nK in Zupančičevo »Kovaška«. Tov. ‘aPar je nato recitiral »Kresovi«, Pevski zbor pa je zapel: »Buči, buči, JPorje adrijansko«, in »Od Urala do pigiava«. Zvečer pa je bila svečana akademija v prostorih pri Didiču. Tudi v Bistrici, v Postojni, v Aj-a®yščinj jjj drugje so se na pred-y®čer Osvobodilne fronte vršile veli-^stne baklade. V Ilirski Bistrici se j® vršila tudi štafeta. Mladina iz Ilir-s*t® Bistrice pa je zanetila kres celo Vrh Snežnika. Prav tako pa so 27. aPrila naši ljudje bili svečano in Praznično razpoloženi ter se v celoti Udeležili manifestacijskih zborovanj. v Postojni se je ta dan dopoldne Vr§ila splošna vaja telovadcev iz po-sbanskega okraja, ki so potem natopili v Trstu na telovadnem zletu. I opoldne se je zbrala večtisočglava aiuožica na trgu z zastavami, se razrila v veličasten sprevod po mestu ®r manifestirala za Osvobodilno fron-y' rešiteljico primorskega ljudstva, branj množici je spregovoril v ime-okrajnega INOO tovariš Čehovin. A večer se je vršila v Postojni zgradbi Mladinskega doma svečana akademija, ki je pokazala predvsem ?elik napredek kulturno-prosvetnega Zlvljenja naših ljudi, ki nam ga je omogočila prav Osvobodilna fronta. a proslava je pokazala, da se tudi prebivalci postojnskega okraja zave- dajo, kaj pomeni 27. april za Slovence, predvsem pa za nas na Primorskem, saj je prav brezkompromisni program Osvobodilne fronte rešil naše ljudstvo tolikoletnega suženjstva. V Tolminu se je zbralo nad 3000 ljudi, da proslave svoj ljudski praznik in da vidijo telovadni nastop mladine, ki je potem odšla v Trst. Tej množici so spregovorili tovariš Pod-lipec, tovariš Juš in zastopnik vojske. Pevski zbori so zapeli »Slovan na dan in »Stalingrajsko«. Z oken in balkonov so plapolale narodne in državne trobojnice z rdečo zvezdo in nihče ne bo mogel pozabiti veličastne baklade, ki se je na predvečer razvila po tolminskih ulicah. Tudi okraj Herpelje-Kozina ni hotel zaostajati in predvsem dobro uspelo so praznovali obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte rudarji v Vremskem britofu, ki so proslavili ta veliki dan skupno s prebivalci iz bližnjih vasi. Predvsem prisrčna je bila skupinska recitacija, katero so izvajali tamošnji mladinci in mladinke. Tudi Ajdovščina ni nikakor hotela zaostajati pri praznovanju tega velikega dne in ljudstvo je z zastavami in transparenti prihitelo na trg v Ajdovščini, da na slovesen način praz- cem sta spregovorila tajnik Osvobodilne fronte za okraj Vipavsko ter star primorski borec za pravice delovnega ljudstva. tovariš Vodopivec, ki je predvsem podčrtal plodove dela Osvobodilne fronte in naloge, ki stoje, pred našimi množicami v današnjih dneh. Za tem so člani prosvetnega društva Ajdovščina-šturje nastopili z nekaj dobro uspelimi pevskimi točkami. Pa tudi pionirji so recitirali. Prav tako kot v teh krajih, so širom Primorske od najbolj severnih predelov na Tolminskem in Grgar-skem, tja do Brkinov in Istre proslavili vsi ljudje veliki dan, dan ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je za primorsko ljudstvo pomenil dan novega borbenega poleta, ki se v teh dneh izraža v jačanju Osvobodilne fronte, ki nam je polno jamstvo za utrjevanje naše narodne oblasti, za najuspešnejšo podporo borbi bratom v coni A, za dvig našega gospodarstva in obnovo naše dežele ter za čim hitrejšo priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji . Z vseh teh zborovanj je naše ljudstvo poslalo nešteto pozdravnih resolucij Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte, Glavnemu odboru SIAU, tovarišu Titu, tovarišu Kardelju in ostalim ustanovam ter organizacijam, ki so rasle in se razvijale z našo UVJ V »Ulili, Via. na oivrv l ----J — nujejo ta veliki praznik. Zboroval- | narodno osvobodilno borbo. Bili smo na popolnoma svobodnih slovenskih tleh aprila so mladinci in mladiii' vsej coni B pokazali, da bodo tudi oni sodelovali na,.—kulturnem zletu v Trstu Idrijski iizkulturniki so nastopili Po končani proslavi pete obletnice Osvobodilne fronte v Ljubljani, katere smo se udeležili tudi Primorci, smo odšli k našim bratom na Gorenjsko. Če nam je Ljubljana prikazala veličasten manifestativen polet tamoš-njega ljudstva, če nam je pokazala silno pripravljenost in delavoljnost slovenskega naroda, potem nam je izlet na Gorenjsko pokazal plodove tega zanosa in tega poleta. Novi mostovi, novi domovi, popravljene železnice, to je skovalo slovensko ljudstvo, strnjeno v delavskih brigadah poleg Skrbno obdelanih njiv in sadovnjakov, ki so neomajna priča življenjske tvornosti naših ljudi. S takimi občutki smo se vozili proti Gorenjski skozi čudežno prelepe pokrajine, kamor smo nečesto prihiteli kot partizani, kjer smo našli neredko zatočišče in zdi se mi, da so vse te čudežne pokrajine bile tokrat še lepše, zato smo od srca prepevali in vzklikali tej naši svobodni žemlji in našim velikim voditeljem z maršalom Titom na čelu. Počutili smo se kakor doma. In ob tem trenutku so nam neredko udarjala v ušesa vzklikanja iz Ljubljane in besede predstavnikov bratskih narodov, nepozabne so nam utripale s srcem besede predstavnika črnogorskega naroda, ki je dejal, da je ni v Črni gori kolibe, kjer se ne bi govorilo o Primorski, pa tudi iskrenih besedi predstavnika poljskega naroda ni bilo mogoče v tem trenutku pozabiti, saj je tako prisrčno dejal: »Vaše radosti so naše radosti. Vaše bolesti so naše bolesti in vedite, da bo poljski narod stal z vami v borbi do dokončne zmage nad fašizmom.* In v tem trenutku mi je kri kar silila v glavo ob spominu na nepozabne prizore nočne baklade po ljubljanskih ulicah, kjer smo vsi skupno vzklikali »Moskva, Beograd, Trst* in ko je nad vso ožarjeno Ljubljano, Ljubljano Osvobodilne fronte bedel veličastno razsvetljen grad. To je bila manifestacija svobodne Slovenije. Vendar pa sem ta večer občutil, da tudi jugoslovanski narodi čutijo našo bolest, da je globoko v njihovem srcu ukoreninjena ljubezen do naše skupne primorske zemlje, do naše Istre, Gorice, Trsta in Koroške. In iz teh občutkov raste nova borbena sila vseh nas Jugoslovanov za dokončno priključitev Primorske k Jugoslaviji, za dokončno osvoboditev teh naših naj-zapadnejših predelov Jugoslavije. S takimi mislimi smo prišli do Žirovnice in v tem trenutku nam je svobodna Gorenjska kol blaga mati odprla svoje srce in razprostrla roke v pozdrav in v tem trenutku smo v celoti začutili, kako smo prav za prav povezani, kako nas druži Osvobodilna fronta vse Slovence in kako znamo prav kot taki tudi ljubiti druge narode in jim nuditi vso svojo ljubezen. Na postaji v Žirovnici so nas pozdravili zastopniki mladinskih organizacij in pevski zbori. Življenjsko polne sestre z Gorenjske so nam pripele šopke na prsi. Potem smo se pozdravili, Kako težko je bilo z besedami povedati vse to, kar so v tem trenutku občutila' naša srca. Neka tovarišica iz cone A je bratom z Gorenjskega povedala, kako tam bijejo še borbo in kako so v časih ljudje težko prizadeti, ker tamošnja angloameriška vojaška uprava noče razumeti naših pravic in naših čustev. Bratje z Gorenjske so nas razumeli in vsak izmed njih nam je hotel povedati, da so danes še močnejše strnjeni z nami, kakor v času borbe. Tokrat sta si Gorenjska in Primorska ponovno stisnili roke, tak občutek smo imeli prav vsi. Pomešali smo se z brati Gorenjci in sestrami Gorenjkami in skupno smo odšli proti rojstnemu domu Prešerna na Vrbo in preko Vrbe na Bled. Kako prisrčno so nas pozdravljali cvetoči sadovnjaki in zdelo se mi je, kakor da je marsikoga izmed ms spoznala kaka gorenjska hiša, tako so nam domače mežikale rože z malih oken. In v tem trenutku se mi je zdelo, kakor da nas hoče vsaka izmed teh hišic vzeti pod streho, kakor je vzela primorskega partizana, ki ji je potem zaupal, kako težko, pa vendar junaško se bijejo ljudje tam doli za iste cilje kot po Gorenjskem. In vsi ljudje so šli z nami. Upravičeno smo imeli občutek, da nas je od Žirovnice pa do Vrbe kar med potjo postalo petkrat toliko. Vse petje, pozdravljanje, živahno razpravljanje, vse je bilo domač pogovor bratov in sestra, ki se nekaj časa niso videli, pa si imajo toliko in toliko povedati. Gorenjci so nam vzklikali: »Pozdravljeni bratje s Primorskega, pozdravljeni vi, ki še niste doživeli dneva prave svobode, ki pa ta dan morate doživeti, ker ste toliko trpeli, toliko žrtvovali in tako napajali s srčno krvjo svoje njive in skale po vaši zemlji. O, pozdravljeni, bratje s Primorske, ne klonite, ne smete kloniti, ne utihnite, kakor ne utihnejo vaše gore, kjer besni burja, kakor ne utihne morje, ki se zaletava ob obalo. Te besede so nas spremljale povsod in vsak, pa naj je bila to majhna pionirka ali grčavi delavec ali poštama ženica, je temu še dodal: »Mi smo z vami*, in isto so nam povedali bratje iz črne gore, iz Makedonije, da, celo s Poljske. »Ne vem,* mi je med potjo prišepnila neka tovarišica iz Tržiča, po rodu Italijanka, »ne vem, kako bi vse to povedala, kar čuti ob teh besedah in pozdravih moje srce, mislim pa, da je to isto, kar smo mi s krvjo kovali in kar danes za vsako ceno branimo, kar mi imenujemo bratstvo narodov. Ne razumem prva dobro slo vensko, zato pa občutim, saj v teh ljudeh govori vse to, kar je v nas vseh vrelo štiri leta borbe in kar danes ne more nihče nasilno zatreti. Saj imamo danes močnejšo kot kdaj koli našo Osvobodilno fronto in Slovansko - italijansko antifašistično unijo.« O, srečna, draga vas domača... Vrba nam je priredila tak sprejem, kakršnega more pripraviti edinole Vrba, se mi zdi. Vse je bilo tako domače, od pionirčkov, ki so nam vzklikali in nam podarili šopke gorenjskih cvetlic, do nasmejanih obrazov gorenjskih kmetov in kmetic in ponosnih mladenk v narodnih nošah. Domač je bil sprejem, ki nam ga je pripravila Prešernova rojstna t hiša, v kateri nas je pozdravil predstavnik ljudska oblasti, domače so bile njegove besede, domače ljudstvo, ki je videlo nekoč prve korake velikega sina slovenskega naroda Prešerna. Roke nas vseh so bile okorne, zato so se tako domače stisnile.. Smeh nas vseh je bil tako preprost, zato smo se vsi tako domače smejali. Ta dan smo bili zopet tako tesno skupaj, kakor v dneh, ko so se zatekli naši borci pod streho gorenjskega doma, kjer se je roka tamošnjega domačina prav tako oklepala nabite partizanske puške, kakor roka primorskega partizana. Pred hišo pa je vzklikala množica naših bratov in sestra in v tem trenutku smo čutili vsi Slovenci, Hrvatje, Italijani en sam utrip v naši zavesti: Življenje damo. Trsta, Gorice ne damo nikomur nikdar. In ko sem potem pobožal malega pionirčka po glavi, se mi je nasmejal rekoč: »Ti, brez Trsta ni Primorske in brez Primorske ni Jugoslavije.« Pokimal sem mu, on pa se je prisrčno nasmejal in dejal: »Bijte po njih, preženite jih iz našega Trsta, kjer, kakor pravijo, lahko plavajo veliki, veliki čolni in odkoder se lahko gre daleč daleč v svet, preženite jih iz naše Gorice, kjer raste, tako je rekla mama, dobro sadje in kjer je sonce še toplejše kol pri nas, preženite vse liste, ki nočejo, da bi bila tam Jugoslavija, da bi bil tam Tito.« »Bomo«, sem mu pritrdil, on pa se je ponovno nasmejal še z večjim zaupanjem in me pozdravil: »Smrt fašizmu!« V tem trenutku sem občutil vso veličino naloge, ki stoji pred nami v naši narodno osvobodilni borbi in v tem trenutku sem v celoti občutil vrednost naše zahteve po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. Popoldne smo odšli na Bled, na lepo gorenjsko jezero. In na jezeru sem se spomnil še enkrat pozdrava pioničke iz Vrbe: »Še enkrat pozdravljam vas v Vrbi navzoče, ker ljubim vas iz vsega srca.« Mi kličemo vam, bratje, od morja in Soče, mi smo z vami za pravico našega Trsta.« Tako nas je pozdravljala vsa Gorenjska. In v tem trenutku smo šele v celoti občutili, kako lesno nas je Osvobodilna fronta povezala, kako je prav Osvobodilna fronta v naši globini našla to, kar so naši sovražniki načrtno skozi dolga leta tlačili in gazili. Kako je v nas vzbudila ponos, kako je v nas vzbudila zavest Slovenca, patriota, s katero danes previharimo še težje težkoče, ki nam jih z dneva v dan skušajo sovražniki vsiljevati. Primorci, pa naj smo bili z Vipavskega, z Goriškega, Trsta in Istre ali iz Brkinov, ne bomo nikdar pozabili tega lepega dne, ko smo obiskali brate na Gorenjskem, saj je bil to eden izmed najlepših dni našega življenja, dan, ko smo spoznali v življenju resničnost pravega bratstva med ljudmi, ki smo ga s krvjo kovali dolga leta težke borbe v vrstah Osvobodilne fronte. Vreščak Stanko, Dobravlje Peti maj je velik dogodek v gradnji slovenske ljudske oblasti Petega maja lanskega leta je bila v Ajdovščini postavljena prva narodna vlada Slovenije. Ta dan so prihiteli v Ajdovščino ljudje iz vseh strani Primorske, da se na tem koščku slovenske zemlje razvesele edinstvenega dogodka v zgodovini slovenskega naroda, ko si ta narod lahko prvič v zgodovini izvoli svojo vlado, svoj najvišji organ ljudske oblasti. Ta dan je bila veličastna manifestacija dela osvobodilne borbe slovenskega naroda, ki je previhrala vse težkoče in si zgradila pravo ljudsko oblast. Prva narodna vlada Slovenije je bila postavljena v času, ko so severnejše predele slovenske zemlje še gazile fašistične osvajalne tolpe, bežeč pred osvoboditeljico slovenske zemlje — Jugoslo- Ijudska oblast zrasla v uporni borbi slovenskega naroda za svobodo. Letos se bo Primorska spomnila tega velikega dne še ne povsem osvobojena in v trdi borbi za priključitev svojih predelov k Titovi Jugoslaviji. Ta dan se bodo v Ajdovščini zopet zbrali ljudje iz vse Primorske, kakor so se pred letom dni in na zgodovinskem prostoru v Ajdovščini odkrili za spomin velikega dne slovenskega naroda, ko je dobil svojo prvo ljudsko vlado, spominsko ploščo. Tiskovni sklad Tiskovni sklad do sedaj: 213.066 lir in 592 din. Tiskovni sklad 4. maja 1946: Pagon Viktor, referent za notranie zadeve, Idrija, 300 lir; Kristjan Alojzij, teijico siovensKe zennje — .»ugus.u- ŽIlpnik v GalcU( okr Herpelje-Koziua, vansko armado, ki je prav tako kot (50 Ur. TEKMUJEMO Prvomajsko tekmovanje na Primorskem prehaja v stopnjo prvega obračuna dela naših množic. Že pri prvih dokončnih poročilih o tekmovanju moremo brez nadaljnjega ugotoviti visoko požrtvovalnost in delavnost naših ljudi, ki pa nikakor ni prišla v celoti do izraza, ker so predvsem naše množične organizacije premalo resno vzele tekmovanje in se niso zavedle v celoti pomena in važnosti tekmovalnih načrtov. Tako so bili tekmovalni načrti v mnogih primerih neživljenjski in nestvarni, včasih napravljeni prepozno ter se jim ni posvečalo pravilne paž-nje za izpolnjevanje v času samega tekmovanja. Že prvo poročilo o prvomajskem tekmovanju, ki ga je dal vipavski okraj, je pokazalo, da načrti marsičesa niso predvidevali in da z gotovimi deli naših množic niso načrtov izpopolnili. Prihodnjič bomo objavili pregled tekmovanja v coni B. danes pa priobčujemo del uspehov v okraju Idrija-Cerkno. Kakor po vseh neštetih vaseh danes tekmuje naše zavedno delovno ljudstvo, ravno tako tudi samotni gorski vasici Krnice-Masore nočeta za-f ostajati. Okupator je ti dve vasici silno opustošil, pobijal najzavednejše ljudi ter požigal njih domove, a vendar niso nikdar klonili. To nam jasno kaže njih delo v borbi za gospodarsko neodvisnost. Mladinski organizaciji sta napravili 1052 ur pri odstranjevanju ruševin ter pri delu apnenice za skupno vaško obnovo. Prosvetno društvo Franceta Prešerna si je v okviru prvomajskega tekmovanja upostavilo knjižnico ter zbralo 190 raznih leposlovnih in znanstvenih knjig. Podlanise pri Cerknem: 5 mladincev je v teku 200 ur očistilo 1 ha gozda. Pri novi opekarni so 4 mladinci v 240 urah napravili 20 m3 drv. S tem se bo znižala cena opeki, da si jo bodo lahko nabavili tudi tisti, ki se na« bajajo v najslabšem gospodarskem stanju. Pri pomladanski setvi je mladina celotne vasi napravila 500 prostovoljnih ur. Naredila je apnenico za splošno obnovo vasi ter s tem pridobila 1600 meterskih stotov apna, ki je vredno 480.000 lir. Člani in nameščenci Mestnega NOO v Idriji, 15 po številu, so očistili in naložili 2500 kosov zidne opeke ter isto pripeljali in razložili na mestu, kjer se bo gradila nova mizarnica. Člani sindikata delavcev in nameščencev gradbene stroke so zbrali za politične preganjance 605 lir. Pridobili so tudi 15 novih naročnikov za »Delavsko enotnost«. Delavci cementnih strešnikov so napravili 51 prostovoljnih ur ter izgotovili 895 cementnih strešnikov. Pri obnovi naše realke so napravili 70 ur prostovoljnega dela. Enako so tudi pri izgradnji opekarne v Spodnji Idriji sodelovali s 56 prostovoljnimi urami. Leuine-Vrsnik: Mladina v naši vasi je napravila 100 prostovoljnih ur pri čiščenju in pokrivanju šole ter nasadila 600 sadik. SIAU in AFŽ sta napravila 205 prostovoljnih ur pri obnovi šole, postavila Krajevno ambulanco ter nasadila 10 sadnih dreves. Govelk: Organizacije in odbor OF so napravile 150 prostovoljnih ur pri raznih obnovitvenih delih v vasi ter vsadili 56 sadnih dreves. Tov. Vehar Ivan je napravil 86 prostovoljnih ur pri čiščenju sadja na vasi. Krnice: Mladina in org. AFŽ so napravili 150 prostovoljnih ur pri na-pravljanjju raznega materiala za zidanje hiše revnemu tovarišu ter vsadili 6 sadnih dreves.. Otalež: Pri popravilu krajevnih cest Lazeč - Pluznje - Otalež - Travnik -Jazne so vaščani napravili 1542 prostovoljnih ur; pri delu so uporabili tudi vprežno živino za prevoz materiala. Pri obnovitvenih delih vasi so napravile organizacije in mladina 870 prostovoljnih delovnih ur tistim gospodarjem, kateri nimajo lastne delovne moči in so jim sinovi ali možje padli v NOV. V pevskem društvu sodeluje 56 mladincev, ki imajo vaje trikrat na teden. Spodnja Idrija: Delo od 50. marca do 17. aprila 1.1. Razni strokovni delavci so napravili pri popravilu gasilnega orodja in vaškega vodovoda 77 prostovoljnih ur. Pri raznih obnovitvenih delih in pri delu na polju so napravile razne organizacije 510 ur. Trebence - Poče - Gorje: Na raznih obnovitvenih delih ter čiščenju ruševin in pri delu apnenice je napravilo ljudstvo 2818 prostovoljnih ur. Pri izboljšanju travnikov, čiščenju gozda in sajenju 1650 gozdnih ter 50 sadnih drevesc so napravile razne organizacije in mladina 1080 prostovoljnih delovnih ur. Sred. Kanomlja: Mladina naše vasi je napravila 250 prostovoljnih ur pri raznih obnovitvenih delih. Poleg tega so bile na prosvetnem polju 5 kulturne prireditve. Za politične preganjance v coni A se je nabralo lOOO^lir, za kongres mladine Jul. Krajine 500 lir. Za fizkulturo dne 1. maja v Trstu se vadi 9 mladincev. Mladina je nabrala 15 novih naročnikov za »Primorsko borbo« in 4 naročnike za »Kmečki glas«; poleg tega so se vršili 4 množični študijski sestanki, izvedla se je napisna akcija s 24 napisnimi parolami ter se je na novo zbralo 75 knjig za vaško knjižnico. Organizacija AFŽ je zbrala za invalide 250 lir in pridobila 12 novih članov za »Rdeči križ«. Za stavkujoče v Trstu se je ponovno nabralo 80 kg živeža in 260 lir gotovine. Vršilo se je tudi eno kmetijsko zadružniško predavanje. Pionirji so zbrali 60 kg tekstilnih odpadkov, obdelali so šolski vrt ter očistili šolo in dvorišče. Za praznovanje 1. maja v Trstu se je javilo 50 oseb. Ledine - Vrsnik: Pri obnovi, pri delu na polju in sajenju 600 gozdnih sadik so organizaci je AFŽ, ZMS tej člani Krajevnega NOO napravili 505 prostovoljnih delovnih ur. Spodnja Idrija: Za politične preganjance v coni À se je nabralo 1129 lir, za dečje domove razne obleke 62^ kosov, za naše vojne invalide^ 965 lir. Mladina je imela tudi dva študijska sestanka. V RKS je na novo pristopilo 50 članov ter se jè _ nabimlo 5050 lir. Na prosvetnem polju se je napravilo sledeče: Pridobili smo 50 novih članov, nabrali 40 novih knjig za čitalnico, ustanovili fizkulturni odsek, se naučili dve pesmi in za socialno skrbstvo nabrali 1816 lir. Zadlog: Mladina naše vasi je napravila pri pomladanskem poljskem delu in raznih obnovitvenih delih 190 prostovoljnih ur. Za dijaški dom se je nabralo 190 kg krompirja. Na »stenčas« so napisali v teku 8 dni 10 dopisov. V tednu otroka, žrtev vojne, so. pa nabrale še 216 lir žene iz Harij. Žene iz Knežaka so darovale 537 lir. V Kutgževem je vsa vas požgana in uničena, kljub temu pa naša mati zbira in daruje, tudi iz te vasi so žene darovale za otroka žrtev vojne 711 lir. Žene iz Knežaka so šle v ponedeljek, 24. aprila skupno obiskat naše ranjene in bolne tovariše v bolnico v Postojno ter jim nesle zbrana darila. Darovale so: 19 kg kruha, 3 kg biškotov, 71 jajc, 70 cigaret, Vi. kg salame, 4 litre vina, 3 litre mleka, 1 kg mešane sladkarije in 335 lir. Naši borci so se jim prav lepo zahvalili. Iz tega je razvidno, kako tesno je povezan narod z onimi, ki so dali svoje zdravje za boljšo bodočnost nas vseh. ★ Mizarska zadruga v Ilirski Bistrici uspešno napreduje. V zadnjih dneh so sprejeli v delo 11 novih 'delavcev. Napravili so 562 prostovoljnih delovnih ur. Izkupiček teh delovnih ur so oddali za razne dobrodelne namene, kakor za socialno skrbstvo, v fond za obnovo itd. Ta vsota znaša 13.325 lir. Tudi za stavkujoče v Trstu je mizarska zadruga darovala 2630 lir, 68 kg krompirja in 3 kg moke. Tudi delavci zadruge čutijo in mislijo kakor delavci v tržaških tovarnah in podjetjih sploh. Dne 17. t. m. je bila svečana otvoritev razstave partizanski umetnikov. Razstava bo trajala do 20. t. m. Vsak dan je množično obiskovana. Ljudstvo kaže veliko zanimanje za partizanske umetnije. * Nove zdravstvene ustanove v Tolminskem okraju. V Sveti Luciji je pričela te dni poslovati posvetovalnica za mater in otroka. Odprta je vsak ponedeljek od 8. do 10. ure. Zdravniški pregledi dojenčkov in nosečih žen so brezplačni in ni za pregled potrebna nikaka napotnica. Drežnica pa je dobila amulanto z rednim tedenskim zdravniškim pregledom in sicer vsak ponedeljek od 2. do 4. ure. OBJAVA 1. N. 0. 0. Okraja Ilirska Bistrica, odsek za gospodarstvo, referat za obrt, industrijo in upravo narodne imovine javlja, da na Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici, opekarna last odsotnega Aita Franca pok. Aniona pride pod začasno upravo Narodne imovine ter se imenuje Tehnična baza — Ilirska Bistrica. Opozarjamo vse zainleresirance (upnike in dolžnike), da se za vse posle, nanašajoče se na imenovano opekarno, obračajo le na Tehnično bazo v Ilirski Bistrici. Bok za vse prijave poteče dne 15. maja 1946. Tehnična baza Ilirska Bistrica Vodja: Pagon Ivan l. r. Tajnik: Dolgan Anton l. r. ★ RAZGLAS Po razpadu Italije in za časa nemške okupacije je izginilo skoraj vse cestarsko orodje in inventar, razne priprave jn material za vzdrževanje cest ter oprema cestarskih hiš in skladišč. Ugotovljeno je, da se mnogo tega materiala nahaja v raznih privatnih stavbah in pri kmetovalcih. Uprava cest pri oddelku za gradnje P. P- L. 0. O. poziva lem polom vse, ki posedujejo kakršen koli material, opremo ali orodje last Uprave cest, ki je prevzela vso imovino bivše avtonomne družbe za ceste (Genio civile), na področju cone »B« Slovenskega Primorja, da to javijo v roku 14 dni Upravi cest v Vipavi, odnosno cestnim bazam v Ajdovščini, Idriji, Postojni, Ilirski Bistrici in Kopru ali pristojnim poveljstvom Narodne zaščite. Proti vsakomur, ki bi ne prijavil odnosno izročil zgoraj navedenih premetov v odrejenem roku, se bo uvedlo kazensko postopanje. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Za Upravo cest: Štefančič Pavle Načelnik oddelka za gradnje: Okroglič Avgust Prostovoljno delo je temeljni kamen za našo uspešno obnovo V nedeljo, 14. aprila, se je vršila tretja obnovitvena udarniška nedelja. Prostovoljci dela so si izbrali šest najbolj porušenih vasi in te so: Mereče, Podstenje, Kilovče, Ratečevo brdo, Tominje in Podbeže. Z vsako skupino je šel en član tehnične baze kot tehnični vodja. V vseh vaseh jih je ljudstvo z veseljem sprejelo, nekateri domači so se tudi pridružili in delali z velikim elanom, saj so videli, da so se tudi vojaki pridružili delavcem. Delali so do 14. ure, nato so priredili v vsaki vasi skromno prireditev in nato še ples. V vasi Tominje je mladina izročila vojski našo zastavo. V Ratečevem brdu pa so prišle udarnikom celo naproti vdove in mladina z zastavami. Ta dan so opravili sledeče delo: v Ratečevem brdu so očistili 11 stavb Uspehi tekmovanja V okviru prvomajskega tekmovanja je mladina iz Staroda napravila sledeče: 677 delovnih prostovoljnih ur, očistila 3 gospodarska poslopja ter odstranila 45 m3 materiala, napravila 30 m zida okrog pokopališča, postavila 4 slavoloke in 10 kresov. Za stavkujoče v Trstu so darovali: 150 kg krompirja, 28 jajc, enega kozliča in 135 lir. Nabrali so tudi 20 stotov starega železa. Pionirji so napravili 122 delovnih ur. Žene iz Koritnic so dne 24, aprila 1946 šle obiskat naše ranjence in bolne borce ter jim ponesle darove. od ruševin; na cesto so odpeljali 65 m3 neuporabnega materiala, 101 m3 zemlje na njive, 50 m3 kamenja. Dalje so prepeljali 13 metrskih košev gnoja, zorali so 19 njiv. Popravili in nasuli so 3 km poti in napravili 350 m cestnega jarka. Skupno so napravili 1610 delovnih ur. V Kilovčah so očistili ruševin popolnoma vse stavbe. Z vozovi so odpeljali 40 m3 neuporabnega materiala na poti. Presejali so 15 m3 peska in sortirali 55 m3 kamenja. V vseh vaseh je skupno sodelovalo 190 nekaj vojakov in opravili so skupno 8137 udarniških ur. Odstranili in odpeljali 1229 m3 materiala, popravili in nasuli 7900m ceste. Ljudstvo se je zahvaljevalo udarnikom za njihovo prostovoljno delo in za pomoč pri obnovi. Ljudje tam sami nimajo še vsega, Ker je ta vas gospodarsko zelo šibka, kljub temu pa so naše požrtvovalne žene zbirale in zbrale za tiste, ki so darovali svoje zdravje, morda tudi ude za nas: 15 kg prepečenca, 39 jajc, 1 kg piškotov, 1 kg bonbonov, 1 kg sladkorja, 180 cigaret, 15 škatelj vžigalic in 238 lir. Niso pozabile naše žene, matere, na tiste, ki so jih vzgajale, in se vidi, da se še danes žrtvujejo, da bi jim lajšale trpljenje. Žene iz Huj so darovale za otroke, žrtve vojne, še preden se je pričel teden za to kampanjo, 180 lir. Pregarje pri Ilirski Bistrici neomajno na delu Kakor se je odlikovalo Pregarje v borbi za osvoboditev, tako se odlikuje sedaj pri obnovi. Vas je popolnoma požgana. Vsi moški so bili ali v partizanih ali v internaciji. Oni, ki so se vrnili domov, so pa pridno prijeli za delo. Pregarski zidarji so dobro znani daleč naokoli, vsi so se vpisali v Enotne sindikate in tesno sodelujejo z obnovitveno zadrugo, v kateri so včlanjeni vsi. Obnovitvena zadruga je napravila že preko 800 kvintalov apna, člani zadruge so napravili pri apnenici 1400 udarniških ur, sedaj pa so pričeli z načrtno obnovo vasi. Pri apnenici je pomagala tudi vaška mladina, ki v prvomajskem tekmovanju prednjači v Bistrškem okraju. Posebno so se odlikovali Kogovšek Milan, Konestabo Lovrenca in Zadnik Darko. Vsa vas tekmuje pri obnovi in poljskem delu. Zadostuje nekaj podatkov. V zadnjih par mesecih so Pregarci poleg navadnega dela v okviru prvomajskega tekmovanja; posadili 1986 sadnih drevesc, gozdnih 6186, cepili 1350 drevesc, očistili robide 3 ha zemlje, popravili 14 km poljskih poti, očistili ruševin 21 gospodarskih poslopij, ustanovili so obnovitvene zadrugo, napravili veliko apnenicOi oddaljeno devet kilometrov od vasi, skupno so napravili 4968 prostovoljnih udarniških ur. V sindikate so vpisani vsi delavci in zidarji, vsi odrasli so vpisani v OF, prosvetno društvo ^Silvester« šteje 106 članov, ima pa velike težave zaradi pomanjkanja primernega prostora, ker je vse požgano. Pionirji in pionirke so v zgled mladini vsega okraja. Zanimanje za zadružništvo je veliko. Pregarci bi radi čimprej imeb še konzumno zadrugo, zato skrbijo> da bi si v najkrajšem času pripravili primeren prostor. Posebno jim je na srcu krasna šola, ki so jo fašisti za-žgal: in deloma porušili, zato stav-Ijajo sedaj vse sile za obnovo, da bo čimprej lepše življenje v novi Jug0-slaviji. A. Bubnič Delitev tekstilnega blaga Te dni so dospele v Slovensko Primorje iz Slovenije nove pošiljke manufakturnega blaga in konfekcije. Blago bo v prihodnjih dneh razdeljeno med zadruge in trgovce ter bo prišlo čim prej v promet. Razprodaja med potrošnike se bo vršila po sledečem postopku: Kot je bilo v tem listu že sporočeno, je izdelano blago (konfekcija) v prosti prodaji, mora pa biti vpisan vsak prodani komad v kontrolni register nad prodajo tekstilnega blaga, katerega vodi vsaka zadruga ali trgovec, in v potrošniško knjižnico. Blago, ki se prodaja na meter, bo v prodaji na oblačilne nakaznice, prav tako tudi nogavice. Spremeni se prejšnja določitev točk v toliko, da so veljavni sledeči odrezki oblačilne nakaznice: 1 SP, 2 SP, 3 SP, 4 SP, 5 SP, vsi z znakom T. Ti odrezki so takoj veljavni za nakup blaga in sicer upravičuje vsak posamezni odrezek do nakupa eneža metra tekstilnega blaga brez razlik6 na vrsto in kakovost. Na ta način )e potrošnikom dana možnost, da si na" kupi njemu odgovarjajočo količin0 blaga. Obenem se stavi v veljavnost od' rezek z rimsko številko I SP, katefl je veljaven za nakup enega para rao' ških, ženskih ali otroških nogavic Vsi ostali odrezki ostanejo do na-daljnjega pod zaporo. Tudi blago, k} je v prodaji na nakaznice, mora bd1 vpisano v kontrolni register in 9°' trošniško knjižico. Ob tej priliki ponovno opozarja" mo zadruge in trgovce, da tekmuj®!0 v opremi svojih trgovskih loc'yptin* a) na odrezek NOSI - 700 gr sladkorja; b) na odrezek NOS 2 — 3000 gr krušne moke; c) na odrezek NOS 3 — 1 dozo masla z lešniki; mesec maj 1946 d) na odrezek NOS 4 — 250 Žr olja; e) na odrezek NOS 5 — l50gr surove kave. 6. Na dodatne nakaznice za lahk® delavce: a) na odrezek dodatek L 27 4 kg krušne ali koruzne moke; b) na odrezek dodatek L 28 2 kg koruzne moke; c) na odrezek dodatek L 29 1.30 kg mesnih konzerv ali sira; d) na odrezek dodatek L 30 250 gr maščob. 7. Na dodatne nakaznice za težk® delavce: a) na odrezek dodatek T19 6 kg krušne ali koruzne moke; b) na odrezek dodatek T 20 ^ 2 kg koruzne moke; c) na odrezek dodatek T 21 500 gr maščob; d) na odrezek dodatek T 22 ^ 2.60 kg mesnih konzerv ab sira. 8. Na dodatne nakaznice za é0' zdarje: a) na odrezek gozdar 51 — l5ks koruzne moke; b) na odrezek gozdar 52 — 1 k» maščob; c) na odrezek gozdar 53 — 300 gr soli; d) na odrezek gozdar 54 — 2 »8 mesnih konzerv ali sira. Vsi potrošniki morajo takoj preti0' tirati živilske nakaznice pri svoji drugi ali trgovcu. Zadruge in trgov®1 porežejo od predloženih nakaznic 0°' ročilnico ali prijavne odrezke ter j1^ predložijo takoj ali najkasneje do 5. t. m. okrajnemu gospodarske®0 odseku (trgovina in preskrba). Prepovedano je trgovcem ali zK' drugam izdajati hrano na že odrez°' ne odrezke. Vsak potrošnik moj"3 predložiti pri prevzemu hrane živil' sko nakaznico, kjer se mu odvza®6 odrezek. Prepovedano je trgovce® ali zadrugam iste obdržati. Za prejem dodatne nakaznice za gozdarje so upravičeni samo oni gozd' ni delavci, ki so stalno zaposleni Prl načrtni proizvodnji lesa ali drv ter so pod državno kontrolo. Gozdarjit kateri prejmejo to nakaznico, nis° upravičeni do prejema nakaznic za težke ali lahke delavce. Uveli udarniki, heroji dela za obnovo in izgradnjo domovine! »Primorska borba« izhaja tedensko s Ajdovščini, — Urejuje Albreht Roman.