Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po pošti prt|cau: M eelo leto naprej26 K — h pol 'eta » 18 » — » četrt» meeeo 6 »60» 2 »20» V upravalitvs projeaas: celo leto naprej 20 R — h pol 'eta » 10» —» četrt » mesec 6„-» 1.70» Za poiiljanjenadoa 2 ) h na meaee. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino la Insertto sprejema upravnlitvo V Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice st. 2. Rokopisi se ne vračajo, cefrankovana pisma te vsprejemajo. Urednlitvo je v Seme- niSkib ulicah St. 2,1., 17 Irhaja viak dar ,izvzemH nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 186. V Ljubljani, v četrtek, 13. avgusta 1908. Letnik XXXI. Irska. Potovanje angleškega kralja Elvarda VII. je med Irci zapustilo najboljši vtisk. Irsko časopisje vseh strank hvali kralja, da si je pridobil zaupanje ljudstva. Nikdar še, pišejo Irci, ni noben angleški kralj govoril irskemu ljudstvu s tolikim sočutjem in ni kazal toliko ozirov do njegovih posebnosti. Tlačeno ljudstvo zelenega otoka upa, da je ta kraljevi obisk znamenje, da mu bode Anglija olajšala trdi jarem. Krivice, ki se gode Ircem, so skozi stoletja polnile srca irskih domoljubov s srdom do brezsrčnih britakih tlačiteljev. Država jim je vsiljevala na vbo moč svojo razkolno anglikansko oerkev, in dasi bo Irci vsikdar ostali zvesti katoličani, so morali gledati, kako je država oropala njihovo cerkev ter naselila med njimi bogato plačane zastopnike državnega verstva, ki so bili ljudstvu tuji po nazorih in po krvi, med tem, ko je domača katoliška duhovščina trpela uboštvo in preganjanje. Kruti zakoni v prejšnjih stoletjih bo zistematično trgali zemsko posest iz rok domačinov. Kdor je bil katoliške vere, ni užival niti dednega prava in ni smel doseči niti gotove vsote premoženja. Tako je irski narod, trepetajoč med revščino, ječo in izgnanstvom, moral molče gledati, kako Be je Anglež bogatil v deželi, ki ni imela kruha za lastne sinove. Irci so nosili le pri siljeni ta jarem. Angleži bo pa iz irske ne-volje vedno zajemali izgovorov za svoje krivice, češ: Irci so protidinastični, so republikanci : treba jih torej tlačiti, da se ne prevzamejo! Danes je lrBka daleč zaostala za srednjimi deželami, samo vzhodni del je razvit v veleindustriji, a to ni irska, ampak angleška obrt. Zapadni del dežele je mrtev. Živo je samo v pristaniščih, a ne zaradi trgovine, ampak zaradi izseljencev, ki iščejo boljše domovine onkraj morja. In vendar bo Iroi dober, krotak in delaven narod. Anglija ne bi imela zvestejših podložnikov, nego so Irci, ako bi jim dala neprikrajšane državljanske pravice. To so pokazali Irci med sadnjo južnoafriško vojsko. Sicer se niso vnemali za vojsko, katero je obsojal ves svet, a tudi nieo delali Angležem notranjih sitnosti, kar bi bili lahko storili. Danes se Anglija vedno bolj zaveda, da ji ne bo mogoče drugače ohraniti svoje ogromne svetovne posesti, kakor da posameznim delom svoje oblasti prizna avtonomijo v gotovih mejah. Danes je Avstralija politično skoro samostojna, mej tem ko je Irska popolnoma podložna Angliji. To nerasmerje mora uvideti tudi Anglija. Sicer se branijo potrebnih reform posebno angleški lordi in veleposestniki, ki bi izgubili svoje predpravice nad irskimi doma-šini, ako se uvedejo postave, katere je zahteval že Gladstone. A take nepoštene ovire bo morala država prej ali slej v svojem last nem interesu premagati. Kralj Edvard VII. je izkušal torej pridobiti si zaupanje irskega narod«. To se mu je posrečilo. A zdaj je treba to zaupanje tudi opravičiti; njegovi državniki morajo to zaupanje ohraniti. Ko je OladBtone nastopil s svojim znanim predlogom, »home rule« imenovanim, ki naj bi osvobodil Irsko najneznosnejših krivic, tedaj se je vsa Anglija uprla ter pobijala predlog kot nekaj nečuvenega. Pred nekaj dnevi pa je angleška gosposka zbornica sprejela novi irski agrarni zakon, in »Times« pišejo, da pomeni ta zakon nov korak k postavi »home rule«, ter nadaljujejo : »O tej točki bo mnenja lahko različna, a to je gotovo, da bi bil „home rule" v urejenih agrarnih razmerah ves drugačen, kakor pa »home rule", ki bi bil le sredstvo za agrarno vojsko.« To je značilno, ker nam kaže, da tudi najbolj zagrizeni anglikanski konservativci počasi izprevidevajo, da njihova trmoglava nasilnost vendar ni edino Bredstvo, b katerim se mora Anglija braniti »irske nevarnosti«. Zdi se, da je kralj Edvard nalašč v tem času hotel potovati po Irskem, ko se v Londonu sklepa o novi postavi. Lord Tveaugh je ob tej priložnosti daroval 50 000 funtov šterlingov, to je skoro pet četrt milijona kron, za irske dobrodelne zavode. Za leto 1906 pripravljajo v Dublinu svetovno raz- stavo, za katero je podpisanih že 100.000 f. šterlingov. Ako preneha še verska nestrpnost an-glikancev, potem je upati, da bb dvigne Irska. saj v Angliji sami so že davno minili časi krvave Elizabete, in lord Landsdo\vn je nedavno javno zatrjeval redovnikom, da se v Angliji ni bati take postave, kakor so jo skovali Francozi. Zakaj ne bi duh enakosti in državljanske svobode zavel tudi v tlačeni Irski ? PU K- Sprejemi pri sv. očetu so po naBvetu njegovega telesnega zdravnika odloženi za dva dni. Zdravje sv. očeta ne daje povoda kaki bojazni. Popoludne se sprehaja bv. oče po vatikanskih vrtovih. Sv- oče si je izbral novega slugo, kise imenuje Salli ter je 30 let star in sin najstarejšega uslužbenca vatikanskih hlevov. Salli je oženjen in oče dveh otrok. Svojega dosedanjega slugo Giovannija je poslal v Benetke, da pomaga sestram pri preseljevanju. Nekateri listi pravijo, da bo državnim tajnikom imenovan kardinal Marti-n e 11 i. Drugi listi zopet poročajo, da bo kardinal S a t o 11 i imenovan državnim tajnikom. Sitolli Be še brani prevzeti to mesto. Mery del Val bo imenovan nuncijem na Duoaiu, monsignor della C h i e s a nuncijem v Bruselju. Tudi msgr. di Belmonte bo dobil odlično mesto. Konzistorij, ki je bil dolččen na 20. avgusta, je preložen do novembra. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« piše, da svet pričakuje od novega papeža sprememb na eerkveno političnem polju, vendar naj bo svet prepričan, da bo bv. oče svoje inspiracije črpal v okrilju bv. kolegija, ki je poklicani njegov svetovalec. Najnovejša poročila iz Rima pravijo, da se sv. oče že popolnoma dobro počuti in je najboljše volje. Včeraj se je pustil fotografirati in je sprejel več kardinalov in tudi zastopnike beneške škofije. Kardinal Herrero je zapustil Vatikan in se podal v španski kolegij. Zdravje se mu je poboljšalo. Dodatek h Khuenovim npoštenim sredstvom". Povedali Bmo že, da se je sedanji ogr. ministerski predsednik v demisiji tudi na Hrvatskem posluževal raznih »poštenih sredstev« v dosego svojega namena. Zanimiv je ta le dodatek: Neki vladni svetovalec je svojega iz petega gimn. razreda vrženega dijaka spravil v rač. oddelek, kjer je naglo postal svetovalec. Ta je zavzemal odlično mest« v zagrebški takozvani »družbi«. Ko je banica prirejala kak ples, bil je omenjeni svetovalec vedno aranžer in plesovodja, in ko bo bili plesi kje drugje, je iste navadno otvarjal omenjeni računski svetovalec — z banioo.....1 Z eno besedo: mož je bil popoten salonski človek in temu primerno, seveda, tudi veren sluga banov ..... Tak človek je vžival seveda tudi splošno zaupanje. Volili so ga v odbore vseh glavnejših zagrebških društev. Mej drugim bil je blagajnik »Rudečega križa« in loterije za gradnjo doma Biromakov. Da bi ga pa vlada tudi drugače odškodovala za njegovo vernost in udanost, imenovala ga je (nota bene, človeka s štirimi nižjimi gi-mnazijalnimi razredi) docentom iz državnega računeslovja na Zagrebški univerzi! Par mesecev po tem imenovanju pa se je izkazalo, da je pri »Rudečem križu« in pri loteriji za gradnjo doma Biromakov nekam precej — zmanjkalo. A kaj se je zgodilo možu za vse to? Bil je kazenskim potom premeščen od deželne vlade k županiji (Zagrebški), kjer je bil materijalno na boljem, nego je bil poprej! A tudi to se je zgodilo še le potem, ko so drugi uradniki dotičnega oddelka to odločno zahtevali ter izjavili, da z onim človekom nočejo služiti več! Vse-učHišk: docent pa je še vodno! ?fove demonstracije v Budimpešti. Na čast članom Košutove stranke so priredili dijaki in socialisti predvčerajšnjim zvečer demonstracijski obhod. Pred klubom neodvisne stranke je govoril Košut in po-vdarjal, da se bo njegova stranka toliko časa bojevala, dokler ne doseže izvršitve svojih narodnih zahtev. Demonstrantje so na to prirejali ovacije uredništvom opozicijonalnih listov. klasovi o demisiji ministra Tomažica. Odstop pred kratkim imenovanega ministra za Hrvatsko, ponižnega vladnega sluge Tomažica ogrski opozicionalni listi zelo značilno komentirajo. „Obzor" označuje demisijo za velik poraz hrvatske vladne stranke, katere glava je bil ravno Tomažič. Ta mož, pravi „Obzoru, se je zaman ukla- LISTEK. Iz življenja Pij a X. (Konec.) Ako obdrži Pij X. svoje navade glede avdijenc, tedaj se bo v Vatikanu marsikaj izpremenilo. V Benetkah se je kaj lahko govorilo b patrijarhom, tako da je prišlo to že v pregovor. In ie v prvih dneh svojega pon-tifikata je sprejel mnogo ljudij, med njimi tudi urednike katoliških listov v Rimu in Benetkah, ki jim je zelo gorko izrazil svoje želje o nalogah katoliškega časnikarstva. Skupno avdijenco je dovolil papež tudi se-meniščnikom gornjeitalijanskega seminarja v Rimu z njihovim rektorjem monsignorom Luardijem. Tam je namreč stanoval kardinal, ko je dne 27. julija prišel v Rim; tam je stanoval tudi milanski nadškof kardinal Ferrari. Sarto se je zabaval vsak dan do konklava po več ur b seminaristi, vprašal vsakega o njegovih namerah in pripovedoval iz Bvojega življenja. Ko je dne 31. julija odhajal v konklave, obiskala ga je še v zadnjem trenotku njegova mnogoletna znanka, grofica Cargegna, žena nekega rimskega katoliškega občinskega svetnika. Pri slovesu je dejala, da bi v konklavu sveti Duh sedel na Sartovo glavo. »Vi imata zelo nizko mnenje o svetem Duhu,« je bil skromen, vendar ne proroški odgovor kardinalov. Ko so mu nekateri z ozirom na to, da je bil 9 let škof in 9 let kardinal, prorokovali, da bo tudi devet let papež, je odgovoril, da bi mu bilo ljubše, ko bi pustili 9; ljudje bodo namreč po preteku devetih let pričakovali njegove smrti, kar se mu pa zdi prezgodaj. Sploh pa je papež ponosen na svoje dobro in trdno zdravje. Krepka svetost, v gorah rojenega kmečkega sina ga ni nikdar minila, ravno tako tudi ne veselje do potovanja. To dobro ve podružnica Treviso italijanskega planinskega kluba, pri kateri je doitikrat po letu povprašal po tej ali oni planinski turi, ki jo je hotel narediti. Še lansko leto je šel na 1800 metrov visoko goro pri Belluno blagoslovit križ, ki so ga takrat postavili na gorskem vrhu. Zaradi tega je skoro gotovo napačno poročilo nekega rimskega lista, ki pravi, da ima papež srčno hibo. Ako bi bilo to res, potem bi 68letnega starčka že pač minilo veselje, plezati po gorah. Ko je moral tisto jutro po njegovi izvolitvi v sikstinsko kapelo, našel je pred vratmi svojega začasnega stanovanja nosilnico, katere Be je Leon XIII. pri vseh prilikah posluževal. Pij X. je pa zapovedal, naj mu tega ne nosijo pred oči: to je za poznejše čase, je rekel, moje noge so zdrave in gibanje mi dobro dene. Sploh se v Vatikanu najbolj čudijo nad preprostostjo, s katero občuje. Iz »Strassburger Post« posnemamo sledeče o papeževih sorodnikih: »Obiskali smo tri sestre Pija X., ki so stanovale pri njem v »Palazzo Patriarcale« in bo ie sedaj ondi. Pač smo kardinala patrijarha že poprej več krat obiskali in šele pred malo tedni je Nj. Eminenca razveselil našo hišo s svojim po-setom ; gospodičin sarto pa pisec teh [vrstic doslej osebno še ni poznal. V palači nas je sprejel tajnik ravnokar za papeža izvoljenega patrijarha in nas peljal v lepo, krasno benečansko opravljeno prestolno dvorano. Duhovnik, ki mu je bilo znano, v kako prijaznem razmerju smo bili s patrijarhom, nas je peljal najprvo skozi vse sobane, katere je novi papež pravkar zapustil in v katerih je stanoval nekaj črez 10 let. Te sobane so prostorne in zračne. Toda pri- vatne sobe njegove so sila priproste. V njegovi pisarni, katere stene bo razun mnogih knjig brez vsakega druzega okraska, nas je posebno zanimala, kakor tudi že poprej, podoba sive kmetice tik ob pisalni mizi cerkvenega kneza. Stara žena nosi preprosto obleko iz temnega sukna in ovratni robec, kakor je to navada pri starih ženah v beneški okolici. Sivi lasje so nad prostim čelom preprosto počesani, žena nima sicer lepega obličja toda modro in dobro je; ima ravno tiste mile plave oči, ko njen sin: papež Pij X. V spalnici kardinalovi smo videli železno posteljo črne barve z belo pi-que-odejo; poleg postelje je klečalnik iz Črnega vdelanega lesa. Poleg preprostega naslonjača in nekoliko stolov ni bilo v sobi ničesar. Domača kapelica Pija X., kjer je vsako jutro bral sv. mašo, je tako majhna in ne-okrašena, kakor najnavadnejši »saoellum»-kspelica kakega samostana. Nato so nas peljali v jedilnico, kjer je patrijarh skupno s svojimi sestrami obedoval. Okoli mize stoje stoli, kakor so v navadi na deželi: najnavadnejši les in skoro slabo slamnato pletivo. Tu visi njegova lastna slika, nasproti njej zopet slika njegove matere, ki jej je zelo njal pred Magjari. Zato so se mu izkazali prav male hvaležne. Zagrebško .Hrvatsko Pravo" izjavlja, da Magjarom Tomažic vkljub vsem uslugam, ki jih jim je izkazoval, nikakor ni bil po volji. To je Tomažic u videl in moral je iti. Magjarski narod je korum-piran in popolno brez vse morale, vsled česar ne pozna več nobene pravičnosti in pravico tepta z nogami. Iz tega bi morala hrvatska vlada izvajati posledice, a v sedanjih razmerah na to pač ni računati. Ministerska kriza na Srbskem. Iz Belgrada se poroča, da je vsled diferenc, ki so nastale mej vojnim ministrom Atanackovičem in ostalimi ministri nastala ministerska kriza. Nasprotstvo mej nekim liberalnim in mej nekim radikalnim ministrom ae je tako poostrilo, da se bo mej obema vršil dvoboj. Proti Turčiji v Belemgradu. Maši zadušnici po umorjenem konzulu Rostkovskem so v Belemgradu prisostvovali kralj Peter in njegovi ministri. Po maši je igralec Juri Mihajlovič vrgel kamen proti turškemu poslaništvu m proklinjal Turčijo. Kamni so razbili okna. Turčija je zahtevala zadoščenja. SrbBki minister zunanjih stvari je prišel izrazit k turškemu poslaniku svoje sožalje. Napadalec je aretiran. Bolgarska vlada v stiski. Bolgarska vlada, ki je v deželi kaj malo priljubl|ena, bila je že vsa vesela, ko je pred par meseci utihnila revolueija v Makedoniji. Pripravljala se je ravnokar, da razpiše nove volitve ca sobranje, ko jo iznenada preseneti poročilo o novem silnem vstanku. Vladi je ta vest jako neljuba. Trudila se je doslej na vse načine, da si pridobi zaupanje turške vlade, kar se ji seveda ni posrečilo. Njeno stališče je v resnici jako težavno. Pri narodu je omražena, ker se ne zavzame za Makedonce, Turčija bi ji pa vsak čas rada napovedala vojsko. Vrh tega je tudi prestol t nevarnosti. Knez Ferdinand potuje po evropskih dvorih, a v Bolgariji izgublia z vsakim dnem bolj zaupanje naroda. Ko se je razneBel glas o revoluciji v Makedoniji, prišel je turški komisar Ali Feruh Bey k mi-nisterskemu predsedniku Petrovu in ga vprašal, ako se misli knez vrniti v Zofijo vsled opasoega položaja v Makedoniji. General Petrov je bil z odgovorom v zadregi, naposled je precej moSko odgovoril, da bo znala vlada tudi v kneževi odsotnosti braniti državne interese v sluCaiu kake provokacije s turške strani. Feruh Bey je dobil dne 7. avgusta dve šifrirani brzojavki iz Carigrada, naj skrbno zasleduje gibanje makedonskih odborov v Bolgariji in eventuvalne korake bolgarske vlade v prid revolucijonarcem. Po Bolgariji kar mrgoli turških vohunov. V Zofiji prevladuje mnenje, da je vojska med Turčijo in Bolgarijo neizogibna. Iz brzojavk. O Mladočehi b. Mladočeh Sobvvarz je odložil svoj državnozborski mandat. Na njegovo mesto bodo Mladočehi kandidirali gimnazijskega ravnatelja Cipera. — K h u-ena Hedervaryja sprejme cesar ob 10. uri dopoludne v avdijenci. — N o m š k i cesar se je vrnil s svojega potovanja po severu. — Kralj Edvard ie na poti v Marijanske kopeli. — Konec C h a m b e r-lainovega gospostva? Po soglasnih poročilih iz Londona je velemogočni Cham- podoben. Siva kmetica, ki je po očetovi smrti vzdržavala in vzgojila osem malih otrok, je doživela, da je bil sin povzdignjen ▼ cerkvenega kneza; svoje vaške noSe ni nikdar odložila; do zadnjega je družila njo in sina-kardinala najglobokejša ljubezen. V obednici so prišle k nam Marija, Roza in Ana barto, sestre sv. Očeta. Vse so že v šestdesetih letih, še trdne, častitljive postave. Jednako pokojni materi so dober tip severno italijanskega kmečkega človeka. Prišle so od domačega opravila, iz kuhinje itd.; črei obleko iz navadnega črnega sukna so imele privezane še velike predpasnike. Sestre niso imele nikdar več ko eno kuharico, kaj še le, da bi imele kako hišino. Pokazale so nam brzojavko, ki so ga prejšnji dan dobile. Glasi se : „Sveti Oče pošilja svoj prvi apostolski blagoslov sestram in patrijarha-lični družini (bližnja okolica patrijarhova). Počuti se zelo dobro.". Gospodične Sarto govore narečje svojega kraja in so v svojem obnašanju skromne in preproste. Odkar je brat postal papež, so one postale le ie skromnejše. Tem prostodnineje je pa govorila o stričevem vsakdanjem življenju papeževa nečakinja, ljubeanjiva, vesela, preprosta deklica, stara približno kakih 24 let. „Ob 5ih«, je de- berlain temeljito pogorel s svojo carinsko tarifno politiko. Poročila namreč javljajo, da ■ta se poleg javnosU izjavila proti politiki tarifnega odbora vse permanentno vladno uradništvo in trgovska zbornica. — Dohod tujcev bodo na Angleškem strožje nad-■orovali in sploh oBebe, ki so na slabem glasu, zavrnili. Ta odredba se obrača posebno proti Židom. — Spomenico o dogodkih v Makedoniji bo izdelala bolgarska vlada in jo poslala velevlastim. Revolucija je v Makedoniji razširjena tudi v okraju Skoplje. — Prepovedan shod. Nekateri člani makedonskega odbora v Atenah so hoteli prirediti prptestni shod proti Bolgariji. Grška vlada je shod prepovedala. — Shod čeških agrareev se vrši 15. t. m. v Pardubicah. Mnogo državno in deželnozborskih poslancev je priglasilo svojo udeležbo. — Vsi rusinski deželni in državni poslanci se snidejo v soboto b konferenci v Lvovu. — Kriza na Ogrskem sa morda prične reševati še le prihodnji teden. Doslej še ni določen dan cesarjevega odpotovanja v Budimpešto. Khuen je menil že včeraj odpotovati na Danaj, a čaka menda še navodil. — Umrl je prvi predsednik nemškega državnega zbora Albert pl. S e v e t z o w. Cerkveni letopis. Blagoslovljenje kapelice. V nedelio dne 23. t. mes. bo na Studencu pri Krškem blagoslovljenje prelepe kapelice Matere Božje v Jegrišči, katero je sezidal ključar farne cerkve. Ob '/,10. uri dopoludne se prenese t slovesni procesiji soha Matere Božje v novo kapelico, kjer bo pridiga in sveta maša. Vabljeni so k lepi slavnosti vsi častilci Marijini, posebno iz so sednih fara. Dnevne novice. V Ljubljani. 13 avgusta. Nadvojvoda Jožef Ferdinand je prišel v ponedeljek zvečer v Velike Lašče, kjer je bil slovesno sprejet. Lašče so bile razsvetljene. Ljudstvo mu je navdušeno kli oalo »Zivio!« Zborovanje katoliiko političnega društva za kozjanski okraj. Prihodnjo nedeljo dne 16. avgusta popoldne ob pol 4. uri zborovalo bo to društvo na Pre v o r j i y kozjanskem okraju in sicer v tem kraju prvokrat od svojega obstanka. Ob enem bo prišel poročat naš dični poslanec g. Jožef Žičkar, ter bo nastopilo več govornikov. Zanimanje za to zborovanje je splošno in gotovo bo vdeležba ogromna od strani domačinov in sosedov. Pridite torej zavedni Slovenci v nedeljo na prijazni hribček sv. Ane na Prevorji kamor Vas vljudno vabi katol. pol. društva odbor. „Turnverein" v Tržiču. V Tržiču na Gorenjskem so ustanovili filijalko dunajskega „Turnerbunda*. Učiteljska vest Provizorični učitelj v Kopanju g. Karol H I e b e c je imenovan za provizoričnega učitelja na šoli pri D. Mv v Polju. Češko-slovenski akadem. krožek slov. plan. druitva je na svojem 1. sestanku na Jesenicah sprejel sledeče re- jala hči Pija X. sestre, ki je omožena z nekim gostilničarjem na deželi, »je vstal sedanji papež, po zimi ob pol 6 ih, ob 6 ih je bral sveto mašo, na kar je izpil nekaj črne kave z nekoliko likerjem. Nato se je šel ob poletnem času kopat; nekoliko let sem za-užije ob 9.h dva mehko kuhana jajčka. Ob 1. uri smo kosili: juho, kuhano govedino s sočivjem in nato nekaj sadja. Nato je Btric nekoliko zaspal; potem pa je v svoji pisarni delal ali sprejemal. Popoldne je Sel večkrat na izprehod peš ali v gondoli. Rad je obi-skaval bolnike; v družbo ni šel nikdar. Ob 4ih je v poletnem času izpil čašo piva, po zimi pa čaio kave. Ob 9ih zvečer je večerjal, kakor opoldne v krogu svojih sorodnikov. Še poprej smo molili skupno rožni venec. Zvečer je zaužit nekoliko builona s kruhom in nato eno koteleto; druzega nič. Nato ■e je sabaval z nami do 11. ure. Bil je vedno vesel in je ljubil dobro šalo. Moje tete so tako žalostne, da ne morejo več živeti z njim, da se skoraj nič ne morejo veseliti velike sreče. Stariii Pija X. so bili ubogi kmetovalci, ki so imeli le malo hišico in malo posestvo; oče je umrl zgodaj in vdova je preživita svojo številno družino ■ Šivanjem. solucije: 1. Občni zbor slov. plan. društva naj se vrši v velikih počitnicah in sicer vselej v drugem kraju, v prvi vrsti v takih, katerim preti nevarneat potujčenja. Pri tem občnem sboru naj bi ae tudi napravila znanstvena in poučna predavanja o turistiki. Na ta način bi se iirilo zanimanje za slovensko planinstvo. 2. Odločno protestujemo proti izjavam nemških časopisov, ki trdijo, da ima samo nemški »Alpenverein« pravico na Koroškem graditi koče in pota. Smatramo pa slov. plan. društvo enakopravno z »Al-penvereinom«; ako bi se začelo na Koroškem postopati z našim društvom v tem smislu, naj se na Kranjskem vrača isto »Alpenvereiriu«. — Krožek pozivlje vse člane, naj pridno nabirajo predmete za novoustanovljeni alpski muzej v Pragi in le te pošljejo na naslov: Janko Pretnar, Jesenice, (Gorenjsko). Isti odgovarja med počitnicami tudi na vsa vprašanja, ki se tičejo krožka. Cesarjev dar za pogoreloe v Bovcu Včeraj po sklepu lista smo prejeli iz Bovca naslednjo brzojavko: Presvetli cesar je daroval za pogorelce 10.000 kron. Vsealovanska razstava v Petro gradu je menda preložena do leta 1906, kakor poroča »Dnievnik Warszawski«. Razloge navaja sledeče : Rusija bi bila namreč rada čim častneje zastopana, a zdaj še ni dosti pripravljena. Drugi razlog je pa ta, ker ovira politično obzorje nekaterim slevanskim narodom udeležbo na razstavi (Hrvati, Srbi). Razstava, katere se bodo udeležili gotovo vsi slovanski narodi, bode velikega pomena za kulturo, trgovino in industrijo slovansko. — Umrl je v Mariboru c kr. kontrolor poštne hranilnice g. Ivan S c h i f -f r e r. — V Vel. Laščah jej umrla trgovka gospa Uršula Peternel, vdova Praznik roj. Jelene. — Umrla je v Gorici gdč. Etiza Prin-čičeva, hčerka g. Karola Prinčiča, uradnika »Trgovsko obrtne zadruge«, stara komaj 22 let. — Petrolejska svetilka eksplodirala je dekli pri pasarju Tratniku v Mariboru Jožefi Šalamun, ko je prilivala petroleja goreči svetilki. Nevarno ranjeno deklo bo prepeliali v bolnico. — Sliko sv. očeta v velikem formatu (63:80 cm) je zelo lično izdelal dobro znani umetniški zavod G. Freytag & Berndl na Dunaju VII/1. Cena sliki je določena na 2 K 40 v. — Umetno obrtno razstavo so otvorili v Celovcu. — Stavka v Trtu V Trstu so pričeli stavkati zidarji pri tvrdki Mosco, ker je gospodar kršil dogovore, ki so jih sklenili delavci in gospodarji ob zadnji stavku — 25 letnica Čitalnice v Bovcu odložena. Ozirom na strahovito nesrečo, ki je doletela Bovec, je »Čitalnica« odpovedala nameravano siavnost za 25 letnico. »Čitalnici« je zgorela svilena društvena zastava, dragocena k n i i ž n i c a in vsa oprava. — Nad 200 delavoev sprejme takoj, kakor poročajo goriški listi, goriška tvrdka Sard in Lenassi za delo pri zgradbi železniške proge od Gorice do Kanala z dnevno plačo od 2 K do 2 50. Delavci morajo biti »Stara mati«, je rekla Gilda, »je bila dobra in pametna žena; vse je dobro uredila.« Ljudski list »Messagiero« pozdravlja v Piju X »ljudskega papeža«. Od SikBta V. se je sedaj zgodilo prvikrat, da je bil papež vzet izmed najnižjih med nizkimi. Upati smemo, da bo torej prinesel v Vatikan ne le duh uboštva, ampak tudi gorko srce za želje in bolesti ljudstva. »Messsgiero« ponosno povdarja, da je Pij X. kot patrijarh beneški s svojimi sorodniki živel skromno in da je vse svoje premoženje žrtvoval, da se ljudstvo dvigne is gospodarske in etične zapušoenosti. Vzbudil je v beneškem prole-tarijatu veselje do varčnosti in vsakemu najrevnejšemu zagotovil streho. Ko so novemu papežu predlagali, naj sorodnikom Bvojo izvolitev telegrafično naznani, je odgovoril: »Sestre v Benetkah in nečak v Mantovi ie vedo iz časopisov. V Riezi, kjer iivi moj svak, ni brzojavnega urada. Pišem vse lastnoročno«, in sedel je k miši in napisal mirno štiri jednako se glaseča pisma; nečaku je še pristavil, da bi ga bilo veselilo, ko bi ga mogel obiskati v njegovem malem gnjezdu; sedaj bo pa že um moral priti v Rim. domačini. Oglasiti ae je na celi črti do Kanala pri akordantib. — Vojaika vest. Za učitelja v mariborsko kadetno šolo pride stotnik varaž-dinskega pešpolka g. Rihard Walland. — Iz Topilo na Dolenjskem se nam 12. t m. poroča, da obisk kopališča v primeri ■ prejšnjimi leti napreduje. Skrbi se na vse strani, da se tujcem streie in da so cene niske. Pijača je povsod izvrstna dobiti. Kdor ljubi pivo, gre v knežjo restavracijo, raino-vrstna vina točijo pri Sitarju, Šusteršiču itd., po izborni kavi slovi gostilna »na tabru«. Število dosedanjih gostov znaša 550. Sedaj biva tu princezinja Aleksandrina Windisch-Graetz. Vse ji močno ugaja in dopada: termalna voda, park in okolica. Obiskala je več gradov v okolici: Zužemberg. Sotesko, Luknjo (Luegg) in samostan v Pletrijab. Ker ji je znana prvotna naselbina Kartazijanov »grand chartreuse« pri Grenoblu v Franciji, se je za Pletrije najbolj zanimala. Samostan bo ogromna, na Kranjskem edina stavba te vrste. Pri delu je dan za dnem blizu 1000 delavcev in rokodelcev pod vodstvom francoskih inže-nerjev, ki so s rodbinami tu. Veliko reči so menihi iz svojega prvotnega doma v Pletrije prenesli; tudi živino imajo od tam. Sedaj gradijo desni trakt, cerkev in zvonik. V stari gotski cerkvi je parni stroj in mizama. S časoma mislijo tudi staro cerkev popraviti, kar je vse hvale vredno. Največ truda in stroškov prizadeva planiranje prostora. Povsod so zadeli na skale, ki jih je treba razstre-Ijevati. Silno zanimiv in veličasten je stari grad Turjačanov v Žužembergu. ki je prepuščen žalostni usodi razpada. Isto se godi z lukenjskim gradom. Kdor je obiskal prvo bivališče Erazma Lueggerja v Predjami pri Postojni in to njegovo drugo skrivališče v Luknji pri Prečni, bo strmel nad enakostjo obedveh gnezd divjega sokola. Na obeh krajih isti prizor: v strmem {skalovju stari grad, spredej nova graščina, šumeča voda v oodnož|u, vb e polno votlin v hribu. Tudi lukenjski grad se podira in čez par let ne bo več varno vanj hoditi. Zob časa ima čim dalje več posla. Dva dni je bil tu na obisku knez Robert Windisch-Graetz. Danes se odpelje na Bled k bratu Ernestu. Mnogo bolnikov, ki so se letos tu kopali, je doseglo polajšanje ali celo popolno zdravje. Te dni je dobil topliiki župnik darilo za cerkev, kip sv. Alojzija. Poslala ga je dekle Alozija Skok iz Mengša v zahvalo za zadobljeno zdravje. Med odličnimi gosti je sedaj imenovati goidnega nadsvetnika gosp. G o 11 a in več drug h uradnikov, hmed duhovščine ao tu častni komornik in župnik nemšk. vit. reda Jančar z Dunaja, župnika Strupi in K r a j n a r. Zlasti iz primorskih mest Trsta, Reke in Pole je bilo to leto mnogo topličarjev. Ta in prihodnji mesec pričakujemo zopet mnogo starih znancev in novih pristopnikov, ki so jim toplice potrebne kakor ribi voda. — Zelezniikega predora pri Hrušici na Gorenjskem je narejenega na južni strani 1 km. 800 metrov v goro, na severni strani pa 2 km. — Ali je BratuSa pojedel svojo hčerko? Iz Maribora se poroča, da so v zadevi Bratuševi, ki je bil, kakor znano, obsojen vsled obtožbe, da je umoril svojo hčer in njeno meso pojedel, poslali iz Novega Mesta sliko one deklice, ki se izdaja za Bratuševo bčer. Priče pravijo, da je podoba na sliki, popolnoma podobna BratuSevi hčerki, ki torei ni mrtva. Kako se bo zadeva dalje razplela, bomo poročali. — Zagorski pevski klub, orkester in liletantje prirede dne 16. t. m. v dvorani L Habata tombolo v korist ubož-nim otrokom topliške in zagorske šole. Začetek ob 3. uri popoldan. Po tomboli prosta zabava. Prostovoljna darila sprejme L. Habat. — Pri D. M v Po|ju se te dni do-vršuje skromni, a lični ^Društveni dom". C 4 ne pride kaka nepričakovana zapreka, se »Dom« otvori slovesno v nedeljo 30 avgusta. Vspored se objavi pravočasno. Na noge, bratska društva! — Glede nevarnosti ooetove lz lesa pripravljene kisline (Ejsigessenz ali Holzessigeaure) prijavila je »Allgemeine Zei-tung« članek, v katerem opozarja, da je očetova (jesihova) kislina, katera je v novejšem času v trgovini, strupena. Po statističnem izkazu, priobčenem od obrambnega društva nemških tovarnarjev za ocet, primerilo se je na Nemškem več kot 100 sluSa-jev zastrupljenja tekom zadnjih treh let po tako imenovani očetovi kislini. V 55 slučajih končalo je sastrupljenje s smrtjo. Nevarnost imenovane kisline uvidel je tudi nemški državni sbor, kateri je stavil posebno resolucijo, da se prodaji in razširje-vanju očetove kisline pride v okom. Tudi mesti Berolin in Charlottenburg izdali sta proti prodaji strupene kisline stroge policijske naredbe. Gospodinje in trgovoi, upoštevajte to svarilo in poslužujte se raje domačega vinskega kisa- — Z Jesenic. Tukajšnji podjetnik v kamenolomu, žid Fabiany, postopa ■ svojimi delavci ie popolnoma nečloveško. Ni mu dovolj, da je dobil od Jeseničanov kameno- lom za smešno nizko c«no, sedaj odira de uboge delavce na nezaslišan način. Izmed neštetih slučajev naj navedem le enega, ki se je pripetil 7"dnje dni. Pred tremi tedni !e privabil iz Češkega 26 kamenosekov, ob-jubljal jim je plače 3—4 krone na dan in hrano za 25 kr. Dalavci so se dali premotiti sladkim benedam in res so prišli. Toda mesto obl'ubljpnih 3—4 K jih je Fabiany plačal po 2 K 20 h, hrano pa so morati plačevati po 70 kr. Ko so delavci protesti-rali proti takemu početju, jih je spodil iz službe in naščuval nanje laške delavce. Delavci so sedaj poslali svarilo v češke liste, naj se sodrugi ne dajo premotiti sladkim in varljivim besedam takih delodajalcev in vso zadevo naznanili na pristojnem mestu. l^jnbijauske uovice. Vspored slavnosti 25letnice okupacije Bosne in Hercegovine v Ljubljani Oibor v proBlavo 25ietnega jub leja bosansko hercegovske okupacije nas je naprosil, da priobčimo vzpored te slavnost1. V z p o r e d : 1. Dne 15. avgusta zjutraj ob 8l/t uri shod udeleioikov na vrtu restavracije »Pri Novem svetu« na Marije Terezije cesti. Potem skupen odhod k .slavnostni službi b< žji v cerkvi pri uršulinkah. 2 Ob 12l/, uri opoldne skupen obed vojmb tovarišev iz leta 1878. na restavracijskem vrtu »Pri Novem svetu«. 3. Ob 4. uri popoldne velika vrtna slavnoBt na imenovanem restavr-c jskem vrtu b ša ljivo loterijo in ob sodelovanji godbe o. in kr. pešpolka Laopold, kralj belgijski, št. 27. 4. Ob 8llt uri zvečer velik umeteljni ogenj. — Odbornike, ki bodo vzprejemali tovariše na kolodvoru, bode spoznati na črno rume nih znakib. Vojaki v Ljubljani. Danes zjutraj je odšel iz Ljubljane 97. pešpolk, ki si je pridobil v kratkem času tu izrednih simpatij. Posebno vojaška godba 97. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Petra T e p 1 j j a in polkovnim tamburjem g. Francem L 111 a se je priljubila občinstvu, ki je posebno pri včerajšnjem promenadnem koncertu prirejalo godbi prisrčne ovaoije. Godba je igrala »Slovanski poutpouri«, v katerem se nahajajo slovanske himne. Ončinstvo je ploskalo in klicalo vrlim godcem „Živio!" Tudi pri odhodu godbe je občinstvo godcem prirejalo ovacije. Včerajšnji večerni koncert pri Hafnerju je napolnil vrt do zadnjega kotička. Tudi tu se je odlikovala godba s slovenskimi skladbami. Posebno je pozdravljalo občinstvo koračnico »Mladi vojaki" in navzočega skladatelja g. Parma. Ta vojaška godba je zapustila v Ljubljani najlepši spomin in dobrodošli nam bodo vrli godci, kadarkoli pridejo zopet v Ljubljano. Občinstvo pa ima sedaj začrtano pot glede godbe 27. pešpolka. Občinstvo sme odte godbe zahtevati, da se tudi onaozirana večino prebivalstva in da igra slovanske skladbe! Ako godba 27. pešpolka še nadalje hoče prezirati Slovence, naj ostane v vojašnioi in naj ne hodi nadlegovat Slovence s samonemškimi skladbami! — O godbi 87. pešpolka se nam poroča, da je pri vhodu v Ljubljano igrala „U boj«. — Danes dopoludne je prišel v Ljubljano 27. pešpolk. Pred »Tonhalie« so vojaki defilirali. — Danes zvečer od 6. do 7. ure bo v »Zvezdi« promenadni koncert godbe 8 7. pešpolka. Tatvina mej spanjem Matevžu Turku, slugi na držav, železnici, utan. v Sp. biški št 66 je 10. t. m. popoludne, ko je v Tivolskem gozdu zaspal, neka ženska ukradla iz žepa ves denar. Pobegnil prisiljenec. Prisiljenec Jožef Koren, 54 let star, pristojen v Predoslje, okraj Kranj, je 10. t. m. pobegnil od dela pri Codellijevem gradu. Pobegli prisiljenec je nevaren tat. Dezerter. Jožef Debevec, 22 let Btari prostak pri pešpolku št. 97, pristojen v Hre-novice, okraj Postojna, je dne 10. t. m. mej maršom na Vrhniki dezertiral od svojega polka. V Ameriko. Danes ponoči odpeljalo se je v Ameriko 16 oseb. Društvena godba priredi povodom proslavlja 25letnice okupacije Bosne in Hercegovine v p e t e k 14 t. m. in k rojstnemu dnevu Nj. Veličanstva cesarja v ponedeljek 17. t. m. vsakokrat ob 8. uri zvečer miro-zov. Mirozov pomikal se bo po sledečih ulicah in trgih: Magistrat, Mestni trg, stari trg, Sv. Jakoba most, Breg, Turjaški trg, Gospodske ulice, Kongresni trg, Schellen-burgove ulice, Prešernove uliee, Marijin trg, čez most, na magistrat. 17. t. m. se podaljša ta pot še do 8v. Petra ceste in čez novi jubilejski most nazaj na magistrat. V slučaju neugodnega vremena se mirozova ne vršita. K gasilskemu shodu v Prago so se zastopniki ljubljanskega gasilnega društva danes odpeljali. Z zgradbo poslopja mestna hranilnice prične tvrdka Supančifi koncem tega meseca. Letovičarji v Ljubljani. Letošnja sezona je daleč za preteklim letom. V Ljubljani je do idaj stalnih letovičarjev nič več nego — deset družin civilnega stanu. Stanujejo izvzemši 4, vse pri privatnih strankah. Umevno je, ds se dolgočasit nemara nihče hodit v Ljubljano; za tujce stori mestni zastop vse premalo! Mesar na kljuki. Jožef Prime, mesar, stanujoč v Kašlju št. 28, peljal se ie predvčerajšnjim zvečer s kolesom po Šolskem drevoredu. Ker so v drevoredu ob straneh stožnice, zadel je Prime mej vožnjo z glavo v jedno stožnico, in sicer v kljuko, na ka tero se obeša mesa. Kljuka se je tamesila Primcu v kolo nad levim očesom in je on obvisel na stožnici, na kar je seveda hitro spustil kolo in se prijel za stožnico, da se je rešil. Dogodki na Hrvatskem. Iz Zagreba se poroča, da so radi dina-mitnih atentatov aretirane osebe — izpustili. Pokazalo se je, da niso — pravih dobili. Jutri se proglasi sodba v sodnijski raz pravi Radie Pasar č. Obtoženca po dovršenej razpravi nista bila, kakor se je pričakovalo, izpuščena iz zapora. Dopolnilna volitev v sabor bo v zlatarskem okraju 26. avgusta. Vladinovca Stjepana grofa E-doiyja je ceBar odlikoval z dostojanstvom pravega tajnega svetnika in ga oprostil pristojbin. »N. Freie Presse" pravi, da ima to odlikovanje vsekakor politično ozadje. V Krapino in Stubieo je zopet odšla stotnija vojakov, v Petrinjo in Karlovec pa pol eskadrona ulancev. V teh krajih se pojavljajo novi nemiri. Predvčerajšnjim je letelo 40 orožnikov v Maksimir poleg Zigreba. Vladi je nekdo na znanil, da se ondi zbirajo zarotniki kmetje. Po vsem Hrvatskem zasledujejo z zanimanjem razvoj ogrske krize in možnost narodnostnih koncesij na ogrsko opozicijo v zadevi armade. Ako se dovoli ogrski armadni jezik pri skupni vojski, tedaj bo vsa Hrvatska zahtevala, da se vpelje pri hrvatskih polkih hrvatski armadni jezik. Ako bi se hotelo pri hrvatskih polkih uvesti mažarščino kot poveljni jezik, tedaj bi to pomenilo revolucijo. Vstaja na Balkanu. Poročila iz Macedomje postajajo vedno bolj vznemirljiva. Upor se je razširil tudi po okraju Prilepu. Vveč vaseh so se priključili tudiSrbi vstašem. Turška poročila govore, da gredo vstaške čete od vasi do vasi in silijo prebivalce, da gredo z njimi. Kdor ne bi hotel, tega ubijejo. Vojaške turške čete so skoro brez moči, ker zavzemajo vstaši vse bolje pozicije. Skoro povsod je promet ustavljen, ker so mostovi razrušen'. Zunanje vlade že nekaj dnij ne dobivajo poročil od svojih konzulov, ker so vse zveze pretrgane. Boji med vstaši in voiaki so uprav obupni. VBtaši rabijo tudi v bojih dinamit. V vasi Smilevo zažgali so mošejo, v kateri so vojaki »klaniali«. Mnogo vojakov je zgorelo. Sultanu dela sedaj velike preglavioe nesrečna smrt ruskega konzula Rostkovskega. Njegov sin prino Ahmed je izročil v ime sultanovo ruskemu poslaniku Zinovjevu 200000 frankov za vdovo umorjenega konzula. Morileo bode kaznovan s smrtjo. Revolucijski odbor je imel pretečeni teden v Zofiji svoj meeting, kjer se je sklenilo, da se nadaljuje boj do skrajnosti, in da se odpošlte iz Bolgarske 4000 oboroženih mož v Mace-donijo. Se tisto noč jih je prešlo preko meje nad 400. Velik upor je v drinopeljskem okraju. Revolucijski štab v tem okraju obstoji iz Gerdjikova, ki je študiral v Genfu, dalje iz stotnika Ikomora in Madjarova. Organiziranih imajo 18 čet. Posebne čete so odrejene za to, da rušijo prometna sredstva: železnice, brzojave itd. Iz Zofije se poroča, da so poslali zastopniki notranje revol. organizacije v Mace-doniji diplomatskim agentom vseh velevlasti spomenico, v kateri naznanjajo splošni upor in sporočajo, da bi prenehali z vstajo samo pod tem pogojem, ako bi bil imenovan za Macedonijo krščanski guverner, ki bi bil popolnoma nezavisen od porte, in ako bi se reforme izvajale pod nadzorstvom velevlasti. Turške vojaške čete so opustošile tri vasi pri Monastiru, Dolno, Krušo in Šmi-Ijevo, ter so velik del vaščanov pobili. Revolucijski odbor je protestiral proti temu divjaškemu početju, ker so odbori svojim četam stogo zapovedali, da morajo prizanašati prijateljem kristjanov in turškim starcem, ženam in otrokom. Pri vaseh Ekica in Otrova so obkolile baje turške čete 800 vstašev. Izid še ni znan. — Vstaši so poskušali zažgati mesto Monastir, a se jim ni posrečilo. — Pri Metrekopu se je vršil tridnevni boj med vstaši in vojaki. O uspehu se ne poroča nič gotovega. Obravnava proti Humber-tovim. V ponedeljek se je nadaljevala zanimiva obravnava proti »najpoštenejši« rodbini cele Francoske. Reči se mora, da ia zabavo je izvrBtno preskrbljeno. Občinstvo se izvrstno zabava nad predrznostjo „g o s p e" Humbert in nad dovtipi Romana Daurignac-a. Komaj začne predsednik obravnavo, se oglasi gospa Humbertova: »Danes hočem govoriti, danes nisem bolna. Obljubite mi, gospod predsednik, da bom mogla govoriti po zaslišanju Friderika«. Predsednik: »Da, da, gotovo boste lahko govorili.« Nato zahteva gospa Humbert, da se zaslišijo vse priče. »Vse, vse!« zakliče glasno predsedniku. Zagovornik L a b o r i podpira to zahtevo, na kar predsednik izjavi, da bo vse storil, da pridejo vse priče. Nato zopet izrazi gospa Humbert svoje hrepenenje govoriti: »Danes moram povedati, kje so milijoni. Cel svet pričakuje to od mene.« Predsednik: .D >bro, vse boste povedali, toda nekoliko potrpite." Sedaj šele more predsednik zaslišati Friderika. Predsednik povdarja, da so Hum-be;tovi imeli velike svote denarja, in vpraša, kako bo prišli v posest teh svot. F r i d e -r i k odgovori, da se ni nikdar pečal s fi-nanoijelnim vprašanjem. Predsednik trdi nasprotno. Friderik: „Nikdar se nisem za kako stvar brigal. Niti direktno, niti indirektno nisem občeval z upniki." Gospa Humbert zakliče vmes: »Tako je!« In tako je šlo naprej in naprej in gospa Humbert je vsak trenotek začutila v svojem »poštenem« srcu hrepenenje govoriti, govoriti dolgo in veliko o svoji poštenosti v zabavo občinstva in jezo predsednika. Pri zaslišanju Romana D a u r i g -n a c a pravi predsednik, da je hotel vlado goljufati, ko je skušal kupiti na Madagaskarju 4 milijone hektarjev zemljišča, češ, da ima 20 milijonov kapitala. Roman: »Jaz Bem prostozidar«. (Veseloet) Predsednik: »Na Uralu, kamor ste šli, ste iskali topaze.« Roman (glasno smejaje): „Topaze? Jaz?" Predsednik: »Vi ste večkrat potovali za svojo sestro. Kaj ste delali tolikokrat v Bruslju?« Roman: »Upnikom sem dajal jesti in piti.« (Smeh.) Cele obravnave ne moremo priobčiti. Naj zadostuje to, da čitatelji vedo, da je ta obravnava res zelo zanimiva. Obtoženoi se vedno izogibajo vsakim odgovorom, ki se tičejo Cravvfordov, kje leži grad Marcotte itd. Tako se je vršila ponedeljkova obravnava. V torek se je nadaljevala. V torkovi obravnavi je nastopil kot priča notar Par-mentier, ki je dal izjavo, da je videl Craw-forde, in sicer večkrat. Drugi dve priči nista izpovedali ničesar zanimivega. Nato je prosil besede Friderik. Ta je v krasnem in lepo stiliziranem govoru napadel razne politike in uradnike; vrhunec govora pa je v napadu na justičnega ministra Valle-ja, ki ga Friderik imenuje oderuha, ki je kriv nesreče Humbertovih. Humbertova zahteva, da se pokliče za pričo justični minister. Predsednik pravi, da tega minister ni dolžan, da bi hodil u pričo. Zagovornik Labori: Minister nivzvišen n»d dolžnostjo dr-žavljansk o. (Hrupno pritrjevanje med občinstvom.) Naslednja priča advokat D u B u i t govori ugodno za Humbertove. Nato ae je obravnava prekinila in se je včeraj nadaljevala. Obravnava včeraj se je vršila ob velikem pritisku občinstva. Komisar Hennieu poroča o aretaciji Humbertovih v Madridu. Trije strokovnjaki v pisavi so izjavili, da so pooblastila, podpisana z imeni Crawford, pisana s spremenjeno pisavo Romana in Emila Daurignaca. Obtoženca in zagovornik ugovarjajo tej izjavi. Notar Dupuy spozna v Romanu Dau-rignac osebo, ki mu je podpisala z imenom Crawford neko pooblastilo. Emila ne more spoinati tako natančno. Ziagovornik Labori izjavlja, da Craw-fordi žive, a pod drugim imenom. Bivši državni svetnik Jaquin pravi, da je skoti dvajset let veroval v prijateljstvo in poštenost Humbertovih; nikdar pa ni izrabljal svoje službe v njihovo korist. Ko je zvedel resnico, je takoj podal demiBijo. Bivši netar Langerlois pravi, da je izposloval Hum-bertovim 10 milijonov posojila. Tudi on je veroval na eksistenco Crawfordov na podlagi sodnijskih odločb. Delacherie, ki je izposloval Humbertovim 25 milijonov, izjavlja isto. Po zaslišanju še nekoliko prii se sa-kljuSi obravnava. Rame itrirL ■ajnovejfte od rasnih strani Slovesna otvoritev. Slovesno so otvorili včeraj v Celovcu prvo umetniško razstavo v navzočnosti dež. pred. bar. Heina in drugih dostojanstvenikov. — Eksplozija na ladiji V Tešinu je eksplodiral 5 met. stotov težki zaboj, napolnjen s karbidom, v trenotku, ko so ga spravljali na ladijo. Lastnik ladije, ki je stal v blitini, je ubit. Trije brodarji so težko, dva lahko ra njena. Ladija je tudi poškodovana. — b š t r a j k o m prete delavci v rudokopu avstrijsko- ogrske družbe državnih železnic. Mašinisti in delavci zahtevajo, da se jim zviša plača in sicer v teku 48 ur, sicer nehajo z delom. Za rudnik je velika nevarnost, ako nehajo z delom, ker bi ga lahko zalila voda. — Nesreča na železnici se je dogodila na postaji Napagedl. Vlak, ki je prišel z Dunaja, je trčil na tovorni vlak in se poškodoval. Lahko ranjdnih je 21 oseb; težko nobena, kar je tem bolj čudno, ker je bil vlak natlačen potnikov. Nesreče je kriv čuvaj. Samomor. V Frankfurtu je prišel v neko prodajalno orožja nek mož ki je zahteval nekaj revolverjev n" ogled. Enega je kupil in ga dal nabasati. Š > predno je mogel prodajalec preprečiti, je ustrelil neznanec dvakrat nase in se težko ranil. Identitete še niso mogli določiti. Na prsih ima v danskem jeziku tetovirane besede: .Danar ali življenje*. V brezupnem stanju so ga nezavestnega prenesli v bolnišnioo. — VMogunciji je napadla neka s samokresi in batinami oborožena tolpa četo Italijanov, ki so čakali na začetek dela. Nastal je divji boj, pri katerem so bili nekateri delavci ranjeni. Italijani so morali bežati. Storilci so ušli. — Leopold Wo I f-1 in g kupuje v ourihu neko vilo za 100 tisoč frankov, kjer misli stalno ostati. — Med strelnimi vajami angleške e s-kadre pri Gibraltaru je padla neka bomba tudi pred pisarno rešilne družbe. Španski konzul se je pritožil in dobil povo-ljen odgovor. Uvedla se je preiskava. — Parnik se je potopil. „Lloydov parnik »Pozejdon« se je potopil ob rtu Karamel pri sirski obali. Potniki in moštvo so se rešili. — Vezuv zopet deluje. Iz Neapolja se poroča, da je Vezuvov stožec dobil razpoke. Lava teče le še v žrelu. Bruhanje je močno in ravnatelj observatorija se ne more približati žrelu. — b p i j o n i laške vlade. V Meni sta bila dva uradnika laške narodnosti prijeta, ker sta risala avstrijske utrdbe. Izročena sta okrajnemu sodišču v Cavalese. — V toplicahNeuenahr pri Koblenou je nakrat vsahnil zdravilni vrelec. V mestu je radi tega silno razburjenje. — Strahovit orkan je divjal ob obalah Zah. Indije, ki je povzročil velikansko škodo. Na Martiniku je mnogo mrtvih in 5000 brez strehe. Posebno so trpele one hiše, ki so jih po izbruhu Mont Pelee-a na novo sezidali. Ruski glasovi o Leonu XIII Ruski Časniki pišejo sedaj mnogo o Leonu XIII. »Svjet« je še pred smrtjo papeža poudarjal, da ima sprememba vlade v Vatikanu velikanski pomen za Rusijo z ozirom na veliko število katoliških podanikov, kakor tudi radi tega, ker »duhovniki fanatično in nerazumno uklanjajo glave pred ukazi papeža«. — Vobče je rusko časopisje dokaj prijazno Leonu XIII. Celo listi, ki so v svoji pravoslavni gorečnosti širili nezaslišane izmišljotine o Vatikanu in kratkočasili rusko občinstvo z glupimi anekdotami, zasramujočimi katoliško cerkev, so govorili s spoštovanjem o njem, ki je bil »lumen in ooelo«. Morda je vplival nanje list „N. Vremja", ki je predstavljal Leona kot prijatelja Rusije. Nekoč je rekel — kakor trdi »N. Vremja« — kardinal Rampolla ruskemu diplomatu : »porabite priliko, zakaj dvomim, da bi se našel še kedaj Rusiji tako naklonjen papež in državni tajnik". Rampollo imenuje .N. V." »preizkušenega prijatelja Rusije«, kateri je že kot pomočnik tajnika Jacobinija vplival na zbližanje Vatikana z Rusijo. Oi časa, ko je zavzel Rampolla državno tajništvo, je postala politika Vatikana še prijaznejša do Rusije. Po smrti Pija IX. — piše dalje — ki je pogosto izzval naše oblastnike, da se odklonili njegove drzne (?) in nemogoče sa-hteve, po neprestanem vmešavanju v notranje zadeve Rusije, katero si je dovoljeval Vatikan za časa poljskih nemirov, je nastopil čas popolnega aporazutnljenja in občudovanja vrednega takta ... In sedaj dobivajo poljski škofje, ki svobodno obiskujejo Rim, samo eno navodilo: Živite v miru, ne mešajte se v politiko, podpirajte idejo sloge. — Leon XIIL in njegov alter ego, kardinal Rampolla, sta z veseljem pozdravila fran-cosko-rusko svežo. Celemu svetu znana zaveznika sta bila car Aleksander III. in predsednik Carnot. Za njima pa je stala po svojem vplivu mogočna postava Leona XUI. Blagoslovil je on to zvezo kot pastir in diplomat. V prvem slučaju je bil njegov bla-. gostov važen za vso katoliško Francosko, v drugem pa je dokazal svojo neodvisnost od trozveie. — Konečno želi »N. V.«, da bi postal papež najbliiji prijatelj Leona XIII, kardinal Rampolla. — Nasprotno se je „Svjet" večkrat izrekel, da je bil boljSi za Rusijo Pij IX., če«, ker je „zvita" politika Leona XIII. pod videzom naklonjenosti do Rusije umela priboriti katolicizmu mnogo koneesij, ki mu dajejo moč k mirnemu in rednemu rasvoju. Darovi Družbi sv. Cirila in Metoda so od 20 iulija do 8 avgusta poslali gg. in drultva: Upravništvo .Slov. Naroda" zbirko 69 62 K, uredništvo »Slovenca« zbirko 8 05 K; podružnice: mofika fientjakobuko-trnovska v Ljubljani udnine 72 K in Ciril Metodovega daru 55 K (darovali so po 10 kron: Andrej Zamejic in Andrej Katan; 6 K Ivan Rozman; po 5 K: dr. Andr. Karlin in Ant. Zupančič; po 3 K: Gnjezda in F. Flor jančič; po 2 K: Jernej Bahoveo, dr. Gestrin, Al. Stroj, Fr. Trtnik, Jos. Vidmar in Ivan Vrbovnik; 1 K Pichler); moška in ženska v Trstu dohodek veselice 1428 80 K, ženska v Črnomlju 69 K, ženska v Sežani 76 kron, šenklavsko • frančiškanska in šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubljani vsaka po 800 K, skupaj 1600 K donesek od rszBtave ženskih ročnih del in darove; ženska v Kranju 128 K, ženska v Trbovljah thirko in udnino 50 K, podružnica v Selcih 38 K, ženska v Logatcu 124 80 K. moška v Logatcu 52 K, ženska v Celju 277 06 K, litijska podružnica 200 kron pokroviteljnine, podružnica v Gorn. Gradu 70 K, duhovščina šmartinske dekanije 200 K pokroviteljnine; gdč. Terezija Karolinkova v Kamniku 4*60 K, katere je v veseli družbi nabral« j?dč. Ana Močnikova; Jo«. Novak v Lescah 20 K, župnik Ivan' Schilfrer v Pom-janu, zbirko dekanijske konference 12 kron, proies. Karel Verstovšek II prispevek mariborske junijske vesel:ce 400 kron, »Bralno društvo« v Trebnjem 8 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 13. avg. Minister Golu-chovski je naročil avstrijskemu poslaniku v Petrogradu, naj izreče grofu Lambsdorffu sožalje povodom nesrečne smrti konzula Rosthovskega. Budimpešta, 13. avgusta. Cesar sprejme v petek dopoldne v Schon-brunnu Khuen • Hedervaryja v avdi-jenci. Bukarešt, 13. avgusta. Samostansko mestece Agapia, v katerem so okolu samostanske cerkve sezidane hišice za 500 redovnic, je pogorelo. Ves samostan je uničen. Dve redovnici ste zgoreli. Bolzan, 13. avgusta. Profesor Lambert Tessaro je radi irredentov-skih agitacij izgnan iz Avstrije. Brodi, 13. avg. Vdova Kulinska, mati treh otrok, je zabodla 28letnega svojega ljubimca kleparskega pomočnika Jožefa Komiaka, ker ji ni pošiljal 8 kron na teden, kakor ji je obljubil. Rim, 13. avgusta. Sv. oče je po noči dobro spal in sicer prvič po izvolitvi neprenehoma do zjutraj. Carigrad, 13. avgusta. Umorjeni ruski konzul bo imel slovesen pogreb na stroške turške vlade. Turčija da baje vdovi veliko odškodnino. Turška vlada pravi, da je konzul orožnika, ki ga je ustrelil, klofutal, a temu poročilu popolnoma nasprotujejo poročila ostalih ionzulov. Carigrad, 13. avgusta. Ruski zunanji minister je izrekel sožalje vdovi umorjenega konzula. Zagotavlja ji, da bode dobila veliko odškodnino in da se pogreb izvrši na drž. stroške. Skoplje, 18. avg. V ponedeljek razobesila je vstaška četa v Kruševu pri Monastiru bolgarsko zastavo ter imenovala vaško načelništvo. Prišlo je vojaštvo s posebnim vlakom. Vnel se T»njft Stanj« barometra. T mm. Tempe-ratura „ po C«liijn V«tr«rL j Nebo !] i 12| 9. »več. | 735-7 21-6 I sl. jvzh. I jaBno 12. popol.j 734-0 | 28-3 | sr. jjvzh. | pol. obl. Srednja včerajšnja temperatura 20-7*, normale 19-1*. 0-0 Dunajska borza dnč 12. avgusta. Sknpni državni dolg v notah.....100'35 Skupni državni dolg t srebru.....100-25 avstrijska zlata renta 4% .....120 90 Avstrijska kronska renta 4%.....100*60 Avstrijska inv. renta 3'/i %..........92 95 Ogrska zlata renta 4%.......119 80 Ogrska kronska renta ............98 80 Ogrska inv renta 31/,*.......9010 Avstro-ogrske bančne delnice.....15*91 Kreditne delnice .........661'— London vista....................239 27'/, Nemški drž. bankovci za 100 m nem. drž. v H7-321/] 20 mark............23-47 20 frankov...........19-06 Italijanski bankovci........9615 C. kr. cekini...........11 28 Žitne cene dnč 13 avgusta 1903. (Termin.) Na budimpeStanskl borzi: PSenica ia oktober ..... K „ april....... Rž za oktober . ......» Oves za oktober......* » . april........ Koruza za avgust....... » » september.....» , „ maj 1904 ...... (Efektiv). Dunajski trg. Plenica ban&Ska . . Rž južne železnice . Rž...... Ječmen., > „ ob Tisi . . Koruza ogrska . . Cinkvant .... Ovea srednji . . . Fižol..... 7-35 7 61 6-17 6-35 559 6-18 6-16 603 do 7*36 7-62 619 536 5-60 619 6-20 504 • . . . K - do _ . . . . „ 7-en ■ 8.5 • • . . » 6-45 > 6-60 • ' - • n 6 70 m 760 ' • • • » 640 » 7-50 • • • n 6 65 a 6-75 • . . g 7 60 n 8-— • • . . . 5 90 it 6.10 . . . > — » — Umrli no: 11. avgusta. Terezija Hiipscher, krojačeva iona, 60 let, Ulice na Grad 6, črevesni katar. — Ana Podobnik, strojevodjeva hči, 3'/, mes., Dunajska cesta £2, Catarrh. iotestin. 12. avgusta. Zofija Triller, komptoaristinja, 20 let, Rimska cesta 6, Nephritis, Oedema pulm. V hiralnici: 9. avgusta. Tomaž Pogačnik, dninar, 76 let. Scro-phulosis universalis. 12. avgusta. Matija Ferle, delavec, 74 let, vsled raka v želodcu) V bolnišnici: 8. avgusta. Vincencij Filibrun, zasebnik, 82 let, ostarelost. 9. avgusta. Terezija Keber, kajžarjeva žena. 38 let, fractura complicata cranii, Ccnquasatio cerebri Me-n agitis. 10. avgusta Lovro Kos, vrtnar, 77 let, Insuflici-entia cordis chron. Hydrops universalis. — Henrik Aalitzky, tnpstnik, 74 let, Oedema cerebri. — Jakob Logar, hlapec, 2t let, jetika. — Lovro Prestopnik, pekovski pomočnik, 50 let, jetika. V vojaški bolnišnici: 8. avgusta. Zeopold Hah n, vojaški živinozdravnik, 29 let, Pyaemia Embolie. Vozni red junij - oktober 1903 858 Cena 20 vin. (10 kr.) s poluletnim koledarjem v trdnem ovitku dobiva se v prodajalnici Ničman Kopitarjeva ulica in v Turkovi prodajalnici na Dunajski cesti] v Ljubljani. $la je moja žena, nad 60 let stara, visoke postave, dne 9. t. m. od doma peš na Brezie k Ma-ri|i pomagaj, a se do dan?s ni vrnila. Kdor bi o njej Kaj vedel, blagovoli mi naznaniti. Miha Kalan, Spodnja Zadobrava št. 10, pošta Zalog pri Ljubljani. 1049 i-i <96 100-19 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko t>00 podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci HANN8 KONRAD nik.-rem. „r. gi 2 bo tovarna za ure In Izvozna trgovina Most it. 234, Češko. Štedilno leštilo za tla fiT« Dunaji) je najcenejše in najpripravne Se sredstvo za domačo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekoin jedne ure. Dobva .se pri tvrdki BBATA EBERL t Ljubljani, Frančiškan ske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 5*24 8 11—11 Vozniki za odvažanje zemlje itd. 5« Sprejmejo tol^cj. Povoraft* n«) s- pri s.avOi „Mesfl|C hranilnice" v Pr šsrn^vih uho,h aii pa v pisarni F. S.ipančiCa na 11 mski c st, 1046 2-iJ u. o Močan deček iz poštene hiše se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom E. miklavčič 1025 2-1 w Kranju. ******* Elegantne jalepl^e 3