290 Ma.
U UubUanl. v soboto. 12. tartn 1MI XU. leto.
vsak dan zvečer Izvzemal nedelje in praznike ter velja po posti prejeman aa avatro ograka de? ele za vse leto 35 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vas 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, 2a po' leta 11 K, aa četrt letaQ5 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za VM drage delala in Amerike •elo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatva naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne patit-vrste po 14 h, če aeloananiia tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat injpo 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat C- Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnlstvo je v Kruhovih ulicah It 5. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari
Uredništva telefon it 34. Posamezne številko po 10 k, Upravnlštva telefon it 85.
narodno-naprednlm uolilcem!
Na ponedeljek, dne 14. t. m., so razpisane volitve za deželni zbor v splošni kuriji.
V volilnem okraju splošne kurije za mesto Ljubljano je narodno napredna stranka postavila za kandidata gospoda
Josipa Turka
posestnika in občinskega svetnika v Ljubljani.
Pozivamo svoje somišljenike, naj se v Čim največjem številu udeleže volitve in enodušno oddado svoj glas kandidatu, ki ga jim priporoča stranka.
To je tembolj potrebno, ker bo socialnodemokratska stranka, ki je v tem okraju tudi postavila svojega kandidata,  skušala izrabiti
položaj in izkoristiti v naših vrstah momentano nastalo nesoglasje v avoje svrhe.
Narodno-napredni volilci, vaša strankarska dolžnost vas torej veže, da prihitite v ponedeljek vsi na volišče in glasujete kot en mož za priporočanega Vam kandidata
V splošni kuriji po deželi narodno-napredna stranka to pot ni postavila kandidatov.
Zato pozivamo svoje somišljenike po deželi, naj se to pot vzdrže volitev.
V Ljubljani, 9. grudna 1908.
IzvrSevalnl odbor noroflno-nnpredneflrnnlie.
Uolltev v LJubljani.
V ponedeljek, dne 14. decembra voli splošni volilni razred v Ljubljani enega poslanca \ kranjski deželni zbor.
Pričakovati je bilo mirnih volitev, ker se je klerikalna stranka odločila, da za Ljubljano ne postavi svojih kandidatov, kakor jih usred-110-napredna stranka ni postavila na deželi. Obe stranki sta se tako odločili iz spoznanja, da se je treba otrni-ti vsemu, kar bi zamoglo stvarjati nesoglasja in nasprotja med slovanskima strankama, ker je položaj slovenskega naroda spričo nemškega in vladnega navala tako resen in težaven, da je treba koncentriranja vseh moči na skupno delo, na obrambo slovenstva.
Kakor znano, je navzlic veleres-nemu položaju vsega slovenstva prišlo med pristaši narodno- napredne stranke v Ljubljani do razpora. Edini so si vsi v načelnih in progra matičnih vprašanjih, vsi zatrjujejo in
nobenega vzroka ni, da bi se jim ne verjelo, da so in ostanejo zvesti pristaši narodno-napredne stranke, a vzlic temu so si v nasprotju zaradi osebe kandidata.
Oficialni kandidat narodiio-na-predne stranke je gospod Jos. Turk. Priglasil je prvi svojo kandidaturo, zanj se je izrekel shod zaupnikov in ostal je edini kandidat v trenotku, ko je gospod Jelene svoje kandidaturo umaknil.
Komur kandidatura gospoda Turka ni bila všeč, je imel p r e j časa in prilike dovolj, da je nastopil proti nji. V trenotku, ko je kaka kandidatura oficialno proglešena, pa je v vsaki resni stranki stvar lojalnosti, do jo vsak pripadnik dotične stranke podpira. Tudi s kandidati, ki jih je postavila klerika ina stranka, niso vsi klerikalci zadovoljni, ponekod je bil prav močan odpor, a čim so bile kandidature oficialno proglašene, je ponehalo nasprot(»vanje in klerikalci pojdejo volit postavljene kandidate, ne ^lede na osebne simpatije  ali  antipatije. Ali
LISTEK.
UDDliona, dne 20. grudna
L 1908.
Ganljivo pismo in storija.
Pravijo, da storija potrebuje naslova. Dobro, naj ga dobi; zastran mene imajo lahko vse storije naslove; kaj me briga! Ne branim jim, Bog mi stoj na strani! Ali kakšen hodi naslovi Hm, naslov je naslov; potemtakem je tudi moj naslov — naslov: quod erat demonstrandum.
Tako. In zdaj t Vraga, vraga,— kaj sem hotel napisati? Ali me res zapušča spomin t Čudno ni, da se človek pobedači v tem nepopisnem dolgem času .. . Res, zdajci mi je šinilo v glavo: hotel sem napisati pismo, oziroma nekakšen testament v obliki pisma; kajti davi me je zagrabila hudomušna želja. Ne želja! Sladko hrepenenje, bi rekel; hrepenenje, da napravim svojim upnikom lep in posnemanja vreden križ čez račune; z drugimi besedami, hrepenenje, ki se je izrazilo v parodiji: »Življenja našega kratkost je dolga prokleta reč! obesimo na kol ga!«
In ker do navadnih sredstev nimam zaupanja — vrv se lahko utrga, strup izbljivjes, samokres pa rad odreče ali zadene pol pedi vstran —
sem se odločil za novo, povsem izvirno in do neprekosl ji vos t i sigurno metodo, ki me ovenča z junaštvom ter s tistim nimbom nenavadnosti, ki je že od nekdaj mikal mojo ekscentrično naturo. To je: nocoj — o, čuj me zemlja in nebo! — se napotim v gledališče. To bo, mislim, kakor konec Winkelrieda; ne, to bo več! Igra se namreč narodna igra, s petjem in s solzami, delo hudo plemenitega in navdušenega literata; kakor so mi jo popisali, ne dvomim, da me lopi kap, najkasneje med drugim dejanjem. Navdušenje poeta in črevomorna slovenščina igralcev — o revni strihnin, o siromašni cijankalij, o ničeva šibkost dinamita! Zatorej pa se mi vidi primemo, da pred izvršitvijo toli peklenskega naklepa, ki naj ga Vsemogočni v neskončni milosti svoji izpregleda moji pretirano grešni duši, vzamem slovo od blagega mecena in rodoljuba, ki mi je podal z redkimi izjemami vse dokaze neprecenljivega prijateljstva, — prijateljstva, da sem lahko ponosen nanj, zdaj in na vse večne čase amen.
»Dragi, mili in skoraj da ljubljeni gospod in pokrovitelj!
Z bridko solzo, ki mi sili v oko, prijemam pero v svojo desno roko; črnila več ni, v kapljice tri svoje srčne krvi ga zatorej pomočim ter vas s srcem vročim — pozdravljam čez hribe in doline!... Ampak šalo na stran, zakaj resni so dnovi — in
hočejo mestni volilci zaostati za volilci na deželi ali hoče mestna inteligenca pokazati, da je manj disciplinirana, kakor preprosto ljudstvo na
kmetih?
Kandidatura gospoda Josipa Turka je naletela na odpor med nekaterimi kategorijami državnih uradnikov. To je presenetljivo ne le, ker je uradništvo cvet slovenske inteligence, marveč ker nima državno uradništvo kot tako nobenega specialnega, stanovskega ali t'ićneje rečeno, materialnega interesa na deželnem zboru, nego ie vobče političen interes. Z državnim zborom je kaj drugega. Vsi interesi državnega uraduištva se rešujejo edino in izključno v državnem zboru in zato je ob sebi umljivo, da skuša državno uradništvo dobiti kar mogoče vpliva na določila kandidatov za državni zbor.
Deželni zbori so znsnovani na podlagi zastopstva interesov in njih delokrog je tak, da nimajo absolutno nobenega vpliva na položaj državnega uradništva. Zato nam je neum-ljivo, da hoče en del državnega uradništva pri volitvi v deželni zbor delati narodno-napredni stranki težave samo zaradi kandidatove osebe, ko vendar ve, da bo narodno-napredna stranka zvesto čuvala in branila narodne in politične korisli vseh Slovencev, naj bo potem zastopnik ljubljanske splošne kurije Pećer ali Pavel.
Pa tudi krivičen, v dvojnem ozi-ru krivičen se nam zdi odpor zoper kandidaturo gosp. Josipa Turka.
Krivičen zaradi kandidatove osebe. Gospod Turk se je kot mnogoleten občinski svetnik izkazal kot jako vnet in delaven zastopnik svojih volilcev. Resno in vestno je izvrševal svoje dolžnosti in oi zlasti v obrtniških krogih pridobil splošno pripo-znanje in resnično hvaležnost. Tudi sicer se je kot agitator pri vsaki volitvi izkazal kot zvest in navdušen pristaš stranke. Delal je pri vsaki volitvi z največjo vztrajnostjo in eneržijo ter žrtvoval mnogo časa in mnogo denarja. Tak mož pač ne zasluži, da bi se mu od pristašev stranke, za katero je toliko dela i in žrtvoval, metala polena pod noge.
Nasprotovanje Turkov! kandidaturi je pa tudi krivično napram vo-lilcem samim. Okolnosti so nanesle, da je moral deželni zbor akceptirati volilni red, s katerim se je ustanovila prava spaka, imenovana splošni volilni razred.    Naravno,  logično in
pravično bi bilo, da se j*: dosledno izvedlo načelo, naj bo deželni zbor zastopstvo interesov. Naravno, logično in pravično bi bilo, da bi v splošnem volilnem razredu imeli volilno praven samo tisti, ki so bili prej politično brezpravni in ki s*Hlaj nimajo v nobeni drugi kuriji volilne pravice. Ti ljudje imajo gotovo pravico do zastopništva svojih interesov ravno tako, kakor vse druge interesne skupine. Krivica, težka krivica jc, da majoriziraju te ljudi v splošni kuriji volilci, ki imajo že volilno pravico v drugih kurijah. Toda ta krivica obstoji in dokler obstoji, moramo ž njo računati, kot z dejstvom, ki se sedaj ne da predrugačiti.
Eno pa se da storiti: skrbeti se da, da dobi splošna kurija zastopnika, ki stoji kar mogoče blizu interesom onih volilcev, katerim je ta kurija pravzaprav namenjena, interesom malih obrtnikov in delavcev. Morda bi vseh teh prepirov ne bilo, ko bi se bil dobil primeren kandidat delavskega stanu. A letos ga ni bilo dobiti. Gotovo pa je, da je kandidat gospod Turk v danih razmerah med vsemi kandidati še najbližji tistim volilcem, ki jim je namenjen splošni volilni razred. Turk pozna želje, potrebe in težnje teh volilcev, kakor malokdo, pokazal je v občinskem svetu, da ima voljo in zmožnost jih zastopati in zato se nam zdi, da se dela z nasprotovanjem Turkov i kandidaturi tudi velika krivica delavcem in obrtnikom, ki so jedro volilcev v splošni kuriji in nimajo v deželnem zboru nobenega zastopnika.
Apeliramo torej v zadnji uri na politično zrelost, v ljutih bojih sijajno izkazano disciplino in na pravičnost vseh volilcev, zlasti pa državnega uradništva, ki je vselej zvesto in neomahljivo dajalo sijajne zglede vsem drugim volilcem, naj tudi pri volitvi A' ponedeljek glasujejo za ofi-cialnega kandidata narodno - napredne stranke gospoda Jos. Turka.
Interpelacija
državnega poslanca Ivana Hribar, j a in tovarišev podana v 114. seji poslanske zbornice dne 4. decembra do gospoda voditelja ministrstva pravosodja radi konfiskacije uvodnega članka v št. 226 »Slovenskega Naroda« z dno 28. septembra 1908.
V Ljubljani so prav čudne razmere med kazino in med častništvoiu ondotne posadke — razmere, o kate-
rih se med slovenskim prebivalstvom v Ljubljani že dolgo razpravlja in katere neobhodno potrebujejo remedure. Ni torej čudo, da je v preteklih razburjenih dneh slovensko novinarstvo čutilo potrebo, pisati o teh razmerah. Tako je tudi v Ljubljani izhajajoči »Slovenski Narod« v št. 226 z dne 28. septembra 1908 priobčil nastopni članek:
»Kazina in vojaštvo.
Ljubljanski »Kasinoverein« je po svojih pravilih nepolitično društvo z zgolj družabnimi nameni. Toda črke so povsod mrtve in za značaj tega društva je merodajen samo duh, ki v njem vlada. V tem oziru pa smo že davno vsi na jasnem: »Casi-noverein« je strankarsko nemško-na-cijonalno društvo z očitnimi političnimi in narodnostnimi cilji. Ta duh vlada v društvu samem, ta duh vlada med društveniki, ta i duh vlada tudi v vseh prostorih kazinskega poslopja.
Kazina je nemška trdnjava sredi slovenske Ljubljane, trdnjava, iz katere se vodi ves politični in naei-jonalni boj zoper    slovenski narod.
To ve vsakdo in prav zato se tudi koneeiitruje mržnja slovenskega prebivalstva na to poslopje in je to poslopje od nekdaj glavni objekt vsem demonstracijam in represalijam.
Tako mnenje, kakor o »Casino-vereinu« in njegovem poslopju ima slovensko prebivalstvo tudi o vseh obiskovalcih tega poslopja. Znana stvar je. da Slovenec ne prestopi kazinskega praga za nobeno ceno in da bi se vsak Slovenec izpostavil ne le nevolji, nego tudi največjim nepri-likam od strani slovenskega prebivalstva, če bi stopil čez kazinski prag. Bili so nekdaj časi, ko so tudi posamični Slovenci obiskovali ka-zinsko kavarno, a Nemci so jih sami pregnali, jih niso trpeli v svojem poslopju, češ, da je tudi kavarna in restavracija nemško-nacijonalna, da imata tudi kavarna in restavracija nemški naroden in političen značaj in da zato za Slovenca tam ni prostora.
Notorično je, da se izpostavi in-sultom, kdor v kazini slovenski govori, da se tudi v časih narodnostnega mira ni postreglo gostom, če so kaj naročili v slovenskem jeziku, če jih že niso kar ven vrgli in da v kavarni niso trpeli dvojezičnega plakata, nego so vedno odstranili slovenski del. Spričo tega je lahko umljivo, da velja za   nemškega nacijo-
— svaka sila do vremena! Gospodine moj, duša mi je žalostna do smrti, nocoj odrešim svet, to je, končam svoje malopridno življenje. Kako se ne bi v tako slovesnem hipu z ginje-nim srcem spominjal vašega blagorodja: predobro so — upam, — tudi v vaši velecenjeni duši zapisane vezi globoke simpatije, ki sem vam jo redkokdaj pozabil izkazati! Tistih petsto kron, ki sem jih hotel imeti pred štirinajstimi dnevi, mi sicer niste posodili, toda v očigled mojemu najnovejšemu sklepu vas ravno zaradi te previdnosti ne morem dovolj spoštovati, ter izprevidim iz dna srca, da ste genialen finančnik in da bi morali biti bankir v kakšnem velikem obmorskem mestu, jaz pa blagajnik vaše banke. Ne bojte se! To pismo ne skriva med svojimi vrsticami ni kakšne rafinirane mahinaci-je v svrho gmotnega dobička, temveč prinaša vam, o blagi pokrovitelj naroda in literature slovenske, zgolj svoj poslednji pozdrav in zaupno, ponižno prošnjo . . . Ne razjarite se prezgodaj! Verjemite mi, res vas ne mislim napumpati; ako ne bi bil korekten do pohujšljivosti, bi se pri-dušil, samo da pomirim vašega blagorodja velecenjeno in nežnostmno dušo ... Ne, o gospod, ni mi do greha, ki bi se implicite razgrinjal čez vseh desetero zapovedi božjih, ni mi do krivičnega Mamona, ki vem, da ga utegnete še bridko potrebovati, kadar se odločite danes ali jutri za
nakup novih možganov; do tega, samo do tega mi je, da ne odklonite moje prošnje: Postanite, dični prijatelj in velezaslužni mecen, to uro, ko v znoju obličja iščem človeka, da bi bil vreden tolikšnega poklona, — postanite vi izvršitelj naslednje oporoke in bodite več nego to: vsesplošni dedič mojega premoženja! Oporoka pa je ta:
Prvič: Formalnosti si odpuščam, ker sem povedal že od kraja, da mi je zmanjkalo črnila in da pišem s srčno krvjo. Iz literarnih kritik — kamor ste v svoji štacuni gotovo že katerikrat zavijali poper in sir — vam je nemara jasno, da trati moderna lirika omenjeno tekočino v obilnih merah pri umetni fabrikaciji verzov, in tako utegne vaša bistroumnost izprevideti, da mi je ni ostalo mnogo in da moram štediti s toli dragocenim rdečilom.
Drugič: Premoženja imam tako malo, da me je skoraj sram povedati; ali pred vami se ne sramujem, ker si lahko mislite, da vam ne bi bil pisal po petsto kron, če bi bilo drugače... Moje premoženje . .. Gospodi pomi-luj! Hlače — sit venia verbo — so vse pri Kumah (Cumae — arum) raztrgane, razen tistih, ki jih vzamem v hladni grob; suknje so pono-šene — in tako dalje, knjige so dosegle po mojem grlu pravi namen vseh pozemeljskih premičnin, kakor neverjetna se vam utegne zdeti takšna metoda studiranja.   Po domače
rečeno, zapil sem jih na zdravje prelepe gospodične Cicipe, ki jo gotovo poznate. V izobilju imam samo dolgov, in teh vam z vašega blagorodja naknadnim dovoljenjem ne zapuščam; oprostite mi to skopost in verujte, — tolikanj so se mi priljubili, da jih ne žrtvujem niti najboljšemu drugu, marveč da jih jemljem s seboj v večno življenje. Edino, kar se vam drznem ponujati, bi bila torej priložena historija, v vašo čast napisana, vašemu blagorodju posvečena. Izvolite jo prebrati in premisliti, nato pa jo — karkoli — ali obdržite v prijazen spomin, ali pa porabite v teinone namene. Se non e vero, e ben trovato...
Vnebohod in bridko trpljenje dične-nega G roška,
V starih časih so poznali zemlje-pisci slavno in nad vse prekrasno — takorekoe naravnost čudovito deželo, ki se je širila od zelene Drave do kršne Primorske in do tjakaj, kjer »buči,buči morje Adrijansko«,od tuž-nega Korotana in solnčne Goriške pa do bistre Sotle in do lukovitih krajev troedinega kraljestva. V tej deželi — njeno ime je postranska stvar — je prebival veleodličen rodoljub, Grošek po imenu, torej vaš bližnji ali oddaljeni sorodnik, o blagi pokrovitelj! Spodobni ljudje so ga poznali zbog njegove goreče ljubezni do lepe naše domovine, a nespodobni po
nalca in nasprotnika slovenskega naroda, kdor je Član kazine ali obiskuje kazinsko poslopje in tudi oficirji in politični uradniki niso izvzeti.
Mnogo je političnih uradnikov in oficirjev, ki to dobro vedo in se zaradi tega konsekventno izogibajo kazinskega poslopja, še več jih je pa, ki konsekventno kljubujejo občnemu mnenju in se dosledno drže kazine.
Vzrok temu je, ker so oficirji in vojaški uradniki prisiljeni biti člani kazinskega društva, da-si ve, kakor smo že rekli, vsak otrok, da ima kazinsko društvo določen političen in narodnosten značaj in da je sovražno slovenskemu prebivalstvu.
Pred kakimi 40 ali 30 leti se je dalo še umeti, da je bila kazina zavetje vojaštva. Danes pa je to, milo rečeno, skrajna brez tak tnost, ker se tako hote ali nehote vzbuja sodba, da se oficirski kor identificira z narodnostnimi in političnimi težnjami kazino tov in tudi s kazinotskimi sovražnostmi zoper domače slovensko prebivalstvo.
V takozvanem »Dienstreglemen-tu« je paragraf, ki zapoveduje, da se vojak ne sme mešati v politiko. Ne moremo reči, da bi se kazino obiskujoči oficirji direktno umešavali v politiko. Toda to je gotovo, da je Članstvo pri »Casinovereinu« in obiskovanje strankarskih lokalov ka-zinskih vsled njih političnega in narodnostnega značaja dejstvo, ki ima na sebi mnogo demonstrativnega in provokatoričnega, dejstvo, ki razburja in žali slovensko prebivalstvo, ki vidi v tem dejstvu dokaz, da se oficirski kor ujema ali da simpatizira s političnimi in narodnostnimi težnjami kazinotov. Star pregovor pravi: Povej mi s kom občuješ, in jaz ti povem, kdo da si.
S tem, da so oficirji in vojaški uradniki prisiljeni biti člani kazine, da je takozvani »Militarwissen-schaftlicher Verein« nastanjen v kazini in da se vrše v kazinskem, torej v strankarsko - političnem poslopju celo uradna opravila vojne uprave, namreč takozvani »Hauptrapporti« rezervnih častnikov, je vojna uprava sama zakrivila, da se oficirji več ali manj nekako identificirajo s kazino, kar smatra slovensko prebivalstvo seveda za netaktno demonstracijo, pa včasih tudi za kaj hujšega.
Krivda na vsem tem pa, kakor rečeno, ne zadeva toliko oficirskega kora samega, kakor vojno upravo in specialno vojno ministrstvo, ki je pa menda tako odredilo bolj iz brezbrižnosti, in nepoznan j a razmer in tiste ošabnosti, ki karakterizuje gotove vojaške kroge, nego iz zlega namena.
S tem, da se oficirji silijo biti člani društva, ki je domačemu prebivalstvu sovražno, društva, ki ima določen političen in narodnosten značaj; s tem, da ima oficirski kor svoje družabno središče v poslopju, kjer je središče pangermanskih tur-nerjev, kjer je kovačnica vseh hudobnih naklepov zoper slovensko prebivalstvo, se gotovo podkopava potrebna politična in narodnostna nevtralnost oficirjev in v posledici tudi vojakov. Kot člani »Casinove-reina« in kot redni obiskovalci ka-zinske kavarne so oficirji brez dvoma tudi izpostavljeni političnim vplivom in se lahko tudi nehote na-vzamejo duha, ki sploh vlada v tem poslopju.
To je opazovati že več let sem. Cim bolj se poostrujejo narodnostna nasprotja, toliko bolj je opazovati, kako vpliva kazinski duh na neke oficirje. Že pri zadnjih demonstraci-
njegovi skoposti, ki je bila fenomenalna, ako je sploh kaj fenomenalne-ga na svetu. Malodane sleherni večer je izpil jezero vrčkov za sveto rodoljubno stvar, njegov »Na zd'r!« je bil najgromovitejši v tistem mestu (ki se mu pravi Ljubljana) in slav-noznana »veritas«, kakršna se poraja »in vino« pa tudi »in biro«, je imela samo dvoje izrazov: »Naprej zastava!« in »Hej Slovani«. V časopisih iz tiste dobe, kolikor se jih je še ohranilo do današnjih dni, stoje ponatisnjeni mnogoštevilni in vsega navdušenja polni govori gospoda Groška, proiznošeni pri različnih narodnih slavnostih, govori, izmed katerih slovi najbolj tisti pri blagoslovi j en ju operetnega gledališča v Prulah. Ampak — sapienti sat! — Hotel sem reči, da se Groškova gmotna požrtvovanost nikakor ni vzpore-jala njegovi zgovornosti; to sem pravzaprav že zgoraj namignil.
»Poceni bi bila slava rodoljubov, ako bi se jo dalo kupiti z denarjem,« je modroval neredkoma sam s seboj v opravičen je svoje štedljivosti. »Vsak Siidmarkovec bi se lahko porodoljubil, zakaj sleharna dlan je zmožna dajanja, ljubezni pa ni zmožno vsako srce.« Zato se je Grošek posvečal ljubezni, ne pa žrtvovanju, in razume se, da ni bil nič manj di-čen in velezaslužen, kakor tisti redki in neprecenljivi, ki manj ljubijo, pa več dado.
Samo enkrat se je zgodila čudežna izjema. »Slovenski Narod«, števii-
jah pred več leti se je pri nekaterih oficirjih pokazala predpisana politična in narodnostna nevtralnost v kaj čudni luči in to isto se lahko še v veliko večji meri reče sedaj. Ali ne čuti oficirski kor, kaj si ljudje morejo misliti, ko vidijo za poflika-nimi okni kazinske kavarne same oficirske uniforme! Kaj ni še to dejstvo dokaza do vel j, kako je obledela zavest politične nevtralnosti 1 Komaj je bila končana iz narodnostnih in političnih nagibov uprizorjena demonstracija zoper kazino, pa je v tej glavni trdnjavi narodnostnih in političnih nasprotnikov slovenskega prebivalstva že zopet videti ves oficirski zbor!
Kakor smo že opetovano rekli, zadeva krivda na vsem tem vojno upravo, oziroma vojno ministrstvo, ker sili oficirje in vojaške uradnike, da morajo biti člani »Casinovereina«, iz česar izhaja cisto naravno, da smatrajo oficirji kazino kot tisti lokal, kamor naj po želji ministrstva zahajajo in srdite nasprotnike slovenskega naroda za tisto družbo, ki jim jo ministrstvo priporoča.
Od tega dejstva je pač le en korak do mnenja, da naj se oficirji ko* likor toliko identificirajo s kazino in naj bodo prijazni kazinskim stremljenjem. Potem pa naj se kdo čudi, da se zgode velike nesreče.
Pred nekaj leti, ko so politične demonstracije pred kazino med drugim provzročile tudi to, da je na politično in narodnostno nevtralnost nekih oficirjev padla kaj temna senca, tedaj je vse slovensko prebivalstvo zahtevalo, naj oficirji in vojaški uradniki zapuste kazino, naj se postavijo na stališče stroge politične in nacionalne nevtralnosti in naj si ustanove svoje lastno nevtralno središče.
Mestna občina ljubljanska je takrat z redko generoznostjo obljubila izdatno pomoč. Vzlic temu se ta namen ni posrečil. Oficirski kor je ostal v kazini, dasi je bilo lahko opazovati, da kazinska atmosfera nima ravno dobrega vpliva na politično in nacionalno mišljenje oficirjev in da-si je bilo čisto vidno, kako se med oficirskim korom in med civilnim prebivalstvom slovenske narodnosti poraja vse večji antagonizem. Kdor pozna razmere, tistemu je popolnoma jasno, da je kazina v veliki meri vzrok postopanju mnogih oficirjev v usodnih nočeh 19., 20. in tudi 21. t. m.
Danes nam ne hodi na misel, da bi zahtevali, naj oficirji zapuste kazino. Dovolj je, da je vojna uprava toliko let prezirala zahtevo slovenskega prebivalstva, naj se oficirji ločijo od kazine, da se ohrani politična in narodna nevtralnost oficirskega kora. Če se vojni upravi ne zdi potrebno poskrbeti, kar zahteva interes dobrega razumevanja med oficirji in civilnim prebivalstvom, če je vojna uprava s tem zadovoljna, kar smo v predstoječih vrstah konstatirali, potem — je tudi prav.
Slovensko prebivalstvo bo vedelo, kako se mu je vesti, konsekven-ce pa naj vojna uprava prevzame na svojo vest.«
Ta članek je bil konfiskovan. Ni dvojbe, da je bil pisan zato, da bi poklicane kroge opozoril na nezdrave razmere, katerih smo se dotaknili v uvodu naše interpelacije.
Zato vprašamo:
»Je-li gospodu voditelju pravosodnega ministrstva ta konfiskacija znana in če mu je znana, kaj misli ukreniti, da se državno pravdništvo primerno pouči, da v bodoče takih
ka tainta, leto toliko in toliko, beleži med darovi za »Družbo sv. Cirila in Metoda««: Gospod Grošek 1 K ...
Ko sem zagledal takšno nemogo-čost, izprva nisem mogel verjeti svojim očem. Naposled sem vendarle spoznal, da ni fatamorgana, temveč suha in pravcata resnica, črno na be-le/n, kakor pravijo ljudje. In takrat, velecenjeni pokrovitelj, so se mi od strmenja odprla usta, tako, da jih še danes ne morem dobro zapreti. Ampak po dolgem iskanju se mi je posrečilo izslediti v starodavnih kronikah vso zagonetno motivacijo tega dejstva; in kar je manjkalo in kar je sledilo, to so mi razodeli duhovi pri spiritistovskih seansah. Bilo je takole:
Gospod Grošek — kronika mu pravi: vir ingenti vigore corporis praeditus ac de rebus amoris optime meritus in ter omnes viros urbis or-bisque universi... — je hodil po svojem kontorju, kjer je dišalo po muškatu in po slanikih, ter je premišljal, da človeku pravzaprav nikakor ni dobro samemu biti. In vedi Bog, do kakšnih zaključkov bi bil prišel, da se ni tisti čas prikazala pred njim obilna in nadvse prikup-ljvo okroglasta postava gospodične Ipsilonije lksičeve, z velemodernim klobukom na glavi, v roki pa nabiralno polo, in lice nabrano v "Tibe herojske odločnosti.
»Mal prispevek za družbo sv.Ci-rila in Metoda ...«
In  pola se je  razgrnila pred
in podobnih spisov ne bode več kon-fiskovalot«
Na Dunaju, 26. nov. 1908.
Iv. Hribar, Spinčič, Prodan, dr. Tre-sič, dr. Laginja, Peric, dr. Ploj, Vu-kovič, Chaloupka, Rychtera, Anto-nin Zazvorka, Okleštek, Suhrada, H. Srdinko, dr. Zali radnik, Diirich, dr. Holy, František S tanek, Pad'our, Mazanec, dr. Velieh, F. Roblek, Ježo vnik, Ivčevič, dr. Rybaf.
Pismo s HrvaŠkega.
(Vtisk ljubljankega shoda. — Rauch in sklicanje hrvaškega sabora. — Z Rauchom ni kompromisa).
Zagreb, 10. dec.
Ljubljana in Zagreb sta si blizu, med tema dvema jugoslovanskima mestoma je mnogo vzajemnih vezi, a vse to je se premalo za tako sorodna naroda po mišljenju in krvi, kakor sta slovenski in hrvaški narod. Dualistična ureditev monarhije nas razdvaja, nadalje pa tudi preslabo zasledujemo razvoj misli in kulturni napredek enih in drugih. Nas tukaj v Zagrebu, ki smo popolnoma prevzeti s težko krizo vsled despotskega režima, nas prijetno probude sorodni glasovi, enaki utrip-ljeji srca, ki nam odmevajo od časa do časa iz bele Ljubljane.
Tak vtisk je splošno izzval v Zagrebu nedeljski shod v Ljubljani. Hipoma smo vsi obrnili oči proti Ljubljani, uprav iznenađeni, kako se je tam vse, prav doslovno vse izrazilo, kar mi Čutimo, a ne smemo danes izreči! Ne smemo izreči v času, ko nas tlači nasilni režim ravno zaradi sumnje takšnih misli v dobi, ko nad petdeset nedolžnih ljudi zdihuje nad štiri mesece v preiskovalnem zaporu, obtoženih »veleizdaje« . . .
Kakor leta 1903., ko se je rušil Khuenov režim, tako je Ljubljana tudi sedaj spregovorila v imenu Zagreba.
O tem ne more biti dvoma. Razen Frankove stranke, ki jo vodijo in inspirirajo z Dunaja in Pešte, sprejema vsa Hrvaška ljubljansko resolucijo proti vojni s celim njenim utemeljevanjem. Ali sploh more biti drugače! Ali more biti pri nas navdušenje za klanje tistih, ki nam niso ničesar storili, ki celo govore z našim jezikom, in koljejo se naj v — slavo avstrijske diplomacije, ki ravno zaradi te vojne nevarnosti zastavlja pri nas ustavo in vsak zakon?! Proti junaškim Crnogorcem naj brusimo orožje, katerih junaštev je polna naša glasba in poezija! Največji, najpopolnejši naš pesniški umotvor Mažuraničev epos »Smrt Smailage Čengića«, je hvalospev na črnogorski heroizem. A sedaj hočejo Frankovci uničiti vso to tradicijo in vse te spomine v naših srcih s svojimi »legijami«, ki jih pod okriljem oblasti snujejo ter takoj tudi zapri-segajo od tistih, ki se vpisujejo v to »legijo«.
Včeraj je Frankov organ »Hrvatsko Pravo« spregovoril na uvodnem mestu o ljubljanskem shodu, a pri tem je izvzel zase samo eno ugodno točko: zedinjenje slovenskih dežel s Hrvaško, toda sprejete resolucije ni prinesel nikjer dobesedno, da ne bi čitatelji sami opazili, kako se ideal naprednih Slovencev diametralno razlikuje in protivi spekulativni Frankovi politiki.
Današnji »Pokret«, glasilo ljudske napredne stranke se bavi ponovno s tem shodom izrazujoč popolno
njim, hudo melanholična v svoji deviški, malo popisani belosti. Pa malo je bilo do pole blagorodnemu Groš-ku; duša in telo sta mu ta hip drve-nela v slučajni zavesti, da pravzaprav še ni ljubil žive ženske na svetu tako, kakor bi mogel ljubiti gospodično Ipsilonijo.
»Izvolite stolček, gospodična ..« je zajecljal v najskrajni zmedenosti. »Dajte se, prosim, počičkati, da mi ne odnesete spanja .. . Ah! in ta krasni klobuček — kako vam pristoja! — Kje ste ga kupili?«
»Pri Benediktu,« je šepnila Ipsi-lonija z blaženim usmevom; kajti — pozabil sem omeniti — bila ni le nerodna, temveč tudi narodna dama. »Apak, nič stolčka in nič čičkanja, dokler ne podpišete, gospod Grošek!«
Kaj je hotel t V svoji zaljubljeni omotici je segel v žep in privlekel kronco, položil jo na mizo in z obrazom mučenika podpisal svoje ime.
Tisti hip se je zgodilo čudo: Ipsi-lonija Iksičeva je z divjim pogledom zagrabila kronco in papir ter je od-šumela iz kontorja kakor vtelešeno zaničevanje.
Ko je blagi darovatelj nekoliko okreval od svoje prvotne osuplosti, si ni mogel česa, da ne bi stopil k omarici in zvrnil treh konjakov po vrsti v tolažbo svoji užaljeni- duši.
»La donna e mobile!« je zažvižgal sam pri sebi — in je zvrnil se tri kozarčke. Do večera se jih je nabralo dvajset. Ali, gospod Grošek je vedel, da mera ni še polna.
soglasje z izraženimi mislimi na tem shodu. Tam je čitati: »Ljubljanski nedeljski shod v nasprotju s hofrat-sko politiko, se je postavil na široko narodno stališče slovensko in slovansko . ..« Nadalje konstatira z zadovoljstvom, da je to drugi glas proti vojni (prvi je izšel iz socialisti-ških vrst) in kako ljubljanski shod postavlja za slučaj definitivne rešitve bosanskega vprašanja narodnostni princip kot temelj za rešitev jugoslovanskega problema v monarhiji.
•     . •
Kakor sem vas že obvestil, je socialno - demokratična stranka sprožila vprašanje, ali hi se ne mogel sklicati hrvaški sabor s prvo točko dnevnega reda: volilna reforma na temelju splošne volilne pravice. Ali bi temu pritrdile vse saborske stranke z Rauchovo vlado t
V ta namen sta dosedaj bili dve konferenci odposlancev strank. Na prvi konferenci so manjkali samo Frankovci, ki so se opravičili s pismom, da se na tej konferenci boje insultov od drugih strank. K drugi konferenci pa so vendar prišli, in konstatiralo se je, da so v s e stranke brez izjeme za tak dnevni red sabora. Preostajata le še dva divjaka, ki se bodeta istotako izjavila. Sedaj se gre za obvezno izjavo vseh poslancev, da ne bodo motili z ničemer drugim saborsko delovanje, da odgo-dijo vsa druga vprašanja, dokler se ne izvede volilna reforma.
To bi tedaj bilo doseženo, toda stvar ni tako lahka, kakor so si predstavljali aranžerji te akcije.
V javnosti se je sprožilo vprašanje, ali bi vsi ti poslanci ali vsaj večina med njimi dovolili Rauchu proračun s pogojem, da dovoli volilno reformo, ker sabor bi ne mogel drugega delati, dokler predvsem ne odpravi neustavno stanje, dovolivši proračun.
Okoli tega vprašanja se je razvijala velika časnikarska polemika. »Obzor«, neodvisno glasilo, ki podpira koalicijsko politiko, toda ne zastopa nobene koalicijske stranke, je zastopal misel, da bi stranke vsekakor morale votirati Rauchu proračun za ceno volilne reforme. Ta predlog so odklonili složno vsi koalicijski časopisi, navajajoči, kako je absurdno misliti, da bi Rauch mogel privoliti k volilni reformi, ko vendar gradi vse svoje načrte na obstoječem skrčenem volilnem redu, da ga še bolj skrči. Ako bi tudi vla-stodržci na Dunaju in v Pešti privolili v to, da bi dali Hrvaški moderno volilno pravico, potem bi se lahko rešili tudi Rauchove osebe, ker ni mogoče, da bi sama njegova oseba bila za Dunaj važnejša, kakor pa volilna reforma, s katero bi mu že itak bila za večno uničena nada na uspeh pri volitvah.
Zanimivo je bilo gledati cinca-nje Rauchovih organov, Rauchova »Ustavnost« je prinesla z ostalimi časopisi v bistvu enako brzojavko z Dunaja o zadnji Rauchovi avdijenci pri kralju. Tu se je javilo, da je kralj od Raucha zahteval, da oiiio-goči take prilike, da se čimpreje skliče hrvaški sabor. Uradne »Narodne Novine« so pozneje to vest de-mentirale, češ, da le kralj in ban vesta, kaj sta se razgovarjala med seboj.
Na »Obzorovo« razlaganje so odgovorile »Narodne Novine«, da je Rauch vedno pripravljen, da se pogaja s koalicijo. Toda ko je Rauch videl, da vse koalicijsko časopisje odločno odklanja vsako misel o kom-
»Ne samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!«
je vzkliknil v globočini oduševljenih prsi ter se je napotil v oštarijo,da izpolni zavezo in postavo, ter je izpraznil jezero vrčkov. Tako je prišlo," da je v mnogovrstnih krivuljah meril cesto, ko se je proti polnoči vračal domov.
Nesrečnež pa v svoji pijanosti ni vedel, da se vrši ta večer nenapovedan lov na študente in žurnaliste. In kakor da mu je pisano v knjigi usode, je na sredi Mestnega trga na ves glas zakrožil »Hej Slovani«. Tisti hip — o groza — je izpod Tranče zaropotala mitraljeza, na Starem trgu se je oglasil kanon in je pričel bruhati šrapnele, od škofije so se pognali konjeniki z golimi sabljami, po Stritarjevih ulicah pa je pridrla četa mož z repetirkami. Že prva krog-Ija je predrla Grošku bujni in ljubeznivo cvetoči trebušček.
»Pink — pank!« je naredilo, Grošek je sedel na tleh, in zazdelo se mu je, da je postal bahčisarajski fon-tan. Šala mu je ugajala, in nehote seje pričel krohotati. Nato, polagoma, je zapazil, da diši pesem po drugi operi.
»Ranjen sem!« je zaklical z velikim glasom.
»Vse za domovino!« je prišepnil z ginjenostjo v srcu. Nato je nagnil glavo in je umrl.
Ko se je zopet prebudil, je stopal po široki, črni pustinji proti veli-
promisu ž njim, vzdignil je zopet glavo ter začel stavljati pogoje, pod katerimi bi razpravljal s koalicijo. Najprej bi se morali zabraniti vsi napadi na njegovo vlado, da je nezakonita, da sabor prekliče Barčičev govor pri otvoritvi sabora, da sprejme njegov program, da se reši spor z Ogrsko v njegovem duhu itd.
Z drugimi besedami: Rauch zahteva — glavo opozicije. Takega sn-moumora ne more storiti nobena stranka, in tudi, ako bi gotovo vedela, da mora podleči sili.
Tako se je zopet razkadila ena iluzija naivnih ljudi, ki bi na vsak način radi našli izhod iz te krize — preden se rešijo zunanji dogodki.
Tržaška pripravnico.
Iz Trsta, 11. dee.
Sobotni »Slovenec« pojasnjuje tržaško pripravnico za srednje šole ter govori o nje nemškem imenu in značaju. Resnici na ljubo in da ee stvar prav sodi, naj služijo sledeče vrstice.
Pripravnice za srednje šole se iznajdba onih avstrijskih nemškik in tudi slovenskih državnih šolnikov, ki nočejo ali pa ki se ne upajo — kot Slovenci — priznati nam Slovencem pravice do lastnih slovenskih srednjih šol. In v resnici nahajamo take pripravnice le v takih krajih, kjer so nemške srednje šole, a prebivalstvo slovansko ali romansko. Slovenci imamo v tehle krajik »Vorbereitungsklassen fiir Mittel-schulen«: Beljak, Celje, Gorica? Kočevje, Ptuj, Trst, tudi Prošek pri Trstu; za Lahe in Hrvate je tak razred tudi na puljski nemški državni gimnaziji; za Lahe so taki zavodi v Gorici in menda tudi v Tridentu; v Bukovini ima pa menda vsaka srednja šola, ki so seveda vse nemške, tako pripravnico. To so torej zavodi, s katerimi država umetno vzgaja materijal za nemške srednje šole in so seveda za dotične narode velika krivica. Zakrivajo pa vladni krogi to krivico z razširjanjem mnenja med prebivalstvom, da ljudske šole nimajo namena, pripravljati mladine za srednjo šolo, da je torej treba za to posebnih zavodov. Za pametnega človeka je to seveda le pretveza, a vendar imamo tudi med Slovenci zagovornike takih pripravnic; drugače bi ne imeli takih pripravnic zasebnega značaja v »Šolskem domu« v Gorici, na škofijskih zavodih v Št. Vidu in na mestni realki v Idriji. Po zdravi pameti soditi res ljudska šola ne pripravlja vse svoje mladine za srednje šole, a srednja šola bi morala biti tako urejena, da bi najboljši učenci vsake, tudi nižje orga-nizovane ljudske šole mogli vstopiti v srednjo šolo. Torej srednja šola bodi tako urejena, da vstopi lahko vanjo vsak nadarjen in normalno izobražen učenec četrtega ali petega šolskega leta ljudske šole; če pa srednja šola zahteva za sprejem specialno pripravo, je to le dokaz, da je potrebna korenite reforme. Ce se torej srednja šola tako uredi, potem bodo vse te pripravnice nepotrebne, kajti potem ne bo razlike v učnem jeziku na ljudski in srednji šoli; potem pa tudi slovanski in specialno slovenski dijak ne bo imel devet, ampak kakor vsi drugi, le osem let srednješolskega študija. Glede tržaške pripravnice pa smo vendar nekoliko na boljšem. Druge pripravnice   imajo   le   dva   učna predmeta:
(Dalje ▼ priloci).
kemu kažipotu, ki se je svetil v občem mraku od svoje lastne luči. Prišel je bliže in je čital na treh belih deskah:
»Pekel, vica, nebesa.«
Kajpada se je odločil za nebesa in je v resnici priromal do njih. Odprl mu je sveti Peter s čemerikavim obrazom; čudeži božji so se razprostrli Groškovim očem.
»Po kakšni pravici zahtevaš mesto, kakršno sem namenil svojim izvoljenim,« je vprašal Sodnik, gospod Jezus Kristus.
»Vsako nedeljo, o gospod, sera bil pri sveti maši, vsako VelikonoČ sem opravljal krščanske dolžnosti,« je dejal Grošek malodušno.
»Toda grehi, ki si jih storil od zadnje Velikenoči, ti še niso odpuščeni!« je zagrmel Sodnik nemilost-no. »Marš, izgubi se, grešna duša t Kajti pisano je, da nečistniki in pre-klinjevalci ne bodo videli nebeškega kraljestva!«
»Milosti in usmiljenja te prosim, o Gospod!« je zaihtel siromak. »Glej, v poslednjem trenotku sem bridko obžaloval vse svoje grehe in nečednosti... In poleg tega,« se je spomnil z žarkom nade na obrazu, »poleg tega sem dal ravno danes kronco za mili narod . ..«
»Kronco. Ali je to vse t« je vprašal Gospod zlovoljno.
»Vse___Ampak, slišal sem, da
sedi sveti Martin na podarjenem plašču v tvojih nebesih, o Gospodi«
iino in računstvo, v Trstu pa [li realije primerno gojijo. Po-niamo omeniti, da jc učiteljstvo ipravnice  slovensko  ter rodo-o, ne pa kakor je v Celju, Ptu-eljaku in Kočevju, kjer so pritiski učitelji pravi nemški zbeži.   Seveda, ideal tudi tržaška pa ni, a to se bo moralo spreine-Zdaj dobimo na ta zavod tretjo moč, torej bomo imeli tri razliva za tretje šolsko leto (I. tein enega za četrto  šolsko leto tečaj). Treba bo napeti vse silo, stvar reši v tej smeri: drugo 111)09-/10.)  se mora otvoriti še tjnica k II. tečaju (četrto šolsko . kar je seveda naravna posledici oredniee I. tečaja.   Ko bo pa imela štiri   učne   moči, naj se vori v normalno deško štiri raz-io ljudsko šolo, ki se seveda po-spopolni s petim razredom ter bnimi    vsporednieami. Istoča-pa,  torej  že  s  šolskim letom 10. se ima otvoriti na tržaški ivni   gimnaziji   slovenska vspo-tica k prvemu razredu, da bodo i tudi oni dečki, ki z dobrim >koni dovrše 4. ali 5. šolsko leto nalne  slovenske   ljudske   šolo v ški okolici in na Krasu ter v seli Istri. To bodi za sedaj naša na-glede srednje šole v Trstu. Tre-je, da se začne takoj delovati jin smislu, to je   delovati tam, se doslej ni, ali vsaj ue dovolj, je to?    Nikakor ue mislim s a pozivati naših poslancev, ampak [ivijem naše občine po Krasu - verni   Istri   ter prebival-vi» tržaške okolice, da kmalu za-> na javnih   shodih in v inskih   svetih sklepati na iado poziv, da pripravi vse potreb otvoritev potrebne vsporedni-na tržaški  gimnaziji.   Ko bodo državni poslanci v teh pozivih aroda pozitiven  materijal, jim bo ko pri vladi prodreti. Posebno naj učiteljstvo zavzema za to stvar, o, da bo vsaka šola v onih krajih asa in Istre, ki gravitirajo v Trst, ela vsaj enega dečka za gimnazi-v juliju 1909. Opomnim, da je bi-lansko leto na tržaški gimnaziji 40  slovenskih   dijakov,   letos jih le v I, razredu obiskuje relativno iligatni pouk v slovenščini (torej i materinščini) nad 50. Ce torej do-iemo vsporednico  za prvi gimna-ijski razred in če se vsi oni Slovenki dečki, ki bi inače vstopili v nem-ki razred, vpišejo v slovensko vspo-ednico,   imamo lahko že prvo le!o a slovenska prva razreda. Zato je eba le primerne agitacije med nadom in izbere  nadarjenih dečkov ljudskih šolah. Zahtevati pa mo-narod v svojih pozivih na vlado ako ureditev vsporednic, da se nem-seh a   sploh  ne   bo  upoštevala pr-vsprejemnem izpitu, kakor je to v Pazinu na hrvaški gimnaziji, Kal.o uredi vlada potem pouk nemščine, za to se ne brigajno; le to moramo izrecno zahtevati, da bo učni jezik v zahtevanih   vsporednieah    izključi« o slovenski.
To so moje misli o tej stvari. Vznikle pa so te misli na žalostnih izkušnjah. Poznam in poznal sem ne-broj slovenskih dečkov, ki so bili v ljudski šoli vzorni učenci, a ko so pohajali par let srednjo šolo & tujim jim učnim jezikom in tujim in navadno sovražno čutečim učiteljevom, so polagoma postali apatni, leni in poizgubili so se. In tako se izgublja slovenski duševni kapital zaradi naše ponižnosti. Koliko slovenskih talentov propade v naših srednjih   šolah!    Nemški pedagog
Gurlitt opozarja kulturno bogate Nemce na velikanski pomen izgubljenih talentov. In mi reveži* Mi lahko brez škode izgubljamo talente 1 Ne, to izgubo krvavo čutimo! Čas je, da se zavemo! Na delo torej!
_ Primorec.
Državni zbor.
Dunaj, 11. decembra. Govor poslanca Hribarja  je  zmešal nemškim poslancem  pa tudi poročevalcem nemško - nacionalnih časopisov tako glave, da si iščejo sape v sirovih izbruhih. Resnica oči kolje. — Za poslancem Hribarjem je govoril češki socialni demokrat Soukup, ki je zahteval,   naj se takoj odpravi nagla sodba v Pragi, ker se bo sicer baron Bienerth   moral posloviti. — Poslanec grof  Sternberg  je govoril po svoji navadi o vsem mogočem in nemogočem. O socialnih demokratih je rekel, da so ljubčki cesarske kabinetne pisarne.   Aktivni ministrski predsednik je v Avstriji nedotakljiv, kakor hitro pa pade, sme vsakdo lopniti po   njem,   ker  je dispozicijski fond že v drugih rokah. Baron Beck je uporabil vsa mogoča sredstva, da bi se bil zdržal. Ko mu je šlo najhujše,  ponudil je voditelju močne slovanske stranke pobratimstvo. Sicer pa je popolnoma vseeno, kdo je mi nistrski predsednik. Ako bi posadili kozla na ministrsko stolico, nosili bi pač ljudje seno tja. Govoreč o odlikovanjih dne 2. decembra je povedal, da je bilo vsako  drugo ime odi i kovanca Kohn ali pa Pollak. Ko je govornik   vprašal   nekega  višjega državnega uradnika, ali ni nič kristi-janov odlikovanih, mu je ta odgovoril: »Saj je cesar slavil svoj 601etni vladarski  jubilej tudi kot kralj Jeruzalemski.« Naslov cesarski svetnik je dandanes le označba za pleme. — Pred zaključkom seje so se dobesedno prečitale vse došle vloge. Poslanec Grafenauer  je interpeliral zaradi šolskih razmer na Koroškem; poslanec Gostinčar je interpeliral  zaradi   podržavljenja  realke v Idriji. — Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Parlamentarni položaj
Dunaj, 11. decembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je konferiral danes s predsednikoma »Narodne zveze«, poslancema dr.Š u-steršičem in dr. I v č e v i č e m. Pozneje so konferirali z ministrskim predsednikom slovanski poslanci Trsta o gospodarskih potrebah Trsta in okolice. Deputacijo je vodil poslanec dr. R v b a f.
Razkritja v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 11. decembra. Poslanec P o 1 o n y i (bivši minister) je danes pri proračunski debati izjavil, da je sedanji proračun zadnji, ki ga dovoli parlament koalicijski vladi, zato je potrebno napraviti obračun s preteklostjo koalicije. Med splošno napetostjo je potem razložil pakt, ki se je bil v začetku sklenil med koalicijsko vlado in bivšim ministrskim predsednikom Fejervarv-jem kot zastopnikom krone. Minister grof A n d r a s s y je protestiral proti čitanju pakta, a Polonvi se za njegovo nervoznost ni zmenil. Prva točka pakta so glasi: »Vprašanje o poveljnem in službenem jeziku v armadi se mora popolnoma izločiti.« — Druga točka se bavi s proračunom in z zvišanjem rekrutnega kontingenta. Koalicija je izjavila, da se sme število rekrutov zvišati le tedaj,
ako se izpolnijo narodne zahteve glede jezika v armadi. Naslednja točka se bavi s carinskimi in trgovskimi zadevami.   Koalicija se je zavezala, da državni zbor odobri že sklenjene trgovinske   pogodbe   z inozemskimi državami kakoi* tudi avtonomni carinski tarif. Glede  ureditve razmer med Avstrijo in Ogrsko prepusti vladar vladi proste roke. Peta točka se glasi:   »Sprejetje hrvaške nagodbe.« Šesta točka: »Oprostitev Fejervarv-jevega ministrstva vsakršne gmotne odgovornosti.«    Naslednje   točke se nanašajo na volilno reformo, in sicer krona zahteva, da morajo biti koalicijski ministri pristaši splošne volilne pravice. Potemtakem £ndrassyjeva volilna reforma ni tako demokratična, kakor jo zahteva prestolni govor.   Ako minister ne more izvesti splošne volilne pravice, bi bil moral odstopiti. Koalicijska vlada pa je na drugi strani marsikaj dovolila, česar so v paktu ni zahtevalo, take stvari so: zvišanje kvote, revizija poslovnika, aneksija Bosne, zvišanje častniških plač. Zato pa ni vlada uresničila nobene narodne zahteve. V narodnostnih vprašanjih  je  celo opažati nazadovanje.   Položaj na Hrvaškem se je poslabšal.   Proti okupaciji Bosne so bili Madžari od nekdaj, ker se Madžari boje, da postane Bosna za slomba za slovanske federativne ide je. Aneksija ni bila dovolj pripravljena.   Avstrija je svoj mandat prekoračila,   ker   je   imela   le začasen mandat. — Polonyijev govor je napravil  velikanski  vtisk, a govornik ima še toliko gradiva, da upa razbiti nameravano      fuzijo koalicijskih strauk.
Dogodki na Balkanu.
Odgovor avstro-ogrske vlade Rusiji.
Petrograd, 11. decembra. V odgovoru, ki ga je dobil minister Izvoljski z Dunaja, se predlaga, naj se velesile pred evropejsko konferen co pogajajo od ministrstva do ministrstva, da se dožene sporazumljenje glede aneksije Bosne in Hercegovine, tako, da bi se aneksija predložila konferenci v odobrenje brez debate.
Italijansko - ruski dogovor zaradi Balkana.
Rim, 11. decembra.  Med kraljem Viktorjem Emanuelom   in ru skim carjem je popolno soglasje glede mednarodne politike napram Av-stro-Ogrski. Italijansko - ruska balkanska konvencija je mnogo važnejša, kakor se splošno misli, to je formalna pismena pogodba devetih pa ragrafov. V tej pogodbi je zajamčena teritorijalna nedotakljivost glede Turčije, Črne gore, Srbije, Bolgari je in Grške. V enem delii konvencije se razpravlja   o  adrijanskem vpra šanju.
Bojkot proti Avstro - Ogrski na Turškem.
Rim, 11. decembra. Bojkot pro-
skega  in  ruskega konzularnega zastopnika.
Proti avstrijske agitacije.
Carigrad, 11. decembra. Predsednik balkanskega odbora iz Londona, Boxton, je izjavil, da si je zastavil nalogo, ustanoviti balkansko zvezo, da pridobi del avstro-ogr-skih vojakov (rezervistov) za slučaj, da pride med Anglijo in njenimi zavezniki do vojne z Nemčijo.
Spopad med Grki in Turki.
Carigrad, 11. decembra. Vojno ministrstvo je dobilo iz Bito-lja obvestilo, da se je izvršil spopad med Grki in Turki, pri katerem je padlo 30 oseb.
Turški častniki se gredo vežbat na Angleško.
London, 11. decembra. Kmalu vstopi v angleško vojno mornarico 15 turških pomorskih častnikov, da se izvežbajo v modernem vojskovanju na morju.
Izjava   bolgarskega   ministra zunanjih del.
Sofija, 11. decembra. V današnji seji sobranja je odgovarjal minister zunanjih del, general P a -p r i k o v , na neko interpelacijo, da ako Tručija prav ceni bolgarsko politiko, mora priznati, da je v toj politiki dragocena kompenzacija za fiktivno in nadležno vazalno razmerje. Dokaz, da želi Bolgarija živeti v prijateljstvu s Turčijo, je pač to, da se Bolgarija ni zatekla k orožju. Bolgarija je odpustila svoje rezerviste, ko se je Turčija mobilizirala. Bolgarija je tudi pripravljena dati odškodnino za resnično kršene interese, kar ne more škodovati narodnemu ugledu, niti bo naložilo to Bolgariji nove žrtve. S tem pa si Bolgarija ne misli odkupiti svoje neodvisnosti.
Bojkot proti Avstriji tudi na Srbskem.
Belgrad, 11. decembra. Ustanovila se je organizacija,  ki uvede po turškem vzoru po celi Srbiji bojkot  proti  avstro - ogrskemu blagu. Odboru so pristopili tudi prevozniki, carinski uradniki in izlagači. Odbor je stopil v zvezo z bojkotnima odboroma v Carigradu in Solunu. Bojkot bo trajal toliko časa, da bo konferenca izrekla odločitev o aneksiji Bosne. Ob črnogorski meji vlada mir. Budimpešta, 11. decembra. Časopisi  priobčujejo pisma madžarskih častnikov iz Bileka in Avtovca. V pismih se zatrjuje,   da je ob celi črnogorski meji največji mir. Čete v Stari Srbiji. Belgrad, 11. decembra. Srbski odbor je končal z organizacijo čet v Stari Srbiji. Londonski balkanski odbor je dal 100.000 frankov podpore ter pošilja orožje. Organizirale so se čete do 100 mož, ki so vsi dobro
narodno-naprednih volilcev
bo jutri v nedeljo ob polu
II. dopoldne v veliki dvorani „Mestnega domau.
Volilcem se predstavi kandidat narodno napredne stranke za splošno kurijo v Ljubljani
g. Josip 7u?k.
Narodno-napredni volilci, pridite v Čim največjem številu na jutrišnji shod!
k.
Dnevne vesti
L,u: 12 decembra.
— Volilni shod.   Snoči je bil v gostilni pri Zupančiču na Martinovi cesti volilni shod, na katerem se je predstavil volilcem kandidat za ljubljansko splošno   kurijo   za deželni zbor, g. Josip T u r k. Shod je sklicalo »Politično društvo  za vodmatski okraj« in je bil prav dobro obiskan. Otvoril je shod predsednik društva g. Miha V e r o v š ek , ki je najiskre-nejše pozdravil udeležence, zlasti pa podpredsednika   izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke in de« želnega poslanca g. dr. Tavčarja ter kandidata g. Josipa Turka.    Dal je nato besedo kandidatu, ki je dejal: Na prigovor več   svojih somišljenikov sem prevzel kandidaturo. Dobro vem, da je posel deželnega poslanca težak in poln odgovornosti. Vendar, ker mi je namen,  storiti za volilce vse, ker je v moji moči, kar je sicer dolžnost  vsakega  poslanca, stopam mirnega srca pred vas, — volilci. 14 let sem že v občinskem svetu, kjer delujem vedno v prid in blagor svojih volilcev. Za interese vodmatske-ga okraja sem se pa zmirom posebno intenzivno potegoval. Jaz spoštujem vsakega  posameznega,   delavca kot obrtnika, ker vem, da je vsak potreben član človeške družbe. Upam, da se vam ne bo težko odločiti, komu boste dali svoj volilni glas, ali meni ali tistemu, ki v svoji mednarodnosti izdaja slovenski narod   in njegove najvitalnejše zahteve. Jaz imam pravo srce za vas, volilci; ako me izvolite, bom zastavil vse moči za koristi delavca, obrtnika in hišnega posestnika.    (Živahno odobravanje in ploskanje.)   Nato je izpregovoril g. dr. Tavčar, ki je dejal: Spominjam se nocoj, kolikokrat je g. Josip Turk
j oboroženi   ter   imajo   tudi  granate. | meni v prid izrabljal svoje podplate.
ti avstro-ogrskemu blagu na Turškem se čimdalje bolj širi. Mnogo avstrijskih ladij, ki so prispele obložene v Carigrad, ni moglo izkrcati blaga ter so morale polne odpluti. Turški trgovci nočejo prodajati av-stro-ogrskega blaga, ki ga imajo v zalogi, nočejo pa tudi plačati menic, ki zapadejo v Trstu.
Sofija, 11. decembra. V Varno je prispel avstrijski parnik »Olga«, ki ni mogel v Carigradu izkrcati blaga. Bolgarske oblasti so mu dovolile, da je smel izložiti blago v carinskem skladišču.
Solun, 11. decembra. V Skop-lju se jc bojkotna zapoved proti avstro-ogrskemu blagu zelo poostrila. To se je zgodilo vsled vplivanja srb-
Čete imajo tudi par tisoč dobrih jezdecev.
Debata v nemškem državnem zboru o zunanji politiki.
B e r o 1 i n , 11. decembra. V včerajšnji debati o proračunu je zopet povzel besedo državni kancelar knez B u 1 o w ter predvsem ponovil, da bo Nemčija ohranila Avstro-Ogr-ski zvestobo zaveznice. — Poslanec Z i m m e r m a n n je predlagal, naj se Nemčija maščuje za dogodke v Pragi s tem, da odpusti več tisoč čeških delavcev, ki imajo zaslužek na Nemškem. Državnemu kancelarju se ni zdelo vredno, odgovoriti temu šovinistu.
Dolžnost me veže, da tudi jaz zdaj zanj nastopim in govorim danes v njegovo korist. V splošni kuriji se postavljajo za kandidate možje, ki so izrastli iz naroda. Tak mož je g. Turk. Sposoben kandidat je to. Ako se je povspel iz priprostega voznika do občinskega svetnika, kar je že toliko vrsto let, potem zasluži zaupanje tudi kot deželnozborski kandidat. Seveda bo kdo, ki ne bo ž njim zadovoljen. A tisti nezadovoljneži naj bi se oglasili o pravem času! Pokazale so se proti našemu kandidatu spletke. Včeraj so se zbrali uradniki in postavili svojega kandidata v osebi občinskega svetnika in poštnega oficijala g. Mayerja. S tem je ta gospod nastopil čisto zavratno proti g. Josipu Turku. V Ljubljani mora pri
»Visoko je od Groška do Martina!« je dejal Krist. »Toda bodi po tvoji želji. Poiščite mu kronco, serafine in kerubine, da sede nanjo; zakaj skesal se je na smrtno uro!«
Angeli so vzeli rodoljuba v svojo sredo in so mu poiskali podarjeno kronco, ki je ležala v oddaljenem ko-tn nebeških dvoran. In tisti hip se je Grošek prestrašil v svoji dostojnosti: kako bi mogel sesti na takšno reč? Kakorkoli jo obrneš, je pregrešno in kaznivo. Na srečo se je izkazalo, da jc Ogrska, in z olajšanim srcem je zavzel Grošek svoje mesto v nebeškem Jeruzalemu ter je sedel tamkaj se dem let, ne da bi ga kdo opazil.
Čez sedem let prikoraka Bog Oče mimo in vidi Groška s kislim obrazom.
»Kako se pišeš, nezadovoljneži«
»Rodoljub Grošek iz bele Ljubljane.«
»Kaj ti je, da se čemeriš in mrdaš f«
»Nerodno mi je, o Gospod . .« »Na čem sediš,«
»Na kronci...« In Grošek je povedal Bogu Očetu svojo storijo.
»Zato ti je nerodno, sinko moj!« je dejal Oče z ogorčenjem na sivo-bradih licih. »Ali veš, kaj to pomenit To pomeni, da bi se moral sramovati ! . . .«
»Kako naj se sramujem, o Gospodi Nikoli v mojem pozemskem življenju me ni bilo sram; ne vem, o Gospod, kako se to napravi...«
»Sramuj se, rodoljub Grošek iz bele Ljubljane!« je pripomogel Bog Stvarnik z očetovsko besedo ter je odšel. In glej, tisti hip se je Grošek pričel sramovati.
Solze so mu napolnile oči, neznan strah se je porodil v njegovem srcu, in od same zavisti svoje ničevosti je pričel lesti vase. Lezel je vase, čimdalje manjši je prihajal, vse manjši in manjši. Že se mu je dozdevala kronea kakor široko polje in črke na nji kakor Grintovci, rob pa kakor prepad brez dna, nad katerim so mu bingljale trepetajoče noge. To videvši, se je Grošek preplašil; hotel je proč od brezdna, a ni si upal; tresel se je od groze, pa je drčal v tej grozi čimdalje bolj proti brezdnu. Tako se je zgodilo, da je padel rodoljub Grošek s svoje kronce in se ubil. Amen.
In morala te storije! Mislite si jo sami, blagi dobrotnik naroda in literature slovenske!
P. S. In morala tega pisma? Dični, dragi in skoraj da ljubljeni mecen in pokrovitelj! Ne drznil bi si vpletati v historije tendence,ki bi pospeševala moje koristi .Toda v pismu — šalo na stran! Resni so dnovi in svaka sila do vremena. Assez cause. Ako mi ne marate posoditr petsto kron, posodite mi jih vsaj tristo, ampak takoj: bis dat, qui cito dat! Tout comprendre, c'est tout pardonner ..«
Groga.
No rodnih tleh.
Povest; spisal Fr. Rant (Dalje.)
Vzlic vsem resnim prošnjam in nujnemu prigovarjanju svojega očeta, se Anica ni mogla odločiti, da bi bila razodela, kar ji je težilo srce. V mislih je pogledala nazaj v preteklost svoje ljubezni in svojega zakona in spomnila se je cele dolge vrste samih bridkosti. Najhujša je bila pač ta, ki jo je doživela na svojem ženitovanjskem potovanju, ko je z blaznim strahom opazila, da njen mož sploh ne veruje v žensko čistost in ko ji je na njeno vprašanje cinično rekel: »Res krepostne ženske sploh ni, vse so, če že ne dejanjsko, vsaj duševno pokvarjene.« In bolest, ki j° ji Je s tem provzročil, je še rasla, ker jo je vedno smatral le za bitje, ki je poklicano zadostovati njegovim željam. In to naj bi povedala svojemu očetu. Za ves svet ne.
• Vrhovec je dolgo čakal, da mu hči razkrije vzroke svoje žalosti, a ker je Anica le molčala, je začel iznova siliti, naj mu pove, kaj ji je.
»Ali je že dlje časa, kar nisi več srečna?« jo je vprašal .Vrhovec.
Upadli sta ji roki, s katerimi si je zakrivala oči in rekla je, kakor bi govorila sama s seboj:
»Dlje časa? Ah, jaz sploh nisem bila nikdar srečna . . . nikdar . . . niti kot nevesta.«
Naslonila je glavo na očetovo ramo in je začela svojo izpoved.
»Danes vem, da me ni nikdar ljubil in da je sploh nezmožen ljubezni. Ne morem ti razodeti, kako sem že hitro po svoji poroki prišla do tega spoznanja. Tekom ženito-vanjskega potovanja se je to spoznanje vse bolj utrjalo v meni. Pričakovala sem ljubezni, a moj mož zame niti časa ni imel. V Trstu, v Benetkah in v Florenci sem morala po cele ure presedeti ž njim v kavarni. On je čital časnike in si delal beležke, zame se niti zmenil ni. Če sem želela pogledati kako znamenito stavbo ali kak slaven umotvor, me je zasmehoval, češ, kaj razume pomaranča z dežele o umetnosti. Pri vsaki priliki mi je pokazal, kako se čuti vzvišenega nad menoj in kak nič sem jaz v njegovih očeh. Njegovi pogledi so bili vedno ledeni in zasmehujoči, njegove besede vedno zapovedujoče, pa včasih tudi ostre in sirove. Zbegal me je tako, da se naposled že nisem več upala ž njim govoriti, če sem kaj rekla, me je poni zeval in se mi rogal, če sem molčala, mi je zopet očital, da sem dolgočasna in nevedna. Ah, težke so bile že tiste ure, dobri moj papa, a prišle so še težje.«
Vrhovca je prevzela razburjenost tako, da se je komaj še premagoval. Ves je trepetal, vse v njem ga je sililo, naj izbruhne silni srd, ki se ga je bil polastil, a hotel je do konca slišati poročilo svoje hčere in zato je molčal.
»Na Dunaju   me je moj mož
kmalu popolnoma zanemaril. Ves dan ga ni bilo doma. Neprestano je imel vsakovrstna politična, pravna in finančna opravila. Zvečer me je vsaj prve tedne peljal še v kako gledališče, a hitro je tudi to opustil. Hotel me je jemati s seboj na različna dvomljiva zabavišča, a ker se mi je studilo, kar sem tam videla, sem raje ostajala doma. Od tedaj sem ga videla samo še pri obedu in pri večerji le tedaj, če je povabil svoje prijatelje. Ah, in koliko skrbi sem imela celo za denar. Še kar je bilo potrebno za gospodinjstvo, mi je odštel vsak teden posebe . . .«
»A jaz sem ti vendar vsak mesec poslal 250 kron,« je vzkliknil Vrhovec.
»Da, a prevzel jih je moj moj. Meni je dajal le vaša pisma, in če sem si hotela kaj kupiti, sem morala dolgo prositi za potrebni denar.«
Anica ni bila v stanu razodeti očetu, da ji je Brnot pri takih prilikah z neizbranimi besedami očital, naj pripravi očeta do tega, da ji izplača vso doto, češ, da mu z obrestmi ni nič pomagano. Toda Vrhovca je dovolj razburilo že to, kar je slišal.
»Ljubi moj otrok,« je dejal, ko je končala Anica, z nekako slovesnim glasom, »kar si mi razodela, mi priča dovolj jasno, da sem storil neod-pusten greh, ko sem te dal Brnotu za ženo, da tega nisem storil rad, da sem se le težko vdal, to veš sama. Tvoja nesreča je velika in zagrenila mi bo zadnje  dni  življenja. Toda,
naši stranki biti disciplina. Kdor jo odločen njen pristaš mora glasovati za našega kandidata.   Oglasili so se za kandidaturo v splošni kuriji v Ljubljani tudi učitelji. Učitelj bi bil sposoben kandidat v tej kuriji, ker pozna narod, med katerim vedno živi v najožjem stiku. A zgodilo se jc, česar Ljubljana ne   more prenesli. Učitelji so hoteli, da    bi Ljubljano komandirali   socijalni      demokra t jo (klici: Nikdar), hoteli so se ponižati pred to stranko, pred Kristanom, ki hoče nastopiti proti   slovenski univerzi.  (Klici: Škandal!)   Vsak zaveden Ljubljančan mora oddati glas g. Turku. Ce je bil sposoben naš kandidat za občinski svet, bo tudi za deželni zbor. Disciplina mora vladati v naših vrstah, le g. Turk   more hiti naš kandidat. (Burno ploskanje.) G. Verovšek je poudarjal, da bi se j v vseh zastopih moralo delati na to, da bi se dela pri raznih stavbah oddajala malim obrtnikom in ne velikim podjetnikom.   Mali obrtnik izvrši delo za isto ceno  kot veleindu-strijec. Zato polaga na srce kandidatu, da se zavzame v dež. zboru za to stvar. Ravno vodmatski okraj mora biti hvaležen g. Turku, ki je prebivalcem tega okraja   vedno   sta! na strani z besedo in dejanjem. Ni boljšega, kot je on, zato naj ne bo zavednega Vodmačana, ki bi ne glasoval zanj.   G. Turk je dejal, da je v občinskem svotu vedno nastopal za to, da bi se dela pri   stavbah oddajala malini obrtnikom in ne podjetnikom. Obrtnikom je treba pomagati, saj so sposobni.   Tudi v deželnem zboru bo kandidat zastavil besedo za malega obrtnika, ker čuti to za   svojo dolžnost in potrebo.   (Odobravanje.) G. B o n č a r je poudarjal, da je prav, da je zdaj, ko je g. Jelene odstopil, g. Turk kandidat v splošni kuriji, ki je namenjena delavcem in malim obrtnikom. G. Turk je najbolj prikladen naš kandidat,   zato   se   naj agitira zanj, da čim častnejše zmaga. Gosp. Verovšek je dejal, da kdor se čuti Slovenca, pojde volit Slovenca g. Turka in ne internacijonalnega kandidata Kristana, ki se je norčeval iz združenja obeh slovenskih strank na gospodarskem polju.    (Klici: Škandal!) Kako naj bi volili Kristana, ki mu je zoperno izvajanje gesla »Svoji k svojim«. Zato vsi za g. Turka. G. Z a d n i k je dejal, da je žalostno za soc. demokratično stranko, da nastopa proti združitvi Slovencev na gospodarskem polju.  Za svobodo naroda moramo biti   vsi,   zato   delujmo skupno za kandidata   nar. napredne stranke!   Socijalna demokracija bi imela največ od tega, če bi imeli Slovenci lastno univerzo, zato je kar neverjetno, da si upa   Kristan delati obete, kot jih je na shodu v torek. S tem je bil shod končan. Oglasil se je za besedo   še   soc.   demokrat M u -d r o v č i č ,   stavec   »Učiteljske tiskarne«, ki je »slučajno« prišel poslušat na shod. Zagovarjal   je Kristana, da ni govoril zoper slovensko vseučilišče, na kar mu je g. Ver o v-š e k iz posebne izdaje »Rdečega Pra-porja« dokazal, da se že iz tam navedenega vidi, da je  Kristan govoril na shodu zoper našo univerzo. Mn-drovčič je izjavil nato, da bo socijalna demokracija stala vedno v prvih vrstah za slovensko   vseučilišče. — Upamo, da se to zgodi in smo končno tudi prepričanj, da so   socijalni demokrat je vneti za   to našo zahtevo, samo Etbin Kristan je tisti zli duh,
žal, da to, kar si mi povedala, ne zadostuje za ločitev tvojega zakona, sicer bi te takoj iztrgal Brnotu iz rok. Postavi ne zadostujejo grdobije, ki si mi jih zaupala, da bi se mogla ločiti od Brnota.«
»Ah, papa, kaj vprašam za postavo,« je zavzdihnila Anica. »Ločitev je že izrečena v najinih srcih in tej ločitvi ni kos nobena postava na svetu.«
Aničina obupanost je Vrhovca tako bolela, da bi se bil najraje razjokal, a njegova ljubezen do hčere je bila tako velika, da mu je dala moč, brzdati svojo bolest in Anico še tolažiti.
»Nikar ne obupaj, Anica,« ji je prigovarjal. »Potrpi malo in počakaj, da bom jaz govoril z Brnotom. Saj mora sprevideti, da je s teboj ravnal grdo, brezsrčno in brutalno. Morda uvidi krivice, ki jih je storil. Ali je sploh mogoče, da te nima rad? Kdor te pozna, te ljubi, in ravno tvoj mož naj bi te ne ljubil? Ti sama ne veš, kako si ljubka, presrčna in očarljiva. Nekateri moški, posebno tak, ki imajo mnogo opravkov, spozna vrednost in lepoto svojo žene šele, ko ga drugi nanjo opozore. Zato bom jaz z Brnotom govoril. Kdo ve, morda mu delaš celo krivico. Marsikdo ne more pokazati svojih čuvstev, čeprav ljubi svojo ženo odkritosrčno. Na vsak način se kmalu vse razjasni in ni še nič izgubljenega.«
Vrhovec še sam ni verjel svojim besedam, a zdelo se mu je, da mora predvsem  potolažiti Anico in ji vliti v dušo novega upanja. (Dalje prihodnjič.)
ki nekaj mešari vmes in ki ima zmi-rom svoje posebnosti pri vsaki, stvari, zato jo je pa tudi s socijalno demokracijo tako daleč zavozil.
— Iz »Kranjske hranilnice« je bilo ta teden dvignenega denarja nad en milijon. Kakor čujemo,se pripravlja velik naval na »Kranjsko hranilnico« po novem letu, za kateri čas je že odpovedanih veliko vlog. Po novem letu bodo dvignili iz tega zavoda tudi cerkveni denar ter ga naložili v slovenski zavod. Tudi slovenske občine nameravajo z novim letom dvigniti svoje vloge iz »Kranjske hranilnice«, dasi jim delajo baje pri tem velike zapreke razna okrajna glavarstva. Gospodje okrog »Kranjske hranilnice« so v silnih skrbeh, ker naval na zavod nele neče prenehati, ampak postaja od dne do dne hujši.
—    Podružnica »Živiiostenskc banke za Češko in Moravsko« v Trstu
pošilja slovenskim denarnim zavodom nemška pisma in prospekte za nakup svojih 41/2 bančnih zadolžnic. To je v teh časih naravnost sramotno postopanje za slovanski zavod in naše posojilnice in hranilnice bi storile prav, ako bi ta pisma vrnile, nale-pivši nanja kolek »20./9. 1908.«
— »Kranjska hranilnica« in samohvala.   V uradnem listu »Laiba-cher Zeitung« z dne 2. decembra je priobčila »Kranjska  hranilnica« celo stran veliko samohvalo, koliko je storila  dobrega  zlasti na polju šolstva.    No, vkljub vsem lepim besedam  je   pa   »Kranjska hranilnica« pripoznala, da je pospeševateljica le nemškega šolstva na Kranjskem, da ji pa pravzaprav za šolstvo samo nič ni.   »Kranjska hranilnica« je n. pr. izdala za nemško realko v Ljubljani 960.000 K, za ustanovo za vzdrževanje  deške  ljudske  šole  z nemškim učnim   jezikom v Ljubljani 340.000 kron, za dekliško sirotišče v Kočevju 30.000 K, dočim se je drugih šol, ki niso čisto nemške, spomnila le z neznatnimi vsotami. Kaka ljubiteljica šole je »Kranjska hranilnica«, se vidi, da je letos spomladi nalašč odpovedala   prostore   umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani,  le da bi to šolo postavila na cesto. Šele vsled odločnega pritiska od naše strani je preklicala   potem    svojo odpoved. »Kranjski hranilnici« ni šolstvo nič mar, njen namen je bil in je: okrepiti nemško moč v naši deželi.   To je treba pribiti z ozirom na tisto hinavsko samohvalo.
— »Kranjska hranilnica« je poravnala, kakor je čitati v »Laiba-cher Zeitung«, vse stroške jubilejske slavnosti na tukajšnji šulferajnski šoli. Jubilejske slavnosti so priredile vse tukajšnje šole, toda »Kranjska hranilnica« ni prispevala k stroškom teh slavnosti niti vinarja. Seveda »Kranjski hranilnici« je pri srcu samo tukajšnja ponemčevalnica nemškega šulferajna!
— Proti slovenski zastavi. Predvčerajšnjim je imel mariborski občinski svet sejo, na kateri je bil sprejet predlog dr. Orosla: Občinski svet mariborski vidi v razobešanju VSO-slovanskih zastav raz hiš nezaslišano izzivanje prebivalstvu nemškega (!) mesta Maribora. Občinski svet mesta Maribora izjavlja torej iz ozi-rov na javni red in mir, da toliko časa ne bo trpel takega izobešanja, dokler ni dovoljeno v mestih s slo vansko večino izobešati nemške zastave in dokler ne prene 1 »a nevarnost Nemcev na osebi in lastnini. Županu se naroča, da povzroči, da se bodo take izzivajoče zastave odstranile.« SJovetiska zastava -— h* za to gre tukaj! — je torej nemškemu (!) Mariboru v veliko nevarnost, niso pa nevarnost za mariborske hajlovce slovenski groši, ki jim jih nosijo Slovenci. Če se v Mariboru ne sme iz obesiti slovenska zastava, naj si mariborski nemški trgovci prepovedo, tla bi Slovenci hodili v njih trgovine! Dolžnost mariborskih in okoliških Slovencev je, da to prepoved mariborskega občinskega sveta tako k \ Hirajo, kot se spodobi. Mariborske hajlovce bo že še mogoče naučiti manire! Treba je samo nekoliko več narodne odločnosti in zavednosti! — Z ozirom na medklic v mariborskem občinskem svetu, da bi v Ljubljani uhiii tistega Nemca, ki bi si upal izobesiti nemško zastavo t. j. frank-iurtarico, povemo, da se ne bo zgodilo ne eno ne drugo. Gospoda ljubljanski Nemci so postali v tem oziru že toliko pametni, da vedo, kaj se ne sme v Ljubljani; če bi se pa kdaj predrznil kdo v našem mestu izobesiti frankfurtarico, česar pa nikakor ne pričakujemo, pa imamo na razpolago drugačna sredstva, kakor kol, ki je tako priljubljeno orožje nemških nacijonalcev. Kola se nismo doslej posluževali in se ga tudi v prihodnje ne bomo, zato odločno zavračamo sumničenje, da bi Nemce v Ljubljani pobijali za kak njihov bedast čin.
— Shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani je bil dne 7. t. m. v »Narodnem domu« v   Celju. Namenjen je   bil   celjskim Slovencem.   Večji | shod se skliče pozneje.   Shod je skli-
calo politično društvo »Naprej«. Govorili so gg. dr. Gvidon Sernec, vse-učiliščniki Suhač, Kolterer, Urašo-vec, dalje dr. Kukovec, Furlnni, prof. Jošt, Suhač in dr. Hrašovec. Sklenila se je resolucija, v kateri se protestira proti nasilnosti nemških bur-šev v Gradcu, se zahteva nemudna ustanovitev slov. vseučilišča v IJ ubijani, se protestira zoper laško univerzo v Trstu, in se izreka slov. dija-štvu v Pragi, Gradcu in na Dunaju priznanje za njegov možati nastop.
— Ri načeli Artur Mabr je torej tudi šal med ona, ki deajo neumestno reklamo za „Kranjsko hra nilnioo".   Predvčerajšnjim je namreč v trgovski  gremijalni šoli razkladal svojun učencem pomaQ varnega nalaganja denarja in mož je Šel v svoji nemškutarsk* zagrizenosti tako daleč, da se je osme hI priporočat? kot najvarnejša denarna zavoda v Ljubljani, strmite!:    „Kranjsko hranil nioo"  in pa  banko I C. Maver j e v o.   Ta zavoda da imata tudi to posebno ugodnost, da plačujeta sama rentoi davek od vseh vlog, česar pa drugi ne delajo n. pr  „Ljudska posojilnica", „Kreditna banka", n Mestna hraniloioa ljubljanska" itd. To je ne samo nfs'ano in  naravnost smešno hvalisanje, nego tudi očitna laž. Tra jalo je to nekaj nad pol ure. Ni tedaj čudno, če ee bodo res izpolnile Mih rove besede: Da s werden soho ne E i iulge werden, katere je izgovoril ob začetku šole, izprašujoč jih, kak-« narodnosti  da so.   Šola je za stvarni pouk,  ne pa za priskutno poveličevanje neresničnih stvari, ki služijo s .-.ino samopašnim namenom kranj • skih   nemškutarjev.    Sicer   pa ima „Gremij  trgovcev"   besedo, da pcuči ravnatelja Mabra, kaj je dopustno in kaj ne
— V Kraajski hranilnici pred 20 leti in sedat Pred 20 leti je prišel nekoč v Kranjsko hranilnico kmet z vležno knjižuico in zahteval, da mu izplačajo ves vloženi denar z obrestmi vred Želja se mujeizpolnla Kmet je stopil vstran, preštet denar enkrat, ga preštel dvakrat in ko se je prepričal, daje res toliko, kolikor je moralo biti, stopil je k okenou nazaj in položil denar pred uradnika. Ta ga je pogledal debelo in vprašal, kaj misli s tem. nI no", odvrne kmetic, „hotel sem se prepričati, če imate *e moj denar. Zdaj ko vidim, da ga imate, vložim ga zopet nazaju. — Danes se od tega prizora vrši le prvi del, drugi pa ne, ker kmetje, hi hodijo denar dvigat v Kranjsko hranilnico, ga ne izroče več nazaj, ampak so veseli, da so ga enkrat dobili. Veseli niso seveda tisti, ki ne dobe iz plačanega vspga kapitala, ampak jim hranilnica utrga par desetakov, kar seveda mncži zaupanje našega slovenskega ljudstva do tega nemškega zavoda!
— Meroda|n m faktorjem v premislek. Dne 2. decembra t i. se je povodom praznovanja 60 etnioe vladanja našega cesarja pobiralo po vseh šolah širne Avstrije na ukaz dotičnih o. kr deželnih šolskih sve tov nekak donesek za dobrodelni namen „Otrok". Tudi po slovenskih šolah so se nabrale lepe vsote. Nabrani denar se menda pošlje potom c. kr ekrej šol. svetov o kr. deželnemu soškemu svetu. Slovenske prisednike opozarjamo tem potom, da vse potrebno ukrenejo, da ostane ta denar v slovenskih rokah, to je, da ne bo romal n. pr na Dunaj za kako nemško društvo. S tem denarjem se naj ukrene kaj koristnega ali v Ljubljani, ali naj se pa razdeli razmerno p o s a m o z n i m sirotinskim društvom dot č n i h sodnijskih okrajev.  — Pozor tedaj! ^\
— Nem&kutar — kandidat na
Oorenfakem Za sodne okraje Radovljica, Kranjska gora in Tržič je klerikalna stranka postavila župnika v B hinjski Bistrici, Janeza Pibra, za kandidata Proti njemu kandidirajo nemškutarji uradnika savske tovarne Antona Pongratza. Ker se ne upajo s pravo barvo na dan, nastopajo kot „gospodarska neodvisna stranka".
— Trboveljski postajenaćel-nlk Piše se nam: Nekako dve leti je tega, kar nam je Južna železnica poslala kot načelnika za našo postajo nam že od prej znanega Nemca Irčiga. Mi smo ga opomnili, naj bo miren in naj ne pozabi, da so Trbovlje slovenska postaja Mož je to res upošteval in se vedel še dosti nepristranski. A sedaj je menda pozabil na nas tedanji opomin. Začel je izzivati in je — kakor slišimo — prepovedal uradnikom med seboj in baje oelo s strankami slovenski govoriti. MoŽ se jako moti, ako misli, da bomo Trbo-veljoi to mirno trpeli. Gosp Irčigu kličemo v spomin, da so Trbovlje slovenske in da se Trboveljoi ne pustimo izzivati, drugače mu bomo nekaj na uho povedad, kar mu gotovo ne bo ljubo. Capito, g Irčg?
— Delo trtalkik socialdemokratov Italijanom v prilog, — pt
I —■ Pišejo nam is Trsta: Kakor
sta že javili, sklicali so bili predmi-nulo nedeljo italijnski Študentje javen   shod v gledališču „Politeama Rjssetti", kjer so nastopile vse stranke kot en mož za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu Sooijal-demokratični govornik,  poslanec Pa-guini  je  z vso gromovitostjo, žuga njem in premetavanjem rok zahteval od   vlade   ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu   Ali ta „ioterna-c jonalec"   se  ni  niti  z eno besedo spomnil    slovenskega   vseučilišča v Ljubljani,  oziroma mu ni bilo niti kraj   pameti,   zahtevati ustanovitev prepotrebnih slovenskih šol v Trstu, katere nam  dosledno odrekajo njih dobri  bratoi  „liberaloiu Italijani, ki pa obenem hočejo pridobiti sebi vse. Po imenovanem shodu so bili socijaldemokrati v prvih vrstah, ki so demonstrirali po mestu za italijansko univerzo. Mi bi vsega tega niti ne omenjali, ker je to na vse zadnje le hvale vredno, da se tudi socijalisti pridružujejo   opravičenim narodnim zahtevam, ako bi ne bil govornik jugoslovanske socijaldemokracije na nedeljskem slovenskem shodu, ko se je šlo za slovensko univerzo v Ljubljani tako slovesno (bolje rečeno: netaktno) izjavil,  da je  sicer za slovensko v Ljubljani,  ali obenem mora biti rešeno italijansko vseuČilišČ-no vprašanje; vseuučiliŠče da se mora ustanoviti edinole v Trstu!!  Mi bi stavili na te rdeče a vroče zagovornike italijanske univerze v Trstu vprašanje:  a) zakaj italijanski sooijaldemokratje dosledno ignorirajo naše zahteve na šolskem polju in se za nas na javnih shodih nikdar ne zavzamejo, kakor to delajo jugoslovanski  sooijaldemokratje  na naših shodih? Sa li pravi to, potegovati se za   teptane   narodne   manjšine? in b)   zakaj   zastopniki jugoslovanskih socialdemokratov ne gredo na italijanske shode zahtevat slovenskih šol, temveč ako so na takem shodu, se lepo zavzemajo le zu italijanske postulate?? Odgovor je lahek: Italijanski    socijaldemokrati so prav dobri Italijani in mi Slove no i smo jim — deveta briga, in videli bi najraje, da bi nas vse   — vrag vzel| — Slovenski „generali"  (brez armade seveda) socijaldemokracije   se   na italijanskih shodih niti ne upajo Črhniti besedice za  slovenske  šole in slovenske potrebe, vedoč, da bi bili takoj postavljeni — na hlad! Zato je pa skrajno netaktno, da hodijo razni Regenti na naše shode delat zgago z agitaoijo za italijanske postulate. Generalom brez armade bodi povedano, da bomo konsekventno proti postulatom onih, ki nam odrekajo in ne devoljujejo naših naj primiti vnejših   pravic,    ki nam strastno odrekajo oelo borno ljudsko šolo, v očigled tisočev naših za Šolo g)dnih otrok. Vi pa, sooijaldemokratje obeh taborov, ako ste res „interna-cijonalci" (kar Italijani seveda niso) bodite tedaj nasproti vsem enaki, ne pa da tam govorite samo Italijanom v prilog, tu pa ste nož, ki reže na dva kraja. — No, ljudstvo vas spo znava po valih delih — vi generali — brez armade! — Capito!!
— Beseda o vojni med Avstro Ogrsko in Srbijo. V Pragi biva sedaj posebni poročevalec „Novega Vremena" iz Petrograda Antonin An tonovič Berezovskij. Berezovskij se je v angleško-burski vojni boril kot prostovoljec v vrstah Barov proti Aogležem, kot častnik se je bojeval v rusko kitajski vojni in se je kot poročevalec „Novega Vremena" udeležil tudi rusko-japouske vojne. Ko je nastal radi aneks je B sne konflikt med Avstro Ogrsao in Srbijo, se je Bere-zovsHj takoj napotil na Srbsko, da se na mestu pouči o položaju. Po več-tedenskem bivanju v Srbiji, kjer se je natančno poučil o tamkaj vladajočih razmerah, je te dni prišel v Prago, kjer se je napram uredniku „Narodnih Listov" izrazil o razmerah na Srbskem tako le: „Srbski narod čuti, da je njegov položaj silno nevaren, in ve, da je njegovo nadaljno življenje v sedanjih razmerah odvisno od Avstrije. Avstro ogrska monarhija lahko zada smrtni udarec srbski trgovini in srbskemu narodnemu gospodarstvu. Srbski narod je do skrajnosti patriotski. Na svetu ni naroda, ki bi bil bolj nacionalen kakor so Srbi. Srb živi d .cela v tradicijah svoje slavne preteklosti, je vkovan v boje svojih pradedov za krst Častni in svobodo zlato. Srb je sicer prepojen s slovansko velikodušnostjo, toda v boju je divji, a kadar zahteva svoje pravice, je kakor zver. Ves srbski narod se pripravlja na boj. Videl sem 701etue starčke, ki so se vpisali v vrste pro-stovoljoev. Prihajali so 12 do 151etni dečki, da so se vpisali pod narodno zastavo, če bi prišlo do vojne s Avstrijo, bi se dvignila vsa Srbija. Ne bilo bi v vsi Srbiji niti enega Človeka, ki bi ne hitel v boj. Enodušno bi šli v boj kmetje in inteligenti, meščanje in uradniki. V zgodovini vsakega naroda so momenti, v katerih prevlada narodno čuvstvovanje vse druge ozire Takšni časi so sedaj savladali na Srbskem.   Vojna s Av-
o
; strijo bo obupni boj vsega srbi I naroda.   Avstrija bo zagrešila napako, ako bo izzvala to vojn ji Janko postane usodepoina. A strijske strani se stori vse, da gj draži srbski narod Vojna srbi avstrijska bo tako straše] tako divjekrvava in o b u i da bo pod njenimi grozoti trepetal ves svet    Videl sei tri vojne, kitajsko rusko, rusko ji sko in angleško-bursko, toda ena od teh ni bila tako stra]_ in   grozna,   kakor   bo vol£ srbsko  avstrijska Ta vojna \M izzove evropski koLfl kt,  bo z alj] tek odločilne vojne med g manstvom in slovanstvom. Srbiji se bo bojevala bitka o boML nosti slovanstva.   Ta se bo odlo Če ostane Rusija vodilna slova država ali podleže tujim vplivom -7 Dnevnik za Sp Stajer V Celju prične z novim letom 1 jati  dnevnik kot glasilo „Na stranke".   List bo izdajala „Naro, založba".   Kakor čujemo, se bo n dnevnik imenoval „Domovina".
— Iz šolske službe. Dosed pomožni učitelj v Seiu gosp. Jo. Mihelič je imenovan za provizoilj nega. K Vekoslav Legat t   V starol*
56  let  je   umrl   v  Celovcu vojj tiskarne družbe sv. Muhorja gospi { Vekoslav Legat, eden naza: nejših slovenskih rodoljubov na roškem, ki si je za probujo koroš Slovencev pridobil nevenljivih z Pokojnik je bil rodom Ljubljani Kot izvrsten strokovnjak v tiskara umetnosti je   postal   najprej vod Mdičeve tiskarne in odtod je prest pil k družbi sv. Mohorja v Caio7c pri kateri je deloval več kot če stoletja.   Da je tiskarna družbe j Mohorja ne le ena naiveČjih, marv tudi vzorno urejena, je v veliki m zasluga   pokojnega   Legata. Sso dvajset let je  bil Legat tudi ed* najdejavnejših   slovenskih prvobori teljev na Koroškem. V družbi s pn štoma Lambertom Eiuspielerjem Gregorjem Emnpielerjem je bil dolw časa duša vsega slovenskega gibat], onstran Karavank. Bil je podpredsed nik političnega društva za S ovec na Koroškem in vodil velike boje ravnopravnost Slovenoev. Nastopal kot govornik na premnogih sbedi organiziral volitve, pisal za „Miru za  flSlov. Narod",  kateremu je b vse življenje odličen in zvest sotra nik in se za pravico slovenskega jezi vojskoval s sodišči in političnimi o lastnijami.  In vse to je delal iz s? tega narodnega prepričanja, ne le u sebično, nego nad vse požrtvovala Pred nekaj leti se je umaknil iz p litičnega življenja in se od tedaj po svečeval edino svojemu poklicu. Bj lehal je že dlje Časa.   Bodi značaj nema, vrlemu moža časten spomin Pogreb dr. Htnka Dolenca se
je vršil včeraj in vršil se je na način, ki mora z ogorčenjem navdati vsa« kega spodobnega ia pošteno misle* Čega Človeka. Kar se je zgodilo pri pogrebu tega ljubeznivega, časii-vreduega rodoljuba in pisatelja U zasluži imenovanje škandal. Najprej se je domači duhovnik branil dr Dolenca pokopati. Nalašč se je peljal x Ljubljano s pretvezo, da mora Skct* vprašati, če sme pokojnika pokopati. Ko se je na ta način domaČi duluv-nik umaknil svoji dolžnosti, se je porodništvo obrnilo v Hrenoviee in je z veliko težavo izprosilo, da je prišel neki kaplan pokopat pokojnika. V cerkvi se je zvonilo k pogrebu, vse je bilo pripravljeno za sprevod — kar naenkrat je z?onenje uthnilo in tudi hrenoviški mašaik se je zac braniti, da dr. Djlenoa ne pokoplje Naposled je soroduištvo vendar izbt-račilo, da je hrenoviški kaplan prevzel pogreb. Bilo je že 7. ura zvečer, ko je sprevod priSel na pokopališče. Ia tu — nova ovira. Meinar je bil nalašč izkopal premajhno jamo, tako da krste niso mogli ravno vanjo polotiti, nego da leži poševno To je barbarstvo, ki se ne mere dovolj obsojati Ia kako so vse to barbarsko početje motivirali? S tem, da dr Dolenc pri življenju ni zahajal v oerkev! So l.udje, ki ne hodijo nikdar v cerkev, pa so vredni vseh časti iu vsega spoštovanja in so ljudje, ki se vedno gnetejo po cerkvah in niso vredni niti zaničevanja spodobnih ljudi, če mislijo nekateri duhovniki, da si bodo s taaim početjem pridobili ugled in veljavo, se krvavo motijo.
Ii pisarne slovenskega gledalište« Kar je g. operni tenorist Fiala vsled nahoda chripel ter mora zaradi premijere opere „Carmeu" ostati v postelji, je snoči v zadnjem hipu prevzel vlogo lajtnanta Niki j a v opereti „ Valčkov čar" gosp. operetni tenorist Arno Hess. Gospod Hess je imel le izkušnjo pri klavirju, ker se ni mogla vršiti nobena orkestralna izkušnja. Takisto je brez izkušnje prevzela vlogo Friderike gospodična Peršlova. — V nedeljo pop. ob 3. se igra prvič igrokaz v 5 dejanjih „Grof Monte Christo", ki gaje po Al. Dumasovem romanu spisala Tereza M ager le.  Ta drama je reper-
-na igra vseh velikih gledališč ter
je pl- Mdetič uprizoril tudi v Zajebu Vehke vlocre imajo ga. Borit-ikova, «de. Winterova, gosp. cf.i6 in e Toplak. — Zvečer se ,je prvič kot nedeljska predstava in tpneiš zadnjič v sezoni Stranssova »menita opereta „Netopiru z gdč. [edrboloovo, gdč. Šipankovo, 11 i Č j ć e m, g. Povhetom in g. jobuslavom v glavnih vlogah. — torek in četrtek se poje opera Car men".
Slovensko gledališče. Hiša je , a SLtči zopet razprodana; oelo s eifle so prišli ljudje ualašč na to irtđstavo; vse je pričakovalo vfse-a, zabavnega večera, saj je „Valč ov čar" prt ljubezniva opereta, polna eselja, mehkih dni ajskih melodij ia j so to opereto že tolikrat peli, da bilo pričakovati vsaj uglajene, obre in „flottu igrane in pete predstave. Toda občinstvo je učakalo ve-to presenečenje. Predstava je bila ilaba, bi1 a je tako slaba, da bi se bil {lovek najraje zjokal. Ne bomo preiskovali, ne kdo je tega kriv, ne v koliko so posamiČniki sopevcem pokvarili vloge in jih spravili v zadrego. £cnstatujemo samo, da se je slabo pelo in da bi bil tudi orkerter lahko bolje opravil svojo nalogo. Izgovor, da sta dva člana brez skušnje prev-iela dve važni vlogi ni nikako opravičilo. Že v Četrtek zjutrcj je bilo po vseh vogalih nab to, da se v petek ivečer uprizori „Valčkov ČarM. Bilo je torej časa dovolj za skušnje. Sploh se pa ne pusti začetnikov v zan e popolnoma novih vlogah brez skušenj na oder: Tudi smemo letos že zahtevati, naj bo za slučaj obolelosti posamičnih članov, vedno kaka igra pripravljena, takorekoč v rezervi, da se lahko repertoar oelo še v zadnji uri premeni.
Telovadno društvo „Sokol" v
Ljubljani priredi tudi letos običajni Silvestrov večer z raznovrstnim Sporedom,  katerega priobčimo kasneie.
Oblačilno društvo za revne šolske otroke prcsi vse one čestite narodne dame, ki so blagovolile prevzeti napravo oblek, da prinesejo te obleke prihodnji teden gospe Franji dr. Tavčarjevi.
Skupne skušnje mešanega zbora Glasbene Matice se prično v ponedeljek 14 t. m. ob 8 zvečer v rGrlasbeni Matici". Ker bode treba pri teh skušnjah temeljitega učenja, lahko še pridejo tudi oni pevci, ki niso obiskovali deljenih skušenj. Poživljamo torej vse one katerim je ta srcu vzvišena ideja ^Glasbene Matice", da pristopijo k našemu zboru, v prvi vrsti bivši člani pevskega zbora „Glasbene Matice". Prešine naj vas visoka kulturna pomembnost konoertov „Grlasbene Matice" in stopite z ^navdušenjem ter narodnim ponosom v naš levski krog! Kulturni uspeh vsega S ovenstva, ki se bo dosegel z na ?:mi koncerti, bodi vsakemu dovelj p!ačilo za vse žrtve! Pevski odbor »Glasbene Matice".
Filharnioničnl koncert. Orkester „Slovenske Filharmonije" pod vodstvom gospoda kapelnika Vaclava Talicha priredi jutri ob 4. pop. v veliki dvorani „Uniona" kcncert z naslednjim sporedom: 1. Anton Dvorak: Simfonija v g duru. 2. N. Paganini: Koncert za gosli s spremljevanjem orkestra. Gosli: g. Jan Rezek, učitelj „Glasbene Matic". 3. Edvard Grieg: Lirična suita.
No, to bo zabave no col! Okrog nas zunaj zima in mraz, nctri prostrana gorka dvorana, mize belo pogrnjene in kar je zanimiveje še, na odru svira pod vodstvom izbornega kapelnika go^p Taiicha ves orkester naše „Slovenske Fdharmonije". Kaj bodo igrali? —kaj bi ugibali, to nam bogato izbrani sporedi zvečer povedo ; gotovo med drugim tudi to: Suppe: „Pikova dama", uvertura; E Grieg: „Norveški ples" štev. 2; Gortzing: „Orožar" ; Moszkowski: „Serenada" ; Penn: „Cvetlica in čebelica"; Ber-lioz: „Marche Hongroise". To vse se bo slišalo in videlo nocoj v veliki dvorani hotela   „Union"   za nizko
Vstopnino 60 Vin. Ko so v Ljubljani tO brali, SO navdušeno djali: No, to bo zabave nocoj!
Javno predavanje.  Se enkrat
opozarjamo občinstvo na današnje predavanje gsp. oes. svetnika Ivana Franke ta o zanimivem predmetu „Kapital in deloM, ki se vrši v veliki dvorani „Mestnega doma". Pri-Četek ob 8 zvečer.
Svojemu častnemu članu g.
Ivanu Medenu priredi pevsko društvo „Slaveo" ob njegovi 701 etnici V ponedeljek, dne 14 t. m. ob pol 9. uri zvečer ser en a do pred njegovim stanovanjem na Bleiweisovi oesti.
Slovensko pevsko društvo »Slovan" priredi dne 10. januarja zabavni večer, nakar se opozarjajo vsa p. n. društva. Slovenskim trgovcem pa se priporoča društvo za darila, naj jim velja tudi tukaj geslo „Svoji k svojim".
Za narodno delavce Službe išče strojnik z izvrstnimi spričevali,
govori ved jezikov; nadalje več ženskih sa domača opravila, ki so bile odpuščene od Koslerja; išče se več
8odarskih pomomočnizov.   P v izve se
V uradu pripravljelnega odbora „Narodne delavske organisaoije", Šelen-burgove nliee št. 8. I. nadstropje.
Kantina v vojašnioi 27 pel-polka se odda za čas od 1. januarja 1909 do 31. decembra 1911. Seveda bodo vzeli Nemoa za najemnika, ker je bilo dosedanjemu kantinerju gosp. Goršetn odpovedano le zato, ker je Slovenec
Zastopstvo I- paromlina v Belo vai u na Hrvaškem (slovanska firma) ie prevzel znani narodni trgoveo g. M a k s o  Lavrenčič   v Ljub Ijani, na Marije Terezije oesti št. 11 VeČ pove današnji inserat.
Ali Imamo to prusko veljavo?
V zadnjem Času se je uvedla praksa pri raznih nemško -naoijonamih pod jetjih, da pišejo cene blaga v markah in fenigih po cenikih, pa tudi veljavo pri znamkah hočejo is 3 vin. v 3 fenike spremeniti, kar sem opazil na dopisnici, došli od Handels - Rundschau, Budapest, V. Sasuteca 28, katera vabi, da naj se po tej dopisnici naroči imenovani list in je na prostoru za znamke napisano: Raum zum Anfkleben einer 3 Pfennig Marke. Denar imamo že, da je sličen nemškemu, Še znamke nam manjkajo!
Res vandalizam. „Slovensko planinsko društvo" je postavilo lansko leto vrsto napisnih tablic ob po tih na Nanos. Ravnokar smo dobili poročilo, da so neznani zlikovci podrli kol iu tablice na Pleši, tablice pri razgledišču Počivalnik in tablico z napisom: „Planinska pot Slovenskega planinskega društva". Kdo je storil to „kulturno" delo, ni težko dognati, kajti na kolu vrh Pleše so zaeno pritisnili nemški kolek društva „Deutsches Haus" v Trstu. Značilno je, da 80 pustili laški turisti, katerih največ prihaja na Nanos, naše naprave vedno na miru, dočim je germanska kri koj vzkipela pred slovenskim napisom.
Državni subvencija. Za vodovod v Pod&raju v političnem okra, u postojnskem je dovoljeno 3360 kron državne podpore.
V Babelju je prepovedal nad-oskrbnik o. kr. rudokopa zagrizeni P laser, da ondatni slovenski rudokopi ne smejo izpolnjevati delavske legitimacije, ki so veljavne na državnih železnicah, v slovenskem jeziku. Nekaj takih legitimacij   izpolnjenih V
slovenskem jeziku, o kr. uradnik sploh ni hotel podpisati in jih je kar zavrnil. Le počasi g. Plaser — zakon pravi: Vsi narodi v državi so enakopravni.
Iz Velikih LaSč. Dne 10. t. m.
je bila pred tukajšnjim okr. sodiščem obravnava proti poštarju in gostilničarju Jerneju Žužku radi raz-ža'jenja i ur. Bavdeka na dan občnega zbora Ciril - Metodove podružnice v Turjaku Obsojen je bil v 50 K, v slučaju neiztirljivosti v 5 dni zapora in poravnavo kazenskih stroškov.
Na slovensko dekliško ljudsko
ŠOlO V Hrastniku ob južni železnici, tako se nam piše iz štajerskega Po-savja, dobili so še tretjo nemško učiteljsko moč. Nastavili so tam kot volonterko Frido Leiler, hčerko zloglasnega hrastaškega rudarskega upravitelja. To bi se bilo pač lahko preprečilo l Li-ni Še dosti, da pouču jei na povsem slovenski šoli dve učiteljici nemškega mišljenja ?! Kaj koristi potem slovenski šolski vrtec? — Volonterka Leiler postane Čisto gotovo v doglednem času redna učiteljica na hrastniški šoli; zato bodo že skrbeli razai činitelji, pred vsem pa nemčurski okrajni Šolski svet — laški.
Celjski vodovod se je, kakor smo to tudi javili mi, denaitivno ot-voril dne 1. decembra t. 1. A kaj! Pri kolavdaoiji se je pokazalo, da so se inštalacije večjidel napačno zvrŠile in tako še malokje po hišah morejo rabiti tolikanj zaželjene vode. Mesto da bi podjetje, ki je vodovod uvedlo, bilo tudi opravljalo postranska tozadevna dela, so pa pustili tista opravljati obrtnikom, ki V tO niti niso bili vešči. To je prav oeljsko! — Potem pa godrnjajo, če se tako ravnanje kritikuje.
Nova lekarna. V Ormožu je odprl lekarno Nemec G. Traut-vetter.
Žeblji na čevljih so ga Izdali.
Pred kratkim je bilo vlomljeno v neko trgovino. Tat je vlomil v miz-nioo in ker ni mogel drugače priti do denarja, uprl se je z obuto nogo v les, da so se vtisnili vanj žeblji čevljev. Mož je sicer ušel s plenom, zdaj so ga pa dobili. Pri mariborskem sodišču je zaprt 261etni čevljarski pomočnik Frano Rutnik iz Oplotnioe zaradi tatvine koles. Ko so ogledovali njegove čevlje, so dognali, da so žeblji na njih v istem številu in tako postavljeni, kot kažejo vtisi v dotični mizi. Rutnik je torej tisti tatic
Nesrečo nn ledu. Ob takozvanom   „Lendkanalu"   v  Oelovou so
snoči slovesno otvorili hiso drsališč* nega društva. Komaj je slavnostni govornik končal svoj govor, udri se .o led pod mnogobrojno množioo. Več oseb je ''zginilo pod vodo, vendar upajo, da so vse resili. Zaradi previdnost so preiskovali kanal s električnimi svetilkami.
At atrijske kmetijsko zadruge
pO narodnosti. Koncem 1 1907 je bilo na Avstrijskem 7802 kmetijskih zadrug. Izmed teh jih je bilo 2166 čeških, 822 poljsk h, 563 slovenskih, 206 hrva-k h. 176 rusinskih, 18 srbskih, 495 italijanskih, 128 ru-munskih in 3*277 nemških. Slovanskih je skupaj 3951, imajo torej absolutno veČino nad vsemi neslovenskimi avstrijskimi kmetijskimi zadrugami.
Ko ae Jo hodil zenit. V Stari gori v Gorici je umrl pred par dnevi 19:etni Ivan Meri jak. Ta fant je hodil v ozeljansko občino se ženit. Tako je bil tudi koncem novembra v neki gostilni tam. Baje je bil precej prepirljiv in je prišlo do prerekanja tudi oni dan. Prišel je bil tja z bioikljem; ko pa ga ni našel, ko je odhajal, je prišlo do prerekanja in pretepa. Merljak je bil ranjen in je ranam podlegel. Zaprtih je radi tega 6 mladeniČev.
Pobegnil Je prostak o. in kr. 87. pešpolka Jožef Škrabel.
Smrten padec- Veleposestnik Anton Brenčič iz Pazina je padel z vlaka in se ubil. Zmešalo se mu je.
Izginil le iz Pulim prost in
bivši drž. posl. Adamo Zanetti, ter baje zapustil cerkveno premoženje v največjem neredu.
Slovenci v Ameriki. V bolnišnici v Duluth, Mmn. je umrl Blaž Zobeo — Poročil se je v Cieve-landu Jožef Zupančič iz Lesko v ca na Dolenjskem z Marijo Ponge iz Vidma na Štajerskem.
Velika zaloga slovenskih gramofonskih plošč se nahaja v trgovini g Josipa Drolla, Ljubljana, Sod-nijske nI. 3. Krasni s o venski dvc-spevi, četverosperi in zbori „Glasbene Matioe", kakor tudi slovenske koračnice ljubljanske društvene godbe, božične pesmi itd. Vsa glasbila se prodajajo v korist „Družbe sv. Cirila iu Metoda", in sicer dobi omenjena družba od vsake plošče 20 v, od gramofona 1 K, od avtomatov kakor tudi električnih klavirjev 3 K. Gene brez konkurence.
Varujte si zdravje. Znano je, da mora imeti zrak določeno množino Vlage, ako naj ne Škodi našemu zdravju. Dalje so pa tudi zdravniki večkrat dokazali da je velik del obolelosti sopil pripisovati suhemu zraku v zakurjenih prostorih, zaradi česar je nnjno svetovati, naj se zraku umetno dovede vlage. Vsa Ipoizkušena sredstva so ostala brezuspešna, dokler ni os veže-valeč sobnega zraka „Bellaria" z vršil tega važnega vprašanja o zdravju Ta aparat, ki je po svoji okusni obliki kras vsaki sobi, se dobiva pri tvrdki Fran Kollman, trgovina s steklenino ia poroelancm v Ljubljani. Pojasnil-ni prospekti se na željo pošljejo zastor; j.
Uradne vesti. Pri dež. kot trg sodišču v Ljubljani se je vpisala v zadružni register firma „Mlekarska zadruga v Srakovljah.% reg. zadr. z om. zavezo. Udje načelstva so Ivan Zupan, Matevž Pičman in Jožef Sker-jano — Na 4 razrednici v Tržiču se odda definitivno učiteljsko mesto. Prošnje je vlagati pri okrajnem šolskem svetu kranjskem do 12 januarja 1909 — Na 3razrednioi v Cerkljah je zasesti definitivno učno mesto. Prošnje je vlagati do 12 januarja 1909 pri okrajnem šolskem svetu v Kranju.
Miea kovačeva. Predvčerajšnjem zvečer je prišel v gostilno pri »Sokolu« 271etni brezposelni hlapec Mihael Privšek in si poklical dvakrat pečenko, za »zaliti« pa pol litra vina. Ko je prišlo do plačila, ji pa rekel, da pride za njim »prijatelj«, ki bode zanj vse plačal. No, prijatelj v osebi policijskega stražnika je res prišel in odvedel »Mico« v zapor. Oddali so ga sodišču.
Aretovan je bil danes 351etni Samski stavbni risar Viljem T., ker je na Bledu s ponarejenem pismom ogoljufal posestnika vil G. Pongra-tza za 200 K in pobegnil v Ljubljano. T. je bil zaradi enakih deliktov že večkrat predkaznovan. Oddali so ga sodišču.
Dezertira 1 je na Selu pri Ljubljani žrebčar Din Huzi, rodom iz Bukovine.
Vino ga je zapeljalo.Snoči je bil
prijet v neki veži Pred škofijo 48-letni postopač Anton Rihteršič iz Selc na Gorenjskem. Ko so mu preiskali natančno obisti so dognali, da ga zasleduje okrajno sodišče v Mokronogu. Oddali so ga sodišču.
Drobne novice.
— Zopet reduciranje civilne liste na Portugalskem. Finančni odsek portugalske zbornice je sklenil, da se s 1. aprilom 1909 zniža kralje-
va Civilna lista za 20°/c. Apanaža za
kraljico - mater se je popolnoma črtala.
— Zverina v človeški podobi. V Paviji je 251etni Stefanini ubil svojo mater in 241etno sestro ter ranil dve mlajši sestri.
— Ponarejene starine. V sloveči carski zbirki slik v Petrogradu, kjer so starine navidezno iz prvega stoletja po Kristusu, so izvedenci spoznali, da je večina teh starin ponarejen fabrikat iz Pariza.
— Gospo Steinheil v Parizu, ki jo dolže, da je umorila svojega moža in predsednika Faureja, bodo te dni izpustili, ker ji ne morejo dokazali krivde.
— Atentat »črne roke«. Italijani, ki tvorijo zločinsko družbo »črna roka«, so razstrelili v Njujorku z bombo neko hišo zato, ker jim lastnik ni hotel poslati denarja. Nad 20 oseb je bilo hudo ranjenih, 5 jih je že umrlo za ranami.
— Umrl je v Zagrebu bivši poslanec Julij pl. J e 1 a č i ć.
— Velika nesreča na železnici. Na belgijskem kolodvoru Tour et Taxis sta trčila dva vlaka skupaj ter je bilo ubitih 20 oseb.
— Vseučilišče za Bosno. Minister baron Burian dela baje z vso vnemo za ustanovitev vseučilišča v Sarajevu. lepiti iz nekaterih predmetov na tem vseučilišču bodo imeli veljavo tudi za Avstrijo.
— Vsestranski nemški cesar. Cesar Viljem je govoril govor v gramofon. Plošča se ne sme prodati pred cesarjevo smrtjo.
— Hontanska družba je imela v prvih treh četrtletjih 1. 1. za 11/2 milijon kron več dohodkov kot v istem času lani.
— Bolezen angleškega kralja
je mnogo opasnejša, kakor se je cii cijaluo   razglašalo.   Kralj   ne more skoraj nič več govoriti, tako hudo je hripav.
— Pomanjkanje vode na Dunaju je zopet veliko. Magistrat grozi, da bo dal do spomladi zapreti vse vodovode v nadstropjih.
— Žena Leopolda Wdlilinga,
roja AdamIČ je izpuščena iz Švicar -ske državne zveze ter je zopet avstrijska državljanka.
— Odklonjeno odlikovanje. Posl. vitez Koziowski je odkl nil podeljeni mu komturni križ Frano Jožefovega reda z zvezdo.
— Kongres hišnih posestnikov
se vrši sedaj na Dunaju. Zastopanih je 195 društev hišnih posestnikov s 37.000 člani.
Izpred sodišča«
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Mlad ropar in tat. Komaj da je sedaj 17 let stari Andrej Grošelj iz Studenčič spolnil 9 let, že je imel zaradi tatvine sitnosti pri sodišču. Vsled zanemarjene vzgoje m t. ni bilo nikdar prav za resno delo, najraje se je okoli potikal iu kradel. Tako je vzel svoji teti Katarini Šivio med tem, ko se je mudila na Savi, otroci pa na polju salato brali, iz zaprte kamre 26 K gotovine. Tat se je splazil skozi podstrešje v stanovanje in šiloma odprl kamro. S tem denarjem si je kupil v Kranju revolver in patrone. Dne 25 avgusta t. 1. je pa na Došlo vski planini vzel iz zaklenjene planinske koče pastirju Francetu Romu 3 kg slanine, 3 fante kruha, 2 kg moke in eue hlače. Osumljen je tudi tatvine na škodo Antona Sajovioa na Struževem, da je iz zaklenjene kajže vzel 16 K gotovine, dve žepni uri, srebrno in Črno verižico in nož. Višek njegovih hudobij je pa narasel s tem, da je izvršil navadni cestni rop. Grošelj jo je mahal skozi Naklo proti Radovlj oi, bilo je to 16. oktobra t. 1. V bliiiini vasi Smokuča je srečal Va-ijavčevega pekovskega vajenca, 14 let starega Andreja Rozmana, ki je vozil z ročnim vozičkom kruh v Moste. Temu se je obdolženeo pridružil ter ga spraševal, koliko ima denarja pri sebi, in mu rekel, da mu ga naj pokaže, kar pa fant ni hotel storiti. Na to je kupil Grošelj za 10 vin. kruha, pri tem pa opazoval, kam da bo denar spravil. V bližini nekega znamenja je potegnil iz hlačnega žepa revolver ter 6krat ustrelil v zrak. Blizu vasi Stu-denČioe mu je pokazal neko stezo, Češ da je to bližnica. Pri nekem grmovju je rekel vajenou Rozmanu, da bosta tu počakala obdolženčevega brata, pri tem je pa Grošelj za šalo ustrelil v Rozmanov kruh. Ta se je hotel neljubega spremljevalca odkri-žati ter je šel naprej. Obdolženeo je pa stekel za njim, obrnil voziček na drugo stran in mu velel iti na neko bolj vzvišeni prostor gledat, če brat prihaja. Naenkrat je dejal: „Vidiš, tamkajle gre," pri tem ga pa s tako silo stisne za tilnik, da se mu je kri iz nosa vlila, potegnil je revolver iz žepa ter Rozmana prisilil, da mu je izročil skupilo 7 K 30 vin., kajti rekel je, da ga drugače ustreli. Rozman je cel dogodek povedal Vincen-oiju Meršolu, kije urno šel za GroŠljem, ga ujel in ga izročil potom župana
orožnikom. Obdolženeo je tudi dne 3. avgusta t 1. v bližini Studeneio tako neprevidno streljal z revolverjem, Ha je v daljavi kakih 100 korakov Mariji Mule j, ki je krtin* grabi lt, frčala krogla mimo ušes. Obdolženec je dne 2. novembra 1.1. ušel iz sodo h zaporov v Radovljici ter se napotil proti Bledu. Orožniki so ga zasledovali na vse strani. Postajevodja Iv. Banko je prišel do neke jelke in videl, da se nekaj ziblje v njenem vrbu. Ko Bi je stvar nekoliko bolj natanko ogledal, videl je, da ima vbeglega ptička pred seboj. Velel mu je, da naj pride rado-voljno doli, drugače bo rabil orožje. Grošelj se je spustil na tla ter buttl orožnika nafarbati, da je Fr. Mulej is Koritnika, kar se mu ni posrečilo, ker ga je orožnik spoznal po zelenih nogavicah. Obdolženeo prizna razun ene tatvine svoja kažnjiva dejanja Porotniki so izrekli krivdorek glede ropa in tatvine, sodišče ga je pa obsodilo na 8 let težke ječe. Po prestanku kazni ga bodo oddali v prisilno delavnico. Uwv *
8 to razpravo sojjbile letošnje porote končane.
Kazensko razpravo pred okrajnim
Wgjgt      ž Mdiščeae^jj*^_
Dvema ljubeznivima tičicama,
ki ste bili v sedanjem hudem mrazu brez stalnega toplega gnezdeča in ste morali iskati pribežališča in dobro-dejne toplote v službi naših krepkih „Janezovu iz šentpetrske vojašnice, je dobrohotni okrajni sodni taj Lik Bul o ve c naklonil varno gajbioo vsaj za toliko časa, da mine najhujši mraz, kajti Škoda bi bilo, da bi ledene zimske sape uničile taki nežni, nedolžni pevčioi, ki ste še tako mladi, saj sta komaj doživeli šestnajsto zimo. In ko se zopet vrne v deželo vigred zelena, ko zopet oze'eni dol in leg tedaj ju bo Zopet izpustil lijen skibni varuh, tedaj pa polete te zopet vun zeleni gaj iskat v družbi naših krepkih „Janezov" iz šentpetrske vojašnice. Ber-linČkova Mioika z Vrhnike, piše se za Susteršičevo, je stara Šele Šestnajst let in ravno toliko tudi Rezi k a Centa p. d. Stopa r jeva iz Žel imel j, aLi obe ste vzlic svoji mladosti globoko pogledali v kupo življenja in se kaj radi naslajali na njenih sladkostih. Tuda ni je rože brez trnja in ni življenja brez bridkosti in naši krepki branitelji domovine služijo večinoma le po 12 vinarjev na dan ter si privoščijo večinoma le ob nedeljah kak izletič v ljubeznivi družbi tja onstran tobačne tovarne, kjer varuje sv. Anton svoje nove župljane. Zato ste tudi naši dve tičici imeli svoje dobre dneve ob nedeljah, sicer ste pa bili brez službe ter ste se dolgočasili pri Mariji Susteršičevi na Sv. Petra cesti št. 46, odkoder ju je bilo lahko poklicati na čašico rujnega vinca ali toplega čaja Pri vsem tem seveda ni prav nič čudnega, saj BeriinČkova Mioika je že svoji stari materi Uršuli Vrhovčevi na Vrhniki odnesla ogri-njačo in 12 K, da ste tudi v kavarni „Puau izginili dve srebrni žličici, pri njnni gospodinji pa nočne jopice, muf, boa, troje ženske hlače, srajce, likaluik itd. in da ste potem obdolžili druge ljudi takih sračjih lastnosti. Zato so ju dejali v gajbioo, da ne bi se spreleteli, in dobrohotni sodnik je podaljšal bivanje v gajbioi, in sicer Mioiki za deset tednov, Reziki pa za šest ter pripomnil, da bodo strogo pazili na to, da se jima ne pripeti kaj hudega. Da bo stvar prijetnejša, je dodal še vsaki vsak teden po dva posta in dve trdi ležišči ter obljubil, da bo poskrbel tudi za njeno daljšo prihodniost, in sicer Reziki po-boljševalnico, Mioiki pa varno spremstvo v domačo občino, Češ, ker sta — tu se je najbrž zarekel, gotovo je hotel reči: ptici selivki — pravi vla-čugi. Za Šestnajstletni dekleti res — žalostno!
Telefonska in brzojavno poročila.
Kritičen položaj.
Dunaj 12. decembra. Danes popoldne bo imel ministrski svet sejo. Položaj je silno kritičen, ako situva-oija do ponedeljka popoldne ne bo pojasnjena, potem je Bienerthovo ministrstvo bilo. V ponedeljek popoldne ob 4 ima Češki „Narodni klub" sejo. Danes je baron Bienerth kon-feriral z voditeljem Čeških agrar cev Udrzalom. Opoldne so imeli češki voditelji sejo, na kateri so se posvetovali o političnem položaju.
Vladni komunike.
DnnaJi 12. decembra. Danes izide vladni komunike o odnošajih med Avstro-Ogrsko in Turčijo.
Rektor nemške univerze v Pragi. DnnaJ, 12 deoembra. Rektor nemškega vseučilišča v Pragi je dospel semkaj in bo jutri imel konferenco z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom in vodjo naučnega ministrstva Kan ero.
Svak črnogorskega kneza umrl. Cetfn]e 12. decembra. Taje umrl svak kneza Nikole  bivši  vojni mini-* ster Andrija V u k o t i ć
Da bo Bosna mirna.
Sarajevo 12. decembra. V vasi Strbci v Bosni je poročnik pri takozva nih „štrafaciha posilil neko 141etco Srbkinjo. Ravnal je ž njo tako zversko, da je kmalu na to umrla. Med narodom je ta zločin vzbudil nepopisno ogorčenje, zato je vojaška oprava poslala takoj stotnijo vojaštva, da je poročnika aretovala in ga izročila sodišču
Srbija napove vojno.
Bel grad, 12. decembra. Neki višji častnik piše v „Politike", da bo Srbija morala napovedati Avstriji vojno, ker se ni nadejati, da bo evropska konferenca privolila v tc|, da se Bosna pridruži Srbiji. Ako bo srbska vojska preskrbljena z ročnimi bombami in mitreljezami, je verjetno da premaga Avsirijo.
Voditelj Mladoturkov Riza-bej.
Belgrad, 12. decembra. (Poseb. brz. „St. Nar u) Čez Belgrad je pote« val včeraj znani voditelj Mladoturkov Ahmed R za bej,  ki je bil v posebni misiji v raznih evropskih prestolnicah. Sedaj se vrača v Carigrad, da prevzame portfelj ministra notranjih del. Riza-bej se je napram nekemu aktivnemu srbskemu državniku izjavil, da je   z rezultatom   svojega potovanja popolnoma zadovoljen,   ker  so vse velike sile na strani Turške, Srbije iu črne gore; v svoji misiji je ravno-tako  podpiral  srbske in črnogorske zahteve kot turške. Ta izjava naj b .d je demontira  vse  glasove  o napetosti med srbskima državama in Turčijo. Na Dunaju   so   poskušali pridobiti R za bej a, da naj deluje na prenehanje bojkota na Turškem proti avstrijskemu blagu, ali on je hladno odgovoril, da to ni v njegovih rokah, nego v rokah Avstro Ogrske, ki je bojkot provocirala.  Ako odstrani ta vzrok bojkota, bo to gibanje takoj ponehalo. Karakteristično za razmerje med Srbijo in Turško je dejstvo, da je bil Riza bej v Belgradu sprejet z vsemi častmi na postaji in da je bil odprt dvorski salon, kjer je Riza bej kor f eri ral z ministrom zunanjih del dr. Milovano-vićem.
Srbija se pripravlja.
Berolin, 12 decembra. Nemški listi javljajo, da je Srbija naroČila na Nemškem 100 000 šotorov, ki morajo biti gotovi do meseoa februarja in marca.
Rusija ne prizna aneksije. London, 12. decembra. „Globa* javlja iz Petro dr ada, da izide danes vladni komunike, v katerem se izreka, da Rusija ne pr iz nav a aneksije Bosne, kakor je tudi ne priznajo Anglija, Francija in Italija.
O aneksiji Bosne.
Petrograd, 12. decembra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Diplomat neke velesile, ki ima velik vpliv na Balkanu, se je o rešitvi balkanske krize izrazil tako-le: Ce bo Rusija odločno zastopala svoje stališče, ne bo prišlo do vojne, zakaj v tem slučaju se bo Avstrija brez dvoma vdala in bo izpolnila vse zahteve velesil. Avstrijski interesi so na Balkanu že toliko oškodovani, da se nahaja Avstrija že sedaj v hudi zagati. Iz te zagate sta samo dva izboda: vojna ali odnehanje. Morda bi se Avstrija odločila za vojno, ako bi se mogla sigurno zanesti na pomoč Nemčije. Ker pa nasprotuje Avstriji koalicija vseh drugih velesil, je več nego gotovo, da Nemčija ne bo ščuvala Avstrije na vojno, marveč da bo se celo zavzemala za to, da bo Avstro - Ogrska odnehala in se sporazumela z balkanskimi državami. Glavni pogoj za to pa je neizprosnost Rusije, ki na noben način ne sme priznati aneksije Bosne.
Poslano*
Gospodu Maksu Zalokerju,
izdelovatelju drež 460? v Ljubljani.
Namesto  svojega nemskutar-
skega zastopnika gospoda Dragotina OoiiOba nastopili ste sedaj Vi.
Na Vaše „Poslano" z dne 6. decembra 1908 odgovarjava na kratko to-le:
1) Zahvaljujeva se Vam za Vaše dragoceno priznanje, da ste rabili celin 26 let, da ste se „strokovnou izobrazili za izdelovanje drož.
2 ) Ravnotako jemljeva z zahvalo na znanje, da se je vzlic Šestindvajset« letni izobrazbi še le v najnovejšem Času začelo širiti Vaše podjetje, česar Vam prav nič ne zavidava.
3) Istotako konštatujeva z zadovoljstvom, da po Vašem priznanju tega razširjenja ni provzročila kakovost Vaših droži, temveč častna diploma in zlata kolajna iz londonske razstave, ker le splošno znano, po kateri eonl In poti se dobivajo tako častne diplomo ln kolajno.
* Za vsebino tega spisa Je urednl8tr» adanim nn le toliko, kolikor določa sakoa.
4) Končno pribijeva s posebnim zadoščenjem, da v avo|osa »Poslanem' niti s na|mul*o besedico niste mogli ugovarjati naravnost izborni kakovosti najinih droi, ki prekašalo vso podobno Izdelke dragih tvornte, vsled Česar se nama odjemalci vsak dan množe.
Iu tega niste Vi najmanj krivi, ke nama neprostovoljno delate jako uspešno reklamo.
Za to Vam izrekava toplo zahvalo in se Vam priporočava Še sa bodočnost.
Ljubljana, 11. decembra 1908.
Fran Golob i Josip Potok
lastnika »Jugoslovanske drožarne" v Llubljeol.
Darila.
I'pravništvu našega lista so poslali:
Za dražbo sv Cirila In Metoda s
Vesela družba pri Grbcu na Iga o pri liki Miklavževega večera 4-20 K Cea. svetnik I. Muru i k 20 K, mesto vencev na krati gospe Ivanke Valentinčič in g. dr. Hinko Dolenca Ko je .Lojze* praznoval svoje tri križe, je bilo v baraki nabranih 6 K. Neimenovani iz ložke doline zbrani v Tomšičevi gostilni v Igavasi 5 K. Dr. I. Cervenv v Cerknici 27 K, katere je nabrala družba pri g. Belletu u* Uncu. G. Rado Jereb v Kostanjevici 5 K, iz neke kazenske p* ravnave. G. Jos. Droll, lastnik zaloge glasbil itd. v Ljubljani 20 K. Gosp. Viktor Dolenc v Razdrtem 614 K. Gdč. Helena Bavdekova 10 K, mesto venca na krsto gospe Valentinči' čeve. Skupaj 103*34 K. Srčna hvala! Živeli!
Za žrtvo 20. septembra 1908:
Na Miklavževem večeru pri Steinerju bilo nabranih 3 85 K, Gdč. Jožica Veberjeva iz „Nar. doma** v Mariboru 10 K., kot preplačilo za po tvrdki Jernej Bahovec v Ljubljani v razprodajo poslano blago. Posnemajte! Neimenovan 120 K, G. Viktor Magajna v Divači nabral med gospodi uradniki in domačimi 20*12 K, G. Ivan Dečko v Središču nabral v gostilni g. F. Horvata 6*90 K. Skupaj 42*07 K. Živeli darovalci!
Za spomenik žrtvam 20. septembra 1908: G. Ivan Dečko v Središču   nabral  v  gostilni   g.  F. Horvata
3 40 K. Živel 1
Za slov visoko tolče: G. Raj k o
Arce, blagajnik 20 K. Živel rodoljub! Živeli njega posnemalci!
Za bedno rodbino Kisele: G.
Ivan Frisch, trg. v Ljubljani 5 K Srčna hvala!
34. Izkaz prispevkov za spomenik In žrtve dne 20. soptembra
1908. Od 7. decembra do 10. decembra 1908 poslali so podpisanem blagajniku ^Združenega narodnega odbora" prispevke: Uredništvo nMirau v Celovcu zbirko za žrtve in spomenik 14 K, (darovali so: narodni   fantje  v  Šmarjeti   pri Pliberku
4 K, Matija Prosekar 250 K, Rupert Rotter 2 K, Lovre Koban i 20 K, Ožbe Prosekar 50 h, po 40 h, Štefan Žerjav, Lipe Lajčaher, Peter - Užiiik, Leopold Bernot, in Marica Stih, Ivan Stih 30 h, po 20 h Alojzij Prosekar, Andrej Koban, Doniž Strucrar, Ivan Nemec. Kristijan Lajcaher, tTomaž Male in Martin Wald-hausen ter 10 h Jurj Andrejeve), Aleksandra Kordiš, učiteljica na Vinici pri Črnomlju za najbolj potrebne žrtve ob priliki slavlja desetletnega obstoja »Gasilnega društva** od družbe na Vinici nabranih 15'20 K, žnpanstvo občine Selce v selški dolini na Gorenjskem pri občinski   seji dne 30. novembra  za žrtve
zloženih 50 K, „Bolniska blagajna samostojnih mojstrov v Ljubljani" za žrtve na povoljno   vporabo   odboru 50 K, Alojzij Teršan župan v Tacnu   pri Ljubljani sa uboge   družine   obsojenih  6   K, Franc Zacherl,  učitelj v Ljutomeru  nabral za žrtve namesto razsvetljave 16 35 K, (darovali so: Po 8 K Franc Sever, in Viktor Kukovec, po 1 K Franc Sersen,  M Kocuvan, Martin Karba, Josipina Wessner, Alojzij  Lentr, A?gust   Ozmec, J. Golobic, Peter  Skuhala,   Franc  Zacherl   in Pepca Pihlar, po 50 h M. Čagran, Anton Mišja, Al. Vršič in J. Horvat ter 35 h Št. Vrabe), Frank   Sakser  Co v New   Yorku potom „Ljubljanske   kreditne   bankeu na okbe v amerikanskem slovenskem dnevniku „Glas Naroda**   od amerikanskih  Slovencev darovane  prispevke za spomenik  in žrtve 500 K   Ljudmila Katalanova [iz „ Društvene gostilne* v Rpjanu   pri Trstu v veseli   družbi   dne   1.   decembra    1908 za ljubljanske žrtve nabranih 3 24 K. Skupaj 854*79   K.   Proseč*   nadaljnih prispevkov izrekam v imenu   nZdruženega narodnega odbora"   vsem darovalcem svojo najiskre-nejšo zahvalo. Posebno prisrčno se pa zahvaljujem   našim zavednim amerikanskim bratom, ki so zbrali   tako |lepo   vsoto in pa vrlem«   našemu  amerikaaskemu dnevniku .Glas Naroda" za njegov rodoljubni trud pri zbiranju. V Ljubljani, dne 11. dec. 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik.
Za prebivalce  mast, uradnike I  t. d
Proti težkotam prebavljanja in vsem naaled kom mnogega sedenja in napornega dusev nega delajo aprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni ltMoll-ov Seidlits prašek**, ker vpliva na prebav ljenje trajne in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan iekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate": na DDNAJi, rucalauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko >n podpisom 3 3 ■ -17
■ail|a|oee opozarjamo na inserat o Thvmomel Scillae, preizkušenem izdelku, Id ga pogosto zapisujejo zdravniki.
Idealna naniioa voda je zaradi svojega prijetnega okusa, svoje slastnosti in izdatnega dietetetskega učinka že več ntgo 100 let priljubljeni in cenjeni rogaški tem-peljskivrelec. Zaradi svojega antika tara-ličnega in snovi menjaj o čega učinka zasluži zlasti sedaj velike pozornosti.
Želodec Je prebavUnl ln čistilni organ. Da more obe službi primerno opravljati, je potrebno, da niti v tem niti v onem delu ne opravlja prehudega dela, ampak je skrbeti, da mu obole kol kor mogoče (lajša Za to izborno preizkušen izdelek je dr. Rose balzam zs Želodec is lekarnice Fragnerja, c. in kr. dvornega dobavitelja v Pragi, zakaj to je prebavila spodbujajoče in milo odvajajoče sredstvo Dobiva se tudi v tukajšnib lekarnicah. Glej inserat. 3
u I
4:oo £*EO. 4
Generalno zastopstvo za Avstrijo pri bh .
Barensfeld & VVedakind.
Dunaj IX 3 Scl>w»r»»»p ■uiorBt'MBsa 18.
ML. m
Pri obolelosti vrata la požiralnika.
Ob katarih, kašlju in hnpavosti
„IMonthogom"
mentolovo gumasti  srdenci  razkrajajo slez, blaie kašelj, Čistijo glas, razkužujejo (torej varujejo infekcije). (1 steklenica stane ■ 1-20). Dobiti*   0«   |io lelmrool?«
Zaloga in razpoŠiljalnica: 4367—2
Nadvojvode Karla lekarnica
Dana| II 8. Erzherzog Kari plat z 14-
Proti zoDoDolu m gnilobi zet
(zborno deluje dobro snene
antiseptična
Melu8ine ustna ia zobna voda
c: utrdi ftleetio iu •«t»ir*s»JtaJo jm*-prijet in o tape las aai. t et«lAm MMvotii***. t te..
tik sorodnemu gospodu JU« i>rvetinii
lekarnarja •# Ljubljani.
Vase izborna Melosine ostna ln aoona voda je najboljšo sredstvo zoper zobe bol, vdstranjaje neprijetno sapo iz ust in jo aeprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sod, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 staklenice Melos, ustne in zobne vod*.
Dovolim, da to javno oznanite, ke« je res hvale vredno.
Leopold eangl, mestni tajnik,
Metlika, 8«. aprila 1906.
Sil ltkirTOft Mil Lrcst-cks I Ljuiljmii Rttljm ctsta it 1
oclea r^vo^g-fajenega Fran Jo*elrm«r» W»*X moatn »6 49
žitne cene v Budimpešti.
One 12. decembra 1908
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 12 69 Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 1 09 Rž za april „ za 50 kg K 10 52 Koruza za maj „     za 5C kg K  7 46
Oves    za april       ,     za 50 kg K 876 E Tel* 11 v. 5 vin. ceneje.
fleteoroiositno porotno,
i        JUki morjem 906. Sreduji aneai Um 'ti i «m.
11.
12
9. zv.
7. zj. 2. pop.
714*0  —03 brezvetr.
7i4*2 —04 sr. vzhod 717*3     2 6 si jjvzhod
oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 0 0, norm. -11   Padavina v 24 urah 15 4 mm
Zahvala.
4623
I
Za vse pove dom bolezni in smrti našega nepozabnega sina in brata, gospoda
Josipa Potrato
učitelja
nam došle izraze sožalja, za obilno udeležbo na zadnji poti, prekrasne vence in ganljivo petje se tem potom najgloblje zahvaljuje
Žalujoča rodbina Josip potrato
c. kr deželni sodni svetnik.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1908
i
Družba sv. Mohorja" v Celovcu naznanja pre-
bridko vest, da je nje dolgoletni, velezaslužni sotrudnik, gospod
Vekoslav Legat
poslovodja tiskarne
po daljšem bolehanju v starosti 56 let mirno preminul.
Pogreb rajnika se vrši v torek, dne 15. decembra t. 1. v Ljubljani ob polu 3. popoldne iz južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu blag spomin! V Celovcu, dne 12. decembra 1908. 4624
i/J I
m
v*
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se cesto kisline preganjaj' sredstva in zatorej opozarjajo zdravn zaradi milega vplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri ielodčevl k\. slini,  škrofeljnlh,  krvicl, otekanji i. t. d , ravno tako pri katerih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetni Ldschner-ja monografija o Giesshnhi.
Slatini.) 129-
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, veCf ftpecenjah, vinskih in delikatesnih t.rer« >v■ •
potrebuje Prva šišenska mlekar Ponudbe naravnost na mlekar ▼ Šiški pri Ljubljani
Namizna jaboltta
lepa, vsake vrste, oena sa ICO kg od 10 do 16 kron Več pove M Kantor, Jurčičev trg v Ljubil a nI. 4546 -2
DOVOzldana, Z1A ure od Ljubljane, se proda po nizki ceni. 4558-2 Več pove Jos. Kordsi, posta Št Vlo nad Ljubljano.
Absolventinja
e odliko trgovskega tečaja, teli vstopiti v kako pisarno ali kot blagaj« ni čarka v kako trgovino.      4495 3
Ponudbe ped ,,Ela 12" poste restante Ljubljana.
Razne prevode
iz nemščine v slovenščino
.jrkularjev, pisem  in  drugih tiskovio
oskrbi   ceno v tej   itroki izveiban
aradnik.
Naslov   v upravniitvu *Slo?. Naroda**
Za hišnika
želi vstopiti mlad poročen mož, zmožen slovenskega in nemškega je-===== zika v govoru in pisavi. ==
Ponudbe na upravniHvo „Slov. Nardau pod „Vesten 28".     4597 i
FR. BROCKNER, glasbila
(Dobavitelj zveze c. kr. državnih madnikov) SchSnbach pri Hebu, Češko priporoča najceneje najboljše glasbene instrumente in strune vseh vrst Razpošiljanje po povzetju Zamena dovoljena ali denar nazaj, ilustr. cenovnik zastonj in poštnine prosto Stare mojstrske gosli in celo se zamenjavajo ali kupujejo. 4141-8
fce 16 iQt 0h3tCjS&t
najstarejša Ijubljaneftus
jisredovalnica stanovao! \u Mth
G. FLUX
^TOOSk« Vjlftt ti 6 4594 priporoča In n»m*«*» 1» bolj«* liče nu|no: izurjeno h'ino za jako fino
hišo v Ljubljani, 30 34 K plače; peniijo-nlsta za paznika v tvornico, lahki in sralni zaslužek; mnogo kuharic, DOB m deklet k ——   otrokom Itd. -
Potnttk* tukaj. Voitna ln (kolikor muino hitro poattrožbo •o&ovljoiio.
PtomI wr «»» naiam*nl n««l»«.
3. Priloga „Slovtmsfcemn Narodu" at. 290 dne 12. decembra 1808.
Po svetu.
* Pariška tragedija. 2e nekaj ednov piše tu- in inozemsko časopis-
je
obširno o tragediji, katere glavna unakinja je lepa vdova slikarja jteinheila. Spomladi so našli v neki rili umorjena slikarja Steinheila in njegovo taščo. Sluga je slišal zju-aj klice iz sobe gospe Steinheilove, drl je v sobo, kjer je našel gospo privezano k postelji, a v sosednji soji so našli slikarja in njegovo taščo mrtva. Žena je pripovedovala, da so }rišli ponoči trije zakrinkani možje n ženska črnih las, ki so jo zvezali, jato pa šli v moževo spalnico. Poli-ija je našla vse omare izropane, sli-arja in njegovo taščo pa z vrvjo [idavljena. Gospa Steinheil je svojo spoved ponovila pred preiskoval-ini sodnikom Levdenom, ki je imel časno intimno razmerje ž njo. ito je postalo občinstvo nezaupno, je poznalo pisano preteklost emheilove. Nadalje pa je bilo tudi tanOj da je Steiheilova bila pri bival predsedniku Faureju, ko ga je ividezno zadela kap. Že takrat se spravljalo Steinheilovo v zvezo z ; vadno Faurejevo smrtjo. Da od-rue od sebe vsako sumnjo, se je ova policiji ponudila, da gre sama :af morilce. In res je prebila cele ei z doma, zahajala v najzloglas-špehinke, da išče morilee.Kma-a pa je naznanila policiji tri igralce ekega majhnega židovskega gledana in neko črnolaso damo, ki je bi-a baje nekoč model njenemu možu. reiskava pa je kmalu dokazala, da i osumljenci nedolžni, a tembolj je isel  sum proti vdovi Steinheilovi.
ik Leyden je seveda moral odlo-ti preiskavo v tej stvari. Novemu reiskovalnemu sodniku je Steinhei-naznanila, da je morilec njene-a moža sluga Couiliard. In že je bil njemu zelo velik sum, ker so v njegovi denarnici biser, o aterem je Steinheilova trdila, da ji e vzet iz njenega prstana. Toda pri-avil se je zlatar iz obskurne pariške iiee ter izjavil, da je biser vzel iz rstana po naročilu gospe Steinhei-ve same. Couillarda so izpustili, a im proti Steinheilovi je še bolj zra-1. \~ato je Steinheilova ovadila si-i .je kuharice, konjskega trgov-i Wolfa kot morilca, češ, da jo je Dtel posiliti, a ko sta na njeno kli-nrje prihitela v sobo mož in njena Bati, je planil Wolf na nju ter ju bil. Tada tudi Wolf, ki je sicer zelo a slabem glasu, je dokazal svoj ali-i. Tako je afera postajala čimdalje ; zamotana, a sum proti vdovi je araščal. Dvema časnikarjema pa se - iaj vendar posrečilo, pojasniti ekoliko zagonetno afero. Iztaknila *a ljubimca Steinheilove, župana orderela iz Južne Francije. Ta je fovedal, da ga je Steiheilova dan red umorom hotela telefonično privabili v Pariz. Ko je izvedel za unor. je šel nemudoma v Pariz, toda einheilova se je obnašala in gorila tako, da se ni mogel otresti su-na proti njej ter ji tudi naravnost »vedal, da ne pride več blizu, do-ler se te sumnje ne opere. Sedaj so teinheilovo zopet zaprli in vsa jav-ost čaka z napeto nestrpnostjo, ka-
0 se preiskava razvije.
Trojni roparski umor.  V vasi u pri Ravi ruski na Gališkem e je zgodil od petka na soboto gro-vit roparski umor. Ondotnega sta-fa gostilničarja so ponoči s trka-jem na okno zbudili iz spanja. Dasi gostilničar   neznanega tujca al, vendar mu ni upal odreči ahteve po žganju, temuč je šel od-rat vrata. V trenotku, ko je odprl ; ; vrata, udaril ga je tujec s se-ro po glavi, da mu jo je preklal ter t je gostilničar zgrudil mrtev. Mo-Bec je hitel v sobo,  kjer sta spali ^tilničarjeva žena in hči. Ropar ženo na enak način umoril, kakor >ža. Na klice se je hči zbudila ter -žala iz sobe, toda morilec je hitel ? njo ter jo istotako pobil s sekiro, tem se je ropar vrnil v sobo, po-ral kakih 40 K ter zbežal. Hudodel-vo se je kmalu zasledilo in orožniki
1 prijeli tudi roparja, ki je neki 18-tni ruski malopridnež.
* Kdo je bil Karel Veliki. V ezku nekega vratislavskega učen-1 je citati sledeči spis: »Karel Ve-ki je bil dober in pogumen mož.
je konjsko podkev in to je zdro-• Ako je zagledal Turka, izvlekel meč ter ga takoj razsekal po sredi dvoje, da so polovice padle na vse *ani sveta. Nosil je le obleke, ki so 5 jih napravi j ale njegove hčerke. ^ je zelo pobožen.    Ako ni mogel ^ti, je molil.   Nekoč je klečal na Upnicah pred  altarjem.    Tedaj je ^sel papež odzadej ter ga mazilil. 1 sedaj je bil nemški cesar. Takoj
■ dal mesecem nemška imena. Usta-Sjtjal je šole  in  cerkve,  da so se
brati, pisati in računati. Ko je ^1, vsedel   e je na zlat stol ter so
■ spustili v grobnico pod cerkev. 4l& sedi še danes.«
s
Predstavo ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 1. in 8. uri
Ob nedeljah la praznikih:
oh 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7M 8. in 9. uri popoldne. Vsako aoboto ln sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Path6 Freres.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Ceoe prostorom:
L prostor 00 vin., H. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., n. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin.
Vsak četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učence po  znižani ceni.   1.  prostor SO vin II. prostor 10 vin. 4593
Trgovski pomočnik
vešč slov. in nemškega jezika, 23 let star, zmožen manufakturne, železoinske in špecerijske stroke ter tudi usnja, teli v 6 tednih premeniti službo Naslov pod „Sreća" poate re-atante Stari trg prt Rakeku 4557 3
[Sprejema zavarovanja človeškega šiv ljenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlapti je ogodno zavarovanje na doživetje ia smrt z niaujsajoeimi se vplačili.
Vsak član   ma po preteku  petih  k t pravico do dividende.
aaanu
»t
SLAVIJA"
45-144
- - ■ - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Rez. fondi i «1,336.041-01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430-97 K.
Po včitkostš c tuga vzajemna zavarovalnica naše države
* **mml*mw!k eit^ita&iio-asarodliio upravo«
Vsa ^oja ni!* ifajf!
ššeseralni .*«svsjjg v Ltjubliani, ligar aiaazne so 7 la&tnej bauenej hiši
*      MM*ae^a»a«i.fef.   .sa««*? &#«»w» asa«
mmn
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa   najboljši   sloves, koder   poabtj< •
Dovoljuje  iz čistega dobiek podpore  v   narodne  in  ob«".- A tu -usmene.
Strojnik išče slutbo
hišnika
: kjer bi bila centralna kurjava! : Ponudbo pod lv§fi 100" na uprav.
„Slovenskega Naroda". 4560 2
puške:
Lancaster od .  .  K 26-Flobert     „  .  -   n 8* Pištole      „  .  .   .i 2-— Samokresi,, . .   „ •*—
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik
franko, p, Dušek, Opočno 76
ob državni železnici, ČeakO. 3615—10
Lepe prsi
t dveh mesečin povzročijo
P1LULES ORIENTALES
edine,  ki  prsi razvijo, utrdijo, obnove  in  dajo ženskemu
stasu graciozno zalitost, ne da bi škodilo zdravju. Zajamčeno brez arzenika. Pri-znano od zdravniških učenjakov. Absolutna tajnost.
Skatljica z navodilom K 6 45 franko. J. RarJe, lekarnar, Pariz. Zaloga v Buda-Pešti Josip pl To-rdk, lekarnar Kiraly-utca 12, v Pragi Pr. Vitek k Comp. 2256—25
Trlamph-itedilns opJISiis
gOSpt-^i f
stva, aaorra voijo i. t ti-fiakor&rri i :.-pojavi 90 let so najbolje prignana Pr* snsr.a tod; jLaiboljfe m : ; *pe5nej8i i3deiek. Sajv^cja pAranitei goriva.  Specijalitet«: Sledilna ognjlžč« aa hotele, gostilne, restavracije, kavarn« dr. Ceniki in proraCtuii na razpolag Jiavni katalog franko proti đonosi^ni .namki. 2241 25
Ttfarna za itadllna ognjišča „Trluap^'
Xnjl>«»ljMl ec*ikl nakupni \\r.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega
2 K 40 h; polbdega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K >0 h; 1 kg velefinega, snežno-
belega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh i2 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. 2743—15
Zgotovljene postelje
Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 18 i cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavn koma, vsak 80 cm dolg, 5P cm širok, napolnjen z novim, sivim jako stanovitnim puhastm posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-mki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po
f>ovzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno e vzeti nazij alt zamenjati franko. Za ne-ugajajoc-e se povrne denar.
S. Benisch, Deschaalti, št. 767, Sumava
na Češkem. — Cenovnik zastonj in franko.
Pristni vinski destilat v uradno plomniranlh [steklenicah
Camis"& Stock
1» Barko vije.
£3ina parna izgalnica konjaka; pod državno [kontrolo.* 3819-8
Najbolje za zobe.
Prva tr. trornica tlaTirje?
Ljubljana
Hitlerjeve ulice S     Blizu Gradllco
Rudolf A. VVarbiiiek
m w m
o
3
S: <0 o
cd >
E
CB
<
m
o
Priporoča   svoje   prve   vinu, vsa podnebja   solidno narejene planine j klavir!e ia harmonije tudi aamo-lgralne
za gotov denar, na delna odplačila aH naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računi j o najceneje.    1706 50
Največja tvornica na (agu Avstrije.
V Ameriko in Kanado
najpripravnejše, najcenejše In najzanesljivejše prevaža
Cunard Line.
Odhod iz domačega pristanišča Trsta : rPannonfa, 5. lanuarja 1809. Pannonla, 23. lebrnirja 1909. Carpathla, 4. marca 1909.
Iz Liverpola: 77043
Lnsitanla (največji in najlepši parnik sveta) dne 26 decembra 1908« 6. februarla, 27. februarja, 20. marca 17. aprila! 8. In 29 mala 1909. Manretanla dne 23. |annar|a, 13. Iebraar|a9 6 marca, 3 In 24. aprila _       tlm 15. mala 1909. ;
Pojasnila in vozne karte pri
Andiv Odlasek
f UUBUANI, Slomškovi ulico štev. 25,
poleg cerkve Srea Jezusovega.
Izurjenega
IlinSkC SOdC I MralMegn
preddelatico
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno  od 600 do 700 litrov po nizki ceni proda 4387—5
:   FRAN CASCIO :
S r Ifntturgove iilfee štev.
Briketi „Paulus"
najboljši Šlezijski premog, prešan v kocke, 8000 kalorij kur lne moči. Kurjenje sob in štedilnikov preprosto kakor z navadnim premogom, samo da nagleje, bolje in dalj trajajoče. 4223—5
Premog „Bohemia"
kosovnik in orehovnik najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in zbran, .000 kalorij, tedaj brez konkurence. Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briketi brez opažanja. Priporoča samozalogar
Jos. Faulin glavna zaloga premoga v Ljubljani Nove ulice št 3.
jfftiton Sare
Uubijano, S«. Petra cesto it. l
priporoča v lastni Šivalnici izdelano
perilo
za otroke, saspe In gospode.
Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in sifona v vseh Širinah in kakovostih, Švicarsko vezenje, prte in pr-tiče, brisalke itd. 3317 18
Kakor znano le dobro blago in zelc
zanesljive oene. Naročila za venkal točno In zanesljivo^
sprejme takoj v trajno delo Jakob
Preželj, vodovodni inStalater in ključavničar v Novem mesfn     4532 3
po ^coa-cd
£| BARHENTOV, ■j H pj ^ ^ A N LE La
■ MODNEGA BLAGA i
1
platna, damasta, kanafasa itd., vse novo, ki jih franke pošilja znamenita uvozna tvrdka
V J. Havlf&ek a br. Podebrady
311—2      (Kraljevina ČcSka.)
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron franko po povzetju.
Gostilna
s koncesijo Kramar v Ljubljani, Dolealaka cesta st 5 se da
v najem (zakup)
e dnem L februarja IOOD ali pa tudi takoj.
Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. Frana Poček v Ljubljani, Stari trg štev. 30. 396O—8
Š. t38 670.
4543 3
Razglas.
Nekemu tukajšnjemu hiSnemu po-snstoiku je poginil pes na zn&kih steklosti.
Z ozirom na to odreja mestni magistrat v smislu § 35. zakona z dne 29 februarja 1880 drž zak. št. 25 za mesto Ljubljano
pasjo kontumacijo ~ani
za nedoločen Čas.
V tem času morajo imeti vsi psi, torej tudi oni, ki se vodijo na vrvioi, po ulicah dobro, popadanje zabranja-joČo torbo. Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd.
Ako bi kdo zapazil pri svojem psu sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontuma-oije brez dobro napravljene torbe letali okrog, bo konjaČ polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo postopalo kazensko.
Mestni mnsistrct ljubllansk,
dne 30. novembra 1908.
Nedosežno j
LflaJnovelta ame- j." 1 riSRa Iznajdbo T
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno sa leta. Patent E 4*60.
Gez 2! miljona kosov prodanih v kratkem času.
Higijensko gumasto blago za ienake.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2 60.
Kdor posije denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto,  sicer  50 vin.   več,   edina prodaja
.1. H. A 0 E R. tvornice zo go- J. I — mosto blago. — ■
Dunaj IZ 2, Ncssdorlerstr. 3—0.
SUKNAI
In modno m Maso za obleke
priporoča firma
Karel Kora
tvornico zo sukno
v Humpolcu
— [u Ceikem. 84 Trornttke cena.     Viorci Iranko.
V Radečah pri Zidanem mostu 65
se proda
zaradi smrti gospodinje veliko
iepo posestvo
z vsemi premičninami in pritiklinami. Naprodaj so tudi konji, kočije in vsakovrstni vozovi ter drugo gospodarsko orodje. Posestvo obstoji is enonadstropne hiše s prijetnim vrtom, dalje iz travnikov in gozdov. Tamkaj je tudi dobro vpeljana njakanja.
Ne slov pove upravništvo „&loven-skega Naroda". 4552"2
aJtfaMa^aM
Išče 80 oženjena oseba ali pa kak samec,   imajoČ  pri  sebi  kako osebo za gospodinjstvo — sa prezvem
(fiiijaike) na deftelL
Trgovsko izobražene osebe, ki imajo prakso za potovanje, imajo prednost in za potovanje postranski zaslužek.
Kapitala ni potreba investirati, pač pa je potrebno položiti kavcijo. Pogoji po dogovoru.
Ponndbe pod šifro »gostilna" na upravniStvo „Slov. Naroda". 4526-3
e^v e^ie e*^v e^v e>^v e<^v e>^w e^j e^v e^v ez^ha
00
30
S V ETO V N08 L. A V NI
m 148
BRANCA
ivrdke FRATELLI BRANCA v MILANI
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENCICA NA SVETU
"^autrplj v« v vsaki družini! Dobiva se v Ljublja i pri: J. Buzzo Hnliu; Anton Staculu; 8>a**l£arnl Jak. ZHaznlka.
I
£
9
i
e s.
i
i
Pozor!
Za prevažanje   vsakovrstnega   blaga, bodisi
na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg it 16.
8405—12
X IVizk«
Telefon štev. 262.
r
9
0 9 9 9
„The Gresham"
i zavarovalna družba za življenje v Londonu,
pod nadzorstvom c kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost  avstrijskih zavarovancev pripoznal*
K 33,743.42170.
izvod Iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K   32,677. 80'-
2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 .....„ 223,8*7 069 —
3. Izplačane police..............5iS,093 oo«--
4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 ....    „ 7,223,290-—
Poraba 1^ i« s
Dobiček zavarovancem.......                                    .K 5,290 843* —
Dividende In obresti    .   . .....                                -   .. 726.575-—
Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne
mere.............. 1,200.872
2883—4 K     7,223 290
Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj ii
poštnine prosto.
Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Joiefovi cesti št. 17 pri dr GVIDONU ZESGHEO. H
Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mestu in na kmetih, ne takoj nastavijo b stalno plačo in provizijo.
Slovenci, pozor!
pri nakupovanja vence«I
Fr.
tjubljana, jtf estni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
3600-14
l
Zunanja naročila se izvr&u Jejo hitro in točno.
Cene Urez Konburence!
Prva boroveljska       tvornica orožja
Peter VVernig
o. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovlje na Koroškem
priporoča 835 - 41
lovske puške vseh sistemov, pri zna nt)   izdelki   prve  vrste a
največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Perje in puh
po nizkih cenah.
ČERME .Sraveur
Anton Šare
-Sv. Petra cesta št. 8.
Najnovejši stekleni nakit za božično drevo. 3751 8
13 aorbernuih, ».isaaih in »rebrnih »tek . krogci in sadov, v karton skrbno zavitih, po telisosti ia uvrjitvi  pred meto' po K —•«"»  —-SO, —60,
K  -.70, — .HO, 1__, 1 SO, 2.—,  « kosov ▼ ksrtouu v većji iirriitvi
K — »O, — S«, — .»e. Sortiu.enti 24 kosov 00 K — *0, 1.—, 1.30, 86 kosov K l.SO, I 60, S,—, 4* kosov K 31.111, 5» 5©, S.60, 60 kotov
K 2.20, g SO, S 20. 8 steklem ZruJcj>itrr<M WL--»O,  uvty«ic~k z $
božična drevo K — 40, — SO, — SO, Utnutt (angelski laski) stati sli srebrni kuvert K —.06, drc*xtri m teanfrtet,   100 .oso v K — »O, eiee, 34  kosov v kartonu K.  —.50, — 60.  večje 15 kosov v kartona
K —5», — 75, mtotalca ma iw^, tact S£ —.50. Razpošilja se same,  če se  posije   deoar  naprej.   Naročila preko K 8-—
po povzetju.
: C. ta kr. dvorni zalagate 1. IVAN KONRAD,
r,izj>4jaihcLl,iir<i « M.atu. št   1871 (Č-sko) II ust rov« 11 i glavni katalo« nt sshtevo vsakomur «r»tis in franko
Ustanovljeno 1302.
RUDOLF
e. iaa.
dvomi
Telefon 684.
GEBURTH
DUNAJ, VII., Kaiserstrasse 71, ogel Burggasse.
Največja in najobsežnejša zaloga vseh vrst 2912—17
ktlrilnih ti P?! PrePrcsto in elegantno opremljenih in posebno najfinejše v ognju 1.141 lllllll Ji tU emajlirane peći z nikljastim kovanjem.
Trajnogorilae peči za kurjavo s premogom. — Begulirne
polnilne peči od 15 kron naprej. — Ognjišča, štedilniki in
strojna ognjišča vseh velikosti. — Najboljše plinove 'peči
in kamini, &mi in emajlirani. — Železne peči s peč*eicami
* za kurjenje dveh ali treh sob.
patentni vstavki za glinaste peči. — Su&ilni
aparati.
Ml \
m
vii     ■ »j 1
Trajncgorne etažne peči  tfcST za peko. .ETji
IVAN SCHINDLER, Dunaj 51 Erdbergstr. 12. |
pošiHa že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje ln grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatllnice, vitle, trijebe, čistilnice za žito, luščilnlce za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, milna za go-lanje, kotle za kuhanje kjaje, aesalke za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi I. t d. postranske komade za vse stroje, četudi niso biti pri meni naročeni. Kose za slamoreznice iz Ia jekla
!po izdatno znižanih cenah!
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konooljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavooe in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih = tudi na obroke! =
Ceniki z veo kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto.
p Dopisa je M tndi v slovenskem jezika, j
Prekupci in agent Je zaieljeni.
467—15      Pita Daj se naravnost:
IVAN SCHINDLER, Dunaj III!,., Erdbergstr. 12.
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Rezervni zaklad: 64,000.000 kron
'očLrvLŽiraicsL c. 3sr. pri
Avstrijskega kreditnega zavoda
25** trgovino in obrt
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vloge na obrestovale v tekočem račnnu, na giro-račnn in proti hranilnim knjižicam;
izdaja obrestujoče se blagajniške liste;
dovoljuje posojila na tekoči račon, dalje stavbna posolila, hlpotečna posojila, carinska posojila, davčna Jamstvena posojila itd,
eskomptira menice in devize in preskrbuje njih in kaso
izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tusemska in
inozemska tržišča,
kupuje in prodaja tu in inozemske rente, zastavna pisma, delnloe in 'srečko
in daje vestna navodila za nalaganje kapitala.
priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadijo za uieležbo pri dražbah.
sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe Deposits) pod lastnim
zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze v hranitev, zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izirebni izgubi in oskrbuje brezplačno
pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujme na blago, na vrednostno papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze, 2831 7
priskrbi za svoje naročnike trgovske inlorinacije v tu- in Inozemstvu itd. itd.
Centrala na Dunaju.
Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Če&kem, Trst. Opava, VVarnsdorf.
KL
54
4. Priloaa »Slovenskemu Narodu" It 290, dao 12. decembra 1908
KnllževnosL
— „Slovenski Sokol11 imi v
it. 11 naslednjo vsebino: 1. Razširjanje sokolske organimaoije v slovanskem sveto. 2. Proste vaje. 3 Telo* vadba aa sletu v Pragi. 4. Ia slovanskega Sokolstva. 5. Vestnik slovenskega Sokolstva. 6. Natečaj.
— Ivan Cankar: Za kritem. Naslovno risbo je risal Henrik Smrekar. Založil L. Sohwent-ner. Cena 3 K, ves. 4 K 60 v, po poŠti 20 vin. več. Knjiga obsega 14 spisov.
— Na smrt obsojeni? Dramatska slika v treh dejanjih. Spisal K s a v e r M e S k o. Založila druiba av. Mohorja v Celovcu. O umetniški strani te rodoljubne igre smo pisali še tedaj, ko se je uprizorila na ljubljanskem odru. Delo zasluži, da se razširi, ker je v s tacu zbuditi speče, razgreti mlačne iu utrditi zavedne.
— Zbirka prostih spi snih nalog uČenoev krškega in litijskega okraja. Uredil Ivan Magerl, strokovni učitelj na meščanski Šoli v Krškem. Izdalo in založilo „Pedagoško društvo v Krškem".   Cena 1 K.
— Prč plav Dunajsko Jader-*kf, Napsai Ing Karel Pio k. Ta razprava je najprej izšla v „Tech-nickem obzoru (Štev. 36) in zdaj kot posebna brošura. Inžener Pick, ki vodi regulacijo Save in se je pri teh delih izkazal kot odličen strokovnjak, je v tej brošurici rekapituliral bistvo vseh projektov zastran zgradbe za plovbo porabnih kanalov, ki naj bi Dunaj zvezali z Adrijo. Prvi projekti so še iz druge polovice 17. veka. Od tedaj jih je bilo izdelanih že več, zadnji tak projekt je 1. 1900 napra-inžener "Wagenfuhrer. Toda — država se ne gane.
Za kratek .as.
* Zlasti nalmlafia. „Imam čast predstaviti svoje tri hčerke; vse tri so zdrave, omikane, dobre gospodinje in nedolžne, zlasti najmlajša !tf
* Dober avet On (čitajoč časopis): Žts zopet je varani soprog padel v dvoboju; to je sramotno!" Ona: „Vidiš, kako imam prav, ko te vedno nagovarjam, da bi se učil borenja!*1
* V spllističal seli. -Takoj se bo prikazal duh! čemu se pa tresete iu prebledujete ?u „Bojim se, da v prisotnosti duha ue izgubim prisotnosti duha!u
* Moderne naprave« Kmet, prišedši v mesto se je nastanil v modernem hotelu, v katerem so bile vse sobe opremljene z električno razsvetljavo. Ko je zapazil na nočni •marici svitleko, ki je bila pritrjena aa električni žici začel je rentačitd ■ad sobarico: „če sem prav kmet, pošten sem pa le, in ne bilo bi vam treba privezati svetilk, ker še nisem nikjer nobene ukradel!" in odšel je •gorčen nad to mestno nezaupljivostjo.
* Nepričakovana sreča. „Da-
nes si pa res imel sredo!" reče neka gospa svojemu soprogu, ko z ribolova prinese domov šest krasnih postrvi. „Resnično, oelo življenje nisem imel take sreče !a „Zagonetka pri vsem tem pa mi je pač to", pravi soproga, • da si trneke doma pozabil!"
* Užaljena« „Ali se je vaša hčerka zaročila z doktorjem M , s katerim je vedno hodila?" „Kaj pa vendar mislite! Moja hči vendar ue bo vzela kar od kraja vsakega, s katerim ima kako razmerje!"
* Izdala se Je. Mati: „Tako torej, cfioijal I te je poljubil na lice! Ali si ga pokarala?" Hči: „Ni bilo treba, ker me je takoj na to poljubil tudi na ustnice".
* Zalrknlena baksri|a. Prvi zdravnik: „Preteklo noč sem bil petkrat iz spanja vzbujen!" Drugi zdravnik: „Zakaj si pa ne potrosiš postelje s „Zaoherlinom" ?
* Klin a klinom. Nekdo, ki je bil savarovan proti ognju, naznanil je banki, da mu je pogorelo preteklo leto blizo tri tisoč smotk, ter j a zahteval od zavarovalnice odškodnino. Po preteku nekoliko dni pa je prejel savarovaneo od banke pismo, s katerim mu je zagrozila da ga bo ovadila sodišču zaradi — požiga.
W * Udobna« „Milostna, vi ste pa najeli prav brhko vzgojiteljico svojim otrokom!" „Da; zdaj imam saj mir pred otroci iu pa pred svojim možem."
^, ^  c£l ^ ^ ^ ^
Hiša
enonadstropna, z ograjenim vrtom in več Stanovanji, SO proda« Pripravna je tudi za obrtnike. Prosta lega ob Ljubljanioi, na Prulah 4, LJubljana
Pojasnila daje lastnica hiše ravno tam. 4536-1
WŠWWWWWWŠWWWWW
Vodovodi
5064-118
malljncije, kopallffic naprave  imim»mc nn«4.
Inženir-Mdrotekt
Konrad Lachnih, LJubljana
Brzolavl: Lochnlk-UDblliDi^
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastoni).
V 191-7
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 irinarev,
naj zahteva izključno
Ottoman
cigaretni papir.
priVe tovarna za cement
Trboveljsko premogokopn* druibe v Trbovljah
jrtporoc* svoj prtpoznano izvrsten BP^aaaptlamaaaa ■ <B«aee\4»a*e f m
^dnakomeriii, vse od avstrijskega araStva inženirjev in arhitektov določena prod ipiaa glade tiakovne in odporne trdote 4*1*4 amrfkrlljujoel dobroti «£kof
tudi svoje prisuano Izvrstno aaseaaea«
Priporočila in spričeval«*
easnlfe uradov In najelovllr.lis Itrdk so na mpuUio.
Centralni urad: mt-n Dunaj, I., 3tt*ximlliMst»*>fsse
najboljše.
,ZvezflQa miti
Tvornica „Provodnik" v
Rigi jamči za stanovitnost
Pristno samo s zvezdno znamko.
6lavna zaloga: Vaso Petric?c, Ijubljana.
Delniška družba združenih piUOUOren lalec in Laški trg
___—»ro*« sv«f-   ___ =—   6ve«9lalltetai —-
izborno pivo. črno pivo Jaluator."
BST Zaloga v Spodnji Siftkl.   —   Tolofon Štev. 187.   "gSa 757-42
WW      Pošiljat™      dom aprajaaa raatavratar gosp. a Brtlialk „narodni dom", LJnblJana. (Štev. telefona 88.)
V
Kt7
■#i V t!
LIN
oblastveno varovana besedna znamka, patent dobljen in prijavljen v skoro vseh kulturnih državah. D. R. G. M.
tNajboljš
te
najcenejši
<fciS.
razkuževalec
»6
■si::
.V- -
Sčisti v hipu vsak slabi zrake
Pritiska dim k tlom in uniči vse bolezenske kali.
V rabi pri najvišji gospodi, v gledališčih, varietejih, hotelih, kavarnah, restavrantih, šolah, javnih uradih, pisarnah in pri tisočih zasebnih ljudi. Reference iz vseh mogočih  krogov  so v originalu na  razpolago.   Za vsak razkuževalec  se jamči
5 let in zastonj popravila.
8-12"-20-35-50 —
Cene: Razkuževalec zraka: I.............K
n n W.............
II.............
III.............
IV............
€$cnca za rKkBžcvalec fcrolin: 100 gramov K 9#— \ litra X 20-- \ litra X 40--, 1 liter X. 80--.
Za razkuževanje zadošča 10 gramov na 1 do 2 litra vode. rospekti   gratis   i*.*   it    a *x 1*: o. Pozor na ime „Perolin".        Pred ponaredbami se svari.
ii
99
II
99
99
II
The Perolln Fobrihotion, P.Brlck, Dunaj, h. peirascusasse ,-e
Aparati in Perolinova esenca so pristni samo, ako so označeni s polno
in besedno znamko „PEROLIN".
Naprodaj povsod, kjer ne, se obrnite naravnost na tvornico.
8251 a
Jelefon &ev. 2t205.
firmo
11 „L€ BfthT
Clgmetnl poplr — cigaretne stročnice.
Dobivalo m poTMd. -  Hmu lalogas
Jat. SchnabI i Co. Dunaj, l. Prediger«. 5.
I Edina zaloga
lizuirnih
I ameriških I -» čevljev
Arstr.-amDriška
T
v Cjubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno no Orno.
memli
7lwkček
izboljša ju h e.omake, zelenjavo i.r.d,
-buljon
tekoča, fakoj pitna.
V/z do 2 čajne žličice na eno skodelico vroče vodo/
Broj 4947
Natječaj.
4462—2
Na temelja zakljuSka obćinskog zastupstva od 27. novembra 1908 razpisuje sa natječaj za sliedeća mjesta:
ledno mjesto onćlnsKos nadrednro
sa godišnjom plaćom od 1200 kruna i 100 kruna godišnjih za odjelo;
sedam mjesto općinskih redom
sa godišnjom plaćom od 960 kruna i 100 kruna godišnjih za odjelo;
četiri mjesto obćinslilh cestaru
sa godišnjom plaćom od 720 kruna; plaća isplativa u posteoipatnim mjesečnim obrocima.
Molbe za razpisana mjesta imaju se podnesti do
^^T. decembra t. $g.
podpisatom obćiaskom poglavarstvu, priloži vsi istim krstni list, svjedočbu občinarstva, ponašanja, Školsku i ljeČnicku, te (aa redarstvene službe) vojničke dokumente.
Natjecatelji za mjesto obćinskog nadredara imaju dokazati, da su slazili u redarstvenoj službi ili kot oružničtva ili kao podčastnici kod vojske i da su njim dobro poznati redarstveni propisi.
Pošto se želi ustanoviti glazba, imati 6sj prednost za redarstvenu službu oni, koji poznavaju muziku, o čemu imaju se izkazati.
Glede toga postavlja im se u izgled posebna zaslužba.
Redarstvo bit će namješteno u službovanje: nadredar i dva redara u Kastvu, dva redara u Zametu i po je lan redar u Sv. Mateju, Matuljima i Jos.ćma.
Od cestara bit će namještena dvojioa u Halubaljskoj i dvojica u Ruka-vačkoj strani obćine.
Občinsko poglavarstvo Kastav
dne 28. novembra 1908.
Načelnik:
Tervajsić.
! Naša Ma so zlata jama
za hotele gostilne ia kavarne.
Prekrasna glasba za ples in zabavo! — Ugodni plačilni pogoji! — Dražestne novosti pianov, orchestrionov z mandolino in ksilofonom, ere h e stri on na lok s kragulj čki z navijanjem na uteži, ki se lahko postavijo povsod brez vseh obratnih stroškov. Naša glasbila so porok za največje prejemke zaradi prekrasne glasbe in solidne konstrukcije.
Električki pnevmatKkl orchestrlon s čudouIUm zrakom.
Elektriski klavirji
z mandolino, s ksilofonom In mandolino, umetni Igralni klavirji, ki lih le koma] razločiti od rofnesa Igranja umetnlkoo. ^-e
Izboljšani Igralni aparati s varstveno znamko „TI0N TION" s spuićalnlki za denar za gostilničarje ln rodbin, aparat.
f. jtfachinek & sinovi,
Dunaj XVIII Ortliebgasse štev. 5.
Glavno zastopstvo za Kranjsko
Jnrr.ll ««•«•■•.
Glasni čisti posnetek glasbe. Oenovniki zastonj Reference prve vrste.
i
AVSUST REPIC t
oodar 50 LJubljana, Kolealjeke ulloe 16
izdeluje   prodaja ln popravlja
® od«3
i—:;
Tm?^m I   IzdelovatelJ vozov
FRANC OISJAN
Udillono. Kolodvorske ollce 25
priporoča svo^d bojgtojealogo
■ajalsjlai
amfes»*»*»|*<
solnMe ii deMlB
domačega izdelka priporoma
JOSIP VIDMAR
\
Pred skotilo 10, Stari trg 4,
Prešernove vito« 4.
Tovarna in prodaj a olj natlh barv, flrneia ln lakov.
niektrieni obrat. §*-
IraiH-
lilBI
Brata Eberl
Itll
1M8.
I I I
I I
4 i I I I
Prodajalna in komptoar:
Mlkloiie«va coota it. 6.
Delavnica;
Igriakt ulico it. 8. nntiai ulitni ti iiT ■ iti |TtT NT mn
Slikarja napisov. StifblDska Ii pohištvena pliskarji.
Velika iibirka dr. Sckoenfeld-ovlk barv T tabak ia akad. slikarje. Zaloga čopiča* aa pleskarja, slikarja In zidarja, etedllnege mašila aa hrastova poda, karbollnaja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše ln neprecenljivo sredstvo ta likanji sobnih tal pod
imenom »Bapldol". Priporočava ae tudi al. občinstva sa vse v najine stroko spadajoče dalo v mesta in na deželi kot priznano realno ln fino po najnižjih cenah.
I i
i
I
I l I I I
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
■■ aajaovejie faeona ■
pa najnižji oeni.
m
yfatf*n š&iijc 4itfan&. po c^nt in UW*9em(/Uf€> potovati na/obrnrjo
rSSsn onJTcffnze/eXx<x
Sa-50
fjfflj nrtonovljcno L1858,     Telefona zo Dunaj ft. 350 ln ii 20585,
Veletržec z vinom
A. KAJFEŽ, Kočevje.
1
I
LJUBLJANA, (prodaja na debelo). mg 39
DUNAJ L, Hohermarkt it. 3. (restavracija). DUNAJ XVI., SOChehailO, Viadukt Stav. I (restavracija). DUNAJ XV-, Mariahl^
Jluterizirana plcjna $ola
v dvorani rjetela »pri l^olieti".
U šojam se Vašemu blagorodju javljati, da sem zopet otvoril svojo plesno
šolo in da se je pričel
specialni tečaj za gospode in gospodične
boljše slovenske družbe
vsakTponedel]eb In petek ob 8. zvečer.
V kratkem novi ples moje kompozicije: „Sokolska".
Preprosta in elegantna metoda, uvajanja v moderne plesove; francoske
in ameriške novosti
PArlftrtnii #>hirl Francoska četvorka,  plesana  a finimi originalnimi OSlCUnjl cmc * koreografičnimi koraki.
Dajem posebne ure vsak čas dneva v svoji dvorani, ali pa tudi v privatnih hišah in družbah.
Informacije in vpisovanje vsak dan od 11.—12. dopoldne ter od S.—4. popoldne v hotelu „prl Maliču" L nadstr. vrata št 3.
l
Z vsem spoštovanjem 3985-11
avtorizirani plesni učitelj.
Najkrajša in najcenejša po V AMERIKO
I modernimi velikimi brzoparaiki ia Ljubljane čez Antverpen v New Tork
je proga
dečo %oe%da #
Na naših parnikih Finland, &roonlanrf,
Vaderlaad, leeland ia Samland ki oskrba-jejo vsak teden ob sobotah redao vožnjo med Antwerpnom in Novim Torkom je anašnoat, is-borna hrana, vijndna postrežba  in spalnice p«
povem urejene v kajite sa 2, 4 in 6 oseb, aa isakega potnika sminentnega pomena, ter trajs iožnja 7 dni. Odhod ia LJubljana vsak torek lODOldoe. 20—5 j
Naši parniki vosjjo tudi na meaee po večkrat čem Kanadu ▼ Severno Ameriko in jo ta vožnja isdatne cenejša kakor na Novi Tork.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 26
od jasnega kolodvora na levo pred in*no gostilno „pri Starem T lilerja1'.
Velik požar
■e zamore lahko in naglo pogasiti samo •
Smekalovimi brizgalnicami
a 40% delavske sile pomanjšani** ravnotetem nove icetavc, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo  vodo    —  V vsakem poloiajn delujoče kretanje briigalnic nepotrebno I
Na Kranjskem so doseda) naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva, Krško« Kostanjevica, Bohlnska Bistrica, Metllua, Šenčur, Koroška Boai:, Hrušlca, Zgornja Slška, Dravije, Spodnja Idrija, Prodoalje, Sora, i>etob Trzin, Zabnlcs, Rovte,  Velike Loke,  Kamna  gorica, Stoilcs,  Valta vaa,
St. Peter na Dolenjsksm.
R. A. Smekal
■kladiiie vseh gasilnih predmetov, brizgalnlo, aari, , Urin, aekalk in sjospotlanlrih strolev ter antniinlh
%f^T Odplačevanje na obroke.
«84-25 |aT 129 odlikovanj I ~9M
Varit, anamka : Sidro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo
8628-13
Pain-Expeller s sidrom
pnljabijenega domačega zdravila naj ae jemljejo le oriainalneete- -
uenice v akatljicah s našo varstveno anamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da je dobil orig. isdelek Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Bliscma c 6 nova.
RaapoaiManle Tt»k dan
11111
r pl
»MM*
tajej»«v«»3 Bfffea^esmcs-S |
Oblastveno varovano. Registriran vzorec.
aJaaAA AA iAAaasaAaaaOaAAaA«*
\
\
A. KUN8T
Ljubljana «*
Žldovak« ulic«
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka se dame, gospods In otroka Js vedno na Izbero
Vsakrina saračila se tavriajeje teese le se eiski eeni. Vse eiere se akranje-jeje ln sasnameoajeje. — Pri sanasjik oareSilik saj se blagovali vseres vee-
5)
^ slati.
iVvfvvveeetttttt
TVTVVVVVVTV^
a- * P •
tno
angel, zvonilo za božično drevo št. 1
popolnoma iz kovine, s 6 pozlač. angele«, 30 cm visoko. Nezlomljivi vrh za božič, drevo. Kras božičnega drevesca Garantira se za funkcioniranje.
Oorki zrak treh prtit(.ii;h sveč Trti gonilno kolo, nanje
pritrjen> iabolja-ni ieale ii betic Iti "pa udarj .jo na trote tronoev iu heatfU'vocno, arebrnoč>sto svonenje sadiui, mlado in sta-o prenavljaj .č v hosičun bla/ "o.t. Ko« »tim ■ kart nom iu n.vo ti i lom »red      O ~* nwmm/\ t
5 kost
* n
6 .
ki. 4 —
. a »•
3750 8
9 koaov  K lo»o Po 12    „       .   1SOO povsetjn 34 „ Vitt 50 20 h već
St. 3. K »vnoiUt.i »i Isko zvonilo m* božično drevesce, i*»rieno v«»lee'eg-tsntuo «t» p«seniio fln«» |>«». niklnnu, s sutauitni atebrioi aa a.ouoe in tremi prekrasno t. *ro juli srebrnimi l* nettaatimi rosami, ki potem, ko so prizvane sreče   prekrasno odsevajo,   kos s  kartonom m  navoiilum vred
S koii   K 5 50 9 koacv K 15 50
4    „        , 7 \st IS   „       »   SO »ft
o kosov „ 10-50 84 n   39 50
Po po ti 30 h veo.
=*———-—- Kdor naroči več nego en kos  gorajlojih stooil, dobi^lO sortira-
nih, umetniško izvisenih razglednic, med njimi božične in novoletne kaite, ki strnejo po.aod po 10—12 h Zamena dotoljena ali denar nazaj, tjiej brea rizike t Naslavljajte naro be pravočasno na naslov "
c. in kr. dv. dobav. Jan t^r Konrad v Mostu št. 1870 na Češ um.
Zahtevajte moj glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj pošljem zastonj in poštnine prostj
14773
4 60-3
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne
službe okrožnih zdravnikov
in sicer:
1. v Grosupljem z letno plačo 1600 K,
2. na Raki t letno plačo . . . 1400 K,
3. na Toplicah s letno plačo . 1400 K.
Z vsako teh služb je združena aktilitetna doblada 200 E« Okrožni idravnik v Grosupljem bo prejemal še od zdravstveno okrožaega zastopa prispevek letnih 600 K. dokler ne dobi železniško zdravniške službe v Grosupljem.
Okrožni zdravnik na Toplicah dobi tudi še kot kopelni zdravnik letno odškodnino po dogovoru z lastnikom kopališča.
Prosilci za dno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do dne 20. decembra 1908
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko držav jansrvo, fizičoo sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranlskeia
v Ljubljani, dne 23  novembra 1908
pacali .
reglstrovana zadruga s neomejeno zavezo
lajtns^S^imloM y LjllbljSili M P"m.*" "*« »6*718
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa spravnega premoženja •
K 59407.246-20 E 12,888.795-43
°l 2 10
obrestuje hranilne vloge po 4'
brez takega odbitka rent nega davka« katerega plaćanja posojilnlea eama aa vložnike. 42-25
Sprejema tuli vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vlog« do dne dviga.
Stanje hranilnik vlog dne 31. decembra 1907      E 12,434.933*24. Pogojuje aa aemijis*« pe> »7« 7. ■ * V, •/.: »• •m«ni.aaijo e*u
p« po *7«*/t brea »mortlseelj« * saa nisnles po Q
PoeoJIl. eprejema tudi vsak drugI načrt glede amortlaovenja dolga.
vsaki dan od 8,—12. ln od 3.-4. Izven nedelj ln praznikov.
Zastonj razpošiljam
mo| lina trovani cenovnik.
Ure, razno zlatnino = in srebrnino =
prodajam po zelo zn žanih cenah.
FRANC KEBER
urar
In trgovine zlatnine In erebrnlno
Ljubljana, Dunajska cesta it 12.
v »Bankah. Za to dobite 8 veleflns aigienieae vzorce, 6 vsorsev K '-ftO, ll raoreev K 3 40, 86 rsorcer 6 K 80 h poleg aaiaeva|aega tlnstrovanega eeaovalka ia navodilo aa uporabo francoskih ia ameriških gumastih predmetoT. tueat od 91 h naprej. V aalogl so vee —- kari Ozl tets, mnogo novosti, izdelaj«
vsak gnmaeti 'predmet. Najeese|seSu"direktiio>elkspi le na pismeno naročilo. Diskretna pošiljate* •U'BfcEa* aaloira tovarniških artimastlfe predmetov.
Da noj, L« Wlppllngerstrasse 15—10- 836 41
Za zimo!!!
Krasne novosti za ženske ■v volnene obleke, -o«
■nlop soškega sukna"
Za ne este prav ugoden nakup.
Imam   rrnr.o s najboljšimi tvornicami
in bom lahko svojim cenj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker  strežejo   domači Ijndje.
I
TONIJAGER
specialna trgovina finih ročnih del v Ljubljani
Montiranje. - Predtiskarija. Tambunranje. - Plisiranje.
V
4076 5
Božična darila.
„Pri Cirilu i it
v Ljubljani, Lingaijm ulice ii. L
Nasproti loteriji.
-1 a a i—
lU! I
Kazni preostali izdelki
perila, prtov, prtičev in - švicarskega vezenja =
se zaradi prevelike zaloge
4466-4
prodajajo prav ceno
pri ^ntonn Sare, Sv. petra cesta 8.
i
Broj 4988.
4544—2
Oslo; natjecalo!
U smislu zaključka obćinskog  zastupstva od 27-2 novembra 1908 otvara se ovime natječaj za imenovanje
okflnskoi protustavnika
(kontrolora) u privremenom svojstvu. S tim je mjestom skopčana godišnja plača od K 1600 — isplativih u mjesečnim antioipatnim obrooima. Molitelji imaju podnesti svoje molbe podpisanom
do 27. decembra 1908.
priloživ im krstni list, svjedočbe o svrSeoim naucima i o eventualno do sad If O    QTTTPT.P A  I obavljenom službovanju, s7JedoČbu obć narstva i ponašanja  — Oi molitelja
tf VrOAIT U 1 (J 1 JL vil j traži se podpnno poznavanje hrvatskog jezika, točnost u računanju i poznavanje poslovanja u obćinskoj blagajni. — Bude li imenovani zadovoljavao svojoj dužnosti, bit će to mjesto nakon godine dana u smislu zak ma od 12. augusta 1907 broj 42 p. z. 1. ustanovljeno dif.nitivnim uz eventualno povišenje place i pravo na mirovinu.
Jrrmrnar lai sedlar
v LjoDlIani, Kolodvorske ulice ftev.6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
===== kakor tudi krasno opremljeno =======
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : ;|     1  opravo        * *
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-selne kakor   tudi  že obrabljenene vozevf in konjske oprave.
Br. Ulovilo
Atelje ze ortepeoicne aparate In sandale.
Prešernove ulice it. 5.
Glavarstvo občine KASTAV,
dne 3. deoembra 1908
Jelušić
načelnik.
lzdeiovatelj klrargtčDlb medlolD-eiiHai inštrumentov ta iah potreb-
NajcenejSa in npk^ nbju iniko je i paroto jggatjp Lloyda'
a
t oeaarsklml brsoparnlkl „KAISfeM «tii.nai.M n.*. .^HONi-hiN^ VVILHELM", MKAI3ER VVILHELra d. OROaSČ" Fpsa»mer«ak« voiftjc tnafa  aaaaa  5    § sni
RatikcCon, saneeljhr podok In veljavna vosne listka sa asrnlas gud navada- ass# ne^a t^arobrotlnega druslva kakor tudi listka za vse proge amanS-tifc aeiea- 5^ nič dobite w a^f amaamf aaaaJl sais« is prt O
EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorske aUca Š1351
nasproti ebeeznani gastihil „pri Starem Tišlerjn4'.
Odhod li Idutoljane jo vsa* toro*. Ootsrtok m soboto. —r Vsa pojasnila, ki sa tikajo potovanja, točno in broapla-
6no„ — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, nsmsrOsnim v sapađns drsava kakor* Oolorado. Mejtikj, Ualifor nijo, Arisona Otah, Wiormng, Nerada, Oregon ta Waaninftton nudi tast društvo poaaDDO ugodno In izredno o6no Cres oaiv*«***. Odhod na to)
progi ia Bremna snkrat moaeono 3270—14 Ta sv dobivajo pa vneli UsUi preko Baittmora m na vas ostale dele sveta BraaiUJo Knbo B^cios-aiies, Oolombo, Singspors v Avotralijo itd
a
B./C
Xaaj?----Oče je dovolil,
saj so Jo „Jacobi" antini-kottBskejigaretnc stročnice. Pazite u ime Jacobi".
J Priletno presenečenje! Vsoilkorton Ima velezanl-mno čarovno karto.
Langen & ¥olf, Dunaj X., Loenburgerstrasse 53.
8*«tovnoBlavni zaradi preproste in solidne sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrtka
D. 8 Fakin kot zastopnica za Kranjsko LJubljana, Poljanska cesta it «7. telet 73.
v svezi b7l8 9
z napravo za sasalal pila
aa kurjenje i rjavim premogom, ra-aaaaaasi ali plinovim koksom, kaoma-sitom ali ogljem.
Gospodarsko najbolj primerna obratna moć novega časa I
Originalni motorji „Orte" aa svetilni plin, bencin, benool, petrolin, karbonol.
R ie brez Si
2 m 25 om dolge, 160 om Široke, sajam-
oeno platno, 1 kos K 2 70. Tnoat damasta aa brisače, 50 x 110, fiisto
platno K 8 —. Tkanina, 23 m, 82 om široka, pripravna za vsako telesno in posteljno perilo K 11 50. 45 metrov posteljnega blaga, oksford, flanela, ctfir K 17*—.
Psa   povaet|n   msssAJItlaa 4196 4
1ERT0LD H0CHBEH6, tkalnica, KOSTELEC ČEBVElf*, Ceako.
JCanele
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg it. 7.
Največja zaloga •
pohištva
»0 60
30
S-
> o
7,
r/)
D
»Ju« litin*}** tafto»so.
C
CA U
o
s
e
»-*
02
oc
Krt ?
f/P" » tj im T1TTTT7TT
sVST" Tudi to leto dobi vsak bralec, sklicevaje se na ta oglas za božično darilo nastopne božične sestave. ~W
Stekleni nakit za božično drevo
IV!
V
Razpošiljam po povzetju samo najbolj okusne, resnično prekrasne zbirke najmodernejših reči. Pristne srebrne in temne svilnate stvari n. pr. božične zajčke, zlate in srebrne ure, božične zvončke, steklene smrekove storže, srebrne svetiljke, srebrne zrakoplove, steklene srebrne orehe, ledene sveče, prekrasne rajčice, trobente, pozavne, rekflesne krogle, srebrne krogle poslikane, žlahtno sadje, kačaste krogle, prekrasne drevesne vrhove, patentne svečnike, angelske lase in mnogo drugih mičnih novosti.
Vcalf naročilec dobi v dar prekr. angela, božič s pre-fSdft mičnimi  steklenimi   perutmi,  velik karton  s 50 svečicami za božično drevo in potrebno briljantno biserno Žico zastonj priloženo.
Zbirka I, 300 kosov K£6'50. Zbirka II, 180 kosov K 3*90.
Božične sestave 1908.
Za dečke (zbirka 1): priljubljena igrača za otroke vseh starosti; železnica na 4 tirnicah, teče, ako se navije, sama; politirana puška z močnim pokom, brez nevarnosti; elegantna knjiga z bajkami z barvastimi slikami; velik karton s slikanimi vojaki; velik karton z glavno stražo; velik karton z mično pašo živine, računski stroj, oklopna ladja, premična, s topom za streljanje, dvovprežni municijski voz, premičen, mula z vozom, premična, artilerijski voz, dvovprežen s tooom, premičen; 27 kosov
vkup za malenkostno ceno K 3*90. Za deklice (zbirka 2): velika elegantna punčka s premičnimi udi; kovinasto ognjišče; velik karton s kuhinjsko posodo; velik karton s politirano sobno opravo, velik karton z ovčarstvom; velika basenska knjiga z barvastimi slikami; računski stroj; otroški gramofon, igra; ptičnik s premičnim 'ptičem;  vrtiljak, premičen; po-
metalni voz s premično ščetjo; 28 kosov za prav nizko ceno K 3*00. Za dečka (zbirka 3): mičen modelni parni stroj.f za kurjenje z varnostnim ventilom; laterna magica (čarovna svetiljka) s slikami; priljubljena zabava za otroke, železnica
S tračnicami, samotekoča z urnim navi jalom; popolno mizarsko orodje; računski stroj; gosli z lokom; prekrasna prodajalnica; velik karton z lepo poslikanimi vojaki; deška ura; premična, peresna škatljica; basenska knjiga s barvastimi slikami; parni stroj, premičen; sanitetni avtomobilni vez, premičen; živinski transportni voz, premičen; postrešček z vozom, premičen; 2 možička, ki mečeta krogle; avtomobilni fjjgF* tovorni voz, premičen; vsega skupaj 28 kosov za malenkost K 7*90. Za deklice (zbirka 4): govoreča, 40 cm velika orjaška punčka z uspavalnimi očmi, stoji, sedi, se da umivati; laterna magica z mnogo slikami, funkcionira brezhibno; kovinasta Železnica z dvema velikima osebnima vagonoma; velik karton s tako priljubljenimi igrami v pesku; igra domino; veliko kovinasto ognišče; velik karton s kuhinjsko posodo; računski stroj; peresna škatljica; velika basenska knjiga z barvastimi slikami; dekliška goldinasta ura; 2 plešoča zamorca; vojni poštni avtomobil, premičei ; voz z vpreženim konjem, premičen; papiga in petelin, ki se borita, premično; poslednja pot, premično; gosposki avtomobil, premičen; skupaj 33 kosov
g
za malenkost K 7*90.
ndesne sveče za božično orevo ^SŽSfflf^^rSSS
pm> dima, 12 kosov 30 h, 36 kosov 85 b, 72 kosov 1 K CO h.
Prav vellu karton m I -tO UomI  ti u J11 >a+*jM#*ica
dunajskega peciva za  božično drevo
E 3*50, ali z 280 majhnimi ko s L
Proatohodeća ln tekoča ter pleioČa punčka z urnim kolesjem za navijanje, s kodrastimi lasmi, E 2*80; govoreča, speča, orjaška punčka s pariškimi kodri, E 3*—; pariška orjaška bebe-punčka, najfinejše kostnmlrana K 4'—, 6' ,
0"—, s svilnato obleko E 10*—• Modelni parni Stroj, kompleten, I. velikost E 2*50, II. vel. B 4'—, III. vel. E 8. Laterna magica s slikami vred. I. velikost E 2*—, II. vel B 4«—, III. vel E 8"—. Železnice a tračnicami, samotekoče, s ključem za navijanje, I. velikost E 1*80,
II. velikost E 4'—, III velikost E 8"—»"Zi * Vsakemu naročilu čez 15 K, ki dospe do  16. decembra, pridenem zsstonj prekrasno božično zvonilo.
[Bazpcsiljenje po povzetju, dokler bo kal »sloge!
ašportna trgovina r}. ^UCr, Dunaj, 1., Vipplingcrsrr. 15|33.
4356-3
Ant. Presker
krojač, *
LJubljana, % Petne IS
priporoča
svojo veliko zalogo gotovih oblek zrn gospode ln dečko, Jopic in plaioe* za gospo, nepremočllivih havelokov Itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejiih vzorcih in mjn ijih cenah izvršujejo.
abica fin* Irtnik *
fm ki je bila tekom 12 let v službi kot šolska babica pod vodstvom g. prof. (i br. pl. Valentc, naznanja, da stanuje sedaj na 3739-9
* \ = foljanski cesti štev. 9 =
_ in se priporoča>elecenjenim rodbinam, zagotavljajoč vsekdar najskrbnejso M - postrežbo. -
v Ljubljani
Mestni trg št 14
patej OrMtvt eaoBfaktorM trgovist
pripsroč«
klobuke
fepi ee, rpo moško pik tate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cona zineme Postom točno.
o
JJsT >ft   Jž^^fej^^. ISzi ^1 $L ^5
a
as
a?
m m
m m
i
« m m 1 m m m m
Pekarija
slaščičarna
in
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št 21.
= JlUJalkt: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
a m m
*
m
i
pa
m
IOOO»OOQ
roQ«.»»o
Drože! Kvas!
Pozor! Svoji k svojim!
Priporočam se slovenskemu občinstvu, pekovskim mojstrom in
4527 2
trgovoem, naj kupujejo in naročajo edino
Cirll-Metodove drože
najboljše kakovosti ln po nizki ceni. Nobeden gg. pekov in trgovcev naj bi ne ostal odslej brez tega blsga, ki se prodaja naSi potrebni Šolski družbi v korist.
Naročajte vsi žitno droie edinole od domaČega narodnega izdelovalca
jKaksa Zalokerja v Ijubljant
v lastni hiši, KUbezne nlice it. 17. Sečne nlice il 5.
Ta izdelek prodaja eamo on v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
Jfajbolj varno naložen denar!
je hranilnih vlog: 32 milijon. K.
Rezervni zaklad: nad 900.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
i
v lastni hiši, v Prešernovih ulicahlštev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovia,
sprejema hranilno vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vs&cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica
iz svojega, ne da bi ga zars^rjudla vlagateljem. ga varnost vlog Jamči poleg lastnega rezervnoga gjaklada mestna občina ljubljanska s vsem svojim premoženjem ln vso svojo davčno močjo Da je varnost vlog popolna, svedoči slasti to, da vlagajo v to hr"1*1*1'8*^? tndi sodižća denar maloletnih otrok in va-
rovancev.
5499—10
Denarne vloge se sprejemajo po pošti in potom -c kr. poštne hranilnice, zzzzz
i  anilnc knjižice se sprejemajo kot B0w0V denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje.
04896546
IFetrole sl^i  iža,rllnl grorilci
\m~ KR0N08 ~W
dalo takoj iariloo luč (okoli 80-140 sveč) svetilnosti. — Ribi samo za okoli ll 4— 2 vinarja
petroleja na aro.
Mialtko opfa«l|an|e.
Cene: Popoloa stropna žarilna svetiljka na zračni prepih K 25*—, kompletna namizi a svetilka K 15—, kompletni gorilec K 9'—.
Žarila in gorilci za vse vrste plina. Prodajalci popust. Cen ovni ki zastonj.
Avstrijska eksportna družba
aa p b novo žarilno luč b o. s. Dunaj, V., Bemperstorfergssso it. 66«
4207 4
Julija Štor
v Jt^r« jseriioviti iilloa.li a%l« G
Najvtija zaloga loi* lb, danskih In otroikJi iiiiln, čiil{6? za lam-tainls In prisilit
IGiHeri.ia |BTrtiU čBvljeT
Elegantna
In      2095 28
lako skrbne Izvriltev po vaeh cenah
f^fnoflCl 'e e<^ma hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod-OlUcillCl   nega in kr. glavnega mesta Zagreba.
Pl*n5lti 51 Je e0^na zavarovalnica, katera daie dve četrtini dobička svojim Ul Ualld zavarovancem.
PMJlti 51 Je edini z^vod, kateri daje četrtino dobička v javne svrhe v Ul Uctlld   onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje.
Planoti 9 sPreJema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku U d 11 C*   nepremičnine vsake vrste.
CFOciticI sPre.'ema zavarovanja
1-
kristalnih šip,  proti slučajnemu
ima najnižje tarife.
4069—9
Croatia
Pl*notl5l ^e a^v'z'teiJe m okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj-Ul Udlla   skem in Štajerskem.
Vsa pojasnila daje:
CJlauni za5top „Croatic"
v Llebljanl, Gosposke ulice Jt. 4.
! Krasna božična darila!
urar ln trgovec z zlatnino in srebmino estni trg, nasproti rotovža  Ijubijana  Jitestni trg, nasproti rotovža
priporoča
svojo veliko zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih ur najboijslo-večih znamk Scha/jf-hausen, (Jlashiitte, nega, $ilodes, Urania, Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, raskov, zaponk, nhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; istno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov
...... iz kina srebra. =======.
rfno  največja izbira najnovejših   salonskih Ur, j ter apecialitete atenskih ur s kukavice, budilk in drugih. 35492' kttvajte moj veliki cenik, ki ga tudi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na vse kraj? sveta!
Db topli peci v pozimskem času
PH0N015\
se prav posebno zbud> hrepenenje po glasbi Ne samo užitek  nam  pripravi ampak tudi resnično umetniško klavirsko glasbo proizvaja
HddMiIot Phonola-Piano
z umetniškimi notnimi zvitki. Skoro vsi prvi umetniki sveta so v umetniških zvitkih ove-kovečili svojo igro in označili Phonola za najpopolnejšo stvar.  Naša nova
iznajdba Solodant
za   samot vorno  povzdignenje  melodije tudi med kakim akordom vmes povzdiguje užitek »igranja na Phonoli Že od prvega dne.
Brošura In prospekt o Solo dan tu breplacno.
ludvi 3Cup|eld, 8. d., Đunaj VI. JKariahiljerstrasse št. 5|7.
Generalna reprezentanca za klavirje Grotrian-Steinweg. ^°gata zaloga najpopolnejših pianov, klavirjev in harmonije / po vseh cenah naprodaj
in naposodo. 3704—5
lijvsji ntaia iiialilh S njliiiili
otroških vozičkov
to aavadaa trn aajflnajaa
zime
M. Pakič
w Ljubljani.
numvmjmtmnmrmu*
i
i I
!
i t
!
J. KEBER
trgovino z nonuf akmmlm In pertlnlm Masom
= v I^Jubljani =
114 Starim trgu št. 9
priporoia
i vence in šopke I za neveste f
ter 50 f
nagrobne vence| po Izredno nizkih cenah. I
Potrebščine za krojače in šivilje. |
M. Krnel
rrfOToe s zlatnino ln srebrnlno
na Jurčičevem trp št. 3
priporoča tvojo veliko zalogo p red z tj-skllt ar is prvih tovarn, budili*, eteneUlli, salonskih in ur na nihalo, brlljantov, alatnlns in frebrnlne. Namizna opr«y« Iz aJBR-irtbra. 3452 ll
Lastna delavnica za popra* vila ln vsa nova dola«
Odlikovan
s častno diplomo in zlato kolajno na III. dunaisld S!    !! modni razstavi :: :: ::
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodi nje Marija Joalpins. ::
krojaška obrt
i Ljubljani, Selenburgove ulice Štev, 3
•e priporoia v i z goto vijanje molkih
oblek kakor tudi vseh avatr. uniform
po najnovejšem kroja.
Priznano solidno dslo In smerno osns.
Pristno angleško Hago je v največji izberi redno * zalogi
I Anton Krejči 1
LJubljana, VVolfove ulice št. 5 *g
priporoča svojo bogato zalogo & nalmodernejaUi, naiiinejalh ^
ikožuhouinj
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji oeni. Kupnje tudi vsakovrstne koio divjačine in jih ©
35*6   najbolje pladnje.      io *K
Jlago ceno in solidno. *
•jtt* •jm*    os* »ar* »js* »js> *mL* *wl* »ar. »ar. .ar«
311. Wo.ici.G>iaL 13
hrznar In izdeMeU čepic 3647-19
v LluMjani, Sv. Petra cesto stev. Zl
priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših koiuhovin, klobukov, lastno izdelovanje eeple vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih kos.  Si. vojaštvo ae opozarja na bogato izbiro
kap ln vseh drugih vojaških potrrh««ln.
Prevzema vaa v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje koso alvjsolne po najvlftjih dnevnih cenah.
Poatrsžbs točna, osns solidne.
Kurite samo
z velenjskimi „salonskimi briketi"!
najboljši In najtenelfl malenim za kurjenje sob.
3984—6
K 160 K 150 K 1-40
Cen« za brikete,! dostavljeno t biSo:
100 do   500 kosov a 100 .... 500 do 1000    „    a  „ .... 1000 do 5000    „    a ,.....
Edina prodala In zaloga zaLLlublJano In okolico:
St  <& G. TAUZHER, Ljubljana.
Največja zaloga bukovih in mehkih drv, celih in razsekanih. Zdrava in suha drva, vse postavljeno na dom.
v/
3 W
♦si*
*;v
•So
m* v;*
•p
vv
Jtfodna trgovina
A. Šinkovic dediči
v CJubljani, Mestni trg
priporoča svojo  bogato zalogo mod ne ara blaara za dam«1) ln
gospode, zlasti 4417—3
najmodernejše svilene, Čipkaste in volnene bluze, vsakovrstna ipodoja krila,  predpoanlk«, reformske spodnje hlače za dame in deklice, moderee po najnovejšem kroju;
velika zaloga normalnega spodnjega perila: srsje, Jople, nosatlr, kakor tudi rok s v le gluee, ri%redsklh in volnrnh.
= Vsakovrstna kožnhovlna je v veliki iztiri =
Vse potrebščine za krojače in šivilje. Postrežba toena.
• S*
C. kr. priv. zavarovalna družba.
C. kr. priv. zavarov. družba za življenja.
„Avstrijski Feniks" na Dunaju.
7pla&ana dalnlika glavnica Z 6,000.000.
Dražba za varajo:
h) proti Vodarn vsled ogrja, itrole in parno
'i pliuovč rr.zstrelbs, kakor tndi proti teodkm vsžed ga^ec^a, podiranja poslopij m proti Škodam vsled odnašanja premičnih reči, d ada 1 je proti požarnim školam živino, zalogo vsakovrstnega blaga, .Vmetijsko orodje, pridelke itd ;
i) proti požarnim ak iam poijtke pridelke ir. U s. je v posLpjih in kopicah;
O proti Škodam vsled tlu6^nega nbitja ircai cr-i itekla;
I) •: ir.cVTBtnc bi ago proti škodam, nastalim pri provažanjn po suhem in po vodi;
'.) proti škodam vsled tatlnttke^a vloma in •-/»jed tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hifinih posestnikov, voznikov, lovce? itd.
Vplačana del:liki glavnica: Rezervni fond ......
Stanje zavarovanih svot i , Letni dohodki na premijah
2 400 000 4Q.000.OOC 183.000 000
9 109.000
Dražba zavaruje na človeško življenje po naj razno vretnejSih kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva tako; po zavarovančevi smrti ia njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za ilučaj smrti in metana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastal, onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje n starost, zavarovanje otroških dot, plačljive pri dosega določene starosti na zavar van ca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrb, vdov in vzgojninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji kakor neovržnost in nezapadlost police jamstvo tndi za slučaj vojske brez po aebne premijske doklade itd.
Malan£neja pojasnila daje radovoijno
Gldaoralssvi aastop v Iatjisvblja«svi
Sod tujske ulice štev. 6. 44 12
Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc.
Jzboljsevalec zraka v sobi
BELLA
Rešitev neprilik suhega zraka v sobi!
Priporočajo veljavni zdravniki!
4596 1
Cena X 20
franko na vsako
postajo Avstro-Ogrske,
Generalno zastopstvo za Kranjsko:
fran Kollmann,
trgovina s steklen.no in porcelanom v Ijubljani.
Prospekti in vse podrobnejše generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:
Z. Guttmann
Dunaj, VI. Mariahillerstr lb. Mezzanin Cisa piecola.
02
Samo 6 dni
Havre-New Tork
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkraj&a črta tem
ia postelje tat puh
! priporoim pa aajnlijlk aaaah
50
laaol, F«rlx, jlavrt t Ameriko.
Veljavne vozne liste In brexpl.cn« pojasnile/daje. ze vse slovenske pokrajine
mm9tM 849 45
j Pred SlcoifiJ© fit. SO.
Zananja naroiila ie to ino Uvriujcjo. -HaVsHaVBasHaasasaM
c3» Smarda
_oblastveno potrjena potovalna pisarna jH§
Cjubijana     Dunajska cesta 18 £jubija«i!&
▼ novi hisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Ftgovcn".
Hupfeldo Phonola
Kdor si izbe*e Phonolo, dobi najpopolnejši klavirski igralni instrument Je edini svoje vrate, ki ust eza vsem muzikalnim zahtevam brez izjeme Nobena no a nobena nuanca se ne izgubi, vsak poudarek, celo sredi akorda se lahko izvrši Prepojeno z duhom individualnosti prvih klavirskih umetnikov, se igranje z umetniškimi
,S> notnimi zvitki
pokaže čin kakor največjega umetniškega pomena in veselja nad lastnim igranjem, ki se lahko uravna popolnoma po lastnem nazi-ranju. Zadn e znajdena Phonola ,       ieUr- uf za
samostojno poudarjanje kakega glasu, tudi med akordom.
Iu5vik J(up|d5, U. Dunaj, VI. JVIariahil/erstr. 5j7.
Generalna reprezentanca za klavirje Orotrian Steinweg.
Prebogata zaloga najpopolnejših pian, klavirjev in harmonijev po vseh cenah 3704 4 naprodaj in naposodo.
Najcenejše in najbolj učiakujoče
odvajilo
I
p"ilipa |\|eustežna
IT POSLAJENE
odvajalne kroglice
<( UTenstelno v e   JEliaatoetfae  A* irogllece«^
V vsakem oziru jim je dajati prednost, ker so te [kroglice brez vsakih skodli i vi h primesi ln se s največjim uspehom rabijo pri boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lek in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno ■ ^ _
zaprtje
gotovi izvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih rudi otroci ne branijo.
Škatlja s 15 kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo S 2 —. Kdor pošlje K 245 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. 3909—4
CfcT75l1*ilnl ^red ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte Filip« OVClIllU« Ktuii ic h ud ajeme brocliee Pristna samo, če ima vsaka škatlica in nakazilo našo oblastveno vpisano varstveno znamko v rdečečmem tisku »Heil Leopold" in podpis VaJLIs* I^eRstein9 Irkarnu. Zavoj mora biti označen z našo firmo
Filipa jtateina lekarna „pri sv. leopolilu"
na Dunaju, I , Plankengasse it. 6.
o-talvam se -v vseli lek;
Stroje za pripravljanje krme
slamoreznice, krhalnike za repo, drobilnike, parilnike za krmo, peči s kotli, črepalnice za ==fgnojnico =
touta      ase a sf # izdelujejo in dobavljajo po najnovejši in preizkušeni konstrnkoiji
Ph. Mavfarth d Co.
tvornice za kmetijske stroje, železolivnice in parne fužine.
Dunaj II., Taborstrasseišt,71.
Katalogi gratis lnlranbo. Zastopniki in preprodajalci se tičejo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga v I ■
domačega in tujega izdelka,
Trpežno blago. — Cene solidne.
Točna postreiba. I
rs*
t/a
Za slDboKrone in prebolele
Pa. t a pristni maršala v steklenicah 7,01 po X 1*50 ' 'J LXS najfinejše vino Vermouth v stekl.7|101 po X V—
Dalje priporočam:
Pristna namizna in desertna vina
najboljše produkcije po primernih cenah.
Ivektnl vavo:
3910-13
FRANCESCO CASCIO, &..
LJUBLJANA
enburgo/e ulice.
Dnnalska
cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in ^astropnih
svetilk, najnovejše vrste
po nizkih
oezuah
A. Hermann Teležpjaraa za
ivovko
in tropinovec t ImM, Hrvatsko
priporoča svofe Specijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovou in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se^lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na  žganjarno T Varat dinu ali pa na 3445—10
^TRgfflr* J,»s. Zidarja v Ljubljani.
I
I
39*3-5
= iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111.......
gataaovlleoo leta 1848.
Edini zavod
v LJubljani
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna
- na. pcur. =
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Šelentuirgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidna cena.
Eiiiiiimiii •iiiiniiinnimiiiiiiiiiiiii i m i ni i in lunin nuni m i um i
lauHutooMuopffiMu^ auta
Važne!        V&žno! I
yijBiis]8? vpni ii iifinorsjci, |
lijkoljti In najcenejši postrežbi 3
ss drogve, kemlkellje, zelliča, ovefja, 5 korenin« Itd. lud po KnelppM, uitnt * vode In zobni prašek, ribje olje, rs-dllns In poslpelne moke se otroke, dlieve, mile ln sploh vss toaletne predmete, fotoareflenc aipavral« in potrabaelaia, klrurglčna obve-clla vaake vrste, sredstva as dssln-fskoljo, vossk In pssts ss tis Itd. — Velika zaloga najfinejšega rum« in kosaj »U». — Zaloga svsilh asal-aaaMlaaiki ▼©* In aollj aa kopel.
Oblastv. mm. oddaja strupov.
posebn*- priporočljivo: grenke sol, dvojne sol, soIKsr, enojen, kolmoJ. krmilno apno Itd. — Vnanja naročift
m fjnrf&jejo *oCno in eofiono,
progerije« ^
Anton Kano
8 Ljubljana,Židovske ulice ŠLI*
Lliupuje p s* staj vi nji r nelisCa (roleX tretje, koranina, mena, skorja itd. Itd. WiaaMiinMHimaniiBiiBMMiiftieieiai>i
I i
6
ITD  CaTVa^lif *¥ Liub,Jan
r fii OLvvliV Židovske ulice št t
puška? ari.oroia itojo veliko salone r»xno»rttoi>
41-50
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tndi belgijskih, snlsklk in čeških
strogo preiafcnsenih pnsk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in paske Bock s Krap-•m povimi oevmi za brezdimni smodnik.
Priporočam tudi
:. vellho zalogo vseh lovskih polreKHii .*.
p® »a)nli)ili eteak.
Popravila In aarocbe se lavršnjejo ločno ln zanesljivo
Oenovniki na zahtevanje.zastonj in poštnine prosto.
D U N A aJ   ima  za razsvetljavo
„GMETZlif
40 do 60% prihranitve plina
proti stoječi plinovi žarilni luči za razsvetljavo v prostorih In zunaj.
Samo pristen in polnovreden z zakonito varstveno znamko
Primerno božično darilo.
Najboljša prenosna
petrolejska kurilna peč |
„MATAD0R"
z regulirao gorilno ploščo in avtomatičnim .ugaše-
valnikom.
Brez saj! Brez dima!
Varčno
intenzivno
kurjenje.
Dobiva se v treh velikostih 20", 30"' in 60"'. Cenovnik 5t. 71 zastonj.      Zastopniki se iSčftio.
■ -»i mm
i graetzlinova luč, 9r. z o. z.
DnnaJ II 3, Stephaustrasse 12.
4^41—4
Slovenske tvrdke v Ljubljani.
Brivci:
Karel Dinter
brivec in lasničar. Martinova oesta št. 14.
Engelbert Franchetti
brivec in prodajaleo parfumov, Sodni j ske ulioe Št. 2
Ivan Kastelic
brivec Florijanske ulice št. 25
Stanko Kelšin
brivec Kopitarjeve ulioe št. 1.
Ivan Kosec
brivec, Dunajska oesta štev. 7.
D Matkovič
brivec, Pred Sktfijo.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode Sv. Petra oesta št 35.
Paškal Domianović
briveo, Dunajska oesta štev. 6.
Julij Sikutrić
briveo in lasniČar Marije Terezije oesta Št. 11.
S. Strmoli
brivec in lasni čar. Zaloga lasnih mrežic, podlag in krepa, Pod Trančo štev. 1.
Čevljarji:
Franc Kukman
čevljarski mojster, Ljubljana, Dunajska oesta st 14
Ravnikar Anton
čevljarski mojster, So dni j ske ulice štev. 4.
Ivan Zamljen
Čevljar Kongresni trg št. 13.
Cevljarne:
Matej Oblak
trgovina s Čevlji in Čevljarski mojster, Kongresni trg štev. 6.
Ivan Podlesnik ml.
trgovec s čevlji in klobuki, Stari trg št. 10.
„Pn zlatem čevlju" i. Keber
naloga Čevljev dom. in tovarn, izdelka, Stari trg štev. 9.
Josipina Herisch
zaloga čevljev Češke tovarne, Židovske nlice št. 7.
Ju ija Stor
trgovina s čeviji za gospode, dame in otroke, Prešernove ulice št. 5
Karolina Treo
najstarejša zaloga obuval Pogačarjev trg št. 1.
A. Žibert
zaloga čevljev domačega izdelka, zimske potrebščine itd. Prešernove ulice.
Drožarji:
Drože: Jugoslovanska droiarna
Fran Golob & Jos. Polak
Ljubljana.
Makso Zaloker
prva izdelovalnioa žitnih drcžij, Kladezne ul ce 17. Rečne ulioe st. 5.
Gos* i lne, r esta vracij e:
Češka budejeviška pivnica
Sv. Petra cesta št 26.
Angela Češnovar
trgovka in gostilničarka, Kolodvorske ulice štev. 33.
Josipina in Peter Košak
restavracija Prešernove ulice (poleg poŠte).
Gostilna Mikuž
Kolodvorske ulice štev. 3.
Plzenski sanatorij pri Roži
priporoča plzenski „Praadroj" v steklenicah. Izvirna napolnitev.
Škulj Rudolf
gostilna in prenočišče ,pri Amerikancu', Florjanske ulioe štev. 20
Restavracija
pri „Zlati kaplji
Sv. Petra oesta št. 27.
fc4
Ivan Slobodnik
Metliško vino, gostilničar na Bregu štev. 8.
Avguštin Zajec
restavracija Sodni j ske ulioe št. 6.
Galanterijsko blago:
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Marijin trg (poleg Prešernovega sponi.)
A. Češark
trgovina otroških igrač, pletenin in storjenega blaga. Šelenburgove ulice štev. 1.
Emil Dobrič
galanterija, igrače in predmeti za tujce, Prešernove ulice 9, (poleg c. kr, glavne pošte)
J, Frisch
trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3.
Dragotin Hribar
največja izbira vsakovrstnih razglednic in pisemskega papirja v kasetah, Šelenburgove ulice št. 4.
Fr Iglic
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg
Prodajalna
Katol. tiskovnega društva
(H Ničman) Kopitarjeve ulice št. 2.
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12
Veronika Kenda
trgovina s papirjem Dunajska oesta št. 20.
Kenda Veronika
zalega igrač Dunajska cesta št. 20.
J. Korenčan
trgovina galanterijskega blaga, otroških igrač, Stan trg štev. 5.
Vaso Petričič
trgovina z galanterijskim blagom Mestni trg št. 21.
J-. Toni ~~
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31.
Kleparji:
Franc Gradišar
kleparski mojster, Ljubljana, Tržaška cesta št. 2
Ivan Remžgar
klepar, Fiorijanske ulice štev. 15.
Knjigarne:
Katoliška bukvama
knjigarna, umetnine, antikvatijat, Pred škofijo 5 (poleg stolne cerkve)
Ndrodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št 3.
Knjigarna L. Schvventner
Knjige, muzikalije, umetnine. Zaloga papirja
ter risalnih in pisalnih potrebščin, Prešernove ulice štev. 3 (Mestna hranilnica).
Knjigoveznice:
Iv. Bonač
kai tonažna tovarna, trgovina s papirjem in knjigoveznica Ljubljana, Šelenburgove ulice.
Fran Breskvar
knjigovez, Franoovo nabrežje (Filipov dvoreo).
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Konfekcije:
Marija Čik
trgovina a izgotovljenimi oblekami, Mestni trg št. 9
Griča r & Mejač
trgovina z izgotovljeno obleko Prešernove ulioe št. 9.
A. Lukić
trgovina s konfekcijskim blagem, Pred Škofijo.
Marije Rovšek naslednik
Davorin Rovšek
trgovina izgotovljene obleke, oblačil, blaga, Kolodvorske ulice št. 35.
Krojači ;
Josip Ahčin
krojaški mojster, Vegove ulioe Štev. 12.
Slana Ivan
krojaški mojster Sv. Petra nasip Št. 67.
Lekarne:
M Pb. Josip Čižm&f
lekarna „pri Zlatem orluu, Jurčičev trg.
Deželna lekarna •jEL^S'
Ph. Mr. Milana Leusteka, Resljeva oesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Mizarji:
Ivan Dovgan
mizarski mojster in zaloga pohištva Dunajska cesta Št. 19.
Simon Praprotnik
stavbno mizarstvo, izdelovanje omar za led, obrat s stroji, Jenkove ulice št. 7.
Alojzij Trink
mizarski mojster Linhartove nlice št. 8.
Ignacij Vehar
mizarski mojster, Gradaške  ulioe Štev. 12.
Manufakturno blago:
Janko Češnik
,,prf Časniku '
trgovina z manufakturnim blagom
Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice.
I. Grobelnik
trgovina z manufakturnim in modnim blagom, Ped Šicfijo štev. 1.
I. Keber
manufakturna in modna trgovina, Stari trg štev. 9.
Ig. Kessler
manufakturna trgovina PogaČarje* trg št 3.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra oesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalskf) ulioe.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Josip Petkosig
manufakturna trgovina, Stari trg št 4.
Manufakturna trgovina
pri Cirilu in Metodu'4
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice Štev. J.
A, & E. Skaberne
trgovina z manufaklu -nim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. lO.
Souvan Fran. Ksav.
manufakturna trgovina, Mestni trg.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Modno in meš. blago:
Pavel Magdić
modna trgovina, narodne vezenine, Prešernove nlice št. 7.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev 18.
Matej Orebek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg
Rozalija Podkrajšek
trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke, dame in gospode, Wolfove uhce štev 5
E Skušek
modna trgovina aa gospode, Mestni trg st. 19
Franja Snoj
trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, Prešernove ulioe št 2.
Anton Šare
velika zaloga platna, bombaževine, švicarskih vtzil iid , Sv. Petra cesta štev. 8.
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina pri „Solncu", Pogačarjev trg.
*Prl ZarcH      Bv' Petra
nizki ceni"      ^dl6A      oesta št. 2
velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin za kroj če in šivilje.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom, manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova  cesta štev 23.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta št. 21.
Posojilnice:
Ljudska posojilnica
Ljubljana Miklošičeva oesta št. 8.
Pasarji:
Kregar Ivan
izdelovalec cerkvenega orodja in posode ter elektriških svetiljk Elizabetna cesta št 3.
Leopold Tratn k
izdeluje cerkveno orodje in električne svetilke, S*. Petra cesta št. 27.
Perilo:
Anton Sare
izdelovanje perila, Sv. Petra oesta štev. 8.
Anton Šare
pralnica in svetlolikalnioa, Kolodvorske ulice Štev. 8.
Peki:
Avgust Jenko
pekuvski mojster, Marija Terezija oesta št. 7.
Karel Žužek
pekovski mojster, Florijanske ulioe štev. 8
Stavbniki:
Jernej Hlebš
zidarski mojster, Hradfokega predmestje štev. 28.
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbnik, Šelenburgove  ulice  štev. 4,  II. nadstropje.
Ivan Ogrin
stavbnik
Kari o vek a cesta št. 5 (I. nadstropje).
Simon Treo
stavbnik Sv. Petra cesta št. 28.
Špecerijsko blago:
Berjak & Šober
špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št. 2.
[Nadaljevanje glej na drugi strani.}
Franc Babic
zaloga špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov in L oruze na drobno in debelo. Dolenjska cesta št 2.
Josip Boltar
trgovina z mešanim blagom, Fiorijanske ulioe št. 17.
Fran Kham
trgovina špecerije in delikates, Miklošičeva oesta št. 10.
Leskovic & Meden
trgovina špecerijskega in delikates. blaga, zaloga   žganja,   barv in dež Inih pridelkov na drobno in debelo, Jurčičev trg štev. 1*
Josip Lončar
trgovec z moko in mešanim blagom Florjanske ulioe št 7.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami. Sv. Petra oesta št. 37 in 42.
Božidar Pavčič
trgovina z  manufakturnim in špecerijskim blagom, Zaloška ce-ta štev. 15.
Perdan Ivan
trgovina s špecerijskim blagom, Cesarja Jožefa trg.
L. Remic
trgovec s špecerijskim blagom, Ljubljana, Škofje ulioe št. 15
Fr Sark
trgovina a špecerijskim  blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. 11 (Kolitej).
A. Sušnik
trgovina speoerije, železnine in raznih barv. — Zaloška oesta št. 21.
A. Šarabon
trgovina s špecerijskim  blagom, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Zaloška cesta štev. 1
A. Šarabon
glavna zaloga rudninske vode, Zaloška cesta št. 1.
A. Šarabon
Novo urejena pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Zaloška cesta št. 1.
A. Šarabon
zaloga brinja in sliv ze žganjekuho, Zaloška oesta Št. 1.
Ta petni ki:
Ivan Černe
tapetnik in dekorater, zastopnik I. kranjske mizarske zadrt ge Dunajska cesta štev. 28
Urarji in zlatarji:
Ljudevit Černe
zlatar in trgove o z urami "VVolfove ulioe št. 3
Fran Čuden
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino, Prešernove ulioe štev. 1.
Milko Krapeš
urar in trgoveo z zlatnino in srebrnino Ljubl|ana, Jurčičev trg št. 3.
H. Sutner
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino, Mestni trg štev. 27.
Luka Vithar
urar
Kopitarje.e ulice št. 4 pri cesar Franc Jožefa mostu.
Fr. P. Zajec
optik, urar, trgovina zlatnine, srebrnine, gramofonov in plošč, Stari trg štev. 26.
Usnje:
K. A. Kregar
trgovina   usnja   in   čevljarskih potrebščin, JSv. Petra oesta št. 2.
Fran Mally
trgovina a usnjem Rešujeva oesta štev. 2.
Ivan Marchotti
zaloga usnja Sv. Petra oesta št. 30.
Vezenine itd.;
M. Drenik
. Kongresni trg.
Največja zaloga ženskih ročnih del. Različno vezenje na roko ali na stroj. Predtiskarija itd.
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5.
Vinske trgovine:
Karol Gregorič
posestnik vinogradov v Sroraljah, trgovec z vinom. Kongresni trg štev. 4
M Pipan
prodaja   goriškega vina  na debelo, Zalokarjeve ulioe št. 9.
Fran j a Stark roj. Pin
vinska klet, Predilne ulice štev. 10.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salou pod Trančo, vrtnarija Karlovska cesta št. 2.
J. VVider
trgovsai in umetni vrtnar Šelenburgove ulice št. 3.
Zelezninske trgov ine:
Valentin Golob
trgovina z železnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Fr. Stupica
trgovina z železnino, poljrdeljskimi stroji in cementom Marije Terezije cesta št. 1 (poleg Figovca).
A. Sušnik
trgovina železnine,  Roman  in Portland cementa, kuhinjske posode itd., Zaloška cesta št. 21.
Ključavničarji; Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Francovo nabrežje štev. 9.
Josip Rebolj
stavbni in umetni ključavničar, JeLkove ulice št. 16 A.
Slikarji:
Josip Cvetrežnik
sobni slikar Karlovska cesta št. 2.
Brata Eberl
črkoslikarja, tovarna barv in lakov,
Miklošičeve ulioe št. 4.
Filip Pristou
slikar specialno le za napise in grbe, Prešernove ulice št. 60.
Razne tvrdke:
Ivan M. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra cesta št. 33.
Jakob Babnik
vodovodni instalater Poljanska cesta štev. 3.
Brata Rus
trgovina z žitom, moko, deželnimi pridelki in drvmi, Emonska cesta štev. 2.
Alfonz Breznik
trgovina in  izposojevalnica klavirjev Gradišče št. 11.
Tome Bricelj
pleskarski mojster, Dunajska cesta štev. 16.
Glavna zaloga sa južne dežele
češke delniške pivovarne
v Čeških Budejevicah
Sv Petra nasip štev. 27.
Fani Fabjan
mlekarna, Francovo nabr. 7 (poleg Ribjega trga)
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privoz itev. 10.
Gotzl mL & Lebar
rezbarstvo, pOzlataTStVO in izdelava modernih okvirjev Turjaški trg št. 1.
Brata Hlavka
zaloga kirurgičnih in ortopediČnih predmetov, Prešernovo nlice.
J. Jane
trgovina  delikates in praške šunke, TVolfove ulice Štev. 1.
Blaž Jesenko
trgovina s klobuki in perilom, Stari trg it. 11.
G. F. Jurasek
uglaševaleo glaaovirjev, Sv. Petra oeata Štev. 62 al.
1. Keber
eksport kranjskih čevljarskih izdelkov, Stari trg štev. 9
.    .. . t-s--£-
Fran Kol Ima nn
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Kregar Ivan
zastopnik tvornice za kineško in alpaka-srebro Bachmann Elizabc tna cesta Št. 3.
A Krejči
krznar, trgov, s klobuki in kožuhovino, Wo!fove ulioe štev. 5
Lavrenčič & Domiceij
n al. Karal Megl o
žitna trgovina, Dunajska oesta Št. 32.
Makso Hrovatin
zaloga prima trboveljskega premega, Velike čolnarske ulioe Št. 4.
Maks Lavrenčič
trgovec in zastopnik I belovar. paromlina, Marije Tereaije oesta št 11.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Resljeva oesta Št. 2
M. Pakič
prvi kranjski lesni, kosariški in rešttarski obrt — Sanke. Pogačarjev trg.
J, Paulin
Nova ulica št. 3. Glavna zaloga najboljšega briketa, premoga in drva.
Perdan Ivan
glavno zastopstvo zavarovalnice »Riunione Adriatica di Sicurta« v Trstu, Cesarja Josipa trg.
Jos. Puh
prevzema in polaga parkete,
G-radaške ulice štev. 20.
Fraac Remic
glavno zastopstvo tvornice likerja prej Franjo Pokornv v Zagrebu, Škofje ulice št. 15.
V. H Rohrmann
trgovina z vegetabilijami in deželnimi prdelki in izvoz sadja na debelo Sv. Petra cesta št 28.
D vorin Rovšek
fotografski zavod, Kolodvorske ulice št. 32—34 A.
F. Smole
plakater in reklamno podjetje, Šelenburgove ulice štev. 6.
Ivan Soklič
trgovina s klobuki, Pod trančo štev. 2.
Josip Škerlj
8pedicijsko pedjetje Kongresni trg št. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4._
Alojzij Vodnik
kamnosek Kolodvorske ulice._
Ivan Zupančič
meti ar, Karlovska cesta štev. 6.
Franc Železnik
trgovski zastopnik, Sodnijske ulioe štev. 6
J)va
II
manufakturne stroke sprejme večja tukajšnja tvrdka za en gros oddelek.
Ponudbe pod t,vo|ašcfne prost11
na Uprav. „Slov. Naroda-. 4584-1
Pozor!
Kolodvorske ulice st. 22.
je vsak dan
vso noč odprlo.
»sdk ponedeljek
KONCERT
seksteta na lok.
Vstop prest. Vstop prost.
Najvljudneje se priporoča 4598--1 Štete« Mlkoli«.
MANPELJEVI OTROBI
2 VUOU&IM PUHOM MAJBOUU SREDSTVO
Z* Q0JITEV POLTI d.M0TSCH&C5.WIN/IJ
■ n
Prilika za nakup!
jpr«l< r« »is m
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
3»0,<**-*0 komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim  kazalcem in lepo
[»ozlaceno aH posrebreno terižico, natančno dočo za samo S K 50 Dalje po-
nujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, vtleprima švic ura s pozlaČ. verižico za * anm. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, Izvoz ur Kra.ov it. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb Za neugajoče denar nazaj. 4592
^    g     ffr gj /t     ifa,4&4fz    JH jr&
L. Pevalek LJubljano, židovske ulice St. 4.
,  priporoča svojo 4569—2
z elek.rlčnim obratom za vse
ierkutil.1 uskovias
po zelo niikJh cenah.
Dalje se dobe,, iste tam ramovrstne, posebno pa božične in novoletne
razglednice
od h vin. naprej
.'. Na dekelo zdalno ceneje.
Trgovina
s papirjem, pisalnim In risalnim orodjem na <let>c?€» i * <Ir«*l>m>.
W
~' "tff -
^e*      • -  - •
3zme9 najboljšega najboljše!
Da radostim tudi najraz-vajenejšim zahtevam« sem vpeljal vrsto 4608—i
pražene
kave
ki presega v kakovosti, izdatnosti In aromi nejooljse.
Ta kava je zmes najlz-branejsih vrst, najfinejšega proizvora in nudi čudovito fino, aromatično In oživlja joćo pija&o.
Z mlekom mešana tvori deber zajtrk In podlago k udobni mal južini-
Brez mleka kot »Srn" je prijeten zaključek vsake po jedine ali večerjo; ima moč In oživlja
Prva ljubljanska velika prozorno 30 kovo
Karel Plnninšek
Ljubi j ana, Dana j ska cesta, vogal Sodnijskih ulic
s®
Išče se
množina mleka
za oelo leto za gotov denar  4570 i
Ponndbe sprejema vdova Cecllja
Flelscbhacker, mlekarna, Reka, Plaz za Eiisabeta-
Veh% zalogo
Sromofonov m plošč
tudi s slovenskimi plošče od 14 1'SO naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2391 Ljubljana, S ari trg 26.
48
50
!gn. Fasching-a vdov*
Poljanski noslpiteo.8.
Rmcfio«a hiša.
Iz\r«tno Id •»ildno delo. Cene zmerne. Popru\ Hm se- tAfno lin renjejo.
Velika razprodaja! 4 pari čevljev
sjsy  za m it m«» ti 14 ?.* ti. ssa^
Ker je več velikih tvornic ustalilo plačila, po mi poveriti, da velite oddelek če*Jjev Še daleč pod izdelovalnimi stroški Boravim v denar. Prodajam vsakomer par molkih, par ženskih čevljev črnega ali rjavega usnja 8 kapicami, za zavezovanje, z močno zbitimi ueni. podplati, naimv oblike, dalje par mo£k)b in iar ženskih modnih čevljev, ve-leeleg, ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo K 5 Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja razpošiljalnica čevljev
A. G-elb, Krakov, st. 332.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, riztko torej izključen 4614
Ukradeni spomini.
Dne 14. novembra 1908 mi je zmanjkala na ladji na poti iz Havra na Francoskem v New York moja potna prtljaga z dragoceno spominsko vsebino. Vst naslovi, ki so mi jih dali spoštovani rojaki in drugi, s katerimi sem se sešel na svojem popotnem bivaDJu v Evropi, so izgubljeni. — Zato vljudno prosim oprostitve, da, žal, ne morem izpolniti obljube, da bi poslal kake razglednice itd. P SVO-jega sedanjega potovanja pO Združenih državah.
Vse pozdravljam
M. Pogorelo
114 J(eyvorth       Chicago 311. U. S.
jtmerica. 46i:-i
________-----..__
knjigoveza
sprejme JOS. Pefrič, tovarnar na Vira pri Domžalah. 4595 _fc
primerne namestitve ali Službe išče | ^ Izveibanega ln zanesljivega
upravni uradnik "  ' ~
[VIII. čin. razreda z akademsko naobrazbo [(pravnik) začasno umirovljen, Hrvat, srednje [starosti in neoženjen.
I Ponudbe pod „ A. p L D." na upravnUtvo [Slov. Naroda0. 4600 l
preklic.
* Podpisana preklicev a svojo pred leti prostovoljno pano obveanost v ladevi zapiranja prodajalne na novega leta dan, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek in sv. Štefana dan in izjavljava, da bodeva zanaprej imela na te dneve odprto.
Novo mesto, 4519
3osip Kos.  Šimen jjergant.
Učenka
SO trgovino z narejeno obleko m drugim blagom se sprejme tako).
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda4. 4580 - £
Velik mraz
lehko   Bftštace,   zato   si začasa oskrbite toplo
volneno obleko.
Vzoroe izbornega blaga pošilja franko firma 4334-6
KAREL KOCIAN
tvornica sa sukno
0 Bumpolci no CeSkem.
V korist Ustr. JL Školske.
r
]taproda) sta
dve hiši
Poizve se v hiši na Trnovskem pristana št. 14 v Ljubljani. 2242 12
Išče se izobražena
gospodična
ali vdov8, ki je zmožna v šivanju in da bi imela veselje do vzgoje otrok.
Naslov pove upravništvo „Sloven-nkega Naroda". 4579—2
Trp?sti
spečerist ln ielezninar
-   Jsc^e službo -!
v kakšno večjo  trgovino na deželi, s takojšnjim nastopom ali pa po Šestih tednih.  — Naslov pove upravništvo „Slov. Narodau-        4616 1
Sedlo (angleško)
vseh vrst lastnega izdelka
pošilja p j najnižjih cenah edini
Češki specialni zavod za sedla firma
Josej jKencl, praga-Žižkov,
Karloma trda čis. 560.
Zahtevajte cenike I 4514-2
Trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, dober manufakturni prodajalec, teli premeniti svojo slnibo najraje v v slovensko trgovino. 4547 3
Dopisi na upravništvo „Sloven-skega Naroda" pod ,Svo|t k svojim'.
Edina slovanska dobre zoana stara
trgovina 3E
v Trstu, se z inventarjem vred zaradi starosti posestnika do konca t. m.
proda. 4 83
Pojasnila daje tivic 1 dr., Trst.
Kaj je
na ceneiša mast?
'\ edino most
Ni   samo  v  ceni   nižja   nego vsaka
druga mast, ampak tudi izdatnejša. Vzeti je 15 do 20°'„ manj nego presnega masla ali svinjske masti, potem imajo jedila izvrsten okus. Zahtevajte jedilno mast Ceres z velikonočni ni podobicami na ovitku.
Bla.ojnič_rko
kateri je mogoče v |kratkem nastopi a in
učenca
sprejme tvrdka z mešanim blagom Oton Homan ▼ Radovljici    4556 3
Izdelane postelje
is rdečega posteljnega ialett Prav    dobro    aapol neoo! Pernica ali blamma, 1S<>
dolga, 116 cm Širok« K 1*> — K 12 — K lft- in K 1B-— 2 metra dolg*. 140 cm Širok« K »4—, K 16*-, K IH | K 21--—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Strok K S.—, K 3*50 in Ki-, 90 cm dolg, 70 cm Širok K 4'M) in K fr —. ladelaiem tudi po kakrSnikoli drugi meri. H delni m<>-droci ii dlake sa 1 posteljo K 27—, boU« K 83*—. Pošilja se poštnine prosto po V°~ vsetju od K 10- naprej. Zamenja ali nasaj •e vsame prott povrnitvi poštnin stroškov.
Benedikt Sacnsel, Lob s 913 4009 pri Plznju nm Češkem.
BSSSl
D7^B
3971
11
Veletrgovina z vinom
Braća učić-Roki
3995 16
"Vis (XDbImaci]a)
pripon ča gospodom trgovcem, da prej nego se oskrbe z vinom, ne pozabijo, obrniti se nanjo, ki je pripravljena tudi posredovati za nabavo našega
najglasovitejšega dalmatinskega vina
OPOLA in BELEGA,
Po_;or, trgovci! Edino na izvoru kupljenemu vinu je zajamčena naravnost.
Vzorci na zahtevo.
NOVO
4C90-7
NOVOST!
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
nedosežno izvrstne kakovosti,
Vprašanja naj se naslavljajo na Ivana gonača v £jubljani.
Kot kurjač ali^kot stro|evod|a iiče i _ mesta Jv tej ^stroki zelo izvežban
mladenič
Ponudbe na: Josip Palač, Pu-dob 32, vta Rakek.. 4525—3
ARo želite!!
kupiti  ali  prodati   kako posestvo, zemljišče  a!i  gostilno itd., se je obrniti na prvo
koncesljonrjlno posredovalnico
v Kranju na Gorenjskem, Glavni trg stev. 189       4 5b-* I
Sprejme se sproten
I
v trajno službo pri Ernstu Ha mru, mesarju ▼ Litiji. 4575-3
Več]! ostonlii
od 2-10 metrov naprej, ivirnsdor! ski   izdelki   (oajg   za    suknje in hlače) od 50 h za meter naprej
po povzetju.
Friderika Schiller
Warnsdorf VI 1384.    4510-2
9% I
:i;^iV.-ii>
Jedilno in namizno orodje
Priznano najbolše posrebreno.
NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravilen*- KASETE za NAMIZNO ORODjE, sklede, posode za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SER V. SI. NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edino nadomestilo u pravo sr - bro.
Specialni predmeti za hotele, restavracije m kavarne ter za pen-sione, menaže itd    45 1 2
C  In kr. dvorni dobavitelji
CHRinOFLE « Cle
DUNAJ I , OPERNRING 5
(HEINBICHSHOP). llimtrovHni cenovink tnetonj.
PAT
TES
Po vseli mastili ZćSloDniki-prodajalci,
Za jamstvo pristnosti Doeiio vsi Udeiki poleg stoječo tvoruišuo znamko in polno ime
flflt. 6ELBHAUS *sn ia
Inženir in zapriseženi patentni posrednik na Dunaju VII. Slebensterngasse 7, nasproti c kr. patentnemu orado.
i
■
Pripraven in stanoviten dohodek aa vsakega.
o
*5 •a
o a
9 •o
S
ca «?
n
o a
a
1C IrTTtn in ve*" zas'u^ite na teden samo z izdelovanjem blaga za naš *«J **» UH   zavod Sirovino za izdelovanje vsakomur dodamo zastonj.
QE lrririrt in več pridob te z izdelovanjem la prodajo blaga na pavi J Hl U Ji   tentnem pletilnem stroju „SLAVI J A". 4085— 5
/uhf«\a   «e   *    I.««sm«~   t*«»e**M     tetin .J pn|HMiilla
Velikoprodaja p etenega b aga. — Strokovni zavod za pletilne stroje.
pm- v Pragi
Vodic kova nlice 25.
Libal a spol.
» •O
m
S
Edini strokovni za od te vrste
.00«
Gostilna
,.Prt Bobenčku" na Olincata
s novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred 80  Odda zaradi bolezni
takol ali pozneje v na lem. = Isto tam se Odda tndi =====
prodajainica, m siuovuj is imm,
Več se izve na Olincah št 37 pri LJubljani. 4068—25
^ nBnaaaaeaoaaansoBnnsBsnssnaBBnBHai oot
LJubljana Stari m 26
Paniki za optično blago ln separatni ceniki nr in - zlatnine se razpošiljalo franko. :
priporoča svoj .dobro urejeni
:: optični zavod::
kakor   razna Očala,
scipalce daljnoglede toplo mer Je, zrako-merje itd. — Očala ir aeipalci napravijo na tant'no po zdravniSkpn. recepta. 5
Velika zaloga
raznih
žepnih In sten ih
tir ZZ
zlatnine in srebrn ine.
Ljudevit Borovnik
puškar*    v   Borovljah (Ferlaeln) na Horoskem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare safokresnice, sprejema vsakovrstna popra iia ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene — Huatro-IH vani ceniki zastonj. 5
lika božična prodaja!*
Priporočam veliko zalogo oblek
Iza dame, gospode, deklice, dečke in otroke ™ HT   po jako znižani ceni   -^rj § .Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič L
XUvL"bl3a.n.a., I^eetra-i trg: S. V
03
a. 9
« g, i 2 g S oj 2£ ^ ^ % m
rt i c
x>
3 o.
f r^|LeT2
eV
Štev. 1463/m. S. sv. 4gog
Razpis službe.
Vsled razpisa o. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. novembra 1903 St. 6999 je na II. mestni deški ljndski šoli stalno popolniti službeno
mesto učitelja
e sistemizovanimi prejemki.
Prosiloi za omenjeno službeno mesto naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje predpisanim potom
do 8. januarja leta 1909.
vlagajo pri podpisanem o. kr. mestnem šolskem svetu
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo upoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v £jubljani
dne 8. decembra 1908.
M o" V
O
« o « 1 o 1
. I C«
^eKt 1 3
01 « rtrjv a
XJ S*        g36 ^
gj    o* H
ft S o cr   P S
a i a s?» s.
o — o —
fe 2 ~  J?r W « .2
H r rz ...   ~ r i
1    _cm       _ko o±x mg crM 2 « r
3, *J « »a F.    -v-- ^ *
5s i S«
m
o
a j_ _ -p -r
e
c o
o — ■
A 3 O) 0) v ? 3 u a a c > 73 a
S *siilis>
ej ^ - - -
ll
0 rt E tT—! >ulfi ba-2 S £ o     n "g
»J a. >MM n c ~    rt cn c m ri
1
Proti
4577 1
kašlju
in
hripaVOStl jemljite
5r. Sedlitzkega
gantetnake
limbove bonbone
v vrečicah po 30 vin.
V f jubljani jih prodaja
J. BUZZOLINI.
I
Spre Ime se tako] natančen in točen
skladiščnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. 4567—2
Vpoštevale se bodo samo lastnoročno pisane ponudbe ki se naj poš ljejo najkasneje do 17. t. m na „Tovar no za lep1 v Liublia ni
Lepa zračna
slano vonja
7sake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej, se takol ali za pozneje oddalo v
novozgrajenih hišah v PredOViĆeta
8elO poleg Ljubljane. 937 39
Več se izve pri Elija Predovićn na Ambroževem trgu 7, Ljubljana.
Jfe pozabite naročiti!
Prodajam dokler bo kaj zaloge,  velike, brezhibne ostanke 6—10 metrov dolge in sicer kanala s, okslord,  cclir, barhent itd- 40 m
samo za K 16 75 ; 40 m pristnobarvnega kanal asa za preobleke za K 18— franko, torej brez nadaljnih stroškov, Blago je dobro in bo vsakdo zadovoljen. 4366—5
Ig. BroŽ, edina kršćanska tkalnica Nachod na Češkem.
Nizko pod ceno
prodajom radi pomanjkanje* prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i 40 za gsspcde ixx dečlce
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Metoijsta trsoma A. Luhlč. IF1^
4613-1
Radi oddaje gradbe Šolskega poslopja v Starem kotu, občina Trava, okrej Kočevje, se razpisuje na dan
= 15. januvarja 1909, od 10. predpoldne =
pri načelniku krajnega šolskega sveta v Starem kotu štev. 12
zmanjševalna dražba.
Delo je precenjeno na 12.000 K.
Varščine je polcžiti 10 K od 100 K ali 10%. Sprejemajo se tudi pismene ponudbe proti položitvi pogojene varščine.
Proračun, stavbni naČit in dražbeni pogoji so na vpogled pri predsedniku krajnega šolskega sveta v Starem kotu št. 12.
Krajni šolski svet v Starem kotu
dne 8. decembra 1908.
Predsednik:
Anton llPoje.
O, kr, avotrljoko     ^    državne zeleznfoe.
Izvleček iz voznega reda.
C*bod u Mtskliuc |n*. seLi
'•os .Jutra). Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
1 ln žčiTrst, . kr. drž. žel„ Beljak čea Po-drox;co, Ce ovce , Prago, r>07 utraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9-26  predpoldne.  Osebni vlak v smeri? menice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago«
i'S8 or'f»apoidne Osebni vlak v smeri: Tržič, imenice, Irbiž, Beljak jui. žel. Gorico dri. žel. Trs dri. leU Beljak, (čez Pod cžčico) Celovec.
-OS papaldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*4S popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (čez Pod/oiČlco) Celovec, Praga.
ralO rveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
f-SS zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, r'raga.
0*40) periodi. Osebni vlak v smeri: Ja-»enice, Trbiž, Beljak, jui. žei. Gorica dri. ieL Trst dri. žel„ Beljak juž. žel, (čez Podrožčico).
Oaho« li L|abl|amt dri. kolodvor.
Veljaven od 1. oktobra 1908* lets.
r-98 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-OS popoldne. Osebni vlak v Kamnik r\o 7veder. Osebni vlak v Kamnik o-oo peneSi. Osebni vlak v Kamnik. (5ar-sb nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
Prihod v Linblfaao fai. zaLi
e-SS rjutrej. Osebni vlak ia  Beljaka tat
žel„ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja. Strae*
Toplic, KfcdoUovega, Grosuplje« n-22 predpoldne. Osebni vlak  iz Praak
Celovca, Beljaka juž. žel, čez PodrožčS
ln Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržiča 2 32 popoldne.  Osebni vlak  ia Kočevj<
Straže Toplic, Rudoliovega, Grosuplje. 4-13 popoldne.   Osebni vlek ia Belj*c< žFiv PSfe Celovce, Beljaka (čav
Podrožčico) Gorice dri. Žel., trste itr*
žel. Jesenic, Tržiča.
e-eo zvočor. Oseb. vlak ia Prage. Cciov Beljaka (čez Podrožčico) jesenic
8 37 zve6er. Osebni vlak ia Kočevja, Streik, Toplic, Rudolfovege, Grosuplje.
8-48 zveoer. Osebni vlak is Beljake ju* žel, Trbiže, Celovca, Beljake (čez Pod rožčico) Trste dri. žel. Gorice dri. iel Jesenic, Tržiča.
11-oo peneei. Osebni vlak iz Trbiie, Co lovce, Beljaka (čez Podrožčico) Trat dri. žel. Gorice dri. žel., Jesenic
Prinod w Mnbljano dri. kolodvev,
8-48 zjutraj. Osebni vlak ia Kamnika IO-B8 predpeldne. Osebni vlek ia Kamnik 8IO zveoer. Osebni vlek iz fcunnUrjL o-OO peneOl. Osebni vlek le Kamnika. ' \ a ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi in prihodi so oenačeni v erodeje evropejikem času.)
0. kr. ravnateljstvo državnik ielssnie v Trste.
ELK
Zaloge skoro v vseh lekarnicahl
Herbabnylev podfosloroktoli
apneno železnati sirup. .      _ ž
i f m\fM mm^Smm ni i Ze 34 let uvedeno in vno prci^suacuu u^.v*....^ ------
Ze 39 let zdravniško preizkušen In priporočan prsni sirup. Razkraja stez blati kašelj, l&|S^ JP La'ša in odstr,nia boleiine v sklepih in mlsicah ter Ž'v4ne bQ'e£me
pospešuje tek. Povzdiguje slast in rcd.tev i-upla in je izboren za tvontev krv. m kosti.      | J^lTŠWjšW^ Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj. 5
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. S3t 7™^^™ IS
.    r     ffBfl m!'mm " m <m D S.**-.-.:«.!*«*.*«      n« Dunaja VIII.
Edino tedeiovaiiice   nr. Helimanna lakarniCfe ..Zur BarmnerzigiteiT    Kai«>r.tr. 73-75.
Is »lav. raipecevalisce:    - «Mws»«s«y-i«- n«sieđ-ik). ^ g
I I i
m
Pristen samo s spo dni o varstveno znamko.
Herbabnyjev
JIM k*cm^tt*
aromatiška esenca
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Zaloge pri gg. lekarnarjih
Zaloga pohištva
ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije 1 cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave Vedno velika izbira. Tapetniško blago in želeeno pohištvo. Lastne delavmoe.
I
■s^as^^^'
Na
r*i
lsak latlnlK toonj
naj ral>i Ramo preizkušene
izvirne H-vijake za c ,g
podkve z znamko pj|
-lj     VedDO ostro!   Nepravilno t-to-H   psuje nemogoče! Eilino praktično > za gladka pota.
* J>*»hi se pri podkoveih
iti v trffOrinah z iflfzntnt. 1't'zor! Suno ori«inul a H stal se   izdelujejo  i« specialnem*  j.-kla . varujt i ae ponaredb, neporabnih % radi manjvrednega materi ala in pazite ,   k «t.r   kupuje.e  n*.tn no  n > gora »jo varstven i znamko, vti->ujeuo ni vsakem originalnom H-stalu.
•• - i.'L-i i
2915-9 Jteprekosljiva
ie od mene iznajdena In na moji 8 letni hčerki, ki Ima tOO cm dolge lase, preizkušena, obi. var.
E la"
I
lasna pomada »
iz neškodljin snovi
sestavljena, in je najzanesljivejši pripomoček proti hudemu izpadanju las, pospešuje r^st las in brade, brani, da lasje prezgodai ne o si ve, odstranja prhljaj,  daje lasem blesk in polnost, kar jako
olajšuje napravljanje kakršnekoli frizure Lasna pomada „Sila* pomaga že po kratki rabi.
Lonček stane 2 E, 3 lončki 5 K Dobiva se pri gospe Kamili Mitzkv, Maribor, Štajersko, Gotheje va cesta 2 K, II. nadstr, vr 12. Zunanja naročila samo po povzetju sli denar napi ej.
i
Prele predao naročite
varstveno orožje
(samokres, jjrovningovo puško} ali
lovsko puško
(dalekostrelne bammerlenke) in
vse druge obstoječe puške, zahtevajte katalog in ponudbe od izborne ćeske lirtne
1 JfovotnJ v pragi.
Slavnemu občinstvu se prijazno priporoča
im ^ "i
sns* sJk* J
krojač v Ljubljani
Soduiiske ulice S.
Naj ga gospodje b)agovole s cenjenimi naročili podpirati, ker se bode potrudil z dobrin blagom in krofem ter nizkimi cenami vsakega
C zadovoljiti.
¥ Z vsem spoštovanjem
I ^M-10 ^VlojasZJ Zvati
I krojač.
Ueletrsoulna z železom
Prss vrste
austrijski izdelek
4589 \
Zehtev&jte zastonj
in franko rn j veliki, bogato ilu»trovani katalog s preko 3 - siskaini v.-.- h vrst nikljast b, srebrnih ia zlitih ur, da'»e vseb vrst solidne ziat-aine in srebr>*ine, glaa&il jeklenega in usnja-tega blaga, kadtln.b i ■ prav ird po izvirnih tporntskih e nah Ni* jasU ur * lemonto
č»Tks.......
H < m Roskopf pat . 6 • ■ ..r-ka izvirna Ros
k. 11 pat.....
Ufgistr. Adler Ros-bopf niklasta iemon-toarka na s dro . . CSoldinasta remontoar-mf as kolesjem ,Lnna( m dvojnimi poTovci Srebrta reu ont s kolesjem .G'ona* v Uprto Srebrra remoatoarka z dvojnimi \ okrovci . Srebrna oklopaa verižica z obročkom
na vzoiet, 15 gr teže.......
Ruska tulaka nikljasta remontoarka s kolesjem ,Luna' K 1 50, nra g kukavico K 8 &0, budil-cica K 2 90, kuhin ska ura K S'   . schwarz-
wald»ka ura K 2 50 Za vsako uro 3 bta  pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena tli denar nazaj. Prva tvornica za ure I vuti Konrnil, o kr dvorni dobavitelj. Most št 667, češko.
Contrheuman
n
Merkur"
3599 2LI
Peter Majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
3E0 4*-
5*—
7-
9 — 8 40'
26
Od Z5. noueflibra de Z5. decembra
prodajam na svojih prostorih -sr Šclslr em d.r© proreci tj. poleg- ^vLoileJaaLegra aao.cst"UL
Prima slanino
brez kože od prašičev iz lastnih pitaHšč
I. urste..... k$ kron 150
II. „..........1*30
Meso istih prašičev:
I. urste......k$ kron 140
n
It H
4291—16
120
£ltja predovič
Besedna znamka za extractum rijjocfslaii mentholo^alicfUtum_
napravljen iz francoskih vin
napravljen iz domačih vin.
Dobiva sc povsod.
je pripraven za udrgnjenje, masirarije, za obkiadke in eventualno za kopeli, kot boleč,ne tolažeče in bolečine olajšujoče sredstvo pri protin kih in nevial-gin ih bolestih, dalje za odstranjenje neprijetnega čuvstva gcmeKenj^ pri ozeblinah, kot tSeaavftlflg sredstvo pri • t-'k!:h členkih in aa o1 novjtrv premič-I nosti členkov.    ^4 r3
Lonček krono Za K  "5  naprej posi *-iuo i fonček f ^ • > » »       T> lončkov! %
» » 9 _   ,, >     10     »     I o. q
Izdelovanje ln glavna zaloga v
3. f ragnerja lekarni
c. kr. dv. dobav., Praga III., St. 203.
Pazite na imu izdelka in izdelovalca!
Vela božična nuta*
bode 4581—2
v nedeljo, 13. decembra
v odprli trgovini
„Ansieškegn skladišča oblek"
*>. BernatovJĆ V LJDUlJOnl. MEStnl »8 JleV. 5.
J"-u.tri se n.e prod-stia.
Spedicflsba ln komisijska družba
ALK AN tL0.1.»Trnu,Mw^žuj4
lelef. 21-60.
sprejema v svoja dobro urejeoa skladišča vsakovrstno blago in daje nanje predujme pod najpovoljnejširni pogoji, daja carinska posojila in ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsako* vrstnega blaga po nalogu in na račun svojih odjemalcev najkulantneje.
Pre8krbuje vaakovrstne poSiljatve na V*b kraje hitro in tofino, obavlja vae reklamacije in daje vsakoletna strokovna pojasnU. in navodila takoj in breaplafino. 00090000000900000000
Lfttne hranilnice štev. 49.089.
Glavna posojilnica
c|eno zaveze
pisarn a:   I —
H Kongresnem trsa it 15, Sonvonovo Min v UuMlul
s vrelem* in izplačuje hranilne vloge
brestaje po i\ % od dno vložitre do fine iziliit
krez odbitka reninega davka, is 53
Uradne ar* a* S. —12. dopoldne In od S. -i. popoldne.
Jgr&nilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da"bi se obrestovanje pretrgalo
Zimske oUleRe, zimske 5iiknie,
kožuhi, (dolgi in Mi),
salonske oNeke, pelerine 1. dr.
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Strogo solidna, strokovnjaška postrežba.
Zaloga oblek a. kunc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
858-84
Umetni la trg. vrtnar ^
han BizoYičar K
LJubljana
Kolezijske nlice 16
1279     se priporoča aa
nasadite* vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnio, prezintnjocik cvetlic <*> (perene), krasna cvetlična w grmovia, konilere, cvetlice na okna in balkone.
Izvršuje čopke, lenee in lj£ bultrlf za razne prilike.
Delo ametnUko oknano in po Žfc solidnih cenah. ■ ■''
Trzovloa • evetllectml Itd. Naročila na deželo hitro In vestno
jBv^ *^Bt* *mZ!^ *mz* ^slav ^^Bmv 'JU* *!mfcT ^^^fc^"*iBv *zm^ ^^^sT
_{_ DRENIK
3458—12
Kongresni trg.
Najtežja zaloga ženskih ročnih oel in pripadajočega materijala. Vsakovrstno Vezenje na rokolnna stroj,pre5tlskarija itd. Velika zaloga telovačske oblekel
*______^————————————^———^—
Svoji k svojim!
>U» I ll .1 ll
\iiAX$xx\\x darovi %>a cvo&ic
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani Prešernove ulice
Dožlčna in novoletna
ftijrsznovrstnejsa ln najcenel&a izbira:
Briljantni uhani in prstani.
Zlate,   srebrne in niklfeste ure in verižice
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. 3527-12
Lastna delavnica za popravila In nova dela.
Blago prve vrste.
Solidna postrežbo^ Cene najnižje.
Čud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi soSnijski cenilec.
LJubljana. Wolfove ulice 3.
—...........———— j
4454—4
Prave Švicarske ure
„UNION"
ki so prav rine in natančne, m skoro nič dražje od drugih vrst.
Vsakovrstne lepe stenske nre.
Namizna oprava
is pravega in kina srebra.
Šivalni stroji
l&hkotekoči,
kolesa najboljših vrst
in vse kolesarske potrebščine-^ Delničar
miki a koledarjem zastonj AT    pravih švicarskih ur in poStnine prosti.     f .JJlliOn" V BielU (ŠVJCa).
okus
vrlo preizkuSenega, zdravniško toplo priporočenega, kašelj blažečega in uničujočega, težko sapo odstranjujočega in nje pogostost zmanjšujočega sredstva S
Thvmomel Scillae
omogočuje porabo tudi pri majnih otrokih.
oar Prosim, vprašajte zdravnika. "U
Steklenica 2*20 K, po poŠti frako, če se pošlje denar naprej 2*90 K. 3 stekl., če se pošlje denar naprej 7 K. 10 steklenic, de se pošlje denar napre 20 S.
Izdelovanje in glavjna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
£539     c in kr. dvorni doba-iteU. 11 Prai« III.,  štev. tOS. Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na Ime
Izdelka, Izdelo-valca Id var-
stveno /namko.
pozor!     Slovenske dame! pozor!
Elegantne klobuke
-= za dame in za otroke =-
2321—26
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke.
plialka v Kranju, Glavni trg
Največja narodna
KONFEKCIJA
za dame, deklice, dečke in novorojenčke
Krištof ič-Bučar
v Ljubljani, Stari trg- št, 28
priporoča 3927 8
krasne I—i "1" *
svili, volni in drugem modnem blag«
najnovejša modna krila, kostume, deine plašče, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevratno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kepice, klobučke, plašćke, pariške modrce, nogavice, ji V   rokavice, jopice  ln  druge pletenine. — rine za vratnice,   > , «^ \. naramnice, ovratnike, srajce ln drugo perilo ia gospode. /
Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. ^^^šj^ ^ Cene radi male režije brez konkurence.        'jf ^\
asr>
Ugodna prilika!
^ssa
Vsled preselitve prodaja tvrdka
. Souvan
v svojih detflilnlli trsoulnah na Mestnem trgu
4601 1
40
53
	1*1 H				
		J. KORENGAN Ijubljana, Stari trg št. 5.			
					
				K	
	Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. 1		_3	: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd. :: :: !                                              3558—3 X(	
<0
■  #   Slovenci Slovencem   # |
■j£Zelo važno za trgovce In obrtnike ■
I
Ker imam še precejšnjo zalogo
j
in je sedaj skrajni Čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
Oei^e so brez konkurence
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad od 15 vin. naprej.
VsemfcSlovenoem se priporoča
FMSIIČ, £jubljana,JKestnitrg11.
Podpirajio se medsebojno' T slogi je moč!
Stoji k svojim!
Velika izbira
CD
■
O)
O) <D
daril za Božič
W mi
m
8N
4300 4
kakor tudi rasnih
predmetov za okrašenje božičnih drevesc
finega domačega in tv omiške ga Izdelka. Nsdalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih Dajfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertnim! vini in razn. like ril
Fini turinski pelinkovec.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozin, potice, šartelj, pince in drago pecivo, v pekami pa fin domač rien kruh.
V kavarni
s**e   dobiva   x saki &mm
črna in jina bela kava ter izboren čaj itd.
Jak. Zalaznik
sliščičarna, kavarna in pekarija.
II
TJ O
-1
CD
O CD €0
S" •
rO O)
II
Stari trg štev. 21.
m
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939—6
Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Podgradu, Trnovem, Kocev|D, Trata, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcann, Inomostu, Tri-deatu, Zadru, Spljetn, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevu ta Pal|a.
Brzojavi: Valjčni mlin, Branj.
S
il
i
JSlie grešite
proti svojemu želodcu
ampak podpirajte njegovo delovanje kot prebavilni in čistilni organ. 6
Preizkušeno,   is izbranih najboljših in uspeš aih sdrsrilnib seli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje pospe-
injoče in lahko od rajajoče domače zdravi to, ki ubiazi in odstrani nune nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlsjenjs, vednega sedenje in »o-prnega saprtja, n. pr. gorecaoo, napenjanje, nezmerne tvurr.ve kislin ter krče je dr. Rome balmam ma ieiodoo is lekarne B. FBA6NKBJ A T PRAGI.
fl VARILO!"««
Vsi deli embalaže
imajo postavno de ponovano varstveno znamko.
klavna zaloc«
likarna B. FRAGNER-ja i Pragi,
e. in kr. dvornega dobavitelj»
=   ,,prl   ernem   orlu" =
fraga, Maia Strana, ogel Herodove ulice 203. Po poiti raspošilja      vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice i t
Proti vpoSiljatvi K 1 60 se posije mala steklenica in za K 2 80 velika steklenica, sa K 4 70 2 veliki steklenici, zh K 8 — 4 velike steklenice, sa K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerake.
3 38-6 1
I
i
* pozor gg. trgovci in pekovski mojstri!
Podpisani paromlin si usojs slavnemu slovenskemu p. n. trgov-stvu naznaniti, da je oddal a L decembrom t L svole zastopstvo
psp. Maksi Laračiči, trgovcu t Ljubljani
Slavno slovensko p. n. trgovstvo naj si bo zagotovljeno, da je največje stremljenje podpisanega hrvatskega paromlina, da zadovolji v vsakem ozira avofo coni. odjemalce z znanim izvrstnim blagom, kojega izdeluje Iz najfinejših  pšenic ih vrst
Nadejajo&se, da bo podpiralo slavno slovensko občinstvo vseskozi hrvatsko, to je slovansko podjetje, prosi podpisani paromlin, da blagovoli slavno slovensko p n. trgovstvo doposlati našemu zastopniku, goap. M. Lavrenćiću, kar največ naročji.
Z naj odličnejšim spoštovanjem 4568—2
akcijsko društvo L belovarskega paromlina v Jclovara (hrvatsko).
Fotografski umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih zzzzz: predmetov, interijerjev itd. =
Vsa Dela se izvršujejo točno tudi v največji množini
--
3* 63—11
Češko
(ne nemško) ^
budjeviško svetlo pivo
in
prodaja
v korist družbi sv. Cirila in jVtetoOa v Ijnbljani
Slovna zaloga za Kranjsko
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 28,
Češko budjeviško pivnico
kjer amo ustanovili tudi
kakor se pred več leti jako renomirano pivnico
v Zagrebu. 3571-1
jrgovtna s špecerijskim blagom.
SARABON
frgovina z moko in deželnimi pridelki.
LJUBLJANA *
priperoda svojo aoTourojoao
LJUBLJANA
glavno zalogo
vode.
Točna in solidna postrežba.
Velika pražarna za kavo, mlin za dišave
2 električnim obratom.
JCa drobno in debelo!
Jfa drobno in debato!
Zaloga brinja in sliv za žganjeknho.
Izdajatelj in odgovorni urednik Basto Enetoslemiok«
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne**