10. številka. Ljubljana, sredo 14. januarja. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vBak tiari, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold , za pol leta 8 gold. za eotrt lota 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za uieaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolak in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopno potit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štetupolj za 30 kr. Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški coati v Tavčarjevi hiši nliotel Evropa1*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reci, je v .. Narodu i tiskarni- v Tavčarjevi hiši. V IJiil>lj&tiii 13. jan. Med drugimi zanimivimi prikaznimi zdanje sesije kranjskega deželnega zbora moremo tudi to zaznamovati, da letos, izvzemši posamezne kratke črte, nij one jako strastne razburjenosti in napetosti med narodno in nemškutarsko stranko, kakor jo bila v prejšnjih letib. Ne da bi se bilo stališče v narodnem vprašanji premenilo, nc da bi bili Slovenci kaj od narodnih zahtev popustili, ne da bi bila vladna ali nemškutarska stranka v narodnostnih obzirih kaj pravičnejša postala; kar tako, da ne vemo kako, je prišlo nekako bolj tolerantno mišljenje, moteno samo enkrat po Dežmanu, nepoboljšljivem, uko-ščenjenem, zamrzneuim, nihitističuim sovražnikom svoje narodnosti, ko je Btrastno očital narodni stranki, da denar za „nepotrebne" slovenske gramatike „proe meče." v In poslanec dr. Zamik je pri debati o podpiranji izdavanja sloveuskik knjig izgovoril besedo, ki bi morala tudi v protiv-neni ntniškutarskeui taboru odmev najti. Izrekel je željo , da bi pri nas enkrat uže nehati boji za narodnost, da bi pri nas enkrat uže več ne bilo take stranke, ki je v dejanji sovražna naši narodni eksistenci, ki zavira razvoj našega jezika, ter da bi se pač morda ločili v liberalce in neliberalce, da bi pač mogel razloček biti v državoprav-uih nazorih, a ne v narodnih. To je želja, katero vsi najboljši možje slovenske narodne stranke brez razločka politične barve iskreno goje. In razmere na Hrvatskem, Magjarskem, celo na Češkem nam kažejo, da je uresničenje te želje lahko mogoče. In morda se ne varamo, če trdimo, da je tudi v takozvani ustavoverni stranki uže več elementov, ki so z nami vred te želje deležni, akopram politični voditelji njihovi dozdaj nijso z nobenim glasovanjem, z nobenim govorom pokazali. Ali bode taka želja širila se, ali bode korenine zasadila, ali ima upanje, resnica postati V Žahbog, da si ue upamo trditi: da! Bojimo se, da nas jutri ali pojutranjeni uže kak iaktum zopet nazaj ne vrže v dozdanjo našo obsodbo: Nemec ali ponemčcuec nam •Slovanom neče pravičen biti. A pravičnost v narodnem obziru je edini pomoček kacega približanja; drugega nij ! in kako lebko bi se naša želja uresničila! Naši narodni protivniki vidijo iz dolgotrajnega našega boja, da nas nikakor nij volja, odnehati. Oni vidijo pri nas podruščaj, ki bode borbo prevzel za naše ideje, ko nas ne bode uže. Oni vidijo tudi, da iz naroda ne dorašča skoro nikaka inteligencija, katera bi se njihovih, naši narodnosti protivnih na čel, oklenila. Užo to bi imelo zadostiti, da enkrat vsaj nekoliko popuste svoje stroge brezobzirne n eg acij e v narodnem vprašanji. In s tem se le oni krive Btore, človekoljubu in prijatelju mirnega kulturnega razvoja neljubega buđenja in gojenja političnih strasti j, demoralizujoče zagrizenosti, ki sega zarad političnih protivnosti celo v socijalno življenje in razjeda najlepša čutila, ki jih človek ima. Bode-li, in kedaj bode bolje? Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. i (X. seja 12. J^se.) Med poročili pred sednikovimi ju tudi interpelacija dr. Coste in drugih narodnih poulancev : zakaj se na Notranjskem še zdaj nij davek odpisal, kakor bi se bil imel vsled ukaza ministerskega. Poslanec Obreza stori obljubo. Prva točka dnevnega reda so nasveti finančnega odseka o zvišanji plač in plačil deželnih uradnikov. Dr. C usta hoče, da se to obravnava v skrivni seji, ker se bodo morala imenovati imena. Dr. Z a r n i k se temu ustavlja in pravi: „Jaz sem odločno proti tajni seji. Mi, deželni zbor, smo gospodar deželnega odbora in nje govih uradnikov. Menda se jih vendar ne bomo bali, javno obravnavati njih stvar in plačila, katera jim daje dežela.u Tudi Apfaltreru je proti Costi in pravi, da so pač morda nekateri, katerim je morda zavoljo tega in onega tesno, javno razpravljati to reč, a on nij med tistimi. Costov predlog pade. A aklicevaje se na opravilni red, terja Costa, naj se o njegovem predlogu tajno še enkrat debatira in še enkrat glasuje. Deželni glavar to terjanje za opravičeno spozna, poslušalstvo se za nekaj minut z galerij odstrani in po ostri kratki debati je Costov predlog o tajnosti zavržen, zbor se zopet občinstvu odpre. D e ž m a n je poročevalec. Kaltenegger prepusti predsedstvo podpredsedniku Petra Kozlerju in se udeležuje debate. On je za zvišauje plač. Zaviušek ga podpira. Pri prvem delu nasveta, namreč, naj se deželui uradniki uc vrste več v dietne klase in naj uravnava v dietne klase ob veljavo pride, n svetuje Kaltenegger pristavek, da tisti uradniki, kateri uže imajo dietne klase, uaj jih obdrže. Če prav namreč ta razvrstitev nema praktične veljave, ima pa moralično. — Isto tako govori Apialtrern. Costa pravi, da je ta stvar važna. Vsak deželni uradnik gleda zdaj cesarskega v isti dietni klasi, in hoče toliko plače imeti. Sicer pa zavod dietnih klas nema nobenega praktičnega pomena, nobene pravice ne daje, in je le birokratično usiljen. Ko sta govorila še Apialtrern in Zavinšek, dobi beBedo poročevalec Dež man: „Reklo se je, da naj bi vendar enkrat svoje deželne uradnike zadovolili. Nikar ne verjemite, daje to mogoče! (Smeh.) Saj vsako leto reorganiziramo, vsako leto nagrade dajemo. — Dietno klase in službene stopinje nij vse eno. Zato nemajo deželni uradniki prav, če se državnim primerjajo." Predlog odsekov je bil potem s pristav-kom Kalteneggorjcvini sprejet. Razlag predlaga, naj se ustauovi stalna služba računskega svetovalca. De ž man pa pravi, naj ho mu tudi za 100 gl. plača poviša, ne samo naslov. Razlagov predlog pade , sprejme pa se predlog finančnega odseka. Predlogi fin. odseka, uaj se sistemizira služba oticijala I. reda z 900 gl., dveh oflei-jalov II. reda z 800 gld., dveh oficijalav III. reda z GOO gld. dveh ingrosistov s 500 gld., se sprejmo, ravno tako predlog, naj se pri pomožnem uradu sistemazirati dve službi kanclij-skih asistentov po 500 gl. s petletnimi doki adami. — • D e ž m a n predlaga, naj se uradnika Pagliaruzziju tudi prejšnja služba všteje, kar se tiče petletnice. Pagliaruzzi Bluzi uže deželi okolo 30 let, in je več časa zastonj, potem pa za majhen denar služil. Kaltenegger pravi, da jo pravna stvar, da se Pagliaruzziju plačajo petletne doklade. Sapan temu pritrjuje, in povdarja, da Pagliaruzzi petletne doklade lehko po pravnem potu izterja, in je za to, da se mu z lepo izplačajo. Costa naglasa, da se s tem deželi naklada 200 gl. več na leto. Če se da Pagliaruzziju petletna d o kl a da , terjal jo bo potlej tudi vratar Žitko, in to po pravici. On pravi, da jc izplačanje doklade sicer pravno vprašanje, a Pagliaruzzi bi dežele ne mogel tožiti, ker jo bil prej v stanovski službi. Stanovi so bili zastopniki dežele , ne pa tako uradniki, zato se ima njihov službeni čas šteti (jd dne, ko so deželno službo nastopili. Apfaltreru naglasa, daje deželni ali stanovski identično. Costa Be sklicuje na deželni red, ki drugače govori, liešenjt Pagliaruzzijeve proš nje se potem sprejme. Predlog finančnega odseka, naj se službi obeh oficijalov pri pomožnem uradu na 700 gl. zvišajo, se sprejme. Kaltenegger hoče , da se plača dež. tajnika in koncipista zviša, prva na 14O0, druga na 1100 gl., tedaj za 100 gld. več, kakor finančni odsek predlaga. Kaltenegger-jov predlog se sprejme. Predlog finančnega odseka, naj se nad zornemu osobju prisilne delavnice zvišajo plače, se sprejme, ravno tako oni, da ima izboljšanje plač b 1. prosincem stopiti v veljavo. Finančni odsek dalje predlaga, naj se prošnja tajnika Mateja Kreča za personalno doklado, in ona deželnih diurnistov in sekundarnih zdravnikov za poboljšanje plač odbije. Proti temu predlogu govori dr. Zamik, pojasnovajo, kak žalosten stan imajo diurnisti; da jim pri sedanji draginji nij moč z i ffl. na dan živeti. On predlaga tedaj, da bi se njihova plača na 1 gl. 20 kr. zvišala. Dalje pravi, da imajo sekunda rji v Gradci, v Zagrebu, v Reki in drugod po 600 gld., pri na* pa samo 400 gl. Avskultanti pri sodni-jah imajo po <>00 gld., a oni imajo manje opraviti in imajo razen tega še postranske zaslužke. Avskultanti ne koristijo dosti, me-dicinci pa izuceni s klinike pridejo. Zato dr. Zarnik predlaga, naj se jim plača od 400 na 480 gl. zviša, sicer se zna primeriti, da nobenega konipetcnta no bo, akopram je veliko domačih medicincev. Razlag stavi predlog, da, ako se dr. Zamikov predlog ne sprejme, naj se sekun-darjem vsaj po 50 gl. privoli. Bleivvcis pravi, da so bile plače se-kundarjev še le prod enim letom organizirane, naj se tedaj ne organizirajo zdaj se na novo. Plače sckundarjev res nijso velike, a pomisliti je da so sekundarji praktikanti, da imajo tc plače le zato, da svoje studijo takorekoč nadaljujejo. Zraven plač pa imajo še prosta stanovanja, luč iu kurjavo, ki zuaša vse nad 200 gold., česar primari ji nemajo. Da so jih za to službo malo oglasi, temu nij uzrok slaba plača, nego to, ker malo slov. dijakov medicino študira, da potem kompetentov manjka, in ako so tudi plače povišajo, jih ne bo. Dr. Z aru i k povč več imen domačih medicincev, ki so šli rajši v Kamnik, Kranj, Krško ali kam drugam v prakso , kakor da bi v bolnico prišli, samo zavoljo slabe plače ne. Kar se tiče Btanovauja, vć vsakdo, kako je, da je bolj podobno kleti, kakor sobi. Ti koma svečave izreče Zarnik, da imajo se kundarji res prosto svečavo, a kakošno? Ne milijevih sveč, ali petroleja, nego „šuster-kerzen,u katerih uže noben Človek ne žgč. Zraven tega morajo še po noči po trikrat vstajati, da nadzorujejo, med tem ko pri-marji doma mirno leže. Blcivveis pravi, da sekundarji res nemajo salonov, a tudi na Dunaji nemajo boljših stanovanj (Zarnik: Pred tridesetimi leti zna-biti nijso boljših imeli), kar se pa luči tiče je gotov«), da plina ne moremo v bolnišnico napeljati. (Zamik: Med plinom iu šusterker cami je velik razloček.) D e ž m a n govori proti izboljšanju plače diumistov iu sekundarjev. Pri glasovanji se sprejme predlog finančnega odseka, Zamikov in Razlagov even tiiii 11 i predlog pade z enim glasom veČine. Vsi predlogi finančnega odseka se potem v tretjem branji sprejmo. Zadnja seja v vtorek ob devetih zjutraj nobena druga vlada mogoča, nego tista, ki spoštuje postavo; ban od sedaj nij več fevdalni dostojanstvenik, nego samo izvrševalec tistih postav, katere je narod v soglasji ho svojim kraljem sklenil." (Dolgotrajna živahna pohvala in trikratni „živio" klici kralju!) Ran Mažnranič po tem naznani, da bode ta postava 15 dnij po njenem progla-Šeuji stopila v veljavo, zatorej naj deželni sabor svoje pravo porabi, ter izvoli člane regnikolarnega sodišča. Viiaiijc držuvo. ICdiuburškega vojvodo so Hm si prijazno sprejeli kot ženina edine hčere njihovega carja. A časnikarstvo se Bvojega mraza proti Angleški vendar ne more iznebiti. Tako piše „Golos" o stanji Rusije v srednji Aziji: „Angleži nara naznanjajo, da bodo njihovi hrabri častniki s pomočjo Turkmenov Indijo proti nam branili. Angleži se motijo zelo. Kljubu temn, da nam Indije nij treba, bomo na podlagi naše trdno pozicije v srednji Aziji in na podlagi politike, ki ho Turkmene civilizirala, vedeli ai Turkmene pridobiti. Ako je to doseženo, vemo, da se turkmenski jezdeci ne bodo proti nam bili. Zna pa se ravno tako zgoditi, da bodo ravno ti Turk-meni Indijanom pomožni zoper Angleže." Pri volitvi za tivnšJfki državni zbor je v Berlina zmagala naprednjaška stranka. Moltke in duhovenski svetovalec Mllller še poštene večine nijsta imela. Toda kandidati socijal-. demokratične stranke prihajajo z veliko bilo na Štajerskem 19 okrajnih zdravnikov, I močjo v volilni boj. Eden njihovih kandi zdaj jih je samo še 13. Zlasti slovenski | datov, Haflenclever, je proti Šchnlze-Delitz novi okrožno sodoijo v Mariboru. Dr. Voš-njak poroča v imenu finančnega odbora. Štajerska hranilnica je darovala :100.000 gl., da se napravijo hiše za uboge in neozdravljive bolne. Deželni zbor je uže lani aklenil, da se na Štajerskem trije taki zavodi napravijo za zgornje, srednje in spodnje Sta-ersko. Nakupila se je hiša v VVildouu. kjer je uže ured jen ta zavod, v Ptuji se pa še le zida. Deželni zbor sklene: Stroški za ubožnico v VVildonu znašajo za zidanje in pripravo hiše :J1.100 gl., stroški za hrano itd. za 60 nbogih 14 500 gl.; za ubožnico ▼ Ptnji 40.000 gl., za hrano itd. za 30 ubogih 7250 gl. Dohodki so: od hranilnice 71.100 gl. , od občin povrneni stroški za brano 7200 gl., tedaj doplača deželni fond 14.550 gl. Deželnemu odboru se privoli, da sme za hrano ubogih občinam še manj kakor 35 kr. na njo. skem Štajerskem pa celo na 140 000. lgov na8pr()tnik pa samo 4355. V Monako- Potem pridejo razno prošnje na vrsto. I vem je zmagal kaudidat naprednjaške stranke, Šoštanjski okrajni odbor prosi, da se cesta baron Staufenberg. Toliko nam jo dozdaj od Šoštanja do Velenja uvrsti med okrajne Iznan0; , , ' _ . \ _ ji- j Kakor se sc Snanislcega telegranra, ceste I. reda; dalje, da se iz deželnega gQ ^Jjj KArjigti Portugalete. Morione« je i fonda privoli podpora od 2000gl. za zidanje Santovi stopil v ladijo, a ne ve se, kje se novega mosta čez Pako pri Kostanji. Dr. bo izbarkal. Karlisti so si pridobili dosta Vošnjak podpira to prošnjo, ker je Šoštanj- topov, 8 katerimi na Bilbao streljajo. Tudi ski okraj za ceste uže dosti storil, ker bo ce ste skozi dobre, a okrajna priklada uže tako visoka, da se ne da več povišati. Deželni zbor potem sklene, da se obe prošnji izro Čite deželnemu odbora s tem, da se o stvari . Tolozo mislijo napasti. poduči, in če se kaže potreba, privoli pod- spodu dopisniku „Novic" je menda gradiva poro 2000 gl. iz svote, katera je odločena za za polemiko zmanjkalo, zato se V 1. štev. Štajerski deželni zbor. [Iitv. dop.] (17. seja 10. januarja.) Deželni zbor izreče, da se naj mariborska okrajna sodnij loči v dve sodniji, katerih meja naj bode Drava; ob enem pa naj ministerstvo usta Dopisi. I k Vlpiav© 11. jan. [Izv. dop.J Go- podporo okrajnih cest II. reda. Prihodnja seja je v pondeljek 12. ja- „Novic" nad našega „Sokola" spravlja, kar I je tem nedostojnejše, ker je baje tistega če- tinar ja, na dnevnem redu je novi red za Ulitega stanu, kije dolžan mir in ljubezen gruntne knjige in načrt nove občinske postave. Politični razgled. TVotruiijo €l«*A«»le V Ljubljani 13. januarja. Mi»$i.vterstvu je baje uemško-libe-ralna agitacija za koufesijonelne postave prav neprilična. Ako bodo ustavovorna stranke te postave terjala, moralo bo ministerstvo od učiti. — Kar se novega odbora čitalnice tiče, moramo popolnem pritrditi temu g. dopisniku iu še pristaviti, da tako „treznega" nij užo davno imela. Natančni novi red, sporazumijevanje s „Sokolom", to vsaj znači, da ne vladajo več v društvu nekateri strastneži prejšnje dobe. Res je, da jo g. dekan „Sokola" obuditi pomagal, a zelo se je zmotil, ako je mislil, stopiti, ker baje cesar ne bode teh terjatev da mu bodo udje imenovanega društva v ka-dovolil. Tako utegne-priti — misli „Frankf. terem koli obziru lo slepo prikimavali. „Pa Ztg." do ministerske krizo. kaj ta „Sokol"! Par rudečih srajc, pa nič V i»orat>«*e«l deželnem zboru je I druzega"; telovadnice nikjer no vidimo" itd." ! slovanska desnica zapustila zbornico, ko se m Tj i a i i u je hotelo obravnavati o vladni predlogi glede Pravl dopisnik (ponavljaje dekanove „Sokola kazenskega preganjanja kacega poslanca. I zaničujoče besede pri zadnjem občnem zboru). Vslcd tega zbor nij mogel sklepati in je t Gospodine, potrudite se na „Pavletov" vrt moral ono točko iz dnevnega reda izbrisati V h ttiif.viitit sulutBii je 12. t. m ban Mažuranič, veselo pozdravljan, naznanil, I in prepričali bo boste, da ste neresnico govorili. Rodno se pa za to nij telovadilo, ker da je kralj postavo* o odgovornosti!Je v tr6u P™malo telovadcev, okoliča-bana in sekcijskih svćtnikov potrdil; ban nom pa nij zameriti, če nijso redno do-pravi dalje: „Od sedaj na Hrvatskem ne bodo| hajali k vajam. Zatorej je pa društvo, ker nij moglo telovadnemu namena ustreči, obrnilo svojo delavnost v povzdigo narodne omike z gledaliŠČnimi predstavami. Priznati ne mora „Sokolu", da bi bilo društveno življenje pri nas brez njega mrtvo. Udeležniki predstav pa naj sodijo, ali so bile res „suhe", kakor hudobni „Noviški" dopisnik" pravi. Nij res tudi, da je „Sokol" dajal na čitalnični dvorani predstave, nego na ..čitalnični Sokolovi" dvorani, kajti dvorana je bila Sokolova kot čitalnična in še več, saj je Sokol polovico najemščine vseh prostorov plačeval in vendar samo sobano pri veselicah nžival, do katere pa je čitalnica imela isto pravico! Da bi se pa čitalnici branilo, na Sokolovem odru predstave dajati, kakor dopisnik sumniči, to nij res! Če Sokol s svojim sam gospodari in se v bran postavlja, ako si drugi prilastnjejo njegovo, če tudi majbeno „imenovino" , je-li to „stereotipna fraza?" Nij-li to dolžnost dotičnih Sokolov-cev V Resnica pa je, da tisti, ki je Sokola „obudil", je sedaj njegov največji sovražnik in vsega razpora sam največ kriv. Ako nam kdo klerikalcev zdaj kliče : „Pojdite s svojo velikansko imovino na Nanos itd.", saj: „Der Molir hat seia Scbuldigkeit gethan, cr krmi geben", mi vprašamo: kdo je čitalnico obranil, da nij zamrla? Mi! Nadalje pravi dopisnik „Nov.", da je „Sokol" svojo sebičnost pokazal s tem, ker je dal svoja pravila tako prenarediti, da v slučaji njegovega pogina ne dobi njegovega premoženja vipavska čitalnica, nego neki n a-rodni zavod v Ljubljani. To je zopet nesramna laž! „Sokol" je res dal svoja pravila prenarediti, a razdruženje zadevajoči paragraf ostal je nespremenjen! Naj zadosti g. dopisniku „Nov." za denes to. Ako treba, drugikrat več. Končno še nekaj našim klerikalcem. Zakaj pripisujete vsak nered ali eksces, naj ga učini nemškutar, ali kak drug fantalin, za politično demonstracijo svobodomiselni stranki. Mar mislite, da smo z nemškotarji bratovščino na smrt in življenje pili? Mi hočemo vaše napade s poštenim orožjem parirati. Svetujemo pa tudi vam, da se poslužujete v dosego namena vaše stranke po stene ji li sredstev, kajti laži, obrekovanje in sumničenje se mora vsakemu poštenjaku gnjusiti. Mm 14 4ftK.f<»grti 9. jan. [Izv. dopis. Volitve možev v tukajšnji okrajni zastop so končane. „Slovenskomu Narodu" uže znani dozdanji „obman" ali načelnik H. si na vso moč prizadeva, da bi ga za načelnika napravili. Sinoči mi je eden, v okrajni zastop izvoljenih mož, pravil, da ga je te dni H. k sebi poklical in mu nekaj ponujal, da mu pri prihodnji volitvi za načelnika bvoj glas da. Ako je to res — pa zakaj bi ne bilo — to se da izračunati, koliko zaupanje do Hribarjevega načeluištva velja. Pokazal pa je, da ima okrajno načelniŠtvo posebno moč za njega. Leži ta moč v časti ali v postranskih rečeh, to si naj vsak po svoje misli. Kako nevoljni so uže tukajšnji prebivalci nadležnega gospodarjenja z okrajnim premoženjem, razvidi se jasno iz tega, da jc misel razširjena, da okrajno zastopništvo nij za drugo, nego za to, da se kmetom uove naklado in bremena nalagajo in da so resno na to misli, prošnjo do cesarja poslati, naj se okrajno zastopništvo odpravi. Možje, ki imate prihodnji petek načel- nika in okrajni odbor voliti, poslušajte take pritožbe in izvolite si domačina, ki jc sam varčen in priden gospodar v svojem premoženju, gotovo bode tudi z našim, in nas bode varoval velikih naklad, katere nam je H. nakladal. Slišal sem pa tudi od verjetne strani, da ne bode dolgo, da pride H. od tod. Pa če bi to ne bilo, in Če se privržencem njegovim posreči, da nam ga za načelnika posilijo, umetno pričakovati, da bode začel Vetrnik vrtati. Iz ftolliinKe iupunljc v Istri 8. januarja flzv. dop.j Mnogo neugodnih dnij nam stoji v nastopnem letu pred očmi. Ubogi kmetovalec je celo leto svoje moči napenjal, in upal, da mu bode mati zemlja njegov trud povrnila z bogatim pridelkom in sladko kapljico. Ali ne ostane ubogemu kmetu nego otožna pesmica: „Moj up je šel po vodi!" Pa ako na* Črevelj žuli na večjih krajih, tem sitnejše je. Od zdaj zanaproj si bomo mi prizadevali, da si zopet osnujemo svojo županijo, katera hi obstala iz tehle vasi: Draga, Mihelje, Neserc, Gročana, Ver-polje, Klanec, Reka, Očizla, Petrinje, Preš-nica, Črnotič, Podgorje. Teb 12 vasi Šteje 2.G88 duš. Res bi bila lepa županija. Nadalje moramo skrbeti, da pridemo pod okraj sežanski in pod okrožje goriško, ker od nas v Sežano je lepši in krajši pot nego v Koper. Koliko bi bilo za nas to boljše, ker v Sežani se uže ureduje v slovenskem domaČem jeziku, v našem Kopru pa šo zrni rom vb>3 po italijansko. Pa tudi če pregledamo nekoliko, kako je naša Istra obložena z davki mimo druzih okrožij, na vsak način nam bolj kaže, če pristopimo pod sežanski okraj. To je naše geslo od slej, to 8o naše želje. Radi bi se odpovedali Lahu in vsej njegovi kulturi, ker smo večkrat opeharjeni v tem. In povedati morem, da tudi naši ljudje so postali zavedni in misleči, da na vse dobro pazijo, kaj ae počenja. Naj bode v županiji ali v okraji ali v okrožji, narodna omika zaporedom lepo napreduje. Rog daj VIem dober vspeh. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) je včeraj večer sklcnen bil. — (Kranjska stavbena banka) jo v zadnjem občnem zboru svoj akcijski kapital znižala od 500.000 gl. na 250.000 gl. — (Iz ilir. bistriške okolice) se nam piše obširneje o agitaciji nekih gg. duhovnikov proti slovenskemu kandidatu g. Obrezi. Da se v osobnosti ne spuščamo, za zdaj dopisa ne natisnemo. — (Na kozah) je umrlo ta teden (oci i), do 12. t. m.) pet ljndij v Ljubljani. — (Iz Novega mesta) bo nam piše: Koze se pri nas šo vedno širijo; a umrla na kozah sta v mestu do zdaj še samo dva. V časopisih smo čitali , da se pri nas šole stoprv 27. t. m. pričnrt, tukaj pa jc bilo oznanjeno, da ho uže 21. Rolj oddal jer i dijaki se bodo izjavo v časopisih držali in ne o pravem času prišli. Živinska kuga tudi nij še pojenjala; vedno šo kako živinčo v okolici zboli. Mesto jo šo zdaj zavarovauo. Mraz imamo precej oster. — („Laib. Schulzeit.") prosi neuči-tolje za podporo, naj brže v ta namen, da se bode moglo učiteljem ta list zastonj pošiljati, ker si ga sami naročevati nočejo. S čitanjem „L. Schz." pa bi namreč poBtali učitelji pvvirekliche, freinnabhiingige, selb-stiindige Lehrer". Kako je li to mogoče, če pa jim „L. Schz." priporoča, da bi postali državni služabniki?! — (V Čmomlji) je od leta 1870. okrajno učiteljsko društvo, osnovano pod sedanjim delavnim nad učiteljem Juvanom, sedaj učiteljem v Gradci. Po njegovem odhodu je pa društvo zaspalo, in le sem ter tje je imelo k a kovšeu zbor. V „osterr. Schulkalender" pa se to društvo imennje „Fortschritt", česar se „L. Schulz." jako veseli. Privoščimo Vam to veselje! Ako Rta pa sama g. j. ali g. Sch. to društvo tako krstila in b tem v očeh čitatcljev omenjenetra koledarja Črnomelju k tej nezasluženi zvezdici pripomogla, jima nič ne zamerimo, vsaj sta s tem le pokazala, „vvessen GeisteB Kinder sio sind". — (Iz logaškega okraja) se nam piše : Uže leta in leta snuje naš okrajni šolski svet, nove šolo na Vojskcm, v Ledinah, v Bpoduji Idriji in v G o do viči, pa še zdaj se nič gotovega ne sliši, ali bo kaj iz tega ali ne. Po novi šolski postavi bi lahko okrajni šolski svet prisilil dotične srenje, da si sezidajo šolska poslopja, samo treba je energično postopati. Vsaj so hrabri možje v tej korporaciji, samo na čelu jim je znani — Ogrinc. Na osnovanje jako potrebnih šol v Zavracu ali na Gori in v Rovtah se do sedaj še tudi nihče spomnil nij. V Žirob, kjer jc do 500 mladine, tudi zastonj iščejo pod-učitclja za letuih 280 gld. — (Društvo „Slova nsk a beseda") v Gradci napravi „Vcnček" 4. febr. zvečer t. 1. v Pnntigamovi dvorani. — (Živinska kuga) v ptujskem okraji menda uže pojema — kakor se nam od on dot piše. — V Leskovci na hrvatski meji so bile zadnje kužne prikazni. — (Iz ljutomerske okolice) se nam poroča: Pri nas no razsaja živinska kuga, toda — mačke nam hočejo vse poginiti, zlasti v vaseh: Mata, Krapje, Rabinei, kar zaporedoma mačke crkajo. To dni se je tudi stekel pes v naše kraje pritepcl, in je nekatere ljudi ogrizek Razne vesti. * (Zvita ženska.) V Aradn na Oger-skem je živel advokat, ki Bi je bil pridobil veliko premoženje; najbolj se je trudil, da bi kako bogato deklico za žensko dobil. Vse je zvedelo, kaj želi in tudi neka ubožna deklica, ki bi bila rada pod „avbo prišla". Naredi se torej ta deklica bolno, ter pokliče onega k sebi, da bi joj testament naredil. Advokat se vsede, ona pa mu narekuje: Sestri 0000 gl., bratu 1200 gl., drugi sestri vsa posestva itd. Advokat spiše ter odide. Cez štirnajst dni jc bila deklica uže zdrava, in advokat, dobro vedoč, koliko premoŽenja ima, jo pride snubit. Deklica, v resnici zelo ubožna, ga vzame za moža. Kako se je denarjaželni advokat vstrašil, ko je po poroki zvedel, da ima njegova žena samo 45 gl. premoženja, si lahko vsakdo misli. I*<»Ml&lI10. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in biTZ stroškov. Revalescičre du Barry «• i.otie/ttttii. Vsem trpečim zdravje po izvrstni Revalesolere du Barry, katera brez porabe leka in brez. stroškov Bledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na slisnici, v duS-njaku, v mehurji, in na ledvicah, tuberkolc, suSico, naduho, kašelj, neprebavlji\o*t, zapor, drisko, nespečnost, slabost', /.lato Žilo, vodenico, mrzlico, vrtnghi-vico, naval krvi, Šumenje v ušesih, inedlieo in bljuvanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnosr, sušenje, revmatizem, protin, bledico. - Izpis, k iz 75.(MX) spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom zoperstavljiila se : Spričevalo *t. 78.9x8, VValdcg m stajerskeiD, 3. aj)rila 1«72. Hvala Vašej Kuvalesciere, katero Bein jaz, 50 let star mož, skozi 9 leti neprestano užival, sem od mojega loletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, »kor popolnem ozdravel in opravljani, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo. Ur. S i g ui o. Spričevalo št. 98.288. Trapani v Siciliji, 13. nprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem se odločil pribežati k Du IJanv-evi neprecenjeni Ke\;i lesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašne bolečino ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 45) let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim. Atanasio 15 1 r h ■ r a. TečnojSi kot meso, prihrani Kevalesciere pri odraščenih in pri otrocih f>0krat bvojo ceno za zdravila. V plohastih pusicah po pol fanta 1 gold. f>0 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., U funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., iS fuutov 90 gold., 24 funtov 3« gold., — Revalesciere-Biscuitcn v pušieah a 8 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciero-Chocolatuo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tAl 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57G tas 36 gold. — Prodajo: Barry du liarrv & Couip. na Du-mhJI, Wal)flHetiKiM*Ne St. 8, v I,Jul»IJ»iii Ed. Mahr, v Urtvtlcl bratje Oboranzuioyr, v Ina* bruka Diechtl & Frank, v Celovel P. li i r n-bacher, v Loutl Lud vi g Miiller, \'Mariboru F. Koletnik & M. Morifi, v Mlerann J. B. S točk ha u s o n, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kroju po poštnih nakaznicah ali povzetjih. T ujel. 10. in 11. j a u u a rj a : Evropax Malimi iz Laškega. — Kristan iz Muiikacsa. — Hkubiz iz Laškega. — Liicha iz Zagreba. Pri Eleftftutui Sladova iz Pcate. — Jordas Franc, Jerdas Katarina iz Ueko. — Alarkič iz Logatca. — Obreza i/ Cirkniee. — Kuruiau iz Švico. — Taučer iz Vac. — Osvvald iz Hrvatskega. — Mosmeier iz Mnihovega. — Ulobnčnik iz Železnikov. — Oboreter iz .Sodražice. — Weber iz Zalega loga. — Drolj iz Gorice. — Kussi iz Trsta. — Lovse iz Litije. — Poli iz Dunaja. — Tinti iz Trsta. — Kotnik iz Vrhnike. — Hladnik iz Vipavo. Pri Itlttliču x Sehvvingshakl iz Štajerskega. — Le\vy iz Keko. — Soidel iz Draždanov. — Si-chorl iz Trsta. — lihonsburgor iz Dunaja. — Br. A p tal treni iz Križa. — Apfel iz Mnihovega. — Fllrth iz Dunaja. — Blau iz Trsta. — FiBcher, pl. Dzimborski iz Dunaja. — Prosonc, Dolenc 'z Kranja. — Grof Thurn iz ltadoljco. — Groag iz Dunaja. — Kalling iz lnšbruka. — Ilolcinger iz Dunaja. Gospa Soden 11BT iz Železnikov. — Zeloznikar iz Tržiča. — Jugovic iz Kranja. — Litman iz Dunaja. Pri Zamorcu t Concančič iz Nabrcžine. — Wolf iz Loke. — Bauman iz Bistrico. — lluber z iz Vipavo. — Maria Korituik iz Beljaka. — Schlau-nig iz Aleksandrijo. Marzeljsko žolco, najboljše, hitrejše in cenejšo sredstvo za vinsko čistenje in zboljšanje (velja za vedro po njenej moči, 2 do 2 1 • kr.) z navodom kako se rabi, priporoča Jan. Alf. Hartmann (34G—4) v Ljubljani. Pisarna v Crrttmnthovi hiši. Za ugoden uspeh se garantu a Dunajska borza 13. januarja. (Izvirno telegrarlČno poročilo.') F.notni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. o5 Enotni drž. dolg v srebru lHt>0 drž. posojilo .... 74 ud Akcije narodne banke . , 1027 „ — Kreditne akcije ... . *^43 „ — London........113 „ 70 Napol...... ... 9 i 7 C. k. cekini.......— . — Srebro.........106 „75 liiic Lik* ]«>1>cv i-n Najnovejšo petrolejske varnoatno ave-tilnice ■ najboljše konstruiranim motuljo-vim hruiiilruiit lučnikom (1 plamon (laja 6 svečnik luči), neprepirno najlepša svečava in vendar d ti porcontov prilirunbe proti vaakeniu dlUgMMi Hvotilu. i>a se no hi bil« bati konkurencijo , io veno nesli-šuno nizko postavljeno. Zu najboljšo kvaliteto to garantira. 1 kuhinjska avetilnica ■ steklom in aten-Jom (tloltt) vred kr. 46, 60. 1 kuhinjska, stenska ali viseća ivntilniaa, kompletna kr. 85, gld. 1.20, 1.60. 1 čedna aobunska svotilnica , colo kompletna gld. 1, 1 30, 1.60, 1.B0. 1 najlepšo opravo, celo kompletna gld. 2, 2.50, S. 1 salonska avotilnlcn, bogato dekorirana, stipcrUiia gld. 4, 6, 0, H, 10. 1 svotilnica »a atudirunjo uli tlelo a zastorom gld. 1, l,f>0, 2. 1 stenska svotilnica za hleve, prodnjo sobo itd. kr. HO, gld 120. 1 \ i -. . i avetilnicu za hlovo, prednjo sobo itd. kr. 00, 1.60, 2. 1 viseča svotilnica za fabrike, ilelavice, l>oslovtiico gld 2, 2.00, 3.60. liiie t lit«. 1 viseča svotilnica >a obodnico s škripcem, pretlna gld A, 8. 1 viseča svotilnica au obodnico, najfinejša, sorti, bron pozlačen gl. 16, 20, 96. , Cene svetiInic se razumevajo kompletno s stenjem in steklom vred. 1 svctilničiu zustnr, majlion, sroduja lin kr, 5, lin kr, K), iiajllnojii kr. 16. 1 avotilnićin zastor srednjo volik, srednjo fin kr. 26, (lu kr. .!.">, najfinejši kr. 48, 1 vutel avetilničnegu stenja kr. 4, 6, 8. 1 škarje za svetilnimi, jeklo kr. M. 1 zastorodriioc (branič, tla zastor no zgori) kr. S. 1 cilindrobranoo (brani, da steklo ne počil kr. in. 1 mehaničen cilindrocistoc kr. 20. 1 podstava za svutilnico , najlepša kr. 20, 80. 1 svotilnična čopiča , v uujlopšili oblikah kr. 16, 26, 36. 1 škripec za visečo svetilnico gl>l. 1.40, 1.M0, 2.20. 1 steklen cilinder kr. 4, 6, G. 1 steklena krogla kr. 20, 26, 80. 1 pleliasta posoda za 1 funt petroleju kr. 10, za 2 funtu 60 kr. Dežni plašči. 1'otovaleem, gospodarjem in železniškim uradnikom in sploh vsem tistim , ki ao dvžit izpostavljeni, priporoča so prav angleški dešnl |ilits«'. iz novonboljšanoga, n e r a z d r I j 1 v e « a, nopremočljivega blaga. Ti plašči presegajo v eleganci in trpočno-sti vse drugo do zdaj iztlelovano. Opomniti se mora, da so ti hrcx vsega liva, torej nijso popravljanju podvrženi, iti so tako narejeni, du so dajo tudi pri lopam vremenu na drugi strani kot olo-gantua vrlina suknja rabiti. 1 kos v navadni velikosti 42 paleov dolg volja 10 L-l.l , vsaka duljsa 2 pulca veljata 1 gld. več. Kapuco voljajo kos 1 gld. C« lavna s.t loga fabrike U O V I X X S O it X V .Maucliestrii. Kupci en grol dobijo rabat. Bazar Friedman, lUicu, ilraterflrage 2(>. Pred mrazom je in bo TaroTala Zimsko hlaiio iz čiste ovčjo volno, katera kakor znano telo varuje prod vsakim škodljivim vremenom, in jo torej neogibno potrobna, da so zdravje v mrzlem jesenskem in zimskem vremenu vzdrži. Rokotlve ia najboljoga angleškega volnenega lluxktiiga 1 par zu gospodo kr. 50, 1.20, 1.40. podloženo kr. 70, 80, gl. 1.20 1 „ „ „ dvojno, najfinejše tumbur. gl. 1 s n gospo kr. 40, t.'i, 80. 1 „ „ „ tiuo podlo/ene kr. «0, BO, gl. 1. 1 „ „ „ dvojno, najdnejšo tambur, kr. 80, gl. 1.30 1 „ otroka, po velikoati kr. 80, 40, 60. 1 „ „ „ podložene kr. 60, 00, 70. Potni in drugi šali ia najčistejšo volno, najlepše nacrtani. 1 šal za gospodo kr. 70, DO, gl. 1.20, 1.50. 1 „ „ „ dvakrat tako dolg gl. 1.50, 1.80, 2. 1 „ „ otroke kr. 40, 80, 80. Žilni grelci, najbolje vrste. 1 par ia gospodo kr. 25, 80, 40, 60. 1 „ gospo kr. 26, 36, 45. t „ otroke kr. 16, 96. KUraviiiil |ir»iiikl i* ni*JclMte|Ne drevenue tali ovčje volne. Taki varujejo po zimi premrazenja, torej so zelo priporočljivi. 1 aa gospodo kr. 00, gl. 1.20, 1.40. 1 „ .. najOuojši gl. 1.60, 3, 2.60. I „ gospe gl. 1.20, 1.40. 1 „ ,. uajIlnoJBi gl. 1.H0, 2.60. 1 „ einiki: kr. 70, 86, gl. 1, 1 „ „ najilnojsi gl. 1.20, 1.50, 1.80. Xcll*UVilllO Ml»00, 00. 1 „ visokih aa gospo kr. 70, 80, 00, gl. 1. 1 „ za otroke kr. 26, 36, 46, 00. Zimske srajce iz najfinejše volne, novo šego in lepe, prsa s svilo montirane. 1 za gospodo gl. 2.50, 3, 3.50. 1 z bogato ohŠitim naprsiiikoin ^1. 4.60, 6.50. Slip* /.a gospod« ili gOr4i»«>, jako lep. 1 velja kr. 20, 86, 45, 05. 1 „ iz svile kr. 60, 00, gl. 1. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe iz lijonske svilo, mule, bele gl. 1. n n n vezane gl. 1 .r>0. n » n velike, raznobarvno gl. 2, 2.60 3.60. Ttu>l>u*ni povoji ix ovije talne. I .'len 60 kr. Cepiče za gospe in deklice. l'o najnovejši št>Ki [a nujlopio. 1 za gospo gl. 1.80, 2.60, 3, 3.60. 1 „ deklica kr. 00, 80, gl. l.^u, 1.60. Predzasnamovano obilno založeno Ilaznr E ri< «liii;imi. Bašliki iz najboljega sukna. 1 lop z vrvcami gt. 1, 1.60, 1.80. 1 n.ijliiii-jM a svilo vezan gl. 3, 2.60, 3. 1 za otroke kr. 00, gl. 1.20, 1.50. Jfluf za f/ospe irt otroke. 1 aa gospo, jako lop gl. 1.80, 2, 2.50. Cela garnitura, muf iu ovratnik gl. 3.60, 4.60, 0. 1 za ti, k lir o gl. 1.60, 3. Colo »ovo za to lezeno. Ogrinjala za gospe in deklice: bela, vijolasta. ni »leč a. modra. Ho vsa iz bernlinsko volno / nujlepliini načrti. 1 za gospo gl. 1.30, 1.80, 2.20, 2.HO. 1 največjo, za ogrniti gl. 3.60, 4, 4.60, 6. 1 aa deklico kr. U0, 80, 90, gl. 1.20. i in *i en ie*čeptc€ iz najnnojšo berlinsko volno, s svilo podložene in bogato • pen kljunu olišpano. Kna gl. 4.60, b vratnim delom gl. 6.60. Posebno za gospode. Jako lop predsrajčuik za gospode ii najbolje volne ■ flno prešitimi prsmi, ovratnikom in luknjami za rokave, tako da so leliko nad vsuko srajco nosi, kima in greje. Kdon 00 kr. Lovske nogavice, visoke. 1 par, veh k ili. najboljih gl. 1.30. 1 .. največjih in najboljih gl. 1.00, 1.00, 3.30. 14 «■■■: i »moj«' iiajfinejM€k. 1 par, visokih za gospe gl. 1.20, 1.50, 1.80. 1 „ za otroko kr. 00, 70, 80, 00. Kosmati ovratniki za f/ospe. Silno lopi, za na jiloso in vhode. Kdcn gl. 2.60, 3.60, 4.50, 6. Otročja oblaeilea iz ovčje volne. 1 kr. 01) do 80. 1 z rokavi, lepo uapruvljeua gl. 1.20, 1.60, 1.H0. l»0€l|»l%ltl kot vloga zn vsakovrstno obuvalo, vzdržujo noge suho in tople, so tuilaj zdravju posebno ugodni. 1 par za gonpe in otroko 25 kr. 1 „ „ gospodo JI0 kr. Najnovejše za zimo. i a* 5 gfTolfliii&ftrJfUv velja popolno angleška zdmvilnu obleka. Je iz amerikanske na turne k oš trun s ke volno in kot kavčuk raztezljiva, ki telo hitro ogrova in jo v vodno lebkuiu lzpaijanji vzdržuj'). Ta obleka varuje po tem premrazenja, kakor tudi drugih bolezni. Taka obleka za gospodo ali gospo obstoji iz: srajce, hlač, 2 parov kratkih ali dolgih nogovic, 1 para žilnih grelcev, 1 pura vlog za čevlje. To vso skupaj velja le 5 gfa« blago se tako vrsto dobiva edino le pri S<» Pratcrstrasse *£it. li.n!>*;*«>m. mi olo so cena zniža. (294—16) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".