Sf. 147.
T Gorici, dne 22. decembra 1900.
Izhaja trikrat na teden ˇ testih lidanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Is-danje opoldae, rečemo tedanje pa ob 3. uri po^ poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
.  pol leta .• . . .  ... „.& , M .   .    .   3-30
"tetrtloto.......3, 4&t ^7'I*W
Posamične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki  ulici
*tv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabrlcek vsak
dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od
9. do »2. ure. >'a naročil h brez doposlane naročnin?
¦ ie ne oziramo.
„PKIMOHE€"izhaj* neodviaoo od .Soce» vsak petek in stane vse leto. 3 K 20 h ali gld. 1-60.
*So5a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavren8i8 na trgn della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra
Tedaj XXX.
SOČA
(Večerno i zda nje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi vi nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravnUtvo se nahaja v Gosposki ulici fit 9.
»opisi uaj se pošiljajo le uredulfitvn. Naročnina, reklamacije in druge reBi, katere ne spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj  se  poSiljajo le upramiStru.                                              v    n
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
lipravništvo.                   ______
Oglasi In poslanic« «e računijo po petit-vratah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — kJfe8)e Brke po prostoru.                                  ¦
-.J Naročnino In oglase je plnčati l»eo Gorica. »tioriSka Tiskarna" A. Gabriček tiska in zalaga ^razen «Soce» in .Primorca. Se .Slovansko knjižnico2«, katera izhaja meseCno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v tfflov. knjižnici* se radunijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Vadilo na narcebc.
Današnja številka je zadnja pred lioiičem. Naši ljubeznim prijatelji klerikalci ne iele nič bolj srčno nego to, da hi »Soča" o} novem letu zmrznila. Ali tega veselja jim ne privoščimo, ker potem hi se ne drsali le po gladkem ledu, marveč kar po naših glavah. Zato »Soča" čvrsto nastopi tudi svoj 31. tečaj — na/starši list na Primorskem,
Zdaj proti novemu letu se klerikalci pust-bno strašno zaganjajo v „tVočo" ter bi jo radi pregnali iz vsake hiše. Ali čedalje bolj so redki taki naročniki, ki s svojo glavo nič ne mislijo, pač pa misli tudi za nje nune v farovzu. Zato je vsa farovška gonja brez uspeha. Narobe : v novejšem času se velo pridno oglašajo novi naročniki! -- In to je potrebno, ako hočemo, da zmaga naša narodno-napretlna stranka na veli vrti ter bo za vselej nepremagljiva! Vsak naročnik naj si torej prizadeva, da pridobi do novega leta še jednega tovariša, nftrfi" zvestega čitatelja in točnega plačnika!
„tiočau bo izhajala za zdaj še vedno le po trikrat na teden za isto eeno, to je Hi kron W vinorjev na leto. Ako se oglasi pa le še 200 novih naročnikov, vskrbimo za dosedanjo ceno izdaten priboljšek, to je v rokopisu imamo shvečih romanov svetovne slave, katere   bomo  dodajali posebe tiskane.
V pričakovanju, da bodo vsi naši somišljeniki pridno širili „»SWw" in „Primorca" Ur pridobivali jima novih naročnikov, kličemo: srečne in vesele božične praznike!
Uredništvo in upravništvo „Soio" in »Primorca".
cGor. Tiskarna* A. Gabracek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Dr. Gregorčič.
(Pred odločilno bitko.)
Nag »ljubljenec naroda*- vitez dr. Gregorčič je sprevidel že ob dopolnilni volitvi v državni zbor meseca jami varja t. 1., kako neverjetno hitro teče njegova zvezda k zatonu; še pred dvema letoma najvišji suveren v slovenski politiki na Goriškem, je danes ob vso veljavo, in vzdržujejo ga le še tisti, ki so bili vsa leta njegovi odločni nasprotniki in ki so ga po »Stari Soči< in pozneje po »Prira. Listu« vlačili prav tako, kakor vlačijo zdaj on in njegova pisana družba prvake narodno-napredne stranke.
Poleg teh svojih domačih bivših nasprotnikov in sedanjih podpornikov pridno pritiska na kljuke pri e. kr. gospodih in tudi pri italijanskih sosedih, in sicer tako pri klerikalnih, kakor pri liberalnih, da bi dosegel proti nam slovenskim uaprednjakom najbolj pisano koalicijo sicer drugače nasprotujočih si življov, to je koalicijo slovenskih klerikalcev z italijanskimi klerikalci in liberalci. Da bi iskal mož le zveze z italijanskimi klerikalci, bilo bi to vsaj v nekoliko umljivo. in morda tudi opravičljivo; toda on se prav nič ne boji za svoje duševno vzveličanje ne z&se no za svoje somišljenike, da išče pomoči ludi od strani italijanskih liberalcev, ki naj bi se pridobili proti slovenskim naprednjakom pod jako težkimi pogoji in pa z razlagovanjem, da smo mi, radikalni naprednjaki, veliko bolj nevarni italijanskemu primatu, nego pa krotki klerikalci, ki se v borbi za svoj obstanek skrbno oprijemajo za vsako rešilno vejico.
To je ilustracija današnjega položaja v deželi, ki dokazuje, kako nizko je že padel vitez dr. Gregorčič, kako ta mož sam čuti, da je njegova zvezda že blizu zatona, in si zategadel podaljšuje politično življenje s prav žalostnimi eksperimenti, igraje se z blagrom in bodočnostjo našega naroda ob jezikovni meji.
To je očitno, da mož igra »va banque«, da si hoče zagotoviti mandat za državni zbor tudi pod najsramot-hejšimi pogoji, računajo na to, da mu ta mandat podeli z nova poleg vpliva tudi sredstev, da bo po eni strani zopet pridobival krog izgubljenih somišljenikov, po drugi strani pa terorizoval svojo politične nasprotnike tako, kakor le on zna izkoriščati in zlorabljati razna (dostojanstva in mandate.
Dr. Gregorčič je dal raztrositi po svojih listih, da je dobil ob volitvah volilnih mož veČino. Mi smo nasproti temu izjavili in izjavljamo ter potrjujemo danes zopet, da se je večina izvoljenih slovenskih volilnih mož izrekla za narodno-napredno stranko. Mi smo doslej le apelovali na vse tako volilne može, ki so se za našo stranko že izrekli, naj ostanejo zvesti dani besedi, zvesti svojemu naprednemu mišljenju, in zmaga bo naša. Vse drugače nastopa dr, Gregorčič in njegova klerikalna bandft V klorikalnih listih samih stoji, najbrž© po najivni neprevidnosti, črno na belem, da klerikalci računajo tudi na izdajalce naše s t r a n k e. Upajo namreč, da tudi mnogo naših volilcev do 3. januvarja sreča še »prava pamet«, da jih obsenči klerikalni duh, in da se bodo potem s polnim »prepričanjem« odvračali od narodno-napredne stranko, za katero so bili izvoljeni in so za njo dali že svojo moško besedo, ter bodo volili po ukazu iz goriškega semenišča od rimskih dohtarjev dr. Gregorčiča in dr. Jožeta Pavlice. Poznamo tudi slučaje, da so se vrgli z vso silo na nekatere volilne može, da bi jih »pridobili« za klerikalno stranko. To vse pa delajo s toliko vnemo, da sami dokazujejo našim somišljenikom, kako lažnjive so trditve v tGorici« in v »Prim. Listu«, da so pridobili ob volitvah volilnih mož veČino. Mi pravimo z ozirom na vse take spletkarije klerikalcev jedino le to: »Somišljeniki, možje volilci, ki ste sežeizreklizanašostranko in ste bili za nas izvoljeni, ostanite zvesti dani besedi, in zmaga bo naša!   Ako boste imeli v
svoji vrsti izdajalcev, bo znala naša stranka sicer ž njimi obračunati; toda bilo bi nam to le v dokaz, kako strašno klerikalna stranka naše ljudstvo de-moralizuje. In zato bo toliko nuj* nejša in toliko važnejša naloga narodno« napredne stranke, da v bodočnosti še poostri boj proti klerikalni bandi, dokler ji ne stre šopime glave.
Da pa dr. Gregorčič išče pomoči kar pri obeh italijanskih strankah, pri klerikalni prav tako kakor pri liberalni, dokazuje pač dovolj jasno, da temu možu ni mar za nikalca načela več, marveč, da se bo vezal s Kristom kakor z Antikristom, samo da ohrani ljubljeni državnozborski mandat. Zato bodimo pripravljeni še na različna presenečenja, katera nam oskrbi ta naš bivši »ljubljenec naroda« in sedanji vitez dr. Gregorčič; kajti pri takem možu smo pač lahko na vse pripravljeni.
Vi, somišljeniki naši, volilni možje, pa le ostanite zvesti samim sebi, zvesti dani besedi pod okriljem narodno-napredne zastave, in zmagabonaia vkljub vsem spletkarijam alovenskih klerikalcev in njihovih mogočnih zaveznikov.
Trgovski in obrtna zbornica v Gorici.
Trgovska in obrtna zbornica v Gorici slavi danes petdesetletnico, odkar je bila Ustanovljena. V svojih prostorih je imela ob 11 V$ dop. slavnostno sejo, predsednik baron Rit ter pa je povabil Člane zbornice na banket v »hotelu" pri južni železnici. Tam bo odmevalo govorov in pogovorov o trgovini in obrtniji v naši deželi, katerima za-ščitnica in pospeševateljica je trgovska in obrtna zbornica.
Ta zbornica je v laških rokah in v laški upravi. Vseskozi je laška, prav, kakor da bi ne bilo v naši deželi nikakega trgovca in nikakega obrtnika slovenske narodnosti, prav kakor da bi ta zbornica imela le to nalogo, širiti in pospeševati edino te laško trgovino in obrt v deželi, našo slovensko pa Jej podrejevati.  Kakor  drugodi,  tako so si
Roman.                              I
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Oh, da! Kot modroslovec preziram denar, dasi-ravno ga ne prezirajo niti Seneka, niti Musonij, niti Komat, kateri pa niso zgubili svojih prstov v obrambi bližnjega, in kateri svoja imena lahko izroče potomstvu, ker vse sami pišejo. Toda ne glede* na sužnjega, katerega nameravam kupiti, ne gledš na Merkurja, kateremu seni namenjen darovati^ zahteva iskanje mnogo denarja. Že sem dobil v teh dnevih rane na nogah od same hoje.
Zahajal sem h krčmarjem, da se ondi pomenim kaj z ljudmi, k pekom, k mesarjem, k prodajalcem oljk in k ribarjem.
Pretaknil sem vse ulice i« kdte, bil som v vseh skrivališčih ubeglih sužnjih, zapravil sem skoro sto asov y morju, bil sem v predilnicah, sušilnicah; videl sem lastnike oslov in rezbarje; videl ljudi, ki od-zdravljajo mehur in pulijo zobe, govoril sem s pre-kupniki posušenih smokev, bil sem na pokopališčih in vesta-li Čemu? Zato, da črtajoč povsod ribo ter zroč ljudem v oči, začujem, kaj poreko* na to znamenje. Dlje časa nisem izvedel ničesar, dokler nisem zagledal starega sužnjega pri vodometu, ki je zajemal vodo ter jokal. Približavši se mu, sem ga vprašal, čemu joče. Na to sva se vsedla na stopnjice vodometa ia pripo-
vedoval mi je, da je vse svojo življenje skladal sesterec k sestercu, da bi ž njimi odkupil dragega mu sina, toda njegov gospodar, z imenom Pansa, mu je vzel denar, sina pa še drži na dalje v sužnosti.«
»In radi tega jočem — je dejal starec, kajti naj si tudi zatrjujem: Zgodi se volja božja, vendar se revni grešnik ne more vzdržati solz.«
Tu, kakor v prodslutnji, sem namočil p st v vodo ter mu načrtal ribo, on pa je dejal: »Tudi jaz stavim svoje nadeje v Kristusa. Vprašal sem ga: »Ali si me spoznal po znamenju ?« On mi je dejal: »D&, mir bodi s teboj.« Sedaj sem jel poizvedovati, in poštenjak mi je povedal vse. Njegov gospodar, oni Pansa, je sam oproščenec velikega Panss, ki dovaža po Tiberi v Rim kamenje, katero sužnji in najeti ljudje iz splavov odnašajo na obrežje ter po noči dovažajo k stavbam, da bi po dnevu ne delali ljudem napotja na ulici. Pri njem dela mnogo kristijanov, tudi njegov sin; toda to delo presega človeške moči, in radi tega ga je hotel odkupiti. Toda Pansa je pridržal denar m sužnjega. Pripoveduje" o tem, je jel znovič jokati in jaz sem pomešal svoja solze z njegovimi solzami, kar mi ni delalo težave, nekaj radi mojega mehkega srca, nekaj pa radi tega, ker sem radi dolge hoje dobil krč v noge. Začel sem tarnati, da, prišedši pred nekoliko dnevi iz Neapola, ne poznam nikogar izmed bratov, da ne vem, kje se shajajo k molitvi. On se je čudil, da mi kri-stijanje v Neapolu niso dali pisem na rimske brate, toda jaz sem mu dejal, da so mi bila ukradena na poti.
Na to mi je naročil, naj pridem po noči k reki, češ, da me seznani z brati in da me popelje v hišo molitve in k starešinam, kateri vladajo krščansko občino. Zaslišavši to, sem se toliko razveselil, da sem mu dal svoto, potrebno  za odkup iz sužnjo3ti njego-'
vega sina z nadejo, da mi to dični Vinicij dvojnotero nagradi...«
»Kilon,« seže mu Petronij v besedo. »V tvojem pripovedovanju plava laž na površju resnice kakor olje nad vodo. Prinesel si važno novico, tega ne tajim, marveč pravim, da je storjen glede" na iskanja Ligije velik korak naprej, toda ne skušaj, z lažjo oblatiti svoje novice!
Kako se imenuje oni starec, od katerega si poizvedel, da se kristijanje spoznavajo med seboj s znamenjem ribe?«
»Eurik, gospod. Revni, nesrečni starec! Spomnil me je Glauka, zdravnika, katerega sem branil pred razbojniki, in uprav s tem me je ganil...«
»Verjamem, da si ga poznal in da se s tem znanjem znaš okoristiti, toda denarja mu nisi dal. Nisi mu dal niti asa, ali razumeš? Nič mu nisi dal.«
»Toda pomagal sem mu dvigati vedro in o njegovem sinu sem govoril ž njim z največjim sočutjem. Da, gospod! kaj bi se dalo skriti pred Petronijevo bistrovidnostjo ? Nisem mu dal denarja, ali bolje rečeno, dal sem mu ga,*toda samo v duhu, v mislih, kar, ako bi bil pravi modrijan, bi mu moralo zadoščevati... 'h dal bi mu ga še več za to, ker sem to spoznal * i potrebno in koristno. Le pomisli, kako bi mi naki t pridobil vse kristijane, kako mi pridobil pristop t njim, kakšno zaupanje v njih bi on zbudil nasprč i meni.«
-"»Resnica,« reče Petronij, »to bi imel storiti.«
»Prav radi tega prihajam, da bi to mogel storiti.«
Petronij se obrne k Vinicij u.
»Ukazi mu izplačati pet tisoč sestercev, toda v duhu in v mislih...«
(Datfe pride.)
znali naši pretkani Lahi proti popustljivim in svoj čas skrajno nebrižnim Slovencem priboriti tudi v trgovski in obrtni zbornici stališče, s katerega ostaja ta zbornica izključno le v njihovih rokah. Lahi si okoriščajo zbornico na vse strani, kar koli mogoče, slovenski trgovec in obrtnik pa plačuje poleg laškega, ne da bi imel pri tem tako korist za svojo trgovino ali obrt, kakoršno ima Lah.
Moč Lahov v Gorici in sploh v naši deželi obstoji v glavnem v trgovini in obrti. Zato pa tudi trdovratno tišče v svojih rokah zbornico, in dokler ostanejo v veljavi dosedanja volilna določila v istej ter dokler se Slovenci ne pobrigamo bolj za širjenje trgovine in obrti v naši deželi, tudi ne bo drugače nego je dandanašnji. Trgovsko in obrtno polje smo prepuščali svoj čas skoro edino le Lahom, nd, v poslednjem času se je jelo svitati tud: v tem pogledu med nami. Počasi smo sprevidevali in konečno sprevideli, da bodočnost naše veljave na Goriškem na vse strani imamo iskati prav v trgovini in obrti. Ako isti povzdignemo, se dokopljemo, zlasti kadar stopijo v veljavo nove reforme glede zbornic, do tega, da bomo imeli tudi mi kaj govoriti v tako važni instituciji za celo deželo, kakor je trgovska in obrtna zbornica. Pričetek je tu.
V poslednjem času se je ustanovila marsikaka obrt in trgovina v Gorici, ustanovili smo si trgovsko in obrtno zadrugo, ki je vrla opora našim trgovcem in obrtnikom, in ustanovili smo si tudi trgovsko ir obrtne društvo. Hudi politični valov5 tekoče dobe so nas odvračali od tega, da bi bilo moglo imenovano društvo nadaljevati svoje vspešno delovanje, kakor je bilo pričelo. Ali zagotovilo imamo, da odslej, ko se zbistre* politične homatije nase ter se izvrši podrobna organizacija narodno-napredne stranke, se lotimo z vso silo intenzivnega delovanja prav na gospodarskem polju, pred vsem, kar ae tiče trgovine in obrti. Na naši zavedni slovenski javnosti pa bo ležeče, kako se sponese to delovanje in kakih vspe-hov moremo doseči se na dalje.
Z zadovoljstvom se ozirajo danes naši Lahi pri banketu v .hotelu* pri južni železnici nazaj na razvitek trgovine in obrti med njimi in nami, vede, da v glavnem je pokroviteljica njihovih prizadevanj na trgovskem in obrtnem polju prav že večkrat označena zbornica. Oni vedo, da na njenem za?čitu in na slovanskem odjemništvu sloni njihova moč v gospodarskem in političnem ozira. Čase šampanjca se pene ob razvne« manju src po cvetoči trgovini in obrti in evviva-klici se dvigajo danes trgovski in obrtni zbornici. — Ali vse to edino le iz laških ust. Anomalija je to, kakor je naša dežela sploh polna anomalij.
Mi Slovenci stojimo ob strani, ali ne resignirani, ne v volji, podati se na milost in nemilost Lahom, kar zadeva trgovino in obrt, marveč navzeti pravega navdušenja za dobrobit našemu narodu, kateremu jeden glavnih virov vidimo baš v procvitanju trgovine iu obrti. Ako nas trgovska in obrtna zbornica ne pozna, ako je edino le laška, radi tega ne klonemo duha. Saj ne stoji nikjer zapisano, da mora vedno tako biti, in tudi ni mogoče za dalje, da bi stali Lahi prav v vsaki reči nad nami, pa da bi bili mi le poslušni lakaji. Počasi premine tista za naše Lahe toli zlata doba, ko se je ravnalo vse le po geslu: Paga, šklaf, e taš I
Za vsako reč, če tudi nam pritiče po zdravi človeški pameti in po zakonih, se moramo posebej boriti, in istotako se moramo boriti za to, da bomo tudi mi kedaj deležni tistega dobrega, kar daje Lahom trgovska in obrtna zbornica. Prav i ž nje imajo svojo premoč v deželnem zboru, prav iž nje imajo velik del svojega političnega in gospodarskega upltva.
Pri slavlju Lahov glede na petdesetletnico obstanka trgovske in obrtne zbornice se zavedajmo svojih potreb na polju trgovine in obrti, da moremo delati korake naprej, in da pri sličnem prihodnjem slavlju trgovske in obrtne zbornice ne bo udeležena le laška stran, marveč tudi slovenska, torej cela dežela. Pričetek v to je tu, zato nadaljujmo,- podprti ob naše napredno prebivalstvo !
DOPISI.
Iz Pllskovlce. —. Dne 2. t. m. je priredilo tukajšnjo šolsko vodstvo s sodelovanjem domačega pevskega zbora slavnostno veselico v proslavo dOO-Ietnice  združenja   Gojiško-
GradiSčanske s Habsburgi na korist ubogi Sol. mladini. Točno ob treh se je nabralo v šoli natlačeno ljudstva, kjer se je ista priredila v isto svrho;, okraSeno je bila prav bogato. Videli smo domačine, ljudstvo iz okolice, več gg. učiteljev, a bilo ni gg. nuncev. — Čudno! Ostali so doma — varovali kuharice ali kali, saj plesa itak ni bilo 11
Peli so deloma šolski otroci, deloma pevski zbor prav povoljno. Učenci so prvi izvajali prizore prav lepo, kakor tudi dekla-macije.
Prizor »Smem li biti Slovan" je bil popolnoma presenetljiv. Deklamacija vrle gospice Slavčeve iz Ospa prava krasota.
Igra .Kateri bo" se je izvršila popolnoma dobro. Ti prešmentani snubači niso doli miru lepi Marički, dokler je ni odvedel najbolj?, napremožnejši, koji je plačal očetov dolg. No, oče Gabrovec se je držal do tedaj jako kislo, potem pa je bil mož kot se .sika". Obilo smeha je pa usipal bistroglavi Bistro-glav. Tudi mesetarja sta delala ,faju".
Po veselici so srečkali za petelina, uro in vino, a bili so le trije srečni. Zbrani lovci takrat v Pliskovici, gosp. Laharnar, c. kr. okraj, glavar, in njegov prednik dr. Schaffgotsch so darovali znatno vsoto za tuk. So), mladino. Pog povrni!
S prvo veselico ste pokazali, dragi Pli-skovčani, da se zavedate, da napredujete z duhom časa. Živiol Gosp. učitelju Vilkotu pa kličemo: Naprej s pričetim, da se vidimo večkrat na odru!                     Goreslav.
Iz Devlna. — V dne 16. t. m. je imelo tukajšno pevsko-bralno društvo .Ladija" prvi občni zbor. DruStvenikov je nad 40. Predsednikom je bil voljen onoglasno gospod nadučitelj Josip Zorč, odbornikom pa gg. Miroslav Ples, Ivan Sar d oš, Ivan Pe cigar, žel., Ivan Pe cigar, ribič, Jožef Gruden, cerkvenik, Andrej Pe cigar in Ivan Kocman.
Občni zbor je imenoval gosp. Miroslava Plesa svojim častnim članom, kot nevstra-Senega leva nas lovenski obali.
Po zborovanji so se zbrali društveniki v gostilni gosp. Plesa, kjer so zopeli več narodnih pesmic.
Postavili ste si, vrli Devinci, trdnjavo, ob katerej naj se razbijejo vse zlobne nakane predrznih nenašincev. Složno na boj z urna svitlim mečem l
Volilni shod v Gorici.
Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke vabi: gg. volilne može, zaupnike in druge somišljenike na
volilni shod
prihodnji  četrtek 27. t. m. ob 11. uri pred-poldne v čitalniški dvorani v Gorici.
Dnevni red:
1.) Splošni politiški položaj in naša stranka.
2.) Naša kandidata za V. in IV. kurijo.
Somišljeniki! Prihititc v obilem številu na ta shod, da spregovorimo resno in moško besedo pred odločno bitko 3. in 9. J9naYL?ja. Shod bodi sijajna manifestacija narodno-napredne misli v dviteli!  Na veselo
V Gorici, dne 21. dec. 1900.
Izvrševalni odbor narodnt-naprtite strelke.
DomaČe in razne novice.
Osebne vesti. — Poštnim oficijalom so imenovani Vek. Slavina, Ed. Rechlsteiner, Edv. Donda, Rud. Arming in Rib. D'Aleš-sandro za Trst, Hugo Muller za Mali Lošinj, Julij Frank za Pulj in E. Arming za Opatijo.
Trgovsko-obrtna zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici naznanja cenjenemu občinstvu, da za časa božičnih praznikov, to je 25. in 26. t, m., zavod za promet s strankami ni odprt.
Deželni zbor. — Tretja seja deželnega zbora je bila v četrtek zvečer od 5V4 do 7. Ko so rirečitali došle peticije ter jih izročili posameznim odsekom, se je oglasil dvorni svetnik vitez Bosizio z naznanilom, da je vlada umaknila načrt zakona o dokladah na žganje, ker je dalmatinski dež. zbor odklonil tak načrt, ali je vlada želela soglasno sprejetje. Vlada pa si pridržuje, naznaniti svoje dalnje namene, kadar mogoče hitro, glede na saniranje deželnih financ. Dr. Verzegnassi
predlaga, da se dostavi dnevnemu redu tudi poročilo o provizoriju za pobiranje deželnih davščin v letu 1901. Sprejeto. Blaž Grča predlaga, da se naroči deželnemu odboru, napraviti načrt in vse potrebno za regulacijo Lijaka ter v prihodnjem zrsedanju o tem poročati. Sprejeto. Conte Valenlinis stavi predlog, da naj se sklene, da deželni zbor priznava potrebo in nujnost, da se izvrši izkopavanje kanala, ki bi Sel od Belvedera do Gradeža, da je torej opravičena prošnja, katero predloži mesto Gradež ministru za trgovino ter Njeg. Veličanstvu z izraženo željo, da bi bila ista sprejeta ter bi se tako povzdignilo mesto Gradež v prvo morsko kopališče v Avstriji. Dr. Roje podpira predlog, ker je bilo mesto vedno patrijotično in tudi s stališča kot zdravnik je za tak predlog; se sprejme nujnim potom. Enako se sprejme drugi predlog conte Valentinisa, po katerem pripoznava dež. zbor umestnost in nujnost, da se kos kanala med Tržičem in PortoRo-sega predela za prevažanje z ladijo; prošnja županstva v Tržiču se predloži potom dež, odbora na pristojna mesta. Na predlog dr. Maranija se izvolijo na to v prizivno komisijo za odmerjenje osebnega davka 1 ud in 2 namestnika, in sicer dr. Waiz, Lovisoni in prof. Berbuč. Potem se odobri izvolitev dr. Waiza in Chiozze deželnozborskim poslancem. Dr. Marani je čital resolucijo, po kateri bi bilo umestno, da bi troški za nastanitev orožnikov šli na račun države same. Sprejeto. Dr. Abram je čital predlog dež. odbora za uravnavo potoka Renč v Renčab, ki pa je šel na nasvet dr. Waiza v pristojni odsek, da se preštudira in o njem poroča v prihodnjem zasedanju. Dr. Verzegnassi je predlagal, da glede na vinsko klavzulo, ako vlada iste popolnoma ne odpravi, naj ostane najmanj davščina 25 K ža vsakih 100 kg v veljavi. Dottori predlaga, da naj se primerno obdačijo tudi umetna vina, pokalice itd. Sprejeto oboje. Sprejme se tudi predlog Michiellija, da se plača videmski pokrajini v Italiji polovico troškov za pripravi mejnarodnega mosta čez obmejno Idrijo. Dovoli se 2000 K odboru v Gradišču za odpravljanje pelagre. Konečno so čitali še Dottori, Venuti in La-panja poročila o prošnjah za podpore, katere so se deloma dovolile, deloma odbile. Največ prošenj je bilo vseučiliščnikov, katerim se je tudi dovolilo precejšnje število podpor. Deželni glavar je na to odgodil zasedanje.
Devlnskl Župan gosp. Miroslav Ples
je prevzel z dnem 19. t. m. zopet vodstvo županstvenih podov v Devinu, in to vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišču od 8. t. m. štev, 16.318; županstvene posle je vodil dotle interimno podžupan gosp. Jos. Legiša. 11 let je sedel gosp. Miroslav Ples na častnem županskem mestu ter z istega storil marsikaj na korist svoje občine. Kar je bil prišel usodepoln trenotek v Devinu za časa umoritve cesarice Elizabete, trenotek, ki je pretil po laški zvijačnosti ugonobiti ugled gosp. župana za vselej. Trnjeva je bila pot, katero je hodil v dosego pravice in resnice; slednjič vendar je zmagala pravica, in gosp. Ples je bil oproščen tiste strašne, na prvo mu določene obsodbe, in današnji dan vodi zopet posle županstva. Zopet je župan, kakor je bil. Čestitamo najiskreneje njemu in njegovi družini, da je zmagala poštena slovenska stvar v Devinu, nadejaje se, da prav ta družina ostane trdna opora Slovencev v Devinu. Živeli!
Žganje, pivo iu — modri prof. Berbud. — Zadnjič srna naznanili predlog prof. Berbuča v odseku glede doklad na žganje in pivo. Poročilu |e dostavljeno, da so se ti predlogi naznanili vladi in da se pričakuje nje odgovor. — Danes dostavljamo, da odgovor na te modre predloge se bo težko glasil drugače, nego vsi dosedanji, ker dosbj se je 2e mnogo dogovarjalo z vlado o istem predmetu, a vlada je zavrgla vse podobne predloge, Še manj ugodne za deželo nego bi bil ta. — Tu imamo opraviti le s predlogom najivnega profesorja v edini namen, natrositi peska v oči volitcem. Kdo drugi bi lahko stavil še ugodnejše pogoje za deželo, a vspeha bi imel prav toliko, kolikor prof. Berbuč!
Darovi za Živca. — Darovali so nadalje : V gostilni gos. Ig, Tance-ta v Nabre-žini je nabrala vesela družba K 4.
.Prlrn. List" — trtna ui. — Čujte, čujte, kaj piše klerikalni klepetec. Pravi namreč:
.Soča' jemlje vero, četudi bi ne napadala sv. vere, samo zato, ker duhovne napada."
Ali ste ga slišali?! .Soča" torej jemlje ljudstvu sv. vero, ker včasih zgrabi za ušesa kakega nunca, ki je že davno zaslužil, da bi ga vtaknili pod ključ ali vsaj zapodili iz cerkve v Trento koze past! Duhovnik je torej kar nedotakljiv! On lahko krade cerkveno imetje, odira ljudstvo in si grabi imetje, pijančuje in z babarijami pohujšuje vso okolico, širi sovraštvo po občini in zlorabi v take namene celo cerkev in spovednico, sploh sme početi karkoli se mu zljubi, a nikdo ga ne sme grajati ali napadati radi tega! On pa sme celo izpred oltarja kazati s prstom za nami, ako mu nismo n. pr. o Veliki noči izročili spovednega listka in toliko jajec ž njim. Nunci smejo ozmerjati in opsovatt vse in vsakogar, kakor jim pade na jezik, mi pa jih moramo lepo pustiti na miru, ker ako napadamo njega, jemljemo ljudstvu sv. vero. — Potemtakem je resničen tisti stari slo-
venski pregovor: .Ako ti far sede ha suknjo, ne nadleguj ga, marveč odreži si suknjo in pojdi v miru!"
Umejemo, da se mnogim naSim nuncem sline cede po takih lepih starih časih! Ljudstvo se je sicer pohujševalo nad njimi, z grozo je opazovalo njihova početja, dvomiti je začelo o resničnosti vere same, vera je pešala in ponekod opešala, ali m o 1 č a l o j e j nikdo se ni upal ziniti i In to je nuncem ugajalo l Kaj bi ne! Lepi časi so to — bili!
Danes pa so ti časi minuli t .Soča" in .Primorec" sta tako strašno »predrzna* in »nesramna*, da se upata pokukati tudi v farovže ter včasih malce zlasata tudi gospoda nunca in ob potrebi celo gospico kuharico. Pri tem .napadanju" pa si prav nič ne obtežujeta vesti, da jemljeta ljudstvu vero, pač pa sta si gotova, da pravo vero le še utrjujeta, ker karata pohujšljivce, do katerih sicer ne seže noben drug opomin! In tako bomo delali tudi v bodočel Mi vemo^da naredimo s tako »predrznostjom nesramnostjo" veri in cerkvi več dobrega nego vsi^ položni članki v .Prim. Listu* in .Gorici", ker bodo dajali nunej vsaj malo manj očitnega pohujšanja in bodo svoje lumparije bolj skrivali!
Dalje pravi »Prim. List", da .Soča" napada direktno tudi sv. vero, to je zakrament sv. pokore, — In čujte dokaz l Omenja poročilo v »Tutti frutti* od 24 avgusta, kako je neki duhovnik (— ki skrajno po-hujšljivo in škandalozno živi —) previdel neko žensko. S tem, pravi fariki lažnjivec, je »Soča* sramotila zakrament sv. pokore! Enako z znanim člančkom ,iz spovednice* od danes osem dnij! — Tako je torej ta reč 1 Ako povemo v »Soči* nekaj, radi česar bi moral biti kak nune stante pede suspen-dovan, ako protestujemo proti škandalom v cerkvi — tedaj smo mi tisti, ki vero jemljemo in sv. zakramente sramotimo! Take logike je zmožna le ona farška svojal, ki hoče imeti Boga in svet za osle ter jej je duhovska služba le imeniten »kšeft* ter krinka v dosego neomejenega gospodstva nad ljudstvom. — Citatelji, vi pa sodite, ali je mogoč mir a tako brezvestno svojatjo!
Gospodarji In »Soda*. — Glasilo hujskačev v semenišču je pisalo :
»Le »Soča* ima tako srce, da bi vzela ubogemu delavcu trdo prisluženi kruti, ako se siromak ne klanja njenim zapovedim. Delavci — siromaki, odgovorite »Soči* na to nesramnost !*
Mi pa pravimo: Delodajalci, gospodarji obrtniki in trgovci: odgovorite klerikalnim hujskačem na take nesramnosti 1 Vi jemljete v službo ljudi, da Vam služijo, in jih po pogodbi redno plačujete; Vi sami se morate ubijati in skrbeti, da dajete delo in zaslužek, povsem pošten za naše goriške razmere. Da bi se pa dali za vse to še zasramovali na komando iz semenišča od svojih delavcev, ne bo pač nihče tako neumen. Kdor išče dela in zaslužka pri nas, naj bo z nami, ne pa proti nam v črni družbi dr. Pavlice, ki vedno ščuje proti gospodarjem. —- Delavci pa tudi ved6 po veliki večini, da od farške strani nimajo ničesa dobrega pričakovati; zato tudi ne pojdejo na led vabljivim prošnjam. — Naj nikdo ne misli, da so tu velike tvorniške razmere. Goriški trgovci in obrtniki lahko vsak hip zamenjajo delavce; deset jih prosi za vsako prazno mesto. Zato bo treba postaviti si načelo: da nikdo ne drži v svoji službi klerikalnih poganjačev, ki delajo le zdražbo na škodo delavcem in edino v korist ¦¦¦*— klerikalnim hujskačem.
V  Gradišču ob Soči so prijeli te dni dva 18-letna poljska mladeniča, ki sta hotela oditi preko laškega Vidma v Ameriko. Saboj sta sicer imela denar in pravilne druge dokumente, ali ker nista zadostila še vojaški dolžnosti, sta morala nazaj v Zlorec v Galiciji, od kjer sta doma. Pišeta se Viktor Gerlak in Fran Stapinskv.
Cez Verso v bližini Frate v Furlaniji otvorijo prometu v kratkem novo postavljeni most, ki je dolg 24 m, širok pa 7. Zgradba mosta je stala 15.000 K. Postavila f»ta ga cestna odbora gradiščanskt in korminski.
V  kopališču Gradežu ob morju nameravajo sezidati poslopje, primerno za »ko-peljsko dvorano*; trebaro bi za to 40.000 K. Dalje nameravajo na glavnem trgu nasaditi vrt po načrtu, kakor ga je napravil gospod Ferrant v Gorici. Na desno in levo okoli kopeli nameravajo preskrbeti tudi primerne parke. Da bo zveza s Trstom ložja, preskrbe vsakdanjo vožnjo z barko do tja in nazaj.
Iz Borjane je poslat vikar Sedej zopet lažnjiv dopis v »Prim. List*. AH ta zeleni klepetač se je skril tudi to pot pod začetnice štirih »borjanskih kmetovalcev*, ki niti svojega imena ne znajo podpisati. Zato bi moral podpisati Štiri križce, pa sebe za pričo t Ta možic postaja vedno bolj nesramen ! Borjance ima na vrvici, ker jim grozi, da uteče iz Borjane, na kar Še dolgo ne dobe" drugega »gospoda*. — Pač nevarna grožnja! Utegne se pripetiti, da bo slišal še glas: Pojdi, kamor hočeš, brez tebe se prej izveličamo 1
Na Trnovem je 16. t. m. v. cerkvi zopet dražil neizogibni pater K na v s iz Oseka. Ali je bil domači nune ta pot preveč pijan, da je moral priti Knavs na pomoč? Sam »Prim. List* pripoveduje, da je govoril le o politiki, radi česar so se ljudje v cerkvi jezili; jeden je celo dejal, da ga gre spodit s priž-nice! — Drugega tudi ne zaslužijo taki zbesneli popje i Toda zgoditi se mora to dru-
gače, v cerkvi se ga mora pustiti v miru ! — I Nikdo pa ne more zabraniti', da ljudje gredd
iz cerkve-------1
Iz ?ol6 se tudi oglaša nune v ,Prim. Listu" ter zmerja naSe somišljenike. — Ne bomo jih zagovarjali, ker so možje, katerih fa-rovški brbljaC ne doseže. —- Svetujemo pa to-le: Za božič in novo leto bo — ofer! Takrat naj se spomnijo vsi naprednjaki vseh . obrekovanj ter .-- ostaneio.Jpmaj ^ , . _ Pošta Karano je opuščena; mesto nje bo hodil poštni sel vsak dan razun nedelj iz Kobarida v vasi: Ladra, Kamno, Selce, Vršno, Ljubušnje in Smast; za Krn bo puščal na Ljubušnjem. — Vspeh pošte na Kamnem je namreč zahteval ..te premembo ; ljudje so si dali namreč večinoma raje pošiljali, »poste restante- v Kobarid, ker imajo s tem trgom" vsak dan mnogo zveze. Poštno vodstvo samo je delovalo na to, zlasti komisar dr. Svveczenv. — Dopisnik v ,Prim. Listu" pa pripisuje zaslugo dr. Gregorčiču, ker je baje tudi on pisal~r Trst malo priporočilno plsmiee,brez katerega bi pa bil vspeh isti, ker že dogna-nih stvarij ni treba šele priporočati. Toda vitez Gregorčič je mojster v takem zbiranju zaslug; vedno je vohal, kje je kaj že vse v najboljšem tiru, takorekoč že dovršeno, a za isto se je potegnil potem i on — in seveda .zmagal vse ovire* ter si pridobil nevenljivih zaslug l Kajpak, nale ljudstvo se je dalo far-bati dolgo časa l Na tak način je izkoristil dopisnik v »Primorskem Listu« celo neznatnega poštnega sela! Da bi ta mušica le ne pokvarila sicer dobrega želodca vrlega vrsenskega viteza S
%% božldnleo ? Pevml so darovale p. n. gospe in gospodje: Alojzij Fogar 10 K, Anton Koinjanc % K, Anton Kodermac S K, Baronesse Teuffenbach I K, Anton Pintar 10 K, Anton Fiegl* 8 K, Anton Klančič 2 K, Katarina Primožič 4 K, Terezija Klanšček 2 K, Katarina Hlede 40 h, kurat Budin 10 K, Kersnik Rott 2 K, L Kopač 1 škatlico svečic in Anton Jeretič škatlico olepšave za božično drevesce.
Prišel Iz kaznilnice in zbežal. — Pred nekoliko dnevi je prišel iz kaznilnice v Gradišču neki Ivan Nikolussi s Tirolskega. Hoteli so ga odgnali domov, aH Nikolussi je prav pred očmi čuvajev pobegnil, kar so ga mogle nesti noge. Menda je tako hrepenel po svobodi! Čuvajem je pustil v rokah svoje reči, ki jih je imel seboj, in nekaj denarja. »Ctrkna* v Mani. — »Gorica* poroča o volilnem shodu v nedeljo v Sežani, ki je bil Jako impozanteti za naprednjake in je pričal o zavednoili Krasa, da so priredili v Sežani »tuuodno-napredni cirkus Turna*. Pobič iz Tomaja je res hotel nastopiti v vlogi .prismojenega Avguština* na shodu, ali povedalo se mu je, da volilni shod je resen in ne — cirkus. Klerikalni pojac jo je moral odkurili osramočen s shoda, zato pa preobrača sedaj v »Gorici* kozolce »prismojenega Avguština"!
Delavec v nevarnosti. — Ko je mizar Pet. Godeas v Gradišču v tovarni pripravljal neko tinkturo, se je pripetila nesreča, da se je ogenj prijel njegove obleke. Bilo se je bati, da zgori. Prihiteli so mu na pomoč hitro diugt delavci, ali so se hudo opekli. Potrebovali so nujno vsi zdravniško pomoč; za delo pa še niso sposobni.
Brzojavno službo so uvedli na c. kr. poštnem uradu Bledeja v Furlaniji, in sicer od 17. t. m. Brzojavna služba je običajno omejena.
Vse jim pride prav. — »Gorica* od 15. t. m. spravlja .Sočo" v dotiko z nekim učiteljem M.irkijem v Linisču, ki baje dopisuje v .Učit. Tov." ter je ba;« priznan irre-dentovec. Mi nismo irneli nikdar nobene zveze z Markijem. in ako dopisuje v .Učit. Tov." ter je res priznan irrcdentovec, je odgovorno, ako je storilo v tem pogledu kaj napačnega, za to uredništvo „Učit. Tov.", ne pa .Soča". Kako vendar pridemo mi do tega, da nas grdi .Gorica" radi nekega dopisnika .Učit. Tovariša"? I Ali vse jej pride prav, dale more udariti po nas! Očita nam in naprednim učiteljem celo ,osar tutto" in wdeulsche Flagge* v bombastičnem tonu, češ, nekaj mora držati to, in kedo bo le res mislil, da so naprednjaki — odpadniki! Ali v tem* pogledu ne verjame črnt.-hom krog .Gorice" in .Prim. Lista" nihče, pa naj še tako lažejo, obrekujejo, zavijajo in podtikajo!
Iz Gorice smo dobili dopis, v katerem je govora o podeljevanju podpor visokošolcem v zadnji seji našega deželnega zbora. Dopisnik se čudi, kako je to mogoče, da so dovolili nekemu slovenskemu medicincu podpore 100 K, dočim se je dovolilo drugim po 200 K. Oče onega medicinca ni bogat, ima skrbeti za večjo družino, zato bi bilo gotovo umestno, da je dobil njegov sin, ki se je posvetil lepemu poklicu zdravnika, tako podporo, kakor drugi. Upoštevati je pri tem tudi to, da ta medicmec-visokošolec je napravil z dobrim vspehom že več izpitov, da primeroma le malo dijakov, ko dovrši srednjo šolo, se posveti zdravniškemu poklicu, ker stane študiranjc obilo denarja, ko mora biti medicinec vedno na vseučilišču pri predavanjih, si mora nakupovati različne inštrumente itd. Dopisnik je mnenja, da bi bilo pač umestno, podpreti takega visokošolca, če ne izredno, pa vsaj toliko, kolikor druge dijake, ki imajo gledž svojih študij veliko lažje stališče ter lahko študirajo po večini doma. Dopisnik se takne slednjič vprašanja,
če ni pri tem igralo kake vloge politično mišljenje očeta tega visokošolca, katero se pač ne strinja z mišljenjem večine slovenskih deželnih poslancev ?1 Na koncu pravi dopisnik, da kdor je imel pri podeljevanju te podpore kaj upliva v gori označenem smislu, ni postopal kristijansko.
Iz Brd smo dobili dopis, ki se nanaša na volitve volilnih mož v Kojskem, o katerih je pisala .Gorica", kakor navadno, lažnjivo. T)o*pi»nik**t,h7Gorici" se je bil spravil posebno na volilce iz *Snežatnega, češ, da so preklinjali, in *?¦ so se slabo vedli. To pa ni res, ker fantje so peli le narodne pesmi in obnašali so se, kakor tiče. .Gorica" jih blati same, radi tega, ker iz Snežutnega niso hoteli voliti po receptu nuncev. Boljše bi storili ti možje, ako bi se spomnili svojih volilcev, posebno pa še tistih, katere so podkupili. Neki bivši župnikov nasprotnik se je izrazil sam, da je dobil 20 K, češ, kje ste bili sinoči P1 Ko je bila potolkla toča v Kojskem, je preklinjal -neki-mož— da ne veruje nič faTjem r^sdaj pa so ga kupili, da je glasoval za nje. Kar se tiče vedenja, naj se spomni dopisnik tistega njihovega pristaša, katerega je moral celo orožnik pregnati, ker se je tako grdo obnašal. — Snežatenci ne pojdejo nikdar za črno temo, pa naj se jih graja ali hvali!
fllšnl gospodarji t Gorici nameravajo ustanoviti društvo v varstvo svojih interesov kot lastniki hiš. Za vzorec so si vzeli slično društvo, ki obstoja že dlje časa v Trstu.
Grozna nesreča. — V Bazovici iščejo premogovo žilo. Pred rovom se je dogodila 10. t. m. velika nesreča. 25-letni Andrej Bak iz Nakla pri Vremah je sušil v baraki pred rovom na štedilniku dinamit. V dinamitu je bila kapsula. Ko je bil dinamit dovolj segret, ga je prijel Bak, češ, da se ve vžge, v roke, da ga odstrani. Tu pa se je vžgala kapsula in nastal je pok. Nesrečnega Baka je vrglo kake 4 metre daleč stran in ga vsega raz-mesarilo. Zdrobilo mu je eno nogo in eno roko ter ga na mnogih krajih telesa poškodovalo. Pripeljali so ga v Trst v bolnišnico, kjer so mu takoj odrezali eno nogo. Lastnika podjetij za zasledovanje premoga sta grof Duglas in škoda.
Ljudsko Štetje, — Mestni magistrat naznanja, da se razdelč posestnikom hiš do konca tega meseca popisne pole za ljudsko štetje, ki ima dokazati število ljudstva koncem decembra t. I,
1.) Lastniki hiš ali pa njih namestnik! morajo vročiti dne 19, t. m. vsem strankam dotične prijavne pole, katere morajo stranke izpolniti in podpisati v smislu poduka, ki ga itak prejmejo ;
2.) hišni lastniki ali pa njih namestniki morain pobrati od strank dotične prijavne pr1 une 3. januarja 1901 ter se prepričati, «ko so iste izpolnjene kakor zahtevajo predpisi, v nasprotnem slučaju morajo to od strank zahtevali ter na to paziti, da se predpisom v polni meri zadosti;
3.) isti morajo natančno paziti, ako so polam pridjani izpiski iz krstnih knjig, nanašajoči se na osebe možkega spola, ki so avstrijski državljani in ki so rojeni v letih od 1881 do 1901;
4.) hišni posestniki ali njih namestniki morajo izpolniti v smislu predpisov:
a)  zavitke prijavnih pol (form. VIII).
b)  listke, na katerih se nahaja skupno število stalnih podjetij, ki so označena na zadnji strani prijavnih pol (form. XII. a);
c)  razvidne pole podjetij, nahajajočih se v hiši (form. XIII. a);
5.) Vse pole in formulari se morajo oddati do 5. januarja mestnemu popisnemu uradu v II. nadstropju municipaluega poslopja.
Hišni posestniki ali njih namestniki so obvezani izpolniti dotične prijavne pole za vse one stranke, stanujoče v njih hišah, ki ne bi mogle same tega storiti ter potrditi z lastnim podpisom, da odgovarjajo navedeni podatki popolni resnici.
Ker se mora o tej priliki konstatirati tudi pristojnost tukaj prebivajočih oseb, opozarja magistrat vse one, ki nimajo domovinske pravice v Gorici, da si omislijo o pravem času potrebne dokumente, kakor domovinske liste, legitimacije, poselske ali pa delavske knjižice.
Take listine, kakor tudi krstni in ženi-tovanski- Usti, katere naj si omisli vsakdo o pravem času, bo treba pokazati poverjenikom za ljudsko štetje, ki bodo hodili v mesecu januarju od hiše do hiše, od družine do družine v svrho revizije ljudskega popisa.
Pevsko in bralno društvo .Bom* na Repentabru priredi dne 1. januvarja domaČo veselico (zabaven večer) v društveni dvorani pri gospodu Štefanu Ozbiču na Repentabru. Razpored obstoji iz petja, igre in slobodne zabave. Vstopnine ne bo nikake. Začetek ob 4. uri popoludne. Na ta zabavni večer so vabljeni vsi rodoljubi, vneti 2a slovensko stvar. Podpirajmo našo narodno stvar! Posebno pa vi domačini ne zamudite te prilike! Bog in narod!
Našel se je pes, rodeče barve, s košatim, lisičjim repom. Na privezku pod vratom nosi napis*Gorica štev. 105. Gospodar naj se obrne na Antona Gotič-a v So-vodnjah štev. 24.
Zgubljeno —- najdeno — Našel se je žakelj poln žakljev v ulici kmetijske šole blizu Sv. Roka. Kdor je žaklje zgubil, naj se obrne na g. Vinkota Podgornika, trgovca na Št. Peterski cesti.
Blagajnicarieo Išče tvrdka K o n j e d i c & Zajec v Gorici. Pismene ponudbe naj se pošiljajo direktno na tvrdko.
Plakatna umetnost vzbuja Čimdalje bolj javno zanimanje; po mnogih specialnih razstavah jej je tudi letošnja svetovna razstava v Pariza odločila poseben prostor. Pri naši domači veliki industriji je pač na prvem mestu firma Kathreiner, ki že dolgo let kar najodločneje in najodličneje goji to umetnost, uporabljajoč izvirne, umetniško znamenite sujete za slike. DoJkaz..te.m.a,je jCathreinerjev plakat, ki je na novo nalepljen po ulicah in se vidi tudi pri trgovcih, namreč smehljajoča se deklica z rdečim solnčnikom; ta slika je uprav presenetljivega učinka. Nihče ne gleda tega plakata, da ne bi dobil vzpodbudno umetniškega vtisa, in želeti bi bilo samo, da bi se ta tako prijazno vabeča deklica, ki drži secesionistično zeleno čašo v roki, obenem izkazala za prav uspešno propagando že sedaj obče priljubljeni Katbreinerjevi kavi.
Nagluha (gluhost). — Bogata gospa, ozdravljena od nagluhe in ušesnega brenčanja z umetnim ušesnim bobuilom dr. Nicbolsona, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld., da gluhi, nepremožni ljudje lahko zastonj vdobyo taka bobnila* Pisma je pošiljati na naslov: Št, 4660, »vod Nlcholsona „Longcottf* Gonnersburv, London W.
Razgled po svetu.
Državni zbor bo sklican, kakor poročajo brzojavke z Dunaja, koncem janu-varija 1901. Imenuje se dan 29.
Deželni zbori so skončali po večini že včeraj svoje kratko zasedanje. Nekateri, kakor tirolski, solnograški in češki, zborujejo še danes.
Državnoznorske volitve. — V Dalmaciji je bilo v četrtek po kompromisu izvoljenih 6 kandidatov, in sicer Ferri, Peric, Biankini, Vujatovič, Kvekvič in Ivčevič, — V Galiciji je bilo izvoljenih v sredo 10 udov poljskega kljuba, med njimi minister Pientak in dva demokrata.
Volilni oklic niladoceške stranko.
— Izvrševalni odbor mladočeške stranke za Češko, Moravsko in Šilszijo je že izdal volilni proglas. Napoveduje boj proti nemški gemeinburgschaft, ne govori pa ničesar o tem, da-li bodo Cehi nadaljevali z obstrukcijo. V prvem delu podaja proglas nekoliko pogleda v milinosl, začenši z jezikovnimi naredbami in nemško obstrukcijo, ki je hotela udušiti naravni razvoj slovanskih narodov ter ustanoviti hegemonijo jednega naroda. Ta polovica države naj bi postala druga nemška država. To je bil vzrok, da je začela češka ob-atrukcija. Onih, ki zahtevajo nemški državni jezik in nekako priklopljenje Nemčiji, ne vodi nikaka državna ideja, kajti to je nezdružljivo s suvereniteto avstrijske monarhije. Državna avtoriteta se je uklonila pred diktatoni nemškega pritiska. V tem je bitstvo bojev zadnjih let. To vspodbuja Nemce, da menijo, da je prišel čas, ko se morejo usiliti trajno za gospodarje češkega naroda in potisniti jezik češki na podrejeno stopinjo. V očigled tem notranjepolitiškim razmeram ne ostaja drugega, nego da se na taka prizadevanja da odgovor, poln moči in odlcčnoslf. Proglas izjavlja, da bodo Mladočehi z vsemi sredstvi, z vso močjo, z vso previdnostjo, s pošteno vestjo in vročo ljubeznijo branili državno pravo naroda češkega, jednotnost in neraz-deljivost domovine in jednakost češkega jezika. Nikoli ne dopuste, da bi se v državi | uvel tak red, ki bi bil v' nasprotju z misijo j in važnostjo naroda Češkega. Proti temu ho- I čejo uporabiti vsako primerno sreds(vo, da preprečijo, da bi s. vanske manjšine prišle pod nemško nasilno nadvladje. Proti centralizmu se hočejo bojevati tako dolgo, dokler ne bo ta boj kronan s popolno zmago. Skrbeti hočejo za kulturno in gospodarsko povzdigo vseh slojev naroda. Voditi se bodo dajali le od pravice, časti in interesov češkega naroda. Sicer pa pozdravijo trenotek, ki prinese odstranjenje nesrečnih ustavnih in jezikovnih bojev in bodo vsikdarradi sodelovali v ta namen. Zavedajoči se pa važnosti in kulturelne zrelosti češkega naroda, ne podajo nikdar sv6je roke za poskuse, ki bi pomenjali ponižmje ah oškodovanje naroda. V zaključku pozivlje proglas volilce na zložnost.
V  tržaškem deželnem zboru skrbii Lahi vedno za kako »svanrednost. To pot so se bili spravili na .o*, redarstvo, ker isto ni pripusi.lo demonstrativnega pogreba umrlega Garibaldinca Pagana, ki se je bojeval proti Avstriji, a slednjič le rad živel v Trstu, kjer si je služil kruh. Pagana so vzdigovali v deveta nebesa, redarstvo pa pehali v pekel, in govorili so o tem kar po vrsti razni govorniki, da je imela galerija toliko več priložnosti, ploskati in ogrevali si »italijansko* srce. Vladni zastopnik je poslušal vse to mirno, edino to je vedel konečno povedati, da izra-ževanje sočustvovanja pokojnikom ne spada v delokrog deželnega zbora. Taki prizori so mogoči pač edino le v Trstu! — V prvi seji se je bil oglasil dr. Rybaf pri poročilu o vladinem predlogu za uravnavo zemljiške knjige, rekoč, da obžaluje, da ne pride do potrebne reforme. Italijani pa je nočejo, ker se boje v zemljiški knjigi vsakega slovenskega znaka.
V  tirolskem deželnem zbora so sprejeli predlog, po katerem pride v prihodnjem zasedanju na razgovor avtonomija Lahov v Tridentu. Prirejajo se shodi, na katerih se hvali eneržija laških poslancev ter odobrava njihovo obstrukcijsko početje. Laški deželni poslanci v Trstu so tudi -čutili potrebo, po-
zdraviti obstrukcijo Lahov v deželnem zboru i V v Inomostu. Poslali so jim brzojavno pozdrav ''" in priznanje na obstrukciji.                 •'*     "
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam. — V skupini gospodarjev so v 1. in 2. kategoriji zmagali Italijani, v 6. pa smo zmagali mi. Voljena'sta Feliks Star 6 v Radomljah in Vinko Majdič v Kranju, prvi odbornikom, drugi namestnikom. Iz skupine delavcev so socijalisti zmagali v 2, kategriji, a bi bili tudi v 1. in 6., da niso storili od nas že označene pogreške. Ako pomislimo, da so se volitve vršile med najhujo državno-zborsko volilne borbo, zbok česar ni bilo potrebnega zanimanje za te važne volitve, nam kaže ta vspeh, da se za prihodnje moremo nadejati lepih vspehov, ako bo potrebnega zanimanja in zložnosti med vsemi onimi, ki imajo dobre namene. Ne moremo si pa kaj, da ne bi konstatirali, da se je politično društvo »Edinost« trudilo za te volitve in da je storilo, kolikor je le moglo v takih razburkanih časih.                           »Edinost".
Krttger in car. — Dr. Leyds je sporočil burofilskemu odboru v Parizu, da se namerava Krttger podati v Nizzo, kjer se snide s carjem, ki dospe, kakor se govori, v kratkem tja.
Stavke. — V Neuchatelu v Švici je pričelo stavkati okoli 500 železniških delavcev, ker jim vodstvo ni hotelo vstreči glede na prošnjo za prispevek k stanarini za vse delavske kategorije brez izjeme. — V okraju tepliškem v Cehih stavka večje Število premogarjev, ker vodstvo premogokopov njihovi zahtevi po osemurnem delavniku nI ustreglo. — Kakor je čuti iz glasov, ki spremljajo te male stavke, »končajo iste tako, da delavci ne dobe zahtevanega. — V Genovi so začeli stavkati pristanski delavci, katerih je nad 10.000. Utegnejo se jim pridružiti Se drugi delavci v mestu.
Basi In Buri, — Iz Londona poročajo razni dunajski listi, da angleška ir, ruska vlada sta sklenili tajno pogodbo, po kateri so si zagotovili Angleži popolno nevtralnost Rusije nasproti Burom, Nasproti tej pogodbi Angleži ne bodo imeli nič proti temu, ako si Rusi prilastijo v kitajski vojni del Mandžurije. Ako je to res, tedaj pač zastonj roma po Evropi stari Ohm Paul, ker povsod naleti le na gluha ušesa,
Naturalističen spomenik so napravili v Mestu Munster-ju prof, dr, Landoir-ju, ustanovitelju zoologitkega vrta, Isti je namreč upodobljen s cilindrom na glavi, pipo v ustih in palico v roki; t, j. kakor ga Munsterci vidijo med seboj, Ta profesor je bil svoj čas katoliški duhovnik; živi še današnji dau v Munsterju.
Iz francoskega parlamenta — Komora je sprejela 18. t, m. v petih zaporednih sejah s 156 giasovi proti dvema skupni načrt o pomiloščenju; isto obsega čine, ki so v zvezi z afero Drevfus, nadalje zločine, ki so se dogodili na shodih, ter izgrede leta 1897. in 1898. v Alžiru. Toliko sej so provzročili nacijonalisti, ki so obstruirali s tem, da so zahtevali vsa glasovanja po imenih ter hoteli, da se pomilosti tudi take osebe, ki jih je obsodilo državno sodišče.
Anglež Obsoja — Angleže. — V Pariz je dospel iz južne Afrike neki angležki stotnik, ki se je izrazil proti nekemu dopisniku o angleškem načinu vojskovanja zelo neugodno. Angleži, pravi, imajo v južni Afriki do 300.000 mož, toda od teh se vojskuje samo blizu 20.000. Vojska se ne konča še tako kmalu iz razloga, ker dobivajo višji angležki častniki v vojskinem času potrojeno, drugi pa podvojeno plačo. Pešci imajo vsaki dan po 5, konjeniki pa po 8 frankov plače. Ker so te plače zelo lepe, je naravno, da niso ne vojaki, ne častniki za to, da se vojna hitro skonča. Angležki vojaki, nadaljuje lord, so zelo previdni. Na petnajst mož, ki ne gredo v boj, je gotovo pet častnikov. Raditega je potrebno precejšnje število častnikov, da vzdržijo svoje ljudi v ognju. Buri so taktiko, premenili in vporabljajo vse svoje moči v zaplembo angleških provijantnih oddelkov.
V južni Ameriki. — Iz Washingtona poročajo, da je prišlo med vladnimi četami v Kolumbiji in med ustaši pri Girardo Pointi na Magdalenski reki do velike bitke, ki je skončaia z zmago vladnih čet. 600 vstašev je baje ubitih, mnogo ranjenih.
Telefon brez žic — Iz New-Yorka poročajo, da je iznašel neki James Kelsev telefon brez žic. Prve poskuse je napravil na bregovih reke Missisipi, ki meri v širo-kosti okolu 1000 sežnjev; poskusi so se posrečili.
Psi — tovorna živina. — Neki konzul Zjedinjenih držav, nameščen v Belgiji, je pre-studcval rabo psov kot tovorne živine in prišel do zaključka; da reprezentujejo Se ne vporabljeni psi v Zjedinjenih državah lepo svoto 3 in pol milijard frankov, ki so brez-koristno naloženi; po njegovem mnenju je vreden lep pes povprečno 500 frankov. V Belgiji živijo psi v hlevih, kakor konji; v živež jim služi konjsko meso in črn kruh; njihova hrana stane 20—30 st. na dan. V nekaterih mestih so veliki semnji psov, na kojih se jih proda in kupi na tisoče; marsikateri pes doseže vrednost srednjega konja. Vporabljivi so v najrazličnejše svrhe; rabijo jih za vožnjo skoro vsi obrtniki; tudi po tovarnah se jih najde mnogo. Močan pes pelje težo 100 kg. in še več, navidezno brez najmanjšega truda.
Senzaeljoneien   mmor t Lissboni.
—   V Lisaborii je vzbudil veliko razburjenje umor, ki se je dogodil pred več dnevi, ker žrtev zločina in njegov storilec pripadata najodličnejšemu madridskemu društva. Dvorni zdravnik dr. Pinto Coelho je ustrelil na ulici bankirja O Neila v sumnji, da ima z njegovo ženo ljubavne odnošaje. Morilec je svojo žrtev čakal v pozni uri po noči in ustrelil večkratna njo. Ko je naCoelha padla sumnja, da je storil zločin, je to priznal pred re-darstvom. Morilec je mlad, 30-leten človek, ter spada med najbolj znane osebe v Madridu. Njegov oče je kot odvetnik in vodja mignetiške stranke igral veliko vlogo v javnem življenju na Španskem.
Bari so udrli v kapsko kolonijo ter prekoračili reko Orange. Nekaj oddelkov angleške vojne jih zasleduje in Kitschener jih namerava obkoliti, toda to se mu najbrže ne posreči, ker brojijo Buri okolu 2000 mož, kojim se najbrže pridružijo tudi vsi Ka-plandci, med kojirai se uslaja vedno bolj razširja. Položaj bode za Angleže v tem slučaju jako opasen in zahteva Kitschener že zdaj novih čet; tudi je ta dejal vsa poročila iz bojnega pozorisča pod zelo strogo cenzuro, kar se sklepa iz tega, da so skoraj vse vesti, ki bi morale priti v javnost, izostale. — V Kapstadtu se govori, da so Buri ujeli angleškega generala Baden-Powella, ko je bil na posetu pri sorodnikih v kapski naselbini. — Iz Standertona javljajo, da so Buri v istem okraju plenili in odvedli iz jedne farme okolu 200 glav živine.
Dogodki na Kitajskem. — Gibanje kitajskih čet na indo-kitajski meji in zapadno od Pekinga je izzvalo pri poveljnikih francoskih čet bojazen, ki je tem oprnvičenejša, ker je kitajska sprednja straža 15 milj zapadno od Pekinga napadla francosko posadko. Badi tega so se poveljniki obrnili do Li - Hung - Čanga s prošnjo, da zapreci na-daljno prodiranje kitajskih čet, ker so se mirovni dogovori že začeli. Kakor javlja .Agenee Ha vas* iz Pekinga, sta uverila princ Ging in Li-Hung-Cang fancoskega poslanika Pichona, da se čete na indo-kitajski meji ne gibljejo radi ničesar drugega, kakor da raz-podijo razbojnike, ki plenijo po tamošnjih krajih. Kitajska noče sedaj, ko se vrše mirovni dogovori, izzvati novih komplikacij. — Grof Waldersee je proglasil oklic, s kojim izroča posameznim mejnarodnim kontingentom razne okraje v pekingški okolici v  varstvo.
—  Dne 14. t. m. so imeli poslaniki posvetovanje, pri katerem so se sporazumeli glede vseh točk mirovnih pogojev in tudi glede modifikacij, koje je stavila Angleška.
Foiilardovo svileno blago gld. 8*40
in višje! — 14 metrov • — poštnine in carine prosto Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, bele in barvane »Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14-65 m.
G. Henneberg-, tovarnar svile
(2)       (c in kr. dvomi zalagatelj) tf Curihu.
Resna ženita ponudba!
Mlad mož, v najlepši dobi, 29 let slar, išče dru-ilco. Biva v glavnem mesta kot odvetniški uradnik ter je v službi pri mestni godbi. — Želi poročili pridno gospodinjo v starosti do 28 let vsaj s 1000 gld. premoženja. Prednost imajo dobro poučene v gospodinjstvu. — Le resne ponndbe naj se blagovolijo pošiljali s priloženo sliko na naslov: ,.Srečna bodočnost'4 poste restante — Ljubljana.
III do 300 gld. mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh kraja s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponndbe pod Ludvrig Osterrelcher, vili Deutsche gasse 8 Bndapest
Išče se solicitatorja
za odvetniško pisarno. — Ponudbe je pošijati na naslov dr. Henrik Turna v Gorici.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bala      j^Jsr^,      briških, dal
In črna vina    ^POlp      matinskih in
iz vipavskih,     -^SJ*         isterskih
f url an sk I h,           *F          vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošuja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
C«m zm«rn«. Peatraiba poitma.
Dobre ure in po ceni!
s 3-Ielnim pismenim jamstvom razpošilja nn zasebnike
Hanns Konrad,
toviirna ur ter izvoz zlatnine Most ((Vtoi.
Dobr. ura Rom iz niklja 11. '.i 7.">; srebrna ura R m. fl .VSO;-rebru t verižii a ti. I SO; bmlihrik iz niklja
n i-9.j.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizi.Vnih pistm.       IluHtroviin cenik zastonj!
Krčma
vzame se t najem ali na račun, bodisi v mestu ali okolici. — Ponudbe na naše upravništvo.
Nova knjigoveznica,
preskrbljena po najnovejih zahtevah in z najnovejšimi pripravami
v Gorici, Gosposka ulica štev. 1
(v hiii „Gor. Ijud. posojilnic«").
Priporoča se slavnim krojnim šolskim svetom in uCiteljstvu za pre vezavo šolskih knjižnic iti sploh za vsako delo, bodisi v popravo aH novo izdelanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih conah.
Rojakom v mestu in okolici se priporoča udani
Ivan BednaHk,
liiMnik knjigoveznico.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo No Ivovsti razslavi s prvo ceno  - srebrno svelinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav
jos. Yimdyš-a,
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice fislo 81« se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prljoroču-jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. C.eue zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošiljp na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                     - 3
Poprave izvrSnje po najnižjih eenah.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršcek
priporoča ravnokar izšle knjige:
„Mai*CO ViSGOnf i'% ital spisal Tommaso Grossi; cena s poštnino vred K 2*60.
»Odiseja" II. izdaja; po Homeru proste a>revel prof. A. Kragelj; cena s poštnino K  1*40.
„Venec Slov. povestij", III. knjiga, prevodi iz raznih slovan. jezikov; cena s poštnino vred K 1-40.
mm- Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj. -*«
.y-.yl-,WllW-,y..».-iWrW.-.Wf.»f.».-.W..»,.*.-.W..».
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoSa prefi. duhovščini in slavnemu občinslvn svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaike potrebe, voJčeno sveče itd. vse po zmerni ceni — Naročila z« deželo izvrfuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Goriška ljudska psojica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropjs
v lastni hiši.
------------------L**L»------------------
Hranilne Vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društvu, in se obrestujejo po 4txh%. Kentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po fi% in na vknjižbe po &%%.
Uradtije vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. vlog leta 1899. okroglo K 1400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315.
Kmetija se proda * * * * * * *"p nizki ceni.
Kmetija leži na Idriji pri Badi na levem bregu Idrijce hiš. št. 34 ter obstoji iz nove hiše s kletjo, obe kriti z opeko. Poleg je hlev in kozolec (stog), pokrit s slamo, lepe njive, travniki, gozdi in pašniki. — Več pove Fr. Ko-vadlč na Idriji pri Bači, p. Sv. Lucija.
!! Važno za vsakega I!
Razprodaja za neverjetno nizke cene; 12 krasnih komadov za samo
p*~2gld.05kr.
1 jubilejna žepu* ura Sidro-Remontoir iz niklja s krasno vdelanim polcrivaluiu in s podobo cesarja Franca Josipa I. ali Svetega Očeta. Ima točno regulirano se-kuadarico. Ura se jamči tri leta. (Ni nnzidna ura, kakor lil poliljajo maoj(i bazarji mesto pozlačenih)
1 verižica za  uro,  .sestava  oklepa   (na  zabtuvo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla t* zavraU nike za  gospode iz  ainer. double-zlata s kameni, podobnimi briljautom.
1 par lepih zapestnih jrambov iz pravega srebra, priznanega od r, kr. državnega urada.
1 par krasnih gumbov za rokave Iz amerikan-»koga double-zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz a mer. double-zlala L> komadov}.
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-»cvalno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti po&iljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-ftemontoir stala je prej 5 gli.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dmj radovoljno nazaj
E. Holzer
zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
in zaloga ur In ilatMlne na debelo. Krakovo     Stradom 18. — Krafcovo.
Uusstrovani ceniki gralb in fhuiko.
^Krojaška zadruga^
vpisana zadruga  z  omajano  zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča eenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago . za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zaveso, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogoviee, Jager-šrajee, za hribolazce itd. itd.
Vso po imjni/jih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
^^•^^^^^^
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
Ivao Dpufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.
Odlikovana tovarna naipiatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Meseca julija 190t so pri^MN trgovina in tovarna
y lastno hišo Gosposka ulica št. 3, nasproti Montu.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseli potrebščin za Čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
Odlikovana tovarna nadplatov (Schuhobertheile), jermenov
in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila » « « © 9aa«i»99<»9d in Metoda v Ljubljani.
¦ Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
v Ljubljani Špitalske ulico it. 2.
rj
Nakup in prodaja
v vseh vrst rent, državnih papirjev, zostuvi.lh 0 II ltiMem, srečk, novcev, valut Itd. |»o najknlant- f
U Posojila na vrednostne papirje proti nizkim fl       , Sprejeinanje denarnih vlog
"        „                 ,                                        II konto s 4V,^nltn obrcstovaiijem od dne vloge
Zavarovanje proti kurzni Izgnbi.        A                        do dne vzdihi.
(j             Promese k vsem žrebaujem.            ]j        E8kO^rSa^M0c^a.il,t,,eJe,
1