13i. številka. a« iio¥( (T Trntn, T torek ajmtraj dne t. navembra 18t7.) Tečaj XXa \B- ii-^a;« p« trikrat hh —4i v ie t'tv-StpfeSnatlk. ZjatfMj* ii4*aja kc-hwj>s K. vrj rintraj, rtttnt pa ak 7. l.uri r«',ex<;4 . f. 1.-, I1TM AVMbU« t. 1.50 it,, tri aMtffta. . . . > . 4.M »f. let* . . . H.— . • * »— » fti* t«trt . . 1 S«.- . , , J8.— aaMtkatus je plačevati aa+ra| prilezle iiniMUn m nlra, i''<*MMaitAr.ši iiwri!Aro »o ▼ pia> is.iiluiut: UILav« r r§ S nrfl. tsriii l'rtta A tri. d u Ml INOST Oflsai m ra a« vrnflaja. DaStiiin«, feklamuaijs in apr«- upravniittio ulica HoHoo pit* •ole hit. S, II. uadit. NaroAnlno iti »glaM ja plafevati lato Trat. i.Uprt*?akli»*a tijo ao protto pošlnia«. al ,f MHuuM J0 dastitim našim h. nriiiiltom! Vsakemu je znano, da ae plačuje naročnina naprej, a vzlic Umu ee velika večint čestitih ||. naročnikov ne drži tega pogoja. Minole je tretje Aetrtletje in nastopile četrto, a mnogo njih ni dopa-slato naročnine ni za III., ni za tekoča četrtletje. , Vsem zamudnikom dopoftljomo nakaznice, iz katerik je razvidna zastana naročnina. V interese lista hi stvari same prosimo, da nam gg. zamudniki dope-lljejo v nakaznici označeni znesek čim prej, ker drugače bodetno primorani ustaviti jim list. Upravniitvo „Edinosti". ' Vrenje v italijanskem tataru. Vodovodno vprašanje že je vvffgj^jo ^rico prepira v vrste uaših tržaških Italijanov.'« /relo ježe jdUJe časa, dokler ni o izberanju ponujujočih se projektantov konflikt postal ostreji in se je v pred-.aadnji seji našega občinskega sveta pokazal akutnega. V tej seji se je dogodilo, da je ona ista publika na galeriji, ki navadno na siromašno slovensko manjšino v zbornici meče ne ravno prijetno dišeče cvetje svoje „kulture", intenzivno posegala t vmes najradikalniji struji v prilog in je psovalaonega .in istega župana, kateremu so nedavno temu še prepevali hosana po trt. ulicah. Zasramovali so ga z hinavcem, jezuitom, omahljivcem — Česar nismo mi atoiili nikdar gospodu Dompier^u, ker osebno spoštujemo tudi nasprotnika, ako je tega vreden — in to le zato, ker je bil dirimiral za konkurenta, ki je širom Evrope pripoznan veščak in strokovnjak v vodovodnih stvareh. Tega nimajo navade odpuščati v radikalnem laškem taboru, kjer tudi na po]ju umetnosti in gospodarstva velja parola: bodisi tudi uajalabse, samo da je italijansko! V tem istem taboru jeli so sedaj veselo vojno proti oportunistički taktiki italijanskih driavnih poslancev. Čudno sicer, protislovno, in vendar je tako: oni in isti fanatiki, ki so provzročili krizo v lastni stranki iz golega srda do zmožnišega nemškega . projektanta, oni in isti krogi obsipljejo z očitanji lastne poslance, meso od sveje krvi, ker se niso tesno združili z Nemci v znamenju blagotvorne — obstrukcije. Pararelno torej z domačim prepirom PODLISTEK Ob Leskovžku. Spisal Janko Keasler. Tsi ao prfBli, vsi ao priftli Ga kropit in zanj molit. Krilan. L^skovček je studenec (Iva streljaj* od lepe, znane vasi na Dolenjskem, prav tam, kjer se zadnji odrastki Gorjancev izgubljajo v obširno in plodn« krško ravnino. Ime je dobil od leskovega grmevjs, ki ga obdaja od južne in večerne strani, znamenitost pa od svoje krepil vode iu lape, mične lege. u Bilo je predlansko jesen. Listje je poruaenelo in Kiifk veterc je je raznaial na vse štiri strani Cvetice niso več kazale svojih živih barv in ptičje petje se ni več glasilo že nekaj Časa sem. Megle Se se vlačile leuo nad vlHžniuii travniki; bilo je hladno jesensko vreme. Vrbovi i pastirji se sgnali svojo goved na plelico nad Leskovček, nabrali suhljadi ter zane tili ogenj, ki je kmalu prasketaje jel oživljati male bosoi>etce. Dragi, veftl, so splezali na bližnji kostanj, klatili in tresli, da so |ga nabrali naposled za dve veliki »rešti*. se vrši prepir radi postopanja italijanske delegacije na Dunaju. ' Kdo bi bil mislil, da obstrakcija utegne postati nevarna — italijanskim poslancem? Saj siromaki ne obstruirajo le zato, ker vidijo in dobro vedo, da revežem treba knhati z vodo, italijanskemu gospodarstvu v Primorski pa — z vladno milostjo 1 To vedo trezneji Italijani prav dobro, najintenziv* neje Občutijo pa to' oni, ki so gori na Dunaju in ki opazujejo bolj od bližo, kako se reže politiški kruh. — Ne radi, ampak prisiljeni po okolnostih, m o r a j o pr i 1 i v a t i vode diplomatizo-vanja v peneče Vino svojega ultraitalijanstva. Toda struja, o kateri smo govorili, ne pozna takih pomislekov: v tem tabortt ne morejo pojmiti, da bi ljudje, ki so še nedavno temu po ulicah in po zbornici kričali z rudečo kapo tia glavi in o rudečih .ide-jalih", kar hkratu mogli postati diplomatje, sklepajoči kompromise z — avstrijsko vlado. To jim ne gre v glavo tem ljudem in oni godijo, da tako rapidno prele vijanje je le znak — nemoštva in ne-značajaosti. ' ' ..... Glasilo teh nezadovoljnih je aIndipendenteu, ki je izrekel dae 25. oktobra, da sedanje vedenje italijanskih poslancev ne oznaČa Čustev mesta in stranke. Italijani da ne morejo imeti simpatij do sedanje večine, ampak jedino le do Nemcev, ker ti poslednji so jedini kulturni narod v Avstriji. Na Nemcih naj se vzgleđ u jejo Italijani (tako meni .Indipendente"): tam vidijo lahko vzgledno požrtvovalnosti za lastno idejo. Z Nemci — nota bene, z Nemci Wolfove barve — simpatizujejo Italijani iz vse svoje duše. In da izrazi te svoje simpatije, je poslal ,Indipendentew gospodu Wolfu brzojavko, v kateri estita poslednjemu ,na toli odločni borbi proti obroču na desnici, proti tej zvezi inferijornih plemen; v borbi za pravice svojega naroda, plemenitega in starega kakor je italijanski", j In naslednjega dne ponavlja „Indipendente", da je italijanski klub na slabi poti. Italijani da so na ntgbojji poti, da zapravijo simpatije Nemcev, ne da bi si pridobili ni mrvice zaupanja nastrani večine. V srce je užaljen „Indipendeote", da so ravno v aoči med četrtkom in petkom, v tisti vsodni To vam je bilo veselje in smeb, ko je bil nabran na močnem koncu iz doaače preje. Pevčev Tonfte je obe ovil okrog kola ter ju polagoma su-kaje peael nad žerjavico. Kmalu je bil pečen in vse je čakalo težko, kako 4a razdeli Pevčev skupno inuetje, kajti to je bila njegova naloga, ker je bil najstareji in najmočneji. Ko nte bili razdeljeni obe arešti', prigovarjal bi bil morda kdo, a Ponče je imel pesti, da se mu ni smelo reči, kar bi kdo hotel. Zdaj se je začulo glasno petje od Leskovčka *em. — ... ,L»jza poje*, dejalo je malo dekletce, tiščaje svoj konstanj v predpasniku, aidim» k njej" l Res je vstalo nekaj otročajev ter odšlo po robu navzdol. — Na klopi ob studencu je sedelo mlado dekle kakih dvajsetih let. Velike kalno-plave oči so nemirno žile tje v daljavo, beli roki ste krčevito držali pričeto pletivo v narečju in na lepem obličju bi zapazil oster opazovaleo pečat bolezni, grozne bolezni: Lojza je bila božjastna. Kakih štirinajst dnij pred tem popoludneio, ko so pekli pastirji kostanj na paši, je sedela Lojza na klopici ob LeskovČku. Bila je nenavadno otožna, ko si je začela razpletati lase, dolge črne lase, ki so se ji vsipovali preko ramen do tal. VprviČ v življenji sejo obhajale misli, zakaj mora ravno ona biti tako nesrečna, ko se druge vrstnice vesele in se radujejo svojega življe-uja. Raztožilu se ji je in dašni bolesti je dala duška milo razjok&vsi se. ' ,Kaj si tako žalostna, Lnjsika" ? vprašal jo je nenadoma z mehkim glasom Hlebčev študent, ki je stopil izza grmovja na piano. Deklici bi bila neljoba vsaka drižba v tem trenutku, zlasti pa ta študent, o katerem so vedele stare ženice le kaj slabega povedati. vNaj bom, kaj te briga* ? 1 odvrnila je osorno spleta je dolgi kiti. Hlebcev pa ni hotel odjenjati, aaspajc nadaljeval je sočutno: „Nič ne maroj, ansafe ljuiij je nesrečnih ; bodiva tudi midva, AefcUr a«ma previdnost božja ne nakloni reiit««*. Prejšnji trpki glas ji je pe#M Nfama milejši in odvrnila je: ,Pač naaraina asa* loklerne jenja to življenje, ki je le žalost in trg^eaje'. (Pride še.) seji, imeli Nemci razloga za britke tožbe na vedenju Italijanov. In potem je prišel „Indipendente" do velikega razkritja, da to vedenje italijanskega kluba ni druzega nego politika Rafaela Luzzatto in Bargstalleija, politika, ki je grajala vse, a je vendar glasovala za vse; politika onih, katerih padec je 9Indipendente* meseca marca proslavljal, kakor odrešenja dan. 1 „Indipendente* zaključuje: „Ako gre torej za predlog, da je ministerstvi) d^jrtti pod obtožbo radi njega činov v minolosti in v sedanjosti, katere čine obsojamo tudi mi, in od katerih niiifanno pričakovati ničesar zadovoljivega, potem se nam dozdeva, da nas pot logike dovaja tja, da reagu-jtmo ukupno z drugimi nezadovoljnimi in da izrečemo tudi obsodbo 9 tem, da glasujemo za obtožbo'. Ta odločni nastop „Indipendentoyu je spravil pPiccola' v nemalo zadrego. Ta list ima menda nalogo, da brani italijanske poslance. Ali to je sitna stvar, težka stvar, kajti prevelika je razlika med besedami v marcu iu med dejanji sedanjih dni. Ubogi tPiceolo", ker tudi on mora igrati ulogo — diplomata; ker mora govoriti drugače, nego misli in čuti. , . „Naši poslanci— tako meni .Piccolo* — niso šli na Dunaj, da bi podpirali Nemce proti Čehom, ali Čehe proti Nemcem, ampak šli so tja gori, da stoje na straži narodnih interesov italijanstva. In dober sad te njih taktike se je že pokazal v pre-meščenju izvestnih šolskih nadzornikov ter v raznih imenovanjih. Sedaj pa — tako nadaljuje — je zadoščal tour de force poslanca Lecherja, je zadoščala pruska koračnica Wolfova, so zadoščala glasovanja po imenih, da se je zdrobilo tia koiiekt naše soglasje, in da se zgražamo na tem, da so naši poslanci ostali — naši poslanci V teh citatih iz obeh glavnih glasil sti označeni obe struji. Katera je močneja ? „Reichswehr" zatija, da za vso agitacijo „Indipeadentejevo* ne stoji nikdo drugi, nego — „Indipendente* ter da vse meščanstvo odobrile sedanjo taktiko italijanskih poslancev. To pa ni res I Ampak je to rga, dastnjja ,Indip." je vsaj tako močna kakor -PiccO- lova* toli v mestnem zastoju, kolikor v javnosti. O izberi projektanta za vodovod se je pokazalo to jasno. Še le županov glas je moral odločiti proti „Indipendentejevi" stVuji. Toda tu treba re-meg* »varila onim, ki bi hoteli izvajati iz tega vrvenja, da je kako načelno nasprotstvo med obema strujema; ali da je jeden del progressovcev res obrnil hrbet „idejalom*, spo-piijaznivši se z državno mislijo avstrijsko in našo ustavo. To bila usodna zmota. Gospoda stoje brez izjeme na starem stališču, da Dunaj ni njih središče. Razlika v menenjih, ki je nastala med njimi, je le v tem, da bi hoteli j>st«. V TRSTU, da« 1. novembra 18*7. K položaju. Fanfare so potihnile in le iz daljave je še čuti nekako vsklikaoje obstrukcije na „zmagi", priborjeni miuolega petka zvečer. Ob-strukciji nora biti jasno, da je doaegla »zmago* le nad fizičnimi silami predsednistva, sicer pa bi imela povoda do resnega, zelo resnega premišljevanja ; kajti orožje, ki ste je potisnila Seb&nerer in Wolf olistrukciji v roke, se utegne obrniti skoro proti vsej opoziciji. V glavnem so se izjalovili računi opozicije. Računala je, da se svojim nastopom oplaši najviše kroge. Tega niso dosegli, tu tudi niso mogli. Saj najviši krogi vedo predobro, da moč države sloni na drogi p uHagi, nego pa na »dotai* v lji onih, ki bi hoteli žrtrovati vse, da je le njim dobro. Kalior rečeno, to mora biti dfanes jasno vsakomur, ko se je izvedelo, da je cesar izrekel o ' f" Badealju popelnp zaupanj*, podpredsednikom«, puhvalo na njiju požrtvovalnosti. To je vendar lahko umljiv miglja!, da vidijo najviši krogi oporo drŽavi in kje nje uničevatelje. T« ve^ti so blagodejno uplivale na večfno. Ista Je pripravljena za Četrtek n;t vae in je Overjena, da uveljavi a^ojo voljo. In ako bi se vendar posrečilo opozciji, da zopet prepreci prvo Čitanje nagodbeoega provizorija, potem nastopijo najttrže resni dogodki, katerih pa ne bode vesela ilavna obstrukcija Danes se bode vr šil ministerski svet Dobro pončeni krogi zatrjajo. da se store dalekosežni sklepi, ki se pa bodo jfli Majati Še 1« potna, ako bi 6pb*feyav priiodaji seji res ostala zmagovalka. N«jveei moralni dobiček go imeli menda vead»r-le Slovani iz viharjev teh dni. Vzajemnost med njimi je prebila trdo skušnjo in da ni vrenja v katoliški ljudski stranki, bila bi večina danes v jako agodnem položaju. Ali v katoliški ljudski stranki vre, ker je še vedno boj m^l Dipaulije - • i« E; anaochovo strujo. D:pauli zagovarja še vedno Mitiko na svojo roko, dočim je E^enlioch oifoSno najtesneje sobojevrristvo z ostalimi skupinami d»*n ce Avstrijski državni peslanei v Berolina. Dne 12. t. m. bode v Berolin nekak shod, ki bode izražal simpatije do Nemcev v Avstriji. Tega — rekli bi, provokatoričpega škoda — ae hočejo baje udeležiti tudi nekateri avstrijski državai poslanci. Stvar je že tako soparna, da se nočemo nadalje pečati ž njo, saj sam je znano, kateri avstrijski državni poslanai trn adaleća tega shoda, samo pripomniti bi hoteli, kaj pravijo na to aajodličneja nemška glasil«. .Hambargar Corroapondenf pii*: .Udeležba členov avutrijskafa triavsega rJ»«a na tem zborovanju bi aUgaik mimrn podeliti zaačaj, kakor-šnjemu bi ae morali izogniti z ozirom na višjo politiko, kakor tudi z ozirom na mejnarodno dostojnost. „Hambnrger Naehricten", glasilo Bismarckovo, se priitrnžnjej«! v tej stvHrT izjavam „Kolni.iche Zei-tnng" in pravijo : ,Kaj bi rekli mi, ako bi se nemški državni poslanci, ki so v ojatrem nasprotju s državno vlado, podali na tak javni nastop v Avstriji, kjnr bi zajemali novih močij za svoje postopanje proti domači vladi ? Ako pa se moramo trdno držati načela, da se v stvar, katere nam je izvo-jevati na lastnih tleh, nima umesavati nobeden vnanji faktor, pa če bi bil isti tudi naš prijatelj, tedaj moramo vendar gle lati na to, da tndi mi obvarujemo to načelo svojemu sosedu nasproti." To bi bila Nemcem svarila od prijateljske i strani. Ali bode pomagalo kaj ? Ne verujemo. ; Kdor je zbesnel, ta ne čuje ni glasu najboljih ; prijateljev. Nam tudi prav. Čim bolj bodo na i penjali struno, tim prej poči ista. Vseučilišče v Zagreba in Slovenci. Nedavno temu je interpeliral posl. P ei-fć nauTriega ministra o tem, da-li je minister pri volji, ukreniti i potrebno, da bodo priznani veljavnimi tudi v t'6 izb jilu Li ,.jega možtva. In to moštvo je slovansko, je hrvatsko. Ali ni potem prava nezmiselnost. ako je v vojni mornarici vladal dosedaj jezit, katerega ne razume ta materij* 1 ? To je bila krivica, to vemo mi; dMi pa je bito na korist vojaškem vežbanjn, o tem pa naj sodijo vojaški veSčaki. .Plccolova- (ali. 0 pogrebu žene nesrečnega đielavca Hladai je poročat .Piccolo", da je bilo vse stanovanje polno cvetja in krsta da je bila obsuta venci. To je laž, katlero si je Izmislil ,Pic-colo* Bog ve iz ka^ih namenov, ttorda je hotel s tem udušiti usmiljenje do osirotene rodbine. Mi vsaj si ne moremo misliti druzega razloga. Sram bilo ljudi, ki niti grobu ne morejo krotiti svojih grdih nagonov, jedina cvetko, katero je bilo opaziti, je bilo bratsko počutje delavcev-tovarisev. Svačanoaina prisega tržaške garnizije. Včeraj dopoldne ob 9. uri je bila na vežbališčn tukajšnje infarerijske vojafinice svečanostim sv. mada in na to se je vršilo prisezanje vsega vojaštva, ki je prišlo v naše mesto na izvežbanje. Zveza slovenskih pevskih društev. Dne 26. oktobra t 1. so imela sioveuska pevska društva v Ljubljani posvetovanje zaradi ustanovitve Vzveze* VBeh slovenskih pevskih drurftev na Kranjskem, Štajerskem, Koroške«, Primorskem ia na Dđi^jn. Pomen te zveze bil bi velikanak in je samo teleti da sa ustanovi. Slavnoat v Barkavljab. Slava Barkovljanom! t Le tako moramo vsklikati, kajti lepše niso mogh prirediti ganljive slavuosti od minole nedelja Slav-nost »^kritja nagrobnuga spomenika je vwpda po-polnoni*, vilic aaprakam, ki so se pojavile v zadnji hip in bi bile ksalu vzele »lavaost, vso pomembnost. Daljne poročilo priobčimo prihodnjič. Ta bode označen VBpeh te nlavnosti besedami, ki jih je vskliknll na svobodni zubari (len vUvnontnega odteka gft's). Mako Cotfc: Narod slovea?ki okolice trži-šfce ie zvr«il !ep plfcm^ntlt, vinuli : v^adil je tfVMk. nMealiivh tivalhtttatl na igrani grob moža, M' ni poznal s-»be, ki nf mtdar m slil na-se, ki 0&zoal 11 >b n:h ozirov, razna brezmejne Ijnbezai do svo^ga naroda, Temu je posvetil vse svoje deft, fjjf »krb in vse svfcje plemenito, blago — ff«e I Slava Miit»lančevemu spominu, a slava tudi temu vrl*mu ljudstvu, ki je na toli ganljiv način frfršilo lep čin pijetete do pokojnega bontelja in Voditelja svoinga ! V pomirjenje okoličanom. Te dni nastopi svojo riužbo delegat namestništva, ki bo se še razni drugi krediti, o kateri priliki je svetovalec Đo 11 en« interpelira! župana radi pokritja potoka v Rojanu. Lepa beseda o ljubezni do danravina. Od daleč iz 'južne Afrike je pisal neki K« slavec prisrčno pismo državnemu poftapcu SpinČičn. Piste zaliv !;:j ju Spinčiča iu'tovarile za njih neumorni trud v borbi zq "pravice hrvatskega jezika ob?ojf» izdajice, ki se sovražniku na ljubo Zaganjajo v hrbet .prvoboriteijfjin naroda. Go*p. piof. Spiučić je odgovoril poštenjaku v tujini, to pismo Spinčičevo guvori do sroa o ljubezni do douiovtne. Med drugim pravi: Daljava, ki aas ločuje, ne more biti zapreka našim čutstvom. ^Vša morja, vde gore to vse doline, vse poljane in poAčave, rvse rekf! in leznra, ki so med nami. in vsi ljudje, ki živ>- iu ir.m ugiumu&m prostoru, n- morejo ločiti nas v čutih naših do milega materinega jezika in v liu e.n: do drag« dftmovihe. Tdrti v tem s& vidi moc i.ne ljubezni, ki je za ljubeznijo do Boga najjača: ljubezni do domovine. Vsi pravi in nepokvarjeni ljudje goje to'ljubezen. Samo slaba vzgoja, osebni interesi morejo odvrniti pojedino* od -t« ljubezni. Ta ljubezen je ukoreninjena v Vseh narodih in j* uajlepša krepost, ki more dičiti človeka. fTudi Italijani cenijo visoko to' krepost; ravno ttali-> lanski narou se more ponašati uzor rodoljubi. A v! nas da bi bilo domoljubje greb, .zlo, napaka? Ne In i»e 1 Ako bi naš narod' tudi ne imel slavne prStiUU*ivati plačo od občine, to je, od mestnega magistrata v 'Trstu. Kolikor je meni znano, je tako po+iod drugod po okolici, da magistrat plftčuje cerkovnike. Iz uadaljujega pogovora sem posnel res, da tudi cerkovnik v sv. Križu dobiva svojo pličo od magistrata. Retel sem torej domačinu: Čemu plačujete cerkovnika se posebej? 35 novč. na vsako številko — in vseh hiš je 288 — ne nabere lepa svota, poleg navadne plače. Ako so za iovolj'ii vsi cerkovniki po okolici se svojo plačo, zakaj ne bi bH jedino ohi v sv. Križu ? Če pa meni, da je 'premalo, naj se le hitro odpove, saj lahko dobite druzega. Tako sem jim dejHl in se poslovil /Popotnik. Iz' Kopra nam pišejo: Te dni ste priobčili vest iz našega'mesta, da bi bila kmalu pomrla irjedaa. c«-la družina vtaled uživanja strupenih gljiv. Tu "rtaitevgvspšdarotvo nkšib-mogotcev. Ko treba na naiih trgih zagledavati in proganjati pro dajalke mleka in krtoha, o kat^Hh shitijo, da so iS: poštenih slovenskih hiš, tedaj so vsi občinski organi pokonetf in na njih delu jih zvesto podpira tista glavna poullška sodrga Saj Vam je zrano, gospod urednik posebno izza dobe> i agu i h volitev, koliko mleka so zlikovei razlili po tlaku ubogim našim kmeticam in koliko zasrainovHjyi so morale pretrpeti revice 1 -0'da r-tn eo-bili-^si—po koncu, delo ina^čtivanja nail slovenskim ljudstvom se je vršilo točno iti neizprosno strogostjo po ua« lih tr?ih in ulicah. To pa vidimo, kako prihaja v nevarnost življenje celih rodbin, ker ni nikogar, ki bi nadzoroval prodajalce otrovljivih živil ? Kjeje policija na našem trgu! Isti moramo že priporočiti: nekoliko manj srditosti v politiki, in nekoliko več brifce za varnost in zdravje meščanov. Funtkovo dramo .Za hčer" je, kakor poro-čajb iz Prage, vsprejelo češko narodno gledališče v Pragi, da jo vprizori. Naslov drami je v češkem jeziku „Pro dite" Častitamo g. pisatelju in rojaku na tem odlikovanju! Neki tamburaški zbor blizo Trsta išče za primerno odškodnino ,Berde* na posodo; če ga ima kdo na razpolago, oglasi naj se pri uredništvu „Edinosti". Rszpis slltfob. Na tukajšnjem redarstvenom rkvniteljstvu so razpisane : služba koncepista v X. ražredn ter dve službi konceptnih praktikantov. Prolnje je uložiti na rečenem ravnateljstvu do 20. novembra. Dosedanji drobiž po jeden nvč., in 1 in pol nov-čiča pride iz prometa s 1. dium julija 1898. V zasebna plačevatija ae bode v-prejemal ta drobil do 30. junija 1898. L* državue blagajne ga bodo sprejemale do 31. januvarja 1899. Sftngerbund je v Gelji izdal parolo: ,Cilli soli zeigen, dass wir vor den Windischen keine Furcht haben!" Tako kriče otroci, kadar jih je — strah. Delmas in Dalmas. Na Francoskem se je vsled pomote na sodišču pripetil pomilovanja vreden slučaj, ki je provzročil veliko razburjenje. Lansko leto meseca majnika je tožil neki trgovec Pernč v Ruenu nekega trgovskega agenta, po imdnti Dalmas, ker ga je o$lepar:l za nakit, vreden j več sto f ankov in je izginil potem. Pernč je tožil sleparja, katerega pa seveda ni bilo na sodišče. Radi tega je bil le-ta obsojen in contumacijam na osem mesecev zapora. Parižka tajna policija je dobila dostavljeno obsodbo in zajedno nalog, naj išče obsojenca. V nesrečo pa je stalo ca razsodbi nepravo ime in policija je iskala nekega Delmasa, trgovca z vinom v Saint Denisu in ga tudi kmaH izročila s id šču. M ž se je izgovarjal in dokazoval, da on ni pravi, da nima nikakoršnih zvez s Per-i netom in da jf o bojen brez povoda. Bilo je zastonj, preiskovalni šo lnik j* imel Delmasa v pesteh in ga nt hotel izpustiti. Konečno je bil Delmas izpuščen in sicer po energičnem posredovanju nekega njegovega nrij-itelja, HtotaVo trgorca z vir*°in» Vendar je moral Delaas še trikrat potovati ua lastne stroške iz Salnt-Denisa v Ruen, ako jp hotel, da popolnoma opere svoje ime črne proge, katero mu je navalilo neprevidno sodišče. Toda mož je bil vendar-le uničen. Vsi nar6čn>ki so mu daii slovo, ker so ga smatrali za sleparja in goljufata niso Več hoteli občevati žnjim. Sodišče pa mu ni dalo nobenega zadostila za vso škodo in sramoto, marveč je malomarno napravilo iafavo, da je bil ^po pomoti" obsojen, ker je preiskovalni sodnik imel Drilmasa za Dalmaia. Lepa pomota to! ' No paslte preveč svojih očij! Zlasti yudje z dežele, ako so' prišli v mesto, se k^j radi zagledajo v izložbena okna. Na tem ne bi bilo uičhn-dega, da ni po mestih ljudi, ki radi utikajo svoje prste v tuje žepe. In: ali je lepše prilike za tako ročno ekspedicijo v tuje žepe, nego je treuotek, ko kaka vaška krasotica ali pa tudi postavna žena vsa zamaknjena gled v vse tiste krasoti1., razpostavljene v izložbenem oknu ?! Tako se je minole sobote dogodilo 521etni kmetane dne 30. t. m.: Dunaj 3, 73, 14, 67, 61. Gradec 157, 85 82, 31, 66. Iuomost 12, 71, 47, 72, 10. a Rojaki! B pomni t« mm družbe sv. Cirila in Metoda. Nacijonalna ekonomija. = (Po Š a d d o r - G j a 1 s k e m). „Živela — živela domovina !• klical je ii vsega grla, a npale oči plamtele so od žara ii ponosa. Ta čas »e bi ae mu čudno zdelo, da je kdo pristopil k njemu in zahteval od njega, da položi svojo glavo za domovino. Gotovo ne bi se ni premišljal trenotek — ter drugo ne bi i»el dati I V vsej daljnej domovini ni ped zemlje ni bila njegova, niti kaka slamica z najslabše strehe. Nič — prav nič ui imet Cel6 odkar so razdelili kmetje občinski pašnik, ni več mogel držati koze ter se je moral ie več mučiti rokama, da more deei kakšenkrat kupiti mleka. A kaj za to? Srce — dobro, nepokvarjeno njegovo srce je ljubilo to domovino, katera mn je komaj dopuščala, da se posluži javne ceste in mestnega tlaka, a ta ljubezen nadomeščala mu je vse; in kedar jo je videl tako plodonosuo in krasno, bil je bogataš in pel pobožnim ponosom: »Lepa naša domovina!" Lačen v želodcu, med jokom in stokom nesite dece, računal je veseljem, koliko denarja pride od izvoza žita v domovino k) za koliko se »narod* obogatil „Živela — živela domovina 1" klical je iz vsga grla, a kraj qjega v silnem vrenji navdušene množice stal je eleganten — bogat — lepo oblečen gospodin, posestnik mnogih hiš, tvornic in imetij — jeden od onih izvoljenih, katerim je domovina navrgla aUno dosti blaga in dala svojih najlepših krajev. Iz početka poslušal je porogljivim smehom eilne klicaje ljudstva, a malo potem ^dobilo je lice čisto ljut izraz in slednjič pokazal se mu je strah na obrazu in v motnih očeh: aKak vrag nosil me je sem! Bode še kdo mislil, da tudi jaz pripadam v te ekzaltadose 1" govoril je v sebi, skrivaje se plašno med ledja dragih. Taka snmnja bi — istinabog — bila povsem neopravičena; dosedaj je dokazoval ob vsaki priliki, da je trezen in praktičen; ni se navduševal sa nič. temveč mirne duše je dal nedavno svoj glas v parlamentu za trgovinski dogovor se sosedno državo, s katerim dogovorom si baje priščedi mnogo njegova domovina; — ali on si je zaslužil velik red. Ni torej trebalo, da se boji za svoj glas, toda — vsakdo ima neprijatelja, ter bi se i za njega moglo najti koga, ki bi na odličnem mestu hotel prikazati stvar, kakor da je tudi on soglašal s temi klici .Živela domovina! A prav sedaj dela se, da dobi visoko plemstvo, — kak baronski ali grofovski naslov. — Aoh — pa da se mu izjalovi ta želja I Vrag še domovina! izbruhnil je srdito in tibo, a šiloma se preril skozi množico, da naravnost pohiti v svojo razkošno hišo, kjer ga je Čakala miza, polna darov domovine, dočim se je oni drngi se zmirom natezal v klicanju domovini in le le kasno se vrnil v stan, odkoder se je moral ie isti večer izseliti, ker ni imel s čem plakati stanarine, — pa je bil z deco vred brez strehe, — a domovina — ljubljena njegova domovina raztegnila je nad njim svoje nebo, pokrito zvezdami — ah — to noč tako hladno nebo. — In kakor iz daleč — prav iz daleč — prišlo nun je vprašanje, kako to, da nima on ni ped zemlje, ni svoje strehe in da ima domovino? Vedealav Večeslavov. Najnovejie vesti, Buzet 1. Na občinskih volitvah izv Ijeni naši tudi v 1 razredu brez nasprotnih kandidatov. V tej občini je odzvonio iiasjirotniknn za wdao. ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Driavna tolsanioa. (Pobtuja pri bv. Andreju) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 6.30 predp. r Herpelje, Ljubljano, n» Dunaj, t Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pati. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzo »luk * Pulj Divačo, Beljak ua Dnn^j Lokalni vlak ob pramikib ~2.15 popol. * Divačo. DOHOD: S.Ofi prodp. iz Ljubljane, Divače, ie rulja, Rovinja. 11.16 , iz H-rpelj, Ljubljane, Dunaja. 9.46 7 .05 popol. n Pulja, Rovinj«, Ljubljane, Dunaja 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Kovinja, Lokalni vlak ob p rt mikih: 8.35 popol iz Div&ču. Zobobol olanj švg «Jo zobne kapljice lekarja Pieeelija v Ljubljan (Dnuiki cm ta) katar« m bila odlikovan« • Ifajviiiim primanjem Nj. c. in k. Via. prejaane gospe prestolonaslednioe-adove nadrojvodinje IT llafaalj« Steklenica valja 90 kr. ((m se ri aa Jebala li a aartoo vred.) SomaU pridelki. Ceu ođ for. 10.71 8.50 đa far. 11. - 8.T5 9.60 10 — 991 »50 V Fliol 3 Kaki...........100 K. Mandoloni......... avetlorndeći................"m ■•■dolini ................" kanarček..................H bohinjski . . ........ beli veliki . ...............m . mali.......... saleni, dolgt................p b okragli ........ , metani hrvatski ...... t itajeraU....... KmIo fino haje rak« .............., Jtčmen it. 10............ 9 • I.......... * 8............,, Eel> kranjake...................., B#fa i .......... a Krompir, ............., Proso kranjsko............., Lafe, kranjska........ . , „ nah ogerski......................, aaat ......................, Sava Mocca......................„ Cejlon Plant. fina...... . Pe'l..................I Portorlcco........ , h Java Malang ........ „ Guatemala ......... San Domingo ........ „ Halabar Plant................. >t native................n Laguajra Plant..............„ native...... . m Santo* fini........ . m , srednja fini............, ft srednji.......... , ordinar................„ Rio oprani..................„ „ najfiniji ...».........., « srednji.......... 81rAkor Centri fugal I. vrste..... Coneass6.............„ v glavah.............n razkosani ........ „ SU Italijanski fini ......... , srednji........ Japan fini ................... • srednji....... * ft Rangoon eatra.................._ I.......... II. . . . ...... v. Petrolej ruski v sodih..............„ v zabojih od 29 kil. . . . , Olj« italijansko najfineji............n B srednjofino..........„ bombažno, amerik............„ dalmatinsko .......... u Limoni Mesinski ........ Pomaranče „ ........zaboj Mandeljni Dalmatinski| 100 K. . Bari . .( M pinjoli ...... \ ............; Boilil Dalmatinski novi............, . Pulje&ki ............ a okra Puljeika ......... „ Orške v vencih, ... „ 8 Itanlna ....................„ Vaasptrli novi..................... Oikobe ......................I ■odra galloa .................„ Psltnovke srednje velikosti .... . • ▼•lika ................* s male ..................„ llanlkl v velikih sodih............, _ • ,r '/» ................• Evoplo ........... Odvetniški koncipijent z dveletno prakso, veSČ tudi italijanščini, želi spremeniti službo. Ponudbe s pogoji naj se blagovolijo poslati pod naslovom : Odvetniški koncipijent pri gospej Ani Kastrevc v Ljubljani, Auerspergov trg št. 8. II. nadstropje. 1__ 7.25 sa- 70-'— lo. 50 — .— 11.25 — 18.25 —. d.— 6.25 2^80 2^90 9.- 9.60 63.— 64!— 53.- 54.- 160.— 162.- 170.- 171.- 180.- 182.— 163.— 164.- 126.— 128.- 184^- 125.- 183'— 180— —.— —.— — —!— tot.'- loi-r 97.— »8- M.— 92.— 82.— 83. _ —,— —.J- 100.— 102- 00.— 91— 30.50 86.75 37.— 37-26 38.— 88.50 2L50 __ — 21.— —.— 17.— — 16.50 —. — 14.50 —,_ 18.75 — 10.76 16.50 — 5.50 —. — 68.- 70 - 58.- 60 60 29.— 29.50 4.— s!— 82. - 84!— 86.— 88. - 1250 16^50 —. — 48.- M. - 83.— —. — 45.- 45.— 23.50 —.— 89 — 40 — 89— 40.— 40 — 41. - — —.— Hotel Volpich J J,pri črnem orlu4 (Aquilanera)x r o o 9 A V A V Via S. Spiridione, Corso, Via S. NicoU, ▲ najbolj v središču V popolnoma na novo opravljen„ A J KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. T V V pritličju .Restavracija Pilaen* 9 A od F. Volpich a. A ^MMMMMMMMMMMM' | FRANA VALETIČA j v ulici Solitario št. 12. I Podpisani priporoča ue slav. obfiinstvu za j obilen obisk ob vsaki priliki. ToCi vlpav- ; lin »ina, bila in im, po najnižjih cenah. [ Kuhinja je preskrbljena vedno z jedaCami. J Postreže se tudi pristnim Iriiijovcem, tri' i pinaveem in sJIvivgm itd. j [ Udaui JBVan Valettf. HIMMMIIIIMII Saunig ćk DeHcva V GORICI, v Nuntki ulici it. 14-16. Velika šivalnih strojev in dvokoles raznih aiatamov kakor tudi iz bambusa. Liitn MluttiM iilaliiica za popravljanji in niUimji. Špiritu« linapia oompositu« ALGOFON. Jedino sredstro proti zoboboli, revmatičnemu glavobolu, ■igrani itd. Steklenica z navodilom stane le 20 n5. ter se dobiva jedino 1« v lekarni Prazmarev (Ai due Mori.) TRST - Piazia ^rande — TRST. Paaitl na pomr«janje. Moji Izdelki •o pripointini kakor dobri in v ceno I Remont, i i nikelj« teče 23 ur, 3 gl 60 ni4. Remont, srebrn h« sUtim obreikom 6 gld< Budilnik-janker I vrste ki eveti »d gid. 1.60. — gola tor j i v orehovi omkrici od 4 gld. 50 nvfi. naprej Cenik se 500 slikami gratis in fmnko. Kar ne ugaia ae s&me»ja ali vrne znesek. E v g. Karaokap tvornica žepnih nr, raepoailjalni obrt in lifer.nt druitva uradnikov sa posestva. Breg en» am Bodenaee N. 479. — 2 leti garancija. NAZNANILO. ~ S;>odaj podiHNHiii raznaš.tlec listu ^Edinoar* ki ie zajedoo URAH priporoča toph) p. n. <>b-»'■instvu za popravljanje vaakovrsinih ur. Udani F r i d er i k C & 1 j a, vratar lii$e at. S via Solitario ^ 'zaloga pohištva in ogledal^ o O Rafaela Stalia «E> <3> Via Malcanton it. I. <3> Zaloga pohištva ca jedilnice, spalnice in <3^ sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in {c^ ^^ železnih Maganj. po cenali, da se ni bat^rv "i konkurence. ^ r,* AAAAAAA A A A A A Tiskarna Outenberg flljalka eos. kralj, univerzitetne tlakarne „«tyrla*» 13 Sack8tra886 — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARiNA ZA OBRTNE i\ CO \TO - KNJIGE aisteai .Patent Workmann Chica^o" Rautrlrni savod — Knjlgovesatvo. priporoCnje se la prijazne naročbe se satrdilom primernih cen in to^ne postrežbe, ^delovanje vsakovntaih tiskovin kakor: 6asalkev> rakotverov v vsakem obseiju, brošur, plakatov eealkav, račaaov, aieataraadov, ekrožnic, papirja »llate In zavitkov z naplsoat, naslovnih listkov tedllnih list, pavabli itd. itd. — Bogata saloga glavnih-, Conto-Correiit-knJIfl, Saldl-Contl, Fsikture lebitorea, Credltorea, Cassa-knJIf, Straž za. Heraoriale, Journalav, Pri ms-neto, odpravnlh, monjiftnih časo-zapadllh la kajlf m ktplraaje, kakor tudi VBeh pomožnih knjig, potem raztrirnega (Črtanega papirja, Coata-Carrent, svileaega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledlo iz olaka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega lastopnika Trat, Via delle Acque 6 — ARNOLDO COEN — Via lelle Acque 5 Trat ioooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOObOOOOO Laatfiik konaoreij umu .Ediaaaf. Izdava^!) m adgavora areduik : Praa Gadaik. - Tivkarua Doimao v Trata.