I^jk^ib^ M^A^MA V Minrfi« it m W vsiHUUi pracana ▼ guivviiu Leto XXI., št« 2 UpravniStvo: Ljubljana, Puccmijeva ulica 5 - Telefon 3L 31-22, 31-23. 31-24 Ljubljana, sobota 3. januarja 1942-XX Cena cent. 70 Lnseratni oddelek: Ljubljana, Pucclni-jeva ulica 5 — Teleton 31-i2&, 31 -2* Podružuica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt 4ek_ zavodu: LJubljana št_ 17 749 IZKLJUČNO ZASiUPSIVU c.z oglase iz Kt Italije LB inozemstva ima Onione Pubblieita Italiana S. A.. VTilano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znata mesečno L. 12.— se inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccmijeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSlONARlA ESCLUSIVA per la pubbliclta dl provenienza italiana ed estera: Unione PuhblieitA Italiana S. A-Mileno 0 ičsno defo^anfe letalskih sil Uspeh pri Agedabiji — štiri sovražna letata sestreljena — Bombe na Malto rtlavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. januarja naslednje 579. vojno poročilo: Nosnega omembe vrednega dogodka na bojišču pri Agedabiji. Oddelki letalstva so z uspehom napadli sovražne sile, ki so se po porazih prejšnjih Ani pomikale proti severovzhodu. Okrog Bardije se srdite borbe nadaljujejo. Sovražna pomorska eskadra je ponovno obstreljevala trdnjavo. Topniško streljanje na področju pri Solumu in Halfaji. Neki naš lovec, ki se je na alarm dvignil nad Tripolis, je sestrelil dve letali tipa Beaufighter, dve drugi sovražni letali, ki ju je zaielo protiletalsko topništvo, sta strmoglavili na tla vzhodno od Agedabije. Ugotovljena .je bila škoda na nekaterih poslopjih v Misurati in Melnhi v Tripollta-ni.ji. povzročena pri sovražnih napadih. Med prebivalstvom Kta bili dve smrtni žrtvi. Oddelki nemških letal so podnevi in ponori bombardirali otok Malto. Opaziti je bilo požare in eksplozije. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 1. januarja naslednje vojno poročilo št. 578.: Uspešne akcije v preteklih dneh južno od Agedabije po italijanskih in nemških mehaniziranih divizijah so se nadalje ugodno razvijale. V sledečih spopadih je bilo uničenih 48 tankov in zajetih veliko število rklopnih avtomobilov. Po silni topniški pripravi je sovražnik napadel s podporo oklopnih vozil in letalskih oddelkov našo fronto pri Sollumu m Bardiji ter je bil odbit. Borbe se nadaljujejo. V akciji proti Bardiji sta sodelovali dve pomorski ediniei, ki sta se zaradi dobrega streljanja baterij iz trdnjave hitro umaknili. Na krovu nekega rušilca je nastal viden požar. Letalski oddelki osi so živahno bomoar-dirali kolone v pokretu in važna središča v sovražnikovem zaledju ter so uničili številna motorna vozila. Nadaljevalo se je močno bombardiranje vojnih naprav na otoku Malti. Pri napadu angleških letal na Atene in na druge kraje v Grčiji ni bilo žrtev, škoda pa je neznatna. Podvig izvidnika nad Agedabijo Rim, 2. jan. s. Nova epizoda borbenega duha 'italijanskih letalcev se je pripetila pred dvema dnevoma v Cirenaiki. kjer so podali že toliko dokazov svoje hrabrosti. Neko izvidniško letalo je biHo napadeno, ko je opravljalo svojo nalogo nad podrcč;em južno od Agedabije. Napadlo ga je 11 sovražnih lovcev tipa Hurricane. Nage! umik bi bili letalu omogočili, da se zavaruje za italijansko bojno črto. kjer bi protiletalsko topništvo lahko oviralo akcijo sovražnih letal. Toda posadka izvidniškesa letala je raje sprejela bitko. Trije sovražni lovci so strmoglavili plamenih na tla kakor so to mogli ugotoviti bersaljeri, ki so prisostvovati neenakemu in vendar zmagovitemu dvoboju. Nato je streljanje sitrojn'C na našem letalu nekoliko ponehalo. Eden izmed neštetih sovražnih strelov je smrtno zadel opazovalnega oficirja in strokovnjake, ki so tako odlično uravnavali orožje letali Iz desnega motorja so se med tem pokazali prvi n'ameni požara, ki se je naglo razširil. Šele tedaj sta se oba pilota odločila, da se umakneta proti italijanskim postojankam. Toda tudi eden izmed njiju je bil hudo ranjen. Medtem ko se je požar širil, je prvi piilot. čeprav močno ožgan, pahnil iz letala svojega ranjenega tovariša in se je še sam pognal v prazno in se rešil s padalom. Tudi ranjeni tovariš je s padalom srečno pristal. Letalski napadi na sovražno zaledje — Razdejanje v Fecdezlji — Angleške letalske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu je sovražnik na mnogih krajih nadaljeval svoje napade. Posamezni prodori so bili zapahnjeni, na drugih mestih je bil sovražnik s protisunki zavrnjen. Letalske sile so podpirale obrambno borbo vojske in so z neprestanimi napadi rušile zveze sovražnika z zaledjem. Močne skupine bojnih in lovskih letal so tudi včeraj napadale sovražne sile, ki so se izkrcale pri Feodoziji na Krimu, kakor tudi naprave v tem pristanišču. Neka srednjevelika tovorna ladja in neka manjša vojna ladja sta bili potopljeni, trije večji tovorni parniki so pričeli goreti, štiri prevozne ladje pa so bile hudo poškodovane. V severni Afriki na kopnem nI bilo nl-kakih večjih bojev. Angleže, ki so bili pri Agedabiji vrženi nazaj, so močne skupine nemških bojnih letal napadle in so jim prizadejale občutne izgube. V valovih in z uspehom so se nadaljevali letalski napadi na letališče na otoku Malti. V času od 24. do 31. decembra so britanske letalske sile izgubile 58 letal, od teh 33 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki. V istem času je bilo izgubljenih 18 nemških letal v borbi proti Veliki Britaniji. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. Jan. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Močne skupine letalstva so napadle sovjetske sile, ki so se izkrcale v Feodisiji ln. njih oskrbovalne čete preko Črnega morja. Sovražnik je utrpel znatne izgube na ljudeh in materijalu. V osrednjem odseku vzhodne fronte 80 bile tudi včeraj hude borbe. Letalstvo je nadaljevalo svoje sistematično delo oviranja ofenzivnih pokretov sovražnika. Več krajev je bilo zažganih, porušene so bile železniške proge ter uničen vozovni materija!. Pri Ilmenskem jezeru so nemški bombniki uničili veliko število sovjetskih letal na tleh. V Afriki so borbe italijansko-nemških sil v odseku Agedabije tudi v zadnjih dneh ugodno potekale. Uničenih je bilo 48 tankov in številni oklopni avtomobili. V letalskih spopadih so bili sestreljeni trije angleški lovci. Letalstvo je podnevi in ponoči napadalo sovražna letališča na otoku Malti. Učinkovita obramba Berlin, 2. jan. s. DNB obvešča, da je na severnem odseku vzhodnega bojišča skupina nemških topov z intenzivnim ognjem razpršila neko sovjetsko motorizirano kolono, ki je s podporo tankov v zaporednih valovih napadala nemško bojno črto. Ko se je skupina topov premaknila preko neke reke, je zavrnila nov sovražni napad. Sovjeti, ki so se na nekaterih mestih približali do 50 m nemški bojni črti. so bili prisiljeni, umakniti se in pustiti na boji šču mnogo tankov Navzlic polarni temperaturi in silovitim snežnim viharjem so se nemške in zavezniške čete tudi na zadnji dan leta trdovratno borile proti vedno novim ruskim napadom. Sovjeti, ki so se približali nemškim črtam, so bili povsod sprejeti z živahnimi obrambnim ognjem* ki jih je prisilil, da so se umikali z velikimi izgubami. V takih akcijah se je zlasti odlikovala neka divizija na srednjem odseku bojišča. Samo na obrambnem področju enega izmed bataljonov te divizije je padlo na sovjetski strani 800 ljudi. Tudi na nekem drugem mestu tega odseka je sovražnik večkrat napadel. A tudi tam so bili vsi ruski napadi zavrnjeni. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemške in italijanske čete izkoristile silovit snežni vihar in napadle neko višino, ki jo je sovražnik odločno branil. Navzlic ledu, ki je oviral njihovo prodiranje, so napadalci zavzeli sovražno postojanko. S finskega bojišča Helsinki, 2. jan. s. Finske čete so se izkrcale na otoku Somersu, ki pripada otočju Virolahti. Sovjeti so se z otoka naglo umaknili. V vzhodni Karel i ji so Sovjeti napadli neki otok na Oneškem jezeru, a so bili z njega po hudih borbah pregnani. Dalje proti severu se je razvnel hud dvoboj topništva. Na jugu pa sta bila odbita dva sovražna napada. Tudi ob Sviru je bilo sovražniku onemogočeno, da bi prekoračil reko. Finska letala so znova bombardirala murmansko progo in jo na več kraj h razdejala. General Ago pri Ducejn Rim, 2. jan. s. Predvčerajšnjim je Duce v prisotnosti načelnika glavnega štaba sprejel armijskega generala Petra Aga, predsednik osrednjega odbora za orožje in strelivo. Poročal mu je o glavnih tehničnih problemih, ki jih odbor sedaj proučuje, in o nekaterih važnih tehničnih novostih, ki so bile doslej realizirane Duce je izra-zil svojo zahvalo za poročilo, ki mu ga je podal general, in svoje zadovoljstvo spričo doseženih rezultatov. Izgube danske mornarice Kodanj, 2. jan. a Službeno je bilo objavljeno, da je danska trgovinska mornarica v vojni doslej izgubila 78 ladij n skupno :93 tisoč tonami. To znaša skoraj 20 odstotkov vse danske trgovinske mornarice. Utonilo je 575 mornarjev. Ti podatki pa se ne nanašajo na ribiško brodovje. Mnogo danskih ladij je bilo tudi zadržanih v vojskujočih se državah. Požar uničil dve ladji Stockholm, 2. jan. d. Švedsko zunanje ministrstvo objavlja, da je na Švedskem par-niku »Shantung«. pripadajočem švedski pa-roplovni družbi za promet z Daljnim vzhodom. izbruhnil požar. ki je parnik uničil. Pet oseb je izgubilo pri tem življenje. Stockholm, 2. jan. d. Iz New Yorka javljajo. da je na brazilski "SOOOtonski motorni ladji »Poconi« iz neznanega vzroka izbruhnil požar, ki je navzlic vsemu prizadevanju gasilcev, da bi ladjo rešili parnik popolnoma uničil. Obnovite naročnino! Japonci pred vrati Manile Japonci na dveh straneh le še nekaj milj pred glavnim mestom Fili-pinov — Angleži so se umaknili s svojega dela Bornea Tokio, 2. jan. (Domei). Na podlagi zanesljivih podatkov, ki so do petka opoldne dospeli v Tokio, se japonska ofenziva proti prestolnici Filip-nov Manili nadaljuje z veliko naglico in je bilo prodiranje japonskih čet posebno pospešeno s severne strani, kjer so sprednji japonski oddelki prodrli že na razdaljo manj kakor 10 milj do Manile. Padec Manile se pričakuje vsak trenutek. Šanghaj, 2. jan. s. Poročila iz Filipinov poudarjajo, da je mesto Manila sedaj že na več točkah v dosegu japonskega topništva. Tokio, 2. jan. d. S pristojnega vira na Luzonu se je izvedelo, da so do davi japonski oddelki, ki so se izkrcali v Ba-tangi. v naglih pohodih prodrli tudi proti severu do točke, ki je komaj 15 km daleč od Manile. Prodiranje prednjih japonskih oddelkov se nadaljuje z veliko naglico in po opoldanskih vesteh so bili ti oddelki že tik pred manilskimi predmestji. S sovražne strani priznavajo, da ie Manila obkoljena od japonskih čet. ter označujejo položaj mesta za skrajno resen. Šanghaj, 2. jan. s. Od srede popoldne Washington nima več poročil od poveljnika ameriških čet na Filipinih Mac Arthurja. Poslednja brzojavka se je nanašala na prevoz ranjencev, ni pa vsebovala nikakih podrobnosti o položaju pri Manili in o oddaljenosti japonskih čet od mesta. Tudi poslednje uradno poročilo ameriškega vojnega ministrstva o položaju na Filipinih nič ne omenja o položaju Manile. Filipinska vlada na begu Rio de Janeiro, 2. jan. s. Doznava se iz VVashingtona, da je filipinska vlada odpotovala v Port Darvvin v Avstraliji. Poslednji naparl za obrambo Filipinov Šanghaj, 2. jan. d. Do davi v Šanghaj ni dospelo mnogo točnih in podrobnejših vesti o vojaškem ^'ožaju na otoku Lu-| zonu. Skoraj gotovo pa je, da je bila Manila od japonskih čet, ki neprestano napadajo, doslej že skoro docela obkoljena. Na podlagi poslednjih informacij je ostala Manili prosta edino le še zveza z ameriškim oporiščem Cavite, ki leži južno-vzhodno od Manile. Le še s te točke bi se Manila lahko nadejala kake pomoči. Videti pa je, kakor da postaja položaj Manile zmerom obupnejši. Cim bo postala zaman vsaka nadaljnja obramba mesta, računajo v krogih vojaških opazovalcev, da se bodo preostale ameriške obrambne čete umaknile v trdnjavo, ki leži na skalnatem otoku Corre-gidoru ob vhodu v Manilski zaliv. Na tem otoku je tudi že filipinska vlada, čeprav to nekatere vesti še zmerom zanikujejo. Po informacijah, ki so dospele semkaj iz ameriških krogov na Filipinih, pa naj bi imelo ameriško vojno poveljništvo v načrtu, da se čete generala Douglasa Ma-carthurja po zlomu obrambe Manile umaknejo v gorovje, ki se razprostira na vzhodnem delu otoku Luzona. Tam naj bi preostale ameriške čete pričele proti Japoncem nekakšno četniško vojno, v kateri so Filipinci po ameriškem mnenju veliki mojstri. Glede na velike težave, na katere bi naletela oskrba teh ameriških čet s hrano in drugimi potrebščinami, pa v krogih vojaških opazovalcev smatrajo ta načrt za malo verjeten. Filipinska oblastva so v četrtek pozvala pod orožje še vse preostale moške na tistem delu otočja, ki je še nod kontrolo severnoameriških čet. Od dečkov do starcev ie bilo poklicano v voiaško službo vse. kar še more nositi kakršnokoli orožie. Ne glede na to. ali je kdo Američan ali filipinski domačin, je bilo vse moško prebivalstvo v naglici oboroženo ter bo uvrščeno v skupine brambovskih oddelkov, ki so bili v zadnjih bojih že hudo deci-mirani. Oporišče Kavite ogroženo Tokio, 2. jan. (Domei). Preko Sanghaja poroča dopisnik lista Jomijuri. da so japonske čete. ki prodirajo na otoku Luzonu v severni smeri proti Manili dosegle že popolno kontrolo nad železniškimi progami iz Manile. Vse zveze Manile z zaledjem so prekinjene Razen Manile pa japonske čete zdaj ogrožajo tudi še poslednje glavno ameriško pomorsko oporišče na Filipinskem otočju Kavite. Od Batangasa proti jugu Tokio, 2. jan. s. List »Jomiuri Simbun« objavlja vest iz Šanghaja, da se je neki japonski koloni posrečilo izkrcanje pri Batangasu in da prodira sedaj proti jugu. Japonski oddelki že docela kontrolirajo železniško progo iz Manile Ameriški poveljnik ranjen Tokio, 2. jan. (Doimei) Izvedelo se ;e,da je bil ob napadu japonskih bombnikov na Manilo od bombnega drobca zadet tudi poveljnik ameriških čet general Mac Arthur, in sricer v desne rame. Ameriški poveljnik je zdaj baje na otoku Corregidoru Ameriški ranjene! bodo prepeljani v Avstralijo Stockholm, 2. jan. s. Ameriško vojno ministrstvo je objavilo, da bodo vsi ranjeni ameriški vojaki prepeljani z bolniškimi ladjami s Filipinov v Avstralijo. Brzojavni promet prekinjen Šanghaj, 2. jan. s. Izvedelo se je, da so vse severnoameriške brzojavne družbe na Filipinih popolnoma prekinile svojo službo. Vojaški in gospodarski pomen Manile Tokio, 2. jan. (Domej). V japonskih vojaških krogih smatrajo padec Manile, ki ga je treba pričakovati v najkrajšem času. kot dogodek izredne vojaške in tudi gospodarske važnosti. Pomen padca Manile precizirajo v japonskih vojaških krogih v naslednjih točkah: 1. Glede na to, da so sama ameriška mornariška in vojaška oblastva ob raznih prilikah ugotovila, da predstavljajo v Manili osredotočene ameriške obrambne naprave centralno točko celokupnega obrambnega sistema Filipinskega otočja, mora torej padec Manile povzročiti tudi skorajšnje razsulo vsega filipinskega obrambnega sistema. 2. Izredna naglica, s katero so japonske čete zlomile obrambni sistem Manile, mora postati tudi za Američane dovolj očitni znak. da ameriške in filipinske čete tudi na drugih točkah dolgo ne bodo mogle več zadržati japonskih sil. 3. Manila pomeni važno gospodarsko središče, kar znači, da bo zasedba mesta omogočila Japoncem izkoristiti vse prednosti za svoje gospodarstvo in vojaško okrepitev. 4. Strategični položaj Manile ter velike možnosti, ki jih nudi v vojaških operacijah Manilski zaliv, v katerem so se izvršile zelo pomembne japonske bombniške akcije, pomeni močan prispevek k bodočemu razvoju japonskih vojaških operacij. Ni izkljvrčeno. da utegne Manila pomeniti azijski Dunkerque. odkar je bilo vse v Manili blokirano brodovje skupaj z vsemi prevoznimi pripomočki ponovno bombardirano od japonskega letalstva. Prodor čez Perak Tokio, 2. jan. d. Z nekega japonskega oporišča na Malajskem polotoku javljajo, da so japonski oddelki prebili posebne britanske obrambne črte v pokrajini Perak. Sprednje japonske edinice so že prestopile meje pokrajine Perak ter prodrle na področje države Selangor. Odstavljen angleški general Tokio, 2. jan. s. Na Malajskem polotoku je naglo japonsko prodiranje povzročilo veliko zmešnjavo v vrstah nasprotnika. Žara li tega je bil poveljnik 11. angleške divizije general Lyon odstavljen. Diviz:ja je prejela iz Londona nalogo, da mora za vsako ceno vztrajati na strateško važni reki Peraku. V resnici pa se je po hudem japonskem napadu umaknila proti jugu. Japonske čete so prodrle že precej daleč na jug od Ipoha in so tam obkolile avstralske čete, kj so bile šele pred kratkim poslane Angležem na pomoč. Avstralske sile so bile uničene. Uspešen napad na sovražni konvoj v malajski ožini Tokio, 2. jan. d. Armadni oddelek cesarskega japonskega generalnega štaba javlja, da so včeraj japonski bombniki v morski ožini Malaki iznenadili neki sovražni konvoj. Japonski bombniki so pri-» čeli takoj bombardirati sovražne ladje, j Neka 2000tonska ladja je bila zažgana, j neka 3000tonska je bila hudo poškodovana. Nato so japonska letala še torpedi-rala neki sovražni borbeni čoln in 3 druge hudo poškodovala. Saravak v oblasti Japoncev Saigon, 2. jan. (Domei). Po zadnjih vesteh z bojišča na otoku Borneo se tudi tamkaj japonska ofenziva razvija popolnoma po vol j no in japonske čete naglo prodirajo proti določenim ciljem. Britanske čete so se docela umaknile iz pokrajine Saravak na severnem delu otoka Borneo ter se umaknile preko meje na nizozemski del otoka. Umik proti jugu se nadaljuje. Z izkrcanjem japonskih čet in z izvojevanjem kontrole nad Saravakom je padlo v japonske roke eno izmed najbogatejših petrolejskih področij na svetu. Oskrba Japonske s petrolejem je s tem v veliki meri zajamčena. Napad na otok Kauaj Lizbona, 2. jan. d. Iz Washingtona javljajo, da je davi ob 1.45 neka ladja, katere narodnosti ni bilo mogoče ugotoviti, streljala s topovi na mesto Nawilwili na otoku Kauaj. Z ladje je bilo oddano kakih 15 topovskih strelov, ki pa po tej ameriški vesti niso povzročili škode ne človeških žrtev. Poročilo pravi dalje, da so na otoku Kauaj pričakovali izkrcanje japonskih čet, da pa do tega ni prišlo, marveč je ladja, ki je obstreljevala omenjeno mesto, ob zori spet izginila. Kitajski umik TeMe, 2. jan. (Domei.) M Inlnw javljajo,'da se v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo japonske vojaške operacije južno od reke Tiencang, kjer japonske kolone zasledujejo pet umikajočih se čungkinških divizij. Pri tem zasledovanju so 31., 32., 34„ in 36. čungkinška divizija izgubile mnogo ljudi Tokio, 2. jan. (Domej). Iz Hangčoua javljajo, da so japonske čete, ki so bile zapletene v borbe s čungkinškimi oddelki v osrčju kitajske province Cekiang. pognale kitajske čete v beg ter jih zdaj zasledujejo južno od reke Tsientang. Skupina japonskih letal je včeraj pri Cang-lokaju v severnem delu province Hunan uničila celo kitajsko divizijo. Wavetl in King Šanghaj, 2. jan. d. Na podlagi informacij iz Camberre sklepajo, da tudi nekatera namigavanja iz zadnje izjave avstralskega ministrskega predsednika Cur-tina potrjujejo govorice, po katerih naj bi bil britanski general Wavell imenovan za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških kopnih in letalskih sil na Daljnem vzhodu. Po teh govoricah naj bi bilo na drugi strani vodstvo vseh zavezniških pomorskih operacij poverjeno ameriškemu admiralu Kingu. Angleške in ameriške izgube Tokio, 2. jan. (Domei). Japonska vojaška oblastva so danes objavila, da so bili izveleni načrti, da se bodo v bodoče preko japonskih radijskih postaj oddajali podatki o angleških in ameriških vojakih in mornarjih, ki so bili ubiti ali ujeti v borbah z japonskimi oboroženimi silami. Ob tej priliki so bili objavljeni tudi prvi popolni statistični podatki o angleških in ameriških izgubah v vojni na Pacifiku. Iz teh podatkov sledi, da je bilo doslej v borbah angleških odnosno ameriških čet proti japonskim oboroženim silam ubitih v celoti nal 3000 Angležev in Američanov, dočim je bilo približno 9000 angleških in ameriških vojakov ujetih. Zatemnitev ob Panamskem prekopu Buenos Aires, 2. jan. d. Preko radijske postaje Balboa je v četrtek semkaj dospela vest, da je poveljnik ameriške obrambe v pasu Panamskega prekopa odredil za vse na tem področju ležeče kraje popolno zatemnitev. Odredba ugotavlja, da je zatemnitev potrebna zaradi tega, ker je nevarnost, da japonske pomorske sile napadejo Panamski prekop. „Normandie" — ameriška pomožna vojna ladja Rio de Janeiro, 2. jan. s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da bodo veliko 43.000 tonsko francosko ladjo »Nor-mandie« preuredili v pomožno vojno ladjo in vključili v ameriško brodovje. Praznik v spomin na začetek vojne Tokio, 2. jan. (Domei.) Danes Je imela japonska vlada svojo prvo sejo v letošnjem letu. Na njej je bil formalno spreJet sklep, da se bo v bodoče osmi dan v vsakem mesecu smatral za spominski dan na cesarski dekret, s katerim je bila 8. decembra 1941 napovedana vojna Angliji in Zedinje-nim državam. Ta spominski dan bo nadomestil tako zvani »dan narodne službe«, ki je bil doslej vsak prvi dan v mesecu z namenom, da vzpodbudi japonski narodni duh k dokončanju vojne za veliko vzhodno Azijo, ter hkrati za kultivacijo bolj zdravega in srečnega japonskega narodnega življenja pod vodstvom vlade in s podporo »Društva narodne službe«. Film o napadu na Pearl Harbour Tokio, 2. jan. (Domei). Na Novo leto so se vsi kinematografi v japonski prestolnici napolnili s tisoči gledalcev, ki so prisostvovali predvajanju približno 150 m dolgega, japonskega vojaškega filma o zgodovinskem napadu na ameriško pomorsko bazo Pearl Harbour na Havajskem otočju. Film pomeni pravo senzacijo. Prestolniško prebivalstvo je naravnost oblegalo kinogledall-šča in na tisoče ljudi ni moglo dobiti vstopnic. Cenijo, da si je na novoletni dan v enem samem tokijskem velikem kinematografu približno 20.000 ljudi ogledalo ta film. Ukinitev produkcije avtomobilov v Ameriki Lizbona, 2. jan. d. Iz Washingtona javljajo, da je zvezni urad za kontrolo industrijske proizvodnje ustavil vsako nadaljnje izdelovanje potniških avtomobilov. Proizvodnja bo siicer obnovljena, toda v omejenem obsegu. Zvezni urad je hkrati odredil tudi začaspo ukinitev izdelovanja vseh tovornih avtomobilov lahkega tipa. Huda rima v Turčiji Carigrad, 31. dec. s. Mrzli val je zajel Turčijo. V Carigradu je skozi 4 dni močno snežilo in je temperatura padla na nekaj stopenj pod ničlo. Tudi v notranjosti Ana-tolije je mraz zelo hud. V Ankari kaže termometer nad 10 stopenj pol ničlo. Zelo hud sneženi vihar j« divjal ob obali Egej-■kefft morja. T Usretoa je okttTl 108 ftflnev zadele eb pomole In n®kl 11.000-tonski parnik. natovorjen z železom, je nasede) na skale škoda je znatna in je bilo tudi nekaj žrtev. Hitler narodu in vojski Borba se bo letos nadaljevala za rešitev domovine, za očnvanje njene svobode in zagotovitev njene bodočnosti Berlin, 2. jan. s. Za novo leto je izdal državni kancelar proglas, ki ga je po radiu prečita! propagandni minister dr. Gob-bels. Hitler je v svojem proglasu naglasil: »Ko sta Anglija ln Francija 3. septembra 1939 napovedali vojno Nemčiji, tega nista storili zaradi tega, ker naj bi bila Nemčija kakor koli ogražafa obstoj in bodočnost teh držav. Edino, kar sem zahteval sleherno leta tako v Londonu kakor v Parizu, je bila stalno le omejitev oboroževanja in sporazum med narodi, le da noben nemški poskus, da bi se mirno doseglo ravnovesje interesov, ni bil sprejet od tamkajšnjih državnikov. Zakaj so leta 1939 napovedali vojno Nemčiji? Ker niso hoteli živeti v takem svetu, kakor si ga želimo. Tako je dejal sam Roosevelt. Nemški svet pa ima tako malo skupnega z Ameriko kakor Amerika z nami. Ta vojna se je pričela kakor ona pred 25 leti. Snrožili so jo Isti ljudje ln z enakim namenom, židovska anglosaška finančna zarota se ne bori za demokracijo, marveč s pomočjo demokracije za svoje kapitalistične interese Num vsem p* je skupna boiazen. da ne bi narodno-socia-Ustična Nemčija z leti in uspehi, ki jih je dosegla na gospodarskem in socialno-poli-tičnem področju nazadnje odprla oči tudi drugim narodom, tako da bi spoznali vzrok svoje bede. To je bil razlog, da je sleherni moj poskus, da bi se dosegel sporazum na področju mednarodnih interesov, nujno propadel v borbi proti tej mednarodni finančni družbi. Hoteli so vomo. ker so videli v niej možnost, da še bolje investirajo ln ralože svoje kapitale. Iz tega razloga so bili moji ra^orožitveni in mirovni predlo f! od leta 1933 pa do 1939 stalno odbiti. Iz tega razloga ie bil tudi odbit predlog za ob novo miru, ki sem ga stavil ob zaključku pohoda na Poljsko. Vsi so videli v človeku ki si je želel miru. sovražnika svojih ka-pi^alov, ki so jih Investirali v vojni Indu sfiji. še leta 1940. ko se je tudi fronta na zapadu sesula, je Churchill menil, da bo lahko še nadaljeval vojno in dosegel še večje dobičke, a to ne zaradi moči angleških oboroženih sil. marveč zaradi tega, ker se je zanašal na ameriško in sovjetsko pomoč Vsa leta sem se boril proti marksizmu, ne zaradi tega, ker je bil socialističen, marveč zaradi tega, ker socializem, ki ga je financirala židovska finančna aristokracija. ni mogel biti nič drugesra kakor laž. Vsi oni. ki so videli sovjetski paradiž in spoznali boliševiški poskus, lahko presodijo, ali je bilo vse ono, kar sem o marksizmu dejal, da namreč mora narode neizbežno dovesti do bede, prav ali ne. Desetletja smo se borili proti židovski zvezi finančnih interesov in marksizma že na svoji notranji fronti. Glavno, kar je hotel Churchill doseči, je bil vstop Sovjetske zveze v vojno. Tako se je leta 1941 pričela borba, kakršne svet še ni videl. 22. junija se je skoraj vsa Evropa dvignila k tej borbi in s tem priznala nevarnost, kakršna ji doslej Se ni pretila. Kar sem s pomočjo božje previdnosti storil v nekaj letih od 1934 do 1939 na kulturnem, vzgojnem in gospodarskem področju kakor tudi na področju socialne izgradnje našega življenja, bo mogoče nekoč primerjati z onim, kar so storili moii nasprotniki. Roosevelt je že obširno pokazal, česa je sposoben. Nam je samo globoko žal, da nan- ■•e bilo naše nadaljnje delo z vojno onemogočeno. Isto pa velja tudi za fašistično Italijo, kjer se je ovekovečil en sam mož s svojo nacionalno in civilizacijsko revolucijo. z delom, s katerim demokratsko-političnih akcij tatov in lovcev za dividen-dami v anglosaških državah ni niti primerjati. Prav zaradi tega je mlada Evropa tako aktivna pri reševanju resnično gigantskih nalog, v borbi za svobodo in za socialni obstanek nasproti silam, ki se označujejo za imovite države. Za nas je povsem razumljivo, da je tudi Japonska zaradi izsiljevanja in groženj prijela za orožje. Od Rokavskegra preliva do Vzhodne Azije se je pričela borba proti židovski, kapitalistični "n boljševiški zaroti. Preteklo leto je bilo ieto naivečiih zmag v človeški zgodovini Tisočletja bodo ljudje še govorili o teh zmagah in jih občudovali. Nikoli narod ne bo moerel izkazati dovolj hvaležnosti svojim sinovom, kar so zanj storili Narod si ne more niti predstavljati nesreče, ki bi nadela Nemčijo in Evropo, če bi boljševizem kot zaveznik Churchilla in Roosevelta zmasral v tei vojni, kaiti Churchill in Roosevelt sta Evropo izročila Stalinu. Toda židovstvo ne bo uničilo narodov, marveč bo samo žrtev svojega atentata. Velika Britanija in Zedinjene države ne bodo zru- i šile Evrope s pomočjo boljševizma, marveč bodo same postale njegov plen. Borba se nadaljuje na vseh frontah. Na vzhodu se počasi zaustavlja. V vzhodni Aziji se je šele pričela. To leto bo zahtevalo nove velike napore. Ob koncu tega leta ne morem storiti nič drugega kakor prositi Vsemogočnega, da bi dal nemškemu narodu in njegovim vojakom moči, da bi lahko z delom in pogumom dovršili, kar je potrebno, da se očuva naša svoboda ln zagotovi naša bodočnost. Naj bi leto 1942 prineslo odločilni trenutek, rešitev za narod kakor tudi za narode naših zaveznikov Proglas vojski Berlin, 2. jan. s. Državni kaneclar je za novo leto izdal proglas tudi na nemške oborožene sile. Tudi v njem je spočetka opozoril na borbe v preteklih letih in posebno na določilne orjaške borbe na vzhodni fronti. Sinovi vseh nemških dežel so se s ponosom borili skupno z zavezniškimi vojaki na Balkanu, na Kreti, v Afriki, na Sredozemskem morju in na Atlantskem oceanu, a še prav posebno na vzhodnem bojišču. Povsod so bili njihovi napori kronani z zmagami, kakršnih v zgodovini narodov še ni bilo. Nemške oborožene sile so očuvale nemško domovino, a tudi Evropi prihranile usodo, ki je mogoče misliti nanjo le z grozo. Hitler se je oboroženim silam zahvalil za vse, kar so storile. Ves nemški narod gleda v" svoje vojsko z brezmejnim zaupanjem in želi slehernemu nemškemu vojaku pomagati. V neštetih bitkah so nemški vojaki spoznali sovražnika. Pregnali so ga s finskih, nemških, slovaških, madžarskih in ru-munskih meja, potisnili so ga na tisoč kilometrov v notranjost njegove lastne de žele. Njegov poskus, da bi to zimo spremenil svojo usodo, bo propadel. Nasprotno bomo v letu 1942 sovražnika človeštva znova napadli in ga premagali ter uničili. Nemčija ne more dopustiti, da bi jo vsakih 25 let pognali v vojno in ogrožali njen obstoj. Evropa noče postati predmet večnih problemov. Kri, ki se preliva v tej vojni, bo, tako upam, poslednjič prelita za dolgo vrsto generacij. Novoletne poslanice japonskih državnikov Tokio, 2. jan. s. V svoji novoletni poslanici narodu, je predsednik japonske vlade Tojo dejal med drugim: V manj kot enem mesecu od izbruha sovražnosti so japonske oborožene sile Japonski spet pridobile prevladujoč položaj na zapadnem Pacifiku. Zato zaslužijo vse spoštovanje japonskega naroda. Naloga Japonske, da zagotovi mir in napredek v vzhodni Aziji, pa se je komaj začela izvajati. Tudi po zmagoviti vojni še ne bo zaključena, ker bo treba še mnogo storiti za obnovo izvojevanih dežel. Dosedanje japonske zmage so Japonski že zagotovile važna področja in usoda Pacifika je v njenih rokah. Toda vojna bo dolga, kajti Angleži in Američani, ki se ne znajo sprijazniti z možnostjo, da izgube svojo hegemonijo na svetu in svoj stari red, bodo storili vse za obrambo lastnih položajev. Japonska bo morala premagati še nadaljnje velike težave, preden bo dospela na cilj. Končno pa bo angleški in ameriški vpliv, ki ne dopuščata miru v vzhodni Aziji, za vedno poražen. Poslanica predsednika japonske vlade se zaključuje s pozdravi in voščili Italiji in Nemčiji ter vsem državam, ki so pristopile k trojnemu paktu. Tudi zunanji minister Togo je izdal novoletno poslanico, v kateri pravi med drugim, da ne bo trajalo dolgo, ko bosta angleški in ameriški imperializem likvidirana v vzhodni Aziji. To svoje zaupanje oslanja na pet osnovnih dejstev, in sicer: na triumfalne začetne uspehe japonskih oboroženih sil. na lOletni napredek Mand-žukua. ki vedno bolj prispeva h konsolidaciji vzhodne Azije, na prerod nacionalne Kitajske, na pametno in postopno sodelovanje Taja z Japonsko ter na podporo osi pri uresničevanju novega azijskega reda. Končno je tudi mornariški minister Si-mada izdal novoletno poslanico, v kateri poudarja med drugim, da se junaško ja-pnosko brodovje obvezuje pred cesarjem in pred narodom, da bo tudi v tei vojni, kakor v preteklosti, doseglo vse svoje cilje. Churchillov govor v C!tiawi Retorične geste, netccri refatki in lepi načrti za bodočnost Rim, 2. ;an. 9. Med svojim bivanjem v Kanadi Churchill ni opustil prilike, da e bi govoril v kanadskem parlamentu, ki se je ses>tal na izredno sejo. Pa tudi to pot predsednik angleške Vlade v svojem dolgem govoru ni povedal nič pametnega in niti ni razložil kakega novega Mališča. Gre v bistvu za ponavljanje in retoričen sjovor ki ie vseboval mnogp hvale in mnogo poklonov Kanadi za to. kar ie s*orla m kar bo storila v pomoč Angliji. Na nekem mestu je začel celo govoriti v francoščini, vendar se je poslužil teS8 jezika ki je v Kanadi zelo v rabi samo zato. da b' se enkrat izrazili svojo zastrupljeno in napačno zagrenjeno«* nasiproti Franciji, ki naj bi bila izdala Anglijo. Omenil je vzroke sedanje voine in je celo trdil, da je Anglija mnogo storiila. da b' se izognila sprm>adu tako da ie bila celo presenečena. Glede namenov vojne je Churchill dejal, da Anglija in britanski imperij ne žel:ta polastiti se ozemeli in bogastev nobene države Na ia način pa je posredno demantiral «ato«letno politiko Velike Britance ki ie bila v tem da je izkoriščala narode in bogastva dežel katerih se je s svojimi grabežljivimi rrokanv polastila in jih držala v sužnn«t; zaradi svojih he-genwnističn'h stremljenj Nadaljujoč 9voie pripovedovanje, ki je bilo polno naoačn-h podatkov in Številk o razvoju vojne, n mogel navzlic vsemu prikriti nekaterih itvanvih oko'i "čin Veriefnr-le postopal tako tudi zato. da bi pozvail Kanado, naj še nadalje podpira Anglijo. Še vedno čutimo krizo, 'e dejal, moč sovražnika je ogromna in biflo bi zmotno, ako bi jo podcenjevali. Rusijo je omen;' zelo previd no in le z nekai besedami, upošteva joč očitno sovražno razpoloženje Kmade nasiproti bo! j^eviskemu zavezniku. Tudi neuspehov na Pacifiku ni omenil in je 'e zelo previdno omenil bitko na obalah neverne Afrike. Ob zakl;učku svoiesa govora je dejal, da se v sedani; voini kažejo tri faze: prva faza bo faza utrditve, kombinacij itn priprav in o njej se bo moglo reči. da bo končana šele. ko bo izvršen ogromen načrt pomorskih gradenj. Druga faza bo faza tako zva-ne osvoboditve ki bo pomenila, kakor je dejal, zopetno zasedbo ozemelj, ki so bila ali ki bi mogla se biti izgubljena. Tretja faza bo faza dokončnega napada na siilo sovražnika. Vse te faze. je zaklhiči! Churchill, ne morejo dovoliti točne označbe časovnih rokov. niti vmesnih niti končnih, kajti tako čas kakor ;zid teh posameznih faz. bo odvisen od skupnih naporov zaveznikov, od posameznih dogodkov in od negotovega Doteka vojne. Edenovi brzojavki Stalinu in Molotovu Rim, 2. jan. s. Angleški zunanji minister je poslal Stalinu in Molotovu ob zaključku svoje misije poslovilni brzojavki. V prvi Je med drugim dejal: Preden se vrnem v domovino, žalim izrauitl svoje veliko zadovoljstvo, da sem lahko Se enkrat obiskal Sovjetsko zvezo in z vami razpravljal o problemih, ki se nanašajo na mir ln na vojno, kakor je to potrebno za zaveznike. Velno se bom rad spominjal sprejema, ki ste ga pripravili meni in mojim tovarišem. Izražam svoje najboljše želje za vas ln za narode Sovjetske zveze v 1. 1942. Tudi Molotovu se je zahvalil za gostoljubje. Izrazil je prepričanje, da so obisk in razgovori ojačili sodelovanje Anglije in Sovjetske zveze. Imenovanja v Stranki Rim, 2. jan. s. Na prellog Tajnika Stranke je Duce imenoval za inšpektorja PNF fašista Salvatorja Gatta, bivšega pod tajnika Stranke. Duce je na predlog Tajnika Stranke potrdil funkcije sedanjih članov nacionalnega direktorija, inšpektorjev Stranke in poveljujočih zveznih Tajnikov. Prodaja predmetov iz zlata in srebra Kakor smo že svoj čas poročali, je bila 17. oktobra izdana kraljeva uredba k prepovedi odsvojitve in izvoza platine, zlata srebra, biserov in dragih kamnov, ki ;e sedaj v celoti objavljena v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino z dne 31. decembra. Kljub prepovedi iz čl 1. kraljevega ukaza z dne 3. septembra so dovoljene kupoprodaje (odsvojilni posli) kemičnih proizvodov iz platine, zlata ali srebra in potrebnih kovin za izdelavo teh kemičnih proizvodov; nadal'e platine, zlata in srebra za zobozdravniško in kirurško rabo z vsomi pripadajočimi deli. in platine, zlata in srebra za tehnično ali industrijsko ali laboratorijsko rabo. Prav tako je dovoljena prodaja dragih kamnov za znanstvene, preciziiske in obrtne instrumente, za ure in za proizvodnjo v vojne namene. Prodajati se sme-'o srebrni ali pozlačeni predmeti, določeni neposredno za bogoslužje ali srebrni ter pozlačeni predmeti verskega značaja, slednji le, če ne tehtajo več kakor 1.2 kg. Nadalje 'e dovoljena kupoprodaja zlatega in srebrnega denarja in svetinj, zgodovinske ali arheološke vrednosti, če so ti predmeti kovani pred letom 1850 Prav tako je dovoljena prodaja srebrnih ur m prodaja nitk, vlaknastih snovi ali navadnih kovin, združenih s pozlačenimi ali po-srebrenimi nitkami in tkanin, trakov, čipk. tule, pozamterije in drugih izdelkov tekstilne industrije, ki vsebujejo posreorene nitke. Dovoljena je kupoprodaja predmetov, ki gori niso obseženi in so v celoti ali deloma iz srebra, pri čemer ni uporabljeno več nego 1.2 kg čiste kovine. Dovoljena je prodaja poročnih prstanov iz enojnega obročka, ki so v celoti ali deloma iz zlata, pa ne vsebujejo več kakor 5 gr čiste kovine, če se izkaže kupec s potrdilom o opravljenih poročnih oklicih. Končno ne velja prepoved kupoprodaje za naslednje proizvode, če so bili že Izdelani, ko je vstopil v veljavo kraljevi ukaz z dne 3. septembra 1941/XIX št. 882.: nalivna peresa in držala za črtnike, kjer sta platina in zlato bolj navaden oknsek ali pridatek; peresa za nalivne peresnike in okvirji za naočnike iz drage kovine; svetinje; odličja in doslužnl križci za vo;a-ke iz pozlačenega srebra; stekleni, kristalni. keramični, galanterijski predmeti in vobče predmeti izdelani poglavitno iz drugih nego dragih kovin in z dragimi kamni, pri čemer je zlato porabljeno kot okrasek. Platino, srebro, drage kamne in industrijske diamante za izdelovanje kemičnih proizvodov, za zobarsko in kirurško rabo, za tehnično, industrijsko ali laboratorijsko rabo in za znanstvene preclzijske, obrtr.e instrumente in ure ter za vo;'ne namene nakazuje državno podtajništvo za vojno proizvodnjo Zlato v isti namen pa ministrstvo za korporacije, ki lahko določi v ta namen ustanovo pod njenim nadzorstvom V postavki platine so v smislu ukaza z dne 3. septembra obseženi tudi osimj, rodij, rutenij. paladij in iridii. Pod pojmom »dragi kamni«, pa niso obseženi »trai kamni«. Dovoljena je obdelava dragih kovin, biserov in dragih kamnov ln obdelava a.'i predelava predmetov iz teh take tvarine, če se delo opravlja na račun naročnika. M je lastnik dragih kovin, biserov in dragih kamnov odnosno takih predmetov Prav «a-ko je dovoljen po določilih, ki se izdalo v smislu kr. ukaza z dne 18. decembra 1913, začasni uvoz dragih kovin, biserov in dragih kamnov zaradi predelave ali obdelave. Dovoljeno je pridobivanje srebra ali zlata iz tvarin. ki ostanejo pri predelavi domačih rudnin in pridobivanje srebra iz ostankov pri proizvodih kemične in fotokemič-ne industrije, kakor tudi iz prahu in pepela iz laboratorijev ali metalurgičnih industrij. Zavod Banca d'Italia se pooblašča nakupovati zlato kakor tudi dovoljevati proti zastavi vnaprejšnje dobave zlata in predmetov, ki vsebujejo zlato, tvrdkam, ki izdelujejo dragotine ali z njimi trgujejo, upoštevajoč pri tem ne samo količino čiste kovine, marveč po izdelanih predmetih tudi vrednost izdelave in dovoliti za te predmete odstotni povišek v mejah, ki jih določi guverner zavoda Banca dTtalia v sporazumu z ministrom za finance. Določbe čl. 3 kraljevega ukaza z dne 3. septembra o inventuri se ne uporabljajo na podjetja, ki se bavijo z dajanjem kredita na zastavo. Za ozemlje Ljubljanske pokrajine je stopila ta uredba v veljavo na dan ob'ave v »Službenem listu« t. j. 31. decembra. Za preselitev v Nemčijo se je prijavilo 12.892 oseb V »tsiužueneiu listu* z one č»X. decemora so objavljeni poslednji trije seznami oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo na podlagi italijansko-nemškega sporazuma z dne 20. oktobra 1941-XIX., in sicer 63., 68. in 69. seznam. Objava teh seznamov ima kakor znano, namen omogočiti upnikom optantov, da prijavijo svoje terjatve v ta namen ustanovljenemu Pobotnemu uradu za dolgove in terjatve pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino. Vseh 69 seznamov vsebuje 12.892 optantov. Največ optantov je iz Kočevja in kočevske okoliške občine, namreč 3418; od tega odpade na samo mesto Kočevje 102S, na okoliško občino pa 2395. Na drugem meslu je občina Stari Log, iz katere se je prijavilo 1871 oseb, potem sledijo občine Kočevska Reka s 1634 optanti, CrmoSnjice s 1578 optanti, Mozelj s 1283 optanti, Koprivnik s 997 optanti in Črnomelj z okoliško občino, kjer se je prijavilo 561 optantov. V ostalem so se optanti še prijavili iz občin Draga, Semič, Dolenja vas, Novo mesto. Stari trg cb Krki i*d. Na Ljubljano skupaj z Vevčami pa odpade 1026 optantov (Vevče 32). Kakor je razvidno iz seznamov, so se izselila po večini cela naselja. Najštevilnejšo rodbino je prijavil Kostner Rudolf iz Mozlja. S svojo ženo Margareto roj. Ogrin je prijavil za izselitev 12 otrok, Thelian Jožef iz Dosega potoka v občini Crmcšnjice pa je s svojo ženo Elizabeto Schuschter-schitz prijavil 11 otrok. Med optanti je tudi mnogo starčkov ln stark. Najstarejši optant je Maichin Anton iz Mozlja, ki je star 95 let. Schmuck Matija iz Komarne vasi občina Crmošnjice, je star 94 let. prav toliko je stara Magdalena Meditz. roi Kostner, Meditz Peter iz Seča v občini Stari log pa je star 93 let. • V zvezi s preselitvijo kočevskih Nemcev poročajo iz Maribora, da je b;.ia tam ustanovljena podružnica berlinske družoe za likvidacijo premoženja izse\iem-cv Deutsche Ums-edlungs - Treuh»ndge«eT!-schaft«, ki je vp;sana v mariborski trgovinski register Namen te družbe )e izvesti vse premoženiske transakcije, kj ko v zvezi s preselitvijo Nemcev iz inozem stva v področie Npmčije na podlagi meddržavnih pogodb. Ta družba bo izp'ačala Nemcem, ki se preselijo v Nemčno. izkupiček. ki bo dosežen pri Vkvidnciii njihovega prejšnjega premoženja v inozemstvu Gospodarske vesti = Pred italijansko-hrvatskimi trgovinskimi pogajanji. Te dni smo poročali- da je poglavnik dr. Ante Pavelič po povratku iz Italije izdal odredbo o imenovanju delegacije za stalni italijansko-hrvatski gospodarski odbor. Za voditelja delegacije je bil imenovan finančni minister dr. Vladimir Košak. Kakor sedaj poročajo iz Zagreba, se bo v kratkem sestal stalni italijansko-hrvatski gospodarski odbor k pogajanjem za sklenitev popolne trgovinske pogodbe, kakor jo je Hrvatska nedavno že sklenila z Nemčijo. Nova popolna trgovin ska pogodba bo nadomestila začasni trgovinski sporazum, ki je bil pred tremi meseci sklenjen na zasedanju v Benetkah. «= Ttaltjansko-slovaški trgovinski sporazum. T« dni sq bila v Rimu zaključena trgovinska pogijanja s SlovaSko. Novi trgovinski sporazum predvideva povečanje blagovne izmenjave od 400 na 600 milijonov Ks na vsaki strani, kar je le deloma pripisati višjim cenam. Slovaška bo dobavljala Italiji predvsem les in celulozo, pa tudi živino, Italija pa bo dobavljala Slovaški umetno svilo, celulozno volno in tekstilno blago, nadalje tekstilne stroje, južno sadje in druge pridelke. Predvidene so tudi dobave z Grčijo. = Hrvat s k o-madžarska trgovinska pogajanja. V Zagreb se je vrnila trgovinska delegacija, ki se je v Budimpešti mudila zaradi sklenitve trgovinske pogodbe. Do sklenitve te pogodbe, o kateri bodo še naknadna pogajanja, se bodo trgovinski posli med obema državama vršili na osnovi zasebnih kompenzacij. Pogajanja so se nanašala tudi na izvršitev starih zaključkov, kakor tudi na vprašanje veterinarske konvencije. = Seznam zapriseženih sodnih tolmačev. V »Službenem listu« z dne 31. decembra je objavljen seznam zapriseženih stalnih sodnih tolmačev, ki izvršujejo svoj posel na območju apelacijskega sodišča v Ljubljani, in sicer po stanju z dne 1. decembra. Ta seznam vsebuje 2 tolmača za latinsk: jezik, 2 za poljski, 1 za portugalski, 2 za španski, 1 za nizozemski, 9 za francoski, 4 za angleški. 20 za nemški, 2 za ruski, 17 za italijanski, 2 za madžarski in 5 za I srbohrvaški jezik, vsi na področju okrož-! nega sodišča v Ljubljani. Nadalje je pri okrožnem sodišču v Logatcu 1 tolmač za italijanski jezik, v Ložu 1 tolmač za italijanski jezik, na Vrhniki 1 tolmač za italijanski in nemški jezik, v Novem mestu so 4 tolmači, in sicer za italijanski, Cegk' francoski in nemški jezik, v Metliki sta 2 tolmača za Italijanski jezik, v Črnomlju pa sta 1 tolmač za italijanski in 1 tolmač za angleški jezik. = Tvrdka Bata bo zgradila tvornico konzerv na Hrvatskem. Na področju Hrvatske ni nobene tvornice za konzervirano sadje in sočivje. Zato bo po vesteh tz Zagreba tvrdka Bata zgradila tako tvornico. = Hrvatska vinska letina. Iz Zagreba poročajo, da se ceni lanski vinski pridelek na Hrvatskem na 1,300.000 hektolitrov. Najbolje je izpadla letina v Dalmaciji, ki bo imela za izvoz na razpolago 1000 vagonov vina. Prvotna bojazen, glede kakovosti vina se ni uresničila in je tudi kakovost novega vina debra. čeprav vinogradniki niso imeli na razpolago sladkora za slajenje mošta. Cene vina so za 200 do 250% višje, kakor v prejšnjem letu in se gibljejo sedaj na Hrvatskem od 20 do 22 kun za liter, v Dalmaciji pa od 14 do 16 kun. = Povečana kmetijska produkcija Švice. Glede na otežkočen izvoz žita in dru gih kmetijskih izdelkov si je Švica v zadnjih dveh letih prizadevala, da poveča proizvodnjo žita in sočivja. Po podatkih, ki so sedaj na razpolago za leto 1941, se je površina posejana z žitom v tem letu povečala za 26°/o, površma zasejana s krompirjem je narasla za 20° o. površina za pridelovanje sočivja pa za 33"/». V teh številkah niso upoštevani pridelovalci na vr tovih, katerih število je najbolj naraslo, vendar njih pridelek ni statistično ugotovljen. Iz Goriške nokraiine Smrt mladega fašista na lib'jski fronti. Prispela je vest, da je 19 letni Ferruccio Marinuzzo, ki se je bil kot član GLL-a javil k prostovoljcem, dne 4. decembra paJel pri Bir el Gobi ju v Marmariki Val mraza na Goriškem. Tudi na Goriškem se zima letos javlja v tako os*rih oblikah, da podobne nismo doživeli že vrsto let Pokrajino je zajel tako močan val mraza, da je dobila tipično zimski izraz. Pred dnev; je vnovič p^de'. sneg. ki je pobelil vrhove gora v okolici mesta in daleč naokrog. V Gorici je termometer v ponedeljek padel na —8 in celo na —9 stopinj. Na Sveti gori so zabeležili temperaturo —11. Razume se, da se še hujši mraz občuti v v.šjih legah, zlasti na Trnovski p a-noti, ki je vsa v belem zimskem oblačilu in kjer je temperatura padla kar na —17 stopinj. Srečne se lahko štejemo, da so vsaj Jnevi lepi in da sonce skuša čez dan odtajati mrzli zimski ok'ep. Večje škode na blagu in življenju zima doslej, hvala bogu, še ni prizadejala, vendar so znani primeri, da je zmrznila kakšna žival. Srnij. čarjem in vobče mladini pa je prinesel sneg nove možnosti radosti. Zlasti Trnovska planota je b:la v nedeljo polna izletnikov iz Trsta in od drugod. Stopila je iz vlaka in umrla. Ko se je v nedeljo zvečer na goriškem glavnem kolodvoru ustavil tržaški vlak, je med drugimi potniki izstopala tudi starejša žena. Prešla je stopnice in stopila na tla pa ji je izne-nala prišlo slabo, da se je zgrudila. Sopotniki so ji priskoč il na pomoč ter jo prenesli v čakalnico. A že med prenosom je žena izdihnila, ne da bi bila spregovorila besedo. Po papirjih, ki so jih našli pri njej, so spoznali 65 letno Uršulo Možinovo, vdovo A izza, stanujočo v ulici Giustiniani 23. Zdravnik, ki so ga priklicali, je ugotovil, da jo je zadela srčna kap. — Umrla je, ko se je vrnila z obiska pri hčerki, ki biva na Reki. Ogenj pri šempasu. Ža'ostne božčne praznike so imel: v hiši Huberta špacapa-na na Ozeljanu pri Šempasu. Začelo je goreti v prostoru, kjer stanuje Koničeva družina. S težavo so Koničevi rešili sebe in nekaj obleke. Goriški gasilci so z na.glo intervencijo udušili požar, vendar znaša škoda okrog 60.000 lir. Novice iz Idrije. Za posledicami poškodb, ki jih je dobila, ko se je r.eiavno sp'?.šil konj, Ja je padla z mrvatškega voza, je umrla Marjana Mlinarjeva, po domače Rupnikova, iz Sp. Idrije. V vojaški bolnišnici pa je umrl 26 letni Franc Bončina iz Gorenje Kanomlje. — Pokojnima blag spomin, preostalim pa naše irkreno so-žalje! PsSaSjšarsfe božičnih pgčitnk Rim, 2. jan. s. Da bi do skrajnosti zmanjšal težkoče v zvezi s kurjenjem šol in da ne bi obenem trpele študije, je nrnster za narodno vzgojo odredil, da se bo pouk pričel 19. januarja, namesto 9. januarja. Težave v ang£2£kezn gospodarskem življenju Rim, 31 dec s. Vojna zahteva v Angliji radikalno spremembo dosedanjega življenja. Nihče ne živi več svojega normalnega življenja, čigar pogoji so popolnoma spremenjeni. Angleške tovarne izdelujejo dane6 samo to. kar je nujno potrebno za civilno prebivalstvo. Vsa velika podjetja delajo odslej samo za vojno industrijo, seveda z velikimi težavam^, ker so morala v ta namen j>opo!n<-ma spremeniti svoje naprave Tako na primer izdelujejo tvornice čevljev torpeda. tvornice lasnic pa motorje za letala, a vse druge dele letal tvornice za igračke. Ker je bilo na razpolago premalo zkuše-nega delavstva, morajo nujno uporabljati tudi nestrokovno osebje tako da se težavam zaradi prehoda iz civilne v vojno industrijo pridružujejo :e težave v pogledu strokovno izučenega delavstva. Finsko notranje posojilo Helsinki, 2. jan. s. Pc soglasni odobritvi parlamenta je državni svet bil pooblaščen za razpis notranjega posojila v letu 1942. v višini 1760 milijonov, s katerim se bodo amortizirali državni dolgovi. Izreden mraz v Španiji Madrid. 2. jan. s V vsej Snani'' traja naprej izreden mraz. V nekaterih pokrajinah je 6 do 16 ^tCTMnj pod ničlo V iMadri-du piha leden veter in ovira promet Zaradi goste megle ie priSlo do karambo'a med tovornim in potniškim vlakom pri Huesci Obe lokoma.vi sta bili popolnoma uničeni 20 potnikov je bilo laže ranjenih. 2 pa hude ranjena. Novoletna poslanica $vicar]esn Bern, 2. jan. s. Včeraj sta prevzela svoje funkcije predsednik in podpredsednik švicarske zveze. Predsednik je naslovil na narod poslanico, v kateri se zahvaljuje Bogu, da je Švici prihranil težke preizkušnje vojne. Toda cesta, po kateri hodimo, je izjavil predsednik, je čedalje ožja in čedalje težja. Ob novem letu moram opozoriti, da nas čakajo velike težkoče. Naša majhna država ne razpolaga s surovinami in živi samo od svojega dela. Bolj kot katera druga je odvisna od izmenjave blaga z vsemi državami na zemlji. Ra7širjenje vojne bo čedalje bolj po-večavalo naše težkoče. Z včerajšnjim drem ie bila odnravlie-na kazenska zakonodaja v posameznih kantonih in je stopil vveljavo za ves zvezni teritorij enoten kazenski zakonik. Zahvala m priznanje runzunski vojski Bukarešta, 2. jan s. Kralj Mihael ie za novo leto izdal naslednje dnevno povelje rumunski vojski: Vojaki! Nade, ki jih je rumunski narod polagal na vas na začetku 1. 1941, ste v celoti izpolnili Z vašimi slavnimi vojnimi deli ste zagotovili mirnost domovini. Z vašo hrabrostjo in vašo krvjo ste ji vrnili Bukovino in Besarabijo ter tako izpopolnili vzhodne meje. Tudi sedaj se še vedno mnogi izmed vas bore, da bi odvrnili sovražnika, bdeč nad zasedenim ozemljem. Jaz in narod smo vam hvaležni za to, kar ste storili. Moja prva misel ob začetku novega leta velja vam V zaupanju v Boga in prepričan, da bodo vaše kreposti zagotovile naši dragi domovini srečno oodeč-nost. vam želim srečno novo leto. Poseben proglas rumunski vo'skl je za to priliko izdal tudi vrhovni poveljnik vojske marfial Antonescu. ki se zahvaljuj* rumunsklm četam za zvestobo in disciplino, s katerim je izvršila vsa njegova povelja, obenem pa poudarja potrebo, da je treba nadaljevati vojno do končne zmage. Sobota, S. 11942-XX Prvo kosilo v obed niči Pokrajinskega podpornega društva Na novega leta dan Je bila na Velesejmn otvorjena važna nova ustanova Na veseličnem prostoru velesejma je nova dobrodelna kuhinja Pokrajinskega podpornega društva. Slika nam kaže vhod v obednico Ljubljana, 2. januarja Z odlokom Eksc. Visokega Komisarja z dne 17. decembra 1941/XX je bil ustanovljeno Pokrajinsko podporno društvo, katerega namen je, da po krajevnih odborih, ki ee ustanovijo v občinah pokrajine, podpira posameznike in družine, ki so v possbno težavnih razmerah. Tako se je že obstoječim dobrodelnim ustanovam pridružilo še to važno dobrodelno društvo, katerega de- lovno področje je razširjeno na vso Ljubljansko pokrajino. V smislu svojega programa je ustanovilo Pokrajinsko podporno društvo v Ljubljani kuhinjo ln obednico, kjer bodo dobivali potrebni ljudje obed. S tem je pon-a-gano mnogim revežem, ki so dospeli do svoje redne hrane. Ljudska kuhinja je v velikem paviljonu na veseličnem prostoru Velesejma. Paviljon so popolnoma preuredili: velik prostor so razdelili na tri prostrane sobe, v katerih je kuhinja, čakalnica in svetla jedilnica. V obednicl so štiri vrste dolgih miz, za katerimi bo dobivalo dnevno hrano 500 ljudi in sicer v dveh skupinah po 250 oseb. Prvi obed je točno opoldne, drugi pa ob 14. uri. Ni pa potrebno, da vsak podpiranec obeduje v jedilnici. Kdor želi jesti doma, lahko nese hrano s seboj. Kakor je razvidno iz tedenskega jedilnega lista, bo hrana zelo tečna, predvsem pa obilna. V tej kuhinji, ki je bila na dan Novega leta otvorjena, je bil ob 12. uri prvi brezplačni obed. Tako je bilo s prlčetkom novega leta započeto humanitarno delo Pokrajinskega podpornega drufitva, kateremu bodo prebivalci pokrajine za to iskreno hvaležni. K slovesnosti so prispeli tudi predstavniki oblastev, med njimi zvezni podtajnik com. Gatti, vršilec dolžnosti kve-storja com. Messana, župan dr. Juro Adle-šič in še vrsta drugih gospodov. Delj časa so se pomudili v jedilnici, ki je bila slavnostno okrašena s Kraljevimi in Ducejevi-mi slikami in zastavami. Za mizami ao pa sedeli gosti Pokrajinskega podpornega društva, ki so bili obilno pogoščeni. Vsi so bili vidno veseli obeda Pogled na obilno založeno mizo, za katero sede gosti Pokrajinskega podpornega društva. Ivan Snšnik f Včeraj zjutraj je umrl eden najodličnej-5ih predstavnikov naše stare duhovniške generacije, apostolski protonotar in kanonik Ivan Sušnik. Kanonik Ivan Sušnik je bil iz ugledne meščanske družine v Škof ji Loki, kjer se ;e rodil 21. decembra 1854., tako da je prav nedavno izpolnil 87. leto življenja. Po končani gimnaziji je vstopil v bogoslovnico, nakar je bil leta 1878. posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval delj časa v Selški V Ljubljani je njegova osebnost šele našla pravo torišče vsestranskega dela. Po znanem potresu leta 1895. je bil izvoljen v odbor za obnovitev mesta. Prav tako je z velikim dir. Janeziom Krekom sodeloval v raznih socialnih in gospodarskih organizacijah in ustanovah. Mladina ga bo ohranila v lepem, hvaležnem sipominu po njegovem dolgoletnem delovanju v Marijanišču. Kot podpredsednik Katoliškega tiskovnega društva je mnogo prispeval k razvoju današnje Ljudske tiskarne in knjigarne. Bili je med ustanovitelji Vzajemne zavarovalnice, katere ravnateljstvu je pripadal dolgo vrsto let, zadnji čas pa jo je vodil kot predsednik. Z velikimi uspehi se je udejstvovail tu-dii kot prosvetni delavec Priljubljena so bila zlasti njegova predavanja o zvezdoznan-stvu, »Dom in svet« pa je objavil lepo število njegovih znanstvenih prispevkov. Kanoniku Ivanu Sušniku vzornemu duhovniku bomo na veke oh>-in:'l; *ast n spo- min. Veselo Silvestrov*) v gledališču in doma dolini, kjer ga je ljudstvo kmalu vzljubilo kot izredno izobraženega pa narodno zavednega duhovnika, ki je vse svo;e znanje in moči posvetil ljudskemu prospehu. Poleg bogoslovnih ved je bil s srcem privržen študiju naravoslovja in matematike, tako da je njegova skrb za napredek temeljila na globokem in obsežnem znanju. Njemu gre zahvala za marsikatero izpopolnitev in ureditev kmečkega gospodarsitva, zlasti kar se tiče vodnih sil v Selški dolini. Leta 1891 je bil Ivan Sušnik imenovan za kanonika stolnega kapaflja, pozneje pa je dobil v priznanje svojega dela na cerkvenem področju še naslov apostolskega protonctarja. Ljubljana, 2. januarja SMvestrovo je bilo v prejšnjih časih najbolj hrupni praznik Ljubljane, a tokrat smo se lahko prepričali, da znamo pričakati novega leta tudi na miren, dostojen način. Kdor pa nikakor ni mogel strpeti brez zabave, je povabil družbo prijateljev in znancev na dom, da so se vročekrvneži prav tako lahko narajalli in izživeli. V sredo večer skoraj nisi srečal človeka, hitečega domov, da ne bi brili nosil steklenke vina pod pazduho. V splošnem pa je Ljubljana preživela starega in novega leta dan po novem načinu — v znamenju kulturnih prireditev, predvsem gledaliških predstav. V opernem gledališču so prišli na dobro idejo, da so spored za zadnji večer v letu prilagoditi sillvestrovski tradiciji. Dalli so drugo dejanje priljubljene Straussove operete »Netopir«, a poleg v opereti nastopajočih so k sodelovanju pritegnili še nekaj drugih opernih solistov in pa baletni zbor Večer, ki ga je pripravil ter za primerno duhovito konferanso poskrbel režiser Frelih. je med občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo hišo, ustvaril resnično siil-vestrovsko razpoloženje in je bil gotovo med najprijetnejšim, kar smo doživeli za Silvestrov©. Mimo drugih odličnih gostov je prireditev počastil s svojo navzočnostjo tudi Visoki Komisar Eksc Grazioli. — V Drami so dajali uspelo komedijo »Botra Andraža« v režiji iinž. arh. Stupice, ki je bil deležen enako velikega zanimanja in navdušenja. V Veselem teatru pa je bil — enako pred razprodano hišo — 13. program, ki je kljub nesrečni številki prav srečno izbran in je žel mnogo vedrega smeha in priznanja. Prav tako so bile vse gledailiške prireditve za novoletni praznik razprodane. Človek, ki je hotel biti deležen užitka, se je moral že 24 ur poprej pobrati za prostor. V celoti je Ljubljana preživela prestop v novo leto na lep, dostojen način. Silvestrovo v Veselem teatru Trinajsti program Veselega teatra, čigar premiera je bila na Silvestrovo, nikakor ni nesrečna številka ne za občinstvo in ne za teater. Program sodi po domislekih in po zdravem, osvežujočem humorju med najboljše, kar smo jih doslej videli v Pod-krajškovem gledališču. Takoj prva točka skeč »Strahopetec« z g o Verdonikovo in gg. Kovičem, Verdoni-kom, Zmazkom, Potuškom in Podkraj-škom, užge s svojimi komičnimi situacijami, predvsem pa s Kovičevim izbornlm tipom strahopetnega soproga, ki se nenadno tako dobro nauči, kako je treba pokazati energično roko, da užene strah ženi in njenim častilcem. — Nastopil je bivši prva'.? beograjske in zagrebške drame g. Ljubišn Jovanovič in prikazal, kako bi razni narod« pojmovali prizor ljubosumja v sOtellu«. S svojo figuro, masko in komiko je dosego! popoln uspeh, vsak pa je želel, da bi ga videl v kakšni večji vlogi, ki bi moela v polni meri pokazati njegove igralske odlike. V skeču »Svilene nogavice« nastonajo ga Verdonikova in g$r. Verdonik in Potušek Tudi akrobatski nastop s »psom« (gdč. Sernčeva in g. Janovski) je Izzval mnogo smeha ln zadoščenia ob spretnih pkmfcat-skih prizorih. Originalno ln posrečeno odkritje je ponazorjena narodna pesem »Mo-ritat«, ki so jo prvič izvalali na neki sil-vestrovski veselici v Ljubljani leta 186J. in ki je posneta iz dr. Glonarjeve zbirke narodnih pesmi. V originalnem ljudskem nanevu sta io Dela gdč Kovafeva ln g. Pavle Kovič, pri čemer se je prav posebno od- Italijanska straža ob mostu blizu neke vaal v Doneild kotlini, kjer so se učvrstili oddelki italijanskega ekspedicijskega zbora likoval drugi. Prizora »V baru« z go ln g. Verdonikom ln »Mama, vlovl ml žabo« z gg. Jovanovičem ln Podkrajškom sta takisto dosegla zaželjen komični učinek. Vmes je nastopil g. Podkrajšek s kupletl, pokazalo se je nekaj Ilustriranih dovtipov, navsezadnje pa je ljubek narodni prizor »Lec-tovo srce« z gdč. Kovafevo in g. Verdonikom zaključil program, ki bo nedvomno spet privabil mnogo hvaležnega občinstva. Na premieri je bila dvorana že v naprej razprodana, prav tako predstave na praznik Novega leta. Mraz je popustil S starim letom nas je zapustil tudi mraz. ki je v naših krajih pritisnili po božičn h praznikih. Izven tega pa se vreme doslej bistvene ni spremenilo Staro leto nas je zapustilo brez snega, a tudi novo "am ga ni prineslo. Prah še marsikod pokriva ceste in strehe ljubljanskih hiš. tako da je Ljubljana v jasni mesečini videti, kakor da bi bila pokrita s snežno odejo. Prehod iz starega v novo leto je obsevala mesečina im mraz jc bil ponoči šc občuten Toda na Novo leto sc je živo srebro dvignilo in pod noč je zavladala močna odjuga z vetrom, ki je v kratkem času po večini odstranila lodne rože. Na nebu so se podili oblaki, padavin pa ni bilo. V noči na 2. januar je temperatura znova nekoliko padla, tako da so se včeraj zjutraj na oknih spet naredile ledene zavese, toda ne tako debele kakor prejšnje. Tako suhega vremena brez snega za Božič in Novo leto ljudje že vrsto let ne pomnijo. Zato bo čitatelja nedvomno zanimajo, kakšno je bilo vreme na Novo leto v zadnjih petnajstih letih. Leta 1926 smo imeli v Ljubljani muhasto vreme, odjuga je pobnala prav ves sneg. ki je na debelo zapadel prejšnje leto. Leta 1927 je bila Ljubljana pobeljena, potopljena v meglo Živo srebro pa se je sukalo okrog niole. Dne 1. januarja 1928 je snežilo živo srebro pa je zdrknilo malo pod ničlo. Naslednje leto se je prebudilo pod debelo snežno "dejo, snežilo pa je še zmerom ko za stavo. Živo srebro je stalo okrog ničle, na Ljubljano pa je legla tanka meglica. Leta 1930 je bila Ljubljana s snegom pokrita, nebo je bilo oblačno, temperatura okrog ničle. Na prehodu iz starega v novo leto 1931 je snežilo, sneg pa se je kmalu spremenil v dež. Leta 1932 je ležal sneg, n oladal je zelo hud mraz. Podobno je bilo leta 1933. medtem ko je leta 1934 deževalo Leta 1935 je bila Ljubljana pokrita s snegom in tudi mraz je bil hud. Naslednje leto je bil tudi sneg. mraz pa še hujši. Leta 1937 je bilo nebo oblačno, zato mraz vzdržen, na Ljubljani pa je ležal staroletni sneg. Sneg z mrazom je bil tudi 1938. leta. 1939 je snežilo, mraz je bil vzdržen. Precej nenavadno je bilo vreme na Silvestrovo 1939. ko je zjutraj zdrknilo živo srebro na —16. V noci na leto 1940 pa je nastopila odjuga in ;e sneg začeli naglo kopneti. Kakor vidimo, je tako vreme, kakršno smo imeli za letošnje Novo leto, res že dolgo nenavadno. Rdeči križ poroča V tajništvu naj se javijo: Birk Eufemi-ja, Bodla j Silvia, Bregant dr. Marij, Demšar dr. Ernest, Engelsrath prof. Heda, Fi-llpič Matias, Grča Andrej (Rakek — dokumenti), Jelen dr. Stanko, Jovanovič Mila, Kaljan Nikola, Klaie — Klein Helda, Kovačič Ivan, Krelj Zinka, Krželj Jože (vrniti pismo), Kump Leopoldina Bergoč dr. Josip, Lovvinger H., Marinč-č Bogomir, Mihelič Vladimir (svojci voj. ujetnika) Mi-letič Dragica (voj. uj.), Njegovan Mirko (pisma), Pertot inž. Miloš (pisma), Rožič Jože (voj. uj.), Runko Ferdinand, Troha S. Anton, Serbak Zora, Spes Anton, Šinkovec Vera, Strasslager Vlasta, Vrbanič Djuro, Zebre Ivan (svojci), Sever Josip, Rupnik I. Božidar. Poizvedovalnemu oddelku RK so darovali: 50 L. Bergler Nace in Bizjak Franc, 40 L. Breceljnik Albina, 100 L. KJinar Anton, vsi iz Ljubljane, namesto bc žičnih in novoletnih voščil prijateljem in znancem. 50 L. Kos Justi iz Stične, 300 L. Maček Anton iz Zadobrove pri Dev. Mariji v Polju, 57 L. Martinčič — vikar, 200 L. Turk iz Ljubljane za počastitev spomina pok. Antona Turka. Radio Ljubljana SOBOTA, 3. JANUARJJA 1942/XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: i^anka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Kvartet J">žek. 12.35: Pesmi in melodije. 13: Napoved <;a-sa. poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Prenos iz Tokia. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra. 18: Predavanje za gospodinje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnavnih dogodkov v slovenščini. 20 35: Opereta glasba Ottocenta pod vodstvom mojstra Giuseppa Morellia ob sodelovanju sopra-nistke Liane Grani 20 45: Koncert violon-čelista Cenda šedlbauerja in pianista Ma-rijana Lipovška. 22.05: Orkester Cetra pod vodstvom mo stra Barzizze. 22.45: Poročila v italijanščini. ŽENSKA ZLOBA Gospa Rogličeva, kako ste se vi izpreme-nili ta tri leta, kar vas nisem videla! Toliko, da sem vas spoznala. — Res? A jaz sem vas takoj spoznala, gospa Pavličeva, po vašem klobuku. OPTIMIST — Ali veš ti, kaj je to pesimist ? — Pesimist... to je človek, ki izmed dveh zel izbere obe. — In optimist? — Optimist naredi nasprotno. Ne izbere nobenega. HnHarni pregled Glasnik naših zgodovinarjev S pravkar izišlim 3./4. zvezkom je bil zaključen 22. letnik -»Glasnika Muzejskega društva za Slovenijokozi kino Union. Prosimo točnosti in sigurne udeležbe, ker je sestanek namenjen ureditvi cenika, izdanega po Vis. Komlsa-riatu, zatorej pridite vsi. (—) u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. A h č i n Marjan, Korytkova 18, telefon 36-24. u— Velikodušen dar. Iskreno se zahvaljujemo neznanemu dobrotniku, ki je bil naš pacijent, za 2000 L., ki jih je podaril našim bolnikom za božičnico. Kirurgična klinika. u— Nekaj nesreč. S kolesa je paiel In se potolkel po glavi in rokah 33 letni dela vec Franc štancer iz Zelene jame. Pod avtomobil je zašla 21 letna delavka Ivana Pleškova. Dobila je poškodbe po vsem telesu. Pri drsanju si je zlomila levo nogo 12 letna hčerka železničarja Majda Marol-tova iz Ljubljane. Pri padcu si je zlomi desnico 17 letni sin kočarja Franc Strnad iz Strug. 24 letnega Vinka Jakliča, sina mlinarja in Žagarja iz Velikih Lašč, je nekdo po nesreči udaril po glavi. Levico si je zlomila pri padcu 66 letna posestnica Iva Kremenškova iz Račne. 37 letni posestnik Lovrenc Urbančič iz Brezovice pa si je pri padcu nalomil rebra. 53 letni mehanik Karel Martelanc iz Borovnice je padel in se ranil na levici. S kolesa je paala in se poškodovala po nogah 46ietna trgovka Ivanka Vrhur.čeva iz Ljubljane. Iz Tržaške pokrajine Uspehi Tržaškega tria. Tržaški trio, ki gajjjbvorijo Dario De Rosa (klavir), Renato Zanettovich (violina) in Libero Lana (violončelo), je nedavno gostoval v Benetkah, Milanu, Pesaru in Anconi. Umetniki na turne;'i dosegli velike uspehe, o čemer pričajo strokovna poročila iz vseh mest, Kjer so nastopili. Nabor mladenteev, rojenih leta 1924. Tržaška občina je objavila poziv za vpis mladeničev, rojenih leta 1924, v naborne liste. Vsi italijanski državljani in pa oni inozemci, ki z vstopom v armado lahko postanejo državljani, rojeni od 1. januarja do 31. decembra 1924, ki prebivajo na področju občine, morajo v teku januarja zahtevati vpis v naborni seznam. Prav tako morajo zahtevati vpis tudi oni prebivalci na področju občine, rojeni leta 1924., ki so brez državljanstva. Umrli so v Trstu 861etni Andrej Dadič, 351etni Marin Gomizelj, 861etna Klara Krasusky, vdova Jelusič, 751etna Marija Zotta, poročena Rus, 66Ietni Anton Abram, 691etna Amalija Ferarrin, vdova štrus, 59 letna Alojzija Svetlič, poročena Zucolin. in 731etna Ivana Kanzler. Na oklicih so pari: ladijski natakar Oton Jug in zasebna nameščenka Marija Vertovec, delavec Na-zarij Rason in zasebnica Mari a Kov&čič ter ladijski natakar Karel Sancin in zasebnica Amalija Luppieri — Dne 31. decembra je bilo v Trstu 5 rojstev, 16 smrtnih primerov in 12 porok. Iz Spodsife ftafsrske Do končne zmage. Zvezni vodja Hei-matbunda Franc Steindl je napisal v novoletni številki mariborskega dnevnika uved-nik, v katerem pravi: Leto 1941 oo vpi- sano kot eno Izmed najsllnejšlh obdobij T nemško zgodovino ln v zgodovino vse Evrope Na pragu novega teta se spodobi tiho postati, pogledati nazaj ln iz opazovanja dogodkov, ki so za nami, črpati moč in duševno silo za ure preizkušnje, ld še pridejo. Pri tem stopa v ozadje osebna u3ar (21 Stara va*>. Friderik (5 -res.) -T y r š e v a 47: 63 in 87: BUr?er Zofija (351; ViSnowitsch Roza (71. Maribor); Wieser por Buč^r Jožefa (59. Maribor). — Jezica 80: Vehar Valentin (43. Idrija). Katarina roj. S-rhl f (."53. EUenkoppel), Friiz (18), Silverlj (16), Emil (9). — Gutsm^nova 45- Schische?g Jam z <64, Maribor), Roza Marija roj. Coriary. (40), Janez (9), Stanisiav (7). Sil.ester (6). — Livarska 3 ln 4: Roth Bogomir (43), Emilija roj. Nabernik (32. Gorica); Kioptschaver por. NJber-nik Amalija (61). — Dolenjska 33 ln 48: Pavlovčič Franc (79, Divača), Matilda rojena Schega (77, Litija); Moschina Rudolf (58. Celje), Mariia roj. Cilenschek )54, Celje). — Splitska 15: Kunz Adeihajd (23, Nem lja). — Aleksandrova 6 Koser Artur (32, Celje), Slavka roj. Magdič (30). Alija (9), Peter (6). — Mestni trg: 12 Jus: Štefanija (49, Banja Lnka); Cantoni Erna (55), Berta (50). Hotel Metropol: Jeglitsch Irma (21, Ptuj); Torn"go pl. Leo (56) Frlda roj Ranzinger (54, Kočevje). — Ljubljanska 43: Gorianz Jo-lanta (23, Bosanl); Kohlftirst por. Gorianz Ana (73. Untergrossar). — Tavčarjeva 9 Saca-din Karel (57. Celje). Marija roj. Lepin (33, Ko-V> " — Kolodvorska 8: Iwanuscha Anton (41, Madžarska), Izabela roj Lepin (33. Ko-r. .»iuon (14). Daniela (13). Jožef (12), Janez (4), Viljem (2). — Levstikova 2: Om enik Julijana (47, Konjice) — Mivka 27: T-orštnar Albina (43. Llt'ja); Aleševčeva 30: Eouzlan por. Jerin Monlka (47, Stare Brefcp). — P o c! 1 m b Jr s k a 35: Michor Hedvika (32, Dunai); Mihor Mihael (63 Loka). Terezija roj. , Kuntner (72. Dunat). — Prešernova 5: i Živič Janez (17. Ljubljana), Renata (14). -Iž«nska 39: fernivec En-elbert (45. Trst). — Dobrilova 6: Dolenz Anton (57. Trst). Lla roj. Lourinetz (43, Dunaj). E1!t (23 Trst, Irena (21. Maribor) — Bezenškova 13; jagodic Edvard (23) — Pred škofijo 2: Schmitt Oskir (60). Marij na roj. We1ss (52, TemeSvor). — C: e: s ta 29. o k t. 10: Pcteln Ferdinand (58, St Jurij), OtllUa roJ- Krumpfhol* («7, Dunaj). — Trnovski pristan 16: Wllmann Janez (62 Koroško), Gustl roj. Czecnak (55). — Cesta' Viktorja Emanuela 3: Tschuf-fer Karel (24). Ana roj. Egia (66). — Jesen-k o v a 7= Schorn Gtlnther (23), Ivana roj. Pajfc (32 Olomouc). — Ambrožev trg 3: Meinel Karel (39, Chemnltz), Ivana roj. Potočnik (55. Kamnik). - Pražak«v» 15: Mally Oton (69. Kranj). — Lepodvorska 29: Dežman Pa^ vel (22), Frančiška roj. Boštjančič (50), Peter (18) — Puharjeva 5- Adamowit« por. Dre-nig Pavla (73. Gradec). — Pot na Rožnik 2- Sprinz por. Bukovnik Leopold'na (41 Dunaj I, Janez (3) — A š k e r č e v a 17: Koser Anton (33. C olje), Antonija roj. Habian (33. Aleksandrovo _ Frankopanska 21: Nsrbl Ema (40). Verdijev1 cest" 1": Stefanisch^tseh Julija C4 Celje). — PoI1anska 7: VVurzbach pl. No-bert (35). Maša roj C-roschel (30). And-eJ O) Vo'f?ang (2). — LJnbljana: Demschar por. M**tnak Antonija (24). Hilda (3); Teger Marija (49. Judenburg). OBČINA SMIHEL - STOPICE Pod grad: Pechiarich Jožef (41 ItaiiJ«). Jer» roj. Schwickert (39. Litija). Sergij (17) Marija (13). Hedvika (12). Emestina (10). DemetriJ (9). KarTen (6). Občina Grosuplje: Grosuplje: Fran-peseh Vilibald (32. Bruck). Emilija roj. Koita (33 Gradec) __ __ O b č i n a G r a d a e : Oradac: Primz Oton (32. Brodi!). Karla roj. Kursin (21. ZadvorsKol. Upniki navedenih o»eb mora.io do 10 jarv*r-.ia prijaviti svoie terCtve Pibotnemu urn«u za dolgove in terjatve. Ljnbl'ana. Rimski trg. * 57. seznani (Služb ii=t 2* dec.) vsebuje na-.Tdnjih 222 oseb (v oklepajih strost ln rojstni kraj): KAČFVJE — MFSTO Kočevje: Ar«o Janez (53). Erna roj. Stockl (37. Laško). Giseltner (14). Roland (27); Pickert Franc (77 Nemčija) Jožefa roj Tfch'.a-ke! (70. Koblarli); Gosti Peter (43. Amerlfcil. Jožefa roj Lobis.<;er (42 Mlak^). Peter (16), Viljem (13). Ang Mariia (7): Erker Jožef (25); ledenik Friderik (42): Handler Franc (43). A*".a roj. Honiemsnn (47. Koblarji) Franc (18) Et-frida (15). Emestina (8): Schu^terschlfz Karel (62. Ljubljana). A>'inia ro1 Schneebererer (57). St. V1d): A^rftrh Mihel '47 Zupelovec), Roza roj Kocjan). Janez (12): Kropf Tv^r Kramertt«eh Marija (84 vas). Franc (14): FerTuc An- ton (37. Sladka eora): Hnbalek Franc (49, Nekoš); Beftnsch Štefan (58 Sorica); Cefn^kl Anton (47. RaJSelo. Mariia roj. SoSck (63. Inniv bruck): K^ntft"'P'idoH (22. Ur=na se'a); Hertzlg por Nastis AralMa (81 Reicbennere); pathel Jurij (63 Kob!arJ1) Marija roj. N^tis (53. Dunaj): Prenner Franc (39)- Alt-nreithT Franc (60). Ev^en11a ro1 Sleemnnd (40. Vrbo-vec), Franc (16); A«oli Jožef (40). Mariia roj. S^hletmor (33): Banitsrh Anton (65) Marija roj. Kact.ner (41. Onek). Anton (18»: Braune por. Kren Marija (55. Gor. Ložine); Hutrter p^r. rornipoi Frančiška (76): Di-rfeld Alojzija (34), (iS); nornik Jožef (37. Amerika). Edeltraud roj. Srhescharek (31). Brielta (81: Jožef (61). Antonija roj Konte (59. Koti: Trunk por. Dietin™er Jožefa (72. Celovec): na-ro\Vitsch Franc (60 Se!a). Helena roj. Schl°i-m«r (12). Janez (32): Erlier Jožef (29. Stara cerkev), Cita roj. Verderber (25). Sahara (62): Verderber por. Enselman Ana (76); Frler Jakob (44. Wa'dorf). Mariia roj. Hutter («2 Črni t>ot~k): Erker Viktor (57. Budlmnena). Marija roj Kre-se (57. Se!a) Edirar (18). El-vlra (24): Stonifch por. Ennich Katarina (75, Nemška Loka): Eppirh Rudolf (65). R-Jdolfna roj Schusterschit.z (85): Jakosch Herta (10); Wo1din por. Fink Jera (71. Robati hrib); Fnr-telv Štefan (22. Ofdanburtr) Marija roj. Olač (19, Mala gora). Štefan (D: Hrndler por. F'3<-k Ana (81). Rudolf (?3); Fink Franc (33. Ftsrl log); Falkr.er Friderik (45) J-žefa roj. Poje (36, LlvoM). Friderik (9), Rudolf (2); jrunr«; por. Ganstmaver Ana (78. Črnomelj). Ana Judit (51) Jožef (7)- Gla«Ttsch jakob (49. Glob. potok). Amalija roj. Eiser^oof (48. Stari lo*>. Harald (13). Eleonora (P): He^enbart Frančiška (53. Piše1-): Handler Lvdovik (551: Hand1er Janez (41), Kristina roj. Grfin (37. Ptlttinger), Janez (13) Alojzij (11). Franc (10). Ana (7): Ho'd Otili1a (38. Kukovo). Jo^ef (4); Herbst Edvard (40) Pavla roj. Kronf (40), Relma (11); Kntter Jožef (69): Hiris Jo*ef (37); Reumer poi Hntter Anft (71. Dunaj); H6n'e-rnnn Janez (31). Marija rol. Petcchauer (41. Poljane). Ttajnfrid (19). Adeihajd (17), Lomne (14), Marta (34); »r nfr^nn Alblf (67). M^tUda roj. B-aur.e (54); HSn!(rmann Henrik (49), Anwa roj. Ga-bron (46, Idrija). Marta (11). Hranit (7); Ho-r<-»na.nn Jožef (34): HSnirmann Albert (381, Elfrida roj Verderber (34). Elfrlda (11). Trp-Viort (8). Gerhard (5): Kresse por. Hiinigmann Fančlška (72, K1!nja vas): Stamofel Hon»-. nann Ana (69. In?«uf): Hontemann Friderik (29) Erna roj. Mausser (26, šalka vas). Adolf (1); H"-nfrrnarn Jurij (80. Mlakn), M rija roj. Pet-tin (75): Hogler Ana (39); Honirmann Jožef (64) Ema roj. Suoantschitsch (61, Kop ivnik), Greta (21), Jožef (19); Honigmann Jožef (70). Ma lja roj. Hutter (66); Honigmann Leo (37) Ern« roj. Perz (34, M:iho\-nlk). E na (6). Leon (5); Pet Boter Andraž.« Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto. Torek, 6. jan., ob 14.: »Peterčkove poslednje sanje« Mladinska predstava Zelo znžane cene. — Ob 17.30: »Rokovnjači.« Izven. Komedija tehtne vrednosti z resnim jedrom je Gherardijeva igra »O, ta mladina.« Delo ima tri dejanja. Prevedel ga je S. Samec. V delu je obravnaval pisatelj problem idealistične vzgoje in pokazal njene posledice na liku tete Lucje (Nablocka) ter na mlalem paru Giovanni (Severjeva) in Vin-cencu (Kralju). V igri nastopajo še prijatelj Giangiacomo (Nakrst), hišni zdravnik (Lrpan) m služkinja Ninetta (Gabrijeiči-čeva). Režiser prof. šest. Predstava bo danes izven po znižanih cenah. Nedeija v Drami. Ob 14. uri bodo ponovili mladinsko igro »Sneguljčica«. Očarljivi bajni svet, ki ga otroci tako ljubijo, je prikazan v tej ljubki igri v stihih Pavla Go-lie. Poleg nesrečne preganjane Sneguljčice in sedmih škratov prav posebno ugajata mladim zabavna razbojnika Frice in Fra-©e. Lepi kraljevič, hudobna kraljica in lovec, dvorni maršal in dvorjani nastopajo v dejanju, v katerem ima mladinska domišljija priložnost, da se razživi. Igrali bodo: naslovno vlogo Levarjeva, Mira Danilova, Tiran, Lipah, Košič, Raztresen, Presetnik. — Ob 17.30: Držičeva komedija »Boter Andraž«. Poleg B. Stupice, ki igra glavno vlogo pretkanega sluge Mede-ža, sta postavila Cesar in Rakarjeva dve originalni figuri, ki osvajata gledalce s svojo neodoljivo komiko. Jan in Vida Ju-vanova doprinašata s svojima likoma prav tako velik delež k uspelemu večeru kakor nositelj naslovne vloge VI. Skrbinšek. Sodelujejo še: Peček, Starčeva, Remčeva, Bratina, Raztresen, Tiran, Gale in Biezl-gar. Re«»sr in scenograf inž. arh. B. Stu-pisa. OPERA Sobota, 3. jan., ob 17.: »Rigoletto.« Izven. Zelo znižane cene. Nedelja, 4. jan., ob 15.: »Netopir.« Izven. Zelo znižane cene. Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto. Torek, 6. jan., ob 17.: »Prodana nevesta.« Izven. Robert Primožič bo pel danes ob 17. un naslovno partijo v Verdijevi operi »Rigoletto«. S bo partijo je nastopal naš barito-nist že v Pragi, Bulimpešti, Zagrebu, Splitu in drugod ter je žel povsod velike uspehe ter splošno priznanje kritike, ki je ugotovila, da je to njegova nesporno najboljša partija. Partijo Gilde bo pela Ribičeva, ki se je v letošnjem repertoarju posebno v zadnjem času močno in nadvse ugodno uveljavila. Vojvodo bo pel Manoševski, Sparafucila Lupša, Maddaleno Golobova, Giovanno Stritarjeva, grofico Ceprano Po- lrčeva, Monterona Pugelj, dvorjane Slado- ljev, Dolničar in Kos. Dirigent Zebre, režiser Primožič. V nedeljo ob 15. uri bodo ponovili melo-diozno in zabavno Straussovo opereto »Netopir«, ki prel stavi ja s svojo razgibanostjo, razigranostjo in humornim libretom eno izmed najbolj priljubljenih operetnih del. Kdor želi razvedrila, bo našel pri tej predstavi obilo užitka V glavnih partijah: Ivančičeva, Ribičeva, M. in B. Sancin, Manoševski, Anžlovar, Sladoljev, Zupan, Fre-lih, Japljeva in Koširjeva. Dirigent žebre, režiser Frelih. Na Svete tri kralje bodo dali Smetanovo komično opero »Prodana nevesta« z Vida-lijevo v naslovni partiji. Sočni folklorni motivi in živahni prekipevajoči ritmi, ve-drost in sočnost glasbe so značilnosti te opere. Po zaslugi nosilcev glavnih partij ter celokupnega opernega in baletnega zbora in orkestra ima predstava vselej do kraja napolnjeno gledališče polno navdušenih poslušalcev. Dirigent žebre, režiser Debe-vec, zborovodja Simoniti, koreograf inž Golovin. inscenator Skrušnv. JABLANA Jablana, ki ni nič rodila, je zaklicala to-varišici, ki se je šibila pod težo sadežev: — Nekaj dobrega imam pa le: kamenja ne meče nihče vame! MAŠČEVANJE V oddelku brzega vlaka sta sedela po naključju skupaj župnik in židovski rabin. Seveda sta bila kmalu v besedni borbi in župnik je rekel rabinu: — Zadnjič sem slišal zanimivo zgodbo. Nekoč je umrl rabin in je prišel pred nebeška vrata, da bi se vtihotapil v raj. Toda sveti Peter ga je kmalu zagledal v kotu in ga je dal vreči ven. Seveda je moral rabin potem odriniti v pekel, — je končal župnik in se zasmejal. — Jaz sem pa slišal zgodbo malce drugače, — je mirno odvrnil rabin. — Takole je bilo: rabin je potem vprašal sv. Petra, ali lahko pride v nebesa, če se da krstiti. Sv. Peter se je dal preprositi in je ukazal, naj brž pokličejo kakšnega župnika iz nebes. In tedaj je nastala v nebesih velika zmešnjava. V vseh nebesih namreč ni bilo nobenega župnika... Mali oglasi Službo dobi Beseda 1 -.60. taksa —.60, ta daianje aaslova tli u šifro L i.—, Frizerko samostojno delavko, sprejmem takoj ali po dogovoru. Rep Viktor, frizer, Ljubljana, Gledališka 8. 98-1 Postrežnico pošteno, za gostilniško kuhinjo, sprejmem. Zaloška 3. 94-1 Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje aaslova tli za šifro L 3.— Mizarski pomočnik išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«. 88-2 Prodam besedi ' oo, uUua — .oc. a daiaojc naslova tli a šifro l ».— Perzijske preproge ugodno naprodaj. Ogled vsako popoldne med 15. in 17. uro v skladišču: Sv. Petra nasip 29. 113-6 Kupim: tteseda i - ,c>0. taKsa — M., za daianje naslova tli ta šifro t 3.—. BoljSa tričlanska družina tfče dvotobno «t»-noranje ▼ centru tli blizu centra. Plača tudi za reč mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trije odrasli«. 96-21t Nagrado dobi kdor mi preskrbi dvo- ali trisobno stanovanie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 103-21a Kupuje vsako množino kroiaških in šiviljskih volnenih ter mešanih odrezkov in izrab-liene volnene topice ter čiste krpe za čiščenie stro lev. pletiliske odpadke kakor tudi vse sp.idaioče tekstilne surovine. Pripeljite in prepričali se boste, da boste prodali naiboliše samo pri jueovolna, Liub liana. Tvrševa c. 41. dvorišče. levo. nasproti Sv Krištofa. 20911-7 Sobo odda Beseda I —.60. taksa —.60 za daianie naslova ali Zi šifro t 3—. Beseda 1 - 60. taksa —.60. za daianir aaslova alf za titro l ».— Novo spalnico šperano, prodam po ugodni ceni. Koleziiska ul. 4. dvorišče. 105-12 Prodam dobro ohranjene 3 omare, mizo, stole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Beseda I -.M., taksa — .60. za daianje nasiova tU za šitro L i.— Prodam večji paket delnic hotela Uniona. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1234«. 112-16 Dvema ali trem boljšim osebam oddam dve opremljeni sobi s posebnim vhodom iz stopnišča. Židovska ul. 3-II- "0-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, s so uporabo kopalnice, oddam Naslov v vseh poslovilni ca h Jutra. 103-23 Prazno sobo tikoi oddam. Zvezna ulici št. 23- 95-23 Opremljeno sobo lero. s souporabo kuhinie. oddam 1. feSruaria dvema zakoncema. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 11^-23 INSEHIRAJ V „JUTRU"! Jm Beseda I - 60. taksa -.60. za daianje naslova tli za šifro l J.— Prazno sobo . štedilnikom iščem kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonca«. 91-23a Beseda I -.60. taksa —.60. za daianje naslovi tli za šifro l 3.—. Trisobno stanovanje v bližini vladne palače, oddam s 1. februarjem. — Ogleda se med 12. in 13. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 106-21 Beseda i —.60. taksa —.60, za daianje naslova tli za šifro L 3.— Trisobno stanovanje iščem ali zamenjam dvosobno s kabinetom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna hiša«. 109-21a Beseda I -.60. taksa —.60, za dilinje aaslova tli za Cifro L 3.— Jabolka (zimska) lepa, izbrana, po 4.20 lire za kg naprodaj. Od 50 kg naprej. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec (levo dvorišče). 114-34 Djopisi Beseda l I.-, taksa —.60, za daianje naslova tli za šifro l 3.—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Agilna, Boljši, Brzoparil-nik. Dobro plačana. Diplomirana in praksa. Dobro srce. Gostilna 28, Hitra metoda. Hiia U. Januar 1942. Lahko delo. Leta 1942. 20.000 lk. Per-fektna. Pridna m poltena. Poštena in varčna, Promet, Pridna, Radio 666, Rtdio tako). Samo direktno. Sigurno naložen denar. Sončno, Samo za hrano, štedilnik, 100»/« sigurno, Seno, Stavbišče 300. Trgovec 666, Težko življenje. Takoj kupim. Trinadstrop-na. Uslužbenec, Ugodna cena. Urna, Ubogljivo 7, Večletni lokal, Verziran. Vilo kupim. Zmožen, Zanesljiva pošteni. Zagreb. Zaupanje, 50. 266, 1942, 30.0C0. Umrla nama je draga mamica in te tka, gospa Smole Julijana zasebni ca Pogreb bo v soboto, dne 3. januarja 1942., ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. januarja 1942. Žalujoči : ZDENKA SMOLE — BOGO PREMELC .t. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je danes 1. I. 1942. ob pol šestih zjutraj naš nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Miroslav Medved posestnik in gostilničar v Dolskem pri Ljubljani v 63. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 3. januarja 1942., ob 15. uri (ob 3. popoldne) iz Tomačevega v začasni grob k Sv. Križu. Ljubljana, Tomačevo, Dolsko, Dev. Mar. v Polju, dne 1. januarja 1942 Žalujoče rodbine: MEDVEDOVA, SEMRAJCEVA. ING. TUMOVA. BABNIKOVA. Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa UKila Kr roj. Leskove« Pogreb nepozabne pokojnlce bo v soboto, dne 3. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolezijska ul. 13, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. januarja 1942. Globoko žalujoči: MICA KRŽETOVA, ŠTEFANIJA por. SIARD, hčerki in ostalo sorodstvo. Ur* ' -v- . . - i-. "-iV.. V :•« . "1 . i' . ■ -/^V^-iiUV^v. i s - f -J.- '- -. - '-i' ii1: • >J ■ ^■ <•-•.' ■ i- ;' i ..i f1: ~ f- . Soustanovitelj In dolgoletni predsednik prve slovenske zavarovalnice vat - •^ST'. ■tŽMi ■t-M Jm \ ? \T '"i' V r ■ % -i'? >.f fi 31 mil. gospo* apostolski profonotar, kanonik lfubljanskega stolnega kapitlja itd. {e sredi dela za dobrobit našega naroda umrL Njegove zasluge je ponovno priznata država z visokimi odlikovanji, naš narod pa bo pokojnika ohranil v hvaležnem spominu med svojimi najnesebičnejšiml gospodarskimi In socialnimi tvorci. Klanjamo se spominu prezaslužnega moža in prosimo Vsemogočnega, naj mu bo dobroten plačnik. V LJUBLJANI, 2. januarja 194Z'XX. •/f^-tg. Ravnateljstvo in nadzorništvo VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI vi . Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.