AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 213 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 9TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Radio pridigar Coughlin odločno zanika, da bi dobii od papeža ukor radi politike Chicago, 8. septembra. Rev. °ughl>in je včeraj govoril v tem ttiestu. Tekom govora je izjavil, je današnje prebivalstvo krilno med dvema tatovoma — faed komunizmom in modernim kapitalizmom. Tekom govora je povedal, da komunisti še vedno dclžijo Kri-sta radi izkoriščanja, depresije 111 zločinov, kar je ustvaril moderni kapitalizem, da imamo depresije in pomanjkanje v deželi, kjer je vsega v izobilici. Da se uspešno borimo s komu-"'zmom moramo ozdraviti naj-Prvo vse bolezni, katere je ustvaril moderni kapitalizem. Današnji denarni sistem in kovanje ter tiskanje denarja je eno največjih zlo modernega kapitalizma. Rev. Coughlin je tudi omenil glede govoric, ki se širijo zadnje čase, češ, da je Vatikan ostro zavrnil Coughlina in mu prepovedal nadalje govoriti glede politike. "Nikar ne verujte pro-pagandistom,' je dejal Rev. Coughlin. "Vse skupaj je navadna laž. Ako bi res dobil ukor, tedaj jaz danes ne bi stal na tem mestu in vam govoril, škof Gallagher se absolutno strinja z menoj in on je edini, ki ima nad menoj za-povedati. Bil je v Rimu in papež niti z besedo ni omenil mojega nastopa, še manj pa, da bi me grajal. Republikanci očitajo korupcijo demokratom Washington, 8. septembra. Eksekutivni odbor republikanske stranke je včeraj izjavil, da v državi Pennsylvanjii kar mrgoli sleparskih uradnikov nove-Sa deala, ki so državo preplavili s korupcijo, ustrahovanjem in z zločinskim zapravljanjem denarja. Najhujše je baje v Pitts-kurghu, in P hi la del phi j i. VI Shuykill okraju baje zahtevajo1 lokalni uradniki pet odstotkov | Mesečno od vsake plače, ki jo do-; bivajo WPA delavci. Vse to gre j v 'kampanjski fond demo- j kratov. Novi deal nikakor ni; skušal preiskati enake' obdolži- j ve> Pač pa jih potlači, kjerkoli! »astanejo. Nadalje pravi izja-.j Va eksekutivnega odbora, repu-1 blikanske stranke, da vse, kar je j Predsednik Roosevelt priporočal Za delavce v svojem govoru na Predvečer Delavskega dneva, so i republikanci že priporočali pred j desetimi leti. No, ne dvomimo,' da ne bi priporočali, toda nare-| dili niso druzega kot ogromno krizo za deželo. Potek XV. konvencije J. S. K. J. Novi bulevard Na delavski dan ob 6. zjutraj i •le bil odprt novi bulevard ob je-zeru, katerega so zgradili WPA delavci, med njimi stotine Slovencev. Po novem bulevardu smete voziti samo 25 milj na Ur°. ker zemlja se še ni dobro vsedla in bo trajalo več let, pred-n° bo bulevard utrjen dovolj, daj «a bodo lahko tlakali. Pozdravi s počitnic Mrs. Mary Komin, hčerka Do-r°thy in Mrs. Slogar pošiljajo Pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu iz Peoria, Iz Gary, ind ( pozdravljata vse znance v Euclidu Mr. in Mrs. Jacob Bukovec, 22070 Ball Ave. v Izvanredna seja V četrtek 10. sept. se vrši seja skupnih društev fare sv. Kristine. Pridejo naj vsi zastopniki in zastopnice, ker je treha več važnega ukreniti radi piknika. Zadušnica V četrtek ob osmih se bo bra-a v cerkvi Immaculate Concep-1011 sv maša za pok. Frances Perne. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Važna seja .. Uanes večer se vrši važna seja društva sv. Cirila in Metoda st- !91 KSKJ. Vse članstvo naj se udeleži. Znani zrakoplovec Lindbergh se je vrnil iz Nizozemske zopel V Anglijo. Če je res? Že par dni se širijo v Clevelandu novice, da se je sedan ji governer države Ohio, Martin L. Davey, demokrat, združil s kongres-manom Martinom L. Swee-neyem, da oba porazita sedanjega de mokra tskega načelnika Gongwerja v Clevelandu. Koliko je resnice na tem, ni zaenkrat mogoče dognati, kajti angleško časopisje poroča vsak dan drugače. Toliko je pa gotovo, da governer Davey ni noben prijatelj predsednika R o o se ve Ita, dočim demokrat kongres-man Sweeney predsednika naravnost napada. Na ta način lahkq pride do zveze med sovražniki Roosevel-ta. Gov. Davey namerava dobili kontrolo nad demokratsko stranko v Cuyahoga county, katero ima sedaj Gongwer. Nečedna je ta borba med demokrati. Hvala Bogu, da stoji nad vsemi temi pritlikavci demokrat predsednik Roosevelt, ki bo izvoljen dočim bodo njegovi nasprotniki v lastnih vrstah gotovo propadli. ■--o—- Listnica uredništva Naročnica. Ker ste se vi poročili pred 22. sept. 1982 z možem, ki ni bil tedaj ameriški državljan, ste zgubili ameriško državljanstvo, tudi če ste bili rpjeni v Ameriki. Ako je vaš mož sedaj državljan, ne potrebujete prvega papirja, pač pa naredite lahko prošnjo za drugi papir. Natančna pojasnila dobite v državljanski šoli, ki se Odpre v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. dne 1. oktobra. škrjančki Starši škrjančkov, so prešerna, da se gotovo udeležijo seje, ki se vrši v četrtek 10. sept. ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Na dnevnem redu je jesenski koncert in več drugih važnih točk. Starši se vse premalo zanimajo za te prireditve in to je vzrok, da ima odbor več dela kot je potrebno. Pridite enkrat vsi na sejo, da v resnici kaj stvarnega ukrenemo. Aretiran komunist Wm. Sandberg iz Clevelanda, ki je kandidat za kongresmana-at-large je bil včeraj aretiran v Fremontu, Ohio, ko je hotel govoriti na javni ulici. Aretiran je bil na pritožbo mnogih držav« ljanov, zlasti pa, ker se je policija bala, da ga bodo linčali. Po lepem pozdravnem večeru v pondeljek so bili skoro vsi delegati že zgodaj zjutraj v dvorani S. N. Doma, da ne zamudijo otvoritvene ure. Ob 9:10 dopoldne je glavni predsednik Mr. Paul Bartel otvoril XV. redno zasedanje konvencije J. S. K. J. ob navzočnosti polnoštevilne delegacije in glavnega odbora. Vsem delegatom je bil dostavljen naš dnevnik že pred otvoritvijo in vsi so z zanimanjem brali pozdrav delegaciji in opis pozdravnega večera. Videti je, da se delegati zelo zanimajo za časopisje. Predsednik Bartel je imel lep otvoritveni nagovor na delegacijo, kc je navzočim klical v spomin, da se zavedajo, da zre nad 20,000 članov in članic po vsej Ameriki na svoje izbrane sino-ve-delegate in sestra-delegati-nje, da delujejo za boljša bodočnost že sedaj lepo procvitajoče se Jugoslovanske Katoliške Jed-note. Glavni predsednik Bartel je omenil v svojem govoru, da je cd zadnje konvencije, ki se je vršila v Indianapolisu, preminulo 517 članov in članic J. S. K. Jednote. V znak iskrenega sožalja za umrlimi brati in sestrami je delegacija vstala in se za minuto, časa spominjala umrlih članov. Po tem je gl. predsednik pozval glavni porotni odbor, da pobere poverilnice delegatov. Ker je to precej zamudno delo, je konvencija sklenila, da se da odmer do 11. ure potem, ko je gl. porotni odbor izjavil, da bo do-teclaj gotov s svojim delom. Ob 11. uri dopoldne se je kon-j venci j a ponovno zbrala. Navzo-jči so bili vsi glavni uradniki in delegati razven delegatov od št. 44 iz Barbertona. Delegat tega društva in njegov namestnik sta bila dolgo časa na stavki in so pravkar začeli delati ter se jim je nemogoče udeležiti zborovanja. Potem je gl. predsednik Bartel zaprisegel vso delegacijo, nakar je bil na predlog brata Rudolfa imenovan za stalnega vratarja brat Joseph Brodnik, član društva št. 37. Bilo je to prvič v zgodovini konvencije, da je bil imenovan vratarjem član Jednote, ki ni delegat. Vsi delegati so seveda radi navzoči pri vseh posvetovanjih, in kdor je vratar, nima dosti prilike govoriti na konvenciji. Torej je bil ne-de-legat brat Jos. Brodnik imenovan za to mesto, za kar je tudi dobro sposoben. Vnela se je debata glede spornega delegata od društva št. 184. Debata je trajala vse preko dvanajste ure, nakar je brat Bartel prekinil zborovanje in pozval delegacijo k zasedanju ob 1:30 popoldne. Predsednik Bartel je odprl zborovanje ob 1:30 popoldne. Urednik Terbovec poroča, da je Mr. Jim Slapnik poslal zbornici krasne in duhteče vrtnice, kar je zbornica z odobravanjem vzela v naznanje. Takoj potem je bil predstavljen dolgoletni član Jednote A. Gr-dina, ki je iskreno pozdravil delegacijo. Delegacija odglasuje s 103 glasovi proti 44, da se sprejme Angelo Grahek od št. 184 kot pravilno izvoljeno delegatinjo. Enako je delegacija rešila takoj drugo sporno točko delegatov Sporarja in Agnes Jure-cich iz Chicaga. Agnes Jure-cich je bila enoglasno priznana kot pravomočna delegatinja XV. konvencije. Obe Mrs. Grahek in Mrs. Jurečič se lepo zahvalita delegaciji. Delegacija je nato prešla na izvolitev konvenčnega predsednika. Predlagani so bili: — Mahne, Anzelc, Perdan, Rovan-šek in Bartel. Nominacijo sta sprejela Mahne in Anzelc. — Izid volitve je bil: Anzelc 103 glasove, Mahne 44. Delegacija je navdušeno pozdravila starega veterana Anzelca kot konvenčnega predsednika, ki je videti zelo priljubljen pri delegatih. Delegacija je nato glasovala za konvenčne podpredsednike. Poudarjalo se je, da je potrebno, da se izvoli enega podpredsednika izmed starejših članov delegacije, enega pa, ki zastopa mladino. Kandidirali so: Vogrič, Mi-keč, Orehek, Virant, Oblak, Potočnik in Benkše. Izvoljena sta bila Mikec za starejše člane in Orehek za mladino. Čudežno naključje je prineslo, da je sleherni dobil po 56 glasov, nakar je brat Orehek izjavil, da prevzame mesto drugega konvečnega podpredsednika, a Mikec je prvi konvenčni podpredsednik. Jako galantno od mladine! Pozneje je konvencija sprejela poslovni red, kakor je bil predložen od glavnega odbora, in s katerim se je konvencija popolnoma strinjala. Delegat Louis J. Pire je takoj potem imel nagovor na konvencijo v prid izrednega zastopnika mladine pri JSKJ, poznanega Stanley Pečaverja, ki je prišel iz Minnesote, da prisostvuje konvenciji kot opazovalec dogodkov na konvenciji bratske slovenske organizacije. Mr. Pečaver je dobro poznan po svojih sijajnih dopisih v "Novi Dobi," in lahko rečemo, da je eden prvih mladinskih pisateljev, kar se tiče poslovanja med bratskimi organizacijami. Konencija je mladenfu Pečaver ju enoglasno odglasovala dnevnice in prosto vožnjo iz Minnesote in nazaj, v trdnem prepričanju, da bo mladi Pečaver bogato poplačal vse to s svojim pisateljskim talentom in prispeval k napredku Jednote. Lep nagovor je imel konvenčni predsednik Matt Anzelc, ki je vzel v roke kladivo od brata Bartelna. Videti je, da ga ima konvencija zelo rada. Izvoljena sta bila nato konvenč-na zapisnikarja v osebah urednika Terbovca in delegata Turka iz Pennsylvanije, kar je konvencija soglasno odobrila. Konvencija bo zborovala vsak dan od 9. ure zjutraj do 12. in od 1:30 popoldne do 5:30 zvečer. Končno je bil izvoljen včeraj še odbor za pravila in sicer so sledeči delegati sprejeli to važno mesto: Potočnik, Rogelj, Previc, Okorn, Vog-rich, Lunka, Hudale, Kovach, Zivetz, Zore in Benkše. Zbornica je odgodila svoje zasedanje včeraj ob 6. uri zvečer. Madrid, 8. septembra. Vladno časopisje poroča, da ima madridska vlada silne težave za do-Lavo živeža v glavno mesto. Prebivalstvo glavnega mesta toliko, da ne strada. Uporniki imajo zasedene glavne dohode do Madrida in na ta način so preprečili dobavo potrebnega živeža. časopis Claridad sporoča naznanilo mestne vlade, v katerem se pravi, da je skoro nemogoče dobiti za Madrid meso, ribe, mleko, sladkor, jajca, kavo ali krompir, kar tvori najbolj važni del prehrane prebivalstva. Poleg prebivalstva mora vlada prehraniti tisoče in tisoče miličnikov, ki stražijo mesto. Tisoče družin v glavnem mestu že strada. Dosedaj obilne zaloge živeža so skoro popolnoma zginile. Vlada še ni storila nobenih korakov, da razdeljuje živež. Stotine trgovin, ki so prodajale živež, je že zaprlo, ker niso mogle dobiti novega blaga, dočim so druge trgovine zaprle, ker se boje, da bodo oropane. Sant Jean de Luz, 8. septem-bra. Iz zanesljivega vira se poroča, da je mestna vlada v San Sebastianu poslala upornikom prošnjo z izjavo, da se bo mesto podalo upornikom, ako slednji obljubijo polno amnestijo. Ako uporniki zavrnejo to prošnjo mestne vlade tedaj so lojalisti pripravljeni mesto požgati in ubiti 625 ujetih upornikov. Lizbona, Portugalska, 8. septembra. Najbolj krvava bitka v španski civilni vojni se vrši sedaj v dolini Talavera na Estra-madura fronti. Uporniki so zlasti dobro založeni s strojnimi puškami, ki kosijo lojaliste kot travo. Iz Madrida je zopet bilo odposlanih več tisoč miličnikov | na Estremadura fronto, da za-' krijejo vrzeli, ki so nastale v vrstah lojalistov. Stotine in stotine miličnikov, ki niso izvežbani, toda hrabri do smrti, se je zagnalo nad upornike, toda vsak poskus je bil zaman. Strojne puške upornikov so neusmiljeno kosile rdečo armado. Na drugi strani se pa bi je jo uporniki z enakim fanatizmom kot komunisti in anarhisti. Boj se nadaljuje brez vsakega pri-zanašanja in milosti. Uporniki skušajo prebiti fronto pri Estremaduri, da pridejo na pomoč svojim tovarišem v Toledo, ki so zaprti v Alcazar trdnjavi, in kjer že pet tednov odbijajo napade lojalistov. Prijateljem Lauscheta Kampanjski odbor za izvolitev sodnika Lauscheta naznanja, da je; pravkar dobil polno zalogo pokrival za avto kolesa, lepakov za avto šipe, gumbov, kampanjskih kart in malih zastavic, raznih napisov, in enako. Karkoli želite, lahko dobite, ako pokličite KEnmore 1119-M, nakar se vam naročeno pošlje na dom. Ako se želite osebno zglasiti, tedaj pridte k Mr. John E. Lokar-ju,' 1097 E. 169th St., ali pa v Zak konfekcijsko trgovino na vogalu 167. ceste in Grovewood Ave. Hvaležni vam bodo za vsako pomoč. Imamo tudi več pra-porjev 3Va čevlja širokih in 5 čevljev dolgih. Kdor ima pripraven prostor na hiši, naj se zglasi, odbor bo storil vse drugo. — Kampanjski odbor za izvolitev Frank Lauscheta. Umetniški muzej Ako imate količkaj časa obiščite te dni enkrat umetniški muzej t Clevelandu, ki se nahaja v Wade Parku. Že več tednov so zbrane v tem muzeju skoro vse najboljše umetnine iz celega sveta, dela najbolj slavnih slikarjev iz srednjega in novejšega veka. Enake prilike Cleveland-čani ne bodo več imeli. V Clevelandu so razstavljena originalna dela iz Pariza, iz Londona, iz Berlina, iz Moskve in Rima. Vstopnina je samo 25 centov. -0- Predsednik govori Predsednik Roosevelt bo go voril prihodnji petek 11. sep tembra potom radia glede elek-i tričnih vladnih naprav. Njegov govor bo v Clevelandu oddajala . WJAY radio postaja ob 3. uri popoldne. Plače in živež Kot poroča delavski oddelek ameriške vlade so cčne živilom še vedno višje v primeri z zvišanjem delavskih plač. Delavske plače se niso v toliko zvišale, da bi odgovarjale zvišanju cen ža prehrano. Zadušnica V četrtek 10. sept. se bo brala v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. ob osmih sv. maša za pokojno Elsie Benčin. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Mihelich ostane Dočim se državni eksekutivni odbor demokratske stranke v Clevelandu trudi, da ustvari harmonijo v demokratskih vrstah v Clevelandu, pa do sporazuma skoro gotovo ne bo prišlo. Glavna ovira je uporniški kon-gresman Martin Sweeney, ki se je izjavil proti predsedniku Rooseveltu. Slovenski kandidat za kongresmana v 20. okraju, Mr. John L. Mihelich, ki nasprotuje Sweeneyu, je včeraj izjavil, da. se umakne le pod tem po gojem, če se Sweeney izjavi za Roosevelta. Dokler tega ne stori, ostane Mr. Mihelich kot kan-kikat za kongresmana v 20. okraju, kjer voli 15,000 Slovencev. Mr. Mihelich je odločen pristaš • predsednika Roosevelta. __r>_ Vehcvec na delu Naš slovenski councilman Mr. Anton Vehovec ki je te dni kot delegat na konvenciji J. S\ K. Jednote, je zagrozil županu II. Burtonu, da če ne bo dal pokositi plevela in druge nesnage po javnih parkih, kopališčih in ob javnih potih, da bo sam najel ljudi, ki bodo storili to delo. Račun bo Vehovec poslal mestu. In če mesto ne bo plačalo računa, tedaj bo Vehovec plačal delavce. Mr. Vehovec namerava najeti 6 mož, ki bodo delali po osem ur na dan tekom petih dni in pol. To bo veljalo $142.50. Dobivali bodo 60c na uro. Plevela je ob javnih potih toliko zlasti okoli hidrantov, da og-njegasci mnogokrat slednjih ne morejo najti. Mnogo ljudi zboli radi vdihavanja semen plevela ob javnih potih. -o--— Prodajalci papirja Policija je naročila vsem prodajalcem starega papirja, da morajo očistiti svoje delavnice. Delavci so se pritoževali, da je v delavnicah toliko podgan, da niti "lunča" ne morejo prinesti s seboj, ne da bi bili v nevarnosti, da ga jim podgane ne požro. Na obisku v Clevelandu Mr. Anton Žagar in družina iz West Aliquippa, Pa. so prišli na obisk k družini Rode na 6310 Carl Ave., kateri se že niso videli dolgih dvajset let. Žagarje-vi si bodo ogledali tudi našo jezersko razstavo. Prijatelji in znanci jih lahko obiščejo na gornjem naslovu. Pri družini Mr. in Mrs. Louis Oswald, 17205 Grovewood Ave. so se ustavili čez praznike Cika-žani: Mrs. Benčan, njen brat Leopold Matičič in zet Mrs. Benčan. Na obisku Iz Indianapolis, Ind. se nahajata na obisku pri Frank Per-kotu, 5119 Miller Ave., Maple Heights, O. Mr. in Mrs. Ule. Mr. Ule je doma iz Cerknice, Mrs. Ule pa iz Regerče vasi, Perlcoto-va Mary. Ostanejo tukaj do nedelje in znanci ju lahko obiščejo na gorenjem naslovu. Civilna vojna zahtevala že 100,000 žrtev Paris, 8. septembra. Tekom iivilne vojne v Španiji, ki traja že več kot sedem tednov, je bilo dosedaj ubitih že od 90,000 do 100,000 Špancev. To je bratomorna vojna med fašisti in komunisti, v kateri nobena stranka neče odnehati. V bitkah samih je bilo ubitih nekako 20,000 mož, toda v uličnih pobojih in nebnih spopadih med fašisti in komunisti je padlo nadaljnih 80,000 mož in žen. Samo duhovnov, redovnikov in redovnic so komunisti pobili dosedaj nad 6,000. Koliko znaša število ranjencev je dosedaj nemogoče povedati. Ne samo, da bolnišnice ne zadostujejo za ranjence, pač pa so večinoma vse privatne hiše napolnjene z njimi. -o- Sprememba v prireditvi Glede večernega programa v četrtek večer v počast delegaciji JSKJ bo spremembe toliko, da bosta poleg zbora Ilirije, nastopila tudi Baragov zbor starejši in Baragov zbor mlajši. Slavčki in Kanarčki ne bodo nastopili ta večer, ker je pevovodja Mr. Seme zadržan drugod. Kdo je našel denar? V sobto se je izgubila večja vsota denarja od 52. do 77. ceste. Pošten najditelj naj ga prinese na 973 Addison Rd., kjer dobi lepo nagrado. Seja dramatičnega kluba Nocoj večer ob 8:30 se vrši izredna mesečna seja Dramatičnega kluba fare sv. Vida v novi šoli. $ Prvorojenček Staršem Mr. in Mrs. Anthony Urbas Jr., 1022 E. 72nd St. je bil v nedeljo rojen sinček, ki je prvorojenec. Mati 'in detQ se| nahajata v Glenville bolnici. Iskrene čestitke družini! Pismo ima pri nas Pri nas ima pismo Marija Kržišnik. Madridu preti akutno pomanjkanje živeža. Tisoče lojalistov in upornikov je ponovno padlo na bojnem polju "AMERIŠKA DOMOVINA" MEBRHTAH BOMB - 8EOMH1AK DUET JC1W8PAPJI« «11* m. Olalr it«. OHwlMid. Ohio _PublUSed dally tfgggl Bund*j» and Holiday«____ NAROČNINA: s* Ameriko In KabjuIo, na leto $6.50. Zrn Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta >3 BO 2a Cleveland, po racnaSalolh: celo leto, $6.60, pol leta. »3.00. Za Ivropo, celo leto, $8.00. Posamezna itevlita, S cente SUBSCRIPTION BATES: O. B. and Canada, »6.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. O. e. and Canada UJM far • months; Cleveland, by maU, 91 AO for • month*. Cleveland and luelld by carriers, ISM per year, 13.00 tor i month«. Single coplee I cents. European subscription, 18.00 per year. JAMES DEBSVEO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publisher« Entered as second class matter January 6th. 180». at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act ot March 3d, 1178. ~88 No. 213, Wed., Sept. 9, 1936 Suša, javna dela in predsednik Te dni je predsednik Roosevelt končal svoje potovanje po osrednje-zapadnih državah, kjer je proučeval iz prvega vira, kakšno škodo je naredila suša farmarjem. Kar je Roosevelt videl po zapadu je povedal svojim sodržavljanom preteklo nedeljo zvečer, ko je imel prijateljski nagovor potom radia. Tekom svojega govora je predsednik Roosevelt pozval pozornost ameriških državljanov na dva problema, ki sta izven politike, in katerima bi morala Amerika posvečati v resnici največjo pozornost. Ta dva problema sta — suša in brezposelnost. Naj bo predsednik prihodnjega januarja kdor hoče, boriti se bo moral s problemom brezposelnosti in suše. Vreme je zadeva, ki ne pozna nobene stranke, nobene državne meje. Samo najbolj zagrizeno slep politikar more trditi, da bo sprememba v vladi v Washingtonu prinesla tudi spremembo vremena ali ekonomske neodvisnosti. Saj celo danes, ko pobija predsednik Roosevelt z vsemi silami depresijo, imamo še, vedno več milijonov Amerikancev brez dela. V živih besedah je Roosevelt v svojem radio govoru orisal grozote, ki jih je povzročila suša in peščeni viharji na besedi. Sleherni, kdor je poslušal predsednika na radio je čutil z njim. Redkokdaj je še kak predsednik s tako gorečnostjo in sočutjem opisoval trpljenje prizadetih ljudi na zapadu. Toda Roosevelt ni govoril kot obupan človek, ki ne ve, kaj narediti, pač pa je; dajal ljudem upanje in samozavest, da bo bodočnost prinesla nekaj boljšega, ako sledimo gotovim načrtom, katere je naredila administracija. Med drugim je dejal predsednik Roosevelt tekom svojega radio govora : "Razpokana zemlja, goreče sonce, peščeni viharji, niti kobilice niso permanentna nevarnost za nepremagljivega ameriškega farmarja in živinorejca. Njih žene in otroci, ki so strašno trpeli tekom katastrofe, nas navdajajo z zaupanjem v njih pogum, vztrajnost in nepremagljivost. Naloga njih pradedov je bila ustvariti domove na zapadu, in naloga današnjih farmarjev je, da obdržijo te domove. Naša, vladna, naloga pa je, pomagati ljudem v njih silnem boju." Tako je govoril predsednik, ki čuti z ljudmi. Začasno je predsednik že odredil, da so prizadeti farmarji dobili delo, da se preživijo. Vladne agencije bodo pomagale kmetovalcem s semeni in orodjem. Dobili so krmo za sestradano živino. To je začasno. Drugo delo vlade pa je konservirati zemljo, zasaditi gozdove in urediti vodni tok, da se pobija vsakoletno dušo. "Ako trosimo denar na ta način, tedaj nikakor ne zapravljamo denar," je dejal predsednik Roosevelt. "V resnici bi morali v bodočnosti potrositi še desetkrat večje svote, kot sedaj, ako ne bi šli takoj na delo. Sleherni governer, s katerim sem govoril glede položaja, se absolutno strinja z našimi načrti. Vsak governer je obljubil, da bo sleherna država naredila svoj delež, da pomaga ljudem, dočim je naloga zvezne vlade, da pomaga vsem skupaj." Roosevelt je nadalje povdarjal, kako morata farmar in delavec delovati v harmoniji za skupni uspeh ameriškega naroda. Farmarji so pionirji na svojem svetu, ko vzdržujejo delavca z živežem, dočim je delavec pravi ameriški pionir v tovarnah, kjer proizvaja blago potrebno za farmarja. "Le kadar bo farmar imel standard življenje in vse ugodnosti, ki mu gredo kot ameriškemu državljanu, tedaj se bo dvignil tudi življenski standard ameriškega delavca, je dejal predsednik. Z veseljem je povdarjal predsednik, da gre delavski položaj na boljše. "Vzgled je dala vlada sama, ki je začela na-ročevati blago. Sledile so ji industrije, in če bi te industrije bile pripravljene enako žrtvovati, kot je bila pripravljena vlada, tedaj ne bi imeli v Ameriki nobenega brezposelnega več. V teh besedah ne vidimo nobene politike. Roosevelt razume svoj narod, in od svojih nasprotnikov je napadan le iz vzroka, ker je storil svojo dolžnost in ustvaril dela, da ljudje niso živeli samo od miloščine, pač pa od žuljev svojih rok. Škodoželjen človek je kdor nasprotuje predsedniku v teh idejah. -o- Mr. Šubelj pride! v duetu nastopil eden najboljših tenoristov, kar jih je danes med našim narodom. To je mlad in zal fant, rojen v New Yorku, spoštovane Gvardjeve družine. To bo. njegov prvi nastop izven New Yorka. Ko sem se nahajal to poletje v New Yorku, sem slišal tega imenitnega pevca, pa sem takoj opozoril prijatelja šublja, naj bi skušal podati koncert skupno ž njim. Takega glasu, kot ga ima ta fant, bo naša publika zelo vesela. In to izredno čast bomo imeli v soboto 3. oktobra v Ukrajinski dvorani. Ta dva slavčka nam bosta podala klasične operne in narodne pesmi. Ukrajinska dvorana je jako dobro urejena in prostorna dovolj. Dvorana stoji ob glavni cesti, ki nosi številko 422 Rayen Ave., Youngstown, Ohio. Po koncertu bo tudi ples in prosta zabava. Tako bo vse v obilici. Zato vas že danes vabim iz vseh naselbin v imenu društva Ljubljana SDZ, katerega ustanovitelj sem bil. Poseti-te ta pomembni koncert. Navzoč bo naš glavni predsednik, Mr. Frank černe in gl. tajnik, Mr. John Gornik. Odzvali se bodo gotove, tudi drugi naši prijatelji iz Clevelanda in od drugod, ki so v resnici prijatelji lepe naše pesmi in našega odličnega pevca, g. Šublja. Vstopnina je tako nizka, da se ne bo mogel nihče izgovarjati, da je prevelika. Toliko za danes. Pozdrav! John Dolčič. letne onemogle starše. Konja in vola je pobral konjač. Milan se je kmalu osvestil. Truplo ponesrečenega Šiške pa so prenesli na dom, kjer je zavladala žalost. O nesreči so bili takoj obveščeni železniška uprava in varnostni organi, ki so ukrenili vse potrebno, da so očistili tir. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovila komisija, ki je bila vse dopoldne na delu. * * * Gornje sporočilo je dobila iz domovine Mrs. Matilda Smaltz, gostilničarka na 705 E. 156th St. v Clevelandu, ki je sestra pokojnega. Pokojni je bih pred svetovno vojno v raznih državah Amerike in tudi v Clevelandu je bil eno leto. V vojni je bil trikrat ranjen. v večnosti. Dragi farani, ne prezrite tega piknika in pridite v velikem številu. Saj je samo takrat prijetno, če nas je dosti. Vsak malo in uspeh bo in fara sv. Kristine bo močnejša, v kar naj nam Bog pomaga in dobri ljudje. Pozdrav vsem faranom in jim kličem: na veselo svidenje v nedeljo 13. septembra na pikniku. T. Zdešar. okrog. K sreči pa te mlečne granate niso nikogar poškodovale. Z golimi rokami zadavil medveda Če verjamete ar pa ne Dolenjski vlak je razmesa-ril uglednega posestnika Girard, O.—Danes imam za poročati veselo in zanimivo novico za našo slovensko javnost. Po več letih odsotnosti nas bo zopet posetil naš slavni operni pevec in odlični predstavnik naše kulture na glasbenem polju v tej novi domovini, naš slavček Mr. Anton šubelj. To pot se je zavzelo in ga povabilo društvo Ljubljana SDZ v Youngstownu, Ohio. Tako nas bo naš nepre-kosljivi pevec zopet razveselil z divno melodijo naše pesmi, katero zna le on položiti na srca našega naroda. Naš Tone je v resnici pevec po božji, volji, iz čigar grla doni glas tiste pesmi, katero je naš narod pel od začetka, ko je v svojih tužrnih in veselih urah sam sebi skladal te neprecenljive bisere naše narodne pesmi, ki so nastale iz naroda. Mr. šubelj se je rade volje odzval, ker sezona za operne prireditve še ni otverjena in je tako društvu ustregel ter bo podal tak koncert, ki ga naša publika še ni slišala. To pot bo ž njim Novo mesto, 21. avgusta. — Davi ob#5:30 se je pripetila na železniški progi Novo mesto— Straža pri čuvajnici v Selili huda nesreča, katere žrtev je postal 45-letni bogati posestnik Josip Šiška iz Sel pri Straži. Čuvajnica stoji nedaleč za malim hribčkom ob levi stran; proge, kjer majhen vinograd zastira pogled nanjo. Okrog 5. je posestnik odšel z doma z vozom namenjen v Stražo na Pavlinovo žago po žaganje. V voz je imei vpre-žena konja in vola, seboj pa je vzel tudi svojega .10-letnega nečaka Milana Golobiča, ki je bil pri njem na počitnicah. Ko sta dospela iz vasi do železniškega prelaza, ki vodi na cesto v Stražo, nista niti malo mislila na prihod vlaka iz Novega mesta. Nečak Milan, ki je bil obrnjen s pogledom vzdolž tira proti Novemu mestu, je opazil prihajajoči vlak in je s krikom opozoril strica na nevarnost. Med tem je deček tudi že skočil z voza in se tako rešil gotove smrti. Priletel je na kup kamenja na tiru, kjer je obležal nezavesten. Stric Josip, ki je imel okrog vratu in života ovite vajeti, je skočil h konju, misleč, da bo mogel poriniti voz od tira nazaj. Med tem opravkom pa je že pribrzela lokomotiva in ga vrgla ob tla. Ker je imel vajete ovite, je stroj vlekel vse skupaj nekaj časa ob tiru nato pa zrinil pod sebe konja, ki ga je vsega razkosal. Kosi trupla so ležali po tiru kakih 90 m daleč. Posestnika Šiško je stroj vlekel kakih 40 m daleč, nato pa ga vrgel na desno stran obtirnega jarka. Nesrečnež je imel okrog sebe ovito vse jermenje, vajeti in uzdo, čez pleča pa je imel k sebi prižeto polovico komatove-ga ogrodja. Pogled nanj je bil strašen. Imel je odprto trebušna votlino, odrezano levo roko, zlomljeno desno nogo, obličje pa vse razmesarjeno. Vola je stroj vlekel kakih 100 m daleč, kjer ga je vrgel ob levo stran tira. Voz je ostal le nekaj korakov od prelaza z razbitim delom na levi strani tira. Tragično umrli posestnik je bil na glasu dobrega gospodarja. Zauustil ie ženo in 80- Kdo je dobil nagrade Euclid, O. — Ob priliki proslave 7. obletnice podruž. št. 32 SŽZ 30. avgusta je dobila prvo nagrado Mrs. Rose Zupančič, 15232 Waterloo Rd., drugo Mrs. M. Mihaly, 14917 Darwin Ave., in tretjo Jennie Pink iz 222. ceste. Cenjene sestre, prosim, da se bolj pridno udeležujete sej. Prihodnja seja se vrši 6. oktobra. Takrat boste slišale, koliko smo napravile na naši prireditvi. Zdaj ni več tako vroče, da bi se izgovarjale, da ne morete priti. Zahvalim se sestri K. Filip-čič, ki je kljub slabemu zdravju prav dobro rešila svojo vlogo. Ravno tako tudi sestri M. Hočevar. Zahvala sestri Nemec, ki je dala hčerko in sina, Golinar hčerko in Zdešar. Vsi so prav dobro izpeljali svoje vloge pri prvi igri. Prav iskrena hvala Mr. Frank Hočevarju in Mrs. Hočevar, ki sta jo tako izpeljala, da je bilo pri igri smeha na koše. Pa tudi Urban iz Ribnice je dobro rešil svojo vlogo. Samo Mica iz Trsta je imela svojo glavo oni dan drugje in ne na odru. Bo pa drugič boljše. \ Za zdaj pa Bog plačaj vsem skupaj. Pozdrav! T. Zdešar. -o- Dopis iz Euclida Viharni dnevi so minili, dež je prenehal in zopet nam sije zlato sonce. Res, dežja smo siti, sonca pa nikoli, vendar mora biti vse: dež, da daje rastlinam svežost in sonce pa rasti. Tako je tudi z nami. Ako ne bi imeli dela in skrbi, bi bil predolg čas, tako pa gre hitro naprej. Še en teden, pa bomo imeli spet prireditev in sicer skupna društva fare sv.1 Kristine priredijo velik piknik v korist fare sv. Kristine v nedeljo 13. septembra na prijaznih Špelkotovih farmah. Oh, kaj bo vse tam, se ne sme povedati. Urška mi je rekla: ne smeš povedati, kaj vse bo na pikniku, da jih bo bolj firbec imel. Jej, to bo luštno! Jaz že komaj čakam. Pa tudi C. Bradač se neka.j smeje in M. Rupert tudi. Kar ena čez drugo hitijo in zbirajo kot čebelice, da bo bolj vesel naš predsednik Mr. T. Rozman. Mogoče mu bodo res naložile kako večje delo. Pa saj on rad potrpi, samo da bo uspeh. Zato pa tudi vabim vse, od blizu in daleč, da posetijo ta naš piknik. Res so povsod prireditve, vendar skupnih društev fare sv. Kristine je letos zadnji v prosti naravi. Le prehitro bo prikimala zima, ki je vedno tako dolga. Bog ve, če boš še imela priliko učakati, da se boš v prosti naravi poveselila s svojimi prijatelji v korist fa-ri. Le to bo šlo s teboj, kar boš dobrega storila, vse bogastvo pa boš pustila tukaj. Ce potrošimo na farnem pikniku kak cent z namenom, da s tem koristimo fari, nam Bog gotovo povrne, če ne tu, pa tam' Kakih 100 milj severno od St. John reke, v Kanadi, živi Pat Guerin, ki je postal kanadski narodni junak. Nedol-go tega je prijel kakih 400 funtov težkega medveda za "kra-vatelc" in ga poslal v večna lovišča. Ce bi ne bila popadla Gueri-na v usodepolnem trenutku sveta jeza, bi bil medved še danes lahko kradel živež gozdarjem iz kemp in se spretno umikal lovcem in drugim, ki so si hoteli zaslužiti $100 nagrade, katero je razpisala neka gozdarska družba za kožo tega medveda. In kako je prišlo do medvedovega usodnega konca? Pat Guerin je šel na ples. Hotel se je peljati s kanujem preko jezera do bližnje naselbine, kjer se je imel vršiti ples. Ko je prišel na obrežje, kjer je bil priklenjen njegov kanu, je videl, da je bil kanu, delan iz brezovega lubja, čisto raztrgan. Vse naokrog so se videle stopinje velikega medveda. In takrat je pa Guerilla popadla sveta jeza, da se .ie podal brez nadaljnega po medvedovi sledi v gozd. Komaj pa je stopil v gozd, mu stopi nasproti medvedja pošast, ki mu proži svoje silne šape v prijazen pozdrav. Kot je to običaj med civiliziranimi ljudmi, sta oba, gozdar in medved, dala duška veselemu snidenju in sicer medved z zamolklim renčanjem, Pat pa z glasnimi vzkliki, ki bi delali čast vsakemu furmanu. To glasno pozdravljanje je privabilo na lice mesta druge gozdarje iz kempe, ki so prišli še ob času, da so videli krasen prizor. Pat Guerin je prijel medveda za vrat in mu zaril glavo tesno v vrat, da medved ni mogel s šapama do njega. Potem je parkrat z naglo kretnjo stresel medvedovo tikvo, da se je začelo kosmatincu kar mešati v možganih, potem ga je izpodnesel, ga vrgel na tla, še tesneje poprijel s svojimi močnimi rokami medveda za vrat in ga tiščal, toliko časa, da je bil medved popolnoma ranj-ki. Pat je dobil $100 nagrade in poleg tega sloves najmočnejšega človeka v vsej Kanadi, kar precej šteje zlasti v dr-varskih kempah, kjer mora biti človek precej na lastnih nogah, ako hoče ostati pod streho. -o- Ker ni bil legalno rojen, se ni mogel poročiti Na Francoskem je državljan lahko mrtev, čeprav živ in nerojen, čeprav se pripravlja na ženitev. To je pronašla neka škotska deklica, ki je potovala 600 milj daleč v Dieppe, Francija, da se poroči s svojim zaročencem. In čeprav je prišel ženin pred oblast po poročno dovoljenje in z lastno osebo dokazal, da je res živ, mu županstvo ni moglo izdati poročnega dovoljenja. Uradni zapisniki niso namreč nikjer kazali, da bi bil ženin res rojen na 14. junija 1893, kot je trdil on. Pred dvema letoma se je nahajal na Škotskem in tam se je seznanil z dekletom, s katerim se je zaročil. Zdaj je prišla k njemu, da se poročita. Za poroko je potreboval dovoljenja od županstva in da dobi tako dovoljenje, je moral prinesti rojstni list. In če je hotel pokazati rojstni list, je moral biti na vsak način, kakopak, rojen. Šli so gledat v rojstno knjigo tistega leta, pa niso mogli najti njegovega imena. In na Francoskem oseba ni uradno obstoječa, če ne more pokazati rojstnega lista. Končno so pa našli v neki knjigi enako ime, kot ga je imel ta ženin, toda zapisano je bilo, da je bil rojen leta 1983 in ne 1893. Ux'adnik mu je svetoval, naj počaka s poroko do leta 1983, da bo uradno rojen. In še takrat bi moral vprašati svoje starše za dovoljenje, da se sme poročiti, ker bi bil še "mladoleten." Potem se je župan spom-nii, da ima vrhovno sodišče pravico popraviti pogreške v rojstni knjigi in tako dati uradno izjavo, da je bil obupani ženin res rojen. In vzelo je polnih šest mesecev, predno je oblast uradno priznala, da je bil ta nesrečni človek fak tično rojen in potem šele se je smel poročiti. Barbičev France je potrdil v Proletarcu, da z Lojzetom nisva nikaka predstavnika kapitalizma, ampak kvečjem pretkana, politika. France, kaj boš pil! A V nekem časopisu je bil pri-cbčeni sledeči poziv: "Danes bo razstava goveje živine v mestnem stadionu! Pridite od blizu in daleč, da se se-staneta s svojimi prijatelji in znanci!" A Najnovejše v oliki je to, da če se srečata dva znanca na cesti in bi si rada segla v roko, pa imata rokavice na rokah, ni treba slačiti rokavic. To velja samo za seganje v roko, da boš vedel, ljubi Jontez. Za vse drugačno pozdravljanje je pa dovoljeno, da si človek prej sleče rokavico. A Sodnik v Arizoni je obsodil nekega moškega na 18 mesecev ječe, ker je imel sedem žen. Mož je sodniku zelo hvaležen za oddih. A Delegat pride v brivnico in že pri vratih vpije: "Prosim, hitro, hitro! Brž me obrijte, se mi mudi." "Takoj, takoj," reče postrež-Ijivi brivec, "kar tukajle na stol se vsedite." "Oprostite, bom kar stal, ker se mi preveč mudi nazaj v kon-venčno dvorano." A Brat Jože mi piše: "V nedeljo je sv. Jernej in v Begunjah žeg-nanje. Spominjamo se vseh Me-niševcev, ki spadajo pod zvon sv. Jerneja." Torej dragi moji Meniševci, vidite, da je nekaj pomenilo, ko se mi je v nedeljo 30. avgusta vse popoldne tako kolcalo. To je bilo prav takrat, ko so se zbrali po večernicah pri Bonaču in je čopcev Janez rekel: "Ludvik, še en liter ga prinesi, pa še ne gremo!" Ja, kaj se jim mara našim Me-niševcem tam pod špičastim Stražiščem. Kaj bi rekli, če bi ga drugo leto ob tem času skupaj poklicali par litrov pri Bonaču in pri Cencu, pa pri Mar-ketovih v Selščku? Kdo še gre? Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana." MLEČNE GRANATE Pri mestecu Gera v nemški Turingi j i se je pred kratkim tole dogodilo: K velikemu tovornemu avtomobilu je bil priklenjen priklopni tovorni voz v katerem so vozili tisoče pločevinastih ška-tel.j, v katerih je bilo shranjeno in hermetično zaprto mleko. Po nesreči pa se je priklopni voz vnel in kmalu zgorel v velikih plamenih. Zaradi silne vročine se je v pločevinastih zaprtih škatljah začelo mleko vedno bolj razgreva-ti, dokler nazadnje ni zavrelo. Ker ni moglo vzkipeti, je nastal v škatljah tak pritisk, da so začele druga za drugo s silnim pokom eksplodirati. Pokale so kakor ročne granate in frčale 50 metrov daleč na- POZDRAVLJENA DELEGACIJA JSKJŽ Priporočamo našo fino domačo kuhinjo, dobro pivo in domače ohijsko vino. Prijazna in točna postrežba. MARTIN ŠORN SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6034 St. Clair Ave. r ISKRENE POZDRAVE DELEGACIJI 15. REDNE KONVENCIJE JSKJ Frank Suhadolnik SLOVENSKA PRODAJALNA OBUTEV 6107 St. Clair Ave. M KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemškem izvirnika K. Mar« Saduk in tvoji zasledovalci so se dogovorili, da jim bo z znamenji kazal pot, koder potuješ, in jih zvabil v tvojo bližino. Dobro! Moj načrt pa je tak da bom odslej jaz mesto Saduka dajal zasledovalcem znamenja, pa tako, da jih bom speljal proč od tebe in cisto v napačno smer. In posrečilo se mi bo. Kajti tile tvoji zasledovalci so sila lahkomiselni in neumni in se na sledove prav "nič ne razumejo. Prej le, ko sem za pol ure izostal, sem nalomil v krat-klh presledkih nekaj vej in vrsicev. Jutri bodo našli moja znamenja in se obrnili proti jugu. Zgodaj se bom odpravil, jezdil pred njimi in Jnn puščal znamenja za seboj, jih bom -nazadnje speljal daleč vstran od smeri, v kateri mislimo potovati mi. Za slučaj pa, da bi kljub te-mu Pred svojim odhodom na-naš tabor, pa bodite pripravljeni na vse. Cul bom vaše streljanje in ko j prihitel pomoč!" "Tvoj načrt je izvrsten!" je hvalil mirza. "Oprosti, da sem poprej nespoštljivo mislil o tebi ! Tvoja znamenja bodo res odvrnila te ljudi od nas. Am-Pak," je podvomil, "kaj pa če bi pozneje kje našli naše sledove —?" "Ne skrbi se! Zvodil jih bom Za nos in jih speljal v tako smer, da nas nikdar več ne bodo srečali. Ali imaš kos pergamenta?" "Da. Tudi pri Saduku sem našel pergament. Nekaj listov že manjka." "Porabil jih je, spisal je zasledovalcem poročila." "Misliš —T' "Sam susbaši je prejle pravil »vojenvu poročniku. Si ga vprašal, kam je djal liste?" ('Da. pa n0£e nič priznati." Ne potrebujemo njegovega Priznanja. Daj mi pergament pa pojdi počivat. Bedel bom in vas zbudil, ko bo čas." Ženske so ves najin pogovor radovedno poslušale. Ko sva končala, so izginile za steno. Tu-di možje so šli počivat. Saduk je seveda čul vsako najino besedo, ležal je čisto blizu naju. Kako mu je pač bilo, ko •je zvedjel, da so vsi njegovi načrti uničeni —! Zagrešil sem seve veliko ne-Previdnost, da sem vpričo tega ^dajalca in prekanjenega zločinca govoril z mirzom o svojih načrtih, pa kdo bi si bil tistikrat mislil, da nam utegne Saduk še kedaj škodovati. Pregledal sem njegove vezi. rrdno je bil povezan, sam ni m°Kel uiti. Tudi zamašek v ustih Je bil trden dovolj, pri dihanju l)ar«a ni oviral. Zavil sem se v odejo in legel, zaspal pa nisem. °b zori sem zbudil Angleža, udi Perzi so se zbudili in miruje Prišel k meni. (iže odpotuješ?" je vprašal. . |3a- Tudi susbaši bo s svoji-mi Uudmi zgodaj na nogah. In Preden odrine, meram biti sp®daj oij reW pri zadnjem zna-^»ju, ki sem ga sinoči nare-| "Kdaj se vrneš?" Ne vem. Vsekakor moram zasledovalce speljati tako daleč v stran, da nas nikdar več ne bodo srečali." 'Torej utegneš izostati dan, dva dni?" "Je čisto lahko mogoče." 'Vzemi s seboj živeža za nekaj dni, moke, mesa in datelj-nov! Kdo pa poj de s teboj?" "Anglež Lindsay be.j." "Nihče drug —'!" "Je eden čisto dovolj." "Kaj pa če vaju dobijo? Premalo sta dva, da bi se jim ubranila !"" "Ne boj se! Ne bodo naju dobili, in če tudi, se jim bova že znala ubraniti!" "Stori, kakor veš, da je prav! Dal ti bom tudi zanj hrane na pot. In kaj naj počnemo mi medtem?" "Ostanite mirni. Pokažite se kolikor mogoče malo zunaj tabora in pri reki! Ce pa bi se pripetilo kaj nepričakovanega in sumljivega, pa se posvetujte z mojim hadži Halef Omar-jem. Ostal bo pri tebi. Zvest, pameten in izkušen mož je, lahko mu popolnoma zaupaš." Pohitel sem še k Halefu, ki je še vedno stal na straži spodaj pri taboru Perzov, in mu dal navodila za vsak slučaj. Ko sem se vrnil v tabor, je bil sir Lindsay že pripravljen. V torbah svojega sedla sem našel bogato zalogo živil za več dni. Poslovila sva se in odšla. Mučila sva se, da sva spravila konja v temi in po gosto zaraščenem pobočju v dolino. In poleg sva morala še ostro paziti, da naju Perzi j a niso slišali. V velikem ovinku sva obšla njihov tabor, prispela k Džali, zajahala in odjezdila proti jugu. Zgodaj je še bilo, megla je ležala na reki, ni se videlo daleč. Ko pa je zažarelo na vzhodu solnce, je vstal rahel ve-trič in meglo razgnal. V petih minutah sva bila na ovinku Džale, tam, kjer sem prejšnji večer napravil zadnje znamenje. Obstal sem in raz jahal. "Obstaneva?" je vprašal Anglež. "Zakaj ?" "Počakati morava, da vidiva, ali bodo Perzi res odšli. Morebiti pa jih le pride na misel, da bi še prej pogledali po okolici svojega tabora. Prišlo bi do boja — " "Aha! Pametna misel! In midva sva koj pri roki! Yes!" "Da. Pa ne verjamem, da bo treba." "Torej počakajva. Kadil bi. Sva tudi kaj tobaka dobila za na pot?" "Bom pogledal." Zaloge so bile res prav izdatne, ni se nama bilo treba bati, da bi stradala. In Hasan Ardšir mirza je res mislil na vse najine želje in potrebe, kajti med živili sva našla tudi precejšnjo zalogo perzijskega tobaka. Anglež je bil ves vesel tobaka. "Krasen dečko, tale mirza!" je hvalil. "Morebiti pa nama ga je dala za na pot njegova krasna sestra?" "Hm, še bolje! Seveda, za vami gleda!" "Za vami gotovo ne!" "Oho!" "Mislite le na svoj nos!" "Glejte, da ga tudi vi ne dobite, če si bodete preveč do-mišljevali, da gleda kdo za vami!" Jezen je poiskal pipo. "Pa tu ne bova kadila, sir!" sem ga ustavil. I "Zakaj neki ne?" Člani Progresivne trgovske zveze (Vprašajte za nagradne listke) Beauty Shoppes LOGAR BEAUTY SHOPPE 17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE 15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave. Čistilnice oblek JOS. KOVACH 15621 Waterloo Rd. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St. Confectionery in pivnice JOHN TRČEK 15506 Holmes Ave. PRANK LAURICH 15601 Holmes Ave. Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE 6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK 6102 St. Clair Ave. JAMES A. SLAP-NIK, JR. 6620 St. Clair Ave. Cvetličarji in papirarji PRANK JELERČIČ 15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd. Delikatese PRANK IVANClC 15416 Saranac Rd. Fotografisti JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St. Groeeristi SOBER-MODIC 544 E. 152nd St. LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave. A MLAKAR 522 E. 200th St. LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd. JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave. ANTON BARTOL 1425 E 55th St. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. LUDWIG GUSTINCIC 6128 Glass Ave. ANTON JERMAN 661 E. 160th St. ANTON PRIJATEL 1192 E. 61st St. Grocerijc in mesnice MIKE PIKS 1383 E. 53rd St. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. GABRIEL FOOD MARKET 595 E. 140th St. KUHEL BROS. 16321 Arcade Ave. JOHN MAUSAR 23751 St. Clair Ave. PRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave. PRANK FABJAN ..... 399 E. 152nd St. ANDREJ MOZINA 15931 Saranac Rd. GEO. KUHAR 3846 St. Clair Ave. JOS. MEDVED 783 E. 222nd St. JOS. SAC ERIC H 16005 Waterloo Rd. PRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd. JOHN KAUŠEK 19513 Kewanee Ave. LUDWIG MANDEL 15615 Waterloo Rd. BLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave. VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave. CERGOL & OGRINC 412 E. 156th St. PRANK CEBUL 14615 Sylvia Ave. JOHN DOLENC 573 E. 140th St. BLAŽ GODEC 16903 Grovewood Ave. JOS. JANES 16016 Parkgrove Ave. FRANK KEPIC 14301 Sylvia Ave. CHARLES LESJAK 15708 Saranac Rd. JOS. MODIC 315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL 35304 Waterloo Rd JOHN TOMAŽIČ 16853 Grovewood Ave. LUDWIG MANDEL SR. 920 E. 140th St. J. METLIKA 14516 Sylvia Ave. RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK 486 E 152nd St. ANTON MARTINČIČ 5917 Prosser Ave. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. JOS. PIŠKUR 16801 Waterloo Rd. JOHN ASSEG 15638 Ho'mes ve. JOS. KAPLAR 952 E. 207th St. MARY TRAMPUSH 4110 St. Clair Ave. JOHN KRAMER 5301 St. Clair Ave. FRANK AZMAN , 6501 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd. LOUIS GREGORICH 1171 E. 74th St. JOSEPHINE KRECIC 1056 E. 61st St. JOHN LADIHA , 1242 E. 74th St. LOUIS LAUTIZAR 1195 E. 71st St. JULIA NOVAK 5204 St. Clair Ave. PRANK VIDMAR 1038 E. 74th St. LOUIS PIBERNIK 830 Babbitt Rd. JOE KODRIC 1307 Addison Rd. Gasolinske postaje VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd RAKAR'S BLUE FLASH STATION 18009 Waterloo Rd. JOS KERN 351 E. 156th St. DOMINIK LUSIN 6002 St. Clair Ave. Jedilnice in pivnice ANTON BARAGA 15322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS ZABUKOVEC 576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIČ 513 E. 152nd St. GEO. TUREK 16011 Waterloo Rd J KUNCIC-PEROTT1 '397 E. 156th St. PAUL KORDICH 15815 Waterloo Rd. CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave. ' Krojači JOS. PERME 15607 Waterloo Rd. Krojačnice in čistilnico JOHN MARN 6527 St. Clair Ave. MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING 4812 Superior Ave. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave. Lekarne MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd. Mehke pijače DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave Mesnice JOS. JANŽEVIČ 542 E 152nd St. JOS. SMOLEY 504 E. 152nd St. FRED JAZBEC 821 ti. 222nd St. PINTAR BROS. 6706 St. Clair Ave. QrVti* ki se je pojavila na cesti iz San Antonia. Tudi mlade, elegantno oblečene dame ni opazila. Dama je stopila iz kočije in se bUžala Leonciji peš. Njeni obleki se je takoj na prvi pogled poznalo, da je bila narejena v New Yorku. Ta dama je bila carica, Fran-cisova žena. (Dalje prihodnjič.) Jack London ROMAN TREH SRC Storite kar največ z vašimi HRANILNIMI KNJIGAMI ISKRENE POZDRAVE DELEGACIJI 15. REDNE KONVENCIJE JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE investirajte v nakupu pohištva Po naših sedanjih nizkih cenah na pohištvu, boste napravili najboljšo kupčijo z International ali Custodian Savings & Loan HRANILNIMI KNJIŽICAMI da jih zamenjate tukaj za pohištvo, peči, radije, eletrične pralne stroje in ledenice. Za dobra okrepčila se ustavite pri nas. Najboljša pijača vsake vrste. North American $20 delnice se zamenjajo dolar za dolar. THE KRICHMAN & PERUSEK rag FURNITURE cogs ISh 15428Waterloo M. Bi Twilight Ball Room DOMINIK KRAŠEVEC, lastnik 6025 St. Clair Ave. zraven Ben Franklin 5 & 10 Cent Store Preostalo je še nekaj izvodov poezij IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE zložil in izdal PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE/ svoje ime, naslov, //v poklic in tel. štev. //V da tudi vaše ime /j/ / uvrsti klasi- m / ficirani .^jfl / »i IVAN ZUPAN urednik "Glasila K. S. K. J. 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Cena $1.00 s poštnino vred. • Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide! IŠČEJO SE POVERJENCI zu nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! POZDRAV DELEGACIJI 15. REDNE KONVENCIJE JSKJ Priporočam se cenjeni delegaciji za obisk naših prostorov Kozarec pive in ena visko stane 10c CARL TIEBER 5501 St. Clair Ave. ZA-OVEUCEV IVAN WlAPIKfO Urednik 156 Fifth Ave. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: foanjsko-Slovenska j|| Katoliška Jednotaj Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. . Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,90» 000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K S K Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55' leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500'; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. j BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočrte in bogate podporne organizacijO, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois Iskrene pozdrave delegaciji 1 5. konvencije J. S. K. J. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA JOSEPH J. STROJIN ki nas je za vedno zapustil dne 9 septembra 1935. Leto dni je že minilo, kar smo izgubili Tebe; srca blagega si bil nam, vsem v spominu si ostal. Smo prehitro Te spremili, ko za vedno si zaspal. Tvoj obraz smo zadnjič zrli, ko si Ti v krsti spal. Dragi mož in ljubi oče, mirno spavaj pod zemljo, duša Tvoja naj pa srečo vživa v raju blaženo. Žalujoči ostali: Mary, soproga; Mary, Pauline, Agnes, Dorothy, hčere; Joseph, Louis, sinova. Cleveland, O., 9. septembra 1936. Naj bi vam bilo bivanje v naši metropoli nadvse prijetno in naj bi vaše delo za dobrobit dične Jugoslovanske katoliške Jednote obrodilo dober sad in obilo uspeha. JI SLAPNIK SR. SLOVENSKA CVETLIČARNA 6102 St. Clair Ave. t HEnderson 1 1 26 UČITE SE ANGLEŠČINE Charles Vance Millar, odvetnik v Torontu, Kanada, je določil v svoji oporoki $500,000 nagrade oni kanadski ženi, ki bo v desetih letih rodila največ otrok. Ta rok poteče 81. oktobra, letos. Zgornje tri matere tekmujejo zdaj za to lepo nagrado. Na vrhu je Mrs. Kenny, ki trdi, da je na prvem mestu z 12 otroci, Mrs. Nagle, srednja, je rodila v desetih letih deset otrok in spodaj je Mrs. Gmziano, ki je rodila 9 otrok. iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena dJO flf in stane samo: ^biUV Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O M Med vsemi doživljaji je bil; najbolj zanimiv, pa tudi najbolj tragičen oni v razkošnem dvorcu premogovnega kralja Philipa Januaryja. V ta dvorec je zašla teden dni poprej, predno so poklicali Fraricisa, zelo čudna ženska. V občevanju z ljudmi se je pokazala vsa tragika njenega življenja. Kakor druge, tako je sprejela vsa obupana tudi Francisa. Sklenila je roke, solze so jo oblile in začela je tarnati: — Otto, krivico mi delaš! Kleče te rotim, da mi delaš krivico. Otto, tebe, samo tebe sem ljubila v&e življenje. Ti si mi najdražji na svetu. Drugega nimam in nisem nikoli imela, To je strašna pomota. Verjemi mi, Otto, verjemi mi, sicer umrem. . . In ves čas se je nadaljevala ljuta borzna vojna z mogočnim neznanim sovražnikom, * ki je sklenil ugonobiti Francisa Morgana. — Če bi le mogli nadaljevati borbo, ne da bi vrgli na borzo delnice Tampico Nafte, je tarnal Bascom. — Edina nafta je še Tampico Nafta in ta me bo rešila, — je ugovarjal Francis. — Ko vržem na borzo vse, kar se da spremeniti v denar, bo igrala Tampico Nafta vlogo nedotaknjene rezerve na bojnem polju. Kaj pa, če je vaš zagonetni protivnik tako močan, da odbije tudi ta napad in uniči Tampico Nafto? — je vprašal Bascom. Francis je skomignil z rameni. — Tedaj sem uničen. Toda moj oče je doživel bankrot šetkrat, predno si je opomogel. Torej se mi tudi poloma ni treba posebno bati. . . * * * V Solanovi naselbini so se vršili dogodki nekaj časa polagoma. Po Leoncijini rešitvi se ni pripetilo nič posebnega. Celo Kitajca ni bilo z novimi ta j nami od nikoder, Samo Le-oncia je začela bolehati. Hodila je s povešeno glavo in na obrazu se ji je poznala taka apatičnost, da je ni mogel nihče razveseliti. Enrico in njegovi sinovi so se zaman trudili, da bi se vrnilo v, hišo zadovoljstvo in veselje. Celo bratovo prigovarjanje ni nič pomagalo. Leoncie je ostala v svoji zamišljenosti in potrtosti nedostopna. Ta čas so se vračali Enrico- vi sinovi s Henry jem v mislih opetovano k zakladom doline Izgubljenih duš, kamor je prodiral Torres in se pripravljal razbiti goro z dinamitom. Vse, kar so vedeli o Torresovi eks-pediciji, je bilo to, da je poslal Torres Augustina in Vin-centa v San Antonio po večjo množino dinamita. Henry se je posvetoval z En-ricom in ko je dobil dovoljenje, je zaupal svoje načrte Leonciji. — t)raga sestra, — je spregovoril, ko sta ostala sama na verandi, — sklenili smo organizirati novo ekspedicijo v dolino Izgubljenih duš, da se prepričamo/ kaj počenja tam Torres s svojo zločinsko sodr-go. Ti si nam povedala, kakšne namene ima Torre^ova ekspedicija. Ž dinamitom hoče Torres razstreliti goro in priti v dolino Izgubljenih duš. Vemo tudi, da je skrila Tista, ki sanja, vse svoje zaklade na dno jezera. Torres tega ne ve. Mi smo sklenili slediti Torresovi ekspediciji v dolino in poiskati zaklad. Torres ga itak ne bo našel, ker se mu niti ne sanja, da leži na dnu jezera. Pač pa nam ugladi pot in to je vse, kar potrebujemo. Domenili smo se, da se udeležiš ekspedicije tudi ti. Prepričan sem, da se ponovnega izleta po podzemni reki ne boš ustrašila. Gre za zak'ad plemena Maya, čigar vrednost je neprecenljiva. Toda Leoncie je odkimala z glavo. — Ne, — je izjavila odločno. — Doline Izgubljenih duš nočem več videti. Niti omeniti je ne smeš, sicer ne bova prijatelja. Nikoli ne bom pozabila, da sem morala tam prepustiti Francisa tej vražji ženski. — Saj je bila samo pomota, draga sestra. Kdo bi mogel takrat vedeti, da sva brat in sestra? Jaz nisem niti slutil, a tudi ti nisi vedela. In Francis še celo ne. Ravnal je, kakor bi ravnal na njegovem mestu vsak pošten moški. Ker ni vedel, da sva brat in sestra in ker sva bila zaročena, ni j hotel stopiti med naju. S ca-i rico se je poročil zato, da nas' reši in da napravi tvoji razdvojenosti enkrat za vselej konec. — Pogrešam pesmi, ki sta jo s Francisom neprestano prepevala : "Na valovih vsi smo eno, kdor junak je, hajdi k nam! . . ." je zašepetala otožno. Solze so napolnile njene oči. Okrenila se je in odšla po stopnicah čez dvorišče za naselbino. Tu se je vila po hribčku bela stezica, po kateri je hodil Francis. In Leoncie se je spomnila vseh podrobnosti prvega srečanja s Francisom. Pred seboj je videla obalo, kjer je sta]a takrat, ko je prispel Francis v te kraje na krovu "Angelik.e" in veslal proti obali. Videla je grmovje, kamor ga je potegnila, da bi ga razjarjeni Enricovi sinovi ne ubili. Spomnila se je, kako mu je grozila z revolverjem, kako ga je prisilila, da jo je poljubil in se takoj nato vrnil na ladjo. To je bilo njeno prvo sVečanje s Francisom. Spomnila se je tudi vseh podrobnosti drugega srečanja. V duhu je znova preživljala tiste srečne trenutke. Kopala (se je in ko je stopila iz grmov-jja, jo je zagladal Francis v i kopalni obleki. Pisal je in da-'jal dečku navodila, kamu naj izroči listek. Ona je skočila vsa prestrašena v grmovje, kjer jo je ugriznila labarri. — Pomotoma je smatrala nedolžno živalico za strupeno kačo. Naletela je na Francisa in se zgrudila na pesek, misleč, da se bliža zadnja ura. Razpela je sončnik in sedla na isti kup peska, kjer je nekoč omedlela in se zopet zavedla, ko ji je hotel Francis izsesati iz rane kri. Tako je sedela in obujala spomine na one srečne čase. Spominjala se je, kako je udarila Henryja po licu, ko so se dotaknile njegove ustnice njenega kolena, kako je zardela in zakrila obraz z rokami, kako se je smejala, ker ji je tesno obvezana noga zaspala, kako je prebledela od jeze, ko je izjavil, da on ni morilec njenega strica, in kako je odklonila njegovo uslugo, ko ni mog-