Posamezna številka Din 1— ŠTEV. 63.
V LJUBLJANI, sreda 15. aprila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO n.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj
in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 —.
Neodvisen političen lisi
c
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638.
Osebni napadi in mladini.
V	svojem ne ravno prezanimivem velikonočnem uvodniku se toži g. dr. Žerjav, ker je ves boj slov. opozicije -osredotočen v osebnih napadih na dva slovenska poslanca v Narodnem bloku«.
Priznamo, da osebni napadi niso nikdar simpatični in da tudi neizogibni niso samo koristni in zato razumemo, če je javnost osebnih napadov sita. Nikakor pa ne moremo priznati pravice g. dr. Žerjavu, da on nastopa proti osebnim napadom, zakaj ravno ona stranka, katere šef je g. dr. Žerjav, je zagrešila ravno najhujše in najbolj nedostojne osebne napade. Za javnost je čisto vseeno, če je bil dr. Žerjav direktno kriv teh napadov ali ne, za javnost zadostuje to, da je bil g. dr. Žerjav šef stranke tedaj, ko so se ti napadi vršili in da jih on ni preprečil, temveč očividno toleriral.
Spominjamo na ogabno pisavo mladinskega aPondeljka«, ki je bil od prve do zadnje črke posvečen edinole osebnim napadom. V teh napadih se je šlo celo tako nizko, da se je izročalo rodbinsko življenje nasprotnikov javnemu zasmehu.
Lnako niso pozabljeni barbarski osebni napadi, ki jih je objavljal od miadi-nov vzdrževani -Radikal«. Brez sramu se je v tem lističu sporočalo javnosti tudi najbolj delikatne stvari iz rodbinskega življenja mladinskih političnih nasprotnikov.
In Peskova afera! Ali je doživela Slovenija še kdaj tako ogabno kampanjo, kakor so jo vodili mladini svoje dni v Peskovi aferi. Ptujski proces, ta klasični dokument iz nižin našega političnega boja, bi pač zaslužil, da bi ga uporabil za satiro velik pisatelj.
Pa kaj bi segali tako daleč nazaj, vsaj nam nudi sedanjost dovolj dokazov, da ni nihče v Sloveniji tako zelo gojil osebne napade — in sicer one najnižje vrste
ko mladini.
Naj nam pove g. dr. Žerjav, kdaj da .1® dr. Vladimir Ravnihar samo enkrat Pričel oseben boj, pa čeprav so dneve dolgo
živeli mladinski listi le od osebnih napadov nanj? Bilo je in je še danes Pravilo mladinskih listov, da na stvarna izvajanja g. dr. Ravniharja niso niti enkrat dali odgovora. Zato pa so s tem večjo vnemo odgovarjali z osebnimi klevetami. Pa niso prestali s temi klevetanj niti tedaj, ko so morali pred sodiščem priznati, da so bili njih očitki — klevete.
in napadi na g. Jelačina! Ker ni hotel Pustiti g. Jelačin kot predsednik Zveze StenV’ da se v prostorih gremija vrši stopm*^ mladinske stranke, so naproti njemuTn |,naj?°dlejŠ0 1;amapai,''° v svojih listih Cel° tak° daleČ’ da S° njemu. Tako so vgl.rali bojkot Pr°t! mh bojev odnesi,
Pa mogoče so	g dr y
tudi osebnih napadov, ki so bili v mladinskem tisku na dnevnem redu p0 zad njih volitvah. Za kogar je le mladinski tisk mislil, da je volil opozicionalno, je bil predmet najbolj ljutih osebnih napadov. In vendar ti kulturni delavci — ker te so mladinski listi zlasti napadali — niso storili nobenega drugega »greha«, ko da so vršili svojo volilno dolžnost in glasovali po svoji vesti in to v volitvah, ki so po zakonu tajne.
Nihče ni tako zelo gojil in živel od
Pred začasno rekonstrukcijo vlade.
Beograd, 15. aprila. Pasic je včeraj zaslišal mišljenje svojih prijateljev o vprašanjih in zadevah, ki čakajo na rešitev. Nato pa je Pašič izpopolnil svoje naziranje o teh vprašanjih še v razgovoru s svojim starim prijateljem Aco Stojanovičem, ki biva te dni v Beogradu. Koliko se more povzeti iz razgovora z nekim članom vlade, izgleda, da je Pasic sklenil, da že sedaj za časa svoje odsotnosti iz Beograda reši vprašanje rekonstrukcije vlade. Pašič se bo na svojem potovanju v Cavtat ustavil v Sarajevu, kjer bo sprejet od kralja v avdijenco. Z dobro obveščene strani doznavamo, da bo Pašič ob tej priliki izročil kralju v podpis ukaz o rekonstrukciji vlade. Ker pa je rekonstrukcija vlade, o priliki katere bodo izpadle gotove osebe iz kabineta, stvar Pašiča samega, tedaj ni mogoče doznati, kako bo izglodala ta rekonstrukcija.
Nekaj časa bo politični položaj ostal najbrž nespremenjen. Smatrajo pa, da
ta rekonstruirana vlada ne bo prijazna pogajanjem, ki se imajo vršiti med radikali in radičevci. Po mišljenju radikalov radičevci še ne morejo takoj vstopiti v vlado. To je eden glavnih razlogov, da je Pašič sklenil sedanjo situacijo završiti z začasno rekonstrukcijo vlade. Za razdelitev portfeljev in za osebe, ki bi mogle od strani HRSS vstopiti v vlado, bi trebalo več časa, kakor ga je bilo do sestanka skupščine. V tem slučaju bodo vsa vprašanja o eventualni ureditvi od-. nošajev in vprašanje samega sodelovanja radičevcev z radikali razpravljana šele po začasni rekonstrukciji. Rekonstrukcija vlade bo morda sledila že danes, ako Pašič ne spremeni svojega mišljenja in ako ga krona odobri. Pašičev povratek v Beograd pričakujejo 25. t. m., kralj pa se vrne takoj po praznikih. Vse . kombinacije o homogeni radikalni vladi ! za sedaj odpadejo.
Kratek program rekonstruirane vlade.
Beograd, 15. aprila. Po sestanku skupščine izgleda, da bo začasna rekonstruirana vlada mogla donesti samo invalidski in stanovanjski zakon. Stanovanjski zakon, ki spada v vrsto izenačenja zakonov, bo vlada donesla po skrajšanem postopanju vsekakor do 1. maja. Zato bo ta zakon takoj izglasovan tudi v plenumu zakonodajnega odbora in nato izročen skupščini. Stanovanjskemu zakonu bo sledil takoj invalidski zakon, katerega bo vlada predložila skupščini najkasneje v prvi polovici meseca maja. Opozicija namerava za predloženi načrt tega zakona predložiti znatne spremembe, vendar ni izključeno, da bo pristala, da se donese in izglasuje za enkrat v tem obsegu, kakor je predložen.
Za invalidskim zakonom bi bil na vrsti sodnijski in tiskovni zakon. Teh za-
kuiov pa po mnenju opozicije vlada ne bt mogla donesti takoj, marveč se bo nurala prej posvetovati s šefi vseh parlamentarnih skupin. Te dva zakona se po svoji vsebini in obsegu nahajata v programu posameznih strank opozicije. Ako pa bi vlada donesla omenjene zakone v tej obliki, bi nastale s tem razne potežkoče za daljni aranžma med katerokoli stranko iz vlade ali iz opozicije in ne bi mogla nobena kombinacija biti več mogoča.
Politični krogi smatrajo, da more trajati potemtakem rekonstruirana vlada najdalje do konca maja, do danošenja invalidskega in stanovanjskega zakona in še nekoliko dni potem, ki bi preostali za definitivno razčiščenje položaja v smeri vlade RR.
Demokratski komunike.
Beograd, 15. aprila. Glavni odbor demokratske stranke je po sklepu poslanskega kluba poslal vsem svojim organizacijam akt o reorganizaciji in o volitvi novih mestnih, srezkih in okrožnih odborov za 1. 1925. Glavni odbor se je o politični situaciji, zlasti o politiki sporazuma izjavil sledeče:
Politika bratskega dogovora in iskrenega sporazuma med plemeni glede notranje ureditve države je edina politika, katera se mora voditi v tej zemlji. To politiko so sedaj prevzele vse skupščinske skupine, tudi vladne, ki so nas preko svojih organov in agitatorjev za časa volitev vsled tega brezobzirno klevetale, češ da hočemo potoni bratskega sporazuma s Hrvati in Slovenci razbiti državo. Vladne stranke se niso samo izjavile za sporazum, temveč gredo radikali sedaj še korak dalje in vodijo s predstavniki radičeve stranke politične razgovore, ki imajo namen pripraviti radičevce za vstop v vlado radikalov. V tem smislu namerno piše radikalni tisk, želeč sugestivno vplivati na javno mišljenje, češ: opozicijonalni blok narodnega sporazuma in seljačke demokracije je v razpadu. Medtem pa so vse te vesti le pobožne in tihe želje radikalov. Blok narodnega sporazuma in seljačke demokracije obstoji in bo vedno močnejši, ker to zahtevajo državni in nacijonalni razlogi in ker je to v interesu nas vseh, v prvi vrsti pa v interesu poljedelskega naroda. Niti radičevci, niti nobena druga skupina v bloku ne dela ničesar na svojo roko brez predhodnega sporazuma v samem bloku. Temu izvajanju sledi tiskan tekst sporazuma.
Popolno zatišje v Beogradu-
Beograd, 15. aprila. Mrtvilo, ki je vladalo v politični situaciji za časa praznikov, se je s Pašičevim odhodom še povečalo. Po dolgem premišljevanju se je Pašič končno vendarle odločil za potovanje, da preživi pra/.nike izven Beograda. V tem času bi se mogla razčistiti situacija, tako da l)i Pašič po svojem prihodu v Beograd mogel nadaljevati akcijo za zbližanje med radikali in HSS.
Politični krogi so sinoči trdili, da bi imel danes priti v Beograd Pavle Radič. Radi odhoda kralja in Pašiča iz Beograda pa bi bivanje Pavle Radiča v Beogradu ne imelo nobenega pravega smisla.
V	slučaju potrebe bi se mogel Pavle Radič preko Marko Gjuričiča informirati o razpoloženju radikalov in o situaciji. Do konca pravoslavnih praznikov bo v Beo-
osebnih napadov ko mladini, nihče pa tudi ni uporabljal tako ogabnih osebnih napadov, ko mladini. Sedaj pa pride njihov šef, g. dr. Žerjav ter v velikonočni številki nastopa proti osebnim napadom obeh mladinskih poslancev. Mislimo, da smo storili svojo dolžnost, če smo to politično neokusnost konstatirali.
Treba pa konstatirati tudi to, da so mladinski listi dosledno odklanjali vsako načelno borbo, da niso pdgovarjali niti na najtežja odkritja in da so jim bili vedno zadnji argument — osebni napa-
gradu vladalo popolno zatišje v politični situaciji, pa bo potem tem večja živahnost, ker morajo vsa ta vprašanja do sestanka skupščine (do 28. t. m.) biti razčiščena. Ako ne pride do sporazuma med radikali in radičevci, potem t>o Fasič izvršil le delno rekonstrukcijo in pretvoril volilno vlado v delovno.
MNENJE »NOVOSTI«.
Beograd, 15. aprila. Sinočnje »Novosti« prinašajo intervju iz Zagreba z nekim članom Hrvatske Zajednice. Po tem intervjuju so odnošaji med Zajednico in HSS zelo napeti in pogajanja z radikali nemogoča in škodljiva. Obstoji nevarnost, da bi mogel razpasti Hrvatski se-ljački klub v slučaju sporazuma radičev-oev z radikali.
di. V tem oziru so se izkazali mladini naravnost kot mojstri.
Zato pa nima prav noben mladin pravice, da se vsled osebnih napadov v drugih listih zgražaj najmanj pa šef stranke, ki je vse te napade toleriral. Še ne pozna Slovenija Jupitra in zato bo še dolgo izključeno, da bi v slovenski javnosti veljal izrek, da se enemu dovoljuje to, kar se drugemu prepoveduje, ali kakor so z drugimi besedami dejali stari Latinci, da quod licet Jovi, non li-cet bovi.
ODLOČILNA SEJA HRVATSKE ZAJEDNICE.
Zagreb, 15. aprila. Danes se vrši seja Hrvatske Zajednice, na kateri bodo med drugim razpravljali tudi o predlogu, da lahko poslanci Hrvatske Zajednice aktivno sodelujejo pri skorajšnji rekonstrukciji vlade, ako bi se v tem slučaju HSS omejila zgolj na podporo kake vladne stranke v parlamentu. Govori se, da je večina proti vstopu v vlado, vendar pa je zelo verjetno, da se bo Hrvatska Zajednica izjavila za vstop v vlado, v j slučaju, da bi radičevci to želeli.
POTOVANJE PASICA.
Beograd, 15. aprila. Sinoči se je Pašič definitivno odločil za potovanje in je odpotoval ob 20.05 z zagrebškim brzovla-kom do Bos. Broda. Odtod pa bo Pašič nadaljeval svoje potovanje preko Sarajeva v Dubrovnik in Cavtat.
Ob 19.55 je prispel Pašič na kolodvor, šel skozi pisarno šefa stanice in vstopil v posebni vagon. Z njim potuje tudi njegova soproga Djurdjena, dalje šef njegovega kabineta Hristič, šef političnega oddelka beograjske policije Ljuba Lazarevič in pomožno osobje.
FRANCOSKA KRIZA.
Pariz, 14. aprila. Briand je vrnil mandat za sestavo vlade, ker so se socialisti na 'predlog Bluma izjavili proti vstopu v njegovo vlado in odklonili tudi to, da bi njegovo vlado podpirali. Socialisti pa so pripravljeni podpirati vlado Painlevčja in eventueino v njo tudi vstopiti. Če bi ne bilo mogoče sestaviti levičarske vlade, potem zahtevajo socialisti nove volitve, ki se naj bi vršile pod parolo: oddaja premoženja.	•
i	:<m	■cc^tgJ4«	ra
Budžetne dvanajstine za april-julij 1925.
O	tem predmetu je napisal znani strokovnjak dr. Ivo Belin v poslednji številki »Nove Evrope« oceno. Ker se misli te ocene strinjajo z našimi nazori ter vstrezajo naši svoječas-no izrečeni kritiki o budžetnih dvanajstinah, zategadelj prinašamo članek v celoti.
»Z neko neverjetno, da ne rečemo nedopustno naglico je rešila Narodna skupščina budžetne dvanajstine. Dne 28. marca je fi-nancijski odbor dobil prvi vpogled vanje, a dva dni kasneje jih je Narodna skupščina že dvignila na stopnjo zakona. Vendar so topot naše dvanajstine bile zelo oddaljene od dvanajstin, ki so v navadi v drugih državah. Dočim v vsaki moderni demokraciji zakon o dvanajstinah obsega edino le pooblastilo, da se more 1 dvanajstina, 2 dvanajstine, 3 dvanajstine (za kolikor mesecev naj pač veljajo dvanajstine), pretečenega budžeta potrošiti oziroma pobrati, pri nas zakon o dvanajstinah obsega ves obsežen potpuri vseh mogočih zakonov in pooblastil. Najprej se je udomačil običaj, da se s finančnim zakonom sprovedejo razni zakoni, ki s financami nimajo nič skupnega; toda sedaj se. gre celo tako daleč, da se isto dela s pomočjo dvanajstin. Izdajanje vsakovrstnih zakonov in pooblastil s pomočjo finančnega zakona pa ni bilo tako nevarno, kajti debata o tem zakonu traja redno po več tednov, v kateri dobi je mogoča zadostna kritika. Pri zakonu o dvanajstinah, v katerem je to pot toliko tega obseženo, ni bilo niti časa, da se dobro prebere, kamoli prouči! Pa še
v	debati sami so bile vnešene tolike izpre-membe, da na koncu koncev gotovo samemu referentu ni bilo jasno, kaj predlaga in iz-katerega razloga. Vsekakor so to pot dvanajstine prekoračile dopustno mejo pooblašče-nja, a jih je toliko, da se o njih ne more voditi evidenca, čeprav precej globoko posegajo v naše gospodarsko in socijalno življenje. Če se bo tako nadaljevalo, Narodni skupščini v obče ne bo treba, da dolgo zaseda; z raznimi zakoni o dvanajstinah se bode izsililo vse ono, kar naj bode sprejeto brez debate, in tako bodo vladi in javnosti prihranjene mučne razprave in odvisne kontrole! ;
»Pooblastilo za Gospodarski svet, za novo carinsko tarifo, izpremembe v organizaciji Poštne hranilnice in mnogo drago je bilo sprejeto, ne da bi bilo mogoče o vsem tem sprovesti kako razpravo. V zakon o dvanajstinah je prišlo tudi pooblastilo za izpre-membo naučnega načrta v naših šolah, stvar ki z budžetom nima tudi prav nič skupnega. Ustanova prisilne poravnave, za katero je dva dni prej anketa v ministrstvu financ odobrila potrebno reformo, je ukinjena pred skupščino, čeprav o tem nekaj ur prej nikdo ni imel pojma; ukinjena je, ker ni bilo časa izvesti potrebno reformo, dasi je gotovo, da bodo naslednje dvanajstine to poravnavo v drugi formi zopet uvedle. V kolikor, naravno, se z dovoljenim pooblastilom ponovno ne uveljavi potom naredbe.«
»Pri prvi reformi našega finančnega zako-nodajstva, v prvi vrsti budžetnega prava, se mora prestati z današnjo neresno prakso, da se s pomočjo finančnega zakona, ali še slabše s pomočjo zakona o dvanajstinah, oživo-tvcrijo razni zakonski načrti in uredbe, ki s financami nimajo nikakega posla. <
»Prehajajoči na same dvanajstine moramo takoj izjaviti, da so nas konsternirale. Budžet pretečenega leta je bil po izjavi ministra financ uravnovešen z 10 milijardami 405 milijoni dinarjev; med tem vidimo sedaj iz ekspozeja istega gospoda ministra, da je “bil ta budžet še-le fiktiven in da se za sledeče štiri dvanajstine predvideva večji izdatek za 605 miljonov dinarjev. Spričo temu bode proračun za leto 1925/26 za dve milijardi večji, nego je bil lanski budžet. Go. spod minister se trudi ob vsaki priliki z dokazom, da je bilanca uravnovešena, a glej — izdatki so za 20% večji! Ti večji izdatki bi nas v ostalem toliko ne motili, ko bi gospod minister predložil tudi kritje za nove izdatke; toda razen invalidnega davka, ki se
podvoji, ne vidimo nikakih novih virov dohodkov, pa se bojimo, da zaidemo kmalu, zelo kmalu v deficit. Hočeš, nočeš, morali bomo uvesti nove davke ter povišati dosedanje. Naše gospodarstvo zahteva enodušno, da se znižajo železniške tarife, pa glej naše državne železnice delajo z deficitom, tako da nastane vprašanje, da li ne moramo v najkrajšem času pristopiti povišanju železniške tarife. Vsaka železniška uprava mora obstati na tem, da dohodki zadoščajo ne samo za plače železniškega osobja in drugih materi-jalnih stroškov, ampak da se iz rednih dohodkov krijejo tudi vse reparature; a mi vemo, da reparature pri naših vagoni li in naših lokomotivah niso že več let plačane, in še le sedaj se zahteva pooblastilo, da se izdajo boni! Toda z boni bo malo pomagano, v prvo, ker dotična podjetja teh bonov ne bodo mogla unovčiti, v drugo, ker bo bone nekega dne vendar treba plačati. Po zakonu
o	dvanajstinah je ministrstvo financ pooblaščeno, da izda take bone v znesku preko 450 milijonov dinarjev, — vse samo dokaz, koliki je bil deficit v bivših budžetih. In temu gospodu ministru je treba sedaj zopet verjeti na njegovo besedo! ...
»V novem zakonu o dvanajstinah nahajamo še vedno znatne izdatke za proge, ki so že davno otvorjene. Izdatki za proge Topčider —Mala Krsna—Požarevac, Užice— Vardište, Ormož—Murska Sobota, Biliač—Krupa in Pa-račin—Stalač se vlečejo skozi budžet že nekoliko let, čeprav so te proge že v prometu, pa bi bila tudi tukaj logična zahteva, da se že prestane s temi izdatki in s takimi pozicijami.«
»Po dvanajstinah znaša naš proračun za leto 1925/26 okoli 12.300 milijonov, v kolikor v sledečih dvanajstinah ne bode ponovnega povišanja (da ne bode znižanja, je nepotrebno pripomniti). Spričo temu, kakor smo že rekli, bodo izdatki večji za dve milijardi dinarjev. Toda med tem se je situacija v teku pretečenega leta bistveno izpremenila: lansko leto je 16 papirnih dinarjev vstrezalo enemu zlatemu dinarju, toda v tem letu zadošča 12 papirnih dinarjev za en zlati. Spričo temu, ako reduciramo na zlate dinarje, dobimo znesek 650 milijonov zlatih dinarjev. Ako pa toletnih 12.300 milijonov delimo z 12, kar vstreza razmerju med zlatim in papirnim dinarjem, vidimo, da toletni budžet v zlatih dinarjih znaša eno milijardo in 30 milijonov zlatih dinarjev, ali za gotovih 400 milijonov zlatih dinarjev več kakor lanskoletni. Ta konstatacija boli, zlasti boli, ko se ima na vidu, da je gospod minister financ v vsem tem času vodil politiko izrazite deflacije in »krepčanja« dinarja. Dinar je na tečajnicah raznih borz porastel za svojih 30%, pa čeprav ni porastel na svoji sili. Plač državnih uradnikov, v kolikor ne bodemo prisiljeni jili povišati, je nemogoče znižati, a tudi mate-rijalni izdatki so ostali isti. Ako se nadaljule politika krepčanja dinarja, bo naš budžet, izkazan v zlatih dinarjih, vedno večji, a naša davčna bremena bodo vse neznosljivejša. Politiko krepčanja dinarja bi moralo spremljati popuščanje cen, drugače pademo iz ene gospodarske krize v drugo. V pokretu za znižanjem cen bi morala prednjačiti država ter kot prva znižati svoje davke in svoje tarife. Da bi se moglo provesti to znižanje, je potrebno reducirati tudi državne izdatke; toda mi vidimo, da so za bodoče leto državni izdatki predvideni s plus 2 milijardi dinarjev, ali za 20% (v zlatih dinarjih za gotovih 400 milijonov, ali zn 60%) višje! Pri takem stanju je naravno, da o znižanju državnih davkov 'in taks ne more biti govora, nego mora priti do novih dajatev, v kolikor se ne bo našlo izhoda v novih posojilih.
Perspektive naših državnih financ so torej slabe, zelo slabe. Toda perspektive znižanja splošnega nivoja cen, kot posledice politike krepčanja dinarja, so še slabše. Ali toliko več hrabrosti ima naš gospod minister financ, — »Nacht muss es sein, wo Friedlands Sterne strahlen«.
Kongres javnih nameščencev.
V dneh 19. in 20. aprila je v Ljubljani kongres javnih nameščencev. Upamo, da bo stal na višku svoje naloge ter iznesel pred svoj najkompetentnejši forum vse, kar tiče življenjske interese javnih nameščencev. Med te interese pa ni šteti samo takih materijel-nega značaja. Ni namreč nobenega dvoma, da je danes ugled javnega nameščenca zelo ponižan. Ne vsled njegove kvalifikacije, ker ta je — zlasti za Slovenijo moremo to poudariti — prejkoslej na isti višini. Ugled so mu vzeli njegovi krušni gospodar ji, ^ki pa v tem slučaju ni država, ampak — na žalost je ugotoviti — so to politične stranke.
Na krmilu stoječe politične stranke smatrajo državne nameščence za političen drobiž, s katerim barantajo med seboj. Vsakokratna vladajoča stranka je mnenja, da ima pravico do usužnjenja političnega prepričanja in svobodnega mišljenja javnih nameščencev. In da bi upravičevale to duševno robstvo, se te stranke identificirajo z državo in njenimi interesi, češ, če si proti meni, si proti državi.
V svoji brezvestnosti te stranke brezobzirno izvajajo svoje postopanje proti javnim nameščencem, ki se ne morejo braniti. Koliko škode napravlja tako partizanstvo baš drža-
vi	sami, je nepreračunljivo. Namesto samozavestnih, značajnih mož, ki bi nanje država bila lahko ponosna, ustvarjajo hlapčevske duše, brezvretenčarje, ki krive hrbet pred vsakim slučajnim gospodarjem, pa naj pripada tej ali oni politični stranki. Nujna posledica takih razmer je splošna demorali-zacija. Zategadelj poudarjamo, kar smo že tolikrat naglašan, da je taka politika proti-
nacijonalna ter da je v premočrtnem nasprotju z državnimi interesi.
Kongres javnih nameščencev mora postaviti kot enega prvih postulatov: depolitizacijo javnih nameščencev. Prejenjati mora pogubni vpliv političnih strank nanje. Javni nameščenec ne sme biti cunja, s katero se pomivajo tla v tajništvu politične stranke.
Jasno je, javni nameščenec, ki stoji v službi države, mora biti udan tej državi. Ne zaradi tega, ker dobiva od nje plačilo za svoje delo, ampak ker mora z ljubeznijo in s pa-triotično zavestjo vršiti svoje delo. Kajti tudi on je del države. Kaj več zahtevati od javnega nameščenca in celo zahtevati, da bi moral biti udinjan gotovi politični stranki, pa je atentat na njegov značaj, na njegovo svobodno mišljenje.
Kakor je na eni strani resnica, da državni uradnik ne more biti somišljenik stranke, ki je protidržavna, ki z revolueijoniranjem obstoječega družabnega reda ogroža obstoj države same, prav tako pa je naloga kongresa ugotoviti, da je goli humbug, kar v tem pogledu uganjajo nekatere politične stranke, med katerimi se odlikuje zlasti mladinska SDS. Če ta proglaša kot protidržavne elemente i one, ki prižfl&vajo edinstvo države, monarhijo, pa učijo, da mora notranja ureditev te države sloneti na bratskem sporazumu vseh treh plemen ali narodov — pripomnimo, da Srbi o sebi nikdar drugače ne govore, kakor o narodu — na enakopravnosti, zakonitosti, sploh na principu pravne države, če naj so tudi ti, pravimo, protidržavni elementi, potem je to čisto navadno slepilo, izliv ogabnega partizanstva. Pa greh i nad državnimi nameščenci i nad državo samo.
Naloga kongresa je, da najstrožje obsodi persekucije javnih nameščencev iz partizan-skopolitičnih razlogov ter da na ves glas zaideva, da se popravijo vse krivice, ko so jih bili v tem pogledu zagrešili eksponenti gotovih političnih strank.
V zvezi s tem mora kongres v resen pretres vzeti drug humbug, ki ga počenjajo, to je takozvana redukcija, ki da je potrebna s stališča državnih financ. Ne glede na to. da je z redukcijo tako. kakor z našimi davki, v enem delu države se jih rigorozno izterjuje, v drugem pa prav nič, smo bili od vsega početka mišljenja, da je redukcija, kakor je bila zamišljena, pogrešila. Saj je mogoče, da se je n. pr. v Srbiji, zlasti v cen-Iralnih uradih, nateplo v urade vse polno elementov, ki za državnega nameščenca nimajo najprimitivnejše kvalifikacije, toda za Slovenijo velja to le v najmanjši meri. Dočim bi pomenila redukcija za Srbijo res čiščenje v pravem pomenu besede, pomenja redukcija za Slovenijo, podvzeta v enaki meri, največkrat veliko krivico. In dočim je redukcija v Srbiji le navidezna — pri enih vratih ven, pri drugih noter — je redukcija v Sloveniji spričo birokratizma naših šefov efektivna. A kar napravlja redukcijo za najbolj odijozno, je dejstvo, da se jo pri nas izrablja zopet v partizanske svrhe. In če hočemo biti odkritosrčni, v tem smislu je bila redukcija zamišljena od vsega početka.
Ne moremo pripoznati štedenja državnih financ, ako se reducirajo še delazmožni, preizkušeni, za pokoj nikakor še zreli uradniki, na njih mesta pa postavljajo druge, četudi mlajše moči. Kajti namesto prejšnjega enega, mora sedaj država plačevati dva nameščenca, enega aktivnega, drugega v pokoju.
Ni to štedenje, ampak zapravljanje državnega denarja.
Pravilna in pravična redukcija bi se izvršila, ako bi se za vsak urad fiksiralo potrebno število nameščenstva. Ako je število danes nad normalo in ako se nadštevilčnih nameščencev ne more uporabiti v kakem drugem uradu, potem naj se pač ob izpraznitvi kakega mesta, bodisi vsled smrti, bodisi z redno upokojitvijo, dotično mesto več ne zasede in opusti. Taka redukcija bi bila j najbolj pravična in čeprav bi trenotno v finančnem pogledu ne bila izdatna, za nekaj let bi čisto gotovo pokazala svoj finančni efekt.
V tem svojem članku smo poudarili samo nekaj najbolj kritičnih momentov, ki bi se ž njimi kongres moral pečati, ako naj izpolni svojo nalogo in ako naj ne igra samo vloge i neke štafaže. Neustrašeno in energično mora i kongres stati na braniku pravic nameščencev J
—	in med te spadajo v prvi vrsti politične j
•	in prvenstvene državljanske pravice poedin-j čeve, ki se danes kršijo na vseh koncih in ‘ krajih — kajti le na ta način bo upravičil j pravico do svoje eksistence. Strokovna or-; ganizarija, ki se ne zaveda svoje naloge ter ! ne zna ali se celo ne upa zaščititi pravic slehernega svojega člana, je izgubila svoj rai-son d’etre. Ne kličemo na revolto in bi jo obsojali, kakor obsojamo klečeplazenje, toda ! molk ob nepravem času bil bi greh, ki bi se . bridko maščeval nad vsem stanom. Eno pa : je potrebno, v kar mora kongres položiti vso svojo vzgojno silo, in to je solidarnost, ona tovariška solidarnost, ki si osvoji geslo: vsi ' za onega, eden za vse! In hoc signo vinces! j 	
Politične vesti
i
j = Kdo je odgovoren za vojno? O tem
i vprašanju se je v zadnjem času razvila zelo živahna debata v svetovnem časopisju radi trditve, ki jo zlasti razširja Angležinja Dur-; ham, da je Srbija zakrivila svetovno vojno, j 0 tem je pisal tudi znani angleški vseučiliški I profesor Seeton \Vatson, ki se sedaj mudi v j Beogradu. Ta je na vprašanje nekega novi-■ narja pojasnil, kako je prišlo do sedanje kampanje. Ljuba Jovanovič je namreč objavil v neki reviji članek, iz katerega je ome-j njena Angležinja Durham izvajala, da je Srbija zakrivila vojno. Za to vprašanje se za-; nimajo predvsem zgodovinarji in pa zunanji
i	politiki, ki raziskujejo predzgodovino in hi-
i	storijat svetovne vojne. Nemčija s svoje strani seveda pridno propagira v svetu trditev, da je povzročila vojno Srbija in to iz razloga, da se ona sama otrese krivde in jo zvali na druge. Z ozirom na trditev Durhamove pa se je vršilo več razprav in konferenc o vprašanju krivde povzročitve vojne, na katerih so povsod prevladali oni, ki so z argumentacijo iz članka Ljube Jovanoviča izvajali, da je Srbija zakrivila vojno. Seeton Watson je zato povdaril, da je nujna dolžnost jugoslovenske vlade, oziroma tedanjih srbskih državnikov, da ona avtentično te trditve ovrže; istotako pa bi moral tudi Ljuba Jovanovič sam priznati, da nekatere navedbe v njegovem članku »Kri Slovanstva« niso točne.
= Pogajanja za novo francosko vlado. Ker
je- Painleve odbil mandat za sestavo kabineta, je poveril predsednik republike to nalogo Briandu, ki sedaj vodi pogajanja s političnimi skupinami levičarskega bloka. Po , njegovi izjavi bo sestavil vlado sanio pod pogojem, da stopijo v vlado vse skupine levičarskega bloka in če mu bodo dovolile prosto roko za izvajanje med temi grupami dogovorjenega programa. Na njegovo vprašanje glede sodelovanja v vladi so odložili odgovor, dokler ne bo v naglici sklicani strankin kongres odločil o tem vprašanju. Izgleda pa, da socijalisti niso naklonjeni r.iti Briandu, niti Painleveju. Prvemu zamerijo, češ, da vodi dvolično politiko, v senatu tolerantno, v zbornici pa radikalno kot levičar. Kakor vse kaže, bodo socijalisti znova poskusili spraviti na površje Herriota. Bri-andovo ponudbo za sestavo vlade Painleveju je ta tudi odklonil.
—	Hindenburgova kandidatura in Mussolini. Daily Telegraph komentira mednarodno
politično situacijo ter omenja pri tem utis, ki ga je napravila Hindenburgova kandidatura v italijanskih vladnih krogih. Pravi, da se je, po njegovih ločnih informacijah, izjavil Mussolini te dni v nekih diplomatičnih razgovorih takole: »Šef italijanske vlade naravno ni navdušen za to kandidaturo, toda vidi v njej potrdilo svoje teorije, da demokracija, bodisi v svojih liberalnih, bodisi v socialističnih manifestacijah danes ni pripravna za vlado kake države, ker ji manjka energije in discipline. Vrhutega replicira Mussolini onim zaveznikom, ki lamentirajo sedaj, upravičeuo ali neupravičeno, da izgle-'J/h (^a ^10®e kreniti politično krmilo v Nemčiji na desno, da so povzročili oni sami tež-koče, ki se jih sedaj boje, s svojo politiko napram Berlinu. Oni sami’so odgovorni, če ni prišlo dosedaj do pametnega sporazuma z Berlinom. Mussolini da se je kazal v zadnjem času nekoliko nervoznega radi načina, kako se je obravnavalo Kolinsko vprašanje, kakor tudi radi mer glede garancij varnosti. Po mnenju šefa italijanske vlade bi morala biti vprašanja kontrolne komisije in evakuacije Kolina že rešena. Rim je bil v popolnem soglasju s prvotnim stališčem Anglije v teh zadevah ter je bil pripravljen k uspešnem sodelovanju v svrho hitre rešitve. Mussoliniju se dozdeva, da je smatrati med zavezniki najbolj homogenim, stabilnim in svobodnih rok italijansko in angleško vlado, ker imata največje in najbolj edine večine. — »Gospod Mussolini ■— tako zaključuje list — je bolj kakor kdaj preje za angleško-italijau-sko politiko v interesu odločnejšega varovanja evropske varnosti.«
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 15. aprila: Lizistrata. Red E.
Četrtek, 16. aprila: Vdova Rošlinka. Red C.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, 15. aprila: Carmen. Red D.
Četrtek, 16. aprila: Don Juan. Red E.
Univ. prof. dr. Metod Dolenc: Dušanov zakonik, primerjalni prikaz pravnih razmer po Dušanovem zakoniku in po istodobnem germanskem pravu, s posebnim ozirom na Slovence. — Splošna knjižnica — znanstvena zbirka, zvezek VIII. V Ljubljani 1923. Založba Zvezne tiskarne in knjigarne. 216 strani. Cena broš. 75 Din, vez. 85 Din. Slovenski inteligent se je šolal pred vojno z večine na avstrijskih šolah. Tam pa niso hoteli ničesar vedeti o Jugoslovanih in njihovi zgodovini. Tako pride, da od sedajšnje generacije inteligentov, ki so zasedli svoja uradna mesta ali privatne poklice, pred svetovno vojno ni do malega ničesar izvedela o 'velepomembnem spomeniku jugoslovanske pravne zgodovine, o zakoniku carja Dušana Silnega i* leta 1349 in 1354. Šele odkar imamo lastno vseučilišče se je pričela oficijelno gojiti tudi pravna zgodovina južnih Slovenov. Ali tudi tu so bile težave, ker slušatelji na naših univerzah niso imeli nobene knjige, ki bi jim stvar sistematično prikazala. Kajti srbska izdaja Dušanovega zakonika je le komentar splošnega historika Stojana Novakoviča in je mogla dobro služiti le tistim, ki so že dovršili pravne študije. G. univ. prof. dr. Metod Dolenc je v oznanjeni knjigi kot prvi jugoslovanski pravnik podal sistematični prikaz pravnih razmer za časa carja Dušana. Knjiga obsega poleg obrisa zakonodajstva do konca 14. stoletja sistematično obdelano javno (državno) in pa zasebno pravo, a za dodatek prinaša slovenski prevod Dušanovega zakonika. Prevod se drži tesno izvirnika, hoče zadeti predvsem pravni smisel določil, pri tem pa vendarle ohraniti Zunanjo arhaistično obliko. Kar pa bo naše slovenske inteligente prav posebno zanimalo, je okolnost, da podaja knjiga tudi komparativno sliko pravnih razmer, ki so istodobno veljale po germanskem pravu osobito med Slovenci. G. pisatelj je napisal že nekaj razprav, ki so obudile med znanstvenim svetom pri nas in v tujini veliko pozornost, ker je odkril iz ar-hivnega materijala vse polno pravnih institutov, ki morajo veljati za sestavni del našo slovenske pravne zgodovine. Povzel je iz starih slovenskih prevodov nemških zakonov nekatere pravne izraze in jih — dasi vedno pozabljene — uvedel na novo v znanstveno terminologijo. V pogledu komparativnega prikazovanja srbskih in slovenskih pravnih razmer je nedvomno oral ledino. Tako bo pisateljevo delo zelo važen pripomoček za študij jugoslovanske pravne zgodovine poznega srednjega veka, in to ne samo za slušatelje na univerzi, katerim je kot učbenik juridične fakultete namenjeno, ampak tudi vsakemu iskrenemu Jugoslovanu, ki se želi informirati o davnih korenikah, iz katerih je današnja pravna miselnost izrastla tako pri Srbih, kakor pri nas Slovencih. — Zanimiva in^ pomembna knjiga je pravkar izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne in se dobiva pri založnici in vseh drugih knjigarnah.
Brata Milan Jovanovič in Dušan Jovanovič, mlada violinska in klavirska virtuoza, sta dospela iz Pariza v Ljubljano. Slovensko koncertno občinstvo se še spominja, s kako velikanskim navdušenjem sta bila pred šestimi leti v unionskem koncertu sprejeta. V zadnjih šestih letih sta koncertovala na Angleškem, v Londonu, v Ameriki, na Španskem, v Avstraliji, v Novi Zelandiji z uaj-večjimi uspehi. Zadnjo soboto sta koncertirala v Parizu. Po Veliki noči priredita v Ljubljani koncert z velezanimivim sporedom svetovne glasbe. Mogoče priredita tudi koncert v Mariboru in Celju. Na idealno lep užitek koncerta že danes opozarjamo.
Dnevne vesti.
— Kaj je z ljubljanskimi občinskimi volitvami? Tako se vprašuje že več ko mesec dni Ljubljana, z vladne strani pa se ravno toliko časa trdovratno molči o novih občinskih volitvah. In vendar so bile ljubljanske občinske volitve odložene z argumentom, ki naravnost sili velikega župana, da (»stane zgovoren. Zakaj veliki župan je odložil volitve, ker da so bili volilni imeniki napačni, dočiin je skupščina, naša najvišja oblast, potrdila ljubljanske skupščinske volitve, ki so se vršile na podlagi ravno istih volilnih imenikov. Ali misli veliki župan, da še sedaj drži njegova argumentacija in če to misli, zakaj ne pove svojih razlogov? 2000 volilcev da je bilo neupravičeno vpisanih, 1000 \ olil-cev pa neupravičeno izpuščenih, so trdili mladinski listi ter s tem utemeljevali odložitev volitev. Kdo so tisti volil«? Na to vprašanje mora odgovoriti veliki župan. Če se šteje do 2000, potem morajo biti tudi imena. Na dan ž njimi! In dalje je treba povedati, kaj se je storilo, da se volilni imeniki popravijo. Če so bili volilni imeniki po krivdi kogarkoli nepravilni, potem to čisto gotovo ni krivda Ljubljančanov iu zato tudi ne gre, da bi bili ti ob svoje avtonomne pravice. Gospodom mestnim gerentom sicer vsa čast, toda prav nobene pravice nimajo, da bi zastopali Ljubljano, ker nimajo ljudskega zaupanja. Ljubljanske občinske volitve je zato treba čim preje razpisati in kdor bi zakrivil zopetne odložitev, ta naj pripiše posledice sebi. Zakaj večno se ne bodo teptale avtonomne pravice Ljubljane.
— Iz sodne službe. Za svetniškega tajnika je imenovan predstojnik okrajnega sodišča v Brežicah Vinko Strasser.
— Iz učiteljske službe. Upokojena je učiteljica pri Sv. Ani nad Tržičem Hedvika Švickert-Lehman.
— Radictelegrafični kurz. Ministrstvo poste in brzojava otvori nov rediotelegrafski kurz, v katerega bo sprejetih 20 gojencev.
— Nenavadna rešitev stanovanjskega vprašanja. Kakor vse države, tako trpi tudi Grška pod' težkimi prilikami povojnih let, kakor povsodi, tako trpi tudi tam vsled teh razmer »ajbolj stan intelektualcev. Posebno težko je, kakor povsodi stanovanjsko vprašanje. V Atenah so našli medtem originalen način likvidiranja tega vprašanja. Oblasti so intelektualce nastanile enostavno po ložah kraljevske opere.	vv	,
— Kongres javnih nameščencev. .Spoštovanemu meščanstvu! Kakor že javljeno, se vrši 19. in 20. t. m. v Ljubljani kongres javnih nameščencev, ki se ga bodo udeležili številni gosti iz vseh krajev naše domovine. Stanovanjski odsek rabi veliko sob, oziroma postelj, da došle goste dostojno nastani in prosi ljubljansko meščanstvo, da mu gre pri nastanitvi na roko. Kdor razpolaga s sobo,- oz, posteljo, naj to prijavi do vštetega 17. t. m. ustno ali pismeno načelniku tega odseka fin. rač. liadsvetniku Mirku Česniku, in sicer dopoldne Krekov trg 10-11. (finančna delegacija), popoldne pa Gorupova ulica 3-III. Navede naj tudi najemnino, ki jo zahteva. Z ozirom na neugodni gmotni položaj državnih nameščencev in v interesu dobrega slovesa našega mesta, naj zahteve ne bodo preti-Tane.
— H kongresu drž. nameščencev. »Gl. Sa-vez< poroča O. Z., da je vsem udeležencem kongresa dovoljena čet r tinska vožnja od kraja njihovega službovanja do Ljubljane in nazaj. Ker Osr. Zveza ni prejela podrobnih navodil, priporočamo vsem, ki bodo prihajali v kongresnih dneh v Ljubljano, da vzamejo na podlagi legitimacij oziroma objav na odhodni postaji polovični listek, ki jim bo služil za povratno vožnjo. Listka pri dospetku v Ljubljani seveda ne smejo oddati, marveč naj ga predlože samo v žigosanje postajnemu načelniku. Isto velja za skupni izlet na Bled dne 21. t. m. — Prosimo ponovno, da se iz Slovenije brez odloga prijavijo predsedniku O. Z. Lillegu vsi oni to-variši, ki se bodo udeležili komerza na čast
gostom dne 19. t. m. in izleta na Bled. Podrobnosti so razvidne iz zadnje številke »Našega G lasat. Naši tovariši iz Srbije, Črne gore, Bosne, Dalmacije itd. bodo prihajali v Ljubljano po večini že 17. oziroma 18. t. m. Natančne podatke bomo pravočasno objavili. Že sedaj pa apeliramo na našo javnost, zlasti pa na vse ljubljanske drž. nameščence, da se sprejema na kolodvoru v čim najmnogo-brojnejšem številu udeleže.
— Zopet potresna katastrofa. V nedeljo ob 9. uri 54 minut 45 sekund- so zaznamovali seizmografski instrumenti v seizmološkem zavodu v Beogradu katastrofalen potres. Delovanje seizmografa je trajalo eno uro in 45 minut. Center je oddaljen 7650 kilometrov in se nahaja najbrze na vzhodni obali Kine, zaliv Singtaj.
Mustafo Kcmala je ugriznil stekel pes.
Mati n javlja iz Carigrada, da je odpotoval od tam neki profesor instituta proti steklo-sti v Angoro v svrho zdravljenja Mustafe Kemala, ki ga je ugriznil stekel pes.
— Nagrada vojakom, ki so služili v ameriški vojski. Ameriška vlada je sklenila izplačati vsem vojakom, ki so služili v ameriški vojski posebno nagrado. Izplačevanje se je že pričelo. Vsled tega je objavil vojni ataše Zedinjenih držav poziv na vse naše državljane, ki morejo dokazati pravico do te nagrade, da se mu prijavijo, da dobe formular, ki ga je treba izpolniti. Pisma je treba adresirati na g. vojnega atašeja poslaništva Zedinjenih držav v Beogradu.
— Univerzitetni tečaji potom radija. Udru-ženje ameriških univerz je sklenilo prirejati učne tečaje potom radija. Na podlagi tega sklepa je postavilo že več prav uglednih univerz radioaparate. Kako priljubljeni so ti tečaji, dokazujejo najbolj dejstvo, da dobivajo univerze na stotisoče zahvalnih pisem iz vseh delov držav. Letos se razširi ta uvedba na vsa vseučilišča, kjer do sedaj še ni vpeljana.
— Baedeker umrl. Znani založnik Baede-ker je umrl v petek v 82. letu svoje starosti.
— Umori v Mussolinijevi deželi. Pri Fori-ju je oddal neki pristaš republikanske stranke na 13-letnega mladeniča, ki je pel faši-stovsko pesem strel iz puške. V Reggionellu Emilia so streljali komunisti, ki so delili komunistične letake na dva fašistovska delavca, ker sta se protivila temu početju. Izstrelili so nanje par strelov iz revolverjev, da bi jih pognali v beg. Tudi v Raveni so streljali komunisti na fašiste. V Speci ji je umrl v neki fašist, ki so ga ranili komunisti. Organ generalnega tajnika fašistovske stranke Fari-naccija zahteva, da se uvede zopet smrtna kazen ter interniranje ljudi, ki provocirajo take incidente.
— Aretacija špiona v Parizu. Te dni je aretovala parižka policija radi špionaže Rusa Lezinskega, ki je hotel imeti od nekega inženirja tehnične sekcije gotove dokumente o francoski aviatiki. Inžener je navidezno pristal, obenem pa je obvestil policijo, ki je Lezinskega aretovala ter našla pri njem laž-njive dokumente, ki mu jih je dal inženjer.
V	arelovančevem stanovanju je bila izvršena hišna preiskava, pri kateri je bilo najdenih mnogo dokumentov, pisanih v ruskem jeziku, ki jih bodo sedaj prevedli.
— Orožniški pripravnik zabodel civilista. Na velikonočno nedeljo je sedela v Zagrebu v gostilni Floriana Kušta, nn trgu I. v eni sobi družba orožnikov, v drugi pa gostilniški hlapec Mijo Vukovski, ki je pil brizganec. Orožniki so pili vino. Eden od orožnikov je med razgovorom gestikuliral ter je pri tem prevrnil čašo vina na Bobičeve hlače. Bobič je nato vzel svojo čašo ter izlil svoje vino v drugo sobo rekoč: »Neka i moje vino pliva.-Gostilničar je Bobiča opozoril, da naj gre raje vino razlivat za vogal. Bobič je radi tega gostilničarja nesramno nahrulil. V pogovor se je vmešal tudi Mijo Vukovski. Ni rekel ničesar žaljivega. Vkljub temu pa ga je zabodel Bobič dvakrat z bajonetom, enkrat v čelo in drugič v rebra. Bobič je navalil nato
še na gostilničarko in natakarico. Pobesnelega orožnika je odgnal stražnik v luknjo. Njegovi tovariši so pred prihodom stražnika iz gostilne izginili, mesto da bi bili intervenirali. Mijo Vukovskega so prepeljali v bolnišnico. Zdravniki pravijo, da je malo upanja, da bi okreval.
— Srbski harem. Ne bi bilo tako zanimivo, da se ne vrši stvar v času, ko izumira že celo na Turškem haremsko življenje. Sredi Sarajeva, malo od centra »na Kovačih-., eksistira srbski harem. Njegov lastnik je mali človek. Ni ne sultan, ne vezir, ne paša, ne maharadža, marveč navaden kmetič Damjan Milič. »Obabil« se je pred 20 leti. S svojo zakonsko ženo Jelico ima troje otrok, od katerih je najstarejšemu 15 let. Toda Damjana Miliča ni mogla zadovoljiti niti zakonska, niti očetovska sreča, gledal je za drugimi ženami. Končno se je zaljubil v 25 letno Marico Ilič, ki mu je tako možgane zmešala, da je zapustil svojo zakonsko ženo in svoje otroke. Živel je ž njo preko dveh let v divjem zakonu in radi tega je imel s svojo ženo dosti neprilik. Toda Damjan je ostal trdovraten. Svoji zakonski ženi in otrokom ni dal nikdar niti beliča, marveč potrosil je ves denar s svojo ljubico. Konečno pa mu je predlagala njegova zakonska žena, da se preseli s svojo ljubico v domačo hišo. Tako se je tudi zgodilo. Vsi stanujejo sedaj skupaj pod eno streho v mali ozki izbici. Mož, žena in ljubica spe v eni in isti postelji in obe konkurentinji živita v lepi slogi.
— Župan in Ahmetove žene. Carevo selo. 12. aprila. Ali Ahmet iz vasi Grada, srez ca-levoselski, se je oženil lansko leto z devoj-ko iz Grada. Vaški župan je prigovarjal njegovi ženi, kakor trdi Ahmet, da bi od njega pobegnila. Ahmet je kmalu nato vzel drugo ženo iz iste vasi, vendar ga je tudi ta zapustila čez mesec dni. Ahmet je prosil tudi druge devojke ljubezni, toda nobena ga ni marala. Dolžil je za vse to vaškega župana ter je sklenil, da se maščuje nad njim. Da bi svoj namen tem lažje izvršil, je vstopil v četaško četo, ki ji je načeloval Lako Jovanovič. Na ta način je prišel Ahmet do orožja. Zapustil je četo s trdovratnim namenom, da se maščuje nad županom. Stopil je pozneje v stik z bolgarskimi komitaši iti nekega dne je pripeljal bolgarskega komito v županovo hišo. Ta komita pa je bil v županovo babo zaverovan. Ahmet in zaljubljeni komita sta napadla župana, ko si mož ni ničesar hudega nadejal. Župan je bil težko poškodovan in ker sta mislila, da sta ga ubila, sta pobegnila. Pred par dnevi je prijela žandar-merija oboroženega Alnneta ter ga vtaknila v zapor. Ahmet dejanje priznava.
-ir: Hitite, da še pravočasno kupite tablice za tombolo za dne 19. aprila na Kongresnem trgu Osrednjega društva nižjih poštnih •uslužbencev, prodajajo jih vsi pismonoše in trafike po 2.50 Din. Oglejte si dobitke od 14. t. m. dalje v trgovinah: Gričar & Mejač, šelenburgova ulica. Elite, Prešernova ulica in J. Goreč, Dunajska cesta 1.
— Izšla je aprilska številka »Planinskega Vestnika« s sledečo bogato in zanimivo vsebino: Dr. V. Bohinec: O čaščenju goril in je-zer. — Marko D.-ova: Plezalna tura na Rja-vino. — Jožef Zazula: Po gorah okoli Mežiške doline. — Čez hrib in dol: Iz Velikih Lašč na Dolenjskem via Rakitna v Preserje na Dolenjskem ali — terra incognita, I. L. Ljubljana. — Obzor: Valvazor in slovensko smučarstvo. Društvo za raziskavanje podzemskih jam. f Oče Johan Stiidl. Predavanje s slikami. — Društvene vesti: Iz zapisnika Osred. Odbora SPD v februarju 1925. Seznam zaznamovanih potov. Vozne olajšave članom SPI). Vožnja Ljubljana—Tacen. Občni zbor T. K. »Skala«. Popravek k članku »Še nekaj imenoslovja«:. K pregledu poseta planinskih koč v drugi številki. — Naše slike: Koča na Triglavskih jezerih.
— Toaleta uradnic ministrstva pravde. Za finančnim ministrstvom je prišlo ministrstvo pravde, ki je izdalo te dni naredbo glede toalet uradnic temu ministrstvu podrejenih uradov. Uradnice imajo nositi v pisarnah črne toalete.
O LAJŠANA PLAČILA ZA
Obleke daje
O. BERNATOVIČ.
Gospodarstvo.
POVIŠANJE OBRESTNE MERE V PRAGI.
Skoraj ob istem času, ko je čehoslo':aški bančni urad povišal obrestno mero. kakor smo o tem že nu kratko poročali, je znižala madžarska Narodna banka svojo obrestno mero. Za to povišanje obrestne mere od 6 na 7 odstotkov se navaja v Pragi cela v’-sta najrazličnejših vzrokov, ki pa niso povsem zadovoljivi.
Metalna podloga in državna posest tujih deviz ni bila pred povišanjem obrestne mere malo manjša kakor pred enim letom, ler je znašala skupno 1584 milijonov čeških kron proti 1098.3 milijonov. V preteklem letu se je od decembra do srede marca zmanjšalo valutarično kritje za celih 600 milijonov čeških kron, medtem ko znaša zmanjšanje ob-toka v temu letu samo 203 milijone. V pre- * teklem letu je državni bančni urad dne 10. marca povišal obrestno mero za IV« odstotkov, ter radi gotove nestalnosti kurza češke krone podvzel restriktivne mere za devizni promet. Dne 20. maja/pa se je državna obrestna mera zopet znižala na 6 odstotkov, kljub temu, da se je povečala valutama posest le za nekaj milijonov. Ker se ta posest ni več zmanjšala, je potreba po novem povišanju obrestne mere gotovo dosti motivirana, akoravno so se gospodarske tirjatve tekom enega leta zmanjšale od 1680 na 1380 milijonov. Posebno v zadnjem času so se ta dobroimetja v inozemstvu zelo zmanjševala. Praški listi, posebno oficijelmi »Prager Pressec, ki je par dni pred poviškom obrestne mere javnost na to pripravljala, sedaj o lem povišanju silno malo piše, ter se peča v večji meri z vprašanjem pomanjkanja denarja na angleško-anierikanskem denarnem trgu, in o visokih obrestnih merah v Avstriji, Madžarski, Nemčiji in v naši kraljevini. Razpravlja se tudi mnogo o veliki potrebi po žitu, za kar se je plačalo v preteklem letu celi 2 milijardi čeških kron proti 800 milijonom leta 1923. Kljub temu pa izkazuje trgovinska statistika močno aktiviteto, vsled česar pravzaprav ni povsem razumljivo, da se količine deviz, ki so v posesti bančnega urada ne morejo dvigniti do onih visokih postavk, ki so se izkazovale pred par leti. »Prager Presset zastopa mnenje, da je temu krdva domača industrija, ki neprenehoma zahteva od bank novih kreditov ter potem svoje izvozne dohodke pušča v inozemstvu, ker j1! ta nudi višje obrestne mere. To trditev presoditi, je silno težko. Pri velikem po-mankanju kreditov, ki je tudi v Čehoslovaški danes zelo občutno, pa se ne more pričakovati, da bi tamošnje banke podpirale slično arbitražo v obrestni meri. Verjetnejše je, da si skušajo češki podjetniki obdržati kolikor mogoče veliko deviz v inozemstvu, da v slučaju potrebe lahko z njiini razpolagajo, ker se jim pri nabavki deviz delajo v domovini velike težkoče. In verjetno je, da bi po|>olna oprostitev devizne trgovine imela v Čehoslovaški kot posledico hitrejšo sanacijo gospodarskih prilik kakor pa povišanje obrestne mere. Zanimivo je dalje dejstvo, da je pri povišanju in prešnjem znažanju diskonta ostala lombardna obrestna mera popolnoma neizpremenjena v njeni prilično zelo visoki meri od 8 do 8'A odstotkov. Kljub temu, da so se v zadnjem času znižale lombardne tir-
Edgar Rice Burroughs:	31
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Bukawai je stresel malo žerjavice predse, vzel ščep smodnika iz žepa in ga vsul na žerjavico. Zabrnelo je in dvignil se je dim. Bukawai se je pričel nagibati naprej in nazaj ter zamižal. Potem je par-krat zakrilil z rokami in se delal, da bo omedlel. Na Mbongo in ostale je napravilo njegovo početje globok utis. Rabba Kega je postal nemiren. Njegova slava je minevala. V posodi je bilo še malo žerja-' 1C(f ^°grabil je kotliček in vrgel neopaženo pest * e^a listja vanj, potem pa je grozno zarjul, da so se vm ozrli nanj Celo Bukawaia je čudežno obudil iz omedlevice, ko pa je stari čarovnik spoznal vzrok svoje motnje, je takoj zopet omedlel, ne da bi bil kdo opazi njegovo nepremišljeno dejanje.
Ko je videl Rabba Kega, da so Mbonga, Ibeto in Momaya posvetili svojo pozornost njemu, je nenadoma pihnil v kotel, listje je zažarelo in iz kotla se je pričelo kaditi. Rabba kega je pozorno pazil, da nikdo ni opazil suhega listja. Ko so drugi opazili to nenavadno čudo, so zastrmeli v vaškega čarovnika.
V	notranjosti zmage gotov, je pričel svoje delo. Zavriskal je, skakal in se grozno pačil. Potem je sklonil obraz nad kotel in se navidez pogovarjal z duhovi.
Ko je to počel, se je Bukavvai zopet zavedel, ker je bil preveč radoveden. Nikdo se niti najmanj ni znienil zanj. Najprej je jezno mežikal z enim oče-
som, potem je še glasno zatulil. Ko je bil gotov, da Mbonga nanj pazi, se je vrgel v top položaj in je krčevito bil z nogami in rokami.
Vidim ga, je kričal. Daleč proč je. Vražji beli bog ga nima. Sam je in v veliki nevarnosti. A še je čas, je dostavil, za njegovo rešitev, če hitro plačate deset tolstih koz in ostale stvari.
Rabba Kega je prenehal in prisluhnil. Mbonga ga je pogledal. Glavar je bil v hudi zadregi. Ni vedel, čegava medicina je boljša. Kaj pravi tvoj čar? je vprašal Rabbo Kego.
Tudi jaz ga vidim, je kričal Rabba Kega. A tam ga ni, kjer pravi Rabba Kega. Mrtev leži na dnu reke.
Pri teh besedah je pričela Momaya glasno jokati.
*
Tarzan je sledil starcu, hijenam in malemu dečku do vhoda jame v soteski med dvema gričema. Tu je trenotek postal pred malo mrežo, katero je bil Bukawai postavil in poslušal pihanje in režanje, ki je pritajeno prihajalo iz globine.
Nenadoma je odkril ostri sluh opičjega človeka med živalskim krikom ganljivo otroško vzdihovanje. Tarzan ni več odlašal. Odrinil je vrata in stekel v ozko odprtino. Hodnik je bil ozek in teman, a vaja v temnih džungelskih nočeh je dala opičjemu človeku oko divjih zveri, s katerimi je občeval od mladosti.
Urno, a vendar previdno je hitel po temnem, neznanem in zveriženem prostoru. Ko se' je bližal, je jasnejše in jasnejše slišal divje renčanje hijen
ter njihavo praskanje po lesu. Otroško stokanje je postajalo glasnejše in Tarzan je spoznal glas malega, črnega dečka, katerega je bil hotel sprejeti kot svojega baluja.
Opičji človek je prodiral brez strastne razburjenosti. Preveč je bil vajen na nasilno smrt v džungli, da bi ga smrt celo dobrega znanca kaj posebno ganila. A bojno veselje mu je dalo razmah. V srcu je bil le divja zver in njegovo divje živalsko srce je veselo utripalo v pričakovanju boja.
V	jami sredi gore se je stisnil mali Tibo čim dalje od sestradanih zveri k zidu. Videl je, kako se je mreža udala besnim udarcem hijen in vedel je, da bo njegovega življenja v par minutah konec pod rumenimi zobmi groznih prikazni.
Pod sunki težkih teles se je zamajala mreža na znotraj, dokler ni z gromom odjenjala in spustila zveri k fantu. Tibo jih je še z grozo pogledal, potem je skril obraz v dlani in se pretresljivo jokal.
Trenotek sta hijeni odlašali, previdnost in strahopetnost sta jih zadrževali od plena. Tedaj sta se plazili, na dečka škileč, tihoma in kradoma bližje. Prav tedaj je prišel Tarzan in smuknil urno in ne-^j? slišno v jamo; vendar sta ga tenkočutni zveri zaslišali. S hudobnim renčanjem sta se odvrnili od dečka k opičjemu človeku, ki se jih je lotil s smehljajem. Ena je za trenotek obstala na mestu, a opičji človek se ni niti zmenil, da bi potegnil lovski nož. Planil je na danga, ga zgrabil za vrat, prav ko je hotel smukniti mimo njega, in ga treščil po jami za njegovim tovarišem, ki je že bežal po temnem hodniku.
e
jatve, znašajo vedno še 534 milijonov čeških kron ali celih 60% eskomptnega portfelja državnega bančnega urada. Nobena državna banka ne izkazuje tako visokega lombarda. Toda potrebno je to številno lombardiranje radi slabega vpoštevanja državnih posojil in y interesu kurzne politike državnih papirjev.
Glavno težišče gospodarskih in kreditnih težkoč Čehoslovaške leži namreč v neureje-aih državno-finančnih vprašanjih, ki vplivajo zopet nazaj na obrestno mero in kreditne prilike.
LJUBLJANSKA BORZA.	i
dne 14. aprila 1925.	\
Produktna borza: Deske III. vrste 20 in 25 mm, fco meja denar 550; cerovi krlji od
2	m dolžine in od 25 cm prem. naprej, fco nakl. post. 10 vag. denar 18, blago 18, zaključek 18; smrekovi in jelovi hlodi od 25 t cm prem. naprej, 4 m dolžine, fco naklad- j na postaja denar 250, bukovo oglje la, vilano, i fco	meja	denar 118. — Pšenica	Hard.	Win-
ter	2, par Ljubljana blago 480,	pšenica	Ro-	•
sate par Ljubi jami blago 475; otrobi pšenični drobni, juta vreče par Ljubljana blago 225; koruza promptna par Ljubljana blago 217.50; koruza promptna mešana par. Ljubljana blago 197.50; krompir rdečkast fco štajerska postaja blago 140; krompir beli fco štajerska postaja blago 125; krompir rumeni fco štajerska postaja blago 110; fižol mandalon fco Ljubljana denar 310; bučne pečke, rešetane ^rinfusa fco hrvatska postaja blago 560. Vrednote: 2 'A% drž. renta za vojno škodo denar 159, blago 161; 7% inv. pos. iz 1. 1921 de-
nar 61, blago 63; Celjska posojilnica d. d. denar 210, blago 212; Ljubljanska kreditna banka denar 217; Merkantilna banka denar 110, bi. 110, zaklj. 110; Prva hrv. šted. den. 830, bi. 835; Kreditni zavod denar 190, blago 200; Nihag denar 51; Strojne tovarne in livarne blago 134; Trboveljska pre-mogokopna družba denar 400, blago 415; Združene papirnice denar 100, blago 107; Stavbena družba denar 265, blago 280.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. 14. aprila. Današnja borza Beograd 8.35, Pariz 26.60, London 24.76, Milan 21.20, Newyork 517.60, Praga 15.35. Dunaj 0.0072. Trst, 14. aprila. Borza: Beograd 39.35—
39.40, Pariz 116.55—116.65, Ne\vyork 24.35—
24.40. Curih 470—472, Praga 72—72.50, Dunaj 0.0342 —0.0347.
Velecenjena 1
Gotovo so Vam oslali v dobrem spominu krepi, frotirji in etamini, katere sle kupili v lanski seziji pri „Oblačilnici“ po izvanredno nizkih cenah.
Tudi letos si lahko nabavavite v najmodernejših vzorcih.
perllni krep mtr. ...	a	Din	12'50
perilni frotir 105 cm šir. m	a	Din	35'—
perilni frotir 70 cm šir. m	a	Din	22‘50
perilni etamin m ...	a	Din	30‘—
volneni delen m ...	a	Din	40’—
le pri Oblaziniti v Ljubljani Miklošičeva 7.
X Nove bančne kondicije v Pragi. Udruže-nje praških bank je sklenilo, da se poviša obrestna mera za vloge na hranilne knjižice na lA odstotka, za vlogo na tekoči račun pa za 'A odstotka, tako, da se bodo obrestovale sedaj vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice po enaki obrestni meri od 5'A odstotkov. Temu primerno so se povišale tudi debetne obresti za 'A odstotka na 9 'A od-: stotkov. Te nove bančne kondicije so stopile
v	veljavo 1. t. m.
To in ono
: Nova moda. V Leicestru je vzbujala na zadnji razstavi čevljev in usnja veliko pozornost nova iznajdba: Prenos fotografij na zlikane čevlje. Mladim gospem je s tem omogočeno, da nosijo spredaj na čevljih ali pa na pasovih slike svojih mož in ta nova moda ima v resnici privrženke.
: Konec sveta. V kapucinskem samostanu Cauloma v Italiji so našli star rokopis iz leta 1763., ki vsebuje prerokovanja za čas do leta 2000. V tej čudni listini je več zanimivih prerokb. Tako n. pr. je prerokovana francoska revolucija, kakor tudi izprememba vlade leta 1830., potresi in povodnji leta 1841., nemiri v kraljestvu Neaplju leta 1848. itd. Tudi poljska vstaja leta 1850. in končno velika svetovna vojna. Proroški menih se je zmotil pri tem samo za eno leto. Za leto 1925 prerokuje potrese in povodnji in prihod treh solne. 1960 bo požrlo Sicilijo morje, Neapelj pa bo uničil ogenj. Francijo in Španijo bo uničil i>o mnenju preroka leta 1970. potres. Leta 1990. bo mrknilo solnce za celih šest dni in leta 2000 pogine svet definitivno.
: Nepravi svetnik. Iz Moskve poročajo: V votskem okrožju se je proglasil neki Peter Batujev na Jezusa Kristusa. Neumno, nič hudega sluteče ljudstvo mu je verjelo. BatujeV se je klatil po vaseh, obdan od »apostolov
—	niti »devica Marija« ni manjkala v njegovem spremstvu. Skoro povsodi so ga bogato gostili in povsodi je pridigoval. Govoril je o bližajoči se »poslednji sodbi« ter je pozival svoje poslušalce, naj požgo svojo imovino, naj ne plačajo nobenih davkov itd. Pridige so se končale običajno z orgijami. Votsko sodišče je obsodilo Batujeva na 5 let in 4 mesece zapora, sokrive apostole pa na zaporno kazen do dveh let. Najvišje sodišče je sodbo potrdilo.
: Atamau Semjonov, ki je svoje dni vzbujal toliko pozornosti in bil absoluten gospodar vse vzhodne Sibirije, je zašel po zmagi boljševikov v težke neprilike. V Port Arturju in nazadnje v Šangaju je živel edino od milosti monarhistov, ki so uspeli, da so pravočasno rešili svoje premoženje. Semjonov je končno uvidel, da se od miloščin slabo živi in odločil se je, da postane trgovec. Odšel je v Mongolijo in ker ima tam mnogo prijateljev, saj je veljal svoje dni kot nekak knez Mongolov, je skoro gotovo, da se mu bo trgovina med Mongoli obnesla.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Odgovorni urednik:
Vladimir Svetek.
Tiska tiskarna »Merkur< v Ljubljani.
Jack London:
(39)
Burni doživljaji.
Roman sr. luinega mwfa.
— Vi ne morete zato, da ste takšni. Ne morete preprečiti, da ste zame najbolj za-željeno bitje na svetu. Povzročili ste, da vas hočem. Toda vi tega niste nameravali in se niste trudili, da bi to dosegli. Taki ste pač
—	in to je vse. Jaz pa sem zopet tak, da sem dozorel za to, da vas hočem. Ne morem za to, da sem tak. Ne morem s silo svoje volje zatreti hrepenenja po vas; prav tako pa tudi
vi	s silo svoje volje ne morete doseči, da vas jaz ne bi zaželel.
— Ah, to poželjenje! To hotenje, hotenje, hotenje — ga je prekinila uporno. —• Saj vendar nisem tako neumna. Nekaj pa vendar razumem. Vsa ta zadeva je tako bedasta, nespametna in — neprijetna. — Verjemite mi, najbolje bi storila, če bi vzela Noah Noah ali Adam Adama ali Salapera ali poljubnega črnca. Potem bi mu vsaj lahko ukazovala in ga strahovala in možje vaše vrste bi me pustili v miru in ne bi govorili svoj »hočem, hočem«. —
Sheldon se je moral kljub svojemu razburjenju zasmejati, dasi ni imel pravega vzroka za to.
— Vi sploh nimate duše.
— Ker imam dušo, ki ne hrepeni po možu, da bi ji gospodaril? — se je odrezala. — Dobro torej. Nimam duše. Kaj hočete torej početi z menoj, če sem taka? —
— Vprašati vas hočem, zakaj imate podobo žene? Zakaj imate žensko postavo? Zakaj imate ženske ustnice in prekrasne ženske lase? In zato vam tudi odgovarjam: Ker ste žena — čeprav ta žena še spi v vas — in povem vam tudi, da se ta žena nekoč prebudi. —
— Bog me varuj tega — je vzkliknila s tako nenadno in globoko žalostjo, da se je moral zasmejati in da se je proti njeni volji tudi na njene ustnice prenesel ta smeh.
— In še nekaj vam moram povedati — je nadaljeval Sheldon. — Skušal sem vas čuvati pred vsakim drugim možem na Salomonskih otokih in tudi pred vami samimi. Kar se mene tiče, nisem nikdar slutil, da mi grozi nevarnost. In zato se mi ni posrečilo, da bi vas obvaroval tudi pred seboj. Sploh se mi ni posrečilo obvarovati vas. Kajti šli ste svojevoljno naprej po svoji poti, kakor mene sploh ne bi bilo — šli ste reševat dvojadmice, najemat na Malaito, jadrat z ladjami. Šli ste tjn kot samotno, nozavarov;mo dekle, v družbi največjih lopovov na Salomonskih otokih. Fowler, Brahms in Curtis! Toda taka je pač nedoslednost človeške narave — kakor vi-
dite, sem odkritosrčen — tudi zato vas ljubim. Ljubim vas kljub vsem vašim lastnostim — takšno, kakršna ste. —
Namrdnila se je v znak, kako zoprno ji je vse to.
—	Ne delajte tega — je dejal. — Nimate pravice zdrzniti in pačiti se, kadar vam govorim o svoji ljubezni do vas. Pomnite, da tako govorijo možje. Kar se govorjenja tiče, ste mož. Žena v vas je samo slučajna, postranska in nebistvena stvar. In zato ste morali poslušati golo resnico, čeprav se sam čudim temu, da vas ljubim.
V	prihodnje pa vas ne bom več dolgočasil s svojo ljubeznijo. Živela bova zopet v onih odnošajih kot dosihdob. Kljub moji ljubezni ste na Berande bolj varni in spravljeni kot kjerkoli drugod na Salomonskih otokih. Hočem pa koncem svoje moške besede, da se od časa do časa spomnite, kako vas ljubim in da bo najsrečnejši dan mojega življenja, ko privolite v to, da postanete moja. Hočem, da včasih premišljujete o tem. Včasih se temu sploh ne morete izogniti in morate misliti na to. Sedaj pa ne bova več govorila o tem. Kakor med možmi — tu je moja roka. —
Ponudil ji je roko. Ona se ie obotavljala, poteni pa je stisnila krepko in se zasmejala skozi solze.
*	— Želela bi — je zajecljala — želela bi, da bi mi dali mestu one črne Mary nekoga,
ki bi preklinjal namesto mene. — In po takih zagonetnih besedah je odšla.
XXI. POGLAVJE.
Tatvine.
Sheldon ji ni več omenil te zadeve in tudi ni spremenil svojega prejšnjega obnašanja.
V	njegovi zunanjosti ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na zavrženega ljubimca ali na ljubimca sploh. Tudi ni bilo nikake zadrege med njima. Njuni medsebojni odnošaji so bili pravtako iskreni in prijazni kot popreje. Sheldon bi rad izvedel, če je njegovo viharno priznanje ljubezni vzbudilo v Joani kaj ženske zavesti, toda zaman je čakal znakov, ki bi zadostili njegovi zvedavosti. Joana je bila po vsej priliki popolnoma neizpremenjena in dočim je zase vedel, da skriva svoje resnične občutke, je bil trdno prepričan, da ona sploh ne skriva ničesar. In vendar je moralo brsteti seme, ki ga je bil zasejal. O tem je bil prepričan, čeprav ni imel vere v uspeh. Njena zunanjost pa ni niti z najmanjšim znakom izdajala, kaj se je godilo v srcu te čudne deklice. Morda bo takrat, ko dozori, spoznala, da on ni pravi mož zanjo in njegov« priznanje jo bo morda še bolj utrdilo v njenih nazorih o sreči v svobodi.
(Dalje sledi.)
L1—J L!_gg
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 3’—, vsak« nadaljna beseda
50 para.
Suhe mavrotie ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Matematiko
poučuje profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«.
Instrukcije
iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista.
iooisovanja
i duhovito damo želi gospod. Ponudbe pod »Roman« na upravništvo »Narodnega Dnevnika«.
Vdovec srednjih let se želi seznaniti z
vdovo
a K pa mladenko radi ponovne ženitve. Ponudbe s sliko pod »Resno« i na upraVo »Narodnega Dnevnika«. I
Knjigovodja
perfekten bilancist z bankovno in trgovinsko naobrazbo, s poznanjem srbohrvaščine, nemščine, francoščine in italijanščine, agilen, vesten in marljiv, z najboljšimi referencami, želi orgovarjajočega vodilnega mesta v večjem podjetju ali -trgovini. Cenj. ponudbe pod »1925« na upravo lista.
Posoijlo
posojilo od 5000 do 8000 Din proti varnostnemu kritju in dobrim obrestim. — Ponudbe na upravo pod »Gotovina«.
Znanja
z dvema mladima, veselima gospodičnama v svrho skupnih okoliških izletov iščeta dva mlajša, samostojna gospoda. Cenjene ponudbe, če le mogoče s sliko, ki se takoj vrne, na upravo lista pod »Kastor in Pollux*.
S?|l
Oglejte si
zalogo Mn
tvrdke TREBAR
Ljubljana, Sv. Petra c. 6.
Proti jamstvu tudi na obroke.
Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad »Narodn. Dnevnika"!
Josip Peteline, Ijubljana
Nat Vd
Pit>m trn mAh kb ItMaM
hi>w»w»» •po*watk») ob vodi
Na malo!
» llvUJe, broJaC«, Čevljar]«, radlaijc, Upu robe«, iC«(ke, tuknace, toolMno fclafO,
, , Telefon «3
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 24
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Iščem
10.000 Din želim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din in obresti. Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo«.
Abadie
Stalaže
cigaretni papir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
za specerijsko trgovino, 4 m dolga, predali za moko, blagajniški pult, sc proda. — Ogleda se v skladišču »Balkan«, Ljubljana, Dunajska cesta.
S
s
[ pri S). Lenarta s
sprejme
§	notarskega kandidata, tudi začetnika, v notarskih posji^	5
izurjenega uradnika, strojepisko, veščo knjigovodstya	£
9	®
£	Reflektiram samo na prvovrstne moči.
J	Ponudbe z zahtevki, opisom življenja in referencami naravnost.	®