PTUJ, 3. septembra 1970 LETO XXIH., št. 34 Cena 0,60 din OLASILO SOOlALISriCNEi ZVEZe OeLOVNBOA LJUDSIVA Drugi festival narodnozabavne glasbe Slovenije v Ptuju DomaČe viže, dež, veselo razpoloženje in »Franček« Pluj, naš starosta in jubi- lant med slovenskimi mesti, je bil v zadnjih dneh prejš- njega tedna, v očeh priredi- telja Radia Ptuj pa seveda že mnoso prej, spet v znamenju tokrat že drugega festivala narodnozabavne glasbe Slo- venije. Mesto je bilo že ne- kaj dni pred festivalom v znamenju te elitne glasbene prireditve, ki se je lansko le- to rodila v Ptuju in želimo, fla bi odslej vsako leto v na- šem mestu praznovala svoj rojstni dan. Zastave, Številni lenaki in slike nekaterih na- rodno zabavnih ansamblov, ki so bile izobešene v izlož- benih oknih, so vabile in tu- •Ji privabile na festival mnp- So domačih občanov in go- stov iz raznih krajev. Slove- nije. C'e izključimo vreme ^ot višjo silo, ki nam je to- •^rat precej zmešalo račune, 'abko rečemo, da je drugi fe- stival narodnozabavne glas- be uspeJ. morda celo bolj, kot je to pričokoval priredi- telj sam. Dež, ki je nekajkrat zmotil priredi- tev, nam je dal tokrat še bolj misliti, da bo treba za pri- hodnje leto poiskati sredstva za trajno ali pa verjetno še bolje, premično streho nad izredno akustičnim dvori- ščem minoritskega samosta- na, ki postaja od svoje ure- jenosti dalje vse bolj prijetno zatočišče za najrazličnejše prireditve. Petek. 28. avgusta: Ptuj je postajal iz ure v uro živah- nejši, nebo pa je grozilo z dežjem. Prve popoldanske kaplje so bile na srečo naj- brž le pozdrav gostom, si- cer pa zvečer nebesno plat- no ni prepuščalo. Dvorišče minoritskesa samostana je postalo že dobro uro pred začetkom prireditve zbirali- šče ljubiteljev narodnozabav- ne glasbe. Bolj ko se je bli- žal večer, bolj svečan je bil pogled na z reflektorji o- svetljeno zares Ptuju pri- merno sceno. Na oder sta prišla naša ptujska šarmantna radijska napovedovalca Vida Vidovič in Marjan Sneberger, ki sta, kar lahko že v začetku pove- mo, opravila svojo vlogo na JL festivalu .narodnozabavne glasbe — več kot odlično. To so potrdili tudi njuni kolegi iz KTV Ljubljana. V imenu pokrovitelja pri- reditve kreditnih bank Ptuj in Maribor je odprl festival Viktor Cvlrn, direktor kre- ditne banke Ptuj. Zatem se je zvrstilo na od- ru iS ansamblov narodnoza- bavne glasbe iz raznih kra- jev Slovenije, ki so se poka- zali v luči televizijskih re- flektorjev in kamer, ki so jih snemale, na poprečni glasbe- ni in vokalni ravni. Publika pa je z aplavzom Se posebej nagradila goste iz zamejstva »Tržaški narodni ansambel« in »Vandrovčke« iz Ptuja. O- ba ansambla sta se predsta- vila vsak s po eno pesmijo v narečju. Tržačani s »Srč- no baljeznijo«, »Vandrovčki« pa s popularnim »Franče- kom«, ki je dobil zaradi pri- zvoka prleškega narečja v sklepnem delu prireditve kar tlv<> nagradi. Poslušalcem pa jc zelo ugajala tiuli njihova pesem »Kako si lep moj Ptuj«. Lahko rečemo, da so gledalci ta večer preveč šte- dili svoje dlani, saj si je mar- sikateri ansambel zaslužil večji aplavz, kot ga je bil de- ležen. Sobota, 29. avgusta: Spet grozeči oblaki, ki obetajo mokro prho. Ljudje se ne u- stiašijo. Oboroženi z dežniki in dežnimi plašči zasedejo J. Slodnjak (Konec na 2. strani) Vandrovčki iz Ptuja so vžq;ali s svojim »Frančekom« VREME do nedelje, 13. sep- tembra 1970. Prvi krajec bo v to- rek. 8. septembra ob 20.38. Napoved: od 6. do septembra bo lepo in toplo do 23 stopinj C. Ko vetrovno. Alojz Cestnik ČLANI IZVRŠNEGA SVETA SLOVENIJE V PTUJU V ponedeljek, 31. avgusta, so obiskali Ptuj člani izvrš- nega sveta SR Slovenije dr. Vladimir Bračič, inž. Ivan Zupan in inž. Milovan Zidar. Zanimali so se predvsem za slanje in razvoj nekateriih gospodarskih organizacij v ptujski občini. Dr. Vladimir Bračič in inž. Ivan Zupan sta v spremstvu sekretarja komiteja ObK ZKS Franca Tetičkoviča obi- skala Tovarno avtoojureme, podjetje SIGiMA Ptuj in TGA »Boris Kidrič« v Ki- dričevem. Inž.. Milovan Zi- dar pa si je v spremstvu podpredsednika skupščine občine Ptuj Toneta Žagarja ogledal nekatere obrate kmetijskega kombinata in »Perutnine« Ptuj. imel raz- govore z vodstvi obeh kme- tijskih organizacij in obiskal enega zasebnega kmeti.jske- ga kooperanta. Ob petih popoldne je bil v Ptuju skupni razgovor čla- nov izvršnega sveta, pred- stavnikov gospodarskih or- ganizacij, občinske skupšči- ne in družbenopolitičnih or- ganizacij ptujske občine. Namen obiska članov iz- vršnega sveta SR Slovenije v Ptuju je bil predvsem pre- učevanje možnosti nadalj- njega razvoja gospodarstva t občini, zlasti pa v iskanju nosilcev tega razvoja. Meni- li so, da prav gospodarske organizacije, ki so jih obi- skali, imajo pogoje, da po- stanejo nosilci hitrejšega go- spodarskega razvoja v obči- ni. Potrebno jim bo dati šir- šo družbeno podporo in jim omogočiti uspešno poslovno povezo%'anje navzven. F. F. PRED KONFERENCO V LUSAKl V I.usaki, v glasnem mestu Zambije, su končali obširne priprave za 3. konierenco še- fov držav in vlad neuvrščenih dežel. To pomembno zasedanje se l»o začelo 8. septembru. Pred začetkom konference pa bo 6. septembra še sestanek mini- strov. Ministri naj bi pripravi- li predloge, o katerih bodo po- tem razpravljati na konferen- ci. Iz Lusake so sporočili, da so s pripravami izredno zadovolj- ni. še bolj pa jih ve.scli število že dokončno prijavljenih držav. Zambijski in jugoslovanski strokovnjaki in delavci so ta teden končali gradnjo velike konferenčne dvorane. Pomen neuvrščenih držav iz leta v leto narašča. Skupini ne- uvrščenih držav se pridružuje- jo vedno nove države. Na zase- danju v I.usaki bo zastopana skoraj vsa Latinska Amerika; sicer iz Latinske Amerike v Lusako ne bodo prispeli šefi teh držav; zastopana bo le po opazovalcih. Vendar v diplo- matskih krogih poudarjajo, da »zanimanje Latinske Amerike za neuvrščenost in razvoj v bi- stvu presega status opazoval- ca«. Kazen Paragvaja mislijo poslati v Lusako opazovalce vse države I.atinske Amerike. Neuvrščene države bi lahko razdelili po geografskem prin- cipu na štiri dele: države Afri- ke, Latinske Amerike, /Vzije in zagovornike neuvrščenosti po drugih celinah. Vsem tem dr- žavam Je več ali manj enaka socialna struktura. So države v razvoju in se borijo za ne- odvisnost na političnem in go- spodarskem področju. Deloma so te neuvrščene države Afri- ke, Amerike in Azije popolno- ma odvisne od tujega kapitala. Ta kapital je največkrat ame- riški. francoski ali pa angleški. Kolonialna doba šc sedaj vpli- va na gospodarskem področju. Surovine, ki jih v teh državah kopljejo, pogosto ne služijo na- predku nacionalnega gospodar- stva. Samo nekatere dežele sa nacionalizirale najvažnejše pa- noge gospodarstva. Odvisnost Latinske Amerike, ki je tako bogata na nafti, železovi rudi in drugih surovinah, od kapita- la Združenih držav Amerike, je prav očitna. Poleg tega ima v Latinski Ameriki vojaščina največkrat odločilno besedo v politiki. Indira Gandhi je menila, da bodo morali v Lusaki predvsem razpravljati o dilemah in pro- blemih neuvrščenih in v tej zvezi ugotoviti, kaj grozi ne- uvrščeni politiki in neuvršče- nim. Pogovoriti pa se bo tre- ba, kot je rekla Indira Gandht, o krepitvi politične in gospo- darske neodvisnosti ter raz- iskati, kako široko je njihovo soglasje in se pomeniti o neka- terih vprašanjih za skupne ak- cije. Doscdaj se je za konferenco prijavilo 46 držav, pričakujejo pa, da se bo to število še dvig- tiilo. Konference v Lusaki se bo udeležil tudi predsednik Ti- to. Zimanji minister Zambije Moto Nkama je izrazil svoje veselje nad tem obiskom in menil, »da bo prisotnost Tita imela za ugled konference v Lusaki poseben pomen. Zambi- ja se že vnaprej veseli, da jo bo obiskal veliki prijatelj te dr- žave in njenega predsednika Kuande.« Konference se bodo udeležili Indira Gandhi, Maka- rios, Naser, llaile Selasie, Ju- lius Nyerere, Milton Obote in drugi pomembni predstavniki neuvrščenih dežel. STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 3. septembra I97,) DaMAČIi VIŽE, DEŽ, VESELO . . . prostor na dvorišču minorit- skega samostana in potrpež- ljivo čakajo in tudi pričaku- jejo — dež, ki je začel padati skoraj natanko takrat, ko bi se moral začeti drugi večer ptujskega festivala. Organi- zator je zaskrbljen, pa tudi gledalci postajajo nestrpni. Skoraj dobro uro čakanja je bilo dovolj, da so padli za ta večer vsi upi dobesedno v vodo. Organizator se je od- ločil preložiti prireditev na nedeljo popoldne. Ljudje so se sicer razočarani, vendar z razumevanjem dvignili s se- dežev in odšli domov. Kot za šalo pa je dež zatem prene- hal. Smola. Sicer pa nam je vseeno ostalo nekaj nepozab- ne romantike pod dežniki, prireditelju pa na glavi pre- cej sivih las. Nedelja. 30. avgfista: Spet oblačno nebo in deževne kaplje. Sicer pa, kako bi naj bilo drugače, saj je že vse ka- zalo, da je prireditelj urad- no pjovabil na festival tudi tega neprijetnega mokrega gosta. Deževni oblaki so kot za šalo plesali nad Ptujem, za njimi pa je prišlo tudi ne- kaj vedrine. Začel se je drugi v soboto odpadli nastop. Med mogočnimi zidovi so zado- neli valčki in poskočne polke, ki jih je izvilo 19 ansam- blov, ki so se borili za nastop v finalu in seveda za vablji- ve denarne nagrade. Poslu- šalci pa so tokrat najbolj za- ploskali ansambloma »Fe- niks« in »Silvester Mihelčič«, za katerega pa so mnogi so- dili, da po zvrsti glasbe, s katero so se nam predsta- vili, ne sodijo na festival na- rodnozabavne glasbe. V od- moru je nastopil priznani do- mači ansambel »Tone Kme- tec« iz Ptuja. Najbrž pa ni potrebno o- menjati, da je začel takoj po nastopu vseh ansamblov spet padati dež, ki je grozil, da ne bomo priče najzanimivej- šemu delu festivala, finala in s tem izvajanju najboljših skladb in domačih viž. Finalni nastop se je začel v dežju, ki je bil že tako se- stavni del festivala, sicer pa dobesedno v finale ni prišel pa tudi nagrade ni dobil, ker je prej prenehal. V sklepnem delu festivala smo slišali 18 ansamblov, ki so se uvrstili v finale iz pr- ve in druge skupine. Kot o- bakrat prej je bilo dvorišče minoritskega samostana tudi ta večer zasedeno skoraj do zadnjega kotička. Pesmi o domu, ljubezni, tujini in ma- teri so našle pot med poslu- šalce in njihove dlani, ki jih ta večer niso tako štedili. Vrhunec večera pa je po- menil nastop svetovno zna- nega Slovenskega okteta, ki je kot gost nastopil v Ptuju. Njihovi žametni glasovi so mogočno zadoneli med stari- mi zidovi in gledalci jih do- besedno niso pustili z odra. Njihov vodja je po nasf-Proč s fašističniimi rab- Iji, proč z izrednim sodi- ščem kjer obsoja ravna.nje fašistične oblasti s slovensko- hrvaško narodnolj \ če bodo hoteli doseči ugoden rc- zulu?t proti moštvu, k. S3 bo- ri za prvo mesto na lestvici. Za Bistričane sta najveS l-'0t'ev na ,.ekmi z Ruda-.-jeni dosegla Ivetič 34 in Krulc 12. -d tednik — ČETRTEK, 3. septembra 1970 STRAN 9 Ljubeien do rož mi je prirojena Vsakega Oi-možana ali po- potnika, ki gre iz si'edišča Ormoža proti bolnišnici, pri- tegne vonj cvetja, ki ga pri- naša veter od bivše Brodar- jeve vile na Ptujski cesti. Lepa rumena hiša že od da- )eč pritegne tvojo po»>most. Srebrni bori in ost^a visoka in vitka drevesa dajejo tako prijeten ambient, da ga mo- raš opaziti. Skozi stara žele- zna vrata prideš na kamnito jtezico, ki vodi proti že ma- lo razmajanim, a še zmeraj lepim kainnitim stopnicam. Na vrhu stopnic se znajdeš sredi »raja«. Tu je vse v cve- tju, tu je vir prijetnih cvetnih vonjav in tu živi Blagojika Budja, starejša gospa, ki vsa- iiega, če seve-da pride z do- brim namenom, prijazno in z veseljem sprejme. Gotovo sem tudi jaz napravil nanjo dober vtis, saj sem bil dele- žen nadvse lepega sprejema. Goepa Budja je prinesla kavo in klepet se je pričel »Rože irnam rada že od mladosti in zato misilim, da mi je ta ljubezen priax)jena,-« je začela pripovedovati. »Ce bi mož vedel, koliko me to stane, bi se gotovo ločil«. »Ta- ko hudo verjetno ne bo«, po- sežem v besedo in piosJušam dalje. »Rože zahtevajo veliko skrbi im nege, če hočeš da le- po rastejo. Treba jih je pra- lno zalivati, nekatere točno ^ določeni uri. Vidite toliko jih je, da jih nimam več kam Postaviti.« Potem je še pove- dala, da bo dala narediti stre- ho nad baJkonom, samo da ^vairuje to svojo lepoto s •^tero preživi večino svojega Streha bo stala okrog 200 tisoč starih dim pa to ni teko veliko, če gre za drago- cene kaiktuse, fikiise, lipe, go- "^Ijaste begonije itd. Tudi Park okrog hiše je njena ^rb. Neguje mlade smreke, J^linice in pazi, da ne pride kakšen nepridiprav. Pred ča- je v siosedisitvu živel vrt- k-i je hadiil i?o zelenje za ^^^nce kiar v ta lep naisad, se- kali smrekove veje im uniče- val vse po vrsti. Že po prvih besedah sem ugotovil, da gosipa Budja pri- haja iz Makedonije, zato me je zanimalo, kako je prišla v Ormož. »Že mala punčka sem si želela živeti o Slove- niji« je povzela besedo. »Ime- la sem srečo in sem se v svo- jem rojstnem mestu Baran, ki leži na makedansko-bol- garsiki meji, poročila s Slo- vencem. Bil je orožnik. Med vojno so naju Nemci hoteli iz- seliti, pa sva v Bučečovcih pri Ljutomeru pobegnila iz transporta. Pri prvi hiši sva vzela vile in motiko, ter se kot kmet im kmetica, ki gre- sta z njive odpravila na pot proti Murski Soboti, kjer je moj mož bil doma. Brez ve- čjih težav sva z brcdom pri- šla prek Mure in na možev dom, kjer sva živela vse do leta 1944. T^rat sva bila .s-pet aretirana. Ločeno so naju od- peljali v Szombathely na Madžairskem. Moža so odpe- ljali dalje v taborišče kjer je tudi umrl. Sama sem se po dveh mesecih vrnila v Mur- sko Soboto. Prežviljali so me dobri ljudje im tako sem do- čakala osvoboditev. Pozneje sem se drugič poročila. Pre- selila sem se v Ptuj im tam živela deset let, sedaj pa že teče deseto leto, odkar živim v Ormožu.« Gospa Budja se v Ormožu zelo dobro počuti. Ljudje so ji všeč in mesto se ji zdi mir- no im prijetno. Pred kratkim jo je obiskala sestra z Bolga- rije, ki je ni videla od roj- stva. »Samo jokala sem ob tem srečanju, drugo nisem mogla« mi je dejala med raz- kazovanjem stanovamja. Kljub težavam, ki jih je prestaila v življenju se ji je uresničiila deklišlta želja, da bi živela v Sloveniji. Pri tem pa ne pozablja n^i svoj rojst- ni kraj, ki ji je ostal živo v s.p"omi,nu, čeprav je v njem živela le kratek čas. J. R. Blagojka Budja: Rože potrebujejo veliko nege Oobra uvrstitev atletov Mladi ptujski atleti so po- novno uspešno nastopili — tokrat na kriteriju sloven- skih mest v atletiki v Rav- nah na Koroškem. Uspeh so dosegli mladi aa- darjeni tekmovalci, ki so od- potovali zelo oslabljeni, saj so manjkali nekateri starejši tekmovalci, ki so izostali iz neopravičenih razlogov ter so na njihova mesta vskočili nepripravljeni drugi, ki so potovali zraven le kot gledal- ci. Med sedmimi slovenskimi mesti, ki so se v IL skupini borili za čimboljšo uvrstitev, so Ptujčani dosegli pri čla- nih 5. pri članicah pa 4. me- sto. Nedvomno lep uspeh so do • segli posamezniki: 1. m^^jto Tonček Stajnko v teku na 400 m — 53,2; 1. mesto Dr?- go Skok v suvanju krogle 12,61 m; L mesto Nada So- štar v suvanju krogle 10 m; 2. mesto Boris Žohar v teku ra 1500 m 4:26,4; 3. mesto Ntvenka Poljanšek v skoku v višino 133 cm. Ostali tekmovalci so se bo- rili prav tako srčno v želji za čimboljšim dosežkom predvsem pa tisti, ki so vsko- čili na mesto, tistih s k-^te- rimi se je računalo in so v svoji neodgovorno.vorni nrednik- Jože Slodnjak in Danilo Utenkar, Izhaja vsik četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. St. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor, Svetozarcvska 14, Rokopisov ne vračam3.