137. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. junija. XXVII. leto, 1894 OSVSatt Ulit •od oo I ««k dan aire>«e>r, izimli nedelje in praznik«, ter velja po po« ti prejeman aa avatro-ogerake deAele aa ne leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., «a jeden «aear 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano braa pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za t ni o deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oananila plačnje se od četiriatopne petit-vrate po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., oe ae dvakrat, in po 4 kr., ee se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi na j ae isvol6 frank i rat i. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trga At. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V nedeljo dnć 10. junija 1894 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov 1 delniškega društva „Nsirodne Tiskarne" na dan 24. junija 1894. leta ob 11. url dopolodne v prostorih „Narodne Tiskarne" Vegovo ulice «it«v. f£ s istim, za občni zbor ćnć 10. junija 1894 določenim dnevnim redom ter dopolnilna volitev upravnega odbornika, s pristavkom, da po §. 17. društ. pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. _Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Klio štajerskih Slovencev. (Isv. dop.) Jedini pogoj k rodovitemu družabnemu življenju t vsaki državi je priznavanje in izvrševanje zakonov. Kjer se dani zakoni kršijo ali ne vrče, tam ni svobode, ni redii, tam vladari kruta sila močnejšega, a S to slo gospodstvo jednih in BUŽooBt drugib. Na tako silo se Bklicuje Že javno in nesramno Stajersko-nemSka klika, ki je 5. t. m. zborovala v Gradcu, kjer so sklepe kovali zoper štajerske in koroške Slovence. Kaj se brigajo ti zborovale!, ti izvrstni naši sodržavljani za osnovne zakone, kaj za pravičnost nasproti drugim sodržavljanom, kaj za blaginjo Avstriie, katera bi se brez podlage zakonitosti morala porušiti? — Tem steklišem je samo do silovite premage, do sile močnejšega, do gospodstva svojega, do gnetenja in zatiranja svojih slovenskih sodeželanov, kar so tudi pred vnem svetom izpovedali. Kaj preostaja veled tega aa boj pozvanim Štajerskim Slovencem? — Nič druzega nego najbržji in najodločnejši odboj, odboj na cei i črti, odboj dosleden, odboj z vsemi zakonitimi sredstvi ( Takšen odboj je postal v danem položaju neizogiben is skrajen pripomoček do rešitve. Slep bi bil, kdor te nujnosti ne previdi. Ako štajersko slovenstvo noče doživeti usode Slovakov is Rumunov na Erdeljskem, skrajni čas je, da te vzdrami, da stopi čvrsto in najodločneje na noge. Načinov, to storiti, je o vsaki priliki dovolj in na izbiro. Kdo bi popisoval vseh ialitev, katere so se že izvršile in se Se vrfić nasproti našim štajerskim rojakom od strani »ljubeznivih* njih sodetelanov? Naj omenim najnesramnejšegs njih napada: osnovanja »SUJmarke", s katerim nas hote" z našega zemljišča izpodriniti in pregnati. Ali še hujše bo vbo one moralne žalitve, s katerimi nas osipajo dan na dan. Tedaj niti svojih šolskih nadzornikov ne bi Brneli več po Slovenskem imeti, niti svojih učilnic, niti svojih učiteljev?! Preje so nam očitali barbarstvo in mračnjaštvo, da nimamo svojih izobrazovalisč, a sedaj, ko si takih želimo in takih zahtevamo, odrekajo se nam ona kot .nemirnežem", ki bojda „kalimo nemško posesti" — Tedaj brez svojih ut li5Č naj bi mi ostali, da bi zaostajali za prosveto, za tekom zgodovine, da bi oslabeli v prometu in gospodarstvu in tako tem lože in tem preje padli v žrelo nenasitnemu sosedu?! — Načrt, bogme, ni slab; izvršiti ga, to jim še daje skrb. Nag najskrajnejši odpor in odboj pa je ne samo v narodnem, temveč tudi v oziru zakonitosti popolnoma opravičen. Avstrija stoji samo in jediDo na podlagi pravičnosti. Geslo pravičnosti je kakor po božji naključbi nje prvi samostalni vladar, ki se je 1. 1806 izločil iz Nemčije ter za »avstrijskega cesarja* proglasil, cesar Franc I-, v zlatih črkah dal napisati na vrata svojega dvorca: Justitia re-gnorum fundamentu m. — Pravica je podlaga kraljevstvom Geslo državljanske Bvobode osebne tako kakor narodne je zakonito utrjeno in potrjeno po miloati nušega sedaj vladajočega cesarja, ki je to svobodo in pravico b svojim podpisom in s pntrje-njem državnega zbora slovesno kot zakon zagotovil. A pravičnost nusproti narodom in ps teh mej saboj, ko bi tudi ne bila kakor pa je zakonito potrjena, je oči vidna posledica državljanskega redu in miru, ker nikdo ne ume v Avstriji pretirati velike večine nenemskega prebivalstva. Nenemflki, posebno pa slovanski narodi so prva is najštevilnejša podlaga naSi vojni. moči in državnim dohodkom, a od teh dveh činiteljev je v prvi vrati odvisen obstanek naSe kakor vsake države. Slovani kakor tudi drugi narodi vsi, torej tudi Slovenci, imajo v Avstriji uzakonjeno pravico svobodno živeti in svobodno razvijati ae, in kdor bi jim to pravico kratil, temu se je po zakonu treba protiviti in braniti. Slovenec ima po avoji zgodovini in vsej preteklosti v Avstriji, katero je pomagal s svojo krvjo poataviti, svoj stari dom, ia zato zahteva odločno, da se mu d& in ohrani vsa zakonita svoboda; saj več ne zahteva in po tujem blagu nikoli ni sezal niti ne sesa. Za Nemčijo pa Slovenec ne mara delati; dobro ve ia vidi, kam ga hočejo koroški in štajerski kolovodje nemški potegniti. Žito je v danem in njim usiljenom boju klic Štajerskih in koroških Slovencev: Proč z rokami od nas! Mi nočemo nikomur hlapce vati! Nase geslo je samoupravna Slovenija v okviru Avstrije! Za Nemčijo nič, a VBe za pravičao Avstrijo 1 —y— Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. junija. Javni napisi v Pragi. Praski magistrat je pred kratkim v zmislu svoječasnega svojega sklepa zaukazal, da se morajo vsi nemški javni napisi odstraniti, in zagrozil z globami tistim hišnim posestnikom, kateri bi se temu ukazu dh pokorili. Češko namestolstvo je to naredbo razveljavilo, češ, da magistrat nima pravice izdajati takih ukazov. Kalnoky in JVekerle. Za časa mioole ogerske krize uprizorili so židovsko madjarski liberalci silno agitacijo zoper grefa Kalnoky, češ, da se vtika v notranje ogerske zadeve, ko pa sta se \Vekerle in Szilsgy končno vendar dokopala miuisterskih kresel, ustavila sta VBe hujskanje. Sedaj, po končani krizi, javljajo konservativni in drugi, Kalnoky|u naklonjeni listi, da H" naš minister unanjih del ni kar nič vtikal v notranje zadeve ogerske, pač pa dvakrat pojasnil We-kerlu, kako uplivajo ogerske notranje bomatije na unami položaj. Pri prvi priliki mu je dokazal, kako so KoSutovske demonstracije neugodno uplivale na LISTEK. Slovensko dijaštvo na Ounaji 1830.—1869. 1. (Dalje.) IV,Obči preporod slov. dljadtva In druga „Slovenija". L. 1857, je bilo nastalo na Dunaji tudi na vnsaje življenje mej Slovani, kakerdnega prej niso poznali: Jugoslovani so se odlikovali mej njimi, Slovenci pa so bili njihovi vodje. Dobro so to spoznali Nemci in Madjari, napadali po možnosti ravno nje in je zbadali z »grdimi imeni: kako so revni in kukavni, pa vender sanjajo o slovenski di želi, o slov. kraljestvu »Slovenija". ■ Vender ta zavest še ni bila obvzela večine naših velikošolcev, kar nam najboljše priča pojav izza onih dnij. Slovenski dijaki so se takrat največ shajali na večer v gostilni pri Ztjuarji v Ungerjevi ulici na Kostanjevici. Tja pa so zahajali tudi Nemci, • katerimi so se povprek še dosta dobro razumevali, a rabuke, ki so vsled izzivanja s strani njihovo nastale, razbile so kmalu to druščino. Slovenci, ki so bili bolj navdušeni in zavedni, so ae namreč kmalu uverili, da je pri marsikom obstajala takratna zavest le v tem, da se je dosta pilo in vpilo in Nemcem streglo. In ker se je pri neki priliki celo zgodilo, da 80 nekateri svojinca-rojaka pustili na cedilu, oddaljili bo Be drugi in poiskali ai nov »kot*. Prihodnji dnevi so zato našli Slovence zopet v stari stolici v notranjem mestu v kavarni pri Ba-derju ali pa pri Lowu v druščini Hrvatov in Srbov. Istega leta bo sodelovali slovenski pevci 23. novembra in 21. decembra v „slovaoskih besedah" pri Sperlu. Prihodnje leto 1858. so zopet nastopili burno odobravani s samostalnim! pevskimi točkami iz vrste Vilharjevih skladeb 27. aprila in 3. novembra. L. 1859. pa so z drugimi slovanskimi dijaki Slovenci redili dne 1. marca aijajen »Blovanski ples" v Sofijinih dvoranah. Prvi mej temi rodoljubi je žel hvalo Davorin Jenko. Neumoren, dober in vešč glasbenik, katerega so čislali v vseh krogih, ustanovil j« s pomočjo priljubljenega Zamika I. 1859. na tihem .Slovensko pevsko društvo". V to društvo bj posebno radi prihajali Hrvatje, Srbi in Bolgari. Navadno se je zbiralo vsak ponedeljek v gostilni azum Lothringer", često tudi v dvorani „zura goldenen Sieb" na Vidnu. Tu so prepevali narodne, pa tudi navlašč v to zložene pesmi Simon Jenkove, katere je uglasbljal Davorin. Prvikrat so peli v javnosti Davorinovi skladbi .Pobratimijo" in „Mornar'-ja v besedi, ki se je vršila 13. maja I. 1860. v dvorani „zum grilnen Zeisig". Malo preje je zložil Simon Jenko divni „Naprej!", katerega naj bi Davorin uglasbih Dolgo časa se mu ni posrečilo, pogoditi priležne melodije. „Ne-kega dne odide v Prater. Usede se k časi piva. Vzame staro Prešo. Uvodni članek je besnel zopet proti Slovanom, posebno proti Slovencem. Poln svete jeze na. to brezozirnost in na ta novinarski boj zapusti gostilno in odide v gozd. Ko bi trenil, bo bile note na popirji. To je bil odgovor „Presi"." Par večerov pozneje je sedela zopet naša četa v priljubljeni gostilni ,zum goldenen Sieb". V kratkem so Bi pesem priučili: mahoma po krajšem odmoru zagrmi pesem, kakor grom zabuči tromhe. glaB: „Naprej zastava Slave!" Prilikom ustanovitve jugoslovanske akademije je poslalo 82 jugoslovanskih dijakov, mej njimi tretjina iz .Slovenije* 4. januvarja 1. 1861. Stross-mayerju zaupuico, zajedno proseč za vseučilišče — Zagrebško, tigled in na veljavo na zunaj, pri drugi priliki pa mu je dopovedal, kako alab u tis so na rasnih dvorih naredile ogerske bomatije Wekerle je bil baje celo presenečen, da ae njegovo delovanje v inozemstvu tako slabo sodi, a vzlic tema ga je Kalnoky-jevo pojasnilo silno razdražilo i a sačel je proti njemu boj, ki Se ni končan. Trditev, da ae je Kal* noky vtikal v notranje ogerske zadeve, je bila le pretveza, da ae je laglje pritiskalo na krono. Madjarski šovinizem ae ne zadovoljuje z ostro obsodbo rumnnakih rodoljubov, ampak zahteva novih žrtev. Te dni ao zopet obsodili dvanajst rumunakib duhovnikov na tri mesece z»pora, ker ao v nekem časopisu izrekli zaupanje obsojenemu narodnemu voditelju dru. Ratiu, vrh tega pa se je brez najmanjšega pravnega uzroka obtožil drugi vodja Rumunov dr. Corojanu zaradi — UU tiaranja! Madjari se ne zadovoljujejo s političnimi obsodbami, ampak uničujejo tudi čast svojih narodnih protivnikov. Odvetniška zbornica je dr. Corojanua že suspendirala. Iz Peste se javlja, da se je proti 32 rumunskim slušateljem začela kazenska preiskava, ker ao podpisali manifest, v katerem se branijo rodoljubi, ki so bili nedavno tega obsojeni v Kolosu. Kako upliva to na stranke v Ru-muDBki, kaže poročilo „N. fr. Pr.a, da se hočejo liberalci, ki so bili od 1. 1884. sem prijatelji tro-zveze, od te odvrniti in da so že storili potrebne korake, da se doseže porazumljenje z Rusijo. Uzrok temu je preganjanje Rumunov na Ogerskem. V nanje države« Oproščene Mrtve Stambulova. Nova bolgarska vlada je pomilostila 15, po krivici obsojenih urednikov in je iz zapora izpustila 61 oseb, katere so bile dejane v zapor zaradi agitacij zoper Stambulova, a nikdar postavljene pred sodišče. Nekatere teh oseb bo bile zaprte že po več let To kaže, kako je ravnal Stambulov. In takega človeka je Avstrija na vso moč podpirala. Ruski carevib je odpotoval na Angleško. Z ozirom na njegov prihod piše ,Weatminster Gazette": Angleški dvorni krogi govoie, da je neresnična veat, da je zaročenka carevičeva, princezinja Alice H'senska, slabega zdravja. Dvorni krogi ao v strahu, da bi zaradi tega ne prišlo do poroke. Popolno zdravje bodoče žene ruBkega careviča jh cooditio sine qua non in rodbinski zakon Romaoovov tudi prepoveduje zakon z ženo, ki ni povsem zdrava. Take določbe se nahajajo tudi v hišnih zakonih drugih dinastij. Najstarejši trije otroci umrlega velikega vojvode hesen-skega so bili povsem sdvravi, ali dogodbe I. 1866 so ženi njegovi porušili zdravje, in nobeden pozneje rojenih otrok ni zdrav. Princezinja Alice je vedno boleh na." — Ko bi ta nemška princezinja ne postala carica, bi se Rusi samo veselili. Atentat na Crispija. Ko se je Grispi v soboto popoludoe peljal v parlament, napadel ga je mlad delavec Paolo Lega in ustrelil nanj z revolverjem. Zadel ga ni. Crispi je dal napadalca prijeti. Lega, znan z imenom .Marat", je anarhist in je prišel iz avoiega rojstnega kraja v R m z namenom, usmrtiti Crispija. V zbornici bo poslanci priredili Crispi j u ovacijo, kralj mu je čestital. Govori se, da je Lega član zarote, ki ima namen, ubiti Crispija. To je lahko mogoče, kajti prebivalstvo je silno razburjeno zaradi krutih obsodb sicilskih in kararskih upornikov. Vojna sodišča so upornike obsodili na vsega vkupe 4600 let zapora. Te razburjenosti tudi ni utolažila Crispijeva obljuba, da se obsojenci pomiloste. Bivšemu revolucionarju in Bedanjemu tiranu Crispiju ne veruje nihče več. Patent z dne 26. februvarja je navdušil Še bolj vse dijaštvo Dunajsko. Društva so ae jela snovati ia nov svoboden duh je vel po akademiji; .kori", .landamanšafti" in „buršensafti" so se jeli prvi pojavljati. Seveda tudi Slovenci niao hoteli zaostajati in združili ao se v bolj pravilen krog, katerega so nazivali: „Slovenija*. Prvikrat so se zbrali v gostilni ,zum roten Hahn" na Vidnu. Brez pisanih pravil se je društvo sestalo in zbor je izvolil v odbor: jur. Franceta Erjavca predsednikom, med. J. Kahma podpredsednikom, jur. Janeza Mencingerja blagajnikom, phil. Janka Pajka tajnikom in jur. Hlnka Dolenca gospodarjem. Seveda je bil pevovodja slavni naš Jenko, kot imeniten pevec pa ga je podpiral tenorist jur. Ivan Meden. Omeniti je še, da so vsi dijaki brez izjeme noaili .cerevize", male črne čepice a .šildom". Društvo .Slovenija" je kmalu zaslovelo kot naj-mnogobrojnejše ia to radi tega, ker ae je zbiral pred „aulo" vedno največji krog Slovencev in so le-ti pri nekaterih prilikah tudi .buršom" pokazali dejanski, da so junaci. Mej vsemi Dunajskimi dijaki pa je bil najbolj znan ondaj jur. Supanc kot ,burš Satan" _ (Dalje prih.) Občni zbor društva ..Narodni dom". Društvo aa agradbo .Narodnega doma" v Ljubljani nadaljevalo je predainoči v prostorih Ljubljanske čitalnice avoj redni občni zbor ter ao ae rešile ie ostale točke dnevnega reda, ki zadnjic aa-radi prepozne ure niso prišle v razpravo. Otvorivši zborovanje in pozdravivši zbrane dru3tveaike naznanil je predsednik dr. vitez Bleivceis Tratenilki, da je znani rodoljub notar g. dr. Jernej Zupaaec daroval .Narodnemu domu" 1000 goldinarjev ter da ga je odbor valed tega upisal mej ustanovnike. Zbrani zborovalci pozdravili ao to radoatno vest s živshnimi živio-klici. Nadalje nainanil je predsednik, da so mu neimenovani darovalci v korist .Narodnemu domu" izročili več areček, vrednih 626 kron; srečke kupil je tukajšnji trgovec g Fran K o 11 m a n n, ter se ob jednem obvezal, da podari dobitke, ki bi jih dobil do konca leta 1896 , .Narodnemu domu". Čitalnica Šišenska izročila je odboru znesek 200 goldinarjev kot čisti dobiček veselice, prirejene dne 10. junija na Koslerjevem vrtu v korist .Narodnemu domu", gospod Jakob M a tj a o v Šiški pa je daroval 1500 opek. V zmislu društvenih pravil imajo imenovani darovalci pri občnem zboru po dva glasa. Konečno naznanil je predsednik, da je kranjska stavbinska družba umaknila svojo ponudbo glede tesarskih del, katera je odbor potem oddal tvrdki Knez & Zupančič. Potem poročal je tajnik gosp. Evgeu Lah o društvenem in odborovem delovsnji v dobi od dne 2. jun ja 1892. do dne 15 junija 1894. leta. Vprašanje .Narodnega doma" prišlo je po težavni trnjevi poti v zadnji Stadij. Prve dni meseca marca letos pričelo se je s kopanjem temeljev in sedaj zgradba napreduje vidno in solidno, tako da bode .Narodni dom* do konca septembra letos pod streho, do konca julija prihodnjega leta pa popolnoma gotov. Obširnemu in temeljitemu poročilu tsjnikovemu posnamemo, da društvu za sgradbo .Narodnega doma" žal še nedostaje potrebnih gmotnih sredstev. Zgradba je proračun jena na okroglo 160.000 gld., društvo pa razpolaga a Kotaikovim volilom vred čez okroglo 100 000 gld.; primanjkuje torej Še najmanj 60.000 gld. Od nabranega denanarja je nad 74.000 gld. čista last druitvens, nad 16.000 gld. pa posojila na deležih Mnogo j« storila slovenska požrtvovalnoat in vztrajnost, vender ai odbor ne more kaj, da ne bi vnovič apeliral na slovenske rodoljube, naj društvu to, kar so mu svoj čss že ob* ljubili in zagotovili, ali kar ao sicer namenili, tudi izroča. Ds je odbor pričel z zgradbo, ustregel je občni želji, dolžnost slovenskega naroda pa je zdaj, da odborovo težavno stališče lajša in odgovornost za posledice ž njim združeno nosi. Da bode posojilo, katerega bo neizogibno treba, tem manjše, in £ njim tudi obresti, katere bo društvu od tega posojila plačevati, treba za nabiranje deosrja podvojenih moči j. Zategadelj ae je odbor pomnožil v zadnjem času c delavnimi močmi iz društva, pa tudi izven društva, in sestavil posebni odsek, kateremu bodi naloga, izumiti nove vire za pridobitev denarja. Poživiti se ima že pičla vrsta stalnih mesečnih plačnikov, prirejati se imajo veselice, kegljanja na dobitke; ponovil se je imenik domoljubov, katere je povabiti, da pristopijo društvu kot deležniki in odbor ae zanesljivo nadeja, da pribori društvu na ta način še letos več tisočakov in s tem društvo otme večji škodi. Premoženje se je pomnožilo lani le za nekaj nad 3000 goldinarjev, to pa zategadelj, ker se ja izplačala kupnina aa zemljišče in ker ao se izplačali vai računi za tehniške priprave zgradbe. Da pride prej do izposojenega denarja, ker bo treba kmalu izplačevati višje račune za zgradbo, odpovedalo je društvo vnsnjim denarnim zavodom svoja posojila. Nekatere posojilnice ao posojila že vrnile, drugim pa je stavljen rok do 1. julija letos. Društvo šteje 1 častnega člana, 3 ustanovnike, 97 deleZnikov in 13 darovateljev, vsega skupaj torej 114 društvenikov. Podpisanih je 220 deležev, izplačanih pa 175. Več z uplačili zaoBtalih deležnikov je bilo v zadnjem času v novic pozvanih, da poravnajo svoje zaostanke, toda posivi do aedaj niso imeli uspeha. Nad sto rodoljubov je bilo pa pred kratkim na novo povabljenih, naj pristopijo društvu kot deležniki; upati je, da se vabilu vsa deloma odzovejo. Hvalevredno je prizadevanje pičlega Števila slovenskih rodoljubov, ki z rednimi mesečnimi doneski že skoz štiri leta kot plačniki na korist „Narodnemu domu" vztrajajo — žal, da jih Še vedno ne posnemajo mnogobrojni Slovenci, ki bi prav bres vsake laatae škode vtrpeli lahko primeren redni donesek vaak mesec. Tudi v tej zadevi potrudil se bode ožji odsek sa nabiranje gmotnih prispevkov. Jako krepko vitraja tudi že skos devet let »kraj-caraka družba", katera je priborila naše m a društvu z najmanjšimi doneski le blizu 15 tisočakov. Dne 9. maja letne je pregledovala, odsek Ikontriral društveno blagajno ia našel vse v najboljšem redu. Gospod tajnik sklenil je svoje poročilo a eeljo, naj bi vai društveai krogi pogumno stopali naprej, dokler ne bo naloga, katero so a odborom posredno prevzeli vsi, slovenskemu narodu v čast ia ponos izgotovljena, dokler ne bo stalo pred nami poalopje, na katero smemo po prsvici napisati: .Narod aebi". — Občni zbor je vzel poročilo na znanje ter društvenemu tajniku isrekel zahvalo za marljivo delovanje njegovo. Pri tej priliki naglašal je gospod notar Go-gola, naj bi se kmalu začela razpošiljati popol* njena pola na darila mesečnih prispevkov. Gospod notar Plantan kot načelnik dotičnoga odseka ie omenil, dn je krog narodnih dam Ljubljanskih obljubil, da v kratkem začae nabirati darila mej tukajšnjimi rodoljubi, vnanjim rodoljubom pa ae bodo poslala posebna povabila. Gospod dr. S tor vprsšal je, je-li so se storile le kake priprave ta veselico na koriat .Narodnemu domu", katera bi se imela vršiti dne 29. t. m., ter valed pojasnila tajnikovega, da ta čss ni ugoden za nameravano alavnost, pred-agal, naj se slavnost za aedaj odloži, vsa k a ko pa naj se priredi velika alavnoat povodom otvoritve .Narodnega doma". Občni zbor pritrdil je tem« predlogu. Potem poročal je blagajnik gospod dr. Stare* o skupnem prometnem zsktjučku koncem eta 1893. in o bilanci. Aktiva znašala ao koncem lanskega leta 91 580 gld. in sicer: gotovina v blagajni 555 gld. 86 kr., vloge pri raznih denarnih zavodih 71 650 gld. 46 kr., obligacije v nominalni vrednosti 14.170 gld., zaloga .narodnega papirja" 1000 gld., vrednost inventarja 164 gld. 40 kr. in volilo Frana Kotnika na Vrhniki 4000 gld. — Poročilo blagajnika vzelo ae je na znanje ter ae mu podelil absolutorij, ob jednem pa izrekla zahvala aa trudoljubivo delovanje. — Pri dopolnilnih vol tvah bil je izvoljen gospod notar Ivan Plantan članom upravnega odbora, goap. prof. Karol Pire pa članom pregledovalnega odseka. Pri zadnji točki dnevnega reda .Posameznosti" predlagal je gosp. prof. Pire spremembo paragrafa 2. društvenih pravil, naj dobi glas pri občnem zboru, t. j. naj postane društvenik, kdor je skozi jedno leto plačeval najmanje po jeden goldinar mesečnega doneska ia ga še plačuje; ako znaša svota vplačanih letnih ali mesečnih rednih ali izvanrednih doneskov 100 gld., ostane dotični k še društvenik, ako tudi neha plačevati doneake. Vaakih 100 gld., darovanih na jedenkrat ali pa po meaečnih doneskih, daje pravico do jednega glasu, nobeden darovatelj ps nt more imeti več kot pet glaaov; ako je kdo deležnik in darovatelj, more imeti torej največ 10 glaaov. Po daljšem razgovoru isročil ae je predlog odboru v pretresanje s naročilom, naj se v ivrbo konečne rešitve tega vprašanja v 14. daeh skliče izreden občen zbor. Slednjič predlagal je goBpod Ivan Hribar, da je treba povodom otvoritve .Narodnega doma" skrbeti za dostojen spominski spia. Tudi ta predlog iaročil ae je odboru a naročilom, da potrebno ukrene. Potem pa je predsednik zaključil občni zbor. „Slovenska Matica". C. odborova seja, v sredo dne 13. junija 1894. 1. Na v »očni: Og. Fr. Leveč (predsednik), dr. H. Dolenec, P. Grasaelii, dr. I. Janeilč, A. Koblar, A. Kriifi, dr. Frane Lampc, dr. J. Lesar, M. Platersoik, dr. L. Poiar, A. Pra-protnik, S. Butar, A. Seneković, dr. J. Staro, F. Stegnar, I. Snblc, A. Tavčar, dr. I. Tavčar, I. Vavrt, I. Vilhar, Fr. Witathaier, A. Zupančič, V. Zupančič, dr. J. Zupanec in A, Zuiner (odborniki) in E. Lah tiapianikar). Skupaj 26. Predaednik proglaai sklepčnost, otvori aejo, pozdravi novic izvoljene odbornike in posebej aa novo izvoljenega odbornika vodjo A. 2 u m r a , ter naznani, da ao izvolitev vai sprejeli. Zspisnika o 99. odborov! seji, ki sta ga pregledala in potrdila odbornika Bartel in Koblar in o XXIX. občnem zboru, ki sta ga pregledala la potrdila odbornika K r ž i č in Stegnar, in ki sta odboru danea tu na vpogled, odobrita ae brez ugovora. Današnjemu zapisniku bodita overovatelja odbornika V. Zupančič in Ž u m e r. Na znanje se vzame, da ao bili vsi sklepi il zadnje odborove seje in iz občnega zbora isvršeni. Po občnem zboru je prejelo predsedaištvo Še dve glasovnici z 21 glasovi za priporočane in izvoljene kandidate. Novega opravilnega reda, ki je bil raspoilaa aa vse odbornike, ae je dalo tiskati 200 izvodov. Izvrše" ae volitve predsednika, obeb podpredsedniku v, blagajaika, ključarjev, gospodarakega ia književnega odseka. Za predsedniku je izvoljen profesor Frančišek Leveč, aa prvega podpredsednika profesor dr Fr. Lampe, aa druzege podpredsednika župan Peter G r a s s e 11 i, aa blagajnika dr. Josip S t a r 0 , za ključarja profesorja dr. I. Janež ič in A. Kržič. V gospodarskem o d a e k u ao odborniki: 1. dr. H. D o 1 e n e c, 2. P. G r a a s e 11 i, 3. dr. A J are, 4. dr. J. Star d, 5. dr. I. Tavčar in 6. 1. Vilhar; v književnem odseku pa odborniki: 1. A. B a r t e 1, 2. A Koblar, 3. A. Kržič, 4 dr. Fr. Lampe, 5. dr. J. Lesar, 6. Fr. Leveč, 7. II. Pleteršnik, 8. dr. L Požar, 9. 8. Butar, 10 A. Senekovič, 11. 1 Šubic, 12. A Tavčar, 13 Fr. Wies thaler, 14. A. Zupančič, 15. V. Zupaučič in 16. A. 2 u m e r. Vsi izvoljenci izjavijo, da spreimo izvolitev. Redakcija bistoričaega kvartalnika v Lvovu ae zahvaljuje za sprejem ponuđene književne zveze, potrjuje prejem poslanih knjig in pošlje več lastnih knjig. Novega poverjeniks je dobil Pulj, izpraznjeni st« na novo poverjeništvi aa Selca in Bras lov če K a j i ž n i c i je prirsstlo 74 knjig zvezkov in časopisov: 1 po nakupu, 9 vsled daril, 64 po za-menji; 26 poljskih, 22 ruskih, 19 čeških, 5 slovenskih in 2 bolgaraki. Tajnikove poročilo o društvenih knjigah za letos, ki so vse že v tisku, 8e vzame na znanje in ae sklene, ako ae to sklada z društvenim prora čunom, Letopisu vsebino pomnožti. Po nas* etu odbornika profesorja R u t a r j a se ■klene Osolinskemu zsvodu v Lvovu ponuditi knj ževno zvezo. Za lansko leto i« vplačalo letoino 2095 dru-štveuikov, za letos dozdaj 806. .Matica" je od zadnje aeje zgubila dva ustauovmka (Balon in Kosir), pristopilo ji je pa novic ali na novo 36 letnikov, namreč gg.: 1. Abram Ivan, leeni trgovec v Trstu. 2. Bijt Ignacij, učitelj v Batujah. 3. Bartel M., zasebnik v Trstu. 4. Bevec Matei. poštar na Boh. Bistrici. 5 B*vk Blaž, adm. v Jagerščah. 6. Cimperšek Marica, učiteljica v Št. Pavlu v Savinjski dolini. 7. dr. De francetichi Peter, primarij in okr. zdravnik v Novem mestu. 8 Drdlik Josip, provizor v Gorenčab. 9 Farčnik Anton, nadučitelj na Polzeli. 10 Gantar Ivan, nadučitelj v Čatežu. 11. Golia A., c kr. nad komisar v Trstu. 12. Grosamsnn Karol, odvetniški kandidat v Novem mestu. 13. Hribar A, policiiski atražnik v Trstu. 14. Hribar Josip, sem. duhovnik V Celovcu. 15. Kavčič Matej, učitelj v Marija-Reki. 16. Kocuvan Anton, knjigovodja v St. Pavlu v Sa vinjski dolini. 17. Koncbler Viktor, kapelan v Bo stanju. 18. dr Kotzmuth Julijan, c kr. okr. zdravnik v Postojini. 19. Kržič Uršula, posestnica v Borovnici. 20. Lesar Antonija, meščanka v Chicagi. 21 Mencingar Franica na Boh. Bistrici. 22 Mohar M., orgaoist v Smartnem. 23. Ogulin Anton, župnik v Št. Pavlu (Amerika). 24. Orožen Skender, cea kr. davkaraki kontrolor v Rogatcu. 25. Pavlin Alojzij, živinozdravnik v Rogatcu. 26. Pehani Josip, posestnik v Žužemperku. 27. Plešnik Mihael, župnik v Sant-Pavlu v Savinjaki dolini. 28. Podboj Alfred, c. in kr. nadporočnik v Zagrebu. 29. Podgore Valentin, mari j. prefekt v Celovcu. 30. Pogačnik Ivan, c. kr. ■od. pristav v Črnomlju. 31. Singer Štefan, bogo< sloveč v Celovcu. 32. Slavec Ivan, kapelan pri starem ■v. Antonu v Trstu. 33- Stariba Ivan, župnik v Št. Pavlu (Amerika). 34. Švigelj Franc, poaestnik v Borovnici. 35. Vaksel Ivan, adm. v Leskovici. 36. Vel i konj a Jskob, nadučitelj v Cerknem. Domače stvari. — (Oficijosna ljubeznivost.) Tržaški .Mattino" je poluoficijozen list, ki zajema za svoj obstanek potrebno krmo iz vladnih jasli j. Človek bi mislil, da mora tak list vsaj dostojnost varovati, ali „Mattino" se ne meni zanjo, dasi je njegov urednik pri namestništvu prav domač, in piše v slogu tistega famoznega Noeta, kateremu je bil baron Hain poveril uredništvo „Laibaeherice" in ki je moral potem tako nečaatno pobegniti. V jedni zadnjih svojih šte vilk priobčil je „Mattino" nearamen dopis iz P o-a t o j i n e , v katerem prsvi mej številnimi drugimi bedaatočami: Element, ki je oivilizovan in vzgojen in ki daje kraju značaj, so Nemci. Umeje se v na prej, da govorim o njem, zakaj slovanskegs naroda, ki bi bil vzgojen in bil imel kulturo, kakor jo razumemo mi, takega naroda ni in po zakonu na rave tudi ae more biti." Tako pišejo o nas o f i c i-j o z n i novinarji t! — (Osobne vesti.) Sodni pristav v Šo-fitanji, g. dr. Ludovik Vipave, je premeščen v Lož; pravni praktikant pri okrožnem sodišči v Celji, g. Friderik Bračič, pa js imenovan avskultantom na Štajerskem. — Državnega pravdnika namestnik Ribard Zdrrer v Gorici imenovan je deželnega so :IftTAtlcfpi.l f i** !illH I dišča svetnikom pri okrožnem aodišču v Rovinju. — Inženerja Hironim Zaudiel pl. Scnulneim ia Henrik Holl imenovana ata nadinžsnerjema v državni stavbinski alužbi na Koroškem. — (Islet pevakega abora .Glasbene Matice".) Prsv mnogobrojno prijateljev slovenske peani je prihitelo včeraj popoludne v Kleče k U meku, kamor je isletel pevski zbor .Glasbene Matice". Vreme je sicer nekoliko kazalo na alabo, a pozneje se je popolnoma zvedrilo in se je razvila prav živahna zabava. Pevaki zbor je razveseljeval navzoče s mnogimi mešanimi in moškimi zbori. Včeraj so bile gg. pevke in gg pevci rea jako marljivi ia se niso pustili prositi, za kar jim je bilo občinstvo tudi prav hvaležno. Da se je pod vodstvom g. H ubada pelo izborno, razume se samo ob aebi Posebno je ugajal vedno lepi venec narodnih pesnij, kakor jib je tako krasuo harmonizoval g. Hubad. Na trati poleg prijaznega loga so se vršile rszne igre, na podu in na vrtu pa se je veselo sukala mlsdins pri zvokih klarineta in harmonike. Proti 9. uri odhajala je večina družbe zadovoljna in vesela skupno proti domu. Kakor je bilo videti, so se ti izleti pevskega zbora prsv prikupili občinstvu in je le želeti, da jih pevski zbor še večkrat priredi. — (Včerajšnji izlet.S lov. planinskega društva") v Podnart in k Nemiljščici bil je prav lep. Udeležilo ae ga je okoli 200 izletnikov iz Ljubljane, Škofje Loke in Kranja (iz poslednjega kraja so prišli goatje tudi s popoludanskim vlakom) Na postsji je bil pozdrav, možuarji so veselo pokali, hiše so bile z zastavami okrašene. Pot do slapa je prijetna, samo nekoliko blatna. Voda se spušča 22 m nizdol po skoro navpični steni v treh odstavkih. Deset minut nad slapom so v stisnjeni dolini takoimenovane .rimske toplice", to je 2 x 2 obsežen tolmun, sredi katerega vre 17° topla voda. Stena je na jedni strani umetno odsekana, na drugih treh atraneb pa je rob iz obdelanega kamenja zložen. Is tega ae vidi, da ao te toplica ljudje zares rabili (čez Vtsnico vodi tudi vozna pot od Kranja sem) — Po okrepčanji, mej katerim je kmetska godba svirala, podali ao se nekateri izletniki z vlakom v Radovljico, drugi pa skozi gozd v Podbrezje. — (Pevsko društvo .Ljubljana") priredi v soboto, dne 30. t. m., ob 7\uri zvečer na vrtu gosp. Ferlinca svojo drugo letošnjo veselico petjem, vojaško godbo in s kegljanjem za dobitke. Kegljanje se je pričelo že včeraj. Serija treh lučajev velja 10 kr. — (Meščanska vojašnica v Ljub ljani.) Posestniki meščanske vojašnice v L ubijani imeli so včeraj v tukajšnji mestni dvorani svoj letošnji občni zbor pod predsedstvom gospoda Frana Trtnika. Kakor je bilo iz poročila zapisnikarja gospoda K. Labajnarja razvidno, znašali ao dohodki meščanske vojašnice v pretečenetn letu 4142 gld. 91 kr., troški pa 4093 gld. 49 kr., ter je bilo prebitka le 49 gld. 42 kr. in to vsled tega, ker je bilo za vpeljavo vodovoda in za vodarino, katero je bilo treba plačati tudi za prejšnja leta, ter za nekatere večje poprave, izredno mnogo stroškov. Valed tega neugodnega uapeba ne bode se plačala poaeetnikom letos nikaka dividenda, ter odpadejo za letos tudi običajni dobrotvorni doneski; le gssilnemu društvu dovolil se je donesek 10 gld. V vodstvo meščanake vojašnice bili bo voljeni gospodje: Fran Hren, Josip Len če, Josip Lokar, Antoa Ravnikar in Ferdo Simonetti, v pregledovalni odaek pa gospoda Karol Spi nar in dr. Joaip Staio Konečno vLprejel je občni zbor nasvet, da se im* vojni erar pozvati, naj kot najemnik plačuje vodarino za meščansko vojašnico. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Č. g. Josip Sattler, Župnik na Črni gori pri Ptuju, 5 kron, katere so darovali gg. Zekar, kaplan v Majšpergu, Čilenšek, župnik v Majšpergu, Serajnik, nadučitelj na Gori, Šorn, nadučitelj pri Sv. Lorencu na Dravskem polji in Sattler, župnik, vsak po 1 krotio. — Živeli rodoljubni darovalci in njih na sledniki! — (Za .Narodni Dom") v Ljubljani je izročil petletni dečko Albin Pogačnik, katerega je pripeljal ob roki belobrad mož v uredništvo našega lista, 3 krone z nastopnim stihom: .Vsak naj na .Narodni Dom" bo ozira — Marljivo za to zgradbo nabira — Za menoj; kdor je vnet — Gre naj prispevek odštet' 1* Posnemaimo vzglednega dečka 1 — Č. g. Joaip Sattler, župnik na črni gori pri Ptuju, je poslal 2 krosi. Skupaj 5 kroa. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Nove nloveaske muzikalije.) Od odbora .Glsebene Matice' amo naprošeai objaviti: Hubadove .Slovenake narodne pesmi" so se tisksle ne samo v partituri, ampak tadi v posameznih glasovih ia sicer za vsak glas vas pesmi akupaj. Pri tem si je .Glazbena Matica" kot založnica in lastnica pesmij pridržala postavno ji zajamčeno pravico pomnože van ja. V e a k o pomnože-vanje je torej po sakonu prepovedano in vsled tega nihče ne sme v zboru peti z morebiti prepisanih not. Javno peti se sme torej le z not, ki so kupljene pri .Glasbeni Matici". Cena posameznih glaaov za vse pesmi (10 kr.) je tako nizka, da vsako prepisovanje več stane. Tako delajo vai založniki mnsikalij. Pri tem ae izognemo tudi vednih številnih napak v prepisanih notah. Partitura sama zase se ne more dobiti, ampak le v zvezi a pojedinimi izvodi vseh šestih glasov sa vse pesmi, in to skupaj stane 1 gld. 20 kr. Pri naročanji naj ae blagovoli vselej naznaniti, koliko posameznih glasov ae ieli poleg onib šestih, ki ao pri partituri. Prosimo tudi, da se svoti pridevlje poštnina 5 sli 10 kr. po obsežnosti naročila. — (Izletnike na Gorenjsko) in obiskovalce Radovoiške soteske opozarjamo, da je nad Radovniškim slspom nspeljani stari most na žicah odpravljen, zato pa malo nižje napravljen nov lesen in trden most. Ravno tako so pota in mostovi v soteski v dobrem stanu. Najpripravnejša pot je od Javoroiške postaje do slapa od .Slov. planinskega društva" zaznamovana pot čez Dobravo, jedno uro hoda, dalje nkozi sotesko mimo novo napravljene restavracije v modernem pavilonu pri izhodu do Spodnjih Gorij jedno uro in dalje do Bleda */4- ure hoda. — (V deželni bolnici v Ljubljani) je bilo vzprejetih v mesecu maju 250 moških ia 196 žensk. Vštevši bolnike iz prejšnjega meseca, ostale še v bolnici, je bilo 727 bolnikov zdravljenih. Umrlo jih je 21, ozdravelo 240, zdravje zboljšalo ■e je 161, neozdravljenih je ostalo 33, premeščenih je bilo 33. Koncem maja meseca je ostalo v bolnici še 284 bolnikov. — (Podaljšanje koncesije.) Trgovinsko miuisterstvo je podaljšalo za daljnih šest mesecev gosp. Kajetanu F a b r u posestniku rudnikov dovoljenje, da sme izvršiti pripravljalna tehnična dela za ozkotirno lokalno železnico is Novega mesta preko Cirkelj in Čateža do deželne meje pri Bre-gani in za eventuvelno zvezo projektovane proge Sa* mobor Bregana z južno železnico pri Brežicah. — (Povekšanje vojaškega veibališča v Fužinah) Ker želi vojaško poveljništvo povek-šati vojaški vežbalni prostor v Fužinah, se je začelo pogajati a posestniki sosednjih zemljišč, dama jih dajo v najem v to avrbo. — (Zrelostni izpiti ) Na Novomeški gimnaziji so se pričeli minuli teden zreloatni izpiti aa tamošnji gimnaziji. Izpite dela 18 osmošoleev. — (Občni zbor kmetijske podružnice v Novem mestu) je bil prav dobro obiskan. Za občni zbor v Ljubljani je bilo vzprejetih 12 predlogov. V posamezni odbor je bil izvoljen g. O. Skale. — (Pokonče vanj e hroščev) Iz Cerknice se nam piše: Tudi pri naa je letos sila veliko hroščev. V naši občini nabrala in pokončala jih jo šolska mladina 30 mernikov, posestniki, kajžsrji ia utniki 866*/» mernikov, nakupilo ae je pa 5921/« mernikov. Pokončanih je bilo torej skupno 1488«4 mernikov hroščev. Za kupljene hrošče plsčala je občina 177 gld. 37 kr. — (Svilorejski tečaj v Gorici,) katerega se je udeležilo tudi več Hrvatov in jeden Srb iz Dalmacije, se je vršil aamo v italijanskem jeziku. Želeti pa bi bilo, da se pridobi zavodu kska dobra slovenska učna moč ter bi bo tako ustreglo tudi potrebam slovenskega prebivalstva. — (.Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji") ao ob sklepa državnega zbora slovenski državni poslanci poslali 65 gld , katere so nabrali mej seboj. V to svrho ao darovali gg. Pfeifer, Globočni k, K lun, Povše, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, Ro-bič, grof Hohenwarth, Šuklje, Nabergoj, dr. Gregorec, Spinčić in Kušar vsak po pet goldinarjev. Nadalje so temu društvu darovali gg.: Andrej Elsbachar, trgovec v Laškem trgu, 2 gld.; dr. Jurij Hrašo vec, odvetnik v Celji, 2 gld. 2 u.; Anton Ka pij en, c. kr. notar t Crnomlji, 3 gld.; Josip Bo ž it, c. kr. oReijai v finnacnem minister-stvu, 2 gld. Iskrena bodi hvala vasmi rodoljubnim darovalcem. V mesecu juniju bilo je 38 prošenj; mej 36 veiikošolcev ae je rasdelilo 170 |M.V jedna proSnja se je odbila, jednemu prosilcu pa ae je le pogojno dovolilo nekaj podpore. Slovenci in Slovenke! no zabite družbe ev. Cirila in Metoda! ___—---------4 Razne vesti. * (Grozna nesreća v Kar vinu) je za b te val a še več žrtev, nego se je mislilo v prvem trenotku Bila je jedua izmej največjih katastrof, kar *e ]ih ie kdaj pripetilo v nadih krajih. Kakor je dozdaj dognano, je mrtvih 232 rudarjev pri prvi eksploziji in pri reSilnih delib, mnogo pa je ranjenih. Vi fina mrtvih, to je 128, je bilo otenjemh in ostavi h)(j vdove in deco. Nad 40O otrok je izgubilo pri tej strašni nesreči reditelje. Da ae niso po drugi eksploziji pravočasno umaknili reftilci, bilo bi še mnogo več žrtev, kajti nastala je kmalu potem tretja silna eksplozijs, vsled katere so se morala ustaviti daljna rešilna dela. Dozdaj se je le primarno malo mrtvih moglo spraviti na dan, ki so bili grozno opečeni m razbiti po vsem životu od sile puha pri eksploziji. Kar jih je ostalo v jamah, so ae gotovo vsi zadušili in ni upanja, da bi še kdo živel. V vai okolici nesrečnega Karvina vlada velika žalost mej preostalimi. Včeraj je bil pogreb prvih najdenih mrtvecev. * (Dunajska mestna železnica.) Pri 8. oddelku Dunajake meatne železnice ae bode gradilo ,kol< dvorsko poslopje v Heiligenstadtu. Ponudbe za zgradbo vzprejema do dne 2. julija glavno vodstvo avstrijskih državnih železnic. Pogoji io druga pojasnila se-zvedo pri omenjenem glavnem vodstvu in pri e. kr. atavbinakem vodstvu Dunajske meatne železnice, oddelek „Gilrtellioie". Dunaj 18. junija. Včeraj se je tu vršil delavski shod, kateri je vladni zastopnik razpustil, vsled česar je nastala velika rabuka. Neki delavec je napadel vladnega zastopnika in ga hotel pobiti. Policijski nadzornik ga je prijel, na kar so delavci tega napadli in ga pretepli. Napadalec na komisarja je v tem u tekel. Opava 18. junija. V raznih krajih so nastale povodnji, ki so prouzročile veliko škodo. Budimpešta 18. junija. Pogajanja vlade s konservativnimi magnati glede civilnega zakona so se razbila, ker vlada ni hotela nič bistvenega koncedirati nasprotnikom. Predloga pride v četrtek v magnatski zbornici na razpravo. Konservativna večina vsaj 12 glasov je zagotovljena. Vlada izjavlja, da ne misli odstopiti, nego na jesen predlogo zopet spraviti v parlament. Govori se tudi o razpustu poslanske zbornice, da bi se pri novih volitvah pokazala volja narodova. Beligrad 18. junija. Vlada je zopet odredila drug polk, da straži kraljevsko palačo. Govori se, da zasleduje policija v dvornih kro gih tiste, ki pribijajo na kraljevsko palačo veleizdajske, zoper Milana in zoper kralja huj-skajoče lepake. Te dni je bil pribit lepak: Ta hiša se odda v kratkem v najem. — Tudi govorica o krizi v ministerstvu se vzdržuje. Sofija 18. junija. Vluda je dala zapreti tistega .JacobBohna, ki je bil falsificiral razne ruske uradne spise, s katerimi je Stambulov skušal kompromitirati Rusijo. Umrli so t Ljubljani: 15. junija: Henrik Aplenc, redarjev ajn. b let, Sv. Petra cesta It. 81. — Jožefa Hren, aprevodnikova lena, 70 let, Kravja dolina it. 11. 16. maja: Jernej Bervar, delavčev sin, 11 let, Stre-lifike ulice it. 11. — Janez Jevc, ksjtarjev sin, 9 let, Črna vas it. 45. — Urfiula Orel, kovačeva vdova, 79 let, Kravja dolina 6t. 11. Meteorologično poročilo. Dan Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 16, junija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 786 2». 134 61». 736 3 mm. 10-2° C 22 2» C 14 8° C al. jzh. al. jzh. si. jah. d. jas. d. jas. jasno 000 n m a a "—i *-* 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 736 9 aa. 736-0 aa. 736-6 aa. 12 4» C 242° C 15 6° C al. vrh. brezv. al. jzh. jasno d. jas. d. jas. 0 00 aa. pod normalom. in 10« JD-u.najf3lca. "borza. dnć IS junija 1.1. Skupni državni dolg v notah.... Skupni državni dolg v srebru . . . avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4° u .... Ogerska zlata renta 4°/0..... Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avstro-ogerske bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London vista.......... Nerafiki drž. bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini . . ...... 98 gld. 15 kr. 98 ■ 05 t 120 ■ 90 n 97 ■ 90 ■ 120 ■ 70 it 05 997 n — n 352 U 20 f| 125 • 20 61 ■ 35 12 t 26 ■ 9 ■ 97 n 44 a 85 n 5 ■ 91 m 147 gld. 60 kr. 197 • — • 126 e 75 124 n 25 195 a 75 24 ■ 30 • 22 25 i, 152 ■ 75 g 299 > — n 1 • 34«/ 1 M Dne* 16. junija t. t. 4°/0 državne srečke is I. 1854 po 250 gld. Državne srečke is I. 1864 po 100 zid.. . Dunava reg. srečke 5°/a po 100 gld. . . Zemlj. obe. avstr. 41',°/0 zlati saat. liati Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........24 Rudolfov« srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tranaway drnSt. vel j. 170 gld. a. v. . . Papirnati rube 1 j........ Zahvala. Potrti od žalosti radi izgube naiega iskreno ljubljenega, dragega soproga, odnoano očeta, tasta in starega očeta, gospoda (677) Josipa Kratochvvilla c. kr. davkarja v pok. si u sojina o tem potom ia vse prisrčno sočutje ie mej boleznijo kakor o smrti, za mnogobrojne lepe vence in častno spremstvo pri pogrebu nepozabnega rajnika izražati svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dnć 18. junija 1894. Žalujoča obitelj. V najem aa da. ali pa tudi pod prav narodnimi pogoji prodA (668—3) posestvo z vsemi v prijaznem kraji na Dolenjskem, '/4 uro oddaljeno od večjega trga. Vinogradi in polje je vse obd«lanj in obsojano.— Naslov pove upravniitvo „Slovenskoga Naroda". t=1=t=1=t=1Et Resna ženitna pnufc Trgovec v Ljubljani, 29 let star, na dobrem glasu, želi z gospodično ali samsko damo v starosti od 20 do 28 let, iz dobre obitelji, stopiti v zakon; nekoliko dote se zahteva. — Rosne ponudbe naj se blagovolijo vposlati pod "\,S E. F. 6t. 140" poste reHtante Ljubljana. (676—1) C.tr,glavno ravaateljstvaautr. irl Menic. Izrod iz voznega reda < nUsati naprej. Odkod Ia LJmbJjan« (jas. kol). Ob 19. ur* 5 «Um. jw> noH oaebni vUk T Trhli, PonUbol, Beljak, Ce-loTec, Franaenafeate, Lijabno, 6n Betsthal ▼ Anue«, Iachl, Oman« deri, SolnoRred, Lenđ-Oaat«ta. Zeli na Jeeera, Inomost, Fregena, Curih, Creneva, Parit. Stejr, Lino, BudeJeTioe, PlaenJ, Marijin« Tare, Kger, Karlov* tki«, FranooTe Tare, Prago, Liipeijo, Dunaj vi* Amatetun. Ob 6. uri 7 tnin. mjutraf metani vlak ▼ Koto meeto, Kočarje. os 7. ari IO min. mfutraj oaebni Tlak r Trble, Pontebel, Heljak, Oe-Iotbo, Franzanafeete, Ljubno. Dunaj, Ae* Selithal t Auaaee, Iachl, Gmunden, Solnoifred, Lend Geatein, Dunaj ria Amatettnn. Ob 11. uri 41 tnin. đApmtuđnm tneiani vlak t Noto neato, Ko6«tjo. Ob 11. ur* SO tnin. 4opo4Mm o.ebnl vlak ▼ Trbii, Pontabal, Baljak, Oelorao, Franaansfeat«, Ljubno, Salathal, Dona). Ob 4. url 14 m**. p»poa>i«h«a oMbtii Tlak t Trbla. Baljak, OcIotm. Fran(«nife«te, Ljubno, 6es 8«lith»l t Solaograđ, frenil-Oaitein, Zali na Jeinru, Inomo.t, Hregnlo, Ourih, Ganaro, Paria, StorT, Uno, CJmun-den, Iaohl, BudaJaTioo, PlsfnJ, Marijina Ta»», ■«•«, Franoora Tava, Karlov« Tara, Prago, T.ipiko, Dunaj ria Ajnttattnn. Ob g. «tH SO min. «r«w m«aani Tlak v Noto mesto, Kočevje. Prihod ▼ lajnbajano (j^i. kol.). Ob 3. ur* 53 mi« «Jutraj oaabnl Tlak ■ Dunaja ria Amatetten, Lip-•ije, Praga. FranooTlh TarOT, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, PUnJa, Hndejevio, Holuofrrada, Ijinoa. BUrra, Onundena, laohla, Aua-aeea, Pariaa, OanaTe, Curiha. Braganaa, Inomoata, ZaUa na Jaaara, Lend-lJa.teina, LJnbnaga, OalOTOa, Kaljaka. Pransanifacia. Trblaa. Ob 8. ur* 6 tnin. zjutraj mat asi Tlak ia NoTaga maata, Kočevja. Ob 11. ur* W tnin. d>))thafiii oaebal vlak ■ Dunaja ria Amatetten, Idpaija, Prago, Vranoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varuv, Planja, Budajerie, Solnograda, Idnoa, Btajra, Pariaa, Oeneva, Ourlha, Bragnioa, Inomoata, Za U a na jaaara, Lend-Oaateln*, LJabaoga, Oelovoa, Lilenaa, Pontabla, Trblia. Ob 19. ur* 40 tnin. popOTrJOTH« metani Tlak ia Novega meata, Kočevja, Ob 4. uri 4» tnin. popola**«« oaebni vlak a Dunaja, Ujubaaga, SeUthala, Belj.ka, Celovca, Vrauaanafeate, Pontabla, Trbiae. Ob 8. ur* 84 min. mrr++r- metani vlak ia Novega Maata, Koćevja. Ob g. ur* HI tnin. averVor oaabnl Tlak ■ Dunaja preko Amatettena in LJubnaga, Beljaka. Celovca, Pontabla, Trblia. Odhod la Iajnbljaao (drt. kol./ Ob 7. uri 93 tnin. ujutraj v Kamnik. B P. ■ OS „ %iopotu€tnm „ , n a. n SO a awrer m M „ IO. „ IO ,, mveier ,, „ (tlednjl vlak la ob nedeljah in praanikih.) Prihod ▼ lajobljano (dri. kol.). Ob 0. ur* BO tnin. zjutraj la Kamnika. . 11. . 13 . dopoiuHn* u „ '4—135) 4\. ,, SO ,, aer^ee* „ . U. „ it.% n atvee«r „ „ (alednji Tlak le ob nedeljah in praanikih.) Stanovanje obstoječe iz 3 sob, 1 kuhinje in kar zraven spada, ae oda« m 1. svgoitom ust PoIJmMBi iS. ne v amjem. Pogoji se izvedo isto tam. (655—3) Za dimnikarje! Za oboiuo Trbovlje se išče dimnikar ki se boče v Trbovljah nastaniti in kateremu je zagotovljen letni dohodek: Od Trboveljske premi go-kopne ilružhe letoi pavSal 600 gld., od tvornic 150 gld, od šol, župnišČ in bifiotb posestnikov 250 gld, vsega vkup 1000 gld Isti mora biti ve3& obema deželnima j- z koma, trezen in dober delavec. ProSnje naj se ooAljejo «lo konca tekoeegn meseca občinskemu uradu v Trbovljah. Občinski predstojnik: (625-3) F, ZRotŠ._ Najboljše za obuvalo m voane krove, kon|ako opravo i. t. d., da puštane in ostano nepremofina, uiabka in jako trpežna in da so zlnsM obuvalo sveti, ne da bi je bilo treba povoftćiti, so: F. BENDIK-A v Št. Valentinu ti«. JN isfej V vm4 i-if Hlc<*rn MntsmBar patentovaiii fabrikati: redilna mast za usnje ki vode ne prepušča, in pa svetilna tinktura za usnje ki jo uvedena in v rabi pri c. in kr. vojski. (iiHvim salon;*« v l.|abl|«ni pri HcluiaanlKK-n dc Weber.|u, v Celovel pa pri I.. Muaafl-jn in v vseh večjih im-stili monarhije. iViiiUf pošilja na zahtevanje F. Bendik v Št. Valentinu na Nižje Avstrijskem. (223-8j novo izumljeni prek omorsk i prašek ugonablja prav sigurno: <^ — ačurkts molj*'. Mteiiiee, bolite, žoliHr|e, miilie, »iravl|e, |>reNi4*lae, pHfjt' priiiee, aploli vnc am/vIUv. Z^ZHZ Dobiva bo printeii povsod tam, kjer so nahajajo Amlčlovi plakati. ^^^^ Tovarna in razpošiljal ni ca: (784—18) T- AUDELj, drogerija „pri črnem psu", v Prtiffl^ IIiinovii u licu si. Pristui prafiek ae dobiva v LJubljani pri Albinu Bllčar-jl, Dunitjska cesta št. B. Razglas. uri Krajni noInUI Nvet v Moxlr|l iiHznanja, da bode dne 35. juniju t. I.