Stev. 191. V Trstu« v ponedeljek 12. julij« 118. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. I rcdniitvo: Ulica Sv. Franc ška Asiikega ». 20, L nadstr — Vsi rfcplsl nt} k poiiljajo uredoiStvu »sla. Nefrankkana pisma se ne sprejemajo in rakop'si se ne vračajo. U da jate!- ir odgeveroi t rednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij .EAlncbt:'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z crejcrhe poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSke^a «L 20. Telefon uredništva in oprave Stev. 11-57. Naročnina zna5a: Za celo leto........K Za do! leta.................'2 — za tri mesece..........• •»••• . za nedeljsko izdajo za celo leto ........5.20 za polieta.............. • • • 2 60 Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene koloiie. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin. Oglasi v teksta lista do pet vrst ......... K 20.— vsaka nadaljna vrsta . ......: . . . . » 2.— .''ali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trsru. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Polo ruskem in italijanskem bojišču Ns nemške-ruskem bojišču ničesar novega. - Uspešni boii za Nemce pri Krasnostawu na Poljskem. Francozi in Angleži nadaljujejo z napadi na raznih krajih, a brez vsakega usmha l austrijskih bojišč. DUNAJ. 11. (Kot.) Uradno se objavila: II. julija 1915, opoldne. _ Položaj je na vseh boiiščih neizpreme- Namestnik šefa generalnega štaba: pj. Hdier, fml. Divjanje Italijanov v »odrešenih« pokrajinah. DLNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Z italijanskega bojišča prihajajo poročila o protipostavnem postopanju in grozo-vitoetih naših sovražnikov. Dne 2. junija zvečer je prišlo 200 ber-saljerjev na kolesih v Sv. Lovrenc na Furlanskem, kjer so aretirali župnika in župana in izsilili s puško in bajonetom izpovedi o avstrijskih postojankah. Enako se je postopalo z mirnimi prebivalci. — Župnik, župan in 20 mož je bilo odvedenih v Videm, ostali prebivalci so bili močno nadlegovanj, mnogi tudi zadeti po strelih. Italijani so divjali ves dan kakor divja tolpa, da bi izvedeli od prebivalcev za postojanke Avstrijcev. Posiljevali in oskrunjevali so ženske. Ko ie 5. julija naša artiljerija pregnala Italijane iz Sv. Lovrenca, so vse družine, pustivši imetje na cedilu, zapustile domovje in pobegnile v Gorico, odkoder so bile odposlane v zaledje. Vsi moški, ženske in otroci so edini v tem, da ne bi nikdar mislili, da so Italijani taki barbari brez vsake civilizacije in kultu-e. Pri tem je poudarjati, da so post' oali Italijani tako na Furlanskem, v de' H. ki so jo hoteli baie »odrešiti*. Hcr sničpo rado poročita. I : NAJ. II. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko poročilo o zadnjih dogodkih pri Krasniku, glasom katerega naj bi nas Rusi odbili in od 5. do 7. tulija ujeli okoli 11.000 mož in uplenili več strojnih pušk, je zelo pretirano. Sicer ni čisto ?~.ič čudnega, da rusko armadno vodstvo, ki več kakor d\a meseca ni i-nielo poročati ničesar razveseljivega in je m oralo umakniti bojno fronto od Du-naica do Zlote Lipe in Buga. iz Karpatov do severno Krasnika in Zamošča, skuša sedaj izrabiti par kilorrietrov pridobitve na ozemlju, da bi zamoglo svetu in želji-vo pričakujočim zaveznikom poročati o koiikor mogoče veliki zmagi. Kakor poroča naš generalni štab dne 8. julija, smo se na cesti Krasnik—Lublin na 4 km pred splošno fronto pomaknjeno bojno skupino pred frontalno in obsežno napadajočim sovražnikom umeknili. Vsa lokalna umak-nitev je brez vsakega vpliva na sosednje skupine, kakor tudi samoobsebi um-Ijivo. na skupni položaj. Vsi drugi podatki ruskih poročil so iz jasnih političnih vzrokov istotako silno pretirani. Rumunska sodba o vojaškem položaju Rusov. BLKARKST, 9. (Kor.) »Universul« objavlja neko vojaško razpravo iz vojne proti Bolgariji znanega rumunskega generala M usta t za o dogodkih v Galiciji in na Poljskem po zavzetju Przemysla ter prihaja do zaključka, da imajo ti dogodki za Ruse lahko take posledice, da pridejo njihove armade za nadaljni notek vojne komaj še v pošte v. Pod takimi okoliščinami govoriti o vstopu Rumunske v vojno na strani četverozveze, bi bila prava blaznost. Celo prej, ko Rusov še ni bila zadela katastrofa, rumunska pomoč na vojnem pozorišču, kjer se na milijone ljudi bori drug proti drugemu, ne bi imela drugega učinka nego kaplja v morje. Danes pa bi morala rumunska armada vzdržati ves naval zaveznikov in vstop Rumunske* v vojno na strani četverozveze bi pomenjal za deželo nacijonalno katastrofo. Rumunska armada ni za to tu. da si izkoplje grob v Karpatih. Ta armada s svojimi hrabrimi častniki in moštvom ne zaslužuje, če pojde na bojišče, gotovega propada, temveč možnost, da pokaže, kaj zamore, da se, venčana s slavo, povrne v povečano domovino. Z Renfte-raskttfl boilšča. BERLIN, 11. (KorJ Veliki glavni stan, 11. julija 1915: Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Jugovzhodno bojišče. V zadnjih dneh so se vršili v ozemlju Krasnostawa krajevni boji, ki so se končali povsod ugodno za nas. Sicer se ni zgodilo pri nemških četah ničesar posebnega. Vrhovno armadno vodstvo. Potopljen nemški parnik. KRIST IJ AN IJ A, 10. (Kor.) Po preiskavi je bilo dognano, da je bil v čereh Hiiso potopljeni parnik nemška ladja »Friedrich Arp«, ki ie imela na krovu rudo in je 7. julija ob poldvanajstih dopoldne odplula iz Naruicha. Parnik je bil dne 8. julija ob 2 zjutraj uničen od neke majhne pomožne križarke in oboroženega ribiškega parnika. Posadka je bila poprej spravljena na pomožno križarko. Vreme je bilo nekoliko megleno. Municijski delavci v Rusiji oproščeni vojaške službe. PETROGRAD. 9. (Kor.) Centralni komite za vojne potrebščine je sklenil, zaprositi vlado, da se municijske delavce oprosti vojne službe in pritegne k delu žide-begtmce in druge židovske rokodelce, ki se smejo potem gibati svobodno. Z zapaiM tojitfa. BERLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. julija 1915: Zapadno bojišče. Severno Yperna so Angleži včeraj obnovili svoje poizkuse z dne 6. julija, da bi zasedli našo postojanko ob prekopu. Napad se je izjalovil ob znatnih izgubah za sovražnika. Tik severno ceste Souchez—Ablain so izvršili Francozi zvečer napad, ki pa se je razbil ob nemškem napadu. Boj še ni končan. Potom francoskega ognja je bilo v zadnjih dneh ranjenih 40 oseb v Lievinu; 10 jih je bilo ubitih. Posamičen francoski napad na Fricourt, vzhodno Ablaina, je bil odbit z lahkoto. Sovražni jarek, ki smo ga včeraj ponoči severozapadno Beausejourja iztrgali sovražniku, smo zgodaj zjutraj zopet izgubili. a ga danes ponoči zopet zavzeli z naskokom in obdržali proti petim napadom. Med Ailly in Apremontom brezuspešen napad Francozov z ročnimi granatami. PODLISTEK GREŠNICE, Rom*«. — Francoski spisal Xavier de Montepia Pogovor je prenehal za nekaj časa. O-ba. Nikola in Mignonne, sta se zamislila. Prvi ie zopet pričel Nikola in je dejal: -- Glej, draga moja, člov ek mora na svetu preudariti in premisliti vsako stvar. Ko bi hotela na primer nesreča, da bi te tvoj ljubimec ne ljubil več in ti pokazal vrata, ko prideš k njemu? — Ne, to ni mogoče! — je vzkliknila Mignonne živahno. — Saj ne pravim, da stori tako, — je nadaljeval Nikola, — temveč !e reciva, da bi se zgodilo to. Kaj bi počela potem ti? B Kaj bi počela? — je vprašala Mine in čelo se iei je zmračilo. - Da. Ce bi me Karel ne ljubil več m bi zavrgel ? — Da. — AH je kaka reka v Parizu? — Seveda. — Ali je široka in globoka. gi me — Da. — Pa so tudi mostovi čez reko? — Da. — Kako se imenuje reka? — Sena ... toda Čemu povprašuješ vse to? — je vzkliknil voznik, ki ni spoznal, kam misli Mignonne. — Ko bi se zgodilo, kar pravite vi, — je odgovorila Mignonne, — potem bi ne pomišljala niti trenutka. Šla bi na kak most. bi priporočila svojo dušo bogu in skočila v vodo. Nikola se je zgetiil ves začuden in ie strme pogledal Mignonno. V njenih velikih očeh je žare! čuden ogenj in temna odločnost je govorila iz potez njenega obraza. Ni bilo dvoma, da je mislila tako, kakor je govorila, in da je bila trdno odločena, da tudi izvrši svoj sklep. — I bogi otrok! — je dejal Nikola sam zase; potem pa je nadaljeval glasno: _ Ne bavi se s tako groznimi mislimi, draga moja! Ne bil bi smel govoriti tako, kakor sem govoril, in najbrž se ti bo godilo bolje, kakor pa sem mislil jaz. Toda ti nimaš niti pojma, koliko mladih deklet zaide v Parizu na slaba pota in jih postane nesrečnih. V Svečeniškem gozdu se je ob močnih izgubah tik pred našo novo postojanko razbil ob težkih izgubah s snfltim artiljerijskim ognjem pripravljeni napad. Napad na nemško postojanko vzhodno In severovzhodno Sondernacha, jugozapadno Munstra, je bil odbit. Naši letalci so napadli železniške naprave pri Gerardmerju. Vrhovno armadno vodstvo. PARIZ, 10. (Kor.) Kakor poroča »Petit Parisien«, je bil zborni poveljnik Miche-let na bojišču težko ranjen. Asquith ha Kitchener na fronti. LONDON, 9. (Kor.) Na povabilo feld-maršala Frencha sta obiskala ministrski predsednik Asquith in lord Kitchener fronto, kjer sta ostala od torka do včeraj zjutraj. Konferenca z generalom Porro v Parizu. PARIZ, 10. (Kor.) Italijanski general Porro je prispel semkaj in je imel daljše razgovore s predsednikom Poincarejem, ministrskim predsednikom Vivianijem in ministroma Delcassejem in Millerandom. Govor ministra Kitchenerja o angleški vojski. LONDON, 9. (Kor.) V Guildhalli se je vršilo včeraj patrijotično zborovanje, na katerem je Kitchener govoril o odlični pomoči čet iz dominijev in iz Indije izza izbruha vojne. O rekrutiranju je dejal Kitchener. da je dotok rekrutov od začetka sem zadovoljiv, da pa potrebujemo še več ljudi. Občinstvo je z rastočim zanimanjem zasledovalo naraščanje in hitro izvežba-nje nove armade. Armada je dosegla številke, ki so se še pred kratkim zdele neverjetne. Toda treba ie šc mnogo ljudi. Molk vlade o novi armadi Je pojasnil Kitchcner s tem. da bi bilo za sovražnika važno, da bi znal za natančno število. Kitchener je zahteval, da naj se mlade liudi poživlja, da vstopijo v armado, zlasti pa neoženjene. Števila rekrutov sedaj ni treba več omejevati radi pomanjkanja priprav. Spor med Lloydom Georgeom in Halda-nom. LONDON, 10. (Kor.) »Morning Post« poroča, da se Asquith prizadeva, da poravna spor med Lloydom Georgeom in lordom Haldanom. Častno kapitaladla nemških sil v nciriSHl jugozapadni Afriki. KAPSTADT, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča- General Botha je sprejel kapitulacijo nemških sil v nemški jugozapadni Afriki. Predala Nemcev se je izvršila brezpogojno. \Volifov urad pripominja k temu: Preiskovanje tega Reuterjevega poročila je v trenotku nemogoče, vsled česar ga je treba vzeti na znanje s pridržkom. LONDON. 9.'(Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pretorije: Nemške čete v jugozapadni Afriki, ki so kapitulirale, znašajo 204 oficirje in 3166 mož, 37 poljskih topov in 22 strojnih pušk. LONDON, 10. (Kor.\ Reuterjev urad javlja: Iz Kapstadta se poroča: Celokupna nemška sila, ki se je predala Bothi, o-stane v Uniji ujeta do konca vojne, raz-ven onih, ki bodo izpuščeni na Častno besedo. Oficirji obdrže sablje in konje in si zamoreio sami izbrati bivališče. Rezer- — O, jaz se ne bojim! — je vzkliknila Mignonne. — Iz srca mi je žal, da te ne morem spremiti do Pariza, toda nemogoče mi je. V Tonerru razložim blago. Konji se mi potem odpočijejo in se nato zopet vrnem v doubski okraj. Imam pa bratranca, ki ima v Fauborg Saint Martinu majhno gostilno; zanj ti dam par vrstic. On te gotovo dobro sprejme, ti ne bo računal veliko in ti bo morda celo mogel pomagati pri tvojih poizvedovanjih. — Hvala vam lepa. ljubi prijatej, da ste mi tako naklonjen. — je dejala Mignonne iskreno. — Nimaš vzroka, da bi se mi zahvaljevala, draga moja, — je odgovoril voznik; — tvoja usoda me zanima in to je popolnoma naravno. V. »K srebrni skledi«. Naša dva potnika sta končno dospela v Tonerre in tu sta se morala ločiti. Bridko je bilo obema pri srcu, ko sta se poslavljala. Vozniku se je priljubila mala. nesrečna Mignonne in imel Jo je rad. kakor da bi bila njegova lastna hčerka; Mignonne pa je tudi čutila v svojem visti vseh činov izroče orožje in se za-morejo po podpisu parolnega formularja posvetiti običajnemu poklicu. (Wolftov urad pripominja k temu: Ta vest Reuterjevega urada dokazuje, da je bila izvršena kapitulacija pod zelo častnimi pogoji in pred veliko premočjo). Odstop generalnega rezidenta v španskem Maroku. LYON, 10. (Kor.) »Le Progress« poroča iz Madrida: Generalni rezident v španskem Maroku, general Marina, je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Dosedanji poveljnik v Mellili, general Jordana, je bil imenovan za njegovega naslednika. Dosedanji poveljnik v Larache, general Silvestre, je bil dodan velikemu generalnemu štabu. __ Rezultat letošnje žetve na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Ogrsko poljedelsko ministrstvo ceni v svojem poročilu z dne 8. t. m. rezultat letošnje žetve (napram lanskemu v oklepajih) kakor sledi: (milijoni centov): pšenica 46.0 (28.64), rž 12.9 (10.77), ječmen 13.55 (14.21), oves 12.46 (12.56). Dalje je posneti po poročilu, da stoji koruza pretežno dobro in obljublja dober rezultat. Isto se tiče krompirja. Sladkorna pesa se je mnogo zboljšala in obljublja dober rezultat. Koncem junija trajajoče deževje je zboljšalo vse setve. Domače mil Učitelji in vojna. „Floreat Etona!" Pod tem naslovom je priobčil angleški list „Daily Mail" nekrolog po nekem uč.telju, ki je padci na bojišču, ter piše navdušeno: „Učitelj „EUn Colie^-" j3 žitvoval svoje življenje za domovino in za nas! K^j takega se ni zgi-dilo še nikdar, krona je to našim zmagam !" Tako sla\e na Angleškem enega učitelja ki je padel za domovino. Pri r.as pa je šlo na stotine učiteljev v boj, na stotine jih krvavi in veliko jih je že žrtvovab svoje življenje za domovino. Po „Agramer TagblatUT po-snem1jem-\da je iz Hrvatske nad 600 učitelje ' pod orožjem!! tast učiteljstvu, ki je v mirnih časih pijonir kulturnega dela, graditelj narodne bodočnosti, a v vojni na bojnih poljanah branitelj narodove gi ude ! Z odhodom učiteljev na bojišče so pa učiteljice na deželi postavljene pred ogromno nalogo; vršiti morajo svoje delo in nadomeščati učitelje. Naj citiramo zopet po „Tagbiattu" : Mnogo je še mladih deklet n:ed njimi, vendar so vse v navdušenju za svoj poklic, v ljubezni do nareda našle moči, da odlično, da skoro neverjetno vrše sedij svojo nalogo. Nadzorniki ?o polni hvale za neumorno delo učiteljic. Izborno so se obnesle v tem vojnem letu! Ponosne smejo biti na to, da so dosegle, da šola ni toliko trpela vsled vojne, kolikor se je bilo bati iz početka. Narodu pa je v dolžnost, da vsaj sedaj začne prav ceniti vrednost učiteljstva in njegovega dela. Posnema naj druge prosvetljene narode, ki se ponašajo s svojim učitelj tvom, mu gredo povsod na roko, je podpirajo in je cenijo. Ustavitev delovanja porotnih sodišč do konca marca 1916. — Ob izbruhu vojne s Srbijo in Rusijo se je z naredbama celokupnega ministrstva od 25. in 31. julija 1914. ustavilo delovanje porotnih sodišč za enkrat v pokrajinah blizu bojišč. Nadaljni dogodki so pokazali potrebo, da razširi vlada to odredbo na celo državo, kar se je zgodilo z naredbo od 29. avgusta 1914. Po zakonu od 23. maja 1873. se ustavitev delovanja porotnih sodišč potom mi-nisterijalne naredbe ne more podaljšati preko enega leta, niti se ne more po preteku leta obnoviti. Ta odredba mora biti torej ukrenjena potom cesarske naredbe po § 14 temeljnega zakona o državnem zastopstvu. S cesarsko naredbo od 7. julija 1915., ki je bila zadnii četrtek objavljena v državnem zakoniku in v uradni »Wiener Zeitungi«, se namerava ustavljenje delovanja porotnih sodišč za celo državo podaljšati do konca marca 1916: vendar pooblašča cesarska naredba vlado, da tudi že poprej lahko odredi, da prično porotna sodišča zopet delovati. Namesto dviganja klobuka — salutiranje. — Iz vojnopomožnega urada: 2e dolgo časa obstoja med moškim svetom gibanje, ki gre za tem, da se pozdravljanje potom dviganja klobuka nadomesti z vojaškim pozdravom. Iz teh krogov izhaja misel, da bi se vpeljal poseben oriciie-len znak, ki bi nositelja upravičeval, da bi pozdravljal vojaško, to se pravi, da bi salutirai. Ta znak naj bi se prodajal v korist vojni preskrbi. — Ta misel se je sedaj realizirala. Znak nosi na zlati podstavi črn klobuk s pozdravljajočo roko. Orni rob znaka je opremljen z napisom: »Oficijelna oprostitev pozdrava 1915«. Znak se lahko pritrdi na trak klobuka ali pa se nosi kot broša ali v gumbnici. — Cena znaša 2 K komad. Dobi se v stalni razstavi vojnopomožne pisarne Dunaj, I. Tratt-nerhof 1, v vseh oficijelnih prodajalnicah in sličnih trgovinah. srcu napram njemu resnično prijateljstvo in bila mu je prav srčno hvaležna. Oči so se jej zalile s solzami, ko se je poslavljala od Nikola Crocharda, ki jej je ob slovesu stisnil nekaj v roko. Mignonne je pogledala, kaj je, in je videla, da so bili štirje, v papir zaviti pe-taki. torej dvajset frankov. — Ne, ljubi prijatelj, — je vzkliknila živo, — tega ne morem in ne smem sprejeti. Obenem pa je poizkušala, da bi mu'vrnila denar, hoteč mu ga vtekniti v kak žep. Toda Crochard ga ni hotel vzeti. — Ne trudi se, — jej je rekel; — vbil sem si v glavo, da moraš^bdržati to malenkost, in zato denarja ne vzamem nazaj na noben način ne. Torej dovolj o tem, če ne me ujeziš. . — Toda — je hotela ugovarjati Mignonne. , _ Sicer ti tudi ne darujem tega denar- ja< — jo je prekinil voznik, — temveč ti ga samo posojam. — Kako mislite to? — Pozneje kedaj, če boš hotela in mogla, lahko vrneš ta denar mojemu bratrancu, gostilničarju, ki mi ga pošlje potem s par vrsticami, s katerimi mi tudi Podpornemu društvu -JovenSKe vf-sokosolce na Dunaju so v času od 25. maja do 6. jtllija 1915 darov »li: po 100 K: Ljubljanska kreditna banka in neimenovan debrotnik na Dunaju; 12 K: Matija Skrajner, nadz. j. ž. v pok. na Dunaju; po 10 K: Jos. Reisner, prof. iz Ljubljane po uredništvu Slov. Naroda, Dr. Kari Hinterlechner, drž. geolog na Dunaju, Dr. Fr. Derganc, primarij in Dr. Jakob Žmavc, gimn. prof., oba v L ubljani; 6 K: Dr. Fran Žižek, min. podtajnik in vseuč. docent na Dunaju; 5 K: Ivan Dolenc, glmn. suplent v Ljubljani; 4 K : Dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah. Vsega 267 K, za katere se društveni odbor plemenitim darovalcem najiskrenejše zahvaljuje. Le z vztrajnim prispevanjem starih in novih prijateljev društva je bilo odboru mogoče, nadaljevati s podpiranjem visokošolcev tudi v \ojnem letu. Prvi blagajnik: Dr. Stanko La ajne, odvetnik na Dunaju 1. Brauner-strasse 10. Darovi za naše hrabre vojake. Iz voj-no-preskrbovalnega urada nam pišejo: Junaška dela naših hrabrih vojakov nalagajo prebivalstvu doma dolžnost, da se neprestano spominjajo čet z dopošilja-niem darov. Vojno-preskrbovalni urad pošilja vsak teden več vagonov darov raznim delom bojujočih se armad ter se po vrsti obdarujejo vse armade in skupine armad. Ker spremlja vsako pošiljatev posebno spremstvo, je poskrbljeno tudi za to, da pridejo darovi v resnici na pravo mesto. Čete na bojišču se priporočajo zlasti za sledeče stvari: za čokolado, ka- sporoči, kaj se je zgodilo s teboj. Ali ti je prav tako? — No, če že nočete drugače... — Da, zahtevam, da ostane tako, in tako tudi mora biti. — Potem ga vzamem. — Tako je prav. — In sedaj se vam še tisočkrat zahvaljujem za vašo dobroto in zbogom! — Ail potuješ takoj dalje? — Da, pot je še dolga in vas tudi ne bom imela več poleg sebe. — Prav imaš, draga moja... žal ni mogoče drugače. Torej na svidenje, draga moja, in srečno pot! Nikola jej je prisrčno stisnil roko in Mignonne je nemudoma odšla naprej. Nadaljnega njenega potovanja ne bomo popisovali natančnejše, ker se jej medpotoma ni zgodilo nič posebnega. Po več dnevih trudapolnega in napornega potovanja je Mignonne končno dospela v Pariz. Ko je stopala po nabrežju de la Rapee, ni napravljalo glavno mesto nanjo nič kaj vabljivega vtisa. Sicer se pa tudi ni zanimala dosti za ulice in hiše, kajti vso njeno dušo je napolnjevala samo ena edina misel. Stran U. »EDINOST« li 191. V Trstu, 12. JiiHJa i915. kao, konzerve v ikatljicah, cigare, cigarete tn tobak za pipo, nadalje za obujke (krpe za noge), letno perilo, užigallce, milo in milne liste, za svinčnike in pisemski papir. Ti darovi se oddajajo lahko v večjih množinah ali v zavojih v vojno pre-skrbovalnem uradu (Dunaj, IX. Berggasse 16) ali v nabiralnici naturalij (Dunaj XII. Schonbrunnerstrasse 188) kakor tudi pri vseh podružnicah v provinci. Pošiljatve od zunaj v teži 80 kg odpravlja pošta brez pristojbine, ako so naslovljene na vojno-preskrbovalni urad, IX. Berggasse 16. ter Je na naslovni strani zavoja in na spremnici navedena opomba »Vojno-preskrbo-valni darovi«, vendar ne smejo pa biti take pošiljatve naslovljene na določene osebe. - __ Kaj pa vendar dela konjederec? To je vprašanje, ki si ga stavijo vsi, ki čitajo skoro vsak dan, kako se zatekajo na zdravniško postajo ljudje, ki so bili na Javni uiici oklani od psov. Najbolj pa povprašujejo po konjedcrcu zdravniki in u-službenci zdravniške postaje, ki imajo malodane vsak dan opraviti s kakim po psu oklanim človekom. Včeraj dopoldne je neki pes ugriznil v levo roko 7 letno Katarino Lnsiovo, ki stanuje v ulici dei Bachi 11. Deklico je mati spremila na zdravniško postajo, da ji je zdravnik iz-žgal in obvezal rane. ki so jih jej zadali pasji zobje. Oslabel je na ulici. Snoči, okoii polide-veiih je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pomoč, češ, da je pred hotelom de la \ iilci nekemu človeku zelo slabo. Zdravnik se je takoj z ambulanč-nim vozom odpeljal pred rečeni hotel in tam Je res našel 19 letnega slikarja Antona Carica, ki je zaposljen in tudi biva v mestni bolnišnici in ki trpi za srčno hibo. Medtem, ko se je snoči sprehajal po obrežju. je vsled močnejšega napada svoje bolezni omedlel in se zgrudil na tla. — Zdravnik mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem z ambulančnim vozom prepeljati v mestno bolnišnico. Nihče ne ve, kje ga čaka nesreča, kajti 70 letna Terezija Zanierjeva. bi si bila pričakovala vse kaj drugega, kakor pa, da si bo doma, ko bo stopila s postelje, zlomila roko. In vendar se ji je to pripetilo včeraj zjutraj: stopivši s posteije, se Je spotaknila in padla ter si pri tem zlomila levo nadlaktnico. Sla je nato na zdravniško postajo, kjer jej je službujoči zdravnik podelil najnujnejšo pomoč ter jo dal potem prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IV. kirurgični odde-lek._ Hdc kal? »Poizvedovalni urad za begunce« v Trstu, ulica del Boschetto št. 32, vrata 23. daje natančnejše naslove o naslednjih bc-guncih: Iz Trsta: Bras Josipina, Šetina Roza-Ija, Feterlin Jožefa, Kern Apolonija. Smre-kar Angela, Adamo Eleonora, Bertoja Katarina, Bertoja Narciso, Fefluga Pavla. Godina Marija. Moller David, Vatovec Justina. Bergan Frančiška. Skok Terezija. Paseckv Franc, Grebene Katarina, Šiškovič Štefan, Adamov Ivan, Cvetko-VtiZ Jožefa, Fonda Julija, Gerbec Ana, K'fun Antonija, Susmel Karlina. Vitez Antonija. Iz Fojane (Fo^iiano): Vidich Ivan. Ce-chet Albin, Cechet Irena. Visintin Alojz, Visintin Amalija, Visintin Ivanka. Iz Gorice: Cescut Marija (Sovodnje), Žezlin Antonija. Stekar Josip, Jezernik Terezija. Hoppe Olga (Sovodnje), Rožič vdova Ivanka, Jernav Jožefa. Kovačič Josip, Lutman Terezija. Iz Tolmina: Močnik Marija. Iz Pule: Collorig Amalija, Collorig Josip, Pollanz Marija. Dobrovvska vitez pl. Artur, Cotič Valerija. Iz Ljubljane: Felfenig Marija. Barle Ro-VL Iz Postojne: Debevc Tereza. Iz Kojsfcega: Čadež Ferdinand. Iz Šmartnega pri Kojskem: Simšič Benedikta. Simšič Hedvika, Kumar Dušan, Simšič Elizabeta s 4 otroci, Markočič Milka s 6 otroci. Iz Vipolž: Gabrovic Alojzija s 5 otroci. Iz Vrtojbe: Zižmond LeopolJina. Iz Št. Petra: Gregorčič Marija s 4 o-troci. Iz Zadra: Kasparović Frida z 1 otrokom. Iz Rovinja: Devetach Kati. Iz Trbiža: Pieickner Ana. rlnske unije z Nemčijo je izjavil dr. Malinsky : „K o t Industrijalec se ne morem izreči za carinsko zvezo z Nemčijo. Take zveze ne morejo želeti ne češki ne nemški industrijalci Avstrije, ker bi resno ogrožala bodočnost naše avstrijske industrije Zato — kolikor je meni znano — tudi nemški industrijalci ne pozdravljajo simpatično te misli, ker izhaja le iz političnih in narodnih razlogov, ne da bi se bfli ti poslednji dovolj pretresli in razmislili!! Tako je! Politika gre svoje poti, a gospodarsko življenje ima posebne zakone za svoj razvoj. Da-si moramo le ponoviti že tolikokrat rečeno, naj vendar pokažemo vnovič na velikega mojstra v državni politfiti — zdravega egoizma: veliko pravilo, da gospodarsko življenje ne more urejati svojih poti le po zahtevah politike in nacijonalizna, je vodila tudi nemškega kancelarja Bismarcka. Pol tika je vse preveč podrejena izpremem-bam v»led dogodkov dneva, preveč menjuje simpatije in antipatije od danes do jutri; gospodarsko življenje pa ima svoje trdne zakone, ki ne dovoljujejo druzih izprememb v ubiranju poti, nego tistih, ki so v soglasju z lastno mu — gospodarsko koristjo. Naj smo tudi v najtesnejem državno - političnem odnošaju z Nemčijo, vendar moramo braniti svojo gospodarsko korist, čim vidimo, da vplivanje gospodarskega življenja v Nemčiji postaja neva'no za nase gospodarske interese! To je naglašal tudi gori imenovani češki veleindustrijalec v pocP-krepljenje svojega nasprotstva proti carinski ur.^i z Nemčijo — in to naj si zapomnijo fanatiki te ideje. Afera poslanca dra. S. Budisavljevlća. Državno pravdništvo v Zagrebu preganja poslanca v hrvatskem saboru dr. S. Budi-savljevića radi težkega političnega delikta. Imunitetni odsek sabora se ni niti spuščal v meritum same stvari, marveč je kar ugodil zahtevi državnega pravdništva, ker je posl. Budisavljević sam želel, naj ga izroče, da bo mogel pred sodiščem dokazati svojo ne-krivdo. Rodbina Garibaldi v italijanski vojski. Giusenpe Garibaldi je imenovan podpolkovnikom pehote in prideljen polku štev. ©1. bratje mu Riccictti, Minotti in Xapte pa so nadporočniki v istem polku. Mestni svet v Lvovu razpuščen. Gališko namestništvo je mestni zsstop v Lvovu razpustilo in je ckrojnega glavarja Grabovskega imen valo vladnim komisarjem, ki mu je pridodtlenih 18 zaupni : v (in 6 namestnikov). Zanimivo je, da bivši mestni prezident, ki je za časa ruskega gospodstva živel na Dunaju,*ni na listi zaupnikov. Premeščenje ruske prestolnice? O vprašanju premeščenja ruske prestolnice v notranjost carstva razpravlja rusko novinstvo živahno in se pri tem nič ne razburja. Narobe: želi tega. Listi soglašajo v tem, da je premestitev potrebna, ker Petrograd da ni centrala države, ne geografsko, ne etnografsko. Pač pa gredo mnenja navskriž glede kraja, ki naj bi bil glavno mesto. »Pester Lloyd« poroča, da nekateri listi žele kakega mesta v bližini Dardanel. ki da bodo skoro odprte, dru^i pa govore o Tambovu, Moskvi, ali o kakem mestu na Volgi. »Novoje Vre-mje<* piše: »Odidimo čim prej od nemškega okna Petrograda, kjer vse diši po nemški kuhinji, in odpotujmo hitro v dvorane našega svetlega ruskega dvorca«. V domovino vračajoči se srbski inter-niranci. Iz hrvatskih listov posnemljejo, da pripadnike srbske države, ki so bili po nekaterih krajih Hrvatske in Ogrske internirani, odpošljejo sedaj v domovino. To so ženske, otroci in možje izpod 18 in nad 50 let, kakor tudi drugi, ki niso na ni-kakeni sumu. Ostali moški ostanejo šc nadalje internirani do konca vojne. Interni-ranci se odpeljejo iz kraja, kjer so bili nastanjeni, do postaje Vorosmajor tesno ob romunski meji in odpotujejo potem preko Romunske v Srbijo. Vzeti morajo s seboj jedi in pijače vsaj za dva dni, ker ne bodo smeli med potjo nikjer izstopiti, marveč ostati v železniškem vozu. Minister pl. Heinold in dr. pl. Moravv-ski v Galiciji. Minister notranjih zadev baron dr. Heinold in minister dr. pl. Moravski sta pretekli teden napravila večdnevno potovanje v pokrajini Duna^ca in Wisloke v Galiciji, da se osebno poučita o škodi, ki jo je tamkaj povzročila vojna. Pri tem se je na licu mesta razpravljalo o praktičnih m odali tetah, kako bf se dala v porušenih krajih napraviti zavetišča za prebivalstvo in shrambe za fito. Takisto se je temeljito razpravljalo o pridobitnih in aprovizacijskih razmerah. V kratkem se vrši še ogled nadaljnih po vojni prizadetih krajev. Generala Cadorne — »meteorološka o-pazovanja«. Statistični poročevalec lista »Munchener Neueste Nachrichten« se je potrudil, da sestavi statistiko o »meteoroloških opazovanjih« Cadorne, M jih italijanski listi dnevno priobčujejo pod naslovom »Vesti z bojišča«. Po tej statistiki je bilo v času od 29. maja do 22. junija, torej v 25 dneh: 19-krat »neugodno vreme«, 5-krat »dež«, »poplave« in narast reke«, 3-krat »megla< in »nevreme«, 1-krat je operacije italijanske vojske o-viralo »oblačno vreme«, »enkrat veter« in 1 krat »vročina vsled požara v gozdu«. Naravnost strašno — pripominja statistik — kake »elementarne neugodnosti« in »vis maior« zabranjajo ialijanski vojski — nabiranje lavorik. Cene raznih živil v Trsta. (Dne 11. julija 1915.) Moka (sa kuhinjsko rabo)......K — 96 kg Sladkor..............K 1kg Mmo (goveje) sprednji deli ...... K 3 60 kg zadnji .......K 6 20 kg Meso telečje................K 8-— kg Meso kočtrunoTO • m • . . K 2 80 do —-— kg Slanina fsoljena) ....... 4.40 do 5.40 kg Maslo sirovo ............K 6-— kg Kokoši ••••••• K 6"— do 7-— ena Piščanci .............K 250 do 3.50 eden 1 Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg „ namočena ......... 1'28 kg Fižol (stiočjij vinarjev ...... 28, 32 36, kg Grah „ ......... — kg Krompir „ ..... 20, 24, 28, kg Paradižniki „ ....... 36, 40, kg Radij „ ....... 4, fi merica Salata „ •••«••• 12, glava Česen „ ........ 12 glava Čebula „ . ... 20 do 24 komad Jajca „ . .... 17, 18 komad Buče „ 5, 6 komad Pesa „ . ... — do — komad Malancane , ...... G, 8, komad Kumare m . .... 4 do 10 komad Mleko . „ .........56 liter Olje (najceneje) .......K 2 16 liter Sardele (sveže) ....... K —*— kg Sardoni (sveži) ....... K —-— kg II IIH^i^ššfiilU 1 JOSIP STRUCKEL I"" Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, 2 in ženske, zefir, batist in perijiva svila Eza jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgctovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge, za-fa vese, trliž po izjemno nizkih cenah. Ruzns vesti. Sodišče, ki ne ve, da je vojna. Sodišče v Broocklynu poleg Nevv Yorka menda ne ve, da je v Evropi vojna. Dogodilo se je namreč, da je neka mlada gospa tožila neko parobrodno družbo, ker je ni odpeljala v Nemčijo, dasiravno jej je izdala vozni listek, katerega je gospa tudi plačala.. Odvetnik parobrodne družbe je branil družbo, češ da ni mogla izpolniti pogodbe, ker je izbruhnila vojna. — Kaka vojna? — je vprašal zastopnik tožiteljice. — Jaz ne veni za nobeno vojno. — Da, vojna je, — je odgovoril zastopnik parobrodne družbe, — in morem dokazati s čimerkoli hočete, da je vojna. Na to je odgovoril tožiteljični odvetnik: — Zahtevam dokaze, kedaj in na kak način je izbruhnila vojna, kateri moi nasprotnik pripisuje tako važnost. Modri sodnik pa je dejal: — Slišal sem, da so v Evropi nastala nasprotstva v mnenjih. Vem, da se še vedno pričkajo o tem. Toda pri nas Še vedno velja temeljno načelo : »Quod non est in aetis, non est in mundo« (kar ni v sodnih spisih, ni na svetu«). Zato odrejam, da naj stranka doprinese dokaz, da je v Evropi v resnici vojna. In sodišče je odgodilo razpravo, da se dokaže, ali je vojna ali ne! Kako zdravijo kozaki svoje ranjence. „Frankfurter Zeitung" piše: Celo od kozakov se je mogoče marsikaj naučiti. Ruski zdravnik dr. Paškov, ki je preživel večji del svojega življenja med kozaki, poroča o jako enostavnem in lahkem postopanju, ki se ga poslužujejo pri ranah, zadobljenih po udarcih ali sulicah Kozaki namreč takoj po ranitvi potresejo samo z močno plastjo pepela, ki ga pripravijo na ta način, da sežgo del platnenega ali volnatega blaga, nakar se s pomočjo ozke obveze zvežejo robovi rane. Od 28 ranencev, ki jih je dr. Paškov tako zdravil, jih je bilo 26 ozdravljenih v nepričakovano kratkem Času, ne da bi se pričela rana gnojiti. Lovski dogodek med bitko. O izredni lovski aventuri, ki se je dogodila na vzhodnem bojišču, poroča neki stotnik v „Lillea Kriegszeitung". Stotnik piše: Moja stotnija se bojuje z nasprotnikovo pehoto, pri čemer je tudi močno obstreljevana od soviažne artiljerije. Kar pridrvi z nasprotne strani neka žival proti našim jarkom. Vsi smo mislili, da imamo pred seboj volka. Z dobro namerjenim strelom je bila zverina 300 m pred našo linijo pobita. Vzel sem takoj daljnogled v roko in zapazil na svoje začudenje, da je postal naš plen krasen, velik divji merjasec. Takoj ko je napočila noč in je utihnilo strašno grmenje topov, smo odnesli to dragoceno pečenko s seboj, jo primerno pripravili in slastno zavžili. Strelcu, ki je tako dobro nameril svojo cevko, smo odmerili seveda najboljšo porcijo in tudi najboljši kos mesa. Trst C« S. G!acomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo, \imm pMilh in šGlsRih ptMščln Prodaja razglednic in igrač vseh vrst^ PrfiJtoisJo ss iGfi! Riolffvenlkl v sloy. Jozifti; FrateSifi Mmi^mr Trst, uE. Carducci 14 (ex 7©rrc^e) Zaloga ustrojenih teoi Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrs&ščf^. fcdiario. Ea najvišje porcije fe |||| r. in h auosi. velitaiva 31. c. k. (rima Ifc&ij> za skupne : Vojaške namene n^^-j Ta denarna loterija vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku kron 625 000. illSESBSI Zaloga dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu Filip Ivanišević ulica Torre bianes 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. m3—» E^BE S 5 lESBt-^Z3ZC' © kupnem Glavni dobitek m?* 2®©.©S0 kron Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 15. julija * 1915. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za dobrode'ne loterije na Dunaju III. Vordere Zollamto-tra^se f>, v loterijskih nabiraluicah, tobakarcah, pri davčnih-poštnih-brzojavnih ia železniških ur.uiih v menjalnicah i t. d. — Igralni načrt za prodajalce srečk m brezplačno. Srečke se dopoš ljajo poštnine p-o-to. C. Rr. slavno ravnalsUstvo đržauniii loterij. Oddelek za dobrodelne loterije). h § ^ sH •v. tj bg lobg tet.- js^ iBj 4*1 iiii § ^fea« Ir-iS^iia?' fcale m srajca, IzSacSsEi:. pSaSns žepnih m&ukifo r^gosi« itd. enkel rm ^ tr K5 1| 0| večje zreške pc a~ stnje po jn jih obie- 11 01 večje zceske pc do-stoje po [7. |0 govoru.Trgovcem ♦ I■„▼■•ija Ume račcce z dnevnim obretito- vanjem. Teritni ćsvek plaf Jije zadruga sama. X Via pa f^ lahko jo eno krono. £{ PKii9-t!523aM T3J3B 75.17!. n\im 11-04. ♦ I Troavsko-obrtRS zadruga v Trstu j I regisirovana «dr«ga z neomej^im ia^stvo« ! ulica S. Frances^ šte^. 2, I. siadsS- v t Pcscjiia | |i ♦ daje na os^b-ni kredit in na zssifi'je * % proti plačilu po dogovoru. ^ -— ^ Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 4 * dopoldne in od 3 do 5 popoldne. % ❖ Priporoča male hranilne skrinjice, ki Z so posebno primerne za družine. ♦j iilisals i Isi Mii Rtszne politične vas«. Za sporazum med strankami in proti carinski uniji z Nemčijo. Podjebradska „Nezavislost" priobčuje razgovor s češkim veleindustrijalcem dr©m. Malinskim o vprašanjih, označenih gori v naslovu. Glede potrebe, da se češke stranke približajo druga drugi, je menil dr. Malinsky: To je samo ob sebi umevno. Medsebojni sporazum med češkimi strankami bi mogel Še mnogo ješiti. Kcrlsinost takega sporazuma je na dlani, da niti ni potrebno da bi izgubljali besede o tem, da-Ii je sporazum možen? Moramo ga vsi odkrito h oteti in potem bo tudi možen. Takega sporazuma smo potrebovali že popred, v tem resnem času nam {e potreben tembolj. Glede vprašanja ca- Trst, Via KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna p»ma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ mm MENJALNICA Cassa di Risparmso štev. 5 (Lastno postoje) VLOGE NA KNJIŽICE od dneva vIom do dneva twHga. Raatni davek plačuje t—h iz srojega. OBRESTOVAN JE VLOG na tekoče* ta ttro-rafim po dogoTom. FHJJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMB0UR3NI KREBITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. URADNE UM S Oitde IS1/, P©p. 1» od a1/. 3 pop t ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplač.io. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦♦♦♦ E5KOMPl MENIC OSI