155. strnim. i lugm. i Mrt*, l mm mi. LXUII. Itto. .Slovenski Narod* velja Y M«M|«Bl na dom dostavljen: • v Bpravništvu pfcjeman: ćelo leto naprcj . . . . K 24*— I ćelo leto naprej • , . • K 22*— pol leta m .r. . . • 12-— I pol leta m # . • . . II"— ćetrt teta „ • -.?•£. • 6*— I četrt leta m •'•^•^ • 5>5° Dopisi naj se fra nk i rajo. Rokopisi se ne vračafo. Vređatštro: KaaflOT« olica *t. 5 (v pttmčja levo,> t»lll— ŠL M. talenti veljajo: peterostopna petit vnfr a eakrat po 16 vfc, a dvakrat po 14 vta„ a trikrat ali većkrat po V2 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Podano vrsta 30 vin. Pri večjlh Inaercijah po dogovoru. Upravsištvu naj se pošiljajo narodiine, reklamacije, Insenti Lti, to je administrativne stvari —^— r»—tf šimvUkm v«lfci t# vtaarftv. ——»i Na s«MMStt BSfsaia twcz ieto4ob«e vpeslatve narpčatee at ne oMsj> •Slovenski Narod* velfa po potti: a Avitio-Ogreko: . za Nemčljo: ćelo leto sknpaj naprej . K 25-— I ćelo leto naprej . . . K 30--* StrMeta Z Z • • T 6*50 I " A™*1^0 "» vse druge Ježele: na mesee . .... 2-30 • ćelo lete naprej . . . . K 35.— Vpratajcjngfede laseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, flavaiBiiiitj (špotaj, 4rmVKt ler©), KmHot* mitea it 5, telefon iL 8& Blerifealci proti Srbom. Za časa balkanske vojne je zma-galo med Slovenci spoznanje, da smo s Hrvati in Srbi pravzaprav le en narod. Zc prej je dr. Krek na parlamentarnih tleh proglasil v imenu ce-Ic klerikalne stranke to načelo in go-rova resnica ie. da so ravno kleri-kalci največ storiii za populariziranje te misli med priprostim narodom. Razumni ljudje nišo nikoli na kaj drugega mislili, kakor na združenje jagoslovanskih narodov v okviru avstrijskega cesarstva. to je. na združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. k i j i h v e č kakor oseni m i 1 i j o n o v prebiva v naši monarhiji. Srbiji vedno nasprctna oficijelna politika avstrij-vka sicer ni uživala nikoli slovenskih simpatii. ampak iz tega še nihče ne more izvajati, da je pri nas sploh le tn sam pamet en človek mislil. da se frooo kdaj avstrijske jugoslovanske đuzele združile s Srbijo. To je morda imel v mislih kak otročji fantast, drug pa rnhče. Osem niilijonov Jugoslovanov !ias je vr avstrijskem cesarstvu, in če smo rudi razdeljeni po konfesiji in po j/isavi. naše sorodstvo je vendar tako ozko. naše zbližanie in združenje ta-ko naravno, da mu more nasprotova-t; samo nemški in madžarski impe-riializem. In če hečemo biti v dobrih stikih tuđi z narodom v Srbiji, imamo čisto gotovo do tega ravno toliko -ravice, kakor imajo Nemci pravico , o stikov z narodom v Nemčiji, Itali-iani z narodom v Italiji, Poliaki z narodom na Ruskem in Nemškem. Vemo,da obstoje med Avstrijo in r.:ed Srbijo velika nasprotja. Nastala so vsied aneksije Bosne in se tekom balkanske vojske razvila dalje. Toda ini nimamo niti najmanjšega vpliva L-a razvoj zimanjepolitičnih razmer, in se vanje tuđi ne vtikamo. A Če avstrijskih Nemcev od svojih bratov v rajhu ni razdelila niti vojska, ki je prinesla naši državi katastrofo pri rTalievem gradcu, če niti Solfcrino, i :ti Kustoca ništa razdrla vezi med kalijani v Avstriji, zakaj bi mi ne riogli biti lojalni avstrijski državi ja-':i in ob enem prijatelji tuđi tistega Jela srbskega naroda, ki živi v last-i'ih državah. Obžalujemo napetost !:ied Avstrijo in Srbijo in želimo, da 1 ; se poravnala, ali zaradi te napetosti ni treba, da bi opustili svoje naci- jonalno stremljenje po združenju vseh Jugoslovanov, kar jih živi v naši monarhiji. To stališče so zastopali in propagirali klenkalci sami mnogo mese-cev; z vneino in krepkim delom, in če so je sedaj zapustili, se je to zgodilo iz najbolj umazanih oseb-nih in strankarskih n d -m e n o v. Avstrijski prestolonaslednik je bil v Sarajevu umorjen. Zgodi! se je zločin, ki ga z ogorčenjem obsoja ves svet in ga obsojamo tuđi mi. Ni še dognano, ali je to delo posamezni-kov ali je to delo »velesroske propagande -. Mogoce je tako eno kakor tlrugo. Bosanske razmere so ne-znosne in ženejo ravno srbsko prebi-vaistvo v obup. Na Dunaju se radi hvalijo. da so prinesli v Bosno kulturo. Mili bože. človek, ki pozna razmere. se mora smejati.. Avstrija je po okupaciji nagnala v Bosno vse naj-holj sumljive elemente, ki so tam doli sleparili in kradli in delali ljudstvu krivico, in če je zgradila nekaj čest in posiopij. je to storila z ljudskim de-narjem. Poslala je pa v Bosno tuđi lanatičnega Stadlerja, ki je davno za-shižil. da bi ga v kakem samostanu zazidali, in poslala je jezuvite, med ujiini razvpitega Puntigama, in si s konfesijonalnim razdorom olajšala tbčenje Srbov. Sarn dr. Kramar, ki je gotovo pravičen človek, je zad-njič v Pragi javno priznal. da je kato-liški klerikalizem Srbe v Bostii po-Kna! v obup. Srbi so vodno delali na konfesionalno pomirjenie z Molia-nedanci in katcličani. da bi tako ju-^'oslovanski narod v Bosni prišel do večje veljave, klerikalci pa so to razdirali in netili nasprotja.da bi bili Srbi kar najbolj potisnjeni ob zid. Take razmere vzbitiajo pač srd in cdror, in lahko je mogoce, da se je iz tega porodi! odnor. Mogoce je tuđi, da je atentat sad »velesrbske propagande , to se pravi, tistih ljudi, ki vodijo boj na svojo roko proti Avstriji, nai žive že v Bosni s?.mi ali naj so se zatekli v Srbijo ali kam drugam. Manzini je tuđi na svojo roko vodil veleitalijansk' propagando. Ć!sto jrotovo pa ie, da rbski narod za de anje nekaterih po^imič-nikov, pa naj jih bo deset ali to ni cdgovoren kakor se sedaj na buna ju priznav a, tuđi ofit SrLija ni s tem atentatom v nebeni zvezi. Opraviti imajo torej z dejanjem posameznikov, naj so že bili orodje kake vse obsodbe vredne propagande, ali naj so iz lastne inicijative storiii ta zločin. Srbski narod tega ni kriv. A kaj snio videli? Klerikalci so hoteli na srbskem narodu, na ceiem narodu maščevati storjeni umor. Klerikalci v Sarajevu so napadli Srbe, jirn demolirali trgovine in stanovanja, pokradli so kar se je dalo in jih gospodarsko uničili. Tuđi v drugih krajih v Bosni je bilo tako. Klerikalci v Zagrebu so poskusili ravno tako storiti, a nišo mogli doseči uspe-ha in tuđi klerikalci v Ljubljani bi bili radi posne nali izgled sarajevske Stadler-Puntlganiove tolpe, da jim ni zmarijkalo poguma. In zakaj v Ljubljani? Tu ni Srbov, tu ni nikake srb-ske propagande, <-u se le goji, a bolj akadeinično kakor praktično mlset vzajemnosti med Jugoslovani avstni-ske monarhije in če ie kdo v Ljubljani, ki gre še dlje, so to klerikalci, kakor priča njihova »Zora«. V nedeljo so imeli klerikalci svoj shod v »Unionur in namen jim je bil, da po hujskajočih besedah cesarju sramoto deiuiočega deželnega gla-varja udarijo na svoje domače politične nasprotnike, jim napravijo koli-kor mogoce škode in jih povrh še osuniničijo, kakor da so v kaki zvezi s propagando, kateri je prestolonaslednik postal žrtev. Velikansko lo-povs;vo se je pripravljalo, a se je izjalovilo ob odločnosti ljubljanskoga prebivalstva, ki je bilo pripravljeno, da katoliške napadalce s krvavimi giavami požene v beg. Ta shod je pripravljal »Siovc-nec -.'. z ostudnimi sramotenji vse sa srbskcsa naroda in zlasti srbske tfu-hovščine, ki je povzdignila svoj narod in ga stoletja varovala pred turskim pritiskom, dočim je duhovščina na Kranjskem v zvezi s tujimi fevdal-ci tlačila, davila in ropala svoj narod. Sistematično sramotenje vsega srb«kesja naroda v »Slovencu« to je bila sele priprava za nedeljski nastop in za divji, sovrašrva do vseh Srbov polni govor dr. Šusteršiča. Ponedeljski >Slovenec , ki pri-naša ta surovi govor v znatno omiljeni obliki. ostane dokument sramote v zRodovini avstrijskih Jugoslovanov in kaže, da so klerikalci najgrji sovražnikl zbliževanja avstrijskih Jugoslovanov. Nikjer v ćeli Avstriji in Ogrski ni bilo takega shoda, nikjer nišo ču-tili potrebe, na tak način izraziti svoje sožalje, kakor v Ljubljani. In tu je na svoj običajni brutalni način izra-žal svojo »žalost« tišti dr. Šusteršič, ki ga pokojni prestolonaslednik sploh ni mogel več trpeti. »Žalna manifestacija« je bila samo firma, pod katero je dr. Šusteršič hotel sebe prlporočiti v višjih kro-gih in sumničiti svoje domače na-sprotnike. Srbe je hotel priporočiti, sebe je hotel predstaviti kot nositelja drž. misli na slov. jugu in zato je na tako nečuven način huiskal, sramotil ves srbski narod in sramotil Srbijo. Na ves srbski narod, zlasti na srbsko popovstvo ie metal vso krivdo za atentat v Bosni. Naj le kdo prečita poneđeljskega »Slovenca«, pa bo videl. da mrgoli obdolžitev in grdenj srbskega naroda. Še srbskega imena jim ni več pustil, proglasil jih je za »takozvane brate« in grozil, da bodo slovenski fantje Srbom črepi-nje razbili. Poleg ceiega srbskega naroda, je dr. Šusteršič posebno sramotil srbsko kraljevino. Najmanj. kar se more od slovanskega politika priča-kovati Ie to, da o slovenskih državah ne govori sovražno in zanimljivo, dokler ni njihova krivda dokazana. V slučaju atentata ni niti danes še najmanjšega dokaza, da je Srbija kako udeležena, niri sence takega dokaza ni. a vendar Je dr. Šusteršič že v nedeljo na nezasijan način grdi! m sramotil poleg vsega srbsfcega naroda zSasti Srbijo. Danes vidijo klerikalci, da na Dunaju nimajo nič smisla za njihovo klicanje na boj proti »takozvanim bratom« v Bosni in na Hrvatskom, niti ne proti Srbiji. Oa hočejo v do-mači hiši red napraviti, ie naravno in to vsakdo odobrava, ali Šusteršič-Frank - Horvat - S'adler - Puntiga-move politike nečejo na D»na)u de-lati. Nedeljski shod klerikalne stranke je padel v vodo in ne bo imel no-benega efekta. Pokazni pa je besno sovraštvo klerikalizma do srbskega naroda sploh in z!asti do avstrijskih Srbov. Nad osem milijonov Jugoslo-vanovT živi v Avstriji, med njimi je več kakor tri miliionc Srbov; većina Hrvatov je popolnoma enih misli s Srbi; Mohamedaneev je 600.000. Ka- ko naj bo v takih razmerah mogoča katoliška hrvatsko-slov^enska država. Že s to zahtevo je Šusteršič cd-rekel srbskemu narodu v Mrstriji eksistenčno pravico; taka katoliška hrvatsko-slovenska država bi imela že dan njene ustnnovitve kal smrti v sebi. Ne verjamemo, da bi bila ćela klerikalna stranka zadovosjna s Šu-steršlčevim stalisčem, vsaj čuje se, cia je klerikalna inteligenca nad Šu-steršičevim govorom skrajno ogorčena, da vidi v njem samo podlo spletko in izraz zaničljivega osebne-ga štreberstva ter grozi, da bo Su-steršiča strmoglavila. Seveda ne pri-dejo take zasebne izjave nič v po-štev. Šusteršič je govoril v tincn i stranke in vsa stranka je zanj odgovorna. S ŠusterŠičevim govorom je klerikalna stranka sama sebe izklju-čila iz slovanske družbe in je sama sebi pritisni'a pečat izdajstva na čeio. Mi pa borno, v stari zvestobi avs^rijski državi, slej ko prej delali na zbližanje Slovencev. Hrvatov in Srbov v naši monarhiji in za dobro in prijateljsko razmerje med Avstrijo in Srbijo, kajti mi tuđi v težkih časih ne pozabimo, da smo Slovenci in Slovani. __________ Sucti Linuorij no delu. Kako dež. odbor občine revidira In sodišča mistificira. V odboru kosianjeviške mestne občine se nahajajo sedaj inožje. ka-tere je dalo izvoliti duhovnišivo. Župan je Ivan Colarič. poses:n;K v Orehovici. Prejšnji odbor ie bii, kakor so duhovniki pravili Ijudeni, libe-ralen. Zdajšuji rdbor vodi k-tplaii Jožef R')?c:i. .*e še mlad duhovnik, a dornišija si, da vse ve in zna in da je toiiko zveden in učen, da more vladati starejše može kmete in me-ščane. Ta Rogeli je brskal po sejnih zapisnikih prejšnjega takozvanega liberalnega odbora, da bi kaj našel, s čim bi mogel razodevati po duhov-niškem časopisju kršćansko ljubezen slov. duhovniškega katolika. NaŠ dež. odbor je dal preiskovati 1. 1911. poslovanje prejšnjega liberalnega odbora. Revizija ni mogla najti kaj, —• le za leto 1906. ni bilo najti sklepa, da se je tajniku Gerloviču plača po-višala za 10 K in je dal Gerlovič 120 kron nazaj, katere je tedaj dobil. Ka- LISTEK. flrsene Lupin uide. (Konec.) Boj ie bil kratek. Arsene Luptn se je komaj branil in Ganimard je ravnotako hitro, kakor ga je napadel. i :pustil svoj plen. Njegova desna ro-hr' je visela onemogla, otrpla. »Da ste se učili djiu-jitsu na keju /!omil roko in imeli bi, kar zaslužite. Fako, vi, star prijatelj, ki ga cenim, ; red katerim razkrivam prostovoljno s'.-oj ineognito, vi zlorabi jate mo)e /aunanje! To je grdo... Kaj vam le i ravzaprav?« Ganimard je molčal. Ta beg, za Katerega je bil po lastni sodbi oć^o-voren — mari ni bil on tišti, ki je s ne bili govorili vi, uredil bi bil stvar tako, da bi bil govoril kdo drugi. Le pomislite, ali sem rongei dopustiti, da cbsodijo Desireja B;mdruja?« »Tedaj,« je mrmral Ganimard, ^te bili vi tain doli in ste to vi, ki se-dite tukaj?« »Jaz, vedno jaz, edino Ie jaz.« »Je-li mogoce ?« »O, za to ni nikakor treba biti čarovnik. Zadostuje, da se, kakor je rekel dobri predsednik, pripravljate dvanajst let. da ste kos vsem even-tualitetam.« »Toda vaš obraz? Vaše oči?« nazivati se Arsenom Lupinom, od-tegniti običajnim zakonom prikazo-vanja in identitete. Prikazen? Moreš jo poljubno spremeniti. Mala podkož-na injekcija parafina vam napne kožo ravno na izbranem mestu. Ck;idum pvrogallicum vas spremeni v mehi-kanca. Sok velike helidonije vas ekrasi z Iišaji in turi, ki naravnost iz- povešanju glave in sključenju hrbta v skladu s to krivino. Slednjič pet kapljic atropina v oči, da izgledajo plahe in begajoče, in igra je dob-Ijena.^ Ne gre mi v glavo kako so stražniki...« »Metamorfoza je napredovala polagoma. Nišo mogli opaziti vsako-dnevne izpremembe. - »Toda Bandru D^sirć?« »2ivi v resnici. Ubog, nedolžen človek je. ki sem ga srečal lansko leto in njegove poteze so res mojim nekoliko podobne. Računal sem, da eno noč v Dćpot, "tako, da ]c skoro ob isti uri poslopje zapustil kakor jaz, in je bilo istočasnost Idhko ugotoviti. Zakaj, zaoomnitc si, treba je bilo, da najdejo njegovo sled, sicer bi bila ju-stica sebi stavila vprašanje, kdo da sem. Kakor hitro pa sem ji vrgel tega izvrstnega Bandmja, bilo je neiz-ogibno, da }c padla po njem ni klfiib »In potem,* je nadaljeval Arsene Lupin, »imel sem v rokah velepo-menljiv atout. ki sem si ga ustvaril od prvega početka: gotovost, s katero je vsakdo pričakoval moj beg. In zdaj priđe tista debela zmota, v katero ste padli vi in drugi v tem strast-nem boju, ki sva ga započela justica in jaz, in v katerem je šio za mojo prostost: vi ste še enkrat domnevali, da dclam s trobentami in da sem po svojih uspehih omamljen kakor kak mlečezobi mladić. Jaz, Arsene Lupin, pa taka slabost! In prav nič manj kakor v zadevi Cahorn si niste rekli: vši vnaprej verjelf na ta beg, da }e bila to verska resnica, absolutus, pre-pričanje in kakor solnee jasna stvar. Vse to pa, ker sem jaz tako hoter. Arsfcne Lupin uide. Arsfcne Lupin se svojega procesa ne udeleži. In ko ste vstali vi in rekli: »ta človek ni Ar-s«ne Lupin,« moralo bi se zgoditi Ie nadnaravnim potom, da ne bi bil ceH se nad menoj ne v misli, da nisem Arsene Lupin, kakor ste storiii vi in drugi, ampak v misli, da morem biti Arsene Lupin, in kljub vsem mojim previduostim bi me bili soznali. Toda jaz sem bil miren. Po logičnih in psihologičnih zakonih ni nikdo mogel priti na to priprosto misel. Naenkrat je pi*ijel Ganimarda za roko. x Čujte. Ganimard,« je del, »priznajte, da ste me osem dni po najf-nem razgovoru v jeci Sante pričako-vali ob štirih doma, kakor sem vas prosil?« »In vaš kaznilniški voz?« je veđel, clOerta"poskusrraziiri če nif priđe na pomoč ćela vrsta izjemnih okolnosti, neizvedljiv. Koristno se mf je zdelo le toliko, da izvedem ta pr>* skušeni beg ter skrbim za to, da se zanj kolikor le mogoce izve. Cim sem prvi beg drzno zasnoval, bil m! je uspeh naslednjega v naprej zago-tovljen. : Stran S. „SLOVENSKI NAROD«, dne 9. julija 1914. 155. štev. kor pa je v pravdi, o kateri se bo zdaj pisalo, priča Hočevar povedaU je tedanji župan Globočnik v seji re-kel. da se naj poviša plača tajniku xa 10 K na mesec, pa on nič ne zahteva za svoje poslovanje, za katero mu Je bilo toliko določeno. Ker Oerlovič ni bil navzoč pri tozadevnem sklepa« nju, ni vedel, kako se ie povišanle plače zgodilo, povedalo se je le, da se mu je zvišala plača in je tedanji župan Globočnik v proračun zapisal za plačo tajnika 960 K in zbrisal šte-vilko 840 K. Revizor je k tem zapisal v svoje poročilo: »Določitev plač občinskim uslužbencem pristoji le občinskemu odboru, ravno tako torej tuđi zviša-pje plač, na to se opozarja župan-8tvo vsled tega, ker se je prejšnjemu občinskemu tajniku zvišala plača brez kakega sklepa občinskega odbora, tako da ie moral tajnik kasneje vrniti več prejeto plačo.« Kaplan Rogelj je tuđi v zapisnt-kih sei lib. odbora našel. da se je en-krat plača tajniku Gerloviču povi-šala na 100 K in v drugi seji zopet znižala na 80 K. Naše! je pa tuđi, da je Gerlovič izjavil. da ne bo delal za 80 K in da je odbor na to v seji 27. novembra 1909. sklenil in se je v zapisniku to izrecno zapisalo, da dobi Gerlovič za leto 1909. naknadno 100 kron na mesec. To je dalo temu mlađemu katoliku povod, da je poslal »Domoljubu« 5. marca 1914 dopis, v katerem očita Gerloviču, da si je prisvojil več plače 1143 K in prejšnjemu županu Bu-čarju, da je malomarno ravnal z občinskim premoženjem. Na to je svo- j jemu pokornemu županu Colaricu i kaplan to stvar po svoje razložit in ta je poslal listu: »Glasilo kmetske županske zveze«. katero urejuje dr. Pegan — vprašanje, kakor ga je kaplan sestavil, kako ravna:i v tem slučaju, da se dobi denar nazaj. Urednik je odgovoril v obč. upravi župansrvu v Kostanjevici, da se da tožiti za vrnitev več prejete plače 1143 K proti tajniKu in eventualno tuđi proti prejsnjemu županu civilno, pa naj se županstvo prej uveri, ako se ni izrecno sklenilo povišanje plače Gerloviču, ali se je postavila dotična vsota v proračun dotienega leta; urednik dr. Pegan je v tem odgovoru tuđi izrekel, da se ne ogreva za to pravdo. — Po mnenju kaplanovem je pa dr. Pegan Ie sluga duhovništva in njegovo mnenje nima nobenega pomena, ako je protivno mnenju ton-zuriranega katolika in se tako mlađega, kakor je ta »gospod Jože«. Kaplan je zdajšnjega župana Colariča pripravil do tega, da se je podal v boi proti Gerloviču. V seji obč. odbora dne 29. marca 1914 je, ne da bi dal to stvar prej na dnevni red, pravil obč. odbornikom, da je Gerlovič jemal v letu 1909 preveč plače za 1143 K. in to brez vednosti tedanfega obč. odbora in vprašal odbornike, ako se naj toži Gerloviča. Prebral jim je navedeni odgovor »Obč. uprave« na njegovo vprašanje, prebral citirani odstavek revizijske-ga poročila z dne 23. oktobra 1913, ki se je dostajal gori navedene povi-šane, pa pomotoma po Gerloviču vr-njene plače 120 K. Na to sta župana opGzarjala dva odbornika, nai no pažljiv v tem vprašaiiju; »prei>n;i cdhorniki so bili boli prebrisani, kakor mi, eden boH, kakor mi vsi,« — je rekel eden in drugi v istem smislu. Sklenilo se je: Odbor soglasno skle-ne. da se ona plača, ki jo je jema! brez vednosti občinskega odbora bivši tajnik Oerlovič po pooblaščt-nera županu iztirja. — Otrlavič }t zvedel za ta sklep in )e tožil po dr. Slanca župtnt Iv. Colarita iaradi žaljenja časti, storjenefi po oCiUnju, da je jemal brez vednosti prfcjtnjega obč. odbora nektj plaCi prcvoC Te-da] }e unci Gerlovič tuđi neka] obč. denarja opravljati in si Je sam tepla-čeval plačo. Obravnava ie bila na to obtožbo pri kostanjeviškem sodišču dne 30. maja 1914. Župana Je zasto-pal dr. Zitek, odvemik v Novcm me-stu. Sodnik je svetoval, da se stranki poravnate, zagovornik Colariča je poravnavo odklonil in to tuđi na drugi obravnavi. Na prvi obravnavi je obtoženi župan priznal, da je sto-ril navedeno očitanje, da pa je bil k temu primoran, ker ga je dež. odbor vprašal, ako je že tožil Gerloviča in je nastopil tuđi dokaz resnice svoje obdolžitve. Predlagat je tuđi, da se zaslišijo odborniki o tem, kako se je seja vršila, da se preberejo nekatere listine obč. urada itd. Sodnik je po dolgem protokoliranju obtoženčeve-ga zagovora, ki ni bil vedno isti, raz-pravo prekinil. Na tej razpravi !e za-hteval dr. Slane, da naj sodišče za-hteva, da predloži obdolženec isto pismo dež. odbora, ki ga pazivlja, da naj toži Gerloviča na plačilo preveč vzete plače. Sodnik je to storil; župan je odgovorit, da nima tistega pisma, da ga je zgubil, da era pa je pokazal prejšnjemu županu Francetu Keržičniku. Dr. Slane je nato prosi!. nai se zaprosi dež. odbor, da naj isti posije koncept dotičnega pisma. Na to je župan odgovoril, da 'e bilo dotično pisma nemara privatno pisano od kakega dež. odbornika, ali ko£a drugega pri dež. odboru. Izjavil je nadalje, da trs:es:a pisma ni prebral obč. odboru dne 29. marca 1914 na seji, ampak le odgovor na njegovo vprašanje v »Obč. unravi« in revizij-sko poročilo dež. odbora. Te! obravnavi je pnsostvoval kaplan Rogelj. posluša!, kako ie kaka priča govorila in hodil ven iz sobe na hodnik, kjer so bile ostale priče in tako vodil vojno proti Gerloviču tuđi v sodišču. Spoznal je, da ni dobro, da priče izpovedavajo. da je obtoženi župan v seji govoril. da je Gerlovič ^brez vednosti prejsnjega odbora« jemal preveč plače, — in res so po-tem nekatere priče izjavile, da lahko ped prisego potrdiio, da žuran na seji teh besed ni govoril. — Ali smola, potrdile pa so te besede začetko-ma zaslišane priče in tuđi na predlog zagovornika Colariča zaslišani zdajsnji tajnik je povedal. da mu je sklep dfKtiral župan. Vsled Rogeljevega nagovarjanja je pisal župan še pred obravnavo, 24. maja 1914 dež. odboru, da ima pravdo in prosil pomoći, poduka. — Deželni odbor je odpisal 31. maja žu-panstvu: Z ozirom na županovo — na deželni odbor naslovljeno pismo z dne 24. maja t. 1. v zadevi plače občinskega tajnika, na koje se mu je že posla! odgovor cd strani uredništva .vObčinske uprave«, — se pošiija žu-panstvu v pregibu tuđi prepis ?-jurad-nega razpisa z dne 23. oktobri 1913, št. 119 de 1912 z naročilom, C čim-preje poroča o odpravi pri eviziji ondotnega občinskega urada ;paže-nih nedostatkov. Od deždnega odbora kran] ega v Ljubljani, dne 31. maja 1914. Za dež. glavarja: Dr. Pegan m. p. Zupanstvu v Kostanjevici. »Jaz in ona sva eno. Morem si prisvojiti poljubno pisavo.- Ganimard se je zamislil za tre-notek in odvrnil: »Kako je mogoče, da v antropo-metričnem uradu takrat, ko so po-sneli Bandrujevo sled, nišo zapazili, da se ista zlaga z ono Arsčna Lupina?« »Sledi Arsena Lupina sploh ni!« »Kaj pravite!? Ali pa je vsaj potvorjena. To je vprašanje, ki sem je natanko prouče-val. Bertillonov sistem določuje predvsem vizuelni popis — in ta, kakor vidite, ni nezmotljiv — potem pa popis po merah, mero glave, prstov, ušes itd. Temu nasproti se ne da nič napraviti.« »Torej?« »Torej je bilo treba plaćati? Ze pred mojim povratkom iz Amerike Je neki uradnik prejel toliko in toliko, da je v moj prvi poprsni list vpisal napačne mere. To zadostuje, da priđe ćeli sistem s pravega pota in da vođi ta sled v ravno nasprotni smeri tište, kamor bi moral dovesti Bandrujev popis, se torej ni mogel zlagati z onim Arsena Lupina.« Zopet je nastal molk, potem je vprašal Ganimard: »In kaj bodete sedaj počeli?« »Sedaj,« je vzklikntl Lupin, »se hočem odpočiti, podvreči se kuri, da se zredim in pridem polagoma zopet do svojih moči Sicer je prav Iepo, biti Bandru ali kdo drugi, menjavati svojo osebnost kakor srajeo, in si poljubno voliti svoje lice, svoj glas, svoj pogled, svojo pisavo. Toda zgodi se, da končno tu samega sebe ne spoznam več, in to je zelo žalostno. Zdaj imam ravno take občutke kakor tišti človek, ki je izgubil svojo senco. Hočem se samega sebe zopet poiska-ti in najti.« Hodil je sem in tja. Nekako zmračilo se je. Postal je pred Gani-mardom. »Mislim, da si nimava ničesar več povedati?« »Pac,« je odgovoril nadzornik, »vedel bi rad, ali bodete odkrili res-nico o svojem begu ... Zmota, ki sem jo zakrivil...« »O, nihče ne zve, kdaj za to, da je bil Arsene Lupin tišti, ki so ga iz-pustili. Meni je mnogo preveč na tem ležeče, da zberem okoli sebe kolikor mogoče skrivnostno temoto, da ne vzamem temu pobetru njegovega, skoro čudeznega značaja. Tuđi vam se ni bati, moj dobri prijatelj, in zbogom! Obedujem zvečer v mestu tn imam komaj še časa, da se pre-oblcčem.« »Mislil sem, da si že zelo želite počitka?« > 2a I i bog, imam toliko družabnih dolžnosti, ki se jim ne morem odteg-niti. Počitek se prične jutri.« >Kje bodete torej obedovali?« »Na angleškem poslaništviL« i« po«W s tem pismo« prepte rcvi- riiktga poročila * 4m 23. oke Idia, katerega prvo točko smo gori dobe-sedno Mvtdii. TCft pff^i^ ni bilo treba, fctr ]e te^o fupaostvo ortfl-nal že od oktobra 1913, Ta original )* županstvo položilo m prvi obmvnavi k spifom in iv^Mk »Občinske uprave«, pri drugi Hl Mio več tega poročila v sodnih spisitu — Sođilče je po prvi obravnavi »prosilo dež. odbor, naj mu posije koncept istega pisma, o katerem je govoril obtoženi župan Colarič, v katerem je baje de2. odbor izpodbujal županstvo mestne občine kostanjeviške, da toži Gerloviča na piačilo preveč prejete plače. Slavni dež. odbor — seveda kranjski — je poslal sodišču na njegovo proS-njo, da vpošlje koncept urgenčnega I ioni«, sledeči oJj^ovor: »1. Določitev plač občinskim uslužbencem pristoji le občinskenm odboru, ravno tako torej tuđi zviša-nje plač, na to se opozarja županstvo .... vsled tega, Ker se je prejšnjemu občinskemu tajniku zvišala plača brez kakega sklepa občinskega odbora, iako da je moral tajnik kasneje vrniri več prejeto plačo. Deželni odbor smatra za ob sebi urnevno, da je bivši občinski tajnik dolžan povrniti občini oni znesek preveč prelete plače, ki se mu je iz-plačal brez pravoniočnega, predido-čega sklepa občinskega odbora, Ker župan po postavnih določbah nima pravice, samolastno zvišati plače ob-činslcim uslužbencem.« Opoinnimo, da se v originalu in s pismom 31. maja 1914. županstvu poslanem prepisu revizijskega poročila nahaja glede tajnikove plače le gori navedeni odstavek, v odgovoru na sodnijsko prošnjo pa je dostavljen stavek: Deželni odbor smatra itd. in kar je posebno značilno, oba odstav-ka: Določitev plač občinskim uslužbencem itd. in novi odstavek: Seveda odbor sma.ra itd. sta zamejičena z ušesci ».....«. Dež. odbor je hotel sodišču sporočiti, da posebnega urgenčnega pisma ni pisal, pač pa da se je izdala ondotnemu žunanstvu na podlagi izvršene revizije odredba, katero je citiral, kakor navedeno. Ob enem je pa pisal dež. odber tuđi županstvu pismo, v katerem mu nazrja-n]a, kaj je od^ovoril sodišču, citiral ves gori navedeni odgovor, v tem citatu pa napravil ušesca ». . . .« le r>ri odstavku, ki se tuđi nahaja v revizij-skem poročilu 21. oktobra 1913.: »1. Določitev plač občinskim uslužbencem pristoji le občinskemu cdboru, ravno tako tore] tuđi zviša-nje plač, na to se opozarja županstvo vsled tega, ker se je prejšnjemu občinskemu tajniku zvišala plača brez kakega sklepa občinskega odbora. taKo da je meral tajnik kasneje vrniti več prejeto plačo.« Na drugi strani tega županstvu namenjenega pisma je dež. odbor zapisal: »Pošiija se županstvu občine v Kostanjevici na znanje. — O iziđu pravde naj županstvo svoiečasno poroča. Od deželnega odbora kranjske-ga, v Ljubljani, dne 15. iunija 1914. — Za deželnega glavarja: Podpis ne-čitliiv.^ To naj si cenj. bralec zarornni, sla v. Kran.fcki dež. odbor ;e n e r e s -n i č n o r^ročal sodišču v tem oziru, da je revizijskemu poročilu dal do-stavek, ki bi pral obtoženca, ki je Oerloviča obdolžil nečastnega deja-nja in tuđi ta dostavek postavil v iz- pravku za sodišče pod ušesca »-----«, kakor bi bil ta drugi odstavek že v konceptu revizijskega poročila z dne 23. oKtobra 1913. Poslati pa ie ime!, ako je imel koncept urgenčnega pis ma, ta koncept in tV ^a ni imcl, iro-ral, ko je hotel pošteno poročati, pisati, da ga ni nikdar izdai. Zdaj se ve, zakaj je izginil original revizijskega poročila iz sodnega akta. To pismo je prišlo Gerloviču v roke. Je Bog tako hotel. Prišlo je 4. julija 1914. do druge obravnave. Zopet je učil naš učenec sv. Ligorija kršćanski nauK tega jezuita-svetnika, na obravnavo ga pa ni bilo. Obtoženi župan se je na tej obravnavi delal ćelo neumnega, trdil je, da ni poslal na-vedenega vpraSanja uredništvu »Obč. uprave«, on trdi, da mu je dotična »Obč. uprava« prišla sele v mesecu marcu 1914 v roke, on trdi, da ni podpisal sejnega zapisnika z dne -9. marca 1914, on trdi, da revizijskega poročila ni prej dobil v roke, kakor pri seji dne 29. marca 1914, dm je smatral odgovor v »Obč. upravi« kakor naročilo dež. odbora, da na] toži Oerloviča, da ma le prejšnji župan Keržišnik razkazal zapisnike, y ktterih se ie sklepalo o tajnikovi plaći in blagajniško knjigo, da ga pa ta ni na zapisnik 27. novembra 1909. oposarj&l, v katerem se |e pov&ala plača tajniku na UM K in da se nra naknadno ista iiplača ta leto 1909; — ta župan mestne občine kostanie-viftke na drugi obravnavi trdi, da nič ni vedel, nič ni storil iz svojega nagiba, tajnik mu Je v roke dal. kar ie bilo predlagati. V daljšem spisu, ki ga je zagovornik iupaaa dr. 2il«k vloiil pred drugo obravnavo, pa trdi župan, da je brat zapisnik z dne 77* nov, 19O9„ v katerem je te danji ob& odbor skle* nil Ocrloviču zvilati plačo na 100 K. Na drugi obravnavi je obtoZeni žu-pan vse Ujil, kar je na prvi priznal Tuđi druga obravnava je podajala jezuitu sv, Ligoriju v nebesib dosti veselja. Zdajšnjega tajnika je zagovornik obtoženega hudo trpinčil, vse mogoče in nemogoče je zahteval od tega reveža, ki ima 60 K mesečne plače. Franc Kržišnik je pa povedal, da je bral letošnjo zimo list, na katerem je bil orel kranjskega deželnega grba, na katerem se je župan v par vrstah pozival, da naj poroča, ako je Gerlovič že vrnil preveč vzeto plačo. Kdo je pa bil podpisan, pa mož ni vedel. V pozni uri je sodnik razglasil razsodbo, s katero je krivim spoznal obtoženega župana prestopka proti varnosti časti. Ta pravda je zanimiva: Ona nas uči, da postanejo naši kmeti nepošteni, ko sobojujejo z našim! du-hovniki baje za koristi kmeta, v res-nici pa za koristi svojega farovža; ona nas uči, da v pravdah duhovni« ških strankarjev sv. Ligorij versk] nauk ući, ona nas uči, da ima sv. Li« gorij v dež. odboru kranjskem svojo posebno lećo za predavanje svojih naukov, ona nas uči, da bo, če pojde tako dalje, naše kmetsko ljudstvo hudo trpelo na svojem poštenju, pa tuđi meščanski Ijudje, ki se udinjajo slovr. farovžu. Slavni dež. odbor kranjski, ta pii^da razodeva čast vojvodine Kranjske, kakor je veliki kranjski patriot Valvasor ni imel v mislih. Prosimo vas farške člene tega odbora, imejte usmiljenje z ubogim slov. ljudstvom, varujte mu poštenje, ko drugega dobrega nima dosti, ne kvarite mu ga vi sami ne: bodite neKaj vsaj moža! — Prositi moramo, ker zdivjani so nekateri že tako, da jih moremo le še s prošnjo klicati nazaj k poštenosti, morebiri kaj izda prošnja. In slišite, kar sta povedala dva kmeta odbornika sedanjega kostanje-viškega občinskega odbora pred sod-nijo, da so bili prejšnji »liberalni« odborniki bolj prebrisani, kakor seda-nji, katere je izagitiralo duhovništvo, eden tistih bolj, kakor vseh 30 zdajš-njih. Po vsem svetu se volijo v javne zastope in pred vsem v občinske odbore možje izmed najpametnejših vse občine, na Slovenskem pa naj zadoščajo manj pametni. Obč. odbori imajo sklepati o gmotnih in duševnih vprašanjih občinarjev. Ali nai bo slovensko najneumnejše in gmotno najrevnejše ljudstvo v Avstriji? Odseli zq socijalno zavaro-vcnjB. V včerajšni popoldanski seji je odsek za socijalno zavarovanje konca! svoje delo. Poslanec Kratoch-vil se je pritoževal, da od 52 odseko-vih članov 8 članov sploh ni prišlo k sejam, niti se ni opravičilo. Koncem seje so se izvršile še nekatere ne-bistvene izpremembe v tekstu. Za-varovalnice za rudarje je treba v isti meri decentralizirati, kakor je bilo to sklenjeno glede zavarovalnic proti nezgodam pri železničarjih. Sklenje-na je bila :udi resolucija, ki pozivlja vlado, da naj nemudoma predloži zakonski nacrt glede zavarovanja mor-^arjev. Za poročevalca v zbornici je M! imenovan dr. Krek. Hnatski sabor. V včerajšni seji hrvatskega sabora je kritiziral poslanec Hrvoj proračun in nagodbo z Ogrsko. Govoril je tuđi proti dualizmu, češ monarhija je od leta 1848. naprej doživela že mnogo izprememb ustave, pa vendar še ni poginila, prenesla bo torej tuđi še eno izpremembo. Poslanec Roje hrvatsko-srbske koalicije je replici-ral, da je treba na Hrvatskem politike, ki srre s Srbi roko v roki. Hrvatska se mora razviti v središče Jugo-slovanov. Poslanec Pribičević je med drugim oštro kritiziral izgrede frankovcev, ki morejo le Skodovati Hrvatom in Hrvatski. Obračal se je tuđi proti trditvi, da koalicija ne predlaga saboru koristnih zakonskih nafirtov. To Je stvar vlade, koalicija pa bo skrbela, da se bo tuđi to zgodilo. V popoldanski seH ie bil proračun od večint v prvem hranlu spre-jft nakar }e sledila specijalna debata. _ O|PShi drtaml zbor. V včerajim seji ogrskega držav-ntga Bbor^ )• predložil naučni mini* ster Jankovich predlogo o zgrađbi sirodaega gledaliSCa v Budimpešti, ki bo stala 4,260.000 K. Resilo se je nadalje še nekaj manjših predlog, ki se izroče sedaj magnatski zbornici. Koncem včeraJSne seje so bile podane sledeče interpelacije: Posl. Szmerecsajiy je vprašal ali se hoče vlada maSčevati zaradi »velikosrb-ske propagande« in Jo v bodoče pre-preČiti. Sledila je interpelacija grofa Apponyja zaradi pogrebnih svečanosti. KonČno je stavil gro! Juli An-drassy sledeča vprašanja: Kako se je vlada drznila pri znanih javnih raz-merah dopustiti obisk prestolona-slednika v Bosni, še ćelo na srbski narodni praznik? Zakaj pa se potem nišo storile primerne varnostne odredbe? S čim se opravičuje dejstvo, da je prestolonaslednik po prvem atentatu nadaljeval svojo pot? Kako veliko je protisrbsko gibanje v Bosni in Hercegovini? Ali je res, da je srb-sko prebivalstvo trpelo veliko škodo in če je to res, kako se je moglo zgoditi, da se gibanje ni takoj zadu-Šilo? Ali je doslej še nedementirana vest, da vodijo niti zarote v Belgrad, resnična? Če je to res, kako bo vlada skrbela za to, da bodo krivci kaznovani in kaj namerava vlada storiti, da prepreci, da se v bodoče snulejo zarote proti najvišjim zastop-nikom vlade in proti notranjemu ustroju države. Odgovor ministrskega predsednika. V svojem odgovoru na interpelacije poslanca grofa Andrassyja je izjavil ministrski predsednik, da se vojaške priprave nišo storile. Tuđi ni vzroka za izpremembo sistema. Storili se pa bodo energični koraki, da se velikosrbska propaganda udu-ši, zlasti sole bodo stale pod strogim nadzorstvom. Ministrski predsednik je govoril še dolgo. Njegova izvaja-nja prinasamo na drugem mestu. Po atentatu v Sarajevu. Skupni ministrski svet. O skupnem ministrskem svetu prihajaio podrobnosti le počasi v javnost. K našim včerajšniim poro-čiiom posnamemo iz dosedanjih br-zojavk še sledeče: Ministrski svet je sklenil obsežne odredbe, da prepreci centrifugalne težnie nekaterih na-rodov (?) vT monarhiji. Zato se bo državna policija moćno pomnožila. Specialno za Bosno je izid preiskave za bosansko vlado naravnost uniču-joč. Dognalo se je, da stoje deželni uradniki, železničarji, učitelji in du-hovniki popolnoma pod \T)livom ve-likosrbske ideje in da so v tem zmi-slu tuđi agitirali. Tei agitaciji bodo sedaj zdrobili glavo. Atentat. Kakor poročajo iz Sarajeva, je preiskava z absolutno gotovostjo dognala, da so gotovi belgradski krogi težko kompromitirani, kar je baje tuđi glavni vzrok, da se o poteku preiskave ničesar ne izve. Kakor se je izrazii neki visoki državni funkcijo-nar, je zavzela preiskava značaj državne akcije velikega zunanjepolitič-nega in mednarodnega pomena. Kakor se je že poročalo, je bil aretiran tuđi trgovec Jovanović v Tuzli, pri katerem so se zbirali atentatorji in pri katerem so shranili tuđi bombe. Med aretiranimi se nahaja tuđi neki Hrvat, ISIetni K r a j n o v i ć\ in neki iruzliman iz Trebinja. * * • Obrekovanje. Berlinski »Tageblatt« je baje iz-vedel, da je izvršila policija pri več srbskih dijakih hišne preiskave ter zaplenila mnogo knjig. Policijsko predsedstvo je dobilo baje že mese-ca aprila t. 1. obvestilo, da obstoja v Berolinu srbsko-slovenski komite, ki si je nadel kot nalogo propagando de-ianja. * Demonstracije na Hrvatskem. Ban baron Skerlecz je izdal na vse oblasti odredbo, v kateri jih pozivlja, da store z ozirom na dejstvo, da trajajo v nekaterih krajih demonstracije naprej in da so za-vzele tako obliko, da ogrožajo javni mir in red, vse potrebno, da se pre-precilo napadi na osebe in na last. Prebivalstvo je opozoriti, da bo vsak, ki se v tem oziru pregreši, strogo kaznovan in bo mora povrniti škodo. Srbski listi. Belgradska »Tribuna« piše pod naslovom: »Grozodejstva v Bosni« sledeče: Po poročilih ljudi, ki so pri-bežali sem, so oblasti v ćeli deželi ustvarile tako situacijo, da je upra-vičena bojajcen, da bodo iskale ljudske mase odstraniti ta pritisk s sploš-no revolucija K temu bo pripomoglo tuđi deistvo, da v mestih počiva ves promet, da narasta brczposclnost in se bliža vedno boli lakota. »Piemont« poroča, da se pripravljalo muslimani 165. §tCY. .SLOVENSKI NA*OD\ dm 9. Juliji 1914. Stran 3. na pokol kristjanov. »Balkan« priob-čuje pod naslovom >Bartolornejska noč v Sarajevu« porobila iz Bosne ter se zavzema za splošen bojkot vseh, v Srbiji živečih Avstrijcev. »Samouprava« skuša pomirjevalno vplivati ter piše: Po dogodkih, ki so sledili atentatu, so storili nekateri srbski listi napako, da so v naravnem in upravičenem obsojanju teh strašnih dogodkov pričeli ćelo atentat sam upravičevati. Če odobravajo atentat, morajo logično odobravati tuđi njega posledice. Upati je, da se ta napaka ne bo ponovila. List pravi, da srbski listi ne smejo slediti nekaterim av-strijskim in ogrskim časopisom, ki iz-koriščajo ostudni atentat za obreko-vanja, grožnje in žalitve napram Srbiji, s cimer izzivajo grajo vsega ci-viliziranega sveta. Po naročitu srb-skega ministrskega predsednika Pa-šića so se zbrali zastopniki vseh bel-gradskih Iistov v notranjem ministr-stvu. kjer so jih skušali pregovoriti, da ublaže svoje pisanje proti Avstro-Ogrski. Vlada ie baje zagrozila ćelo z represalijami, če se listi ne pokore. Bojkot avstrfJsRega blaga. Predvčerajšnjem se je zbral v Belgradu komite srbskih trgoveev, da se posvetuje o bojkotu avstrijske-ga blaga. Splr>šno se je naglašalo. da z ozirom na izgube v zadnji vojni ne gre začeti takoj z bojkotom. Komite je sklenil. da se obrne do trgovske zbornice in da se bo potem ravrtal po n:eni odločitvi. Kljub temu je že več trgoveev odklonilo rotnike in agente avstro-ogrskih trgoveev z izjavo, da so se preskrbeli že pri nemških in •talijanskih firmah. Več potnikov iz Milana je dobilo velika naročila. Revoluciji! 9 Hlbaniji. V Draču. V Draču je vroče. Vroče je po navadi poleti sicer povsod. Pa ml tuđi ne mislimo na ono gorkoto, ki jo nam daje solnee. V Draču ie še dru-gače vroče. posebno vroče pa je knezu. Po razočaranju, ki ga je knez doživel, ko je zapazil, da je ves njegov vojni zaklad skopnel. je stopil k svoji ženi kneginji, obrisal si je pot in spregovoril pomenljive besede: »Ljuta žena! Vroče je.« »Vroče je!« je odgovorila ona kot poslušna žena. Potem se je zamislila in naenkrat se ]i je zasvetil obraz. »Ljubi mož! Rada bi šla v kako kopeli. Helgoland, VVismar, Scheweningen. Odensee. — našteia je vse morske kopeli v Nem-ciji, na Svedskem in bog ve kje. Pod drugimi okolščinami bi bil padel knez v omedlevico. To pot pa se je hrabro držal. Potegnil je svoj mošnji-ček in začel Šteti. Naštel je nekaj to-larjev in pri tem računah »Premalo bo. ljuba moja žena. Do Trsta imaš prosto vožnjo z avstrijsko vojno lad-jo, če to dovoli angleški admiral Troubrigde. No če bos zelo varčna in se bos peljala v tretjem razredu in vedno Ie s poštnim vlakom, priđeš lahko v Bukarešto k stricu. Ta bo že skrbel potem za naprej. Saj kralji imajo vedno denar. Vidiš v vladarskih hišah je kakor v trgovini. Tu imamo velevladarje, to so cesarji, potem prideio kralji, in končno kne-zi. Tam imamo veletrgovce, dobro podkovane trgovce in branjevce. Le pojdi ljuba moja žena.« In kneginja je šla prosit angleškega admirala za avstrijsko ladjo. Dvakrat je omedle-la, tretjič ni bilo već treba, ker je bilo že admiralu vroče in se je udal: Pa naj bo.* Tako se je zgodilo, da ie dobila kneginja dovoljenje. da se odpelje v Bukarešto. Ali se je že od-peljala, še ni znano. Ce se še ni od-peljala, je še v Draču. V Draču se godi kakor drugod, domaći hodijo ven na ietovišča in tujci prihajajo. Maiisorcm je bilo tuđi prevroče, zbali so se tuđi mrzlice in so sli. Pro-stovoljci iz Berolina in z Dunaja pa prihajajo. Dolgo se ne mislijo ustaviti v Draču na svoji poti v oni svet. Knez Viljem pravi, da bo šel v Ska-der. Iskali smo v Andreejevem zem-Ijevidu, če nimajo inorda kje v Nem-čiii kakega Skadra, pa ga ni. Da bi hotel iti na letovisče v albanski Ska-der, se nam pa ne zdi verjetno, ker ]e tam za njega ravno tako vroče, kakor v Draču. Najbrže bo to tiskovna pomota in se naj namesto »Ska-tfer-' glasi »Skager Sj6«, ki leži na Svedskem. No saj borno videli. Tuđi Esad paša, ki se mudi sedaj v Parizu, je v posebno odkritosrčni uri po-vedai, da je za kneza Viljema bila ura ločitve. No, kar se tiče govoric, da bo morda on kandidira! na albanski prestol, je povedal, da na to ne more misliti, ker velesile ne bodo nikdar v zadregi najti kakega kandidata, ki bo ime! kakor knez Viljem vse zmožnosti za albanski prestol. To mu verjamemo. Vstaši se nočejo vojskovati, dokler žanjejo, zato se v Draču za zabavo koljejo med seboj. Neki Albanec je brai y Leibžuroalu dunajskih Plattenbrtiderjev, ki sa ie nekdo prinesel s seboj, kako se je zabaval TomSič na zvoniku v blizini Dunajskega novega mesta, ter je sKlenil, da stori ravno tako. Vzel Je s seboj štiri puške in se zaprl v neko nišo. odkoder je začel streljati. Seve-da so proglasili tuđi njega za norca. Pravijo pa, da ni imel toliko sreče, kakor njegov kolega Tomšič in da so ga zaprli zaradi poškodbe tuje last-nine. Knez, Avstrija in Italija. Rimska lista »Tribuna« in »Gior-nale d' Italia« poročata soglasno iz Drača sledeče: V najbližji okolici kneza priznavajo, da se je kneginja z otroci že odpeijala na letovisče v inozemstvo in da se ne bo več vrni-la. Gospodstvo kneza VVieda, Ki formalno še obstoja, je v resnici, če se ne zgodi čudež, mrtvo in pokopano. Te dni bo knez izročil vso svojo cblast kontrolni komisiji in se odpo-vedal prestolu. V merodajnih avstrij-skih in italijanskih krogih pripomi-njajo k temu, da sta Avstro-Ogrska in Italija moralično zavezani pošteno podpirati prizadevanje kneza, da organizira vojsko, na katero bi lahko opiral svojo avtoriteto. Avstro-Ogrska in Italija ne bosta pustili kneza pasti, dokler misli, da more še vztrajati na svojem mestu. Romun-ska vlada je sicer odklonila od Av-stro-Ogrske in Italije zaprošeno po-moč, mogoče pa bo prišlo do drugih predlogov. Trenutek je kritičen, položaj kneza prav resen in mučen, vendar pa še ne obupen. Ljubljanski občinslti svet Ljubljana, 8. julija. Župan g. dr. Ivan Tavčar otvori sejo ob 6. zvečer. Overova-:elja ista, kakor včeraj. Na novo sta se oprostila občinska svetnika gg. Srebot in Elbert. Župan podeli občinskemu svetniku g. L i 11 e g u besedo, da utemelji svoj nujni pred-log. da se imenuje bodoče nabrežje od Frančiškanskega mostu do Hra-deckega mostu »Nadvojvode Frana Ferdinanda nabrežje«. kar občinski svet soglasno sprejme. Predsedstvo prevzame nato podžupan g. dr. Karei T r i 11 e r. Župan g. dr. Ivan Tavčar utemeljuje nujnost svojega predloga glede ustanovit ve mestnega pogrebnega zavoda. V principu je občinski svet ustanovitev tega zavoda že sklenil. V eni sami seji pa se to delo ne bo dalo izvršiti. Treba je odobriti statut novega zavoda, treba urediti ce-niK in ceremonijel ter izdelati organizacijski nacrt. Tako velikega ope-rata ni mogoce izvršiti v tako \rat-kem času. Tuđi bo treba razmnožiti ves materijal, da se občinski svetniki o njem podrobno poduče. To ne bo mogoče izvršiti prej, kakor v en! prvih sej po počitnicah, stvar pa bi se s tem nepotrebno zavlekla, če bi se odložila do takrat. Danes se lahko že prične z delom na podlagi fakt, o katerih občinski svet že danes ahko sklepa. Posojilo 200.000 K za V, pod-jetie je dovoljeno in lahko pb amo že prvi obrok Doberletu. Odsel^ se je tuđi pridruži! mojemu mnenjL. da naj se čim prej mogoče prične poslovanjem. Faktično je mogoče izvršiti le pogodbo zDoherle om, ker je tu že jasna podlaga za sklepa-nje pogodbe. Nemogoče pa je še pre-vzeti zavodov g. T u r k a in g. Roji n e v Spodnji Šiški, glede katerega zadnjega se tuđi zahteva, da se njegov zavod prevzame. Pametno je tuđi, da prične mestna občina od začetka v bolj ponižnem obsesru naj-prej s tem, kar more nuditi Doberle-tov zavod. Začne naj se poslovanje najkasneje s 1. avgustom, tako da bo s septembrom zavod že vpeljan in bodo premagane prve neizogibne težkoče. Na ta način bo tuđi mogoče, da se osebe polagoma vpeljejo v svr>i posel. Zato pa je treba napraviti končno pogodbo z Doberletom. Zavod pa bi začel poslovati s 1. avgustom. Treba pa je še provizorično odobriti cenik in ceremonijel, dru-gače se zadeva zavleče najmanj do septembra ter bi se moralo takrat vse naenkrat izvesti. Nujnost je bila predlogu priznana in županov pred-log odobren. Spreieti so bili nato sle-deči odstavki: -. S Franom Doberletom se napravi definitivna pogodba do najvišjega zneska 100.000 kron, včemer je obsežena tuđi kupni-na za inventar. Mestni pogrebni zavod prične s svojim poslovanjem vsaj do 1. avgusta, začasno še v se-danjih prostorih g. Doberleta. Od oktobra naprej se bodo dobili drugi prostori. 2. Cenik, ki obsega 10 sto-pinf in se bo ražmnožil v sloven-skem in nemškem jeziku, se odobri. Odobri se tuđi ceremonijel. Glede cerkvenih pristojbin Je vse urejeno. . Cenik in ceremonijel se odobrita za I enkrat provirorieno, Tarif, ceremo- I nijel in statut se bo dal natisniti v slovenskem in nemškem jeziku. 3. Tarif, ceremonijel, statut mestnega pogrebnega zavoda in organizacijski statut se prej razdele med občinske svetnike, predno se o njih definitivno sklepa. 4. 2e sklenjeno je, da se g. Danilo kaplja za sedaj imenuje za upravitelja bodočega zavoda, njegovo imenovanje za ravnatelja pa se izvrši, ko provizorična doba preneha, Določi se mu primerna osebna do-klada. Doklado določi župan. Župan namesti do definitivne rešitve vpra-šanja provizorično tuđi ostalo osob-je. Treba bo Še v pomoč enega blagajnika in tipkarico. Hlapci in nosači so tu. 5. Zelja sedanjega upravitelja in nasvet graškega strokovnjaKa je, naj se takoj ob začetku naroči pose-ben gala mrtvaški voz, ki bo stal okrog 5000 K, in kakršnega nima no-ben ljubljanski zavod. 6. S c. kr. Fran Josipovo zavarovalnico na Dunaju je stopiti v dogovor, da prenese svojo pogodbo z Doberletom tuđi na mest-no občino. Pozneje se bo morala v Ljubljani sami ustanoviti taka zava-rovalnica. 7. Župan se pooblasti, da stopi / gsj. Turkom in Rojinov dogovor zaradi prevzetja njiju zavodov. — Mestni svet se izreče, da se župan pooblasti dvigniti pri deželni banki 100.000 K za vse zgoraj navedene svrhe. Sprejeto. — Predsedstvo prevzame zopet župan. Občinski svetnik g. K r i s t a n utemeljuje svoj nujni predlog, ki v bistvu obsega sledeče: Pazniki mest-nih delavcev so vložili spomenico, v kateri slikajo težavne razmere, pod katerimi opravliajo svoje službe. Opozarjaio, da nimajo določenih de-lavnih ur, marveč morajo biti na mestu tuđi že od 3. zjutraj po cei te-den in opravljati tuđi nočno službo brezplačno. Tuđi nimajo prostih ne-delj in praznikov. Pazniki tuđi nišo bili vpoštevani pri službeni prag«ia-tiki. Zato prosi, da se uredi tuđi za nje službena pragmatika in predloži v prihodnji seji in da se naročilo načelnika stavbnega urada glede brez-plačne nečne službe razveljavi. Od-škodnina za nočno delo naj določi paznikom gremij. Obč. svetnik g. Tomaž N o v a k urgira pragmatiko tuđi za delavce. Župan pojasni, da je dobil stavbni urad že tozadevno naročilo, ima pa prevec drugega posla. Podžupan g. dr. Karei T r i 11 e r poroča o prošnji Družbe sv. Cirila in Metoda za znižanje obrestne mere pri hipotekaričnih posojilih Družbe pri mestni hranilnici ljubljanski. Družba ima posojilo 200.000 K na soli v Trstu in 20.000 K na hiši iz zapu-ščine rajnega Babica. Sedaj plačuje od tržaškega posojila 5% od ljub-lianskega pa SljAc/r. Glede na velike žrtve Družbe za Šolstvo, ki jih pri-znava ćelo država s tem, da je šola v Trstu oproščena hišnega davka in da vzdržuje država tuđi nekaj učiteljev, je ugoditi prošnji. Ker pa se obrestna mera menjava. naj se skle-ne, da se od teh posoiil zahteva vedno za 1/4/r manj kakor je normalna obrestna mera i*i to od 1. julija t. 1. napn j. Podžupan g. dr. T r i 11 e r poroča, nadalje o ponudbi g. Janko P r e -d o v i ć a za 714 rrr mestnega sveta za njegovo hišo, ki je težko poraben za koga drugega. kakor ravno za omenjenega posestnika. Dasi ponu-ja po 1 K za m2. sklene obč. svet, da mu prepusti svet le za 2000 K torej skoraj za 3 K rrr in proti temu, da plača vse pristojbine. Župan odredi nato sklepanje o snočnih predlogih, da se dovoli društvu »Mladika« subvencija za vadni-co v znesku 1017 K 16 v. Poročal je občinski svetnik g. M a 11 y. Za licej-ski gospodinjski tečaj. — isti poroče-valec —, pa se dovoli še 200 K, ker je ^Mladika« za ta tečaj dobila že 800 K. Obč. svetniku g. Š t e f e t u da župan pojasnilo, da se bo obenem iz-plačala tuđi podpora društvoma, za katera je on intervenirah Sprejeto. Podžupan g. dr. T r i 11 e r poroča o nekaterih izpremembah, "ki se morajo izvršiti na zahtevo c. kr. de-želne vlade pri mestni klavnici, na zahtevo odposlanca železniškega mi-nistrstva. Velika tehtnica se prestavi z dvorišča na sejmišče. štampilija se udari na vse meso v klavnici zaklane goveje živine, naroči se nova štampilija. V hlevih za govedo se izvrše nekatere izpremembe. Prostor za konfiskate se osnaži in preuredi. Strogo se mora paziti na izdajo cer-tifikatov in na oglede. Zgradi se shramba za premog, za tuje prašiče se zgrade strogo ločeni oddelki. Stroški za adaptacije se pokrijejo iz dohodkov klavnice. Sprejeto. Z u p a n odredi nato volitev člana volilne komisije za volitev v trgovski in obrtniSki zbornici. Izvo-IJen je bil g. K r a i g h e r. Za okraj-nega načelnika Spodnie Siike ie bil izvoljen g. Se idi. Skrutinirala sta obč. svetnika gg. Knez te Ma-riaket *• - * ^- ** i Župan naznani nato, da ie g. Fran Klemenc izročil voliio rajnega Babica 500 K za mestne uboge. Voliio se je pripisalo ubožni glavnici. Občinski svetnik g. K r i s t a n želi, da bi se napravi! zaznam spomi-na vrednih slovenskih in ljubljanskih mož, katere bi bilo vpoštevati pri imenovanju ulic. Župan pojasni, da se to že izvršuje, je pa mnenja, da je najboljše obraniti pred pozabljenjem starodavna korenita imena. Za imenovanja ulic se bo nudila prilika v Spodnji Siški. Obč. svetnik g. J e g 1 i Č želi prehod na Hradeckega cesti. Obč. svetnik g. K a v č i č vpra-ša glede razširjenja Domobranske ceste pri vrtu g. Tonija in želi da zaprosi magistrat poštno ravnateljstvo, da napravi javno telefonsko govorilnico. Župan pojasni, da obstoja glede Domobranske ceste dogovor, da počiva zadeva do 1. janu-arja 1915, resila pa se bo v prihod-njem proračunu. Občinski svetnik g. Likozar urgira zasutje nekega nepotrebnega železniškega jarka in ustanovitev sa-mostojne boiniške blagajne za posle. 2 u p a n pojasni glede bolnisxe blagajne, da pridejo ta vprašanja, kakor tuđi kanalizacija Marmontove ulice na razpravo pri proračunu. Isti občinski svetnik prosi za napravo pral-nic ob Gruberjevem kanalu, kakršna stoji na Ambroževem trgu. Obč. svetnik Marinko želi popravo pe-rišča- na Ambroževem trgu. Nato sledi tajna seja. • • ■* Tajna seja. V včerajšnji tajni seji je občinski svet razpravljal o zadevi nekega bivšega magistratnega uradnika, ki je bil vpokejen brez pokojnine. Po daljši debati je bila njegova prošnja, da se ga stalno vpokoji s pokojnino za 28 službenih let, oziroma da se mu nakloni primerna miloščina, o d -klonjena; pač pa se je sklenilo naprositi gosp. župana, da naj izpla-čuje dotičniku primerno redno pod-poro iz ubožnega zaklada. V svoji lastnosti je bil stalno nameščen in-ženir Janko Mačkovšek. Ivan Tavčar, dosedanji občinski tajnik v Spodnji Šiški, je bil imenovan za pisarniškega praktikanta v kategoriji C in sicer s 1. novembrom 1913, in Josip C e g n a r, dosedanji občinski sluga v Spodnji Šiški, pa za mestnega slugo I. plačilne stopnje in sicer s 1. januarjem 1Q13. — Prošnja nižjih mestnih uslužbencev za spremeinbo določb službene pragmatike glede starostnih doklad in za spremembo službenega naslova po dosluženi dobi, je bila soglasno odklonjena. — Čuvajema na Oradu. Andreju L u -k e ž i č u in Blažu S v e 11 u. se je zvišala plača s 1. iulijem 1914 za let-nih sto krcn. Prošnji mestnega sluge Ivana Suhadobnika za vštetje provizoričnih let in Ivana B r i c 1 j a glede pokojninske dobe sta bili odklo-njeni. — Stavbnemu rtadsvetniku Ig. Š tem bovu se je priznala stavbna deklada 1. junija 1914. Po-ročilo direktorija mestnega užitnin-skega zakupa o računskem sklepu za upravno leto 1913. se je odobrilo. Štajerska. Iz Celja, V »Marburgerici« čitamo »po stenografičnem zapisniku« cei govor, ki ga je imel tukajšnji vse-nemški in protestantski odvetnik dr. Fritz Zangger na občnem zboru vse-nemškega in protestantskega »Gu-stav-Adolf-Vereina« v Celju. V govoru se šiba kleri'Kalizem in dokazuje, da je skrajno nevaren za nemški narod. Uvodoma pa pravi dr. Fritz Zangger, da je ta govor naperjen proti onim celjskim Nemcem, ki ima-jo zveze s slovensko duhovŠčino . . , Risum teneatis — kajti potem je dr. Fritz Zangger govoril že takoj proti sebi samemu. V njegovi pisarni so namreč slovenski duhovniki vsakda-nji gostje in videli ter stišali smo tega možaka, kako je zagovarjal F. E. Fridricha, Ivana Kregarja iz Ljubljane in druge najodličnejše slovenske klerikalce. Praksa in teorija ste dve različni stvari, bo rekel naš Fritz, ampak trden in pošten nemški mož bi kaj takega ne delaU kajti potem bi se lahko reklo, da svoje sveto pre-pričanje za denar prodaja. Iz CeQa. Ker se je odvetnik dr. Hrašovec odselil iz svoje dosedanje pisarne nad trgovino g. Stermecke-ga, je dal g. Stermecki po stavb-nem podjetniku Oolograncu pisarno prenarejati za trgovske namene. Ko so včeraj popoldne vzeli ven zid med dvema sobama, se je strop nenadoma vsul in pokopal pod seboj zidarja, 24letnega Franca Podjavorška iz Babnega pri Celju. Dobil ie poškodbe na levi nogi. V*šm> m*tUmrtmmW postajajo mm- HUitiliiftMiliB Nemci in re- negatje. Mi smo že od vsega začetkai trdili, da je zgražanje in obsojanje naše nemškutarije nad sarajevskim atentatom izviralo iz sladkega pre-pričanja, da bode odslej vlada pora* bi!a proti spodnještajerskim Slovencem represalije, dasi nimamo mi s sarajevskim zločinom ničesar opraviti in ga je ćela dežela in vse ljudstvo odkrito obsojalo. Naše trditve so bile pravilne — kajti sedaj pri-poveduje nemškutarija svoje želje čisto odkrito. V »Marburgerici« je »napisal« bivši ormoški župan I. Kautzhammer članek, ki stavi vse nazadniaštvo in vse sovraštvo naših renegatov proti nam v najsvetlejša luč. V Ormožu so Kautzhammerjevi (rekte Delpinovi pristaši, kajti Del-pin je članek napisal, napol analfabet-ski Kautzhammer pa za javnost pod-pisal) pristaši demonstrirali proti narn s — človeškim blatom, ki so ga na — suii pred čitalničnim domom, v »Marburgerici« pa demonstrirajo z najogabnejšimi psovkami. Kautz-hammer pravi nadalje, da se naj našim sokolskim in sploh vsem nepoli-tičnim društvom vzame vsaka pravica do veselic in prireditev, naj zavlada »drakonicni, reakcijonarni ab* solutizern«. Spodnieštajersko nem-štvo je že res na psu, ker vpije po takih sredstvih — glede katerih je še vprašijivo, ali bi dosegla svoj cilj pri Slovencih. Zakon narave je tak, da umira vse, kar je nazadnjaško — in izumrla bo tuđi naša nazadnjaška, nasilna nemškutarija. Tako daleč smo že, da vsak pritisk na nas, ki ni upravičen, le pripomaga k naši no-tranji konsolidaciji. Iz Maribora. Na okrajni učiteljski konferenci za rnesto Maribor se je sklenilo resolucijo, v kateri se poziva deželni odbor in vlado, da se sklepi deželnega zbora štajerskega z dne 3. marca 1914 čim preje izvedo in se končno urede učiteljske plače. Iz Maribora. Nemški nacijonalci so sestaviH te dni »veliki voliini cxl-bor^, v katerega so vtaknili zastop-nike vseh političnih in nepolitičnih društev ter raznih zadrug; sklenili so obenem, da se mora vsak kandidat vkloniti sklepom tega odbora. To kaže, da se \Vastianu ni posrećilo po-polnoma oprati in da se boje njegovi prijatelji med nacijonalci samimi hu-dega odpora, ako bo Wastiarx. kakor ie da naglašati potom dunajskih ko-respondenc, znova kandidirah Volit-ve Še sicer nišo razpisane, prav ver-jetno pa je, da se bodo vršile na jesen. Slovenci bi dobro storili, ako bi se tuđi oni začeli za nje zanimati. Po številu glasov pri volitvah se pred vsem sodi našo moč in upravičenost naših narodnih zahtev v mestu Mariboru. Iz Gradca. Državna policija je izvršila hišne preiskave proti mnogim tukaišnjim srbskim visokošolcem. a ni našla po poročilih graških dnevni-kov nikier ničesar obtežilnega. Gonja proti srbskim letoviščar- jcm. V Gleichenbergu se mudi vojvoda Putnik iz Belgrada s hčerko. »Grazer Tagblattmačka« zaradi svojega nedeliskega shoda. »Slovenec« piše snoči tako klavrno, kakor bi se res bal upora v lastni stranki. S svetohlinskim obrazom pravi, da klerikalci v nedeljo nišo valili krivde za atentat na ves srbski narod, ampak samo na srbske hujskače in moralične zločince. Klerikalna nesramnost presega pač vse meje. Opozarjamo samo na ponedelj-sko številko »Slovenca« — iz njega lahko vsak razvidi, kako Je dr. Su-steršič iz svojega nemškutarskega sovraštva do vsega Slovanstva, sramoti!, grdil in poniževa! ves srbski narod. Klerikalci naj le lažejo, kar hočejo: Šasteršičev govor Je tiskan in vsak se lahko prepriča, kako Je govoril. + »Zor*« bi s* radi otrtsIL Glasilo klerikalnega dijaštva in klerikalne inteligence »Zora« Je priobčila v#-Mzdataltkl čtaaek, ki ie vzbndil senzacijo v ćeli AvstriJU Zdaj bi se klerikalci tega veleizdaiskega članka radi otresti in pravijo. da ffa naj od-točneje obsojajo kot ttbruh histerič-nega radikalizma. Pm ne poide tako lahko. Ta elanek al kak paiamlčaa po)aT, a«a>ak tebnrii Itotaga mtttt*-afa, kl vlada ▼ klarikalai straakL To mišijenk so dubovniki ta posvetnla-ki vol ik^vnih shodih ▼ »UnM^m 4omm* sami vcepljtli klerikalni mladini, tega miljenja je vta klerikalna ariađlaa, kakor ve vsakdo, kdor ima 9 to mladino le količkaj stikov. Ta veleizdajski članek ni nikak »izbruh histeričnega radikalizma«, ampak le koasekvenca tistega gibanja, ki je označeno v drugem članki iste šte-vilke »Zore«. Urednik »Zore« ni nikak nezrel mladenič, ampak odrasel, Izobražen ciovek, ki pač ni znaJ pravno pretehtati, kako je s tem člankom, ki pa Je dobro vedelf da Je v članku izraženo mišljenje klerikalne stranke in je to tem laglje vedei, ker so tudl klerikalni poslanci na svojih shodih* koder ni bilo vladnih zastopnikov, vedno ravno take strune ubirali. Klerikalci so vedno dvojezični: na Dunaju kažejo lojalen obraz in se delajo najvnetejše patri-jote, doma pa razpravljaio samo o razpadu Avstrije in o ustanovitvi katoliške hrvatsko - slovenske države; proti Dunaju so lojalni, kakor la-kaji, doma pa ravno nasprotni. + »Pokopane nade«. Pod tem zaglavjem priobčujejo praški »Narodni Listy« uvodnik, v katerem pi-šejo med drugim: »Dunajski kršćanski socijalci, ž njimi združeni Suster-šičevi slovenski klerikalci in hrvatski frankovci so pričakovali, da dobć v doglednem času vso moč v državi v svoje roke in da bodo to svojo oblast lahko izrabili v to, da pokore omražene naprednjake in da zatro še bolj sovražene Srbe. Te njihove nade so sedaj splavale po vodi in od tod njihova besnost in njihovo div-janje , .. Največ pa so si nadejali od pokojnega nadvojvode prestolona-slednika Hrvati. Po »Obzoru« so bili Hrvatje prepričani, da se nadvojvoda Fran Ferdinand resno bavi z mislijo, združiti vse Jugoslovane . . . Ne ve-mo, iz kakega vira je Črpal »Obzo-rov« iniormator. no, menda se ne rnothtK, ako trdimo, da je v svojih izvajarnih dokaj popustil uzdo fantazije. Morda pa je tuđi bila nepravilno reproducirana vest, ki je v zadnjih dneh krožila v poučenih dunaiskih krogih in katero omenja tuđi JanČe-vecki v svojem dopisu v »Novem Vremenu^. Glasom te vesti je bilo baje za časa zadnjega poseta cesar-ja Viljema v Konopištu sklenjeno, da bo Avstrija v družbi z Nemčijo pri-čela na Balkanu novo, slovanskim državam prijateljsko politiko, katere cilj bi naj bil, pritegniti one države k Avstriji in pripraviti bodočo av-strijsko balkansko federacijo, v kateri bi balkanske države sicer ohra-nile svojo neodvisnost, priznavale pa bi avstrijski primat. Da se balkanske države pridobe za ta nacrt, se je baje pripravljala razdelitev Albanije med sosedne kršćanske države, vse to pa zategadelj, da bi se definitivno zlomil vpliv Rusije na Balkanu in se nadomestil z vplivom avstrijsko-nemškim, ki bi za vselej zatvoril iz-hod Rusije iz Črnega morja. Nam, ki vemo. kako se je pokojni nadvojvoda trudil, da bi razširil veljavnost nem-škega jezika po vsi državi, kako ne-zaupno je gledal na vzhodno slovan-sko velesilo in bii do konca pristo-pen nacrtu o ustanovitvi habsburške sekundogeniture v Kijevu, se zde dunajske vesti verjetnejše, kakor iz-vajanja, priobčena v »Obzoru«. Toda tuđi dunajske vesti so zgolj govo-rice in sele po letih, ko se izsledoval-cem odpro državni arhivi, bo izvedel svet. kakšni so bili dejanski nacrti predčasno v grob padlega prestolo-naslednika.« + Posledice protisrbske gonje. Kakor je znano, je dr. Susteršič na zadnjem klerikalnem shodu v »Unl-onu« na najpodlejši način napadal ves srbski narod, ga imenoval zalego morilcev ter ščuval naravnost na vojno proti sosedni Srbiji, dasi ni imel niti sence dokaza v rokah, da bi bil morda na groznem umoru v Sarajevu sokriv srbski narod kot tak. ali sosedna Srbija. Susteršič se je pač kot vreden drug hotel pridružiti ti-^tim dunajskim kršćansko - socijalnim hujskačem, ki so bljuvali ogenj in žveplo na Srbe in Srbijo in ki bi imeli najraje, da bi se vse Srbe podavilo in poslalo na oni svet. In kak-šne bodo posledice te brezvestne protisrbske gon je? Te posledice bo na svoji koži čutila avstrijska trgovina in avstrijska industrija! Sevc, Susteršič se bo kakor Pilat, katerega je tuđi imel na jeziku na svojem unionskem shodu, umil roke in re-kel: »Kaj mi mar industrija in trgovina, pri nas na Kranjskem nimamo ne industrije, ne trgovine, ki bi imela svoje odjetnalce v Srbiji. Naj le prično Srbi z bojkotom, mi tega ne borno občutili.« Tako se bo izgovar-jal susteršič in tako bo mu sekundi* ral njegov organ »Slovenec«. Toda o tem poglavju bi mu morda znala zapeti drugo pesem na primer vev-ika papirnica. A tuđi klerikalna »Zadružna zveza« bi mu nemara lahko v tem pogledu ka) zanimivega povedala. V »Zadružni zvezi« je namreč včlanjena tuđi »2ebljarska zadruga« v Kropi« Ta žebl)arska zadruga iz-vaia s^vojt Usca ikoco takQ*6m x Belgrad in Srbijo. In ne morda na kredo, ampak vse proti takojšnjemu plačilu v gotovini, da, često se blago že vnaprej plača. Izvoz v sosedno Srbijo je tako velik, da bi morali žebljarji v Kropi in Kamni gorici ta-koj ustaviti svoje delo, ako bi ta izvoz odpadel. A prav sedaj razširjajo tovarno za žeblje v Kropi, in sicer s sodelovanjem »Zadružne zveze«. — Vprašamo, kaj bo s to tovarno, ako prično v Belgradu in v Srbiji dosled-no izvajati že napovedani bojkot av-strijskemu blagu tuđi proti izdelkom žebljarske zadruge v Kropi. Vsa žeb-Ijarska obrt v Kropi in Kamni gorici bo mahoma uničena in na sto in sto ljudi bo ob kruh. In ni izključeno, da se bo ta bojkot tuđi izvedel, saj je vsemu svetu znano, da je med vsemi avstrijskimi politiki prav dr. Šuster-šic najkrvoločneje ščuval na pokolj srbskega naroda in na vojno proti Srbiji. Kdo je porok za to. da bodo srbski trgovci, odjemalci žebljarske zadruge, znali razločevati med Su-steršičem in onim ubogim slovenskim ljudstvom, ki ga, žal, ta mož na zunaj predstavlja in zastopa? Nobenega poroštva ni za to in treba je računati s tem, da bodo srbski odjemalci, ako ne takoj, čisto gotovo pa polagoma odpadli žebljarsk! zađrugf v Kropi in pokrivali svoje potrebščt-ne tam, kjer se jim ne bo grozilo z vojno in razbitimi bučami. A kaj potem? Žebljarska zadruga lahko zapre svojo tovarno, žebljarji pa lahko gredo s trebuhom za kruhom. Za vse te »dobrote« pa se imajo zahvaliti deželnemu glavarju Šusteršiču, ki bi najraje ves srbski narod požrl na žlici vode! + § 14. nam je prinesel nekaj izrednega, nekaj znamenitega, kar bo gotovo okrepilo državo in znatno povzdignilo srečo in blagostanje vseh narodov; § 14. nam je podelil — veteransko postavo. Uporaba paragrafa 14. za uveljavijanje veteraj-narske postave ie eklatantno ustavo-lomstvo, kajti to se pač ne mudi, da bi veterajnarji dobili sablje in patri-jotično mišljenje v Avstriji tuđi še ni tako slabo, da bi bila njega ohrani-tev odvisna od veterajnarjev. Zdaj se bo začelo novo življenje za veteraj-narje; imenovali se bodo »Krieger-corps«, nosili bodo sablje, zobe jim bodo drli v vojaških bolnišnicali, pogrebne in bolniške blagajne bodo imeli in če bo vojska, saperment, še v vojsko bodo sli. Nam so bili veterajnarji vedno pri srcu, že zaradi njih neprostovoljnega humoria in zato bodi grofu Stiirgkhu storjeno ustavc-lomstvo odpuščeno. + »Vzvišena katoliška morala.« To je najnovejši šlager« klerikalcev. A kaj nam pomaga teorija o katoliŠki morali, če pa vidimo, da ravno častil-ci te morale s svojimi dejanji dan na dan vsaki morali v obraz bijejo. Ali si je mogoče misliti, kaj bolj nemo-ralnega, kakor je morala slovenskih klerikalcev? + Prejeli smo pismo, o katerem sicer ne vemo, ali je pristno, ali je mistiiikacija, ki pa vendar zasluži že zaradi kurijozitete, da se objavf. Glasi se: Slavno uredništvo! Tuđi jaz sem prišel na rekvij za pokojnega prestolonaslednika v fraku in z — belo kravato, kakor dr. Susteršič. Hvala Vam, da tega niste priobčili. Sicer ste že v gledališču in na kon-certih videli, da imam slabe manire, a moja prizanesljiva soproga se zeio trudi, da bi me boljših naučila. Z odličnim spoštovanjem — dr. P e g a n. 4- Cerkev in delavstvo. Cerkev ne gleda nič kaj prijazno takozvanih katoliških, ali krščanskih, ali kr-Ščansko - socijalnih organizacij. Naj so tuđi pod duhovskim vodstvom in za kako resno delo popolnoma ne-zmožne, se jih cerkev vendar boji. Pri svojem postopanju glede teh or-ganizacij se ravna cerkev seveda po razmerah, ki vladajo v dotični debeli. Na Nemškem n. pr. je morala cerkev prav žalostno kapitulirati. Po dolgem boju je cerkev dopustila, da so v krščanskih organizacijah ne samo katoliški delavci, ampak tudj protestantski. V Rimu jim mora biti strašno hudo, da so na Nemškem dozi veli tak poraz in so zdaj postali sploh nasprotnikl delavskih organi* zaci]. Te dni je Vatikan sklenil. pre-povedatl vsem duhovnikom na Italiianskem udeležbo pri delavskih or-ganlzaciiah in s tem pokazal, da mu ]e najljubse, če delavci sploh nišo organizirani. Klerikalne delavske organizacije sploh nimajo drugega name-na, kakor držati delavstvo v duhovski sužnosti in zato nimajo nobene bodočnosti. Na Nemškem so se morale protestantizirati, na Laškem bodo propadle in tuđi v Avstriji se ne bodo dolgo držale, saj imajo že zdaj na svoji strani le najbolj bedaste ljudi. + »Zasramovatec križa.« Pri zadnjih državnozborskih dopolnilnih voiitvah na Notranjskem so klerikalci agitirali zoper nasprotnega kandidata župana Lavrenčiča tuđi s tem, da ie baje župan LavrenčiČ ob priliki tvoje izvojitve w deželnega poklan- 155. Siev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 9 julija 1914. Stran 5« ca zasramoval križ. »Domoljub« Je pisal na dolgo in široko o tem, kako se je po Postojni zasramovala sveta kršćanska vera — dan pred volitvfjo pa so ćelo raznesli vest, da je dal Župan Lavrenčič pokopati Mater božjo. kupanu LavrenčiČu se Je posrećilo dobiti enega takeffa razširjevalca, namreč Antona Petriča iz Dupelj na Vipavskem. Postavil ga je pred okr. sodišče v Vipavi na odgovor. Tu pa je Petrič začel tajiti, češ, da on kaj takega ni nikdar trdil. Toda priče so potrdile, da je Anton Petrič o županu Lavrenčiču govoril, da je zasramo-valec križa. Zato je bil Anton Petrič obsojen na tri dni zapora, poostrene-ga z enim postom. Domoljub« ima sedaj zopet eno žrtev več. — Iz politične konceptne službe. Absolviran pravnik Lovrenc V> o g a t a j je imenona za koncept-rega praktikanta pri politični upravi na. Kraniskem. 4- Iz centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko. Naučni •:.;nister je imenoval realčnega pro-fesorja dr. Aloizija F e s s I e r i a In eimnaziiskega profesorja v p. Matijo Voduškav LjuMjani za korespon-jenta centralnega zavoda za mete-i roloRijo in geodinamiko. — Himen. Iz ljubljanskih koncer-♦nv dobro znani in priljubljeni pianist, profesor na »Giasbeni Matici« gosp. \nton T r o s t, se je poročil s kon-jcrtno pianistinjo gdč. Claire Fied-1 e r z Dunaja. — Umetniškemu paru želimo obiH sreće! — Klasifikacijske nogometne tekme. Po drugih mestih. kjer je no-. metni Šport bolj razvit kakor pri -;■;*. se vrše med posameznimi nogo---etnimi moštvi mojstrske tekme. — Pri nas je ta sport do Ietos gojila sa-:~o »Ilirija«-. To pomlad sta se pa ustanovila še kluba »Olimpija« in Slovan« kakor tuđi podobni klubi v v vem mestu in Kranjti. Do moj? trpkih tekem za prvenstvo Kranjske ?ride zato sele v jeseni V Ljubljani «ami imaino tedaj sedaj stiri nogometna moštva. Med temi sj prirede :o soboto in nedeijo ter prihocinjo so-hoto klasifikaciiske tekme. V soboto si stojita nasproti rezervno moštvo Ilirije- in moštvo »Olimpije . V ne-ćcljo pa zmagovalec od sobote in >!ovan>. Prihodnjo soboto končno rc;1el!ski zmagovalec in prvo moštvo * Ilirije*. Da se v soboto udeleži lahko tekme, ki bo — kakor zatrjujejo spermi krcgi — vsled približno ena-?-::rr rrroći gotovo napeta in oboje-^rranska, tuđi ono moštvo, ki na--■: avlja v nedeijo izlete, je pričetek •.kme določen na točno pol 7. uro - ečer. Vstopnina je določena za se-:-.že 1 K, za stojišča 40 vin., za dija-:c in vojake 20 vin. Vstopnice >e do-rcr samo pri dnevnih blagajnah pol ■;re vrež pričetkom. Žalna zastava raztrgana. Iz Za-;orja ob Savi: V znak sožalja na mrti rrestolonaslednika na »Sokoi-*kem čoinu- razobešena zastava je bila cd hudobne roke raztrgana. Po-ročilo sledi. Mali spomfni. Prijatelj našega li--ra nam piše: Blizu Libelič je bil Ne-r.ec iz Bavarske, posestnik graščine n velikih gozdov. Prišel je vsako leto -roti jeseni iz Milana, kjer je stalno val, na Koroško na lov. Bil sem ž im dobro znan in večkrat na lov rabljen; tuđi z njegovo obiteljo ;m občeval. Ta Nemec je prišel ko: ad, ne^remožen mož iz Bavarske Lombardije Z lastno pridnostjo je : spel do bogatega tovarnarja. Vsi -Jc-govi otroci in soproga govorili so .■■'■'e? nemščine laški jezik in vsi :Ojžbenci so bili Lahi. Gospodar in -a obitelj je bila po mišljenju in ' z^oji nemška. toda visoko je spošto--:1 ta mož laško ljudstvo in Ijubil la-:o drugo mu domovino, v Kateri si r pridobil obilno premoženje. Visoko m spoštoval tega značajnega mo-■-:. Kako se pa vedejo pri nas Slc-encih obogateli pseudonemci in :ravi Nemci napram slovenskemu r-ebivalstvu? Najbolj drastičen slu-;= so celjski Rakuži. Čistokrvni SIo-enci, ki so železnino in druge stvari -odaiali edino le Slovencem, Hrva-r:n in drugim Slovanom na jug. Ni ;-::grizenejših pangermanov, kakf;r ^ bili pomrli bratje in sedanji njih omči. Drug slučaj. Sedaj že mrtvi 's'ovec Matheis je prišel s culico v ' kah kot trgovski pomoćnik v Bre-7.:e in postal v kratkem Času milijo-" r. Do bogastva mu je v prvi vrsti mogla kupčija z jajci, katere je na : gleško eKsportiral in za majhno no kupoval od kmetov iz celega ežiškega okraja in iz sosedne -. anjske. Tuđi ta mož je sovražil na-' d, v katerem je obogatel, iz dna voje duše. Ves svoj zarod je vzgojil nemško-nacijonalnem v vsenem-::crn duhu, in ga učil sovražiti Slo-ence. Nekoč je ponujal nekemu mo--mu znancu svoje posestvo blizu !JKec naprodaj in pripomniK ako ku-;i posestvo po mišljenju Nemec, ga lobi za 2000 K ceneie kakor kak slovenski reflektant. — Ne znači ta Čin vprav divje sovraltvo do naroda, S ^aterega žulj i se je obogatil?. K »ktof* ioiiktca Ma m aoro. mdk) država! giauMzOL Letno poro-Čik> je tuđi to pot popolnotna nemško, Pardon! Prav nm koncu se je »Anzei-ge betreffend den Beginn des Schul-jahres 1914/15« tuđi na slovensko prestavilo. In slovenski poučni predmeti so tuđi slovensko tiskani sredi v — nemškem poročilu. Na ćeli gi-naziji z 276, ozir. vštevŠi »pri-vatiste« in »privatistinje«, tore} sku-paj 286 dijakov, pa sta bila po narodnosti 2 (dva) Nemca, oziroma štirji, vštevSi dva privatista. Za dva nemška proti 276 slovenskim dija-kom se torej že izplača nemsko letno poročilo. Posebno odlikoval se je tuđi od naših slovenskih profesorjev, ki ga čez 20 staršev »blagoslavlja«. Do-čim je lani pri skoro istem številu dijakov padlo le 23, jih je Ietos padlo rC\ oziroma s privatniki ćelo 55. In to v večini po zaslugi istega profesorja, ki jih je v prvem semestru v matematiki vrgel bajc kar šestdeset. Fakega ogorčenja še ni bilo pri nas. Iz toletne klasifikacije posnamemo: Na ćeli gimnaziji je bilo 27 odličnja-kov in 3 odličnjakinje (Ogrinova iz U. b razreda, dr. K r a u t o v a iz IV. razreda ter dr. Rozinova iz VII. razreda). OdiičnUk je tuđi pri-vatist pl. M a z a n ec iz II. a razreda. Z dobrim uspehom sposobnih je 148 in 3 privatisti. \T splošnem sposobniii je 25. Padlo jih je, kakor rečeno, 53 in dva privatisia (med njimi 1 dija-kinia). K ponavljalni prei7kusnji jih priđe 20. Neklasiticirani so bili ^ in 1 privatist. Za ustmeno je priglasenih 24. torej ves VIII. razred. V redu sposobnih je letos od lani ridlo šte-vilo na 46. ali lani je ta red dobilo 4j dijakov več kakor letos. k čcinur je pripomniti, da sta v tej številki vse-bovana dobri in splošni uspeh. će še vpoštevamr. da je letos dobilo ne-zadostni red 20 dijakov več kakor lani, imamo končni rezultat prca se-boj, da je nevomeška gimnazija kios zeio nazadovala. Požar. Dne 4. julija je udarila v bišo posestnice Marije Mlakar v Srednji vaši blizu Ljubljane ter jo užgala. Ker je bilo j>od streho seno, je vsa hiša zgorela. bkoda znaši 2000 kron. zavarovalnina pa 1200 K. PastirjI in srna. loletni pastir Ja-nez Zalar iz Borovnice je pred par dnevi vjel v gozdu Ravnik pri Nižev-cu mlado srno. Zalar je srno zaklal, dial iz kože ter jo na pasi spekel. Po-tem je povabil še o>em svojih prijateljev, s katerimi se je prav dobro gosti!. Aretacija. Orožništvo 5e včeraj prijelo Andreja Butaliča iz Lahovč, ki ga že cd leta 1912. iščejo zaradi težke telesne poškodbe. — Predvče-rajšnjim so v Kolodvorski ulici are-tirali 21 letno brezposelno deklo Mario Kovač iz Boštanja, ker je osum-Ijena tatvine in goljufije. Oddali so jo okrajnemu sodišču. S črešnje padla in se ubila. Pri nabiranju čresenj je padla Marija Juršič iz Dolža nad Stopičem tako nesrečno raz drevesa, da je vsled ne-varne notranje poškodbe kmalu umrla. Nesrečnica zapušča na nogi polomljenega moža ter ćelo kopico nepreskrbljenih otrok. Ogenj na Suhorju pri Prečini so baje povzročili cigani. In sicer i/ ma-ščevanja, ker so tišti večer z ihte-vali od kajžarja Dragmana, d;* jih prenoći. Ker jih ni mogef, so se baje nagrozili, da si bodo to že zapo^inili. Ker je ogenj, ki je Dragmanu ničil vsef izhruhnil .še le po 1. uri p* iOči, je toliko ugotovijeno, da je bil nalasč zažgan. Značilno je za katoličko požarno brambo v Prečint, da se ni prikazala bližnjemu na pomoč, dasi je komaj par streljajev od Prečine do pogorišča. Eden četovodii je na toza-devrno očiianje dejal, da bi se slavno grtsilno društvo v tem slučaju bilo moralo že zvečer (pred izbruhom ognja) avizirati, da bo čez nekaj ur na Suhorju gorelo. To je pač ognjegas-cem na katoliski podlagi čisto podobno. Vojaški kencert na specijalnem večeru jutri v petek, dne 10. julija v kinematografu »Ideal«. Predvajala se bo senzacijska drama v treh delih »Sanje po opiju«, učinkovitost, polna napetosti, ki zanima gledalca od začetka do konca. Poznana krasna Inscenacija Nodisk Ko. daje tej zanimi-vi drami posebno lep vtisk. — Danes zadnji dan senzacijske drame »Za čast in ljubezen« in krasna veselo-igra »Nožica z zlato kaco«. Grand Hippodrom v Latter-mannovem drevoredu poseča občin-stvo v zelo velikem številu. Zabave in smeha za jahalce kakor gledalce — ki lahko gledajo ćele ure, ne da bi morali jahati, je dovolj. Konski materijal je lep. Jana lahko vsak, mlad ali star, čeprav še nikdar ni sedel na konju. Priporoča se v obisk. Lastna godba. Restavracija. — Glej današnji inserat! Zdravstvena stanje «iestiie obalne liubianske. V času od 28. iunija do 4. i uli ja je bilo v Ljubljani 22 no-vorojencev, 1 mrtvorojenec; umrlo pa je 15 oseb. med temi 7 domačinov in s tajcev. Za Jetiko le umrla 1 osc- bat za različnimi boiemirai pa 11 Za mfekcijoznimi boleznimi ni v tem Času nihče obolel. Slepar. Neki delavec iz Zelene jame je prišel pred enim tednom v neko tukajšnjo trgovino z železnino ter izvabi! železen štedilnik za 60 K in za 30 K kuhinjske posode protf mesečnemu odplačilu pod pretvezo, da rabi vse to doma, Prodal pa je kuhinjsko posodo nekemu starinarju za 7 K, štedilnik pa neki gostilničarku Nezgoda. Osemletni učenec Bernhard Karriary je našel blizu tl-volskega parka prazno patrono, s katero se je igral. Ko je hotel vžigal-no kapico vzeti iz patrone, je ta eksplodirala in koščki so odleteli dečku v levo oko, ki je bilo težko ranjeno. V špan ju ok rađen. Neki na Du-najski cesti stanujoči delavec je v nedeijo popoldne popiva! v neki go-stilnici na Viču. Ker je bil precej pijan, ga je neki drugi delavec spravil na kozolec, kjer je zaspal. Medtem mu je njegov rešenik ukradel 140 K. Ko so uzmoviča predvčerajšnjim are-tirali, -so našli pri njem le še 14 K. Tatvfna. Ko je včeraj pnpoldne na Trnovskem pristanu neki gospodar snažil svoji stranki stan~'*nnje in se 7a nekaj časa odstranih, se je med tem Čosom priklatil tja neV" tat in pokradel stranki posteljno odejo, dežnik in druge malenkosti. * se to blago je prodajal potem neki tiintiČ pri starinarjih. Pes je popadel snoČi na Rimski cesti Leopolda Zeleznika ter ga na zadniem zgornjem delu znatno teles-no poškodoval. Pes je velik i*i še-kast in bo njegov gospodar -norda znan. Zatekli so se v stanovanje gosp. Kurenta (»Kranjska hranilnica ) mala papiga (Wellensittich). bel golob pavček in krotka grlica. Lastnik naj priđe ponje. Telefonska in brzojavna poručila. Zunanji minister grof Berthold pri cesarju. Išl, 9. julija. Cesar je sprejel danes ob pol 9 dopoldne grofa Bertholda v posebni poldrugourni avdijenci. Grof Berthold je predložil cesarju sklepe zadnje skupne ministrske konference v odobrenje. Po gvdijenci je gi*of Berthold konferiral z ravnateljem ce-sarjeve kabinetne p i same baronom Scbiesslom in sdjutantoma grofom Paarom in grofom Bolfrasom. Vrnil se ie nato v hotel »Elisabet«, kier se je delj časa bavil z važnimi posli. Dunas, 9. iuliia. V podučenih kro-gih se zatrjuje, da je cesar v današnji avdijenci odobril vse sklepe, ki se nanašajo na odredbe glede Bosne in Hercegovine ter celega slovanskega juga. Odobril je tuđi sklep, da avstri]-ska vlada posreduje pri srbski vladi. Demarša se izroči v najbližniih dnen, ne bo pa pomenila morda kakega po-seganja v srbske suverenitetne pravice; tuđi ne bo zahtevala avstrijska vlada ničesar, kar bi pomenilo kak afront ali ponižanje Srbije. V glav-nem bo zahtevala, da se krivci oštro kaznujejo in da Srbija ukrene odredbe, c!n se odstranijo nezdrave raz-mere. ki motijo odnošaje med obema državama. • * • PO ATENTATU V SARAJEVU. lnterpe!ac;ia glede pogrebnih slovesnosti. Budimpešta, 9. julija. Grof Albert Apponvi je vložil včeraj v ogrskem državnem zboru sledečo interpelacijo; Z ozirom na to, da tragična smrt po-kojnega prestolonaslednika ne pretresa samo človeško vseh duš, marveč je tuđi oživila v obeh državah monarhije čustva napram vladarju, z ozirom na to, da je tako ogrsko, kakor avstrijsko prebivalstvo iskalo prilike, da ta svoja čustva demonstrativno pokaže, z ozirom zlasti na to, da je bila tu dana prilika, da bi se Ogrska brez škode za svojo državno neodvisnost izkazala z Avstrijo v mislih in čustvih edino, dalje z ozirom na to, da je našel pokojni pre-stolonaslednik izvršujoč svoje brambne dolžnosti s svojo junaško soprogo smrt, ker je delal v Sarajevu na utr-ditvi take sile, katere nikdar ne bi pustili v nemar, z ozirom na to, da je bil nadvojvoda Fran Ferdinand vrhovni poveljnik ćele vojske po na-ročilu vladarja in da je sredi v izvr-ševanju svojih vojaških dolžnosti naše! smrt, ki je enakovredna s smrtjo na bojišču, dalje z ozirom na to, da so se hoteli dati vsi vladarji in načelnikt držav pri pogrebu zastopati, z ozirom na to, da se na podlagi vseh teh mo-mentov pogreb ni smel smatrati kot kaka Sablonska, po katerih kofih pred-pisih etikete določena dvorska ceremonija, vpraSajo interpelanti: Zakaj se je vršil pogreb v tako ozkem okviru. Zakaj se pri tem pogreba ni razvil om* vojaški pomp, ki bi bU odgovwjaJ vojaiketnii dostojanstvu žrtve ateotataf MttaMti otok*** MrttiiftlmfM te* čustvom armade? Zakaj se nišo ude-letili zastopniki poglavarfevtujih držav? Zakaj se je splob ćela pogrebna svečanost omejila na način, da se je na-ravnost um etno potlačil pojav onih moraličnih sil, ki bi bile v trenotku velike izgube in nas proti morečim vtiskom ostudnega napada, osvetlile na§o samozavest in naše zaupanje v samega sebe. Odgovor grofa Tisze. Budimpešta, 9. julija. Grof Tisza je odgovoril na stavljene interpelacije ter je pred vsem konstatira!, da nišo bili ne avstrijska ne ogrska vlada, ne skupni finančni minister ofici-jozno obveščeni o programu in de-tajlih prestolonaslednikovega poto* vanja v Bosno. Prestolonaslednik je obisKal Sarajevo. Pozneje se je pokazalo, da ga je čakala tam zarotni-ška tolpa. Ne vem iz koliko članov je obstojala ta tolpa, gotov pa je, da so cakali prestolonaslednika na 6, 8 ali še več krajih morilci z raznimi mo-rilnimi instrumenti. Konspiracija je bila opasna. Zarota pa ni bila dovolj obširna in velika, da bi se moglo glede bosanskih razmer preveČ splošno sklepati. Nič ne bi bilo bolj pogrešno, kakor če bi se hotel Kaznovati zločin tuđi na nedolžnih Ijudeh. Res je, da je obstojala ne-sramna in nevarna konspiracija, ka-lere pa se je udeležil le neznatno majhen del bosanskega prebival-stva. Po prvem atentatu ni mogel priti nobeden na misel, da čakajo se nadaljni atentatorji. V kolikor pa so odgovorne oblasti storile pogreške, se bo vse odpraviio in če bo treba, se bodo krivci tuđi kaznovali. V Bosni vlada nevarna agitacija. Var-nost dežele pa ni ogrožena. Ni res, da bi stala Bosna na pragu revolucije. Varnost Bosne je za vse slučaje zasigurana vsled armadne sile, ki je tam koncentrirana. Glede eventualnih korakov, ki bi se storili pri srbski vladi se ne morem v splošnem izjaviti. Preiskava v Sarajevu se na-daljuje v vsaki smeri in vsi faktorji, ki so odgovorni za splošno politiko monarhije, so si svesti svoje dolžnosti. Te so na eni strani zvezane z interesi vzdrževanja miru, na drugi strani pa z velikimi vitalnimi interesi in prestižem monarhije. Vlada bo vse trezno presodila ter potem ravnala po dolžnosti. Kar se tiče srbske agitacije, je treba naglašati, da se o onih vprašanjih. ki so v zvezi z zunanjo politiko, ne morem meritorno izjaviti. V kolikor pa se tiče agitacija no-tranjepolitičnih razmer moramo strogo razločati. Jugoslovanska agitacija obstoja v Avstriji, Bosni, Hercegovini, Hrvatski, Slavoniji in na Ogrskem. Glede Avstrije se ne morem izjaviti. Kar se tiče Bosne, smatram, da se je treba ogibati vsakemu razburjenju, ki je naperjeno proti lo-Jalnemu delu srbskega prebivalstva. Obžaljujem, da so se po atentatu vršili izgredi proti mirnim srbskim dr-žavljanom. Ti izgredi so bili škodljivi in krivični. Obžaljujem. da policija ni bila dovolj močna, da bi bila te izgrede preprečila. Tuđi ne obstoja ne-varnost, da bi se izpremenil sedanji sistem. Napravil se bo mir in red s pomočjo sredstev, ki so na razpola-go. Pred vsem mora izginiti agitacija iz Sol in izvršiti se mora strogo policijsko nadzorstvo. Glede razmer na Hrvatskem In v Slavoniji moram naglašati, da je tamkajšnji del srbskega prebivalstva lojalen in zvest. Med Hrvati pa ob-stofa gotova frakcija, ki vedno po-udarjla lastni patrijotizetn ter sumniči patriiotiČne Srbe in hoče zlasti sedaj žive« od te taktike. (Klerikalci.) — Ogrsko javno mnenje se ne bo dalo zapeliatf od teh, več kakor dvomlji-vih lojalitetnih manifestaci] te skupine. Končno govori o Srbih na Ogrskem, katerih ogromna večina je strofo lojalna ter se dotakne še ne-katerih razmer v Bosni. Naglaša, da je monarhija dovolj močna, da obrani monarhijo sovražnikov. — Grof An-drassy je v svoji nadaljni polemiki naglašal, da je sicer res, da je monarhija dosti močna, da ubrani Bosno, toda žalostno je dejstvo, da more to storiti le s pomočjo svoje oboro-žene sile. O umorjenem prestolonasledniku In njegovi soprogl. DunaJ« 9. julija. Kakor se poroČa, je bil sklenil nadvojvoda Frati Ferdinand po »voji poroki zavarovanjc z druibo »Aoker« na 1 milijon kron. To vsoto je poviŠal potem, ko je pre-▼ael prestolonasledstro nm 5 milijonov. Pariz, 9. jalija. »Gaatois« ob-javlja pismo umorjene vojvodi nje Hobcnbcrg. ki je je pisala letm 1909 kmaln potem, ko je bila imenovana ta vojvodsnjo, neki traneoski prijtte-ijicL V tem pisma pravi: Če premiS-ljojem dogodke svojega livljeoja, vidim tako poteganje božje previdaosti v moje livljeaje, da sem si na jasnem o ivotfb doižaoalih, ki mi jfih boija prc-vMaoat nalaga te liitl«. da ina naj* vliji poistos mmnmm mjmmoj. Poaifao bom mogla plaćati njegovi sveti cerkvi za dobrote, ki mi jih j« w obilni meri naklonil. Katerokoli bodočnost ima u^oda za mene pripravi eno* oikdar ne bom preoebala delati po svojih uiočeh za slavo cerkve in za srećo dežele, čegar vladanju bom vedno posvečala svoj interes, za srečo dežele, ki }q moj soprog globolWieseobrunnen« ^^^™ se piidobivajo Fayeve pristne so-hbh denske mineralne pa stil je — in sicer ■■■ samo te ! — in je brez vsega dru^ega ^^^ razumljivo, da morajo Fayeve pas-^H| tilie učinkovati podobno kakor oba _____vreka sama. Rabimo jih pri vseh |HH katarih sopil, pri kašlju, hiipavosti. ■"* zasfe^eniu itd. in nikdar uzivalca ne ^^^m rresenetijo. Škattja stane K 1.25 lif-rn s koajltkom tTrdke Bergaan k Ca, Dečit u Libi •rtflBal vseh zvamk bay-ruma, zabranjuje tvorltev prhijaja f pre* zgodnje osivenje in ispadanje tas, jači živce in dela polne, roehke lase poleg tega je pa krepko vteralo proH onemoglosti udov (po napornih hojah) proti revtnfttfćnltn bo»eCinam itd. — Vsak dan pri znatna pisma ! — P«*"> izrecno na zalepno znamko »konji-Cek«. Steklenka K 2 in 4 se dobiva po lekamah. drogerijah, parf«inerijah in brivnicah. 38© JIOVL M^tltao MUlftte Dno morsko naplavljeno s čistim prskom, morje plitko ili čisto, moderno urejena solnčna in zračna kopališča, solnSno kopališče na pečinah, hladovi ta obalna pot, perivoj, kopa-lišČiui glasbat zabave, lepa okolica za izlete, dobre restavracije, 500 urejenih sob v hotelih in vilah. Brez prahu, brez megle in brez inoskitov. Prospekte in navodila daje Lječilišno povjerenstvo. Borzna poročila. LInMlanaka „Kreditna banka v Ljubljani44. Uradni kurzi dun. borze 9. julija 1914 ■•lotbeni paplrjl. ^ 4°'o majeva renta..... 8060 80*80 4-2O;o srebrna renta .... 8405 I 8425 4°'o avstr. kronska renta . . 8120 i 8140 4°o ogr kronska renta . . 7910 79 30 4° o kranjsko de2. posojilo . ^0-75; —• — 40/0 k. o. ?e5ke de2. banke . 8575 i 8675 Sre&ke. Siečke :z I. 1860 «/s ; V '. . 415— 425 — „ „ 1864......680'— 700 — tisk-........287 50 297-50 „ zemeljske I. izdaje . I 279*— 289-— II. „ . i| 238 - 248 - „ ogrske hicotečne . . 223'— 233*— ,, dun. komuna'ne . . 452 — 462*— a^str. kreditne . . . 487*— 497 — „ 1 iblianske.....| 57-50 6050 „ avstr. rdeč. križa . . i; 49-75 53 75 n >.?r- h ,, . -li 26-50 30 50 „ bazilika......!i 23'50 | 27 50 n turske.......2!1*— ■ 214'— Delnioe. Ljubljanske kreditne banke . • 399 ' o ( 400-— Avstr. kreditnega zavoda . j '«7£o 588 50 Dunajske bančne družbe . 50C— 501*— Južne železnice...... 76251 77*25 Državne železnice.....66675 j 66775 Alpine-Montan.......i 78450 785*c0 Ce5ke sladkorne družbe . J| 27960 \ 28060 Živnostenske banke .... 264*50' 26550 Valute. Cekini.....I 1 1 1 \ 11*42 1146 Marke ,.........117*^5 118*05 Frankt ..*..».... 9590 9610 Lire........ . . J 95 60 9580 Rublji « # , • . • • b . . | 251*50 252-25 Žitne cene v Budimpešti« Dne 9. julija 1914. Termin. Pšenica za oktober 1914 . za 50 k§ 1283 Pšenica za april 1915 . . za 50 kg 13- — Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 829 Oves za oktober IP 14 . . za 50 kg 769 Koruza za julii 1914 . . za f>0 kg 7*2rj Koruza za avgust 1914 . . za 50 kg 7*38 Koruza za maj 1915 . . . za 50 kg 717 Heteorolosffno porofflo. Vlftlu M4 aorjem 3M-2 Srednji zra(sl tlak 73« na % \>T me'tTa l| Vet'ovi Nebo mJa f mm g 5__________________ Q h.pop. 7357 ! 19*2 si. jjzah. oblačno e' 9. 2V. 736 1 i 144 sl.sever „ ^ 7. zj. 735*8 14*8 j si. jjvzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 15*8°. norm. 19'5°. Padavina v 24 urah m*n 00. Eolesar]l! 1845 Kolesar|i I Klobučevinaste prevleke na sedlih edlne zabranijo trganje in svetlikanje obleke. Udobno in hladno sedenje! Prospekt po-šlje A. Obretm, tapetnik, L'ub-lfana, Selenbnrgova ulica 1. Titularni straiolir v pokoju želi stopiti v službo v trski občini kot tajnik ali redar ali kot oboje. — Dopisi na J. P., Vitanje, poste restante- 2671 Izjava. Spodaj podpisani izjavljam s tem, da sem od danes zanaprej le in edino za to plačnik, kar kupim oziroma na-ročim sam bodisi kjerkoli in sicer osebno ali pa potom svojega lastno-ročno pisanega in podpisanega pisme-nega naročila. 2654 I franc Znpancic, nadacitelj v St. Rupertu i pri St. Juriju ob juž. žel Štajersko. TovarniŠka zaloga za Alpska dezele v Ljubljani. Pisama: Albert Pečevnik. V varstvo in ne-govanje usnja, proti mokroti in dežju, je samo krema za čevlje. Žalostnim sr em naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je najina ljubljena soproga, oziroma hči, teta in svakinja, gospa Frančiška Podržaj soproga hišnega posestnika danes ob 6. uri dopoldne, previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrši v petek, dne 10. julija 1914, ob 4. uri popoldne, iz niše žalosti, Krakovska ulica št. 27, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predrago pokojnico priporočava v blag spomin I V Ljiibljanlv dne 8. julija 1914. 2655 Marija fiadei, mati. — Joaip Podrtaf, hiSni posestnik, soprog. la varstvo braltev se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, ki jih v promet. Star ie že dobri sloves in velika priljubljenost Tellerjevega blasodišečesa rastlinskcga escnCoe-ga fluida z oblastvcno varovano bc-sedno znamko »Elsafluid*, ki, kakor znano in kakor vsak dan lahfco »ItŠH ma iz ost zdovnikov. iOakamao- življajočc, krepi 2ivce in miSicc in blaži bolečine« Ravno tako pogosto kakor Fel-lerjcv flvid pa poo«rc|ajo tuđi preiz-kuicno, prebavo pospelnjoče ielodč-oo sredstvo, Felkijeve odvajalne nbarbtoko kmditet s oUaatvcao varovano besedno znamko »Elsa kroglice«. Ker smo se o dobrodejnih lastnostih obeh preparatov sami prepričali in smo Uh pogosto od mnogih bralcev in zdravnikov sliiali hvaliti. s vetnjemo, da se proti ponaredbam varuicU tako. da oaroeUe oboje na- ^— ravnost pri lekarnarju C. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Poizkusni tucat Fellerjevega fluida stane Iranko 5 kron, Fellerjevifc kroglic 6 škatlic franko 4 krone. 155. štcv. »SLOVENSKI NAROD', 4ne 9. jtUija 19H. Stran 7. Važio za iestilsilarie ia kafarearic! NamešCevalni nrad „Zvezc CeSko-slov. gostilničarskih ntmetteneef" v Trsti, Belvedcre 7, pridoroča dobro izučeno, lezikov zmožno osobje, brez plačno. Skoraf novi 2627 planino ■e radi selitve poceni na prodaj. Pvorni trg 3. II. nad. na desni od stopnic « « m teli svojo sedanj© negotovo tn »la- B H H bo plaćano sluibo tamenjiti ■ ^J ^■^■■1 S^e dobrega in lahkef« postran- UBI ■ I I ■ ■ «Veg* taslutlca, !■ I I I I I uiiva ugled in sattpanj« Dri svojih Hl I I ■ I I prijateliih in rnancih, B B I I I I I se n« plali pr«d akvizici jakim pu- fl B II I II slom, £e se mu dobro uplača. fl Bj B^B ^^B | t0 naj nemudoma »poroci svoj HBiBBJiB^Bi naslov yod „P»ita! predal 47", LjaMjan«. kupim na Štajerskem. Gorenjslcem, Dolenjskem, Notranjskem ali Istri in Dalmaciji. 2657 Točne ponudbe z o^naČbo prometa in cene se pro>ijo nod Šifro ,,Samostalnost", Zagreb, poste restante 9. ; dvema sobama, kabinetom, kuhinjo, kletjo in sviniakom, travnik, 1 oral skoro samega sadne^a vrta z nekaj unskimi trtami 86 proda v Poljčanah, 3 minute od železmske pcstaje. Cena K 6000—, naplačila K 3000-—. Vprn sanja ni §j. Pleterschefe, zaloga piva, Poljćane. .c6j Kočlfa ■M raMfeea, Mto topa m pređa pri Ivaaa Bearikarla ***lttk, felezalU, ftortafske. 2641 Učenec s primerno Šolsko izobrazbo, krepak in zdrav, se tako) sprefme ▼ trgovino mešaiega Mapa £. Schveniner na Vranskcm. 2610 Iščc se zanesljiv in izurjen ^BI^^B^^Bb H ^Bfe^«B Bk^LV/ ^^^^Bi i|IiB1 za mlekarsko zadrugo v bližim Ljub ljane. 2637 Ponudhe s plafiinimi pr?o;i ip nasloviti na ZvdZO slOVeUShill Zft-drug ▼ Ljubi?ani. $%T iščem *^H od 15 do 16 let starega, iz dobre poštene hise, ki ima veselje za pekovsko obrt, v učenje. c&?S Poizve se rn Josipa Wolfaf pek. mc;ster v Seasžečah, Notranj Santo kratek čas! NOVO! JTCOVO! fl *. .J II8 -.J-^-- II LI Usoiam si ceni r>. n. občinstvu naznaniati, đa sem s svojim hipodromom prve vrste dospel v Lf ubijano, Laffermaniiov đrevoreC Vsak dan velika Jahslaa razveselfev&aia za dame, gospođa 5a otroko ob koccer-a. Gele ure zabava za gledale, fee? Jo vedso ka* za smeli. — Lasiaa gođba. — Restauracija. Ctvorjetio ob nedeljah in nrazmkih cb 2 ari, ob Selavrakih ob 3. ari JopolOnc. 2r4s Vijudno vabi Kemel Kabath. C. kr. avstri*siie ££* državne železažce. izvleček iz voxnega reda. ----_ — Ve'iaven od 1* ma;a 1914« -------- Postala ; Lfvblfana glavni kolodvor. Odhod. S'OO zjutraf. Osebni vlak na Kran\ Tr- 'Č. Jesenice, Gorico, Trst, TrbiŽ, Beliak, Franzensfeste, Celovec. St Vid ob Glini, "'jnaj. S'5t xiutraj. Ose^*n: vlak na Krar\ Tese- -ce, Trbi?, Trst, Gorico itd. (Od 31. ma- 3 ob nedeliah in praznikih od 1. julija Ljubljana g\. kolodvor. — Jesenice vsa't i^n; od 15. julija do inkl. 1^. septembra ^•»đčfe-B^N reč Trbiž v?ak dan. 3*05 dopoldne Osebni vlak na Grosuplie, ' vje, Trebn»e $t Jan5. Rudo'fovo, "o-Topl'ce, Črnomeli, Metlika, Bub- ntarce (od Novega mesta naprej od dne ot- VTritv.-? ) 3'09 dofioldne. Osebni vlak na Kranj, ^esenice. iz zvezo na brzovlak na Beljak, •nomost, So?nograd, Monakovo, Koln, Ce- ovec, Linč, Dun?i, Pracro, Draždane, Ber- :f)f) fdirektni voz Reka-Opatija-So!nncrad.] 1»'30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, . ržič", Je^enice, Gorico, Trst, Trbiž, Reliak, Franzenfes+e. Solnograd, Celovec, Dunaj. 12*53! popoldne. Osebni vlak na Grosu-r'Je, Kočevje, Trehnje St. Jan2. Rudolfovo, S*ražo - Topiice, Črnomel), Mctiiko, Bub-r arce. (Od Novega mesta napre] od dne '~voritre.) t 55 popoldne. Osebni vlak na Skofjo Loko, Krani? Paćovljico, Jesence. (Zabavni '■'ak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 3-40 popoldne. Osebnt vlak na Kranj, TrJič, Jesenice Gorico, Trst, TrbiŽ. Beliak, F^nzensfestc, Celovec, 6'3O ztečert Osebni vlak na Kranj, TrŽiC, Jesenice, Trbi2. Na Jesenicah zveza na ; Srzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen (London), Celovec, 1 ;nc Dunaj. i*36 x*9č*r. Osebnr vlak, na Grosuplje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo, Crnomeii, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta na-rre] od dne otvoritve.) 3-0t zvećer. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje Novo mesto Črnomeij, Metliko, | Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od , dne otvoritve.) * ; IC'22, po nečl. Osebni vlak na Krani, Je-s^nce, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Dračdane, Derlin Prihod« 7-35 zjutraj. Osebn; vlak iz Trst? Gorice, Jesenic. z zvezo na brzovlak i Berlina, Dračdan. Pra?? Ltnca ^Lor »na) Viissinsena, Monakovega, Solno^rad Ino-mnefa, Be'jaka), Trčiča, Kranji. 8*56 zjutraj. Osebni vlak iz Rudo'f ega, S' Jan'a. Trebniega, Kočevja, Grosu: e^a, §•52 dopoldne. Osebni vlak iz Tniža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakove^a. ^oino^rada. 10/55 depoldne. Osebni vlak iz Strafe-To tic, Novega mesta, Grosurlje?n in (od otvoritv.) Buhnjarcev, Metlike, Črnomlia 11-18 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, iKnaja. Linča. Celovca. Beljaka Trtica, Kr^nja. 2*35 popoldne. Osebni Iz Strane-'! oplic, Rudolfoveera, St. Janža. Trebnje^a. Ko-čevja, Grosuc!ie?a, in ^od dne otvoritve narrej^ Bubn^arcev, Metlike, Črnomlia. 4*3« popoldne. Osebni vlak oa Trsta. Gorice, 7rbi?a, Jesenic, Linča, Celovca, Solnosrrada. Franzenfeste Beljaka Tržiča. Kr2nja 7"52 *wečcr. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak. vozi samo ob nedsljah in praznikih). •«2? s*«ćtr. Osebni vlak iz Trsta, Gorice i rbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-33 po no£l. Osebni vlak iz Straže-To-pllc, Pudolfovega, St. Janža. Trebniejfa Kočevja. Grosu nljesja. in (od otvoritve naprei) Bubniarcev, Metlike, Crnomlja. 11*31 po n«6l« Osebni vlak iz Trsta, Oo-ricT^rbiža^Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postala; L|«elfaoa dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-4O, 11-SO, 3-1«, 7-J5f (11»2S °^ nedeliah in praznikih). Prihod rr da« pod šifro „November 1914/ 2625I(. Bisijii obstoječe iz 4 velikih sob, pred-obe, poselske sobe, kopalnice in z drugimi pritikiinami na solnčni le^i in lepim razgle om, se zaradi preselitve da z avgustovim ali novembrovim terminom ▼ Dajem. 2659 Naslov pove epravništvo »Slov. Naroda«. •e oada tako] v vačjem trga v najem. Kje, pove upravništvo „Slov. Narodau. 2d60 Prva Tvornica cr JAN EOIfRAD, c in Kr civorni dobavitelj v Mostu 5t. 576, razpošilja dobre zanes-Ijive ure po najntžiih ce-nah s 3letno pismeno garancijo. Nikliastaanker ura ..sistem Rosskopf" K 3 90, Švicarska „sistem I Risskopf1* K 5*—. V je-I klepem okrovju K 620. Ankerica iz bele kovine ► (srebro GJorija) K 4 80 , Z dvojnim pokrovcem K ■ ......■ i 12'f>0. Srebrna ura z ve- nžico in obeskom K 12 —. Nikljasta K 7*50. Pristna srebrnaverižica K 290, 3 SO. NikJjasta K 120, 140. Budilka K 2 9', okrogla kuhinjska ura K 3*20. ura na nihalo K 9—. PazpoSnianje po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Giavni katalog zastonj in poštnine pr- jtiUd iLdlCllllld, sa! Lev grof Tol-stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s poSto 30 v več. Bela krxantema.|painskar.ć:na broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več Rali rniairi Povesti. Spisal E. Gang. IJCII lUJđJkl. Cena broš. 2 K 50 vin. vez. 3 K, s pošto 20 vin. več Han Wtii» Roman iz Kristusovih Časov. JJCil HUr. Spisal L. Wallace. Cena vez. 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Dvajset let pozneje. ^r Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več. UUSpa U U UH. Cena broš. 2 K, vez 3 K 20 v, s p&što 20 v več. Grof Monte Ghristo. 1^ A. Dumas. Cena broS. 8 K. vez. 12 K, s poSto 20 v več. Hiša Marije Pomoćnice. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Elapec Jernej in njegova nit 3 i^ vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. 7nn)iliTlli'l Povest. Hrvatski spisal F. aaUUlJUUđ. Becić. Cena broš. 1 K 80v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Zbirka citatov in aforiz- •m g%wr Uredil Slavko Klepec. Cena broS. lUU V. 2 K 50 v, ve2. 3 K 30 v, s poSto 20 v več. Z ognjem in mečem. S' roman H. Sienkiewicza. Cena 4 K 50 y, s pošto 30 v več. Zbrani spisi Janka Kers- nilro Pet knJ^< Cena broš. 25 K. Ul&d. vez. 30 K, s pošto 20 v več, Zbrani spisi Frana Lev- etiVo Pet kry'?- Cena broš. 21 K, Dlllkd. vez 27 K, s pošto 20 v veC Zgodbe iz doline šentflor- innciro Spisal Ivan Cankar. Cena JdllO&C. broš. 2 K, vez. 3 K, s poSto 20 v več. Zločin inkazen.*p£?PRat Dostojevski. Cena broš. 10 K 50 v, vc2t 13 K, s poSto 20 v v»č. Narodna knjigarna ima w zalogi tuđi vse druga slovenske knjigo ter posije na zahtevo najnovejši cenik ćele saloge. Prešernove slike mtm id posnja po portoen Hratii Iv. Bonač v Ljubljani Ceoa sllkl 9 krša. 372 ^prejema zavarovanja človeškepa 2iv- •jenja po najra«H»vrstoeiiib komblna- cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko Dobcoa druga za varova I nk*. /lasti Je ugodno mmrmnnmnfc mm doživet)« te mrt i «Mfi^a»l se 12 vpuaii vmm „Sl^AVIJA" ••. • ••. fiait»«t aavarovalaa kaaka v FragU ••• • ••• ■miiBi immm m m,Tm*9+** - Upinan liiiiHft lm iMpittfi« k tii,t«5.304 25 H ftUkiiti tnm ."»"■ mmraliki w*t Atm i mtkoii lAonvko-ivfdaa aprait. mw fanto vam 11M&"£%S&;i ten* « ta 11 "» 2a vara Je poslopja ta premfčnlne proti 1 požarnim Skođam po najnlžjlh cenah, I Škode cenjuje takoj in najkulantneje* I UžKra najboljši sloves, koder posluje. I ^•«•■4 Sprejema tuđ! xcvarovanja I proti vtomski tatvlni pod sdo ogod-l nlml pogojL — Zahtevajte prospekte! I Stran S. »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. julija 1914. 155. štev ■ TtM^i Mm. flft. Tslstas Mm. «• 129 I SaU" L#£ai ISTa* H9^Mi#vli#MR atofcdaMui atviasss *^BS ■Kranjski stivliiska irižla t LiilliMi ttoitM p#dj«tniMvo| pitama za arhitekturo in stavbno-iohnliha dala | teoarstvo in misarstvo m strojnim obratom sa stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom w Kosssak in na Viftuj kamnolomi w Podpeči in w Opatiji. — Priporoča sa sa stavbna dela vsake vrste. f|# f+1* 1*1 * I Poj*3™100 brošuro o hitrcmjenju in temeljitom ozdravi 1 inllfilll I brez motenja pokliča, brcz ponovitve, brez živega l||||||||[|| srcDfa in drugih stxupov, Drez vbrizgavanja, brez škod J|l||||||\| ■ *iivin postranskih učinkov razpoŠUja za 20 h z* ■'■■SSSaBSBI • postnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lausitz) 55OO kroti Vam pla'am, ako moj uni*cva!?c korenin »Rla balsam« VaS-h kurjih očts, bradavic, otl&ćamcev v 3 dneh ne odstrani brez boleČin Ona lončkvi z g^rancijsk.m pismom K 1—, 3 lončki K 2-ćO. Na stotme zahvalnih m prizn. pišem. Remeni, Katchau (Kaasa) 2185 I. Postfach 12 736 (Ograk*). Cesarja Franca Jožefa I. mestni dekliški licej. Vpi8OTaa|O za deklice, ki hočejo vstopiti v I. razred ali nanovo v kak višji razred, bode v ponedeljek, 13. jutija od 4.-6. ure popotitae. Oglasiti se je v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s kr^tnim ali rojstnim listom in z zadnjim Šolskim izpričevalom. Spretemni izplti bodo 14. julija ob 8. uri zjutrai. Natančneje v zavodu na Crni deski. 24S0 Rav&ateljstvo. Pl ili iDIOn DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. Mvm immmm prodaja sinp. Ustanovljena leta 1897. Jnton Kar|c Liubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na lazpolago. Ceniki na razpolago. [Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 ' I priporeča svojo bogato zalogo v lueznih koles- M M ■ ^ J \ ^ u r*OlM Ib obrt. Brezpatnl konj za mm i kt ^ Pisalni stroji ? ,,ADLER'S pletilai stroji vseh vellkostl. 3im\\ Islioii TedHk" le iziel vćeral v sredo 8. t m. tar Ima ćelo vrsto S IlLj ^ S^ o atentata ▼ SaraJeTm, o prerani krst pe morio Ib iskrcaaia v Trsta, • iiprewi« v po Tritn, o pogretaOi sveeaMstOi m ===Daaapi L t *-==== Ta Stevilka „Slov. Ilurtrovanega Tednika" priobfi pp>-gl«4«a pofls pt|Ttfl> Nli«A ^ Sanjera po morju in želesnici na Don«) in v Arttfetten t«r bo torej sMtevlaskl teksataL ^Slovenski HnatroTau Teđaika ■e dobi po T»eh tobakarnah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po SS viiM^|#Vs Zunanjim n«roCllom ugodi uptavniStvo. te se vnapni »po*l« ^J"0* "*■* 33 viaarjer (Uhko tuđi v znamkah). Kđor ninw ptflH««, d* M kapil •• MtvflN » kala tobakarnl, aaj *t obrne aaraTiiost oa ufirav« »StovaMkaga lk«tro»»- a«(a Tcdidka« t L|*lja*l « i\ SAHATORIUM • EMONA.1 ii ZA NOTRANJE IN KIFSJRGlCNE BOLESNI. [!! PORDONISNICA H ij LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA 4 K f/ SEPZLi^T^K F=WMARU-DR-FR.DERGANC 1 Vsak dan svei SLADOLED in ledena kava se dobi ▼ slttšćfčarnl J. ZALAZNIK Stari trg it. 21. MA IZBI83O pošilja tuđi na deželo: Krasno III HIP krtla, kostime, Hl Ilir n*čit*Haljo» II I II I I *•"■• ln '••k* II li U li li f»ortn» *••«©. Zelosolidnatvrdka: M. Krištofič - Bučar LtvHl',au, Stari trg •. Lastna kita. Neprekosljiva v otroških oblekcah K in krstni opravi, n zdrnniško priporočcao fcrl tr#r#*# vlat) daje MA* in liravj«. Vzorec 3 steklenice 5 k^ franko po poŠt-nem pOTzetju K 4 80. — Edina zaloga: Br. Novaković, veletrgovini vina, Vcrmoutha, HUrstle, —- MtJage, Krajaki, iginjt itd. ===== Ij T "CT ^ Xj T-a^k. iT -A-. Zbirka avstriiskit zaknn v slovenskem jeziku. U ZTezck: o hudodetotvih, pregreikih in prestopkib z dne 27. maja 1852 IL 117 drliak. z dn« 17. *c 1»32 It d LaM« *»**■* nt> ▼cJUtiil zakoni Inrfilio- pnvacgt oteefa. JunatN^ni A I 467/14/4. 2656 Olclio. C. kr. o kraj no sodišče v Ljubljani, odd I. naznanja, da se bo v za-puŠčinski zadevi po dne 25 junija 1914 umrli Ceciliji Haidenovi, vdovi želez-niškega olicijanta v Ljubljani, vršila v Škotji ulici Štev. 7. dne 17. julija 1914 ob 9. uri dop. pr#SteT#l{na lavna protefa v zapu.^čino spadaj oči h predmetov, obstoječih iz pohištva, obTeke, perila, srebrnine ia zlatnine. G. kr. okr. sodišče v Ljubljani, odd. I. dne 6. julija 1914. Krosen gospodski dom v Celovcu solidna, okusna stavba v najboljŠein stanu z 10 sobami in drugimi prostori, z balkonom, električno razsvetljavo itd. Vrtna hiša s štirimi sobami, pralnico, saSilnico za meso Mevi s šupo 2a vozove oziroma garaže. Krasan park z mogočnimi starimi drevesi in mladim smrečnim gajem večjim sadnim vrtom, s plemenitim sadjem in lepo zelenjadjo. IdaalaO lape pOSOStvO. katero se je gojilo z veliko ljubeznijo in skrbjo, sposobno za graščino ali kak penzijon. Celovec z raznovrstnimi šolami, dobrim gledališčem, umetnimi godbenimi zabavami, lovom in športom, s svojo mikavno lego v blizini Vrbskega jezera, poleti in poziini priietno bivališče. Posestvo se radi rodbinskih razmer ceno proda x malim predplačiloma Vpraša se pod: „Celovec, Gospodski dom/259411 na upravništvo »Slov. Naroda«. 2594 Najboljie švicarske vezenine. Največja isbira namiznih garritur. Najboljše pBatno ¥ vseh širjavah. Perilo za dame in gospode po merl. žalostna usoia je, se čutiti slabotnega, bolehnega, nervoznega in videti, kako gine delazmožnost Posebno žalostno za mnoge, W morajo v težkem boju za vsakdanji kruh proti mnogim zdravejšim konkurentom braniti svoj zaslužek in obstanek. Izglnevanje življenske energije, življenske moči temelji na tem, da vsled napa-čne prehrane, nepravega načina življenja, slt!x) prestalih bolezni, potrtosti, skrbi in drugih duševnih vplivov kri polagoma izgubi pravo zmes, zlasti vsebino živil. Spričo tega oslabljenja krvi priđe do zastajanja krvnega obtoka in do vseh mogočih obole-losti: glavobola. pomanjkanja teka, zagatenja, želodčnih in črevesnih obolelosti, po-apnenja odvodnic in mnogih drugih bolezni. Ne moremo več tako delati kakor nekdaj in obupno zremo v bodočnost. Bolni, oslabljeni živci slabe voljo I Pomanjkanje spanja. onemoglost, hitro duševno utrujenje, raztresenost, brezmi-sefoost se nas loti in nam vzame zmožnost, da bi popolnoma izpolnili svoje mesto. Ako na] se zaustavi prezgodnja izraba našega telesnega ustroja, ako naj zopet zdravje in dobra volja polnita naio dušo, se more to storiti samo s sredstvom, ki kri osvežuje in pomlaja, dviga presnavljanje ter duhu in telesu daje ono visoko tnero moči, ki je potrebna za premaganje bolezen-skih motenj. Temu namenu služi Biodvn, ki je že tisofterfai prlpomogol do novoga ±iwljenj«. Z Biodrnom dobi kri, U mora prcživljati vsc organe, tuđi možgane, hrbtenični mozg in živce, najbolj neutrpljivo gradivo za telo in dela lim« Uwoo, prolaost in livljensko srećo. Vzcmite Btodyn in živci se Vam bodo ojačili in nova moč Vam bo prevevala telo. Popolnoma snstonj poixkninjo Vara pofljein^ako piiete ponjo. Sami te boste o tem Uhko prepričaU kako Izborno H«*T-«Wva JmmMwm p.p.ta.« 2184 da Bftodvn ne obsegs škodljivih sestavin in Vam obenem s poskuSnjo poSljem popol-■dim M^omj tvojo izredao poučno, dragoceno rezpravo, ki Vam vse temeljito pojasni. Ne c«fcaJU ta pilite mi • notnim zaupt^em. Dopisnica zadostuje. — Naslovite jo na ^^^^p* v^f^^^^n^^^B ^^bm> o^i^^i^B^AnMflkAkA« Sais^aoaaCaw JMrt« 4aa> ^^^Pfl