St. 1.      ^^^   V Mariboru, četrtek 4. januar ja.              Y. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
lzhaja trikrat na tcden, vtorek, ćotrtuk in soboto, tcr vcljapo pošti prejeman. ali v Mariboru 8 pošiljanjem na <iom, la ćelo leto 10 pold., za pol leta 5 gold.. za četrt leta 2 g'>l«l- 60 kr. — Za oznanila su piaćuji* od uavadne četiridtopTio vrsto 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr, čo sr clvakr.it in 4 kr. će so tri-ali veckrat tiska. Vsakokrat se plaća štpmpolj za 30 kr.  —  Dopisi naj   so, izvoie  t'iankirati.   —   Rokopisi se ne vračaju.   —   Uredništvo je   v Mariboru,   v   koroški   ulici   hišn.  štev.   220.
Opravništvo, na ktero naj  «e blagovolijo poSiljati naroćnina,  reklamacije,  oznanila. t. j. administrativne reći, je v riskarnici: F. S kaza in dr.. v koroški ulici hišn. št. 229.
Dogovori s Hrvati in Slo-
VclIlStVO.
Zanpni možje hrvatske narodne opozicije so že ve5 dni na Dunaji, kjer se dogovarjajo z rna-gjarsko vlado o načinu, kako bi se Hrvatska iti in Ogerska pomirili. Kakor je viilno, se obe strani druga drugi približujeti, da, vladar sam je nekako v posredovanje stopil. Pravijo, da se bože ogerska vlada v nekterih stvareh podati in Hrvatom v ne-kterih znanih terjatvah U8treči,ii. pr. glede večjefinan-cijelne samostalnosti, glede imenovanja hana, odgovornosti ministra za Hrvatsko itd. Po vsem tem je torej mogoče, morda ćelo verjetno, da se sprava 8 Hrvatsko in Ogersko z nasprntnim vspertom dovrši, nego se je pod rlohenivartom sprava s ta-krajlitavskim avstrijskim Slovanstvom. Kakor stvari stoje, srne se pa za gotovo trđiti, da bodo morali tuđi Hrvati v mnogih stvareli od svojega programa popustiti. Ako bodo to etorili, zgodilo se hode samo zarad tega, ker se jim iz politično-prak-tičnega statišča potrebno vidi, da dobodo vendar enkrnt pošteno naroduo vlado, ktera bi odpravila mnoge, kri in rnozeg naroda pijoče. in za bodoč-nost kvarno krivice in napake v upravi in vladi, Đozdanja magjaronska vlada namreč ni storila ničesa za zboljsanje 5ol, soclništva in prosvetc sploh, uas|)roti pak je uvedi* povsod korupcijo, enostranost in nestalnost, tako da more prijatelje naroda zares strah biti, kaj bode iz tega, ako fc po vsaki ceni ne odpravi. rCer to wtanje stvari poznamo, želimo iz vsepa. srca, da se naprave bolje razmere med Hrvatsko in Ogersko, da prva dobi narodno vlado.
Ali stvar ima tuđi drugo lice. Brcz đvonibe je, da trajno prijateljstvo Hrvatov in Magjarov ni inogoec, dokler Magjari to političuo nakane ohra-nijo, ktere imajo zdaj. Samo m primer: Kako more slovauski Hrvat trajno prijateljsko zvezo imeti h ta kini M agjarom , ki na cui strani hočo njegove brate v vzhodu , na Halkanu, v sužnjosti obraniti, na drugi pa hlcpi po vojni z Rusijo, — v občc proti Slovanstvu. Tu jo iskrenost isključena, tu samo drug drugega za ta trenotek u potrebi ju je. Iu zarad tega, ker je trajno prijateljstvo med Mn-gjari iu TTrvati po naravni sili samo mogoče na podlaci popolnc samostalnosti Hrvatske, in samo potem , ako Itfagjari popuste svojo Slovanoni so-vražno postopanje, bode vsako „pomirjeuje" — tuđi 6c so zdaj doseže z večjimi konccsijaini od strani Hrvatov — avstrijsko-ogerskemu Slovanstvu samo na dobiček, kajti Hrvati uc morejo slovanske politike  pustiti, tuđi  ko  bi  hoteli.
l'razno je torej akođe-veselo rokoplcsknnjc, ktero opazimo v ncmških krogih in uovinali zarad dozdaj baje srečuega napredovanja hrvatsko-ma-gjarskih dogovorov. Netnci se namreč žc vesele, da bodemo mi drugi Slovani v monarhiji izolirani v opoziciji proti niagjarsko-noniški eri, ako so „nagodba" med Hrvati in Mađari utrdi. Da delajo račun brez krčmarja da se tuđi nam Slovence ni tega „izoliranja" ni buti, kaže način, kako „Obzor", glasilo hrvatske narodne stranke baš v tem času piše o Slovanstvu, ko se njegovi ustauovniki in gospodarji z Magjari pog-ajajo. V enem po-sledujih listov „Obzorovih" čitamo clauek, kterega „Obzor" za uvoje^a jenilje, sledečo navdušeno izjavo o silidarnosti slovauski:
„Politični dogodki  zadnjega časa uzroČili  so
velik prevrat v razmerah evropskih držav. Na me-jah  Slovaustva nastala je skoraj čez noč mogočna pruska Nemčija, ktera ne priznava načel   svobodc in oniiKe, temveč dela osvajalno politiko srednjega veka, kteri   ao   za   žrtvo   padli   polabski   .Slovani. Od  druge strani je zopet drugi sovražnik Slovanov, mali narod   magjarski,  se   dokopal  do   nenaravne nadvlade   nad   Avstrijo,  da   bi   ž   njeno   pomočjo poreod mogel po  svoji  volji  razpolagati   s   silami cele te zaveže   držav.  Oba   ta  elementa,   kterima pila veu velja, ko  pravo^ sta se sešla  v   Gasteinn in se sporazumela o vknpnem delovanji za dosego svojih   vzajemnih    svrh.   Prestaro   načelo:   „divide et impera", razdeluj  in nkazuj, ktero se je že to-likokrat  pokazalo   pogubno v   zgodovini   narodov, je seđaj geslo pruskih in magjarskih spletek proti Slovanstvu;    njih   glavni  namen   meri   na   to,  da rnzdorejo med Knsi in   ostalimi   Slovani   sreno in prijateljsko razmero. Slovanom neprijateljski agenti delajo  ne itrudno povsod med slovanskimi   narodi,1 ne izbirajoči sredstev za protislavjanske svrhe. In prišlo je tndi do tega, da se  ne sramujejo v  naj-visjih krogih ruske rezidencije širiti liste proti Če-liom, v kterih jih   opisujejo kot neprijatelje Rusije, kot revolucijonarje, uevarniae   ko pariški komunisti, kterim se nikakor ne sine pomagati, da bi se pri-kopali   do zaželeno samostalnosti v   svojem   naro-dnein   razvoji.   Te  in  podobne  stvari   se   širijo   z narnero, da   se   odločujoui   ruski   krogi   razdražijo pn»ti Cehom, da se mogočna ruska država odvrne od  češke kraljevine,   da indiferentno gleda,   kako si Frusaki podjarmujejo  reske dežele, seveda naj-bolj tuđi Avstrijo.    Slovani, kterih životnih  interes se neposredno dotikajo te namere, ne smejo ostati ncgibljivi   iu   nedelavui7  pasivni  proti jirotcei   jim pogubi.    Vsi za enega,  edeu za vse! to mora biti geslo   vseh   slovanskih   narodor:    združiti   se   za vkupno svrho pod mogočoim    šćitom   vzajemnosti slovanske. Kusa ne more biti eno, indiferentno, da Ceh in Slovence padetavzrelo tujega osvajača, da  se pruski plačenci usele na Dunaji .   da ključ k slovanskemu   iztoku   priđe   v pest Herlinu.  Isto tako   ne    mogo    avstrijski   Slovaui   dopustiti,   da Avstrija,   kot po   večini   slovanska država, pođpira <»svajalne  namere   berlinskih politikov proti  slovanski  Rusiji. V Slovanstvu. v uspehu njegove stvari  počiva sila Rusije in  imela   bi   počivati tuđi sila Avstrije,  — sila slovanskega iztoka nusproti osvajaškemu zahodu. Pokazati to ogromno silo svojo more Slovanstvo  samo tedaj,   ako bode vsak iziticd  poMatnc/.nih  narodov slovun<kih   se za to trudil, da se v njegovi sredini na pol ji slovanske vzajemnosti več dela, ko se je do sedaj, praktično z organi tej svrhi   namenjeni.    Vedna   goji te v   teh zvez mora ncobhodno do rje voditi ,   da one   ime-nitne besede,   kterc  so   bile prvokrat izušecne pri sliodu  Slovanov v Moskvi 1.   18(J7:  ,,Ne enc  slo» vanske kolibice ne danio več tujemu življu," postanejo geslo vseh  Slovanov iu tuđi vsega   velikoga   naroda   ruskega.    Zastonj   se   bodo   trudili iiiiHi neprijatelji, da  unicijo večno trdnjavo,   ktera so  Slovanstvu  Celii na mejah  iztokii   iu   zahoda.*' Tako hrvatski  list.   No ,   stranka ktera tako misli,   ue more nikdar   z inagjaro-ncmštvoin  proti drugim Slovanoni   delati.  Nasproti,   gotovo je, da bode   za našo   občuo  idejo  v praksi in istini tem izdatneje delala, kadar kriuilo vrokc dohode,  nego je mogla do sedaj, pritisnenana steno, z nami vred.
l»omače in slovanske  novosti.
— V „Novieah" odgorarja p. dr. Costa na-i«rrm«M^jriiHniku od Save z običajnim „laž je." On pišo: „Laž je, da hočem pri letosnjem občnem zboru predlagati, naj si Marica omisli lastno tiskar-nic<»." No, to je v istini „laž" postalo, ksijti leto 1871 je minilo, a občnega zbora oi bilo, kakor bi bil imel biti. Ravno tako bi drugi',,laži" lehko pritegnili, ako bi misliti hoteli, daje tiskovna na-paka „ab usurđura'' nalašč narejena. Ker pa tega nečemo misliti, povemo samo, da smo našega dopisnika vprašali kako je s stvarjo, ktero je po-ročal. On jo vzdržuje, in bede, kader ee mu bode potrebno zdelo, imena imenoval: če bode potreba, tuđi svoje in onih rodoljubov, med kterimi ee je pripovedovalo tako, kakor je bilo poročano. pNo-vicama pa, ki mielijo da je g:. C. „vee delal in „žrtvoval" za narod slovenski kakor dopisnik od Save s ćelo svojo kliko" — tu že naprej povemo, da so dopisnik in oni gg., ki so ž njim enih misli, že delali in žrtvovali za narod slovenski, ko g. C. — lepo rečeno — dasi že polnoleten, ni se mi-slil, da bode Slovenec. Če „Novice" zahtevajo imena pod dopisi, zakaj sebe s svojo mero ne merijo? Vidi rnenazočega Sočana"  itđ.
—  Včeraj v   sredo je   pred   celjsko   sod-uijo začelo se končno obravnavanje v znani no-voveški stvari.    Poročilo mislimo dobiti za  pri-bodnji list.
—  Dr. Anton Janez Mnrko,   dekan  v Ho-čah pri Mariboru,   v slovenski   literaturi   znan   po svojem slovenskom slovarji (izdan v Gradei 1. 1833), ktero delo je imelo velik vpljiv na slovensko literaturo — je v nedeljo umri,   iu je bil včeraj pokopan. Pribodnji list „Zore" prinese obsiren  životopis tega veterana slovenske književnosti. Životopis spisuje izdatelj „Zore", č. g. Trstenjak.
—  Ljubljanski  „Učiteljski Tovarš" nasvetnje v svojem prvem članku, uaj se skliče v prihodnjih velikih   šolskih   prazni kili   shod   vscli   slovenskih učiteljev. Ta zbor — pravi —mora biti velikansk in cnak lanskemu hrvatskomu učiteljskemu zboru. Priprave za to naj bi se prceej pričele.
—   ,,Soča",   organ   slovenskoga   društva go-riškega za brambo   narodnih   pravi e — je  dobila med goriškimi Slovenci toliko   materijalne  in  duševne podpore ,   da   bode v noveni    letu    izhajala vsak tedeu na ćeli poli.    J^ist je bil že dozdaj dober in je upati, da bode odslej ae bolji. Ker je lokalen in ima v prvi vrsti Siriti se med goriSkimi Slovenci, vzlasti   med prostim   narodom,   želeli   bi mu sumo, da bi pisal kolikor niogoče poljudno ali popularno. To bode potem prava „đeliter delaa v našem časopisji.
—   O   Slovanih   piŠejo franeoski  listi po vojni vsi prijazno. Vzudnjič smo   omenjali,   da v več nego   40.000   iztisih   razširjena   Cambettova ,.Kepubliquc franeafso" piše dobro o Jugoslovanih počenši o nas Slovcneih. Denes omeujanio,   da je pač eden franeoski list,   ki   šc   vedno   piše   proti Slovanom in to je stari „Journal des   Debats." V ta list ])išejo stare sole „akademiki"   in   teoretični diplomati kakor jih jo poznala stara  Evropa.  Nič torej uc pomenja,   ako   Neinci z veseljem   ta   list citirajo kot franeoski  glas proti  nam.
—  Ruska vlada   izda   vsako   leto   263.000 rubljev za porusenje   iu   pokristijanjeuje   Mobame-dancev v Kavkazu. Zadnje mesece tega leta se je
pokristijanilo in s tem poslovanilo eez 4000 Ah-hazov in Osettov, se več pa pri Jurjacih in Ar-mencih sprejelo rusko vero. Gotovo je, tla so tu rnski plani dobro proračunani, da se tu dcla pogasi pot do Carigrada, i u zato se mora časa še dobiti, — treba miru.
Dopisi.
Iz rjllt»ljUII<», 31. dec. 1871. Zadnje „Novice" od 27. t. ra. poročajo o 2. seji dežel-nega zbora kranjskega. K temu poročilu to-le v po-pravek: V oraenjeni seji deželnega odbora še ni bilo prišlo do glasovanja za nobeno osobo, ampak tri ure so trajali poraenki Ie o načelih zastran pra-sanj , ktero je pozneje prinesel „Pravnik" in po njem tuđi  „Slov.  Narod."
V  zborovi   seji je g. Dežman omenil, da je
0  teh zadevah v prav ne m obziru bil tuđi on mojib misli,   da se nobeden   dcželni služabnik brez po-stavnega uzroka ne more odstraniti meni nič, tebi nič; in   to menda  ni sramota,   ker je ćelo g. dr. Blehveis v dosti zadevah v deželuem odboru in v deželnem zboru žc bil cnih misli z g.  Dežmanom, torej   njegov   „Gesinnungsgenosse", ker   ni   vsaka reč politična   ali narodna , kakor tuđi ta ni   bila. Disciplinarnih   prestopkov   pa   nam  nihče   ni na-znanil    ne   v   deželnem  odboru ,   ne   v doželnera zboru, ampak prvokrat se o teh govori v zadnjih rNovicah.u
Na kolikor se imamo zanašati na „domaćinstvo" je menda že g. Kljun dokazal; ostanimo torej pri prirojenem Slovenstvu, ako se resuo po-tegujemo za Slovenijo.
Ni res, da jaz ,,ua pohvalo ustavover-cev" nisem glasoval o prenaredbi §. 32. službene pragmatike , ker je vse tiho bilo, ko sem izrekel, da o tem prašauji ne glasujem. Ta reč je v naj-teniši zvezi bila z mojimi dvombami, ktere sem predložil deželnemu zboru, torej so ćelo poslušalci gprevideli, da o teli jaz ne morem glasovati ne za, ne zoper. Siccr pa tuđi moj glas ne bi bil dopol-nil dveh tretjin.
V  svojem javueni   opravieevanji   nisem ime-noval nobene osohe   ter reč le objektivno razložit in sicer za to v ueinškein jeziku, ker le tega vsi gg. poslanci raztimejo,   jaz pa  sem kot bivši de-želni glavar se imel   pred vsemi  opravičiti, zakaj nisein   odgovornosti   za  večja   bremena deželnega zaklada sam na svoje rame vzeti hotel. V desetih letih še se ni bilo zgodilo,   da bi se deželni 'glavar imel opravičevati pred zborom, kteremu je od-govoren, torej o tem naš opravilni red nič ne do-ločuje ; vendar je vsakdo sprevidcl, da mora bivši glavar priložnost imeti,    tuđi poroČevalcu odgovoriti,   ako se mu potrebno zdi , kar pa ni bilo, in torej je   tuđi   ćeli zbor   pritrdil   temu  zahtevanju, kar je tcžko pregreba proti parlamentarični navadi, in ker sem se teh pravil  na teuko nauči] in imam tuđi dovolj hladnokrvnog,  bode tcžko kdo v ste-nografičuih   zapisih   od   leta   18G5.   setnkaj   meni ktero tako pregreho dokazal.
Tuđi ni nič „parlamcntarično Čuđnega", da sem na prašauja uckterih naznanil pred volitvami, da ne sprejmem ne volitve v deželni odbor, ne v državni zbor, ker se to brez đosedanje graje v vseh parlamentih godi. Ravno tako ni nič sramotnoga, da so vendar nekteri mene s6 svojiini glasovi počastili , ker je menda „gospodarskim Novicam" še v spominu, da smo lani tuđi vsi Slovenci svoje glasove dali možu   naaprotnegapolitičnega   niiš-
1 j e nj a za predsednika kmetijske družbe, ki si tega nikdar ni v sramoto štel.
Konfino šc javno izrekujem, da nisem po-elal nobenega dopisa o teh zadevah v „Slov. Nar.", torej tuđi ne onega „od Save" in ne onega iz Ljubljane" v štev. 151 od 28. decembra p. 1, ker v lastni zadevi nečem sodnik biti, ampak to pre-puščam mislečim rodoljubom, kterim bo tuđi zunaj Ljubljane   domače razmere   že   precej   znane.
Dr. Razlag.
■ z   I.JIlt>liUII<m.  1. januarja. [Izv.  dop. Z veliko   veselico v čitalnici   smo   se poslovili   od starega in   nazdravili novo leto.   V prepolnih pro-storih ćitalniee se je izvrševal zanimivo  sestavljen program, iz kterega  omenimo  le posebno   izborne točke. Izvrstno se je pel takoj prvi zbor „Radostno putovanje", nadi priznavamo,   da  boljšega  zbora Še  nismo   čuli.   Gosp.   Schmidt je prav   okusno deklamoval Levstikovo „Povodno deklico" ter po-kazal,   da   popolnem   razume lepoto   tega pesmo-tvora iu da je že več,  nego le diletant   Gospodi-eina   P o d k r aj š e k o v a je s predstavljanjem komičnoga (? V) prizora vzbudila gromovito ploskanjc in pohvalo. Največ   časa pa je zavzimal   ćelo uro trajajoč   govor  dra. Zarnika   o ljubczni  do domovine.    Dokazal je govornik,   kako se je rodila, izraževala in gojila ljubezcn do domovine pri Ita-lijanih, Francozih, Angležih, Dancih, Nemcih, Ma-gjarib,   Rusih   in   .Slovanih   sploh,   kako so v tej zadevi govorili razni pesniki in   državniki,   koliko in kakov upljiv so imela   njih  dcla — ter je ko-nečno o  novem letu priruerno apostrofira! tuđi nas Slovence.   Govor je bil v istini   izborno sestavljen in je imel   mnogo   pikantnih   in duhovitih   opazk, zadovoljstvo občinstva se je izrazilo viharuim plos-kanjem   in   klicanjem,   ter mnogobrojnim   osebnim čestitanjem.   Od ostalih točk pa omenjamo No lijev komičen koncept, kteri je vzbujal mnogo veselosti,   zlasti   ko je  omenjal  tresočih   se   mestnih učiteljev, kteri so nemčurje volili, in neki komičen tercet. Med posaineznimi toČkami je svirala godba Iluvnovcev in o polnoči staremu letu na slovo zaigrala znani „Trauermarsch" Beethoven-ov. Začelo se je častitanje  med  posamezniki  in   — veselica brez   programa,   ktera   je   tinjala  v pozno   jutro. Prve ure novega   leta   so   bile   vesele,  razkoŠne, naj najdejo   mnogo,   premnogo  vrednih naslodnic. IX 3Itil'lt»Ol'». 2. jau. [Izv. dop.] (Prosi Ina volilna postava.) Najnesrečniše besede v zadnjem prestolnem govoru, kterega misli smo v na-sem poslednjem listu prinesli, so one, ktere pravijo, da bode državni zbor dobil prcdlog o postavi, „ktera meri na to, uspešno v okom priti zlorabi ustavnega volilnega mandata." Ta bodoča postava je nameu-jena usiliti narodom in deželam, kterih zaštopniki nečejo   iti v državni   zbor,   zastopstvo   v   državni zbornici na tak način, da bode predsedništvo   dr-žavnega zbora dotične voljene,   pa   nenazoče   po-slance o])omuilo, naj izvrŠujejo svoj mandat;   ako pa opomucni v določenem času v zbor ne pridejo bodo j)o namcravaui postavi svoje  poslanstvo   izgubili in poklicali se bodo oni  možje v zbor   ko* poslanci, kteri so za prvotno voljenimi največ gla-sov dobili.
Ko se je v Avstriji ustavno življenje začeti imelo, bilo bi potrebno bilo, ako se je hotclo, da postane ustava res ustava, koustitucijonalizem ustanoviti na podlagi deželnostauovueustavc. To se ni zgodilo, ustava seje oktroirala iu obdržali so se od de-žclnostauovue ustave samo deželui zbori, kteri so dobili nov ustroj in pravico voliti poslauec v ceutrahu državni zastop. Stavitclji iu patroni naše ustave pa so že sprcvideli, da se utegne kak deželen zbor upreti volitvi v državni zbor in ustvarili so postavo, ktera za slučaj, ako kak deželen zbor v državni zbor voliti neče, direktne volitve niogoče dela. Ta postava se je na Českem že dvakrat ponkusila iu nobenkrat ni dala zaželenega uspeha. Ustavo-verci so porabili vse strelivo iz ustavovernega ar-zenala in uiso dosegli svojih želj ; zarad tega ho-čejo sedaj napraviti posilno voliluo postavo. Po-glejmo jo nekoliko.
Po koustitucijonalnih načelih vlada pov.sod večina. Po večiui glasov volijo se poslanci pov-sod v vse zastope. Naai ustavoverci so nam, ko smo tožili o brezozirnosti večiu, gostokrat z drznim čelom rekli: Vidite, to je pač konstitucijonalen princip; vi ste v manjšini iu morate trpeti. Sedaj pa zametujejo sami načelo, po kterein večine od-ločujejo. Ne dosti, da imamo toliko krivične vo-lilne rede, ne dosti, da protivne vlade in njeni organi povsod pri volitvah narodovi volji in nje-govemu blagru nasproti delajo, sedaj  še  one ve-
čiue, ktere se priborć kljubu vsem ustavnim kri-vicam, ne bodo veljale, sedaj bode samo ni ne nje začasne vlade v našem us ta vn cm živ-Ijcnji odi oči Ino. To se pravi konstitucijoua-lizmu v lice biju vati, to se pravi zaničevati većino naroda, to se ne pravi nič manj, ko dovršen ab-solutizem v konstitueijonalnem oklepu. „Neuc Fr. Presse" zastonj išče kaj podobnoga po drugih ustavnih državah, nikjcr ne najde take postave, ker podrugod imajo pravico, pri Das pa samo-voljstvo, krivico, laž v javnem življenji.
Pa naj le sklene sedajni „državni" zbor tako postavo, podpisal hode ž njo sebi in „ustavi" mrtvački list. Kajti s tem bode mera ustavovernih pregreh polna in ves svet bode moral sprevideti sprideuost in brezizgledno krivičnost one klike, ktera je dosti drznu, se vesti sedaj kot zastop večine avstrijskih narodov. Upajmo, da najvišje mesto ne bode take pregrehe posvetilo s svojo po-trditvo!
Iz Z»ffl*4'l»n. 31. dec. [Izv. pop.] Dogovaranja med našo narodno stranko od ene — iu Ogersko vlada od druge strani, ki so se teCa-jem meseea novembra tako na dolgo predla, in tako na dolgo sukala in svedrala, da se je njih nit nazadnjc ćelo pretrgala: ta dogovaranja so se malo pred božičem na novo oživela. Kdo je prvi inicijativo poprijel: ali naša narodna stranka, ali ogerska vlada , ali ste se pa morebiti obedve na pol pota srečali, to je le malokterim poznano. Sicer pa na tem tuđi ni bog ve koliko ležeee. Faktum je, da se od uaSe strani: Mrazovič, Itački, Jakič, Vončina in Krestič na Dunaji s pooblastenci ogerske vlade o pomirenji med hrvatskim in magjarskim narodom dogovarjajo, ali bolje rekoČ: ono državo-pravno razu)erje ustanovljujcjo, v ktero bi imela trojedna kraljevina v bodoče uasproti ogerskej kraljevini stopiti. Pomirba pospešuje, kar sem v svojih dopisih že večkrat omenil,obojue koristi: kolikor naše toliko ogerske, in zavolj tega rc nadejamo onega izida započetih dogovarauj , kterega si želimo! — Vpraša se: kaj bodo zastopniki našo narodno straukc terjali ? Pred vsem iu vsakim drugim bodo zahtevali revizijo nagodbe leta 1808. ktero itak narodna stranka ni nikoli kot pravovcljavuo pripoznala. Ce se, postavimo, v to terjatev od ogerske strani ne bi privolilo, potem smo že pri kraji. Cc pa pomislimo , da ogerskej vladi terjatve naše narodne stranke ni«o nepoznaue, če nadalje v po-štev vzamemo, da se je ogerska vlada resuo z narodno strauko v dogovaranja spustila, iu čc ko-iiečuo v obzir vzamemo, da dogovaranja faktično že več dui na Dunaji trpe : se da za gotovo misliti, da je ogerska vlada načelno v revizijo nagodbe , ali morebiti ćelo v ustanovljenje novega mednaroduega pakta privolila. S tem je podlaga, na ktero se bodeta obadva paktirajoča faktorja postavila, dobljeua. Prvi prelaz je prestopljen , iu to je, daše more reci, žc uekaj. Hevizija nagodbe se bo okolo dveh glavnih vprašauj nukala: prvo teh dveh vprašauj je p o 1 i t i č u e, drugo pa t'i n a u-cijalnc uarave. Glede politične strani bo narodna naša stranka zahtevala popoluo meduaroduo paritetu, iu kot poguje v dosego te paritete: vrhovno politično oblast, sočo dencs pri našem ministru v Pešti , ki je odgovorcn oger-skemu drž. zboru, ter preneseuje te oblasti, ozi-roma odgovornosti, na našega bana iu na naš sabor. Se Ie po prizuauji te paritete, moglo se bo prčiti na definiranje skupnih zadev. Našej državopravucj pariteti ne bo nič v škodo, ampak celo v pospeh našega narodnoga gospodarstva , in v utrjenje vkupuc državne sigurnosti , če se trgovinske, v oj skine, denarstvene iu gadove držav. dolga iu drž. kredita kot skupne proglasijo, in nadalje kolikor niogoče večja cuakoličnost v po-stavodajstvu, zlasti pravosoduem, političnom in dav-kovskeni dosezati skuša. Za skupne zadevo bo treba, to se ve, tuđi posebnoga , iz obeh strani enakomerno scstavljcuega vkuj)ncga organa. Ali bo ta organ kakšna delegacija v malein, ali kako dru-gačcnV to vpragaujcje bolj sekundarno, ter ne bo delo pomirjeuja motilo, samo če se v drugih zade-
Daljc v Prilogi.
Priloga „Slov. Naroda'' k šf. 1.9 4. jcmuarja 1872.
vab složimo! — Glede financij zahtevala bo nada uarodna stranka da se jej popolnoma v samoupravo predado, kar ne pri popolnej državopravnej pariteti tuđi inače misliti ne more. Prinesck za skupno blagajno i/rariinil fse bo po ključu, usta-novljenem po razmernih brojevih. Navodna naša stranka bo konČno tuđi to tcrjala, da 8e hrvatskim deželnim zakladam tisto premoženje, ki ga še iz časov pred letom 1848. na Ogcrskem imajo, — in tega premoženja je baje kakih 10—15 mi-Ijouov , v državnih obveznicah izplača. — Kot samostalna država bo Hrvatska in'Slavonija potem že ona sredstva in one potc našla, da se bo mogla po vtelovljenji cele vojničke krajine popolniti, nadalje po priklopljenji Dalmacije v trojedno kraljevino razoriti, in konečno, tako bog dal, tndi Sloveuijo k sebi potegniti.
V koliko se bode ogerska vlada nasproti ter-jatvam naše narodne stranke ođpela, tega ne vemo. Pa ravno o tem „v koliko" zavisi ali vspeh ali nevspeh započetih dogovaran), kar se bo v krat-kem zvedelo, kaj ti take zadeve hc denes niti tri dni ]>red »vetom skriti ne dado , sicer pa tuđi razloga ni, zakaj vspeh ali nevspeh prikrivati. Kadar bo ta moj dopis natisnen, bo brž ko ue stvar žc ali sem ali tam odločena. V slu-čaji, ako He bodo dogovaranja za nas povoljno končala, bo prvi njih nasledek pad našega ministra Fcjačevica in naše vlade BeđekoviC-Šuhajeve, brž ko ne se bo tuđi biskup Mibajlevič na drugo stolico preinestil. Leto 1872. je prestopno leto. Mi se nadejamo, da bo za nas vendar enkrat na dnevni red prestopilo.
Znano je političnemu svetu, da se je Đeak ▼ zadnjej seji črez božične praznike odgodjenega ogerskcgn drž. zbora nenadano kot nasprotnik sc-daujega ogorskega ministerstva pojavit. Ta njegov nepričakovan picobrat tolmači se pri nas na dvojni način. Ali je hotel s tem Lonyay-evo miuisterstvo tako potrčati in oslabiti , da ue bi moglo z nami Hrvati kaj stalnega dogovoriti: in v tem slučaji je bil Deak mandatar Anđrassv-a, ki je načelno proti vsaketn pomi ljenju slovanskih narodov; — ali je pa ta preobrat na volilec pribajajočih volitev adreso van, in sicer posebno proti levičnjakom, ki bi s svojo većino v prihodnjem ogerskem đrž. zboru ne samo Dcakovo stranko, ampak ž njo vied tuđi nagodbo h Oislajtanijo, delegacije in sploh vsc kar o njej visi za zmerom pokopali in zgoljno personalno unijo zahtevali: v tem slučaji je bil Đeak, vede1 ali nevedtf, to je vsc eno, mandatar dvorske dunajske kamarile, ki se personalne unije med Ogersko in Cislajtanijo kakor hudiča boji.
Ko konČujem ta dopis, priSel je prijatelj k meni, ter mi 'povedal, da so precej povoljni telegrami iz Dunaja prišli, ter da dogovarjanja za obe strani dobro napredujejo. V kompromisu je baje ogerska vlada več popustila, negn naši. Bog daj srečo!
I« !»■-»*«», 30. dec. —5— [Izv. dop.] Z denasnjiin dnevoin je končano dvajseto leto boja našega proti avtttrijski vladi in neinškcmu nasil-stvu, boja proti stranki, ki se zove denes „UNta-voverna". Ker unio gojtli poSteno zavest, branili aveto stvar, moralo je biti, da je po celih dvaj setih letih, čem huje je sovražni naval na nas nritiskal, tem navdušeneje bilo vnako rodoljubno dreć — pod bojnim praporom, z sladko nado, da po takij borbi mora priti najslavncja zmaga. — Z ponosom morejo Čehi, ti predboiilci avstrij-Nkega Slovanstva, spominjati se na minolih 20 let. Velika je ta minolost, toda polna bolesti, polna muk. Dasiravno je 81 ovan že davno navajen trpeti, vendar je Čeh v tej zaduvi velik, trpel je vselej kot velikan, podoben ]>rikovaneinu Prometeju v veterni visini, na trdo sivo, neusiniljcno skalo! — Vendar ga niao zmogle vse tujc sile, niti tuje mogočue države, niao ga upoguile. Zvezda slave češke je žalibože čestokrat utrnola, toda vselej se je zopet prikazala na ohncbji slovannkctn v no-vem leskuv V teli poslednjih 20 letih trpeli so oni dostojno, bojevali pošteno in slavno. Najbolji, uaj-zuačajui možje česki polu ili so avstrijske ječe iu tcuiuicc,  svoboda  občauska,   svoboda  verska pa-
dala je v žrtev laži liberalizmu.   Kri češka tekla je na bojiSčih  za  tujc   nakane,   imeuje   naše moralo je služiti kot orožje proti nam! — I« Ietošnje leto skoro smo bili dobojevali do dne 8. listopada. In   kako   naši sovražniki,   tujci v domovini naši? Kako  nesramno,  zavratno,   izdajalno, so se vedli proti v»em avstr. Slovanom, v tem boji narodnosti proti narodnosti ? — Ravnali so z nami, ko bi  ne. bili   občani   te   države,   kakor   bi bili   mi tujci v lastni hisi!   —   Nišo   ac   poganjali   in trudili    za pravo niti za svobodo, niti za razvoj narodno-go-»podarski,   ampak   borili   so se  z«a nadvlado  nad nami, za  propad Avstrije,  za bolni liberalizem in Iažnjivo   kulturo!   Ves   njihov  boj   brez   poštenja! In to še   pofllednjc   dni starega leta   bočojo poče-njati s tem, da so poverjeniki ustavaških volilcev vliudjcjovicih proti slovanskim somestjanom poslali generalu Kollerju spis, v kojem svoje sosede nesramno natolcujejo in obrekujejo. Vse izmišljena laž ustavo-vernih kričaecv. Nemogoče je, da bi takova stranka, ki se zdaj   bojuje   s  takovimi sredstvi,   imela bo-doćnost. — Z   radostjo  so vsi česki listi poslednje dni donašali Članke iz „Gazetc Narodove", — da Poljaki ne gredo v državni zbor!   In vendar smo se zmotili.   81i   so v posmeh  ustavakom in pomilovanje   Čebov   in   druzih Slovanov.    Cehi so jim podajali Se v poslednjem trenotji prijateljsko desnico   v   porazumljeujc   in   edinstvo.   Vse zastonj. Postali so na takov nafin vsaj za zdaj v državu, zboru dvomljivi gospodje cele  Cislajtanije.   Sli so njihovim  smrtnim  sovražnikov  na led,   nas zopet pomagat tlačiti.   —  In to delajo  Poljaki ob času ko   se  bode v celej  Poljski   praznovala  žalostna stoletnica   prvega  razdeljenja  Poljske.    Kakor se vidi, zaslužili so Poljaki to osodo.   Kaj bi njihovi prededi,   ki   so z ineČcm   v   roči branili   svobodo nesrečne domovine   iu včasi tuđi Slovanstvo ne za-tajevali,   porekli,    ko   bi   videli,    da    se   njihovi vnuki bratijo s pruskimi krokarji. — Prve dni nie-soca   februarja   počne   tu   izhajati  učiteljski    list n8lovanski pedagog"; jirinaSal bode članke o šol-stvu iz  vseh   »lovanskih  pokrajin,   in v  vsch slo-vanskih jezicili. Podaval bode životopise o šolstvu zasluženih možt in  o literaturi fiolski. — Da bode list  kos svojemu  nalogu,   so porok iz vrst ni peda-gogi vseh slovanskih narodov, ki so obljubili temu listu  izdatno   duševno   podporo.   List bode rnvno tako marljivo pisal o solstvu in literaturi »lovonski kot česki, nrbski. Izhajal bode dvakrat raesečuo v zvczkih, v predniestji Smihov v Pragi. Naj ga tuđi slovenski šolniki duševno iu materijalno podpirajo, Haj je aola prvo   torišče, kjer   imamo izvejati hra-biejsc, duševno čvrHteje slovanske rodoljube,  nego srao   denašnji;   rodoljube,   ki   bodo   majko   Slavo povzdignili iz pouižcnja v ktero jo je pehnila sto-letua sila in naša nemoć*.
Politični razgled.
Državni zbor je v obeh hišah dovolil pobiranje davkov za tri raesece, nklenil po nasvetu dr. Herbsta na pie.stolni govor odg<»voritiz adreso in volil različite odbore. Pri obravmivi dovolitve /.arad pobiranja đnvkov je v gosposki zbornici nekoliko plemenituikov (Czartor.vski Larisch, Fal-kenhavn, Harđegg, Selnvarzcnhcrg) izreklo, da sicer glasujejo z a prcdlog, da se pa nj ili glasova nje ne sine imeti zji znamenje zaupanja do sc-danjoga ministerstva. Posebno ueprijetno je ueki ministerstvu , da je grof Lari sch-Mon ni cli, bivši Uclkredijev (inančni minister iu sedaj n aj-visj i dvorski maršal, torejoseba izu a j-b 1 ižjc okolice ccnarj c ve, izrckcl uezaupuico Hcdanjcmu niinibtorHtvu. Nadvojvodov, kteri so pod Hohen\vartom se udeleževali gosposke zbornice, »etlaj ni v ujej, i/.nied škotbv samo llauschcr in Scmbratoviez. — Ustavoverci ho bili jako veseli, da no mogli poslušati njim tako prijazni prcstolni govor, pa že se jim radost kali, ker je poljski poftlauec dr. Zyblikicvicz v zvezi tovarišev v dr-žavnem zboru predložit, naj 80 državne osnovne postave glede Galicije prenarede v smislu rc solucije gališkega dcželncga zbora od 25.
sept. 18fJ8 in se v ta nameu odbor 24 udov voli. [Jstavoverski listi že javkajo in stočejo čez to; tajti od sklepa državnega zbora glede Zvblikie-riezevega nasveta bode obstauek državnega zbora in sedajnega ministerstva odvisen, ker Poljaki bodo jamo tedaj v zboru ostali, ako se jim teijatve ^ališkc resolacije popolncm dovole. Državni zbor je tovej v hudih Ptiskah. Njegova večina je nas-protnica gališke resolucijc, ker sploh vsake ne-nemske avtonomije in sedaj pa mora svojim J5e-ljam naravnost nasproti postopati, ako se hoČe vx držati.
Komaj so ustavoverci zbrali se v svojem rajhsratu in veliko veselje zagnali nad frazami pre-rttolncga govora, že jih denes veselje mineva in či'ez praznike so zapazili mnogo oblakov, ki jim nad glavami viae. Bcremo celo v ustavovernih nem-ških listih, da so dnevi Auerspcrgovcga ministro-vanja šteti. Nekteri celo poročajo, da se namerava pripravljati ministerstvo Clam-Martinic. Ker so Ijudjc pri zdauji vladi do spoznanja prišli, da vsa „ustava" in ves „državni zbor" vendar-le zares samo od milosti vetrenjaških Poljakov kratko življenje živi, ie brezpogumnost v taborji našib na-sprotnikov velika.
Ustavoverci v B ud ej o vica li so to, kar so s svojim denuncijatovičniui pismom ua namest-nika Kollerja (glej naš zadnji list) hoteli, dosegli. General in namestnik Koller, kteri mimogrede rečeno, prav po § 19 drž. osn. postav kot namestnik v deželi, kjer se po večjem češko govori, če-skega jezika ne zna, je pisal okrajnemu glavarju v RndSjovicah, naj s tamošnjim državnim pravdni-kom preudari, „ali bi se ne mogla zoper volilni odbor prijate^ev poravnave v Budejovicah ka-zcnskoHodniška preiskava z uspehom pri* četi." Ob cueni uka/uje Koller, naj se mu nazna-nijo imena omenjenega volilnega odbora.
C. kr. dc želni Solski svet v Pragi ni mogel spraviti vkup potrebnih denarjev za šolske namene. Pobiranje Šolninc je ena najslabšib strani nekaj dobrih zrn imajoČc šolskc postave in Seski dcželni šolski gvet ni vedcl inanjkajočega denarja drugače dobiti, ko da je deželni odbor prosil, naj mu ga posodi. Deželni odbor tega ni storil in na-mestuik general Koller je kot načelnik deŽ. š. sveta 140.000 gl. deželnih penez — koufieciral!
Magjarska „ltcforma", Andrašijevo glasilo, naznanja da pridc tuđi dalmatinsko vprasan je, t. j. zeđinjenje Dalmacije s hrvatsko (ali ogersko krono) kiualu ua dnevni red.
Z u n a nj i časopisi nam nišo važnih poročil prinesli. Kar govore o avstrijskem prestolnem govoru, kaže žc od uekdaj navadno nevednost in ne-poznanost avstrijskih razmer.
Razne stvari.
*  (Deželni zdravstveni s v et kranj ski) izvolil si je za   prvosednika  namestnika  dnć  30. decembra gosp. dr. Schifferja.    V isti  seji bil je za okrajnega zdravnika ljubljanske okolice   na mesto dra. O a us ter ja euogla.sno nasvetovan dr. lvaplcr,   dozdaj koucepist   j)ii   deželni   vladi, za Kaplerjevo mesto pak je zdravstveni   svet  s tremi glasovi (referent SebifFer,   Andrioli,   »StockI)   zoper dva (Kazpet,   Bloiweis jun.) priporoČil — dr. Fri-deiika Kccsbacherj a ! Manjina bila je za dra. V e s t o t n i k a ;  *) na ugovor, da je P e s t o t n i k domaćin in da grć to raj njeiim   prednost,  odgovoril je dr. 8 to c kl,   da  to   ne  volja iu da se ima tu gledati samo na sposobnost! lladovedui smo,   kaj bode   v   tem    slučaju   storil   gospod   deželni   pred-sednik Wurzbacb, ki je dejal, da si vlada šteje v dolžnost,   vedno   v   prvi   vrsti   skrbeti   za    take svoje si u žabu i kc, kteri ho po reorganizacijah prišli ob krub.
*  (»S i I v e 8 t r o v a   veselica   v   mariborski čitalnici) je bila posebno   od lepega »pola obiskovuna  in je trajala  precej dalje,   ko druge.
* Kakor vomo, ro bili šo drugi Hlovcnskf kompi-tenti. A v zadnjih vi^jih ijubljnnHkili krogih }o zavladalo nameato   slovoustva „domaćinstvo", t. j. kranjstvo!
Uredu.
— V pređpastu bodo v marikornki eitalnid: 7., 21-, in 28. januarja veselice a plesom, 11. in 13. febraarja ples.
*  (Ljudska banka za Goriško)   se   že snuje; precej po novem letu se bodo povabili ne-kteri veljaki goriške  kronovine, da zvnlc   začaaen komite, kateri bo vse potrebno   preskrbel,  đa  se uresniži ta naši deželi tako potrebeu zavod.  Dotične poduČivne spise za naš narod borno nadaljevali  z novim   letom.    Nadejamo   80   dobrega   vspeha   in veseli borao ce bo naš trud kaj koristil.
„Soča1*
*  (Izprazucne službe.)   V  stanu   osebja tržaSke policijske direkcije služba policijskoga ak-tuarja (500 pozneje 000 g\.,    150 g\.  stanovuine) in služba koueeptnega adjunkta (400 gl.)  Prošnje naj se poSljejo  policijski direkciji v Trstu.
*  (Ho va puška, k i se o (I i a d aj n a b i j a), je i«naj5el gospod Karei Koren, pošten uradnik v Planini in dobil na njo za eno leto izključljiv pri-vilegium.
*  (Ma sto do na) predpotopno velikansko ži-val, bo neki izkopali blizu Ljutomera.
*  (Lj utomersk a  čitalnica)   napravi   v nedeljo 7. jannarja   ob 6.  uri   zveuer „besedo" s sleđcčim   programom:   1)   govor,   2) deklamacija, 3) petje,   4) berilo,   5) tombola.   K toj   befleđi se uljudno vabijo vsi p. n.  družabniki   in  domoljubi naši, k tomboli tuđi drugo občinstvo.      Odbor.
*   (Vranska  narodna čitalnica)   ima 7. januarja 1872 občni  zbor  s sleđečim nacrtom:
1) govor; 2) poroSilo tajtiikovo; 3) račuu za tretje čitalničuo leto; 4) pladevanje letnine za 1872. leto; 5) volitcv odbora iu (jredsednika; ti) uasveti po-sarneznih tidov. — Začetek ob 5. uri zvecer. Vsi Čitalničarji se uljudno vabijo, naj se tega zbora udeleže.                                                    Odbor.
*  (Iz Cei ovca.) Odbor društva „slovanske čitalnice"  vse tukajsne grg. rodoljube uljudno vabi k pristopu in ob enem k obenemu   zboru   7. dne januarja  1875 ob   5.  uri   zvečer v svoji sobi v g. Rosabaherjevi  bisi    št.   93,    I. nadstropje.    Na dnevuem redu bode: 1. Sporocilo starega odbora. 2. Preniemba društvenih pravil. 3. Volitev novega odbora.    4. Nasvcti posauicznih udov.
*  (Rocoljska Čitalnica   poleg Trsta) napravi   0. januarja   besedo z govorom,   petjem, ter predstavlja igro: „Kteri bo." Denarnižar bo pred-lagal račun, po besedi ples.  Uljudno vabi vse častite udc k tej veselici                             Odbor.
Počinilo.
Slavno   uredništvo!
Ker nekteri Ijudjc hočejo vedeti, posebno po „Vatcrl." dopisniku podučeni, da sem jaz dopis: Ein Mahnwort an die Lehrer Krains v „Tagbl." ddo. f>. december pisal, moram tukaj javno izreci, da dopis ni od nas, iu tedaj „Vaterl." dopinun, ki vcČkrut rad neprijazno po nas učitcljib udriba, je tak tat zopet raco spustil med svet.
St. Jur poleg Kranja, 28. decembra 1871.
A. Kunčič. učitelj.
?              Najbolje  konstruirane              f«
I    ure za turne,    |
I  lastnega izdelka, ktere se uavijajo na 24 ur    P
j! ali   na 8 dni,   se   dobivajo   pri   podpisanem   j]
»^         za 20 procentov cenejse, kot poprej.           H
H            Da se čestitim naročnikom polaj^a, da-    ti
!> jejo se tuđi za plačila v obrokib. Kataneneje   I|
, J| pri lastnikn fabrike sameni                                   J|
1    Podiiart, Kropa na Goreiuskciu Kraimkem,    |
S                   14. decembra 1871.                     »|
|       (85—4)           -J- IM. I*08:o.^ixilc.       S
tlKiianllo«
Dovoljujem si uaznaniti, da od 1. tega me-seca se zastopnistvo banke „Slavije" pri meni nič več ne nabaja.
V Mariboru, 2. januarja 1872. [4—1]                                       M. Berdajs.
I>r. Jane/ l^toncingror,
odvetnik,
jo  pišamo odprl   v   HranJI,   v  Kreuzborgerjovi bisi Htcv. 145.
(87—6)
Prof. Dr. Lappierre-a
Vbrizgovalno zdravilo
ozdravi*) ▼ i iieli vsak tok iz scavnika, kakor
tuđi bell ««k pri ženskah, će je tuđi zastarel. Una za steklenico s podukom o rabljenji 1 tolar m ereb. gr. Za poBlan denar ae atrogo skrivno dobi po
A. Witt-u.
Linden-Strasse 18. Berlin. *) Na stotine ozdravljenih.                        (59—12)
Podajte srefi roko!       (7°-2 I
100,000 Thaler
v itajsrpčnpjšcm slučaji kot najvišji dobitek ponnja  I
■4fM*cj»e vrlih« /reba^je dr.arjrv.  I
ktero je od visoke vlade dovoljeno in garan-     I
tirano.                                 I
Koristila naredba novega nacrta je taka, da se I
v teku malih mesecev v C žrebanjjh ft,#«# 4«- I M*li«v gotovo določi, med temi so glavni do- I bitki od pventuelno tolarjev !#«,•••, specielno I
*.•••♦   «•••. **—, 155krat !•••, 211krat  I
4—. 333krat t»0. 17.100krat 4* itd                 I
Prihodnji prva vzdigatev dobitkov tega veli- I kega od države garantiranega žrebanja denarjev, ie I uradio doloccna in bode                                           I
že 25. in 26. januarja 1872      I
in volja za-njo                                                     I
1 ćela    izvirna srećka samo gld. 7.              I
1 polovična izv. srećka     „       „   3l/,              I
1 četrtna       w   8rečka     „      „   ls/4.             I
Vsa naručila se prtcej z največjo akrbljivostio  I
»tore in dobi   od   nas vsak z drža\-nim   grbom za-  I
znanaovane jzvirne srećke sam v roke.                      I
NaroČilom pridajemo zastonj potrebne uradne  I
nacrte in po vsaki vzdigatvi   posiljamo naaim inte-   I
resentora neopomneni uradne zapiske.                        I
Izplačitev  se  godi vselej promptno pod đr-  I
:avno girantijo in eicer po neposredni pošiljatvi ali  I
na željo interesentov po naših zvezah na vseb več-  I
jih trgih Avstrije.                                                      ■
Xas debit je vedno srečen in smo bili stoprv  I
pred kratki«  med  mnogimi drugimi inetitaini do-  I
bitki 3knt   prve flavne   dobitke v treh vzdigatvah  I
po spnčevalu  nradnih  dokazov dosegli in svojim  I
interesentom sami izplačali.                                       ■
I            Srne se pri takem na ■^|s«lldM^|i p+4-  I
lacl   Hfemeljenea  podvzetji   povaod na živo ude-  I
ležbo z gotovostjo raeuniti;   naj se torej   bfagovoli  I
že zarad bli-nje vrdigatve vsa naročila kar najhi-  I
treje direktno poslati firmi                                         I
S. Steindecker & Comp.,   I
Bauk- und Wechselgeschaft in  Hamburg.
Kupujejo in prodajejo se vse vrete državnih obli-gacij, železniških delnic in pesojilnih sreček.
P. 8. Zahvalujcmo se s tem za nam darovano za-upanje, vabimo ob začetku novega žrebanja k udeležbi in se bodemo tuđi za naprej trudili, z veđno promptno in reelno postrežbo polno zadovoljnost svojih spoštovanih intere-aentov doseći.                                         G.
Štajerska
eskompfna banka.
ML                                                                                                                          ri—*i
»odpisani   zavod   daje   s   tem   na   občno znanje,   da je pod   firmo :
„Poflmžnica štajerste eskomptue Me v Ljiljani",
v tem mestu podru/no usolitov napravila, ktera bode 1. januarja 1S72 svoje de-lovanje pricela in se cnako prvotncinu zavodu v Gradci in podružnici v Ce-lovti oskrbovauju  vseh vrst banknik poslov namenila.
Poselski prostor je za sedaj v poprej  Skodlarjcvi menjalniei, hiSna št. 2(>3 na glavnem trgu v Ljubljani.
Cirailee, 20. decembra 1871.
Štajerska eskomptna banka.
Eaimund Baza,
$ta<l!<iiiai IVr. 3 v t-rarteu
priporoča  svojo najboljše sortirano zalogo
domaćega in tujezemskega modnega sukna
in
blaga iz ovčje volne,
kakor tuđi najveći sprebir storjenih
oblek za gospode, dečke in otroke,
kakor je  iz  a po daj stojećega kazala cen razvidno:
Crn   in   barvan   palnierston,   kastor &         bleko od goldinarjov 2.50, do goldi-
Klastik,  vatel po gld. 2.80, 3.60, 5.20,         narjev 7.
•;.G0, H.                                                      Najnovejše blago za hlače in  oprsniko
Siv, tnoder, rujav, trap boj & bibor po      „ od gld. 1.80 do gld. 6.
gld. a.50, 4, 5.50, 7, 8, 9.                           Šest četrti široka,  fina raševna v vseh
Crno sukno, brasil & tifet po gld. 2, 2.50,      v barvah od gld. 2.50 do gld. 3.
3, 3.50, 4, 4.50, 5, 5,50.                              Stir č^trti široka, fina, volnena raševna
Črn in barvan poruvimi po gld.  2.50, 3,      y od gld. UJO do gld. 2.50.
3.50, 4, 4.50, ft, 5.50.                                  Stir čotrti široka raševna od 50 kr. do
Črn in siv toskin po gld. 2.<5O, 3, 3.50, 4,         gld. 1.
4.50, 5.                                                       Blago za talarjo na 3 niti, krf»p, rips in
Najnovt'jao v modnein blagu za cole o-         kistin od GO kr. do gld. 3.50.
Ča se posije mera, je za oprsnike In suknje  dosti obseg okoti prs in za hlače dolgost
koraka.
A^i željo at poStj'eji) izgledi:
Talarji  po  predpisu  najboljae  izdelani      Žaketi od.....    „   12   n    „    30
od......gld. 15 do gld. 35      Sako od.....    „     5   „    „    24
Suknje za duhovno od    „   10   „     „    30      čmo obloke   .    .    .    .    „   24   „    „    45
Zimsko suknje od   .    .    n   12   „    „    50          „    hlače     .    .    .    .    „     5   „    „    12
(Jorno suknju od     .    .    „   10   „    r    24      Crni in brli oprsniki   .    p3.50   „    „      5
Plašči in raglani od     .    p   10  ,    „    45      Razl. hlačo od    .    .    ,    „     6   „    „    18
Mcksikanski  plaači  a                                          „    oprsniki od    .    .    „     2   „    „      6
kapuco od       .    .    .    „   15   „    „    22      Oprsniki z rokavi   .    .    n     5   „    „    12
Fopotna #uba  iz   ra-                                     G.iui.im«.....    „     2   „    „      5
Sovne od    ,    .    .    .    n   10   „    „    20      Ponoćno suknje od    .    „     5   „    „    30
Mentni kožuki od   .    .    r   40  „    „ 100     ubloko «a dečko    .    .    „    5   „    „    16
Frnki od.....„   15   r    „    25            „       „   otroko   .    .    r1.60   „    „      8
Suknjo za salon in hod    „   12   „    „    25
Lovske suknje iz prave kmećke ia najboljse itaierike raiovne, tirolskoga sukna In
dubla od gld. 6 do gld. 22.
Zunanja naročila se hitro za povzetjo storijo, za rodno in najcenejšo postrežbo so
garantira, novžcčne reci so radovoljno1 zamonjajo.               (08—11)
Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena.
Prva atajarska c. kr. priv. tovaraa (fabrika) ognja in vloma varnih
Igajnic [kas! za ienar in pisma, iiz za pisanje
Viiicencij-a Kanduth-a v Gradci,
priporoča svojo iz najl>oljm>ga utajarsk^ga blaga, s kl.jučavnicami po posobnih pa-lentib, in naJHolidnoje dovršimo izddk«\ za ktoro jo porok po jako /.nizani coni.
Proti priiiieniemu vplaeilu na olajšanje ]>. n. občinstva tinti plačila na svote.
lzkljueijiva prodaja pri                                                                     ,.
(29;                                                       žolczninur, GriosgasBo Nr. 10, v Gradci.
MP" A11«b Ml«htkoav«nlr«B J« wirđ đ«n 9. 1. Kanđcn •ntw«der iarBok(«nomat*m *l«r »•-
Es gilt nur eine Probe,
um fid) »on brn ftnunrn^ bitligrn |)rriren ber untrn Ofnfict)iirten <5rgenfl(inbr
\u  ubrruufltn.
■V Alk Wa»r«n w«rd«n nnttr Oarantl« d«r b«at*n Q«»llt&t verkanft. -«■
Vlan faittt eine berar M groge flu^rcabl con ttn tKUtftcn, praftiicbtn, fotaie iujut cfon »Stfltiiflanbfn, trte e« in
STDicti teine   roti'e ^itt.e* ift g-fccjt fiit Jung unb il tt, fo tafi inan fiiccir« «đjat;Je  etu itfion * ^aitentfl OJeiitenl
I    f-'tvobt fiirXamei.   no ^erttii al# auđj lilr Pinttr jebtn MlttrJ unb dtanfc<# m raufenefaAec fluftra.l rinren taitn
<iin  JiretjoiTicittinii crlijli 3<fcermann rta* fltuauet   Utirat* ter «fciet'1e   grani franco ftujef<tHđt, tt i.ft baljtr
fiir tie ^!. 1. 'l'roBtnibenioifMet   ft$r   voit^il^aft, fi(5 fiit Iclj^tt Spriiivlat lorpmtn ju laitfn, ineen: tarin (snsoljl
b f f)rei< jI? au>t fif SJtiienniing aller  aut bem Ća^er hefinttirfefn ©c^enfiante genau eritc^tlt^ nnB.    tic Š rfe.i.
> ngen jefittttn entireter mit SUcftna^tne otet ge^n Strtfentun^ bc4 SBctraqe«
Mette đ*s R*n«*a: Bu4 tidijc Oaore fann gutfeiit!
■^^    nuuvi wu«WMUin,   ^■Vi*^b7     aut tnđt.3wirn43, 60, 80 U.. «u* 5«c« 9■> ft.,
____         bffinnt a!« b'f befte 5a6rifat.                    |(l. l.to. 1.60.
MB^^  Iflinen • ^anMaicb^n    mit  €>tatilrfif,   1  £til(f KfME"" ^«;" f^1- OtbetmtfTet.   tal •Jiii* U,   35,   4-,
■^^■^       fr   Ci, 7  , UO,    •[.   1, 1,80;   aut jemftem S^a«  i»^*y     «>   81 ft., fl. 1, I iO.
grinltbtr, mit v.-rgoltt em tU^ftr^Si^Ioš i Si. fl, 8, >.»0, Mf^^' li^tt «7eerf4JUtti« ; igarten.^feiffn   unb Stiij«,,,
n. 3iO, 3.50                                                                |^^*     f(tnsnfle ffaseit  onb   ftinfte CitalfteKt    1 Ctfli
■^P^   đieucflf   rrattifcte   1U*t!t:nonnaic*   fiic   ^amen  S) U., fl. i, i.i), 2, S.
■^^     cbet V't«n, i ©I. tt   to, ..o, <*o, 90, fl. i, bie *cmpiei ein^eti*t«te   JHau*fljmltitt(n   aul   ei^Tiai Sliert-
f<ini"itn fectte-i  ri. 1.80   15 , S, a. 0.                                 fOJUm unb »emfletn, in einem 3tui, Infeftenformof   je
■fJH^   U.<rjfiif*e   sltie'tanten     i   ©ihf   tr.   6^,  80,     mj>  ^a(>t ber   OUIIung mir   j>er|4iebeiKti  žpti-ea  unb
■*^»       fi. X. 151; 'tiniU   €ort«n i <3t. fl a, i.so, 3,     4; tiren fur atletlti    igarrrn unf litar, mit »<<u<v|eui
f.. 4^5.                                                                            £*: t<-,   i.]>irt<uniafitiiii«n unt i^pietforeieonttreiuDauit«
2HSta>  Cijanentjftten. i ©t ft. 40, 60, g;, p. i, i 50,     i.iuifite;!, p:r SiUđ fl. 3, 4, 5, 6, 8.
"^T      feinfnr £rrNn fl. f   I. 0, 3  *.ro.                     Tifiif" Vca Uf<S< 1af4cnfeuet;tU4e, mit unb o(nc Cita:#
MB^P*   ^oit)bit(!bcr, tr. 10, 1:., au, v6 ; )tin\l in ?cter,  "•   '■      1 St. au  30, 40, 50, GO fr.
■av- S.hSi.1i«i"ft. 4o,«», ,0, n. 1.1 »0, i.,o.  ■f^FttrHerrensehrbrauohbar,
■^»      iHeii«ul<t>en «»• ftarem »- ter, mij ©i;errf«leO, L """"fi-^aiT-Ictlfttfffoffftte, fein, |um ©ptrrtn, mit 1  €t   ft. 3.30   l.io, i 80  3 30   3.80, 4 50, &                  »U«flfl, mtt tem 3nbalte:   1 ftinet tnafif*c# JHafirmjfftr,
■^*     I £t. fl.   a 4-, 3.30   3.50  4, 4 lo   5.                 c<'t('   '   OT«un.Wari«o(e,   1   »tjfcb-   unb   SAMfftcin.
|tf>  Wjift=rtlaf*<n,   mit t'eber'iitcrjoaen unb B«««t,   i *>>utf tii(-Tri :t:»«uim,   i   3«bubiitile,   I    '2t(irf f-ti-«
•»^^      1 €t- 1. i.-io   i w, l.Kn   3.»'                                 .-ajiaa *a,   1    €.«U(f   -^a(tl«teinabe.   l    «tii<I ^aiifcfei't,
iMP~~           Dl« crSsat« Anawabl            "^KS   J   ^''^01   tat 4'cmabe. j  glacen   ei ie* Del,  1   ffovf'
AlaT- *«r fcbditOeti Ollbuiiid. -5» gi2ti ^j^- l *•»«'-*«•'• ta.«»«i*i..-u«
tjiir    t> «*ilber, [*cn au#đeflattft. 'r. 60, 80, fl. l, 1   0                  m^m*   rhinii«llh#ip   laf
«     60      .      fcin mit Osolbpreffune, tr. m (i. i.jo, a.                 '^^7 »Vi     »Vt     . ^^"
fra.Vt.iJifmtotati, 100 unbiO.' «)Ubet   1 ®t. « 4 'i 6 8     ocrUOuatit.rt mitiota^iifl'" W.irantit 6ei fj«tem (»eSroitAt, .      _       M        , '      ..                 _    '"       "    1 IjJb^ *i6U-ffei f|. 16; Rjffeeloffel ft. 0; Mefftr untOJa-
IP^p* MuSik-Album  *"W        b     27: ' ^    ^c"*u'rt- *-5- *•
J.J«* Album rvielt »tim Dc*nenbe«f<».i, s«.7!cTu<uei»<,, 1 f^ S"er.m'"ffS !'. tb-sS
unb b:.i ben lattiuUđ: otet  Opet.i, mit  tatte.atu lu».   ] e*iji.,u«r, f^iJnfter Won   fl  S *>,
na« t«« «ciii«;r,«cli»rr D.-r ^eujlerb« Ualber Da« Stibi m  i auietftreucr fl i   « »ur^Hiilert unb in tritfeUen VUmcatt   mit   iUiufif tt-   i gtiirf >r(tf*f4Brfer'fl. 3, 3 80.
l Č.a/lU,«« Sormat fl, 9. 10. 1 etil« |r,-e* iani» 1 T»V. ^SirKM't&r"0«  «
jmt. a..i,(»dN« a fi. 4^.,o, 5.30. b-5o,76o       g,^. BeŽic«nStruirle Zlnnsprlt.rn, -*■
i^g^         D&mOll-NOCaMS&ireS           ivcl^t i*  !ti»tm ^autfealte  fe^!fn foam.  1 €t   fltnrer.
i^r    mitOit^ait aaer iJJaiirc^uifitcn, mit feinfler aufie.« fi'r«W <*o tr., n. 1, 1 8'>.  l   ©tuđ flte&e 6ori;t fl. i.-n V.ii^itat uni ir. 50   8 , fl. t, 1 M).                                   i.mo, a.JD, l etliđ aKuJttifjjriBeHO ft, fl. 1,30.     1 ©ttld
g-ieieU'tn mit l:ra^iau3fiattun4 ft. t, «.so, 3, 4, 5.           saunl'srilst, ®(a« 10 fr. ^iiin aotr.
tfBjBp"           3?.r hnlb« Vrti* fl«s<n friib«r.            »aV* 5*1« ©rtianniaA'cffel (<^cuint>&eit#-Ci»fTeI)   Tic
—   "-    l l'nac sBifcn,  neuefle {f«fen,   franj. i'orjenan, ■^™'    fe* eitglifđje ^abrifai ift retn ten aiien <JJt^jflo^ti ft. 40, 0", 80, fl. 1. 1 50.                                               or bi« ia\)tt m*t, »i« antftf WU\allt, t/l [tty bjuer^afl <9ri>.,cre «orien fl  i, S, 4, 5.                                          »nt blciM immer netfj unb jlainenb.
'M/0g~ lv»i   prortif***   biOiflC«  Offdifnr  ift  bic  liJ ©«"<* »affeettffel s-- tt. ■»^•f      iiou* SAveib.atititut  euf ©rottctflUB,  6eflebenD'1J    «    Pinre Ičffcl fl. 1.10.
au# 10 Stiiđen,   u»b   jirar:   l t1fcrb\ilttr,   t ^^tcibitua,  1J    ■    ©|wi'eleff«I fl. l »0.
1 i(<btrtt.iw, 1 ^ffitircter, 2 i£<6retb'l'eu4tet, 1 licrmo«    1     „    Or-eriijtfci'lv« 30 fr.
dieier,   I .f-oiibleiiditer, I ft^uerjtiifl, 1 5er«va'if*er, kucS    1     •   ©iMH'entrtiJpftr *'■ tr. feljv 6ubf4» unb ctcj.uit auđjcfu^rt unb Ccftet bie« J ft-                      m*r Molite Alp»ooa*L«ff«L -^B]
-               *-           1  •*           .____              1 D(jb. Sf;[(jfu-l n  2 40, a.«<i, a.so, 4.50, 5.
■P^  Hatipt-Đepot "^Btf     1  >• «affc-ibffet n. 1.30,1.6, ^.*t>.
... *.».„.,♦'avA-?iffir(lra"p'5^<ll<- islUđaT*S^!VrtI3>-
1 rcb. fimc-ifcđen r 1 ho  a io                                        Cctfllhrrt« *KtaB.»cffci, bie imaict »cifl 6tcl6«it:
y^-Bali-, Thonter-u. rromeoAdefachern. ..   _fa6», ft. »>».*..                                   _____"
1 «t. einfa*, at.t bUbf«, ir. 30, 40, co.                      HF* Feinstc Alpacca-Leuchttr. *«f
l £t   mit frtcnrr SPtaleiei, fr. 40, ho, fl. 1, l.to.            ""   "      fioBt: 4",   5",   6"    7"     8".    »"     io- ~" ~"
I"1!!!0" ««««"«6rt, ft. 1 50,8,1.50, 3, 4, 5, 6.                f „,„. rČrtc.4O.-  SO,    6...    70,    „,,,    ,,   „.I*'
•»•/ur jtamrn unrntbrJ,rltdj.-^^ |T ?^ffi^o^TS^^^&Kta?:
ttim UBlven*l-Đan»n-lOlUtt*Kaaa«tt«,  ptlarmia, neueflet )>aVen, 1 i'aat 3, 4,5  fl.                  P
Jro i, fein, Ud.rt, | ■mepetttn, mit ^pic^tl unb mit t>tm   1 Ci(*m?đrer au# fllabaflcr 10 fr., mit laffc u tr.
Jnbaltc i-oii 1 etuđ   Jouette.ifeife,   1   ijlacen  »arfdm,   MgT» »cfte Iai«cu-i*aten«n, fa-t »raftil*    t «t. mit
1   CtU« SDa*flvmnafee,  1 «tiicf laf^enfn^et, l jjrifir-   ■^"■T    »lenfcgU^, g^t finen fe&rflroijrn Si4f«i# rr.đo.
»mm,   1 ©taiitfamm   1 jjlacoit   Polntttoaffer, 1   J&aar-   7o, 80, tierfad&e VUnte ft  l.a«i.
lurfer, 1   eiiiđ ,Sobnpafla,   i ffn.on  i)«aro[, 1   ^aar«  MB^T* Dptifite OtTnrebre mit gutem ©!a«, »et(*eauf
Jomabe,  2af4cntamm.   1   *tielfaoim , 1  ftantmrejifa.tr.   ■^>»T    einer bal&tn hitite Jttnfl<Vt «Ue« ttuttio) crteimen
1 a macnfiUdber, 1 9tai<iici:c unb ^ufert, 1 *itib«bUrf»e,  taffen.   l €tuđ 4n, so fr., fl   1, i.an.
1 HupffUrfle,  1   DJđflelbttrfte,   1   ^a^nbUrftc    Wtt   t>on   tHBV1 CnAftKillttr flnb tie SRju«9Jrniturin au«
ctnii« Cualit.it uvt feflet »ufammen b(o# fl.  4.80.        a^^     O|»OHUIIII|5 erDncejuu. ^inaiđartentta.iec
mmf* eeibcn^af#binbcn fiJr ^frrett.   1 ©tilđ ft^ttan  (Mulntnfortn),  ein«i(t(nbaiteT, cio itcucrjeug unb cin fibtf«
—  .- m <>Xer "olOTtr* "^ 35.45  60 fr                            ne* Cigavrenpftif^en au« feinfitm Ke«r|(ftaum.  ilfle* |u> !OToUtnflt eeib>rn-IJ<*arpe« a 80 fr., ft. t, 1.50.                 fammen Moifl. i.5u.                                              119»
Su3[ct*ina*cit6bit^c-(*8te5rten*liro»>injtetoctntraufmdn«5cmOTMrtcne»abt5citungaufinerrfam:c«ift bitltaltinji« UMcfjftbitfeT «trt, in Km frmo^I ber fleiufle at« a u* tn flrbjite Siuftrag, in iebe ©ran*€ tinj^UJienb, f$ntU unb bifltđ beferit itirb.   3« <mpfieblt fl* bafcer »u ja&trcicten Huftrafltn
£ad crpe cftcrr. (f ommtfMeni3'@cfcbaft ure A. Frledmann ttt2SMen,
________________yrat<rftra&c 97r.26«
Izvrsten  prostor            [2—^
»5^ ls:ixi>c*i]o x <>l>i*oclki.
V trp:u Š ni a r j c pri J c 1 Š a h (]>od Celjcni) Ko daje cna hina trgovcu, ki se peča 8 kupčijo s Hpceerijo, krojnim blagom, žclezom in obrodki, pod skrajno u^odnimi pokoji v najeni, in se za prvo loto nikakoršna najeinnina ne tirja.
Natančucje   pri   lastniku: FraiU'o ^kaza, Šmarje pri Je 1 šah.
Naš   najuoveši               [3—1]
zapisnik cen
za poljedelstvo, zolenjave in evetlice (z mnogimi podobami in podukom o sejauji) je na prijazno željo gratis iu franko na razpola^auje.
Karei SctonUt-ova trgovina s semeni,
umetao iu kupčijsko vrtnarstvo. V Ljubljani, Karlovsko predmestje, 24.
Kovano urailno pr(Mak;iv;ine   fiecfitHilttC
tutg? cetirioyl.'ito oblike:
Nositeljna moo:    1      "J_ ■->     T>      10      15   cont. CtMia, Kr'^":         IH    iJl~-'-r»    3f>      4o      55.
Noaiiiiljna inoo: 20    25   30   40    50    cent. Cona, gld.l      ~70~ 8O~90T6(rTl0; MtaitifcJi'šte vage*
Nositeljna moo:    1      Ž        4___IO      20    30   fnt.
Cona, gld."!           I      C     7.50    12      15    18.
NoMitoljna moč: 40    50     GO     70      80 fnt. Cena, &\<\7:          >>0~li-2      25   27.50    30.
l'nye *n iiviw» z žck'zniiu obročjom in
utogi (guvihti:
Noaitoljna moč;    15    20   25   30   40   60    cent. Cena, gld.l          150 170 2UU 230 300 350.
JfšomtMf vage *                                                  —--.^j^—-
Nositeljna moč:   120   150   200   30(^ cont.          MP* Naročiloiu proti pošiljanju denarja ali na  poatno
Čuna, gld.1         tiob   *!50   751)   90O                           poduzetje ustreže precej:                    (U—48)
W.. Hiifcunly A Coiii]*., fabrikanti va^ in ute^ov.   Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10.
*4W" •!az VllJelmlBia HLv
tukaj javno izrekam. da som  hhm^^^b^^^^ih^b aem vso depoto razpnstila
kt»t   udova ranjk.    Ira.   .%,                                         zarad   prmaivjavanja.    Moja
Ritu žo u aem iet  ociina               Prava               prava pasta 1'ompadnur, tndi
in a.iran izđelovalka prave hi            ¥*»»^ti*              ('nrohnn pasta imonova-
Tiepokvarjono   original-              *■ ••W1**            na, nikilar no   ostane   brez
hastoPempndour,         PflTlin?!flllTir          V!MH>'1;1' ki jo  vzviscn   nad
ker lo jaz poznam skrivnost           LuW|JQ.uUUl.           vsako    pričakovanje    odino
pripravljanja.    S  tetu   torej               --------               irarHiilotnno   srodstvo
n.iznanjaiu, tla se odschmal     „                        .            /a tiitro hi  mv.inotljivo  od-
KiutnjtMKi pasta   Pimip.idour      ,   ,.      ne   Imola.■ za"     prrivljanjo  vsoh niozoljev na
ncnopačpna dobiva  le  v       scl|<*nega vspena,       obrazi,   »ajovcov,  pog, šinj
mojom stanovanji naDunaji,     bof*!' 80 tlfliar bl*iv.     in ogurepv. Garancijajo tako
Leopnldstailt. KrossuMohren-      ovir nazai posiai.       gotova, da ku denar retour
gaast> 14,  1 Stiogc Thlir 62;  ^     posije,  ko bi vspebi izostali,
svarim,   naj    so    nikjer    Pošilja fte po pov-     1'isk'orc to  izvrstni' pasto s
drugjo no kupuj«1, ker zdaj    zetni'(j\rachnahmp).     podnkom   1  gld. 50 kr. a. v.
uiinain ni dcputa ni h'Iiale in                                 '                                       ^l'.'—1^)
Noben pomoeek za lane bamti.
w         c. k. privilegirana
pi-ava          (12—16)
Debra za rrne, rujave in rumene Imir,
namoatuj*1 vsak lasobarven pouioček, naredi da osi-veli lasjc in osivcla brada kmalu zopet dobodo prošnjo bano; precej v prvih dniih rabljenja so vidi že vapeh; zabrani prerane ali daljne osi vonji1, kakor izpad las in zaplodi f,r°3t0 rast las, kakor ae vidi navadno pri krepki mladosti. Ta pomada, dela lase fine in svede, a ne omasti pokrivala, kar je zavoljo ekonomije in po letu posebne vrednosti. — Za gotov vspeh garantira!
D^" Veliki lonec 2 gld.; •/« ducent gld. 4.80; V, duteud gld. 9; 1 diicend gld. lG.tfO a. v. Mali lončcki 1 gld. '/4 duc. gld. 2.70; \'i due. 5.10; 1 duc. 9 gld. a. v., proti gotovi plači a!i postno povzetje. Zapokanje cen6.
Centralni in razpošiljavni depo je pri iznajdltelji:
Wien, Mariahilf, Gumpendorferstrasse Nr. 43,
1. Stock.
-^S^E" Vsc predmete, ki ae naznanjajo po raznih časnikih, naj si>iulajo v eno ali drugo struko, poskrbi HT. CHlćlttail-a B«l%ar za 10% cenejc, kakor jih dotične firme naznanjajo. —Popolni cenik o vee ne#o ltl.OOO predmetih zastonj in franko.
Po naslednjih čudovito nizkih cenah
1T. G-lattau-a prvi parižki "bazar
za AvMrlJo na lliiniijl«
Stadt, verlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. H>£wil» 35a gospode, ^o^x>e in otroke:
Blago iz danajskejra usnja,       Bihlje  za pleše in Manje     KoloMnlnn iU7|>iod»ia   l^ :?.5o"4>r!orka za de$HOrt ffld'2'
Ra^torhil"^™«^^^             v najc6i 7.b«rki. Ena priprosta, lopa, krajc >d voe na kant prižlib fabrik za marole in A1PfV:?v^.n'^''f^V":!0^'  »»^^.I11  k"i
mTfirSe^   i.^ou usna   „    ™li'fii'n.,    4°' G°" H°' ffUi U '-20' 140; »a.»»"-a8u«Je Dcžniki   (marele). Volika lopa marcla gld. .       .           po kr. 40, 50, liO, 70, H0. <.K), K\. I,
kSK^oilrTv^^                            opravljana gl. 1.80. 2, a.fiO,  2.80,   a.ao,     1.M),   l.'JO;   Alpaka-dcžnik   gotd.  2 80.7^pni trmomelri v etui po »amo 25 kr.
5ff)   v   S    .    •"?1V nlPvib^i     4H0'rj' K»«q««t cvotlicd znutraj Bkrito     3.r>O; D«žniki/. ponan-jono svile (Zannllu) Nftjnoveji   ncseN^rji v porobi   zlntili   jttjo,
r»"lS' i   « «r.iV/rw   ,.,Pr i,rl « S        PahlJ«. kti«rii 1"»  volji izffino, pii kr. 80      gUl. 3.20, a.fiO, 4; h tožko linn8ke svile     v ktorlh jo tul poln šivank, dvojni konci
Pravni5  n„r?ri mnv»          K                     &d- !- J-^5 naifinpjo po gl. 2.H0, :J, :J.:W      Jo gU\. f.  f».W fi, fi.f,0. 7. 7.50.                         in naprntnik iz kitu^ki^i srebra, vdjajo
?Z\ M  iumi   rikoPm   »  kSSi  T ?0     6oi|alni *lavnik kra.'c"- lfl« "°' a:>' 30;i5«     ivilo ffl«I. 1.H0, 2.20, H nvilno podlogo Rld Dalekofrlfdi (P«,rHp«ctive) z najlmljčim ste-
H.?™fil   J!       r«Ti 7     ,S'«'' 'S'     i f?"9t fe'!;ivI1»k kr. 20.25, "10; 1 glavnik z     2.H0. :i;  iz navadni'ffa bla-a kr. liO, W)       kloi«,  ki (lul.-ć dobro  kaž.-jo po  kr. (SO,
1   ^     •   a   i,       '     '    ? P       fi    fe        ročajiMii kr. 2o.::o..%; 1 vtokljiviglavnik     volik H^hičnik iz tkanim- kr. 80, Bl«|. 1,     80, gld. 1.
Praktični  t«ki »a smn.ik* n„ kmi..   4(1  fto     kr. fJO, 40, .10; 1 žopni glavnik kr, 10, 15,     1.20;   iz tožko »vile gld. 2, 2.40. 2.80; ti Anffležkc škarje najboljp   bazo:   škario za
HO  «!   »tri   i"?»   1 5.P«S !« rw y      20' ] »«»v»(!ni glavnik /.a otroko kr.   10,     8vilno  podlogo  gld. M.20, .'J.8O, 4, 4.50;     izrerijavanje kr. 15, 20, 2f», 30;   1 škario
9 rn ? -fro   i TrA        ; "''J*111'^ ^!d- ^     20, 25, 30; J župni glavnik s zrcalom in     Boiičniki ffld. 1.80, 2.50, .'{.                                 ?.a vrezavanjo kr. 25. :«>, JJf,, 40, največo
Pi«^   !■  d*n«Jnni1A«»MirHJini.m «r.H„i{     krtačo kr. 25, 8i), 40, 50.                           Tovarni.ška   zaloga   najboljših preiainnic,     kr. 50, fiO, 70; krojašk« škarjo  kr. 45,
«ok"rl?o   *T> KO tuf1       £     ,f i^     NaiboliSf>'   P°   n"vem  »ftfinu   napravljene     za kfro sr daje porofitv...   Dvoje iz an-     65, «0. gld.   1, l.'JO;   1   fikarj.'  za luč za
i r,f»    {<llr\    \Z-fit;!;, J,i Vi   mfciri   o «n     krtačo, kakoršnn ao In tu dobe. 1 krtaća    gK^kih konnnv kr. 45,  »50,80;   avilnatih      »vetilnico a »iimlljivcem   kr. JJ5;   1 vori-
l..)0,   1.80;   najfinejo gld. J,   J.40, 2,80,     ZJl BhiV(l kr ;J<) ^ M. finn kr. «n,»T».sl.     k\. 85, !»r.  (?ld. 1.10, IM).                                  žie.a za škarjn kr. 20.
7nainn« 'kuHrin (™ti^ *ri\o   Kl   1^   ->o      1; najfinej« gl. l.«); i krtafia z:i obl«ko imenitiii   peresniki   in   nozi iz bossomor-lZepne Hvetilnlrc s tako priljublioninii slo-
2™ 30  Siflnci? v^ usnii Jv,z mo kr-i^     kr' fl0' G0< H<)' «1-  L  l^l>: »HJnneje gld.     jokla, znani   knt najbolja na avutu. po     pllniuil šipami po kr. «J0, 70, 80; « 4 krat-
ift rn'rMJ«o "'i , i        J '                       J       I-™. l-W. -'; I prav fina krtaća za zobe     kr 20 30, 40, «0, 80, gU\. 1, 1.20, 1.50.          nim sbspiloin BM. 1, 1.20: v podobi knjigo
n ♦    ♦   k   •       -^    k    •            •                      kr. 15, 20.25,;j«». .55,-10; 1 krtaozanobte Imenitnp   žlico   iz   bcHa.-tncr-jokla,   dobro     za vkup zložiti gld.  2.50; svetilnica za
^^a^Z^^^^nS^S    kr' 2!i' :l°-:J5' 4<'' ™< (irf' rt°«                            poii" jo.nc,  kakor »robnu* nikdar barvo     brzrokkvčni žvp kr. 80. kMucnico po gld.   -.1U, J.4».^,7O, J.10, Toaletno inil« sam., posebno fino. 12 ko«ov,     m> »pn-monć.  IKanajstorka ji>dilnih žlic Okviri za folograflj^ po  kr. 4.  0. 10, 15;
l'bnV-            4-80-^eno   racunjone po     vo]ikt^a   Cly«Rrinovoga mila gld. 1.15       kr. 85, fmujih  g„ld.   1.20;   dvanajstorka1     Hni kr. 20, .'10, 40; najfinoji kr. GO, 80- v
w„f; „     >     «*   ■     u    ^    ■            i*--         12 volikib kosov mila iz  grmikib   inan       žJiĆic za kavo kr.-15.                                    '     k.ibinutni  obliki   kr.  f»O. GO,  80,  pld, 1,
Civlen?T^^^                            dHnov  kr. HT^UI.  1.10;VauaJHtork.KIMiko    srebro   „   Hrehrnimi    plo«.»l,i    1.20.
ff i^n i  Br« Si Tw,P«Ar irft r1     cvinlični'gamilazrazniiiilvoiijavaungld.     boljši kot navadno kinožko srebro, korilzvrstn©   an^ležko   britve   (za   vaako   ho
rVo1 jJ"     '    ' P                   P    S             '         11>0- -•r'f); dvanaJHtorka   mila v podobi     BO prrdnvoti iz kinožkoi?a srebra previo-'    »laj« ponmtvo na dva l<»ta)  1   GladHton«
PntnA '«illAniP^ , lriinin. in nminm   npnvin      raziiovrstiiogas;i«lja kr.'.).').Sicorvam dru-     fiojo z uiočiioHrobriiopinHuo, soprodnjajo     Itazor kr. H0;   1   Princ« of Walon  Kazor
i ome nKieniit* s Kupico in usnicm   provo-      ,_,. i„.< .                                                                ,  ■'           ,  .              .  *     ..    ,,   ' ,     •' •         „i.i   i ,>a.   i   .,...■,.  i\,,.,   ('..»>,^.ii   v-n.i.K-
/.„„„„,, ..u    i->n   i r,r»   mi    »hi  om      go bu/e.                                                               lo   v   p<nlpis:iniMii   bazar|i.   Ponistvo   za      gld. l.i";   1   pr.iv   Im.i   dciinral   ft.ipun
ctnopf^fciu.   i.-u, i...u,  i©u,   ^.iu, -,-w  , pjMna ^ariiitur« obaoaajoua 100 najfinejib     kiiifžko » srebro srcbrniini plončaini so     ttazor   gld.   l.rtO;   1   najtinrja   Admiral
"H-1'ttHlll   ttll»UUlft              Hatov papirjii n povoljniini črkami in iiuo-     dajn   na   10  let.   12   žlic   lc  ^ld.   1G.50,'    ltazor gld. 2;   1 Mudul  Ka/.or,  najboljaa
na i/biriniom v Vidovit    inn(i«ovrqfnn«t;      ni' 1W »:yfi'»lj«b zavitkov in 100 p«6at-     iliVi«^ zm kavo ghl. !>.-'(►;   dvanajstorka     britov na 8vrtu*gl«l. M. :i:')0- Vse britvo v
ed^a^mloK                                   iiih/.namk. V»« to vkup za gld. 1; a« lui-     »ožov in   vili« gl.l. 2<J.5O,   28;   zlim   za     nožnirab.    Nožniro   z  dvnna   britvama
ii-iifinBi«*ukiiićiii elii'V->o' Vrf)    l Hfi'     ««'j« «•■ l-;!:» ; "ajHiu-ji z barvanimi zavil-     sof'ivjo   ^1*1.   .*J.'.«>,   4.W;    VJ   nužev   za     najboljš«* baž.> gld. 1.80; Milo za liriti kr.
W$-«M^                                l'S'     ki gld. 1.70.                                                  doss,rt  gld.  0.80,12;   i'Holnira iiajelu-     15,2»;   1 j-rnum na vijak   kr.  45,  broz
l'fto"-    najfinofo  nkinć-m' '«    podobami l00° lMl*'utul' iznaink.   poshuuMio   tiskanih     gai tiuja oblika gld.   2.10,  2.85, :t; »tu-     vijaka kr. 25;  pasta  za jnriiion  mazati
itil   gl   1K0  '>    k>50 3* 3&0   4-    -ilbum     li:i nuV l>at(lUtimn »»čin giimiranib, spo-     pnica (za popor) gld. 1.45,   l.'.lO;   razsi-j    kr. 25.
za'lO(i podnbfffiJ, ':5.5O, 4, 5 do gl.  12;    ^]u<), |ir!IU?: «rboiu it(l' vdJ:l lo SL K'5<)'     E"'™ za »ladkor gld. UK), 2 10; 1 voljka;   V^K milili   tfO»|MMlll  11«*-
zn 2<K) podob gl. 4,  4.50. 5,f,.oO, 0, 7 do     -^ fc'l*'- »■-*•»•                                                žlica za mloko gld. kJ.<r., :J.40; 1  volikaj      ol,|IOflliO  I»O«lM'l»lt«».
viblim?1'1^!^/1^^;'1^^';!^;:!1'!^ ^aii»«*nuitMM na noto.   iaimSv^                                          ",1'p« in l«ulftlu.. «»• r ,klJJ'6:
AiDiinti /.  muziKo, lgrajo, ko »c (Klimi, <iva     -..»«.»■ .     , ,       ,   c     ,                ,       i    .,.«     .   „..,.  1,,:„„:i1   ut, „^„ju.^,   „li   a      meo,  z  voliknn   zrca oni m naalodninni
l..panap,!v;i1jako pripravni zadavila in     ^»lijlj« Uobor  Li.«au«h..iix-r«v.Hvl,r ;    ^.»;          ai    m/.n      Hvcnikov   gld.  4.          tr;bllhlli   n.čini:   x   H„a anKl«'žka bri-
kinć .salona. Vol»liki pol osuicrkiMLajrlt;-     fl kti-rim ko v <• s.'kinHializancsjivodkrat     4..MI    .i«.), ii.;H», 7-.».                               ^       »•       ( uii]o      j ,. .    ! »kulii  ix kovino
gantnejo vezani f,Hd. 8.50; ao fiuojigl. 11.     vstroli, brazda lu ho putolin napol ; razon Kina-Al|mka-zIuo,  zbog  l<-poto  m  vztraj-      j k'              brusiti i'nin»oHtrit i   1 'irlivnik'
Sa««,jf gld. 14. k. V obliki '/.o^Tk...     trlutrosti,,on^,t]1didal,-onoaiVna?n!i-i    »»»ti   ..norntn,    la   mv.j n,h   *hc  fld       J ^V;.^^^"\»fi   a pas.a K  ."b,'.
ravotak« upravljani gld. II.  12, 14, Hi,     limotrov gld. 1.5.50; 10 »patron ^1*1. -J.Srf>5|    2,1..2.7.). .t.,0   ^ :'^>   ^,.^"51".';'1      I k.m vožčmm  pouiail«,   1   kos   mila /.a
IH,  kra-sotvori v obliki četvorko gld. 14,     na 0 .nihHi,tr.,v gld   17   patron« gl«     4      kava gld   1..10  1.U)   -.••>;      v. lika žlica         R     } ^,,,,,,^1 filI„     om;ul      , „      u
1". 1«. *>. ii4.                                                  »a 12 ,„,|iiii..tn.v gld. 1». patron, gl. .1.50,,    zaj . l,o   kr.   JO. gld. 1.20;   za  ml.-ko kr.      fra|^(1Hk        olja /a jj,   Vh(J '„ vk   ', ,„
Pisne mapo, vsakas  zaporom, j«k<> prak-      l"eMMl r«»vol*erjl 5" dolgi po gld.     4.», »>u.                                                               _       „       •>
ii«n«B(iLl.   1.20,   1.50.    a, *a pupohmn     »•"•». P^nm,. gbl  :». M»                        .       iPrave p,p,,o   za   Kmodko   ^   morsko ,,,no j^)--;           .                         najboljsib
piiilni.u   oro.ljorn   ghl. 2.   2.20.   -j.iiO, :i.  Kesim bt>s(>ilu kadilmii! Norodko so pnpnti;    lopo znv.ljam   »o kr .j< ,W>, gld   U kia-                 A    ;50.   Kiihn-ovi imtos-i 1 k-irton
!i.r.(».4.   4,50,J         b                                       kapoHbibmip^pirji  za rigarot«  oHtano;    «»tvon po  gl.l.   1.50      .H« , 21,2.50;   po     ^'» J kr( •«'.   Kl!''    '! ^k'  krS<W»  ^ I
N>««i«rjinaJoku«icjHzdHaTiizv-otuiRiva|.     v ustib slabokus. škodljiv zdravju. T.n.u      ravno laki c.mh so trn , ^lk, p.p.co z     ^   ;     -K   ;    -J  ^■^ ,-„&\j,v kr!
niiui potrchščinaiui po kraj«;. 4».   (JO. 80.     s«M« pn»it<i v okom, kor n« zamoru kaditi,    ustnikoni 1/..1.11 t.ira \ /,alo«i.                         r    (              •'        ,    »                       J
glil. l;v..likig!d.   150, \.m, 2iul.iPrav     turnki tabak bn-z papirja prav p.ij.'tnu   Najfinoji    »lajarsk.   in   onghuki   noz.   m     ; j     j.'■ '-»• ;   •     ■
v,.|iki,n:^r„«.ji «1.1. 2.50, :i, 3.50,  ^i.^O,    1 Btnkl.^u:. ,ov   v kt,ro m, »abafi« tabak.!    v. jeo    dvani«»'^^J^^.;;;'^^!       !3      '       fi        I^      Si'^k
i-' A*'                                                       J         J                                                      !    J                                                             *!     kosa finega prcatnega vnaka li; .55 kr.
Oestiti prebivralcii j>o deželi,  ki bi iz Dmiajji Kili* lioli  radi imeli, lahko vse brez izjenika dobć iz Uf. Cnlćlitćlll-ćl l><H'isk4kR'a l>a%«ll'il. Tuđi najnuinjAc naručilo se strogo, solidno in vestno izvrši.
N. Glattau-a prvi pariški bazar
7AI AvstrijO lia DllUaji Stadt, veiian^crte KUrutiicratrasKe Nr. 51, Kck der \Vallfi8cIigas8e v ToAcCO-vi flćllači.
19C NB. Prodajalcem poseben rabat.                                                                      (55—5)
lzdatelj in odgovorni urednik Mar ti u Jclovšek.
Tiskar: F. ttkaza iu drugi.