I št. 42	Ptuj, 21. oktobra 1966 Cene: 0.4 ND, 40 SD
»Tednik« izhaja pod tem iitienorr
od 24. no\t;mbra latil dalje p^D
.^klepu občinskih odborov SZDL
Ptuj in Ormož — Izdaja zavof?
>Ptujski tednik«. Ptuj Odgovor-
ni urednik: Anton Bauman. —
Uredništvo in uprava: Ptuj, He-
roja Lacka 2. — Tel. Ste v.
tekočega računa: NB 524-3-72. -
Tiska Časopisno pod j. Mariborski
ti.sk Maribor. — Rokopisov ne
vračamo. — Celoletna naročnina
20 ND, za inozemstvo 40 ND
Letnik XIX
Priprave na skupščinske volitve 1967
Predlog jm spremembo republiškega zakona o vo litvah odbornikov v občinske skupščine
rtuj, U). oklohra 1%« (VJ). Danes je bil v skupščinhki dvorani
v rtuju sestanek z odborniki občinske skupščine in z republiškimi
poslanci z namenom, da bi sc pogovorili o nekaterih vprašan,iiii
nadaljnjega ra/.voja skujjščinskesa sistema, o vlogi in nalogah
občinske skupščine ter njenih odbornikov pri razvijanju samo-
upravljanja v občini. Na dnevnem redu je bil tudi razgovor o
pripravah na skupščinske volitve, ki bodo pomladi leta 15)67.
V uvodu jc govoril o pripravah na skupščinske volitve predsednik
občinskega odbora SZDL Franjo Kebernak, ki je tudi sklical ta
sestanek. Glavne misli iz njegovega nagovora bomo objavili pri-
hodnjič.
Poblunec organizacijsko poli-
tičnega zbora skupščine SRS
Ivan Uau je govoril o vlogi in
položaju občinskih skupščin v
naslednjem:
V razpravah pred volitvami,
ki bodo prihodnje leto, moramo
nujno oceniti vlogo in položaj
občinskih skupščin. Enotni
skupščinski sistem, ki je bil
uzakonjen z novo ustavo leta
19G3, je prinesel v delovanje
predstavniških teles družbeno-
političnih skupnosti mnoge
spremembe in jim je dal popol-
noma nov položaj in značaj.
Skupščine sestavljajo delegati
občanov in delovnih ljudi v de-
I Wnih skupnostih, zato so skup-
fl;ine konstituirane delegacije
' delovnih skupnosti in občanov.
Skupščine so najvišji organ
oblasti in organ družbenega
upravljanja v vsaki družbeno-
politični skupnosti. Vendar je
treba pri tem pripomniti, da
niso skupščine najvišji organ
družbenega upravljanja v okvi-
ru družbenopolitične skupnosti,
ker ni v sistemu samoupravlja-
nja nadrejenosti. Posebnost
skupščinskega sistema je tudi
v tem. da samoupravljanje v
skupščinah ni neposredno, tem-
več ga uresničujejo predstavni-
ška telesa po de,legatskem si-
stemu. Nadaljnja razlika med
ostalimi institucijami samo-
uoravljanja in skupščino je v
tem, da je skupščina splošen
organ družbenega samouprav-
ljanja v družbenopolitičnih
skupnostih, hkrati pa tudi no-
silec državne oblasti. V tem se
skupščina razlikuje od drugih
organov samoupravljanja. Kot
splošnemu organu družbenega
samoupravljanja je skupščini
zaupana tudi državna oblast
kot ena izmed posebnih funkcij
družbenega samoupravljanja.
Občinska skupščina
kol osrednji organ
Čeprav je občinska skupščina
samo ena izmed oblik samo-
upravljanja, je vendar v občini
osrednji organ. Ta položaj ima,
ne zato, ker je organ oblasti,
ampak zaradi vloge in funkcije
v sistemu samoupravljanja in
njenih odnosov do vseh drugih
organov in oblik samoupravlja-
nja v občini. Vsi faktorji druž-
benega samoupravljanja v ob-
čini so med seboj v določenih
razmerjih, seveda kot samostoj-
ni nosilci samoupravnih pravic
in obveznosti, ki jih določajo
ustava, zakoni in statuti. Pri
tem ima občinska skupščina po-
seben položaj, saj se povezuje
z vsemi organi in organizacija-
mi v občini zaracii uspešnega
reševanja skupnih zadev. Po-
sebno pomembna je njena vlo-
ga pri usmerjanju irf koordini-
ranju dejavnosti samoupravnih
organov in organizacij v obči-
ni. Zato se mora občinska skup-
ščina še pojavljati kot aktiven
faktor usmerjanja in koordini-
ranja v občini. To velja zlasti
za položaj skupščine nasproti
vsem delovnim organizacijam.
Kot vemo, sestavljata občin-
sko skupščino občinski zbor in
zbor delovnih skupnosti. Po
ustavnih določilih, ki so uve-
ljavljena tudi v statutu občine,
delata zbora občinske skupšči-
ne in odločata praviloma skup-
no. To je še posebno značilno
tudi za delovanje naše občinske
skupščine. Ni cilj dajati sedaj
ocene dela občinske skupščine,
ampak opozoriti na nekatere
probleme, kar se tiče sestava
zbora delovnih skupnosti.
Dosedanji sestav zbora
delovnih skupnosti
Po do sedaj veljavnih načelih
glede .števila odborniških mest,
ki jih imajo posamezne skupi-
ne v zboru delovnih skupnosti,
lahko ima ena skupina v zboru
celo 7.>«/(i skupnega števila od-
borniških mest. Na druge tri
skiipine torej odpade le 25"/«
odborniških mandatov. V veči-
ni slovenskih občin, to je pri-
mer tudi za našo občino, je sku-
pina gospodarstva najštevilnej-
ša glede zaposlenih in ima zato
pri nas 27 odborniških mest v
zboru delovnih skupnosti. Druge
tri skupine, to je skupina pro-
svete in kulture, skupina zdrav-
stva in socialnega varstva ter
f-^kupina delovnih ljudi v držav-
nih organih, družbenih organi-
zacijah in društvih, pa imajo
Nadalje-^vanje na 2. strani
1700 sianovanj zgrajenih v devetih letih
Stanovanja za družine z nižjimi prejemki
Le s skupnimi napori mogoče odpraviti pomanj-kanje stanovanj
Na reševanje stanovanjskih problemov v ptujski občini od 1957.
do 1966. leta so močno vplivale možnosti financiranja družbene in za-
sebne stanovanjske novogradnje. V analizi, ki jo je pripravil za zaseda-
nje občinske skupščine 10. oktobra 1966 oddelek za upravno pravne za-
deve skupščine, so zanimivi podatki, ki potrjujefo, da so v vsem tem
obdobju finančne možnosti odločilno vplivale na gradnjo družbenih in za-
sebnih stanovanjskih objektov.
Iz pregleda o obsegu sldnovanjske izgradnje v letih od 1957 do
1965 je razvidno, da je bilo zgrajenih največ stanovanj v letih 1961
(219), 1959 (208), 1962 (205), v letih 1963 (184), 1958 (177) in 1965
(177), 1960 (172), 1957 (171) in 1964 (161) sianovanj. Največ družbe-
nih stanovanj je dobil Ptuj z okolico 1961. leta (139), 1962 pa (111),
druga lela pa rned 18 in 84 stanovanj, in sicer 1963 (84), 1960 (78),
1964	(78), 1959 (72), 1958 (57), 1957 (54) in 1965 (18). Drugačna pa je
slika pri gradnji zasebnih sianovanj. Največ teh je bilo zgrajenih
1965. leta (159), 1959 (136), 1958 (120), 1957 (117), 1963 (100), 1960
(94), 1962 (94), 1964 (83) in 1961 (80). Pri skupni gradnji stanovanj
v občini je bil najvišji odstotek zasebnih stanovanj zgrajen v letih
1965	(89,8), 1957 (68,4), 1958 (67,8) 1959 (65,4), manj pa v letih 1960,
1963, 1964, 1962 in 196t (36,5 "Vn).
Do leta 1954 je bilo za stanovanjsko graditev porabljenih naj-
več zasebnih sredstev in nekaj kreditov ob takratnih možnostih.
V letih 1955 do 1959 je močno vplival na šlanovanjsko izgradnjo
ustanovljen stanovanjski sklad z namenskimi sredstvi za gradnjo
stanovanj. V 1960. letu, v letu stanovanjske reforme, so dobili sta-
novanjski skladi nalogo mobilizirati za stanovanjsko gradnjo druž-
bena in zasebna sredstva. Valoriziran je bil stanovanjski fond. Za
bc en 30-slanovanjski blok TGA Kidričevo
SKUPŠČINO ZANIMA, KDO POMAGA
GRADITI NOVO POŠTO IN KDO NE
POČASNO, VENDAR VIDNO NAPREDOVANJE POSTNEGA
POSLOPJA ZRAVEN PTUJSKEGA SODIŠČA NA TRGU SVOBODE,
NF MORE MIMO RAZPRAV ODBORNIKOV OBEH ZBOROV NA
ZASEDANJU OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ.
Tudi na ZcKsedanju 10. oktobra
U-K>1) je nanesla razprava na I o
poslopje, Iz nje so povžeh od-
i'^'>rniki nazadnje dve važni ugo-
iO\'i.ivi, :n sicer da je nekaj qo-
'>podar;kM) orcjanizacij* v PUiju
i'.pušlevd!o nei/ocjihen pogoj PTT
podjetja PLuju. da bo dobil avto-
inarfiko telefonsko ccntralo, ko
ogradil novo poštno poslop-
m ;o prispevale' dolpčene
ilirsko v eklad za (jradilev tecja
Poalopjd, da pa so tudi podjetja,
l^i do-iej /amolrala svoj od-
govor, ali bodo prispevala ali ne.
^'-TGA Hor:?, Kidrič' v Kidriče-
^fin .so začasno odklonili svoj
Piir^pevek (!k;de na določene ie-
ki j:in to onemogočajo in
ti.;tii sporočili občinski okup-
piihodnji soji obel> zborov
'^brinske skupščine želijo odbor-
"iki izvedeti, katera podjetja so
svoj prispevek /a zgraditev
no.Šltiegd poslopja v Ptuju in ka-
niso drila in ki tudi na 1o-
''"le\no priporočilo skupščine!
'^it' niso oiifjovorila. ali bodo j
fomagala Ptuju čimprej do nove
•^'^šte ali pa bodo samo čakala
[jnu. ko bo poslopje gotovo in ko
Idhko govorili po telefonu
aAtomalsko telefonsko cen-
tr.iifj.
i innonju cnecja uaiud odbor-
nikov skupščine se nam vsaka
nedoslednost maščuje. Javnosti
niso znana imena podjetij, ki
prisluhnejo potrebam Ptuja in
pomagajo, kjer le morejo, da
pride do stvari, ki so mu po-
trebne, v tem primeru avtomat-
ska telefonska centrala, drugi pa
lepo molčijo in čakajo, ker jim
pač -»nihče n.ič ne more«, četudi
nič ne prispevajo, kjer je napre-
dek odvisen tudi od njihove po-
moči. Priporočila občinske tskup-
ščine ne bi smeli smatrati le kot
formalno pismo in željo skupšči-
ne, niti kot pismo, na katerega
oe nihče ne čuti dolžan odgo-
voriti v nobenem, v poslovnem
življenju običajnem roku.
Odbornik skupščine, ki je zah-
teval na zadnjem zasedanju
skupščine to poročMo, je dobe-
sedno dejal: >Zdnimivo bi le bi-
lo vedeti, kdo je v .molčečih'
p.>djetjih proti pomoči za zgra-
ditev novega poštnega poslopja,
ali direktor, predsednik delav-
skega sveta ali upravnega odbo-
ra ali kdo drug;?:' Ob neenotnem
odnosu do prizadevanj skupščine
kot predstavnika vse občinske
javnosti res ni mogoče doječi
uspehov, zato pa bi bilo dobro
\edeti, kdo ima tudi z-a to za-
•slugi'.
V. J.
V času, ko se boji v Vietnamu,
posebno ob razmejitvenem pasu
med Severnim in Južnim Vietna-
mom, zaostrujejo, je ameriški
predsednik Johnson krenil, kol
je sam dejal, na »mirovno pot«.
V Manili se bo udeležil sestanka
dežel, ki so kot ameriške zavez-
nice vmešane v vietnamsko voj-
no. Poleg tega bo uradno obiskal
tudi Novo Zelandijo, Avstralijo,
Filipine, Tajsko, Malezijo in Ko-
rejo.
J 011N S O N O V A » M1R O V N A
POT«
Predsednik Johnson je že sam
pred odhodom dejal, da se bodo
v Manili predvsem posvetovali o
-civilni, konstruktivni strani vi-
etnamskega problema«. Vendar
je več kot očitno, da bodo pre-
vladovali vojaški problemi. Ne
navajajo kar ta^ko, da je Koreja
že vmešana v vietnamsko vojno
s svojim korpusom, da Južni Vi-
etnam s svojo sedanjo vlado no-
če ničesar slišati o miru, da se
Tajska zaradi vse močnejšega
partizanskega gibanja v severo-
zahodnem predelu, ki da je po-
\ezano s Severnim Vietnamom,
ne bo zavzemala za pomiritev, da
so Filipini tudi ogroženi od vse
močnejših gverilskih enot (te pa
so, kot pravijo Američani, le
»eksponenti mednarodnega komu-
nizma'.«) in da sta Avstralija in
Nova Zelandija blednjič za poli-
tiko »trde roke«.
Vse je odvisno od odločitve
VVashiiigtona. Toda če upošteva-
mo prizadevanja, da bi v Južni
Vietnam poslali nove enote, po-
tem je kuj malo mesta za resnič-
na mirovna posvetovanja v Ma-
nili.
SREČANJE VODITELJEV SOCI-
ALISTIČNIM DEŽEL
Na povabilo Cl< KP Sovjetske
zveze In sovjetske vlade so se v
Moskv] sestali voditelji vzhod-
noevropskih dežel in Kube.
Obrcmbni ministri teh dežel naj
hi prisostvovali izstrelTtvi prve
vesoljske ladje z »mednarodno
posadko«. Kaže, da bodo poleg
sovjetskih vesoljcev ši češkoslo-
vaški in bolgarski.
Seveda ta dogodek, ki še ni
uradno potrjen, ne pome.ni, da
se bodo ukvarjali samo z vesolj-
skimi zadevami. Posvetovali se
bodo tudi o tekočih mednarodnih
temah, med drugim tudi o odno-
sih do Kitajske in njene »velike
kulturne revolucije«, o odnosih
Vzhod—-Zahod, o medsebojnem
sodelovanju dežel varšavske vo-
jaške zveze itd.
KITAJSKA »KULTURNA REVO-
lUCIJA«
Kdkor kaže, se na Kitajakem
vse bolj odvija pajčolan z »ve-
lika kulturne revolucije^. Ce se
je ta spočetka odražala v uniče-
vanju kulturnih spomenikov, ki
spominjajo na stare čase, se je
sedaj >;udarna pest- revolucije,
rdeča garda, vrgla na partijske
prvake. Očitki tem ljudem, ki i:h
lahko beremo v kitajiskcm t.iS)ku
ia poročilih redkih dopisniKov na
Kitajskem, so sedaj jasni. Gre,
kot pravijo v Pekingu, za »po-
mehkužene« partijske funkcionai-
je, ki so pozabili na tegobe, sa-
moodpcved in ponižnost, kj gre-
do pc pot: kapitalizma m burzu-
az'je«. Očitki revizionizma pa .še
naprej veljajo socialističnemu
svetu
Kaže. da je sedanja druga naj-
pomemlinejša osebnost za pred-
sednikom Mao Ce Tuiigom,
cbiambni minister Lin Piao, v
zadnjih letih uspešno odstranil z
najpcmembnejših položajev v
'■'ojski nezanesljive liudi, t], tiote,
ki se ne strinjajo z preveč boje-
viLo linijo Maoa in Piaoja, ualo
pa se je lotil še Cenlratncga ko-
miteja in odstranil uekai star]li
i»omunistov borcev, ki so aosili
glavno breme kitajske revolucije.
To hkrati tudi pomeni, da se
■suinlj.vi« niso btnujali z neKa-
teriini potezami Maa, ki .-iU v b.at-
vu povsem osamile Kitajsko, 'lu
na; omenimo samo neuspel: po-
skus udara v Indoneziji, neuspei
poizkas da bi znano zadev u s
sovietskimi raketam, na KuD; ./,-
koristili za sov jelsko-amenški
spopad, neusjpeii poizkus poalavi-
ti na noge nove Združene narudt
s pjmočjo »novih bil« itd. 1 ud.
kitajska politika o Vietnamu, ki
gre /o tem, da bi spravilo VVa-
shiagton ;n Moskvo v med^ebj}-
iii spopad, ne žanje uspeti o v.
Vprošanje pa ]e, kakšnu bodo
posledice bo-ja.prot; partij-k.rii
vrtiGvoni in voditeljem na ii.:ž;-,b
položajih. Ah gre za retoraiu ao-
sedaaie partijske orga.nizacile ali
oelo za kaj drugega
POTRES V PERUJU
Osrednje območje Peruja je
spet prizadejal a-ilen poireo. Kc-
k.ih 8U ijudi je bilo pri tem ubilJj.
Največ smrtnih žrtev so zabele-
žili v mestu Caghajo	Mt-
šč£i.ni omenjenega mesta in se
mest mie ter Juacua ob obali so
prfcži\ eli vso noč na ulicah.
Gre za tretjo potresno katastro-
fo v Zadnjih 100 letih. Pri potresu
let-t 1940 je izgubilo življenje 2(Xj
ljudi, leta 1868 pa 25.000
TRETJI SESTANEK TREH NA
VRHU V NEW DELHIJU
2e polnih deset let traja tradi-
cija tristranskih ali dvostranskih
sestankov predsednikov SFRJ in
ZAR in vladnega predsednika In-
dije. Najnovejše srečanje med
predsednikom Titom, Naserjem in
ga. Indiro Gandhi pa se bo priče-
lo pojutrišnjem v indijskem glav-
nem mestu Novem Delhiju.
Kakor smo na tem mestu že po-
ročali, gre za redno izmenjavo
mnenj o mednarodnem položaju
in o vlogi, ki naj jo odigrajo de-
žele neveza.nega sveta. Vietnam
je postal nevarno žarišče svetov-
nega spopada. Vprašanja koloni-
alizma in neokolonializma se vsi-
ljujejo v naostrejši obliki. V^pra-
šanje razorožitve ni krenilo z
mrtvega ti.,.. Razlika med ra-zvi-
timi in nerazvitimi deželami je
vse večja.
Naj se na kratko dotaknemo
vprašanj, ki so prevladovala na
dveh prejšnjih tristranskih se-
stankih, na Brionih leta 1956, in
v Kairu leta 1961!
Od dne, ko so s ena Brionih
18. julija 1956 sestali Tito. Naser
in Nehru, je minilo ravno leto
dni od Bandunške konference, ki
je v bistvu sprejela načela miro-
ljubnega sožitja. Hladna vojna je
tiste dni počasi ugašala. V SZ je
bil znani 20. kongres, ki je ta pro-
ces še pospešil. Toda blokovske
narave se svet ni mogel otresti.
Še vedno je veljalo pravilo, da
se mora dežela, ki še ni razvršče-
na, pridružiti tej ali oni vojaško-
blokovski organizaciji.
Trije predsedniki so tedaj ugo-
tovili, da srečanje dežel z različ-
nimi družbenimi ureditvam: krc-
pe medsebojno razumevanje ui
razorožitvi razpravljali v OZN in
koeksistenco in da jih je treba
zalo spodbujati; da s eje treba
po načelih, ki so jih sprejel; v
Bandungu, ravnati tudi v medna-
rodnih odnosih; da miru ni mogp-
če doseči z razdelitvijo sveta na
blO'ke, temveč z njihovim počas-
nim razpuščanjem; da je treba o
da je treba odstraniti vse ovire
za razvoj trgovinskega in gospo-
darskega sodelovanja.
Prvi trojni sestanek je v bistvu
postavil temelje za skupen na-
stop nevezanih na mednarodnem
prizorišču. Pet let pozneje je to
zamisel sprejela tudi beograjska
konferenca nevezanih.
Tri mesece po končani beograj-
ski konferenci se je posebno mot-
no čutil pritisk velesil na neve-
zane države. Bili smo priče kam-
panje proti Kambodži. Tedaj so
odpovedali posojila Gani, Mal-ju
in Gvineji. Čutiti je bilo spletke
na Srednje Vzhodu. Vse to pa je
spremljalo poslabšanje odnosov
med Vzhodom in Zahodom. V ta-
kem ozračju so se 18. novembra
leta 1956 v Kairu sestali Tito, Na-
ser in Nehru.
Državniki so ugotovili, da -jp-
mednarodna napetost krepi. Za-
to so se zavzel'1 za širše akcije
nevezanih dežel in za reševanje
številnih sp.orov na 16. zasedauju
Generalne skupščine. Pozval; so
neblo,kovske dežele h krepitvi go-
spodarskega sodelovanja m na-
predk,'	gospodarskih od-
nosov v svetu.
Sklican je gospodarski
zbor skupščine
^ SR Slovenije
Predsednik ^osriodarske°a zbo-
ra skupščine SR Slf>venije je
sklical sejo zbora petek. 2b'.
oktobra 1966. ob li. uri.
Po predlo^iu dnevne;^a red:i bo
zbor med drugim razpravljal o
gibanju gospodarstva v prvih os-
mih mesecih letošnjega leta. na-
dalje o poročilih o izvajanju po-
litike na nshaterih področjih go-
spodarstva, kot ic. jo s svojimi
akti odobrila skuošCina SR isto-
venijc. ter c pre.^il^igu zakona o
zavodu za vodno cospodarst vo Si^
Slovenije.
PRESENEČENJE
V VVASHINGTONU
0-;tavka sedmerice ministrom-
saj^on.ske vlado je izzvala v Wa-
^binplonu neugodno presenečenje.
Sporočile o ostavki je za Ameri-
čane tembolj neprijetno, ker je
general Ky želel na manilski kon-
ferenci pokazati, da ima za sabo
vsaj vodilne politične osebnosti v
Saigonu. .Manilska konfcrenca. k;
naj bi se začela v ponedeljek, bi
morala m.ed drugim izražati tud'
popolno foiidarnos+ sedmih držav.
!■» sodclujeio v ameri.ških vojnih
naporih v Vietnamu. Konferenc-?
naj iij tvli utrdila sedanji sajgon
iki icžuT).
stran i
TEDNIK — petek, 21. oktobra 1966
Stran
MNENJE RAZNIH
LJUDI
O RAZNIH
PROBLEMIH
... Priporočilo občinske skup-
ščine podjetjem je zadnji možen
izhod iz težav, ko navzgor ne
smemo ali ne moremo prositi,
navzdol pa ne pritiskati niti
vzeti. Za humanizem in uvidev-
nost še na srečo ostanejo pov-
sod in vedno odprta vrata. (Du-
šan Cokl.)
*
... Marsikaj povedo in svetu-
jejo ljudje, ko ugotovijo, da hC
ne smelo biti zastojev in težav,
pa jih poslušamo in jim pri-
znamo, da imajo prav, ampak
zgodi se vseeno malo in vse
ostane po starem. Za gospodar-
ske neuspehe so le odgovorni
vodilni ljudje, ki imajo vse pra-
vice in možnosti biti dosledni
pri svojem delu ali pa tudi
možnosti najti sposobne ljudi
za mesta, kjer zaradi nesposob-
nosti ne gre naprej. (Janko žni-
darič.)
*
... Ce se nočemo učiti korist-
nih stvari doma, ker se nam
zdi vse, kar storimo, premalo,
preskromno, prepočasi, bi mo-
rali iti več po svetu in vsaj
tam pogledati, kako tam ljudje
delajo, kako se tam trudijo za-
dovoljiti razvajeni trg, kako
tam iščejo notranje rezerve in
s čim vse so zadovoljni po svo-
jem delu. (Lojzka Stropnik.)
...Naši kmetje težko prena-
šajo razna protislovja. Od njih
pričakujemo in zahtevamo, da
bodo ne glede na starost in
opremljenost z orodjem dobro
obdelovali svojo zemljo, v redu
plačevali davke in zalagali naš
trg s kmetijskimi pridelki po
zmernih cenah. Včasih smo sme,-
li prodati traktor ali kmetijsko
orodje Odpadu in le-ta ga je
smel prodati kmetu. Zdaj jim
to lahko prodamo samo po raz-
pisu mimo očitka, da smo jih
z mehanizacijo preveč okrepili
na škodo kmetijskih gospodar-
stev. Novo uvožene traktorje pa
jim lahko prodamo naravnost,
če imajo devize, pa tudi, če
imajo dinarje. Sčasoma se bomo
že otresli bojazni, da bo kdo
s kmetijskim orodjem tako obo-
gatel, da bi podrl na našem po-
deželju socialistično ravnotežje
med družbenim in zasebnim
sektorjem. (Vinko Dreo.)
*
... Lepo j©-, da imamo stari,
zgodovinski in novi modernejši
Ptuj. Za slednjega imamo na-
črte, kako smo ga gradili, za
staro poslopje, stolpe in drugo
pa nimamo načrtov, kako bi jih
naj vzdrževali, da jih ne bi zob
časa preveč oglodal. Imamo tu-
di stalne prebivalce Ptuja in
redne pa tudi občasne goste.
Vsi skupaj bi radi imeli lep in
čist Ptuj. Ko greste po ulicah
ali ob cestah po mestu, pa mo-
rate žal priznati, da skrbimo
tudi za to, da je povsod dovolj
smeti in nesnage, kar jemlje
komunalnemu podjetju denar
in živce, nam vsem pa dobro
ime. (Vida Rojic.)
... Povsetovanja in razgovori
so nam prešli že v meso in kri.
Sede v krogu med znanci ima-
mo kup zamisli in predlogov
vse do dogovora, kako si bomo
razdelili delo. Potem pa popusti
celo navdušenje za lastne po-
bude, ker delo zahteva čas, skrb
in napor. Doslednost je lepa
lastnost, samo da jo je lepše
občudovati pri drugih kot pri
sebi. (Simon Pešec.)
TOKRAT TUDI CENE
ZA PREMOG IN DRVA
Na pobudo bralcev Tednika
objavljamo tokrat tudi cene go-
riva pri Lesno-iindustrijskem in
trgovskem podjetju Les v Ptuju.
Cene so v starih dinarjih in
franko skladišče Ptuj pri želez-
n-iški tehtnici.
I.	Premog: Velenje — lignit
kosi 1 tona 9200 S din, kocke
8700; Trbovlje — kocke 12.760,
oreh 12.090; Zagorje — kocke
13.320, oreh 12.520; Senovo —
kocke 14.420, oreh 13.770. Cene
odobrila občinska sicupščina Ptuj.
II.	Drva: trda m' vrste a, sta-
rih din 8300, b — 7470, c — 6670,
mehka: a — 5900, b — 5300 in
c — 4700.
Žaganje 1 m® 750 S din.
Dostava premoga in drv: Ptuj
in okolica do 3 km za 1 kg 1,20
S din, nad 3 km 2400 din na uro.
Obrat za zadružno kooperacijo
pr' KK Ptuj »Jože Lacko« na-
bavlja pretnog za svoje koope-
rainte, in sicer samo lignit iz Ve-
lenja — kockovec po 8 din za
1 kg i'n ga dostavlja na dom s
tem, da zaračuna za I kg 1,20
do 1,50 S din, odvisnio pa^č od
oddaljenosti od Ptuja.
Manj svetov, veo skupščinskih
odbornikov
(NADALJEVANI« S 1. STRANI)
skupno le devet odborniških
mest. S tem so bile te tri sku-
pine očitno zapostavljene, kljub
temu da vemo, da problemi na
teh področjih niso nič manjši
kot problemi na področju go-
spodarstva. V skupini gospo-
darstva je bilo izvoljenih v naš
zbor delovnih skupnosti skupno
27 odbornikov, od lega v pod-
skupini kmetijstva osem od-
bornikov, v ostalih področjih
pa 19 odbornikov. V ostalih
treh skupinah je bilo izvoljenih
skupno devet odbornikov, od
tega trije v skupini prosvete in
kulture, štirje v skupini zdrav-
stva in socialnega varstva ter
dva odbornika v skupini delov-
nih ljudi v državnih organih
ter družbenih organizacijah in
društvih.
Da bi lahko občinska skup-
ščina vse bolj opravljala svojo
osnovno funkcijo usklajevalca
samoupravnih interesov v ob-
čini in tudi sama delovala kot
organ družbenega samouprav-
}janja, je potrebno izvršiti do-
ločene spremembe v sestavu
sedanjega zbora delovnih skup-
nosti. Ze leta 1963 je bilo v ne-
katerih občinah v .Jugoslaviji
ustanovljenih več z^borov delov-
nih skupnosti, podobno kot je
organizirana zvezna oziroma
republiška skupščina.
Predlog za dva zbora
delovnih skupnosti
Konkretno za našo občino
predlagamo, da bi iz dosedanje-
ga zbora delovnih skupnosti
formirali dva posebna samo-
stojna zbora, ki bi imela enako
število odbornikov, in to:
—	gospodarski zbor in
—	zbor družbenih dejavnosti.
S tem bi dali večji poudarek
družbenim dejavnostim, ker
smo obravnavali probleme teh
področij večkrat v skupščini
obstransko oziroma le v okvi-
ru svetov občinske skupščine
kot politično izvršilnih organov.
Ce hočemo uveljaviti to spre-
membo v sestavu naše občinske
skupščine, je potrebna predhod-
na sprememba zakona o volit-
vah in odpoklicu odbornikov
občinskih skupščin. 95. člen re-
publiške ustave namreč določa,
da se z zakonom lahko predvi-
di ustanovitev več zborov de-
lovnih skupnosti v občinah, ki
izpolnjujejo za to določene po-
goje. Ce je v občini ustanovlje-
nih več zborov delovnih skup-
nosti, se tem zborom s statutom
občine lahko poverijo tudi do-
ločene politično izvršilne nalo-
ge — to je, da lahko prevza-
mejo naloge sedanjih svetov
občinske skupščine. Gospodar-
ski zbor bi prevzel naloge sve-
tov občinske skupščine s pod-
ročja gospodarstva, medtem ko
bi prevz;el zbor družbenih de-
javnosti naloge svetov s pod-
ročja družbenih služb. Tako bi
ostali pri naši občinski skup-
ščini le štirje sveti, in sicer, za
področja, kjer je politična iz-
vršilna funkcija, to je funkcija
oblasti, še izdatno prisotna (fi-
nance, narodna obramba, no-
tranje zadeve ter obča uprava
in pravosodje). Za pripravo
predlogov za seje. zborov bi
jahko imeli zbori odbore za po-
samezna področja. S tem bi bi-
la dosežena predvsem večja
povezanost odbornikov z občin-
sko skupščino in s problemati-
ko, ki jo naj skupščina na sejah
zborov obravnava.
Vsak zbor (tudi občinski zbor)
bi imel svojega predstavnika.
Predsedniki zborov in predsed-
niki občinske skupščine bi se-
stavljali. predsedstvo občinske
skupščine, ki bi skrbelo za kon-
Stanovcinja tudi za družine z nižjimi dohodki
(NADALJEVANJE S 1. STRANI)
stanarine je bila v letih od 1960 do 1965 upoštevana dvakratna
amortizacija stanovanja. Polovica stanarine je praviloma ostala hi-
ši, druga polovica pa je bila na razpolago investitorju oziroma sta-
novanjskemu skladu. Cene stanovanjem so se povzpele za 1 m' od
1959. leta od 45.000 S din na 110.000 S din v letu 1965, kar je tudi
močno vplivalo na. stanarine za nova stanovanja. Nastale so dvoj-
ne stanarine. Do 1959. leta zgrajen stanovanjski fond je imel sta-
narine določene po. revalorizaciji, po tem letu pa pp obračunski
Vrednosti stanovanja, ki je dosegla povprečno tudi 2 "/o.
Občinski stanovanjski sklad je imel v tem obdobju pomemben
vpliv. Dodeljeval je kredite po natečaju, ki je vseboval med dru-
gim tudi pogoje o višini lastne udeležbe, vračilnem roku ter višini
obrestne mere. Močnejši investitorji so dosegli največ sredstev iz
stanovanjskega sklada. Prednost je imela gradnja najemnih stano-
vanj, na lastniška stanovanja pa je odpadel manjši odstotek. Ob-
činski stanovanjski sklad je nastopal bolj kot investitor in manj
kot kreditor.
Lične enodružinske hiše pri bolnišnici.
DEFORMACIJAM, KI SO TEMU SLEDILE, JE BILO NAJVEČ
KRIVO TAKSNO INVESTIRANJE, NIZKA STANARINA V NOVIH
STANOVANJIH, UPOŠTEVANJE LE MOCNEJSIH INVESTITOR-
JEV, ADMINISTRATIVNA DISTRIBUCIJA STANOVANJ, KI .TE
DAJALA PREDNOST PREDVSEM KATEGORIJAM INTERESENTOV
Z VIŠJIMI OSEBNIMI DOHODKI. DELAVCI Z NIŽJIMI OSEBNIMI
DOHODKI SO TE DEFORMACIJE NAJBOLJ OBČUTILI, KER ZA
NJIHOVO KATEGORIJO IN ZA NJIHOVE OSEBNE DOHODKE NI
BILO STANOVANJ. TO JE TUDI NEKOLIKO VPLIVALO NA
GRADITEV INDIVIDUALNIH STANOVANJ, KI JE OD 1962. LETA
DALJE STALNO NARAŠČALA VSE DO 1965 IN LETOŠNJEGA
LETA.
S stanovanjsko reformo 1960. leta je dopuščena možnost, da
postane stanovanje postopoma individualna in ne kolektivna dobri-
na, da postane stanovanjska gradnja ekonomski proces in ne druž-
bena služba ob pretežno družbenih sredstvih in da postane stano-
vanje blago, ki se kupuje oziroma prodaja in ne kolektivna dobrina,
ki se daje stanovalcem v najem.
V tej smeri naj bi tekel razvoj stanovanjskega gospodarstva v
duhu novih zakonov o stanovanjskem gospodarstvu do 1970. leta,
kakor je to tudi izraženo v resoluciji zvezne skupščine.
PRIHAJAMO TOREJ V PROCES OBJEKTIVNEGA EKONOM-
SKEGA ODLOČANJA GLEDE VRSTE STANOVANJA, NJIHOVEGA
STANDARDA, LOKACIJE IN STROŠKOV. SEDAJ TUDI ODPADE
PRIMAT V REŠEVANJU STANOVANJSKEGA PROBLEMA OBČA-
NOV Z VIŠJIMI OSEBNIMI DOHODKL SEDAJ SO ODPRTE MOŽ-
NOSTI TUDI ZA NAJEMNO STANOVANJE LJUDI Z MANIŠTMI
OSEBNIMI DOHODKI. GRADITEV INDIVIDUALNE DRUŽINSKE
HIŠE PODPIRAJO SEDAJ TUDI DELOVNI KOLEKTIVI PRI DE-
LITVI SREDSTEV IZ SKLADA SKUPNE PORABE OZIROMA SRED-
STEV IZ PREPUŠČENEGA STANOVANJSKEGA PRISPEVKA. OD-
PRAVLJAJO SE MNOGE TEZAVE, KI SO PREJ OVIRALE TAKO
GRADNJO STANOVANJ IN SE POSPEŠENO REŠUJEJO VPRAŠA-
NJA ZA ODPRAVO TEH OVIR.
O nadaljnjih pogojih in oblikah graditve stanovanj smo že pi-
sali nekaj v zadnji številki Tednika, in sicer v duhu priporočil, ki
jih je sprejela skupščina, te pa so v duhu sprememb, ki jih je pri-
nesla reforma.
V. J.
tinuirano delo skupščine kot
celote, oziroma posameznih zsbo-
rov.
V vsak zbor po trideset
odbornikov
Glede na število zaposlenih
na posameznih področjih se je
iz;kristaliziral predlog, da bi
vsak zbor delovnih skupnosti
imel po trideset odbornikov.
Gospodarski zbor bi sestavlja-
lo devetnajst odbornikov s pod-
ročja nekmetijskih gospodarskih
področij, kot je to sedaj, in
enajst odbornikov s področja
kmetijstva; sedaj ima to pod-
ročje le osem odbornikov.
Opozoriti je treba na to, da
je bilo že leta 1965 črtano dolo-
čilo drugega odstavka petega
člena zakona o volitvah in od-
poklicu odbornikov občinskih
skupščin, ki je določalo, da od-
pade od skupnega števila od-
bornikov zbora delovnih skup-
nosti, ki pripada skupini gospo-
darstva, na p(xiročje kmetijstva
toliko odbornikov, kot ustreza
razmerju, v katerem je kmetij-
•stvo udeleženo pri skupnem
družbenem produktu v občini.
Sedaj te omejitve glede števila
odbornikov s področja kmetij-
stva ni več in je zato potrebno
tej podskupini določiti število
mandatov po enakih kriterijih
kot za vsa druga nekmetijska
gospodarska področja.
Zbor družbenih dejavnosti bi
bil sestavljen iz štirinajst od-
bornikov s področja zdravstva
in socialnega varstva (sedaj
štirje odborniki), deset odborni-
kov s področja prosvete in kul-
ture (sedaj trije odborniki) in
šest odbornikov s področja dr-
žavne uprave ter družbenih or-
ganizacij in društev (sedaj dva
odbornika).
Sto odbornikov
v novi skupščini
Povečati bi bilo treba tudi
fštevilo odbornikov »občinskega
zbora glede na spremembe šte-
vila prebivalstva na območjih
posameenih krajevnih skupno-
sti, in sicer od sedanjih 36 na
40 odbornikov. Tudi bi dosledno
uveljavili načelo, da bi imela
vsaka krajevna skupnost naj-
manj enega odbornika, krajev-
ne skupnosti, ki imajo večje
število prebivalcev, pa po dva
odbornika. Namesto enega od-
bornika bi volili na območju
krajevne skupnosti Rogoznica
in krajevne skupnosti Videm
sedaj po dva odbornika, v kra-
jevni skupnosti Ptuj pa name-
sto .šestih osem odbornikov. No-
va občinska skupščina bi ime-
la po tem predlogu 100 odbor-
nikov.
Pred realizacijo teh sprememb
je potrebno doseči spremembo
republiškega zakona o volitvah
in odpoklicu odbornikov občin-
skih skupščin in nato ustrezno
spremeniti in dopolniti določbe
v našem občinskem statutu.
Na koncu naj opozoi-imo, da
to še ni dokončen predlog, am-
pnk je le navrženih nekaj misli,
o katerih bi morali sedaj pred
volitvami razpravljati in najti
take ' rešitve, da bo občinska
skupščina v bodoče lahko še
u.'^Dešneje delovala in postala s
tem še poTi<="mbnejši družbeni
činitelj v občini.
Rri gospodarski zbornici SRS ustanovljen svet
gostinstvo in turizem
GOSTINCE BO ZDRUŽEVAL STROKOVI
ODBOR
Pri Gospodarski zbornici SRS je ustanovljen Svet za gostim
in turizem, ki ima strokovni odbor za gostinske gospodarske oi
nizacije in samostojne gostilničarje za občino Maribor-Center, ;
ribor-Tezno, Maribor-Tabor, Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska
strica. Ta odbor bo imel sedež v Mariboru.
Predstavniki gostinskih gospo-
darskih organizacij in samostoj-
nih gostilničarjev iz teh občin, se
bodo sestali 27. oktobra 1966 v
Mariboru v dvprani Društva eko-
nomistov (Cafova 7-V), kjer bodo
raz.pravljali o ekonomski proble-
matiki gostin-stva v tem delu Slo-
venije ter o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju samostoj-
nih obrtnikov in samostojnih go-
stincev, obenem pa bodo izvolili
člane strokovnega odbora za go-
cstinstvo.
Gostinstvo na tem območju Slo-
venije pomenil pomembno pano-
go go.spoddrstva, ki je šele v raz-
voju, vendar pa že sedaj pred ta-
ko pomembnimi nalogami, da je
potrebno najti vse možnosti in
vse oblike za pomoč tej panogi,
brez katere bi si težko predstav-
ljali razvoj turizma.
Ravno glede na vse to je pr
pri Gospodarski zbornici SR;
Ljubljani do ustanovitve svet<
gostirustvo m turizem, pri tem
do strokovnega odbora za 5
pine občin.
Gostinstvo potrebuje svoj s
enako pa turizem, ki bo sposo
s svojo iznajdljivostjo in avt
tativnostjo dvigniti svoj glas
vsod, kjer se bodo reševali f
blemi gostinstva in turizma
kjer se bodo določale meje
možno&ti za pospešen razvoj
stinatva in turizma v Slover
Sama gostinska podjetja, pa t
sami zasebni gostinski obrati,
si težko pomagali v vprašan
kjer gre za širša vprašanja i
jih rešujejo občinske skupšc
in krajevne skupnosti.
V
Tržišče še polno neskladnosti
S PROMETOM S KMETIJSKIMI PRIDELlI
TEŽAVE
Potrošniki v poreč tržnim inšpektorjem
ali obratno
Republiški tržni inšpektorat je sklical za 26. oktober 1961 i
prostore skupščine občine Ptuj na posvetovanja trJine
iz občin v severni Sloveniji, na katerem bodo obravnavali prob'
matiko s področja odkupa in prometa s kmetijskimi pridelki, s pro
Izvodi izkoriščanja gozdov, o poslovanju zasebnih mlinov, o pošlo
vanju zasebnih mesarjev, o pojavih na tržišču in o kontroli cen, (
kapacitetah gostinskih obratov In njihove opremljenosti ter skib
za goste, pa tudi o drugih vprašanjih.
Na posvetovanje bodo prišli
tržni inšpektoTji ii občin Mari-
bor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj,
Slovenska Bistrica, Slovenske
Konjice, Radlje ob Dravi in Le-
nart v Slovenskih goricah, ude-
ležil pa se ga bo tudi predstav-
nik zveznega tržnega inšpektora-
ta.
Namen posvetovanja ni samo
ugotoviti metode dela tržnih in-
šipektorjev pri občinskih skup-
ščinah, temveč tudi obravnaval
pojave, ki jih ugotavljajo n
tržišču potrošniki. Nekateri ka
žejo na to, da se vsi obrati i
preskrbo prebivalstva s kmetij
skimi pridelki, 7 mlevskimi ii
delki, .z mesom in drugi vedn
toliko ne bavijo s skrbjo in
nalogo, kako oskrbeti državljan
na svojem območju, temveč prei|
vsem z vprašanjem, kako dosei
dohodek ne glede na določen
ali dogovorjene cene in ne gled
na to, aH bodo potrošniki doseg
kvalitetno blago ali ne in p
kakšnih cenah.
Sklepi IV. plenuma na Brioni
so v splošni skrbi za urejen
življenje delovnih ljudi vsak da
ob pomoči in zavzetosti vse
služb v naši skupnosti za to p!
segli tudi v tržne razmere in ni
lagajo tržnem inšpekcijam odg«
vorno delo in budnost nad vseJ
primeri in pojavi, ki onemoqi
čaj o izvajanje sklepov in dose^
cilja v njihovem smislu.
TUDI TRGOVINA »JOSIP KRAŠ« V PTUJU
JE LEPO UREJENA
Tovarna obutve »Josip Kraš« Karlovac se je povzpela med
tista podjetja, ki so poskrbela tudi za svoje prodajalne v Ptuju,
svetel, na novo poslikan in popleskan ter na novo opremljen lokal.
V pet^, 14. oktobra 1966, je
bila trgovina te tovarne v Ptuju
po daljšem urejanju ponovno
odprta. Za prvi dan prodaje v
obnovljeni trgovini nasproti
»Delte« v Ptuju je dala tovarna
v prodajo nekaj moških in žen-
skih čevljev po znižani ceni, ki
s.r hitro zmamjkovali, saj se
takšne priložnosti hitro razvedo
po mestu in okolici, saj prihra-
nek vsakega stotaka danes nekaj
pomeni.
Kot je dejala v zvezi s ponov-
nim nemotenim poslovanjem v
trgovini »Josip Kraš« v Ptuju
poslovodkinja, vljudna im spo-
sobna Ivanka Petek, je pokazala
uprava tovarne v Karlovcu vse
razumevanje za to, da bi bila v
Ptuju tudi njihova trgovina lepo
urejena. Z obnovo lokala je ce-
lotna hiša družine Habjandč več
vredna, Idkal pa privlačnejši
mnogim kupcem, ki so se že pre-
pričali, da S.0 tudi čevlji »Kraš«
trpežni in po obliki ustrezni. Dve
pomočnici in ena vajenka si
skupno s poslovodkinjo prizade-
vajo, da bi bili kupci zadovoljni
s postrežbo, ker to pomeni v
trgovskem jeziku ponovno vrača-
nje kupcev v isto trgovino in
fudi stalen promet z njimi. Za
tovarno »Josip Kraš« pomeni to
letno prodajo izdelkov za 50—60
ali celo več milijonov starih di-
narjev ter iz leta v leto več. Ce
ne bi bilo tako, bi prišlo pozije-
je do obnove lokala, tako pa je
že sedaj v Ptuju v tem delu me-
sta še en lep lokal.
Ta trgovina je odprta dnevno
med 7.30 in 12. in med 15.30 in
18. uro. 40"/o znižanje cen za ne-
katere izdelke je še vedno v ve-
ljavi in bo vse do razprodaje
izdelkov, ki jim je namenjen po-
pust. Pri tej tovarni je že v na-
vadi jesenski in spomladanski
popust.
Za odpravo nejasnosti pri integraciji
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE PRED
MNOGIMI PROBLEMI
Pomoč VEKŠ in društva ekonomistov
Mnoga vprašanja s področja integracije v gospodarstvu vs<
bujejo toliko nejasnosti, da smatrajo tudi na Višji ekonomsko k«
mercialni šoli v Mariboru in pri Društvu ekonomistov v Mariboi*
kot nujen razgovor s predstavniki gospodarskih organizacij, da
te nejasnosti odpravili in enolno razumeli pojem integracije in )
v praksi pravilno izvaJalL
Za tozadevno posvetovanje so
se že začele priprave in je po-
vabila Višja ekonomsko komer-
cialna šola v Mariboru k sode-
lovanju tudi ptujsko občinsko
skupščino, ki bi naj dala svoje
predloge za širino in področja za
posvetovanje in da bi zbrala
konkretne probleme s področja
integracije na svojem območju.
V	odboru za te priprave in za
posvetovanje so: prof. Rudi Crn-
kovič, direktor VEKS, prof. Tine
Lah kot odgovoren za pripravo
programa posvetovanja ter prof.
Ciril Miki, prof. Mirko Lindič,
prof. Bojan Cernjavdč, Ivan Pleč-
ko in Herman Jaš kot člani pri-
pravljalnega odbora.
V	osnutku programa za to po-
svetovanje so razvrstili številna
vprašanja, ki nastajajo v proc®
su integracije v gospodarstvu
razne skupine, te upoštevajo d'
javnike za pospeševanje proc«^
integracije, pospešen razvoj a^
spodarstva, vpliv človeka na t'
oretično in praktično reševaini
ekonomskih vprašanj, ekonom«^
učinek integracije, oblike in tel"
dence integracije, decentralizira
no upravljanje v gospodarst^
ter tipične primere iz gospoda'
ske prakse.
Ta razvrstitev bi naj pomagaj
vsem povabljenim, da bi zbr«'
čimveč pripomb za predmet
svetovanja in da bi to posvet^'
vanje čimbolj koristilo gospoda^
skim organizacijam.
V. J.
Sfr«
TEDNIK — petek, 21. oktobra 1%6
Stran 3
Pred srečfln}em samoupravllgvcev v Kidričevem
Prostori trgovine »Jasmin« z bogato izbiro blaga
Merkur daSje specializira svoje proda{iilne
POSL«VAL\!CA ,.JASMiN" ODPRTA
Ptuj, 19. oktobra 1966 (VJ).
Poslovalnica Jasmin trgovskega
podjetja Merkur Ptuj, ki je v
novem poslovno-stanovanjskem
poslopju nasproti hotela Poeto-
vio v Trstenjakovi ulici, je za-
čela danes svojo poslovno ka-
riero s prodajo kozmetičnih
sredstev, fotomateriala, ročnih,
namiznih in stenskih ur, glas-
bil, igrač, usnjene galanterije in
raznih spominkov ter je posta-
la prikupna- točka v tem delu
mesta. Sem bodo vedno radi
prihajali domačini pa tudi ino-
zemski turisti. Za oko je v njej
polno zanimivega in za praktič-
no rabo mnogo koristnega, kar
vsakdo rad kupi, zlasti če najde
vse v eni trgovini v veliki iz-
biri in pri ljubeznivih trgov-
skih uslužbencih ter ob solidnih
cenah.
Na otvoritev te poslovalnice,
ki je bila danes, je povabil ko-
lektiv trgovskega podjetja Mer-
kur predstavnike občinske
skupščine Ptuj, ustanov in pod-
jetij, ki so kakorkoli pripomogli
podjetju Merkur, da je razvilo
specializirano trgovino v Ptuju
ter doseglo modeme trgovske
prostore, ki olepšujejo lice me-
sta.
Direktor podjetja Kari Vob-
nar je v uvodu pozdravil po-
I vabljene politične, skupščinske,
gospodarske in druge predstav-
nike, besedo o pomembnosti
tega trgovskega lokala za Ptuj
in občino ter za podjetje Mer-
kur pa je prepustil predsedniku
delavskega sveta Slavku Jeren-
ku, ki je med drugim dejal:
»Danes slavi delovna skup-
nost trgovskega podjetja Mer-
kur Ptuj svečan dogodek, ki ni
pomemben samo za naše pod-
jetje, temveč tudi za Ptuj in
za celotno občinsko območje.
Trgovski lokal, ki ga danes iz-
ročamo namenu, je sestavni del
poslovno stanovanjske hiše, ka-
tere graditev in z njo tudi te-
ga lokala je narekovalo več de-
javnikov, širša družbena skup-
nost pa jih je upoštevala in v
štiriletnem obdobju uspešno
uresničila.«
V nadaljevanju je izrekel to-
variš Jerenkn priznanje inž. arh.
Štefanu Kotarju iz Projektivne-
ga biroja Ptuj za investicijski
r.rogram in gradbeni načrt, ob-
'■inskemu stanovanjskemu skla-
du Ptuj kot investitorju, podje-
tju Gradnje kot izvajalcu. Kre-
ditni banki Ptuj, podjetju Elek-
trokovinar Ptu.i, Mizarstvu
kmetijskega kombinata Ptuj.
kotlarskemu moistru Ludviku
Solo.^iju. obrtnikoma Neubauer-
ju in Arnugovi ter direktorju
Karlu Vobnarju za ves trud. ki
je bil potreben za zgraditev,
opremo in usposobitev tega lo-
kala za uporabo Poslovalnica
Jasmin je v traktu B tega no-
vega poslopja. Trakt A je stal
145, trakt B pa 113 milijonov
dinarjev, večinoma iz sredstev
stanovanjpkesa sklada in kre-
ditno banke Ptuj. Na posloval-
nico Merkura je odpadlo 52
milijonov dinarjev investicij;
od tega je plačalo podjetje 35
milijonov dinarjev iz svojih
sredstev, drugo pa je vzelo na
dveletno odplačilno dobo. Trakt
A je bil zgrajen v letih 1963 in
1964, trakt B pa v letih 1965 in
1966. Poslovalnica Jasmin pred-
stavlja za podjetje za 240 m®
povečan poslovni prostor, Konč-
je tovariš Jerenko še raztolma-
čil nadaljnje načrte podjetja
Merkur, nato pa je izročila
predsednica občinske skupščine
Ptuj Lojzka Stropnikova nove
prostore kolektivu v upravlja-
nje, javnosti pa v uporabo. Ob
tem je tovarišica Stropnikova
dejala:
»Tovarišice in tovariši I Znova
smo zbrani, da bi predali svo-
.iemu namenu novo pridobitev
našega mesta, naše občine in
naše celotne skupnosti.
Odpiramo nov trgovski lokal.
Ta je v okolju, ki je še pred
kratkim spominjalo na stare,
dokaj slabo urejene razmere.
Neposredna bližina nedavno
zgrajenega hotela in večja po-
slovna zgradba na drugi strani
ceste zaključujeta ožjo harmo-
nično celoto novejšega poslov-
nega dela Ptuja. Zgodovinski
Ptuj dobiva nove modernejše
objekte, hkrati pa čuva tradi-
cijo preteklosti in jo razkazuje
domačemu in tujemu turistu.
Prav ta novi lokal dokazuje,
kako se prilagaja naša trgovina
današnjim novim, veliko boljšim
družbenim razmeram. Trgovina
bo specializirana, nudila bo do-
mačemu potrošniku in tujim
obiskovalcem našega kraja, ki
si prihajajo v vedno večjem
številu ogledovat naše zname-
nitosti, raznovrstno blago, ki ga
potrebuje moderni turizem.
Mislim, da lahko čestitam de-
lovni skupnosti trgovskega pod-
jetja Merkur, n.iegovim samo-
upravnim in vodilnim organom,
da so pravilno prisluhnili času
in se odločili, ne glede na upo-
rabljena lastna in sposojena
sredstva in na napore, ki so jih
pri tem imeli, za zgraditev te
moderne trgovine. Ob tej pri-
ložnosti bi pripomnila le še to,
da bodi ta uspeh naši trgovski
mreži napotilo za nadaljnje iz-
boljšanje te dejavnosti, za še
večjo specializacijo, za moder-
nizacijo in morda tudi za or-
ganizacijsko izboljšanje in pre-
ureditev, tako da bomo lahko
nudili potrošniku vseh vrst s
čimmanj obratnimi poslovnimi
sredstvi čimveč blaga glede na
izbiro in kakovost.
Čestitam delovni skupnosti
trgovskega podjetja Merkur,
odpiram novi lokal in prosim
navzoče, da si ga ogledajo.«
Z izročitvijo Jasmina pred-
sedniku delavskega sveta in z
željo za mnogo uspehov je bila
poslovalnica odprta.
Predsednica Lojzka Stropnikova med govorom
Predr,ednik DS Slavko Jerenko je govoril o podjetju »Merkur«
VEČ ZAUPANJA NEPOSREDNIM PROIZ-
VAJALCEM V DELOVNIH ENOTAH
V svetih proizvajalcev delovnih
enot sodeluje danes že precejšnje
število članov kolektiva, kot or-
ganov samoupravljanja v okviru
svoje delovne enote, vendar je
med njimi še vedno precej takih,
ki Jim še ni povsem jasno, kaj
je to delovna enota in če je le-ta
sploh organ samoupravljanja. To
;e mogoče ugotoviti iz analize do-
sedanjega dela svetov proizvajal-
cev delovnih enot v tovarni gli-
nice m aluminija v Kidričevem,
ki v svojem dosedanjem delu
kljub nekaterim uspehom niso do-
segli tistih rezultatov, ki smo jih
pričakovali.
'Nedvomno pa velja taka ugo-
tovitev tudi za ostale svete pro-
izvajalcev delovnih enot v delov-
nih organizacijah ptujske občine,
kjer so jih sploh formirali. Ven-
dar mora delovna enota kot or-
gan samoupravljanja v današnjih
pogojih gospodarjenja odigrati
vidno in odgovorno vlogo. Kate-
gorijo delovna enota uvajamo kot
znan pojem glede njenega dose-
danjega razvoja, organizacijskih
oblik, funkcij v proizvodnji, kakor
tudi glede glavnih samoupravnih
pristojnosti. Gre za stališča, ki
vplivajo na koncept dela m pre-
pričanje, da resničnemu razvoju
neposrednega samoupravljanja ne
pomagamo bistveno le s formalno
razdelitvijo samoupravnih pristoj-
nosti, iskanjem organizacijskih
oblik za neposredno odločanje in
podobnim, ampak v prvi vrsti za
stimulativni ekonomski učinek
delitve, spodbujen z materialnim
in moralnim interesom delovnih
ljudi. To pomeni, da je za raz-
širjanje obsega in učinkovitosti
neposrednega določanja odločilne-
ga pomena materialna baza samo-
upravljanja. Ta mora biti tolik-
šna, da je na njej temelječa in iz
nje izvirajoča delitev po vloženem
delu v taki meri stimulativna, da
prebuja in poglablja resno zani-
manje članov kolektiva — ne sa-
mo za vprašanja delitve, ampak
tudi za vprašanja proizvodnje.
Pogosto se pojavi vprašanje, kaj
je sploh delovna enota. Preprost
in enostaven odgovor bi glasil:
Delovna enota je naziv za naj-
manjšo, s proizvodnimi nalogami
povezano samoupravno asociacijo
v delovni organizaciji. Ta namreč
predstavlja osnovno organizacijsko
enoto, delovno celico, v kateri se
opravlja zaokrožen proces dela,
ki ga je mogoče meriti in obraču-
navati in v kateri vsi delovni
ljudje kot povezana skupina zdru-
ženo in neposredno odločajo o
oblikah organizacije svojega dela,
medsebojnih odnosov in delitvi,
seveda sorazmerno z ustvarjenim
prispevkom v doseženih rezulta-
tih dela.
Da bi lahko oblikovali ekonom-
ske odnose med posameznimi de-
lovnimi enotami in izvedli razme-
jitev ekonomskih rezultatov, je
treba delovnim enotam opredeliti
in razdeliti naloge, določiti merila
in normative za merjenje in oce-
no doseženih rezultatov dela, do-
ločiti cene materialu in storitvam
itd. Eden izmed glavnih elemen-
tov za presojo, koliko je katera
delovna enota prispevala k ustvar-
janju skupnega rezultata podje-
tja, je redno ugotavljanje raz-
merja med planiranimi nalogami
in njihovo izpolnitvijo. Niti ene-
ga ni mogoče ocenjevati in pri-
merjati med posameznimi delov-
nimi enotami, če se ne določi nor-
mativ delovne sile in normativ
materialnih stroškov za sleherno
delo, ki ga neka delovna enota
opravlja. Edino na osnovi primer-
jave takih normiranih stroškov
živega dela kot materialnih stro-
škov za določeno nalogo je mogoče
oceniti oziroma ovrednotiti pravi
uspeh delovne enote. S tega vidi-
ka so zelo pomembni res realni
normativi, sai je od njihove real-
nosti odvisna delitev po vloženem
delu.
Mesto in vloga delovne enote v
gospodarski organizaciji torej bi-
stveno opredeljuje vpliv delovnih
kolektivov delovnih enot na obli-
kovanje normativov delovne sile
in materiala ter na formiranje
meril za ugotavljanje in delitev
ekonomskih rezultatov dela.
»Normativ^( in »merila za ugo-
tavljanje rezultatov gospodarjenja
in delitve'< so neločljivo povezani
z materialno bazo neposrednega
upravljanja v delovnih enotah. V
delovnih kolektivih v občini, kjer
imajo formirane delovne enote,
najbrž ne bi bilo odveč postaviti
vprašanje, če je res že vse ureje-
no, da bi njihove delovne enote
dejansko zaživele in kot take od-
igrale svojo vlogo. Vsekakor je
zainteresiranost delovnih ljudi v
vseh panogah gospodarstva vedno
in povsod prisotna. Zato bi morah
mnogo bolj zaupati neposrednim
proizvajalcem, jih upoštevati in
jim prisluhniti v njihovih prizade-
vanjih za čim večjimi delovnimi
uspehi. V takšnih okoliščinah bo
vsak akt podjetja sprejet le ta-
krat, ko ga bodo člani kolektiva
dobro predelali in dali o njem
svoje mnenje, kajti le tak je pravi
način dela v delovni enoti. Če bo
tako, bodo proizvajalci tudi res-
nični upravljavci. Takšen njihov
občutek pa bo največji garant za
vse nadaljnje proizvodne in osta-
le uspehe.	M. F.
Popravki pravilnikov
o deHlvi osebnih
dohodkov
v smislu določil zakona o spre-
membah in dopolnitvah temelj-
nega zakona o zdravstvenem za-
varovanju morajo organi uprav-
ljanja v delovnih organizacijah
določiti višino nadomestila OD
za prve tri dni bolovanja. Na-
domestilo za prve tri dni se, kot
je znano, izplača iz sredstev de-
lovne organizacije v višini, ki
jo določi delovna organizacija s
svojim splošnim aktom. Upravni
odbor TGA, ki je pretresal to
vprašanje, je predložil ureditev
z novim členom pravilnika o de-
litvi osebnih dohodkov, ki bi naj
glasil: Nadomestilo osebnega do-
hodka ob bolezni za prve tri dni
bolovanja se določi po katego-
rijah poškodb in bolezni, in si-
cer: za poklicne bolezni 100 "/o
nadomestila ne glede na to, ali
je bolnik v bolnišnici ali doma.
Za poškodbe pri delu vključno s
poškodbami na poti na delo in
nazaj domov, če je član v bol-
nišnici in je samski 60 "/o, z enim
družinskim članom 70 "/n, za dva
družinska člana 80 "/o itd. Za po-
škodbe izven dela je predvide-
no v novem predlogu za samca,
ki je v bolnišnici 50 Vn, z enim
ali več družinskimi člani pa
60 »/n. Ce pa je poškodovanec
doma, dobi BO^/n nadomestilo. Za
bolezni predvideva predlog za
samske 50 "/n, z enim družinskim
članom 60 Vo, z dvema 70 "/o in
s tremi ali več člani 80 "/o, isto
toliko pa dobi bolnik, če je do-
ma. Za nego družinskega člana
se predvideva za samohranil-
cafko) z enim otrokom 80 " n, z
dvema ali več otroci pa 90 "/n,
ostali zaposleni člani pa 60 "/o
nadomestila osebnega dohodka.
Te spremembe pravilnika bodo v
razpravi 15 dni, nakar jih bodo
sprejela sveti proizvajalcev de-
lovnih enot, po predhodni obrav-
navi vseh eventualno danih pri-
pomb in predlogov.
Konferenca
samoupravljcivcev
Konferenca samoupravljavcev
bo v četrtek, 17. novembra 1966.
ob 16. uri popoldne v restavraciji
Kidričevo. Da bi se na konferen-
co v TGA kar najbolje pripravili,
so določili posebno komisijo.
Ta bo preučila delavsko samo-
upravljanje v podjetju TGA z
vseh plati ter organizirala kon-
ferenco sam ©upravljavcev in bo
imela stalen stik z odborom za
pripravo konference samouprav-
Ijavcev občine Ptuj.
Komisija je pred nedavnim
obravnavala program občmske
konference samoupravljavcev in
je ugotovila, da je potrebno v
vseh delovnih enotah organizi-
rati sestanke oziroma razprave
po izmenah najkasneje do konca
tega' meseca. Na teh sestankih
bi naj analizirali proizvajalci
oziroma vsi člani delovne encrte
pozitivne kakor tudi negatvine
pojave v zvezi z delavskim sa-
moupravljanjem. O teh razpra-
vah bo potrebno sestaviti na-
tančne zapisnike, kajti to bo ze-
lo važno za komisijo, ki bo pri-
privljala material za konferen-
co. Konferenci samoupravljavcev
TGA bodo morali prisostvovati
vsi člani delavskega sveta,
unravnega odbora, sindikata,
ZKJ, ZB podjetja in ZMS Se-
veda se bodo konference lahko
udeležili tudi vsi ostali člani de-
lovne skupnosti.
Oročitev sredstev sklada
skupne porabe
Organ: delavskega samouprav.
Ijanja so na svoji zadnji seji
razpravljal: tned drugim o po-
nudbi Kreditne banke v Ptuju
glede poslovnega odnosa v okvi-
ru OTočanja sredstev sklada skup-
ne porabe, ki so namenjena za
gradnjo novega stainovanjskega
bloka v Ptuju.
Organi samoupravljanja so
sklenili, da bo tovarna oročila
sredstva sklada skupne porabe
v znesku 1.500.000 N dinarjev,
predvsem iz razloga, ker je ban-
ka pripravljena prevzeti obvez-
nosti izplačevanja dospehh situa-
cij izvajalcu del, gradbenemu
podjetju DRAVA Ptuj. Ta sred-
stva bodo vezana samo kot de-
pozit na vpogled. Kljub temu, da
se bodo z vsakim plačilom situa-
cij zmaiijševala, l^ko pričakuje
podjetje iz takega sodelovanja
40.000 N dinarjev obresti, kar ni
majhna vsota, zato je bil ta pred-
log tudi sprejet.
Samoupravni organi so raz-
pravljali tudi o odobritvi izpla-
čala nagrad delavcem počitni-
š.kega doma Aluminij v Crikve-
nici. V počitniškem domu sta bili
čez leto nezasedeni dve delovni
mesti, ekonom pa je bil dalje ča-
sa v bolniškem staležu. Zato je
razumljivo, da so tam zaposleni
sezonski delavci morali mnogo
več delati. Od tod predlog sa-
moupravnim organom, da jim
odobri izplačilo v višini enome-
sečnega osebnega dohodka. Čla-
ni delavskega sveta so ta pred-
log v celoti sprejeli.
F. M.
Sestanek maturan-
tov letnika 1931
v soboto, 15. oktobra 1966, se
je sestal v Ptuju v restavraciji
na gradu letnik maturantov na
ptujski gimnaziji 1931, da bi
proslavili 35-letnico mature.
Zbralo se je d^-anajst matu-
rantov in trije profesorji, in
sicer Marja Boršnikova, Bogo- j
mir Gorše in Stane Jurko. Ude-
leženci tega srečanja so se
spomnili svojih pokojnih dveh
razrednikov, in sicer profesor-
jev Antona Sovreta in Pavla
Holečka, ter vseh drugih že po-
kojnih profesorjev. Vabilu sta
se odzvala tudi sošolca univer-
zitetni docent Skerlak, ki
daj v Sarajevu, ter Boiomir
Kostanjevec, ki je sedaj pri
vrhovnem sodišču v Beogradu.
Ta letnik maturantov je imel
za ravnatelja še dr. Josipa Kom-
Ijanca, kot profesorja pa poleg
imenovanih tudi Franca Sti-
plovška. dr. Kotnika, Pehanija,
Ivana Molinara, Staneta Kan-
duča, Zelenika, Sila, Turka,
Franja Jakla, Kolariča in Hinka
Vodnika. Nekaj maturantov je
bivalo v dijaškem domu, drugi
pa privatno ali pri starših.
Razpoloženje zbranih je bilo
prav prijetno, saj je imel v 35
letih vsak izmed njih dokaj tež-
kih in lepih doživljajev, ki so
se jih radi vsi skupaj spomjiili.
stran 4
TEDNIK — pptek, 21. okfobra 1%6
Strnn i
Bralec in knjižnica
(O kulturnem vedenju v knjižnici)
V slovemski strokovni knjižni-
čarski literaturi so neikateri naši
vodilni pedagogii in knjižničarji
(Gustav Šilih, dr. Leon Zlebnik,
Roza Me.ncin, Bogo Pregelj, Ma-
ra Šlajpah) poizkušali osvetliti
lik sodobnega knjižničarja in
prikazati potrebne lastnosti in
sposobnosti, ki mu pomagajo čim
uspešneje opravljati vzgojno de-
lo, to je, približevati bralcu knji-
go in ga voditi od izključno za-
bavne in manj zahtevne h kvali-
tetnejši literaturi.
Bilo t)i pa potrebno povedati
nekaj tudi o tem, kako naj se
bralec vede v knjižnici, česa ne
sme delati in kakšen naj bo nje-
gov odnos do knjige in tiskane
besede, do drugih bralcev, do
knjižničarja in do knjižnice
sploh. Imeli smo že nekaj prime-
rov, ko so se mladi bralci ne-
primerno vedli v posameznih od-
delkih knjižnice. Tem in njiho-
vim vrshnikom bi radi* povedali,
kako si knjižničarji predstavlja-
mo vljudnega, olikajnega in kul-
turnega bralca.
Predvsem mora bralec spošto-
vati knjigo in tiskano besedo
sploh. Bralci, ki nimajo dovolj
raczvitega spoštljivega odnosa,
delajo manjše ali večje napake
in s tem povzročajo knjižnici
manjšo ali večjo škodo. Nevzgo-
jeni bralci podčrtujejo besedilo,
vpisujejo na robu svoje opombe
k tekstu, rešujejo križanke in
druge uganke, upogibajo liiste ali
celo izrezujejo besedilo. Bralci,
ki malomarno brskajo po abeced-
nem imenskem katalogu v štu-
dijski knjižnici, uničujejo kata-
liožne liistke. Posebna skrb pa naj
velj.a knjigi, ki si jo bralec sam
izbere. Previdno jo je treba vzeti
s knjižne police, da ji ne bi pre-
hitro odstopil hrbet, jo previdno
odpreti in prelistavati. Knjige so
družbeno premoženje in naša
dolžnost je, da jih čim dalje
ohranimo.
Ena bistveniih lastnosti knjižni-
oarja in bralca je redoljubnost.
V tej zvez/i prosimo mlade bral-
ce, predvsem v mladiniski in
ljudski knjižnici, da ne mešajo
sitraiTii pri časnikih, da jih v ce-
lotii (ne samo del časnika) in s
pravilno razporejenimi stranmi
vračajo na določeno mesto in da
v odd-alkih, kjer je uveden prost
pristop in si sami izbirajo knjige
ob knjižnih policah, vračajo
knjiige, ki so jih pregledovali, a
se zanje niso odločili, na pravo
mesto, kajti knjiga, ki ni na pra-
vem mestu je za knjižnjico kakor
izgubljena. Redoljubni bralec po-
maga svojemu sobralcu, da le-ta
hitreje najde zaželeno knjigo,
revijo in časnik, knjižničarja pa
reši nepotrebnega in včasih ce-
lo brezuspešnega iskanja.
Dalje mora bralec v čitalnici
ljudske, predvsem pa študijske
knjižnice, miisliti tudi na druge
obiskovalce. Z glasnim govorje-
njem in hrupnim obnašanjem
moti brezobzirni bralec vse ti-
site, ki pregledujejo časnike in
revije oziroma prebirajo lepo-
slovno, poučno ali celo znanstve-
no literaturo. Pred leti je zahajal
v našo ljudsko knjižnico dijak,
ki se je močno ločil od ostalih
obiskovalcev. Predno je stopil v
knjižnični prostor, je vselej po-
trkal na vrata. Ta vljudnostna
gesta prav gotovo ni bila po-
trebna, pokazala pa je, da se je
mladi človek brez tujih navodil
in opozoril sam zavedel, da je
knjižnica kiulturna ustanova in
da je dolžnost nas vseh, da se
v njej tudi kulturno obnašamo.
H /koncu še nekaj misli o pra-
vilnem odnosu bralca do knjiž-
ničarja. V mladinski knjižnici se
je nekajkrat pripetilo, da so mla-
di bralci »premlevali« žvečilni
gumi,' medtem ko so govorili s
knjižničarjem. To je bilo prav
grdo videti, kaže pa tudi na ne-
vljudnost, ki se je morda otroci
niso niti sami zavedli. Želimo
torej, da mladi bralci ne bi pri-
hajali v knjižnico z žvečilnim
gumijem v ustih. Odločno pa
zahtevamo od bralcev, da so
vljudni do knjižničarja ne glede
na osebo, ki opravlja ta poklic,
naj bo to starejši knjižničar z
mnogimi življenjskimi izkušnja-
mi ali pa drobno dekle, ki je ko-
maj opravilo svoje šolanje in še-
le stopilo v življenje in poklicno
delo.
Na marsikaj smo opozorili mla-
de bralce, marsikaj smo tudi iz-
pustili; vse to pa bi lahko strnili
v eno samo priporočilo: čimveč
srčne kulture v naše vsakdanje
življenje! Srčna kultura pa je v
tem, da ne misliš samo nase, am-
pak tudi na tistega, s katerim
govoriš, delaš in živiš.
M. A.
ZA LEP IN PRAVILEN POSLOVNI JEZIK!
V poslovnem življenju pome-
ni lep in pravilen jezik močno
medsebojno poslovno in obenem
kulturno vez.
Zal ima le malokdo povsem
izoblikovan posluh za lep in pra-
vilen poslovni jezik. V šolah pri-
dobljeno znanje pravilnega knjiž-
nega jezika gre delno v pozabo,
vsak živ jezik pa se oblikuje na-
prej in ustvarja vedno kaj no-
vega.
Pravilno in lepo izražanje je
zlasti pomembno v poslovnem
življenju. Površno, slabo ali na-
pačno oblikovalno besedilo pisem
lahko pov-zroča med pisci nespo-
razume in vnaša s tem zmedo v
poslovno življenje, dostikrat po-
vzroča tudi gmotno škodo. Pi-
sma so tudi zrcalo kulturne stop-
nje.
Ze v preteklem letu je dobila
delavska univerza Ptuj več spod-
bud, da bi organizirala seminar
o pravilni rabi slovenskega jezi-
ka v poslovni korespondenci.
Tak seminar bo priredila delav-
ska univerza v dneh 7., 9., 14.,
16., 21. in 23. novembra letos v
dvorani na Magistratu, Trg mla-
dinskih brigad l/II. Seminar bo
v popoldanskem času od 16.30
do 18.10.
Udeleženci seminarja se bodo
seznanili z nekaterimi bistveni-
mi posebnostmi poslovnega je-
zika, zlasti pa bo seminar opo-
zoril na najpogostejše napake v
našem pisanju in govorjenju.
Udeleženci seminarja bodo pre-
jeli tudi poseben spisek najpo-
gostejših napak, ki jim bo lahko
večkrat pomagal iz dvomov.
Trud ni bil zaman
Po štiriletnem študiju na Teh-
niški šoli za zaposlene v Ptuju,
so 14. oktobra 1966 diplomirali
sledeči kandidati: Mirko Bezjak,
Ivan Cuček, Kari Fridl, Anton
Kores, Alojz Lipavšek, Konrad
Mere, Janez Seruga, Ivan Sic,
Emil Tomašič, Adolf Vidovič in
Veljko Vukičevič.
Vsi diplomanti so aktivni pro-
izvajalci iz Ptuja in Kidričevega,
ki so ves svoj prosti čas posvetili
študiju in tako dosegli svoj cilj
za nadaljnjo pot v življenje. Vsi
so postali strojni tehmiki in bodo
svoje znanje koristno uporabljali
pri tehničnem razvoju našega go-
spodarstva in pri delu samo-
upravnih organov. Kako trda -je
bila pot za dosego kvalifikacije
tehnika, naj omenimo samo to,
da je bilo vpisanih v prvi seme-
ster TS 64 kandidatov, absolvira-
lo pa jih je 11.
Danes, ko je vse za nami, smo
zadovoljni, da naš trud ni bil
zaman, so dejali naši absolventi.
Vsem diplomantom TS iskreno
čestitamo in jim želimo še mnogo
delovnih uspehov!
Mnijon zločinov
Sef londonske policije Joseph
Simpson je v svojem poročilu za
leto 1964 navedel, da je dosegla
zločinstvenost v tem letu maksi-
malno stanje v celem stoletju.
Bilo je 250.000 primerov (London
šteje 8 in pol milijona prebival-
cev), kar je za 11 odstotkov več
kakor leta 1963. V celi državi pa
je bilo nad milijon zločinov.
Tudi fasada Narodnega doma je potrebna obnove
Narodni dom v rekonstrukci'!
Zffradba narodnega doma v
Ptuju, nekdaj izredno pomemb-
na za zbiranje zavednih Sloven-
cev za boj proti potujčevalcem
in potujčencem, tudi sedaj ni
izgubila svojega pomena za kul-
turno življenje v tem mestu,
čeprav že njegova ulična in
dvoriščna stran pa niti notra-
njost ni delala tega vtisa.
Končno dobiva zopet ta dom
praktično večjo vrednost s pre-
urejanjem svojega nadstropja
in s povečanjem dvorane z od-
stranitvijo zida, ki je ločil ve-
liko dvorano od male ter hod-
nik od male dvorane. Tega zidu
sedaj ni več in za prostor prej-
šnje male dvorane je sedaj dvo-
rana večja. Strop, ki ga je prej
nosil vmesni zid, sedaj nosita
dve večstokilogramski traverzi,
ki ležita na zunanjih zidovih,
obenem pa povezujeta oba de-
la stropa.
Počasi izgublja to poslopje
svoj pomen kot stanovanjsko
poslopje vsaj v delu pritličja,
kjer so doslej stanovale stran-
ke, pa deloma tudi v nadstrop-
ju. Sčasoma bodo dobile vse
tukaj nastanjene družine druga,
primernejša stanovanja. Narod-
ni dom pa bo v celoti služil s
svojimi prostori družbenemu
življenju Ptuja, kar bo zelo ko-
ristno.
Del sredstev, ki so že več let
zbrana za novi kulturni dom v
Ptuju, bo omogočil sedaj vsaj
ureditev narodnega doma, sicer
bi tudi to ne bilo mogoče. Zi-
darska dela so v glavnem v
dvorani končana. Sedaj pridejo
na vrsto še soboslikarji in ple-
skarji ter mizarji, pa bo dvo-
rana z dodatnimi prostori zopet
služila namenu.
Sele ko bodo v celoti urejeni
tudi pritlični prostori ter dvori-
šče tega doma in ko bo dobil
dom še novo fasado, bo mogoče
reči, da je narodni dom zopet
pripravljen za večletno nemo-
teno kulturno prosvetno delo.
V. J.
DROBN! ZANIMIVOST!
»Tehtna« nagrada
1748. leta je ruska carica Eli-
zabeta naročila, naj izplačajo Lo-
monosovu 2000 rubljev kot na-
nrado za pozdravno odo. Nagra-
do so pripeljali pesniku na dveh
vozovih.
Potrebo po tako velikem trans-
portu so opravičevali s tem, da
je bila nagrada izplačana z ba-
krenim denarjem, ki je bil tisti
čas osnovno plačilno sredstvo v
notranjem prometu. (Zlato in
srebro je skoraj v celoti odha-
jalo v inozemstvo za plačevanje
uvoznih predmetov za potrebe
cesarskega dvora.) Plačilo pesni-
ku je tehtalo okrog 1800 kg.
Raztrgani žepi
z anketo, ki so jo izvedli v
ZDA so ugotovili, da izgubijo
Američani vsako leto okrog
700,000.000 dolarjev zaradi raz-
trganjih žeipov.
VIDELI SMO BUDIMPEŠTO
namreč na predavanju dne 17.
t. m., ki zaradi slabega vreme-
na ni bilo polno obiskano, in
marsikdo obžaluje^ da se je
ustrašil dežja.
Tone Logar, predsednik SLO-
VENSKE ESPERANTSKE ZVE-
ZE v Ljubljani, je v uvodu po-
dal kratko zgodovino Budimpe-
šte, ki je v drugi svetovni vojni
mnogo trpela in so posledice
dogodkov iz leta 1956 še sedaj
vidne.
Nato je v slikah prikazal mo-
stove, številne monumente in
druge zgodovinske znamenitosti
madžarske metropole. Prav ta-
ko smo videli vrvenje množic
na 51. SVETOVNEM ESPE-
RANTSKEM KONGRESU, na
katerem je bilo nad 4000 espe-
rantistov iz 40 držav (tudi štir-
je Ptujčani, op. p.). Prikazane
in tolmačene so bile scene ob
otvoritvi, pozdrav podpredsed-
nika madžarske republike, na-
stop raznih govornikov in sku-
pin, sprejem v parlamentu, iz-
let z ladjo po Donavi idr.
Vsi so se pogovarjali edino
le v ESPERANTU.
Ko se je Jože Domanjko za-
hvalil predavatelju za trud in
njegovo prizadevanje ter pri-
sotnim za pozornost, je apeliral
na interesente, naj se uče espe-
ranta, svetovnega jezika, ki v
resnici osvaja svet.	JOD
NAŠ POUČNI iZLET
Učili smo se o panonskem
svetu, zato smo se odpravili na
poučni izlet v Prekmurje. Po-
tovali smo z avtobusom.
Prvič smo se ustavili v Len-
davi. Preden smo prišli v Len-
davo, smo se peljali čez Muro.
Malo nas je bilo strah, ker je
most slab. Narasla Mura ga je
poškodovala. Pred Lendavo smo
si ogledali naftno polje. V Len-
davi smo malo počivali in ku-
povali razglednice.
Nato smo se ustavili v Polani.
Tam je rojstna hiša pisatelja
Miška Kranjca. V hiši je mu-
zej. Po muzeju so nas vodili
pionirji.
Ogledali smo si tudi kolišče
Bobri. Tam nam je bilo všeč.
Videli smo plavajoči mlin. Pre-
hitro smo odšli, ker so se tova-
rišice učiteljice bale, da bi kdo
ne čofnil v Muro.
Do Murske Sobote smo se vo-
zili po dolgi, ravni cesti. Opa-
zovali smo vasi in hiše ob njej.
V Murski Soboti so praznovali
občinski praznik. Mesto je bilo
lepo okrašeno. Ogledali smo si
spomenik. Napravili smo kratek
sprehod po mestu.
V Slatini Radenci smo se
grdo obnašali. Vsak je hotel
prvi priti do slatine. Pili smo,
kolikor smo mogli, slatina pa
je še vedno izvirala.
Sonce se je bližalo zahodu.
Prispeli smo v Cezanjevce. Pri
mlinu nam je Ribičev oča pri-
povedoval o težkih časih. Kjer
stoji spomenik, so ustrelili 25
talcev. Tudi o svo^^m t;inu, ku-
Tfinku, nam je pripovedo-
val. Naročil nam je: »Pionirji,
ne pozabite na kraie, kjer po-
čivajo naši borci!« Žalostni smo
se vrnili v avtobus.
Mračilo se je, ko smo se vozili
skozi Slovenske gorice. Srečno
smo prispeli v Ptuj. Preden smo
izstopili, smo "^p 7ahvaliU tova-
rišu šoferju. Tudi našim star-
šem hvala, ker so nam omogo-
čili tako poučen izlet.
Pionirji 4. a razreda osnovne
šole Toneta Znidariča v Ptuju
Festival JllRIRCEK"tudi letos za dan JLA
Ob letošnjem dnevu .JLA bo
zopet Festival kurirček s pro-
slavami in z literarnimi nastopi,
kakor so že v navadi v občinah
tukajšnjih predelov Slovenije
in na Dolenjskem, v Sarajevu,
Novem Beogradu, Krairujevcu
in drugod v zvez! z dnevom
JLA. Teh proslav so udeležu-
ekipe, ki jih tvori.io po en
književnik, en oficir JLA, en
član Zveze združenj borcev
NOV ter no en slavist ali učitelj
materinščine.
Festival kurirček bi naj bil
letos 16., 17. in 19. decembra
tudi v ptujski občini, in bi se
ga naj udeležile med drugimi
štiri ekipe pisateljev iz Mari-
bora.
Priprave na Festival kurirček
so se že začele z agitacijo za
letošnjo čim boljšo organizacijo,
z določitvijo gostiteljev ekip, ki
bi naj bile občinske skupščine,
z določitvijo prostora in kraja
prireditev ter z dogovorom o
pisateljih in pesnikih, ki bodo
povabljeni v posamezne občine
na festival.
V pripravljalnem odboru Fe-
stivala kurirček v Mariboru sta
Ivan Potrč in Jože Filo, ki sta
že razposlala občinam okrog
Maribora spodbudna pisma, da
bi naj bil tudi letos Festival ku-
rirček za mladino pomembna
kulturna prireditev, ker so tak-
šne prireditve iz prejšnjih let
pustile mladini prijetne spomi-
ne in željo, da bi se še ponav-
ljale.	V. J.
ddlomki iz življenia lierciia
Tomaž je preudarjal s člani
štaba po neuspelem pohodu na
Gorenjsko, kako bi napravili
znova načrt za pohod. Borci so
mu prigovarjali, naj bi ga sploh
opustili. Veliko so že prestali!
Pohod je zelo tvegan. Tomaž
je moral napraviti konec ma-
lodušju. Potrebno bo sklicati
zbore bataljonov! Tedaj bodo
govorili o malodušju, ki ne
spada v partizanske vrste!
Povedali jim bodo, da gredo
znova na pohod! Tako so se
dogovorili Stane, Tomaž in
Skala.
Komandant Stane in njegov
namestnik Skala sta takoj po
štabnem razgovoru zapustila ta-
borišče na Pustem vrhu in od-
šla na Koren, kjer je bil Šiškov
bataljon, da mu povesta odlo-
čitev štaba. Naslednjo noč —
6. julija — bodo odšli spet čez
mejo na Gorenjsko! Na Pasji
ravni bo dobil Šiškov bataljon
zvezo z gorenjskimi vodičL
V taborišču Simonovega bata-
ljona se je Tomaž pomenil s
četnimi in bataljonskimi polit-
komisarji o nevarnem negodo-
vanju v bataljonu, ki lahko po-
vzroči razkroj enot. Za popol-
dne pa je napovedal zbor.
Okoli i>ete ure so borci po-
sedli v skupinah in pričakovali,
kaj jim bo Tomaž povedal. 2e
nekoliko spočiti so pričakali
Tomaža s skupino gorenjskih
kurirjev, s katerimi se je po-
menil, kako morajo odgovarjati
na razna partizanska vprašanja.
Kmalu je borce prenričal, da
so sposobni tolči Nemce, ki so
navlekli vse svoje gorenjske si-
le na mejo in jih pred nekaj
dnevi s tem preplašili. Tomaž
je govoril tudi o hudem nem-
škem položaju na frontah, kjer
Nemci ne bodo mogli več dolgo
zdržati. Kmalu se bodo pričeli
umikati. V Sovjetski zvezi že
n morejo več dalje. Rdeča ar-
mada jih je pustila v ruske da-
ljave namenoma! Ogromno svo-
jih sil trosijo sedni na ogromnih
površinah sovjetske zemlje. V
zračni vojni z Anglijo so Nemci
i~'^iibili že oeromno letal. Nem-
čija so ne more kosati s pred-
nostmi zaveznikov! Nemške re-
zerve hrane in surovinski viri
zn vojno industrijo so omejeni.
Dolžnost vsega naprednega sve-
tn,	naprednega člove-
ka je, da prispeva svoj delež
v boju proti nasilju fašizma!
Slovenci se bojujemo za svoj
obstoj! Vztrajati moramo v tem
boju!
Sredi Tomaževega govora je
prišel dežurni bataljona in spo-
ročil komandantu Stanetu, ki
se je že vrnil z obiska v Siško-
vem bataljonu in je sedel poleg
Tomaža, da se bliža po cesti
Polhov Gradec—Št. Jošt močna
sovražna motorizirana kolona,
v predhodnici pa težki tanki.
Borcev se je polaščal nemir.
Vsi so pričakovali, da bo štab
grupe izdal povelje, naj gredo
na položaje. Toda zgodilo se je
drugače. Komandant Stane je
poklical Maroka in mu naročil,
naj vzame kazenski vod in z
njim postavi na cesti zasedo, ki
bo napadla bližajočo se kolono.
Marok je odšel. Borci so se ču-
dili, zakaj je štab tako odločil.
Zdelo se jim je, da so se pre-
slabo pripravili na bližajočo se
nevarnost. Tomaž pa je govoril
takoj po Marokovem odhodu
partizanom hladnokrvno dalje.
Njegove besede so jih vedno,
bolj in bolj pridobivale za nov
pohod. V njih je od besede do
besede rasla moč, bojno razpo-
loženje. Čutili so se spet čili,
spočiti in zdravi. Kako so le
mogli tako kloniti! Nerodno jim
je bilo pred komisarjem Toma-
žem, pred Stanetom, pred Ska-
lo — pred temi neuklonljivimi
junaki. Ne, tudi oni morajo po
zgledih svojih voditeljev!
Kazenski vod ni napadel so-
vražnika, ker se je sovražna
kolona pomikala proti Gorenji
vasi. Italijani torej niso vedeli,
kje so partizanske postojanke!
Zvečer je bil Tomaž s parti-
zansko kolono spet na poti pro-
ti nemiški meji. Vodil jih je do-
mačin, doma blizu meje. Dali
so mu lepo nagrado 10.000 lir,
da jih popelje na drugo stran
do Pasjo ravni.
Vse je šlo po sreči. Nemci
jih niso pričakovali. Mirna noč-
na pot je bila. Hodili so nesliš-
no po varnih goščavah v ne-
prestani pripravljenosti, da se
pojavi sovražnik. Tomaž je ve-
del. da so borci pripravljeni na
vse. Sovražnik jih ne bo pre-
plašil. Zagnali se bodo nanj ka-
kor levi! Njegove — Tomaževe
— besede pred pohodom so za-
legle! Tomaž se zaveda svojega
velikega poslanstva v partizan-
skih vrstah. Zanj ni hudo dvi-
gati v partizanih bojnega duha,
kadar so skrušeni zaradi napo-
rov, lakote, zaradi smrtne ne-
varnosti. Sam ni nikoli klonil.
Njegov pogum se je dvigal še
bolj takrat, ko so ga drugi po-
grešali. Vedel je, da jim mora
biti za zgled. Neomajen pogum
je odlikoval tudi Staneta, Skalo,
Maroka in še marsikaterega
borca. Opazil je tudi, da se ne-
omajnost razvija tudi pri dru-
gih borcih z bojnimi uspehi, z
zgledi pogumnih, s prepričljivo,
za boj navdušeno besedo, s to-
plim tovarištvom, s poglobljeno
idejo socializma, ki ji je služila
partizanska vojska. O partiza-
nih v bojni enoti, v kateri je
bil sam, je mislil na vseh dol-
gih pohodih, ko se je z njimi
vzpenjal na klance in spuščal
v doline po gozdovih in poljih
na nove postojanke. Tako je
bilo tudi te F>oletne noči mirne
hoje brez besede, v neprestani
čuječnosti, da jih ne iznenadi
sovražnik. V koloni Simonovega
bataljona je '^rispel srečno po
dolgi hoji čez mejo in se nazad-
nje vzpel proti vrhu Pasje rav-
ni. Tja so prispeli sredi noči.
Čakala jih je Poljanska četa.
Tu je Tomaž zvedel tudi za pot
Jankovega bataljona, s katerim
so se pred dnevi razšli na prvem
pohodu na Gorenjsko: »Jankov
bataljon se ni vrnil na italijan-
sko stran. Ponoči je tedaj kre-
nil s Pasje ravni proti Gabrški
gori. Tja je prispel v jutranjih
urah in se tam srečal s Poljan-
skim bataljonom. Štaba obeh
bataljonov sta odločila, da bo
Jankov bataljon počakal tu na
druge bataljone II. grupe odre-
dov, da se vrnejo z Dolenjske.«
Po krajšem počitku se je
okrepčal Tomaž s hrano. Kakor
drugi partizani je odprl kon-
servno škatlo in pojedel vloženo
meso. Tople hrane si niso pri-
voščili.
Po kosilu so opazili močno
gibanje nemških enot. Iz Lučna
proti Gorenji vasi in naprej na
Škofjo Loko so vozili nemški
kamioni. Okoli 6. ure popoldne
sta oba bataljona zapustila Pas-
jo ravan. Na novi poti jih je
vodil kurir Rafael Ježev-Buh
s Poljan. S Pasje ravni je peljal
kolono obeh bataljonov čez
Kovski vrh mimo osamljenih
kmetij do vasi Lop kjer so
prekoračili glavno cesto Polja-
ne—Škof j a Loka. Od tu so šli
dalje na Gabrško goro in na
Remuše, kjer je bilo taborišče
Gorenjcev.
Tomaž se je odahnil ob misli,
rff) so prekoračili po tolikih po-
izkusih mejo! Sedaj so tu med
gorenjskimi partizani. Ti jih
opozarjajo na veliko previdnost,
ki je niso bili vajeni doslej v
dolenjskih taboriščih. Podnevi
ne smejo kuriti ognja, da bi z
dimom ne opozarjali sovražni-
ka, kje so. Ne smejo peti, ne
smejo se glasno pogovarjati!
Nemci imajo namreč razprede-
ne svoje ovaduhe povsod in
povsod imajo polno zased! To-
maž je bil tega že vajen, saj
je bil v jeseni leta 1941 na Šta-
jerskem, kjer so ga Nemci pri-
silili k previdnosti. Vedel pa je,
da se bodo dolenjski partizani
nanjo kaj težko navadili.
Komaj so se dobro razmestili
po šotorih, razporedili straže
in uredili orožje, je Tomaž že
naslednji dan po prihodu so-
deloval v štabnih razgovorih II.
grupe odredov s I. grupo odre-
dov. Kaj bo njihova prva skup-
na naloga? Izpolniti bi morali
povelje glavnega poveljstva
slovenskih partizanskih čet.
Skupaj bodo napadali sovražni-
ka po Gorenjskem. Najprej bo-
do zavzeli in uničili utrjeno
nemško postojanko Lučno.
V. R.
(Dalje prihodnjič)
dtrao 5
jI 1- iu^ J iv — i>eic.
'ti I <> ti
Naše zdravje
TO IN ONO O ALERGIJI
Beseda alergija pomeni »spre-
menjeni protiučinek«. Leta dol-
go lahko brez škode vdihavate
cvetni prah — pelod, nenado-
ma pa nastopi sprememba. V
telesu se vam začno tvoriti sno-
vi, ki se spajajo z določeno ke-
mično snovjo v pelodu (pravi-
mo ji antigen). Ta reakcija —
prava majhna eksplozija v te-
lesu — sprosti iz tkiva tako
imenovani histamin. Ta širi
krvna obtočila, povzroča ote-
kanje tkiva in krči samogibne
mišico. Posledice so kihanje,
nahod in vnetje. Ce »eksplozija«
nastane v bronhialnih cevkah,
vam poide sapa, napadla vas je
naduha.
Snovi, ki alergijo povzročajo,
lahko vdihnemo, zaužijemo, se
jih dotaknemo ali celo nasta-
nejo v telesu samem. Zrak, ki
ga dihamo, vsebuje pelod, tro-
se glivic, najrazličnejši prah,
prhljaj domačih živali in toba-
kov dim. Skoraj ni živila, ki ne
bi pri kakem človeku moglo
sprožiti alergije. Pogosti povzro-
čitelji so tudi različna zdravila
— od aspirina dalje. Piki os,
čebel in drugih žuželk so bili
pri nekaterih osebah usodni.
Alergično obolenje utegne po-
vzročiti tudi dotik z rastlinami,
kozmetičnimi in razkuževalnimi
sredstvi in kovinskimi zlitina-
mi. Slednjič omenimo med kriv-
ci še bakterije in zajedalce v
telesu samem.
Vedimo pa to, da ni nihče
alergičen do dela; delo ni snov.
Ti-i^i tašča vam ne more po-
vzročiti alergije — nobena žival
ni alergična do živali svoje
vrste!
Kako, da nekatere i?med nas
alergije napadajo, drugih pa
ne? To je odvisno od predni-
kov. Predvsem dednost odloča,
ali se vas utegnejo lotiti kopriv-
nica, seneni nahod, naduha ali
različni izpuščaji.	»
Seneni nahod je pogosto pred-
met šal. Rdeč nos, kalne oči in
neprestano kihanje utegnejo
biti res smešni, vendar šaljivec
navadno ne ve, da pomeni bo-
lezen tudi dolge noči brez spa-
nja, gnojne tvore in nezmožnost
za delo.
Seneni nahod povzroča neka
aktivna snov v pelodu, ki ga v
poletju nosi veter po zraku. Ko
občutljiva oseba tako okužen
zrak vdihne, se snov spoji v
eksplozivni reakciji z neko sub-
stanco v nosnem tkivu, ki moč-
no zateče. Cvetni prah pa ni
edini povzročitelj. Kaže, da
mnogi zbolijo tudi zato, ker so
vdihovali z zrakom mikroskop-
sko majhne trose (semena) gli-
vic. Ta alergija je posebno po-
gosta na deželi, koder pridelu-
jejo žito.
Kaj je mogoče storiti, če zbo-
lite za senenim nahodom? Zad-
nje čase uporabljajo imunizacij-
ske injekcije. Ko (in če) se »pri-
mejo«, je človek varen pred
alergijo lahko samo kratek čas
ali nekaj let ali pa celo vse živ-
ljenje. V hudih primerih je po-
trebno klimatsko zdravljenje.
Uporabljajo tudi tablete — anti-
histamine, ki pa ne preprečijo
naduhe, ki je včasih posledica
senenega nahoda.
Naduha je gotovo ena izmed
najhujših alergičnih obolenj,
kar bo nedvomno potrdil vsak
astmatik. Kdor ima naduho, s
težavo diha. Bronhialne cevke
se namreč zamašijo zaradi zate-
klih vmesnih membran, krčev
v mišičnih tkivih ali zavoljo
sluzi, ki se nabira v njih. Te-
žave z dihanjem so sprva red-
ke, kasneje se utegnejo ponav-
ljati vsak dan. V nekaterih pri-
merih lahko zadržani zrak po-
vzroči. da se pljučni prostori
razte-nejo in bolnik čuti stalno
pomanjkanje sape. Slediti uteg-
nejo bronhitis in druge kompli-
kacije.
Vzrokov astme je mnogo. Med
sezonskimi sta pelod in trosi,
med drugimi pa najpogostnejši
navadni hišni prah. Kaže, da
je najaktivnejša snov v hišnem
prahu drobni prah žuželk. Tudi
bakterijske in virusne infekcije
znajo sprožiti naduho. M^
zdravili utegne povzročiti hud
napad astme celo aspirin.
Bili so primeri, da je napad-
la človeka astma zato, ker je
zgubil službo. Kaže, da so lah-
ko povzročitelji te nadležne bo-
lezni tudi psihološki činitelji.
Kako ti sprožijo bolezen brez
temeljne kemične reakcije med
antigeni in protitelesci, še ni
znano.
Ce imate naduho, hočete vse-
kakor vedeti, kako bi jo ozdra-
vili. Zdravnik vas bo povpra-
šal o tem in onem in tako sku-
šal dognati povzročitelja bolez-
ni. Bržkone bo napravil tudi
kožni test.
Ko je alergija ugotovljena, se
je loti na dva načina: ali od-
pravi povzročitelja, če je to mo-
goče, ali pa vas imunizira z
injekcijami.
Odpraviti povzročitelja po-
meni, da se boste morali izogi-
bati živil in predmetov, do ka-
terih ste alergični. Od hiše bo
moral domači pes ali mačka,
nemara boste morali celo spre-
meniti zaposlitev. V posebnih
primerih je priporočljiva spre-
memba podnebja.
Bistvo injekcij pa je, da vam
vbrizgajo majhno, neškodljivo
količino snovi, ki povzroča
alergijo. Ta pospeši v telesu
proizvodnjo protitelesc, ki za-
gotovijo imunost. Torej isto na-
čelo kakor pri injekcijah proti
otroški paralizi, davici ali in-
fluenci.
Injekcije proti naduhi je po-
trebno" jemati dalj časa, vendar
se nedvomno obnesejo. V ne-
katerih primerih je učinek tra-
jen. Naduho zdravijo — z manj
uspeha — še z različnimi pilu-
lami, tabletami in snovmi, ki
jih vdihavamo. Vedeti pa mora-
mo, da nobeno zdravilo vsako-
mur v vsakem primeru ne po-
maga.
Ekcemi, derm^titis in kopriv-
nica so tri najpogostejše vrste
alergije, ki mučijo tisoče in ti-
soče ljudi. Oglejmo si tri zna-
čilne primere!
Mali Lučki, stara je komaj
13 mesecev, so se izpustili po
obrazu, vratu, po kolenskih in
komolčnih pregibih gosti mo-
zolji. Mati je poskusila različna
zdravila, toda izpuščaj je čeda-
lje hujši.
Lučka ima otroški ekcem, ta-
ko kakor milijoni njej enakih
dojenčkov. Navadno je vzrok
alergija do določenih vrst hra-
ne. V Lučkinem primeru je bi-
lo to kravje ml^ko. Kakor hitro
so jo začeli hraniti z nadomest-
kom, je izpuščaj izginil. Mnogi
taki izpuščaji preidejo brez
zdravljenja, nekateri pa osta-
nejo in se nadaljujejo tudi v
odrasli dobi. Ekceme utegne
povzročiti domala vsako živilo,
vendar so najpogostejši krivci
te alergije mleko, jajca in pše-
nica.
Pri starejših otrocih utegnejo
biti vzrok snovi v zraku. V
mnogih primerih pa povzroči-
telja ni mogoče odkriti; neka-
teri zato menijo, da so te aler-
gije posledica duševne ali čust-
vene napetosti. To bržkone ne
bo držalo, res pa je, da so iz-
bruhi ekcemov hujši ob čust-
veni napetosti. Stanje poslab-
šajo tudi raskava obleka (volna),
kemična draženja (milo), vro-
čina, mraz in znoj. Mnogo vpra-
šanj v zvezi z ekcemi pa je še
neznanih.
Gospa Kočevar je navdušena
vrtnarka, pritožuje pa se nad
hudo srbečico, ki se ji je izpu-
stila po rokah, nogah, bokih in
po obrazu. Preiskali so jo, ali
je alergična do plevela, nekate-
rih bodečih rastlin in komar-
jevih pikov. Izkazalo se je, da
niso alergije povzročali komar-
jev! piki, ampak tekočina proti
komar jevim pikom! Obolenju
pravimo dermatitis ali kontakt-
na alergija.
Seznam teh alergij je dolg —
kožna vnetja, ki jih povzroča
nakit, lak za nohte, kolonjska
voda, telefoni iz umetne snovi,
ličilo za ustnice, barve za bla-
go. Eno izmed najzamotanejših
vprašanj v različnih panogah
industrije je ravno dermatitis.
Kot zadnji primer treh najpo-
membnejših vrst kožnih alergij
navedimo Jožeta Korena in nje-
govo zateklo oko ter nabuhlo
ustnico. Ne, Jože se ni prete-
pal. Izkazalo se je, da se Jože
ob nedeljah rad preveč krepko
zabava in zato potrebuje v po-
nedeljek zjutraj tableto aspiri-
na. Zdravilo je povzročilo po-
šastno koprivnico.
Koprivnico sprožijo tudi dru-
ga zdravila, recimo penicilin.
Trdovratne primere koprivnice
psr povzroči tudi hrana ali pa
kronična infekcija zob, žrelnice
ali žolčnega mehurja.
Ob koncu poudarimo, da je
dandanes mogoče milijonom
ljudi, ki jih trpinčijo naduha,
seneni nahod, koprivnica, ekce-
mi in druge alergične bolezni,
ne le pomagati, ampak jih v
mnogih primerih tudi popolno-
ma ozdraviti. Priredil S. P.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C •
Mdreejačna »-o vprašali, če je
bil v Ameriki.
—	Skoraj.
—	Kaiko to, skoraj?
—	Pripeljal sem se do Goursa,
Amerika pa je ravno na nasprot-
ni strani.
Marsejčan: »Stavim, da nima
takšnega vida kot jaz, nihče. Ali
ti, na primer, vidiš muho, ki leze
vrh zvonika?«
Gaskonjčan: »Vida res nimam
tako ostrega, da bi videl tisto
muho, zato pa slišim, kako ple-
zal«
TRGATEV
Klopctci pojo,
ko v vinograd gremo;
tam grozdje zori
in pesem doni.
Stiskalnica poka,
grozdje se joka
in polnih kadi
se kmet veseli.
Smo delo končali,
vse grozdje pobrali.
Nas vince <!ladko
bo grelo gorko.
VERA KOROŠEC,
5. b razred — Radvanje
HUMOR
Prebivalci severnih predelov
Francije pripovedujejo mnogo
šaljivega na račun Francozov dz
južnih delov države, ki radi v
mnogočem pretiravajo. Alphonse
Daudet, avtor znanega romana
Tartarin de Tarascon pa je mislil
drugače. Vendar o tem presodite
sami.
»Južnjak ne laže, temveč se
moti! Ce je njegova beseda laž,
on misli, da govori resnico. To
v bistvu ni laž, temveč le optič-
na prevara , . .
Da, dobesedno, optična preva-
ra! Da bi bolje razumeli mojo
misel, odpotujte na jug in se bo-
ste sami o tem prepričali! Vi-
deli boste vražjo deželo, kjer
sonce vse spreminja. Videli bo-
ste majhne hribe Provence, ki
niso višji od Montmartra, vam
pa se bodo zdeli velikanski. Vi-
deli boste štirikotno zgradbo ka-
tedrale v Nimesu, vendar se vam
bo jdela tako velika kot je Notre
Dame v Parizu. Videli iioste...
Pa kaj bi o tem govoril: edini
lažnivec na jugu je, če sploh je
kakšen, sonce. Ono povečuje
vse, česar se dotakne. Poglejmo
samo, kaj je bila Sparta v času
svojega razcveta? Navadna vas.
Ln kaj so bile Atene? Podeželsko
mesto. Sedaj pa ustvarja zgodo-
vina iz njiju velike reči! To dela
sonce!«
Gaskonjčan: »V mestu Toulou-
se je strašna zima. Se Garonne
je zamrzmila.«
Bordojčan: »Pri nas v Borde-
auxu je še bolj mrzlo. 14. julija
je snežilo.«
Marsejčan: »V Marseilleu je
še bolj mrzlo. Bil je tak mraz,
da so se drsalci drsali na kropu.«
Srečala sta se Gaskonjčan in
Marsejčan:
—	Veste, pri nas rastejo tako
velike gobe kot so hrasti.
—	Oh, čudovito! Pri nas pa
rastejo hrasti pod gobami!
Marsejčana se pogovarjata o
nenavadno suhem poletju.
—	Pri nas je sedaj strašna vro-
čina. Blizu Marseilla je usahnil
potok in so iz peska izgrebli
polno živih rakov.
—	To je res huda vročina, to-
da pomislite, pri nas je bila
takšna, da so našli v pesku rake
že kuhane!
ZA VSAK DAN
© Nikoli ne vlijte v kopalno
kad zelo vroče vode, pač pa jo
najprej napolnite do neke viši-
ne z mrzlo. Tako boste očuvali
porcelan.
@ Trak na moškem klobuku
ne bo masten, če med klobuče-
vino in usnjeno podlogo vstavi-
te polfvinilni trak.
® Zarjavele škarje ali pletiv-
ke potopite v posodo, v katero
ste vlili dva dela vode in en del
petroleja. Po dvanajstih urah
jih dobro zdrgnite z volneno
krpo. To velja tudi za zarjavele
ključe.
O Zunanjo steno hladilnika,
štedilnika pa tudi druge emaj-
lirane predmete najlepše očisti-
te z mlekom. Najprej jih zdrg-
nite z mehko krpo, ovla"ženo v
mlačnem mleku nato pa jih do-
bro obrišite še s suho.
^ Žebelj boste veliko lažje
pribili v steno, če ga boste naj-
prej pomočili v hladno mast.
DOBER NASVET JE ZLATA VREDEN
Ker so madeži na oblekah
tako rekoč vsakdanji pojav, mo-
ramo imeti pri roki vsaj naj-
nujnejše pripomočke. V taki pr-
vi pomoči moramo imeti ščetko
s srednje močnimi ščetinami,
dve do tri lanene krpe, vato,
stekleničko amonijaka, bencina,
čistega alkohola, tubo K2r, ne
smemo pa pozabiti na list či-
stega, belega pivnika. Ce bo ta
skromna prva pomoč res vedno
pri roki, nas pred običajnimi,
vsakdanjimi madeži res ne mo-
re biti strah.
Madežev ne dobimo samo na
obleko, ampak tudi na druge
predmete, na primer porcelan.
Porcelan čistimo z vodo in pri-
mernim detergentom. Včasih pa
se kljub pazljivemu umivanju
zgodi, da madeži ostanejo. V
takih primerih damo posodo v
vrelo vodo, ki smo ji pridali tri
žlice detergenta na liter vode.
kjer jo pustimo čez noč, zjutraj
pa jo pošteno splaknemo.
Sedaj, ko so že nekaj časa v
modi nadvse praktične in večno
umazane farmerke, so matere
večkrat postavljene pred težko
nalogo; kako jih oprati! Ce niso
zamazane z mastnimi madeži,
jih nam.akamo tri ure v hladni
vodi, v kateri smo raztopili mo-
čan detergent (oskar, plavi ra-
dion). Po treh urah madeže, ki
še izstopajo, namilimo s pral-
nim milom., pustimo nekaj mi-
nut in nato močno zdrgnemo.
Izpirati jih moramo toliko časa,
da ostane voda v koritu popol-
noma čista. Ce pa so hlače za-
mazane z maščobo, jih moramo
oprati v čistem bencinu.
Zelo neprijetni so temni ma-
deži na svetlih čevljih. Očistimo
jih na ta način, da jih najprej
pazljivo obrišemo, nato jih cele
odrgnemo s krpo, namočeno v
terpentin. Po nekaj minutah jih
narahlo namilimo in pustimo,
da se milnica na njih posuši,
nato pa jih z ne pretrdo ščetko
okrtačimo. Sele po tem postop-
ku lahko namažemo čevlje z
ustrezno kremo.
Vse predmete iz plastike naj-
lepše čistimo s toplo milnico.
Lakaste čevlje moramo vsaj
trikrat na leto namazati z gli-
cerinom.
Na svež madež od čokolade
moramo takoj nastrgati pralno
milo, ga ovlažiti s kapljo vode,
počakati nekaj minut in nato
sprati" — z mlačno vodo.
Marsikateri madež odstrani
tudi masa iz zrezanih krompir-
jevih olupkov, namočenih v vo-
di, ki smo ji primešali žlico
kisa.
Ko pride v družini na svet
prvorojenec, se pojavijo z niim
težave, na katere še niste nikoli
pomislile. Velik problem mladih
mamic je, da ne znajo prati
plenic in dojenčkovega perila.
Ostanke mila zrežemo na košč-
ke in jih raztopimo v topli vo-
di. Ko je milo popolnoma raz-
puščeno, damo v vodo plenice
in vse skupaj postavimo na
vroč štedilnik. Ko milnica s
plenicami vre nekaj minut, jih
odstavimo in takoj speremo, in
to tako, da je voda pri zadnjem
spiranju popolnoma čista. Ne
smete pozabiti, da detergentov
nikar ne uporabljajte, ker vse-
bujejo preveč alergičnih sred-
stev, ki so za dojenčkovo kožo
nevarni!
KURT KUSEMBERG:

Mesito Tottenburg se jie uprlo,
da bi plečailio davek, Jii ga je, ce-
sar svojevoijino odmeril. Zato je
ta poisilal nadenj vojsko z uka-
zom, naj mesto zavzame in po-
žge. Vendar so bili meščani o
tem pravočasno obvežčeni. Ko
je cesarska vojiska prišla, je do-
bila mesto bogato založeno in
trdno odliočeno, da se braini. Ce-
siairski posliamci s>o se o-^ramoče-
ni vrnili: slekli S'0 jih do golega,
jiih namiazali z maslom, potresli
z žafran^ofln, okrog vratu pa so
jim obesili dolge vence klobas
v znak, da v mestu ničesar ne
mainjika.
Poveljnik je ukazal, naj se
vojska utabori in prične z oble-
ganj em.
Ko je minil mesec in so v ta-
boru mi.slili, da je z oblastjo
meščamov pri kraju, se je po-
veljnik odločil za napad. Tri dni
so toipovi bruhali debele želez-
ne krogle in ena od njih je od-
trga'13 glavo pekovskemu moj-
stru A.ptu, ko je pri vhodnih
vrn'Mh r.tal na straži. To je biLa
edinig ?koda. ki jo je mesto utr-
p3"o, in tistim, ki so mojstra
po:,:ngM. ^'O ni 7.de):a velika.
Zid-^vie je	kanonad?)
rno^o	razn^ik" pa ni b'-
|rv	Ce^^-tofTa dne so nasto-
piM vo^^ki. Prislonili ?kd oblego-
v-^^^T ■'ocf.v'^ in ?o	V7.pc-
r)-n'i T'-' nj'h Vendar so branil-
ci v-'.!"^ odnahnili in /.rivali na
v^iake ^'roro vodo in vre^o ?niO-
in kririoo ria SO zmenili z
r^K-^ifi-T v.^"? kro^ip. ki ?o orile-
♦	.^p^tn	tu Mh im;:'^'^.
r-'-^'^'-"--'- enkrat Nan-ad se
i,o n' 1
»Vse ob svojem času!« je me-
nil poveljnik in se odločil, da
bo mesto izstradal. S tem se je
za vojake začelo pusto, enolično
življenje, kajti tabora niso .sme-
li zapustiti. Po vse dm so bol-
ščali v obzidje Tottenburga, ki
se jim je že sikoraj prisikutiLo.
Brezdelje jih je pripravilo do
nenavadnih stvari. Mnogi so se
navadili od jutra do večera
siprehajiarti se med šotori, pri če-
mer so napravili vedno dva ko-
raka naprej in enega nazaj Ti-
sti, ki so v tla risali zmešane
črte in iitrogo pa:zili, da jih ni
nihče prestopil, so j in gledali
vse bolj postrani. Drugi so tek-
movali v tem, kdo najbolje opo-
naša živali: kruljenje, riganje,
rezgetanje, mukanje, miganje z
ušesi, k'do najda.lje stoji na eni
nogi, najdalje pridrži dih, naj-
daljp kjerkoli visi z zobmi ali
najdlje drži v ravnotežju mu-
šketo na nosu.
Bil je šotor, kjer so za šalo
kradli drug drugemu, da bi iz-
brali tatu — mojstra. V dru-
gem spet so govorili samp v ri-
mah ali izgovarjali besede od
konca nazaj, V tretjem so vsem
,-hvaTem dali člove.^ka imena in
if^ mato tem naglas z-^bavljali.
Ukaze, ki iih je izdajal povelj-
nik. so redko izpolnjevali. Ali
50 jih nemenoma tako pačili, da
so izgubili vsak smisel, ali pa
so se križali z ukazi, ki jih po-
veljnik sploh nikdar ni iv.dsl.
Naimočneiši mož v taborišču,
neki poročnik, je iz dneva v dsn
;2rsl na majhen lovski rog isto
in s tem vsto svojo
-^VriiVo -rravii ^V^v^^i '^b rvamet.
Mekdo drug spet je ujel ježa in
se trudil, da bi ga naučil majh-
nih umetni j, ki pa jih bodičasta
živalca ni hotela razumeti. Mož
je živel v velikem strahu, da mu
kdo utegne ježa ukrasti, zaklati
in F>ojesti.
Kajti obenem z dolgočaisjem
je prišlo v taibor tudi pomanj-
kanje. 2e dalj časa ni bilo vina,
hrana je bila vedno pičlejša in
slabša. In celo če bi dobili pla-
čo, ki je že dolgo ni bilo, bi jim
vojaški branjevci ne imeli česa
prodati, kajti tudi njihovi vozo-
vi, skrinje in kašare s-p bili praz-
ni. Cesar ni svoje vojske nič več
oskrboval in oblegovalci, ki so
hoteli Tottenburg izstradati, so
stradali sami.
»Brez denarja ni vojne!* je
menil poveljnik in se odločil,
da bo pisal cesarju. Vendar se
je sel vrnil s spvoročilom, da bi
vojsika Tottenburg že zdavnaj
lahko zavzela in se vzdrževala
z njim. Za brezdelneže pa ni de-
narja. Poveljnik je to poslušal
z nejevoljo. Kako bi naj zavreli
mest)o, ki se ga enostavno ne da
zavzeti in je bolje osikrbljeno
kot njegovi vojaiki. Povrhu vse-
ga pa se j'im še očitno posmehu-
je. V svoji nesramnosti so si me-
ščani izmislili predrzno navado:
daleč naokoli vidno so obedo-
vali na obzidju in posmehlji\'0
napivali vojakom. To pa še ni
vse. V.=?ak večer so z obzidja
vrgli košaro, polno izbranih jedi
z napisom: »Zmagovitemu po-
veljniku.« Naj ne zamolčimo,
da je poveljnik zvečer, ko je šel
njegov pisar spat, te jedi na-
skrivaj jedel in da so mu tek-
nile. Tc^a podarjena jedila so
bila vendarle žalitev in povelj-
nik se j-e zaklel, da bo mešča-
nom že poplačal. Le kako, ni
vedel.
Neke noči je poveljnik ugriz-
nil v nekaj tidega, ravno ko je
jedel gclobjo pašteto iz Totten-
burga. Bila je puščica v njej pa
pismo. Pismo je poslal mestni
župan in predlagal vojskovodji
sestanek, od katerega bi imela
koristi oba. Ker ga je cesar tako
užalil, ni imel poveljnik nič
proti, da bi ne izvedel, kaj mi-
sli nasprotnik. Zupanu je dal
vedeti, da je njegov predlog
sprejel. Moža sta se sestala v
skalni votlini pri mestu, ne da
bi ju \"ojaki videlii. Razgovor ie
bil dolg, moder in ploden. Do-
govorila sta se, naj obleganje
ne bo več tako resno, ampak naj
se razvije v sos^edske odnose. Za
protiuslugo se mesto obveže, da
vojski izplača zaostalo plačo,
kakor tudi tisto v prihodnje,
pri čemer davek seveda obdrži.
Tudi vojake bodo v mestu za-
poslili in jam odkazali delo. kjer
bi mogh kaj koristiti, kajti me-
sto si ne more privoščiti st.ajne
vojske. Poleg tega je mesto pri-
pravljeno, da voj^ake na novo
obleče. Ne sicer ravno za'<;tonj.
vendar tako poceni, da bi ceh
i='uknarjev (župan je bil namreč
suknar) svoje bla^go skoraj po-
klonil.
Učinek je bil preblagodejen.
Ko so v taborišču zavohali de-
niar, so od vsepovsiod prihajali
trgovci in kmetje in zalagali ta-
bor z vsemi potrebnimi in celo
nepotrebnimi rečmi. Vojaki so
se tepli za to, kdo bo f.el služit
v mesto, ker sio se ob prostih
vočerih radi tam udeležili ve-
selic. Bilo pa je tudi meščanov,
ki so pro-s-tovolmo prihaiali slu-
žit v tabor, da bi se obenem na-
učili vojne umetnosti. Poročajo
tudi. da so nekatera dekleta iz
Tottenburga odšla k marketen-
daricam v uk. Toda to je bilo
verjetno bolj zaradi poslov z
ljubeznijo, ki so se nanredli
med aoildati ^'n žp^nskami To pa
je bik) neizogibno in s časom
dobilo določen vpliv na število
otrok, ki so bili rojeni v Totten-
burgu. To pa bi ne bilo tako
opazno, ko bi obleganci in cb~
legovalci ne praznovali toliko
praznikov skupaj. V ostalem pa
je prišlo, čeprav v omejenej-
šem številu, tudi do porok.
Naslednji meseci so prinesli
novih olajšav, predvsem za me-
sto. Pa tudi vojska je bila na
boljšem. Ce je moral kak me-
ščan nujno odpotovati, mu je
poveljnik dal propustnico, ki ;e
bila sicer le za določen čas, pa
jo je lahko potujoči spotoma
poljubno podaljšal. In kadar
je taka kočija zapu.ščala mesto,
so jo obkrožili vojaki, da bi po-
potniku dali pi.sima za .svoje do-
mače, ali pa so — če niso znali
Dišati — prosili, naj doma spo-
roči pozdrave in malo pogleda
na boljše polovice. Popotniki se
namreč niso vračali vedno z
najboljšimi novicami, zakaj pre-
nekatera vojaška žena se je na-
veličala čakanja in si priskrbe-
la drugega — tudi med popot-
niki samimi. Vendar naj bo v
njihov zagovor poved.ano, da so
jo ti prej ali slej pobrali v stra-
hu. da morda njihove žene .ne
nočno enako.
Te prijateljsike, skoraj pov.=;em
nevojaške razmere pa cesarju
niso mogle ostati dolgo .skrite.
V.seeno pa je trajalo nekaj let,
preden je ugotovil, zakaj z oble-
gani'em ni nič in kdo pravza-
prav plačuje njegovo vojsko.
Prvi opazovalec namreč, ki ga
ie poslal na »bojišče'«, se je na-
selil v Tottenburgu, se poročil
s čedno vdovo in odprl gostilno
»Pr cesarskem slu"'. Drud je
sledil prvemu. Poročil je vdovo
mojstra Apta — edine žrtve, ki
jo je obleganje doslej ter j slo.
Šele tretji opazovalec, čemeren
možak, je cesarju sporočil, ka-
ko je s stvarjo.
Izvedeli smo, da je bi! cessr
zelo potrpežljiv, toda sedaj je
bilo njegove potrpežljivosti ko-
nec. Starega ooveljnika, ki je
pozabil na dolžnost, je odstavil,
postavil novega in poslal k voj-
ski. Stari poveljnik je odpust
mirno sprejel. Odšel je v me-
sto, tam so ga osem dni kasneje
izvolili za župana, zakaj bil je
zelo priljubljen in njegov pred-
hodnik se je td službe naveli-
čal.
Novi poveljnik je bil nena-
vadno delaven. Spet je uvedel
red, obkolil mesto in ukazal,
naj ga dnevno obstreljujejo.
Vendar ni vedel, da njegovi ka-
nonirji strelj.ajo votle krogle, v
katerih je bila hrana in pošta.
Niti ni vedel, da iz ječarjevega
šotora vodi v mesto ozek pod-
zemski hodnik: le čudil se je,
kako to, da se mesto tako žilavo
upira. V začetku vojiaki niso
imeli ničesar prot.i preobratu.
Prinesel jim je spremembo in
dvojno plačo, kajti cesar jim je
spet pošiljal denarja. Cez čas
pa se jim je sitožilo po minulih
časih: zdelo se jim je, da je bilo
prej prijetneje.
Po nekaj mesecih se je nove-
mu poveljniku zazdelo, da je po-
ložaj dozorel. Napad se .je pri-
čel s silno kanonado. Nato so
nastopili vojaki v sij«ijnem boj-
nem redu in kot že pred leti
S'0 prislonili oblegovalne lestve.
Vojskovodji je srce kar poska-
kovalo, ko jih je videl, kako se
vzpenjajo kot mravlje. Onazil
je sicer, da sploh niso naleteli
na odpor, vendar je to pripiso-
val oslabljenosti in strahu Tot-
tenburžanov. Šele ko sso vojaki
prišli na vrh, .sneli čelade in
padli oblegancem v objem, je
doiimel, kako resno je bilo nji-
hovo prijateljstvo. Kako veliko
je bilo to prijateljstvo, je lahko
sklepal iz gromskega smeha, ki
se je razle.ffal z obzidja in očit-
no veljal njemu, ki .je čisito sam
stal pred mestom. Še istega dne
^e odiahal k frvojemu cesar,ju.
Vojaki pa so vsi skiipa^j c>(>s^.ali
dobri Tottenburžani in odslej
ni bilo vojske, ki bi si drznila
loHti se mesta zaradi njegove
mrvčne. vojevanja vešče posad-
ke.
Sirnn 6
T r. D >' T K — prfck. 21. oktobra t%f»
Sirili) 6
DROBNE ZANIMIVOSTI
Najstarejši jezik
Najstarejši jezik je jezik ma-
hdutov — poklicnih gonjačev
slonov v Indiji. Ko govori ma-
hdut slonu, ne uporablja indij-
skega jezika, niti arabtokegd ali
perzijskega. Go\ori v jeziku, ki
so ga uporabljali ljudje pred j
davnimi tisočletji, ko so udoma-
tevali slone. To je eden najista-
rejših ohranjenih jezikov na
zemlji.
6250 ton gob letno
Največja faj-raa za pridelovanje
gob na svetu je blizu West Wil-
ifielda v Pensilvaniji (ZDA). Ure-
dili so jo leta 1937 v zapuščenem
rudniku, kjer so prej pridobivali
apnenec. Podzemeljske galerije
tega bivšega rudnika so dolge
nad 24 km. V njih pridelajo letno
nad U250 ton gob.
Scotland Yarcl
Scotland Vard — ta naziv je
dobro znan vsem, ki so brali do-
godivščine Sherlocka Holmesa,
vendar le malokdo ve, odkod iz-
vira ta naziv. V davnih časih je
krali Edaax Doklonil Škotski v
Londonu prostor za gradnjo dvor-
ca, v katerem bi bivali škotski
kralji, ko bi se mudili v tem
mestu. Scotland Vard pomeni v
prevodu škotski dvor. Vendar pa
le bil ta naziv pozneie prenesen
na londonsko kriminalno polici-
jo, ki je bila v sosedni stavbi od
leta 1829 d« leta 1890.
Konkurenca med
časopisi
Ob koncu leta je objavil eden
izmed ameriških časopisov na-
slednje: Spoštovani naročniki na-
šega litetd bodo dobili vsakega
četrt letd avtogram zloglasnega
gangsterjd, ob veliki noči pa po-
letno obleko in klobuk. Redakci-
ja bo omogočila svojim natrčč-
nikom enkrat mesečno striženje
in britje na njen račun, njihovim
otrokom pa bo plačala cepljenje
proti kozam. Naročniku, ki bo
.pldčdl naročnino za tri leta vna-
prej, pa bo natisnil list na račun
redakcije sijajen nekrolog, mu
kupil krsto in 12 srebrnih žličk.
Tržne cene povrtnine
in sadja
v ptujski poslovalnici
»Povrinine« (pri Magdi)
Grozdje II. 3 N din zu kg,
hruške II. 3, jabolka I. 2, ja-
bolka II. 1.80, jabolka III. 1,40,
smokve (etiket.) 5,40, arašidi
odprti 13, banane 4,90, limone
4,20, orehi — jedrca 36, rozine
7,94, kostanj 1,20, cvetača 1,90,
čebula 1,25, česen 4,50, korenje
(jedilno) 1,20, krompir II. 0,80,
ohrovt 1,20, pesa 1,30, paprika
(baburu) 1,70, paprika (paradajz)
1.80, peteršilj 2, redkev (črna)
0.80, repa (kisla) 1, solata (en-
divija) 1.80, špinača 2.20, zelje
(sveže) 0,51. zelje (kislo) 1,30,
fižol (prepeličar) 4, fižol (teto-
vec) 3.50, papirnate vreče 3,15.
KK Ptuj začne graditi
silose
Gradbeno industrijsko podjetje
»GRADIŠ«, gradbeno vodstvo
Maribor, je začelo s pripravljal-
nimi deli za gradnjo silosov za
investitorja Kmetijski kombinat
Ptuj in siccr po projektu, ki ga
je izdelal »Progres« .podjetje za
projektiranje Ljubljana. Gradnja
silosov bo trajala predvidoma do
I. novembra 1967. leta.
ljudska in študijska
knjižnica ptuj
sporoča, da lahko obiskujejo
učenci osnovne šole le mladin-
sko knjižnico in da ,jim bo Ic-ta
oskrbela gradivo za pouk iz
ijudske oziroma študijske knjiž-
nice.
V letošnji turistični sezoni je bila »Petrolova« servisna postaja v
Ormožu pri gradu domačim potrošnikom goriv in maziv pa tudi tu-
jim turistom ter prevoznikom tovorov v \eliko korist in pomoč.
ŠPORT
PREMAGANE SLABOSTI?
BOROVO - ALUMINIJ 1:1 (0:t)
Nihče ni pričakoval, da bo j
Aluminij po nekaj izredno sla-
bili igrah osvojil točko v Boro- j
vem. Sim.patizerji so sc bali
katastrofe, medtem ko so »beli«
fantje v zadnjih desetih minu-
tah po nesreči izgubili drugo
točko, ki so jo že skoraj imeli
v žepu. Bila jo to borba, v ka-
teri je bilo težko spoznati ki-
dričevskega drugoligaša. Zelo
zanesljiva ter taktično in teh-
nično dobra igra je bila pravo
odkritje za gledalce v Borovem.
Vsi so pričakovali, da bo Alu-
minij lahek zalogaj Borovča-
nom, ki jim je pred nekaj me-
>seci prva liga ušla le za las.
Borovo: Gligorijevič (Sakič),
Dordevič, Tomanovič, Bulic,
Gotal. Petkovič, Vilhelm, P.
Popovič, Karasi, Vujevič (Ma-
inirski), Z. Popovič.
Aluminij: Bračič, Grbavac,
Satler, Tolič, Muršec, Marko-
vič, Vodušek, Zec (Kneževič),
Krnjič, Kaniški, Špehonja.
Strelca: Petkovič v 15. minuti
(avtogol) za Aluminfj ter Karasi
v 81. minuti za Borovo.
Takoj na začetku je Borovo
uprizorilo nekaj nevarnih na-
padov, kar pa ni prineslo spre-
membe v rezultatu. V 3. minuti
se je Z. Popovič prebil v kazen-
ski prostor Aluminija in silovi-
to streljal. Bračič je izvrstno
reagiral in žoga je končala v
gol-autu. Takoj potem smo vi-
deli dva lepa napada Alumini-
ja, ki žal nista bila kronana z
uspehom. Najprej je Krnjič v
4. minuti odlično streljal in sa-
mo za las zgrešil gol, medtem
ko se je Špehonja v 6, minuti
prehitro odločil za strel, tako
da ga je Gligorijevič lahko
ubranil.
Visoke rasti in fizično moč-
nejši napadalci Borova so bili
boljši v igri z glavo, kar je pri-
neslo nekaj nevarnih priložnosti
•/.a vratarja Bračiča. Toda to-
krat je bil Bračič zanesljiv in
je gospodaril v svojem kazen-
,skem pi'ostoru. Posebej jc nav-
dušila njegova igra izven golne
črte. česar pa v zadnjem času
pri njem nismo opazili. Zanes-
ljiva Bračičeva obramba je vne-
sla precejšnjo dozo miru v
obrambne vrste »belih«, tako da
Borovo ni moglo priti do iz-
raza.
Vezna Aluminijeva vrsta je
igrala kot po receptu. To je bila
šolska igra veznih igralcev, ki
so jo pred borovsko publiko
unrizorili Markovič, Kaniški in
Velike simpatije gle-
f^iiicev si je priboril Kaniški,
je, čeprav najmanjši igralec
na igrišču, bil velika ovira na-
poči- aomačih in v istem času
-.■.•-vdrri i^apadalec. Nekaj nje-
govih lepih preigravanj je pu-
blika pozdravila z aplavzom.
V 15. minuti je prišlo do
spremembe rezultata. Na žogo,
podano v kazenski prostor, sta
dkupaj startala krilec domačih
Petkovič in Krnjič. V borbi, ki
je nastala, je bil Petkovič hi-
trejši in opravil Krnjičevo na-
logo; prek vratarja je poslal
žogo v lastno mrežo.
Do konca prvega pulčajja jc
imel Aluminij igro v svojih ro-
kah; z duhovito igro je lahko
osvajal teren in publiko. Izku-
šeni igralci Borova so v teh
trenutkih igrali podrejeno vlogo
in je prav čudno, da odlična
igra Krnjiča in Špehonje ni
prinesla še kakšnega gola. V
zadnji minuti prvega polčasa je
Spehonja prišel sam pred do-
mačega vratarja, toda ta se mu
je vrgel pod noge in komaj re-
šil svoja vrata.
Drugi polčas je potekal v rah-
li pi-emoči Aluminija vse do 20
minut pred koncem, ko so po-
budo na igrišču prevzeli doma-
či igralci. V obdobju boljše igre
Aluminija smo zopet videli ne-
kaj lepih prodorov odličnega
Špehonje in efektno igro Krnji-
ča, katerima sta odlična asisti-
rala Markovič in Kaniški. Tako
je v 47., 58., 70. in 73. minuti
samo sreča rešila domačega vra-
tarja.
Od tega trenutka so igralci
Borova poskušali z vsemi moč-
mi izenačiti rezultat, kar jim je
končno uspelo devet minut pred
koncem. Edina napaka obrambe
v vsej tekmi je bila hudo ka-
znovana. Karasi jc izkoristil ne-
budnost obrambe iii po udarcu
s kota, skozi pravo goščavo nog.
poslal žogo v gol. Do konca tek-
me je bilo Borovo zelo nevar-
no. Videli smo nekaj odličnih
posegov Bračiča, Toliča in Vo-
duška pri reševanju svojih vrat;
enkrat pa je žoga zadela v vrat-
nico.
V času največjih napadov do-
mačiiiov smo videli najlepšo
akcijo na tekmi. Špehonja in
Krnjič sta z dvakratno dvojno
podajo preigrala kar štiri
obrambne igralce Borova in
Krnjič je lepo streljal, vendar
je bil Šakič na mestu.
Celotno moštvo Aluminija je
igralo zelo dobro, medtem ko
so bili pri Borovu boljši od
ostalih Bulic, Tomanovič in P.
Popovič.
Sodnik Dopudža je odlično
opravil svojo ludogo in prepre-
čil grobo igro domačinov, ki so
poizkušali na ta način priti do
zmage.	Vojo Veličkovič
Občinska nogometna
liga
GORIŠNICA - MARKOVCI
8:5(3:1)
Tekma se je začela v počds-
nem tempu in se je razživela še-
le proU koncu prvega polčasa.
Domdčini so večkrat ogrožali
vrata gos-lov in tako jim je uspe-
lo že v 12. minuti doseči zade-
tek. Proti koncu prvega dela
igre je Gorišničdnom še dvakrat
Uspelo ukani-ti vratarja Markov-
čanov, medtem ko so gostje do-
segli le en zadetek.
V drugem delu igre pa so po-
pustili tudi domačini ter so gosti
rezultat izenačili. Vendar pozne-
je ni.so mogli nuditi efektnega
odpora.
b. Z.
Koj&tva, jiorokc in smrti na matičnem področju Ptuj:
hodili: so:
Ana Lenart, Mestni vrh 12 —
deklico; Marija Sclinšek, Štur-
movec 12 ~ deklico; Kristina
Vaupotič, Muretinci 40 — Bog-
dana; Jožeta Turk. Majšpcrk 19
—	Ireno; Olga Kuhar. Brstje 14
—	Gizelo; Ana Babič. Mihovci
62 — Zvonka; Ivana Borko.
Gomila 20 — Milana; Alojzija
Vesenjak, Turški vrh 100 —
Darinko: Šteianija Peklar. No-
va vas 39 — Dušana; Angela
Golubič, Dobrava 12 — Marijo;
Terezija Filipaja, Dežno 14 —
Ireno; Frančiška Šegula, Dor-
nava 2 — Zdenko; Marija
Rajh. Miklošičeva ulica 1 —
Darka; Antonija Krajnc. Kore-
njak 6 — Janeza; Slavica Ki-
rič. Kidričevo 25 — Vando; Jo-
sipina Magaš, Turški vrh 81 —
Marjana; Jožefa Kline, Sloven-
ski trg 6 — Janka; Angela Hr-
ga. Dornava 135 — Alojza: Jo-
žefa Vidovič, Trdobojti 8 —
Slavico; Slavica Figcli, Stara
cesla 17, Ljutomer — Maksimi-
Ijana; Marija Lipavšek, Zgor-
nja Hajdina 80 — Danico; Jo-
žefa Petrovič. Paradiž — Stan-
ka; Angela Muzek, Sela 18 —
Marjetko; Jelica Januš, Jane-
žovski vrh 15 — Danila; Marija
Petek. Mezgovci 39 — dečka;
Marija Rakuša, Cvctkovci 29 —
dcklico.
POnOKE:
Aleksander Vuletič, Potrčeva
22, in Sonja Petrovič. Maribor-
ska 56; Jožef Vovken, Šiberše
26, in Karolina Gajser, Kidri-
čevo 51; Miran Cuček. Slovenski
trg 6, in Alojzija Dobaj, Slo-
venski trg 6.
i-miila sta:
Franc Strman. Gomila 6. roj.
1910, umrl 17. oktobra 1966; Jel-
ka Zoreč, Placar ,56, Destcrnik.
r->j. 8. avgu.sta 1966, umrla 17.
oktobra 1966.