144. Številka.__Ljubljana, soboto 27. junija. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pn-jeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ih četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake vulja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za čutrt leta 3 gld. — Za oznanila ?e plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača btompelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Uotol Evropa". O p r a v n ; s t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Prijatelje in naročnike moramo ob prestopu v drugo polletje zopet toplo prositi, da ne samo oni svojo naročnino ob pravem času, t. j. precej pošljejo, katerim je potekla, nego da mej svojimi znanci, svobodomiselnimi Slovenci sploh agitirajo, da se naš list, edini slovenski dnevnik, še bolj razširi in na Čvrstejšc noge postavi. Ako si vsak prijatelj našega prizadevanja nameni, le še samo enega naročnika pridobiti in ako se le vsacemu dru-zemu to posreči, — koliko bi nam bilo pomagano ! — Mi smemo brez žaljenja terjatev skromnosti reči, da se naš dnevnik sme vsacemu listu v naši domovini brez strahu vzporediti, da ima originalnih dopisov in doprineskov dan na dan, kakor še noben drug slovenski list. A dohro čutimo, kako že vse boljše bi znali mi list urediti, ko bi mogli imeti še več vnanjih in vsaj Še enega stalnega, v literaturi in novinarstvu izvrstnega sodelavca, in ko bi mogli dopisnike honorirati, kar nam zdaj materijalno stanje zabranjuje. Ako se število naših naročnikov. pomnoži — kar je mogoče, ako posamezni prijatelji naše svobodomiselno stranke hočejo vsak v svojem krogu kaj storiti — moremo list še bolj utrditi in zboljšati, bode torej pridobila stvar, ne mi. Treba jo tembolj, da naših načel prijatelji delajo za našega lista razširjenje, ker naše duho-venstvo po deželi proti nobenemu časopisu tako perfidno in na vse kriplje ne ruje kakor proti našemu narodnemu dnevniku, kar se nam vedno od vseh krajev poroča. Pri tej priliki ponavljamo srčno zahvalo vsem gospodom, ki so do zdaj naš list od raznih krajev Slovenije tako pridno in požrtvovalno z dopisi in malimi novicami postrezali. V imenu naše narodne stvari jih prosimo, naj ostanejo tudi daljo zvesti prijatelji in duševni podporniki „Slovenskoga Naroda ". V TJllUljaiii 2G. junija V Čeških časnikih nahajamo večkrat in tudi sedaj opomine, naj se Cehi drže svojih državuo-pi avu.h pravic, ker bodo potem manj plačevati imeli za potrebe drugih manjših in manj preinožuih dežel cesarstva. V tem izrečeno načelo je za nas popolnem krivo ker smo vsi Avstrijci v eui in isti državi, torej so povsod gruutni iu obrtaj davki po enaki primeri za v*e skujrue potrebščine odmeriti, drugače bi kmet od svojih slabših zemljišč v malih in maujrodovituih deželah moral dosti več davkov plačevati, kakor v rodovitniših deželah od tamošnjih najboljših zemljišč. Ta čudna prikazen celo v severni Ameriki nij obveljala, ker so davki tam v vseh zjedinjenih deželah enakomerno razdeljeni. Tudi mi na jugu varujemo na državnih mejah in na edinem avstrijskem morji skupne koriBti, torej se dotični stroški morajo vsem deželam enega cesarstva skupno nalagati, ker tudi naši rojaki kot vojaki ne branijo samo svoje dežele, ampak vsa celega cesarstva. Češko načelo bi raztrgalo skupne vezi in bi oslabilo male, manjrodovitne dežele ; raznn tega je glede nas drugih Slovanov v Avstiiji nerodo-Ijubno in za Cehe same nevarno, ker so prvemu napadu pohlepnih Prusov oni izpostavljeni. To načelo pa bi tudi oslabilo naše cesarstvo, ki je skupnost vseh dežel naše države, torej nij pričakovati, da bi se tako enostranska misel uresničila. Kdor se za samoupravo svoje dežele poteguje, ne sme vendar tega iz sebičnosti delati, ki bi mu še samemu na zadnje škodovala, gotovo pa vsem sodržavljanom. Konfesijonalne postave. (Daljo.) §. 41. Premoženje cerkev in njihovih cerkvenih zavodov (ustanov in enacih) oskrbovati gre sploh cerkvenemu predstojniku pa zastoji u tistih, kateri so, če premoženje ne zadostuje, zavezani, da pokrivajo stroške za cerkvene potrebščine, iu stojijo le podporno za dolžnosti cerkve ali cerkvenih zavodov. §. 42. Vsled tega v paragr. 41. omenjenega načela imajo premoženje farnih cerkev skupaj oskrbovati farni predstojnik, farna občina in cerkveni patron. §. 43. To v paragrafih 41. in 42. postavljeno načelo bo natanjčneje izpeljala posebna postava. §. 44. Premoženje šk< fijstev, kapitelnov pa samostanov se bo tudi dalje oskrbovalo po dosedanjih statutuih predpisih, brez škode pa državne pravice do nadzorovanja (§. 38). §. 45. Mej mejami prej omenjenih odločeb ostuue škofom in njihovim uiiuestnikom na oskrbovanje cerkvenega v njihovih vladikono-vinah ležečega premoženja tisti upliv, kateri jim po cerkvenih predpisih tiče, vendar pa vedno z ozirom na to, da ti cerkveni predpisi ne nasprotujejo državnim postavam. §. 4G. Prebeuduo premoženja oskrbujejo duhovni, uživalci prebeude, patronu gre pravica nadzorovanja, škofom in državi pa pravica visela nadzorstva po §. 38. Postavni predpisi, pa katerih imajo farne občine skrbeti za preheudna poslopja, ostanejo v veljavi. §. 47. Cisto cerkvene nstanove oskrbujejo slej ko prej cerkvene oblasti. Dvomhe o tem, ali je kaka ustanova čisto cerkvena ali ne, razsoduje v zadnji instanci minister bogočastja. §. 48. Da veljajo pisma o pravnih opravilih za cerkev ali za kak cerkveni zavod, treba je, da ga podpišejo cerkveni predstoj- nik in vsaj dva uda v §. 41. omenjenega zastopa. §. 49. /namenite spremenitve v bistvu cerkvenega, prebendnega in ustanovnega premoženja morajo se neutegoma naznaniti državnemu oskrbuištvu bogočastja. §. 50. Kedar se ima cerkveno in preben-dno premoženje, ali premoženje cerkvenih zavodov (ustanov in enacih) plodonosno rabiti in obračati, so, kar se tiče načina in pogojev za varnost, merodajni tisti predpisi, ki veljajo v prid osob, katere uživajo posebno postavno varstvo. Pri vzajemni podpori mej cerkvami iste viadikovine pripustljivi so izjemni iz posebno važnih uzrokov, treba je pa, da se o tem porazumete državno oskrbništvo za bogočastje in škofijstvo. §. 51. Premoženje katoliških cerkev, prebend in duhovskih zavodov oddajati ali obteževati sme se slej ko prej le po odločbah miuiteijalnih ukazov 20. junija 18G0. (drž, zak. štev. 162) in 13. julija 18G0. (drž zak. štev. 175), izvzemši oni prcdpiB, vsled katerega takočne opravila potrebujejo dovolitve papeževe kurije. (Konec prihodnjič.) Politični razgled. TVotrtkiaJe «te£ele. V Ljubljani 2G. junija. Novi r«/#fi ministe** Koller je svoje uradovanje pričel z okrožnico, ki jo je poslal višjim oblastim svojega oddelka. Pravi v njem, da se bo v vojni upravi držal pota nvojega prednika, terja dalje ostro službeno tajnost. — „Politik" govori o odpuščen ji Kubnovem in pravi, da je nadvojvoda Al-breeht odpravil ga; ker ima Albrecht veliko moč pri cesarju pak je tudi protivnik pru-sakov, želi mu „P." v misiji, katero je začel z iztrebljevanjem prusačkih elementov srečo in vztrajnost. Med Čehi se nadaljujejo časopisne borbe. „Pokrok" očita „Narodnim listom", da so umrli politično, da so Mladočebi z narodom le komedijo igrali, ker so agitirali za poslanje v deželni zbor, zdaj pa izjavljajo, da ne pojdejo, ako ne gredo vsi Čehi. Mi bi dejali, da so Mladočchi s tem dali le dokaz, da nijso za razcejiljeuje stranke nasproti Nemcem, kar je hvalno. Ako jih „Pokrok" i zavoljo tega zopet napada, kaže, da v sta-ročehih vlada tudi osobna mržnja proti „mladim." Parola jo „uuiČiti"; a ne pojde za dolgo tako. Kraljevo-graški kt nsistorij bode leon-fesijnnfttne postave izpolnoval, ker je vse vikariate z okrožnici* pozval, naj pri nabavljanji v službo nižje duhovenstvo na te postave pazi. Iz tAnca se piše „N. fr. Pr.", da so pri ondotni namestniji uže dobili od mini-sterstva izverševalne naredbe konfesionalnim postavam, torej so jih prijeli tudi drugi deželni načelniki. — Katehet v liiedu, ki nij pustil, da bi c. kr. nadzornik pri njegovem predavanji navzočen bil, je odstavljen. Ako škof ne bo dal druzega, bo krščanski nauk nčil na oni šoli posveten učitelj. V ogerskih krogih je glasovanje za odstavljenje civilno-zakonske osnove vzbudilo veliko razdraženje v levici. „IIon" pravi, da je to glasovanje sramota na lici desnice, katere si ne more zbrisati. Vintiij<- države. Bivši srbski minister Garašanin je bil 23. junija z veliko slovesnostjo pokopan. Pri pogrebu so bili navzočni vsi višji uradniki, zastopniki vnanjih držav in neštevilno ljudstva. Med francoskim ljudstvom se kljubu bonapaitiBtiČnim in legitimističnim rovanjem vedno bolj krepča ideja republikanska. Več profektov, kateri gotovo dobro poznajo ljudsko menenje se je obračalo do vlade s silnim zahtevanjem, naj bi se Kasimir Perierjev predlog, Če prav malo spremenjen, sprejel z oz i rotn na predstoječe volitve. Prefekti v svojih poročilih trdijo, da bodo oni poslanci, kateri glasujejo za predlog levega centra, gotovo zopet izvoljeni; tedaj bi vlada, ako se odloči za ta predlog, pri volitvah lehko vse svoje kandidate spravila v narodno skupščino. Srpanjski radikali nameravajo baje iz vlade petleten konzulat napraviti in ga Serranu izročiti, ako pred novimi volitvami v kortese obljubi „ministerstvo sprave" imenovati. Iz lli»na se poroča 25. jun. Velika množica ljudi j je šla proti vatikanu in klicala : „živio kralj italijanski"! Vojaki so množico ustavili, ter se je potem razšla. — Ta demonstracija proti papežu je gotovo le samo zavoljo tega, ker jezuitje ne nehajo svetu neresnične pravljice navezovati, da bi veČina italijanskega ljudstva bila za posvetno vlado papeževo. Vrttskat oficijozna „Prov. Kor." govori o majnciškem katoliškem zboru ter pravi, da je potem neizogibljiv daljni boj. Država mora rabiti vsa postavna sredstva, da upor cerkveno-političnega radikalizma stalno zdrobi in mir zagotavlja. V Fuldi se je 24. junija začel drugi katoliški zbor, b kateremu je prišlo deset nemških škofov. Svvvrit<>"tMin'»'iLfiiski kongres v \Vashingtonu je bil 23. junija odložen. Pred-■ednik Grant je potrdil postavo o prometu papirnatega denarja. Med Perzijo in Turško se je začel prepir, ki utegne resne nasledke imeti. Perzijani so turške podanike napali, turške mejne straže prijeli, in perzijanska vlada nij hotela 2000 turških familij, ki so perzijansko mejo prestopile, nazaj poslati. Dopisi. Iz Litije 25. jun. [Izv. dop.] V „Novicah" 3. jun. t. 1. je bilo brati, da hoče ministerstvo veliki most črez Savo pri Litiji, deželi izročiti. Deželni odbor se tega brani, ter to breme na druge rame zvrača, ker je odpisal Litijskemu okrajnemu glavarstvu, da naj cestni odbor litijskega okraja ta most v svoje gospodarstvo prevzame. CeBtni odbor se pa po pravici temu ustavlja, ker most veliko več stroškov nego dohodkov donaša. Ta veliki most črez Savo v Litijo, in dalje cesto od Litije naprej čez Lipinsko bukovje po Temenici črez šent Lorenc na Trebnje je zapovedal njega dni napraviti deželni namestnik grof Chorinski. — Most so naredili, ceste pa ne. Kavno zaradi tega ne bo most nikoli kaj dohodka donašal, ampak napravljal bo le velike stroške vsako leto tako dolgo, dokler se ta cesta ne na pravi. Chorinski je vse to dobro previdel, ker je sam prehodil Bogenšperg in Lipinsko bukovje. Za dobro je on spoznal, da se mora ta sila nevarna RogenšperŠka cesta opustiti, in da se mora nova cesta črez Li-[linski bnkovje napraviti. Le na ta način bi ae Litijski most izplačal. Chorinski je s svojim bistrom umom precej spoznal, da bi bila taka cesta za dolenjsko stran nepopisne koristi. Res je, da bi nova cesta črez Lipinsko bukovje več novcev stala, nego popravljanje .stare ceste črez Bogenšperg, ali treba je poleg tega pomisliti, kako bi ta cesta promet cele dolenjske strani povzdignila. Le škoda je za vsak vinar, ki se v Bogenš-persko cesto potrosi, ker zavoljo tega ne bo Litijski most ne enega solda več dohodkov dobil. Več Litijskih cestnih odbornikov. Iz Postojite 23. junija. [Izv. dop.] Popotovaje v Trst, ustavil sem se v Postojni en dan. Zapazil pa sem na prvi mah, da je pravo nemškutarsko gnezdo. Napisi so vsi nemški in uže otroci na kolodvoru te z besedami: „Ger bosser", nadlegovajo. V krčmi kjer sem se vstavil nij bilo tako dobro kakor drago. Poleg mene je bil nek Prus, ki se je čudil, da se tako trudijo vsi slabo nemščino govoriti, rekel je: Postojeći so gotovo judje, da so tako servilni in tako hlapčevski. Ko smo se po Postojni sprehajali, gledali smo tudi studenec Ribnik in veliko nesnago, kakoršna se ne nahaja v naj slabši gorski vasi. Voda, na mesto da bi imela prost odtok, stoji tam v mlaki do kolena globoki. Ali bi ne bilo bolje, da bi se postonjski župan F. Vičič, v katerem Brno kc malo motili, bolj za občino brigal, nego za nemškutarijo? Kakor se mi je pravilo, je prejšnjega občinskega tajnika, ki je vendar znal po domače pisati odpravil in nastavil za občinskega pisarja starega soldata, ki samo nemško piše, to se ve da tudi to slabo. — Obče se čuti tu pomanjkanje inteligencije sploh, posebno pa narodne inteligencije. Se tisti narodnjaki ki so izobraženi in značajni dovolj da bi imeli kaj storiti, rajši roke križem deno in nič ne store. Iz ht. Leilftirti* v slov. goricah jun. [Izv. dop.] Naši občanje nikakor nečejo razumeti, da bivajo v 19. veku. Pov-sodi, kjer biva sdaj peščica inteligentnih, za omiko ljudstva vnetih mož, si prizadevajo, socijalno življenje oživeti, ustanoviti kako društvo; ali pri nas Žalibog tega nij mogoče. Prizadevali ho si uradniki ustanoviti saj bralno društvo, kakoršno obstoji uže skoraj v vsaki večji vasi. A naši občanje se za tako društvo ne brigajo, kajti zdi se jim nepotrebno. Še prostora za denar nij dobiti. Mesto da bi Čitali časnike, slovenske in nemške in si pridobivali duševne hrane, ne kaže jim druzega kakor pri čaši vinske kapljice s6 s časutratnim igranjem zabavati. Res je to pri nas edino zabavanje, ako hočemo nekoliko glavo otresti. — Nij čuda da se potem ta in oni uda v tacih krajih preveč vinBkej kapljici in poBtaja duševno od dneva do dneva bolj top. Napravil nam je naš župan sicer uže nekaj materijalnih potrebnih zavodov, pričakujemo tudi od njega, da se potrudi nam ustanoviti društvo, kjer se nam bo mogoče tudi duševno izobraževati. Z IMiiiiiJti 24. junija. [Izv. dop.] Življenje držav se maje med ekstremi. Denes kon8titncijonalizem jutri absolutizem. Denes liberalizem, še preveč, jutri reakcija. Denes državni zbor v Kromerižu, potem absolutizem potem zopet državni zbor, potem .... to pa še le pride, ako bode tako naprej šlo. Ako se avstrijski narodi ne pomirijo med soboj, ako bodo Nemci svojo trmo nasproti Slovanom obranili, strah je več kot opravičen , da vojniško-absolutistična stranka v monarhiji zmaga. Žalibog, da se je absolutizem v zadnjih letih dosti mogel naučiti, narodi pak se nijso nič naučili, vsaj kar se tiče svobode ne. — Tako se v mnogih krogih sodi po imenovanji Kollerjevem, kljubu temu da si oticijozni listi prizadevajo tolažiti in zagotavljati, da ostane vse pri starem. Pač bi se ne bilo nobene reakcije bati, ko bi Slovan in Nemec tukaj, Magjar in Slovan onkraj Litave skupaj in zajedno stala na braniku svobode. Domače stvari. — („Zgodovino kranjske dežele") izda pri Bambergu v Ljubljani v nemškem jeziku c. kr. finančni svetovalec A. Dimitz. Knjiga bo izhajala v t), zveskih in bo obsegala 30—40 tiskanih pol. Vsak zvezek bo veljal po naročilni ceni 1 gold. Knjigotržna cena bode pozneje 9 gld. znašala. Dimitz bode zgodovino naše kranjske dežele popisal do konca francoskega vladanja na Kranjskem. Da si ravno se bojimo, da bode g. Dimitz, bivši urednik „Laib. Ztg." in bivši korespondent „N. fr. Presse", zgodovino naše slovenske dežele pristransko po nemškem duha zasuknil, vendar ker nemarno nobene popolne zgodovinske knjige o naši ožji domovini, pozdravljamo tudi to delo. Ko izide, bodemo, to se ve da, stoprv končno sedbo izrekli. Zdaj se naroČimo na-njo. — (Nova brzojavna postaja) v Bolcu na Goriškem se je 25. t. m. odprla. — (Stoletnica.) V nedeljo 28. jun. je preteklo sto let, ki.r je bil v ljubljanskem predmestji Krakovem strašen požar. Veter je nesel ogenj črez široko Ljubljanico in je v nekoliko urah zgorelo 139 hiš, jezuitovski kolegij (denašnja Virantova hiša), gimnazij in seminar, št. Jakobska in Florijanska cerkev; en mesec kasneje je pa na št. peter-skem predmestji zgorelo 140 hiš. — Da se za odvrnitev enacih nesreč moli, bode napravil stolni fajmošter 29. t. m. cerkveno slovesnost v šenklavški cerkvi. — (Šoštaniska posojilnica) se, kakor se nam iz Šoštanja 25. junija poroča, prihodnjo nedeljo odpre. Vsled oklica se je uže mnogo kmetskih posestnikov oglasilo, kateri hote ali posojila, ali denar vložiti. Kot zadružniki so pristopili tudi nekateri tržani iz Velenja za začetek misli ravnateljstvo izdati samo 100 zadružnih deležev po 50 gld. — (Iz Vranskega) na slovenskem Štajerskem se nam piše 24. junija, da mislijo rodoljubi ustanoviti posojilnično in h ranil nič no zadrugo. Veseli nas, da se vedno bolj spoznava potreba in korist tacih društev. Vsak napredek na materijalnem polji nas dela samostalnejše in je krepka podpora narodnega razvoja. — (Ljutomerska založnica) je pogorelcem v Stročjivesi darovala 100 gld. — (V dimu zadušeni.) Iz Drož-mirja pri Šoštanj i na slovenskem Štajerskem se nam piše 24. junija: Tnkajšnji posestnik Jurij Orožen, po domače Budijan gre denes v jutro gledat v svoj živinski hlev, v katerem so mu stale tri lepe breje kobile, štiri krave in dve ovci. A kako se prestraši mož, ko odpre vrata in vidi ležati na tleh crkneno vso živino, nasproti pa se mu kadi dim iz hleva, kakor če po malem ogenj tli. Vidi, da je postelja, ki je v hlevu stala, pogorela in tudi uže stena goreti začela. Ker je hlev bil trdo zaprt, je živina od dima poginila. Kako se je ogenj zanesel, to se ne ve, ker to noč nikdo nij spal v hlevu. Skoda zu posestnika je velika in se ceni na 1500 gld. Hlev je Bicer zavarovan proti ognju, a živina nij bila zavarovana. Kako treba je, da si naši posestniki ne samo poslopja dado zavarovati, ampak tudi stvari, katere so v poslopji ; hišno opravo, obleko, zlasti pa živino, krmo in žito. — (I z S1 o v e n s k e Bistrice) na Slov. Štajerskem se nam piše 22. junija: V vinogradih lepo cvete, a vreme za cvetje nij prav ugodno. Imeli smo sicer nekaj foplih jasnih dnij, pa pregosto dež in nevihte. 10. junija je toča dosti škode napravila v Vojtiui na Pohorji, odtod se je huda ura vlekla po Novi gori, Kovačlonski gori (Šmitsberg), kjer je nekatere vinograde do golega otolkla, črez Prebukovje do ltitoznoja (Kittersberg). Tudi plohe so letos navadno hude. Temu je menda krivo izsekanje lesa po Pohorji in utegno če dalje huje biti. Voda silno naglo odteka od planin, tako da rečice ne morejo požirati pridrvujoče vode. Nova cesta od mesta do kolodvora je o takih časih na več krajih pod vodo in so se voznikom uže ne Breče pripetile. Žita dobro kažejo, le ječmen in pšenica je tu pa tam polegla. Sena je za tretjino m en j od lani. Ce ne bode posebne nesreče, imamo letos še precej dobre letine pričakovati. — (Iz sredine Krasa) 22. jun. so nam piše: Ubogi kmet! — Nij pri nas dežja brez toče ali kake velike burje. Preteklo soboto popoldne ob 7. uri nam je prignala neka severna burja od Goriškega črno-siv-kaste oblake, kateri so začeli pri Renčali in potem po dolnjem Krasu do Šemarjev pod Sežano debelo kakor orehi in jajca v začetkom suho potem pa z dežjem mešano točo sejati. Tolkla je po Krasu okolo jedno uro široko. Popolnem vse je potolčeno v občini Krajnavas, Pliskovica in veliki Dol. Več kot polovieo je pobila toča v občini Komen, Gor-jansko, Temnice itd. — V Pliskovici v cerkvi je toča vse šipe na severnem kraji pobila. V nedeljo o polunoči je grmelo in bliskalo, kakor da bi bil sodnji dan. Na več krajih je strela udarila. — Po vseh cerkvah so z zvonenjem, v nekih občinah celo streljali z blagoslovljenim smodnikom, točo odganjali — kaka neumnost! — — (Iz Idrije) se nam piše: „Da boste vedeli na kak način se agitira od neke strani proti „Slovenskomu Narodu", vam povem Bledeče: Pred nekaj čaaa je bil kaplan J. iz Cerknega v Ljubljani. Ko je prišel domov pravil je, da mu je troglodit (alias Alcšovec) pravil, ka je „Slov. Narod" od vlade podkupljen, češ, da mu je c. kr. policijski svetnik A h čin to povedal". (Kaj narodna žaba regija, za to se malo zmenimo, saj tega mizerabel-človeka vsak pozna, izvzemši k večjemu še kacega hribskega kaplana. Vse drugo je, če se na g. Ahčina sklicuje. Zatorej pozivljemo g. c. kr. policijskega svetnika Ahčina, naj javno reče, ali je res tako neumno laž izgovoril ali sploh količkaj enacega? Uredn.) — (Jozikosiovje?) Pobožni duhovni očanec g. Jaran so tudi ta teden jezikoslovno napredovali. Iznašli so zopet dve mastni psovki na liberalce: „prismoduki" („Dan." od 26. jun. str. 207) in „omikavti" (ibid.) — No, porro traetatur ! Razne vesti. * (Pomanjkanje duhovnov) v Avstriji je čedalje večje. Več kot 200 sistemi-ziranih mest je praznih. Pa bo še več praznili, če bodo odločilni duhovniki tako hudi in če bodo vero v politiko mešali, kakor dozdaj in vsacoga mislečega človeka od cerkve odbijali kakor zdaj. Veliko kandidatov od dobrih duhovenskih služeb odpravlja brez dvombe tudi celibat. * (Ruski c ar) je podelil dalmatinskemu c. namestniku fml. Rodicu „veliki križ belega orlovega ordna z velicim trakom"; brigadir v Dobrovniku v Dalmaciji general Štefan vitez To van ovio je dobil od carja zvezdo sv. Stanislavovega ordna in šef generalnega štaba v Dalmaciji Gustav pl. Thbmmel je dobil komaudcrni križ sv. Stanislavovega reda. * (C o pr niča p o žgan a v 19. stoletji.) Prigodilo se je to v Ameriki, in sicer v Mehiki. Senjor Castella, alkalda (sodnik) v Jakobi naznanja svojemu predsedniku, da je 4. aprila t. 1. Jose Ronilla in njegovo ženo Dicgo, katera sta nekega moža Silvestre Zu-chariasa zacoprala, dal prijeti, obsoditi iu pri živim telesu sežgati. Kot dokaz coprnije navede ta pametni sodnik, da je neki meščan Pori as dal zacopranemu Zacbariasu tri po-žirke posvečene vode, vsled česar je Zucha-rias izbljuval neke koščeke stare voloate odeje iu več Čopov las. Ljudstvo je zelo raz-Ijutono na hude coprnike, nadaljnje novi ameiikanski Salomon in on (alkalda) uže za lezuje več osob, kateri se mu krive zde coprnije ter bode kmalu tudi proti tem postopal. Ce se je stvar resnično pripetila, si druzega ne moremo misliti, nego da sodnik nij zdrave pameti in trpi na fiksni ideji, vsled katere sodi v norišnico, a ne na sodniški stol. Mehikanska vlada pak je storila potrebne korake, da se take srednjeveke blaznosti več ne prigode. Narodno-gospodarske stvari. V slavo Kranjskega vina piše graščak Moric vitez pl. Vesteuek iz Mirne na Dolenjskem v večernem listu „Ncue freie Presse" od 24. junija pod naslovom „Oesterreicbs Champagne" sledeče : Južni del Kranjskega, od Ljubljane navzdol do Metlike in meje proti Karlovcu, torej takozvana nekdanja slovenska marka („vvi.idische mark") ima od nekdaj obširno vinstveno kulturo — s to posebnostjo, da, ko ima nadvojvodina spodnjeavstrijska svoje vinograde v ravnini, Štajerska pak na goricah, porabljajo se na Kranjskem za vinstvo vseskozi le višine solčnih alpskih gorskih odrastkov, do katerih slana ne seže. Kranjsko ima črez 17.000 oralov vinogradov, in je le maiben povprečen račun, ako rečemo, da na 1. 250.000 veder po 40 bokalov vina pridela. To vino tedaj, katero prodaja kmet dozdaj po 3—C> gld. vedro, ko vedro najboljšega nižjeavstrijskega in ogerskega vina ceno od 20 do 30 goldinarjev obdržuje, bilo bi posebno primerno za udomačenje fabrikaeije šampanjca v velikem merilu. Zeienika, belina, kraljevina, črnina in muškatel in druge plemenite sorte grozdje raste tukaj večjidel zmešano na škrilastem laporji, ki se rad drobi in če eno leto na zračnem površji leži, razpade in dobro zemljo nareja. Vino je lehko in vendar trpi, prijetno za piti in žejo dela, kri oživi, a ne teži možgan, in v nekaterih vinogradih ima toliko ki slet*; v sebi, da od nature musira kakor pripravljen šampanjce. Največ pridelka dozdaj kmetie sami izpijo, ker ga ne znajo boljše porabiti, in največ slučajev prevzetnosti in razuzdanosti mej sicer nikakor ne bojevitim prebivalstvom je pripisati razgre-vajoči moči tega vina. Italijansko vino je tudi lehko, a ne trpi dolpe; neuiška vina trpe, a so teSka in malo sladka; južno štajersko in ogersko vino sti sladki a preiskri za kri in možgane, kakor dalmatinsko; le malo znano kranjsko vino ima /., sirota, 72 1. v bol. na trebušni vodenici. Liza Justin. 01 I. v sv. Peterskem predmestji na splošnem os'abljenji. Janez Mayr, komUiktcrsk sin, 1 I. v kapucinskem predmestji na davio!« Neža Oreh o*, 39 1. v bolnišnici na sušici. Tujci. 21. j u n i j a: Kvro?)»: Zag iz Trsta. Pri HlO'nui Po!ak iz Građe*, — Bedo iz Trsta. — Klemeueie, profesor iz Peterburga, — Mosor z Dunaja. — Pintar iz Celja. Pri >l alioi: Grttlii I Dunaja. — Kopnor, Havranek iz Urna. — Neckerman, s soprogo iz Šoštanja. — Kopi, potnik z Dunaja. — Pevlič iž Siska. Pri Zamorci: Ibixy, lejtnant, Jakobovič iz Zagreba. — Bfodio iz Oblaka. Dunajska borza 20. junija. (Izvirno tolografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 35 kr. Enotni drž. dolg v ■rebru . . 74 „ GO „ 1860 drž. posojilo.....109 „ 30 Akcije narodne banke . . 905 „ — „ Kreditne akcijo .... 221 „ — „ London........111 „50 „ Napol. .........8 , 92*/, „ C. k. cekini ....... — „ — „ Srobro.........105 B 75 V Nožtmi je G>m l>ilijar«l z vsemi pripravami precej, pa najdalja še v tem mesecu za prodati. ♦ Natančneje se poizvo pri Uxi VVoliI- ♦ Krmilili v Sežani. (159—3) { Izurjen solicitator, j ki je slovenskega in nemškega jezika zmožen, dobi takoj službo v pisarni Dr. J. X^loj-5i V #»/Jf/l. ———< Zalivala. Pri pogreba 91, t. m. je spremila velika mno/iea liudij nam nepozabljivega g. Antona FIIn, nadučitelja v Laškem trgu, Za kar so čestiti duhovščini in vsem p. n. deležnikom prisrčno zahvaljuje (165) Žalujoča družina. Poginilo. \fvm bolnim mor in zdravje brez lek* in brei stroškov po izvrstni Eeialesciere dn Barry Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstne Reva-lesciero du I5arry srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo te drage zdravilne hrane dvomil in navedemo sledeče bo'ezni katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsah, pljučah, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v dušnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje tudi ob času uoscčosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — IzpiBek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so »e vsem zdravilam zoperstavljale: Spričevalo št. 78*877« Veliki Varadin, 28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Kevalesciere. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupneua položaji čudeže storilo, zaradi česar tc zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče človečanstvo imenujem. Izvrstna Kevalesciere me je od nevarnega katara na pljučah in v dušnjaku, od vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katere so vbciii lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se more trpečemu človečnnstvu najboljše priporočiti. Florijan Koller, c. k. vojaški upravnik v pokoji. Teonejfii kot BioaOj pobrani Kevaiesciere pn odraficeuth in pri otrocih oOkrat svojo ceno za zdravila, V piehastih pusicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 rrrnt 2 gold. 50 kr., 2 funta -i rola. 60 kr., 5 funtov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 24 funtov 'dd gold., — ftevalesciore-Biscuiten v ptišicah a 2 gold. 50 kr. in t gold, 50 kr. — Hevale^ciero-Ohucolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas l goli. 50 kr., 24 taa 2 gckl. 60 kr., m taa i gold. 50 kr., v prahu za 120 ta-10 golti, za 288 tas 90 f:old., — M 576 t.is 33 gold. — Prodaje: Barrv dn Barrv «ž Comp. na I>u-fttfcjl, WHllClNCUKuni8e it. 8, v I,jabljaui Ed. Miilir, v in zobnega plomba za samoplombi-ranje otlih zobov z navodom, kako so rabi. Spoštovanjem Al«>kNiui«ler baron H asNilko, v Borhomethu v Bukovini. Zaloge: (21—3) v IJublJaul pri Potričič in Pirkor-ji — J o s. K a r i n g e r - j i — A. K r i s p e r - j i — Eduard Mahi-u -- Fer. Mol h. Scbmitt-u — E. Birschitz-u, lokarji; — v Kranji pri L. Krisper-ji — Sob. Schaunig-u, lekarji; — v Pliberg-u pri llerbst-u, le-karji; — v Varaždinu pri 11 a 11 e r-j i, lekarji; — v Budolfovem pri Dr. llizzoli-ji, lekarji — JosefBergmaM-u; — v Krškem pri P o d. Bouiches-u, lek.; —v Kamniku priJabn-u, lekarji; v Gorici pri Pontoni-ji, lekarji — J. Keller-ji; — v Wartenberg>u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton. Depe-ri s-u, lek.; — Postojni pri K up fer s eh mi dt-u lekarji; — v Skofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — v Koeevji pri J. Brauno-tu, lokarji; — v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K. MU hl won zel-ji, lekarji; — v lia- doljici pri Zalokar-jevi vdovi. Z dovoljenjem c. kr. deželne sodmje v Ljubljani se bode k Jožef CJre-itorie-e« i konkursni masi pripadajoče premakljivo blago, namreč : hišna in stanovanjska oprava, posteljna priprava, hišno in posteljno perilo, potem slike, zrcala, lustri, vozovi in različne magacinske utenzilije itd. vtorek 30. Junija t. I. v navadnih uradnih urah od 9. do 12. ure d< poludne in od 3. do t), ure popoludne v kapuci n skem preclmesi Ji. celovška cesta v Calrcgorič-cvi hlsl št. l\7 v prostovoljni, javni dražbi proti takojnemu gotovemu plačilu največ ponujajočemu prodajala. V Ljubljani, 16. junija 1874. (153—3) C. kr. notar in Bodmjski komisar: Dr. Jarnej Zupanec. Easpis dražbe. Za c. kr. višjo realko v Ljubljani v novem hranilničnem poslopji se ima napraviti sledeče popisano litino in šolsko orodje, namreč: 222 šolskili klopi z dvema sedežema, z ravnim hrbtom, z nagnjeno zgornjo klopmco, sedež iz sparjenega smrekovega lesa, z oljnato barvo hrantovo- tnarogasto pobarvane in lakirane............... t mlH«'a< raličue klopi za 110 učencev, iz enacega lesa, kakor klopi pod stev. 1 ........................ 11 premičnih pod vojnih šolskili tabel iz suhega smrekovega lesa, brez grč, table temno-črno barvane, stajala pa z oljnato barvo brastovo-inarogasto pobarvana iu lakirana............... 4 šolske talile za risanje z ogljem, 2 tabli iz suhega smrekovega lesa brez grč, temno-črno pobarvani, stajala hrastovo-marogasto pobarvana in lakirana, dve tabli pa iz belega slikarskega platua ....*... 11 podov iz suhega mehkega lesa............... oO miz za risanje brez miznic in predalcev s premičnimi stajali za risarske naloge, iz sparjeucga smrekovega lesa, z oljnato barvo hrastovo-marogasto pobarvane in lakirane, z železi.imi precepi (zamiri), da drže predloge . . ISO stolov s hrbtom, noge iz trdega lesa, hrastovo-maroga^te barve . . . 4 omare za spravljanje risarskih desk s tremi predali, drug vrh druzega v vsakem po 8 pregraj za postavljanje desk, hrastovo-marogasto pobarvane in lakirane...................... 2 omari s steklenimi vrati za modele s 4 policami, iz mehkega lesa, hraHtovo-uiaroganto pobarvani in lakirani............... 2 omari za risarske predlogo z lesenimi vrati in B6 petimi predali .... 2 omari za risarska dela iu teke dijakov, z lesenimi vrati, bk petimi prestav-ljavnimi policami na zarezanih laštah............. 4HO okvirov (romov) iz mehkega lesa te šipami za risarska dela, barve poprej navedene .................... Skupi a ii- Minu tena lit t sako rrslo nroilja ir-.l.l. u. v. 2491 1200 176 36 198 10S0 450 240 12D 100 72 860 Zarad naprave popisanega orodja sprejema podpisani deželni odbor ponudbe za dražbeno obravnavo. Ptdvzetniki naj pt šljejo svoje dotične na kolek za 50 kr. pisane ponudbe zapečatene in z zunanjim zaznamkom „ponudba zarad naprave orodja za šolske sobe za realko" do 30. junija I H? t do 12. ure, ter naj v ponuabah svoje krstno ime in rodbinski priimek, stanovalisče m stan natanko navedejo, ter naj tudi ponuđeni znesek za vsako vrsto oiodja, ali pa odjenjane odstotke izklicne cene s številkami in z besedami zapišejo. Vsaki ponudbi se ima priložiti 10% jemčevina in pristaviti izrečenje, da ponudnik predmet dela in pogoje izpeljave dobro pozna, Ur da se tem pogojem podvrže. V delo prevzeti predmeti se moiajo najpozneje do 25. septembra 1H7 1 popolnem rabljivi in za potrjilni ogled pr,pravni oddati in v one prostore postaviti, za katere so namenjeni. — Natančni pogoji za to delo in dotični proračuni, črteži in obrisi se morejo vsak dan v uradnih urah pri deželnem stavbenem uradu pregledati in vse še bolj na drobno izvesti. (163—3) Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 20. juuija 1874. " 150.000, " 125.000, 120.000, 115.000, 110.000 tolarjev jo glavna dobitka novega kapitalnega src«'-kanj a od vojvodske brunšviako vlade garantiranoga, in se mora v malo mesecih 1S.500 dobitek odločiti. 1. srečkanjo jo užo 23. in 24. julija 1874. Cena jo za ono originalno srečko......G gld.