Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1r30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov OLaioJLcL mzilja V sodobnem političnem življenju je veliko govora o tako imenovani koeksistenci ali po nosem — sožitju. Politika koeksistence igra tudi čedalje večjo vlogo pri reševanju mednarodnih problemov in je prav pred nedavnim sklenjeni sporazum o prepovedi jedrskih poskusov eden izmed najvažnejših uspehov, ki je bil doslej dosežen po tej poti. Politika koeksistence pomeni aktivno prizadevanje, da bi se vsi mednarodni problemi, ki se danes kažejo v svetu, reševali na miren način z medsebojnim sodelovanjem vseh držav in narodov ne glede na njihovo družbeno politično ureditev. Koeksistenca temelji na spoštovanju neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti in ozemeljske nedotakljivosti drugih držav in ne dopušča, da bi razlike v družbeni in politični ureditvi posameznih držav — pogojene z različnimi pogoji notranjega razvoja vsake izmed njih — postale vzrok mednarodnih razprtij. To spoštovanje svobodnega in neodvisnega razvoja vsake države in naroda je v bistvu priznanje objektivnega dejstva, da so danes v svetu ideološke, politične in družbene razlike med državami in narodi, da so neizogibne in da jih ni mogoče nasilno odpraviti, ne da bi bilo usodno za vse človeštvo. Nasilno odstranjevanje protislovij v današnjem svetu — začenši z različnimi ekonomskimi in ideološkimi sistemi do protislovij med razvitimi in nerazvitimi državami — bi namreč pomenilo katastrofalno vojno, ki bi zaradi jedrskega orožja lahko v nekaj urah spremenila vso podobo sodobne civilizacije v ruševine. Tega se zavedajo tudi odgovorni politiki po svetu, zato vedno močneje prodirajo načela koeksistence. Toda če je govora o koeksistenci, potem gre jasno le za sožitje med državami in narodi, ne pa tudi za sožitje ali koeksistenco med bloki, ker bi to pomenilo začasno prikrivanje nevarnosti pred novimi spopadi. Vojaški bloki in politika s pozicij sile so v nasprotju s popolno neodvisnostjo in s suverenostjo narodov in držav, kajti zavirajo širšo gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje med narodi. Današnja stopnja razvoja proizvajalnih sil, gibanje za narodno osvoboditev dovčerajšnjih kolonialnih narodov, ublaževanje politične napetosti med velikimi silami ter nastajanje pogojev za končno zmago naprednih sil v svetu terjajo kar najbolj vsestranski razvoj politike aktivne in miroljubne koeksistence. Pred alternativo vojna ali mir je politika aktivne koeksistence edina dejanska miroljubna politika, ki ustreza tudi sodobnim ekonomskim potrebam svetovnega gospodarstva kot celote. Prizadevanje za gospodarsko enotnost sveta — kot eden izmed smotrov socializma — je boj Za odpravljanje kapitalistično-imperialističnih oblik mednarodne delitve dela, miroljubno in aktivno sodelovanje pa naj poveže vse države sveta tako na gospodarskem, kot na kulturnem in znanstvenem področju. Vse to mora privesti do izginjanja delitve na bloke, do odstranjevanja razlik med razvitimi in nerazvitimi državami ter omogočiti hitrejši razvoj socialističnih sil in končno zmago mednarodnega delavstva. Pojav razvoja socialistične družbe v mnogih državah po drugi svetovni vojni pomeni novo kvaliteto — danes bistveno za politiko aktivne koeksistence. Sile socialistične družbe so danes tako narasle, da lahko vplivajo na razvoj sveta kot celote, njihovo prizadevanje za ohranitev miru pa je prav boj za preprečenje prekinitve koeksistence z rušilno vojno. Vpliv socialističnih držav na razvoj mednarodnih odnosov je čutiti predvsem pri uvajanju novih demokratičnih in socialističnih elementov v sodelovanje med narodi z medsebojnim upoštevanjem zakonitosti razvoja vsakega izmed njih, z zboljševanjem gospodarstva in mednarodne delitve dela, odpravljanjem ekonomskega izkoriščanja in uvajanjem organizirane pomoči premalo razvitim državam. Vse to Pomeni objektivno nastajanje pogojev za razvoj takšnih mednarodnih odnosov, v katerih se bo na vseh področjih gospodarskega in kulturnega življenja — pa naj bo kapitalističnih ali socialističnih držav — pospešil notranji družbeni razvoj ter okrepile napredne in demokratične sile na svetu. To sodelovanje med državami, na katerem temeljijo načela miroljubne koeksistence, nikakor niso pasivno usklajevanje interesov in prizadevanj držav in narodov z različnimi družbenimi in političnimi ureditvami. Nasprotno, aktivna koeksistenca ni nikakršen nevtralnem, temveč je najaktivnejši boj za mir in enakopravnost v mednarodnih odnosih. Kajti na Po podpisu sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov: Mednarodno ozračje se je bistveno izboljšalo in odpirajo se nove perspektive za nadaljnje popuščanje napetosti Čeprav je od podpisa moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov minilo razmeroma malo časa, se že vidijo prvi znaki izboljšanja mednarodnega ozračja, ki odpirajo nove perspektive za nadaljnje popuščanje napetosti in za mednarodno sodelovanje. Tukaj ne mislimo le dejstvo, da je sporazum doslej popisalo že okoli 70 držav, marveč je treba zlasti poudariti, da začenjajo nekoliko drugače ocenjevati odnose med Vzhodom in Zahodom tudi v tistih krogih, ki doslej niso kazali iskrene volje za sporazumevanje. Morda je za to spremembo posebno značilna razprava o moskovskem sporazumu v ameriškem senatu, kjer imajo važno besedo prav ljudje, ki so osebno zainteresirani na ohranitvi politične nestabilnosti v svetu, ker s to nestabilnostjo opravičujejo oboroževalno tekmo in s tem tudi svoje osebne dobičke. Vendar pa so tudi v ameriškem senatu ostali v manjšini, kajti celo šefi skupnega štaba ameriških oboroženih sil so se izrekli za moskovski sporazum in tako razpršili zadnje pomisleke o „ogroženi varnosti Amerike". Razprava v ameriškem senatu pa je pokazala še več, namreč značilno dejstvo, da tudi v ameriških krogih prodira spoznanje, ^iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu 1 Vabilo na i PROSLAVO TRIDESETLETNICE SLOVENSKE KMEČKEjZVEZE I IN DESETLETNICE KMETIJSKE ŠOLE V PODRAVLJAH = = . v nedeljo, dne 25. avgusta 1963 v Podravljah i 1 i = Spored: Ob Vz 10. uri jubilejni občni zbor SKZ v kmetijski šoli Ob Va 3. uri proslava v dvorani gostilne Maček | Po proslavi prosta zabava. Igrajo »Veseli planšarji’ i Pojeta Janez Jeršinovec in Silva Vetrih Člani in prijatelji, predvsem mladina prisrčno vabljeni. = § Upravni odbor Slovenske kmečke zveze 2 = HiiiiiiiiiiiiiNiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil Hruščov na obisku v Jugoslaviji V torek opoldne je prispel na dvotedenski obisk v Jugoslavijo predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov s člani svoje družine in nekaterimi predstavniki sovjetske KP. Na beograjskem letališču so goste iz Sovjetske zveze prisrčno sprejeli predsednik SFR Jugoslavije maršal Tito s soprogo, podpredsednik republike Rankovič, predsednik Zvezne ljudske skupščine Kardelj in drugi jugoslovanski funkcionarji. Obisku predsednika sovjetske vlade in prvega sekretarja CK KP Sovjetske zveze v Jugoslaviji pripisujejo v mednarodni javnosti velik pomen. Kot državnika bosta Tito in Hru- da ne kaže za vsako ceno podpirati nespravljivo stališče Zahodne Nemčije. Demokratski senator Morse je na plenarni seji senata na račun bonnske vlade zelo nedvoumno izjavil: Ti voditelji — namreč zahod-nonemška vlada, op. ured. — grešijo, če mislijo, da bo ameriško ljudstvo mnogo časa postavljalo vprašanje nepriznavanja vzhodnonemškega režima pred perspektivo zmanjšanja napetosti med Ameriko in Sovjetsko zvezo; nekdo v Bonnu se moti, da bo vzhodnonemško vprašanje moglo dolgo časa zavlačevati pomirjenje med Vzhodom in Zahodom, če bodo drugi pogoji ugodni za pomirjenje. To resno opozorilo Bonnu seveda še ni uradno stališče Amerike in je vlada v Was-hingtonu Morsejevo izjavo formalno tudi dementirala. Kljub temu pa besede vodilnega ameriškega senatorja in mnenje ameriškega tiska, ki je — kakor smo poročali že v zadnji številki — pred nedavnim pisal: »Če je trajna razdelitev Nemčije cena, ki jo morajo Nemci plačati za to, ker so spra- ■ ■ _ Pred spremembami v O VP Letošnji zvezni kongres dVP, ki bo 19. in 20. septembra v Celovcu, bo po vsej verjetnosti privedel do bistvenih prememb v stranki. Vsekakor je že zdaj gotovo, da bo na tem kongresu izvoljen nov predsednik in je tudi sedanji predsednik dr. Gorbach sam napovedal, da bo v Celovcu predlagal svojega naslednika. Sicer še ni znano, kdo bo prevzel vodstvo v 'GVP, pač pa v političnih krogih poudarjajo, da pomeni odstranitev Gorbacha zmago tako imenovanega reformerskega krila. Zato v socialistični stranki zaskrbljeno ugotavljajo, da bo imel kancler Gorbach ob novem predsedniku stranke še manj možnosti govoriti v imenu GVP, kar bo nujno oviralo zvezno vlado pri važnih odločitvah, kakor se je podobno pokazalo že pri njegovem predhodniku ing. Raabu. Spet dve žrtvi Francove diktature v Španiji Vest, da sta bila v Španiji usmrčena spet dva borca za svobodo španskega ljudstva, je po vsem svetu Izzvala silno ogorčenje. V številnih državah so demokratična in napredna gibanja ostro protesitirala proti krvavemu nasilju sedanjega režima v Španiji In poudarila, da usmrtitev dveh antifašistov, ki so jo izvedli celo po srednjeveških metodah zadušitve, dokazuje, kako se Francov režim čuti šibak, kako se vedno bolj pomika do skrajne meje zatiranja In terorja. Strahotni zločin Francove diktature se pridružuje celi vrsti žalostnih dogodkov za špansko ljudstvo, ki se trdo bori za ponovno pridobitev svobode. Zato so vsi demokrati širom sveta solidarni s padlima borcema za svobodo Španije v prepričanju, da morajo vse demokratične sile sveta storiti, kar le morejo, da se preneha zatiranje španskega ljudstva. daljšo perspektivo je sožitje možno le med enakopravnimi člani neke skupnosti. To velja tako za odnose v velikem, torej med državami in narodi, kakor tudi v malem — med posameznimi člani človeške družbe. ščov — ki se bosta posebej v ta namen sestala na Brionih — razpravljala o raznih političnih problemih tako bilateralnega kakor tudi mednarodnega značaja, kot voditelja partij pa se bosta posvetila predvsem trenutnemu položaju komunističnega gibanja v svetu, ko je spričo obtožb in izpadov Pekinga in nekaterih drugih treba povsem jasno ugotoviti, da želja po mirnem razvoju in sožitju ni izdaja marveč nasprotno boj za zmago in socializem. Posebno važen pa je obisk sovjetskega državnika seveda za nadaljnji razvoj odnosov med obema državama. Zato je tisk v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi že v dneh pred začetkom obiska obširno pisal o teh odnosih in poudaril, da predstavlja potovanje Hru-ščova v Jugoslavijo nov korak v krepitvi prijateljstva in sodelovanja. Isti pomen pa sta obisku in razgovorom pripisala tudi oba predsednika v svojih prvih pozdravnih izjavah na letališču in zvečer v zdravicah na slavnostnem sprejemu, ki ga je predsednik Tito priredil na čast sovjetskim gostom. S prepričanjem, da prijateljstvo, sodelovanje in razumevanje med narodi prispevajo k stvari miru in sožitja, so jugoslovanski narodi lani spremljali predsednika Tita na njegovem obisku v Sovjetski zvezi, z isto vero pa tokrat pozdravljajo predsednika Hruščova ob njegovem obisku v Jugoslaviji. Zadnje priprave za „pohod na Washington“ Organizatorji velike protirasistične manifestacije, ki bo 28. avgusta pod naslovom »pohod na Washington", so objavili program te prireditve, katere se bo po vsej verjetnosti udeležilo nad 100.000 ljudi, ki bodo v mirnem sprevodu korakali po glavnih ulicah ameriške prestolnice. »Naša demonstracija — je rečeno v programu — ki bo najobsežnejša in najpomembnejša te vrste v ameriški zgodovini, bo zgovorno pričala, da črnci ne nameravajo poklekniti, da bi dosegli pravice, ki se jim stoletja odrekajo. Naš množični pohod bo poslal narodu In kongresu eno samo zahtevo: naj črnci uživajo svobodo in pravico do dela." Pri tej manifestaciji bodo sodelovali tudi številni ljudje bele polti, ki bodo s tem Izpričali svojo solidarnost s črnci. Med drugimi je svojo udelžebo prijavilo tudi 37 ameriških filmskih igralcev in režiserjev, 149 katoliških škofov, nadškofov in kardinalov pa bo danes — torej le nekaj dni pred manifestacijo — objavilo posebno Izjavo, v kateri se sklicujejo na papeževo encikliko »Pacem in terris" ter pozivajo vse katoličane, naj storijo kar morejo, da pravično rešijo to moralno vprašanje, ki je postalo »preskusni kamen za vest vsega naroda". Nasprotno pa je ameriška nacistična stranka napovedala za Isti dan protidemon-stracijo, vendar je načelnik washlngtonske policije dal ukaz, naj brez opozorila aretirajo naciste v primeru, »da bi poskušali samo kihniti pred črnci". vili svet v drugo svetovno vojno, naj bodo Nemci tudi pripravljeni, da danes plačajo to ceno', jasno kažejo, da so tudi v Ameriki odločeni stopiti na pot sporazumevanja in iskanja možnosti za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Kot viden izraz obojestranske pripravljenosti na sodelovanje je treba mimo moskovskega sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov omeniti še ameriško-sovjetski sporazum o skupnem raziskovanju vesolja, vzpostavitev direktne teleprinterske zveze med Moskvo in Washingtonom ter ne nazadnje precej podobna stališča, ki jih Amerika in Sovjetska zveza v zadnjem času zastopata na ženevskem zasedanju razorožitvenega odbora. Ob 30-letnici Slovenske kmečke zveze Letos v aprilu je minilo 30 let, odkar je bila v Celovcu ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot poklicna organizacija slovenskih kmetov in slovenskih kmečkih ljudi na Koroškem. Potrebo po njeni ustanovitvi je po eni strani pokazal izid prvih kmečkozborskih volitev jeseni leta 1932, ko je kot volilna stranka dobila ob Zilji, po Rožu in Podjuni ter na Gurah veliko zaupnico našega ljudstva, ko je bila v 27 občinah Južne Koroške najmočnejša volilna stranka. Potrebo po njeni ustanovitvi pa je narekovalo tudi neprenehno gospodarsko zapostavljanje kmetijstva Južne Ko roške s strani deželnih činiteljev, ki je v splošni gospodarski krizi tistih let pričelo kazati že grozljive posledice. Oba ta povoda sta — kot že tolikokrat prej v zgodovini zadnjih 500 let — zbudila med našim kmečkim ljudstvom spoznanje, da se mora združiti in organizirati, vzeti svojo usodo v svoje roke in združeno nastopiti v o-brambo svojih pravic in koristi. Tak namen Slovenske kmečke zveze in doseženi uspeh na volitvah je zahteval od nje tudi permanentnega dela, ki se ga je njen odbor takoj po ustanovitvi lotil. Žal pa ga ni mogel razviti v taki meri, kot je želel, kajti že dobro leto za ustanovitvijo Slovenske kmečke zveze so bile vse demokratične organizacije v Avstriji razpuščene. Koristi koroških kmetov je smel zastopati le še »Kdrntner Bauernbund« kot stanovska organizacija »V a-terldndische Front«, dokler se tudi ta ni morala leta 1938 umakniti še krutejši diktaturi nacizma. Ko je bila leta 1946 Slovenska kmečka zveza obnovljena, je stala pred posledicami gorja, ki ga je preživelo naše ljudstvo v letih nacizma. Istočasno pa so se v svetu pričeli kazati obrisi novih gospodarskih in družbenih pogojev. Pričakovati je bilo — kar se je pozneje tudi zgodilo — da bo razvijajoča se industrializacija in avtomatizacija globoko in brez usmiljenja posegla v kmečko življenje in pričela odnašati nekdanjo vaško idilo. Obnovljena Slovenska kmečka zveza se je lotila dela v glavnem v štirih smereh: borila se je proti vsem oblikam že tradicionalnega in v nacizmu še povečanega gospodarskega in socialnega zapostavljanja Južne Koroške in njenega avtohtonega prebivalstva, prizadevala se je za dosego ustreznega zastopstva v obnovljeni kmetijski zbornici, lotila se je obširnega vsestranskega izobraževanja kmečkega prebivalstva v njemu razumljivi materinščini in začela je odločno borbo za slovensko kmetijsko šolo. Ko gledamo ob njeni 30-letnici nazaj na pot, ki jo je Slovenska kmečka zveza prehodila in'tya dosežke na tej poti, potem lahko ugotovimo naslednje: • V povojni gospodarski obnovi naših kmetij in vasi so navzočnost, budnost in odločnost SKZ močno zmanjšale v začetku zelo številne primere gospodarskega in socialnega zapostavljanja našega kmečkega ljudstva. • S svojim neposrednim delom in izpeljano organizacijsko mrežo je bistveno pripomogla, da so južnokoroški kmetje po vojni leta 1951 prišli do zastopstva v ustanovah kmetijske zbornice in da je Skupnost južnokoroških kmetov leta 1961 dosegla več glasov kot njena predhodnica leta 1956. Vsa leta pa je SKZ bistveno prispevala k vsebini dela izvoljenih zastopnikov Južne Koroške v kmetijski zbornici. • O pomenu njenega izobraževalnega dela priča daleč preko 500 kmetijskih tečajev in strokovnih predavanj po naših vaseh in okoli 400 gospodarskih analiz, poljskih poizkusov, razstav in poučnih ekskurzij. V smeri izobraževanja pa so velikega pomena tudi »Obvestila naprednih gospodarjev«, ki jih SKZ izdaja oz. urejuje od leta 1949, ter slovenske kmetijske oddaje in objave v radio Celovec. • Njen največji uspeh pa je ustanovitev kmetijske šole Podravlje pred 10 leti, s čemer je uresničila večdesetletno željo koroških Slovencev in dala naši kmečki mladini izobraže-vališče, ki ga potrebuje, rada obiskuje in ki spričo 10-letnega obstoja zasluži, da se mu prizna pravica javnosti. Če se je v zadnjih 15 letih po naših vaseh obrnilo marsikaj na bolje, če se je, kakor kaže deželna gospodarska statistika, povečala produktivnost kmetijstva in če prodirajo po naših vaseh sodobni, industrializaciji in avtomatizaciji odgovarjajoči pogledi na kmetijstvo in kmetovanje, potem je prav, če samozavest- Skopje - eno samo veliko gradbišče Le nekaj tednov je minilo od tistega strašnega dneva, ko je potres v nekaj trenutkih spremenil prej cvetoče mesto Skopje v kup ruševin in je daleč nad sto tisoč prebivalcev ostalo brez imetja, brez strehe. V teh tednih so vsi jugoslovanski narodi izpričali svojo bratsko povezanost v pomoči težko prizadetim in dobesedno ves svet je demonstriral solidarnost v dejanjih. Tako je v resnični mednarodni akciji uspelo nuditi prebivalstvu Skopja vsaj prvo pomoč. Ta pomoč pa se še nadaljuje. Še vedno iz vseh delov sveta pošiljajo v Jugoslavijo najrazličnejše prispevke in potrebščine, hkrati pa se je v Skopju že začela velika akcija za obnovo mesta. Vsaka^jugoslovanska republika gradi v Skopju „svojo" četrt, kjer bodo prebivalci, ki so ostali brez strehe, v montažnih hišah našli vsaj začasen dom. Na delu so mladinske delovne brigade, v katerih mladina iz cele Jugoslavije z delom izpričuje svojo medsebojno povezanost, na gradbišče pa so prispele tudi delovne ekipe številnih gradbenih podjetij iz vse države. In ne le to: pred dnevi so izročili prebivalcem Skopja prvo montažno hišo predstavniki Rdečega križa in službe tehnične pomoči iz Zahodne Nemčije, na drugem koncu mesta odstranjujejo ruševine pripadniki sovjetske armade, kakih sto metrov naprej pa gradijo pripadniki dobrodelnih društev iz Velike Britanije ... Po nekaj tednih se je slika Skopja namreč močno spremenila. Skopje je trenutno največje gradbišče v Jugoslaviji, gradbišče, na katerem plapolajo zastave vseh jugoslovanskih republik in mnogih tujih držav, katere podobno, kot so v prvih dneh po katastrofi pomagale z denarjem in drugimi prispevki, danes pomagajo z delom, da bi čim prej odstranili ruševine ter zgradili novo, še večje mesto — novo Skopje. 65. mednarodni zagrebški velesejem Mednarodni velesejem v Zagrebu, ki ni le največja tovrstna prireditev Jugoslavije, marveč spada med največje sejme na svetu sploh, bo tudi letos ob svoji 65. prireditvi v znamenju velikega mednarodnega srečanja. Trajal bo od 7. do 22. septembra in bo zabeležil rekordno mednarodno udeležbo, saj je poleg Jugoslavije, katero bo zastopalo kakih 1100 podjetij, prijavilo sodelovanje še 42 tujih držav iz vseh predelov sveta, tako da bo zastopanih 22 evropskih, 3 ameriške, 10 afriških in 8 azijskih držav. Glavna prireditev mednarodnega zagrebškega velesejma bo tudi letos mednarodni vzorčni sejem, kateremu se bo pridružila še II. mednarodna razstava pomorskega in rečnega gospodarstva, XII. teden usnja in obutve ter posebna razstava jugoslovanskega turizma. Že drugič pa bodo v okviru zagrebškega velesej- Poslovni sliki na letošnjem velesejmu so bili zelo živahni in je bilo v primerjavi s prejšnjimi prireditvami zabeleženo zlasti veliko zanimanje inozemskih interesentov tako iz zahodnih kot tudi iz vzhodnih držav. Tako je bil dosežen mnogo boljši poslovni promet kot kdaj koli prej. Predvsem pa na celovškem sejmu ni bilo opaziti znakov zastoja v konjunkturi, kakršni so se pojavili na številnih sejemskih prireditvah v drugih državah. Nasprotno, Avstrijski lesni sejem v Celovcu se razvija v čedalje bolj pomembnega činitelja v mednarodnem lesnem gospodarstvu in se za udeležbo na prihodnji „Mali ministrski svet“ ;; v Beljaku ni dosegel rešitve Prvotno za zadnjo soboto predvidena ;; konferenca petih ministrov je bila v po- il nedeljek v Beljaku, kjer so se sestali ;; kmetijski minister ing. Hartmanu, no- i I tranji minister Olah, socialni minister • ! Proksch, finančni minister dr. Korinek <; in trgovinski minister dr. Bock. Namen ;; tega »malega ministrskega sveta« je bil, 11 da bi našli rešitev v vprašanju podra- ' ■ žit ve kruha in moke. < • Kakor je razvidno iz poročila, ki je ;; bilo objavljeno po celodnevnih »trdih vendar stvarnih« pogajanih, ministri niso ! I dosegli sporazuma. Sklenili so, da se ;; kalkulacije za predvideno podražitev ; | kruha, moke in zdroba ponovno točno II pregledajo, ob koncu tedna pa se po- • > novno sestane komisija, ki je pristojna ;; za vprašanje cen. ;; no priznamo, da brez Slovenske kmečke zveze na poti napredka po naših vaseh ne bi bili tako daleč kot smo. Ko bomo v nedeljo v Podravljah proslavljali 30-letnico Slovenske kmečke zveze in z njo tudi 10-letnico kmetijske šole Podravlje, potem jo bomo proslavljali v zavesti, da je dosedanja pot napredka naših vasi v veliki meri sad dela Slovenske kmečke zveze in da tudi po poti nadaljnjega napredka brez nje ne bomo mogli uspešno hoditi. ma priredili tudi razstavo »Azija-Afrika-Ju-goslavija«, na kateri bodo prikazani gospodarski stiki z obema kontinentoma s posebnim poudarkom na dežele v razvoju. ... in mednarodni velesejem Brno V času od 8. do 22. septembra bo češkoslovaško mesto Brno spet prizorišče mednarodnega velesejma, ki se je tekom let specializiral kot sejem strojne gradnje. Ob veliki mednarodni udeležbi bodo na tej prireditvi zastopana najrazličnejša področja strojne gradnje in tehnike, tako orodna industrija, stroji in oprema za kemično industrijo, transportna tehnika, gradbena industrija ter stroji in oprema za kmetijstvo. prireditvi že zdaj zanimajo tudi mnoga tista podjetja, ki tokrat iz kakršnih koli vzrokov niso bila zastopana. Letos je na celovškem velesejmu sodelovalo skupno 1372 razstavljavcev iz 21 držav, med temi je bilo 405 podjetij iz inozemstva. Tudi v teh številkah se odraža veliki pomen te prireditve in posebno naraščanje inozemske udeležbe kaže, da je celovški velesejem tudi v mednarodnem smislu pridobil na ugledu in pomenu. Prvič je celovški velesejem obiskala uradna delegacija iz Romunije pod vodstvom ministra za lesno industrijo Ance, ki je izjavila, da bo prihodnje leto sodelovala na Avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu tudi Romunija. Letošnji sejem je obiskala delegacija belgijske žagarske industrije in razstavo si je ogledala tudi skupina britanskih lesnih strokovnjakov. Posebno važnost pripisujejo tudi obisku ameriškega državnega podsekretarja v trgovinskem ministrstvu Bradermana, kateri je izjavil, da je Amerika močno zainteresirana na trgovanju z Avstrijo in je pričakovati, da se bo udeležba Amerike na celovškem velesejmu še povečala. Končno pa so letošnji sejem obiskale tudi močne delegacije iz Jugoslavije in Italije. Uspeh letošnjega 12. Avstrijskega lesnega sejma — Koroškega velesejma v Celovcu pa prihaja do izraza tudi v številu obiskovalcev. Letos je bilo zabeleženih 300.570 obiskovalcev, kar je za 2700 več kot lani, ko je sejemsko prireditev obiskalo 297.870 oseb. Večji obisk je bil dosežen kljub temu, da posamezni dnevi zaradi slabega vremena niso bili ravno najbolj ugodni. Absolutno največjo udeležbo obiskovalcev pa je sejem dosegel na praznik v četrtek prejšnjega tedna, medtem ko so četrtmilijonske-ga obiskovalca s primernimi darili počastili v soboto. Ob takem uspehu letošnje sejemske prireditve je pač razumljivo, da že zdaj vlada veliko zanimanje za 13. Avstrijski lesni sejem — Koroški velesejem 1964. Predvsem dobri poslovni stiki so številne razstavljavce napotili, da so si že za prihodnje leto zagotovili razstavne prostore. osi ROKea) svecu OSLO. — V govoru na VII. svetovnem kongresu Mednarodne unije socialistične mladine je predsednik norveSke vlade Gerliardsen dejal, da morajo imeti norveSki socialisti v okviru mednarodnega socialističnega gibanja za najvažnejšo nalogo prizadevanje za nadaljevanje razgovorov o razorožitvi in za zmanjšanje napetosti v svetu. NorveSki socialisti so po izjavi Gerhardsena pozitivno sprejeli tudi zamisel o nenapadalni pogodbi med Atlantskim paktom in Var-Savsko zvezo, kot jo je predlagal predsednik sovjetske vlade HruSčov. SKOPJE. — Po zaslugi dobro organizirane zdravstvene službe v Skopju po katastrofalnem potresu ni priSlo do epidemij. Nalezljive bolezni so bile preprečene in zdravstveno stanje prebivalstva, ki ni zapustilo mesta, se ne razlikuje od stanja v času pred potresom. Zdravstveno osebje vsak dan obhodi improvizirana naselja v parkih in v okolici mesta ter ljudem sproti nudi zdravstveno pomoč. Doslej so cepili proti tifusu, tetanusu in proti drugim nalezljivim boleznim več kot 35.000 ljudi v Skopju. TEHERAN. — Vojaško sodišče v Teheranu je obsodilo na smrt pet organizatorjev junijskih demonstracij v glavnem mestu Irana. Drugih deset obtožencev je bilo obsojenih na zaporne kazni od 5 do 15 let, eden pa na dosmrtno ječo. Ob teh demonstracijah, naperjenih proti vladi, je prišlo do ostrih spopadov, v katerih sta intervenirali vojska in policija. Med spopadi je bilo okoli 100 ljudi ubitih, nad 200 pa ranjenih. BEOGRAD. -— Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič bo v prvih dneh septembra uradno obiskal LR Poljsko. Vabilo za obisk mu je izročil poljski zunanji minister Adam Rapacki, ko je lani obiskal Jugoslavijo. NEW YORK. — Vodja cejlonske delegacije v OZN je od generalnega sekretarja U Tanta zahteval sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine, ki bi razpravljala o sporu med južnovietnamsko vlado in budistično večino. Cejlonski predstavnik je izrazil mnenje, da južnovietnamsko vlada krši človeške pravice budistov. DŽAKARTA. — Indonezijski predsednik Sukamo je na zborovanju v okviru proslav nacionalnega praznika — dneva neodvisnosti opozoril na velike uspehe in pridobitve indonezijske revolucije. Naš boj ni več obrambni boj — je dejal predsednik Sukamo — zdaj prihaja naša revolucija v fazo aktivnega boja za napredek, tako da bi zagotovili osnovne pogoje in izhodišče za nadaljnji razvoj. To je začetek pohoda k zarji socializma, ki že vstaja na indonezijskem obzorju. BRUSELJ. — Svetovna federacija svobodnih sindikatov in Mednarodna federacija krščanskih sindikatov sta zahtevali, naj Mednarodna organizacija dela (ILO) pošlje v Španijo misijo, ki bi proučila položaj v zvezi z rudarsko stavko v Asturiji. Hkrati so poslali španskim oblastem protest proti smrtni obsodbi dveh članov liberijske federacije svobodoljubne mladine*. NEW YORK. — Stalni predstavnik Francije v OZN je v pismu ožjemu odboru OZN, ki proučuje revizijo ustanovne listine svetovne organizacije, predlagal, naj bi razširili sedanjo sestavo Varnostnega sveta. Število članov Varnostnega sveta naj bi se povečalo od devet na enajst, in sicer s predstavniki azijskih in afriških držav. MOSKVA. — V Moskvi so z ogorčenjem in zaskrbljenostjo reagirali na ameriško-kanadski sporazum, po katerem se bo kanadska vojska oborožila z ameriškim atomskim orožjem. ALŽIR. — Politični biro alžirske narodnoosvobodilne fronte (FLN) je objavil odlok, s katerim se bivši predsednik ustavodajne skupščine Ferhat Abas izključuje iz te organizacije. Sklep o izključitvi Ferhata Abasa kot izrazitega predstavnika buržoazije je alžirska Javnost sprejela kot logično posledico stališča Abasa, ki je že več mesecev nasprotoval politiki FLN in zlasti socialističnim ukrepom vlade. Sploh se je alžirska vlada odločila, da bo dosledno preganjala vse sovražnike revolucije. KOPER. — Pred dnevi je prispela v Koper delegacija zveze bivših italijanskih partizanov, ki se bo kot gost Zveze združenj borcev Jugoslavije do konca meseca mudila v Sloveniji. V Izoli so imeli Italijanski gostje razgovore s predstavniki samoupravnih organov, kjer so se med drugim zanimali tudi za položaj italijanske narodnostne skupine v Sloveniji. HAVANA. — Kubansko ministrstvo oboroženih sil je objavilo, da je neznano letalo priletelo nad tovarno sladkorja na področju Camaguey in jo obstreljevalo. Letalo je letelo komaj 45 metrov visoko in je potem zginilo proti severu. V zadnjem času je prišlo že do več takih napadov, za katere Kuba obtožuje Ameriko. REYKJAVIK. — Vodilni levičarski listi na Islandskem so obtožili vlado zaradi namere, da odstopi pristanišče v Hvalfjoerdu za oporišče atomskih podmornic Atlantske zveze. Napredni tisk vladi očita, da je tozadevna pogajanja z ameriško vlado začela kljub temu, da to nasprotuje določbam ustave. ADIS ABEBA. — Etiopska vlada je slenila prepovedati uvoz blaga iz Portugalske in Južne Afrike kot tudi izvoz etiopskega blaga v ti dve državi. Letala, ki vzdržu|ejo zvezo preko teh dveh držav, ne smejo pristajati na etiopskih letališčih, prav tako pa ne smejo v etiopskih pristaniščih pristajati ladje, k plovejo pod portugalsko ali južnoafriško zastavo. S tem se Je Etiopija pridružila državam, ki so uvedle določene ukrepe proti Portugalski in Južni Afriki zaradi kolonialistične odnosno rasistične politike. MOSKVA. — Podpredsednik zahodnonemškega parlamenta Dehler se mudi na 14-dnevncm obisku v Sovjetski zvezi, kamor ga je povabil predsednik vrhovnega sovjeta. Ob prihodu v Moskvo je Dehler Izjavil, da je nemški narod zainteresiran na tem, da bi prišlo do ozračja sporazumevanja med obema državama. Dehler bo razgovarjal tudi s predsednikom sovjetske vlade Hruščovom, ko se bo le-ta vrnil s svojega obiska v Jugoslaviji. Uspešen zaključek 12. Avstrijskega lesnega sejma v Celovcu V nedeljo zvečer je bil oficielno zaključen letošnji 12. Avstrijski lesni sejem — Koroški velesejem v Celovcu, ki je bil skozi deset dni prizorišče živahnega obiska domačih in tujih interesentov ter sklepanja kupčij. Organizatorji prireditve se v svojem zaključnem poročilu zelo pohvalno izražajo o poteku letošnjega sejma in poudarjajo, da je bil celovški sejem tokrat velik uspeh v treh ozirih: glede sklenjenih kupčij, glede udeležbe razstavljavcev in končno tudi glede števila obiskovalcev. \h*/±x/r\AsR Skregani z logike Mister Baldivin, ki se je na politični lestvici dvignil do britanskega ministrskega predsednika in je celo kralja Edvarda prisilil, da se odpove prestolu zaradi svoje izvoljenke Američanke Simpsonove, je v svoji politični oporoki toplo priporočil angleškim politikom, naj s svojega političnega recepta za vselej zbrišejo »logiko«; v politiki ne sme človek logično sklepati in ravnati. Te nekoliko čudne oporoke se po vsej verjetnosti držijo tudi tisti ljudje na Koroškem, ki svoje otroke prijavljajo samo v nemško šolo, namesto da bi jim s prijavo k dvojezičnemu pouku omogočili, da bi se naučili obeh jezikov, ki jih govorijo prebivalci dežele. Res, taki ljudje so močno skregani z logiko: čeprav jim je znan Slomškov izrek »Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš«, svojim lastnim otrokom ne dovolijo, da bi v življenju veljali več. In vendar takšni ljudje poudarjajo, da hočejo svojim otrokom le dobro. Mnenja so, da bodo tako prej dobili službo, če ne bodo »okuženi« z znanjem slovenščine. In to prav tu, na obmejnem področju, na meji z državo in širnim svetom, kjer govorijo jezike, ki se jih njihov otrok ne bo naučil. Mar ni takšno modrovanje višek politike po angleškem receptu, ki prepoveduje logiko? Toda poglejmo: v Nemčiji, Angliji in Ameriki so torej sami tepci, ker se v povojnih letih z vso vnemo učijo slovanske jezike, zlasti ruščino. Na Koroškem, ki ni le obmejno področje, katero meji na slovanski svet, marveč je hkrati tudi skupna domovina dveh narodov, izmed katerih je eden slovanski, pa učenje slovanskih jezikov naj ne bi bilo potrebno! Tukaj naj bi potekala »železna zavesa«, ki naj bi otroku že v mladih letih zastirala prostrani svet, kjer govorijo slovanske jezike; tukaj naj bi se mladina učila le enega jezika, da nikdar ne bi moglo priti do razumevanja in zbližanja med sosednimi narodi. Starši, ali res ne spregledate nevarnosti in škodljivih posledic take logike, ki jo propagirajo tisti, ki so si Koroško izbrali za torišče svojega šovinističnega hujskanja? Pri tem se poslužujejo skrajne perfidnosti, kakor je pred leti pokazal primer gonje proti dvojezični šoli: eden izmed glavnih propagatorjev za odjavo od slovenskega pouka je druge starše nagovarjal, da odjavijo svoje otroke od dvojezičnega pouka, sam svoje otroke pa je prijavil, ker se je zavedal, da je posebno v teh krajih znanje obeh deželnih jezikov neprecenljivega pomena. Če se te nujnosti zavedajo naši narodni nasprotniki, potem se je moramo v toliko večji meri zavedati mi sami, saj v našem primeru ne gre za kak tuj jezik, marveč za našo materino govorico, najdragocenejšo doto vsakega človeka. Le še nekaj tednov je do začetka novega šolskega leta. Izkoristimo ta čas in potrudimo se, da bodo vsi naši otroci prijavljeni k dvojezičnemu pouku in jim bo s tem omogočeno, da se bodo učili obeh deželnih jezikov. S tem bomo njim samim zagotovili boljše življenjske pogoje, hkrati pa bomo prispevali k poglabljanju mirnega in prijateljskega sožitja med narodoma-sosedoma! Od 16. aprila do 11. oktobra 1964 na Dunaju: Prva mednarodna vrtna razstava Na razsežnem prostoru, ki meri skoraj 100 ha in je doslej služil za odpadke iz dunajskega mesta, nastaja »Donavski park" — nova mestna četrt cvetja in zelenja, namenjena oddihu Dunajčanov. Ta prostor bo prihodnje leto prizorišče prve mednarodne vrtne razstave, v katere okviru se bodo od 16. aprila do 11. oktobra vrstile najrazličnejše razstave s področja vrtnarstva. Poleg običajnih lokalitet — od restavracij mimo otroških igrišč do parkirnih prostorov — bodo na tem zemljišču zgradili veliko razstavno halo s 6000 m1 površine in štiri manjše steklene paviljone (po 400 m2), posebna privlačnost pa bo 252 metrov visok »Donavski stolp", ki bo v višini 160 oziroma 170 m imel vrtljivo restavracijo in kavarno. V okviru mednarodne razstave je predvidenih devet velikih razstav: od 16. do 20. aprila otvoritvena razstava, od 26. maja do 2. junija industrijska razstava, od 12. do 16. junija razstava sadja, zelenjave in cvetlic, od 26. do 30. junija razstava vrtnic, od 17. do 21. julija razstava živali, od 14. do 18. avgusta glavna razstava cvetlic, od 25. do 31. avgusta razstava »Tehnika v vrt-nartsvu", od 18. do 22. septembra glavna razstava sadja, vina in zelenjave ter od 4. do 11. oktobra zaključna razstava. Posebna privlačnost pa bodo v tem okviru »Vrtovi narodov", torej razstave posameznih držav, ki bodo sodelovale na tej veliki mednarodni prireditvi. »Donavski park" pa bo imel še druge atrakcije, ki bodo prav tako vključene v mednarodno vrtno razstavo. Skozi obsežno razstavišče bo vozila ozkotirna železnica, katere vožnja na okoli 3 km dolgi progi bo trajala kake četrt ure, poleg nje pa bo obratovala še posebna vzpenjača s sedeži, da si bodo obiskovalci razstave morje cvetja in zelenjave lahko ogledali tudi iz zraka. Urejeno bo 30.000 m2 veliko jezero s posebno restavracijo ter odprtim gledališčem, kjer bodo uprizarjali najbolj priljubljene opere- KUKU RD€ DROBCI H6 % Na plenumu skupnosti jugoslovanskih gledališč so sklenili, da bodo vsa jugoslovanska gledališča nudila materialno in drugo pomoč poškodovanim gledališčem v Skopju in s tem omogočila, da bodo začela čimprej z rednim delom. Trenutnim potrebam bosta zadostili dve montažni gledališki zgradbi, od katerih bo vsaka imela 300 sedežev. Prav tako je bilo sklenjeno, da v prihodnji sezoni vsa gledališča povabijo na gostovanja gledališke ansamble iz Skopja — dramo, opero, bolet ter manjSin-sko in mladinsko gledališče. # Včeraj je bila v Celovcu slovesno odprta letoSnja umetniška razstava na prostem, ki si je že lani pridobila ime RZelena galerija*. Tokrat razstavljajo slike, risb«, lesoreze in plastike koroSki umetniki Heinz Goli, Werner Lossl in Ewald Kolland ter kot zastopnik ostale Avstrije Katzgraber, Haupl, Kubovsky in S!iwinski. Razstava ostane Rodprfa” do 8. septembra, in sicer podnevi in ponoči. # UNESCO je za prihodnje Šolsko leto odobril 290 štipendij za Šolanje univerzitetnega kadra dvaindvajsetih afriSkih držav. S temi Štipendijami se bodo kandidati za univerzitetne profesorje teoretično in praktično izobraževali na področjih prirodoslovnih ved, matematike, družbenih ved in novinarstva. 0 V Singapuru bodo konec tega meseca odprli nacionalno gledališče. S tem praznikom bo povezan velik festival južnoafriških držav, na katerem bodo med drugimi sodelovale Tajska, Burma, Indonezija in Kambodža. V okviru festivala pa bodo priredili tudi kiparsko razstavo in razstavo uporabne umetnosti. # Sarajevsko filmsko podjetje „Bosna film” zbira zdaj gradivo, do bo do konca prihodnjega leta posnelo film o sarajevskem atentatu, ki bo avtentično izpričal odločilnih 48 ur pred atentatom ter naglasil predvsem notranjo človeSko dramo atentatorjev. # Na tretjem izraelskem glasbenem festivalu bodo izvajali Beethovnovo opero „Fidelio" prvič v hebrejščini. te in koncerte. Potem še vodometi, igre na vodi, poseben vrt s knjižnico in čitalnico ter mnogo drugih zanimivosti, ki bodo pritegovale obiskovalce od blizu in daleč. Ureditev tega parka bo stala približno 200 milijonov šilingov, vendar bo vstopnina na mednarodni vrtni razstavi znašala le 15 šilingov. Pričakujejo pa tri do tri in pol milijona obiskovalcev iz vsega sveta. Objava slovenske gimnazije Na državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so v ponedeljek, dne 9. septembra 1963, ponavljalni izpiti. Vsi prizadeti se zberejo ob osmi uri. V torek, dne 10. septembra, so sprejemni izpiti. Začetek ob osmi uri. Prijave so možne vsak četrtek od 8. do 10. ure v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesreal-gymnasiums und Gymnasiums fiir Slo-wenen, K I a g e n f u r t, Lerchenfeld-gasse 22. V sredo, dne 11. septembra, je v času od 14. do 16. ure vpisovanje za vse razrede. V četrtek, dne 12. septembra, je ob deveti uri v cerkvi novega bogoslovja začetna služba božja in ob 13.10 uri prvi redni pouk. Ravnateljstvo Človeška starost in ustvarjalnost Dr. Venzmer piše v svoji knjigi POSTANI STAR IN OSTANI MLAD naslednje: »Najlepše in najbolj produktivno obdobje pri Goetheju je bilo med sedeminpetdesetim in šestdesetim letom; Fontaine je napisal svoj prvi roman po svojem šestdesetem letu, španski pisatelj Cervantes pa svojega slavnega DON KIHOTA, ko je imel 67 let. Aleksandru von Humboldtu je bilo 70 let, ko je odšel na raziskovalno potovanje v Azijo, Haydn je skom-poniral LETNE ČASE pri sedeminšestdesetih letih, USTVARJENJE pa pri devetinšestde-setih letih; Verdi svojega OTHELLA pri 71 letih, FALSTAFFA pri 80 letih. Italijanski slikar Tintoretto je pri 74 letih ustvaril velikansko delo PARADISO (10X25). Ko mu je bilo 75 let, je angleški zdravnik Disraeli objavil svoje AMENIT1ES OF LITERATURE in prav do teh let je Bismarck, še prav nič utrujen, opravljal svoje kanclerske funkcije. Viktor Hugo je v starosti med 75 in 80 letom napisal še pet slavnih romanov. Naravoslovec La-marck je končal svoje glavno delo iz zoologije, ko je bil star 78 let. Angleški državnik Gladstone je pri 83 letih postal četrtič ministrski predsednik, ameriški finančnik Vdnderbilt je povečal svoje premoženje za 100 milijonov dolarjev med 70. in 83. letom. Edisonu je bilo več kot 80 let, pa je iznašel še marsikaj pomembnega. Charles Macklin je z brezprimer-no mojstrovino igral Macbetha z 84 leti in Scylocka z 89 leti; Platon je svoje veliko delo napisal, ko je imel 80 let. 89-letni Michaelangelo je z mrzlično vnemo slikal svoje slovite freske. Tizian je pri 93 letih ustvaril še eno mojstovino, EPINESOVO KRONANJE; s 97 leti je naslikal BITKO PRI LEPANTU; z 99 leti je še slikal SNEMANJE S KRIŽA in svet bi videl stoletnika ustvarjati nesmrtna dela, če bi ga kuga ne pobrala prav na večer pred stoto obletnico rojstva. Jan Sibelius, finski komponist, je bil pri 90 letih sredi ustvarjanja.« ,Avstrijski letopis 1962‘ Pri Avstrijski državni tiskarni na Dunaju je izšel »Avstrijski letopis 1962« (Osterreichi-sches Jahrbuch 1962), ki ga je na podlagi uradnih virov sestavil zvezni tiskovni urad. To je že 34. letnik obsežne publikacije, ki vsako leto prinaša podatke z vseh področij političnega, kulturnega, gospodarskega in pravnega življenja Avstrije. »Avstrijski letopis 1962«, ki obsega 700 strani, se posebno obširno bavi z deležem Avstrije v prizadevanjih za evropsko integracijo, v mednarodnem sodelovanju na področju atomske energije in pri pomoči deželam v razvoju. Poleg tega so v poglavju v zunanji politiki Avstrije zajeta poročila o njenih odnosih do posameznih držav, o razvoju južnotirol-skega vprašanja, o njenem sodelovanju v OZN in njenih ustanovah, o mednarodnih kulturnih stikih, o diplomatski dejavnosti in za zaključek še kronološki pregled zunanjepolitičnih dogodkov v letu 1962. Daleč največji del knjige je seveda posvečen notranjemu razvoju Avstrije in je podrobno govora o ukrepih za stabilizacijo na področju cen in plač, o lanskoletnih državnozborskih volitvah in pogajanjih za novo vlado, o delovanju parlamenta in državnega zbora, o pravosodstvu, upravi, državni obrambi, kulturi, šolstvu, športu, socialni politiki, financah, gospodarstvu, prometu, kmetijstvu in gozdarstvu. Posebej je razčlenjen položaj in razvoj v posameznih zveznih deželah, ob koncu pa je v 53 tabelah prikazana »Avstrija v številkah«. Publikacija je brez dvoma dobro urejena in bo posredovala koristne podatke o posameznih področjih in važnih dogodkih v minulem letu. Vendar pa je treba ugotoviti, da je »Avstrijski letopis« kljub svoji bogati vsebini pomanjkljiv vsaj v enem oziru — namreč v odnosu do nenemških narodnostnih skupin, ki živijo v Avstriji. Gradiščanske Hrvate čisto na kratko omenja le v zvezi z njihovim tamburaškim festivalom, medtem ko o obstoju koroških Slovencev iz te publikacije sploh ničesar ne zvemo, čeprav smo prav lani obhajali — da omenimo le dva v avstrijskem merilu pomembna dogodka — 20-letnico nasilne izselitve več sto slovenskih koroških družin ter 90-letnico ustanovitve Hranilnice in posojilnice v Št. Jakobu v Rožu, najstarejše kmečke kreditne zadruge v Avstriji sploh. »Avstrijski letopis 1962« stane v broširani izdaji 180 in vezan 200 šilingov. Iz zgodovine Ljubeljskega predora Če bo šlo vse po načrtih, bo letos jeseni gotov tudi avstrijski del Ljubeljskega predora, medtem ko so bila dela na jugoslovanski strani končana že meseca junija. Z dograditvijo predora in dovoznih cest bo ustvarjena najkrajša prometna zveza med Celovcem in Ljubljano, ki je posebnega pomena še zato, ker bo uporabna tudi v zimskem času, ko Zasneženi gorski prelazi ne dovoljujeo avtomobilskega prometa. Zgodovina Ljubeljskega predora se^a daleč nazaj, posebno poglavje te zgodovine pa je pisal nacizem. Občinski odbor Združenja borcev NOV Slovenije v Tržiču je temu žalostnemu poglavju posvetil posebno brošuro »Ljubeljsko taborišče podružnica Mauthausna«, v kateri so opisane podrobne okolnosti, pod katerimi so interniranci KZ-taborišča Mauthausen oziroma njegove ljubeljske podružnice kot brezpravni sužnji pod nasiljem nacističnih zločincev gradili predor v lastni krvi in Znoju. Iz publikacije, ki je nastala na podlagi zgodovinskih zapiskov in dokumentarnega gradiva, povzemamo naslednje podrobnosti in se hkrati zahvaljujemo občinskemu odboru ZB NOV v Tržiču, ki nam je dovolil brezplačen ponatis. — Uredništvo. Prelaz Ljubelj leži v Karavankal fried Zelenico in Babo v višini 136( Petrov. Od Tržiča je oddaljen c: km, od Borovelj na Koroški stra n' pa okoli 10 km. Pot čez ta prelaz je nastala že a prazgodovinski dobi, obdržali pa s( 1? tudi Rimljani. Vezala je Emon< (Ljubljano) in Virunum na Koro *kem. Služila je kot tovorna pot z; prenos koroškega železa čez Ljubelj. V srednjem veku se je poleg tovor-niškega razvil tudi potniški promet, zato so v letih 1569 do 1575 zgradili čez Ljubelj cesto. Gradilo se je največ pozimi. Skale so drobili na ta način, da so na zamrznjenih skalnatih stenah kurili in tako se je apnenec drobil. Cesta je imela na vrhu predor, o katerem pravi naš rojak Janez Vajkard Valvasor, da je dolg 150 geometričnih korakov, visok 12 čevljev in podprt s tramovi. Valvasor je napravil tudi načrt za nov predor, ki naj bi se pričel pri Šent-anski cerkvici in končal pri Sv. Lenartu na Koroškem, vendar je izvedbo načrta preprečila leta 1679 kuga. Ker je bil promet čez Ljubelj k morju v stalnem porastu, saj je šla skoro polovica uvoza za Koroško preko prelaza, se je načrt predora tretjič pojavil na dnevnem redu. Pobudnik in projektant je bil grof Jurij Kristalnik leta 1725, vendar predlog ni bil realiziran. Sledeč načrt za predor sta po končanih francoskih vojnah leta 1820 predložila Tržičan odvetnik dr. Jožef Jabornig pl. Altenfels in Andrej Kapus pl. Kamnogoriški, fužinar iz Kamne gorice. Toda zaradi brezkraj-nega zavlačevanja rešitve načrta do izvedbe ni prišlo, kar kaže tipično sliko birokratizma Metternichove dobe. Vzrok pa je menda bil pomanjkanje finančnih sredstev za graditev. Vnovič je problem predora postal aktualen, ko so koroški deželni stanovi 1843 dali predlog, da se zgradi železniška zveza Celovec—Ljubelj— Ljubljana—Trst kot zveza Dunaja z morjem. Ta zveza bi bila za Tržič zelo koristna v takratnih pogojih, ker bi bila to najkrajša pot do koroškega industrijskega bazena. Tedanja gradbena tehnika pa je bila za gradnje velikih predorov Še vedno prešibka. Reševanje predloga se je odlagalo v nedogled, zastoju pa je bila kriva gospodarska in bančna kriza, ki je tedaj izbruhnila. Za gradnjo predora je bila zainteresirana tudi rastoča tržiška industrija in vodstvo živosrebrnega rudnika v Podljubelju je v ta namen ponudilo svoje naprave. Leta 1901 je bil odklonjen v parlamentu predlog ljubeljske proge in s tem tudi gradnja predlaganega 4876 m dolgega predora. Tako je bila ideja o direktni železniški zvezi Tržiča s Celovcem za vedno izgubljena. Izgledalo je, da zamisel ljubeljskega predora ne bo več oživela, ker je po končani prvi svetovni vojni čez prelaz potekla državna meja, vendar pa se je ponovno pojavila v Hitlerjevih osvajalnih načrtih. DOGRADITEV PREDORA V okviru nacističnih načrtov je bil projekt jadranske ceste, ki bi vodila skozi Ljubelj. Hitler se je dobro zavedal pomembnosti zveze tretjega rajha z Jadranom z jadransko cesto, ki bi šla preko Ljubelja, kar bi odgovarjalo nacističnim osvajalnim načrtom. Zato je to nalogo poveril svojemu gauleiterju dr. Rainerju, kar kaže tudi gauleiterjev govor 27. septembra 1942 v Kranju, ko se med drugim hvali: »Loibl je najvažnejša trgovska cesta . . ., Fiihrer je na mojo prošnjo dovolil, da se sme zgraditi cestni tunel v Loihlu.« Delo je bilo poverjeno podjetju Hoch- und Tiefbaugesellschaft Uni-versale na Dunaju, gradila pa je tudi tvrdka Raubl iz Celovca. Že v zimi 1941-42 so bila začeta prva dela, ki so jih opravljali največ Gorenjci in Hrvatje. V ta namen je bilo postavljeno civilno taborišče. Delo pa je zastalo, ko so borci drugega bataljona Kokrškega odreda ponoči od 29. na 30. junij 1942 požgali civilno taborišče. (Nadaljevanje) Ob 25-letnici smrti Vinka Poljanca Moreče, težko in mučno vzdušje je bilo te dni pred petindvajsetimi leti na pokopališču v Škocijanu; bil je začetek časa, ko je začelo plamteti brezobzirno nacistično sovraštvo do vsega slovenskega na Koroškem. Izkopali so svež grob, pripravljen, da sprejme telesne ostanke škocijanskega župnika Vinka Poljanca, ki je moral umreti kot prva vidna nacistična žrtev koroških Slovencev. Vsi ljudje so vedeli, da so v geštapovskih zaporih zastrupili njegovo telo, na česar posledicah je ta krepki, vedri in vedno veseli mož naglo hiral in kmalu umrl. Na pogrebno svečanost so prihiteli slovenski ljudje iz vseh krajev naše zemlje iz Zilje, Roža in Podjune, Gur in skrajne severne jezikovne meje. Koroški Slovenci so izkazali svojo veliko ljubezen, spoštovanje in zaupanje do svojega odločnega in neustrašenega voditelja in učitelja. Med množico se je gnetlo tudi mnogo geštapovcev in drugih ovaduhov, ki so prisluškovali, kaj bi ljudje govorili in iskali nove žrtve. Toda množica je sklonjenih glav prisostvovala pogrebnim svečanostim, pogreb Vinka Poljanca je bil molčeča in kljub temu glasna manifestacija neuklonljive življenjske volje koroških Slovencev. Vinko Poljanec ni bil le škocijanski župnik, ampak ves naš, poznali so ga vsi koroški Slovenci kot doslednega borca za narodne pravice, ki so utemeljene po božjih in zapisanih zakonih. Bil je duhovnik, toda šel je v širino in postal je priljubljena vodilna osebnost sredi političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovencev na Koroškem. Kot slovenski poslanec v deželnem zboru ni prosil miloščin, ampak zahteval je pravico. Modro in odločno je zastopal kmečke koristi v kmetijski zbornici, vse svoje sile pa je posvečal tudi kot predsednik centralne prosvetne organizacije vsestranskemu kulturnemu podvigu in izobrazbi Slovencev širom naše domovine. Neumorno je hodil iz kraja v kraj in ni kraja na naši zemlji, ki ga ne bi bil obiskal in govoril ljudem s svojim živahnim prepričevalnim govorniškim darom, jih bodril in dramil, poučeval in navduševal za lepe plemenite vzore.. Posebno je kazal pravo pot mlademu rodu, najbolj v okviru prosvetnih organizacij. Vinko Poljanec je kot pravi ljudski duhovnik živel z ljudstvom, šel preko meje svoje fare, delil z ljudstvom srečo in nesrečo ter se z njim veselil in trpel. Najbolj srečen je bil, kadar je bil sredi množice in s svojo plamtečo in kleno besedo sejal v srca ljudi pogum in vero v svetlejšo bodočnost. Uspehi njegovega velikega vsestranskega dela med koroškimi Slovenci so bili vidni in ostali trajni. Kjer koli se je pojavil, so ga ljudje srčno radi imeli, Vinko Poljanec je moral predčasno umreti, ker se je okoli njega kot voditelja in učitelja zbiralo vse slovensko ljudstvo na Koroškem. Nacistični iztrebljevalci koroških Slovencev so hoteli z njim porušiti vogelni kamen našega ljudstva. Vinko Poljanec je umrl, toda v svojih delih živi trajno in njegov duh med koroškimi Slovenci ni zamrl ter drami in bodri staro in mlado. Pomnik pa postavimo mu tak, da vsakdo skuša biti mu enak! KOLEDAR Petek, 23. avgust: Filip Sobota, 24. avgust: Jernej Nedelja, 25. avgust: Ludovik Ponedeljek, 26. avgust: Ceferin Torek, 27. avgust: Jožef Sreda, 28. avgust: Avguštin Četrtek, 29. avgust: Obgl. J. K. “ a " a« * *< \Mk& kjer je, kolikor vem, najbolj-Pihalni orkester s šestimi trobentami in bob-°m. Povabili bomo ta orkester, naj zaigra njemu pokojnemu stricu nekaj posebnega. *n vsi so rekli: tako je, pokliči ta orkester! kratka, čez dva dni je bil pogreb. Bilo je nogo vencev in velika množica ljudi. Muzi- kanti so dobro igrali. Nečak strica pa je pristopil k direktorju in mu tiho rekel: — Povabil sem ta orkester, oni pa zahtevajo, naj plačam takoj po pogrebu, ker odidejo na gostovanje v Staro Rušo. Kako bi to storili? Direktor je vprašal: — Mar ne bos ti plačal orkestra? Nečak se je začudil in plašno odgovoril: — Sami ste rekli, da bo pogreb na državne stroške. Jaz sem samo poklical orkester. Direktor pravi: — Ampak orkester v proračunu ni bil predviden. Pravzaprav je umrla brezpomembna oseba in država ne more zanjo plačevati orkestra! Reci hvala, ker so ti plačali prevoz in vse drugo. Orkester pa plačaj sam, saj je tvoj stric! Nečak je zastokal: — Ali ste nori, kje pa naj vzamem dvesto rubljev? Direktor pravi: — Dogovori se z drugimi sorodniki in se nekako izmaži! Nečak je stekel k vdovi in ji povedal, kaj se dogaja. Vdova je še bolj zajokala in odklonila, da bi karkoli prispevala za muzikante. Kolesnikov se je prebil skozi množico do orkestra in zaklical muzikantom, naj nehajo igrati, ker ni znano, kdo bo plačal. Kapelnik je izjavil: — Glasbe ne bomo prekinili, igrali bomo do konca in prek sodišča izterjali denar od tistega, ki nas je naročil. Naj je bilo kakor koli že, Kolesnikov je prodal svoj suknjič, da bi se znebil muzikantov, ki res ne bi prej odnehali, dokler ne bi dobili svojega denarja. Svoj suknjič je nečak prodal za 260 rubljev. Po obračunu z orkestrom mu je ostalo 60 rubljev. Za ta denar nečak pokojnega strica že tri dni pije. vratih obcestnih koč, kot da v svoji mehki kečuanščini poizveduje za novicami. Indijanke, medtem ko so m! podajale chicho, so me pozorno gledale in zdelo se mi je, da sem v njihovih pogledih zasledil nepričakovano naklonjenost. Sicer pa — kdo bi uganil, kaj se dogaja v dušah teh ljudi? Nekajkrat se je proti svoji navadi razgovoril in mi v svojem otročjem jeziku jel pripovedovati zgodbe, ob katerih popotnike spreletava leden srh. Resnične zgodbe o popotnikih, ki so se zvrnili v brezno, ker se je z andskega pogorja nenadoma utrgala skala. »Tam doli, gospodar!" In v razdrapanih globelih mi je v rečnem koritu kazal izprana okostja. Potovanje me je pričelo nehote prevzemati. Andsko pogorje je ob večerih podobno ogromnim sivim grobovom: iz vijoličastih, s puno poraslih reber so se dvigale megle kroti zasneženim vrhovom. Vzdolž ogromnih skal, ki so ležale ob poti kot razsuta vretenca gigantske hrbtenice, naju je v kamenje zasekana pot tik ob zevajočem prepadu kot v prastarih zgodbah vodila v nenavadno deželo. Toda Indijanec, ki je trepetal pod korobačem, je pokazal tu naravnost akrobatsko spretnost, ko se je mehko spuščal preko nevarnih mest in vodil mojo plašljivo mulo, ki je pogledovala proti prepadu in kazala vse znake, da bo zdaj zdaj zdrsnila s steze v globino. Ura takšnega potovanja spravi vsakogar ob živce; surovi veter, ki žvižga med pečinami, še pospešuje vrtoglavico. Kondorji, prijatelji gorskih vrhov, so krožili tako blizu, da mi je zrak, ki so jih vzvalovila njihova krila, božal lica. Od blizu so srepeli vame s svojimi zloveščimi očmi. Prispela sva v ozko sotesko, od koder sem lahko sredi enolične rjavkasto-rdeče gorske verige nejasno videl rumenkasto planoto s proti nebu štrlečimi kaktusi. »Malo počakaj, gospodar," je iznenada zabrundal vodič in v trenutku izginil. Zaman sem ga čakal in že se me je začel lotevati nemir. Potipal sem revolver za pasom in glasno spodbujal neodločno mulo, ki je z ušesi, mahajočimi kakor dva praporčka, prisluškovala zavijanju vetra, ocenjevala nevarnost in se obnašala, kakor da jo drži smrt za vrat. Iznenada je v pogorju votlo zabobnelo: nekaj se je kotalilo z višine. Zdajci je komaj petnajst metrov od mene priletela jata kondorjev v prečnem letu in obenem sem povsem jasno zagledal — kajti prišel sem do ovinka na stezi — temno gmoto, konja in človeka, kako je hrupno odskakovala po strmini, dvigala oblak prahu, se razbijala ob ostrih robovih skalovja in nazadnje okrvavila razpenjeno reko globo spodaj. Trd od groze sem čakal, medtem ko je med gorami štiri ali petkrat odjeknil odmev smrtnega padca. Nad razbitima truploma je kot obrnjen stožec, podoben lijaku tornada, zakrožila jata rjavkastih kril. Se bolj sključen kot sicer, s pritajenim korakom divjega zajca se je pojavil moj vodič, zgrabil mulo za povodec in šepetaje zatarnal: »Gospodar, ali si videl kapetana?" Kapetana! Zaprepaščen sem buljil v vodiča, čigar zagonetni pogled je počival na meni, čakajoč, kako bom sprejel to novico. Ker sem ga potem zasul s kopico vprašanj, mi je v svoji zmešani govorici pojasnjeval, da včasih nesramni kondorji s krilom udarjajo v ramo popotnika in ga zrinejo v prepad. Potnik je ob ravnotežje in se skotali v brezno. To je doletelo tudi kapetana Gonzalesa. »Ubogi revež, ay, ay, ay!” je zatarnal, se prekrižal in si snel širokokrajni sombrero iz klobučevine, kot bi me hotel prepričati o resničnosti svoje izpovedi. Kot čarovnik je zamahovaje z rokama posnemal plahutanje kondorjev, ko so se spodaj že trgali za trupli. Nič več nisem silil vanj z vprašanji, kajti to so skrivnosti moje domovine, ki jih njegovi rojaki le neradi izdajajo belcem. Kdo ve, morda je med Indijanci in kondorji sklenjen tajen sporazum, zaradi katerega se kondorji maščujejo nad nami, belimi vsiljivci, za te krivice, storjene indijanskemu rodu. Vsekakor pa sem ob tem nedosegljivem vodiču, ki me je zapustil ob vhodu v Huaraz ter odklonil vsakršno nagrado, za nameček pa mi še poljubil obe roki, spoznal, da je včasih nespametno z bičem v roki dražiti vase zaprte zavojevane andske Indijance. Re in er K unz e: Slavček Kritiki so počivali. Popred so zasedali. Pred večerjo je govoril se en delegat; trezno in preprosto, s pravo ljubeznijo do poezije. In sedaj so počivali. Štirje so sedeli na klopi v parku, ki je bil ves podivjan in drevesa so bila obrasla z bršljanom. Med vejami je bilo v daljavi videti dimnik, iz katerega se je kadilo. Nekje je zapel slavček. Kritiki so prisluhnili. »Rad bi vedel, kje sedi,* je rekel prvi. »Pravzaprav je to res smemo. Ti si človek in on je ptič, pa mu nič ne more'!. Kadar poje, poje in kadar molči, molči.* Kritiki so prisluhnili. »Le kako more tako droben ptiček tako glasno peti,* je rekel drugi. »Ga pa razcesiraj!* mu je smehljaje odvrnil prvi. »Bilo bi zanimivo!* »Z zoološkega vidika,* je menil tretji, ki je komaj postal goden, pa je že imel pseudonim. »Z zoološkega vidika morda res interesantno, drugače pa dolgočasno. Hm, slavček! Čas romantike je že mimo. Tamle se kadi iz dimnika, velika kolesa se vrte in stroji buče ... Tukaj pa poje — slavček. Ne, danes ni več mogoče tako peti.* »In zdaj vi ne rečete ničesarI* je četrti vprašal prvega, ki je s komolci na kolena oprt sedel in nekaj premišljeval. »Jaz?* je dejal in skomignil z rameni. »No, ker tako lepo poje.* Bil je delavec iz tovarne. ES POB RO VOL) 0 OPOROKA Angleški kirurg lord Lister je moral sredi noči k nekemu bogatemu bolniku. Po pregledu je dejal: »Ali ste že napravili testament?* Bolnik je prebledel in zastokal: »Ali res mislite, gospod doktor?* »Takoj pokličite notarja in oba vaša sinova!* »Ali mislite, da je z mano res tako slabo?* »Ne, ampak ne bi bil rad edini tepec, ki je moral zaradi vas sredi noči iz postelje!* OD NJE JE ODVISNO Nemški kirurg Langenbeck je razdelil ljudi v dve veliki skupini: tiste, ki operirajo, in tiste, ki so operirani. Nekoč ga je obiskala prikupna dama, ki naj bi jo operiral nekoliko nad kolenom. Vendar jo je skrbelo, če bo brazgotina ostala vidna. »To pa je odvisno od vas,* ji je odgovoril kirurg. KDO UGANE Bakteriologa Roberta Kocha je obiskal mlad zdravnik. Znanstvenik je imel na bencinskem kuhalniku dobro pokrit lonec, v katerem se je nekaj kuhalo. »Uganite, kaj se kuha v loncu,* je dejal profesor. »Oblaste bakterije!* »Ne.* »Streptokoki.* »Ne.* »Spirohete.* »Ne.* »Potem pa si ne morem misliti, kaj bi lahko bilo.* »Klobase, moj ljubi, klobase.* VOLTAIRE O ZDRAVNIKIH »Dajejo zdravila, ki jih ne poznajo, v telesa, ki jih tudi zelo slabo poznajo!* KO SAM ZMORE Odgovor zdravnika na vprašanje, kdaj lahko pričnejo mladi ljudje kaditi, se glasi: »Takrat ko si cigarete lahko sami plačajo.* TREZNOST Ob pozni uri nekdo nagovori policaja: »Oprostite, ali to ni hiša številka 5?* »Ne, marveč 55.* »Hvala potem sem še trezen.* PAMETNE SANJE »Gospodična Mija, ponoči se mi je sanjalo, da sem vas prosil za roko. Kaj na to pomeni?* »Da ste ponoči pametnejši kot podnevi.* 78. Dunajski mednarodni velesejem od 8. do 15. septembra 1963 TEKSTILIJE IN MODA — Salon krzna — Luksuzni artikli — Umetna obrt — Igrače — Razstava športnega orodja — Modna razstava Posebna razstava: »Vse za dojenčka« KOLEKTIVNE RAZSTAVE INŠTITUTOV ZA GOSPODARSKO POSPEŠEVANJE NIŽJE AVSTRIJSKE IN TIROLSKE TEHNIKA — INDUSTRIJA — OBRT — Stroji — Naprave — Orodje — Gradbeni material — Umetno blago — Razstava embalaže Tehnika v gospodinjstvu Posebna razstava »Trgovina v službi ljudstva« KMETIJSTVO — Posebna razstava »Boljše sadje« Razstava kmetijskih strojev s predvajanji Semenje Eksportna razstava plemenske in porabne živine Poučna razstava perutnine Živila in posladila Vinska poskušnja URADNE KOLEKTIVNE RAZSTAVE 16 DRŽAV IZ EVROPE IN PREKOMORSTVA Obiščite 14.000 m2 veliko Jubilejno halo na razstavišču! Obe sejemski napravi — sejemska palača in sejemsko razstavišče — sta dnevno odprti od 9. do 18. ure, vinska poskušnja in sejem živil pa do 20. ure. Znižane vozne cene za zunanje obiskovalce sejma na železniških in avtobusnih linijah. Sejemske izkaznice pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (z izjemo Tirolske in Predarlske) ter pri vseh posebej označenh pro-dajalnicah (potovalnih uradih itd.). ■■■ ■"'■ v • ausljeglichenar Stickstoffhaushalt mm bei Stroheinackerung : ' 'V'..-,■ • Erleichtert die Grunddtingung Hilft der Saat gut uber den Winter I Grundkorn 5-15-20 / ist der Herbstvolldiinger ' fiir Wi„fergetreide, Winterzwi$chenfruchte und Winlerraps. 1 Grundkorn 5-15-20 II , bietet viele Vorteile: II * geringete Transportkosten |f • weniger Streuarbeit J • .feein Stguben Grundkorn Osterreichische Stickstoffvverke AG. Beratungsdienst Linz, St. Peter 224 5-15-20 gekornt RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45f 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano —- 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 24. 8.: 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 .Mali brat*, roman — 15.45 Knjižni kotiček — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Pogovor z gostom — 17.00 Popoldanski koncert — 19.20 Mešano za vas — 20.30 Iz Solnograda: Orkestrski koncert. Nedelja, 25. 8.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Zabavna glasba — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 13.00 Iz francoskih oper — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 19.45 Godba na pihala — 20.10 Veseloigra — 21.15 Na lepi modri Donavi. Ponedeljek, 26. 8.: 8.15 Orkestrski koncert — 13.05 Opoldanski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.55 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Oddaja za mladino — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.30 Staroavstrijska slikanica. Torek, 27. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Majhen jutranji koncert — 14.45 Ljudstvo in domovina — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Na obisku na Koroškem — 18.15 Iz prve roke — 18.25 Ce mene vprašate — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 XY ve vse — 20.15 .Nova cesta", ljudska slušna igra — 21.40 Cisto rahlo zveni glasba. Sreda, 28. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Vesele počitnice — 15.15 Ljudske pesmi in plesi iz Lothringena — 15.45 Predstavljamo vam — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Iz Solnograda: Orkestrski koncert. Četrtek, 29. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Ljudske pesmi — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 21.00 Ljudske pesmi. Petek, 30. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate —- 17.00 V gosteh na Koroškem — 18.00 Pri koroških godbah na pihala — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Iz Solnograda: Večer pesmi. II. PROGRAM Sobota, 24. 8.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.30 Svet je pisan in okrogel — 9.45 Zabavni zvoki — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske pesmi — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Glasbeni spomini — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Ritmi in melodije — 18.00 Ritmična zabavna glasba — 19.35 Obiščite nas vendar enkrat — 20.00 Majhna večerna melodija — 21.00 Strauss vam igra. Nedelja, 25. 8.: 7.05 Godba na pihala — 8.05 Glasbena mešanica — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.20 Glasbena mešanica — 11.00 Iz Solnograda: Matineja — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Hitri prsti — 15.00 Med genijem in obrtjo — 17.05 Tuji časopisi za konec tedna — 18.00 Melodije avstrijskih komponistov — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Iz Solnograda: Solistična ura — 21.15 V tem ljubem poletnem času. Ponedeljek, 26. 8.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —- 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Zapojmo eno — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.30 Strup v vodi — 20.30 Pisan šopek melodij — 21.00 Iz Solnograda: Serenada. Torek, 27. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Glasba Nica Dostala — 20.00 Robert Stolz dirigira — 21.00 Sanjati, vedno sanjati — 21.30 Lahko govorimo o tem. Sreda, 28. 8.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijska komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Romantična glasba — 17.40 Lepa pesem — 18.00 Od popevke do popevke — 19.30 Vam v veselje — 21.10 Seine — Donava. Četrtek, 29. 8.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Komorna glasba — 14.15 Znani orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Koncertna ura —• 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.30 Solnograška cerkvena glasba iz časa Mozarta — 21.30 Majhen koncert. Petek, 30. 8.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 .Lepotica iz Samosa", komedija — 21.00 Mi in gore — 21.25 Zabavna glasba. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —• 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 24. 8.: 8.35 Majhni zabavni ansambli — 10.15 Zabavni vokalni ansambli — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Plošča za ploščo — 14.05 Znameniti operni pevci — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 17.50 Hammond orlge v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Z domačih goric — 18.27 Pri štirih violinistih — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Po domače ... — 21.00 Za konec tedna — ples. Nedelja, 25. 8.: 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — 10.30 Pisano nedeljsko glasbeno dopoldne — 11.50 Tisoč pisanih taktov -- 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Kon- cert pri vas doma — 14.15 Operne melodije — 15.15 Pojoče strune — 20.00 Pod lipo zeleno — 20.50 Šport — 21.00 Popotovanje velikih skladateljev. Ponedeljek, 26. 8.: 8.05 Poj, smej se, sanjaj — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Glasbena oddaja za otroke — 9.25 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Popevke in lepe melodije — 14.05 Morda si želite to poslušati? — 15.40 Literarni sprehod — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Pisana paleta — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Melodije za predvečer — 21.05 Koncert Beograjske filharmonije. Torek, 27. 8.: 8.05 Iz oper mojstrov klasike — 8.35 Vedri ritmi — 9.10 Mojstri simfonije — 10.15 Operetne melodije — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov — 13.30 Ruska, češka in madžarska zabavna glasba — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Planinska oddaja — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Radijska igra: Minuta rete vizi ja Sobota, 24. 8.: 19.00 .Počasen valček", igra — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar — 19.45 Cas v sliki — 20.00 Trst, mesto na Jadranu — 20.15 .Bingo-Bingo" — 21.45 Poročila. Nedelja, 25. 8.: 17.00 Za otroke od 11 let: Svet mla- dine — 17.30 ,Fury", zgodba konja — 17.55 Za filateliste — 18.25 Pogled v deželo — 19. Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.20 Zanimalo vas bo — 20.00 Poročila — 20.15 .Vrtnar iz Toulousa", igra — 21.45 Poročila. Ponedeljek, 26. 8.: 19.00 Šport — 19.30 Poročila — 19.45 Cas v sliki — 20.00 .Lepa dogodivščina", komedija — 21.35 Poročila. Torek, 27. 8.: 19.00 .Nujni razgovor", igra — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar — 19.45 Cas v sliki — 20.00 Enaindvajset — 20.45 Izbrana islamska umetnost — 21.00 »Sončni mrk" — 23.00 Poročila. Sreda, 28. 8.: 17.00 Za otroke od 11 let — 17.25 Športni ABC — 17.55 .Fury", zgodba konja — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar —■ 20.00 Televizijsko sodišče — 21.00 Poročila. Četrtek, 29. 8.: 19.00 Leteča policija ISAR 12 — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar — 19.45 Cas v sliki — 20.00 • Svetloba in senca* — 20.50 Sah smrti — 21.45 Poročila. Petek, 30. 8.: 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar —• 19.45 Cas v sliki — 20.00 Televizijsko sodišče — 21.30 Poročila. pred dvanajsto — 20.54 Serenadni večer — 21.35 Zabavni vrtiljak. Sreda, 28. 8.: 8.05 Opera in balet — 8.55 Otroške razglednice — 9.10 Glasbena oddaja za cicibane — 9.25 Popevke se vrstijo — 10.15 Bosanska umetna glasba — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Narodne pesmi iz Sovjetske zveze — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 DomačF napevi za prijetno opoldne — 13.30 Pojo italijanski operni pevci — 14.05 Vesele počitnice — 14.35 Glasba zo oddih — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Amaterji pred mikrofonom — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Promenadna koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Za oddih sredi tedna — 21.00 Ljubezen in zloba — 22.15 Zaplešite z nami. Četrtek, 29. 8.: 8.05 Popularen spored sindikalnega simfoničnega orkestra — 9.10 Vesele počitnice — 9.35 Plesni ansambel naše radijske postaje — 10.15 Operni spored — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Sovjetski basisti v pesmih Mu-sorgskega — 13.30 Za razvedrilo in oddih — 14.05 Ir oper slovenskih avtorjev — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 17.05 Novosti iz studia — 17.40 Zabavno glasba — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmr in napevov — 20.45 Lepe melodije — 21.00 Literarni večer. Petek, 30. 8.: 8.05 Pri novoakordovcih — 8.30 Zabavnt orkestri — 9.25 Petkov dopoldanski koncert — 10.15 Plošča za ploščo — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Poje Koroški akademski oktet — 13.30 Odmevi iz Mediterana — 14.05 Ritmi Latinske Amerike — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.40 Zbori dveh Ipavcev — 17.05 Dragulj iz oper — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Pisana ruleta — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Griegovi večeri — 21.00 Klavir in godala — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Iščemo prvovrstnega kuharja ali kuharico za imenitno gosposko hišo (Švica). Nudimo: zelo visoko plačo in prijetno stalno službo. Priporočila ter spričevala in sliko pošljite pod označbo »Švica« na upravo lista. Za večjo hišo v Montreux/Švica iščemo kuharico s prvovrstnimi priporočili. Ponudbe s sliko pod označbo »Gerling« na upravo lista. Iščemo za Švico (St. Gallen) spretne Šivilje po možnosti z dobrim predznanjem. Priučitev mogoča. Smo moderna oblačilna tovarna s petdnevnim delovnim tednom in lastno hišo za svoje nameščence. Dobra plača. Povrnitev potnih stroškov. Starost 18 do največ 38 let. Prošnje je treba poslati na: W. Kriese-,mer & Co. A. G. Wassergasse 23, St. Gallen (Schweiz) Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec* Uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometer* gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, od0 govorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — piši naj se pošiljajp na naslov: Celovec - Klagenfurt « Postfach 124. Ta teden vam priporočamo: Za potovanje v sosedno Jugoslavijo ■ AVTO ATLAS JUGOSLAVIJE, 27 kart, 60 str. br. , 56 šil. | AVTO KARTA JUGOSLAVIJE, z mednarodnimi prometnimi znaki 14 šil. R| TURISTIČNA KARTA jugoslovanske obale Jadrana, s seznamom in opisom krajev 21 šil. H LJUBLJANA, načrt mesta s seznamom ulic in važnimi naslovi 28 šil. g POHORJE, geografski zemljevid Dravske, Mislinjske, Šaleške in Mežiške doline (na platnu) 21 šil. „Naša knjiga”, Celovec, Wulfengasse t JHM >t.» fjii