178. številka.
Trst, v ponedeljek 6. avgusta 1900.
Tečaj XXV
,,EdlllOVt ..
r iiaji» enkrat na flan. razun nedelj in pruKnibo-v. ob 6. uri zvečer.
Varočnin« ztmSsi :
Za celo leto........kron
za pol leta.........-
zr četrt leta " ....... f> „
za en mesec ........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Xa n»-ročbp br»7. priložene naročninp hp uprava re ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se pro<lajejo posamezne s-tpvilkp po H stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.l
Telefon fitv. 87(1.
Ogla«!
se računajo po vrstah v petitu. /Ca večkratno naročilo s primernim popustim. Posiana. osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogobo
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva 9JEdin ost" za Primorsko.
V edinosti Je moč !
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in ngi asi je piačevati loco Trat.
Uredništvo in tiskarna se uiiliHjata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inserutov v ulici Molin piccoio štv. Ji, 11. naiistr.
-J-
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna, konsovcija lista „Edinost" v Trstu.
Revščina na poljn slovenske stenografije in potreba slov. stenosraf-
mu
Kmalu mine 25 let, kar je začel — 1. 1876. — izhajati prvi slovensko-hrvatski ste-nografeki list »Jugoslovanski Stenograf« pod uredništvom »apostola jugoslovanske stenografije«, Antona Bezenšeka. Za slovensko stenografijo je bil to tudi začetek; kajti, kar se je poprej delalo na tem polju, ni niti prišlo v svet ter so bili tudi le poskusi. Kako se je pa od tedaj razvijala naša stenografija ? Z žalostjo moramo konstatirati, da nikakor ne nam v čast.
Le poglejmo nazaj !
Vse naše stenografsko slovstvo sestoji iz dveh učnih knjig, Bezenškove iz 1. 1891 ozir. 1893 ter i/. Magdićeve iz 1. 1897, iz
Že lani se je nekaj ukrenilo v tej stvari, ali prav za prav: sklenilo ukreniti. Dne 13. avg. je bil namreč shod v Žalcu, na katerem se je izvolil pripravljalni odbor za stenografsko društvo. To je bil začetek. Menda pa gospodje, ki so v odboru, ne puste stvari pri začetku, ampak jo tudi izvrše v kratkem, kajti imena, kakor Bezenšek, Šantel, Krušić, Novak i. dr. kažejo, da imajo nalogo pravi možje v rokah, ki rešijo stvar, kolikor mogoče ugodno, da pridemo kmalu do toli za-željenega društva. To društvo je prvi pogoj za obstanek in razvoj slovenske stenografije. Imamo namreč, kakor smo še majhni v tem tem oziru, že 2 različna prevoda G-abelsber-gerjeve stenografije. Nekateri se drže Mag-dičevega prevoda, drugi Bezenšekovega. Prvega prevod je jako uetočen ter ga že vsled tega ne moremo odobravati : Magd i c se namreč oddaljuje tudi tam od originala, kjer ni
Politični pregled.
TRST, 6. avgusta 1900.
K položaju. O akcijskem 'načrtu vlade pripoveduje «Pester Lloyd» : Prihodnjih šest tednov se ne zgodi nič. V jeseni se skliče državni zbor za — poskušnjo. Upa se, da se
postaja potrdimo. En Bog, en narod, en.....«
Kaj neki pomenja teh pet pik? Morda cesarja ? A kterega ? Kako misli isti list o nekem (?) cesarju, je razvidno iz iste listnice uredništva, kjer odgovarja isto nekemu E. R. v Nurnbergu, kakor sledi : »Preut sieh der Naturgeschischte des Pfaffenkaisers«, sloven-
poskušnja posreči, kajti vlada se neumorno ski : »Veseli se prirodopisja farškega cesarja«.
trudi, da Cehi odnehajo od obstrukcije. Nekaj nade je, da se doseže ta cilj, ne da bi se vlada obvezala v kake jezikovne koncesije Cehom v prilog. Prej ko n e predloži vlada v jeseni nov jezikovni zakonski načrt, ki bo upošteval, čemur so oporekali od obeh strani.
Prirodopisje se seveda bavi v prvi vrsti z — živalstvom.
Ali niso to uprav idilične razmer v naši Avstriji ? ! Kdo bi ne zavidal Avstrije za tako tiskovno svobodo?! Zdaj pa primerjaj, cenj. čitatelj, postopanje državnega pravnistva v
Potem utegne biti vladi glavno prizade- Mariboru, ki zaplenja »Slov. Gospodarja« za-vanje to, da se ta načrt izroči kakemu odseku. ' radi notic, v katerih se imenujejo trgovci, ki Ce tudi s tem še n e b i b i lo rešeno jezikovno j svojim odjemalcem za nameček dajejo mesto vprašanje v sudetnih deželah, ali razprave v bonbonov tistega — »Štajerca«, <ci ni dru-odseku bi vendar pomenjale znaten taktičen /ega nego organ za poneumevanje kmeta, vspeh, ker bi odprle pot za razprave v dru-	Dogodki v Srbiji. »Information« je
prav nič potreba, med tem, ko se to o Be- gih odsekih o važnih finančnih in gospodar- prejela iz Belegagrada: Kralj Aleksander in dveh Novakovih razprav v poroedih	zenšku ue more rečit 0j)e knjit;i gti pa ' skih vprašanjih. Kar se dostaje vprašanja se- njegova nevesta, gospa Draga Lunjeviea, sta
zije Novomeške 1894 ter Kranjske 189<, in ; jako pomanjkljivi. Da ima Bezenšekov pre- ; stave parlamentarne večine, vlada ne bi rada dne 30. m. m. v parku v Topčiderju vspre-
iz spisov v »Jugoslovanskem stenografu«, ki je pa tudi že nehal izhajati. To je vse. Zdaj pa strmi, dragi čitatelj, da imamo Slovenci tako malo s te no grafov ! V teku skoro 25 let
e ves ::
vod prihodnjost, znaČI že to, da je od mi- i videla prejšnje većine, ker bi bile s tem nem-	jemala poklonstva nad 30 deputaeij, doslih nisterstva potrjen. Zato bo pa treba pri tej ške stranke že v naprej potisnjene v bojno j	največ z dežele. Znamenito je bito, kako od-knjigi mnogo popravka, pa tudi popolnitve, i pozicijo; z druge strani pa vlada ne bi pov-	krito in iskreno so kmečki govorniki o tej Novak se drži Bezenškovega pravopisa, a v speševala sestave kake druge večine s poli-	priliki govorili svojemu vladarju. Voditelj de-nismo prišli Slovenci niti tako daleč, da b.	ganju gre 8V0j0 pot tičnim značajem, kajti ona tudi Cehov ne mara	putacije iz Posavine je rekel n. pr.: »Danes imeli urejeno debatno pismo. Nekaj je sicer	• ^ ^ ^ nejediuost na steno_ j potisniti v bojno pozicijo. Kar žele v vladnih	stojimo pred tabo, da damo izraza svojemu o tem na koncu Magdideve učne knjige	^ ' ^ čustva, ki bo na ' ** - d i, je to, da bi vsi proglasili I	veselju, na tem, da si našel svojo srečo. Bog naj tud, v eni obeh Novakovth razpra al da	K IJ ^^^ ^^ ^ ^ 8lobodno roko. Za slučaj pa, da se tudi ta	bogato blagoslovi tebe in tvojo nevesto. O tej bi se kdo mogel „ slovenjih knj.g-	' fi kakor t() delajo Nemci na svojih ' Posk- ponesreči, za ta slučaj n i vladaste-	priliki pa nam dovoli tudi, da govorimo postno popolnoma p„n&t. sloven k, stenog -	J ^ To društvo bo Voeka- I r' * a - nobenega sklepa. |	vsem odkrito s teboj, svojim goreče lj ubije-
iiii, to ie nemogoče. Vsakdo, ki noče »in	& ' » n • . i- r • j • i •	vla^inAm nefc-ii let	ie da z
-ii • .n,iti	kor imelo tudi svoj organ, katerega bo lahko Dragi citateh. ah ves sedai. kai ura v za	mm \ ladaijem. /.e nekaj let *em je, <ia se z
stenograf, mora si debatno pismo ustvariti	.. i - i
.... „, . r--- k^j;«:	razširjalo po svojih zastopnikih, katerih bo prav noče vi
sam, bodisi po nemški stenografiji, bodisi	* 1 j .	,
,„ 1 . . , , ,_____i •	imelo po vseh važnejših slovenskih krajih, drugi tudi ne vedo.
drugače. To pa je jako na kvar slovenj	^ ^ drl,L„ skrbelo „ iH,aj(> »„tegne., >zdi se. - in pa zagotovilo, da	je bil tlačen inje t,-pel nei,rečen., Sedaj pa,
stenografiji; kajt,, ako pojde tako dalje, na-	druStvl, bo B,„nelo v,e se ni storil še noben sklep - to naj bi bil	ko si našel svojo srečo, pričakuje narod od
stone tak Babdon v sb-vensk, stenografi,,, da	^J^ [>n ^ ^ iafc„Udci program?! Le toliko se nam *di jasno,	tebe po vsej pravici, da si boš puščal svetovati
bo temu težko vec odpomoe,.	^ vseh društvenikib, m«l da bi vlada hotela nekako prevariti stranke	od prijateljev naroda; oni, katere s, pred par
kakor smo videli, nimamo blovenci ne	r j &»
... x * . ■ i „	tem ko je dosedaj izdajal časopis en
potrebnih stenografskih knjig, ne svojega	L ,
. . , .	Društvo bo pa tudi pospeševalo stenogi
lista. Kaj pa je temu krivo? Na to \pia-	, . , . ?
. . . ' r,, i	pouk »o vsem slovenskem, skrbelo bo, __________.	. _
sanje je pn nas Slovencih odgovoi večino	. v. . v ,	b-i vir hudi krizi nai	Želimo, da se svojo izvoljenko doživiš le sreč-
J _ . 1 . , .. v .. ,	bo v vsakem večjem kraju kdo poučeval sko, vprašanja pa, ki so vn niicn kiizi, naj	tJC1,lu »	j	j
ist, List nuna dovolj narocn.kov, tiska ga	brezplačno, ali pa le za malo ostanejo - nerešena. To je državniški dile-	nih in po ničemer kaljenih dnij obdan od
pa ».kdo ne zastonj; knpge ne najdejo do-	^ ^^^ ^ ^ Nemeih naVil<k. tantizem, kakor je vpisan v knjigah.	:	ljul»exm svojega zvestega, »lobod„ega in za-
voli kupcev, a zaloznik ne more denarja za-	' J 1 .. _	„	dovolinee-a naroda«.
. j . i i - i u: ^	Tako se počasi povspemo tudi v tem oziru Jasna beseda pangermanov. Nem-	J s
raetoti- Je pa se nekaj, kar je slovensk, se-	^ „„ katerem stoje sellaj tll, j 5kj ^M list .Scherer.. ki izhaja v - A v	Tudi drugi kmečki govorniki so povdar-
nografip neugodno; n,mamo namree slovensk h	J^ ^	^	m	jali Heg ljnbezDi ,„ ,„la„osti tudi pravice
srednjd. sol. Jn to je glavn, vzrol., aa je,	^ hj ^^ ^^ vricl, mnogo ,ir„gih ranimivih opazk, sledeči odkriti	ljudstva in so spajali s tem željo, da bi se
stenngnd.cn,m knj.gam usoda tako nemda.	stanografov ter prijateljev .steno- odgovor nekemu I. Sch. v Nnrnhergu: Das feste	nikdar več „e kalilo sporazumljenje med vla-
Ako b, „neb m, srednje sole, na katenh '».	z„Lmme„stehcn aller dentsehen SUimme und	darjem in narodom. Kralj Aleksander je „d-
Ne sramuj se: nami — bržkone brez tvoje vednosti — ne Sami »prej ko ne«, postopa kakor s svobodnimi državljani. Narod in j'
Pri društvu bo slonelo vse se ni storil še noben sklep
Ča- akcijski program?! Le tolik med da bi vlada hotela nekako pri
sam. _ kakor prevarjamo otroke s sladkarijami, par dnevi odpustil kakor izdajice, so bili tvoji rrafski kadar jim hočemo dati grenkega zdravila—, in naši sovražniki. Le piavičnost je trdnjava k>, da da bi rešile proračun in pa pogodbo zOger- in ^ v ljubezni naroda je moč vladarjev.
se poučevala slovenska stenografija, imeli bi	.
... „ ,, Poživljamo pa tudi tem potom priprav- jrermanisehen V olker gegen Komer und iMaven tud, veliko vec stanografov ter potem se-:,. , . ^	^ ^ ^^ ^	^ ^ ^-„^aigkcit. Ein Gott, ein ^ prva skrb, da bo osrečal svoj na,...... O tej
govoril v daljšem govoru, da mu bo odslej
-	i.	a	«•	o-------------- -	o o
veda tudi veliko več odjemalcev stenografič- D3*"'
novi se v iu. stoletju, un ne stopimo samo \ oik, ein....« oiovensiii oi se u> giasuo ; uruuu ...... — j- —o	j
I Slovenci v 20. stoletje — brez stenografskega združenje vseh nemških plemen in german- kar očarani od neveste kraljeve. Neki star,
društva!	—i. skih narodov proti romanstvu in slovanstvu očevidno jako ugleden kmet iz Jadra seje
revščina na stenografskem polju.
Kako pa stvari sedaj od pomoči ?
znajo brazilijanski jezik in markizu pomagajo, da nam kaj sporoči. Škoda, da je naša ba-
jaz bi se bila tudi veliko več naučila tega tujega jezika. Mimo nas hod jo delat zamorci, pa so zelo nezaupni in malobesedni ; ko prihaja mimo domačin, se pa tudi nima skom pogovarjati. Moj oče mu pripovedujejo karkoli, pa vse s tistimi malimi laškimi besedami iz Trsta, Brazilijauee povdarja svoj los i n las, pa se ločita oba nezadovoljna.
Ko bi se le to ponavljalo večkrat na teden ?
Teti Rezi nameravam pisati tudi te dni in milo prositi za pomoč, ako bi se očeta lotila bolezen.
Oprostite, če dobivate moje liste neredno. Daleč smo od Sao Paola — tri ali štiri dni peš in šc nekaj po železnici. Tudi nam pri-
hajajo pisma neredno iz domovi »e in od sestre izvedeli, kaj ju druži, in celo sam markiz, ki	Tudi naše najmlajše deklice morajo raz-
1 iz'Rio de Vaneira. Vsaki teden jedenkrat seje mnogo več staral za divjačino nego za tepati in rahljati rdečo zemljo, dokler utru-
svoje posle, se je rad ozrl na prijatelsko dvo- jene ne zaspe na njivi ; mali Gregec j.m za-
jico ter nekoč prašal Nino malomarno, zakaj poved lije.
Vročina nastopa dan za dnem; kmalu
— Je moja rojakinja, sennor.	treba popoldanje ure počivati v baraki in
_ Ali ni tvoja domovina v teh širnih zato delo natezati zjutraj in zvečer. Naš oče
deželah svobode in napredka?	si ne privoščijo tega odmora.
Neko popoludne sem te dni napravljala hladilno pijačo in strahotna — bela kožica — okrog
PODLISTEK Ziflka Brazilijanka. vozi tam nekje po polju poštni voz; kdor ga
Povest. Opisal Ivo Tro It.	je došel, ali srečal ali nalašč počakal, dobi
Nekaj Poljakov in Rusov je res tukaj ! kaj, sicer gredo listi nazaj v Sao Paolo za ima tujko tako rada. blizu; ali kako naj nam ti pomorejo, ko so! cel teden in še več.
sami reveži. Več let so že tukaj in nekateri	Brazilijo razumevajo tukaj menda tako,
kakor pri nas občinski pašnik, kjer ima največ veljave tisti, ki najhuje kriči, druge	— Je, sennor, pa svojega rojstnega kraja;
zakona.
raka nekoliko preveč od glavnega selišČa ; zmerja, sramoti in slabejše klofuta — vimenu ne morem pozabiti.	VA	l>11<'
— Moraš, Nina. Mi vsi smo svobodni opazila, da voženica
očetovih oči ui samo bela vsled temne barve
Denarja in vrednosti sploh ne kaže pošiljati po pošti, ker bi ga priseljenec največkrat zastonj iskal ter dobil slednjič še nekaj ur zapora zastran s:tnosti. — Kolikokrat se s solzami spominjamo domovine in domačih dobro in varno urejenih naprav za človeško življenje in imetje. Blagor Vam na Slovenskem !
Z resničnim rodoljubjem Vas, cenjeni gospod, najsrčneje pozdravljamo, posebno Vaša hvaležna Z i n k a P r e m r 1 o v a.
IV.
Malo dni je soln<'e zatonilo v daljni ravnini, da ne bi Zinka prihitela s kakoršnim-koli opravilom k Nini. Ljudje so tudi kmalu
Brazilijanci.
In Nina ni odgovorila ničesar, le sočutno j obraza, ampak celo rumena koža nad zaviha se je ozrla na Zinko, in ločili ste se.
V baraki markiza de Oolorado. 31. avgusta 188*.
Deževni tedni so, hvala Bogu, pri kraju. Staro modro nebo se nam zopet prikazuje v vedno večjih lisah. Zemlja se suši, in naš oče ostajajo od jutra do večera zunaj, jaz jim pa moram donašati jed na njive in senožeti, kjer se slednjič vsi potimo in trudimo kakor črna živina, da bi čim več pridelali, zbogatili in se vrnili v staro domovino. Očeta se je prijelo pomladnje solnce, da so črni kakor pravi zamorec, le zobje so rumeni.
nimi rokavi in na razgaljenem vratu je bila tudi te barve.
—	Oče, ali se ne čutite nič slabeje nego po navadi?
—	Nič. Pa kaj prašaš tako neumno?
—	Tako se mi zdite čudni, kakor če bi se Vas hotela lotiti mrzlica — o Bog— Tista huda — —
—	O, tega pa ne ! Jed mi sicer posebno ne diši, pa to je vsled trudnosti : drav pa sem, zdrav, hvala Bogu !
Jaz nisem verjela in tudi oče niso verjeli.	(Pride še,)
izrazil nasproti meni nastopno : »Hvala Bogu, : moramo misliti le — na-se, to je: ne smemo sej	V Trstu in v Kopra izražajo svoje
da je enkrat stari (to je Milan) proč. Kralj je mlad in so mu slabe svetovali, sedaj pa dobi angelja varuha, ki ga gotovo ne bo
udeleževati manifestacij, ki so naperjene proti j zgražanje nad umorom nedolžne žrtve fanatičnega anarhisti«, sklicuje se na prijateljsko
nam !
Vse prisiljeno. Neki trgovec nam po-! zvezo, ki spaja Italijo in Avstrijo, in na raz-
pušČal delati pogrešk. Kakor čujemo, mu je ; roča, da seje branil do sobode razobesiti žaljeni čut človečanstva. Na vse drugačne
sožaljno znamenje nad svojo trgovino. Že vezi pa se sklicujejo ti gospodje, ko poročajo med tednom je lastnik hiše direktno uplival ^ svoja čuvstva italijanskim oblastim, kakor so
obljubil tudi car, da ga bo podpiral, dokler bo na strani naroda. In dokler je car njegov prijatelj, lahko mirno spi«.
Ubojstvo kralja italijanskega. Prevoz zemskih ostankov pokojnega kralja se bo vršil iz Monze prihodnjo sredo po 7. uri zjutraj. Vlak dospe v Rim po polunoči. Truplo prevedejo naravnost v Pantheon. Ob vsej poti bo stalo vojaštvo. Po poti bodo postavljeni slavoloki, koli traimvava preme-njeni v ciprese, gorele bodo svetiljke. Papež je pooblastil škofe, naj dado po svojih župnijah od vernikov moliti molitev, ki jo je zložila kraljica Margarita in doposlala škofu v Cremonti, Bonomelliju.
Iz Kima poročajo, da se bo razprava proti morilcu Bresciju vršila čim prej in ločeno od preiskav, ki se vrše proti njega namišljenim sokrivcem. Iz Monze poročajo, da je ta zločinec jako renitenten v zaporu in da so mu morali nadeti nasilni jopič!
nanj, naj razobesi kako znamenje, čemur se je naš narodni mož odločno vpiral. V soboto je pa prišel omenjeni lastnik hiše kar trikrat nad svojega najemnika ter mu i n d i r e k t n o grozil z materijalno škodo, ako ne sluša »svojega gospodarja«. Zastonj se je upiral naš korenjak, slednjič se je moral udati, ali po-
to storili naši državni poslanci, katerih brzojavko so sicer v Trstu zaplenili, katero so pa italijanski listi doslovno objavili.
In kako sodijo naše laške rojake v Italiji, naj kaže sledeči članek iz beneškega časopisa »L' Adriatieo« št. od 2. VIII. 1900.: »Nell' Italia G i u 1 i a. Ci serivono
da Trieste che in tutta la Regione Giulia l'assassinio di Re Umberto ha dato luogo a grandi manifestazioni. Tutti i comuni telegra-farono a Ponzio Vaglia e a Saracco. Ancora una volta i fratelli deli' Italia Irre-d e n t a h a n n o p a 1 p ! t o col cuore d i tutta la gente italiana«.
(V julijski Italiji. Iz Trsta nam pišejo, da je umorstvo kralja Humberta v vsej Regione Giulia dalo povoda velikim demonstracijam. Vse občine brzojavljajo ministroma Ponzio Vaglia in Saracco. Zopet enkrat je bratom iz neodrešene
Lepi zavezniki, kaj ne ? ! Ako je to naši vladi prav, nam tudi. Časi so prošli, ko smo se vznemirjali radi
vedal je gospodarju hiše, da on ni hinavec, da on razobesi zahtevano znamenje le vsled pritiska, in da je taka agitacija nemoralna, osobito ako uprizorjena po ■»■ liberalcih«.
Kako agi ti raj O ! v ulici Del Bosco je neki slovenski krčmar, ki ni razobesil zna ka žalosti, ker je to proti njega prepričanju. Takozvani komisar s trga pri stari mitnici je šel nad njega in ga navijal, naj ne dela izjeme, ker da so vsi drugi že razobesili črnino. Žugal mu je tudi z materijalno škodo. Naš mož pa je rekel: Popred so Lahi zaha-O anarhistih. V Milanu in Monzi so jali v mojo gostilno. To vam ni bilo prav in zaprli mnogo oseb, o katerih mislijo, da so ste jih odgnali, razglasivši me za nekakega i 11 a 1 i j e bilo srce vseh italijanskih anarhisti. Iz Bologne poročajo, da je resnični panslavista ! Sedaj prihajajo Slovenci, kar 11 j u d i j«.)
pomočnik Brescijev neki črevljar Leandro vam zopet ne ugaja; vi bi hoteli, da si od-j Isti list objavlja vsak dan nove vesti o Nicoli iz Biele, ki je izginil iz tega mesta 26. ženem Še Slovence! Nikoli in za nobeno1 manifestacijah sožalja iz naših dežel pod na-ali 27. julija. Toliko je gotovo, da je Nicoli ceno !	slovom »Dali'Italia Irredenta.
20. julija brzojavil Bresciju v Bologno, naj	V ulici Ghega je neki trgovec Italijan
takoj odpotuje, ker da je vse pripravljeno, po narodnosti, a Avstrijec po mišljenju. Temu Bresci se veda še vedno cinično kakor do- trgovcu niso dali miru, ker ni razobesil znaka sedaj.	žalosti. V soboto pa so mu prinesli celo »peČo« takih »malenkosti« in »otročarij«.
V Trstu so razven že imenovanega vra- črnine ter zopet pritiskali nanj, naj za božjo	Kako Žaljujejo Italijani V kraljev-
tarja hotela »de la Ville« Jannija in čevljarja voljo :azobesi kaj.	stvil ? Iz Padove nam pišejo: V vseh mestih je
Dojma Stipinoviča zaprli še nekega drugega j Možu se je že preveč zdelo, zato je zastav s črnino. Povsodi so razobešeni raz-čevljarja, Josipa Smrtnika, ki je tudi dobival vsprejel kos črnine z sledečo izjavo: Jaz glasi oblasti. A povsodi so ti razglasi —go-anarhistične časnike.	razobesim znak žalosti, ali proti svoji volji in | tovo Qt| socijalisov — raztrgani in umazani,
Šah perzijski je zahteval sliko svojega proti svojemu prepričanju! Razobesim zato, i ;n j^ko njih je zapisano: \V il socialismo! napadalca: ko jo je prejel, jo je gledal dolgo bom imel mir.	Socijalisti prirejajo celo dejanske izgrede proti
časa ter rekel: »Neverjetno! Mene je hotel	Celo osli morajo v Trstu žalovati. Ne i m0narhističnim domonstrantom. Človek se
umoriti! Zakaj? Jaz sem potnik, ki nima s mislite, da se šalimo! Na svoje oči smo vi- guti> kakor (\a stoji na vulkanu! politiko teh dežel ničesar opraviti. Ta človek deli, kako je oslom, ki so vozili mleko, vi- Sožalje T Vidmu. Prejeli smo: V Vaje blazen. Zdi se mi, da je blaznost na za- sela na uzdi črna cunja, kakor dolg uhan! j gem kakor ^ y la§kjh Hgtih čitam dan na padu sploh jako razširjena. Pismo, ki ga je Tudi žalujočih fijakerskih konj je videti j ^ kake priprave delajo y Soža]je smrtj šah dobil v svarilo pred napadom, je imelo krevsati po Trstu. V izložbenem oknu neke lagfeega kralja v Trstll> Ta stvar mi {)a opazko: »V Neapelju nisem mogel oddati sladčicarne blizo sv. Antona novega je neka	čudna /d; Te dni Rem bn glll6ajao (nu
pisma ker me opazujejo, zato sem je dal oddati kremžeča se figura — prava karikatura I potovanju) v Vidmu in tam nisem videl skoro po svojem prijatelju v Parizu. Jaz sem Ne- s prazno taso v roki. Preko rame pa ima j n-g tacega> kakor ge pjge 0 Trstlu Xam je apolitanec. Angelo Bortolotti«. Iskanje tega črn flor... Bog vam vedi, da-li se kremži j ^ uavadno živijerije, edino zvonenje zve-moža ni imelo nobenega uspeha. Videti je, zato, ker je*tako sila žalosten radi dogodka;.^ 8pominja na kva|jeVo smrt, in pa tu pa kakor da je hotel dotičuik redarstvo nalašč v Italiji, ali pa, ker je tasa — prazna. Je ^ kafca zaatavica na ,lišah . in ge te so spraviti na krivo sled.	že pač res, da je tudi od žalostnega do smeš- j jako redke ! Prehodil sem n. pr. vhodno ulico
Tudi z Dunaja poročajo, da so tamkaj nega jako majhen korak.	, v mesto yidem> uli(,0 Akvilejo. Ta ulica ima
zadnje dni zaprli mnogo italijanskih delavcev,	Izzivanje. V soboto sta prišli dve laški 13Q ^ me(} temi gem naštej nW manj nego
na katere leti sum, da pripadajo anarhistični »frajlici« pod stanovanje Slovenke v ulici del j 93 ^ nimaj0 nit; znaka sožalja, druge stranki. Italijansko redarstvo je obvestilo du- Boschetto ter sta začeli upiti: »fora porchi I jraaj0 male znstavice s črnino, najsko policijo, da je Bresci v Milanu, prej di ščavi che non meti luto!« Neka straža, ki	pa- velika raziika . v Trstu morajo celo
nego je odpotoval v Monzo, vzdignil pismo, je baje slišala te lepe besede, je sprovela j branjevke imet; na €Štantih» nekaj črnila, ki mu je došlo z Dunaja.	omenjeni in napadeno na redarstveni urad, menda zato? ker je Xrst v _ Avstriji ! V
__kJer 80 posvarili laški izzivalki ter tako Vidmu pa se pristni Italijani ne brigajo ve-
: zaključili vso to — otročarijo?! »Governo« ^ jn Udine je _ na Laškem. Ali ni to omenja ta slučaj, ali izpustil je besedo narobe svefc? AH |)a niraamo morda v Av_ »ščavi« in promenil ulico!	j ^ Uu][ narobe _ vye?!!
Komentarja menda ni treba!	Čujte! Čujte! Danes smo prejeli od
Mera je — prepolna. Pod tem na- al)8olutno zanesljivih oseb: slovom nam pišejo iz trgovskih krogov : Te	J z M i 1 a n a : Toliko v Benetkah ko-
Tržaške vesti.
razreda v X. činu, vse v službi na Primorskem.
Nesramna agitacija. Pišejo nam: V soboto zjutraj so zlobne duše raznesle vest, da je naše »Bralno in podporno društvo« razobesilo »črne cunje« na okna svojega
Imenovanje. Finančni minister je unapre-dil geometre II. razreda Marija Spongio, Antona G r u h i s i c h a, Petra K u s m a n i c a
in Nikolaja Kol a rs k e ga v geometre L dni hodi okol° na%h tršovcev " tr&ovec z	Ukor v Milanu in na dotični progi znamenja
vinom gosp. Retta, Zid ter nabira za »zalego«.	Soža]ja popolnoma neznatna. V obeli mestih
Na dan pogreba se objavi cela svota »per	so rilzobešene le na nekaterih glavnejših
una memoria!« Najnižja svoti ki se jo sme	j gjavbah po jedna narodna zastava s Horom.
podpisati, je — 60 stoti nk !	Crne zastave ni jedne. Ljudstvo
Ko mu je neki naš trgovec rekel, da ne da	j j n d j f e r e n t n o. Sinoči in <1 a n e s v e Č
nič v politične namene, je g. Retta rekel: »Zakaj	'javnih koncertov in gledaliških
• , v • . - „ . ■ - , ste na izobesili črnino nad svoja vrata ?« Naš	o r e d s t a v i n v a r i e t b. Sinoči o e 1 6
stanovanja ! \ isti cas se je raznesla ista ne- i ' J	r1 e"a ^
, . i \ i i j , ! mož je rekel: iz spoštovanja do umorjenega	n r v i koncert al 1 i d o. Tukaj v Milanu
sramna laz o »Delavskem podp. društvu«, J .... .	"
, , , .... , kralja, v protest proti italijanskim morilcem	t>recei živahno, prodajalnice vse odprte. No-
kar je dalo povod nasun strasljivcem, da so, ' .	wvuuuv'' i j t
, ,- . .,. I in še največ, ker sem bil na razne načine —	bena prodajalnica nima kakoršnjih si bodi
sklicevaje se ravno na te vesti, razobesili i .	'
, , prisiljen v to! — To je spontan na {!!) demon-	znameni sožalja. Na ulici ne vidi se oseb v
crne znake. ' J ji	j
Kakor da bi to ne bilo dovolj, hodijo straciJa !	oblekah žalosti.
nekateri naši neumneži po mestu nagovarjat1 Oprezni SO do skrajnosti! PiSejo nam:	Iz Monze: rI u v Monzi zelo malo
one, ki še niso razobesili, naj store to, ker, Sedaj imamo priliko, da se učimo opreznosti	zastav. Crnih zastav nič, samo na nekaterih «
da bo kaznovan, kedor ne razobesi!! jv demonstriranju^ Ves teden je že, odkar	hišah narodne zastave s florom. Na veli-
Ni dosti, da se nekateri naši že od sebe, j si,iJ° Ijiulstvo v sodelovanje na	kem trgu nobene zastave.
a po nepotrebi klanjajo našim najzagrizenej- fino izrabljani demonstraciji in v vsem tem	Nekaj evetja iz slovenskih feljtonov.
šim nasprotnikom (da ne rečemo hujega). času ni beležiti niti enega (vsaj javnega ne)	Ljubljanski David, ki je izumil novo vrsto
Ni dovolj, da se irredentarji bahajo, češ, protizakonitega slučaja!	harf, piše v sobotnem listku »Slovenskega
sedaj vidijo v s i o n i, ki niso slepi, da! 8'bjo, tako silijo, da se to siljenje	Naroda«, naslovljenem »v pasjih dneh«, do-
je Trst zdrel za — združenje z m a te r j o | gal>r že vsakemu poštenemu človeku, ali v Italijo! Vsega tega še ni dovolj, ampak je tem poslu so tako zviti, da jih ne more pri-še taci 11 med našimi, ki opravljajo posel agi- ,)eti nobena roka! Denite, saj so deli vsi, saj tatorjev. In kako plačilo dobivajo za to? Za- je "kazano od zgoraj, saj so tudi tam doli služeno!! Italijanski listi se jim rogajo, ime- | razobešali o priliki smrti avstrijske ceserice, no vaje jih _ hinavce!!	! saj smo vs' prijatelji, saj smo vsi ljudje itd.
Nam ni treba, da hodimo v
žerjavico j
po kostanj -- za druge! Nam je v dolžnost, da smo o tej priliki taktni. A potrebnemu taktu
brez konca in kraja !
Mojstri pa so, to jim treba priznati !
Naši Lalii in Italija. Strašna smrt ita-
smo zadostili popolnoma, če smo pasivni. S lijanskega kralja Humberta I. je dala zopet človeškega stališča smo že storili svojo dol- našim laškim zastopnikom priložnost, da po-žnost; s političnega in narodnega stališča pa kažejo v pravi luči vso svojo hinavščino.
slov no :
v Da, lelošnja vročina je posušila marsikomu še zadnjo troho možganij !
V Trstu pa so različnim harteniatom razglašene strune popolnoma popokale. I ega so krivi sicer tudi pasji dnevi, a največ hudomušni Gr i goro vic, ki je konstatiral, da igrajo tržaške harfenistinje — »fovš« Različni »prijatelji« — kavalirski branitelji natolee-vane dekliške poštenosti — so jim hiteli »šti-mati« strune, a zaman. Niti v Kopru, niti na Krasu ni bilo dovolj emancipiranih strun,
da bi se dale napeti na tiste harpe. ki so st*-duj še bolj razglašene. In tega je bil kriv Grigorović! In četa liarfenistinj in harteni-stov se je zarotila, da jima mora dati Grigorović zadoščenje. A dobiti ga treba pred vsem. Začel se je lov. Iskali so ga križem sveta, a zaman. Končno je radi ljube edinosti in tržaške sloge priskočil neobriti Iiriillec, ki ponuja vsakomur svoje zobate škarje in žagi slično britev, a ju je sam najbolj potreben. In Brullec je izdal pravcato tiralnico za Grigorovičem ! »Mojster je v podlosti in v »fini« pornografični stroki«, daje »lekcije v temeljitem natolcevanju« in »prodaja na svojem potovanju duhovitost na drobno in na debelo*. Tako je opisal Grigorovica ter obljubil onemu, ki ga ujame in pritira v Trst, vse letnike »humorističnega« lista »Brivca«, deseteksemplarov »Misterij* in rokopis »Izleta v Benetke« g.čne Mrak. A tudi tiralnica ni zalegla nič. Zato pa so poslali tržaški harfe-nisti svojega najstarejšega v Ljubljano. Prišel je prav za porcijunkule. S t i k a 1 j e tudi med terci j alka m i p o <• e r k v a h, a nabral le ne broj bolh. Nakupil je tudi precej čebulje in češnja. Tega bode rabil, da bode poslej »Brivec« še duhovitejši. Toda Grigorovića le ni našel. In jezen je šel sest k Lassniku na vrt ob kalni Ljubljanici. Na tistem kamenitein obzidju sloneč si je kakor moderna Lorelev česal vse popoludne s v o j o ples njivo brado ter metal bolhe v vodo. Včasih pa ga je obšla sentimentalnost in vzdihnil je :
»Poznaš zemljo, citrona kje cvet:i-e V
Tudi ta »stari Harfner« (Goethe: \Vil. Meister), kateremu zbuja brada domišljavost, da je humorist, a ki niti do pikoslovca ni prišel, se je vrnil torej, ovenčan z venci čebulje in češnja, prav slabe volje v Trst k razžaljenim harfenistom, kjer poje sedaj ob spremljanju naj razglase nejši h harf: »Wer je sein Bro<l mit Zwiebel ass, unter bloden Betsch\vestern-Larven in Laibach bei der llriicke sass,
der seh' net sicb zuruck nach <len Triester-»Hart't*n-.
Krišpin Krišpinovic.
S takim »pasjim« humorjem dela »Slov. Narod« konkurenco »Brivcu«. Mi sč svoje strani pa ne moremo druzega, nego tla brez humorja in »duhovitosti«, ali iz srca in iskreno
—	kondolirarao.
Bodalea na delu. Sinoči je nastal na Stari mitnici prepir med vojakom '.>7. peš-polka Josipom Pakežem in nekimi civilisti, ki so ga zasramovali, ker mu je bil vihar odnesel kapo, katero mu je potem pobral in prinesel neki prijatelj. Ker je vojak rekel gospodom, da jih nič ne briga njegova kapa, vrgli so se nanj in, kakor bi trenil, je imel ubogi vojak tri ubode na hrbtu. Zgubil je mnogo krvi. Zdravnik z rešilne pnstaje ga je dal prenesti v bolnišnico. Junake pa je vzela noč. Vendar pravijo, da so dva teh pogum-nežev že prijeli ter izročili hladnemu zido.ju v ulici Ti gor.
Plašni konji. V soboto večer se je splašil konj, ki je vozil z Opčin tri redarje, ki so bili tam v službenih opravkih. Zavor ni deloval in voz se je prevrnil. Trije redarji, zlasti pa voznik, so bili težko poškodovani. Poklicali so zdravnika z rešilne postaje, ki je dal ranjence spraviti v bolnišnico.
Istega dne popoludne je na Acijuedottu ranil konj neke kočije iz hiše štev. .'*r> iste ulice dve ženski in o letnega otroka, ki s<» sedeli na neki klopi v drevoredu. Tudi ta konj se je l>il splašil. Na rešilni postaji si» ranjencem podelili prvo pomoč.
Dražbe premičnin. V torek, dne 7. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsle-l naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na V rdel i 319, pohištvo: v liocolu štev. :Mii>f pohištvo: na trgu S. Giovanni št. ♦», pohištvo: ulica Muda vecchia št. 'J, pohištvo in glasovir; na C o rs u št. usnje.
Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer ob 7. liri zjutraj 10.0., ob 'J. uri popoludne 20.") C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7."»:».O
—	Danes plima ob 7.35 p red p. iu ob pop.; oseka ob 0.40 predpoludne iti ob 0.1?-> popoludne.
Občni zbor veteranov. Vojaško-veteransko- podporno društvo za Trst in okolico, pod pokroviteljstvom Nj. c. kr. Visokosti presv. g. nadv. Frana d' Este, naznanja svojim društvenim udom, da bo dne septembra t. 1. prvi občni zbor s sledečim dnevnim redom : v nedeljo dne 2. se p t. zjutraj služba božja in popoludne redni občni zbor po £ 1
društvenih pravil. Dnevni red: 1. poročilo «► j 1
društvenem poslovanju v dobi od 1. avgusta
<lo konca decembra 1899.; 2. pregledovanje V©Stl IZ ŠtillGrSkC letnega zaključnega računa in prevdarka do-	'
hodkov in troškov za društveno leto 1900.;	~	v c i v i l i z o v a n e m
S. poročilo o društveni uniformi ; 4. določitev !8 v e tu večje kanibalstvo? Nezaslišano plače društvenemu uradniku; 5. imenovanje |je' kar nioraj° Slovenci v Avstriji prestajati častnih udov: G. morebitni predlogi udov in od svoJih »»rodnih nasprotnikov, nezaslišano 7. volitev udov predstojništva namesto onih, j tembolj, ker v to poklicane oblasti ne ganejo ki so od zadnje volitve ali izstopili ali umrli. !ni z ™zincem,	»branile žaljenja in
Cerkev, kjer se bode vršila božja služba, P™vokacije naroda, kateremu je v državi po
in prostor, kjer bode občni zbor. se naznanita udom z okrožnico.
Društveno vodstvo. Za Ciril-Metodov dar. Č. g. Nego-vetiČ Dragotin je nabral med Slovenci zahajajočimi v gostilno An. v Sv. Lenartu 11 Iv
vladarjevi prisegi zajamčena jednakopravnost. Kar počenjajo v Primorju proti našemu narodu Italijani, isto vrše Nemci v drugih krajih, sosebno na Štajerskem. Večkrat smo že poročali v »Edinosti« o neznosnih od-nošajih v Celju, kakor tudi drugod. Saj so
g. Zidar Gregor v Trstu 4 K, g. Sporu S. jomli 'avne Provokacije in uprav tolovajski Dunaj 3 K, Jud pri taroku v Dolini 4 K, j nal>adi na slovenske osebe na cestah takorekoč
potom uprave »Edinosti* poslal g. Ludvik na dnevnem redtl- 1)anes Pa imamo zabele" Mahorčič v Sežani za »likofc od junčkov|žiti nov slučaj nemške zbesnelosti, ki, ako
mogoče, po svoji gnjusni, uprav barbarski surovosti ]>rekaša vse druge pojave nemške kul-
nabrano v veseli družbi pri g. Rocetu v Rodiku 9 K, g. Cok Anton potom uprave »Edinosti« 22 K, katere je nabrala botra |ture<- -^rod« od min. petka prinaša namreč Pepica Čokova o priliki krsta malega Slav- ! doP'8 i>5 Ljutomera, iz katerega posnemamo kota v Lonjerju, g. Cvetnič '2 K, na odhod-
nici dra. Zuccona se je nabralo ined odborniki »Del. podp. društva« 6 K (iO st., na
sledeče:
V Ljutomeru so si Nemci v zvezi z slovenskimi janičarji, ustanovili svoj »klub
dohtarjevi žajfi 15 K 10 st., banda »žlafa- j Pasj ' h bi če v«, katerega predsednik in vodarjev« nabrala o slovesu iz vile Eisner 4 ! ditelJ Je neki e- kr- Praktikant. Vsi udje tega
K 35 st., asold ven« istotam 1 K 52 st.. g. Klančar Trst 1 K 20 st., Vovk Valentin Trst 1 K 40 st., g. Ivan T reven župnik Sv. Ivan 4 K.
Skupaj 69 K 17 st. Prej izkazanih 697 „ 33 _ Skupaj 766 K 50 st. Tamburaške vaje. Podpisani naznanja, da se vaje za stare tamburaše vrše vsaki torek in za novince vsako soboto. Obojne vaje se pričenjajo zvečer ob 8 l/ž uri in se vrše v prostorih »Del. podp, društva«, ulica violin pieeolo št. 1.
Odsek tamb. zbora »Kola«.
Včerajšnja veselica pevskega društva
»Zvezda« pri sv. Ivanu se je dobro obnesla vzlic skrajno neugodnemu vremenu. Obljubljeno nam je daljše poročilo.
Vesti iz ostale Primorske.
Kje smo? Pod tem naslovom nam pišejo z Goriškega: Da, cenjeni gospod urednik, tako se moramo vpraševati, ko vidimo razne pojave, ki pričajo, kako je naše ljudstvo često samo krivo, da tujec dobiva povsem krive nazore o narodnem značaju naše lepe goriške dežele. Kakor sem nedavno tetnu čital v cenjeni »Edinosti«: mi sami dajemo našim, itak že spretnim in brezvestnim nasprotnikom pripomočke na roko, da morejo pred tujim svetom falzificirati razmere v deželi.
Pred seboj imam »dokumenta« — dva dokaza, ki javljata svetu, da mi sami ne spoštujemo svojega jezika.
Vrtojba pri Gorici je menda slovenska vas in Nemca bi menda zastonj iskali v tej vasi. V tej vas:- imajo tudi trgovca z imenom . . . . ne, ime naj ostane za danes skrito. Ta trgovec ima na svojih kuvertah za pisma natis-
kl u ha* morajo imeti pasje biče, s katerimi pokajo ponoči pod okni Slovencev, in o priliki napadajo tudi posamienikfe. In kako ta slavni klub zvesto vrši svojo nalogo, priča pritožba, ki so jo prebivalci slovenske narodnosti v Ljutomeru vložili na tamkajšnem okrajnem glavarstvu. Iz te pritožbe posnemamo, da so v minolem mesecu členi zgoraj imenovanega kluba v dveh sobotnih nočeh vznemirjali slovenske prebivalce s luironskim vpitjem in pokanjem pasjih biče v ter so nazadnje napadli z bičem in kričem tudi slovenskega krojača Fekonjo. V noči od 21. na 22. julija so se ti divjaki utaborili v neki hiši — da je posestnik pristen »german« priča njegovo ime: Janko Erjavec — in so od tam hodili na trg kričat in rogovilit, kakor delajo to o svojih pojedinah menda kanibali. Nekdo iz te družbe je bil tako pijan, da je pridrl na studenec na trgu, si gonil vodo na glavo ter ondi bruhal in bij u val, da je bilo gnjusno. Vpitje prepevanje, in pokanje z biči je bilo toliko, da vsa soseščina na daleč okoli ni za-tisnila očesa. Neprestano so rjoveli — v družbi je bilo tudi žensk — »Heil!«, »pereat den NViudischen !c »\vindische Feiglinge« itd. A sedaj pomislimo : Vsega tega barabskega razgrajanja ni slišal noben organ javnega reda, ali vsaj nobenega ni bilo blizu, pač pa je čuvaj Berič drugi dan pred mnogimi osebami izjavil, da tem ljudem ne sme nič reči in nič storiti. Zupan pa, katerega so ponoči nekateri opozorili, da naj skrbi za mir in red, je odgovoril, da se ne čuti primoranega v to. — Sedaj je vprašanje, da-li se bo c. k. okr. glavarstvo čutilo poklicano v to, da brani varnost slovenskega prebivalstva na tleh ustavne in pravne države?!
" Medveda je minoli mesec na Velebitu ubil s sekiro Pavel Došon, kmet iz Diva-kano: N. N. Handelsmann Vrtojba bei Gorz. , sela. Na tem mu je pomagal njega stričnik,
Razne vesti.
Torej — samo nemško, niti jedna sama črka ne spominja onih, ki dobivajo pisma od tega trgovca, da so jih dobili s slovenske zemlje.
Drugi dokument: Standrež pri Gorici je menda tudi slovenska vas. Te dni je umrl tamkaj neki gostilničar, trd Slovenec, čegar gostje gotovo niso bili nikdar Nemci. A glej : »žalujočim ostalim« se je videlo potrebno, da so dali natisniti — nemške osmrtnice !
Tako se zamećemo sami. Tako zamečemo sami svoj jezik ! Je-li to res slovenska gruda, na kateri živimo?! Kje smo!?
sicer menda ne bi bil odnesel zdrave kože iz boja s kosmatincem.
Loterijske številke, izžrebane dne 4. t. m. :
22	21 76 60 30
31	61 80 89 90
56	22 60 33 11
Dunaj
Gradec
Inomost
Vesti iz Kranjske.
* Umrl je minoli petek v Ljubljani meščan, pasar in posestnik g. Valentin Sad-
Brzojavna poročila.
Slomšekova si avnost .
PONIKVE. 4. (P.) Na Slomšekovi slav-nosti ogromna udeležba. Navzočih 6000 ljudi, 37 društev, mnogo poslancev iz vseh krajev Slovenije.
1'staja na Kitajskem.
LONDON 4. (K. K.) » Dailv Ne\vs« javlja iz Tientsina dne 26. julija : Poveljniki i vseh narodov so jedini v tem, da so Angleži
nikar v dobi 75 let. N. v m. p.!
* Ekspedicija g r o f a C o 11 o r e- | po nepotrebnem zavlekli osvoboditev Pekinga.
d o-M a n s t'e ld a, o kateri smo že pisali, da se je udeleži tudi Slovenec, pomorski častnik gosp. Dolenc, je minoli četrtek popoludne na jehti »Taormina« odpotovala iz Ptilja naravnost v Gibraltar.
* P o d raže it p r e m o g, Ljubljanski trgovci s premogom so počenši z dnem 4. t. m. zvišali ceno premoga za 2 stot. pri 50 klg.
Vsi so zaradi tega zelo nevoljni.
PARIZ 4. (K. B.) »Agence Havas« javlja, da brzojavke admirala Courrejolis-a ničesar ne omenjajo, da bi zvezne čete korakale proti Pekingu ter da tega sedaj niti ni pričakovati.
PETROGRAD 4. (K. B.) Iz Shanghaia brzoj a v Ij a jo 2. t. m.: Ko je Li-Hung-Cang odpotoval, so se vojaki združili z bokserji. Čete ob reke Vangtsekiang so mirne, kakor
sta to obljubila podkralja v Nankingu in ' Vusungu; vendar združujejo na tihem vojake ob pristaniščih ter spravljajo v utrdbe najboljše tope. Med Angleži in ostalimi narodi je nastal razpor.
| LONDON 4. {K. B.) Listi pri občujejo brzojavko iz Shanghaia z dne 2. t. m., glasom katere so bili Rusi premagani pri Niutš-vangu ter so morali opustiti železnico med Niutšvangom in Port Arthurom. Kakih 40.000 Kitajcev je obkolilo Ruse pri Faši-kovu. Promet na ruski železnici je onem d-gočen. Mnogo Kitajcev je udrlo v Koreo od koder pretijo ruskim zvezam.
BEROLIN 5. (K. B.) »Wolff« javlja 'dne 1. t. m. iz Tientsina: Sel, ki ga je poslal japonski poslanik dne 26. julija iz Pekinga pravi, da sov Pekingu ustavili sovraž-' nosti, temu je vzrok odhod Čet generala Tunga v Peitsang. Generalni guverner v Oi-! liju je predlagal kroni, da s pomočjo vojakov iz Santunga in iz juga zopet osvoji Tientsin ! in trdnjave v Taku-u. V tem oziru je dne , 24. julija izšel cesarski edikt.
LONDON 5. (K. B.) »Reuter« javlja iz Tientsina z dne 1. t. m. : Kitajci so predrli nasip kanala. Dežela med Tientsinom in Pekingom je poti vodo. Osem milj od Tient-i sina proti severu stoji 30.000 bokserjev. Pričakovati je bitke.
PARIZ 5. (K. B.) Francoski konzul v Ćifu-u brzojavlja dne 2. t. m. : Proglas guvernerja v Mukdenu poživlja mandžursko ! prebivalstvo, naj poseka vse kristijane. Skoro vsa misijonska poslopja so razrušena.
PETROGRAD 4. (K. B.) General Ma-zie\vski brzojavlja iz Cifua dne 1. t. m. glav-! nemu štabu : Oddelek generala Orlova je dne 30. julija napadel redne kitajske čete ter jih ; odbil, zaplenivši en top, osem zastav, mnogo 1 pušek in streljiva. Kitajski poveljnik in 200 vojakov je padlo. Rusov je mrtvih 7, a 20 ranjenih.
LONDON 5. (K. B.) ]Reuter javlja danes iz Shanghaia : Li-Hting-Catig je izvršil samomor.
BRUSELJ 5. (K. B.) Belgijski viee-I konzul Ketels v Tientsinu brzojavlja včeraj 1 čez Cifu, da so vsi udje belgijskega poslanstva v Pekingu živi in zdravi ter da Kitajci utrjujejo svoja stališča okrog angleškega poslanstva.
K poroki kralja Aleksandra.
BEL I GRAD 5. (K. B.) Že od ranega jutra so bile vse ulice, ki so svečano odiČene, ! polne naroda. Vseh gostov ?z notranjosti in iz inozemstva je kakih 30.000. Ob 10. uri in pol se je kralj Aleksander pripeljal pred 'stanovanje nevestino, kjer so že čakali sve-doki in sorodniki kraljevi in neveste. Od todi t se je pomikal sprevod proti saborni cerkvi.
BELIGRAD 5. (K. B.) Poroki, ki se I je vršila natančno po predpisih pravoslavnega obreda, so prisostvovali vsi tukajšnji ; diplomati. Uradni list objavlja nadaljna po-miloščenja. Mej drugimi je kralj porailostil 1 bivšega radikalnega m i n i s t r a T a u-jšanoviča in urednika P roti ca, in sicer oba popolnoma, ter so ju že izpustili iz ' zapora.
BELIGRAD 5. (K. B.) Opoludne se je vršila svečana poroka kralja Aleksandra z gospo Drago Mašin. Svedoki so bili ruski diplon.atični zastopnik Manzurov, predsednik skupščine Nestorov;c in posebni francoski odposlanik Marchand. Ogromna množica naroda je ženina in nevesto na vožnji v cei kev navdušeno pozdravljalo. Od konaka do saborne cerkve je bil d vojna t špalir vojakov.
K umoru kralja Humberta.
ČETI NJE 5. i K. B.) Knez Nikolaj včeraj odpotoval k pogrebnim slavnostim v Rim.
DUNAJ 4. (K. B.) Cesar je ukazal, da se na pogreb kralja Humberta poda v Rim z nadvojvodo Rainerjem tudi odposlanstvo 28. pešpolka, čegar imejitelj je bil kralj Humbert.
RIM 4. (K. B.) »Agencija Štefani« javlja, da bo na ukaz kralja Emanuela pogreb kralja Humberta v Panteonu« dne 9. t. m. Prisega kralja pred komoro se bo vršila dne 11. t. m.
RIM 5. (K. B.) V Monzo prihajajo neprenehoma venci, katere shranjujejo v prejšnji sprejemnici. — Vse novinstvo piše od smrti kralja neprenehoma navdušene članke o kraljici Margariti. Slavni kipar Nimenes predlaga, da se ji postavi velik spomenik.
RIM 5. (K. I?.) Škof v Pistoji je dal, ko je prispela vest o umoru kralja, spustiti zastavo na pol droga : tako ostane do pogreba.
Političen umor.
BUKAREŠT 5. (K. B.) Nicoj je Bolgar Stojan Dimitrov ustrelil profesorja na tuk. liceju Mihaileana z revolverjem. 18-1. napadalca so prijeli. Priznal je, da je izvršil zločin iz političnih vzrokov. Pred nekoliko dnevi se je pripeljal iz Skoplja v stari Srbiji v Bukarešt. Mihaileano je izdajal časnik, nasproten bolgarskemu gibanju v Makedoniji in stari Srbiji.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 5. (K. B.) Brzojavka lorda Robertsa iz Pretorije z včerajšnjega dne javlja : Boerci, ki so vrgli na jugu od Kroonstada že-leznični vlak s tira, so izpustili polkovnika Leunoxa, a so ujeli dva častnika. Pešci na konjih so zasledovali Bocrce : trije Bcerci so mrtvi, več je ranjenih. General Olivier, ki je zbežal s kakimi 1500 možmi v Betlehemsko gorovje, je odklonil poziv generala Prinslova da bi se udal z vsemi vojaki trije izrazil namero, da bode nadaljeval vojno. Zavzel je stališče med Harrismithom in Ne\v-marketom : general Rundle ga zasleduje. 17 ujetnikom, ki jih je ujel Ham i I ton dne 2. t. m., pravi, da so na njihovem poveljstvu rabili le metke z mehko ostjo. Vsled tega so : rane Angležev nevarne. Roherts hoče na to dejstvo opozoriti generala Botho.
LAURENZO MARQUEZ 4. (K. B.> »Reuter« javlja : Tukajšnji carinski in že-j lezniški uradniki so prosili, da se jih odpusti iz službe : nadomestijo jih s častniki.
Trgovina in promet.
Uvod v nauk o trgovini.
I. občni del.
Tretji o d d e 1 e k. d) Trgovske družbe.
(Dalje.)
Kornanditske družbe na delnice in del-! nične družbe mor jo napraviti družbeno pogodbo pismenim potom in z odobrenjem državne oblasti.
Javne trgovske družbe in kornanditske ! družbe pa lahko sklepajo družbene pogodbe ali ustno ali pismeno ter veljajo za te družbe, ako ni bilo nič posebnega zmenjeno, dotične določbe trgovskega zakonika.
Ako ima trgovska družba iz kateregakoli vzroka prenehati, postavijo likvidatorje, ki imajo realizirati (v denar spremeniti) premoženje, kar ga ima družba, poplačati dolgove ter ostali prebitek v primernih dežel i h ' izplačati družabnikom. Isti podpisujejo staro tvrdko z dodatkom «v likvidaciji*.
Tudi nastalo likvidacijo in podpise likvidatorjev treba javiti trgovinskemu sodišču radi upisa v register.
O volitvi likvidatorjev in njih dolžnostih nahajamo v trg. zakoniku natančnejše določb .
Istotam nahajamo tudi določbe o tihih (nepravih, neprijavljenih) družbah in o začasnem združevanju trgovcev z;t skupne kup-' čije ali trgovinske [»osle.
Tiha je trgovska družba tedaj, ako se kdo udeležuje trgovinske obrti s kako vlogo na korist in izgubo, ne da bi se ga nasproti javnosti zaznamovalo kakor družabnika. Ako l>i se ta udeležba objavila, postal bi dotičnik javni družabnik z osebnim jamstvom.
Ako trgovci stopijo v družbo na dobiček (spekulacijo) za kak večji nakup itd., ter napravijo dflnieno družbo, ki spravi delnice na trg (v posle I nje i n slučaju k o u s o r c i j, sindikat), imamo opraviti z začasnim, tajnim (ne javno znanim) združenjem v svrho skupnega o 'nivijanja trgovinskih poslov (prigodna, participacijska družba, družba na deleže). Taka družba preneha, kedar ]>• dosegla svoj smoter, n. pr. prodala nakupljene predmete, delnice itd.
pohištva vsake vrste
od
Alessaniro Levi Minzi v Trstn.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor ▼ tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis j„ fliiU^0 vsakemu na zahtero.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavlja se mu brod ali Železnico brei da bi m u U kaj zaračnnao.
ARLBVTA?
Kaj je
Čitajte jutrajšnjo „Edinost". <11111111' i \II ^HBE^
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
ulica Valdirivo štev. 3, I. nadst.
Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventnelno 0<| 4—o popoliidue.
k *
x
N
X
x u
K
)OOOOOOOOOOOOOOCX
F I L I J A L K A
c. ti uri?, avstr. Kreflitnep zavofla
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
X
x x
x
M1*
vzajemno
LAVI J A"
banka v Pragi
zavarovalna
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-letnl mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*42 zaostalim svojim K. 1000*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda..................K 716.54-1.28
Reserve in fondi....................K 20,579.494 88
Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86
Pojasnilu in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke „Slavije" v pragi
na HavliČkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
X X K
K *
x x x x
X X X X X X
x x x
K
X
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sod čili
Perhauc Jakob
in buteljkah.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/40/o 30- „ „ 3 V/0
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 9° 3-mesečni „ 6- _ _
Jo T,
21/ °/ -4/0
9J o
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stouijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih ob i a vati. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pežto, Brno. Lvov, Tropave. Keko kako v Zagret), Arad. Kielitz. Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Sol n ograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšiini pogoji.
Predujmi.
Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolimi ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
XXXX5KXXXXXXXXXXX
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Rok za vsprejemno
skušnjo : 1 7. september.
ulica Acquedotto b Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Krčme.
DnlnOHli/ rMnn ima gostilno v ulk-ilreueo
roiuoniK rvdu št 2 to<H istrsko, dal_
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rphnr Pfttftl* ulica Riborgo št. 2o. Velika
flCIlai IDIOI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčieariie.
Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso> tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in shulčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokaiulov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih bi Škotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naroČilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
H. Sfibiel
lol#	Ulica Stadion št. 20, pe-
JdK. rUIIEdUls karna in 9ladži^arnat
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
'.a..icnatWTS
Kava rne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni >Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.

Delavsko konsumno društvo"
pri Sv. Jakobu
priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo
ii
SAUNIG & DEKLEVA
GORICA - ulica Muiiicip 1. - GORICA
(Mehanična delavnica v Nunski ulici št. lfi.)
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 90 gld. naprej.
Vsaka konkurenca nemogoča! "
odličnim s potovanjem
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hittv
f
f_
Oglje
Muha Josip
i u drva.
v ulici del Torro štev. 12 piiporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.

Se toplo priporočata z udana
Sauni g & Dekletu.
Prva slovenska
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence

w	Za mnoiobrojne naročbe se toplo priporoča svojim
rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla svoji
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica (zadej c. kr. deželne sodnije.)
Lucia 14
ulica Concorriia štev. 1 a (vogal ulice Vespucci)
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Za družbe so posebne sobe na razpolago.
Na obilno obiskovanje uljudno vabi
Odbor.
Trpv.-oMia rastroma zadrta
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nad str.
----
X
x x
x x
Sari Greinitz
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele -t. 2.
x m x x n x x x
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
PF" predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Iniiiiiijsio, namizno in lišiio opravo, železne metile in prei ognjem varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
x x
X
*
Sv
S
X
n
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
| n . ..... . . .. jH. vsakem koj I e. ii. mmm kron	wti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku *t. 1, u. I ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz i inozemskih in avstrijskih tovurn in gotovih oblek, | dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po naj-i novejši modi.
Voščene svede.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega Čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbnistvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
XXKKXXXK*KKKXXXKXKXKXXXKK$$XXK
ff Tovarna nadplatov
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto }>o 5°/0, navadne po 4^2% i'1 vloge na Conto- corrent po 3.G0°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-1 meno lastne. Kontni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu |»<> dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih |»> dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.1f>°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun Štev. 842.366.
Uradne tire: od 9—12 do pol ud ne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih <>d 9—12. dopoltidne.
Dr. Rosa Baisam
i St-li u h ob er-theil) tvorni-
ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigovez*-. it«l ter glavno zaloge voščila (biksa) družbe 6v. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik ."> Filialki v Komnu in »Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna.
Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebijev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam. in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Auton Bresfak, (Jorica, Gosposke ulice str. 14 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
[varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. i« ii dvornega zalaptelja „pri črnem orlu-'
Praga, Malastran, Ogel Spornerjeve mice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciaui, E. Leitenbars.
■I
P. Preudini, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer.
m

Ugodna prilika.
Kadi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši (jedna dvonadstropna, druga jednonadstropna), bogato meblirani, z lepim dvoriščem, z dvomi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žgan jamico, vodnjakom. z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.487 m2 velik, vzorno
— o
vrejen vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. '6. in 4. letu starosti. Hiši ste ka j prijmu ni za obrt posebno pa za letoviščnike ter bi z oziroin na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček.
Tz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu.