Siev. lî. Posamezna Številka stane 1 Din. V шм, v Četrtek № is. lennsrja 19И. Leto U. 'i ■ NaroSnina - m za državo SHSi do preklica: a) po potu meseBno Din 1« k dostavljen j na dom mesečni ...... „ IX za inozemstvo i ■waôao.......Dl 2S is Sobotna izdaja: s t Jugoslaviji.....D n 20 v inozemska.......40 s Cene inssratom:;«» Gnostolpn« pstt.ns TVHia овлћ oglasi po Din.V— in Din. 1 SO, »Sliki oglasi nad 4S ш rt-ilos po D la. 'i —, poslaaa po D a. i —-. Pri večjem naročil« ponsst I shaja vsak dan Izvzomit r<«Bedeljks Ib dnera po prat« alkn ob 5. nri ijntrnj. _ . Uredništvo :a т Kopltar|evi alt«! Иат. в/Ш. иолорЈи! ee ne vračajo; neirtaltlrana pisma se as sprejemajo. Urodn. letat. it«. 50, oprava, it*. 328. Političen list za slovenski narod. apraTajsTiiopltarleTlal.fi. — Raôna poStme hran. i|abl|aa»ke it. flSO sa naročatao la ht 349 sa oglase, nagreb 3S.911 sirsjsr. 7.i83, praiisa la dana). 24.797 Zaščita radikalcev. Oficielna radikalna stranka, ki se spričo volitev v skupščino po raznih svojih agentih slovenskemu ljudstvu na razne načine vsiljuje, obeta med drugim varstvo demokratičnih svoboščin in pravic ljudstva. Če bi človek ne poznal te stranke že iz njenih dosedanjih vladnih metod in dejanj, bi se mu morale odpreti oči glede na »svobodoljubnost« in »demokratičnost« radikalne stranke ob dogodku, ki se je izvršil pred par dnevi in je dozdaj bil le malo komentiran, dasi je velikega pomena. Kakor je namreč znano, se je ministrski svet SIIS izpremenil v osrednji volivni odbor radikalne stranke, kar je uni-kum, ki se more zgoditi samo v naši državi. Ta ministrski svet ali osrednji volivni in agitacijski odbor radikalne stranke je med drugim sklenil, da na podlagi zloglasnega zakona »o zaščiti države« ne bo vlada dopustila k volitvam nobene stranke, »za katero bi se skrivali komunisti«. Vrh-tega je tudi aretirala razne komuniste, ki so se organizirali v »Proletarsko stranko«, ki potemtakem pri volitvah ne bo smela nastopiti. Ta čin pomeni no glede na zakon »o zaščiti države« grdo nasilstvo, ki se pro-t.ivi ne samo ustavi, ampak ogroža vsako stranko v državi sploh, izvzemši vladne stranke. Kaj bi namreč bilo, če bi vsi oni, ki jih ministrski svet ali osrednji volivni odbor radikalne stranke smatra za komuniste, pristopili h kakšni izmed obstoječih opozieionalnih strank ali zanjo volili, oziroma izdali parolo, da jo volijo? Ali ne bi vlada po takem tolmačenju mogla potem tako stranko smatrati za stranko, »za katero se skrivajo komunisti«? Tako bi prišli do absurda, da bi padle vse proti-vladne stranke pod zakon o zaščiti države ali pa bi se morala sploh vsakemu, ki ga oblast smatra za komunista, odreči volivna pravica, oziroma njeno izvrševanje! Kakšno pravico ima sploh vlada »Proletarsko stranko« smatrati za komunistično, dokler ni pretresala njenih pravil? Je-li upravičena smatrati sploh kogarkoli za komunista, preden ne ve, kaj vsebuje program, za katerega se hoče ob volitvah izreči? Ali more pred zakonom veljati kdo za komunista samo za to, ker je pri zadnjih volitvah glasoval za komunistično stranko ali pa se doeedaj javno za komunista iz-povedaval? Vsaj, kakor hitro se kdo organizira v novi stranki z novimi pravili, je dolžnost vlade pravila take stranke natančno vpogledati, preden pristaša take stranke istoveti z bivšim ali dosedanjim komunistom. Sicer pa, če je kdo komunist, bi se moral dosledno po zakonu »o zaščiti države« sploh zapreti, najlažje ob času volitev, tako da bi vlada potem bila na najenostavnejši način rešena vseh skrbi, da bi komunisti ne volili. Takšne so posledice, do katerih vodijo »pravnic pojmi vladajoče oficielne radikalne stranke, ki se v tem oziru od demokratske stranke prav nič ne razlikuje. Radikalna klika, ki drži danes državo v svojih krempljih, pa je po svojih osnovnih »pravnih-;: pojmih še premalo dosledna. Njen v polnem sporazumu z demokratsko stranko sklejcni zakon co zaščiti države« sploh ne govori o komunistih, ampak o državi nevarnih« strankah in osebah. Kakor pa režim svojevoljno tolmači, kdo je komunist ali ne, z isto samovoljo lahko tolmači, kdo je državi nevaren ali ne. In ker se radikalci imajo glasom vseh svojjih izjav in volivnih oklicev za edino pravo državno stranko, sledi, da so vse ostale več ali manj »nedržavne« ali sproti državne«. Tako bi bilo pač najdo-slednejše, da ministrski svet kot najvišji volivni odbor radikalne stranke sploh vsakomu prepove voliti druge kandidate nego radikalne. 0 sebi sploh ne dvomimo, da smo po ' pravnih« pojmih gospodov radikalov »protidržavnk, toda po teh »pravnih« pojmih bi mogli pod ta zakon pasti ravnotako demokrati. Kajti dejstvo, da je njihov program za obstoječo, celo po vi-dovdanskem vzorcu skrojeno državo, ne sme prihajati vpoètev, ko pa radikali.i i..i- nister za notranje zadeve, kakor vidimo, j ne rabi sploh nobenih programov, da od- ! reče volivno pravico tej ali oni stranki aH osebi, marveč mu je zadosti, da jo o n no- i glede na vsak program smatra za proti-državnOj kakor n. pr. »Proletarsko stranko«. Saj so tudi gospodje demokrati izjavili, da so ::proletarska stranka«! In ali ne pomeni konečno tudi »ljudskac stranka, vsaj v današnjih razmerah, to, kar jpo-meni »proletarska- stranka? Vemo, da si radikalci ne bodo upali zakon o zaščiti države dejansko tako daleč izvajati, ali od te nedoslednosti jih ne bo odvračalo morda njihovo pravilo pojmovanje, ampak strah pred nedoglednimi posledicami ali bolje povedano, politični instinkt. Sicer pa niti obstoječi izjemni zakon, ako se tolmači po splošno veljavnem načelu, da se imajo odijozni zakoni v najožjem smislu, to je na ugodnejšo plat tolmačiti, vladi ne daje pravice dejansko oropati kogarkoli možnosti voliti za katerokoli stranko. Komunist je za svojo osebo tudi po tem zakonu lahko vsak; lahko je ceI6 nihilist, če hoče. On samo ne sme jav- no v tem smislu se udejstvovati. Da bi pa ne smel voliti za kakršnokoli stranko, 4cga zakon ne prepoveduje, ker bi tako Iundamentalno pravico vsakega državljana zakon moral i z r c c n o prepovedati. Ob-znana jo izrecno razveljavila zgolj mandate komunističnih poslancev zn dotično zakonodajno dobo, ni pa obvezala nikoga za prihodnjo dobo voliti, katerokoli stranko hoče. Radikalna stranka s svojim tolmačenjem dokazuje, da je še bolj reakcionarna nego francoski plemiči, ki so se borili za stari režim proti revoluciji. Ona se da v svoji renkcionarnosti primerjati le z ruskimi caristi, ako jih še ne prekaša. In stranka s takimi pravnimi pojmi in praksami se ponuja slovenskemu ljudstvu, slovenskemu delavcu, kmetu in uradniku, češ da je edina prava, demokratična, svo-bodoumna in ljudska stranka! Ako ministrski svet ali osrednji volivni odbor radikalne stranke ne izključi vseh Slovencev razun gg. Županiča, Hribarja in Sajovioa od volivne pravice, bo dobila 19. marca tak odgovor na svoje ponudbe, da ji bo dolgo zvenel po ušesih. Pred ljuto borbo med Pašićem in Proticem. PROTIĆ PRIDOBIVA. — PAŠIĆEVI POSVETI. — NAPADI NA PROTIČA. Belgrad, 17. jan. (kv.) Dopoldne je bila seja odbora radikalne .stranke, na kateri so se najprej prečitala poročila iz posameznih okrajev, iz katerih prihaja čimdalje več protestov proti stališču glavnega odbora stranke v sporu med Proticem in Pašićem, Ta spor zavzema vedno večji obseg ter se sodi, da bo imela radikalna stranka pri volitvah več- kandidatnih liât. V prečenskih krajih se izjavlja večina radikalcev za Pro-tića. Radi tega se je odločil Pašič, da bo kandidiral v vseh okrožjih, kjer bo kandidiral tudi Protič. Odločen Protićev nastop povzroča Pa-šiču resne skrbi. Zato je imel PaM6 dopoldne posvetovanja 7. ministri Krsto Mileii-r.cm, Ljubo Jovanovicem in Milcradom Vu,-jičiiem, na katerem ae je govorilo, kje bodo po izjavi Stojana Protića radikalne liste deljene. Vujičić je zagovarjal stališče, da se mora sklicati glavni odbor radikalne stranke, ki je edini odločilen za sklepanje o nadaljnjem stališču radikalcev napram Pio-tiču. Verjetna je, da bo Pašić sklical glavni odbor svoje stranke še ta teden k seji. Belgrad, 17. januarja. (Izvirno) V da- našnjem Radikalu c objavlja Stojan Protič članek brez podpisa pori naslovom »G. Protič in radikalen z ozirom na kritiko :>Balkana« ter navaja poizkuse za sporazum in njihov neuspeh. Članek se končuje: »Kdor ni pijan zmage s pridobitvijo državne oblasti, bo vedel, da ne podkopujejo temeljev radikalne stranke oni, ki se bore za uresničenje njenega programa, temveč oni, ki odstopajo od tega programa, da bi se obdržali na oblasti za vsako ceno. s čemer ustvarjajo nezadovoljstvo v radikalnih vrstah. i)otični gospodje naj vedo, da se s pomočjo oblasti morejo uničiti tudi rešilna načela. Moč so imeli napred-njaki in liberalci, vendar pa jih je čas pokopal. Belgrad, 17. jan. (Izv.) Današnji Balkan r piše povodom izjave Stojana Protiča o postavitvi lastne kandidatne liste, do pomen ja akcija Protiča podkopavanje države in narodnega edinstva in uničenje srbskih vojnih zmag. »Balkan pravi, da je Proti-čeva akcija razdiralna in protisrbska ter v svojih posledicah protidržavna. Poročilo Mmpeštanskega Belgrad, 18. januarja. (Izvirno) Danes zjutraj je došel semkaj naš budimpe-štanski poslanik Milojevič, ki je takoj po svojem prihodu posetil zunanjega ministra in obširno poročal o razmerah na Mažarskem in o preganjanju naših državljanov. Storjeni so bili sklepi za zaščito naših državljanov. Govorilo se je tudi o našem državljanu Božidar» Severju, ki ga imajo Mažari zaprtega, 1er je sklonjeno, da so xamenja t inažarskim detektivom, ki so g» te dni naše oblasti aretirale v Vojvodini. Popoldne je Milojevič ponovno prišel v zunanje ministrstvo, kjer se je ob tej priliki vršila važna konferenca, ki se je je udeležil tudi načelnik zunanjega ministrstva Nešič. Tudi na tej konferenci se je razpravljalo o naših odnosa jih z Mažarsko. DOGODKI NA ROMUNSKI MEJI IZMIŠLJENI? Budimpešta, 17. jan. (Izv.) Listi prinašajo razgovor s tukajšnjim poročevalcem »Timesv katerem je izjavil, da je vojaška kontrola ugotovila, da so vesti o obmejnih dogodkih in vojnih pripravah Mazarske brez vsake podlage. SPORAZUM Z ITALIJO GLEDE PROMETA. Belgrad, 17. januarja. (Izvirno) Med italijansko in našo državo je dosežen sporazum, da se sestanejo 20. t. m. v Hinui naši in italijanski delegati v svrho sporazuma glede direktnega prometa med obema državama na podlagi bernske konvencije. Nota poljske vlade naši vladi. Poljska nasiopi proti Litvi z orožjem. Belgrad, 17. januarja. (Izvirno) Od 6. do 9. ure zvečer je bila séja ministrskega sveta,, na kateri je zunanji minister dr. Ninčić poročal o zunanji politiki. Te dni je došla naši vladi nota poljske vlade, ki sporoča, da so Litvinci zasedli Memel. Ker mora radi tega dotika Poljska nastopiti z orožjem proti Litvi, za katero stojita Anglija in Rusija, ođ katerih zopet zadnja komaj čaka, tla hi prišlo na ineji do spopada ter pri tem dosegla ка^с kako korist, so je o vsèm tem razpravljalo na seji ministrskega sveta ter je bilo naročeno zunanjemu ministru, naj z zastopniki male antanto podvzame primerne korake. Zatem je poročal minister Ljuba Jovanovič o položaju radikalne stranke, med prebivalstvom in o proglasu na narod, ki še ni gotov. Ker je razčiščen položaj med Protičem in Pašičem, so je sklenilo, da se proglas objavi te dni. Končno so so reševala re-sortna vprašanja, največ pa se je oklepalo o premeščanju in imenovanju novih uradnikov. Na včerajšnji ministrski seji je «h-. Nin-čić poročal, da je poljska vlada našo državo obvestila o vojnih pripravah Rusije prpti Poljski zaradi memelskega vprašanja. Kaj je naš ministrski svet na to sklenil, se ne poroča. Mi pa pravimo, dn nas memelsko vprašanje čisto nič ne briga, ker imamo veliko več vprašanj, ki so mnogo važnejša in zadevajo nas. Mi nimamo, kolikor je jav-! nosti znano, s Poljsko nobene vojaške kon-j vencije in tudi ne politične ki bi ras veza-I la, da bi morali Poljsko v kakšnih njenih sporih bodisi z Litvo ali Rusijo podpirati. Zato smo uverjeni, da bo naš minister za zunanje zadeve, kojega smeri v zunanji politiki so nam dozdaj bile vsled svoje korektnosti in previdnosti simpatične, v tem sporu med slovanskimi državami, ki so nam vse enako ljube, vplival v posredovalnem in pomirjevalnem smislu. Čisto izključeno je, da bi naša država nastopila sovražno proti katerikoli slovanski državi, najmanj pa še proti veliki Rusiji. POLJSKA NE MOBILIZIRA. Varšava, 17. januarja. (Izvirno) Ministrski predsednik Sikorski je izjavil diplo-matičnemu sotrudniku poljske brzojavne agenture glede vesti o poljski mobilizaciji, ki jih razširjajo inozemski listi, da izvirajo te vesti iz sovražnih virov in da nimajo nobene poopZapadimukrajinske tiskovne agenture« v varšavskih listih kot narednojezikovni program te stranke sledeče: >Poljska mora biti nacionalno-poljska država, v kateri ima prednost ena sama vera. Volitve vodivnib oseb celotne uprave se morajo dovoliti le poljskim glasovom. Obmejne pokrajine ве morajo od nepoljskih elementov (v prvi vrsti od Ukrajincev, ki so Slovani) očistiti in po načrtu s poljskimi elementi kolonizirati. Vsaka narodna teritorialna avtonomija iu t'/zadevna propaganda se mora strogo zabraniti; edini državni jezik je poljščina.« Prenešeno na naše razmere se to glasi: »Jugoslavija naj bo nacionalno srbska država, v kateri ima prednost ena sama, to je pravoslavna vera. Volitve vodivnih oseb cekine uprave se morajo dovoliti le srbskim glasovom. Obmejne pokrajine se morajo od nesrbskih elementov očistiti in рк> načrtu s srbskimi elementi kolonizirati. Vsaka narodna teritorialna avtonomija in tozadevna propaganda se mora strogo zabraniti; edini državni jezik je srbščina.« — Tako se je itak že izjavila radikalna »Tribuna«. — To hi bil torej program »jugoslovanskega« desničarskega bloka po za-mislu radgonske »Samouprave«, oziroma njenega gospoda glavnega urednika. -f 0 ta ideja! V radgonski in belgraj-ski »Samoupravi« je objavljen članek o ministru brez profelja dr. Županiču, kjer ga znani pisec slika kot poosebljenjo nacionalne ideje. Drugi Slovenci so postali ministri kot strankarji, samo v dr. Župani-čevem ministrovanju je izraženo priznanje čisti ideji. To >čisto< idejo pa sd je treba nekoliko ogledati. Da je to »čista jugoslovanska«, je jasno. Ni pa jasno, kakšna je »čista jugoslovanska ideja«. Za Županiča pravi »Samoupravac sicer, da je bil on kot študent »pobornik čiste jugoslovanske ide-je<, ki ga je logično dovela tudi v Srbijo in v Srbiji v radikalno stranko in da je kot tuk bil seveda nasprotnik veliko-hrvatske ideje in avstrijske jugoslovanske ideje. Obstoji pa po »Samoupravi« še neka >m*~ glovita« jugoslovanska ideja. To »maglo-vito« jugoslovanska idejo pa imajo demokrati, »čisto« pa radikali. In ker je dr. Županič radikal, ima seveda »čisto« jugoslovansko idejo. Z ozirom na dejstvo pa, da je g. dr. Zupan ič minister broz portfe-lja, se nam zdii, da jo tudi minister — brez kleje, iz enostavnega razloga, ker jo nima kam dejati, ne >maglovite«, ne »čisteč, ne »jugoslovanske«. In če hočejo radikali še kaj več vedeti, jim zaupamo lahko tudi na uho, da tudi »radikalske^ ne, v kolikor ni izražena v slovenskem radikalskem voliv-nom oklicu, ki pravi: r>Dolo zase.« »Zveza obrtnih društev v Celju« ,fe prav do zadnjega časa varala obrtnike, da. je nepolitična in nad strankami; Se na zadnjem občnem zboru so io to posebej povdarjalo. Zato so t.urli mnogi «asi obrtniki in obrtna, društva ostali y «Zvezi«. Zdaj pa se je takoj po razpisu državnozborskih volitev «Zveza obrtnih društev v Celju« odločno in jasno postavila za demokratsko stranko. Obrtnikom celjskega okrožja je poslala naslednje vabilo odnosno okrožnico: Celje, dno. X januarja 1923. Velecon.joni gosiwd! Napredna stranka, ki s« je postavila na j obrtniško-kmetski program in hoče s tem ; programom iti v volilni boj, bo ua zaupnem ! sestanku v nodeljo, dno 7. t. m. dopoldne ob 10. nri v Narodnem (lomu v Celju postavila za volitvo v skupščino svoje kandidate tar jo povabila Zvezo k ndeležbL Na ustanovnem občnem zboru je Zveza svoj nam trn tolmačila tako, da ima po svojem programu tudi sodelovati pri organizaciji obrtništva in Irgovstva v slučaju volitev, da se omogoči tudi zastopnikom pridobitnih slojev dostop in merodajna beseda v zakonodaj nlh skupščinah. Zveza se boče torej lega sestanka udeležiti in poživijo napredno obrtništvo in trgov «tvo, da uveljavi svojo besedo pri nominira nju kandidatov, da ne bomo zopet kakor pri zadnjih volitvah izšli brez vsakega mandata. Vabimo Vas zaradi tega, da se zgoraj omenjenega sestanka na vsak način osebno ndeležlte in seboj pripeljete tndi še drugo napredne obrtnike ln trgovce svojega okoli- eventualno tndi napredno kmetovalce. Gre pred vsem zato, da spravimo na zma-gn oče mosto med kandidate najmanj dva inožn, katera imata najlpeši Izgled, dâ bosta ustrezala volji in željam večino volilstva. Na sestanek pridejo tudi zaupniki iz mariborskega okrožja in je todaj sestanek izredne važnosti. Apeliramo torej na Vas, da zainteresirate za sestanek tndi Še drnge može tamošnjega okoliša, ker mi imen ne poznamo. Predsednik: Ivan Bizjak. 1 Sestanek, o katerem govori vabilo, je oni, na katerem je bil postavljen za nosilca demokratske liste dr. Kukovec in za okrajnega kandidata celjski ključavničar Rebek. Obrtniki! Ali ni to najgrša in brezvestna zloraba «Zveze obrtnih društev«, ki ste ga smatrali doslej za nepristransko? Ali morete še ostat) člani v «Zvezi«, katera Vas hoče zlobno in zvijačno poslati v ogenj za demokratsko stranko in njenega dr. Kukovca, ki bo pri volitvah propadel kakor je dolg in širok! Celjska «Zveza obrtnih društev« Va* je hotela s tem blamirati pred vso slovensko javnostjo. Njeno zgoraj navedeno vabilo Vam je naravnost, škodovalo pri ljudstvu! Prav je pisal neki obrtnik, ko je dobil povabilo: «Obrtnik je odvisen od ljudstva! Ker je ogromna večina ljudstva v taboru SLS, zato se obrtniki ne smemo v volilni borbi staviti nasproti tistemu ljudstvu, od katerega se živimo in katero je sito demokratskih obljub. Ravno obrtniki so najbolj občutili libe- ralni režim. Naj le pogleda eden «Uradni Ust«. Videl bo notri same obsodbe malih obrtnikov, ki lo niso bili nikdar kaznovani, sedaj рл. ;aradi malenkostnih prestopkov pod demokratsko-samoetojnim režimom pridejo v zapore. Veliko goljufijo pa ostanejo nekaznovane.« Obrtniki Celja, in celjskega okraja! Dajto na nesramno povabilo «nepristransko Zveze« jasen in Krepak odgovor na dan volitev! Dajte pa tudi odgovor s tem. da si namesto liberalne «Zveze obrtnih društev« ustanovite lastno «Obrtno Zvezo«, v kateri se zbirajo obrtniki — somišljeniki Slovensko ljudske stranke. Voiiïno ghanje. v Pakt med Nemci in srbskimi radikalci na Štajerskem. Celje, 17. jan. Včeraj so imeli štajerski Nemci v Celju posvetovanje, katerega se jo udeležil odposlanec vodstva nemške stranke v Novem Sadu dr. Franz Perz, urednik >Deutschee Volksblat-ta<:;. Sklenili so, da bodo glasovali za radi-kalsko listo. Med Nemci, ki se posvetovanja niso udeležili, je napravil ta sklep zelo neugoden vtis, ker ne morejo razumeti, kako naj bi mogli nemški produktivni krogi podpirati radikalce in s tem koruptni sistem, ki so ga ustvarili radikalci in demokrati in ž njim upropastli vse narodno gospodarstvo. Zdi se, da ne bodo vsi Nemci sledili sklepu svojih voditeljev, ki so vrhtega nasedli praznim obljubam radikalcev. Poleg tega zadnja leta med Nemci in širokimi sloji slovenskega ljudstva ni bilo več nobenega napetega razmerja, če pa bodo Nemci sledili sklepu svojih voditeljev, jih bo slovensko l judstvo smatralo za eksponente centralističnega režima in kaj to danes v Sloveniji pomeni, ni treba nikomur razlagati. v Ffrr. ijndska stranka za Hercegovino sklicuje za nedeljo 21. t. m. sestanek vodstva in zaupnikov v Mostam. — Pogajanja s Težaško stranko za skupen nastop pri volitvah se nadaljujejo, a spričo neiskrenosti, ki io kaže Težaška stranka v svojem glasilu >ITrvatska Sloga- n» preveč upanja na uspeh. v Hrvatska stranka. Zagreb, 17. jan. (Izv.") To dnî ima pasti odločitev glede od- iev med Rad'ôevo stranko in ostalimi strankami Hrvatskega bloka. zlasti nnnram Hrvatski znfednici na Hrvatskem in Slavo-nip ter Hrvatski težaški slr,«nki v Bosni în ITerccTOvini. Hrvstcka težaška stranka sklicu >« svol svet za 25. t. m. , ter bo ob tej priliki cdlAč*!a o svoff volivni akciji. Hrvatska stranka rvravn. ki se tudi tvmravlja za volitve. ;7ïia 20. t. m. sestanek svojega sveta, n« katerem bo končno rešeno vprašanje n'ori<»rrf( n"°t"i>a nri volitvah. v Dalmacija voli 15 poslancev. Belgrad, 17. januarja. (Izvirno) Popoldne je bila seja državnega odbora, na kateri se je razpravljalo o določitvi števila poslancev za Dalmacijo. V debati je bil stavljen predlog, naj Dalmacija voli samo 14 poslancev, kar je pa odbor odklonil. Sklenjeno je, da voli Dalmacija namesto 16 sarao 15 poslancev, ker tretji pas še ni izpraznjen. v Pašić aosilcc liste v Sremn. Belgrad, 17. jan. (Izv.) Današnji »Radikal« piše na uvodnem mestu o razkolu radikalcev in o pripravah za volivni boj. Pašić bo nosilec liste v Sremu ter vzame pod svojo suknjo dr. Vojo Janjiča, kateremu Protić očita, da je poseben zaupnik Pašiča in znan dober prijatelj Pribičevića ter da je deloval za kandidaturo Vaše Mihajlovića za velikega župana v Sremu, dasi mu manjka potrebna kvalifikacija. p Sestava Narodnega sveta. Dno 1.1. t m. se je vršil v Gorici prvi sestanek zastopnikov vseh treh slovanskih političnih društev v Julijski Krajini, da poleže temelje Narodnemu svetu za Slovane v Italiji. Podrobnosti o sklepih še niso objavljene. p «Istarska Riječ«. Izšla je prva številka «Istarske Riječi«, glasila Političnega društva za Istra. Na uvodnem mestu naznanja, kako je došlo do odcepitve od tržaškega političnega društva in ustanovitve posebnega društva za Istro. Nova razdelitev Julijske Krajino je to nujno zahtevala. To pa nikakor ne pomenja medsebojne cepitve narodnih vrst, marveč se je v vseh narodnih vprašanjih dosegla popolna sloga ter je v tem pogledu ves narod na Goriškem, v Trstu in Istri edin in nerazdeljiv. Nasproti Italijanom in državi hoče biti istrsko slovansko ljudstvo lojalno in bo izpolnjevalo svoje dolžnosti, zahteva pa, da tudi država nasproti njemu vrši svoje dolžnosti. p Novo nezaslišano tašistovsko nasilje v Istri. >Edinostf poroča: V ponedeljek so prišli v vas Zgombi (občina Cer) fašisti iz Kanfanara, Žminja, Sv. Vinčenata in Vodnjaua ter aretirali vse moške, ki so jim prišli v roke. Ljudstvo je prestrašeno zapustilo vas ter zbežalo v gozdove in polja. Fašisti so zažgali nekaj kop sena ter nato odvedli moške v Žminj, v posojilnico, Ira je bila že nri njih zasedena. Moške so tam neusmiljeno pretepli in jih še-le drugi dan izpustili. Trije med njimi so težko poškodovani, čim so bili moški izpuščeni od fašistov, so jih aretirali orožniki. V nočj so fašisti vdrli v župnišče v Filipinih, potem ko so polili vrata v bencinom in jih zažgali. Župnik Livić je skočil z okna ter pobegnil v gozd. Nato so šli se strahovat poštarja v Krnici, Lukeža. Ljudstvo je skrajno prestrašeno. — Kaj je nagnilo fašiste do tega novega divjaštva nad ubogim brezbrambnim istrskim ljudstvom? Pravijo, dn je bila v novi italijanski šoli v Cern-Sv. Mateju sežgana slika italijanskega kralja. Stvar od slovanske strani še ni potrjena. A če se je to tudi zgodilo, je za- Îrešil to eamo posameznik na svojo pest, i naj ga oblast po zakonu kaznuje. Dirjanje nad nedolžnim ljudstvom pa bije v obraz vsakemu božjemu in Človeškemu pravu. p Poroka. 15. t тп. se je v Gorici poročil dr. Vladimir Glnsor z gospodično Anko Besednjak. Obilo srefet 3 Izpremembe r politični slonžbi. Vodstvo politične ekspoziture v Mozirju je prevzel okrajni komisar Združenih službo-dajaloev«. — Zanimiva novica. Iz popolnoma poučenega vira izvemo, da je avtor članka o volivnem proglasu SLS, nadalje notico o dozdevnem »propadu dr. Brejčeve kandidature na Gorenjskem« ter notico o »bruhajočem vulkanu« ter še nekaterih, v kojih se na prav »katoliški« način napada in obrekuje dr. Jeglič — dr. Ivan Šuster-šić. Sicer smo mi to takoj sklepali iz njihovega neutajljivega sloga, imamo pa zdaj popolnoma avtentično potrdilo, da so res plod njegovega uma. Zato ne bo nič kaj neverjetno, da je iz njegovega peresa tudi notica v današnjem »Narodu«, kjer dr. Šu-steršić sam o sebi zatrjuje, da »se ga vsi boje« in da »nekdanji gromovnik klerikalne stranke ne bo pri volitvah baš z rokavicami nastopal«. To mu vsi radi verjamejo, kateri imajo v spominu njegove nekdanje tudii ne z rokavicami pisane članke. Razlika je samo to, da je ta gospod pod protekcijo bivšega režima se nekaj pomenil, danes pa menj kot nič, zlasti ne kot uvodni člankar in polemičar »Slovenskega Naroda« in »Kmetijskega lista*. Kljub temu bo seveda dal od »Naroda« demantirati, da on vanj sodeluje kot dokaz za to, kako on proti svojim nasprotnikom »vedno z odprtim vizirjem nastopa«. Takega nasprotnika se lahko boji — »Slovenski Narod«, ne pa SLS, ki bo pri volitvah pomedla z vsemi hlapci Pašiča in njegove velesrbske reakcionarne radikalne stranke, naj jim daje Pašić na razpolago magari ves svoj dispozicijski fond. — Prvi slovenski minister je po zatrdilu ^Samouprave« g. dr. Županić. Ali pisec slavospeva na dr. Županiča v »Samoupravi (g. dr. N. Z.) ni nikdar Levstikovega Krpana bral? — Poslanec Banić pri kralja. Včeraj je sprejel kralj v avdienci poslanca Banića, ki je poročal o težavnih prehranjevalnih razmerah v Dalmaciji. Poslanec Banić so je pritoževal nad postopanjem vlade napram krajem, ki jim preti glad. Kralj je z zanimanjem poslušal poročilo ter izjavil, da bo storil potrebne korake pri ministru za socialno politiko Ninku Periću, da bi se delila živila za najnižjo ceno. Končno je poslanec Banič sporočil kralju, da se je vlada odločila zadnji čas proti predlogu monopolske nprave, naj bi se sadilcem tobaka v Dalmaciji dajala živila po tržni ceni. Kralj se je koncem razgovora zanimal za politične razmere v Dalmaciji ter je izrazil željo, da bi mogel spomladi poseliti Dalmacijo. — Važno za dijake. Belgrajeki listi poročajo, da je ministrstvo za prosveto odločilo, da morejo dobiti dijaki, ki nadaljujejo svoje študije v inozemstvu, potni vizum za vsako državo izvzemši za Mažarslto. Oni dijaki pa, ki hočejo svoje študije v inozemstvu šele pričeti, morejo dobiti vizum le s privoljenjem ministrstva za proeveto. — To velja tudi za dijake, ki hočejo šhidirati v inozemstvu na svoje stroške! To je že brezmejna kuratela »svobodnih« državljanov. — Zvišanje telefonskih taks. Od 20. t m. dalje veljajo sledeče telefonske takse: V prvi ooni (do 100 km razdalje) 10 dinarjev za triminutni razgovor, v drugi coni (od 100—200 km razdalje) 15 dinarjev, v tretji ooni (od 200—400 km razdalje) 20 dinarjev, v četrti coni (nad 400 km razdalje) pa 25 dinarjev. Zvišanje znaša povprečno 20 odstotkov. — Stanovanjski urad v preiskavi. Ministrstvo za socialno politiko jo odredilo preiskavo proti Belgrajskemu stanovanjskemu uradu. — Ljubljanski stanovanjski urad pa bi zaslužil, da ga pošljejo v pokoj, ker razpoložljivih stanovanj itak ni. — Belgrajske komuniste, Ici jih je bila vlada dala pred nekaj dnevi zaradi agitacije za novo »proletarsko« stranko zapreti, so zopet izpustili na svobodo. — Bivši radičevec Karlo Hausler agi-tira po Srenni. Namerava biti nosilec liste ^Hrvatske seljačke stranke«. -- Triit' na Gorenjskem: ^Učiteljski Tovariš«, gasilo liberalnega učiteljstva UJU z dne 4. jan. t 1. piše h zborovanja učit. društva za Kranjski okraj dne 0. dec. 1. 1. pod slučajnostmi št. 2.. da jo govoril neki tov. Kant (bivši Slomškar! op. dopis.): »Od gotove strani se je pričela zistematiènu gonja proti šoli in učitoljstvn. Tem krogom ni ljubo, da se smatra učitelja (slovnica!) za gospodarja fiole, ali da se udejstvujc tudi izven nje, zato mu skuša jemati ugled v šoli, kjer omalovažuje šoL odredbe, Če se jim izrečno ne zoperstavlja ter na tn način uvnja anarhijo v šolo in i zvon nio. Posebno se to opaža v krajih od Cerkelj do Tržiča. Učit društvo Kranjskega okraja prosi višji Sol. svet, naj blagovoli tem krogom (vsled »povišanih« knteh. plač ht bili lahko podobni krogom 1 op. dopis.) posvečati večjo pain jo, naj Uiti podrejeno u&teijstvo tn Mo in naj vsak upor ali pragrešek p« вдј pride od katerekoli strani, — zatre brezobzirna. (Slučaj Mi-lavec,V — Tako tlt't. Tovariš. — Ste v »Slovencu 28. der. L 1. sem pojasnil, zakaj pravzaprav gre pri vsoj stvari. »Pričela se Je zistematična gonja proti šoli ia učiteljstvuk Vsa ta zistematična gonja obstoja v tem, da g. učitelju Cernetu v Tržiču ni všeč, da dam otrokom V. razr. sem in tja pisatt doma pridigo od nedeljo, češ, da si s tem otroci kvarijo pisavo; dalje mu je protiustavno, da hodijo v Tržiču otroci — tudi iz V. razreda lepo redno vsako nedeljo in praznik kot vsi pošteni katoličani k sv. maši in pridigi in tudi popoldne v prav lepem številu h kršč. nauku. To, pravi g. učit černo, je proti ustavi. Radi pisanja pridig v V. razredu me je ovadil na okr. šol. svet, no da bi o tej stvari glede pridig meni kot katehetu V. razreda sploh kaj omenil. Pisanje pridig in glede šol. maše je vse lepo urejeno v najlepšem skladu s starši otrok v veliko veselje staršev in še večjo korist otrokom. Ker v veliko hvalo dobrim tržiškim kršč. staršem lahko povem, da v Tržiču starši v ogromni večini i veseljem podpirajo delo kntehetovo in jim še na misel ne pride, da je to protiustavno. Katehet zida na zaupanje in vorsko prepričanje staršev, zato sem branil in bom vedno branil pravice katehetove in kršč. staršov v Soli in izven nje. C« pri tej obrambi trpi morda uglod g. černeta, naj to sam sebi pripiše. — O. Rantu, čeprav bivšemu Slom-škarju, so gotovo še znano sloveče blejske resolucije od 8. sept. 1922., ki velevajo, naj sc mlad. flruštva in šole, ki jih vodijo osebe, pripadajoče po svojem značaju polit strankam, borecim se proti ustavi (!) in dinastiji, primerno nadzorujejo. Izraz >proti ustavi«- so na predlog g. Ranta potrdili na zborovanju UJU v Sk. Loki 11. okt m. i. Daljna resolucija z Bleda se glasi: Obžalujemo, da duhovščina učtteljstvu otežkoča Izvenšolsko izobraževanje ljudstva.« — Dalje Jo v svojem pozdravnem govoru v blejskem uMt. parlamentu govoril g. Jelene to-le: »Vsakdo jo videl, kako se naša mladina div-no vzgaja v sokolskem smislu... Kdor učitelj, ta Sokoli Vzgajaimo izročeno nam mladino v sokol-skem duhul Nihče naj so ne boji v šoli (11 op. do* pis.) govoriti o Sokolu I Vsakdo naj svojim učencem in učenkam priporoča vstop v sokol, telovadnico I< Tisti, ki so to govorili in temu pritrjevali, so se gotovo smatrali za neomejene gospodarje Bole, kot misli to tudi g. Rant! In vprašam g. Ranta: Kateri duhovnik na Slovenskem je kdaj vzel uči-telistvu med ljudstvom toliko ugleda, kot so ga vzele te sloveče blejRko resolucije liberalnih učiteljev samih? Kateri duhovnik je kdaj v šolo hotel uvsiati toliko anarhiie, kot bi jo uvajal tisti učitelj, ki bi izoolnjeval predloge g. Jelenra. Glede ustavo, ki jo imamo v naši državi, je celo bivši predsednik narodne skupščine g. dr. Ribar rekel: »Naša ustava ni idealna in v njeno ideal-nost r.Tičo no v«Tuie.< Teea ne poroča »Slovenec«, ampak — »Jutro« 8. oktobra 1922! — O Meiskih resolucijah, vsled katerih je učite' istvo res trpelo na ugledu, je zanisal takrat »Slovenec« edino primerne besede: r>Nas Je sram, da ie izšel tak dokument v slovenskem јетПш.с Učit druStvo kranj. okraia rrosi ob koncu viSii šolski svet. naj blagovoli posvečati večio pažnjo tem krogom, med katero Steie gotovi tudi meno! Glede, te prošnto bi pripomnil to-le: 21 ur veroukn učim na teden, in u t. nov. m. 1. je meni kot drucim, višji šol. «vet krivično in rafo protipostavno odvzel kateh. plačo in za 21 ur mi ne plača niti pare. Vsak torten hodim k Sv. Ani v šolo '1 16 urel). kjer poučujem 3 in pol ure; za 2 leti nazaj mi dolguje dež. vlada (višji šolski svet) za potnino in prehrano (kosilo) prav lepo vsoto. Za pouk verouka v Tržiču so mi plačo sploh utrgali. 7a šolo pri Sv. Ani pe mi plačo zadržujejo že nad 2 loti: oboje skupaj se po Sred. katekizmu vpr. 674. 4. imenuje vnebovpijoči greb. Zato je tudi moja iskrena želja, da se tem prizadetim krogom, med katere spadam tudi sam, posveča res malo veÇja pažnjn, izražena v dinarski plači. Težko gledamo in na svoji koži bridko občutimo, kako se najenostavnejši zakoni človeške pravico prelumljajo. Denar za katehete Je bil v proračunu za Slovenijo določen; nastavljene pa so bile novo učiteljske moči, za katere višj. šol. svet ni imel kritja v proračunu, in najkrajša pot — krajša ko v Belgrad — je bila: vzemimo kate-hetom in dajmo učiteljstvu. — 2e 27. septembra 1921 je pisal vseuïiliski profesor g. dr. KuSej o plačah dubovništvu: Ta položaj je nevzdržljiv in krivičen./ Ali ne bo tudi resničen zgorajšnji stavek g Ranta, če mesto šole in učiteljstva, zapišemo: >pričela se jo od gotove strani zistematična gonja proti cerkvi in duhovnikom!« Tn duhovnikom so zdi reč kakor čudno, da prihajajo v šol. zadevah razni spori vedno le od strani gotovega dela učiteljstva! To sega do skrajnih mej države, posebno se pa to opaža v kraiih od Cerkelj do Tržiča! — Tržič, 12. januarja 1928. Milarec Ciril, ve.roučitelt. — Dnnajski krematorij. Včeraj dopoldne se je izvršil prvi pogreb v dunaiskem občinskem krematoriju. Izgreda ni bilo nobenega. — Osebne novice s poste. Za poduradnike It. razreda so imenovani naslednji poduradniki- III. r.: Franc Šimenc, Anton Kavčič, Fr. Kramar in Mihael feimenc pri vzdrževalnem odseku za telegraf in telefon v Ljubljani; Gregor Cerkvenik pri vzdrževalnem odseku za telefon in telegraf v Mariboru; Ivan Buda, Iv. Keček, Jos. Stermau, Fr. Zvanuh, Ivan Leskovec in Jos. Sitar pri poštnem uradu Ljubljana I; Fr. Cerne, Iv. Kušar in Fr. Rupert pri pošti Ljubljana 2. — Prvi rusinski list т Podkarpatetd Rusiji. Te dni je izšla prva številka rusinskega dnevnika «Ru-sin«. Časnik sam začne redno izhajati s 1. februarjem. To je prvi rusinski dnovnik, ki je začel te-hajati na tem ozemlju. — Velik vlom r Belgradn. Dva vlomilca, stara od 22 do 25 let sta vlomila ▼ blagajno trgovske tvrdko Radajkovič in Ristič r Pel gradu in odnesla 280.000 K denarja. — Z nožetn napadel jo na Dobravi Jože BašiS delavca Jožefa Boroviča iu ga težko poškodoval na glavi. Boroviča so obvezali in ga odpeljali т tvor-nlško bolnišnico na Javorniku, Bašlča so pa zaprli. ~ Vlom v Ljubnem. Dne 16. januarja 1923 ob šestih zjutraj jo bilo vlomljeno pri posestniku Alojziju Cvenklju v Ljubnem. Vlomilec je odnesel dve moški obleki, 3 klobuke, večjo množino moškega porila in nekaj rjuh, katere so bile zaznamovane s črkama A. C. Vlomil je mož neznanega imena, kateri se je pri Cvonkijevih mudil dva dni. Stnr Je 24 do 26 iet srednje, suhe postave, suhega obraza, rjavih los in oči. Pod očmi ima vidne, temne pege. — Čevlje knmijtc od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Co. z znamko »P e k o«t ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na d-^bn în debelo, Ljubljana, Breg2t Gospodarstvo. Navzdol. Ljubljana, 17. jan. 1928. Medtom, ko je notirala naša valuta v Curihu š« včeraj 5.90, je padla na današnji pred hord na 5.15, a na sklepni borzi celo na 4.95. To bi pomenilo, da bi notirala naša ranjka krona danes 1.2876 centimov. To je najnižja »očke, katero smo dosegli. Ali sploh najnižja? Bojimo se zelo, da ne — Tako jadramo tudi pod vlado, katere program Je Velika Srbija, po Plavšičevem demokratskem receptu nevzdržno navzdol. Iu naše gospodarske smernice, to je nevzdržna katastrofa. Naš oilj: valuta Ogrske, Nemčije, Poljske in Nemške Avstrije. Zato pa ni bilo potrebno, da smo zavrgli krono kot edinico in posegli po dinarju ter vstvarili uso-depolno relacijo 1:4. Na zagrebški borzi gre hausse, ki so je spremenila v divji lov za tujimi plačilnimi sredstvi, trajno naprej. — Samo Berlin se ponuja, drugega blaga ni dobiti Italija notira že do 5.10 Din, Lou-dem preko 482, deviza Newyork 102—101 Din, a dolarji 101-102. Pariz 705—707, Curib 19.50-19.60, Praga 294—295 in celo Dunaj 0.1480 Din. Samo Berlin pada in pada, tako da dobimo za 63—68 par ie 100 nemških mark. K temu je še prišlo povišanje carinskega aggia na 9 papirnatih dinarjev za t 7.1 a t dinar. Draginja raste in težka gospodarska in «ocial- na kriza se nam napoveduje. • g Žitni trg. Na novosadski produktni boni no-tirajo žitu sledeče cene: pšenica 437.50—460 Din, oves 292.50 Din. koruza 201 Din (nova), stara koruza pa 310 Din, fižol 375 Din, pšenifna moka št. 00 640 Din, št 2 615 Din, št 6 550 Din in št 7 455 D. g Državni dohodki. V novembru 1922 so znašali celokupni dohodki državo iz kolekovine 88,982.502 Din 13 par. Od 1. avguBta do 30. novembra skupno 149,887.519.23 Din. — Iz naslova trošarine pa so znašali državni dohodki v novembru 1922 16 milijonov 631.266.86 Din. g Francija in staro iele«n. Frnndja je prepovedala izvor, odpadkov starega železa vsake vrste. BORZA. Zagreb, 17. jen. (izv.) Pešta 3.85 -3.90, Berlin 0.63—0.66. Italija 5.05—5.10, London 482, Newyork 102—104, Pariz 7.05—7.07, Praga 2.91—2.95, Dunaj 0.1465-0.1480, Curih 19.50-19.60. — Valute: lira 5.05, dolar 101—102, turčka lira 325. — Vse čvrsto, rnzven Berlina. Curih, 17. jan. (Izv.) Pešta 0.2025, Berlin П.03, Italija 26.10, London 24 82, Newyork 532.25, Pariz 36.20. Praga 14.70. Dunaj 0.0075, n. a. K 0.0076. Bu-karešt 2.8П. Sofija 3.45, Belurad 1.95, Varšava 0.0175, Holandsko 210-85. Dunaj. 17. jan. (Izv.) Pešta 26.65. Berlin 3.95, Italija 84.56, London 329.900, Newyork 70.750, Pari/. 4799, Praga 1957, Brusel 4354, Curih 13.285, tiuka-rešt 434.50, Belgrad 639, VnrSava 2.05, Amsterdam 27.950. J j Za rajnikom opernim pevcem J. Dr-votom je naša opera priredila v frančiškanski cerkvi slovesno mrtvaško opravilo. Pred slovesno črno mašo je operni orkester igral Wagnerjevo skladbo »Siegfriedova smrt« iz opere »GStterdammerung« ; med slovesno črno mašo, ki jo je pel frančiškanski župnik dr. P. Gvido Rant, je velik mešan zbor izvajal ftihovskega »Requiem«, z or-glami je spremljal P. Hugolin Sattner. Po maši je moški zbor zapel žalostinko : Vi-gred se povrne«. (Orkestralna točka in tudi ta za cerkev nista prida primerni.) Občinstva se je nabralo toliko, da je marsikdo moral oditi, ker so ni mogel v natlačeno cerkev pririti. Javnost je tako pokazala, da ve ceniti rajnikove zaslugo za našo opero. Imel jih je že' nekaj nad petdeset, pa hi ga lahko marsikak tenorist zavidal za njegov glas in njegovo petje, ki jili ima dvajset ali trideset. Njegovega nastopa smo se vedno veselili, saj smo vedeli, da nima le lepega glasu, ampak da se tudi vztrajno pripravlja in v vsako vlogo temeljito vživi. Pri njem ni bilo nič površnega, ničesar ni omalovaževal, zato jo njegovo petje z igro vred vselej uspelo. Bil je po tehniški plati izvrstno izšolan pevec, tako da je vsak ton polno, voljno, prožno, mehko zvenel; poleg tega je imel svoj organ in samega sebe tako v oblasti, da ni zagazil prav v nobeno razvade, ki se jim tudi dobri operni pevci težko vselej izognejo. Edina slabost je bil naš ozki e, ki se mu je kot Čehu rad nekoliko preširokega naredil. Naša opera, ki ji je po prevratu posvetil svojo umetnost, je z njim veliko, veliko izgubila, zakaj na odru jo bil res samo umetnik. Gledališki upravi le želimo, da se ji posreči Drvota nadomestiti s pevcem, ki bo imel enako odlične, ustaljene pevske in igravske zmožnosti, enak čut za glasbeno in dramatično lspoto. K. lj Odbor za prenos t. 1918 vsled, upora, v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. p. p. vabi vse častnike in vojake bivšega 17. p. p. na sestanek, ki se vrsi v petek, dne 19. t. m. ob 20. uri v dvorani mestnega magistrata. Radi važnosti sestanka prosimo številne udeležbo. Za odbor: — predsednik Dr. Tone Jamar. U Matnrantom II. drinvoe gimnazije iz leta 1909 naznanjam, da je umrl naš sošolec Rudolf Loj k. Potrreb se vrši danes, ▼ četrtek ob pol štirih popoldsf is deželne bolnice. Tovariši se vabijo, da ee pogreb* udeleže. Blag spomin sošolcu! J. P. IJ Odlike r a «Je. Ing. Mohor Pirnat, dvorni svetnik v p. je odlikovan s redom sv. Save UL klase. IJ Smrtna kosa. Dne 17. t m. Je umtl dramski igralec g. Pavel L o č n i k. — Istega dne je v sv. Florjana ulici umrla gospa Marija Mihelië roj. Svetina, vdova ščetarskega mojstra in hišnega posestnika. — Dne Iti. t m. je pa umrl g. Rud. L o j k, revident Južne železnice. — R. I. P.l lj Tatvine r V norčevalntri pred sartiftem. Mesarski pomočnik Rudolf Zaje, delavec Valentin čer-nič in Ivan Pire so v noči na 18. februarja 1922 ukradli iz skladišča Vnovčevalnice mesa v vrednosti 3052 K. Policija je tatove zasledovala tri mesece, dokler ni ugotovila krivcev in da so tatovi ukradeno meso prodn|ali gosttluičarki Mariji Sartorijevi. Deželno sodišče, Je zn to prisodilo Rudolfu Zajcu in Ivanu Pircu 6 mesecev, Valentinu čeruiču 2 in pol meseca težko ječe in Mariji Sartory en teden zapora. lj Izpred sodišča. Upokojeui okoliški policijski nadzornik Anton MinkuS jo očital okoliškemu policijskemu nadzorniku Francetu Staniču, da ga je zahrbtno denunciral. Nadalje je očital revirnemn nadzorniku Jožefu Dobrušku, da je ponaredil zapisnik. Sodišče jo obsodilo Minkuša na 500 Din globo. Ljudski oder. Iz pisarne ^Ljudskega odra« v Ljubljani te poroča, da so je vodstvu na opetovane želje od strani občinstva, naj že skoro prične s predstavami, posrečilo dobiti xa čas zime in mraza dvorano Rokodelskega doma v K o ra finskega ulici št 12, И je prav ljubka in topla. Prvn uprizoritev se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. ob pni osmih zvečer in sicer se igra burka v štirih dejanjih «Ulica ? št 15«. Ker jo igra polna pristnega humorja in neprisiljene zali a ve se p. n. občinstvu in dosedanjim obiskovalcem priporoča, da jo pridejo pogledat. — Vstopnice po 7, 6, 5, 4 in 2 Din sa dobe v predprodaji v nedeljo, na dan predstavo dopoldne od 9.—12. ure r pisarni ljudskega odra v Ljudskem domu in popoldne od 3. ure dalje do pričetka predstave v Rokodelskem domu. Narodno gledišče. OPERA. četrtek, IS. januarja: MF.F1STOFELES. Red B Petek, 19. janunrja: NIŽAVA. Izven. Sobota, 20. januarja: JENUFA. Red E. Nedelja, 21. januarja: SEVIUSKI BRIVEC. Izve«. Ponedeljek, 22. januarja: Znprto. DRAMA. Četrtek, 18. januarja: IDIJOT. Začetek ob pol Izven. Petek. 19. januarja: LILIOM. Rod D. Sobota, 20. januarja: VOJ1CEK. Izven. Nedelja, 21. januarja ob 3. uri popoldne: PF.TER-ČKOVE POSLEDNJE SANJE, ob 8. uri zvečer: ŽIVI MRTVEC. Izven. Ponedeljek, 22. januarja: VOJIČEK. Red C. It gledališko pisarne. Udeležba vseh dosedanjih predstav «ldijota« je bita tako velika, da je moralo vselej oditi brez vstopnic mnogo občiustve, ki je želelo vprizoritev videti. Zato se vrši v četr-! tek, dne Iti. t. m. predstava «ldijota« z običajno zasedbo izven abonmanov. Začetek ob pol osmih. — V zadnjem času je opera na novo naštudirala priljubljeno in učinkovito d'Albertovo muzikalno dramo «Nižavoc, ki se pri nas že dolgo ni izvajala. Y glavnih vlogah, od katerih so nekatere dvojno zasedene, nastopijo: gni Thalerjeva in Kattnerjeva kot Marto, g. Sowitski kot Podro, gg. Levar in Cve-jič kot Sebastiano, gg. Betteto In Zupan kot Toma-so. Nuri poje gna Korenjakova, Moruccia g. Pugeli, pastirja Nanda g. Banovec, Rozalijo gna Sfiligojeva, Pepo ga Matačtčeva, Antonijo ga Ribičeva, kmet» g. Perko in kot župnik nastopi g. Finjko. Premiera se vrši v petek, dne 19. t. m. izven abonmanov. Začetek ob pol osmih. Prosveta. pr Dr. Josip Cerin izvaja na svojem sînfonHS« nem koncertu, Id se vrši v ponedeljek, dne 22. t w. znamenito Jirakovo sinfonijo v c-molu. Ta sinfonija tvori glavno iočko ]>onedeljkovcga sinfonlčnega koncerta. Jirak je bil rojen 28. januarja 1891 v Pragi, kjer je absolviral gimnazijo ter juridične in filozo-fične študije. Nato je študiral giasbo pri slavnem Češkom skladatelju Viteslavu Novaku v Pragi in za tem pri Josipu Foersterju, ki je živel takrat n* Dunaju (1911—12). Med vojno je Jtrak opustil pravniško karijero ter se popolnoma posvetil gledališču in glasbi. Najprej je bil ravnatelj opernega zbora r gledišču na Kr. Vinogradih v Pragi. Od lota 1915 do 191S jo bil kapelnik mestnega gledališča v Hamburgu, takoj po prevratu je postal operni šef Narodnega gledališča v Brnu, odkoder je odšel jeseni leta 1919 kot kapelnik-gost v Prago. Leta 1920 je postal kapelnik češke Filharmonije, obenem pa tudi prvi zborovodja pevskega zbora «Hlahol« v Pragi, s katerim je priredil turnejo po Jugoslaviji. Od jeseni leta 1920 deluje kot profeïor teorije in kompozicije v kompozicijski šoli praškega konservato-rija. Kot skladatelj jo Jirak izredno ploriovit ter je komponiral v vseh mogočih glasbenih oblikah. Večina njegovih skladb je izšla v založbi Htidebne Matice Češke. O sinfoniji jutri nekoliko več. Pred-prodaja vstopnic v Mntični knjigarni na Kongresnem trgu. pr Pokrajinska zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo r Ljubljani je izdala ▼ priročni knjižici «Zakon o stanovanjih«: in «Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih r z dodatnimi spremembami. Naroča se pri Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov v Ljubljani, Selenburgova ulica št 5-1 in v posameznih knjigarnah. Orlovski vestnik. šišenski Orel neznanja svojim članom, da je danes, 18. t m. fantovski večer. Začetek točno oh pol osmih pri br. Porštnarju. GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE «••*•!• In trafnll« m kakor mmmI Najbolje varatv* proti vlagi I wuil Stras 4. SLOVENEC, dne IS. Јапшија 1622. Btev. 18. Sprejmem poštenega hlapca h konju. MATUA PERKO, MIZARSTVO, ZG. SUKA. 344 Stcnografa tmnžnega slovenske in nemške steno-grmiije ter strojepisja, IŠČE zavarovalnica «TRIGLAV« za svojo poslovalnico v Zagreba. Retleklira se samo na prvo-razredno silo. — Ponudb« s curr.culum vita« Je nasloviti na Zavarovalnico in pozavarovalnico »TRIGLAV«, Safmi£ic, ZAGREB. 345 Vrtnarja obenem kot hišnika s prostim stanovanjem in izprainrega KURJAČA sprejme KOLINSKA TO-VARNA V LJUBLJANI. Akademik latinskega ali italijanskega. — Ponudbe na upravniStvo .Slovenca« pod Jtev. 354. тогатагтатагогоовватлхгоаст istovrstne vožnje sprejme po najnižji ceni Ma 3osip in Hajko M LjBMIâiia, YiMnsKa (Kadeti eoa) 13. v'iiviwiviivirvirviivjr^ntviivirvin'i iMajveéJa izb rn ш!:Н pletenin, stale, пш in rokavic pri tvrdki: 0.8E. ShabEPnÉ ,«'» Kdor mi posodi t» zgradbo nove hlic 25.000 Din ta dobi moje sedanje ( STANOVANJI kt obstofi iz: 2 sob, kuhinje, shramb« il pritiklin. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod Številko 330. SOBO Išče soliden gospod, event tudi dva skupaj, najraje v Šiiki, vsaj do 1. februarja. — Ponudbe na npravo pod «SOBA takoj«. Cenik raznih semen je pravkar IzSel in ga požliemo na zahtevo. - SEVER in KOMP, Ljub-liana. Woliova ulica 12. 342 NajbolJSe peči sedanjosti so x emajllrane ШС-ove peči Glavna saloga, prodaja ln Kaslopatvo asa Slovenijo In juine kroje pri f. p. vime & KOMP. trgovina stavbnega materfjala PreSernova uL LJUBLJANA PreSernova ul. Izurjena šivilja fre iivat na dom. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod etev. 355. Za BEOGRAD jc potrebna samostojna UKARICA ki te zc delovala v kemičnih aavodib za čiščenje obleke za tnoSke. — Plača dnevno 60 dinarjev. — Phma na: RIRO *RF.-KLAMA«, Beograd, Knez Mihajlova ulic.i St. 11 pod, šifro: «JANJIC«. 313 Trgovski pomočnik samec. 30 let star, 1SCE s 1. FEBRUARJEM 1923 SLUŽBE pri kaki večji trgovini; gre tudi kot skladiščnik. — Naslov pove nprava lista pod Atevilko 314. Korespondentinjc Zmožno strojepisa in steeogralije, s. mo-sloino, s znanjem «lov, nem. ev. italijanskega jezika, z navedbo referenc SPREJMEMO TAKOJ. — Ponndbe pod «Veletrgovina" poStni predal 37. 335 Po ceni nanrodaj NJIVA Çelijia 3 orale, ležeča ob dei<:lni cesti Ljobljana—Šmartno, oddaljena 400 ir. nad poljsko Solo. — Več pove Mirko STE-F ANO VIČ, Gorupova ulica 3, IL nadstr. Iščem postrežnico za dva gospoda v sredini mesta. Pospravljati ima 2 sobi in dobi mesečne plače Ki 100«. Ponndbe pod «POŠTENA IN PRIDNA« na npravo «Slovenca", Svili n Krip . „ „ Htl« л . . m „ . „ Emu „ . „ RiHavloo n 1ш ia тш којзт » bu in mie Џ Eilia liûlii Kielli LJUBLJANA Mestni trg 10 Velika HIŠA irodl tneata, pripravna ze vsako obtl, NAPRODAJ. — Naslov pove upravniStvo «Slovcnca« pod Štev. 353. Struchnln v zalogi. — Drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1. Cvetlične čebule Iiijaclnt in tulipanov le Holandske so prispel«. 341 Naprodaj j« po nizki ceni, nerabljena Т«ш>Ш1М1 na GUncab 94 — Vit — IstoUm je na razpolago prazna Ж4 SOBICA. V nedeljo, dne 21. januarja, ob 2. ari popoldne bo na Cesti dveh cesarjev, zraven Hraslarj», prodaja več metrov DRV in H0STE, ena parcela in več vozov. Izdaja konzorcij »Slovencae, Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen velezaslužni član. dramski igralec, gospod Panel Ločnih dne 17, januarja 1923 umrl. Odličnemu umetniku in požrtvovalnemu sotrud-niku, ki je skozi dvanajst let posvečal vse svoje-izredne zmožnosti slovenskemu gledališču, kateremu je ostal zvest do svoje smrti, bodi ohranjen hvaležen in trajen spomin. V Ljubljani, dne 17. januarja 1923. DAVČNI URADNIK! 2clim zveze г dobro verziranim davčnim uradnikom, ki bi mi proti honorarju urejeval od Saša do časa vse davčne zadeve, kot prometni davek, dohodnina itd. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod «DAVČNI URADNIK«. 343 Onrioa n damo, gospodo in otroke po zmernih œnah pri A. SINKOVIC nas). K. SOSS LJUBU. N t, Mestni trq Štev. IS in garnitura ca gosposko sobo, velik lestenec in nekaj druge oprave, je naprodaj pri Josipu TRIBUČ na Glincah 37, vsak delavnik od !.—2. ali od 5—pop. IŠČEM v središču Ljubljane pod- ali nad- zcm8ki gostilniški LOKAL, s skromnim stanovanjem. — PRODAM ali zamenjam za Pony-vor krasno izdelani, ie neokovani «GIG«. Dalje prodam srednje veliko angleško PSICO, izboren čuvaj in BRAKE ter dva njena mladiča, z Dobermanom križana. — AVG. ZAJEC BI. Dobrava, p. Jesenice. 300 350 m POCINKANE CEVI, v velikosti V. in 200 m POCINKANE CEVI, 1 cola svetlobe, naprodaj po nizki ceni. FRAN PEZDIR, BREZOVICA 27. Mesto posebnega obvestila! Včeraj ob 8. uri zvečer nam je umrl po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti, star 34 let RUDOLF LOTK revldent južne železnice Pogreb se vrši v četrtek, dno 18. t. m. ob t/, 4 uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče občine Vit Ljubljana, dne 17. januarja 1933. Ljudmila Lojk, roj. Knez Branko ln IÉar}etka 2ема . otroka Simon ln Jožefa Lojk Kristina Rossiccl, starši sestra . Viktor, Jože, Bernard bratje. zmožno slovenskega, nemškega, po možnosti tudi srbohrvatskega jezika, stenografije in strojepisja, išče tukajšnje velepodjetje. Ponudbe pod «PERFEKTNA« na anončno družbo ALOMA COMP., Ljubljana, Kongresni trg 3. Iščem izšolano - odgojiteljico - k enoletnemu otroka. — Prijazne ponudbe a označbo zahtevkov na: DR- IGNJO FIRST, OSLIEK UL SMREKOVE IN JELOVE HLODE -ssz 4, 5, 6, 7 in 8 metrov dolžine, MADRIERE 75/225 mm, 4 do 8m dolžine, TRAME monte kupi vsako množino Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Vdana v voljo; božjo naznanjam težak udarec, da je dne 17. januarja 1923 dopoldne, po kratki bolezni, previdena s svetim tolažilom za umirajoče, v 82. letu svojega življenja, za vedno zatisnila oči moja nad vse ljubljena mama Mirila mihelič roj. Svetina odooa po SCefarsftem mojstra Sn Шпеш posestnika. Pogreb pokojnice se vrši v petek dne 19. t m. ob 16. uri iz hise žalosti Sv. Florijana ulica 32 na pokopališče pri Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Jakobu. Nenadomestljivo mamo priporočam vsem, ki so jo poznali, v molitev. Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo. Ljubljana, dne 17. januarja 1923. Marija Mihelič, hči. . B'ez posebnega obvestile. Odgovorni urednik: Mihael Moškere v LjubljanL Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani