Loto IX, St. 132 Ljubljana, četrtek 7. Junija 1928 Cena 2 Din Din Ogla* po tarifo. Uredništvo i _ LfiiblJana, Knafiora ottca »ter. $/L Telefon it. <071 tn s&H, ponoči tndi it. <034. v^-V lakaplsl •• n« miaja. ItSf - Teiefon it. mo^t. it f — Telefon te. Dnevnikfzafgosp6clarstvo,r prosveto in politiko m< | „____1______1 Ltoba lana £ it*** - Praha čisto T&ito • Wten,Nr. n$j(L / Ljubljana, 6. junija. Mussolni Je Imel pred rimskim senatom ekspoze o vnanji politiki. Ekspoze ie nenavadno obširen in se tiče vseh ctualnih problemov sodobne Evrope, ližnjega Orienta in Mediteraneje. Mussolinijev ekspoze je stvaren in se fcraia o mnogih problemih precizno, kako da ni težko zavzeti stališča k iz-rajanjem italijanskega fašističnega diktatorja. Seveda je v naturi italijanskega lašizma, ki ima svoje posebno merilo ta iiastne in tuje sposobnosti, za lastno In tujo moč, da se z lahkoto in brez običajne diplomatske obzirnosti izraža o najkočljivejših zadevah mednarodne politike. Italijanski fašizem, katerega poosebljeni predstavitelj in mentor je še vedno Mussolini, se zdi sam sebi kot edini faktor moči daleč naokrog in v tem pogledu spominja najbolj na oholo militaristično kasto predvojne Nemčije, ki je mislila in zares verjela, da je močnejša od vsega na svetu in da more doseči vse, ako le hoče. Ta megalomanija odseva posebno iz onih odstavkov, v katerih govori Mussolini o Jugoslaviji. Govori o nas, kot da smo beduinsko pleme tam nekje na mejah Libije, daje nam lekcije, kakor da joto šolarji pred strogim licem gospoda učitelja, ki mu je dolžnost, da nas vzgaja v čednostne in vljudne dečke. Čas je že, da se nad takim načinom tre-tiranja nič več ne zgražamo niti ne jezimo in dovolj naj bo, da si sami sebi živo predočimo, kako šef italijanske vlade Italiji in svetu predstavlja dogodke zadnjih dni. Zanj eksistirajo samo manifestacije v dalmatinskih mestih in se čuti silno vzvišene nad njimi; ničesar pa ne čujemo o sličnih manifestacijah, ki so se vršile po italijanskih mestih. Evropa naj tedaj misli, da samo Jugoslavija manifestira in, kakor trdi Mussolini, celo hujska na vojno, Evropa naj ničesar ne ve, kako hujskajo na vojno nešteti govorniki fašističnega tabora, ki so na neštetih prireditvah govorili o bodoči osvojitvi Dalmacije. Bilo bi brez smisla naštevati vse te in »lične manevre, s katerimi naj se Jugoslavija pokaže Evropi v najslabši luči; naša stvar je, da informiramo evropsko Javnost o pravem stanju stvari. Nam je samo jasno, da z ljudmi fašistične men-talitete ne more biti nikdar sporazuma, nikdar zaupanja, nikdar ničesar, kar bi vsaj od daleč spominjalo na prijateljstvo.. Mussolini se Je to pot zelo določno Izjavil o odnošajih z Madžarsko. Ko je bil pred nekaj tedni lord Rothermere pri JVtussoliniju, je objavil vsebino razgovora, iz katere je izhajalo, da je ofi-cijelna Italija za revizijo trianonske mirovne pogodbe v korist Madžarom. Mnogi glasovi v Evropi so takrat nagla-lali, da Rothermereovih izvajanj ne morejo vzeti kot avtoritativnih na znanje, ker ni mogoče vedeti, kaj je pri tem rares Mussolinijevo, kaj pa le lordove Želje. Sedaj je pojasnjeno tudi to in Mussolini se je zares izjavil za revizijo določb trianonske mirovne pogodbe. Beneš je že zavzel k tej izjavi stališče bi naglasil nemožnost revizije, hkrati pa opozoril, da bi revizija ene pogodbe Imela za posledico ogromne zmede, ker bi sprožila akcijo za revizijo drugih pogodb. Mussolini Je nadalje odkrito povedal, fca je podpiral Madžarsko razen v mo-noštrski aferi tudi v vprašanju optan-tov. Romunija bo gotovo vzela to izjavo z hvaležnostjo na znanje in uvidela mova, kake prijatelje bi mogla imeti v latinski sestri onstran Jadrana . Nedvomno bo Mussolinijev ekspoze kom-paktnost Male antante še ojačil. saj je pokazal, da je ta trozveza za stabilizacijo stanja v srednjem Podunavju danes le bolj potrebna, kakor doslej. Zanima nas posebno še pasus o Bolgariji, ki ji je Mussolini za bodočnost obetal svojo pomoč. Te njegove prijateljske naklonjenosti ne bomo komentirali Tudi ra Grčijo Je imel Mussolini dobre besede in ji je priporočal sporazum Jn pakt s Turčijo, ki cbo analogen prijateljskemu paktu med Italijo in Turčijo. T , Sporazuma s Francijo Italija menda le ne bo mogla skleniti tako kmalu, saj zahteva Mussolini koncesij razen v tangerskem vprašanju tudi v vprašanju Italijanov v Tunisu in v korekturi meje med Tripolitanijo in Tunisom. Jugoslavija si je na jasnem, kaj JI je pričakovati od italijanskega fašizma. Kam je pot jasno začrtana in dolžnost nas vseh je, da jo poznamo točno in jo nastopimo mirno in odločno. Nenadna smrt predsednika osješke trgovske zbornice Oafsk, 6. Jtaiita d. V Pranrtaškovih lažnih na Češkoslovaškem Je nmri nenadoma predsednik *rww5ke in obrtne zbornice v Osjeku g. julij Wedssi. Zadela ga je kap. Predsednik osješke trgovske zbornice }e bil šele od zadnjih volitev. Kot tak je organiziraj proslavo 75-letnice obstoja osješke trgovske in obrtniške zbornice, kakor tudi akcijo za ustanovitev vajeniškega doma. Namesto 13 milijard samo 275 milijonov? Tudi v vladnih krogih že priznavajo neuspeh pogajanj za veliko investicijsko posojilo Beograd, 6. Junija, n. Današnja »Pravda*, ki je poluradno glasilo zunanjega ministra dr. Marinkoviča, objavlja naslednjo informacijo: «Po avtentičnih obvestilih, ki jih imamo od vladne strani, bo v kratkem zaključeno začasno posojilo, ki bi znašalo en milijon funtov šter-lingiov ali okoli 275 milijonov dinarjev; zaključitev investicijskega posojila v Angliji je odložena do jeseni.* Beograd. 6. junija, p. Kakor so ▼ zadnjem času listi že ponovno zabeležili, je naletelo vprašanje najetja velikega investicijskega posojila pri ameriških in angleških bankirjih na velike težkoče. Danes ni ve? dvoma, da bomo dobili mnogo manjše posojilo, kakor je vlada pričakovala in napovedovala. Danes že tudi v vladnih krofih priznavajo, da je vlada doživela v vprašanju najetja velikega inozemskega posojila velik neuspeh in da bomo namesto velikega posojila za investicije morebiti dobili samo začasno poso- jilo, ki bi znašalo milijon funtov Steriingov, t. J. okoli 276 milijonov Din. Pa« pa zatrjujejo vladni krogi, da bomo veliko posojilo dobili na jesen. To odgoditev utemeljujejo * tem, da je treba poprej spremeniti zakon Narodni banki, kakor to zahtevajo finančne skupine, pri katerih bi najeli posojilo. Narodna banka je napovedala sklicanje izrednega zbora svojih delničarjev za 8. junij. Javnost pa je postala do vseh vesti o posojilu zelo skeptična in jim ne veruje več. Splošno mnenje je, da posojila za enkrat ne bomo dobili in da iz vladnih krogov samo širijo vedno nove verzije, samo da bi prikrili vladni fiasko. Beograd, 8. junija, p. Danes se je vrnil k Londona naš ekspert pri pogajanjih za najetje inozemskega posojila Ognjan Kuzmano-vič, ki je o poteku pogajanj za najetje posojila in o delu finančnega ministra v Londonu poročal predsedniku vlade Velja Vukiče-viču in namestniku finančnega ministra dr. Spahu. Vesli o pogajanjih med vlado in opozicijo Senzacijcnalne informacije „Jutarniega Lista". - Nezaupanje med radikali in demokrati Zagreb, 6. junija t. »Jutarnji List« objav !ja obširne informacije o tem, kako misli vlada zatreti obstrukcijo opozicije v Narodni skupščini. Eden izmed ukrepov naj bi bila izključitev vseh opozicijonalcev od sej Nor. skupščine, drugi pa bi bil obširna izpre-memba skupščinskega poslovnika. Poleg tega se govori tudi o možnosti, da bi vlada pristala na gotove koncesije opoziciji. Kot taka koncesija se navaja, da bi vlada povodom razprave o obtožbi opozicije proti notranjemu ministru pristala na anketo, ki naj preišče beograjske dogodke. »Jutarnji List< trdi. da je vlada že skušala stopiti v tem pogledu v stik z opozicijo in da je danes prišlo do sestanka med Svetozarjerr, Pribičevičem in predsednikom skupščine dr. Peričem Beograd, 6. junija r. Komunike, ki ga je izdal g. Vukičevič 24 ur po sej! radikaiske-ga kluba, naglaša, da je radikalski kl-ub izrazi! zaupanje Vukičeviču in radikalskem« delu vlade. To so tolmačili v demokratskih krogih kot dokaz, da bi bili radikali priprav Ijeni, zamenjati demokrate s katerokoli drugo stranko, in da zato niso izrazili zaupni-e celi vladi. To nezadovoljstvo je podčrtano tudi v komunikeju demokratske stranke, ki ni izrazila zaupnice vladi, niti g. Vukičeviču marveč v'adni koaliciji. Radikali tolmačjo ta komunike tako, da so hoteli demokrati s tem naglasiti, da so voljni nadaljevati sodelovanje v vladi in da se ne vežejo na g Vukičeviča, marveč jim je vseeno, kdo je na čelu vlade. Ta razlika v komunikejih je vzbudila veliko nezaupanje pri obeh vladnih strankah. Danes je imel v poslanskem klubu demokratske stranke Ljuba Davidovič konferenco z vsemi demokratskimi prvaki. Na konferenci so ra-zpravllali o politični situaciji in tudi o omajanem po'ožaju demokratke stranke v prečanskih krajih. Beograd, 6. junija r. Danes Je v političnem življenju v Beogradu postalo nekoliko živahnejše. Opaža se, da se nahajamo pred važnimi dogodki. Velja Vukičevič je imel danes celo vrsto konferenc s svojimi pristaši, s katerimi se je razgovarjal o ukrepih proti obstrukciji opozicije v Narodni skupščini, kakor tudi o ne-pril^ah z glavnim odborom radikalne stranke. Za jutri se namreč pričakuje prihod Ace Stanojeviča v Beo grad. Iz njegove okolice se doznava, da bo odklonil predlog Velje Vukičeviča, naj v radikalnem poslaniškem klubu sodeluje v razpravi o spomenici, ker je že izrekel svoje mnenje s tem, ker je podpisal spomenico. Vukičevič se je danes dopoldne mudil tudi dalj časa na dvoru. Za nocoj ali jutri zjutraj se pričakuje povratek kralja iz Belja v Beograd. prijavo. Po Členu 142. ustave Je ukinjena veljavnost vseh zakonov in uredb, kolikor njihove določbe nasprotujejo določbam ustave. Potemtakem zakoni na ozemlju naše kraljevine, ki urejajo pravloo zborovanja in ne odgovarjajo določbam ustave, niso več veljavni. Člen 127. ustave Izrecno predpisuje, kdo lahko zabrani shode in izrecno določa, da se lahko izvrši to samo potoim zakona Jn le tudi točno določeno, v katerih primerih ta okoliščinah se lahko potom zakona suspendira zborovalna pravica bodisi za posamezne pokrajine ali za celo državo. Obtoženi notranji minister ni izdal svoje prepovedi samo v očitnem nasprotju z določbami ustave, marveč tudi brez vsake zakonske osnove. S tem je jasno dokazano, da Je notranji minister dr. Korošec zagrešil dejanje. ki vsebuie vse momente delikta oo ČL 1. zakona o ministrski odgovornosti. Zato predlagamo: Narodna skupščina skleni, da se proti obtoženemu ministru dr. Korošcu uvede kazensko postopanje v smislu zakona o ministrski odgovornosti Besedilo obtožnice proti dr. Korošcu Obtožnica je bila včeraj izročena predsedstvu Narodne skupščine. — Podpisalo jo je 53 poslancev Beograd, 6. junija. Danes dopoldne Je vložil poslanec dr. Milan Kostič pri predsedstvu Narodne skupščine obtožbo KDK proti notranjemu ministru dr. Korošcu zaradi protizakonite prepovedi shodov in zborovanj. Obtožbo je podpisalo skupno 53 poslancev; glasi se: Pozivajoč se na člen 91. ta 92. ustave, predlagamo Narodni skupščini proti notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu sledečo obtožbo: Minister notranjih zadev dr. Korošec je z naredbo, ki jo je izdal vsem velikim županom, splošno prepovedal vse Javne shode pod milim nebom in tudi vse shode v zaprtih lokalih za vso d-žavo. Člen 24 ustave predvideva med osnovnimi državljanskimi pravicami tudi svobodo zborovanja in le določa, da je treba shode pod milim nebom prijaviti 24 ur poprej pristojni oolasti. Ustava torej ne dopušča niti zakonodajalcu. da uvaja kak poseben sistem zborovalne svobode. Javni organi nimajo ničesar dovoljevati, marveč imajo samo pravico zahtevati predpisano Stepan Radič o aktualnih vprašanjih Italija in Anglija. — Novo stališče KDK do dr. Marinkoviča. — Posvetovanja vladnih klubov. — Hrvatski davidovičevci Sušak, 6. Junija n. Davi ie dospel semkaj s par ni kam z Raba v spremstvu svoje rodbine g. Stj. Radič. Ob 2. popoldne je nadaljeval z brzovlakom svojo pot v Zagreb. V razgovoru z vašim dopisnikom je Stjepan Radič izjavil, da potuje v Zagreb, da se udeleži seje oblastnega odboTa, nakar bo odpotoval v Beograd k seji poslanskega klu ba KDK. Na vprašanje, kaj misli o vsebini note naše vlade italijanski vladi o poslednjih dogodkih, je Stjepan Radič iziavil: »V diplomatski zgodovini ni primera, da bi v sličnem tonu odgovorila suverena država drugi«. Na vprašanje, kaj pravi k včerajšnjim Mussolinijevim izjavam v rimskem senatu, zlasti o njegovem demantiju tajnega sporazuma med Anglijo in Ita'ijo, Je Stjepan Radič delal: »Mussolinijev demanti najbolje dokazuje, da je baš vse to resnica. Ni dvoma, da Anglija podpira Italijo, čeprav vrši ta na Balkanu vlogo nekdanje Avstrije. O notranjepolitičnem položaju je Radič izjavil: »Za nas je važno, kako se je s poslednjimi dogodki odkrilo zadržanje vlade, ker se Je pokazalo, da se vlada solidarizlra s politiko dr. Korošca. S tem se Je bistveno izpremenila naša notranja politika. Jaz sem prej priporočal, da bi sodelovali z dr. Ma-rinkovičem, čeprav Svetozar Pribičevič za to ni bil posebno navdušen. Sedaj, ko se je dr Marinkovič solidariziral z delovanjem vlade, ne more biti o tem več govora. Demokratska stranka je izglasovala zaupnico vladi pod nekaterimi pogoji, dočim radikali tega še niso storili. Zato so demokrati na slabšem od radikalov. SLS je izglasovala zaupnico dr. Korošcu in vladi, kaj pa ho rekel klub dr. Spaha, bomo še videli. Nastaja torej prav zanimiv položaj.« Na vprašanje, kaj misli o resoludU prečanskih delegatov Davidovičeve stranke v Zagrebu, je Stjepan Radič dejal, da njihova resolucija ničesar ne pomeni. »Demokrate iz osieške oblasti pa radi sprejmemo tudi kot samostojno skupino. Mi jih bomo podpirali, da bo prečanska akcija čim .iačj.a in enotnejša. Prečanska akcija je velika državna akcija«, Dr.Beoeše? ekspoze » zananji polt •1 * Včeraj je podal zunanji minister dr. Beneš važne izjave o zadnjih političnih dogodkih. — Izključitev oboroženega konflikta z Italijo. — Revizija mirovnih pogodb bi pomenila novo evropsko vojno. — Dobrohotno razmerje z Madžarsko. — Odnošaji z Nemčijo normalni, z Avstrijo intimni Praga, 6. junija, s. Na današnji seji zunanjega odbora je podal zunanji minister dr. Beneš ekspoze o zadnjih političnih dogodkih. Dr. Beneš je med drugim Izjavil, da so imele razprave o izpraznitvi levega brega Rena in vprašanju reparacijskih plačil kakor tudi o morebitni komerci-alizaciji Dawesovega načrta dosedaj samo informativen značaj. Rešitev teh problemov bi bila bistveno olajšana, če bi se mogla Amerika odločiti za revizijo medzavezniških dolgov v prid,Evrope. Minister je nadalje pobijal dvome proti Kellogovemu paktu. Pakt bi imel za posledico, da bi se Amerika približala Evropi ter bi posredno mnogo pridobilo tudi mirovno delo v krogih Društva narodov. Minister presoja Kello-gov načrt ugodno in želi, da bi se uresničil. Jugoslovensko-ItalOanskj spor se polagoma bliža rešitvi. Italija se bo po govornikov! sodbi sporazumela s Francijo, s čemer bodo tudi pogajanj^ z Jugoslavijo bistveno olajšana. Resnejših sporov se ni bati, ker nihče v zapadni, srednji ali južni Evropi ne misli na oborožene spore; sicer pa ni mogoče misliti nanje, ker bi pomenili samomor. V razpravi o madžarski politik) In njenih revizijonističnih prizadevanjih je izjavil minister, da vsakdo, posebno v Franciji In Angliji pravi, da bi vsak strankarski poizkus za revizijo mirovnih pogodb izzval take zmešnjave, diference In oborožene spopade, da bi se Evropa zopet spremenila v ogmjišče. Vsi, ki verujejo v revizijsko gibanje, bodo doživeli razočaranje. Minister je dalje izjavil, da se morajo vsi poskusi, ki hočejo omajati solidarnost Male antante, izjaloviti. Nato je dr. Beneš obširno govoril o svojem zadnjem potovanju in izjavil, da je z uspehi zadovoljen. Pri tej priliki je mogel trdnejše in nanovo navezati vezi, ki vežejo Češkoslovaško s starimi prijatelji. Videl je, da angleška politika pod vodstvom Chamberlaina napreduje v locarnskem duhu in se njeno razmerje do Francije in Nemčije stabilizira. V Berlinu je razpravljal z državnim kancelarjem dr. Marxom o splošnih političnih, z državnim tajnikom Schu-bertom o zunanjih in z ministrom Cur-tiusom o gospodarskih vprašanjih. V Berlinu je dr. Beneš raztolmačil češkoslovaško politiko v srednji Evropi v gospodarskem ln političnem oziru ter predvsem naglasil, da sloni politika njegove države na ohranitvi političnega statusa quo ter na striktni ohranitvi in zaščiti miru. Tudi razmerje češkoslovaške do sovjetske Rusije se ni spremenilo. Pogajanja za olajšanje gospodarskih odnoša-jev so popolnoma nepolitična ter gre le za tehnična in gospodarska vprašanja. Vezi Male antante ne bo raztrgal noben poskus. Napram Madžarski Češkoslovaška tudi v bodoče ne bo zamudila nobene prilike za sporazum in sodelovanje. Minister je mnenja, da razvoj locarnizacije napreduje tudi v srednji Evropi in je prepričan, da oni, ki tega ne razume in razvoj zadržuje, ne pozna psihološkega stanja sveta, vsled česar mora biti pripravljen, da se bo ta razvoj obrnil proti njemu. O razmerju do Avstrije Je minister dr. Beneš izjavil, da se nadaljuje z Avstrijo prijateljsko politično in gospodarsko sodelovanje. Zadnji obisk zveznega kancelarja dr. Seipla je med izmeno nazorov o splošnih, gospodarskih in političnih vprašanjih ponovno potrdil intimne odnošaje med obema državama. Usoda generala čangtsolina neznana Vest o smrti maršala Čangtsolina se ne potrjuje. — Prve južnokitajske čete v Pekingu Tokio, 6. Junija, s. Na seji ministrskega sveta je izjavil vojni minister, da maršal Čangtsolin še živi, vendar pa je njegovo stanje zelo resno. Berlin, 6. junija. «. cDeutsche Allgemeine Zeitung* je prejela preko Londona iz šangha-ja vest, da se je v Nankingu vršila pod predsedstvom CangkaiSka konferenca Kuomin-tanga, ki je baje izdelala mirovne pogoje za severno vlado. Po teh predlogih naj bi bil na-mestu maršala Čangtsolina imenovan general, ki bi priznal avtoriteto nacionalistične vlade. Po nacionalističnih načrtih naj bi bila država razdeljena v 6 političnih okrajev z glavnimi mesti Nankinsfom, Pekingom, Kantonom, Hankavom, Kajfengomin Mukdenom. Napad v Prestranku pred tržaško poroto Trst, 6. junija, o. V razpravi zaradi napada v Prestranku je bilo danes zaslišanih mnogo prič. Med pričami je bil tudi brat na zasledovanju ustreljenega Vilharja, ki je izr javil, da je doslej vedno mislil, da je moral biti zločin političnega značaja in v zvezi z , ker njegov brat ni bil navaden zločinec. Vilharjeva žena ni vedela ničesar povedati o dogodku. Z današnjo popoldansko razpravo je bilo zaključeno zasliševanje prič. Madžari »nedolžni" kakor vedno ženevm, 6. junija. >. cjornal de Ge» neve» objavlja v izvlečku poročilo tro» članskega odbora sveta Društva narodov o monoštrski aferi. Po poizvedovanjih stro« kovnjakov za oboroževanje izvirajo sestav, ni deli strojnic, ki so bili pri pošiljki za. plenjeni, od tvrdke cSchwarzlose». Za se» stavo popolnih strojnic pa so manjkali bist« veni deli, med drugim cevi, hladilniki itd. Večinoma je bil med pošiljko materijal, ki je bil izdelan že pred ali med vojno. Po« ročilo ugotavlja, da so bili sestavni deli zadostno uničeni, tako da je vsak praktič« čen riziko za vojne namene izključen. Ma« džarska vlada ae je pri svojem postopanju strogo ravnala po določbah železniškega prometa in carinjenja, vendar pa očividno ni smatrala za potrebno, da ugotovi prave* ga prejemnika. Poizvedovanja niso doka« zala, da materijal ni bil določen, da zopet zapusti madžarsko ozemlje. Nemški socijalisti za vstop v vlado Kefmoraja, 6. tonila (be.) Dum h roprarriN stranki« odbor socialdemokratske strank« v zaupni seB o vstopu socialistične strank« ▼ vtodo. Kakor »e poroča, se le izrekla večina za sodelovanje ▼ vladi. Konec kulturnega boja v Mehiki Newyork, 6. funija (be.) Kakor poročajo. Je bM me>d mehikansko vlado in cerkvijo sklenjen mir. Pričakuje se, da bo potrdil ak ▼ kratkem Vatikan. Glavno mesto države naj M bilo Nankin. Dosedaj se nobenemu evropskemu poročevalcu ni posrečilo dobiti neposredne informacije o Čangtsolinovem stanju. London, 6. junija, (be.) Iz Japonskih virot poročajo, da so sprednje čete južnokitajske armade že dospele v Peking. Smrt maršali Čangtsolina še ne potrjuje. London, 6. junija, (be.) Kakor poročajo, b« razdelila nankingška vlada Kitajsko v 6 po krajin z glavnimi mesti Nanking, Kanton Hankov, Kajfeng, Peking in Mukden. Guver ner v Kaifenu bo general Feng. Tsintau, 6. junija, (lo.) Semkaj je dospe 10 2600 japonskih vojakov. Japonci razpoli gajo v Šantungu s 17.800 možmL Važni sklepi mednarodne konference dela Ženeva, 6. junija, (že.) Komisije medn» rodne konference dela so danes nadaljevala svoja posvetovanja. Komisija za prepreče« nje nesreč pri priklopljanju železniških vo« zov je končala svoja dela m sprejela na< stopno resolucijo: »Komisija je z velikim zanimanjem vzela na znanje poročilo za« stopnikov mednarodne zveze železnic gle« de statistike nesreč pri priklopljanju želez« niških vozov in glede vprašanja uvedbe av« tomatičnega prildopljanja. Resolucija po« živa mednarodno zvezo naj nadaljuje s svo« jimi proučevanji in naj sporoči zadevne re« zultate najkasneje tekom dveh let Nadalje predlaga resolucija, naj se ustanovi meša« na komisija sestoječa iz 21 članov, v kate* n bi bile zastopane vlade, podjetniki in de» lavci, ki bi sledila delu mednarodne zveze v tem vprašanju in poročala o rezultatih na bodočem zasedanju mednarodne konferen« ce dela. Prva dva dela resolucije sta bila odobrena soglasno. Tretji del resolucije, ki so ga predlagali delavci, je bil sprejet z 11 proti 10 glasovom. Na seji komisije za varstvo delavcev pri nakladanju in razkladanju ladij je angleški vladni delegat predlagal, naj se to vpraša« nje omeji samo na krov ladij. Delavski de« legati so zahtevati, naj se pri tem vpraša« nju upošteva delo na ladji in na kopnem. Delavski predlog je bil sprejet s 15 proti 9 glasovom. Komisija za minimalne mezde je odklonila s 25 glasovi proti 18 predlog francoskega delegata podjetnikov Arturja, naj se uveljavi tozadevna konvencija samo za delo na domu. Komisija za preprečen ie nesreč pri delu je nadaljevala z razpravo o zadevnem načrtu, ki ga je izdelal med« narodni biro dela. Mednarodni parlamentarni trgovinski kongres Parfa, 6. JunSa (be.) V Versaillesn se otvori 19. t. ra. mednarodni parlamentarni trgovinski kongres, katerega se udeleži 44 narodov. Velika stavka v japonski luki Kofoe, 6. junija (be.) V luki stavka 50 000 mornarjev. Zairadi stavke ne more odpluti 1300 par- JUTRO. H. 133 2 Cefrfei 7. SI. »28 Ustanovitev Zveze Jugoslovensklh mesT Ob navzočnosti delegatov 40 mest iz Tse države je bfla včeraj t Zagreba ustanovljena Zveza jugoalovenskih mest Zagreto, C junija r. Denes se Je vriH r Mestni dvorani ustanovni občni zbor Zvez« jug osloven skih mest. ki se ga Je udeležilo »0 delegatov. Zastopanih Je bilo 40 mestnih občin, večinoma iz prečanskih krajev. Mnoge občine is Dalmacije ia Južne SitoiJe niso poslale svojih delegatov te Slovenije So bila zastopana mesta Litij!Jana (mact-»tratnl ravnatelj dr. Miljutta Zamik). Maribor (podžupan dr. Lipoid Jn magistratni ravnatelj KOcbler). Celje (župan dr. Go-ričan in magistrate! ravnatelj Šubic). nadalje F^tuj in OrmodL Zborovanje je otvorfl ▼ imenu pripravljalnega odbora zagrebški župan c. Heln-cel, ki je v daljšem govoru pozdravfl delegate in naglasil vatnost enotne organizacije. ki naj zastopa skupne interese mestnih občin, ki imajo skoraj enake potrebe in nadloge. Na njegov predlog je bila odposlana kralju sledeča pozdravna brzojavka: »Zastopniki mest iz vse države, zbrani pa ustanovnem občnem zboru Zveze mest kraljevine SHS, ki bo delala za napredek ln procvit naših mest ln s tem obenem tudi za napredek vse države, pošiljajo Vašemu Veličanstvu izraz zvestobe in uda-Ifrosti! Naj živi kralj Aleksander! Naj živJ kraljica Marija! Naj živi prestolonaslednik kraljevič Peter U Po poročilu tajnika hi Uajrajnika pripravljalnega odbora je bil odbor razrešen dolžnosti in m« izražena zahvala. Občni Bbor je nato razpravljal o pravilih Zveze •ter sklenil, da bo znašala članarina za vsakih 10.000 prebivalcev 2.000 Din Na zahtevo delegatov manjših mest je bil sprejet predlog, da plačajo mesta Izpod 10.000 pre-j&ivalcev le 500 Din članarine letno. Proračun bo za tekoče poslovno leto se-irtavi! odbor, ker bodo šele Izkušnje pokarale, kako veliki bodo približno izdatki. Novo italijansko izzivanje v Zadru raJtetIGni ttsk J« t velikanskim zadovoBs*'voni »bjaivii besedilo not«, katero Je naša vlad« dala Izročiti rimski vladi v zadoščenje za. doigodke, ki sledili pri nas onim zadrskim italijanskim pro-vokaoijam, za katere naša država ni m prav ZO-to vo tudi ne bo dobila zadoščenja, ker italijanske cO>laiti vse te provokacije ali naravnost zanikajo, ■ii pa tako zeJo zmanjšujejo, kakor da so bil« (»pohvaina brezpomembne. Dasirarvno J« točao «so Rknu in najbrž tudi v — Beogradu! Poljski izletniki v Jugoslaviji Beograd, 6. JtnriJ« p. Danes j« dospelo v Beo-jrad okrog 50 Poljakov, toi nameravajo prepoto- Viitj Jugoslavijo. Na kolodvoru so Jih sprejeli člani beograjskega Juigoslovensko-poljskega kluba. Trgovinska pogodba z Grčijo Beograd, 6. JunM p. Vlada je prejela obvestilo b Aten, da Je grški parlament ratificiral trgovinsko pogodbo z Ju«o«kvYife Xa predlog beograjskega je Ml i velikim odobravaj«« sprejet predlog, da bo sedei Zveze prva tri leta v Zagrebu. Za prvega predsednika je bil s vikllltom kvoljen zagrebški župan g. HetnzeL Glede sestave odbora, ki iteje 14 Članov, je bil usvojen princip, da morajo biti r odboru zastopani vsi tipi nalih meet. O tem se Je navila daljša debata. Stavljeni m> bili razni predlogi, med katerimi je bil sprejet tudi ta, da se upošteva načelo proporca, tako da bodo ▼ odboru zastopane pokrajine po številu članov Zveze. Končno je bil izvoljen odbor, ki g« tvorijo zastopniki Beograda, Zagrebe, Ljubljane, Varaidina, Osijpka, Zemuna, Skoplja, Nila, Sarajeva, Mosta rja, Cetinja, Pančeva, Novega Sada, Splita in Dubrovnika. V nadzornem odboru so sastopani Maribor, Karlovac in Šabac, v razsodišču pe Veliki Bečkerek, Trogir in Bosanski Brod. Sledila je obširna in zelo zanimiva prava o načrtu zakona o upravi in samoupravi mestnih občin. Elaborat, ki ga je o tem Izdelal pripravljalni odbor, vsebuje tudi zahtevo, da se Beograd, Zagreb in Ljubljana izločijo iz oblasti. O tem se je razvila zelo viharna debata, ker so se delegatje manjših mest, zlasti iz Hrvatske in Srbije temu pro-tivili ter pristali samo na to, da se zmanjia-jo e* mesta oblastna bremena. 0 sklepih bo izdelan poseben komunike. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo Zveza zahtevala od vlade razne olajšave in ugodnosti, med drugim oprostitev poštnine ln znižano vožnjo za delegate, kadar potujejo na skupščine. Sprejet je bil tudi sklep, da se Zveza po svojih delegatih udeleži 4. mednarodnega kongresa mest, ki se bo vršil letos v Bruslju. Opoldne je zagrebška mestna občin« priredila udeležencem skupščine svečan banket Popoldne so si gostje ogledali razna občinska podjetja ln druge zanimivosti Zagreba. Mussolini o italijansko-madžarskem prijateljstvu V svojem velikem ekspozeju pred rimskim senatom je Mussolini govoril tudi o prijateljstvu med Italijo in Madžarsko. Njegove besede so tako značilne in jasne, da ne smejo ostati ne-opažene. Mussolini se izjavlja za revizijo trianonske pogodbe in obljublja Madžarski vso podporo fašistične Italije tudi v bodoče, kot jo je uživala zadnje mesece. Mussolini je dejal doslovno: «Stisnjena med dTŽavami Male an-tante obstoji nacija, katere odnošaji z Italijo so dosegli zadnje čase intenzivno stopnjo prisrčnosti. Govorim o Madžarski. O Madžarski, katere ministrski predsednik grof Tisza ni hotel vojne, kot je sedaj nepobitno dokazano, in ki je vsled vojne trpela najtrše posledice. Italijansko-madžarski prijateljski od-nošajj na vseh poljih trajajo že stoletja. Prekinila jih je vojna. Ko je minila vojna, še ni bila končana doba žrtev za Madžarsko: prišlo je v 1. 1919.—20. strašnih 122 dni boljševiške tiktature in potem denarni polom. Preden se je mogla Madžarska nasloniti na okno, da znova pogleda v svet, je morala poskrbeti za svojo notranjo politično in gospodarsko obnovo. Ko je to dosegla, je skušala najti izhod iz svoje osamljenosti. Italija ji je ponudila roko — lojalno in desinteresirano. Svečan diplomatski akt, podpisan aprila preteklega leta v Rimu je posvetil prijateljstvo med obema državama in obema narodoma. To italijansko prijateljstvo je delovalo v treh primerih: da se je končalo vojaško nadzorstvo na Madžarskem, da se je odpravila traglkomedija monoStr-skih strojnic, v vprašanju optantov (-madžarskih v Romuniji Tu je toTej Italija na strani Madžarske proti Romuniji. Op. ur.) in med drugim v dovolitvi pomorskih olajšav za Madžarsko v reški luki. Madžarska more računati na prijateljstvo Italije. More se priznati, da se Je pri teritorialnih določbah trianonske pogodbe zarezalo preveč v živo in da vrši Madžarska v podunavski kotlini že tisoč let zgodovinsko poslanstvo temeljnega pomena. Madžarski narod, goreče patrijotlčen, žilavo delaven v času miru, zasluži boljšo usodo. Ne le s stališča splošne pravice, ampak tudi v interesu Italije je dobro, da se izpolni ta boljša usoda madžarskega naroda.» Minister Radovič o nettunskih konvencijah Beograd, 6. junija. 8 .Za staKSČe vlade na» pram nettunskim konvencijam je značilno, kaj izjavljajo posamezni ministri o njih. Tako je že minister Grol izjavil ▼ Vojvo» dini, da so nettunske konvencije prtv sa prav malenkostna zadeva, s čemer je iz» zval v javnosti mnogo ogorčenja. Precej razburjenja je izzval danes v Beogradu to« di minister socialne politike Čeda Radovič, ki je izjavil, da konvencije niso take, kakor jih predstavlja opozicija, vsaj ne za tiste* ga, ki jih pozna. Te konvencije urejajo po njegovih trditvah razna sporna vprašanja, ki se zaradi svoje raznovrstnosti niso mo* gle rešiti v prejšnjih konvencijah, sklenje* nih x Italijo. Vlada ne bi zahtevala ratt« fikacije teh konvencij, ako bi ne prinašale našemu narodu koristi Po mnenju ministra Oede Radoviča je razburjenje zaradi rati« fikacijo nettunskih konvencij absolutno odveč, I Dr. Žerjav proti šikaniranju dvo-lastnikov Beograd, 6. JrnilJa i. Danes popoMne Ji pose- ti dr. Oregor Žerjav zunanjega ministra dr. M»- rrnkoviča ra imel z njim daljšo konferenco. Po konferenci je izjavil poslanec dr. Žerjav novinarjem, da je interveniral pri zunanjem ministru ra-Uti6n4k krodi se maoeo razpravlja o zasedbi podpredsedniškega mest* ▼ Narodni skupščini, ki Je poste k) prosto po emrti poslanca Radoakva Aga/toooviča. Ko* naijresnejši kandidat se mesto p r vera podpredsednika Narodne skupščin« M omeoje poslanec .\Mhajfo Knjundžič. Proti zaplenjevanja časopisja Beograd, 6. junija p. KDK J« vtodik narodni skupščini nujni zakonski predlog, naj »e ukine 51. 138 vstave, v kaiterem se navajajo slučaji, kdaj se morejo sapteoM Usti. Kriza v šibeniškem občinskem svetu ftibestt, 6. titafla 6. V šibeni&kem občinskem svetu ie doSlo do krize, ker so izstopiti k večin« Radičevi s Franc - Jožefove dežele. Berlin, 6. junija, s. cVossische Zeitung> poroča, da je bilo dosedanje iskanje Nobila na ozemlju Spitzbergov brezuspešno. Na Spitzbergih sedaj že nekaj dni pogrešajo tudi skupino alpskih lovcev, ki so prispeli tjakaj z ladjo ter odšli s sanmi iskat Nobila. Dasi je ekspedicija najbrže zašla ▼ močan snežen vihar, zaenkrat niso v skrbeh zaradi njene usode, ker jo vodijo v tamošnjih f rajih dobro znani lovci na kožuhovino. Kingsbaj, 6. Junija, (ri.) Norveški poročnik Holm je Štiri ure raziskoval ozemlje v bližini zaliva Wood, ne da W našel kako sled za katerim se nalaga finančnemu ministru, naj v soglasju z ministrskim svetom ta finančnim odborom Izida uredbo o teh draginj skih do-kladah. Krediti za pokojnine poštnih provizijonistov so biH odobreni tudi letos v novem državnem proračunu. Ker pa finančni minister od 1. aprila do danes 5e vedno ni izdal potrebne uredbe o načinu dodeljevanja dravinjskih doklad. poštni proviziionisti še danes ne prejemajo teh doklad kljub temu, da sta že pretekla dva meseca od uveljavil eni a finančnega zakona. (O vsem tem je »Jutro« že obširno poročalo v nedeljski številki. Op. ured.) Kakor doznava vaš poročevalec, je mlid-»ter pofte 2e v prvi polovici aprila izdelal načrt te uredbe ter jo predložil finančnemu ministru s prošnjo, naj jo takod predloži ministrskemu svetu v rešitev. Načrt ministra pošte vsebuje naslednje določbe: Cl i. določa, da prejemajo poštni provizijonirani služitelji in njihove družine poleg pokojnine še posebne draginjske doklade: a) osebe, ki prejemajo osebno pokojnino. 300 Din mesečno. b) vdove, ki prejemajo rodbinsko pokojnino, 150 Din mesečno c) sirote. "Ii prejemajo sirotinsko pokojnino. 100 Din mesečno. Cl 2. določa, da so draginjske doklade vezane na pokojnino ln da se z izgubo pravice do pokojnine izgubi tudi pravica do draginj skih doklad. Cl. 3. odreja, da so od draginjskih doklad izvzete vse navedene osebe, ako prejemajo bodisi od lastne posesti aH pa od osebnega dela 1000 ali več dinarjev mesečnih dohodkov. Zadnji člen vsebuje določbo, da velja uredba od 1. aori-la 1928. Uredba sama na sebi bi bila zadovoljiva m je le hvale vredno za poštno ministrstvo, da je ta načrt predložilo finančnemu ministru. Kakor pa vse kale. špekulira finančno ministrstvo, da bi z zavlačevanjem uredbe prihranilo pri teh najbed-nejših še onih malenkostnih 200 tisoč dinarjev, ki so za ta namen ustavljeni v državni proračun. Vaš poročevalec Je o tem vprašanju govoril z nekaterimi poslanci, ki so znani kot socijalni poborniki ln strokovnjaki v uradniških vprašanjih Niso se mogli dovolj načuditi postopanju finančnega ministra m sedanje vlade, ki zavlačuje trve-lj avl j en je uredbe, čeprav so že v proračun« odobrene potrebne postavke. Peti dan veiesejma | Vreme Je našemu velesejmu prav naklonjeno, zato ni čuda, da je obisk tudi ob delavnikih zelo živahen. Glavno pa je, da prihajajo na velesejem številni interesenti in da se sklepajo kupčije. Poleg pohištva, ki je bilo prodano tudi na Hrvatsko in v, Slavonijo, zlasti pa v Beograd, so kupčije dosegle večji obseg v kmetijskih strojih (plugi, mlatitoice) in v kmetijskem orodju. Ve liko je tudi zanimanje za pletilne stroje. Kupci za te stroje so bili poleg domačinov tudi posetniki iz Južne Srbije in Albanije. Glede na ugodnejšo konjunkturo v lesni stroki so si številni podjetniki iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Banata nabavili različne stroje za obdelovanje lesa. Ugodno se je pričela razvijati tudi kupčija v tekstilnem blagu, fotografskih potrebščinah, tapetniških izdelkih, kakor tudi v vrvarskih izdelkih. Slabe pa so kupčije v čevljarski stroki. Za štedilnike tvrdke Koloseus je veliko zanimanje, zlasti s strani gostilničarjev, vendar še ni prišlo do večjih kupčijskih zaključkov. Živahno se prodajo tudi čipke in celo kožuhovina. Večje količine čaja so bile prodane v, Južno Srbijo. Dobro poslujejo tudi prodajalci raznih drobnarij, ki Imajo vsak dan dovolj odjemalcev. Manjši paviljoni v sredini sejmišča so, žal, slabo obiskani, ker večina posetnikov ogleduje predvsem razstavo v velikih paviljonih. V vrsti teh malih paviljonov je zanimiv med drugim paviljon češkoslovaške tvrdke Sandrik, ki ima razstavljeno krasno namizno orodje. Iz istega razloga je še vedno razmeroma slab obisk francoske sekcije, ki gotovo zasluži največjo pozornost. Posetnike tud» opozarjamo na nov izum tesnilnega okna, ki zadržuje še enkrat toliko mraza odnosno toplote kakor običajno okno. Vzorec takega okna, ki je izdelano po praktičnih idejah domačih arhitektov, je razstavila tvjdka Ženica in Bernik v paviljonu I. Včeraj je bilo na velesejmu mnogo zunanjih posetnikov Iz Hrvatske, Slavonije, Banata, Srbije, Albanije, pa tudi Jz Češkoslovaške, Avstrije, Francije, Belgije ln Nemčije. Bavarski trgovci se zanimajo predvsem za harmonike. Posebno močan je letos obisk šolske mladine. Do sedaj je obiskalo velesejem 18 raznih šoj iz ljubljanske in mariborske oblasti z 1500 učenci. Tudi zagrebška trgovska akademija je priredila poseben Izlet na naš velesejem. Posebno razveseljiv je tudi odziv vojaških oblastev, ki so pristale na predlog vele-sejmske uprave, da vsi vojaki ljubljanske garnizije obiščejo pod vodstvom oficirjev našo velesejmsko prireditev. 'Poset vojakov na velesejmu je iskreno pozdraviti tako v interesu propagande za naš velesejem, kakor tudi glede na poučno stran takih obiskov. Včeraj Je ponovno posetfl naš velesejem nemški generalni konzul v Zagrebu g. Sel-ler, ki je v imenu nemške države prisostvoval že otvoritvi veiesejma. Dopoldne Je bil velesejem v znamenju poseta avstrijskih gostilničarjev ta kavar-narjev. Gostje so si pod vodstvom ravnatelja g. Dularja ogledali našo velesejmsko prireditev ter so bili vidno presenečeni glede obsega ta pestrosti našega veiesejma. Popoldne »o si gostje ogledali pivovarno Union in Centralno vinarno. Vse kaže, da bo večina racstavfSafcev prišla letos v polni meri na svof račun. Seveda nekateri tudi tožijo o nezadostnih kupčijah, vendar pa take, sicer redke pritožbe, danes še niso utemeljene Za modernizacijo postaje t Škofji Loki Beograd, f. jonija L Poetanec dr. 2trJmr fe postaj Ptt*ne*t>emn mčntstm pismo« t kulmo fi opora)* na predstovko občine Stara Loka, ki proei, naj prometno ministrstvo čimprej izvrši elektrifikacijo škofjeloškega kolodvora, zgradi vodovod in postavi verando na postaji- Tamošnjd lesni trgovci so pripravljeni dati prometnemu ministrstvu potrebni gradbeni tes brezplačno na razpafetgo. Dr. 2er|vr opozarja ministra na važnost tega vprašanje tako Is tajsko-prometnih kakor k oenodno-ofareintnAi odra^ Za rudarje nimajo srca in denarja Trbovlje, 6. Junija. Rudarsko razsodišče v Ljubljani je izrek« lo dne 24, maja sodbo o veljavnosti odred« be g. ministra za šume in rudnike z dne 6. decembra 1927. Rbr. 11.464, s katero se morajo rudarjem izplačati njih zakonito določene pokojnine in znižati članska do» ba od 40 na 30 let. Ta razsgdba je postala takoj pravomočna. Ali ne veljajo zakoni za vse državljane enako? Ali nismo vsi dolžni zakone spoštovati? Ali se lahko prezre pravdorek najvišjega sodišča takrat, kadar je to v škodo najrevnejšim slojem? Ali je dopustna dvojna mera pri izvrševanju za« konov? Ali se s takim postopanjem vzga* jajo ljudje za ljubezen do domovine? Ali je to mogoče še v kakšni drugi evropski državi? Kaj pravite k temu merodajni čw nitelji? Vse obsodbe so vredni klerikalni agita« torji in nekateri demagogi okoli Delavske« ga doma, ki uganjajo demagogijo na ra* čun največje revščine. Aii niste klerikalci moralno dolžni, da bi znižanje pokojnine in podaljšanje dobe takoj preprečili sedaj, ko imate za to najlepšo priliko, ker sedite v vladi? Ali se ne sramujete stopiti pred javnost in zahtevati rudarske kroglice, do« čim ste dejansko proti vsakemu zboljša* nju rudarskega položaja? Če so se demo« krati pobrigali za rudarje, katerim se jo zgodila očividna krivica, so to storili iz člo« vekoljubja do bednih., tako da so strokov« njaško zagrabili to pereče socijalno vpra* šanje na pravem in kompetentnem mestu ter so ravno zaradi tega tudi dosegli uspeh, česar seveda širokoustni klerikalci in neka« teri voditelji ne znajo. Pač pa so mojstri v tem, da z demagoškimi zavijanji begajo delavce in jih zavajajo v nevednost, da po« tem tem lažje v kalnem ribarijo za volil« nimi kroglicami. Tako se je pokazal v celi nagoti tudi neki nevednež na javnem shodu v Delavskem domu 3. t m., ko je bil odločno proti temu, da bi rudarji dosegli svoje pravice. Trditev, da ni kritja, je čisto druga zade* va. Če ste našli v državni blagajni 100 mili* jonov Din za koruzo, s katero sedaj agiti« rate, bi bila vaša dolžnost najti tudi kritje za pokojnine najrevnejšim. Ali niste za to v vladi? Dohodke rudarjev ste pa našli, ko ste naložili ogromni davek na premog! Se« daj imate gluha ušesa, ko vlada šikanira rudnike, ki so prisiljeni odpuščati rudarje od Jela, kar povzroča neprecenljivo sploš« no zlo. Ali niste toliko brihtni, da bi na« pravili daljšo pogodbo s TPD glede dobave premoga, da bi s tem uvedli redno delo in odstranili vsakdanje praznovanje? Za to nevzdržno razmerje, ki reže v vo meso vse se bodo zopet morali poteg* niti demokrati, vi pa boste zopet hujskali ne glede na to, koliko revnih družin bo za« radi tega trpelo. Proč z demagogijo in demagogi, vi rudar« ji pa vendar enkrat poglejte resnici v oči* Nepotrebno praznovanje v revirjih TPD Zagorje, 6. junija Trboveljska premogokopna družba Je zaradi spora z vlado ustaviia obrate in počiva delo že od 1. t. m. Kakor čujetno. bo trajalo praznovanje še do 9. t. m. Zaradi večnih sporov med vlado te med trboveljsko družbo občutno trpj delavstvo, istočasno z njim vred pa vse obrtništvo. Praznovanje se ponavlja vsak mesec, ko se začno za bodoči mesec zopet pogajanja za dobavo. Delavstvo mora vsak spot plačati s ten^ da ostane celih deset dni doma !n gleda sestradano v bodočnost Tako ne Omore in ne sme biti več dalje. Naše organizacije SDS (Zagorje, Kotre-dež ta Aržiše) so se s prošnjo obrnile na Klub KDK v Beogradu, da intervenira pri vladi. Vlada naj stvar uredi tako. da odda družbi naročila vsaj mesec prej in naj ev. spore rešujeta obe stranki med mesecem. Nikakor pa ne gre. da bi plačalo delavstvo vsak spor s praznovanjem V teh štirinajstih dneh bo povprečni zaslužek delavca komaj 200 Din za vso plačilno perijodo. Kako naj delavec preživlja sebe in svojo družino? Gospodje poslanci SLS iz Slovenije, kt ima'.e pri vsakih volitvah polna usta obljub in ki sedite danes v vladi, kje ste! Pomagajte danes, ko je rudar potreben kruha, kakor že nikoli 1 rJUTRO» št. 132 . 3 ..........Četrtek 7. VI. 192S mu nikdar ne zmanjka dobre volje. Zato nam ga Bog še mnogo let ohrani čvrstega □a duhu in telesu, kar mu iz srca žele vsi njegovi prijatelji in znanci Mično pomladansko slavje mladine Ljubljana. 6. Junija Na igrišču TKD Atene pod Tivolijem se je popoldne vršilo ljubko pomladansko slavje, ki je poteklo v okviru prav posrečenega, izredno pestrega programa Malčki so bili že zgodaj popoldne v svoji paradni opremi, vozili so se na malih z zelenjem in cvetjem prepletenih kolesih in vršili reklamo za slavje Do 16.30 se je zbrala na idilično okrašenem igrišču velika množica občinstva, posebno mater in očetov. Pred pričetkom programa ie zabavala občinstvo že-lezničarska godba »Sloge« s promenadnimi točkami. Kmalu po določeni uri so nastopile na igrišču dolge vrste živahnih punčk in fantkov. Mični sprevod je otvorila mala kole-sarica na silno lepo okrašenem vozičku. Njej je sledilo 9 še manjših kolesarčkov v športnih dresih na pritlikavih kolesih, prepletenih z najrazličnejšimi cvetlicami. Za njimi so priropotali trije liliputan«ki avtomobili najbolj živih barv. pa seveda brez motorja, potem se je poeanjalo po travi 15 malih smučarjev, za njimi so priskakliali štirje »konjički« Še posebno pozornost sta zbujala m al« Gorenjec in še manjša Gorenj-ka s pisanim vozičkom, v katerem ie počivala njuna »punčka« Za njima ie peljalo na izprehod svoje punčke in fantke v maiih prelepo okrašenih vozičkih 26 »mamic« Vsa ta povorka se ie prvo samo pokazala. Otroci so se z bisernimi zobki nasmihavali v stran vsem velikim, ki so se fm svetile oči veselja- bil ie to cvetlični korzo, da ne kmalu takega. Sledila je kulturno zdravstvena točka. Privatne negovalke v svojih službenih oblekah so pripeljale na igrišče pet krasno razvitih otročičev, katerih okrogli obrazčki se niti niso kaj dosti čudili, ko so iih pozdravljali gledalci z vzkliki in mahanjem z robci. T» vzorno vzgojeni in negovani malčki (Ljubica Brusova Dolenčev Joško. Le-kanov Mirko Helica Adamova in Germaine Findeisen) so zares zaslužili tako prisrčen pozdrav vsega občinstva. In ta manifestacija je bila samo šele srečen poskus, kajti za jesensko pokrajinsko razstavo se že sedaj vodi velika akcija, da se priredi velika razstava otrok z nagradami. Najlepšša točka je bil pač rajalni nastop. Kar priplavalo je na igrišče 12 živobarvn:h metuljčkov, se prismukalo za njimi 8 zelenih škrateljčkov. se primajalo v vetriču 12 regradov in 12 zvončic, priskakljalo zopet 8 črnih škratov, se priznalo 12 makov, prišlo 24 žanjic s srebrnimi srpi, snopi in grabi jami: krasna živobojna slika, ki je izvabljala prisotnim navdušene vzklike priznanja in pohvale. Malčki so se komaj porazdelili po prostoru v skupine in že so zaplesali v solncu po travniku metulički svoj solnčni ples. V gibih je b lo toliko gracije in nežnosti, da so ljudje kar strmeli. V vetriču so se zamajale cvetke, nakar so zara-jali tudi navihani škratje. Vse to ob sprem-ljevanju harmonike in naših narodnih melodij. . - >«<•—*„ ... Ž.vahno so bile pozdravljene tudi dečve v prelepih pravih narodnih oblekah. Sledile so še šale za male. tek v vreči, tek z zaprekami, prekopicavanje. pobiranje, meh za smeh. Na prostoru se je nato razvila živahna prosta zabava, ki jo je podkrepila godba »Sloge«, šaljivi ribolov in srečolov, pri katerem je imel marsikateri malček srečo, da je zadel lepo knjižico pravljic ali malo igračko. TKD Atene je s svojo prireditvijo dokazalo, da vrši prav v vsem svojo idealno nalogo za telesni in kulturni razvoj nežne mladine. skemu izvoru tisoči gostov, katerim je po« magal tekom 20 let, bo to mogočen slavo« spev zdravilnosti naše slatine. Od 1. maja t. L stanuje v Rogaški Slati« ni okrožni zdravnik dr. Karel Brabec, ki je tudi kopališki zdravnik. Tako imamo v zdravilišču tri izborne domače zdravnike dr. Koltererja, dr Lavriča in dr. Brabca, do katerih se gostje lahko obračajo s polnim zaupanjem. Med gosti je že mnogo inozemcev iz Madžarske, Nemčije, Avstrije, Italije. Ljub« ljana je dobro zastopana: narodni poslanec dr. Albert Kramer. notar Hudovernik. dvor« ni svetnik Rustija. trgovec Schwentner, od« vetnik dr. C. Oblak, dr. Vrtačnik in še drugi. Med gosti se mudi tudi frančiškan fra Ljubomir Galič iz Gorice pri Livnem, ki je bil član Narodnega predstavništva. Precej je že naših slovenskih gostov, katere je Rogaška Slatina trdno priklenila nase, da jo posečajo leto za letom. Gotovo je, da «Stvria» in «Donat» uvrstita med redne vsakoletne goste še marsikoga ker vendar dohaja do veljave dejstvo, da imamo v Sloveniji izborna zdravilišča, ki ne zaosta« jajo za inozemskimi —č. Pismo iz Rogaške Slatine Dvajsetletnica ionatskega vrelca. Rogaška Slatina, 4. junija. Binkoštni ponedeljek je inavguriral pri nas spomlad. Prerojenje v naravi, prero* jenje pri gostih. Sledovi mrazu so se iz« gubili, zavladalo je blagodarno solnce. Po« sečanje kopališč je narastlo. Dotok tujcev je večji. Pričelo se je pravo sezonsko živ« Ijenje. Rogaška Slatina ni šumen kraj z luksu* rijoznim značajem, marveč hoče biti bolni« kom prijetno zatočišče in letoviščnikom željeno razvedrišče. Gost se čuti povsod lepo domačega. Sprejemanje pacijentov pri naših zdravnikih je prazno. Preiskava na« tančna, procedura skrbno določena. Zdrav« nikova vzpodbudna beseda pomeni v sluča= jih že pol ozdravljenja. V kopališčih je po« strežba vljudna. Park je sredi sezone tako krasen, da se mudijo v njem gostje od zo« re do mraka in še v noč. Prijatelj prirode se šeta, ves ji izročen, po zložnih poteh širnih smaragdnih gozdov. To je baš po* trebno, da ne pripelje s seboj v Slatino morečih skrbi, kdor išče tu ozdravljenja in okrepčanja. V tem pogledu ostanejo v stal« ni veljavi dobrotne besede dr. Iva Šorlija v njegovi brošuri o Rogaški Slatini: ... «člo« vek, ki je prišel sem iskat zdravja ali od« diha, naj se počuti, kakor v voljnem, top« lem naročju, naj pozabi vse, naj ne misli celo ničesar, to naročje ga hoče samo zi« bati, dokler je tu in potem res zdravega odpustiti, da se vrne v borbo življenja«... Sloveči zdravnik dr. R. Th. Cooper pravi, da hoče priroda ohraniti človeka zdravega. Našemu razumu pa je odrejen vpliv, da skloni telo k zdravju ali bolezni... Zaupa« nja treba, vere, da boš ozdravel, ravnaj se točno po zdravnikovih navodilih in bivaj kolikor mogoče v prirodil Za uspešen boj proti raznim boleznim mora biti v zdravilišču dobro urejena di« jetiona kuhinja. Stvar prizadetih faktorjev je, da se ukrene vse potrebno, da bo paci* jent, ki mu je predpisana dijeta, v resnici oskrbovan po zdravnikovi odredbi. Videli smo okrožnico, po kateri smemo soditi, da pride dijetična stran zdravljenja v polni red. Med gosti vlada mnenje, da naj bi se kuhinja pridelila eni ali drugi restavraciji, kjer bi bil pacijent siguren, da dobi pred« pisano hrano. Pozdraviti je stremljenje po reformaciji zdraviliških kuhinj, da bosta bolni in zdravi gost prehranjena zadovolji* vo, tako kakor to mora biti v zdravilišču svetovnega slovesa. Leta 1907. so opazili, da se je pričela sla« tina vrelcev «Tempel» in «Styria» ob de« ževnem vremenu mešati s sladko vodo. Ta« kratni štajerski deželni odbor je odredil preiskavo celega obsežja izvirkov. Izkopali so nad 10.000 kubičnih metrov materijala. Slednjič so zadeli na trdo skalo. Geolog, nadzornik čeških vrelcev dr. Knett je vodil to težko in odgovornosti polno delo. Na 80 m dolgem in 30 m širokem polju so našli vrelce, katere so vse kemično preiskali. Po svoji sestavi so bili potem spojeni v tri sku* pine, in sicer «Tempel» z nizko, «Styria» z višjo in «Donat» z najvišjo koncentracijo. Slatina je po tehničnih napravah ohranjena čista, da nima niti zrak dostopa do nje. Delo je bilo dovršeno leta 1908. z nepriča« kovanim uspehom. Odkrit je bil izvirek, ki je presegel dosedanje po svoji koncentra« ciji. Po bližnji Donački gori so mu dali ime «Donat». Letos proslavljamo torej dvajsetletnico učinkovanja slovečega izvora «Donat», s katerim so se pečale številne zdravniške razprave in kateri je dal Slatini novega razmaha. Po svoji sestavini prekaša Donat vse znane svetovne vrelce in njegova učin« kovitost je naravnost čudovita. Vrelec spa« da med najmočnejše, kar jih poznamo in stoji po svoji solni vsebini nad viri v Ma« rianskih Lažnih, Karlovih varih in Vichy. Ako danes izrečejo svoje priznanje donat« Povratek naših avtomobilistov iz Nemčije Izletniška kolona naših avtomobilistov se je delila v Ischlu, kamor je v torek dospela, v tri skupine. Prva skupina bo še nekaj časa ostala v Ischlu, druga je krenila preko Gradca v Maribor, tretja pa po začrtanem programu preko Koroške proti Ljubljani. Ker so cesto čez prelaz Visokih Tur plazovi napravili za promet nesposobno, je kolona morala napraviti ovinek čez St. Mihael, Knfttelfeld in Judenburg. Po prehodu preka Ljubelja so pozdravili kolono pod vodstvom predsednikov gg. Bošnjaka in Praprotnika zastopniki ljubljanske sekciie avtomobilskega kluba, domača dekleta pa so okrasila izletnike v znak dobrodošlice v domovini s šopki smarnic. Prvi bogato okinčanih vozov so dospeli v Ljubljano že ob sedmih zvečer, od občinstva prisrčno pozdravljeni. Izletniki ne morejo prelivali« triumfalnega sprejema v Nemčiji. Ureluie najbolje prebavo! Cisti želodec in čreva brzo in ugodno! 1 omot pa vseb lekarnah Din 4.—. Znižane cene! Dveurne predstave! Velefilm vseh časov! Danes ob 3., 5., 7. in 9. mri. (Oba dela naenkrat.) V naslovni vlogi slavni ruski u mernik IVAN MOŽUHIN Življenski jubilej vrlega slovenskega čebelarja Iz Kranja. Danes praznuje naš vrli someščan g. Primož Zontar sedemdesetletnico svojega plo-donosnega življenja. Rojen je bil 7. junija 1858. pri Sv. Duhu nad Škofjo Loko in je kazal že v zgodnji mladosti posebno veselje za čebelarstvo. Sam si je napravil in opremil svoj čebelnjak ter si pridobil iz- Opo-jnost benečanskih karnevalskih noči. V svinčenih ječah. Ha dvoru ruske carice. Ljubimkanje. Razkošje. Elesanca. Lepota. Sodelujejo najlepše žene in plesalke sveta. GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Odhod delegatov JČ-lig v Plzen Maribor, 6. Junija Na kongres JClig v Plznu. ki se bo vršil v dneh od 10. do 12. junija, se odpeljejo delegati JClig iz Jugoslavije v soboto 9. junija s praškim brzovlakom preko Maribora ob 15.37. Prihod v Maribor ob 14.51. Ker stoji ta brzovlak v Mariboru tričetrt ure, bodo imeli delegati v kolodvorski restavraciji zaradi skupnega nastopa v Plznu kratko predkonferenco, pri kateri bo mariborska liga delegate iz Jugoslavije tudi pogostila. Iz Beograda im ostale Srbije se je javilo skupno z oficijelnimi delegati 38 udeležencev, iz Hrvatske, Dalmacije in Slovenije pa se kongresa udeleži toliko deleigatov. da bo štela delegacija iz Jugoslavije, ki jo bo vodil predsednik Saveza JČiig minister M>-ša Trifunovič. okrog 55 udeležencev. Po železnicah v Jugoslaviji je dovoljen 75% popust, po Češkoslovaški 50 % in skozi Avstrijo 25 %. Po kongresu v Plznu posetijo delegati 13. in 14. junija še razstavo sodobne kulturne v Brnu. Tel. 2124 ELITNI KINO \\\ TICA Ko je Cejsrovec podsekaval mlaj. ie prišel po vasi po desnem bregu Ločilnice stari Jože Polonovec Bil ie prav dobre volje in ko je videl, kaj se dogaja, jo je ubral naravnost pred cerkev m ie grozovito protestiral: »Zakaj sekate naš mlaj? M' smo Slovenci, nič nam ne morete!« . . Orožnika ga nista dolgo poslušala Naduto ie eden izmed njiju udaril moža s puškinim kopitom, da se je zvrnil in mu je odietel slamnik v Ločilnico. Takoj naio je padel tudi mlaj vzdolž potoka in se pri padcu prelomil. Slovenska trobojnica se ie razgrnila čez potok, ki jo je še več dni nato spiral in namakal Fantje se za mlaj niso več zmenili. Glavni voditelji fantov so bili k.i-cani na odgovor pred politično oblast ter so bili kaznovani s pardnevnim zaporom. Vse to pa ni zatrlo niti narodne zavednosti. Prezirali so Cejsrovca in se ga izogibali, obenem pa se na svojih rednih sestankih navduševali za slovensko stvar Pomoč prebivalstvu, obubožanemu po vremenskih katastrofah Narodni poslanci Ivan Urek. dr. Ljudevit Pivko, dr. Gregor Žerjav in dr. Albert Kramer so stavili ministrom za socijalno politiko, kmetijstvo in notranje zadeve naslednje vprašanje: — V petek, dne 25. maja t. 1. je v brežiškem srezu divjala silna toča, kakršne v teh krajih še nikdar ni bilo. Prizadela je občino Globoko ter del občin Sromlje. Pi-šece, Bojs.no, Kaipele in Dobova, tako da je na svoji glavni poti (vsa občina Globoko in del občine Pišece) uničila vse rastlinstvo (100 %). vnograde, sadje, polje, vrtove in travnike. Toča je 20 cm debelo pokrila zemljo, ki je še drugi dan bila videti, kakor v zimskem času pod snegom. Še tretji dan. dne 28. maja se je tcča nahajala v jarkih in na parobkih. Za obnovo setve koruze, krompirja, fižola itd. je prepozno, ker v teh krajih te kulture, sajene po 15. maju, ne dozorijo. Proso in ajda v teh krajih ne uspeva, pa tudi ni sejma. Ker so vremenske katastrofe že zaporedoma zadnja ari leta popolnoma uničile te kraje — v letu 1926 12-kratna poplava, moča in iz te izvirajoča peronospora, v letu 1937 slana in toča. letos zopet toča — se prebivalstva teh krajev nahaja v bedi. brez vsakih življenskih sredstev, brez denarja. v skrajnem obupu. Zaradi vremenskih katastrof je prebivalstvo teh krajev tako prezadolženo, da ne more dobiti posojil za nabavo najpotrebnejše prehrane. Takojšnja pomoč merodajnih oblasti Je aujna in neodložljiva potreba! Zato vljudno prosimo gospoda ministra da izvoli nemudoma vse potrebno ukreniti da se iz državnih sredstev tem najhuje prizadetim krajem bodisi iz sredstev, označenih v zakonu o podpori onim, ki jim nedo-staja hrane, ali iz izrednih kreditov, dopoš-lje za prvo in hitro pomoč nekaj vagonov koruze. Vprašamo gospoda ministra, kaj namerava ukreniti, da se silna beda tega prebivalstva vsaj delno ublaži. Prosimo nujen pismen odigovor. redno mnogo zaslug poleg Ambrožiča. Str-garja in Znideršiča 'in drugih, da je zaslovela kranjska čebela kot najboljša čebelna pasma sirom sveta. Saj skoro ni dela sveta. kamor bi ne bil naš marljivi Zcntar izvažal svojih panjev in rojev, a v Kranju in v okolici slovi njegovi pristni in okusni med ter mnogi fini likerji iz medu. Po svetovni vojni ■couslušeno srbsko čebelarstvo je naš nad vse vneti čebeloliub med prvimi pomagal obnavljati ter povzdigovati. Njegov dober sloves sega celo na naš dvor, kjer- je e-a kraljevi čebelnjak na Topčideru dobavil čebele. Pa tudi Amerika zna ceniti njegovo scldno de-o. K njegcvi sedemdesetletnici mu čestita ameriška univerza v Minesoti ter izraža upanje, da bo mlaijša goneracija slovenskih čebelarjev sledila tradiciji. A naš Zontar ni samo umen čebelar. Izvrstno se razume na mizarstvo, spretno goji sadjercjo. kaže še pri svoji visoki starosti r.bilo smisla za zadružno življenje; rad. nad vse rad pomaga svojemu bližnjemu z nasveti in v delu. Naš- žontar je pristen samouk, visoko naobražen mož liudomile.^a in pobožnega značaja.' Nad vse šaljiv je in Kaplar ustrelil vinjenega infanterista V gostilni »Dobropolje« v Beogradu so sedeli te dni pri vinu trije infanterisri: Moi-nar, Juhač in Rakoticaj. Pri sosednii mizi je sedelo več kaplariev. ki so se prav dobro zabavali Infanteristi so bili že vsi precej vinjeni in se niso brigali za svojo okolico. Ko je stopil v gostilno neki častnik so mu kaplari izkazali predpisano čast. omenjeni trije infanteristi pa so mirno sedeli za mizo in pili dalje Častnik ie pozval kaplar je. naj opozore infanteriste na njihovo dolžnost, kar so kaplarji tudi storili. Infanteristi pa se niso hoteli pokoriti, zaradi česar so kapiarji pozvali patruljo, da bi odvedla infanteriste v vojašnico. Ker pa patrulje le ni bilo. so kaplarji vzeli v bližnji vojašnici puške in se vrnili v gostilno kot patruja. Pozvali so infanteriste, da se podajo z njimi v vojašnico. Nastal je hud prepir. Posebne uporno se je obnašal infanterist Molnar kljub temu da so mu grozil; z bajonetom in s ouškinim kopitom. Pobegnil ie končno na dvorišče, a za njim je pohitel kaplar Radomir Iva-novič, ki je oddal po svarilnem klicu, naj Molnar obstane, dva strela. Molnar se je zgrudil mrtev. Ivanovič pa je zatem stekel v vojašnico in dal v puško dva nabeja. ki sta mu manjkala, hoteč s tem utajiti svoj čin. Na poizvedbe očividcev pa je bil še isti večer aretiran in se zdaj nahaja v preiskovalnem zaporu beograjskega voinegj sodišča. Iz policijske kronike Zopet aretacija tatu koles. — Zagonetna zadeva z nepoznanim potnikom. Ljubljana, 6. junija Na Dolenjski cesti je snoči ustavil stražnik že več dni skrbno iskanega kolesarskega tatu 2/letnega Aleksandra Franka, ki jo je mahal proti mestu, najbrže v namenu, da se zopet polasti kakega novega kolesa. Frank je po poklicu čevljarski pomočnik, ki pa menda ni nič kaj navdušen za svojo obrt. Ze od nekdaj se raje potepa okrog brez posia in živi na tuje stroške. Zadnje čase je stanoval v Zeleni jami ŠL 224. bil pa je le malo doma in je imel v mestu vedno kak opravek. Pred meseci se ie seznanil z neko žensko, po imenu Pepca R., in navezal z njo prav intimne stike, akoravno je oženjen, a že tudi ločen. S to Pepco sta pred par dnevi skupno ukradla kolo mlekarju Stanku Ciglarju iz veže pred njegovoim stanovanjem v Florijanski ulici št. 10. Ciglar je sam zasledoval tatu, vendar spočetka brezuspešno. Sled za njim je našel šele čez par dni. Vodila je na Dolenjsko proti Ribnici. Dne 5. t m. je našel svoje ukradeno kolo v Nemški vasi pri mehaniku Ivanu Bregarju. V Ribnici je Ciglar tudi izvedel, da je Frank prodal v Ribnici več koles, o katerih pa seveda nihče ni domneval, da so ukradena. Frank je znan uzmovič, ki je splošno nevaren tuji lastnini in poleg koles prav posebno ceni tudi razne dragocenosti. Na ljubljanski policijski direkoiji se je danes dopoldne zglasil posestnik in gostilničar Ivan Šteh iz Podgorice pri Vidmu na Dolenjskem in prijavil zagoneten dogodek. Pri Štehu se je 26 maja zglasil neki potnik, po imenu baje Herzog. doma iz Maribora ali Celja. Pustil je pri njemu konja in voz. proseč Herzoga. naj prevzame žival v par-dnevno varstvo, češ, da ima opravka v Ljubljani, nakar se zopet vrne. Potnik je dozdevno res odpotoval v Ljubljano, ni pa se vrnil niti po desetih dneh Zato se Šteh boji, da se morda Herzogu ni primerila kaka nesreča, ker bi se sicer vsaj pismen? oglasil iai pojasnil, kaj je z njim. Revolucijonarni mlaj v Poljanah (Iz starih spominov.) Poljane, v juniju Še vedno je pri nas ohranjen običaj, da fantje na deželi ob posebno svečanih prilikah postavijo sredi vasi, najraje pri cerkvi, svoj mlaj, ki se odlikuje od raznih druigih mlajev po svoji velikosti. Okrasijo ga z vencem, ki so ga spletla vaška dekleta, in z raznimi zastavicami, dočim z vrha plapola dolga trobojnica. Marsikod še varujejo fantje to navado, ki pa je bila včasi še vse bolj v čas'i. kakor dandanes. Posebno znamenit mlaj so postavili poljanski fantje 1. 1870 na Telovo. Bil je tako velik, kakršnega menda prej in poslej še ni bilo pred poljansko cerkvijo. Takrat je bila navada, da mlaji, postavljeni za Telovo. stoje do kresnega dne. Ta znameniti mlaj pa je padel že par dni pred Kresom. Ni ga podrl vihar ali druga vremenska nezgoda, marveč ga je dalo podreti c. kr. okr. glavarstvo v Kranju, ker ga je smatralo za znak upornosti takratnih narodno se pro-bujajočih naših ljudi. Na mlaju je namreč ponosno vihrala dolga slovenska trobojnica z zlatim napisom: — Združimo se. Slovenci, ne udajmo se! Ta napis je veljal za tedanje vladne kroge kot poziv k pravcati revoluciji, to geslo je takratno avstrijsko vlado in oblasti strahovito razburjalo. In ko se je razvedelo daleč naokrog, da stoji v Poljanah mlaj z velikansko trobojnico in takim napisom, ga je kranjsko okrajno glavarstvo nemudoma dalo posekati. Med fanti, ki so postavili ta impozantni mlaj, jih je bilo nekaj iz prav premožnih ; hiš in so večinoma po nekaj let študirali v i ljubljanskih šolah, kjer so se navzeli na- | rodne zavednosti. Bila je to doba onih velikih narodnih taborov, ki se jih je posebno takratna mladina navdušeno udeleževala. Bilo je to tik pred izbruhom vojne med Prusijo in Francijo. Srd na Pruse iz leta 1866. se še ni bil polegel. Med podeželskim ljudstvom so se bolj in bolj širile takratne »Novice« in »Zgodnja Danica«. Iz teh dveh novin. ki so takrat pisale v narodnem duhu, so se mladi fantje še posebno navzema-li navdušenja in ogorčenosti napram narodnim nasprotnikom, zatirlacem in rene-gatom. To narodno zavednost, odločnost in odpornost so hoteli poljanski fantje manifestirati ob Telovem s tako veličastnim mlajem, z mogočno slovensko trobojnico in z znamenitim zlatim napisom. Po naročilu oblasti je mlaj posekal Jurč-kov France, p. d. imenovan »Cejsrovec« ob navzočnosti dveh tedanjih poljanskih orožnikov. Cejsrovec le bil že bolj v letih, nič kaj na dobrem glasu in za denar vedno na uslugo. Umrl Je nekaj let pozneje v največji revščini in osamljenosti. Sprejem avstrijskih gostilničarjev na glavnem kolodvoru V sredi predsednik zveze gostMnlčarskih zadrug v Gradcu g. Losert, desno od njega preds. naših gostilnlčarsklb organizacij g. Kavčič. Na desni strani levo poleg g. Krapeža ravnatelj velesejma g. Dular in avstr. gen. konzul g. dr. Pleinert. šo izvirno violinsko skladbo jugoslovenske-ga komponista. Rok za nagrado je bil pred meseci podaljšan. Sedaj poročajo iz New-yorka, da je dobil nagrado mladi zagrebški skladatelj Božidar Kune, ki je bil še lani gojenec Glasbene akademije v Zagrebu in je diplomiral pri prof. Svetislavu Stančiču iz kompozicije. Božidar Kune je brat operne pevke ge. Zinke Vilfan-Kun-čeve. Zlatko Balokovič bo izvajal koncertno kompozicijo za violino in orkester najprej na svojih turnejah po inozemstvu. Fašistična književna desetorica. V Rimu se je ustanovila književna skupina , ki predstavlja nekakšnjo književno zadrugo po vzorcu Boncourjeve Akademije v Franciji. Društvo obsega deset romanopiscev, ki žive v Rimu in ki hočejo ustvariti ugodne pogoje za razvoj italijanskega romana. Skupini načeluje znani futurist Marinet-ti. Desetorica je osnovala še dve stranski skupini, ki obsegata vsaka po 20 oseb. V prvi so včlanjeni citalijtanski prijatelji De-setoriee», v drugi pa dnozemski prijatelji Desetorice». Med slednjimi je tudi več diplomatov, ki se posebno zanimajo za književnost in umetnost. Poleg zastopnikov Francije, Nemčije, Nizozemske, Brazilije in Švice je v tej skupini zastopana tudi Jugoslavija po svojem rimskem poslaniku, pesniku Milanu Rakiču. Marinetti je imel na otvoritvenem banketu cDesetorice* govor, v katerem je zahteval dvoje; 1. da država upošteva književnike bolj nego doslej, in 2. da jih socijalno zasigura za življenje. Kulturni Telovo v mariborskem gledališču: repri- za vrlo zabavne in melodij/ozne komične opere «Pušcavnikov zvonček*. cDva bregova> in «Ples t maskah* se zadnjikrat na mariborskem odru vprizorita v petek 8., odnosno v soboto, 9. junija. V «Plesu v maskah* gostujeta ga. Mitrovideva in pa ga. Mila Štagljar - Kogejeva, bivša članica mariborskega, zdaj zagrebškega gledališča. Oton Župančič odpotuje sredi junija v Oslo na Norveško, kjer bo zastopal vse tri PEN-klube naše države. V Oslu se namreč vrši letošnji kongres te institucije. Iz Osla se popelje pesnik v London, kjer bo gost ondotne matice PEN-klubov. Najnovejša Reinhardtova Inscenaeija. V nedeljo, dne 9. junija bo v berlinskem Nemškem gledališču premiera ameriške komedije am uradniškega zakona. ♦ Kongres UJNZB v Splitu. Vsem Članom (n delegatom UJNŽB y vednost. Udeležene! kongresa v Splitu se odpeljejo v petek dne t t m, hi sicer: Iz LJubljane z osebnim vlakom Stev. 617/619 ob 12.15 z glavnega kolodvora; Iz Maribora z brzo-vlakom Stev. 3 ob 1435 preko Zidanega mosta - Zagreba v Split. Delegati in člani lahko vstopajo v vseh vmesnih postajah Slovenije. Od Zagreba naprej vozi poseben briovlak. Priporočljivo Je, da se tovariši odpeljejo * brzoviaki že preje, da ne bo prehudega navala. — Oblastni Odbor UJNŽB. • Razpis slstemlz»ran!h mest stalnih pomožnih učitelj er pri »reških šolskih nadzornikih. Da se omogoči reden in neoviran pouk m osnovnih šolah, Je prosvetno ministrstvo odredilo, da se slstemiziraJo pri »reških Šolskih nadzornikih mesta stalnih pomožnih učiteljev, ki naj nadomeščajo v »rezu za krajši čas obolelo in odsotno učiteljstvo in pomagajo »reškim šolskim nadzornikom opravljati pisarniške posle. Ob nadomeščanju jim pripada povračilo potnih stroškov in mala dnevnica. Pri predlogu za. oddajo teh mest se }e ozirati na dobro oceno in na najmanj štiriletno dobo efektivnega učiteljskega službovanja. Prošnje za te sl-užbe z navedbo, v katerem sTezu (izvzet Je srez Ljubljana, mesto), želi prosilec službovati kot stalni suplerct (pomožni učitelj), naj se vlože pri pristojnem šolskem upravi tel jstvu najkasneje do 20. t m. • Razpisana sodna služba. Pri dež. sodišču v Ljubljani se odda mesto deželno-sodnega svetnika. Prošnje je treba vložiti na.ikasneje do 10. Julija. * Prisrčna proslava jubileja 80 letnega obrtnika. Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Na binkoštno nedeljo so se zbrali skoro vsi tukajšnt! obrtniki v gostilni pri »Ašgan!«, da na lep, časten ln dostojen način počastijo našega daleč naokrog znanega in spoštovanega posestnika tukajšnje obrtne zadruge, Ivana Ogrizka. Po lepem nagovoru podpredsednika zadruge, g. Korta, je odbor izročil slavljencu izdelano diplomo v znak izvolitve za častnega člana odnosno častnega predsednika zadruge. Mala deklica KosaTjeva pa mu je deklamirala par ljubkih verzov, Izmed katerih smo si zapomnili naslednje besede: »Saj je v Vaših osemkrat desetih letih bilo trnja pač vseiej in povsod, zato zdaj šopek rož rdečih v srečo svojo sprejmfte od nas<. Poklonila mu Je tudi res lep šopek rož ž željo, da bi še dočakal mnogo srečnih dni. Ganjen do solz se Je zahvaljeval naš ljubljeni Ogrizek vsem za prisrčno počaščenje. V torek, dne 39. maja pa so se znašli v gostoljubni Ašganovl hiši vsi odborniki, da še na ne-ofidjelen ln prijateljski način proslavijo ta redki žiVfjenski jubilej. Med prvimi se Je odzval tudi domači nadžupnik, konzistori-Jalni svetnik g. Franc Korošec, ki je v lepem nagovoru čestital sivolasemu jubilantu, kakor tudi celotnemu tukajšnjemu obrtništvu. Sledile so še razne napitnice, ki so flfh spregovorili gg. dr. Karel Brabec. tuk. okrožni zdravnik, Gutman, Bele in župan Gajser, vsi iz Rogatca. Izmed slatinskih domačinov so se oglasili k besedi gg. V. Sket, Kert ln nazadnje g. Došler, ki mu gre največja zasluga za inicijativo te proslave. Za vsa izrečene napitnice in čestitke se je izjavfl v Imenu Jubilanta senijora vseh tuk. obrtnikov, g. dr. Kolterer, tukajšnji zdraviliški zdravnik, ki Je spretno načeloval vsemu omizju. K lepemu, animiranemu večeru je pripomogel veliko tudi godalni duet dr Brabec In Ciril Zurman. Predvsem pa gre zahvala gospej Mariji Ogrizkovi (Ašgan), Id Je toliko žrtvovala vsega dobrega. Gospodu Jubilantu želimo še enkrat tem potom: Na mnoga in srečna leta! * Himen. V nedeljo se je poročil v .Ljubljani v cerkvi sv. Petra g. Tone Kastelic z gdč. Mici Liscovo. Mlademu paru obilo •reče! • DntStvo orožnlškfh upokojencev za Slovenijo v LJubljani vabi svoje člane ln vse druge tovariše, ki nameravajo pristopiti kot Sani v stanovsko društvo, na svoj leini obč. zbor, ki bo v nedeljo dne 17. Junija t. ob 10 dopoldne pri »Novem svetu« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 1092 ♦ Natečaji za sprejem gojencev v vojaške lelei V prvi tečaj pomorske vojaške akademije v Dubrovniku se sprejme 40 gojencev. Pouk bo priče! 1. oktobra in bo trajal 3 leta. F*rošnje naj se pošljejo najkasneje do 15. avgusta. V pomorsko zrako plovno podčastniško šolo mornarice v Kum-boro se sprejme 100 gojencev. Pouk se bo priče! 1. oktobra ln bo trajal 2 leti. Prošnje naj se pošljejo najkasneje do 1. septembra. V bolntčarsko podčastniško šolo v Nišu se »prejme 80 gojencev. Pouk se bo pričel 25. septembra ln bo trajal 2 leti. Prošnje naj se pošljejo najkasneje do 15. septembra. Podrobnejši pogoji za sprejem v navedene šole v Uradnem Hstn št. 54 z dne 5. t. m. ♦ Natečaj za sprejem v drž. prometno železniško šolo. V dTŽavno prometno železniško šolo v Beogradu se sprejme za šolsko leto 1928-29 65 kandidatov, ki so dovršili najmanj 7 razredov gfmnazlje. realne gimna rije afl realke. Prosilci ne smejo biti mlajši od 17. ln ne starejši od 21 let. Po-uk se bo pričel 1. septembra !n bo trajal 2!eti. Prošnje naj se pošljejo najkasneje do 15. julija. Podrobnejši pogoji so razvidni iz Uradnega Hsta z dne 5. t. m. • Poskus roparskega nmora ▼ Zagreba V Zagrebu se je te dni vršila razprava proti šoferju Rudolfu Bagaduri, obtoženem posku-Šenega roparskega umora tolerirane devoj-ke Ivke Markovičeve. Bagadw sa je zagovarjal, da ni ime! namena umoriti Markovičeve, da ji je sicer grozil z britvijo, a da se J« stana ranila na vra-verju. Fant se je nekam preveč navezal na nekega pomočnika, ki Je službo pri Severju zapustil ln odšel po svetu. Ž njim Jo Je potegnil tudi vajenček, ld Je vzel s seboj tudi vso svojo boljšo obleko. — Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani, priredi na praznik dne 7. t m. ob 4. uri popoldne pevsko veselico z bogatim spore- dom na Mučuatem Trta gostilne »Prt konjičku (Propeduh), v Hradeckega vasL Sodeluje godba Sokola L K obilni udeležbi vabi odbor. Obleke bluze, perilo, priporoča po zelo nizkih cenah IGN. ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra cesta n4* Birmanske oblekce svflene, etamin, popetki v veliki Izberi tu vseh vebkostih že od Din 90 naprej Jruplte edino le pri tvrdki BELIH AR 4 VELEPIC Ljubljana, Mestni trg 13. Oglejte si izlofl>e! a— Mučna razprava zaradi napada s solno kislina Zaradi napada t solno kislino, ki je bil dne 30. aprila zvečer izvršen na Sanico ljubljanskega opernega zbora, gdč. Zofko Florjančičevo, »e Je včeraj pri okrajnem sodišču v Ljubljani vršila precej mučna razprava. Obtoženi trgovski potnik Avgust Kopitar Je prostodušno priznal, da Je izvršil napad, zatrjuje pa, da ga Je k temu nagovorila gospa Kregarjeva, soproga bivšega fcv tendanta Narodnega gledališča. Gospa Kregarjeva Je obtoženčeve navedbe odločno zanikala in mučna razprava se Je končala s tem, da Je sodnik g. dT. Bizjak izrekei sklep, da se okrajno sodišče v tej'zadevi ne smatra za kompetentmo, ker Je poškodba težka in bo moral državni pravdnik tekom treh dni staviti pred5og ra razpravo pred deželnim sodiščem. Odč. Zofka Hortjančiče-va, ki Je bila 11 dni v bolnid. Je že popolnoma ozdravela in se ? poškodba ne opazi več, malo pa se ji Je poslabšal vkL Odškodnine ne zahteva, u— Pes Je bil ukraden v poneddjek posestniku Jakobu JeroeJcu v Sto žicah prt Ljubljani 12. Pes Je ovčarske pasme, sive dlake, stat 1 leto. Kdor ga vrne, dobi nagrS' do. Iz Maribora Celia a— Pod državnim mostom so ravno tako kakor lani ob tem času tudi letos nastanjeni največji stanovanjski reveži. Lani je stanova! pod mostom na levem bregu državni upokojenec in invalid s Številno družino, letos pa stanuje na nasprotnem bregu kovač državne železnice Ivan Zele, star 57 let, s soprogo in sinom. Družina je bila v ponedeljek deložirana lz Beraničeve hiše Pod mostom št. 18. Odpoved in deložacija se je izvršila, kakor se pravi, v popolnem redu. četudi je splošno znano, da deložirani reveži ne najdejo nikjer strehe, dokler niso gotova zasilna stanovanja v; barakah mestne občine. a— Krojaški mojster Jakob Kelc, Iri je bil 16. marca aretiran zaradi suma, da Je zastrupil svojo, 1. maja lanskega leta umrlo soprogo, je bil včeraj izpuščen iz zapora. Pred dobrim mesecem so truplo pokojne izkopali ter nekaj delov trupla poslali v sod-nijsko kemično preiskavo. Ta preiskava je dala negativen rezultat in tako je Kelc oproščen težkega suma. a— Vlomilci v Dravski dolini še niso ognanL V nedeljo ponoči je bil poskušen vlom v poletno vilo ravnatelja ruške tovarne za dušik. Vila stoji na pohorskem pobočju v precejšnji samoti nad Rušami in nima sedaj nobenega stanovalca. Vlomilci so že odtrgali nekaj okenskega omrežja, v vilo pa niso vdirali, ker. so se najbrže zbali sosedov. h t— Občeznana hi renomirana prva kran^ ska vrvarna In trgovina s konopljo Ivan N. Adamič, LJubljana, Sv. Petra cesia 31., Je otvorila v Celju, Kralja Petra a 33, podružnico, detajlirano in en gros spec. trgovino vrvarskih izdelkov. Omenjeno tvrdko zaradi solidnosti in izborne kvalitete njenih izdelkov najtopleje priporočamo. 1057 e— Smrtna kosa. V ceijski javni bolnid Je v sredo 6. L m. umrla 361etna Ana Oster-manova iz Petrovč pri Celju. N. v m. p. I o— Kaj nudi Celje na Telovo. Dopoldne se vrSe razne prireditve ob priliki olimpijskega dne, ki se jih bodo udeležili športniki iz vse Slovenije. — Popoldne ima na Dečkovem trgu krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov svojo običajno tombolo. — Savinjska podružnica SPD otvori dopoldne ob vsakem vremenu novo popravljeno pot skozi romantični Hudičev graben. Skupni odhod ob pol 9. od Kapucinskega mosta. Po otvoritvi se bo vršila pri Celjski koči planinska zabava. e— Uklnjenje električnega toka. Mestna elektrarna obvešča stranke, da na Telovo od 6. do 17. zaradi popravil na daljnovodu ne bo električnega toka. e— Stanovanjsko gibanje v Celja. Na Kraija Petra cesti na bivšem stavbišču mestne občine gradi tvrdka Wdt iz Kranja trinadstropno hišo s poslovnimi lokali in stanovanji. Na obzidju ie polagajo ostrešje, tako da bo stavba že letos gotova. To le prva večja stavba, bi se bo zgradila po načrtu bivšega občinskega sveta. — Adaptacija mestne hiše na dvorišču hotela »Pri kroni« je končana in se še tekom meseca junija vseli v to hišo 10 strank, večinoma lz hiš na vogalu Vodnikove ulice in Kralja Petra ceste, kjer bo zidala celjska Ljudska posojilnica svoj Ljudski dom. Pri tej priliki »Slovenec« ne more mimo demokratov, ne da bi ilm očital, da v. prejšnjem občinskem svetu niso ničesar storili v stanovanjske s vrhe. Resnica pa je ta, da je ravno demokratska večina nakupila hotel »Pri kroni« ter ga določila za stanovanja, ki bi bila že na razpolago lansko leto, ako ne bi nastopilo po zaslugi klerikalcev na magistratu gerenstvo. »Slovenec« se sedaj ponaša s pavo\im perjem ter nastopa kakor da bi ed!no njegova stranka reševala stanovanjsko vprašanje v Celju B BeMeE Rt !MI J > Jt ^. »8is st. r. r^tm-- iŽfttt^1* * ipip*? Zares dražestna 1» sdnm, T(«eh deau tfaatf bdv učuUmo vond ixftbaveff* čistost dŠNk Istotako kot čistoč« kož« * važm čfetoč* ost to sob. Od njfliavt čfetočt m odvirf aamo rcirrvjt to topota deteta, temveč ttfdl njegonr napredek t žtvftfenjo. NK nt dime tafeo mprfeM&o kakor zopern čA b tni ZaAo to treba deoo u t rarsi mJadosrtl priu&tt n redno nego ut to sob c Oddam. Zabvsfoto m Vam tatio s •dravjem, lepoto to "vofbo do SvOeuto. Krepko izpiranje z Odolom jamči za svež, dehteč dih« Odol m dobtv v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah (h podob* nih trgovinah. 1 steklenica 22 Din, velika steklenica 35 Dtn, dvojna steklenica 65 Din. Zanimivosti na velesejmu — Pravega belega medveda, prekrasen elcsomplar Iz polarnega ozemlja, }e razstavila na ljubljanskem velesejmu znana te renomirana tvjdka s kožuh o vino in kožu-bovtaastfmi izdelki FILIP BIZJAK. Medved je res nekaj posebnega, izredno čist in bel kakor sneg. Ne vzbuja pa pozornosti samo polarni medved, marvečč tudi Izredno bogata ln pestra zaloga raznovrstne kožuhovine ta damskih kožuhovinastih pla-ičev. TI »o za nežni spol posebno vabljivi Tvrdk a ima razstavljeno razno kožuhov ino, ki slce*: bober, perslamer, mitria, vinginska vidra, kuna zlatica, kuna belica, ruski feh, krt, skunks in dr. 1097 — Tvrdka »Javor« lz Logatca, ki je znana že od predlanske« velesejma po svojem, splošno simpatijo nživajočem modelu spalnice, Je letos zastopana kot največja razstavljavca v pohištvu. Razstavila Je tri spalnice, tri jedilnice ln gosposko sobo. Pohištvo se splošno občuduje, ker ie doslej vladalo pri nas mnenje, da naša obrt in industrija finemu pohištvu ni kos. Tvrdka »Javor« priča s svojimi izdelki, da imamo tudi med domačimi ljudmi strokovnih moči, katerim se lahko poveri vsako, še tako fino delo. 1085 _ Zastopstvo znane ameriške avtomobilske tvornice The Studebacker Corporation of America je razstavilo na našem velesejmu nov triurni svoje produkcije: osemcilin-derski voz, model »Prezident«. Voz so konstruirali in zgradili isti ljudje, ki »o zgradili Sttudebackerjevega »Comandera«, znanega po naslovil šampijonsklh avtomobilov Amerike, ki predstavljajo dovršenost današnje avtomobilske industrije. Osemcllin-derski motor istočasno razvija 100 HP ln omogočuje 140 km hitrostno vožnjo na uro. Pozornost vzbuja zlasti izredno nizka nabavna cena teh voz, ki do sedaj v kategorij osemciltaderskih voz še ni bila opažena. SHčen voz je bil nagrajen v Zagrebu povodom Concours de Eliegance in sicer s prvo nagrado v svoji kategoriji. 1090 — Priznati se mora, da Je v paviljonu H oddelek it 450 najličnejši, kjer Ima tvrdka Lud. Baraga, Ljubljana, Šeelnburgova ul 6„ razstavljene šivalne stroje »DURKOPP« baje najboljše. Videti Je od najnavadnejšega stroja do najbolj kompliciranega speci-jalnega, ln sicer: »troje za šiviljje, krojače, čevljarje, specijahie za tovarne kakor tudi za entlanje Itd. Razstavljeni so tudi krasni stroji v salonskih opremah v raznih barvah, kakršnih mi opaziti na vsem velesejmu. Nepretrgoma stoji gruča ljudi pri stroju, kjer se kaže vezenje in gledalci se ne morejo načuditi, na kako enostaven način se lahko veze, štika, krpa perilo in nogavice in da se stroj v hipu lahko zopet pripravi zopo'noma odveč in ker bi tudi tako pranje breznosojno uničevalo perilo. Poskusili so s sredstvi za razkrajanje madežev! V prvi vrsti so to bili ogljikova kislina, tjencia, petrolej, eter itd. Obsežno uporabo teh sredstev doma pa je ovirala nevarnost ognia. K odločilnemu preobratu v tem vprašanju, s 'katerim se je pečala znanost, je prišlo šele tedaj, ko se je posrečilo ta razkrajalna sredstva stopiti v vodi, kajti šele tedaj je bilo mosroče združiti ta sredstva z milom v enotno telo. Temu na ta način pridobljenemu razkrajždnemu sredstvu se je nadela ime benzit, na omenjeni način izdelanemu domačemu milu, ki združuje lastnosti prvovrstnega mila ter ima istočasno razkrajalne lastno- j sti benzita, pa ime ; Benzit-milo s pomnoženim učinkom. \ Pomen te iznajdbe, Id je zavarovana s tremi nemškimi in nebroj inozemskimi patenti, med katerimi je tudi jugoslovenski, se v gospodinjski uporabi še danes ne more dovolj preceniti. Sele sedaj, se lahko z benzit-milom izpere-Jo vsi madeži od olja, masti, smole, krvi itd. iz perila in delavskih oblačil. Benzit-milo ne vsebuje nilcakih ostrih snovi, kakor n. pr. klor, kisik itd., tudi barva perila po njem ne obledi, kar se zgodi pri mnogih drugih pralnih sredstvih. Vsebovani benzit le razkraja madeže. Benzit-milo je absolutno neškodljivo, niti najfinejšemu ženskemu perilu ali barvam, v kolikor sploh prenesejo vodo. Strojnikom, šoferjem, monterjem, mehanikom, rudarjem itd. je naravnost neobhodno potrebno, da si očistijo od olja, masti, smole itd. umazane roke. Ni si več treba s peskom raniti obraza niti roke, kajti Benzit-milo odstrani takoj brez težave celo najhujše madeže. Benzit milo j/e koži absolutno neškodljivo. Uporaba Benzit - mila Je v gospodarstvu vsestranska. Uporablja se povsod, kjer je pač freba kaj očediti in to kakor navadno domače milo. Benzit - milo je gotovo triurni Da olju znanosti! Prizadevanje tvrdke Tvornice Zlatorog je tem bolj ceniti, ker pridejo tu v prvi vrsti vod«, Čeprav m jfli j* krčevito otopaL Um kor iračno, m j« hotel utopiti zaradi a*» srečna ljubezni Iz Trbovelj t— Praznovanja tudi v trboveljskih rm> vir jih. Tudi v trboveljskih revirjih bo po« fiivalo delo, ki aicer zaenkrat 3 dni, t J. ▼ čotrtek, petek in sobota Delavstvo je obu» pano. Pripravlja se veliko delavsko zborovanje, na katerem bo delavstvo protestiralo proti načinu, kako se z njim postopa, ko mora za vse neprilike, v katere zaide drui» ba trpeti delavstvo. t— Smrtna kosa. Nagle smrti j« umri 52. letni rudar Franc Borštnar od Sv. Katarin®. Ker je ijinel sitnosti zaradi prodaje hmelo« vih drogov, do katerih ni hnel nobene pra« vice^ se je govorilo, da se je zaatrupil. Sod» na obdukcija je dognala, da o kakem sa« strupljenju ne more biti govora in da je Borštnar umrl za možgansko kapjo. t— Utontl bi bil skoro neki 81etni loJar. Pri pokopališču je v Trbovfcljščici precej globok tolmun. Deček ss je ob njem igral, s-podrsnilo mu je in je padel vanj. K areči se je nahajal v bližini lastnik pogrebnega zavoda g. Finžgar, ki je že skoro nezavest« nega fantka privlekel iz vode. StarSi, pazite na otrokel Iz Litije i— Nov polt nI lokal. Litijski poftnl orad se je preselil v vogalne prostore g. S ribar« ja; vhod je s ceste na kolodvor. Novi pro« stori so zračni, svetli in mnogo bolj repre« zentativni kot dosedanji i— Poštena vajenka. Gd8. Ivanka Poneb« Ikova, vajenka v Drmotovi pletilnici. Je našla n* litijskem kolodvoru 4000 Din. u odrezka kuverte, ki se je nahajal med ban« kovci, je domnevala, da je izgubil bankcrv ce trgovoc g. Č. z Vač. Izročila mu je de« nar in prejel* predpisano nagrado; bila sta oba vesela: Ivanka, ker si je poSteno pri« služila denar, g. C. pa tudi ker je že mislil, da ne bo prišd nikdar več do izgubljenega denarja. i— Važno za avtomobltiste. Litijski most 90 začeli temeljito popravljati Zaradi za« bijanja pilotov wo odstranili sosednje «Jo» he», tako da je most podprt le a posamez« nimi koli Za težja vozila je prevoz do na« daljnega ustavljen. Predvčerajšnjim se je pripeljala iz Ljubljane po cesti na levem bregu Save 6 avtomobilov broječa izletniška družba, ki si je hotela ogledati zanimivosti Litije in nje okolice, povrniti pa se je ho« tela preko Bogenšperka in po dolenjski ce« sti. Zaradi popravljanja litijskega mostu se je morala avto>=kolona vrniti do Hotiča, kjer se je pri Prukah prepeljala s Samsovim b rodom čez Savo, nakar je nadaljevala po« tovanje po cesti na desnem savskem bregu. i— Občni zbor Jugosl. Matice se bo vršil jutri v petek ob 20. uri v Sokol s kom doanu. i— Ujet dehor. Na Grbinu je povzročal dehor že delj časa občutno škodo. Lovec Florijan pa si je izmislil posebno past in je res vjel vanjo krasnega dehorja — živega in nepoškodovanega. Redkega jetnika so razstavili v litijski šoli, kjer si je šolska mladež dodobra ogledala tega nevarnega ro« pa rja. v poštev gospodarski interesi. Da se omehča voda, ld je zlasti pri nas običajno trda, se letno porabijo velike množine mila, torej tudi velike vsote denarja, ki se potroši ne da bi prinašal koristi. Zanimivo je ugotoviti kako malo pažnje se pri nas posveča omeh-čavanju v^de. Za omehšanje vode v Ljubljani n. pr-, ki ima 12 trdetnih stopinj, se mora porabiti na 100 litrov vode 200 g mila, samo da se veže v vodi nahajajoče se apno. Za uporabo od iste tvrdke proizvajanega omehčevalnega sredstva «T R I> se more prištediti 8 Din na 100 litrov vode. Previdno računano znaša dnevna poraba vode za pranje (perilo, kuhinjska posoda, tla, kuhinjsko orodje) 10 litrov na osebo. Če računamo 50.000 prebivalcev, znaša že dnevni prihranek 15.000 Din, letni prihranek pa 4 do 5 milijonov Din. Pri tem pa še ni upoštevano, da se t. Benzit - milom zaradi izredno velike razkrajalne moči dosežejo še nadaljnji prihranki. Vsekakor more ta proučna propaganda tvrdke Tvornice Zlatorog Izredno koristiti ne simo posamezniku, temveč tudi splošnosli ter more narodnemu gospodarstvu prištediti milijone. Cenjeno občinstvo naj se prepriča o vrednosti tega kolosalnega izuma in si naj ogleda to atrakcijo na razstavnem prostoru na velesejmu. Tvornice Zlatorog predvajajte tam praktično pranje z Benzit - milom, in sicer najbolj umazanih delavskih oblek kakor tudi najfinejšega ženskega perila. Zanimivo je opažati, da se perilo, prano z Benzit - milom, ohrani mehko kot žamet in da se niti v najmanjšem obsegu ne pokvari. == Spor med premogovniki in železnicami. Kakor poročajo iz Zagreba, je najnovejši spor med lastniki premogovnikov in prometnim ministrstvom v zagrebških merodajnih krogih izzval nepovoljne komentarje ter veliko pozornost. Odkrito se priznava, da je teh sporov žf» preveč. Pod utisom nepovoljnega razpoloženja v gospodarskih krogih in na podlagi intervencij inleresentov so predvčerajšnjim pričela pogajanja med lastniki premogovnikov in Efeneralno direkcijo državnih železnic, ki se še vodijo. Kakor se zatrjuje, je nastopilo mirnejše razpoloženje ter obstoja upanje, da bo mogoče doseči sporazum. Tudi javnost je v največji meri interesirana, da pride končno do sporazuma in to v interesu delavstva, lastnikov premogovnikov kakor tudi železnic samih. = Srednjeevropski železarski kartel bo zvišal izrozne cene za balkansko prodajno področje. Kakor smo poročali, se je nedavno vršila konferenca srednjeevropskih železarn, na kateri so bili sklenjeni novi prodajni po-coji za izvoz na Balkan. Zapadnoevropski železarski kartel je v zadnjem času zvišal cene, zato je tudi srednjeevropski kartel sklenil slediti tej tendenci vsaj v izvozu. Ze od 5. maia se zadržujejo dobave za Balkan, ker bo v kratkem izvršeno povišanje cen. Te dni so pogajanja toliko napredovala, da se vsak čas pričakujejo tozadevni sklepi. Povprečno povišanje izvoznih cen bo znašalo 10—12 %, dočim bodo cene za domači kon-sum v teh državah zaenkrat ostale nespremenjene. = Obligatorno članstvo pri nabavljalnih zadrugah državnih nameščencev in naiši trgovci. Te dni je izšla v novela k uredbi o nabavljalnih zadrugah državnih nameščencev S to uredbo se vsem državnim nameščencem nalaga obligatorno članstvo v nabavljalnih zadrugah. Vsak dr- žavni nameščenec s« mora vpisati za člana nabavljalne zadruge in plačati vpisnino 5 Din ter delež 100 Din. Ce kdo Se ni včlanjen, mu mora državna blagajna, ki mu izplačuje službene prejemke, na predlog Zveze nabavljalnih zadrug uradoma odtegniti te zneske. Ako v kakšnem kraju še ni nabavljalne zadruge, to dejstvo državnega nameščenca še ne oprosti članstva ter se mora včlaniti v zadrugi, ki je najbližja kraju, kier službuje. Namesto zboljšanja prejemkov so torej državni uslužbenci dobili nove dolžnosti in nove odbitke. Težko je razumeti, kako hoča vlada na podlagi samopomoči rešiti državne uslužbence. Ali pa igra tu vlogo vpliv gotovih interesiranih ljudi. Vsekakor bi morala vlada utemeljiti ta ukrep, ki more trgovini prizadeti veliko škodo, ker ji odvzema del odjemalcev drž. uslužbencev ne more koristiti, kajti kljub velikim ugodnostim (davčne olajšave, prostost od davka na poslovni promet) ne morejo nabavljalne zadruge nuditi državnim nameščencem večjih ugodnosti kakor trgovci, ki morajo nositi težka bremena. Uredba je med trgovci ponovno vzbudila zahtevo po izenačenju konkurenčnih pogojev (znižanje davkov in oprostitev od davka na poslovni promet), ker so prepričani, da se bo potem izkazalo, da marsikatera nabavljalna zadruga nima prave upravičenosti obstoja. — Ustanovitev oblastne zadrnge «a kmetijski kredit m zagrebško, osiješko, primorsko - krajiško, ljubljansko in mariborsko oblast. Preteklo nedeljo se je vršila v Zagrebu ustanovna skupščina Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Zagrebu, in sicer za zagrebško, osiješko, primorsko - krajiško, ljubljansko in mariborsko oblast. Skupščini so prisostvovali predstavniki vseh krajevnih zadrug, ki so bile dosedaj ustanovljene na podlagi zakona o kmetijskem kreditu. (Kolikor nam je znano, v Sloveniji še ni bila ustanovljena nobena taka zadruga). Za predsednika je bil izvoljen gosp. Stevan Milin-kovič iz Dalja, za odposlanca v direkcijo za kmetijski kredit pa gosp. Joco Zivkovič. To je sedaj že četrta oblastna zndmga za kmetijski kredit, v kratkem pa se bo osnovala še peta s središčem v Splitu, nakar bo direkcija za kmetiiiski kredit pričela dajati posoiila iz sredstev, ki ji danes že stojijo na razpolago (preko 100 milijonov Din). Borze 6. Junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet priličen. Trgovali so se skoro izključno le devizi na Prago in London. Malenkostno potrebo v devizah na Newvork in Berlin je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narrvlna banka. Deviza na London je nekoliko popustila. M»d efekti je bilo eksekutivnim potom prodanih 3800 komadov delnic Ljubljanske kreditne banke (kup. 1928) po 126. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila za 2—3 točke. Pri srednjem prometu se je promptna trgovala po 446 do 447, kasa po 447 in za julij po 453. Investicijsko je bilo zaključeno po 92, agrarne pa po 56.50. Med bančnimi papirji je dalje veliko zanimanje za Praštediono, ki se je tekom borznega sestanka ponovno dvignila od 900 na 917.5, ob sklepu pa je notirala 920—930. Dalje so se trgovale Poliodelska po 20, Jugo-banka po 87 — 88 in Srpska po 141 — 142. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Slavoniji po 12, v Tsisu po 30—31 in v Tvornici vagonov po 100 — 105. Devize in valute. LJubljana. Amsterdam 0 — 22.935, Berlin 13.585 — 13.615 (13.60), Bruselj 0 — 7.932, Budimpelta 0 — 9.9265. Curih 0 — 1095, Dunaj 7.981 _ 8.011 (7-996), London 276.97 do 277.77 (277.37), Ne-vvork 56.72 — 56.92 (56.82), Pariz 0 — 223.45, Praga 168.05 do 168.85 (168.45), Trst 0 — 299.4. Zagreb. Amsterdam 22.903 — 22.963, Dunaj 7.981 — 8.011, Berlin 13.585 — 13.615, Budimpešta 9.908 — 9.938. Milan 298.6—300.6 London 276.97 _ 277-77, Newyork 56.67 do 56.87, Praga 168.05 — 168.85, Curih 1093.5 do 1096.5. Trst. Beograd 83.80 — 83.00, Dunaj 264.20 do 270.20, Praga 56.10—66.40, Park 74.50 do 74.80, London 92.60 — 92.80, Newyork 18.925 do 18.985, Curih 864.75 — 866-75; dinarji 33.25 — 33.75. Dunaj. Beograd 12.48875 — 12.52875, Berlin 169.5150 — 170.0150, London 84.65625 do 34.75625, Newyork 709.55 — 712-05, Milan 37.39 — 37.49, Pariz 27-90—28, Praga 21.0250 do 21.1050, Curih 136.76 — 137-26. Curih. Beograd 9.13125, Berlin 123.95, New-york 518.825, London 25.32625, Pariz 20.895, Milan 27.32, Praga 15.875, Budimpešta 90.595, Bukarešta 3.205, Sofija 3.745, Varšava 58.175, Dunaj 73. Deviza Beograd na ostalih borsaht v Pragi 59.15, v Berlinu 7.35& Efekti. Ljubljana. Investicijsko 91.75 — 0, Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Praštediona 905 — 0, Kreditni zavod 165—175, Vevče 105 — 0, Stavbna 56—0, šešir 105—0, Kranjska industrijska 300 — 0, Ruše 280 do 300. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 446 _ 446.5, kasa 446 — 446 5, za julij 453 do 454, za december 465 — 469, investicijsko 91.75 — 92.25, agrarne 56 — 56.75; bančn® vrednote: Hipo 58.5 — 60, Poljo 19 — 20, Kreditna 85 — 0, Praštediona 920 — 930, Narodna 7000 — 7150, Jugo 87 — 88, Srpska 142 — 143, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Obrtna 39 — 40, Hrvatska 40 — 50; industrijske vrednote: Gutmann 205 — 0, Sla-veks 108 — 112, Slavonija 11.75 — 12.5, Narodna šumska 0 — 35, Danica 152.5 — 153, Drava 580 — 585, Tsis 30.5 — 31, Vevče 105 do 108, Dubrovačka 455 — 460, Tvornica vagonov 100 — 105, Trbovlje 497.5 — 510, Se-čerana Osijek 505 — 510. Beograd. Vojna škoda 446.5 — 447, investicijsko 91 — 91.5, agrarne 57 — 58. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (6. t m.) Les: Tendenca nespremnejena. Zaključen je bil 1 vagon tramov po kupčevi noti, foo vagon meja po 290. Deželni pridelki: Tendenca za žito mlačna; cene so ostale nespremenjene. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 407 5—410, slavonska promptna po 395—397.5; turščica (slov. post., navadna tarifa, plač. 80 dni); baška promptna po 337.5—340, činkvantin po 350 —355; oves: zdrav, rešetan po 310—815; moka: , fco Ljubljana, plač. po prejemu po 540—545. Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 22 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 17 vag. turščice, 5 vag. moke in 1 vag. otrobov. Cene pšenici so nekoliko popustile. Pšenica: baška, 77 /78 kg 347.5 — 350; baška, 78/79 kg 350—352.5; gornjebanaška, 78/79 kg 345 — 350. Oves: baški in sremski 265 — 270. Turščica: baška in sremska, promptna 290 — 295; banaška 290 — 292.5. Moka; baška <0g> in <0gg» 475 — 485: <2> 460 — 470; <5> 440 do 450; <6> 420 — 430; <7> 350 — 360. O t r o-bi: baški v jutastih vrečah 215 — 220. Dunajska borza za kmetijske proizvode (5. t m.) Pod utisom višjih cen na ameriških borzah in budimpeštanskem terminskem tržišču so tudi na dunajski borzi ponudniki zvišali cene. V sklepih pa višje cene niso prišle do izraza, ker je bil promet le slab. V pšenici je tendenca prijazna. Jugoeloven-ska pšenica Tisa (77 kg) se je trgovala va avgust po 1.84 Kč. Tudi v turščici je razpoloženje čvrsto, dočim za oves ni zanimanja. Uradno notirajo vključno blagovnoprometnl davek bree carine: p š e n i c a: domača 42.25 do 43.25, madžarska Tisa 47,25 — 47.75; rž: marchfeldska 41.25 — 41.75; turščica: 86.75 — 37.50; oves: domači 37.25 do 37.50. Dunajski svinjski sejem (5. t m.) Dogon 15.482 komadov, od tega 2104 iz Jugoslavije. Pri živahnem prometu so se pitane svinje podražile za 5 grošev, mesne pa za 15 — 20 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinie 2.15 — 2.20, angleške križane 1.90 _ 2.15, kmetske 1.90 — 2.25, stare 1.90 — 2, mesne 1.70 - 2.25 Gospodarstvo Razstava čipk in drugih ženskih ročnih del V šumu in trušču velesejmskih dni »e komaj opaža, da je tudi Drž. osred. zavod za žensko domačo obrt otvoril na Turjaškem trgu 4 v Ljubljani raz« stavo, da pokaže, kako zelo se je zad* nja leta razvil in koliko je napredo* val. Razstava sicer ni velika, ker čipk pač mnogo gre na majhen prostor, zato je pa tem zanimivejša, ker nam odkriva, da je zavod dosegel največje podobne institute inozemstva in se lahko meri stanek. Ali ne samo na deželi, temveč tudi po mestih si služijo kruh z naročili tega eminentno socijalnega zavo« da zlasti starejše uradniške dame, po« sebno pa begunke iz Rusije, ki v bolj* ših časih pač niso slutile, da se bodo morale borno a pošteno preživljati z vezenjem. Na razstavi vidimo primitivne kranj* ske klekljane čipke, ki so se že pred več kakor sto leti razširile iz Idrije po vseh boljših hišah in cerkvah, saj je nik v svili in zlatu. Nebroj društvenih zastav priča, da smo s pomočjo tega agilnega zavoda tudi na tem polju v isti vrsti z inozemstvom in da nam je import že popolnoma nepotreben. Ce* lo gobelinsko tehniko bi bilo mogoče poučevati na zavodu, ker je na njem nameščena prvovrstna domača stro* kovnjakinja, ki je bila dolga leta na* meščena na Dunaju pri restavriranju svetovno znanih dvornih gobelinov. Čeprav dela zavod doma in v ino* z njimi, Kar se nce precizne ttoerave čipk in vezenine, kakor tudi z original* nimi osnutki. Ti 8o izvedeni po narod* nih motivih najrazličnejših pokrajin naše države in popolnoma prilagode* ni raznim tehnikam, da niti ne slutimo, če dotičnega ornamenta v resnici še ni napravila kmetica v Makedoniji, ki klekljanja še niti ne pozna. .Vzorec po načrtu inž. Serajnika Klekljane čipke so namreč glavni produkt zavoda, ki ima po deželi raz* tresenih 14 šol in tečajev z 19 učnimi močmi in nad 800 učenkami Lahko trdimo, da se danes že več tisoč žena in deklet preživlja z klekljanjem, še več jih pa zasluži toliko, da imajo dru* žine revnejših slojev vsaj znosen ob« Deca pri klekljanju čipk > i Dlla vsaj peča okrašena z njimi in pa prt na oltarju domače cerkve. Pod vpli* vom tuje konkurence so začeli tudi do* mači strokovnjaki, v prvi vrsti sam zaslužni ravnatelj zavoda, g. Božo Ra* čič, izdelovati načrte po slovenskih, hrvatskih, srbskih in dalmatinskih mo* tivih ter so se na tem polju posebno odlikovali naš arhitekt Serajnik, slikar Gaspari, ge. Vida dr. Baltičeva, La* painetova, Revenova, Pavličeva in zla= sti ga. Zlata Sufflay iz Zagreba, ki je prav za prav vodnica naših čipkaric in vezilj. Vsi ti domači strokovnjaki so naše čipke tako izpopolnili, da je v I estetskem kakor v praktičnem oziru enako prikladno za telesno, posteljno in namizno perilo ter prav nič ne za* ostaja za dragimi tujimi izdelki, kar se pa solidnosti in preciznosti tiče, jih pa že nadkriljuje in torej ni čuda, če je bil naš zavod odlikovan celo v Parizu s prvo nagrado na razstavi dekorativ* nih umetnosti, kjer so naše čipke vzbu* jale splošno pozornost in priznanje. Posebno ugajajo tudi čipke v večjih raznih barvah in zlatu, ker jih je mo* goče porabljati kot najapartnejši ma* terijal za najrazličnejše namene. Razen s klekljanjem se zavod peča tudi s kombinacijami raznih tehnik, ki omogočajo najefektnejše dekoracije perila. Zadnje čase je posebna speci* jaliteta zavoda najdovršenejši file, ki je za moderno damsko perilo nenado* mestljiv. Dame, ki občudujejo te než* ne stvari, se na izložbi tudi preverijo, da ni več treba kupovati v inozemstvu najdragocenejših bruseljskih ter šiva* nih in klekljanih italijanskih ter dal* matinskih čipk, ker jim vse to nudi ta domači zavod v najfinejši izvedbi po znatno nižjih cenah kakor drugod. Tu* di «toledo» je doma že na višku. Zavod pa propagira tudi narodne vezenine od najprimitivnejšega križ* nega vboda do najbolj dovršenih teh* zemstvu smotreno propagando za Iz« delke domače obrti, ki je rešila že to* liko eksistenc na deželi in po mestih, ima vendar premalo sredstev na raz* polago od države, da bi se lahko za« Rože. Načrt inž. Serajnika dostno založil s produkti spretnih do* mačih rok in uspešno konkuriral z ino* zemstvom. Naše oblastne skupščine naj razstave in zavoda ne prezro, ker je podpore zaradi svojega socijalnega delovanja tudi vreden. Za njegov na* predek pa garantira presenetljivo po* učna razstava, ki dokazuje, kako agil* no, ambicijozno in inicijativno je vod* stvo zavoda. Razstava je pa zlasti poučna za vse naše ženstvo, ki si naj jo ogleda ter se preveri, da so domači izdelki po veči* ni lepši in solidnejši, vedno pa cenej* ši od tujih. Z nakupom domačega bla* ga koristijo same sebi in pomagajo ti* sočim revnejšim svojim sestram do poštenega zaslužka. Zanimiva izložba je odprta ob prosti vstopnini dopoldne in popoldne in se zatvori 10. t. m. Delovanje stavbnih zadrug pri nas in drugod Nekaj poučnih in zanimivih podatkov Nepobitno dejstvo je, da je doslej v vsem kuiturnem svetu stavbno zadružno gibanje vršilo najvažnejše pionirsko delo za pospeševanje kulture in je tudi mogočno vplivajo na zmanjšanje stanovanjske bede. — Stavbne zadruge so začele z delovanjem že davno. Početek in razvoj. Prve početke opažamo v Nemčiji na zadružnih kongresih Zveze Schulze -Delitscherih zadrug v Mainzu (1864.) in v Stettinu (1865.). L. 1870. je Nemčija štela 3 stavbne zadruge. L. 1873. pa že 52. Niso imela bogzna kakih uspehov, ker so bila 1. zakonska določila glede zadrug še zelo nerodna (veljala je le neomejena zaveza!) in ker 2. je bilo premalo zadružne zavesti; na sploh pa je bila tudi takratna gospodarska kriza precejšen vzrok neuspehov. Vzor oz. uspehi v 1. 1867. ustanovljenega kopenhaškega delavskega stavbenega društva so vzbudili v Nemčiji »Fiensburger Arbeiterbauverein«, za njim 1. 1886. »Berliner Baugenossen-schaft« in več enakih. Izprememba nemškega zadružnega zakona 1. 1889. (1./V.), vsled katere so se smele ustanavljati tudi zadruge z omejeno zavezo, je omogočila hitrejši tempo v ustanavljanju stavbnih zadrug. Potem so silno uplivaie na ta razvoj določbe nemške invaliditetne in starostne zavarovanjske postave (tudi iz 1. 1889.), ki je dovoljevala, da se smejo stavbnim zadrugam prav znatne vsote kreditirati iz fondov starostnega in onemoglostncga zavarovanja. V glavnem pa so delovale te zadruge z denarjem, ki so jim ga zaupai člani s hranilnimi vlogami čianov zadružnikov Zidali so hiie le svojim zadrugarjem. Država se za nje in njih delo ni brigala, pa tudi občine ne. Le uvidevni podjetniM so semiertja podpirali zadruge svojih nameščencev, tako: znana firma Siemens - Schuckert itd V svetovni vojni so stavbne zadruge silno pridobile na članstvu in ugledu. V Nemčiji je bilo pred vojno po statistiki 1. januarja 1912. — 1173 stavbnih zadrug z 225.672 člani. 1. avgusta 1. 1916. so šteli že 1400 zadrug, ki so do tedaj zgradile 19.100 večdružinskih najemnih hiš in 12.700 enodružinskih. L. 1925. je bilo v Nemčiji že 3834 stavbnih zadrug. Prav v Nemčiji se je pokazalo, da je zadružna misel prekrasno utelešena lahko prav v stavbnih zadrugah, ki morajo silno pomagati pojmovanju o skup-nostni in bratovski medsebojni lju^. zni. V Nemčiji se je po vojni Pv.v>i.ala možnost in potreba skupnega sodelovanja stavbnih zadrug — z občinami in državo. V Mannheim-u n. pr. je velelepo vrtno zadružno mesto uspeh sktopnega dela občine in zadruge. Prav tako v Karlsruhe, v Niirnbergu in drugod. Zadružno vrtno mesto Stac-ken pri Spandau se je ustanovilo po ini-cijativi državnega tajnika Scheidta (na notranje) že pred svetovno vojno. Po vojni so v Nemčiji precej zidale tudi občine same, ali večina mestf se je raje izognila riziku lastnih stavb in je pospeševala obče koristne stavbne zadruge ter jih je raje na razne načine izdatno podpirala, tako moralno kot materijalno. Poleg stavbnih zadrug so v Nemčiji še ustanovili radi financiranja stavbnega gibanja tzv. VVohnungsfiirsorge-Ge-sellschaften, ki so se združile v posebno zvezo. Tem družbam so dajale »Landesptandbriefanstalti« tzv. ,Fein-goldhypoteke' (na posamezno stanovanje od 2500 do 3000 Mark). V Berlinu so ustanovili s pomočio države in njenih institucij — Deutsche VVohnstattenbank A. G. Berlin — kot splošni centralni bančni zavod, ki naj daje občinam, stavbnim in naselbinskim zadrugam, stanovanjskim družbam stavbne kredite. Gagfach (Gemeinniitzige Aktienge-selkchaft fiir Angestelltenheim-Statten) je ustanovitev velike »Reichsversiche-rungsanstalt«, ki je le na tem polju hotela in mogla financirati stavbno hotenje svojih članov cz. pripadnikov. Potem je tu Re\vag (Reichswohnungs-fiirsorge A. G. fiir Beamte. Angestellte und Arbeiter) — ki je zopet centrala stavbnih zadrug nemških strokovnih federacij itd. itd. V Avstriji so ustanovili 1. 1907. tzv. Zentralstelle fur Wohnungsretorm, ki je v 1. 1911. do 1914. sezidala 7907 stanovanj. V tej dobi je štela Avstrija 275 stavbnih zadrug. Po vojni je mlada republika ustanovila »Bundes-Wohn- u. Siedlungfond«, ki je posodil 96. stavbnim zadrugam in občinam znatne kredite, ki so s to podporo sezidale 5017 stanovanj. Dunaiskia občina je doklej sama sezidala ca 35.000 stanovanj. Poleg teva je ustanovila še posebni stanovanjski in naselbinski fond, iz katerega ie pospeševala delovanje stavbnih zadrug na Dunaju. V Švici je n. pr. občina Curih prvič v svoji seji 21. avgusta 1910. določila, da da na stavbe drugo hipoteko do 90%; 10% pa naj zadruga oz. zadružnik sam dobi denar. Pogoj pa je bil: najemnina ne sme biti taka, kot jo stroški zahtevah, ne večia. Do voine so pod temi pogoji 4 zadruge sezidale 146 stanovanj, po vohii do letos že 5400 stanovanj. Mestni fond je oddal posojil ca 20 milijonov šv. fr., ki jih je 50 zadrug uporabljalo. VI. 1924. ie šla občina z drugo hipoteko na 94% samo. da bi se čim več zidalo, in da bi bilo čim več stanovanj odtegnjenih špekulaciji. Na Danskem imaio zakon od marca 1*87.. s katerim «o točno določena državna po-cO'i'a ra ctavbne zadruge Po vojni ie izšel zakon od 1. 1919.. ki daje 15% davnih pojoči k stavbnim stroškom stavbnih zadrug. Stavbne zadruge so napravile v mali Vrnite neizžrebane srečke! Da ne bo kdo v nevednosti neizžrebane srečke uničil, obveščamo tem potem vse naše igralce da dobe neizžrebane srečke dobitke po Din 200 na celo srečko to je, 100 Din na polovično ali 50 Din na četrtinko srečke. Neizžrebane srečke naj se takoj pošljejo Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana Sv. Petra cesta 19, ki bo dobitka takoj nakazala ali pa zamenjala za srečke prihodnjega kola. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Danski v 1. 1916. do 1920. ca. 2800 stanovanj. Na Švedksem je 1917. ustanovljena Hyresgaestensas Sparkasse och Byggnadsforening, ki veliko dela v pospeševanje zidanja hiš. Stavbne zadruge (180) so združene v Zentral - kontor. Itd. itd. * . Lahko bi tako pregledovali državo za državo; konstatirali bi pa, da so stavbna udruženja in stavbne zadruge v tej ali oni zakonski obliki tiste, ki vrše pionirsko delo v borbi za rešitev povsod perečega stanovanjskega vprašanja in pa zlasti za kulturna stanovanja, kar se pravi: za človeka primerna stanovanja. Občine in države so povsod več ali manj prepustile to delo stavbnim zadrugam, kot več ali manj upravičenim korporacijam. Izjema je mogoča edino — dunajska občina, ki je pa tudi sicer z vsemi možnostmi pomagala pri delu stavbnih zadrug. Dunaj je pravočasno upelial tako zv. Wohnbausteuer, ki je n. pr. znašal le v letu 1925. 37,913.497 šil. ali 303,307.976 Din. S tem ogromnim davkom, ki so ga morali leto za letom plačevati premožni Dunajčanje, se je seve dalo mnogo napraviti — ali kljub temu je moraia dodajati občina še mnogo iz splošnih dohodkov in je morala najeti seve še velika posojila. Res je, da se je s tem občinsko premoženje silno pomnožilo in bo v doglednem času vir velikih dohodkov. Kako pa pri nas? Država je dala nekaj malo posojil (tzv. uradniških posojil — potom min. socijal. politike), ki so jih seve dajali naravnost prosilcem — to se pravi brez zadrug in so n. pr. celo prošnjo ljubljanske uradniške zadruge »Dom« zato odklonili, češ, da — ima zadruga v naslovu poleg uradnikov še upokojence. Minister dr. Gosar je pa po svojem predniku dr. Mioviču agilni stavbeni zadrugi »Stan in Dom« naklonjeno štiriodstotno posojilo 2,000.000 Din — anuliral — ker je načelno — »proti zadrugam«. Država se je torej slabo odrezala. Oblastni odbor ljubljanske oblasti je doslej izdal uredbo »o ustanovitvi za zgradbo malih stanovanj«, ki bo tudi nekoliko podpomogla stavbnemu gibanju, če ne bo preveč strankarsko izvršena in če bo dobila tozadevna sredstva. Občina glavnega mesta Ljubljane je doslej precej storila v pogledu zboljšanja stanovanjske bede. Prevzela je garancije za 5 zadrug v skupnem znesku 11,210.000 Din in sicer za Stan in dom Din 4.410.000 Hera Din 2.000.000 Dom Din 2,000.000 za nastavnike srednje tehniške šole Din 800.000 in za stavbno zadrugo mestnih nastavljencev Din 2,000.000. Nedavno je sklenila dajati tudi do 5,000.000 Din posojila posameznikom v svrho zgradbe lastnih hišic. Ljubljanska občina je po prevratu zazidala iz tekočih dohodkov oziroma posojil 21,760.000 Din. Za to vsoto je postavila 265 stanovanj. Za 7% obrestovanje te vsote in 0.2% anuiteto (amortizacija je 50 let — sto semestrov) plačuje mest. občina sedaj 1,659.596 Din na leto. Davki, davščine, vzdrževanje znašajo ca 500.000 Din. Najemščina donaša 1,023.140 Din. Občina doplačuje na ta stanovanja skoro 1,000.000 Din na leto. V Koleziji je sezidanih zasilnih 14 hišic s 56 stanovanji, ki so veljale 3 milij. Din, denar se je izplačal iz obveznic Po 6%. Najemščina nosi 100.800 Din, obresti zazidane vsote znašajo 180.000 Din, vzdrževalinina, davki itd. ca 50.000 Din! tedaj ca 130.000 Din redne izgube na leto. Hiša na Poljanah je poseben kapitelj v tem poglavju. Doplačila bodo finančno zelo obremenila občinske obračune in seve naloga občinskega sveta bo zato poiskati virov, ki bodo prinesli za to dohodkov. Dunajska občina je v naprej poskrbela te vire, pri naši občinski politiki pa bo to potreba »za nazaj«, kar bo precej trd oreh. Treba ga bo načeti, da ne zastane prehitro ta inače prekoristna občinska akcija, ki je danes edina nada brezstanovalcev. Stavbne zadruge so sezidale v Ljubljani in okolici okrog 270 stanovanj. Pokojninski zavod za nameščence je sezidal 1 uradno poslopje (pet lokalov 50 pisar, sob), 4 vile pod Rožnikom (10 stanovanj). 7 vil na Brinju in 2 stanovanjski hiši na Pražakovi in Miklošičevi cesti C8 lokalov in 20 stanovanj). 1 hotel z 20 sobami, skupaj: 14 lokalov Potem v Mariboru 3 stanovanjske hiše. in 82 stanovani. Kapital. ki ie porablien v to. znaša 27,100.000 Din, ki se obre-stuie povprečno po 5%, raje manj. Pokojninsk? zavod je tudi za male stanovanjske hiše posodil po 6% v hvalevrednem namenu lepo vsoto 6,000.000 Din, za katero se je sezidalo 28 hišic v Ljubljani, 1 v Kranju, 3 v Trbovljah, 1 v Kočevju in 4 v Dalmaciji. Skupno je Pokojninski zavod porabil za stavbne namene Din 33,100.000 V Ljubljani in okolici je zdaj zazidanih s pomočjo ljubljanske občine Din .36,000.000 Pokojninskega zavoda Din 23,000.000 viške občine Din 2,000.000 zadrug Din 5,000.000 države ca Din 400.000 Skupaj ca Din 66,400.000. Potreba je še velika. In ne bo prav, Če ne bomo poiskali nadaljnje poti, ki bo finančno povsem sigurna ter brez večjega rizika. S tem člankom sem hotel na njo opozoriti, ker opažam v zadnjem času, da hočejo odgovorni činitelji hoditi poti, ki se v širnem svetu niso izkazale. Zadružništvo je med Slovenci precej razvito. Vsi smo menda prepričani, da je vsled blagodejnega vpliva zadrug mnogo zla ublaženega. Stanovanjske stavbe niso med zadnjimi v tem oziru ... Tudi pri nas. A. Kristan MALINOVEC prvovrsten, drogerija KANC, Židovska ulica. 138-a Kako naj se prepreči zastrupljanje s sodo Zlasti v Srbiji se redno in pogosto ponavljajo zastrupljanja s kameno sodo^li, kakor jo pri nas v trgovini imenujemo, z lužnim kamenom, ki ga rabijo na kmetih za kuhanje mila. Večina teh zastruplienj se izvrši v samomorilnem ali pa maščevalnem namenu s tem, da zločinec brizgne žgočo tekočino svoji žrtvi v oči. Da se to počenjanje omeji, je nedavno priredilo v Beogradu srbsko zdravniko društvo pod predsedstvom tudi pri nas znanega dr. Milana Jovanoviča-Batuta. redni sestanek, kjer je predavala ga. dr. Olga Poličeva o poškodbah oči s strupenimi aikalijami. Namen predavanja je bil: 1. da se orišejo težke in zelo pogosto celo deletorne spremene oči z zastrupljanjem s strupenimi aikalijami;'; 2. način, kako naj se take poškodbe preprečijo, odnosno. kako naj se prepreči njih postanek. V prvem delu je srbska zdravnica govorila o poškodbah na osnovi bo-lniškega rna-terijala, v drugem deiu pa je obravnavala o načinu in možnosti borbe, ki naj jo začno zdravniki skupno z zdravstvenimi oblastmi, da se take poškodbe preprečijo in onemogočijo. Nato je predavateljica opisala te nevarne poškodbe, ki jih povzroči po večini lužni kamen. Vsi ti primeri se dogajajo pri delu zaradi nepazljivosti ali pa zaradi zamenjave raznih tvarin — aH pa iz maščevanja. Kamena sol ali lužni kamen je zelo popularna tudi med samomorilci. Vse te nesreče so pa naravna posledica proste prodaje strupenih alkalij. Zanimive so številke. Na Madžarskem, kjer je bil promet s kameno sodo prost do 1. 1926., se je v bolnicah lečilo v 11 letih 3174 bolnikov, med katerimi je bilo 2682 otrok, medtem ko so bili v 25. letih na Danskem le 3 primeri poškodb s kameno sodo. V Berlinu je bilo v 3. letih 8 primerov, v Londonu. Parizu in Newyorku so Pa taka zastrupijenja popolnoma neznana. Te številke govore dovoli jasno, koliko je nevarnih poškodb v državah, kjer ie prosto trgovanje s tem strupom dovoljeno in kjer je zabranjeno. Rešitev problema je mogoča samo profilaktičnim potom. Zato je dolžnost merodajnih zdravstvenih faktorjev, da poiščejo najradikainejša sredstva. ki bi onemogočila opasnost kamene sode. Edina rešitev ie najstrožja prepoved kamene sode in !uga v nadrobni prodaji. Kakor so izginila zastrupljenia s fosforjem Po prepovedi izdelovanja fosfornih vžigalic, tako bi prestala tudi zastrupljenia s kameno sodo, če bi bila prosta prodaja za-bran.iena. Ne zadostuje pa. če se regulira promet s sodo temveč ie edina rešitev v popolni prepovedi orodaje sode. Industrije, ki jim je soda neobhodno potrebna, naj bi s posebnim dovoljenjem ministrstva nabavljala sodo direktno od proizvajalcev. Predavateljica ie preverjena, da bo na ta način rešil minister zdravja vid in celo življenje marsikateremu otroku in odraslemu, če uredi to nujno vprašanje čim prej. Diskusije so se udeležili najuglednejši beograjski zdravniki, ki so sklenili, da društvo pošlje ministrstvu za narodno zdravje predlog, naj takoi prepove nadrobno prodajo kamene sode. ki je za prebivalstvo največja nevarnost. Najboljše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše! z življenja ^Špirit of St. Louis" in »Bre- men" v muzeju V etnologičnem muzeju v VVashing-tonu so razstavili Lindberghovo slavno letalo »Špirit of St. Louis«, ki ga je pripeljal sam Lindbergh iz St. Louisa. Aparat je seveda zastražen, da ne bi utrpel kakšne poškodbe po tisočih gledalcev, ki ga prihajajo občudovat. Tako so ga položili v grobnico zgodo-yine, potem ko je preletel 40.000 milj. V njujorškem mestnem muzeju pa branijo propeler nemškega letala »Bremen«, ki je prvič preletelo ocean iz evropske strani proti ameriški celini. Poleg njega leži meč irskega letalca Fitzmauricea, ki ga je ta daroval nju-ijorskemu mestu v spomin na prvi srečno dovršeni polet iz Evrope v Ameriko. Fernand Bouisson 4 |e bil s 372 glasovi Izvoljen za novega predsednika francoske zbornice. Kratki valovi v zdravilni vedi Dva ameriška učenjaka, ki delujeta V Rockefellerjevem zavodu, sta odkrila, da povzročajo kratki valovi zvišanje krvne temperature. Odkritje je bilo slučajno. Opazili so namreč, da padajo delavci neke električne centrale v omedlevico ,če operirajo s 6 m dolgimi valovi. To dejstvo bi bilo zelo važno n. pr. za zdravljenje paralize, pri kalteri si danes, kakor znano, pomagajo z vceplianjem malarije, ki tudi zvišuje krvno temperaturo in uničuje na ta način povzročitelje paralize, ki takšne temperature ne prenesejo. Ta metoda pa je v toliko nedostatna, ker ne dopušča reguliranja krvne toplote, k*ar bi pa bilo z aparatom, ki bi oddajal kratke valove, lahko mogoče. Za sedaj se vršijo v Rockefellerjevem zavodu še vedno poskusi, ki naj ugotovijo, če je nova metoda res zanesljiva. On nji - ona njemu Neki list je nedavno objavil 10 moških zapovedi za ženo in 10 ženskih zapovedi za moža, ki naj utrdijo srečen zakon. Moške zapovedi se glasijo takole: Lepotiči se ne le za obiskovalce, ampak tudi zame! Ne delaj me odgovornega za to, če se tvojim prijateljicam godi boljše kakor tebi! Ne hrani lepih stvari, katere sem ti nabavil za gospodinjstvo, samo za druge! Skušaj doumeti svojo vlogo v gospodinjstvu tako, kakor skušam doumeti jaz svojo v gospodarstvu! Pazi na to, da bo kosilo ali večerja na mizi takoj, ko prestopim domači prag! Glad ustvarja nerazpoloženje. Ce ti ni kaj všeč, zaupaj se meni! Ne išči si prijateljev izven mene! Ne sestajaj se s tujimi ljudmi in ne veži se s sorodstvom proti meni. Moža si ne moreš nikoli nadomestiti! Ne štedi kuhinjskih predmetov bolj nego živce svojega moža! Kuhinjske predmete si lahko obnoviš, pravega moža si ne obnoviš nikoli. Vstani zjutraj pred mano! Ne govori grdih besed in ne dajaj nikakih žaljivih izjav! Ženine zapovedi za moža pa se gila-Bijo drugače: Ne odstrani se z doma, ne da bi mi povedal, kam greš! Ne karaj me v navzočnosti drugih! Zavzemaj se vedno zame — spričo drugih ljudi — tudi če nimam prav! Če mi imaš kaj povedati, povej mi s prijazno besedo! Ne dolži me za vse, kar se zgodi v hiši! Ne pusti, da čakam nate, ampak mi povej, da te ne bo in kdaj prideš, če se ne misliš vrniti o pravem času. Bodi napram meni vsaj tolika obziren, kolikor si t.apram svojim tovarišem! Dovoli mi, da si kupim rudi kaj takega, kar me lahko razveseli in kar me zabava! Bodi napram meni vedno kavalirski, Čeprav sva že dolgo poročena,' , Posveti mi kakšno urico svojega prostega časa ter me s tem prepričaj, da ti je prijetno v moji družbi, kar bo v zadoščenje meni in tebi! Z roko v žrelo levinje Gospa Nancy Lee Nannettijeva iz Oaklanda v Kaliforniji ima krasno le* vinjo. Dobila jo je, ko je bila žival še čisto mlada in jo je odgojila tako, da ji je slepo pokorna na vsak migljaj. Tudi sedaj, ko je že odrasla in je po« stala trepet vse okolice, ji je tako po« korna in je ne ograža niti najmanj. To kaže tudi naslednji slučaj, ki se je zgodil pred nekaj dnevi: Levinja je zbolela in Nannettijeva je brž poklicala živinozdravnike na po« moč. Ti so ugotovili, da je živali ob« tičala v grlu precejšnja kost in da se bo morala zadušiti, če ji je takoj ne izvlečejo. Ali da bi kdo izmed zdrav« nikov to storil, zc. to niso imeli po« guma. Ni sc zdela malenkost, da bi posegli z golo roko levinji v strašno žrelo in vse nagrade, ki jih je gospa Nancy obljubovala, niso zalegle. Tedaj je morala hočeš nočeš sama izvršiti vso stvar. Segla je z roko v goltanec in je skušala kost izvleči. Ni šlo. Bila je prešibka. Potem je poskusila, da bi jo porinila še bolj globoko, tako da bi šla sama v želodec. Po dolgih naporih se ji je posrečilo. Ves čas je imela žival žrelo odprto in bi ji lahko vsak hip roko odgriznila — a tega ni storila. Ko je bila operacija končana, se je začela vrteti okoli gospodarice in jo lizati. Tako je bila rešena, a ženska je dokazala da je pogumnejša od vseh moških. SOS... SOS... SOS... Javljajo, da so ujeli Rusi radlotelegratsko brzojavko z Nobilove »Italie«, ki kliče na pomoč in sporoča, da se zrakoplov nahaja v deželi Franca Jožefa. Vest še nI popolnoma sigurna, vsekakor se pa obračajo vse rešilne ekspedicije v tisto smer. Slika nam kaže radiotelegraiista »Italie« Pendrettija (v uniiormi), k) pregleduje svoje aparate pred usodnim poletom s Spitzbergov. Gorska bolezen Gorska bolezen postaja dandanes vedno bolj razširjena bolezen, ker se čimbolj množi število ljudi, ki poseča-jo visoke cone. To je deloma v zvezi tudi z železnicami, ki se vzpenjajo čim dalje višje — jungfrauska železnica doseže na primer višino 3400 m, a nova železnica na Mont Blanc se bo povzpela celo v višino 4000 m — deloma z naraščajočim zračnim prometom. Bržkone ni človeka, ki bi ne mogel oboleti od nje in bržkone so neke viso-čine, v katerih moraš oboleti. Nekateri znanstveniki so jo zanikavali in jo razlagali samo kot posledico utrujenosti; drugi, kakor Tschudi, Alexander von Humboldt in Sven Hedin so jo občutili na lastni koži. Zdi se, da jo povzročajo razni momenti, ki so odvisni od indi-vidua samega in od zunanjih okoliščin. Marsikdo, ki je prenesel višno 4500— 5000 m brez vsake posledice, ji je podlegel v višini 2000 m in še nižje, zlasti, če se je preutrudil. In potem se zdi, da si izbira tudi kontinentalno različne višine. Tako se giblje v Evropi v povprečni višini 4000 m, v Andih okoli 5000 m, a Sven Hedin poroča, da vzdr-žiš v Himalaji višino 6500 m še prav dobro. Zanimivo je, da so ji podvržene tudi živali, n. pr. mačke, psi in opice; kokoši ne nesejo v visokih legah nobenih jajc; kavke pa se tam menda dobro počutijo. Ekspedicije na Mount Everest so jih videle še v višinah 8200 m, a jastrebi gredo še višje. Znaki gorske bolezni so različni Di hanje postaja n. pr. hitro in ne zaleže dosti. Dočim dihne človek, ki se vzpenja v goro, tudi če je težko obložen, v normalnih okoliščinah enkrat na vsak korak, napravi oboleli napadenec na korak do 10 dihov. Srce tudi trpi. nje gova desna stran se lahko razširi. Centralno živčevje popusti do te mere, da zmanjka človeku vsake volje in da du ševno čestokrat niti delati ne more. Bolnik se trese, roke so mu negotove, spati ne more, ponajveč zaradi nenor malnega srčnega utripa, čutila so razdražena, tako da n. pr. ne preneseš vonjav, ki te drugače ne motijo. Glavobol, bljuvanje in driska so nadaljnje posledice. V redkih slučajih nastopi smrt. Ali je kakšno sredstvo proti tej neprijetni in tudi nevarni bolezni? So. Najboljše pa je: Takoj v dolino, čim začutiš, da ti ni dobro. Pomaga pa tudi vdihavanje kisika. Viljemovo življenje Pariški »Journal« je poročal, da je Viljem v zadnjem času trikrat prekoračil nemško mejo. Nemški listi to vest odločno zanikajo, pravijo pa, da bivši cesar ne živi v Doornu baš kot ujetnik. Holandska vlada ga sicer prostovoljno nadziruje, čeprav ni za to po nobeni pogodbi vezana, in kadar se kam odipelje, ga spremlja redno ho-landski major, kakor je tudi vhod v Doorn zastražen s holandsktmi lovci, v ostalem pa ima Viljem precej proste roke. V Doornu deluje tajen policijski urad, a pošta, ki mu je namenjena, gre skozi štiri instance, preden pride v roke kajzerju. Vendar je ta postopek zaradi tega, da ne bi Viljem zvedel preveč o stvareh, ki se dogajajo v svetu. Tako mu baje še zdaj niso ničesar povedali o izidu zadnjih nemških volitev, iz katerih so izšli socijalisti kot najmočnejša stranka. Tudi Viljem sam se ne briga dosti za te stvari. Vsa njegova skrb je posvečena novemu velikemu rozariju v njegovem grajskem vrtu, ki mu fungirajo bivši nemški vojaki v zelenih uniformah in s srebrnim »W« na čepici kot pazniki. Rože so mu poslali prijatelji v dar. Ufa mu baje daje brezplačno na razpolago svoje filme za kino, ki ga ima v svoji hiši. Od časa do časa ga obišče holandski gospodarski minister, da se poinfomira, če je vse v redu in če mu nič ne manjka. V prognanstvu mu je torej dovolj prijetno. Ista kri, drugačni svetovi Lord Northesk je bil poročen z Američanko Jessie Brovvnejevo in je živel v Ameriki. V tem zakonu je moral doživeti prav velika presenečenja, kajti te dni se je vrnil kot samec v London in se mu je zelo mudilo spraviti v liste naslednjo izjavo: «Dal sem se ločiti od svoje žene, ker sem prišel do prepričanja, da spada zakon med Angležem in Američanko med najmanjše prijetnosti tega sveta. Mi Evropci smo navajeni, da je mož gospodar v hiši in glavar družine. A drugače je v Zedinienih državah, kjer so ženske samostojne in odločajo o stvaieh, ki zadevajo hišno in družinsko življenje, ne da bi moža niti povprašale za svet.» Shawove socijalistične teorije Bernard Shaw je pravkar izdal svojo dolgo pričakovano knjigo o socijalizinu. nekakšen pendant k VVellsovi utopistič-ni knjigi, o kateri smo poročali pred dnevi. Shavvova knjiga se imenuje »Priročnik intelektualne ženske o soci-iaiizmu in radikalizmu» ter obsega na 472 straneh eno samo niz v istem tonu napisanih misli, kakor so naslednje: «Prva zapoved socialističnega prava je ta, da ne sme nihče imeti manjšega dohodka nego njegov bližnji. Nihče ne bi smel štediti, dokler ni potrošil zadostne množine denarja. Bogatini so dobrodelni, ker vedo, da morajo plačevati odkupnino za svoje bogastvo. Čestokrat smo slišali trditev, da so storili patrijotsko dejanje tisti kapitalisti, K porazu severnih čet na Kitajskem Pešci južne armada ki Je potolkla Cangt solino ve čete, na odmoru pri zasledovanj« ueprljatelja. »Italia« na poletu proti Vadsou nad Stockholmom dne 3. mafa Pod balonom vidimo prekrasno panoramo švedske prestolnice. ki so posojali med vojno denar vladam. Iz lastne izkušnje vem, da je bilo nasprotno. Napravili so dobro kupčijo, ker so pričakovali 4 odst. obresti in pričakali 5 odst. Komunizem je najbolj življenska oblika katolicizma in ima isti smisel. Zato mu nikoli ne zmanjka problemov. Bebci so vedno za enakost dohodkov, ker je to zanje edino sredstvo, da pridejo do kakšnega mesta. Vsak, ki zahteva brez polnega deleža na delu poln delež na dohodku, je tat in je treba ravnati ž njim kakor se ravna s tatovi.* Ljubljana ne zaostaja Nekaj mesecev šele razpravlja srednjeevropski tisk o nemškem preparatu, ki na sila enostaven način uniči dobri dve tretjini vseh strupov, naha-jajočih se v tobačnih izdelkih, ne da bi pri tem utrpel aroma in okus kakršnokoli škodo, že smo se spoznali tudi mi na velesejmu s tem protinikotinom na-zvanim »Bonikot«. Marsikateri kadilec bo sklenil z njim večno prijateljstvo, saj mu bo skrčil škodljivi vpliv prekomernega kajenja na komaj sluteni minimum. 1099 »Gospodična, ljubim vas!« »Koliko deklet ste že morali prevarati!« »Prisegam, da ste vi prva!« Premog, olje in vodna sila Ameriški statistični urad objavlja zelo zanimive številke o pridobivanju premoga, olja (kamenega olja, bencina i. si.) in vodne .sile od leta 1913. do 1927. Lansko leto so pridobili po vsem svetu 1..30S,600.000 ton premoga, 330 miiij. ton olja (preračunano na premog) in 105,300.000 ton vodne sile (preračunano istotako na premog). Od leta 1913. do konca 1927. je narasla svetovna produkcija teh treh produktov za 245%. Lansko leto so porabilii polovico vsega pridobljenega olja v kurilne in gonilne svrhe, pri-štedili so torej okroglo 155,000.000 ton premoga. Ta ogromna poraba je čisto umljiva, če pomislimo, da je služilo olje leta 1913. samo 1% pomorske plovbe kot gonilo, a leta 1927. že 35%. Navzlic velikanski porabi vodnih sil trdijo strokovnjaki, da jih je danes samo 3% izkoriščenih. Evropa izkorišča sicer povprečno 10% svojih vodnih sil, Amerika v splošnem 7% in Unija celo 14%, Kanada 11%, Japonska 18%, posamezne države (n. pr. Švica) še več, a Azija v splošnem in Avstralija izkoriščata komaj 1%, Afrika pa niti toliko ne. Čeprav je nastal z oljem premogu nevaren konkurent, vendar produkcija premoga stalno narašča. L. 1913. je znašala n. pr. 1.241,700.000 ton. Na Evropo odpade za lansko leto v splošnem samo 18,000.000 ton narastka, vse drugo na izvenevropske dežele. Sicer so spoducirale kontinentalne evropske dežele lani 50,000.000 ton več nego leta 1913., a produkcija na Angleškem je padla za 32,000.000 ton. To zaradi tega, ker se skuša kontinentalna Evropa osvoboditi od angleške produkcije. Vse te številke dokazujejo, da indu-strijaiizacija sveta stalno napreduje. Dama z žolto rožo Bogati trgovec Richard Guernot, rodom Francoz, je potoval po poslih iz Newyorka v San Francisco. V kupe, kjer je bil on sam, je vstopila mlada dama z rumeno rožo, pripeto na plašču. Guernot se je zaplel ž njo v pogovor. Dejala mu je, da potuje istotako v San Francisco. Trgovec je glasno občudoval krasoto njene rože. Dama si jo je snela in mu jo vtaknila v gumtonico. Kmalu nato je Guernot zaspal v težko, omoteno spanje. Ko se je zbudil, je imel glavo obvezano z ruto, ki je bila prepojena z istim mamilom, v katerega je bila namočena roža. Dama je bila izginila, a ž njo več tisoč Guernotovih dolarjev. Ko je stvar prijavil policiji, so mu povedali, da sta se zgodila že nedavno prej dva slična slučaja tatvine na železnici. A damo zaman iščejo. Zdi se, da mora biti kakšna Francozinja, ker je govo« rila zelo gladko francoščino. Grča iz starih časov Zemijiški najemnik Thomas Parre, Anglež, rojen leta 1483., umrl 1. 1635., torej v starosti 152 let, je imel dve ženi. Ko se je poročil s prvo, je štel 80 let, pa je vseeno imel ž njo dva otroka, sina in hčer. Ta žena mu je umrla, ko mu je bilo 112 let. Celih 10 let je žaloval za njo, a potem se je vendarle še enkrat poročil. Ko je štel 105 let, torej še za življenja prve žene, je moral opraviti javno pokoro, ker se je v gorkem hipu spozabil z dekletom iz boljše rodbine in ji naprtil otroka. V belem oblačilu, z gorečo svečo v roki in bosonog je moral stati pred cerkvenimi vrati. Parreja so kratko pred njegovo smrtjo predstavili angleškemu kralju. Ta mu je dejal: »Živel si dalje nego drugi ljudje. Kaj si storil takšnega, česar drugi ljudje niso storili?« In stari grešnik mu je odgovoril: »V svojem 105. letu sem opravil javno pokoro«. Nehvaležnost v »Kako, nočeš m| posoditi 100 Din, meni, sro-lemn staremu prijatelju, ki kosi že deset let vsako nedeljo pri tebi!?« *)l*X®ft »Z molim sluhom Je včasih kai nenavadna reč. Sedaj a. pr. čajem brenčanje te male čebele čisto razločno U *JUTRG» It 132 9 Četrtek 7. SL 1928 aznanilo! Vljudno naznanjam, da sem otvoril de- c*ntraiv i i„kho«, q„ Do4ro „ o. engros specialno trgovino Cenj. občinstvu ln gg. trgovcem Centrala. Ljubljana, Sv. Petra c 31 tajlno in lastnih vrvarskih izdelkov v lastni hiši y Celja, Kralja Petra cesta št. 33 ■c priporoča Ivan N. Adamič PodruZnice: Maribor, Vetrlnjskaul20 Kamnik, Sutna 4 WS4 Pozor obiskovalci Ljubljanskega velesejma! Avtomobilske in mototikelske interesente vljudno vabimo na ogled velike razstave tvetovnoaaanfli, kvalitetnih avtomobilov: fonuzin in odprtih; osebnih in tovornih PEUGEOT, od najmanjšega do največjega. ESSEX SUPER - SIX amerikanskih 6cilinderskih. AUSTRO - FIAT 1 3/4, do 2-, 3- in 5toaskih. Na zalogi »vetovnoznani športni avtomoMK BUGATTI in AMILCAR VSI REZERVNI DELI STALNO NA SKLADIŠČU. NAJN12JE BREZKONKURENCNE CENE1 Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 11. — Paviljon »G«. rvefcovnoznamih kvalitetnih motocikJov z ki hren priko&c: A. J. S. angleška zmagovaiaa znamka 1- in 2ciiinderskih. EXCELSIOR and HENDERSON amerikanskih 2- in 4 tifeidersklh. GILLET belgijskih lcilinderskih. GRIFFON francoskih lcilinderskih. 7447 reditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJAIM4. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju) ———-- ObrestovanJa vlog. nakup ln prodala vsakovrstno« vrednostnih naolriev u©. vlz hi valut borzna naročila, oredulml ln krediti vsake vrste, eskomot In In-kaso menic ter nakazila v tn- In Inozemstvo safe - Znosit? Itd. Itd. Breojavirer Kredit L}nh11«na — Teleton St 3040 lnWurb*r. 270R 2806 adio Iz večernih programov! Četrtek, 7. VL PKAMKPTJRT 20.15: Koncert komorne be. — 1. Hlndemith: Godalni kvartet, op. 22 — 2. Mendelssoira: Godalni kvartet v E - molu. — Večerni koncert. LANGENBERO 20.10: Koncert — Wafla-ce: nMaritana<; uvertura. — 2. Violinske skladbe. — 3. Kiemzl: »Evange-lnik«. — 4. Gounod: Pomladna pesem. — 5. d' Albert: »Mrtve oči«. — 6. Ziehrer: VaJček. — 7. Urbach: Letalska koračnica. STUTTGART 20.15: Dramski večer. — KonceTt lahke glasbe. PRAGA 20.00: Večer ruske kulture. (Prenos iz Smetanove dvorane r Pragi. Sodeluje Češka filharmonija.) LONDON 19.15: Brahmsove kiavtraks skladbe. 21.20: Prenos 1. in 2. dejanja Pucdiri-jeve opere »La Bohfcme< iz opere v Londonu. ZAGREB 20.00: Prenos programa Jx Prage. BRNO 18.00: Schirbert: Popotna fantazija. 20 00. Prenos programa iz Smetanove dvorane v Pragi. BUDIMPEŠTA 19.00: Prenoe Mozartove opere »Rop v Serailu«. RIM 21.15: Montanari: »Poredne« la Pariza«; opereta v 3 dejanjih. DUNAJ 17.45: Koncert komorne gtasbe. 19.15: Wagner: »Somrak bogov«; opera s predigro v 3 dejanjih. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra fri solistov. STOCKHOLM 19.50: Kabaret In koncert Petek, 8. VL BERLIN 20.80: Zborov koncert — L Fri- schen: Meie čtoveštva. — 2. Woyrsch: Oda. — 3. Kaehler: Večerna pesem. — 4. Wetz: Poletna noč. — 5. Gade: Pomladna fantazija. — 6. Wasner; Iz opere »Večini mornar«. — 7. Doni-zetti: Don Pasquale. — 8. Wagner: fe opere »Rienzi«. — 9. Mayerjeve pesmi. — 10. Bergerjeve pesmi. FRANKFURT 20.15: Prenos program« k Stuttgarta. LANGENBERO 20.15: Mozart, DiaUmns, Beethoven. — 1. Mozart: Simfonija v C - duru. — 2. Brahms: Violinski koncert v D - duru. — 3. Beethoven: Četrta simfonija. STUTTGART 20.15: Simfoničen koncert filharmoničnega orkestra. — 1. Ravel: Ma m£re 1' oye. — 2. Mahlerjeve pe»-mi. — 3. Glazounov: Četrta simfonija. — Lahki kvarteti. PRAGA 20.00: Zabaven večer. — Prenos koncerta z broške razstave. LONDON 19.15: BraJransove klavirje skladbe. — Mešan večer. 21.35: Simfoničen koncert ZAGREB 20.35: Koncert ar« ln pesmi. — Koncert lahke glasbe BRNO 19.00: Večerni koncert orkestra. — Lahka glasba. 21.00: Prenos koncerta s broške razstave. RIM 21.15: VokaJen fn instrumentalen koncert DUNAJ 20JO: Voltaire: Castfld eotnoa«; tragedija v 5 dej. VARŠAVA 20.15: Večerni koncert STOCKHOLM 19.45: Orkestralen koncert in pesmi za bariton. Sobota, I. VI BERLIN 20.00: OJuckova komična opera »Zadnjič pijan«. FRANKFURT 19.30: Wagner: »Večni mornar«; opera v 3 dejanjih. (Prenos iz frankfurtske opere.) LANGENBERO 20.15: Zabaven večer. — Koncert lahke glasbe. STUTTGART 20.15: Zabaven večer. PRAGA 18.55: Prenos Smetanove opere »Vdovi« lz Narodnega giedališča v Pragi. LONDON 19.45: Orkestralen koooert — 1. Guiraud: Plcoollno. — 2. Fouids: Francoska suita. — 8. Gounod: I* oper »Mirefile« in »Faust«. — 4. Grečani-nov: Pravljica o vflah. — 5. Duke: »Rumena maska«. — 6. Pesmi — 7. Oillet: Stari oče. — 8. Burgmein: Suita. ZAGREB 19.30: Prenos opere lz Narodnega gledališča v Ljubljani. BRNO 20.20: Mešan večer. —- Premo« koncerta z bmske razstave. BUDIMPEŠTA 19.45: Pevski koncert > ciganskim orkestrom. 21.20: Koncert vojaške godbe. — Nato odlomki lz operet. RIM 21.15: Giordanova opera »Andrč Chenier«. DUNAJ 20.15: Eyslerleva opereta »Hanica gre na ples<. VARŠAVA 20.15: Poljuden večer, koncert. STOCKHOLM 19.00: Mešan večer. Objava I Objava! Na mnogobrojna vprašanja, čast je podpisanemu zavodu sporočiti, da bGdo srečke držav, razredne loterije za I. razred 16. kola izšle dne 6. t. m. in dane v promet dne 8. i. m. Obenem se ustavlja za novo kolo sistem 15. kola, ter bo odslej zopet Izžrebana vsaka droga srečka. Najmanjši dobitek kot prej bo vložek. 75M Glavna Eolektara dri. razr. loterijo Bankovno Komanditno Društvo A. REIN I DRUG, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 17 — Gajeva ul. 8 7554 Dame in gospodje! iVelika Izbira vseh vrst nemških in francoskih gumi * steznikov in kombinaž, gumi nogavic za bolne noge in krčne žile, trebušni paso. vi iz najfinejšega blaga za pred in po porodu. Za gospode gumijevi trebušni pasovi (Marsgurtel). Pri posebnih slučajih se izgotav* lja tudi po meri pri tvrdki <3. BESEDNIK IN DRUO LJUBLANA, Prešernova ulica Stev. 5. 748- l uradno Žrebanje loterije Imtskih »lito V ZAGREBU U se H vrfSo 37. najt 1938. lete ▼ dr orani Hrvatskega Sokola ▼ prisotnosti državne komisije treh članov. Stev. 3128 E, 4063 SO, 8257 SD, 8329 D. 12.210 L. 16.521 a 19.0(26 SO, 19.406 H, 20.123 H, 30.360 G. 22.137 D, 23.180 O, 24.898 SO, 37.143 G, 28.879 O, 30.226 d, 30.643 D, 31.788 e, 33.307 d, 39.892 a. 44.421 D, 45.655 SD, 48.616 SO, 49.891 SD, 51.891 E, 52.674 D, 55.362 i, 59.134 SD, 59.353 A, 70.751 H, 71.607 G, 72.431 H, 73.874 H, 74.765 B, 76.516 I, 76.696 L, 83.080 G, 86.999 SD, 88.048 G, 88.314 C, 94.528 E, 94.743 H, 96.001 G, 96.008 G, 96.571 D, 98.286 H, 99.476 C. Nelzžrebaae srečke ▼ tem žrebanja Igrajo nadaljnje žrebanje brez kakega doplačila, hcdajaaje dobitkov od 15. JnniJa do IS. julija 1928. Naslednje žrebanje: 19. avgusta in 23. decembra 1928. CENA SREČKE 10 DIN brez nadaljnjega doplačila za vsa žrebanja. MENJALNICA REICHER & TURK LJubljana, Prešernova ulica 44-46. Tri srečke, kupljene pri nas, so bile izžrebane In so zadeto 1 planino ta 2 moški ari. Srečke lahko naročite v menjalnici Relcher & Tark, LJubljana, Prešernova ni. 44. Denar pošljite v kuverti. NI prevara! Z garancijo* Ne zastonj, temveč da primate naše delo, damo vam 1 komad doprsne slike v velikosti 30 X40 povečano, umetniško izdelano, popolnoma gotovo za samo 50 Din. Izdelava traja 2 tedna. Prosimo, da nam s sliko pošljete polovico ■navedem« vsote! FOTO REKLAM INDUSTRIJA Subotica, Aleksandrova nI. 11. Lokal v izmeri ca 50 m* po4ef S« priročno skladišče vzamem ▼ najem eventualno tudi proti primerni odSkodnhA. V poštev pride Prešernova, Dunajska in Stritarjeva. Ponudbe pod »Lokal prima« na upravo ogl. oddelka. 7544 Hallol Slavnemu obfffostvu naznanjam, da ©tvorim na novo prenovljeno gostilno s prenočiščem za tuje« ▼ nedeljo 10. t m. — Pijača In jestvine izborne, cene pa nizke ter solidne in točna postrežba. Za obilen poset cenj. gostov se naj« topleje priporoča JOSIP PERHAJ, gostilničar t Velikih Laščah — pod kolodvorom. PISALNI S ROJI novi in rabljem in 3icer H a ld a Undervvood Smith d Bros Continental Adler Ideal Monarch Remington i. t. d. ae dobijo po najniijih cenah Ant Rud Legat d C o, Maribor Slovenska ulica 7, Teieton 100. veiesejma se priporoča veletrgovina z železnfso 7362 a Vodnikova družba je ena naših največjih kulturnih ustanov! LJUBLJANA, Dimafska Gesta IS za nakup raznovrstnega poljedelskega orodja ka» kor: motorje na bencin in petrolej, vratila, mlatil« niče na ročni ali transmisijski pogon, čistilnice, tri j er je, kosilnice, slamoreznice, Sackove in druge pluge, bakrene kotle in sploh vse za poljedelstvo potrebne stroje in priprave. Vse stavbne potrebščine, kakor: železo, traverze, cement, strešna lepenka, okovje za vrata in okna i. t d. L t. d. 7362«a Oglejte si zalogo i Hiz&e cene! POKUŠAJTE VASlf SRECU! •K^^-i-v V K,;'-". •m mimmmmt^ !S$J|/ PROD. SREČAKA DRŽAV. KLASNE LUTRIJE i^KN0y|-SAD.ŽELJEZNIČKA2ZTELEFON2536. t i. ' . —' I/ -O C-iz - =50^l00TDIHlRAŽilfEiPLAN(0PUTE SALjEMO BEZPLATN0 4 la mesečno zaslužijo agenti, ki posečajo privatne odjemalce z nekim dunajskim učinkovitim predmetom Predstaviti se v četrtek in petek od 2 —6. ure Hotel Slon—Weizmann. 7a13 Cn zvitki, masa, hektograiični trakovi vedno hi najceneje v zalogi ori LUD. BARAGA LJUBLJANA Šelenburgova ul. 61 Telefon štev. 2980. Naznanile. Sporočam cenjenim naročnikom in slavnemu občinstva, da sem se preselil s svojo kleparsko delavnico iz Streliške ulice v lastno poslopje v Ilirsko ulico štev. 15, nasproti ..Tabora". Telefon štev 2911. LOVPO PiČTSl^Bl H SSSSSSHSfiil^SHfiJSHSE^SSESSgSSaS S 0 i Naznanilo. 1 a o s a P. t. članom in vlagateljem vljudno naznanjamo, da smo svoje uradne prostore iz Slovenske ulice št. 24 preselili g v Scherbaumov dvor na Grajskem trgu, (B O a o a h a H a s a SHHaHMHHHEaHHHHHlSHSHHHHH! kjer začnemo uradovati v soboto, dne 9. junia t. 1. Ker imamo v novih prostorih tudi vzidano blagajno z lastnim velikim salejem in oklopnimi blagajnami, bomo v bodoče podeljevali tudi fonde in shranjevali dragocenosti po na kulantnejših pogojih. Naše dosedanje poslovne panoge menične in kontokoreotne kred r.-. -i» č vila — Jfastop 8 ju!i; i N . lov v oglasnem oddelku «Jutra» 19039 Stroj, ključavničarja in strugari? ki Ima tndi šofersko skui-njo, prejmem ▼ jtalno službo Ponudbe na želetar-no A. Pogačnik, Ruše. 19998 Vajenca u fotografsko obrt takoj »prejmem ■ starostjo 16 do 17 let in primerno šolsko nacbrazbo Hrana in stanovanje v hiii Ostalo po do-govora. Poizve se v oglas-nem oddelku »Jutra«. 2&280 Mesar, pomočnika vajenega vseh del, sprejmem. Predpogoj poštenost. Nastop takoj Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 20288 Pridno dekle dobro vzgojeno, zdravo, inaino, staro 15—17 let, sprejme boljša hita takoj za hišna dela ia k dvema otrokoma. 80867 2 mizar, pomočnika samostojna delavci, sprejme takoj — splošno mizarstvo 8. Marajan, Dob pri Domžalah. 80383 Gospo ali gdčno katera m razume ba popolno vzgojo otrok, sprejmem k dvojčkoma. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20296 Delavce naučene na iovljarsk« re- »troje (Fr&Mmaschi-ne) (prejme VOIKA, Krekov trg 10, Ljubi j«jia. — 80372 Učenko in učenca ?urejm« takoj damski modni atelje Rado Jerin, Zltni-cova ulica 9. (Pot v Roino dolino.) Na pismene ponudbe m ne Mira. 20369 Mlad gospod i Me kakršnokoli službo ■ garancijo 10.000 Din. Nastopi lahko takoj. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Vsestransko uporabljiv«. 80180 Tapetnik mlaJte mo«, 'iMe službo. Oenjene ponudbe na naslov Cerin Anton mL, Maribor, Ob breg« it. 4. 80178 Motocykl H ar! »7 Davtdson, * prikolico, malo rabljen, kupim. Ponudbe a« ogl. od. »Jutra« pod »87«. 20822 Trgov, sotrudnica delikatesne ia Špecerijske -troke, i večletno prakso, žali premeniti službo s 15. julijem ali 1. avgustom. Cenj. ponudbe pod »Dobra moč« na oglasni oddelek »Jutra«. 80827 Kuharica s dolgoletnimi spričevali, stara 40 let, leli službe ' boljšim ljudem, gre poleg sobarice ali za vse skopa). Nastopi lahko 80. t. m — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 26348 Kontoristinjo sprejmem Predpogoj: »nanje stenografije. — Kratka ponudba z označbo plač-, dosedanje službe ln referenc je poslati na oglasni od. »Jutra« pod »181928«. 20260 Kontoristinjo dobro računaric-o ln samostojno korwpondentiiijo takoj sprejmem Ponudbe na Elektrarno t Rušah. 19997 Oskrbnik sa vinograd ln zraven bi imel gostilno, ki je brez otrok. se sprejme takoj. Ponudbe pod značko »Vinograd« na ogl. oddelek »Jutra«. 2031» Učenko sa »trojno pletenje, najraje hčerko železničarja, sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20308 Briv. pomočnika dobrega ln solidnega delavca, iččem. Nastop takoj ali pa po dogovoru. Drago Juratič. Maribor, Glavni trg 1. 20300 Banka sprejme mlajšega uradnika event. absolventa trg. akademije. Podrobne oferte brez originalnih spričeval na ogl. odd. »Jutra« po*' »Marljivo« 91«. 20391 Upokojenec orožnik, z leno, dobi mesto hišnika. Opravljati bi moral tudi druga dela, žena pa vrt. Proeto stanovanje, razsvetljavo ln »v. plačo. Ponudbe pod »Zdrav 40—501etnik« na ogl odd. »Jutra«. 20244 Vodovodnega in š tal a ter l.i ki ima najmanj 4 leta pomočniške prakse, sprejme J. Ulčar in drug, dr z o Izprašanega kurjača z daljšo prakso in dobrimi »pričevali »prejme večje ndustrijako podjetje v Tulili Srbiji Predpogoj: treznost in itedljlvost i gorivom. Ponudbe z oznako zahtev in referenc na ogl. odd. »Jutra« pod »P. r. S.«. 20402 Briv. pomočnika dobrega in solidnega, — iščem. Nastop do 15 junija T. Klobučar, Kamnik, Sutna 42. 20393 Šiviljo samsko, iščem. — Prednost imajo Savinjčan-ke. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod »Šivilja« mlajšo, idm Sobarico pošteno la zdravo, t mesečno plačo 800 Din, »prejmem. — Naslov: Ljekarna Benko, Zemun. 20401 Elektroinženjer z večletno prakso, dober organizator, vodja montaže ali večje elektrarne, želi premeniti mesto. Cenj i nudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Elektroinže-njer«. 80349 Potnice za dobro idoč predmet išče Fraujo Ahlin, Ljubljana VIL 19954 Zastopniki Odprite oči! Prepričajte m, da samo mi plačamo vsakemu fiksno plačo ia provizijo. Iščemo sastopnike za prodajo dobroidočega gredmeta na obro&e. — anka Zumbulovtč, Ljubljana, Aleksandrov« 18. 20861 Potnice za obtok privatnih strank proti visoki proviziji sprejme agentura ▼ Slomškovi ulici S, I. nadstr., soba 7. Zglarttt m popoldan. 20830 Potnike zanesljive in poštene stopnlke k agente sprejme proti dobri proviziji tvor- nlca pijač — Ponudbe pod nI J ona« i značko »Zanesljiv 28« m Gorje pri Bledu. 20228 j ,g,M. ^delek J>jutrl< _ 20382 Fotograf, pomočnik popolnoma zmoten samostojnega vodstva filijalke v večjem mestu Jugoslavi-je, veič v vsej fotografski stroki, poeebno prvovrsten operater, negativ ia pozi-tiv retušer, tudi za povečave, ter spreten in hiter, delavec, dobi službo. Pogoji: staro« 24—80 let, vojaščine prost, jugoslovenski državijan, slovenskega m nemškega jezika zmožen, i lepim nastopom Nezmožni naj ne stavijo ponudb. Pismene ponudbe s navedbo prejšnjih šefov ter t prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod Dober fotograf 1928«. 80337 Učenca najraje li bližnje ljubljanske okolic«, »a nno m-ajar»ko_ galanterijo, »prej- Stalni zaslužek pri »posobnosti tudi stalno mesto, dobijo resni fo-apodje za bretkonknrenč-no lahko delo, izven službe. Oddajo »e tudi okrajna sastopetva. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Resno in pridobitve-no delo«. 20S20 Čevljarji pozor! Otvoritev zasebnega tečaja z» gg. mojstre ln pomočnike, ki se vriH 8. julija t. 1. Interesenti zahtevajte :nem. Vprašati: Koogre-ni prospekt. Vod. teč. Josip trg 15, pri Novaku. 20339 " Gaterista m polnojaremnlk, i letn0 prakso, na turbinski pogon, iščem. Prednost ne-oženjen. Naslov t ogl o 1. »Jutra«. 80881 Blagalnlčarko ■motno slovenskega in nemškega jezika, z navedbo plače, sprejmem 1 julija. Začetnice Imajo prednost. Ponndbe na oglasni »dd. »Jutra« pod »Kavcij:'« Tu358 2'ensko aH moško moč popolnoma samostojno, — Iščem za pisarno, z večletne prakso, popolnoma veščo nemškega in slovenskega jezika, če mogoče s pisarniško prakso, pri odvetniku ali notarju, pri prostem stanovanju in dobri plači. Ponudbe na poštni predal 74 Celje. 20318 Steiimaa, Ljubljana. — 80864 Pouk nemščine in brezhibne konverzaeije. Učna ara za 1 osebo 20 Din, m 2 oeebi 80 Din, u 3 oeebe 86 Din. Ponudbe ogl. odd. »Jutra« pod — o«. 20357 Kontoristinjo perfe&tno ▼ nemščini is zalet Hi vo v pisarni, sprejmem — Ker nimam žene, bi tudi frzgojevalno vplivala na stroke Ponudbe po mož-»osti s sliko in naznanilom I »sedanje službe ter staro-tti na oglas, oddelek Jutra tod iifro »Znosna sim lina«. Pletilja z lastnim strojem, lahko vstopi kot družabnica. — Fiaiucae ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Izvež bitna«. 80884 Službo skladiščnika nadzorovalca ali »lično tiče inteligenten gospod srednjih let z dobrimi »pričevali. — Ponudbe pod značko »Rus« na ogU«m odd. »Jutra«. — 80875 Šofer zanesljiv ia pošten, (H« — službo. Skrbinšek Štefan. Zg. Hajdina. 80315 Lovec izučen šofer, išče mesta r kakšni grajSčini ali drugod. Gre tudi vsako posebej. NmIot t o«L odd. »Jutra«. 80298 Spreten strojnik In ključavničar samostojna, dobra moč, — išče službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 80351 Klepar ■amostojen delavee, trezen, išče stalnega mesta pn podjetju ali tovarni. Kompletno orodje in obrt ima lastno in lahko isto uporablja. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Klepar«. 80811 Lesni manlpulant agilen, samec, i večletno prakso na iagi is skladišču, verziran v vseh v to stroko »padajočih delih, per fekten v računovodstva in knjigovodstvu, vešč «lo-renščine in nemščine v govoru ,in pisavi ,strojepisec, ieli premeniti čim prej službo Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Pošten in zanesljiv 52«. 20373 Knjlgovodklnja samostojna, ( večletno prakso, natančna in zanesljiva moč, želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod »Zmožna ia veMna«. 20376 Trgovsko naobražen izvežban ▼ mešani trgovini in lesni stroki, zmožen samostojnega knjigovodstva, strojepisja, nemščine in slovenščine ter samostojne korespondence, iščem kakršnegakoli primernega zapo-slenja. Nastopim lahko takoj. Ponudbe pod »Zanesljiva starejša moč« n3 ogl. odd. »Jutra« 20380 Recepte z» kremo, muholovce, likerje itd. prodam. Leban, Spilfeld 49. Avstrija. 20133 Motorno kolo F. N., prodaaa. Poirve M v ogl. odd. »Jutra«. 20344 Motorno kolo rabljeno, r dobrem stanju, kupim. Ponadbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Motorno kolo«. 20195 Rabljene avtomobile osebne, 8, 8, 4 ia 4sede«ne ter tovorne vseh jakosti, nadalje motocikle t in brez prikolic, znanih znamk nudi v veliki izberi po neverjetno nizkih cenah O Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 Zahtevajte ponudbe. — Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljene avtomobile ln motocikle — samo v brezhibnem stanja 80091 Španske stene lesene, v približni višini odnosno dolžini 8/5 m, kupim. Naslov t oglas odd. »Jutra«. 20308 Posteljo ia nočno omarico, iz trdega lesa, prodam za 100 Din. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 20343 Prikolico za motor Harlev Davidson, kupimo. Ponudbe z navedbo cene pod »Motor K-934« na In-terreklam d d. Zagreb. SUrovsk» 28. 20400 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20168 Moško kolo nizko in dolgo, i električno razsvetljavo, r dobrem stanja, prodam. Se-lenburgova ulica 7, HI. nadetr. Marenče. 3 kočije (paruč) 8 enovprežni in dro-vprežno proda Troger. sedlar in tapetnik ▼ Mozirju 19484 Vsakovrstno zlato upu j« po najvišjih senati Černe — juvellr LJubljana, Wolfov« ollea i 88 Srebrne krone zlatnike in različno zlato kupuje F. Čuden. Prešer nova uBea L 209 Srebrno uro ravannes Watch, 15 rubinov, dvojni pokrov, precizno, prodam ta 700 Din. Interesenti naj javijo naslov pod »Watch ura« v ogl. odd. »Jutra«. 20379 n Vrvarske Izdelke najboljše kvalitete kuptt* najceneje » največji vrv ar ni v Jugoslaviji' Tovarna motvoza ta rrvarna d d . Grosuplje ori Ljubliani — Komisijska zaloga Frane Palme Ljubljana Gospo-svetska eesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 In Maribor: Koroška 8. 881 Tenls-raket prvovrstne znamke prodam za Din 150.—. Naslov pove ogL odd. »Jutra«. 20293 Damsko sedlo naprodaj aa Br. Petra e it. 27. 80095 Radio-aparat 4cevni, Hartley sistema, zelo dober, kompleten, — ugodno prodam. Naslov v ogL «dd. »Jutra«. 20386 Brod rabljen, kpak le ▼ dobrem stanju, po ugodni ceni — prodam Pojasnila da brodarski konzorcij t Petapci (Prekmurje). 20314 ( Flat 501 brezhibnem stanju, radi odpotovanja takoj ugodno prodam. Oferte pod »Fiat 501« na oglsani oddelek »Jutra«. 80279 V komisijsko prodajo vzamemo rabljem a, dobro ohranjena motorna kolesa. Prodaja sigurna! Jamčimo za vsako prevzeto vozilo. Ponudbe i natančnim opisom vozila na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Ven-80314 Zlmnlce, porcelan steklo in pohiltvo poceni prodam Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 20192 Jedilno mizo za 6. oziroma 12 oseb prodam. Naslov t oglasnem oddelku «Jutra». 19938 Pult In štelaže za trgovino kupim Naslov na ogl odd. »Jutra« pod »Pult«. ----- Spalnico kompletno, novo, prodam, tvarlovska cesta it. 6. — Trafika. 20388 Spalnico elegantno izdelano, lz tr-jega lesa, novo, prodam. Naslov ▼ oglasnem odd. »Jutra«. 80389 Visečo svetiljko masivno, prodam. Ambrožev trg 8, I. nadstr., od 1—20885 Elegantna spalnica masivna, ugodno na pro-laj. Gledališka ulica, — pritličje, levo. 20392 3 spalnice kompletne, trde, fine, fino kompletno jedilnico v sta-ronemškem »logu. nove krožne ikarje (Kreisschere), železno stružnico, dvojno Arnag-sesalko. železen vi-telj (32 cm v premeru), br-zoparilnik (Alfa 100 litrov), 2 železna soda za bencin. 4 električne svetilke za nočne omarice, kroglast klozet (nov patent), žaluzi-je za okna ra-oda poceni Franc Žužek. Bled I. 19998 črn plašč iz otoman svile, za 350 Din prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20338 Meyerjev Leksikon nov, prodam tudi na obroke Vprašati Novinski biro, — Ljubljana, Selenburgova 7, II. nadstr. 19744 Knjige Raznovrstne knjige prodam Ambrožev trg 8, I. nadstr.. od 1.—3. 20386 Finanslrja aH pa tihega družabnika za svoje podjetje v Beogradu iščem Potreben pital do 500.000 Din. Samo resne ponudbe poslati oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeh zasiguran«. 80287 Manuiakturno trgovino modne ia galanterijsko, — prodam z vsem blagom ia inventarjem Trgovina nahaja na jako prometni točki na glavni cesti ter ni laleč naokoli nobene trgovine te vrste. Mesečni promet 60.000 do 80.000 Din. K lokalu spada tudi klet in stanovanje. Trgovino prodam po jako ugodni oe-ni vsled družinskih razmer. Potreben kapital ca 100.000 Din Cenjene ponudbe naj blagovolijo poslati samo resni reflektanti na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Sijajen promet«. 20252 Družabnico samostojno damo, ki M vodila pisarno in imela nekaj gotovine, iščem. Ponudbe pod značko »Dobro 20« na ogl. odd. »Jutra«. 20324 Trgovino na zelo prometnem industrijskem trgu in na križišču več cest, ob železni-ci, dam radi neozdravljive bolezni v najem. Zraven pripadajoče stanovanje ln kuhinja. Potreben kapital za zalogo in inventar ^in 50.000—60.000. — Ponudbe poslati na ogla«, odd. »Jutra« pod »Promet 700«. — Novejšo hišo kupim r Ljubljani aH ▼ predmestju do 180.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša«. 20282 Enonadstropna hiša s štirimi trgovskimi loka. li in stanovanjem, zelo na prometnem kraju, v hiii j« tudi mesarija, na prodaj. — Več se pozve Trbovlje 2-56 20270 Več vil te MS v Ljubljaat ■ prostim novanjem proda Realitetna pisarna Ljubljana, Kolodvorska ulica SB. 80848 Lepa hiša z dobro idofto gostilno pritiklinami, ob glavni ee-st, 80 minut od postaje, m prodaj takoj radi družinskih razmer po ugodnih čilnih pogojih. Ivmn Pan-čič, Poljčaoa. 20387 Večje poslopje na Bledu z vedno sflo 18 HP, rabljeno deloma za strojno delavnico, deloma (a novaaje, na prodaj. Ponud odd »J« be na ogl. »Jutra« pod »Poslopje aa Bledu«. 80875 Posestvo i gostilno, trgovskim lokalom, 7 »ob, 2 kuhinji, pritikline, gospodarsko poslopje, avtogaraža. prodam r.a 70.000 Din, potrebno 25.000 Din. Dopise pod »K B.« na ogl. odd. »Jutra« 20396 Krasno posestvo ežeče ob križišču Zidani m ost- Zagreb- Ljubi jana- Mari-ior. na glavnem trgu mesta >b Savi Obstoji ii 8 dvonadstropnih hiš V sini je moderen hotel z lastnim vojvodom. z napeljavo ;e in mrzle vode, triko, kjer je 80 opremljenih sob v l ia D nadstr ivo ger-z elek- Samoborskega vina večjo količino prvovrstnega ima naprodaj H rraun&perger, Samobor 19877 KutxinS Registrirno blagajno dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod značko «National» na oglasni oddelek «Jntra» 20022 Elektromotorje vsakovrstne, kupujemo ln prevzemamo v komisijsko prodajo Ponudbe na Ber-godac tn Comp., Ljubljana, Kolodvorska ulica 3. 19957 Konjsko opremo za gig, r dobrem stanju, kupim Ponudbe: Kobilama Verd. p. Vrhnika. 20156 Majhno hišico blizu postaj« v ljubljanski okolici, kupim. Ponudbe pod »Opokojenec 20.000« r.a oglasni odd. »Jutra«. 80245 Hiše in vile v Ljubljani, od 180.000 Din dalje, kakor hotel, kavarno, gostilno hi posestva, proda Realitetna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska ul 29. 20336 Lepo malo posestvo tik Maribora, velik sado-nosnik ln vinske trte, velik vrt za zelenjavo, sposobno za upokojenca ali vrtnarja, prodam telo ugodno. Naalov: Anton Sredenček, Pobrežj« pri — Mariboru, Nabrežna ul 2. 20297 Posestvo obstoječe i* pritlične hiSe. s hlevoi., podom, kozolcem ter gozdom, njivami travnikom ter vinogradom vse v precej dobrem stanju, 1 uro od železniške postaje, na prodaj za 30 tisoč Din. Dopise na Anton Strnad, Sevnioa ob Savi. 20381 V pritličju gostilniške sob«, velika drorans t« društvo-ie prireditve, kuhinja je-lilna shramba 8 kleti, mesnica t zraven »padajočim kotlom, velika ledenica, ▼ l. la li nadstropju verandi in balkca Je ta zaloga pive na debtlo, konjski hlev, t Ivoriščem bi senčnat vrt za ;oste V gostiln1 vsa oprema z lastnim amerikanskim hladilnikom Beer Bar an<) hache Bar. vse v najboljšem tanju. — V ozadju ležeča 'vonadstropna hiša s tremi \-rasnimi stanovanji, eno je takoj na razpolago, veliki ospodarskl prostori s pralnico v hiii, vodovod, go-podartka in vinska klet — primerna za vinsko trgovi no Poleg 16 oralov sveta, rav vse poleg hiše, travnikov, vrt in gozd 400 sadnih ilreves. na vrtu cvetličnjak Krasna lega, vse brez dol-:» Naprodaj skupno aH pa tudi posamezno Plačilni poboji ugodni Naslov v ogl. oddelku «Jutra* 19524 Vrhniško opeko 'idake, zarezano strešne ipeko tn bobrove* od ou»--c trne Jelovšek ima v» tremi stroji firme »Singer« tn 100 ko-pitov po zelo nitki ceni radi odhoda k vojakom — Ponudbe na ogUoč se, da ne bi izgubi igre, sem mahni z roko. »Kaj hočete prav za prav?« sem vAknil »Pravice!« je zakričal nekdo. »Osvete!« )• zavpfl drugI »Oar-»oufa!« je zatuli trettfL »Gargooila!« Gargotrfa!« Je v zboru ponovila množica. A tedaj je Petit-Jean ustavil hrup. "»Dovolj!« je veM s svojim bripaivrm, surovim itasom. »Mar emo prišli samo zato, da bd se drM? A vi, gospod, predajte nam Gairgoufa pa vas izpustimo, ne da M vam skrivili tas oa glavi Ce nam ga ne daste, zapaiirrto grad, da zgorite z njim vred vsi, kar vas je.« »Kmetav« ti topovski!« sem zarvp®. »Znaj, da imamo puške in..« »Naj imajjo podgane še take zobe, pekle se bodo vendarle! Pekle se bodo!« mi je zabrusil in zmagoslavno je pokazal s svojo sekiro nt goreča postopja. »Peki« se bodo!... Dobro me poslušajte, gospod,« je ponovno nadaljeval »Minuto časa vam damo sa premislek. Predajte nam Gargoufa na mUoe bil ta brezčastni človek, ki je tofliko let izžemal siromake in oskrunjai nedolžnost, v primeri z njeno mladostjo.« »Gospodična,« sem zamrtmral naiposled, ogiba je se njenega pogleda, »uverjen sem, da niste dobro premislili... Odbiti to ponudbo je toliko kakor žrtvovati nas vse... ine da bi ga s tem rešili« »Pač, premislila sem!« je odgovorila in nestrpno trenila z rameni. »Premislila sem. Toda Gargouf je bil oskrbnik mojega očeta in služi zdaj mojemu bratu: če je grešil, je greši na njuno ime. Zato je naša dolžnost, da vzamemo odgovornost nase. In tudi — kdo ve, ali vobče pride do tega?« je nadaljevala z bolestnim obrazom ta nenadno grozo v očeh. »Saj se ne bodo upali, jelite da ne? Ne bodo se upali...« »Kje je Gargouf?« sem vprašal osotrno. Blčevnlk« khft«. pleten* ia poiBi-tiu, tadeluj« in dobavlja trrdka Jernej Trimpoi, St. Vid nad Ljubljano. 20158 Trg. pomočnika voJa4M»» ■prfltaeg*. etaga fe učenca ( ■ilnliii ioieko isobras-Vo — ujraj* »km ieleanl-Jarja, sprejmem t trjorlno * netaaln blagom. Irtotua kupta dobro ohranjeno registrirno blagajno Poaadbe yoč »Trgovina J. R.« 20018 Ljubljančan M »Ulno tiri t Xcvem Sada, l dobrini trgovakimi rvaaaoc r Srbiji, ^ ojvodiai la Baaato. teii »prejeti par »astoputer, dobro vpeljanih tvrdk. Ponudbe pod iifro ca; ■tr«-fh» >1] »otidna po STAMPILJK J, SOKLIČI, Z na$o mnehio moštovo esenco »M e s t i n« si !ali'ko vsakdo z malimi stroški pripravi Izvrstno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20, po poJti 35.— Din. — Dobi se samo v drogeriji A. Kane, Ljubljana, in drogeriji Wolfram naslert. M Kane, Maribor, Gosposka ulica 33. 137 a mrnm Jropkn oiironKi ge. m-JiKan r nw)«n. Ponudbe x navedbo oeti« pod «Cob>» im. Aloma Com-pany, L^bljam, Aleksandrov« cesta 2. 7549 Sprejmemo vodjo tiskarne Predpogoj popolna usposobljenost ▼ tiskarski stroki, pri« meroa iolska predizobrazba in neoporečnost. Vstop, plača, stanovanje po dogovoru. — Reflektira se le na spretno in sposobno moč. — S »pričevali opremljene ponudbe na Predsedstvo upravnega sveta tiskarne cMerkur» d. d. Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. 7505 Zahvala. Za vso ItevUoe dokaze Iskrenega, sočutja la spoito-vanja ob smrti naš« nad vse ljubljene mater®, irtare matere, tašče, gosp« Im Slioii rej. M\ zasebnice dneh, m tekamo« ln predrto od toHklb strani r zadnjih vsem hi vsakemu naša najiskrenejia zahvala. Posebej se zahvaljujemo vsem, Id so v zadnjih dneh flvljenja in ob smrti drage pokojnice staH njej ln naim ob strani, se udeležili njene zadnje poti in Ji grob zasuli s cvetjem. Rožna dolina, 7. junija 1928. Rodbine Jeločnlk, Grilc, Stanovnlk, Spehek. Zahvala. Za mnoeoStevftte dok«®« isir«oe>®a točtK)« porodotm neoftdn* biTUb« ne?»>ra,hnexa soprog* oa. očeta, »Mitoda Trlclklje II <£rtajene vene« m aajtocJel« »ahvaljnjev*. Pioseboo se iabvaljujev« tadi neananema gospodu, ki s« Je »odutno sjurejei v svoje vozilo in vsem, ki so se trudili, da hi e« nama obranili pri žsvljeajni, kaukor tudli 5Č. daihov^čini ln n&&rečnem« »opoitralkn f. J. Mraku in soprogi ia končao vsean, ki so jra v tako častnem ltelaCa D Zdraviš Ljublja aa, Florijanska ulica it tf 47 Zahvala. Ob prebrldlci in neizmerni izgubi predragega nam nepozabnega pokojnika dn Valent n Flerina višjega deželno sodnega svetnika izrekamo tem potom srčno zahvalo za vse izraze nam izkazanega sočutja. Zahvaljujemo se sa mnogoštevilno ki BaJčeče sprem* stvo na njegovi zadnji poti, za poslovilne govor« ob odprtem grobu, za ginljive žalostinke ter darovalcem kras« nih vencev. Josipina Fierin v imen s ojih otrok In vseli sorodnikov. Skladiščni z večletno prakso, zmožen slov; nskega n nemškega jezika iš*e mesta v Ljubljani ali izven Ljubljane. Ponudbe pod ..Zanesljiva moč" na ogl. odd. »Jutra" Janez Pip Slavica Sušnik »a ročen a. LJubljana, Z junija 1928 — Sevnica. Tvrdka Rosenbauer, Linz ob Donavi razstavlja na velesejmti v Ljubljani od 2. do 10. junija 1.1., pav. H št. 535, avtomobilno-motorno brizgalno, kakor tudi dvokolno motorno in prenosljive motorne brizgalne, Rosenbauer Linz ob Donavi Glavni zastopnik Frasc Košir 7542a Celje. RUDOLF WARB!HEK ufMno TOVARNA Zaloga In Izposojevalnica klavir* jev prvovrstnih svetovnih tvrdk LJUBLJANA, Gregorčičeva ul št. 5. Popravila se izvršujej j točno in ceno, tudi na obroke. Pošt. ček. rač. SHS št. 14.075. 6504*a Dražba vile Dne 14. junija 1928 ob 10. uri dopo^ne se bode vršila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, prisilna javna dražba vile na Mirju, Bičevje št. 6, z vrtno parcelo, zemlj. knj. Gradiško predmestje, vlož. št. 249 in 191. Vila je sodno cenjena na Din 322.500*— vrtna parcela pa na Din 72.060-— Interesenti se poživljajo, da se dražbe udeležijo. Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji so ni vpogled pri Okrajnem sodišču v Ljubljani cdd. V., med uradnimi urami. 7&45 103 Zahvala. Za izraze Iskrenega sočutja, za poklonjene vence in obilno udeležbo pri pogrebu najinega dne 24. maja 192:1 umrlega nepozabnega brata Fr. Callistusa Rahle usmiljenega brata v Kalnbachu pri Orazu izražava tem potom najino globoko zahvalo. Posebno se zahvaljujeva č. duhovščini in č. usmiljenim bratom /a njihov trud in spremstvo pri pogrebu. Oraz-PoIJčane Celje, 2. junija 1928. Alojzi;a R h e, sestra, Florjan Rihl?, brat vna vrednost Nainižla cena Favorit svetovne automobilske publike * Pol mil jena voz prodanih v prvih štirih mesecih tega leta Dovršesi motor, vozi docefla neslišno In največje vzpetin« z direktno brzino. Vzdržljivost v pogonu do 300.000 km. Poraba bencina 8—9 kg na 100 km. Brzina na uro 120 km. 6 Cfflnd. Grande Sedan de Luxe 88.000 Sedan Coach 79.000 Glas ovita nenadkrfljlva prožnosit zmetL Užitek vožnje na najslabših cestah. Zavore na 4 točke. Novi aiuti - Knook motor z Hudson patentom. Prekrasna linija in razkošna oprema voz. — 40 HP. Torpedo de Luxe Roadster 2-Seater 78.000 88.000 -SIX Glavno zastopstvo za Slovenijo: O. ZUZEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11. Telef. 2461. Veleseiem pavlIiOR , G" TRAŽITE U SV IM TRGOVINAMA SAMO: JER ČETE BITI TEK ON DA VA^IM PECIVOM ZADOVOLlNl! «JUTRCJ» H. 152 —«= 12 CefrfeE 7. 3711928 Spaga-motvoz Pravih* slovenski Izraz za »špaco« le »motvoz«. Sedal to vel. dragi čitatell a treba Je. da tudi vel da se Izdeluje natbollšl motvoz In vsi vrvar-skl Izdelki v domači slovenski tovarni sred' Sloveniie t: Tovarna motvoza In vrvarna d. ' dokazljivo fudi naj- JLl GUM ..? A f H H H mi H It H JI H ll nmnrn n 1| |I ipnmnn Strokovn;aki so si edini v tem, da so .,WECK'*3 iaie in aparati sa vkuha ven e najzanesljivejši. Tovarniška zaloga ,Weck' pri tvrdk , FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 1 O/I Na veiese;mu paviljon ,H 456* iiniiiiiiiiiiHiiiniiiniiii Prima flor nogavice traja en par delj kakor vec Darov drugih Pazite na znamko in zahtevajte Dovsod le flot novavice znamke Mravlja . ixjuuuull!lilnjlllilodrir 11h rmitdod Flobert puške 236 lovske puške, browmnge, pištole za strašenje psov. samokrese, fcopiče, zaloge lovskih, ribiških potrebščin ter uroetalni ogenj. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Objava Upravt Državnih Monopol* razpisuje drugu ofertalnu licitaciju za nabavku raznih požarnih sprava za potrebe raznih mono polskih ustanova. Licitacija če se održati na dan 6. juia 1928. g. u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11 časova pre podne. Svaki ponudjač dužan je Depozitnoj Bla» gajni Uprave Državnih Monopola najdalje do 10. časova dana označenog za licitaciju položiti kauciju, koja iznosi za državljane SHS 5 %, a za strane 10 % od ponudjene cene. Uslove i bliža obaveštenja mogu se dobi« ti u kancelariji Mašinskog odseka, Odelje* nja Industrije svakog radnog dana od 9. do 12. časova pre podne. Iz kancelarije Industrijsko^ Odeljenja Uprave Državnih Monopola L M Br. 5304 od 26. maja 1928. g. Spaga-motvoz Pravilni slovenski Izraz za »špago« le »motvoz«. Sedal to veš. dragi čitatell a treba je d» tudi veš, da se izdeluje nalbolišl motvoz In vsi vrvar-ski Izdelki v domači slovenski tovarni sred Sloveniie v: Tovarna motvoza In vrvaraa d. d„ Orosuolle ori Liubllanl. ki razstavila na velesejmu v paviljonu I 554—558. Svoji k svojim! ti/-« Telefon Stav, 2558 Ustanovljeno leta 1879 Ključavničarstvo Avgust Martinčič LJUBLJANA! Rimska cesta 14 Prvo hi edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih štorov ▼ Sloveniji, priporoča napravo novih valjčnih zastorov In popravo isdh po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče Maso stalno na skladišču. Izdeluje ta se priporoča za naročila solnčnih plaht, okrlžil vsake vrste, od plproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežiš, ielezla ta štedilnike, ventilacije raznih vrst razna okovja, železna vrsta in okna, okrogla železna stopnišča, oredpečnike Iz železa bakra L L d. L t A. Stalna zaloga Štedilnikov v priznani, vestni hi solidni Izvršitvi! Iščemo firme, katere bi hotele ime agilne 74 zastopnike za Niš in celo Niško oblast Pisati na »Alkalaj 1 Mandflo-▼&«, Niš, Voždova ulica br. 124 Beilte svoj aatfepil kras, svoie lase! Toda i žaret sanesUtvIm ln preizkušenim sredstvom za lasa s ANA ClLAO-pomado. čllar oomado uporabljale že nad 50 let do vsem svetu miHloni Hud s najboljšim uspehom ta bo tudi Vam oo-marala. VeHkl lončlč Din 60.—. dvolnati Din 90.—. K temu ootrebulete: toecHalm šamoon za 20-kratno umivanje las Din 25 Poštnina oosebel. — Adresiralte svojo na-ročbo točno: •A U R O R A« odd 16. NOVI SAD 2eleznlčka 47. >2 740S d© Edina voda za usta, ki je na Pariški zdravniški akademiji priznana Higijensko antiseptična VODA ZA USTA Botot najbolje sredstvo za osve ževanjeust, osobito prijetno poleti. Znižane cene! Zahtevajte Botot milo za zobe in pasto za zobe. Graditelje lili m graditelje domov opozar jamo na novo izdelovanje roloiev za okna kompletno Din 200— za m' Izvršitev je zajamčeno prvovrstna in trpežna. Uzorci na ogled na velesejmu in v delavnici ro lojev in šaluzij hoo Ivana Bernika, Ljubljana Linhartova ulica 16. ii KUPIM stalno vsako množino kostanjevega taninskega les* smrekove skorje, cele in sdrobljene, smrekove hmeljeve drog«. ^ rabljene sode od strojnega ln jedilnega olja. v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC OSET, Sv. Peter v Savinjski dolini. Oglejte si specijalno detajlno hi en cros trgovino vrvarskih lastnih izdelkov Prepričali se boste, da le blago napravljeno Iz nrave dolge konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmlsije. dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmlsije (Miillergurten). oprti navadne vseh širokosti. vrvi in mreže za seno. ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten) bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognje-gasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, širanse. uzde. špaga, dreta, zidarske ln tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzlie. Velika zaloea pravih tržaških blčev-nikov, gož, iermenov. morske trave, žime vseh vrst. konjskih krtač, konjskih odei, nepremočlilvlh voznih plaht, juta platna, ribaric itd. po nainižji cent 6627 žoeo fa^ino montiranje (sotajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se Izvrši solidno ln točno. hrniOdemič, Sv. Petra cesta št. 31 - Telefon 2441 - rODROŽHICl: Marmor Vefriniska nI ca 20, telefen 454 — Kamnik, Sctna 4 Celje, Kralja Petra cesta Jtai. 33 Naročila in popravila se točno ln vestno tzvršulelo! " Razstava v lastni hiši Stroji za obdelavo lesa in kovin Zastopstvo prvorazrednih nemških, avstrijskih is belgijskih strojnih tovarn. PRVOVRSTNA IZPELJAVA. POPOLNA GARANCIJA. NIZKE CENE. NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI L Stroji za obdelavo lesa, direktno »pojeni s motorji. Univerzalni mizarski stroji (6 strojev v enem). Stroji za žage in razne lesne industrije. Sušilnice za les. IL Orodnt stroji vseh vrat za obdelavo kovin. Stružnice vodilne nemške tovarne stružnic Bernhard Glass, Chemnitz. ITI. Parni stroji, kotli, motorji vseh vrst in velikosti. Specijalne kurilne taprave za vse vrste kuriva. IV. Komisijska prodaja rabljenih strojev vseh vrst. kotlov, lokomobil, motorjev itd. — Velika izbiraj ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PONUDBEl Ing. G. Romer LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8, I. **« Spedlrtm fc*^ trcovlna vozičkov in koles V zalogi fcslssne oprtat la Igrat« z« otroke Rsnoviranjt koles, vozičke* In šivalnih strola« ZEMELROK OTON L«*?«« tovarna: Triaik« e»«t« - Gline«. Prodajaln«: Lfabljana, Mariji« tra *<• 2 leti kredita! Vseh vrst mizarski in iioiarskl stroi' posamezni in univerzalni t vgrajenim motorjen ali biez njega 4, PolnoloremniHi Welker Werke I. Wachstein, Wien X., Luaenburgerstrasse 14. Tovarna pohištva Fran]o Vehovar 6497 a CELJE. Izdeluje vsakovrstno pohištvo od navadnega do najfinejšega luksuznega pohištva, kakor tudi za pisarne, banke, hotele i. t. d. Velika zaloga, Celje — Glavni trg štev. 12. Orož!@, municiia smodnik, dinamitne kapice, vžigalna vrvica 6551 a za lov, šport in obrambo FR. ŠEVČIK, Ljubljana Zahtevajte cenike! /ahtevaite cenike* 64 <1 Edini pristni MALINOVEC limonov sok, oranžni sok in sadne MARMELADE priporoča tvrdka Srečko Potnik In drug parna destilacija esenc eteričnih proizvodov eterov, ter izdelovanje sadnih sokov in marmelad. LJUBLJANA Metelkova 13 Telefon 2110 Iščemo uradnika s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, neporočenega, vojaščine prostega s trgovsko naobrazbo, za takojšen nastop. — Navedba referenc. — Ponudbe naj se pošlje na oglasni oddelek pod «Točnost». Kostanjev taninski les n smrekove Skorje oziroma cresio plačuiem po najugodnejših dnevnih cenah in tako;šnjem na željo akre diti^nem plačilu. Ernest Marine, Celje, Zrinjskega ul. 4 Teleton interurban štev. 136. ZELO ZNIZANE CENE l>~okel««». «0*1 modeli uftfc.. au>torji, otreikl s Igrata) rotički. oajnovejti tivai&i .troji la paevnati k« Mlebetla Poaebea «1>t«*k u ouoolso poprav« enajllmi)« tt oooikltn)* dvokolM to otroških vo ličkov. |iralnlb rtrojev itd Proda)* oa obrok«. -(lnnro»»nt »enlkJ franko U »TRIBUNA« F B. L tovarna dvokoles in otroških voričkov L ] u b I ia n a. Karlovska cesta Stev, 4 Na velesejmu paviljon , O". Spaga-motvoz Pravilni slovenski izraz za »špago« le »motvoz«. Sedal to veš. dragi čitatell a treba je. da tudi veš da se Izdeluie nalbolišl motvoz in vsi vrvar-ski izdelki v domač* slovenski tovarni sred* Sloveniie v: Tovarna motvoza ln vrvarna d. (L Orosuolle ori LhibUani. ki razstavlja na velesejmu v paviljonu I 554—558. 8voji b svojim! Reform steklenice so ra konzerviranje saanc~evat knfijra: Konserviranje sadja in vsakovrstnih IK)vrtnin za domaČo uporabo Ceniki na zahtevo. 119 Ugoden nakup \ Cen;enemu občn>tvu sporočam da prodajam rad preselitve svojo bogato za ogo vseh ur zlatnine in srebrnine po globoko znižanih cenah. IVAN PAKI2 Ljubljana-S^ari trg 20 n na litiblj. velele mu Pav. H 446, 448 Ne zamudite prUike I 74^ Strojnik (Obratovodfa) se sprejme takoj z večletno prakso v ce« mentni industriji. — Samo prvovrstne moči, kateri so popolnoma vešči v elektrotehnični stroki — strugarstvu — samostojno popra« vila v mlinih, v vodno^turbinskem obratu in da so trezni ter pošteni, kateri tudi sami delajo in s« ne sprehajajo v tovarni — naj pošljejo ponudbe z navedbo višine plač« pri prostem stanovanju in razsvetljavi — na: Tovarno Portlandscementa v Mojstrani (Go» renjsko). 7497 BBOOaOOBOOBOi^ Oalejte si paviljon E 73—75 na velesejmu 7491 Ivan Bonča pohištveno in stavbno mizarstvo VI2MARJE, p. St. Vid. Zmerne cenel Solidna postrelbal □□□saBSHSBEiiEiaa Gillette NO MO 2502 STROmNS - • KONING ki vse druge britvice vseh znatnk prodaja in sprejema v brušenje DROGERIJA „ADRIJA" Ljubljana, Šelenburgova ulica 1. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Občinska gostilna v Šalovcih sc odda na javni dražbi v najem v nedeljo dne 1. julija 1928 leta za 3 (tri) letno dobo od 1. januarja 1929 do 31. decembra 1931. leta, na licu mesta. Izklicna cena 6000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri občinskem županu. 6528e Spaga-motvoz Pravilni slovenski izraz za »špaeo« le »motvoz«. Sedal to veš. drael čitatell a ffeba ie. da tudi veš da se izdeluie naibollši motvoz In vsi vrvar-skl izdelki v domači slovenski tovarni sred* Sloveniie v: Tovarna motvoza In vrvarna d. d. Orosunlie ori Liubllanl. ki razstavila na veleselmu v Paviljonu 1 554—558. Svoji k »voiiml Urejuje Davorin tUvijen. izdaja se konzorcij «Jutra» AOoU Ribnikai. La N*roOno udarno o, o. tot askamarja traot Jezertek. La naerata de* jcodgovora Alojzij Novak. Vsa « LhiMiam.