glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra

Kako
obvladati
inflacijo?
V začetku leta smo računali, da se bodo cene proizvajalcev industrijskega blaga letos povečale za 18 odstotkov, po vsem sodeč pa se bodo le za 14 odstotkov.
To povečanje bi bilo verjetno tudi nižje, če ne bi prišlo do visokega povečanja cen v nekaterih industrijskih dejavnostih. Tako so se cene v kovinskopredelovalni industriji v desetih mesecih povečale za 26 odstotkov, v prehrambeni za okrog 18 odstotkov, cene premoga in plina, da bi dosegle raven cen naše surove nafte- za 33, investicijske opreme pa za 75 odstotkov. Močno čez predvideno mero so se povečale tudi cene komunalnih uslug in obrtniških storitev.
Trenutno je pri nas 90 odstotkov cen pod kontrolo državno-upravnih organov. Potrošnika nedvomno močno zanima, zakaj kljub takšni kontroli cene nenehno rastejo. Strokovnjaki pravijo, da v veliki meri prav zaradi administrativne logike pri njihovem določanju. Omenjeni podatek govori, da organizacije združenega dela ne odločajo o cenah svojih proizvodov, torej tudi ne o dohodku, ki bi ga bile sposobne ustvarjati. V skoraj vsakem dogovoru, ali samoupravnem sporazumu o cenah je država na nek način prisotna, vsaj kot sopodpisnik, a to pravico uveljavlja še iz časov, ko je bila lastnik sredstev za proizvodnjo. V takšnem sistemu združenega dela ne ostane nič drugega, kot da se do upravnih organov vede kot ..mezdni delavec" in prosi ter čaka na takšno, ali drugačno administrativno povišanje svojega dohodka.
Če imajo upravni organi tolikšno besedo pri določanju cen, bi nikakor ne smeli zanemariti svetovnih cen kot enega od meril za oblikovanje cen.
4. KONFERENCA ZUNANJE TRGOVINE Iskre
„Prihodnost Iskre je predvsem v tem, kako bomo uspeli na zunanjem tržišču. V Jugoslaviji nam je uspeh več ali manj zagotovljen. Prav zato moramo še več pozornosti nameniti našemu izvozu," je na konferenci poudaril generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs.
številka 46 — leto XIV. — 13. december 1975
Na slavnostni otvoritvi poskusne proizvodnje substratov in debeloplastnih hibridnih vezij je-govoril tudi predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar in iskreno čestital k uspehu vsem,ki so pripomogli do tega pomembnega dosežka v TOZD Upori in potenciometri v Šentjerneju.
Na Otočcu je bila 24., 25. in 26. novembra 4. konferenca zunanje trgovine Iskre. Udeležili so seje direktorji Iskrinih podjetij in predstavništev v tujini, direktorji industrij s sodelavci, vodstvo ZP Iskra in Iskra Commerce ter strokovni sodelavci TOZD Zunanja trgovina na IC.
Osnovni namen konference je bil v tem, da se Iskrini zunanjetrgovinski strokovnjaki dogovorijo za prihodnje 5-letno obdobje o osnovah poslovne politike zunanjetrgovinske dejavnosti, o organizaciji zunanjetrgovinske mreže ter njenem širjenju v prihodnjem srednjeročnem obdobju, da določijo odgovornosti v Združenem
podjetju, posameznih industrijah in Iskra Commerce, da poiščejo novo obliko organiziranosti, saj smo sedanjo stopnjo organiziranosti že zdavnaj prerasli, ter med drugim, da poleg osnov določijo tudi smeri razvoja naše zunanjetrgovinske dejavnosti.
Na konferenci so opozorili, da so osnove poslovne politike v zunanjetrgovinski dejavnosti odvisne predvsem od proizvodnega faktorja, pa tudi od podpore in razumevanja v posameznih TOZD, od tega pa je odvisno tudi to, kako uspešno bomo uresničih srednjeročni načrt za delo Iskre v obdobju do leta 1980.
Poseben dosežek za praznik republike
r
IZ GOVORA GENERALNEGA DIREKTORJA ZP ISKRA J02ETA HUJSA
• V.
. Jugoslavija izvaža okrog 25 od-
stotkov v vrednosti družbenega proizvoda.
Vendar pa vsako leto podpisujemo družbene dogovore o politiki in višini cen. Zato se dogaja, da se v družbenih načrtih razvoja poudarja potreba po hitrejšem razvoju enih, s politiko cen pa se akumulacija preliva v druge dejavnosti. V ceni družbeno priznavamo najvišje proizvodne stroške, ob strani pa puščamo produktivnost in intenziviranje proizvodnje.
Namesto, da bi na proizvodnost dela našega gospodarstva vplivali z usklajevanjem domačih cen s svetovnimi, krotimo pritiske podpovprečno produktivnih delov gospodarstva z volontarizmom administrativnega krojenja cen.
Kljub tem dejstvom pa vse več znakov kaže, da bodo cene že kmalu začele drseti navzdol, če že ne zaradi drugega, pa zaradi vse večjih zalog. Ocene kažejo, da so zaloge neprodanega blaga že za okrog 42 odstotkov večje, kot so bile v poprečju lansko leto. Samo neprodanega gotovega blaga, popolnoma pripravljenega za
(Nadaljevanje na 2. strani)
„V Iskri smo bili vedno pristaši dinamičnega in agresivnega razvoja," je na zunanjetrgovinski konferenci na Otočcu v uvodnem govoru poudaril generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs. „Osnova naše politike je v tem, da smo bili vedno tržno usmerjeni, v okviru te usmerjenosti pa smo krepili tudi izvoz. Iskra ni nikoli videla svoje prihodnosti le v okviru prodaje na domačem tržišču, pač pa v okviru mednarodne delitve dela, to je v menjavi blaga in izkušenj."
Generalni direktor je za-tem spregovoril o gospodarskem položaju v svetu po letu 1972, torej po letu, ko je bila tudi tretja Iskrina zunanjetrgovinska konferenca na Bledu. To obdobje je ocenil za eno najbolj burnih po drugi svetovni vojni, k čemer so največ prispevali osveščanje dežel v razvoju ter energetska in denarna kriza.
Spregovoril je tudi o ustavnih in organizacijskih spremembah v Iskri ter poudaril, da so bile nujne tudi zato, ker je obseg določenih dejavnosti v Iskri že prerasel stare okvire. Razen tega je bilo treba prodajno in razvojno dejavnost približati proizvodnji in zasnovati kvalitetno nove medsebojne odnose. „Po desetih mesecih, odkar smo reorganizirali Iskro," je dejal tov. Hujs, „lahko rečemo, da smo uspeli ter da se je večina „ran", ki so nastale z reorganizacijo, že zacelila."
V nadaljevanju je govoril o podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev Iskre in Gorenja v SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana ter opozoril na težave, ki so ovirale njegovo uresničitev. Veliko pozornosti je namenil tudi srednjeročnemu načrtu in izrazil zado-
voljstvo, ker je Iskra opredeljena v njem kot eden nosilcev gospodarskega razvoja Slovenije, kar nam seveda nalaga velike obveznosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Letošnji praznik republike je s pomembno delovno zmago proslavila naša TOZD Upori, Šentjernej, ko je dopoldne pred praznikom v prostorih
v Gubčevi ulici v Ljubljani začela s poskusno proizvodnjo keramičnih substratov in debeloplastnih hibridnih vezij.
Številni gostje z ljubljanske univerze, Instituta „Jožef Stefan", občin Ljubljana-Šiška in Novo mesto ter iz Iskrinih tovarn so si dopoldne najprej ogledali začetek poskusne . proizvodnje, ' nato pa v spodnji dvorani hotela Bellevue prisostvovali slavnostni seji DS in slavnostni otvoritvi nove proizvodnje.
Otvoritveno slavnost je začel s pozdravom gostov predsednik DS TOZD Upori in potenciometri Šentjernej Darine Grgovič in predal besedo
glfflllll
V
V prejšnji številki časopisa Iskra smo objavili novico, da je obiskal novogoriško Iskro in Cimos francoski veleposlanik v naši državi g. Pier Se-billeau, danes pa vam posredujemo posnetek iz razgovorov s predstavniki Iskre in Cimosa. Na levi je član republiškega izvršnega sveta Miloš Sulin, v sredini gost iz Francije, desno prevajalka. Francoskega gosta so predstavniki Iskre Cimosa in Skupščine občine Nova Gorica seznanili z gospodarsko situacijo v tem delu Slovenije, o sodelovanju Iskre s Cirmsom in Citroenom. Po ogledu Iskre in Cimosa je francoski veleposlanik odšel v Bovec.
Začela se je gradnja nove tovarne TOZD Baterije Zmaj
Tovariš Vinko Hafner govori ob začetku gradnje nove tovarne baterij na Stegnah.
Ljubljana, 9. decembra 1975. Na
kompleksu naših tovarn na Stegnah je bila danes dopoldne slovesnost ob vzi-davi temeljnega kamna za bodočo novo proizvodno halo TOZD tovarne baterij Zmaj.
Slovesnosti so se razen predstavnikov delovnega kolektiva tovarne udeležili še številni gostje iz mestne in občinske skupščine, fakultete in Instituta „Jožef Stefan" ter sekretar MK ZKS Vinko Hafner, predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar in zastopniki nekaterih Iskrinih tovarn z ljubljanskega področja.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta tovarne baterij Zmaj in nato predal besedo direktorju tovarne Milanu Slemniku, ki je ugotavljajoč pomembnost začetka gradnje novega tovarniškega objekta pred navzoče razgrnil perspektive tovarne Zmaj v prihodnje, ko bodo tovarno na Stegnah po etapah izgrajevah in vzpo-
predsedniku skupščine ZP Iskra Vladi-mim Logarju. Vladimir Logar je v svojih izvajanjih iskreno čestital kolektivu, zlasti pa še skupini domačih in strokovnjakom s fakultete in Instituta „Jožef Stefan", katerih skupni napori in prizadevanja so obrodih tako pomemben rezultat, kot je osvojitev proizvodnje keramičnih substratov in debeloplastnih hibridnih vezij.
Predsednik skupščine ZP je izrazil priznanje vsem, ki so pripomogli do pomembnih inovacij, na osnovi katerih bo lahko stekla proizvodnja sodobnih elektronskih elementov nove tehnologije, ki bo tovarni v Šentjerneju odprla nadaljnje perspektive za njeno rast in uveljavitev zlasti v tujini.
Za predsednikom skupščine Logarjem je besedo povzel glavni direktor Industrije, elementov za elektroniko Gojmir Blenkuš. Tudi njegove besede so izzvenele v pohvalo in priznanje za dosežene uspehe plodnega sodelovanja domačih in tujih strokovnjakov, ki so dokaj hitro in ob bistveno manjših stroških razviU tehnološke postopke, ki pomenijo prvi odločni korak Iskre v mikroelektroniko, panogo neslutenih možnosti v razvoju elementov za elektroniko.
Delovna zmaga je še tembolj pomembna prav zaradi tega, ker je plod dela domačih strokovnjakov in, ker je to uspeh, katerega so v začetku odrekali nekateri malodusneži in celo menili, da je vlaganje sredstev v to zah-
(Nadaljevanje na 2. strani)
redno posodabljali in naprej razvijali svojo proizvodnjo. (Govor direktorja TOZD tovarne baterij Zmaj v celoti objavljamo na 3. strani)
V imenu službeno odsotnega glavnega direktorja Industrije elementov za elektroniko Gojmira Blenkuša, je za direktorjem tovarne spregovoril Marjan Henigman, prav tako poudarjajoč pomen in veličino začetka izgradnje novih tovarniških prostorov za delovni kolektiv tovarne Zmaj, ki bo s tem pridobil možnosti za svoj nadaljnji razvoj in na osnovi novo osvojene tehnologije prešla na rentabilnejšo velik ose rij sk o proizvodnjo. Slednjič je spregovoril še Vinko Hafner, sekretar konference ZKS mesta Ljubljana, čestitajoč delovnemu kolektivu tovarne Zmaj in želeč, da bi po zastavljenem načrtu in brez posebnih ovir rasla njihova nova tovarna, pomembna za celotno Iskro, za občino in mesto.
Vinko Hafner je tudi poudaril pomembnost celotne Iskre za naše slovensko gospodarstvo, v okviru katere bo tudi tovarna baterij Zmaj po dograditvi novega proizvodnega objekta lahko razmahnila svojo dejavnost, tako na domačem, kot tudi na tujih tržiščih.
Končno je sledil še trenutek simboličnega začetka gradnje nove tovarne vzidava temeljnega kamna. Direktor tovarne baterij Zmaj Milan Slemnik se je spustil v izkopano jamo, na dnu katere je vzidal temeljni kamen z vklesanim idanašnjimi datumom, z datumom, ko so stekla gradbena dela prve etape, ki naj bi bila zaključena do srede prihodnjega leta in čimprej omogočila presehtev prvega dela proizvodnje iz stare tovarne na Šmar-tinski cesti na Stegne.	-J. C.—
r
IZ GOVORA GENERALNEGA DIREKTORJA
Potreben je še večji prodor Iskre na tuja tržišča I
ZP ISKRA JOŽETA HUJSA
(Nadaljevanje s 1. strani)
V zvezi z nalogami Iskrinih temeljnih organizacij v prihodnjem srednjeročnem obdobju je generalni direktor opozoril na tri osnovne naloge, ki morajo predstavljati temeljni kamen naše poslovne politike — to so razvoj, tehnologija in trg. Z razvojem moramo doseči konkurenčnost celotne naše proizvodnje na svetovnem tržišču, to pa bomo dosegli z večjimi vlaganji v lasten razvoj.
Glede izbire novih izdelkov je omenil, da moramo pri tem paziti in se odločati le za takšne izdelke, s katerimi bomo lahko prodrli tudi na zunanje tržišče, torej izdelke, ki jih bomo lahko izdelovali v velikih serijah. Praviloma se torej ne smemo lotiti nobene stvari, ki ne bi bila konkurenčna na mednarodnem tržišču. V zvezi s tem je spregovoril tudi o licenčni pohtiki ter politiki nabave in prodaje know-how. Paziti bomo morah, da ne bomo najemali licenc, ki imajo kakršnokoli tržno omejitev ter praviloma kupovali licence za celotne sisteme, ne pa za podsestave, sestave aU elemente. Na razvojnem področju in pri izbiri novih programov smo pravzaprav že dosegli neke vrste sporazum. Osredotočili se bomo na dve novi področji, ki sta izredno pomembni za Iskro kot celoto, in ne samo za njene posamezne dele. Ti dve področji sta na nek način infra-struktura naše dejavnosti. To sta mikroelektronika in računalništvo. Danes ne vidimo niti ene delovne organizacije v Iskri, ki ne bi v prihodnosti prej ah slej potrebovala obeh teh dejavnosti.
Potem ko je spregovoril o poteh, po katerih naj bi šel razvoj v posameznih Iskrinih industrijah, se je direktor Hujs osredotočil na vprašanje tehnologije in z njo kakovosti naših izdelkov ter designa. Ugotovil je, da smo problem kakovosti v preteklosti preveč prepuščali tehnikom, premajhen pa je bil vpliv marketinga na odločitve. Takšen položaj terja skrbno analizo vsega asortimana izdelkov s stahšča tržne konkurenčnosti.
Kar zadeva tretji element, to je tržišče, je najprej govoril o tržnem položaju v Jugoslaviji in v tujini. Dejal je, da je razmeroma dober, da pa je treba mnogo več pozornosti nameniti maloprodaji in servisu kot osnovnima elementoma uspešnosti.
Velik del svojega govora je namenil zatem položaju na zunanjem tržišču. Podrčrtal je, da je tretja Iskrina zunanjetrgovinska konferenca začrtala številne pomembne naloge, katerih pa nismo v celoti uresničili. Za minulo triletno obdobje je bilo značilno to, da smo zaostah pri širjenju lastne mreže, uspeh pa smo povečati prodajo v države vzhodnoevropskega sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Zaostajamo tudi v menjavi z deželami
(Nadaljevanje s 1. strani)
|
trg, je za dve tretjini več kot lani.
Splošno mnenje je, da smo prišli do kritične točke in je nujno potrebno najti rešitev za uspešnejšo prodajo. S tem v zvezi je, razumljivo, povezana tudi politika cen. Skrajni čas je torej, da bi pri politiki cen začeli upoštevati sveže nauke iz domačega in tujih trgov.
Po skrbnih analizah, predvsem v združenem delu, bo najprej prišlo do znižanja cen tistih proizvodov, za katerih proizvodnjo uporabljamo uvozni reprodukcijski material, ki se je na svetovnem trgu pocenil. Priče smo prvih nižjih cen, za katere so doseženi dogovori v 16 skupinah proizvodov kemijske industrije, medtem ko v ostalih 19 skupinah dogovore o znižanju cen še pripravljajo. Nove cene naj bi začele veljati od tistega trenutka, ko se bo začela proizvodnja z uvoženim materialom, kupljenim po nižjih cenah.
Vinko Blat-,;
Po ..Komunistu

v razvoju, čemur bomo morah v prihodnje nameniti vso pozornost.
Še vedno se ukvarjamo s problemom učinkovitosti izvozne dejavnosti kot elementom racionalnosti lastne proizvodnje na eni strani in kot elementom izvozne ekspanzije na drugi strani. Premalo racionalno kupujemo, premalo učinkovito sledimo tržnim razmeram v svetu in zato največkrat predrago kupujemo.
Generalni direktor Jože Hujs se je dotaknil tudi kadrovske problematike in opozoril, da bomo morah v prihodnjem obdobju povečati število kadrov v zunanji trgovini najmanj za polovico, kar je osnovni predpogoj za uresničitev zastavljenih nalog. Svoj govor je končal z besedami: „Prihodnost Iskre je odvisna od našega uspeha na zunanjem tržišču.11	^
a
..Konferenca prehaja v tradicijo! Taka posvetovanja so dobra priložnost, da kritično pregledamo dosežke za nazaj in delovanje za naprej. To je ob pravem pristopu impulz vsem našim proizvajalcem, saj ne smemo biti zadovoljni s tem, kar smo že dosegh, ampak moramo težiti k še povečanemu izvozu in boljši proizvodnji!11, je ob zaključku tiskovne konference, ki je bila 26. novembra 1975 na Otočcu, ob koncu četrte konference Zunanje trgovine Iskre, dejal generalni direktor Jože Hujs. Dodal je še: ..Gospodarstvo priznava, da smo bazična industrija, odraz tega je čutiti tudi v postavkah osnutka srednjeročnega plana Slovenije. Toda to ni le priznanje, to je tudi obveznost za nas vse. Menim, da razvoja naše industrije brez nastopa na zunanjem tržišču ni! Prepričan sem, da je brez uspeha navzven tudi domača perspektiva kratka.11
Iskrine konference na Otočcu so se
S 4. seje zunanje trgovine Iskre na Otočcu.
DRUGA SEJA SVETA ZK SOZD ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE LJUBLJANA
Akcijski program sprejet
V četrtek 27. novembra t.l. je imel v Ljubljani svojo 2. redno sejo Svet ZK Elektro kovinske industrije Ljubljana. Sekretar sveta ZK Stane Preskar je v uvodnem referatu podrobno osvetlil pohtični položaj v sestavljeni organizaciji združenega dela
POSEBEN DOSEŽEK ZA PRAZNIK REPUBLIKE
(Nadaljevanje s 1. strani)
ISKRA
številka 46 - 13. december 1975
tevno nalogo neracionalen izdatek. A tesno in dosledno, dovolj zagrizeno sodelovanje znanstvenih sodelavcev s strokovnjaki v proizvodnji je taka gledanja in očiten pesimizem docela ovrglo.	.
Naslednji govornik je bil dr. Drago Kolar iz Instituta „Jožef Stefan11, eden izmed najplodnejših sodelavcev pri osvajanju nove tehnologije. Njegova izvajanja v celoti objavljamo na 3. strani.
Za dr. Kolarjem so nato govorih še predstavnik občine Ljubljana-Šiška, šef razvojnega oddelka v TOZD Upori in potenciometri ter direktor TOZD Ludvik Simonič, poudarjajoč pomembnost doseženih rezultatov, ki bodo v nadaljnjem plodnem sodelovanju odprla Iskri poti tudi na drugih področjih proizvodnje elementov za elektroniko po novi tehnologiji.
Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim, za uspešno izpolnitev naloge, podelili priznanja in denarne nagrade. Priznanje in nagrado sta prejela dr. Drago Kolar iz Instituta „Jožef Stefan11 ter Jože Zoubek iz TOZD Upori in potenciometri, nagrade pa Franc Jan iz IEZE ter Janez Alič in Jože Pirkovič iz TOZD Upori in potenciometri v Šentjerneju.
O pomembnosti uspešno izpeljane naloge in prizadevanjih Iskre za prodor v mikroelektroniko smo sicer že precej pisali, vendar še zdaleč nismo povedah dovolj, zato bomo, tej pomembni • dejavnosti tudi v bodoče posvetih kar največ zaslužene pozor-nosti.	_j c _
elektrokovinske industrije Ljubljana in naloge ZK.
Izhajal je iz predloga akcijskega programa ZK EKI o katerem so raz-pravljah po 00 ZK TOZD. Akcijski program je obravnavalo tudi vodstvo ZK Slovenije in mu dalo vso podporo, saj je akcijski program dobra osnova za delo članov ZK in ostalih delavcev v SOZD EKI pri uresničevanju Iskra in Gorenje v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Posamezniki so v svojih izvajanjih v razpravi predlog akcijskega programa podprh, z navedbami konkretnih akcij, ki naj čimprej sledijo, kot posledica njegovega izvajanja. Večina je ugotavljala, da je bilo doslej že dovolj dogovarjanja, a sedaj imamo pred seboj akcijski program, katerega smo dolžni, vsak na svojem mestu, izvajati.
Sprejet je bil tudi skupen sklep, ki obvezuje, zlasti vse člane ZK in vse vodilne delavce - akcijski program je treba dosledno in brezpogojno uresničiti!
Neizvajanje, oz. zaviranje pri izvajanju tega akcijskega programa naj bo zavezano najstrožjemu ukrepanju, v končni obliki celo odstraniti z delovnega mesta.
-J-
udeležih direktoiji Iskrinih podjetij in predstavništev v tujini, direktorji vseh branžnih industrij Iskre s sodelavci, vodstvo ZP Iskre in Iskra Commerce ter strokovni delavci direkcij izvoza, uvoza in zastopstev v Iskra Commer-cu. Udeleženci, ki so izmenjali svoja mnenja in izkušnje, so ob koncu, po analizi doseženih uspehov in tudi težav, poiskali vzroke le tem in se dogovorili za nekatere ukrepe, ki naj bi vzpodbudili še boljše poslovanje in intenzivnejši prodor Iskre na zunanji in domači trg.
V zvezi s tem so poudarili, da je tržna usmerjenost Iskre na tuji trg tista konstanta v razvoju Iskre, kiji ob ustrezni, vedno boljši kvaliteti izdelkov, uvajanju novih tehnologij in konkurenčnosti na svetovnih tržiščih, omogoča skladno rast proizvodnje.
Za dosego teh izvoznih ciljev, ki so tudi v skladu s srednjeročnim razvojem SRS in SFRJ,.pa bo treba povečati vlaganja v lastno razvojno raziskovalno, in inovacijsko dejavnost, izboljšati bo potrebno kakovostno raven izdelkov, več pozornosti pa bo treba posvetiti industrijskemu oblikovanju in hišnemu stilu. Razširiti bi bilo treba tudi zunanje trgovinsko mrežo Iskre, to pa pomeni, tudi večja vlaganja vanjo. Ob tem se je izkristalizirano pojavila nuja, konkretizirati in uresničiti postavke samoupravnega dogovora Iskra — Gorenje.
Takih dogovorov tudi z vso tovrstno industijo v Jugoslaviji bi bilo treba skleniti še več ter usklajati poslovno družbeno akcijo za povezovanje naših firm in predstavništev v konzorcije za skupen nastop v deželah SEV in v državah v razvoju.
Izvoz je od predvidenih 70 mio dolarjev leta 76 treba povečati na 120 mio dolarjev leta 80. Povprečna letna rast izvoza naj bi bila 10 do 12 % na tržiščih razvitih zahodnih dežel, 19 do 22 % na tržišču SEV in približno enaka na tržiščih razvitih dežel v razvoju; tako naj bi bil delež teh tržišč v celotnem našem izvozu cca 50% Zahod, 30% SEV in 20% dežele v razvoju. Izdelki z višjo stopnjo obdelave naj bi zavzemali polovico izvoza, razmerje med elektromehanskimi in elektronskimi izdelki v izvozu pa naj bi doseglo 50:50.
Doseči tako velike cilje, pomeni odpraviti tudi marsikatero slabost in marsikaj izboljšati. Zavedajoč se tega je četrta konferenca ZT Iskre sprejela tudi naslednje ukrepe:
Ker se je v letu 1974/75 v naraščanju izvoza naenkrat pojavil močan zastoj, je v letu 1976 treba zagotoviti ponoven vzpon rasti izvoza, pri tem pa, seveda, izkoristiti možne blagovne fonde. V tej luči pa se akcijski program, ki ga je sprejela skupščina ZP Iskra v letu 1975 še bolj kaže kot pomembno izhodišče za delo.
Konferenca je poudarila, da morajo biti letni načrti izvoza usklajeni s srednjeročnim načrtom Iskre za obdobje 76-80, načrt sam pa naj bi uskladili s strateškimi cEji kot jih navajajo sklepi. Pri načrtovanju in izvajanju pa mora imeti prednost predvsem proizvodnja, namenjena izvozu. To pomeni, da je treba v prihodnjem obdobju s kratkoročnimi investicijami kar najbolj posodobiti obstoječi asortiman, da bi bili uresničljivi naslednji cEji: razmerje elektronika - elektromehanika naj bi se izboljšalo na 50:50, delež finalnih izdelkov naj bi se povečal na 50%, maksimalno pa naj bi se povečal tudi delež kompletnih sistemov in inženiring poslov, prodaja licenc in tehnologije, ter drugih višjih oblik ponudbe. Seveda pa je vzporedno treba še naprej investirati v najsodobnejše strateške projekte, kot glavne nosilce
Posnetek z nedavnega zasedanja delavskega sveta SOZD Elektrokovinske indu~ strije Ljubljana.o katerem bomo obširneje poročali prihodnjič.
izvoznega
našega dolgoročnega programa.
Smatrali so, da je s pomočjo zunanjih agencij potrebno objektivno ovrednotiti Iskrine blagovne fonde in sicer posebej s stališči mednarodnega trga, istočasno pa usposobiti za kontinuiteto tega dela ustrezno službo v Iskri sami.
Spregovorili so tudi o oblikah trženja in o tem, katera bo imela prednost. Zavzeli so se za že začeto politiko spreminjanja klasičnih oblik prodaje v višje oblike trženja in vključevanja v mednarodni trg, kot so dolgoročne proizvodno tehnične kooperacije in poslovno tehniško sodelovanje, ter ustanavljanje mešanih družb v tujmi in sprenEjajoče dejavnosti, izvoza na področje Zahoda in SEV ter pretoka najsodobnejše tehnologije v Iskro, pri tem pa je treba preprečevati morebitne zastoje v vsebinski in vrednostni rasti posameznih kooperacij.
Pri mešanih proizvodnih družbah so omenEi, da je potrebno pospeševati le-te predvsem v državah v razvoju, saj bi bile prav mešane proizvodne družbe nosEke našega izvoza finalnih izdelkov' in sistemov. V izvozni strategiji Iskre ha posameznEr tržiščih je treba zagotoviti zadostno, elastično in učinkovito vključevanje spremljajočih dejavnikov, zlasti uporabo uvoza in dejavnosti Iskre za pospeševanje izvoza.
Najodločnejše je treba na vseh ravneh Iskre zahtevati popolno enotnost vseh oblik nastopa na tujEi trgih — v skladu z veljavnim samoupravnim sporazumom ZP Iskra-Prizadevati se je potrebno tudi za večjo gospodarnost in učinkovitost izvoza, zato je potrebno oboje usklajevati, tako v TOZD Zunanja trgovina Iskra Commerce, kot na tujih trgih preko Iskrine mreže v tujini. Učinkovitejše in bolj usklajeno delovanje pa bo moč zagotoviti le, če bodo dejavno prisotni pri načrtovanju in usmerjanju razvojno raziskovalne dejavnosti zu-nanje trgovinski strokovnjaki; treba bo za usklajevanje in poenotenje zunanjetrgovinskih poslov v vseh industrijah postaviti pomočnike direktorjev ter ojačati strokovno službo za proučevanje in usmerjanje nastopa Iskre pri reševanju sistemskih vprašanj zunanjetrgovinskega poslovanja, v Iskra Commerce pa bo potrebno vzpostaviti doslej nezadostno dejavnost poslovnih kombinacij za združevanje asortimanov ter industrij Iskre in zunanjih partnerjev za kompleksne nastope na trgu. Da pa bi delo zunanjetrgovinske mreže lahko potekalo učinkovito in gospodarno, je treba sprejeti obnovljen poslovnik zunanjetrgovinske mreže, povezati inozemsko mrežo na osrednjo tvrdko in jo usposobiti za finančno, kontrolno io usmerjevalno vlogo Iskre v zunanjetrgovinski mreži, ter učinkovito iu zadostno kapitalizhati tvrdke v tujini-
Kot predpogoj in temelj za izvajanje poslovne politike in cEjev Iskre na področju mednarodne trgovine pa so potrebni v zunanji trgovini sposobni in kvalificirani strokovnjaki — specialisti. Da bi kadrovsko okrepEi zu-nanjetrovinsko mrežo in centrale bo treba ukrepati tako v Iskra Commerce kot v Zunanji trgovini. Treba bo večjo pozornost posvetiti vsem visok0 kvalificiranim kadrom, upoštevaje prednost, ki jo daje srednjeročni plah Iskre, in splošno pomanjkanje kadr°v kar najboljše izrabiti. Zato je treba odpravljati nekoordinhano opravljanje zunanjetrgovinskih poslov na raznih ravneh podjetja in omogočiti not-malen in sporazumen pretok kadr°v med industrijami in zunanjo trgovino-Že obstoječim in novim kadrom v zunanji trgovmi pa je treba, upoštevajoč visoko stopnjo specializacije, ki jo terja samostojno poslovno delo v zunariji trgovini, zagotoviti prhnemo motivacijo, bodisi z boljšimi delovnimi pogoji, primernejšimi osebnimi dohodki, dopolnEnim izobraževanjem, bodosi z večjim družbenim priznanjem njihovega dela.
Konferenca, se je odlikovala ves čas po kreativnosti in enotnem postavljanju stališč vseh prisotnih o potrebnem nadaljnem razvoju. Prepričani smo, da bodo ob naslednji podobni konferenci direktorji Iskrinih podjetij in predstavništev v tujini, direktorji vseh branžnih industrij Iskre s sodelavci, vodstvo ZP Iskre in Iskra Commerce ter strokovni delavci direkcij izvoza, uvoza in zastopstev v Iskra Commercu z enako ustvarjalnostjo iu enotnostjo pregledali pa tudi nove izkušnje uspeha in težave pri uresničevanju postavljenih cEjev in ukrepov v prihodnjem poslovnem razdobju. 0- ^
Pl
ji
T
Pomembna tehnična izboljšava
?a PRIHRANJENIH VEČ MILIJONOV NOVIH DINARJEV
jo Racionalizatorska dejavnost je v 10 podjetju Elektromehanika vsaj za silo in utečena, čeprav je še vedno premalo ;a prijav glede na število zaposlenih. Od > 56 prijavljenih racionalizacij v letoš-v njem letu so bili trije predlogi posredovani službi za industrijsko lastnino e- (SIL) v Ljubljani z namenom, da jih 1; obravnava kot izume in jih zaščiti s d" patentom.
Med ostahmi predlogi je bilo nekaj J" izboljšav nadpovprečnih, če jih oce-njujemo po kvaUteti in gospodarskem e' prihranku.
Med najpomembnejšimi v tem letu b je brez dvoma izboljšava na sortirnih *• avtomatih, ki je bila pred nekaj meseci
realizirana v tovarni telefonskih central. To izboljšavo so izvedb Janez Benčina iz merilnih naprav, Franc Eržen in Marjan Dermota iz tovarne ATC.
Tovarna ATC je v ZDA kupila dva sortirna stroja znamke ARWIN AUTOMATION in sta specialno namenjena za sortiranje hermetičnih kontaktnikov. Izdelanim kontakt-nikom je treba 100-odstotno izmeriti električne lastnosti in pri tej delovni operaciji stroj avtomatsko sortira hermetične kontaktnike na dobre in slabe. Pri tem velja poudariti, da delovanje stroja ni bilo zanesljivo.. Bilo je tudi prepočasno glede na proizvodne
Priče smo dogodku, ki v 53-letni zgodovini tovarne baterij Zmaj pomeni prelomnico in dogodek naj-večjega pomena. Pričenjamo z izgradnjo prve faze nove tovarne.
Na tem mestu bo stala nova tovarna baterij s skupno površino 9.550 kv m. Tovarno bomo gradili postopno tako, da bo vsak del gradnje zaključena celota, ki bo po dograditvi takoj služil svojemu namenu.
Danes pričenjamo z gradnjo hale v yelikosti 2.050 kV. m, ki bo dograjena julija 1976 leta, in bo do dograditve naslednje faze služila za skladišče surovin in izdelkov, s čimer bomo začasno na obstoječi lokaciji t.j. na Smartinski cesti pridobili nujno potrebne proizvodne površine. Vrednost del za to halo znaša 11 milijonov din. Dela financiramo z lastnimi sredstvi in s 3-letnim kreditom izvajalca gradbenih del Gradbenega podjetja Tehnika iz Ljubljane v višini 4,500.000 din.
Na novi lokaciji bomo pričeli s proizvodnjo baterij novega elektroke-mijskega sistema — alkalnih baterij in sestavnih delov. V končni fazi bomo sem preselili tudi proizvodnjo in službe iz tovarne na Smartinski cesti ter izdelavo depolarizacijske mase za baterije, ki jo sedaj vozimo iz svojega 36 km oddaljenega obrata v Šentvidu Pri Stični.
Na sedanji lokaciji na Smartinski cesti je tovarna že od leta 1929. Tista leta je bilo to še predmestje Ljubljane. Danes pa je z urbanističnega vidika tovarna ovira za ureditev komunikacij v najožjem središču mesta.
Kolektiv do sedaj ni zmogel investirati v nove prostore. Sredstva je vlagal v mehaniziranje proizvodnje, izboljšanje in prilagajanje tehnologije (er kvahtete novim dosežkom v svetu ■n v nujno sanacijo delovnih prostorov.
Že letos izkoriščamo omenjene delovne prostore do tolikšne stopnje, da nimamo prav nobenih možnosti več za potrebno večanje proizvodnih Zmogljivosti, za uvajanje novosti, dobro organizacijo delovnega procesa in ureditev delovnih pogojev.
. Tovarna ima sicer še en obrat v Šentvidu pri Stični, kjer prostori niso Povsem izkoriščeni. Toda nekaj prostorov je neustreznih, saj so v starem usnjarskem obratu iz predvojnih let. Tam je zaposlenih trenutno 110 delavcev, kar je za tisto, industrijsko razmeroma slabše razvito področje izredno velikega pomena. Zaradi tega bomo morali v bodoče v ta obrat, ki bo drugo leto praznoval že 20 obletnico prav tako vlagati, da se bo razvijal in napredoval.
Nova tovarna in vlaganja v nove
proizvode na novi lokaciji in v obratu Šentvid, zahtevajo tolikšna investi-
cijska vlaganja, da jih sami ne bomo zmogli.
Naša tovarna pripada družini Iskrinih tovarn. To je ustvarilo možnost pridobitve tega zemljišča in nas opogumilo, da se lotimo realizacije te zahtevne naloge.
Stabilizacijska prizadevanja družbe, da odpravimo take investicije, ki so bile v veliki meri vir inflacije, so v prvem obdobju povzročila zastoj v naložbah tudi tam, kjer so bili računi čisti. Naša investicija je taka, da za njeno realizacijo lahko konkuriramo za pridobitev združenih sredstev pri LB, saj izpolnjujemo večino za to potrebnih pogojev.
Tovarna je z dosedanjim 53-letnim obstojem in stalnem razvoju opravičila zaupanje družbe in svojih številnih potrošnikov. Na jugoslovanskem trgu imamo pomembno mesto; proizvedemo in prodamo toliko baterij, da zadovoljimo 40 % vseh jugoslovanskih potreb po baterijah široke potrošnje. Proizvajamo tudi vse vrste baterij za posebne namene. Stalno smo prisotni na tujih trgih. V letošnjem letu smo se skupno z Iskrino izvozno organizacijo še posebej potrudili in se po svojih močeh prizadevali povečati izvoz. To je imelo uspeh. Izvozili smo 3-krat več kot lani in smo kapacitete 100% izkoristili. Zmanjšujemo tudi uvoz. Do letos smo z izvozom pokrivali le 20% uvoza, že v letu 1976 bo razmerje obratno. To je za domačo baterijsko proizvodnjo lep uspeh, ker je v Evropi le malo proizvajalcev bate-rijskih surovin in polizdelkov.
Čeprav ima skoraj vsaka država svojo baterijsko proizvodnjo, je Očitno, da bomo tudi v bodoče še lahko izvažali.
Naši proizvodi zadovoljujejo mednarodne standarde, nekateri kot npr. 9 V baterija, pa celo nima konkurence v svetu. Tudi proizvodno tehnologijo smo tako dobro osvojili, daje produktivnost konkurenčna. Večjo izvozno ekspanzijo zavirajo cene materialov in surovin.
Skupaj z drugima baterijskima tovarnama delamo na aktiviranju nekaterih materialov in surovin, ki jih v državi imamo, a jih še ne izkoriščamo.
Izkoristiti želimo možnosti povezovanja v reprodukcijske celote, ki bo za našo vrsto proizvodnje pripomogla k boljši konkurenčnosti na tujem trgu.
Bodoči razvoj primarnih baterij poskuša doseči boljšo izrabo materialov in išče nove kombinacije z novimi materiali, da bi bile baterije sposobne kljubovati uporabi v posebnih pogojih glede temperature, vlage in da bi ohranile energijo po daljšem skladiščenju.
Nova tovarna, ki jo bomo zgradili na tem niestu bo povsem rešila problem slabih delovnih pogojev. Omogo-
BESEDE OB OTVORITVI POSKUSNE PROIZVODNJE SUBSTRATOV ZA ELEKTRONIKO IN VEZIJ V DEBELO-P LASTNI TEHNOLOG Ul »GOVOR DR.DRAGA KOLARJA
Janez Benčina.
Poskusna proizvodnja substratov, ki ste ji danes prisostvovali je nadaljni, sicer skromen, vendar otipljiv dokaz o usmeritvi Iskre v miniaturizacijo, v mikroelektroniko. O obvladanju nove tehnologije pričajo substrati, ki ste jih videli, o tem pričajo cermet potenciometri, ki so jih s skupnimi prizadevanji izdelali sodelavci TEZE in Instituta „J. Stefan", tu pa so tudi poskusna hibridna vezja, ki bodo v proizvodnji v prihodnjem letu in za katere je naročnik že potrdil svoj interes.
zirano opremo omogočili pol-industrijsko proizvodnjo.
Govor direktorja tovarne Zmaj
potrebe. Dejstvo je, da je bil en stroj stalno v okvari in bi za odstranitev ozkega grla v proizvodnji morala tovarna nabaviti še en takšen stroj, poleg tega (Nadaljevanje na 4. strani)
čila bo uvesti nove, kvalitetnejše in cenene baterije novega elektroke-mijskega sistema. Perspektiva, ki jo ustvarja hitri razvoj mikroelektronike omogoča izdelavo novih baterijskih naprav. Te delujejo z vedno manjšo potrošnjo energije, naprave so lažje in prenosne ter cenene. Zaradi velikih serij in avtomatizacije so potrošnikom cenovno dostopnejše. Z napravami na baterijski pogon je ustvarjena potreba po stalni in zanesljivi oskrbi s prenosnimi viri električne energije.
Proizvodnja baterij se je prilagajala potrebam in razvoju baterijskih naprav. Izredno hiter razvoj je dosegla baterijska proizvodnja v zadnjem desetletju, ko se je tudi pri nas naglo povečevala oskrbljenost prebivalstva s prenosnimi napravami na baterijski pogon. Posebno mesto zavzemajo tranzistorski radijski sprejemniki, kot zelo razširjeno sredstvo za informiranje prebivalstva.
To daje baterijski proizvodnji pomembno vlogo in skoraj ni države, ki ne bi imela lastne baterijske proizvodnje.
V Jugoslaviji imamo večino pogojev za proizvodnjo primarnih baterij za široko potrošnjo visokih žalitev. Imamo zaloge potrebnih barvastih kovin. Na univerzah se je izšolalo dovolj dobrih strokovnjakov, ki jim je Zmaj dal v-praksi možnosti pridobitve konkretnega znanja in so v povezavi z znanstveno raziskovalnimi ustanovami doma, sposobni slediti razvoju naše stroke v svetu.
Vse to, v povezavi z dolgoletno tradicijo naših proizvodnih delavcev in strokovnjakov je poroštvo, da bomo v novi tovarni lahko postavili moderno, avtomatizirano proizvodnjo, v kateri bo moč uresničevati zamisli, nove ideje in patente naših strokovnjakov in racionalizatorjev. Predvsem velja poudariti, da smo se v Zmaju odločili opreti na lastno znanje in na domače znanstveno-raziskovalne ustanove. Taka opredelitev, z ustrezno materialno vzopodbudo je izredno sprostila ustvarjalna prizadevanja. V zadnjih .dveh letih je v 410-članskem kolektivu bilo predlaganih 45 predlogov za racionalizacijo in tehnične izboljšave. Še bolj omembe vreden pa je podatek, da so naši strokovnjaki sami in v sodelovanju s strokovnjaki Instituta „Jožef Stefan" v Ljubljani ustvarili 6 patentno sposobnih inovacij, ki so že prijavljene kot patenti, oziroma so v zaključni fazi priprav za patente. Vsi patenti so praktično uporabljivi. Nekatere smo v proizvodnjo že vpeljali, druge pa pripravljamo, da bodo oživeli v novih prostorih. Nanašajo se na baterije novih elektro-kemijskih sistemov, na konstrukcijske spremembe obstoječih sistemov, ki z zamenjavo materialov odpravljajo odvisnost od uvoza, izkoriščajo odpadne ah manjvredne surovine in zaradi svoje cenenosti in kvalitete ustvarjajo možnosti izvoza. Praktična vrednost teh izumov je za „Zmaj“ skoraj neprecenljiva.
Na tem mestu moram omeniti in se zahvahti za dosedanje dobro sodelovanje s številnimi univerzami in inštituti, zlasti z Institutom „Jožef Stefan" iz Ljubljane, kjer potekajo raziskave na več različnih nalogah s področja baterij ob upoštevanju domačih surovin in njihovega obnavljanja. Skupno spremljamo razvoj novih vrst in sistemov baterij v svetu in se podrobno seznanjamo s tistimi rešitvami, ki bi lahko postale cenejši prenosni izvor energije.
Z današnjim začetkom gradnje se ustvarjajo možnosti, da bodo nove rešitve kmalu uresničene v moderni, velikoserijski proizvodnji prav na tej, novi lokaciji.
Začetek je morda skromen, toda naše ambicije niso skromne. Gre za novo tehnologijo, ki se je v svetu v poslednjem desetletju izredno hitro razširila. Gre za izdelavo vrste no vili komponent in vezij, ki do sedaj niso bile v Iskrinem programu. Točneje, gre za izdelavo debeloplastnih pasivnih komponent debeloplastnih uporovnih vezij, debeloplastnih RC vezij in debeloplastnih hibridnih vezij.
Seveda se ob tem moramo zavedati, da tehnologija naglo napreduje in da tržišče ne pozna usmiljenja. Znanje in dobra volja nista dovoli, in potrebne bodo nove investicije. Ne več tako skromne in improvizirane kot do sedaj. vendar mislim, da odločitev za njih na podlagi do sedaj doseženih uspehov in novih izdelkov, ki smo jih že razvili ali ki jih bomo v kratkem ponudili, ne bi smela biti težka.
Morda ob tej priložnosti ne bo odveč še nekaj besed o zgodovini tega projekta. Prve poskuse izdelave elementov v debeloplastni tehniki smo izvedli 1. 1969. Ko sva s sodelavcem M. Buhom 1969 referirala na konferenci ETAN v Subotici o domačih izsledkih priprave kondenzatorjev v debeloslojni tehniki, najine ambicije niso bile velike, pa tudi delo ni vzbudilo posebne pozornosti. Istega leta je
Franc Jan iz 1EZE prejema nagrado za svoj delež pri novi proizvodnji
Ker je danes glavni potrošnik hibridnih vezij profesionalna in industrijska elektronika, odraža uvedba nove proizvodnje tudi nemajhne ambicije Iskre v prihodnosti. Največja poraba hibridnih vezij je v telekomunikacijah in računalnikih. Prodirajo pa tudi na področje regulacijske tehnike, avto-, elektronike in v zabavno elektroniko.
Hibridna vezja srečujemo vse pogosteje v vseh elektronskih napravah in sistemih, kjer se kažejo potrebe po miniaturizaciji, večji zanesljivosti, manjši teži in splošnemu znižanju stroškov izdelave in vzdrževanja elektronskih naprav. Monolitna in hibridna vezja, izdelana v debeloplastni ali tankoplastni tehnologiji, se funkcionalno, in ekonomsko dopolnjujejo in tvorijo osnovo tega, kar razumemo pod pojmom mikroelektronika.
Ob tej priložnosti velja poudariti tudi to, da s tem dogodkom nadaljujemo dolgoletno Iskrino tradicijo osvajanja novih izdelkov z lastnimi kadri in lastnim znanjem. Sredstva za uvedbo proizvodnje so bila zagotovljena z utemeljitvijo, da gre za domačo inovacijo. Ob podpori RSS in z lastnimi sredstvi so razvijalci 1EZE in IJS v dobrih 3 letih osvojili znanje, ki
ga je lani ponujal tuji ponudnik za alo
malone desetkrat večjo vsoto, kot pa je bila dejansko porabljena (samo za „know-how“, ne opremo).
Poudariti velja tudi še nekaj novega: Novo dimenzijo raziskovalnega in razvojnega dela, ki ga odraža dejstvo, da je pričetek nove proizvodnje rezultat sodelovanja delovnih kolektivov Iskre - TOZD Upori Šentjernej in Instituta „Jožef Stefan". Razvojno delo v sodobni elektroniki terja znanstvene osnove, interdisciplinarni pristop in dolgoletne izkušnje v proizvodnji. Združeno znanje in izkušnje sodelavcev obeh kolektivov so temelj, na katerem je zrastla nova proizvodnja. Obenem je to tudi temelj našega zaupanja v razvoj debelo-plastne tehnologije v Iskri v naslednjih letih.
Znanje nam je omogočilo, da smo vpeljali inovacijo s skromnimi sredstvi. V Institutu smo tega že navajeni. Tako kot je pred leti Institut dokazal, da se da iz starih sodov in opreme, kupljene na razprodaji, uspešno vpeljati polindustrijsko proizvodnjo uranskega koncentrata, so sodelavci Iskre in IJS z minimalno, pa tudi improvi-
postal na konferenci v Brightonu pozoren na možnosti, ki jih je ponujala nova tehnologija, tudi kolega Jan iz 1EZA, nakar mu je tovarna omogočila v letu 1971 specializacijo na tem področju v Angliji. Obrat v Šentjerneju je dobil leta 1971 proizvodno peč, ki je bila primerna za žganje komponent, narejenih v debeloplastni tehnologiji. Ko so leta 1971 pričeli sodelavci fakultete za elektrotehniko organizirati projekt mikroelektronika, smo se vključili s predlogom razvoja debeloplastne tehnologije. Nosilec naloge, ki sta jo finansirala SBK in delovni kolektiv TOZD Upori Šentjernej, je postal odsek za keramiko Instituta J. Stefan v sodelovanju z 1EZE, TOZD Upori. Leta 1972 je tovarna odstopila peč, institut pa je leta 1973 nabavil tiskarski stroj. Ker je leta 1972 kolega Zoubek uspel pripraviti poskusne substrate iz AbOg smo lahko leta 1973 že določili osnovne parametre proizvodnje nastavitvenega potenciometra PNK-10. Na osnovi tega izdelka je IEZE leta 1973 ob pospredovanju direktorja Simoniča, ing. M. Bulca in direktorja IJS prof. Osredkarja vložila v banki elabo--rataza izvedbo domače inovacije in dobila odobrena sredstva. V naslednjih letih so opravili sodelavci obširno razvojno delo. Leta 1974 je bilo v laboratoriju IJS izdelanih že 25000 potenciometrov na keramičnih substratih, ki sta jih uspešno pripravila kolega Zoubek in Alič. Ni šlo samo za proizvodnjo. O originalnih strokovnih dosežkih so sodelavci IJS in IEZE Jan, Zupan, Hrovat, Zoubek in Sušnik in Uhan poročali na konferencah ETAj in na simpozijih v Ljubljani in v Nišu. Letos je bila v laboratoriju IJS, ki smo mu uspeli s skupnimi sredstvi tovarne in instituta zagotoviti osnovno raziskovalno in razvojno opremo, vpeljana tudi polindustrijska proizvodnja, s ciljem osvajanja tržišča in učenja kadrov. Ta faza je bila uspešno zaključena s polindustrijsko proizvodnjo cča
150.000	potenciometrov v IJS. Po dograditvi novega objekta je bila v Šentjernej prepeljana oktobra 1975 proizvodna oprema, kar je omogočilo poskusno proizvodnjo.
Hkrati pa so bila narejena tudi prva hibridna vezja, ki so osnova za bodočo proizvodnjo.
ISKRA
številka 46 - 13. december 1975 ’
Praznovanje dneva republike
Ob Dnevu republike II. Iskrin festival amaterskega filma
Člani foto-kino sekcije Iskre-Elektromehanike so tako kot lani tudi letos sklenili prirediti festival amaterskega filma. V počastitev 29. novembra so organizirali proslavo skupaj s kulturno komisijo pri sindikalni organizaciji Elektromehanike. Tako je zbranim gledalcem 27. novembra zvečer v Delavskem domu v Kranju pevski zbor Iskre-Elektromehanike
zapel 3 pesmi, pesnica Staša Krpan in Ančka Konjar pa sta proslavo popestrili z recitacijami.
Sledil je krajši slavnostni nagovor pokrovitelja festivala, glavnega direktorja Elektromehanike Aleksandra Miheva, ki je otvoril II. festival amaterskega filma z naslednjimi besedami:
Spoštovani obiskovalci, dragi gostje!
Praznik 29. november pomeni rojstvo države Demokratične federativne republike Jugoslavije, ki je nasta-
Pokroviteh' II. festivala Iskrinega amaterskega filma,glavni direktor Elektromeha* nike med slavnostnim govorom.
POMEMBNA TEHNIČNA IZBOLJŠAVA
(Nadaljevanje s 3. strani)
pa bi morali zaposliti 7 novih delavcev.
Imenovani tovariši so se na lastno pobudo odločili, da bodo oba stroja preuredili. Taka rekonstrukcija stroja zagotovo ni lahka in zahteva veliko študija. Po nekajmesečnih pripravah je bil idejni načrt pripravljen za praktično realizacijo. Spremenili so kompleten mehanizem za podajanje in mehansko sortiranje kontaktnikov. Na elektronskem delu sortirnika so skoraj polovico programskih enot spremenili. To je ugodno vplivalo na način krmiljenja, ker se je hitrost vklapljanja in izklapljanja zračnih ventilov močno povečala.
Iz navedenega je razvidno, da je bila izboljšava na sortirnih avtomatih uspešno izvedena, ker je bil s tem problem proizvodne zmogljivosti uspešno rešen brez dodatnih investicij. Pri tem velja omeniti, da se izboljšava odlikuje po zanesljivem stroju in po novi delovni sili ter po delu v tretji izmeni
Po obstoječem pravilniku je bila ta rekonstrukcija obravnavana kot tehnična izboljšava, kjer se je gospodarska korist obračunala za dobo dveh let z enkratnim izplačilom odškodnine. Po razpoložljivih podatkih znaša gospodarski prihranek 5,390.000,00 din in je bila na osnovi tega odobrena odškodnina glavnemu avtorju izboljšave Janezu Benčini
35.262.00	N din, Francu Erženu
27.426.00	N din in Marjanu Dermoti
15.672.00	N din.	§K.
Marjan Dermota.
Franc Eržen.
la v najtežjih dneh naše zgodovine, in zato je pomembno, da ta jubilej proslavimo z delovnimi zmagami in dosežki na vseh področjih družbenopolitičnega in kulturnega življenja.
Čas 32 let od rojstva države, 30 let svobode in 25 let samoupravljanja pomeni časovno obdobje, na katero se lahko s ponosom ozremo. Zanimivo bi bilo pogledati film, ki nam prikazuje takratno obdobje, in ga primerjati s sedanjostjo. Ob taki primerjavi bi najlaže in najbolj objektivno ocenili rezultate in s tem pravilnost naše poti v samoupravno socialistično družbo. Velik napredek je napravilo mesto Kranj in še večjega podjetje Iskra, ki ga kot pokrovitelj predstavljam. Doseženi rezultati omogočajo tako vsakemu delovnemu človeku, da se razvija v družbenem okolju, ki mu ustreza, in če je tako delo opravljeno strokovno in s požrtvovalnostjo, potem pridemo do uspešnih rezultatov, kot jih prikazuje ta festival.
Dovohte, da spregovorim še nekaj besed o dejavnosti Foto-kinosekcije Iskra, ki je bila ustanovljena pred dobrima dvema letoma na željo ljubiteljev fotografije in filma, zaposlenih v naši delovni organizaciji. Danes šteje prekp 70 članov. Začetne težave so člani sekcije premagali tako, da so se povezali s Foto-kino klubom „Janeza Puharja11 v Kranju, koder so dobili prostore in opremo za svoje delo, gmotno pa jih podpira delovna organizacija preko kulturne komisije.
Danes lahko rečemo, da so svoje delo dobro zastavili. V kratkem obdobju svojega delovanja so pripravili že dve razstavi fotografij, dva tečaja iz osnov fotografije in filma (v teku je tretji tečaj). Nocoj pa se vam ob sodelovanju pevskega zbora „Iskra“ in recitatorja predstavljajo še z drugim festivalom amaterskega filma.
Če k temu dodamo vrsto predavanj, ki jih je sekcija organizirala za svoje člane v okviru izobraževalnega programa, nikakor nismo našteli vseh dejavnosti, ki jih vodi in usmerja upravni odbor sekcije.
Poudariti moramo predvsem to, da so člani sekcije razstavljali svoja dela tudi na mnogih razstavah in festivalih v Sloveniji in izven nje. Nekateri med njimi so že dosegli pomembna imenovanja in prejeli vrsto priznanj. To pa jih spodbuja k še večji aktivnosti. Tako že načrtujejo razstavo fotografij ob 30-letnici Iskre Elektromehanike, s katero želijo prikazati razvoj delovne organizacije od njenih začetkov do danes. Na filmski trak pa bi radi zabeležili čimveč novih dogodkov. Seveda niso pozabih na arhiviranje starejšega slikovnega gradiva o delovni organizaciji, ki postaja iz leta v leto redkejše in dragocenejše.
Predno končam, bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravljanju nocojšnje prireditve. Želim le, da bo festival v prihodnje združil še več ljubiteljev filmske umetnosti in vseh organizacij Iskre.
Obenem izrekam čestitke v imenu prireditelja za praznik Republike, čestitam avtorjem in odpiram II. festival amaterskega filma Iskre.
(Nadaljevanje na 5. strani)
IEZE, TOZD POLPREVODNIKI, TRBOVLJE
Prvi sadovi resnega izpolnjevanja sanacijskega programa
To pot je ob obisku v tovarni polprevodnikov v Trbovljah naša radovednost predvsem veljala vprašanju, kako si prizadevajo za izpolnitev sprejetega sanacijskega programa, kar naj bi to temeljno organizacijo združenega dela pripeljalo „na zeleno vejo11. To kar smo izvedeli govori o tem, da so se izpolnjevanja sanacijskega programa lotili zelo resno in kar je najpomembnejše — tu so že prvi sadovi prizadevanj, ki dopuščajo dokaj optimistične ocene za poslovanje v letošnjem in prihodnjem poslovnem letu.
Lahko rečemo, da so se izpolnjevanja sanacijskega programa lotili na pravem koncu — pri proizvodnji in tako rekoč „zgrabili bika za roge.11
V sorazmerno kratkem času so v tesnem sodelovanju domačih in tujih strokovnjakov uspeli izpeljati tri bistvene tehnološke spremembe pri svojih izdelkih in sicer pri 1 amper-skih diodah in močnostnih diodah, isto spremembo pa bodo vpeljali še tudi pri proizvodnji plastnih diod.
In kakšne bodo posledice teh tehnoloških sprememb? Vsekakor zelo koristne in pričajo o zelo uspelem posegu za manjšimi proizvodnimi stroški in manjši odvisnosti od uvoza materiala. Te tehnološke spremembe bodo omogočile občutno boljše izplene višjih tipov, kot tudi boljši celotni izplen, nadalje, dokaj manjše proizvodne stroške, saj bo na njihov račun odpadel sorazmerno drag uvoz sestavnih delov, zaradi česar računajo za prihodnje leto, da bodo njihove uvozne potrebe za okrog 2,5 milijona dinarjev manjše od dosedanjih.
Pri 1 amperskih diodah je domačim strokovnjakom pomagal bivši Iskraš ing. Stane Pintar, spremembe na močnostnih diodah pa so v glavnem sad i prizadevanj domačih razvojnih strokovnjakov v tovarni, ki so se te zahtevne naloge uspešno lotili pod vodstvom inženirja Janeza Barliča in Mata Polutnika. Za to tehnološko spremembo je v teku prijava inovacije.
Seveda je pri tem zanimivo tudi vprašanje dejanskega prihranka pri proizvodnih stroških. Lefno naj bi vpeljane tehnološke spremembe za 2 milijona dinarjev zmanjšale proizvodne stroške, kar je za TOZD kakršna so Polprevodniki, ki jih tarejo že dolgoletne težave in velike obveznosti.
kot posledice zgrešenih investicij v preteklosti, nedvomno zelo dobrodošla vsota.
Delavci TOZD Polprevodniki pa so tudi sicer pripravljeni žrtvovati marsikaj za dosego boljšega poslovnega rezultata. Do 22. novembra so letos delali solidarnostno že pet sobot. Delu na sicer proste sobote se je od 520 odzvalo 509 delavcev, le 11 pa je bilo takšnih, da so rajši ostali doma, kot da prizadevanja za sanacijo tovarne njih ne bi zavezovala. S temi se bo treba resno pogovoriti in, če ne čutijo potrebe po lastni solidarnosti do kolektiva in tovarne, si lahko poiščejo delo drugje.
Da bi letošnje poslovno leto zaključili čim bolj uspešno, so se delavci trboveljske tovarne dogovorili, da bodo v decembru delali vse, sicer proste sobote. Delali bodo ob sobotah vsi razen režijskih.
Zelo zavzeto so se na branžni prodaji lotili tudi prodaje varicap diod iz pogodbe s Poljsko (o tem smo že pisali). Prve količine so jih že uspeli prodati, vendar so ti dosežki ob količinah v tovarni še skromni. Te vrste varicap diod so na jugoslovanskem trgu povsem nov izdelek, zato je potrebeD čas, da se bodo porabniki prepričali, če njihovim potrebam ustrezajo. Na uspešnejšo prodajo zato lahko računajo šele pozneje, kljub temu pa upajo, da bodo v finančnem pogledu leto zaključili s pozitivnim rezulta; tom. To upanje utrjujejo tudi rezultati v oktobru in novembru in, če bodo tudi v decembru tako plodni, lahko pričakujejo v letu 1975 rekordno realizacijo vrednosti 700-800 milijonov dinarjev.
— J. C. i
MARKETING Z IZDELKOM OD IDEJE DO TRŽIŠČA
Sektor Marketing je v 14. nadstropju poslovne stavbe pripravil informativno razstavo o dejavnosti marketing v ZP Iskra. Razstava nam nazorno prikazuje pot izdelka od osnovne zamisli do potrošnika. Ta pot je razčlenjena v deset faz, ki nam kažejo vlogo in mesto marketinga v nastajanju novega izdelka. Namen razstave je opozoriti vse člane kolektiva ZP Iskra na razliko med dosedanjo usmerjenostjo podjetja, ko se proizvaja nekaj,kar se da proizvajati in nato prodaja in pa med prihodnjo orientacijo podjetja, ko bo treba vedeti,kaj tržišče želi in nato prilagoditi proizvodnjo tem zahtevam; zato pa bo treba veliko vlagati v razvoj, tehnologijo in tržišče.
Sektor Marketing ima namen v prihodnjem letu to razstavo predstaviti vsem delovnim kolektivom ZP Iskra in s tem doprinesti k spoznavanju in reševanju skupnih težav ter vabi vse člane kolektiva h konstruktivnem sodelovanju.	Ljuban Klojčnik
Lepa Nina v Leningradu
Bili so samo skromni šopki v čašo-	doživljali. Hrepenenje po cvetju, ki
pisnem papirju, ki so jih polagale	zimo in smrt prevpije in ki ga moraš,
današnje leningrajske neveste pred	moraš, če hočeš biti srečen, vselej z
spomenik na pokopališču desettisoče-	nekom deliti.
rih žrtev medvojnega obleganja Turistična in zgodovinska pojasnila Leningrada. Bili smo samo bežni	o petsto dneh v času druge svetovne
turisti in s tem neme priče tega ganlji-	vojne, ko so bili Leningrajčani v vsem
vega običaja. Toda nehote se nam je	odrezani od ostalega sveta in ko so
zazdelo, da smo med obiskom v sever-	dnevno pokopali na desettisoče svoj-
Znamenita zgodovinska križarka Aurora.s katere so topovi oznanili začetek Velike oktobrske revolucije.
njaškem sovjetskem Leningradu, ki je toliko pretrpel med vojpo, pa vendar ohranil svojo željo po lepem, vsak zase
ISKRA
številka 46 — 13. december 1975
cev, ki so umirali od lakote in mraza, so nam bila samo številčen dokument za vse to, kar smo sicer čutili že povsem spontano v stiku z Leningradom.
Najbolj sovjetsko in hkrati najbolj gosposko mesto je Leningrad med
ruskimi mesti. Tudi na samem pokopališču, ki je izpričevalo junaško upornost leningrajskega prebivalstva, je bilo vse do kraja lepo urejeno: veliki kvadrati gomil s premerom 50 ali 60 metrov so bili prerasli samo z okrasno travo in zgolj ob koncu so bili na to zeleno travo položeni preprosti kvadratki kamna z vdolbleno zvezdo, medtem ko je z vej mladih brez, ki so zaključevale pokopališče, nenehno odmevala spoštljiva glasba, kot odmev bolečine in žalosti. Verzi neke medvojne-leningrajske pesnice, ki so bili vklesani na polkrožnem monolitnem kamnu, so skupno z večnim ognjem samo zaključevali spominske napise, ki niso vsebovali imen, ampak le simbole zvezde z letnicami smrti. Kot da je v tem krogu smrt postajala del brstečih brez in da smo mi sami, čeprav tako naključni gostje, prevzemali del spomina umrlih leningrajskih branilcev, branilcev in tihih, nikoli poznanih žrtev.
Pravzaprav je veličina nekega naroda in življenja ljudi v nenehnem valovanju in vzgonu. Kot smo bili presenečeni, ko smo ob prihodu na leningrajsko letališče skoraj kilometer lahkotno prestopali po mehaniziranih trakovih, ki so nas stopničasto znova ponesli tik pred avtobusno postajo, tako smo občudovali stare arhitektonske dosežke nekdanjega italijanskega carskega arhitekta Razstrelija ali podjetnost urbanistov, ki so z zasipanjem nekdanjega kanala ustvarili široki Leningrajski prospekt.
Čudovit je Ermitaž, mogočna pa-
To je jubilejna športna dvorana v Leningradu.
lača z zbranimi bogastvi ruske in svetovne umetnosti. Poleg ruskih zgodovinskih in realističnih mojstrov so v Ermitažu nakopičili zlasti veliko umetnin vsakovrstnih tokov zahodne umetnosti, še posebej francoskih impresionistov, pa poznejših kubistov, ali pa starega dobrega Rembrandta, ki je podobno prepričljiv v svojih motivih križanja in svojem bližnjem tako ubijalstvo obtožujočem prikazu odrtega mesa v klavnici. Pravijo, daje v Ermitažu poldrugi milijon umetnin in če bi se pri vsakem eksponatu zadržali le minuto, bi morali ostati v njem 11 let.
Kdo bi ostajal 11 let v Ermitažu, še posebej na turističnem izletu, a najbrž se včasih moramo spopasti s celimi stoletji, dolgimi vrstami generacij. Ko smo bili v zimskem dvorcu in so nam kazali skromno Leninovo spalnico, p3 sejne dvorane in stopnišča, odkoder je ^vodil pohod rdečearmejcev, ali ko ‘smo videh pred seboj dolgo sivkasto gmoto zasidrane križarke Aurore v pristanišču, smo morali priznati, da se včasih nekateri odločajo za 30 let nazaj in 30 let naprej.
Sicer pa ni Leningrad sporočal samo spominov na Lenina. Kljub svojim okrašenim renesančnim stebrom
--------------------------------
PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE
v______________________________/
Žirija v sestavi: dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar in likovni kritik, Janez Hrovat, snemalec RTV Ljubljana ter grafik Jaka Bregar je nato razglasila najboljše fdme, pokrovitelj pa je razdelil nagrade avtorjem. Zlati medalji sta prejela za' svoja filma „Večemi monolog“ Mišo Čoh iz EMO Celje in za „Obsedenost" Silvo Sladič iz Elektromehanike. Srebrno medaljo je za delo z naslovom „Mami, lev mi je požrl račko" prejel Dušan Bogdanovič iz Elektromehanike. Podeljeni sta bili tudi dve bronasti medalji. Pripadh sta Francu Pihlarju za film „Tanja“ in Zdenku Ošabniku za delo „24 ur bleska". Tudi oba dobitnika bronastih medalj sta iz Elektromehanike.
Prireditelji so se odločili še za podelitev treh praktičnih nagrad, ki so po sklepu žirije pripadle naslednjim avtorjem: Zdenku Ošabniku za film „Človek“, Mirku Urhu za film »Oglejmo si živali" ter Mihi Kernu za delo z naslovom »Trgatev". Tudi ti nagrajenci so člani kolektiva Elektromehanike.
Sledilo je predvajanje nagrajenih in ostalih filmov. V ta namen je žirija izmed 37 prispelih predhodno izbrala skupno 20 filmov. V odmoru so gledalci s pomočjo glasovalnih listkov lahko izbrali še „svoj“ film. Največ glasov je bilo oddanih za film »Sirotej" avtorja Miše Čoha iz EMO Čelje.
Za konec so prireditelji poskrbeli še za prijetno presenečenje: prvič so javno predvajali barvne dokumentarne filme »Proslave", »Razstave", »Jubilanti dela" ter »Mladinski kviz Veš-vem“, ki prikazujejo letošnje prireditve v okviru Iskre ob praznovanju 30-letnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja. Filme so posneli ter zmontirali člani foto-kino sekcije sami.
Lahko rečemo, da so kinoamaterji Iskre z dobro organizacijo proslave ter dokajšnjo kvaliteto svojih del dokazali, da že preraščajo okvire navadnega amaterstva. Uspešno izpolnjujejo naloge, ki so si jih zadali sami in s tem dokazujejo, da je v slogi moč tudi pri kulturnem udejstvovanju. Naj jim ob tej priložnosti izrečemo vse priznanje z željo, da bi v p rili od nje nastopali prav tako organizirano ter posneli ime Iskre še dalje v svet tudi na področju kulturne dejavnosti.
Viktorija Budkovič-Rayyes
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
TUDI INVENTIVNA DEJAVNOST JE POT K STABILIZACIJI * v
V Antenah na Vrhniki so letos naredili velik skok naprej, ko so uvedli
v notranjem transportu palete. Doslej so rabili v ta namen papirne »škatle", pri katerih je bil volumenski prostor neizkoriščen, sedaj pri paletah v obliki košare pa izkoristijo tudi volumen in ne le dno transportne posode. Tako je mnogo manj poti in s tem prihranijo na času in še prekladanja je manj.
Druga tehnološka izboljšava je nova izboljšana embalaža. Tako so po planu prihranili precej in pridobili na kvaliteti. Nare dih so tudi nekaj lastnih dodatnih naprav na strojih in izpopolnili tehnološki postopek dela in s tem dosegli krajši čas sestavljanja izdelkov. Pa to še ni vse, saj po potrebi so tehnologi vedno pri roki.
Glavnega tehnologa Adolfa Krašno smo povprašali, kaj meni o akciji za poživitev inventivne dejavnosti. Povedal nam je, da so na Vrhniki toplo pozdravili stimulacijo te dejavnosti. Delavski svet je tudi določil človeka, ki naj inventivno dejavnost pospešuje, uresničuje in skrbi za tehnično izvedbo predlogov in zamisli. Po mnenju tovariša Krašne je največji plus akcije, ker je spodbudila vse zaposlene, da razmišljajo in iščejo rešitev v tej smeri.	K
ISKRA
Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sol. o.
OBJAVLJA prosta delovna mesta
DELOVNA SKUPNOST STROKOVNO-ADMINISTRATIVNIH SLUŽB
1.	VODJA PRODAJNEGA ODDELKA KRMILU
Pogoji: diplomirani ekonomist ali diplomirani elektroinženir in 4 leta delovnih izkušenj
2.	VIŠJI PROJEKTANT
Pogoji: diplomirani inženir elektrotehnike in 2 leti delovnih izkušenj
3.	SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
Pogoji: inženir elektrotehnike in 3 leta delovnih izkušenj
4.	KONSTRUKTOR
Pogoji: strojni tehnik in 4 leta delovnih izkušenj
5.	TEHNIČNI RISAR
Pogoji: tehnični risar strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj
6.	ŠOFER OSEBNEGA AVTOMOBILA Pogoji: 4 leta delovnih izkušenj.
vih, ki so nekoč ždeli za zapahi te ječe.
Toda je že tako, da besede o grobovih in ječah poslušamo, pa hitro preslišimo in hkrati z zgodovino raje popiskamo v veseli, zmagoviti rog. Kaj se ne bi torej z nekdanjimi Petrograj-skimi ali današnjimi leningrajskimi domačini počutili ponosne pod oboki moskovskih vrat — dvanajstih stebrov, ki naj bi pričarali vzdušje zmage nad Turki. Kaj se ne bi izprsili pred spomenikom Kutuzova, kije Napoleona v beg pognal? ! Kaj ne bi ob misli na Dostojevskega namesto zaporov
Leningrajski etnografski muzej narodov Sovjetske zveze.
je vsepovsod dihal revolucionarno. »Ta kamniti monolit spominja na usmrtitev dekabristov ob neuspelem upom zoper carja", je pojasnjevala lepa vodička Nina, ki so jo sicer marsikatere moške oči naše odprave poslušale ne samo zaradi njenih besed, čeprav je res, da je bila tudi po svoji bistrosti in strokovni razgledanosti zares občudovanja vredna. In ko smo zapuščali mračne hodnike Petropav-lovske trdnjave, smo vsi z dvojno pozornostjo prisluhnili njenim pripovedim o Cemiševskem, Dostojevskem, Gorkem in drugih velikih ruskih d uh o-
Samoupravni sporazum o urejanju tehnike sodelovanja pri izvajanju nalog, programskem usmerjanju m ekonomski soodvisnosti
DS ISKRA CAOP je na svoji 8. seji dne 3.12. 1975 sklenil, v soglasju s strokovnim odborom ISKRA CAOP, dati v obravnavo in odločanje TOZD ZP ISKRA — potencialnim podpisnicam, naslednji Samoupravni sporazum o urejanju tehnike sodelovanja pri izvajanju nalog, programskem usmerjanju in ekonomski soodvisnosti.
Odločitev o sprejetju tega sporazuma in določitev pooblaščenca za podpis je treba opraviti do 25. 12. 1975 in sklep o tem posredovati DS ISKRA CAOP.
Delavski svet ISKRA - CAOP
X_________!_______________________________________________________________J
Na temelju ustanovitvenega akta (sklep DS ZP ISKRA KRANJ z dne 6/2-1970, točka 57.) ter določila 40. člena Samoupravnega sporazuma o zdru-ževaju v SOZD ZP IŠKRA in s ciljem, da bi uresničevali racionalnejši in enotnejši razvoj poslovnega informacijskega sistema in uvajanja avtomatske obdelave podatkov ter dosegli čim učinkovitejšo koordinacijo in komunikacijo pri delu, sklenejo delavci v TOZD:
—	Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana—Stegne
—	Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul
—	Inštitut za prenosno tehniko, Ljubljana, Tržaška c. 2
po svoji DO: ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko, Kranj
—	Tovarna elektrolitov — ELEKTROLITI — Mokronog
—	Tovarna feritnih materialov — FERITI, Ljubljana, Stegne 19
—	Tovarna keramičnih kondenzatorjev — KEKO, Žužemberk
—	Tovarna tehnične keramike - KERAMIKA, Ljubljana, Pipanova pot 18
—	Tovarna alniko magnetov — MAGNETI, Ljubljana, Stegne 21
—	Izdelovanje orodij in vzdrževanje — ORODJA, Ljubljana, Stegne 17
—	Tovarna polprevodnikov - POLPREVODNIKI, Trbovlje, Gabersko 12
—	Izdelovanje spec. el. in mat. — SEM, Ljubljana, Tržaška c. 2
—	Tovarna uporov in potenciometrov — UPORI, Šentjernej
—	Tovarna baterij - ZMAJ, Ljubljana, Šmartinska c. 28
po svoji DO: ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana
—	Tovarna RA sprejemnikov, SPREJEMNIKI, Sežana, Partizanska 82
—	Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki, Otoki 21
—	Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka, Reteče 4
—	Tovarna avtomatike, Pržan, Andreja Bitenca 68
—	Tovarna za montažo elektromotorjev, Spodnja Idrija
po svoji DO: ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana
—	Električni aparati in releji TELA, Ljubljana, Savska c. 3
—	Avtomatske in varilne naprave, Ljubljana
—	Industrijska oprema TIO, Lesce, Alpska c. 98
—	Elektrospojna vezja ELA, Novo mesto, Ragovska c. 7a
—	Napajalne naprave, Novo mesto, Bršljin 63
—	Orodjarna, Ljubljana, Stegne 15
—	Inženiringi, Ljubljana, Kotnikova 6
—	Procesna tehnika PCT, Ljubljana, Tržaška c. 2
po svoji DO: ISKRA — Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Savska c. 3
—	Tovarna malih zaganjalnikov, Nova Gorica
—	Tovarna velikih zaganjalnikov, Nova Gorica
—	Tovarna generatorjev in elektronike, Nova Gorica
—	Tovarna vžigplnih tuljav in druge opreme, Bovec
—	Tovarna Žarnic, Ljubljana
—	Tovarna avtoelektro, elektro izdelkov ter visoko kvalitetne keramike, AET,
Tolmin	- .
—	Tovarna delovnih sredstev, Nova Gorica
po svoji DO: ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica v nadaljnjem besedilu PODPISNICE, ter
—	ISKRA — Center za avtomatsko obdelavo podatkov, Ljubljana, v nadaljnjem besedilu ISKRA CAOP
naslednji
II.SPLOŠNE DOLOČBE
3.	člen
PODPISNICE imajo naslednje pravice in dolžnosti:
—	aktivno sodelujejo pri kreiranju skupne politike in plana razvoja informacijskega sistema in AOP,
—	poslužujejo se storitev, ki jih nudi ISKRA CAOP ter imajo pri izkoriščanju teh prioriteto,
—	odločajo o pristopu novih članov k temu sporazumu ter o pogojih pristopa,
—	predlagajo najracionalnejšo obliko razpolaganja s sredstvi, pridobljenimi s skupnimi investicijami,
—	aktivno sodelujejo pri delu posvetovalnih področnih skupin,
—	pri sklepanju pogodb z ISKRA CAOP za posamezne storitve imajo pravico uveljaviti kriterije za določanje višine in načina združevanja sredstev, ki jih okvirno definira ta sporazum,
—	imajo ostale pravice in izpolnjujejo ostale obveznosti, ki jih določa ta sporazum ali dogovori na podlagi tega sporazuma.
4.	člen
ISKRA CAOP ima naslednje dolžnosti in pravice:
—	kvalitetno in pravočasno izvaja redne obdelave na računalniškem sistemu, skrbi za vzdrževanje in razvoj nalog v okviru sprejetega plana ter na podlagi pogodb,
—	skupaj s PODPISNICAMI planira in dela na razvoju informacijskega sistema in AOP,
-	skrbi za informiranje PODPISNIC o strokovni problematiki z dokumentarnim materialom, predavanji in seminarji,
—	zagotovi, da storitve, ki jih nudi podpisnicam, ustrezajo dogovorjeni ceni in kvaliteti,
-	pravočasno predlaga PODPISNICAM ukrepe, potrebne za zagotovitev zadostnih računalniških kapacitet in ostalih sredstev, potrebnih za nemoteno odvijanje obdelav,
-	skrbi, da se morebitne proste računalniške kapacitete ponudijo interesentom, ki niso podpisniki sporazuma.
-	kakršnekoli proste kapacitete, nudi najprej PODPISNICAM,
— zbira in posreduje PODPISNICAM vse potrebne podatke in informacije v zvezi s skupnim računalnikom,
—	daje predloge za skupne ukrepe, potrebne za izpolnitev naštetih nalog.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o urejanju tehnike sodelovanja pri izvajanju nalog, programskem usmerjanju in ekonomski soodvisnosti
raje omenjali Palačo Mihalovsko, v kateri je Dostojevski študiral. Kakšen prelep ruski barok smo odkrili v tem prelepem dvorcu! Kdo bi pač mogel reči, da je samo tod ali tam središče Evrope! Morda je prav ta občutek spajanja juga s severom male Srednje Evrope, z neskončno prostranostjo, ki se začne od Rusije do Azije, tisto, ob kateri se hkrati spočijemo in hkrati vznemirimo, začutimo, da nismo sami. da tudi drugi niso brez nas!
Po naše in po njihovo smo torej uživali, ko smo šli poslušat balalajke v njihovo znano folklorno restavracijo Satko. In mnogi so še in še predlagali zdravice, da so lahko še enkrat za slovo objeli Ninočko in čisto prav nam je tudi prišlo naključno srečanje z neko sovjetsko ohcetjo. na kateri smo se naplesali kot že dolgo ne; obenem pa ugotovili, da so naši, po zahodnih receptih izdelani sladki žvečilni gumiji učinkovali celo vabljivejše kot najbolj dvorljivi nasmehi.
Čez takoimenovani most poljubčkov so nas iz turistične prakse ali iz posebne naklonjenosti do nas peljali kar dvakrat. Obenem pa z geslom, da so tu vsi poljubčki dovoljeni, sprostili želje. Koliko je v Leningradu in na svetu mostov, ki mislijo tako in koliko je nasipov kot so oni v središču Leningrada, na glavnem prospektu in na množičnih pokopališčih, ki so pokrili zgolj mrtva trupla s stisnjenimi ustnicami...
Mara Ovsenik
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S samoupravnim sporazumom se PODPISNICE in ISKRA CAOP dogovorijo o tistih medsebojnih razmerjih in načinu urejanja teh, na katerih temelji skupni interes za trajno sodelovanje pri razvijanju poslovnih informacijskih sistemov in sistematičnem uvajanju avtomatske obdelave podatkov, torej na področju dejavnosti, ki je eno od primarnih za racionalnejše in učinkovitejše izvajanje samoupravnega planiranja, upravljanja in poslovanja kot celote.
2.	člen
Cilj sporazuma je združevanje dela in sredstev, na katerem se z ustrezno organizacijo medsebojnega poslovanja gradi ekonomska soodvisnost PODPISNIC in ISKRA CAOP z namenom:
—	racionalne realizacije nalog pri razvoju in uvajanju sodobnih informacijskih sistemov ter AOP,
zagotovitve enotnega pristopa pri obravnavanju in obdelavi poslovnih informacij,
—	zagotovitve sigurnosti in stalnosti nadzora nad že veljavnimi obdelavami na sredstvih za AOP ter kontinuitete razvoja integralnega informacijskega sistema,
—	zagotovitve učinkovitejšega in kvalitetnejšega izkoriščanja , sredstev za AOP,
—	koordinacije in medsebojne izmenjave strokovnih izkušenj.
5.	člen
Za lastne potrebe - redne obdelave in testiranje programov, PODPISNICE poverijo ISKRI CAOP eksploatacijo svojega deleža računalniških kapacitet v RRC.
ISKRA CAOP izdela predlog za organizacijo operative pri delu z računalniškimi kapacitetami, ki naj ustreza eksploataciji skupnega računalnika. Ko Svet podpisnic potrdi dogovor v zvezi s tem, se PODPISNICE in ISKRA CAOP obvezujejo, da se ga bodo držale.
III.	ORGANIZACIJA SODELOVANJA PRI IZVAJANJU NALOG
6.	člen
Potrebno dogovarjanje pri realizaciji ciljev tega sporazuma opravljajo delegati PODPISNIC in ISKRA CAOP, ki tvorijo Svet podpisnic (SP).
Za ugotavljanje ali se dosegajo smotri, za katere se združuje delo in sredstva, je Svet podpisnic odgovoren, da daje usklajena stališča in predloge z odgovarjajočimi pojasnili in tolmačenji, ustreznim samoupravnim organom PODPISNIC in ISKRA CAOP v potrditev.
PODPISNICE v sklopu delovne organizacije in ISKRA CAOP določijo svojo delegacijo. Delegacija ima v Svetu podpisnic en glas. Delo Sveta podpisnic vodi predsednik Sveta podpisnic, ki ga izberejo delegati Sveta podpisnic. Svet podpisnic posluje po svojem poslovniku.
ISKRA
številka 46- 13. december 1975'
Prvo sejo Sveta podpisnic skliče predsednik Delavskega sveta ISKRA CAOP. Ob konstituiranju morajo delegati predložiti ustrezno pooblastilo za delo v Svetu podpisnic.
7.	člen
V postopku dogovarjanja, Sveta podpisnic obravnava ter na principu usklajevanja stališč daje predloge PODPISNICAM in ISKRI CAOP in ugotavlja potrditev teh, predvsem za:
—	srednjeročni plan enotnega razvoja informacijskega sistema in AOP (avtomatske obdelave podatkov) PODPISNIC,
—	letni plan aktivnosti ISKRE CAOP za potrebe PODPISNIC in letne plane PODPISNIC na področju poslovne informatike,
—	pristop novih podpisnic k temu sporazumu in pogoje pristopa,
—	oddajanje in pogoje oddajanja računalniških kapacitet pridobljenih s skupnimi investicijami,
—	spremembe in dopolnitve tega sporazuma.
Svet podpisnic imenuje in potrjuje:
—	člane in vodjo posvetovalnih področnih skupin, za informacijske podsisteme oziroma ožja področja dela,
—	člane in namestnike v poslovni odbor (PO) in funkcionalne komisije v Republiškem računskem centru (RRC),
—	model za določanje cenika za eksploatacijo in razvoj software paketov po TOZD.
Obravnava informacijo o:
—	realizaciji programov posvetovalnih področnih skupin,
—	poslovanju in strokovni problematiki RRC,
—	realizaciji letnega gospodarskega plana ISKRA CAOP v zvezi z dejavnostjo, ki jo ta opravlja za PODPISNICE,
—	pomembnejših investicijskih načrtih PODPISNIC in ISKRA CAOP v zvezi z AOP (avtomatsko obdelavo podatkov).
—	o drugi problematiki s področja poslovne informatike, po presoji PODPISNIC in ISKRA CAOP.
Na podlagi teh obhkuje Svet podpisnic konkretna stališča in predloge, katere posreduje v informacijo oziroma v potrditev ustreznim samoupravnim in poslovodnim organom.
8.	člen
Svet podpisnic je pristojen, da v normalnem postopku usklajevanja rešuje medsebojne spore PODPISNIC in ISKRA CAOP, ki nastopijo v zvezi s tem sporazumom oziroma v zvezi z drugimi dogovori na podlagi tega sporazuma.
9.	člen
Posvetovalne področne skupine so strokovne skupine, ki izdelajo osnutke letnih programov za svoje področje aktivnosti, iz katerih je razvidna, rokovno in vsebinsko, angažiranost ISKRA CAOP in PODPISNIC.
ISKRA CAOP s strokovnimi službami PODPISNIC obdela in uskladi vse programe posvetovalnih področnih skupin in osnutek celotnega plana predloži v obravnavo in oblikovanje Svetu podpisnic. Dokončno oblikovan predlog plana-za vsako PODPISNICO in ISKRA CAOP predloži Svet podpisnic ustrezni PODPISNICI oziroma ISKRI CAOP v potrditev. Potek sprejemanja teh planov se mora časovno ujemati z roki, ki veljajo za sprejemanje planov v SOZD ZP ISKRA.
IV.	PRIDOBIVANJE DOHODKA V ISKRA CAOP
10.	člen
ISKRA CAOP pridobiva dohodek na podlagi sklenjenih pogodb za opravljanje storitev v zvezi z delovnimi nalogami. Pri sklepanju teh, veljajo za PODPISNICE naslednji kriteriji za posamezne kategorije storitev ISKRA CAOP:
1. Izvajanje rednih obdelav ž izdelanimi software paketi, vzdrževanje, razvoj.
— Po izdelanem seznamu nalog, ki jih PODPISNICE uporabljajo v določeni periodiki, se definirajo paketi in njihove osnovne težavnostne stopnje.
— Izdela se cenik za storitve prire-jenrna paket, TOZD in mesec
— Pri izdelavi cenika za posamezen paket in konkretni TOZD se upošteva:
— celotna dejavnost v ISKRA CAOP — stroški vzdrževanja tekočih
paketov, izvajanja rednih obdelav, razvojne dejavnosti po skupno sprejetem planu ter ustrezna akumulacija,
število TOZD, ki uporabljajo isti
paket,
—	število različnih paketov, ki jih TOZD že uporabljajo,
—	število nosilcev informacij, ki se obdelujejo,
—	dohodkovno soodvisnost PODPISNICE in ISKRA CAOP
Model za določanje cenika za pakete po TOZD potrdi Svet podpisnic. Pogodbe v zveži s temi storitvami sklenejo PODPISNICE in ISKRA CAOP pred začetkom uvajanja paketa.
PODPISNICA, ki je sklenila tako pogodbo, postane skupaj z ISKRA CAOP solastnica paketa. O pravicah PODPISNIC iz vloženega minulega dela, kakor tudi o razpolaganju s paketi izven tega sporazuma se PODPISNICE in ISKRA CAOP posebej dogovorijo.
2.	Naloge izven skupnega plana
Za izdelavo nalog, ki niso zajete v sprejetem letnem planu ISKRE CAOP1 kot sestavni del aktivnosti za PODPISNICE1 se sklenejo z ISKRA CAOP posebne pogodbe.
3.	Za zajemanje podatkov na vhodne medije za računalnik v ISKRI CAOP, plačujejo koristniki teh storitev stroške glede na dejansko višino stroškov in v sorazmerju s koriščenjem storitev.
V.	PRISTOP K SPORAZUMU IN ODSTOP OD SPORAZUMA
11.	člen
K temu sporazumu lahko pristopijo nove podpisnice. O pristopu in pogojih pristopa sklepa Svet podpisnic na podlagi ustrezne analize, ki jo izdela ISKRA CAOP. Pristop se izvede z
aneksom k temu sporazumu, ki ga podpiše nova PODPISNICA, vse dotedanje PODPISNICE in ISKRA CAOP.
12.	člen
PODPISNICA, ki želi odstopiti od tega sporazuma poda svojo zahtevo v pismeni obliki Svetu podpisnic. O pogojih odstopa zavzame Svet podpisnic stališče upoštevajoč skupne interese ostalih PODPISNIC in ISKRE CAOP.
VI.	PREHODNE DOLOČBE
13.	člen
Vsebina tega sporazuma se lahko dopolni oziroma zamenja z dodatnimi aneksi, ki se po podpisu vseh PODPISNIC in ISKRA CAOP smatrajo za njegov sestavni del. Spremembe tega sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum.
14.	člen
Ta sporazum je sklenjen in prične veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo vse PODPISNICE in ISKRA CAOP, po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni akti. PODPISNICE v okviru svoje DO, pooblastijo delegata za podpis tega sporazuma.
15.	člen
Z datumom veljavnosti tega sporazuma preneha veljavnost obstoječega Sporazuma o dolgoročnem sodelovanju med ISKRA in PARTNERJI.
16.	člen
Za spore tega sporazuma, ki jih Svet podpisnic ni mogel rešiti po normalnem usklajevalnem postopku, je pristojno Sodišče združenega dela.
Po DO ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko, Kranj
za: Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, Stegne Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul Inštitut za prenosno tehniko, Ljubljana, Tržaška c, 2
Pooblaščeni podpisnik
Po DO ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana
za: Tovarna elektrolitov — ELEKTROLITI, Mokronog
Tovarna feritnih materialov - FERITI, Ljubljana, Stegne 19 Tovarna keramičnih kondenzatorjev — KEKO, Žužemberk Tovarna tehnične keramike - KERAMIKA, Ljubljana, Pipanova pot 18 Tovarna alniko magnetov - MAGNETI, Ljubljana, Stegne 2.1 Izdelovanje orodij in vzdrževanje — ORODJARNA, Ljubljana, Stegne 17 Tovarna polprevodnikov — POLPREVODNIKI, Trbovlje, Gabersko 12 Izdelovanje spec. el. mat. — SEM, Ljubljana, Tržaška c. 2 Tovarna uporov in potenciometrov - UPORI, Šentjernej Tovarna baterij — ZMAJ, Ljubljana, Šmartinska c. 28
Pooblaščeni podpisnik
Po DO ISKRA - Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana
za: Tovarna RA sprejemnikov, SPREJEMNIKI, Sežana, Partizanska 82 Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki, Otoki 21 Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka, Reteče 4 Tovarna avtomatike, Pržan, Andreja Bitenca 68 Tovarna za montažo elektromotorjev, Spodnja Idrija
Pooblaščeni podpisnik
Po DO ISKRA — Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Savska c. 3
za: Električni aparati in releji - TELA, Ljubljana, Savska c. 3 Avtomatske in varilne naprave, Ljubljana Industrijska oprema TIO, Lesce, Alpska c. 98 Elektrospojna vezja ELA, Novo mesto, Ragovska c. 7a Napajalne naprave, Novo mesto, Bršljin 63 Orodjarna, Ljubljana, Stegne 15 Inženiringi, Ljubljana, Kotnikova 6 Procesna tehnika PCT, Ljubljana, Tržaška c. 2
Pooblaščeni podpisnik
Po DO ISKRA - Industrija avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica za: Tovarna malih zaganjalnikov, Nova Gorica Tovarna velikih zaganjalnikov, Nova Gorica Tovarna generatorjev in elektronike, Nova Gorica Tovarna vžigalnih tuljav in druge opreme, Bovec Tovarna žarnic, Ljubljana
Tovarna avtoelektro, elektro izdelkov ter visoko kvalitetne keramike, AET, Tolmin
Tovarna delovnih sredstev, Nova Gorica
Pooblaščeni podpisnik
Za ISKRA — Center za avtomatsko obdelavo podatkov, Ljubljana, Trg revolucije 3
ISKRA
številka 46 - 13. december 1975
Ljubljana, dne
Pooblaščeni podpisnik
Novi člani ZK v Avtoelektriki
V počastitev našega praznika 29. novembra je bila v Iskri — Avtoelektriki prisrčna slovesnost. V svečano okrašeni dvorani delavskega sveta so dan pred praznikom sprejeli v vrste zveze komunistov 24 novih članov iz
Milena Jerančič sprejema čestitke in spominsko knjižno darilo ob sprejemu v članstvo ZK.
4 TOZD in skupnih služb, kolikor jih ima ta delovna organizacija v Šempet-ru pri Gorici. Novosprejetim članom ZK, ti so predvsem mladi delavci — neposredni proizvajalci, je spregovoril organizacijski sekretar pri občinskem
komiteju ZK Nova Gorica Stojan Vodopivec, ki je povdaril pomen in vlogo ZK, orisal pa je tudi sedanjo politično situacijo v naši državi. Svečanemu sprejemu so prisostvovali tudi ostali člani ZK, ki jih je v tej delovni organizaciji 157. Vse novosprejete člane je pozdravil sekretar ZK v Avtoelektriki Stanko Komel, čestitke in zadovoljstvo ob sprejemu pa je izrazil tudi glavni direktor Jože Eržen.
Vsi novosprejeti člani so dobili knjižno darilo, po ..uradnem11 delu pa so se vsi zadržali še dolgo v prijetnem pomenku o dosedanjih uspehih in nalogah v prihodnje. Marko Rakušček
IZPOSOJENO IZ PAVLIHE
Ta mesec smo pa dobili debelejšo plačilno kuverto. V njej je bil namreč tudi anketni list...
Koncem oktobra je odšel v zasluženi pokoj dolgoletni sodelavec IC in sedaj delovne skupnosti Iskra Poslovne stavbe Marjan Polšak. Sodelavci so se mu za njegovih 12 let dela v Iskri lepo zahvalili in mu za slovo podarili lep Iskrin izdelek, ki naj ga še dolgo spominja na nas Iskraše.
ISKRA
Industrija za avtomatiko LJUBLJANA, Savska c. 3 TOZD Tela, n. sol. o.
objavlja prosta delovna mesta
1.	NABAVNI REFERENT
Pogoji: ekonomski tehnik in 5 let delovnih izkušenj, zaželeno je znanje nemškega jezika
2.	FINOMEHANIK
Pogoji: finomehanik in 3 leta delovnih izkušenj
3.	ODPREMNIK V SKLADIŠČU
Pogoji: prodajalec in elektromehanik in 3 leta delovnih izkušenj
4.	KONTROLOR II
Pogoji: strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj
5.	LIČAR
Pogoji: ličar in 1 leto delovnih izkušenj
6.	TEHNIČNI ADMINISTRATOR
Pogoji: administrator in 2 leti delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas s posebnim pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela.
Interesente vabimo, da v 8 dneh po objavi vložijo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovski službi tovarne Ljubljana, Savska c. 3.
Kandidati bodo b sklepih obveščeni v 15 dneh po seji odbora za medsebojna razmerja.
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Z obiska v Višnji gori
V	Višnji gori smo obiskali 85-članski Iskrin kolektiv - delovno enoto pržanske tovarne. Živahna mini tovarna je šumela kot čebelji panj. Delovne roke so živo utripale v delovnem ritmu. Po petnajstih letih dela so dosegli svoj renome, izkušnje in s kvaliteto dober glas.
V	pisarni nas je prijazno sprejel mojster Petrič, ki je prihitel iz proizvodne hale, kjer je urejal delo na trakovih. Takole nam je povedal na naša vprašanja:
„Načrt za letos je predvideval vrednost proizvodnje za 27.092,660 din. Do konca oktobra smo sledili temu načrtu in tudi prodaja izdelkov lepo teče, tako, da z zalogami nimamo težav. Izdelujemo v glavnem akustiko: zvočnike, hjačne zvočnike, elektronske alarmne sisteme in zvočne omarice.' Poleg tega še visoko frekvenčne (VF) elemente — medfrek-venčne TV dušilke.
ziranim namenskim varčevanjem prišli do stanovanj še nekateri člani kolektiva.
Za oddaljene delavce imajo dobro organiziran prevoz z vlakom in avtobusom, sicer pa so delavci po večini doma v bližnji okolici Višnje gore.
Pogledali smo še po proizvodnih prostorih in le tu in tam je kaka delavka dvignila glavo. Tepapo dela je hiter, saj WF sistem zahteva svoje. Lepo oblikovani elementi elektronske sirene so šli iz rok v roke in pred našimi očmi je nastajal simpatičen izdelek modernih oblik in barv. Tudi te komponente so važne na tržišču poleg kvalitete izdelka.
Skozi najmanjše mesto sem se odpeljal proti Ljubljani, nalašč počasi, da bi videl višnjegorski simbol — priklenjenega polža, pa ga ni bilo nikjer.
Idilični polž se je umaknil hitrejšemu tempu življenja. Vsaj sklepam tako!
KF
Delavcev nam ne manjka, le strokovnjakov ni, kolikor bi jih želeli.“
Tovarna ima impozantno lego na griču nad avtocesto, pod najmanjšim slovenskim mestom — Višnjo goro. Pa tudi notranja ureditev in standard na delovnem mestu sta na višini. Tako imajo svetle delovne prostore, centralno ogrevanje in zračenje po termogen sistemu. Lepo so urejene sanitarije in oddelek, kjer je več dela s kemikalijami, docela ločen od ostalih proizvodnih prostorov.
Mojster Petrič nam je povedal, da tesno sodelujejo s krajevno skupnostjo, saj je Iskra največje podjetje v kraju. Trenutno zbirajo sredstva za vrtec in novo šolsko telovadnico s samoprispevkom. Pred časom so na isti način kupili šoli kombi, za prevoz šolarjev iz oddaljenejših krajev. Posebna skrb razumljivo velja otroškemu varstvu in šolarjem, saj je od 85 zaposlenih 74 žena, ki so za ta vprašanja še kako zainteresirane.
Tudi stanovanjskih vprašanj se ne ustrašijo. Tako so že s stavbo obrata kupili stanovanjsko hišo, kjer stanujejo trije Iskraši z družinami. Nekaterim individualnim graditeljem so pomagali s posojili do lastne strehe tako, da so vsaj najnujnejše stanovanjske probleme rešili v vsestransko zadovoljstvo. Prav sedaj pa se s krajevno skupnostjo dogovarjajo o gradnji novega bloka. Tako bodo z organi-
LIKOVNIKI V BEOGRADU
Predsednik likovnega društva ZP Iskra Ivan Razboršek je na 2. srečanju mladih iz Iskra Commerce, ki je bil v Poreču, v svojem referatu dal osnovne smernice na kulturno-prosvetno delo-
Čeprav mlada po svojem obstoju ima novogoriška Iskra od leta 1960 do danes že približno 72 upokojencev. Tem sta se tik pred dnevom republike pridružila tudi Podberšič Maks in Sever Edvard, saj sta po dolgoletnem delu v tem kolektivu odšla v zaslužen pokoj. Od njiju so se poslovili sodelavci in sodelavke, zaželeli so jima še naprej uspehov, predvsem pa zdravja. Posnetek je nastal na dvorišču novogoriške Iskre.
OBVESTILO INVALIDOM ELEKTROMEHANIKE
VABILO NA PRIJATELJSKO SREČANJE
Vabimo vse invalide Iskre-Elektromehanike (ne glede na status invalidnosti), da se v sredo, 17. 12. 1975 ob 14. uri 10 minut udeležijo izrednega občnega zbora aktiva invalidov, ki bo v dvorani delavskega samoupravljanja nad restavracijo Iskre v Kranju. Pregledali bomo svoje dosedanje delo ter določili smernice za bodoče. Hkrati se nameravamo bolje seznaniti med seboj ter se v prijetnem in sproščenem vzdušju pogovoriti o vsem, kar nas teži ali zanima. Vabimo tudi vse tiste invalide, ki so naši nekdanji sodelavci in so nas morali zaradi bolezni (invalidnosti) zapustiti. Našega srečanja naj se (če je le mogoče) polnoštevilno udeležijo, pravtako pa tudi naših bodočih akcij. O slednjih bodo pravočasno obveščeni preko glasila „Iskra“’
Odbor aktiva invalidov Iskre-Elektromehanike, Kranj
Pred praznikom republike se je od svojih sodelavcev v skupnih službah ZP Iskra poslovil invalidsko upokojeni Maks Sluga. Iz bivše tovarne elementov, kjer je dolga leta delal v finančni službi, se je sredi l. 1968 zaposlil v strokovnih službah ZP, najprej kot svetovalec v nadzorni službi, nato pa kot vodja finančne operative. Zaradi bolezni je bil nazadnje svetovalec v finančni službi in na tem položaju tudi invalidsko upokojen. Sodelavci so se od vzornega sodelavca poslovili z iskrenimi željami in s praktičnimi darili.
Anica Blažič dela nas sestavljanju membran in nihajnih tuljav za zvočnik.
vanje mladine. Ponudil je pomoč društva likovnikov pri likovnem vzgajanju in konkretno predlagal, naj bi mladina v svoji delovni enoti organizirano delovala med ostalim tudi na področju likovne vzgoje. Predlagal je, da bi organizirali razstavo, na kateri bi razstavljali likovniki ZP Iskra.
Prva se je odzvala osnovna organizacija ZSM Iskra f filiala Beograd s prošnjo, da bi likovniki ZP Iskra razstavljali v prodajalni filiale v Beogradu v počastitev obletnice osvoboditve Beograda.
Predsednik komisije za kulturo občinske konference ZSM Srbije občine Stari Grad, je govoril na radiju Beograd (program 202) v oddaji za mlade. Obvestil je poslušalce predvsem mladino, da bo v prodajalni IC Beograd razstava likovnikov iz ZP Iskre. Pozdravil je to akcijo in povabil naj si ogledajo to razstavo. Na istem programu je govoril tudi predsednik osnovne organizacije ZSM lskra;filiala Beograd Jovan Zrnič.
Razstavo je 20. oktobra ob 17. uri odprla tovarišica Jakovljevičeva, ki se je najbolj angažirala pri pripravi te razstave. Na otvoritvi so bili prisotni uslužbenci filiale ter nekateri tovariši iz Ljubljane in Beograda.
Med njimi je bil tudi docent akademije za uporabno umetnost iz Beograda Gabimir Petrovič, ki je zelo pohvalno govoril o ideji in kvaliteti te razstave. Predlagal je naj bi likovniki ZP Iskra razstavljali v galeriji Duro Salaj v Beogradu in naj bi se društvo likovnikov povezalo s kuliurno-
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz TPP TEA, mladini TEA, sindikatu Iskre ter invalidski organizaciji, se najlepše zahvaljujem za obiske in za vso pozornost v času mojega zdravljenja
Irena Bajželj
ISKRA - glasilo delovnega kolektiv va ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-« haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor — Glavnburednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavec - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: časopisno - tiskarsko podjetje PR A-VICA-DNKVNIK. Ljubljana
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
prosvetnim združenjem Srbije in Beograda, da bi izmenjali izkušnje na področju kulturno—prosvetne dejavnosti v podjetju.
Razstava bo odprta do 30. 11. 1975.
Na tej razstavi razstavlja 14 avtorjev: Dular (Ljubljana), Feldin (Kranj), Goričanec (Kranj), Guček (Kranj), Horvat (Višnja gora), Kač (Ljubljana), Kavčič (Horjul), Kenig (Beograd), Lavrič (Kranj), Miklavžin (Šentjernej), Radojčič (Kranj), Razboršek (Ljubljana), Šraj (Rateče) in Vovk (Naklo). Razstavljeno je 39 del.
Ta razstava je prinesla nekaj novega v kulturno - prosvetno življenje Beograda.
Organizator, oz. osnovna organizacija ZSM filiala Beograd se najlepše zahvaljuje vsem likovnikom ZP Iskra za sodelovanje na tej razstavi. Razstava je s svojo originalno idejo (da razstavljamo v lastni prodajalni) in kvaliteto vzbudila velik interes. Da je kvalitetna dokazuje to, daje ogromno interesentov, ki bi radi kupili razstavljena dela. Nevsiljivo ta razstava deluje tudi propagandno in prispeva k afirmaciji Iskre ne samo komercialno, ampak tudi na k ul t u rno-p ro svet nem polju.
Razstava bo nadaljevala svojo pot v Prištino, ker direktor Branislav Živič v imenu filiale Priština želi, da bi tudi v njihovi prodajalni postavili razstavo v počastitev dneva armije od 22. do 31. decembra.
To je dokaz, da je mladina iz Beograjske filiale pravilno ravnala in dala idejo ostalim filialam. Zato se jim likovniki ZP Iskra iskreno zali valj u-jejo-
-I. R.-
ZAHVALA
Vsem, ki ste izkazali poslednjo čast našemu očetu
ALOJZU MARKELJU
se iskreno zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo sodelavcem Restavracije Iskra v Kranju in Instrumentov iz Otoč.
hčerke: Vida Peneš, Zorka Šalej in Olga Hiti
ZAHVALA
Ob boleži izgubi naše drage sestre
DORE OGRIS
se najtopljeje zahvaljujemo sodelavcem iz linije relejev, telefonskih vložkov, elementov in telefonskih aparatov TOZD TEA ter sodelavcem TOZD ERO in Duroplati za izraze sožalja, podarjene vence, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tov. Guni za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoče sestre Francka,
Micka in Štefka
V SPOMIN
FLORJANA KASTIGARJA
Cesta, ki ga je vsak dan znova vodila v nov^ življenje - ta cesta ga je pri komaj 32 letih nepričakovano nekega dne pripeljala v smrt... In njegovo življenje - življenje Florjana se je z vso voljo do dela, z vsemi začetimi in nedokončanimi sanjami o lepši prihodnosti, z željami po ustvarjanju - razsulo v prah.. .
Ostal je samo spomin -prepleten s solzami in posut s prstjo. Ostal je ljudem in času. . . Sodehvci iz montaže podsestavov v TOZD Števci v Iskri-Elektromehaniki ga bomo ohranili v spominu kot vestnega, požrtvovalnega tovariša, ki je vedno našel prijazno besedo za vsakogar in se z vsemi dobro razumel. Za njim ostaja boleča praznina. Slava njegovemu spominu!
Njegovi sodehvci
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega moža in očeta
FRANCA LOMBARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz ISKRE — Elektromehanike: in sodelavcem iz TOZD ATC za izraženo sožalje, podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena Tončka, hčerka Betka in sin Franci
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
FRANCKE MENCINGER
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tovarne števcev, osnovni organizaciji ZK in zvezi sindikatov za izraženo sožalje, podarjene vence in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Milena Lužan
ISKRA
številka 46 - 13. december 1975 1
Tekmovanje ŠD Iskra v I. slovenski ligi
od 20 možnih.
To daje razveseljive upe za prihodnje, saj je jasno, da morajo mladi igralci skozi trdo šolo prakse in teorije, za
to pa je potreben določen čas. Ni dvoma, da bo v prihodnjem tekmovanju v slovenski ligi čez leto dni napredek viden. Zdaj se bodo igralci posvetili klubskemu življenju, to je predvsem tečajem in klubskemu
prvenstvu.
Anton Preinfalk
V letošnjem moštvenem šahovskem tekmovanju v I. slovenski ligi 1975 se oslabljeno moštvo ŠD Iskra ni več moglo potegovati za prvo mesto, ampak je ostalo na 4. mestu za zmagovitimi Lescami ter za Novim mestom in Jesenicami izmed 12 ekip I. lige.
Moštvo ŠD Iskre je izgubilo štiri igralce iz lanske zasedbe (dva sta okrepila prav Lesce), mladinca pa sta zaradi let morala med seniorje. Mednarodni mojster Barle se je prav tedaj boril za ta naslov na conskem turnirju v Pulju in dva mojstrska kandidata zaradi zadržanosti nista mogla letos nastopati za društvo (vojska, zaposlitev). Kljub vsemu temu pa je šestorica seniorjev: Steiner, Galle, Bratko, Srebrnič, Mahnič, Rape in Mušič igrala izvrstno ter je med vsemi na prvem mestu, za pet točk pred Lescami, katere so porazili celo s 5:1! Na dveh ženskih in dveh mladinskih deskah smo nastopah z mladimi neizkušenimi močmi in z najnižjimi kategorijami. Že pred tekmovanjem smo se zavedali, da smo tu v primerjavi z drugimi slabši, saj so drugod nastopali celo prvokategorniki, pri ženskah pa dve mojstrski kandidatki. Kljub temu smo dosegh na mladinskih deskah 9 in pol in na ženskih 7 točk,
Vaterpolisti
solidni
Tudi v letošnji sezoni uspešno nastopa ekipa vaterpolistov Elektro-mehanike na občinskem sindikalnem prvenstvu Kranja v vaterpolu. Po doslej odigranih kolih je ekipa Elektromehanike na drugem mestu med skupno devetimi sodelujočimi ekipami. Za vodilno ekipo Tekstil-indus zaostaja le za 1 točko in je v sedmih dosedanjih tekmah štirikrat zmagala, dvakrat igrala neodločeno in eno srečanje izgubila. Član ekipe Elektromehanike Naglič pa je v tem delu prvenstva tudi najboljši strelec z 12 zadetki.	.C-
Tekmovalna ekipa Šahovskega društva Iskra v I. sindikalni ligi
Zmaga tudi v plavanju
Že četrtič so v zimskem bazenu v Kranju izvedli občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju, na katerem je sodelovalo prek 150 plavalk in pla« valcev iz 14 delovnih organizacij.
Razveseljivo je, daje bila na plavalnem prvenstvu solidna tudi udeležba plavalk in plavalcev Iskre-Elektromehanike, ki so to pot dosegli že posebno dobre rezultate. Obe ekipi Elektromehanike, ženska in moška sta v tekmovanju dosegli drugo mesto, pri ženskah s 145 točkami za zmagovalno ekipo Projekt s 196 točkami in pri moških z 252,5 točkami za zmagovalno ekipo Prosveta, ki je zbrala 276 točk. V skupni uvrstitvi ženskih in moških ekip je z zbranimi 397,5 točkami med skupno 14 ekipami prepričljivo zmagala Elektromehanika.
Še nekaj posamičnih rezultatov plavalk in plavalcev Elektromehanike: ženske A: 25 m kravl: ... 2. Žagar; 25 m prsno: 1. Kodler; 25 m hrbtno; :... 2. Žagar; ženske B: 25 m kravl:
OBVESTILO
Radioklub ISKRA obvešča, da bo v januarju 1976 organiziral
TEČAJ RADIOTELEGRAFIJE
—	tečaj bo dvakrat tedensko, vsega skupaj 70 ur
—	tečajniki se bodo spoznali z radio telegrafijo, pravili o radijskem prometu in z tehničnimi osnovami sodobnih radijskih sredstev
—	po opravljenem zaključnem izpitu bodo tečajniki postali radijski operatorji „Č“ razreda in jim bo omogočeno delo na klubski oddajni postaji
—	prijave vsak petek od 16»do 18»ure v prostorih kluba v Kranju, Stritarjeva 5/1 do vključno 25. 12. 1975
Na osnovi določil samoupravnega sporazuma delovne organizacije in sklepov delavskih svetov
ISKRA
Inštitut za produktivnost dela in metrologijo Ljubljana, Snežniška 1
razpisuje prosti delovni mesti v temeljnih organizacijah združenega dela:
1.	DIREKTORJA
TOZD Biro za industrijski inženiring
2.	DIREKTORJA
TOZD Inštitut za kakovost in metrologijo
objavlja prosto delovno mesto v delovni skupnosti skupnih služb:
3.	RAČUNOVODJE delovne organizacije
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko V
—	da ima visoko strokovno izobrazbo tehniške ah ekonomske smeri
—	da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih ah vodstvenih delovnih mestih
pod točko 21
—	da ima visoko strokovno izobrazbo elektrotehniške smeri
—	da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih ah vodstvenih delovnih mestih
pod točko 3;
—	da govori najmanj dva tuja jezika
—	da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri
—	da obvlada devizno poslovanje
—	da je pri svojem delu samostojen
Vsi kandidati morajo imeti moralnopolitične vrhne in aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost poslovnega vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa.
Pismene vloge s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo do 16. 12. 1975 v zaprti ovojnici na naslov: Iskra — Inštitut za produktivnost dela in metrologijo, Ljubljana, Snežniška 1, p. p. 9/1, z oznako ..razpisni komisiji".
Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili do 27. 12. 1975.
1.	Rakovec; 25 m hrbtno: 1. Rakovec; štafeta 3 x 25 m: 1. Elektromehanika Žagar, G odlov, Rakovec) moški A: 50 m kravl:... 3. Vukanac; 50 m prsno:... 2. Hvala; moški B:50 m kravl: ... 2. Naglič; 50 m prsno: . . .
2.	Naglič; moški C:25 m prsno: ... 2. Lapan.
Smučarski tečaji v Gozd Martuljku
Počitniška skupnost organizira v sezoni 1976 že sedmič smučarske tečaje za člane naših kolektivov in njihovih svojcev. Dobro organizirani tečaji omogočajo, da se tudi začetniki naučijo smučarskih veščin. Tečaje vodijo priznani smučarski učitelji iz Iskre.
Tečaje bomo organizirali v času:
I.	tečaj od 24. 1. 1976 do 31. 1. 1976
Ta tečaj je predvsem namenjen otrokom naših članov, t. j. v času zimskih počitnic.
II.	tečaj od 31. 1. 1976 do 7. 2. 1976
pa je namenjen vsem zainteresiranim članom Iskre.
III.	tečaj pa bomo organizirali od 7. 2. 1976 naprej, v kolikor bo dovolj interesentov.
Tečaj bo organiziran v depandansi hotela ,,Špik" v Gozd Martuljku. V kolikor bo več tečajnikov, pa bomo preskrbeli dodatna ležišča v zasebnih sobah.
Tečaji bodo 7-»dnevni in pričenjali se bodo v soboto s kosilom, končali pa naslednjo soboto z zajtrkom.
Cena za odrasle — za 7 dni — 1.100,00 din
Cena za otroke do 15. leta starosti — za 7 dni 950,00 din
V ceni so zajeti:
— kompletni hotelski penzion z ojačanim zajtrkom, turistična taksa, shramba smuči, stroški učiteljev, zavarovanje in organizacija-
Prijave za tečaj sprejemamo do vključno 22. 12. 1975, na Počitniško skupnost ZP Iskra, Prešernova 27, tel.: 24-926 in 24-905.
Ob prijavi je potrebno plačati akontacijo 500,00 din za vsakega tečajnika.
Vsi stroški tečaja pa morajo biti poravnani do pričetka tečaja na naši blagajni, ali na žiro račun. 50104-601-26955 — Počitniška skupnost ZP Iskra Ljubljana, Prešernova 27.
Organizator si pridržuje pravico preklicati organizacijo tečaja, v kolikor bi bilo premalo prijavljencev, ali pa neugodne snežne razmere. Pohitite s prijavami, ker je število tečajnikov omejeno na 40 mest.
Uspešni v sindikalnem avtorallyu
S Startom pred kopališčem v Radovljici so 16. novembra izvedli prvi sindikalni avtorahy občine Radovljica, na katerem je od 50 prijavljenih ekip nastopilo 28 dvočlanskih posadk iz organizacij združenega dela radovljiške občine.
Progai prvega avtorahya je tekla skozi Podvin, Črnivec, mimo Posavca čez Savo v Podnart, nato skozi Kamno gorico, Lancovo na Bodešče, okrog Blejskega jezera v Lesce in potem v Krpin ter naposled do cilja pred tovarno športnega orodja Elan v Begunjah.
Tekmovalne ekipe, med katerimi seveda ni manjkalo tudi nekaterih iz TOZD Iskre v radovljiški občini, so opravili tudi spretnostno vožnjo, streljale in kegljale, razen tega so morale posadke z vseh obeležij iz NOV na progi prepisati posvetila in glavne podatke, v Krpinu pa so morah še čez celotno trim stezo.
Med ženskimi posadkami je bila najboljša posadka Darinka Bohinc in
Anica Finžgar iz TOZD Mehanizmi v Lipnici (obe znani športnici, zlati smučarki), ki si je z najmanjšim številom kazenskih točk zanesljivo priborila zmago.
Med moškimi ekipami je zmagala ekipa iz OO sindikata družbenopo-litičnih orgaizacij občine Radovljica — Drago Rozman in Vlado Matjašič, drugo mesto pa je zasedla ekipa Zdravko Kelih in Franc Gros iz TOZD TI O v Lescah.	_c-
V
POJASNILO
Zaradi praznika dneva republike in iz tehničnih razlogov v tiskarni, kjer naš tednik tiskamo, je današnja 46. številka „Iskre" izšla z enotedensko zamudo, za kar prosimo bralce, da z razumevanjem upoštevajo.
Uredništvo „Iskre"
ISKRA POSLOVNE STAVBE Ljubljana, Trg revolucije 3
Objavlja
prosti delovni mesti:
1.	ARHIVAR - SAMOSTOJNI
zahteva se srednja strokovna izobrazba ali končana pokhcna šola z vsaj 2 leti izkušenj pri delu v arhivski ali administrativni službi
2.	PRIPRAVLJALEC GRADIVA
zahteva se končana pokhcna šola z vsaj Metnimi izkušnjami pri delu v arhivski ah administrativni službi.
Delovni mesti se objavljata za nedoločen čas.
Poskusna doba traja 3 mesece, nastop dela je mogoč takoj.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Splošno kadrovska služba Iskra Poslovne stavbe, Trg revolucije 3, kjer dobijo tudi vse ostale informacije.
ISKRA, Široka potrošnja, n. sol. o.
TOZD-Tovarna antenskih naprav, n. sub. o.
VRHNIKA, Idrijska cesta 42
RAZPISNA KOMISIJA ZA RAZPIS VODILNIH DELOVNIH MEST PONOVNO RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
vodje gospodarsko-fmančnega sektorja
POGOJI:
Poleg splošnih pogojev zahtevamo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri s 3, 5 ali 8-letnimi delovnimi izkušnjami na ustreznem delovnem mestu. V poštev pridejo tudi kandidati s krajšo ustrezno delovno dobo.
Poskusno delo traja 3 mesece.	......
Pismene prijave s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na zgornji naslov z oznako: Za razpisno komisijo.
Rok za sprejem prijav je 15 dni po objavi.
Ob izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijave.
In
memoriam
Franc
Lombar
Vedeli smo, da si bolan, vendar ms je stisnilo pri srcu ob spozmnju, da te ni več med nami. V trenutku in nepričakovano te je prezgodnja smrt otela iz naše sredine in mm vzela dolgoletnega delovnega tovariša.
Rodil si se pred 46 leti na Kokrici, odraščal in šobi na Gorenjskem, kjer si se tudi izučil za mizarja. Kot kvalificiran mizar si več kot 25 let skupaj z nami gradil in debi za boljšo bodočnost mše Iskre in ms vseh.
Težko življenje te je prekalilo v odločnega moža, poštenega državljam ter vzornega debvca in tovariša. Z mmi si delil dobro in sbbo, vedno msmejan in pripravljen storiti vse, kar je bilo v prid delovnemu človeku in naši družbi
Poleg strokovnega deb si vsa leta aktivno debi v družbenih organizacijah, samoupravljanju in na kulturnem področju.
Za mnoge Iskra še, posebno pa za ms, tvoje sodebvce iz mizarske debvnice in vzdrže-vanjafje tvoja smrt težka izguba.
Dragi Francelj Lombar - ti si odšel, tvoje delovno mesto v mizarski debvnici je prazno, tvoj spomin pa bo živel vedno med nami, svetal in lep/
Hvab Ti!	c _	.
Sodebvci