PoStnfna pl&Cam V gtrtovfmU
Leto LXrV„ št. 42
Ljubljana, sobota 21. februarja 1931
Cena Din L-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inseratl do 90 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5
Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, teL St. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--,
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
Neuspel atentat na albanskega kralja Zogu na Dunaju
Atentatorja sta dva bivša albanska oficirja — Atentat je politič lega značaja — Aretacija albanskih emigrantov
Dunaj, 21. febr. Snočni atentat na albanskega kralja Zogu stoji danes v ospredju vseh dogodkov in zanimanja, vse javnosti. Atentat ima docela politični značaj in gre kakor je dokazala dosedanja preiskava za delo albanskih emigrantov. Po ugotovitvah policije je bil atentat izvršen v trenutku, ko je kralj Zogu v svojim spremstvom zapustil državno opero in hotel stopiti v svoj avtomobil. V tem trenutku sta pristopila dva moža, potegnila velike pištole in začela streljati. Eden izmed atentatorjev je oddal dva strela, na kar je planil nanj v bližini stoječi policijski stražnik in mu iztrgal orožje. Dvorni maršal albanskega kralja Libohova je bil zadet od dveh krogel, vendar pa ga njegove rane niso ovirale, da ne bi tudi sam potegnil revolverja in začel streljati na atentatorja. Drugi atentator je medtem oddal 7 strelov, ki pa niso zadeli kralja, marveč njegovega adjutanta, majorja Popolaja, ki je obležal na mestu mrtev. Oba atentatorja, ki sta skušala nato pobegniti so takoj prijeli in odvedli na policijo. Sprva se je mislilo, da gre za dva albanska dijaka, pozneje pa se je ugotovilo, da sta atentatorja dva bivša albanska oficirja in sicer bivši žandarmerijski oficir Azis Kami in bivši aJlbanski kapetan Nok Gjelosi. Policija je še tekom
noči aretirala veliko število albanskih emigrantov in izvršila v njihovih stanovanjih hišne preiskave, da bi ugotovila morebitne sokrivce. Preiskava pa je ostala brezuspešna. Tudi oba atentatorja izjavljata, da sta izvršila atentat popolnoma samostojno iz političnih razlogov, hoteč umoriti kralja Zogu, da bi na ta način izzvala padec sedanjega režima v Albaniji. Gjelosi je tudi zatrjeval, da z drugim atentatorjem sploh ni bil dogovorjen. Sam je slučajno prišel k operi. Ko je tam videl avtomobil albanskega kralja je iz tega sklepal, da je v gledališču. Zato je čakal na konec predstave in ko se je pojavil kralj Zogu je začel streljati. Drugi atentator pa je izpovedal, da je vedel, da je kralj Zogu v gledališču. Že prejšnjega dne sta se v Gjelosijem dogovorila, da bosta izvršila atentat. Ko sta se zvečer sestala pred opero in opazila kraljev avto je Kami šel domov po revolver in se nato vrnil pred opero. Policija sedaj preiskuje v koliko so te navedbe resnične.
Pri Kamu so našli revolver starega sistema, ki je bil popolnoma izstreljen. Gjelosi pa je imel tako zvano mauser-so. iz katere sta bila oddana dva strela.
Na atentatorje je streljal tudi svetnik albanskega poslaništva Pasqualo Sar-rati, ki je spremljal kralja. Ranjeni mar-
šal Libohova je bil takoj po atentatu prepeljan v bolnico, kjer so ga operirali. Njegovo stanje je subjektivno in objektivno zelo povoljno. Ranjen je bil samo v stegno in desno roko. Truplo ubitega adjutanta Topolaja je bilo ob-ducirano in prepeljano v mrtvašnico.
Dunaj, 21. febr. O obeh atentatorjih je policija doslej ugotovila, da je Gjelosi, bivši albanski žandarmerijski oficir. Rojen je v Skadru leta 1893, živi pa že več let na Dunaju, kjer se je poročil z neko Marjeto Petrovičevo.
Drugi atentator je bivši kapetan albanske vojske rojen 1893 v Vilatu (Grčija), pristojen v Argiro kastro. Kami je pristaš bivšega ministrskega predsednika škofa Fan Nollija, Gjelosi pa je intimni prijatelj vodja albanske emigrantske skupine Razkimija Kombatara. Oba sta dobivala podporo od nekega na Dunaju živečega Zima Angjelina.
Vsi današnji listi objavljajo obširna poročila o tem atentatu, vzdržujejo pa se vsakih komentarjev.
Dunaj, 21. febr. Podkancelar hi zunanji minister dr. Schober je še sinoči obiskal albanskega kralja Ahmeda Zogu in mu izrazil v imenu vlade obžalovanje nad atentatom, obenem pa zadovoljstvo, da je ostal k$atj nepoškodovan.
f
Ali veljajo papeževi opomini tudi za Italijo
Zanimiva polemika med vatikanskim in fašistič glasili o papeževi encikliki
l M I I
Rim, 21. februarja, r. Med vatikanskim glasilom m fašističnim tiskom se je razvila zanimiva, polemika o zadnji papeževi enu cikliki o krščanskem zakonu. »Corriere dels la Sera«, Id je otvori! polemiko, je porabil papeževo encikliko za napad na Francoze, češ da ne žive po načelih krščanske morale, kar dokazuje nazadovanje francoskega pre* brvalstva. Francozi so bogati in zato neza* trpljivi: njihova nezaupljivost pa ograža svetovni mrr. »Corriere« je hotel s tem vse težkoče v svetovni politiki pripisati krivdi Francije zaradi njenega populacijskega pro* blema.
»Tribuna« pa je šla še dalje. Papeževa enciklika ji je dala povod, da napa-de vso sodobno civilizacijo, dokazujoč, da ima prav edino Mussolini, ki nastopa proti plut okra* ciji in vsem ostankom pnpfesijonalnega mi* litarizma. (Misli seveda zopet Francijo.) Kpnčno pa djaje »Tribuna« lekcijo tudi Vas rikanu, češ da papež v Italiji zahteva, naj tudi državno zakonodajo narekuje kato* lrško pojmovanje zakona, dočim v drugih državah, kakor na primer v Nemčija, kato* hške stranke paktirajo s socialisti, frama*
zoni in celo s komunisti, ki vsi rušijo ona načela, na katerih sloni papeževa enciklika. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano«
v ostrem tonu zavrača vse te in slične na* pade, ki se pojavljajo rudi v drugih faši* stičnih listih. Na namigavanja »Corriera della Sera«, da je papeževa enciklika naslov* ljena v prvi vrsti na Francoze, pravi, da so taki zaključki nedopustni. Enciklika je na* slovljena na vse narode in države enako in prav vsak more in mora črpati iz nje ko« ristne nauke.
Se ostreje odgovarja »Osservatore« na napade »Tribune«, Očita fašizmu, da hoče imeti za sebe nekako »etično avtonomijo« in da prihaja zato često v konflikt s cerk*
vi jo. V Italiji se dalje tolerira odkrita akatoliška propaganda za razporoko in omejitev porodov ter obstoje cele idejne šole, ki radikalno zanikajo vsa načela, na katerih slonita javna in zasebna, zlasti rodbinska morala. Ziato j«, zaključuje »Osservatore« višek knpertinence m brez* vestnosti, ako se enciklika »Časti connu-bii« komentira tako, kakor da bi se Italije ne tikala, temveč bila ukor le katoličanom v drugih deželah.
Posvetovanje o omiljenju krize v domači
gozdni industriji
Konferenca šumske industrije savske in dravske banovine — Priprave za anketo v Beogradu
Sušak, 21. febr. n. Včeraj popoldne se je vršila na Sušaku seja društva domače šumske industrije savske in dravske banovine. Zborovaka so odposlali pozdravno brzojavko ministru za šume in rudnike. Tajnik društva je poročal o dosedanjem delu uprave za pospeševano izvajanje zakona o načmu rezervacije v območju Gorskega Kotara, Na današnjem zborovanju so razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki jih bodo pretresali v kratkem na šumski anketi v Beogradu.
Izvoljeni so bili tuda zastopniki, ki bodo na tej anketi zastopali interese in predloge društva domače šumske industrije savske in dravske banovine. V Beogradu bodo med drugim tudi razpravljali o načrtih za ublažitev sedanje krize, ki teži šumsko industrijo, zlasti one žage, ki predelujejo izključno bukov les m les iglastega drevja. Med drugim bodo zahtevali v Beogradu tudd 30 odst. znižanje železniških prevoznih tarif.
Ureditev vodnega režima z Rumunijo
Beograd, 21. febr. p.   Davj se  je vrnil
beograjski župan inž. Milan Nešič* iz Bukarešte, kjer se je mudil kot ekspert naše delegacije, kj vodi pogajanja v svrho ureditve vodnega režima med Jugoslavijo in Ruirtu-ndjo na onem ozemlju, ki je bilo po državnih mejah razdeljeno med obe državi. V -z-javi, ki jo je dal novinarjem, je naglasil, da je ibl v vseh vprašanjih dosežen sporazum. Gre predvsem za vodni režim v vodah ob
skupni meji, za ureditev vodnih zadrug, za skupno vzdrževanje vodnih zaščitnih naprav in temu enako. Ker je dosežena v vseh vprašanjih popolna soglasnost, se sestavlja sedaj besedilo generalne konvencije. Rumunski delegaciji je predsedoval mi-mster Contescu- Maši delegaciji je bi v Bukarešti prirejen presrčen sprejem in se je tudi ob tej priliki manifestiralo tesno prijateljstvo in zavezništvo med obema državama. Zupan Nešič je bal sprejet tudi na dvoru ter je imel priliko eovortti z našo kraljico, kri se, kakor znano, mudi na romunskem dvoru.
Drzen roparski napad
Beograd. 21. febr. Beograjski listi poročajo o drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen v Somboru na blagajnika vodne zadruge Jovana Mihanja. Napadla sta ga dva neznanca s samokresi v rokah in mu vzela 18.000 Din. Eden izmed njih ga je udaril s topim predmetom po glavi, nato -sta mu vzela denar in pobegnila. Orožniki ju zasledujejo.
Gospodarski odnošaji z Grčijo
Beograd, 21. februarja. Po vesteh iz Atene je imela snoči v Atenah trgovska zbornica konferenco o ustanovitvi grško-jugoslo venskega gospodarskega komiteja. Konference so se udeležili najuglednejši predstavniki Aten. Sprejet je bil predlog, da se osnuje v Atenah centralni komite, v Solunu in Skoplju pa izvršna komiteja. V najkrajšem času se bo vršil sestanek članov beograjskega in atenskega komiteja, na katerem bo določen program za nadalj-no delo.
Klasifikacija naših velesejmov
Beograd. 21. febr. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič je izdal odlok, da sta oba letošnja sejma v Ljubljani kot vzorčna vel esej ma in oba zagrebška zbora, pomladanski in jesenski kot uradno priznani razstavi v smislu § 94 pravilnika.
Poset nemških industrijcev
Beograd, 21. febr. Tu se vrše velike priprave za sprejem nemških industrijcev, ki pridejo, da prouče gospodarski in industrijski položaj Jugoslavije. Nemški industrijci bodo obiskali Ljubljano, Zagreb in Beograd.
Gandhi bo interniran?
Beograd, 21. febr. Po vesteh iz Bombava je indijska vlada sklenila, da Gandija in dvesto najuglednejših članov indijskega kongresa internira na otokn Sv. Jelene, če bo indijski kongres odklonil načrt ostave, ki je izdelan na nedavni konferenei okrogle mize v Londonu.
Nova zemlja
na južnem tečaju
Oslo, 21. februarja, s. Zunanje ministrstvo je dobilo brezžično brzojavko kapetana Larsena, ki je Slan norveške ekspedicije na južni tečaj. Po tej brzojavki je Lar-sen z letala odkril novo zemljo na južnem tečaju. To ozemlje se razprostira 70 stopinj 30 minut južno hi 24 stopinj 15 minut vzhodno do 68 stopinj 40 minut južno in 33 stopinj 30 minut vzhodno. Larsen je vrgel na to ozemlje norveško zastavo ter dokumente, v katerem se veK, da je v imenu norveške vlade vzel v posest to zemljo. Z dovoljenjem kralja je ta nova zemlja dobila ime po princesi Ragubitd.
Mednarodne smuške
tekme v Bohinju
Tekmovanje na 18 km — Prvak Josef Nemecky (ČSR), drugi Joško
Janša (Jugoslavija)
Bohinj, 21. februarja. Bohinj je v znamenju prvih mednarodnih smuških prireditev. Vse hiše so okrašene z zelenjem in zastavami na čast odličnim gostom in inozemskim tekmovalcem. Življenje v Bohinju je kljub temu, da je dopoldne do 10. močno deževalo, izredno živahno. Na vseh koncih in krajih je bilo mnogo tekmovalcev, oprtanih s smučmi, mnogo je pa bilo tudi gostov, ki so že prispeli iz Ljubljane, Zagreba, Maribora in drugih krajev naše države. Glavni naval gostov pričakujejo šele danes in jutri, ko bosta posebna vlaka iz Ljubljane in Maribora pripeljala udeležence smuških tekem.
Ob 8. zjutraj so bile zadnje priprave za tekmovanje končane in tekmovalci so odšli na start. Ob 9. je dal starter dr. Stane Tavčar iz Ljubljane znamenje za start. V kratkih intervalih je startalo po vrsti okrog 60 tekmovalcev. Med temi so bili Kadavy, Fišera, Šimunek, Faistauer Jaroslav in Fal-stauer Josip, Slonek in Nemeckv, ki je obenem startal kot zadnji tekmovalec. Na startu so bili tudi trije Avstrijci in sicer K5nlg iz Gradca, Josef Weiss iz Celovca (KAC) ter Henel Otto (KAC). Od domačih tekmovalcev sta manjkala inž. Janko Janša (Bled), ki je obolel na hripi ter Boris Jenko (Ilirija), ki ni prispel iz Monakovega, kjer studira..
Vreme v Bohinju je bilo izredno slabo. 2e navse zgodaj je lilo kakor iz škafa, dež je izpral in razmehčal sneg., na vsej progi sc bUe same luže. Teren je bil izredno slab in je zahteval od tekmovalcev največje fizične napore. Videti je bilo takoj, da bodo progo prevozili le najbolj ruti rani tekmovalci. Res so se že kmalu po. startu vrnili nazaj k Sv. Janezu trije šibkejši smučarji, ki so sredi proge izstopili.
Proga na 18 km je vodila od Sv. Janeza proti Žlanu, nato ob robu gozdov navzdol čez cesto pri vasi Savica skozi vas Brod, navzgor čez Senožeti na najvišjo točko 200 metrov relativne višine. Odtod je proga strmo padala proti Češnjevci in nato vodila ob novi kanalizaciji položno navzdol do Jezera in ob jezeru mimo cerkve čez most do cilja pri vhodu v hotel Sv. Janez. Časome-rilca na cilju sta bila savezni tajnik g. Joso
Akcija za uvedbo mednarodnih trgovskih tovornih listov
Beograd, 21. febr. A A. Znano je, da pripravlja mednarodna trgovska zbornica že del j časa mednarodni trgovski tovorni list za promet po železnicah, ki naj bi imel značaj andosmana, kakršni se rabijo v pomorskem prometu in ki obenem označujejo rastnika blaga. MTZ ie zdaj razposiaila na posamezne odbore okrožnico, v kateri želi odgovora na tale vprašanja: L za katere kategorije blaga želi trgovec tak mednarodni tovorna list 2. na katere železniške postaje naj gredo ta mednarodni Bsti, in 3. iz kakšnega nagiba žele trgovci uvesti take trgovske liste. Mednarodna trgovska zbornica želi, naj se odgovori motivirajo, da se bodo mogli upoštevati posamezni primeri
Velika tatvina v poštnem vozu
Beograd, 21.  febr.   e.    Iz  paračina janr«
ljajo, da je iz poštnega voza, ki prevaža pošto s kolodvora v mesto, zginila včeraj poštna vreča, v kateri je bilo razen priporočenih pošiljk tudi 188.500 Din gotovine. Preiskava je ugotovila, da je ukradel denar prevoznik pošte sam Todor Janjičević. Tatu so aretirali ter ugotovili, da je porabil od ukradenega denarja samo 14 I>m, vse ostalo so našli še pri njem.
Krat] Karoi obolel na hripi
Beograd, 21. februarja. Iz Bukarešte poročajo, da je kralj Karel obolel na lahki hripi in da dvora ne bo zapustil za nekaj dni.
Boji z razbojniki v Mezopotamiji
London, 21. febr. AA. Iz Mezopotamije poročajo, da je neka razbojniška tolpa vdrla čez mejo pri TJrfi in se spopadla s turškimi stražami in prebivalstvom. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih.
Nezgoda danskega princa
K odan j, 21. febr. AA. Ko sta princa Kund in Axel preizkušala neko razstrelji-vo, se je vnelo ter ranilo princa Kunda na glavi
Goreč in češkoslovaški tehniki referent arh. Karol Jarolimek.
REZULTATI
Kmalu po 11. so se pričeli vračati tekmo« valci. Rezultati so bili nastopni: najboljši čas dneva je dosegel Josef Nemeckv, ki je prevozil izredno težko in naporno progo v času 1:39.33, drugi po času najboljši je bil naš najboljši reprezentant Joško Janša (Ju* goslavija) v Času 1:40.11. Njegov čas je samo za približno pol minute slabši. V sklenjeni vrsti so sledili češki tekmovalci, ki so si priborili nadaljnih 6 prvih mest. Tretji je prispel Simunek v času 1:41.36, četrti Faistauer Jaroslav v času 1:43.46, pe* ti njegov brat Josef Faistauer v 1:44.20, šesti Kadivv v 1:45.02, sedmi Fišera v 1:45.11, osmi Slonek v 1:46.4, deveti pa jo bil zopet Jugoslovan Brvar v 1:50.53. Prvi avstrijski tekmovalec je prispel Sele kot deseti na cilj v 1:53.41. Pred njim je bil še Jakopič v 1:52.34, nato so pa sledili Knap v 1:57.42, 2enrva v 1:59.55, Černe v 1:58.28, za njim pa Norvežan Guttormsen v 2:00.2. Guttormsen je vozil okrog 6 trn brez palic, ker sta se mu zlomili. Šele na Senožetih je dobil drage in je lahko na* prej tekmoval . Kljub smoh, ki ga je dole* tela, se je Izvrstno odrezal. Njemu je sle« dil Jurič v 2:01.47, Soštarič v 2:02.11, Srki* sny v 2:02.58, Lakota v 2:03, Osvald v 2:03.48, Sramel je prispel na cilj zelo izmučen v času 2:10.59, njemu jo pa sledil Ti* merly v 2:15.07. Dragi tekmovalci so šele za njimi prihajali na cilj m njih rezultati do opoldne še niso bili izračunani. Vsi H tekmovalci so Jugosloveni.
Kot rečeno, je vse dopoldne deževalo, pa tudi med tekmovanjem samim je lilp ka* kor iz škafa. Proga je bila izredno težka. Ponekod so hudourniki odnesli ves sneg in napravili globoke brazde, tako da so mo» rali delati umetne mostove, da je bilo tek* m ovan je sploh omogočeno. Cas tekmova* nja seveda z ozirom na take okoliščine ne more biti izvrsten, je pa kljub temu prav dober. Nemeoky je startal kot zadnji, pri* spel pa kot četrti na oilj. Janša je startal 33, prišel je pa 5. na cilj. Sedaj je v Bohinju jasno. Megla se je dvignila m je pričakovati lepega vremena.
Jugoslovenska razstava v Parizu
Pariz, 21. februarja. AA. Po krasni razstavi francoske umetnosti prošlo poletje v Zagrebu priredi jugoslovensko društvo >Zemlja« pod pokroviteljstvom jugosloven-skega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča razstavo v galerijan Bollleres. Razstava bo trajala od danes 20. februarja do 3. marca Tako bodo imeli Francozi priliko seznaniti se s tendencami jugoslovenske likovne skupnosti, ki stremi za tem, da 6im krep-keje razvije jugoslovensko narodno umetnost, boreč se pri tem proti tujim vplivom, čeprav je večina njenih članov studirala baš v Parizu.
Izbruh vulkana v Novi Zelandiji
Wellington, 21. febr. č. Vulkan Kaupo je pričel ponovno bruhati in ogrožati dolino Vairakai. Doslej je rjorušenih 50 hiš.
600.000 brezposelnih v Newyorku
Newyork, 21. febr. AA. Po uradnih podatkih je v samem Newyorku 600.000 brezposelnih. Skušan jm bodo podpirati z javrnini prispevki m zbiralnimi akcijami.
Začetek opere Valkira
drevi točno ob
% 20.
Abon m a B
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.80, Berlin 13.51, Bruselj 7.9211, Budimpešta 9.006, Curih 1095.9, Dunaj 797.S1, London 276.06, Newyork 56.725, Pariz 222.76, Praga 168, Trst 297.46.
INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275. Pariz 20.33, Lon> don 825.18625, New Tork 518.65, Bruselj 72.28, Milan 27.14, Madrid 54.50, Amster* dam 208.10, Berlin 123.24. Dunaj 72.84. Sofija 3.75, Praga 15.345, Varšava 58.05, Bu» dimpešta 90.43425,  Bukarešta 3.0625.
Zanimiva sodna statistika
Za 400 Din se pravdajo že več let - Kazenske zadeve deželnega
sodišča
Ljubljana, 21. februarja.
Ljubljanska policijska uprava je pred dnevi objavila statistiko o svojem pošlo« vanju. To poročilo prikasuje Ljubljano v dobri in slabi luči. Še sanimivejsi so si» cer suhoparni izkazi višjega deželnega so* dišča o številu poslov pri vseh pkrajnih in zbornih sodiščih, spadajočih pod pristoj. nost tega sodišča. V okoliš višjega dežeU nega sodišča spada 49 okrajnih sodič in 4 zborna sodišča. V sumarnem izkazu se zrcali ves gospodarski položaj naših kra* jev, pa tudi kriminaliteta.
Pri vseh 4 zbornih sodiščih je bilo lani 26.868 uradnih poslovnih Številk in prav to* liko raznih aktov Mnogi akti so se med poslovanjem zelo odebelili Tehtali so po več kilogramov, kajti mnoge pravde se vle* čejo kakor morska kača ki še do danes niso končane. Pri deželnem sodišču traja« ta 2 civilni pravdi od leta 1925. Iz leta 1927 datirata tudi 2 pravdi, kjer gre xa 44.145 Din in za 100.632 Din. Nekaj pravd je bilo naperjenih tudi proti državnemu zakladu. Zanimivo je, da se pri okrajnem sodišču neka pravda, katere sporni pred* met cenijo na 400 Din, vleče že tudi več let. Pravda je že preromala vse instance, od okrajnega sodišča tja do vrhovnega sodišča odnosno stola sedmorice. Tožba pa je bila naposled vrnjena prvemu sodniku z nalogom, naj okrajno sodišče iznova o nji razpravlja.
Poučni so podatki o poslovanju kazen* skega oddelka pri ljubljanskem deželnem sodišču. Ta oddelek obstoja iz senata tro* jice in petorice ter iz 2 sodntkov*poedin* cev. Državni tožilec je preganjal 1856 oseb, zasebnih tožiteljev je bilo 1611, za* sebnih udeležencev, ki so nastopali kot to* žitelji pa 5. Da je število zasebnih tožite* ljev tako poraslo, je vzrok v tem, ker so vsa žaljenja časti in klevete dodeljena sod* niku*poedinou deželnega sodišča. Od pred* lanskega leta je ostalo nerešenih 284 ka* ženskih zadev.
Brez razprav je bilo rešenih 1433 kazenskih zad/ev, glavnih kazenskih razprav pa je bilo 1556, a drugim oblastvom je bilo odstopljenih 330 aktov.
Beograjski zdravnik specijalist dr. Konstantinović je izdal ilustrirano brošuro o prostitu-.-iji, ki je aar&di novih načel Nezanimiva in zlasti za moške ako poučna. Iz te brošure pri-tešemo glavne misli.
Brošura dr. Bogoljuba Konstantinović a »Prostitucija in družba« je socialno-medi-cinska razprava s posebnim o žirom na problem prostitucije in njenega pobijanja ▼ Jugoslaviji. Kot študij prostitucije je bila prirejena posebna anketa; pri njej so sodelovali predstojniki državnih ambala-torijev za venerične bolezni, ki so dali potrebna statistična poročila in pojasnila o prostitutkah.
Uvodoma naglasa avtor, da niti v svetu, še manj pa pri nas ne obstoja proti temu zlu dobro organizirana borba na oni široki podlagi, ki jo je postavila današnja znanost in kakršno problem zahteva.
Površni gledalci in poleg njih tudi ma-lodušneži smatrajo nepovoljne momente v borbi proti prostituciji in nejasne uspehe kot stvarne neuspehe in tolmačijo to na jako enostaven način: Prostitucija je vedno bila in vedno bo; zato je vsaka borba proti njej brezuspešna.
Avtor pa temu naziranju odločno ugovarja, češ: zgodovina nas uči, da se menjajo običaji, način življenja, uživanja in mnogi momenti, združeni naravnost s človekovo fiziologijo.
Prostitucija je pravo zanikanje zakona (braka). Zakon je steber stremljenja za gospodarsko in rodovno ohranitev človeštva; moški, ki noseča prostitutke, nima nikake odgvornosti do žensk, ki so se mu udale; o zajednici življenja aH o skrbi za potomstvo ni niti govora.
Vendar se ne more smatrati vsaka izvenzakonska zveza med moškim in žensko sa prostitucijo. Sem spadajo spolni odnosa ji pred sklepanjem zakona. V Jugoslaviji taki odnošaji med fantom in dekletom niso redki. Tuđi ni prostitucija konkubinat ali divji zakon, ki is kaJcrsnegakoli vzroka ni sodno aH cerkveno potrjen, žene, ki žive v taki zvezi, nimajo ničesar skupnega s prostitutkami. Na tako Imenovano sodobno ljubezen pa Človeštvo mnogo greši in je navadno prehodni stadij k prostituciji.
Zanimivo je, da zastopa avtor staB-šče, da moški od narav* al poHgamaa: že sama narava govori proti temu, ko vzdržuje vedno skoraj tato štetilo moških in ženskih bitij. Neznatne razlike tu ne prihajajo v poštev. Dokazano je, pravi pisatelj, da poligamija nikakor al primarna pojava prirodnih nagonov, nego se javlja šele v razvoju društvenega Življenja, v razvijanju zajednice in držav. AkO Je Imel predzgodovinski Človek vec Žen, so bile temu vzrok gospodarske potrebe, da Je imel več delovnih moči, — as pa morda poligamski nagon. Dr. K. omenja razloge proti poligamiji celo iz živalstva.
Dokazovanje potrebe ali celo koristnosti prostitucije je nevsdrfljivo pred objektivno in strogo kritiko. Da sporna abstinenca nima nikakih škodljivih posledic, je danes Že spletno priznano. Neumna je tudi trditev, da je prostitucija značilna po-
V preiskovalnem zaporu deželnega sodi* šča je bilo lani 824 oseb, koncem leta jih je ostalo še 77.
Koliko je bilo lan! obtožnic? Državni to* žitelj sam je vložil 870 obtožnic, zasebni tožite!ji 797 in zasebni udeleženci 5. Za* sebni tožitelji iz rasnih krajev, zlasti z Gp* renjske, so vodili ogorčene pravde zaradi žaljenja časti, ki so dostikrat veljale nad 6000 Din.
Na obtožbo državnega tožitelja so bile obsojene 804 osebe na krajšo ali daljšo ka= zen. Cenijo, da znaša celotno število kazni nad 300 let. Na zasebno obtožbo je bilo obsojenih 229 oseb. Tiskovnih pravd je bilo 52. Na obtožbo državnega tožitelja je bilo izrečenih v tiskovnih pravdah 10 ob; sodb. na predlog zasebnega obtožitelja 2, a 3 obtoženci so bili oproščeni. Ostale ti* sk^vne pravde še teko. V 5 primerih je bilo dovoljeno obnovitveno postopanje. Trije inozemci. ki so se nahajali v pritvoru, so bili na intervencijo dotične države izročeni inozemskim sodiščem.
Sodnikaspocdinca »ta lani poslovala v 1197 kazenskih zadevah, senat pa je raz* pravljal o 359 primerih. Prošenj za pomi* loščenje je bik) vloženih 9, revizij pa 8. Pravno pomoč je nudilo deželno sodišče v 909 zadevah.
Taka je statistik« o poslovanju kazen* skega oddelka ljubljan   deželnega sodišča.
Pri vseh 49 okrajnih sodiščih je bilo lani 190.136 poslovnih številk. Će računamo, da je posamezni akt povprečno tehtal 20 dkg, dobimo 39.227.20 kg. Z akti dežel, nega sodišča po 5.373.60 kg. bi torej vsi spisi sodišč tehtali 44.600.80 kg. Sodna kro* nika je lani zabeležila tudi prav komičen prizor. Poštno obvestilo« da je treba na pp» šti dvigniti neki sodni spis, težak okoli 75 dkg, je prejel uradnik, ki je bil takrat močno zamišljen. Površno je pogledal ob* vestiio in se je kar ustrašil. Cital je obve* stilo napačno, namreč tako, da je treba iti iskat akt, kt tehta 75 kg. Odredil je takoj, da je jetnišnica poslala paznika z dvema kaznjencema in cizp na poŠto po akt. Se« veda so na pošti sodnr »ekspedicijo« za* čudeno gledali.
teza ženskega značaja, ker v tem slu sta si oba spola enaka. Potenciran in iskažen prirodni nagon m merilo sa vse Žene. niti poteza njihovega značaja. se vedno je le izjema, pa naj si bo prostitucija še tako razširjena, trdi avtor.
Najmanj pa se more trditi, da prostitucija ščiti čistoto obitelji. Prej jo maže in ponižuje. Razlagati prostitucijo samo z biološke strani človeka ter naglasa t i njegove fiziološke potrebe, se pravi zapirati oči pred resnico.
Prostitucija ne korenini v ženskem bistvu, ni potrebno zlo, ni nadomestilo za kdovekaj, ni sredstvo za vzdrževanje ženskih eksistenc in ni potreba moških.
Med vzroki prostitucije navaja dr. Konstantinović predvsem pogrešno ume vanje nalog in dolžnosti človeka, fizioloških funkcij telesa ter vobče nepravimi pogled na svet. Ta orijentacija pa je posledica napačne vzgoje, pri kateri sodelujejo domača hiša, ulica, človeška družba, čtivo in sploh vsa okolica.
Proučavanje večjega števila prostitutk je pokazalo, da so prav različni in komplicirani vzroki, ki so gnali posameznice v prostitucijo. V glavnem je možno vzroke deliti v dve skupini: 1.) osebne; 2.) socijalne.
Med osebne vzroke spadajo: aktivni, nekontrolirani spolni nagon, želja za novo tari jami in ekscesi, pomanjkanje volje, nesposobnost za očuvanje osnovnih prvin pravilnega življenja, nenormalnost m omahljivost v duševnem življenju. Socijalni vzroki so: neenakost spolov, slabi vzgledi takozvanega kulturnega življenja, gospodarske prilike, okolica, socijalni položaj .pogrešna spolna orijentacija in napačno društveno razumevanje.
Dr. K. trdi, da vsa okolica in današnja človeška družba deluje z vsemi sredstvi na to, da prihaja spolna ljubezen Skoraj vedno do izraza ondi, kjer tega ni treba in v nepravem času ter na nepravilen način. Ulica, kino, pokvarjene služkinje, po-hujšani starejši tovariši, slabi Časopisi, slike, romani: vse to navaja mladino, da prezgodaj sposnava seksualno Ijubesen od napačne, negativne strani. Pod takimi prilikami se razvija mladež, pripravljena in sposobna, da podleže vsem slabim instinktom in izkušnja vam. ftn«*«^ je, da je padlo — kakor kažejo zbrani p~*nf*ri — izmed 373 deklet - prostitutk 228 že do 16. leta, 1 s 11. leti, 8 s 12., 26 s trinajstimi leti itd.
Človeška družba daje moškemu odločilen položaj, čegar posledice se izražajo tudi negativno. Na prvem mestu treba omeniti neenakost pred zakonom in javnim nsslljiskjeia\. Kar je pri moškem samo ob sebi razumljivo in naravno, isto je pri ženski kanujivo in povod, da jo človeška družba vrže is svoje srede. Moški se zaveda tega; v tem pravnu se je vršila njegova vzgoja in družba ga ščiti. Za ocenjevanje vsega dejanja in nehanja je svet ustvaril dvojno merilo, d ve Jas moralo. Značimo pa je, da prav ženske vedno sodijo svojo padlo tovaristeo strožje, nego moškega. Padle devojke prezirajo, njihovi zapeljivci pa so dobrotioJe* >• najboljši, seveda tudi žesess ti ssln
Ta dvojna morala je kriva, da se prostitucija popolnoma pogrešno smatra sa žensko vprašanje. 8aj ženske se ae vda-
jajo prostituciji samo is lastnih, osebnih nagibov, nago v velikem delu tudi zato, ker jih molki iščejo, aavajajo, zapeljujejo. Zahtevi z ene strani sledi ponudba s
druge...
človeška družba torej v veliki meri nudi možnost za razvoj prostitucija Roditeljska patnja in ijubesen so najboljši branitelji prostitucije. Slabe rodbinska in stanovanjske razmere pa jo pospešujejo.
Da so veliki krivci rasžirjanja prostitucije takoimenovani trgovci s belimi sužnjami, je dognana stvar. Drsava in družba pa te trgovce podpirata s tem, da trpita javne hiše. V znani zagrebški aferi leta 1925, ko je oblast zalotila celo organizirano zvodniško družbo, ni bila niti ena izmed 18 deklet preje prostitutka; vse so bile brez službe ali so Čakale nanjo.
Iz tega je razvidno, da igra pri vdaja-nju v prostitucijo poleg slabe vzgoje, mi-ljeja, nagnenja k razvratnemu življenju, nesrečne ljubezni in osamelosti važno violo tudi socialni moment: brezposelnost, ki ji sledi beda.
Znano je in tudi prirejena anketa je iznova potrdila, da gotovi ženski poklici prav posebno dajejo veliko število prostitutk.
Iz stanu služkinj prihaja n. pr. 20 do
60% prostitutk. To pa zato, ker so povečini še nepripravljene sa Življenje, ko gredo v svet, so slabo vzgojene in jim nedostaje zaslombe domače hiše. Gospodinje se
Kriza v lesni
industriji
Vedno pogosteje se piše in govori o krizi lesne industrije. Kljub temu pa davčna bremena niso manjša, temveč nasprotno še mnogo večja.
Lani so se davki v primeri s prejšnjimi leti potrojili, ker je bila uvedena pridobni-na namesto prejšnje dohodnine. Poleg toga je mestna občina ljubljanska uvedla poleg trznine še uvoznino, katere menda še ne misli odpraviti in ta znaša okrog 15 Din od m3 okroglega lesa.
Banovina nalaga visoke doklade k državnim davkom za ceste in je uvedla takso na 6eenjo gozdov, ter vagonski davek od nakladanja vagonov, sedaj pa obljublja še posebne takse za obrabo cest. Te cestne doklade tudi niso pravične, ker vozniki s konjsko priprego v primeri z avtobusi cesto le pogladijo in bi morali biti zato davka prosti. Kako so bile pred leti lepe. gladke ceste, ko še m bilo avtobusov, četudi ?o se vozili težki vosovi.
Ljubljanska uvoznina ne le da prav nič ne ščiti lesne industrije v Ljubljani, temveč, takorekoč ljudi odganja od mesta na okoliške žage. Zato je nujno potrebno, da se oim preje ukine ali vsaj znatno omili. Posebno sedaj je pravi čas, ko se sestavlja nov občinski proračun.
V interesu odprave lesne krize je, da se od naštetih 6 različnih vrst cestnih prispevkov (doklad). ki vse občutno posegajo v lesno industrijo, črtajo najmanj 4 do 5, ker bi bila sama cestna doklada k direktnim davkom v sedanjih težkih časih, dovolj sicer se bo še bolj pospešila brezposelnost, ker že sedaj 50 do 00% žag stoji.
Posebno pa ljubljanska uvoznina na okrogel les obremenjuje izjemoma samo ljubljansko industrijo, docim na deicli tega ni, četudi so tam delavske moči cenejše.
Prizadeti.
Čudno postopanje stanovanjskega urada
Stanujem v eni izmed bivših ječ na ljubljanskem gradu. Stanovanje obstoja iz enega samega prostora, v katerem prebivam s svojo družino t, j. ženo in otroci. V sobi, je temna, ker ima le pol kv. metra svetlobe, se moji otroci le a kvarjenjem svojih oči uče in pišejo domače naloge sa srednjo šolo, katero obiskujejo, z gmotnimi žrtvami .ki jih komaj zmagujem.
Ker sem zvedel, da bo v kratkem v istem poslopju prosto stanovanje, katero bi ustrezalo Številni moji družini, sem se 15. pr. m. obrnil na magiatratni gospodarski urad s prošnjo, da bi mi isti prepustil omenjeno stanovanje. V tej zadevi sem petkrat interveniral, bil sem tudi pri g. županu, a reklo se mi je, da g. Župan v takih zadevah ne posluje. In vendar se mu je sopročilo, ko sem bil pred kratkim na gospodarskem uradu, da je dotično stanovanje že oddano drugi stranki. Dotična stranka je brez otrok ter je imela že dosedaj stanovanje, obstoječe is kuhinje in ene sobe. Tako se menda ne podpira sakonoev, al imajo otroke. Toliko javnosti v vednost.
V. H.
Kaj pa vrtnarji?
Plesov m dvoran smo si ogledali v tem
pr odpustu in v prejšnjih dovolj. Ne rečemo, da ni bik) tu m tam lepo; da, celo razkošja si je naše mesto privoščilo dovolj.
Skoraj vsi stanovi, od ročnega delavstva do študentstva. so se predstavili z lastnimi prireditvami, finega pa ni bilo. To je naš vrtnar, tisti trgovski m umetniški sta«, ki bi nam pač mogel pokazati vse drugače, kaj zmore, ako bi nastopil tudi tu samostojno. Ali se vam ne wH, da so naši trgovski vrtnarji tisti činitelji, ki bi pri nas doprinesli k umetniški stopnji karnevala po vseh mestih z družabno razvito tradicijo.
V zimi in snegu bi bila to najlepša prilika za propagando vrta, gojenja sobnih cvetlic iz. pristne dekorativnosti. Zdaj čujemo,
navadno ne brigajo, kaj delajo služkinje v svobodnem času. čari mesta zapeljujejo nelnfcuiena dekleta ■ dežele, da zaidejo i.a straupota, podležejo sladkim besedam zapelji vcev in Izgube službo; kmalu so zrele za prostitucijo. Tuđi postajajo služkinje čestokrat žrtve svojih gospodarjev.
se slabši je položaj uslužbenk po hotelih, gostilnah, kavarnah i. dr., ki po veliki večtni nimajo stalne plače, nego žive od napitnine. A sa večjo napitnino zahtevajo gostje navadno tuđi večjo uslužnost. Tu treba krepkega značaja in močne volje, da se take ženske vzdrže na dostojni višini ... Slično je s raznimi prodajalkami, pisari-cami in drugimi duševnimi proletarkami.
Artistke vseh vrst tvorijo poglavje zase. Razen natakaric so pač igralke, pevke, plesalke najbolj izpostavljene zapeljevanju od strani moških. Plačane so često škandalozno in so odvisne od raznih podlih podjetnikov, direktorjev itd. Način življenja, okolje, slabi zgledi, neuspehi in večno pretvarjanje, ki ga zahteva težki poklic artistke, vse to se združuje, da premoti veliko število teh bednih deklet in zavaja najprej v tajno in potem v javno prostitucijo.
Med glavne činitelje, ki kvarijo moralo in zamračujejo ženskam razsodnost, spada alkohol. Pod njegovim pokroviteljstvom pada na tisoče žrtev, ki bi bile brez njega ostale bržčas dobre in poštene.
Dalje naglasa dr. K., da sicer beda dostikrat zavaja v prostitucijo, vendar pa gospodarski položaj v mnogih primerih ni edini vzrok prostitucije
da se govori o novi pobudi interesentov. Cas pred novo pomladjo je gotovo ugoden. Vprašanje je torej — inicijativa
Eden za občinstvo.
Zanemarjeno križišče
•Na križišču rJdeiweisove, Rimske in Tržaške ceste je ob vsakem količkaj slabem vremenu skoraj nemogoč prehod. Cele rojake stoje na cesti, da mora človek razmišljati, kam in kako bi stopil, da bi prišel srečno »črez«, naj bo že do poštnega urada, do fekarnc, na MŠTJe, na Rimsko ali Tržaško cesto. Zdaj so nagromadeae pra. na križišču cele grmade snega, kanal je pa samo na Bleiweisovi cesti. Ni torej čuda, će preplavlja voda celo križišče. Kaj še le bo, če bo ves ta sneg s kopnel.
Prosimo torej merodajne oblasti, da se nas usmilijo m puste odstraniti sneg ter nasuti prehod. Ko pa se bo tlakovala Blei-weisova cesta, naj se tlakuje še to križišče, ker je res nujna potreba. Meščan.
Krški poštni urad in njegovo osobje
V vsej naši okolici je bil izredno simpatično sprejet članek »Jutra«, v katerem smo svoječasno opozorili na nevzdržne razmere na na§i pošti, kjer je bilo z uvedbo avtobusne poštne zveze za kartiranje vključenih novih 7 pošt. Da je bila to preobremenitev za tukajšnje poštno uradništvo, je razvidno že iz dejstva, da je omagala pri delu vestna uradnica in se zrušila. Da bi bilo dobiti dopust, se ni mislilo in tudi ni bilo pričakovati. 2e pred leti je dosegla pošta tak pTomet, flot bi zahteval poleg upravitelj skega še natfimairj tri uradnike. Po preteku let pa seveda promet m padel, marveč občutno naraste! — temu v nasprotje pa se število u radništva ni dvignilo, ampak zmanjšalo! Zdaj so z upraviteljem vred na razpolago le tri uradniške moči, ki se morajo vrstiti v službi od 5. zjutraj do 8. zvečer. Ker je pošta tik železnice ter sprejema m oddaja pošto od vlakov, traja njena služba dalje časa, kakor kje drugje. Istočasno je to matična pošta za ves se v ero zapadni del Krškega polja m ima zaradi številnih uradov ter razširjene obrti mnogo dela, česar pa merodajne oblasti ne upoštevajo, ker bi se v tem pogledu gotovo že kaj storilo, tako glede razbremenitve uradništva, ki *e nad mero trudi, da zadovolji stranke, kakor tudi v interesu strank samih, da jim ne bo treba čakati.
Če se ne ozira že na samo preobremenitev uradništva naj se presodi nar a šča jo čil promet, kateremu trije uradniki pač ne morejo bdti kos. Naj se nastavi še ena uradniška moč, da bo za mogel poštni urad zmagati vendno naraščarjoči promet m da bo uradmštvo vsaj enkrat v letu prišlo do par-dnevnega oddana, čeprav ne toPikšnega kot mu po zakonu gre.
— Kislo zarje na ljubljanskem trgu. Po, sledi ce tržne politike se že kažejo. Zelje se še dobi na trgu, toda kakšno. Ali je zdravo ah pokvarjeno, o tem naj odloča tržno tfadgorstro. Mi kot kupci in konzu* mentje ugotavljamo samp to, da je to ne* kaj ogabnega: to zelje igra vse mavrične farbce — prevladuje Črna in temno* rjava. Zdravo in lepo trnovsko zelje se izvaža in so ga že pretežno množino prodali na Su* šak, Kvarner in Dalmacijo. Boljšega zelja iz ljubljanske okolice pride na ljubljanski trg prav malo. ker ima drugod boljšo ceno. Ljubljana bo jedla v bližnjih tednih skraj* no slabo, morda pokvarjeno zelje za drag denar. Tržni odsek naj pravočasno razvije svoje gospodarske sposobnosti I
DOBRA ODJEM A.LKA Gospa je celo uro pregledovala rasne vrste linoleja* ki ga je uslužbenec prinašal, odvijal hi zavijal, da se je vee od njega cedilo« Tedaj pa zaključi blaga kupovalka: »žal ml je, gospod, ampak vse to mi n! pogodu. Hotela bi kaj mfčnega, nrlsrčkan motiv. Rada bi potiskala kletko svojim plim« i asu i
koLKDAR
Danes: Sobota, 21 februarja 1081, katoličani: Maksimiljan, pravoslavni: S. febiu-arja, Miroslav.
Jutri: Nedelja, 22. februari;) 1961, katoličani: Petra stol, pravoslavni: 9. februarja, (iojslav.
Današnje prirkdmvi
Drama: Trije vaški svetni U i. Opera: Valkira B. Kino Matira: Vihar na MontblancU. Kino Ideal: Nezvesta (Anny Ou.ira). Kino Ljubljanski dvor:  Ekspres fct B17 (Lon Chaney).
Šentjakobski gledališki oder: Rfcstempe-rale.
Predavanje v društvu Ssea ob 30.30 pri >Levuc Predava dr. Milko Ko?.
PRIREDITVK V NEDELJO
Drama: Ob 13. Divji lovec, ob 20. >-W-eadet.
Opera: Ob 15. Nina, nana, punčka moja, Figurine, ob 20. Grofica Marica.
Kino Matica: Vihar na Montblancu.
Kino Ideal: Nezvesta.
Kino Ljubljanski dvor: Ekspres št. :)17.
Šentjakobski gledališki oder: Kkstompo-rale.
Film ZKD: Admiral Nelson in lady Harni lton ob 11. v kinu Ljubi j. dvor.
DEŽI'RNE LEKARNE
Dane« in jutri: Piccoli, Dunajska cesta? Bakarčnc. Sv. Jakoba trg.
Brezsrčni sin še preklinja svojo mater
Senovo pri Rajnenbergu, 21. februarja.
>Slov. Narod« je 18. t, m. priobčil poročilo, kako nezaslišano je postopal Leopold Bitanc, kovač in posestnik na Senovem, dalje časa s svojo 801etno materjo. Na dan pregleda na licu mesta je ta sirota ženica rekla zdravniku in orožniku v sobi pri preiskavi, da bi bila zelo rada in zadovoljna, če bi smela ležati na klopd pri peči, kjer bi ji dobro storilo, ker je toplo. A te dobrote jI sin ni nikdar privoščil. Bitanc je bil dne 18. t, m. popoldne aretiran in prepeljan v sodne zapore.
Neka ženska je v ponedeljek 16. t, m. čula Bitanca, ko je rekel svoji materi: >Prokleta bodi, ti. uSivka!« — Kaj pravite gospodje dušni pastirji? Gotovo bi bilo bolje, da bi take vernike, kot Bitanc — volk v ovčji koži — poučevali, kakšna kazen čaka na tem in onem svetu onega, ki greši zoper četrto božjo zapoved, namesto, da priporočate takozvano katoliško časopisje
Kulturna revolucija v Rusiji
Vsa pozornost politične javnosti v sovjetski Rusiji je bila obrnjena zadnje čase na gospodarska vprašanja, dočim so bih" kulturni problemi z redkimi izjemami tako potisnjeni v ozadje, da se o njih skoraj sploh ni govorilo. V sovjetski Rusiji se dela tudi na kultumiem polju v duhu tako zvane generalne linije, kar pomeni, da se realizira program kulturnega dela v duhu novih načel sovjetskega narodnega gospodarstva in soei-jamega življenja.
Za začeto tretje leto petiletke je glavna naloga razviti nad vso Rusijo prapor kulturne revolucije. V zvezi s tem nameravajo boljševiški prvaki v prvi vrsti likvidirati »buržuazne poganjke« v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah in v kulturnih organizacijah. To pomeni, da so boljševiki trdno sklenili odkrižati se čimprej vseh starih strokovnjakov in učenjakov, ki še zdaj nočejo priseči na komunistični program in se sprijazniti s komunistično psihologijo. Treba je preštudirati vse znanstveno teoretično delo in ga postaviti na nivo-nalog, ki jih nalaga doba socijalizma, v katero je stopila Rusija — pravijo komunistični prvaki. To zahteva mobilizacijo vseh marksistično-leninskih znanstvenih sil, strankine in sovjetske organizacije pa moTajo obenem posvetiti mnogo večjo pozornost znanstveno-teo-retkhii fronti.
Med najbližje kulturne naloge v sovjetski Rusiji spada obvezen šolski pouk, rrkvidacija nepismenosti in malopis-menosti, reorganizacija vseh ljudskih in srednith šol, tako da se bodo vzgajali v njih mladi pijonirji industrijskih podjetij ter sovjetskih in kolektivnih gospodarstev. V Rusiji je zdaj še 25 milijonov nepismenih. To ogromno število samo dovolj jasno pove, kako težka naloga čaka boljševike, če mislijo z likvidacijo nepismenosti resno. Z nalogo odstraniti strokovnjake, ki se še niso pridružili komunističnemu pokretu, je pa v zvezi potreba po novih, sovjetskih strokovnjakih. »Izvestja« nagiašajo. da je treba napeti vse sile, da dobi Sovjetski režim Čim prej zadostno število zanesljivih, v komunističnem duhu vzgojenili strokovnjakov. Ker sovjetske šole tej nalogi niso kos, si bo treba pomagati z ljudskimi irmverzaTrri ter raznimi večer-ntmi tečaji.
Pri realizaciji tega načrta se pa močno čutijo posledice poostrenega kulturnega boja. Zato tudi pri kulturnem delu ljudje nimajo miru. »Tzvestja« pišek) v zvezi s tem: Razredni sovražnik izpod-kopava skrivaj vse temelje, na katerih pripravljata komunistična stranka in sovjetska vlada kulturno revolucijo v državi. Če hočemo zavarovati boljševiški tempo dela pri razvoju sovjetske kulture, moramo biti neizprosni v odporu proti razrednim sovražnikom in oportunistom, ki bi radi štrli naše moči in uničili naše delo.
2e iz tega je dovoli jasno razvklno, v kakšnih razmerah se dela zdaj v Rusiji na kulturnem polju.
Prostitucija in družba
v Jugoslaviji
Iz zanimive brošure beograjskega zdravnika dr. Konstantinovića
nosi čitatelji
Druga kuharska razstava
v Ljubljani
Pokroviteljstvo prevzel ban dr. MarušE - Mnogo prijav šol, Javnih
kuhmj ta restavracij
Ljubijmmm, 21. februarja.     i češ, vreden je stopiti na najino mesto, ko
Po lanskih uspehih tjudje našim »belim os ta riva. Pa ee nekaj pomeni to počašče*
kapam«   ni.so dah maru ki radi ali neradi nje učenca: demokratičnost in očetovsko
so se kuharji m slaščičarji morah odločiti, vzgojo!
da   tudi  letos prirede  razstavo najmoder* Že lani sta šefa restavracije »Slon« gg.
nejših, najokusnejših in najlepših dobrot, Klasek in Rot podpirala prireditelje z vso
kar jih pozna kuharska umetnost. 2e lana ljubeznivostjo, izkušenim strokovnim zna«
so se mojstri tako odlikovali, da je Ljub« njem in tudi z vsemi svojimi prebogatim«
Ijasa   zaslovela po vsej Evropi in so jim zalogami, letos sta pa oba v pravem ognju,
strokovni listi v vseh jezikih   peli hvalo, da svet spozna, da »Slon« prav nič ne za*
letos pa prekose same sebe, Ko je bila sve« ostaja za najznamenitejšimi podjetji vet*
tovna kuharska razstava v Zurichu, kjer kih mest in svetovnih letovišč. Kaj pa ras«
si je EKmaj pcsbotal   palmo,   so bile tudi stavi njun kuhinjski sef g. Wand,   pa sa
naše bele kape tam, pravtako kakor pozne* vraga ne povesta — sicer pa, saj poznate
Poslovni odbor II. Kuharske razstave v Ljubljani
Od leve na desno sede: podpredsednik Rudolf Wand, šef kuhinje restavracije »Slone; Milan Kokalj, učenec g. Babineka, predse dnik Ivan Babinek, šef kuhinje grad hotela »Union«; stoje pa: Viktor Seidenglanz, Alfred Dolinšek, Ivan Krem, patiser parne pekarne Dolinar; tajnik Rihard Vospernik,   Charles Rist, Lojze Dežman, poslovodja
parne pekar ne Dolinar.
jO v Lmzu, kjer je razstavo obiskalo prvi dan čez 8000 ljudi, m na temelju princi« pov teh dveh razstav bo aranžirana tudi naša kuharska razstava, ki si jo bomo ogledovali ln 2., in 3. marca v vseh dvoranah »Uniona».
Z železno vztrajnostjo in vnemo se ku* barji pripravljajo že več mesecev, ker ho« če jo zopet dokazati, da je naša banovina v tej stroki na prvem mestu v državi in visoko nad prestolnico ki Zagrebom, k a* kor je bilo vi leti tudi na precej skromni on do trii razstavi. Zato gre našim ambici* joznim strokovnjakom, da utemelje sve* tovni sloves Slovenije na tem polju, ker je brez kuharske umetnosti nemogoč raz* mah tujskega prometa. Pravimo delajo! Sloves naših prirodnih lepot se naglo širi po svetu, vedno prihaja več razvajenih tujcev, ki bodo še prišli in ostali le, če jim bomo mogli postreći, kakor zahtevajo.
Dunaj si je torej priboril v Zurichu svetovno prvenstvo, v Ljubljani nam pa naše »bele kape« med drugimi svojimi umetninami pokažejo vsa in popolnoma enaka jedila, kakoršna so zmagala v Z-ii* richu. Torej gotovo vse najbolj higijeničV no, najbolj moderno in najbolj elegantno.
Sploh bo letošnja razstava popolnoma drugačna, da se ne bo ponavljala niti ena lanska stvar, bo pa tudi drugače aranžira* na, namreč po koja h kakor na vel esej mu, da bomo videli tudi pristne kotičke naših staroslavnih domačih gostiln, med njimi pa tudi častitljivo Mačkovo peč »za vodo«, Pa tuda Keršič iz Šiške ter druga znana topla zavetja sladokuscev od Maribora pa celo do Zelene jame nam bodo pokazala svojo vabljivo gostoljubnost.
Prireditelji, pod vodstvom mojstra Ba* bineka, ki nam pripravljajo najfinejše, vsem zadnjim zahtevam kuharske umet* nosti ustrezajoče dobrote, pripravljajo razstavo z največjo energijo, včeraj se je pa ta njih sila in amb icd joznost še podvo* jila, ko je pokroviteljstvo razstave spre* jel sam ban g. Drago Marušič. In spet so se pod belimi kapami skuhale nove ideje in senzacije, ki bodo presenetile vso našo, pa tuda tujo javnost Težko je bilo sicer zainteresira ti gospodo, ki je lani še neza* opno stala ob strani, letos so se pa prija* vili celo kuharski učenci, ki hočejo poka* sati, da imamo tudS v tej stroki dosti spo* sobnega naraščaja. Gospod Babinek je v mladem Blejcu Milanu Kokalju odkril tak talent, da sta ga on ki mojster Wand od »Slona« pri fotografu posadila med sebe.
češko trmo! Samo malo sta se zagovorila o teh zadevah drugače popolnoma nema šefa in nehote izdala, da bosta prvi dan ▼ »Slonu« servirala po navadnih cenah naj« izbranejše delikatese primorske kuhinje, drugi dan bosta odkrila svetovnoslavnc dobrote češke kuhinje z jedili po najtaj« nejših receptih, tretji dan bomo pa pri »Slonu« manifestirali za Francijo. Ampak kako nam vsem drago idejo in na kak pre* soneti j ivo nazoren način nam pokaže ta na razstavi podoben simbol — bomo pa vi« deli. Zmaga je gotova!
G. Babinek iz »Uniona« bo s svojim štabom seveda tudi storil vse, gostje »Uni* onske restavracije se bodo pa prvi dan oblizovali po domače slovensko, drugi dan po francosko, zadnji pa po angleško. Se nekaj bi bili kmalu pozabili: na razstavi bo posebna restavracija, kjer bo vsak za par dinarčkov lahko poskusil vse razstavljene sladkosti in tudi imenitno pecivo Dolinar* jeve parne pekarne, ki svoja izvrstna so« trudnika pošilja k vsem sejam. Radodarni Bolaffio še ni pozabljen — in bo zopet tu, prav tako kakor dvorni dobavitelj A. Ver* bič, poleg njega pa tudi nova tvrdka Le* gat z Miklošičeve ceste. Podjetni Motoh, Juhan, Hag, Bouvier — sama renomirana imena, aH pa E. Bežek s svojimi specijalni* mi testeninami, slaščičarna Gallč, »Leono* va« lovska miza, specijalitete Centralne mlekarne, mojstrovine domačega kuharja Forška, več šol in javnih kuhinj, med nji« mi tudi Delavska zbornica itd. itd. Da je tudi za g. Krapeša iz »Zvezde« in za go* spodične iz Mladike rezerviran najlepši prostor, je samo ob sebi umevno. Ne za* merite, cediti so se mi pričele sline, poj* damo k »Slonu« na golaž!
Dovolj prostora.
Mati vzame Mihca na čaj k babici. Fantek sedi na preprogi med dvema tetama,
— Mihec, ali imaš dovolj prostora? ga vpraša teta.
— No, že gre, eno čokoladno torto bi lahko še pospravil.
Pred sodiščem.
— Obtoženi ste, da ste brez povoda pretepli lajnarja, ki je igral pri vas na dvorišču.
— Res je, gospod sodnik, toda ne-srairmež se je iz vse hiše norčeval.
— Kako to?
— Že od božiča igra vsak petek »Prišla je pomlad«.
Morilec Lakner
pri fotografa
Ks*o Je bilo pri fotografu — Preiskava se je zavlekla tako, da bo Lakner izročen sodišču šele v ponedeljek
Ljubljana, 21. februarja.
Strašno imenitno se je prenovil Lakner pri Preskerju in »Berko«, -6)a je bil ves nov kakor ženin.  Na, pa se je šel ženit.
V nedeljo zjutraj že ob pol 9. je mladi elegan pripeljal svojo damo v mesto. Ogledovala sta počasi šetajoč izlpžbe fotogra* fov in stopila sta k fotografu Grabjecu v Ljudski posojilnici, ker sta tam videla naj« lepše slike najimenitnejše gospode. Fi! V Tivoli ali v Šiško naj bi šel tako nobel par — Ie stanu primerno v najimenitnejši ate* lje!
On je imel šik športno čepico, malp ves liko črno suknjo, apartno kravato, elegant« no temnomodro obleko in sevedn rokavice, fine rokavice, kakor se spodobi za takega gjpspoda. Ona je bila pa bolj tako — v lahni oblekci iz pralne svile, plašček že ma« \p oguljen in posvaljkan, čevljičke že sho* jene, plave, že precej dolge lase pa zadaj spete. Ampak na roki krasen, dragocen prstan, da je navihani gospodični Danki Krašnja, ki ju je fotografirala, kar vid je* malo, »Nevesta« je bila prav čedno dekle in večja od njega, govorila pa nista skoraj nič, kakor se spodobi sramežljivemu ne* dolžnemu parčku. Ko ju je gospodična vprašala, kam naj posije slike, se je ona obrnila ponižno proti njemu in rekla skromno: »Kakor ti hočeš«, on je pa pdlo* čil, da pride sam ponje m odrinil stotak na račun. Bila sta videti utrujena po za* ljubljeni noči m tresla sta se od mraza, da
I nuarja aretirali Laknerja in njegova znan« ca Valentina Fertiča in Lampreta v D. M. v Polju kot sumljive elemente. Vsi so po« gosto zahajali tja, kajti bili so v prijatelj* skih stikih z jjotovimi ljudmi, ki so bili zapleteni v svoječasno veliko vlomilsko in tatinsko afero. Vse tri so odvedli v Ljubljano in jih izročili sodišču. Bili so aretirani zaradi vlačugarstva. Uvedena je bila proti njim tudi kazenska preiskava zaradi manjših deliktov. 31. januarja so bili pa izpuščeni. Lakner je bil v zaporih miren.
Prvotno je bilo pričakovati, da bo mo* rilec Lakner danes popoldne izročen sodi' šou in prepeljan iz policijskih zaporov ju» stične palače v preiskovalni zapor dežel* nega sodišča. Ker so se poizvedbe orožni* štva in policije močno raztegnile še na druge delikte in okolnosti, ker je treba zbrati važen materijal, je bil Lakner za enkrat pridržan še v policijskih zaporih. Nedeljo bo Lakner gotovo še prebil v teh zaporih in ga bo v ponedeljek popoldne prevzela jetnišnica v svoje varstvo. Pri« hodnji teden prisno na deželno sodišče tudi vsi spisi kamniškega okrajnega sodi* šča, ki se nanašajo na umor nadž upnika Kuša rja.
Morilec Lakner s svojo nedeljsko izvoljerrio
sta se dobrosrčni gospodični Danki smilila in ju je povabila, naj ostaneta, da se po* grejera. V tem je pa prišel sam gospod Grabjec in vzbudil s svojo jovijalnostjo pri Laknerju take simpatije, da se je ka* valir dal še enkrat fotografirati, a topot sam brez »zaročenke«. Pri naročanju je mirno diktiral svoje pravo ime Ivan Lik* nar, ki ga je pa zaradi slabotnega glasu in tihe govorice gospodična razumela in zupi* sala za Vlaiknar, naslova mu pa ni bilo tre* ba povedati, ker pride po fotografije sam. Fotografije so že gotove — na njega pa g. Grabjec še vedno čaka. No, saj sedaj že ima naslov odličnega naročnika ...
Ivan Laknar, — tako je namreč zabele* žen morilec nadžupnika Frana Kušarja v sodnih in drugih kriminalnih spisih, — je postal pod pritiskom težkega spoznanja in zavesti, kakšen zločin je zagrešil in kakšna usoda ga čaka, otožen in zamišljen. V ce* lici hodi nekaj časa gori in doli, potem se nasloni na stol in si podpira glavo. O čem neki razmišlja? Težko je uganiti. Morilec se sam podpisuje Laknar Ivan. Njegova pisava je za priprostega delavca dokaj čedna ter kaže, da mora biti prebrisan, zvit in odločen fant, čeprav je še zelo mlad. Jetniška hrana mu zelo dobro tek* ne. Kruha mu ni nikoli dovolj. Pogreša ci* garete.
Lakner je bil še nedavno gost ljubljan* ske jetnišnice. Vevški orožniki so 22. ja*
Voltaire
in »Slovenec"
Voltaire ju m in ne bo odpuščeno. Z matematično gotovostjo lahko pričakuješ, da bo tisk znane dogmatične smeri napadel vsako knjigo, ki se pojavi pod tem prokletim imenom. Ni treba imeti živahne fantazije, da že v naprej uganeš, kako bo napadel. 2e celo stoletje se do onemoglosti prazno in jalovo ponavlja ena in ista trditev, da je Voltaire zastarel, da nobena stran njegovega dela nima niti najrahlejše zveze s sodobnostjo. Ni čuda, da smo isto pesem slišali leta Gospodovega 1931. v ljubi slovenski deželi. Zgodilo se je namreč to-le: »Tiskovna zadruga« je izdala kot prvo knjigo svoje »Zbirke mojstrov« Vol-tairejevega »Kandida« v prevodu mojstra naše besede Otona Župančiča in z uvodom dobrega poznavalca francoske književnosti dr. St. Lebna. »Slovenec« je to knjigo kar svežo in mastno od tiskarskega črnila »zadrgnil«. Postavil se je pred njo v pozo nezakonske matere: »Kaj pa je tebe treba bik>?« Zares, ta nebogljeni Voltaire je pravi »enfant terrible«, ki utegne marsikoga drami ti iz sladkega sna osladnih iluzij. Toda pomenimo se malo, pa brez polemične bojevi tosti, o tej zadevi:
Denimo, da bi bili vsi iz vrst »Tiskovne zadruge«, ki so imeli količkaj stika s to izdajo, popolni književni ignoranti — še vedno nam ostane dejstvo, da je imel naš tankočutni poet in vodilni književnik Oton Župančič že dolga leta ta prevod pripravljen v miznici. Ce bi bil »Kandid« tako brezupno nesodoben in če bi bila izdaja tega Voltairejevega pravljičnega romana in satire za slovensko književnost docela nepotrebna, le udarec s šibo po vodi, kako da ugledni prevajalec ne bi tega občutil? Ali se ljudje, ki jim ne more nihče odreči ne književnega znanja niti okusa, pri izbiranju prevodov vedejo tako kakor snohod-ci na strehi? Drugo dejstvo je dano z uvodom dr. Lebna, — Nihče pa seveda ne mara »Slovenčevemu« recenzentu braniti, da v sveti gorečnosti ne odkloni Voltaireja. Narobe: vsi smo natanko vedeli, da no famozni oceni Me rim.ee je ve »Sentjernejske noči« ne bo tudi Voltaire sprejet drugače kot s kolom.
Ne bomo se prepirali o »neslanosti« in »neduhovitosti« Voltairejeve knjige, ker je to stvar okusa, dispozicije, notranje in vrtanje svobode v odnosu nasproti vrednotam itd. Trdimo samo, da je bistvo Voltairejeve satire za vse Čase sodobno in da Belle-sortova označba nesmrtnosti ni tako cenena, kakor se vidi »Slovenčevemu« ocenjevalcu, ki misli, da je ceneno vse, kar trdi človek drugega naziranja. Toda s »Slovencem« se moramo pomeniti o neki kočljive jši zadevi: »Tiskovna zadruga« je izdala v zadnjem času prvo knjigo svoj 3 nove zbirke »Sodobni roman«. Ker »Slovenec« sam tega ni konstatira!, naj nam bo dovo-
ljeno, da v njegovem imenu ugotovimo mi: Tagorejev roman »Dom in svet« je tudi s »Slovenčevega« stališča neopazen. To kolegijalno uslugo storimo zaradi tega, ker i-Slovenec« očividno poroča samo o tistih izdanjih »Tiskovne zadruge«, ki mu nudijo priliko, da dokaže svojo gorečnost v interpretaciji Indexa librorum prohibitorum.
če bi hoteli vrniti šilo za ognjilo, bi rekli, da se »Leposlovna knjižnica« n. pr. z Mauricavo knjigo »Gobavca je poljubila« ai u peljala tako sijajno, kakor kdo misli in da se bo marsikateri katoličan, kolikor vemo, zahvalil za take vrste i liatoliško literaturo«, naj je sicer časovno še tako aktualna in tehtna. Ker pa gre pri nas še vedno za tendenco, menimo, da ga ne bo svobodomisleca, ki bi n. pr. Timmerman-sovega* »Župnika iz cvetočega vinograda« zaradi njegove neprepričevalne tendence tako gladko dal v nič, kakor je ^Slovenec« nesrečnega Voltaireja. S svojim napadom na >Kandida« pa je nehotč storil faux pas: opozoril je k zlu nagnjeno »vol-tairijansko« naturo na knjigo, ki naj bi nastala iz zla, in ji je tako napravil uspešno reklamo.
Gospodinje,
zdramite se!
V zadnjih 30 letih so v naši sredi vznikla razna dobrodelna, socijalna, kulturna, feministična in strokovna ženska društva. Organizirale so se učiteljice, razirh vrst uradnice, obrtnice, delavke, gospodinjske pomočnice . •. Nimamo pa mkake organizacije, ki bi v strokovno, nadstrankarsko zvezo družila žene vseh slojev — gospodinje.
Od dne do dne se javlja večja potreba, da nastopamo gospodinje v strnjenih vrstah za zavarovanje svojih gospodarskih in pravnih koristi. Ker pa imamo društev za enkrat dovolj, ima Splošno žensko društvo v Ljubljani v svojem načrtu tudi gospodarsko osamosvojitev žene, namerava v ta namen odbor ustanovit: poseben odsek:
Zvezo gospođini,
ki naj deluje za povzdigo osebnih, gospodarskih, socrjalirih iu kulturnih koristi žene-gospodftnde.
Odbor vabi in prosi vse žene, ki se zanimajo za izbori sanje svojega gospodinjskega m pravnega položaja, da se javiš o :n delajo z nami. Mnogo je čebelic, ki kot gospodinje s svojo neumorno delavnostjo, skrbnostjo, iznajdljivostjo in po žrtvovanjem ob na<j skromnejših"sredstvih ustvarjat] o prave čudeže ugodja aLi vsaj zoos-ljivosti».
Ve, čebelice, pridite, in razodenite še drugim skrivnost ŠtedJjivega in razumnega gospodarjenj! Svetujte! Udejstvujte se vsaj malo tudi za spfošnost!
Za bližnjo bodočnost imamo ▼ načrtu predavanja in nazorne tečaje, ki naj uvedejo gospodinje v njihove vsakdanje dc iž-nosifi. (Kuharski tečaj, šivanje m prtkroje-vande, snemanje s krojnih pol, zmarojese-varrje in povečanje krojev. Barvanje blaga in obtok doma. — Likanje. — Šivanje kravat L dr.). Razstava »Novodobno gospo-dlnjsrvO€ naj pokaže vrsto novih pridobitev na gospodarskem in gospodinjskem polju. Izposojevalnica raznih gospodin)] s k. h strojev in aparatov pa bo nudila članicam razne ugodnosti. Dalje hočemo poskrbeti za popust pri trgovcih.
Temu podrobnemu dem pa naj slede večje in pomerrabnejŠe naloge, ki jih je možno izvršiti le z združenimi močmi.
Zato gospodinje vseh slojev, vstopite v naš krog! Pismene prijave sprejema uprava »Ženskega Sveta«, postni predal 119
Pred bolnico.
— Kaj ste že tu ? Ali je to napovedani avtomobil s ponesrečencem?
— Seveda je, samo da sem pripeljal namesto enega kar tri. Druga dva sem namreč med potjo povozil.
Junaštvo.
Učitelj: Da, Mihec, storil si junaški čin, ko si rešil tovariša, da ni utonil pod ledom.
— Sag sem ga moral, gospod učitelj, ker je imel ma nogah moje drsalke.
Nič čudnega.
— Ali verjameš, da more človek v eni noči osi veti?
— To ni nič čudnega. Jaz poznam celo brinetko, ki je postala v eni uri blondinka.
Valentin Kata je v:
Izpodletelo mu je
Ob novem letu, takoj drugi dan po volitvah v hišni odbor, je stari hišni upravitelj, bivši namestnik državnega pravd-nika ,von Rebjonkov povaljal žametno srajco v sajah, obesil na prsa portret Luna carskega, si izposodil pri rabfakovcu1 Iskri raztrgane čevlje in se mrzlično pre-pevaje »Interaacionalo« napotil k novoizvoljenemu predsedniku, delavcu Petrovu, da bi se z njim pogovoril.
Petrov je sedel pred oknom na tri-nožniku in krpal hlače.
»Proletarci vseh dežel, združite se!« je zaklical bivši namestnik državnega pravdnika, ko je stopil v sobo. »Kdor ne dela, naj ne je, in vobče mir bajtam — vojna dvorcem! Zdravstvuj, sodrug predsednik! Dovolite, sodrug predsednik, da se vam predstavim. Povedati vam moram, da sem stari hišni upravitelj, sodrug Rebjonkov. Že dve leti se pripravljam, da bi se z varni, sodrug seznanil, toda stvari... Saj veste, he-he, pri nas, v proletarski državi brez teh stvari ne prideš nikamor. Sami veste, zdaj društvena seja, zdaj konferenca, zdaj brezdomno brodovje,
* slušatelj delavske univerze ( ru. rabo-A fakuljtet).
zdaj spet zračna deca, to se pravi, kaj govorim? Hi-hi... Narobe. Zračno brodovje in brezdomna deca.. Z eno besedo, sami veste.«
Petrov je vbodel šivanko v hlačni rob in dejal:
»Dobro, da ste prišli, ravnokar sem hotel iti k vam. Kar najhitreje je treba izvršiti preselitev proletarskega življa v boljša stanovanja. Sploh pa ne bi bilo napačno, če bi pregledali vsa stanovanja. Delavci se pritožujejo, da so se nep-mani2 vgnezdili v njih.«
Von Rebjonkov se je zdrznil:
Popolnoma pravilno, popolnoma pravilno ... Vprav nepmani in vprav vgnezdili so se... Tudi jaz sem vam hotel to povedati. Mi, delavci, moramo trdo vzeti v roke to-le razpredelitev po stanovanjih.«
»Ali ste vi delavec, sodrug?« je poizvedoval Petrov.
»Skoraj,« je boječe priznal von Rebjonkov, »skoraj. Stoodstotni proletarec duševnega dela... Od mlada...«
»Izborno! Lahko mi boste torej pomagali pri tem delu. Tu imam tri prošnje sodrugov, ki bi radi boljše stanovanje. Evo jih.«
* privatni trgovec in verižnik v Sovjetski Rusiji. Op. prev.
Bivši namestnik državnega pravdnika je napel ušesa.
»Prvič,« je dejal Petrov, »prošnja so-druga Antipova, kurjača. Živi v neverjetnih razmerah. Napol temna luknja v kleti poleg kurilnice. Nesnaga, saje, ena stena je vlažna, a druga šteje osem duš. Sramota! Potem rabfakovec Iskra. Stanuje nekje na podstrešju. Vrata se ne zapirajo, oken ni, v stropu je luknja. Kako naj se mož uči! Potlej — hišnik. Družina — štirinajst duš, stanuje v lesenem skednju. Grozno! Treba jim bo kako pomagati.«
Von Rebjonkov je potrjevalno poki-mal z glavo:
»Da, da. Sam sem že premišljeval o tem. S svoje strani pa moram obrniti vašo pozornost na bedni položaj drugih proletarcev v naši hiši. Tako na primer sodružica vdova narodnega junaka japonske vojne Epoletova-Gaoljanskega živi v strašnih razmerah. Dve sobici v prvem nadstropju, popravila že dve leti ni bilo, ena vrata škripi jejo. Grozno!. •. Nikjer ne more sprejemati gostov. Potem brezposelni Banknoti*. Zastran sobe sicer ne morem redi nič, toda v četrtem nadstropju je. Grozno! Grozno! Verjemite mi, niti na borzo dela ne more hoditi. Prekleto stopnišče ga je popolnoma uničilo. Poleg tega ima naduho in Grk je. Na to obrnite pozornost, prosim. La-
hko rečemo, narodna manjšina. Treba mu je iti na roko. O sebi niti ne govorim. V vražjem položaju sem. Nimam, kamor bi postavil klavir. In šivilja se še obrniti ne more, kadar ženi jemlje mero.«
»Da, da,« je dejal Petrov, »treba bo kako olajšati njihov položaj.«
»Vprav to bo treba storiti,« je oživel Rebjonkov. »Olajšati njihovo stanje. Jaz na primer predlagam to-le: najprej pridejo seveda na vrsto kurjač, rabfakovec in hišnik. S čim kurjač prav za prav ni zadovoljen? Z nesnago in vročino, ki prihaja iz kurilnice? Sijajno! Zdaj se vprašajmo, s čim ni zadovoljen rabfakovec Istra? Rabfakovec, narobe, ni zadovoljen z mrazom in luknjo v stropu. Kaj je treba tu še premišljevati? Jasno je: kurjača Antipova treba preseliti v hladnejše stanovanje, ki ga ima zdaj rabfakovec Iskra, rabfakovca Iskro pa v toplejše stanovanje, kjer je zdaj kurjač An tipov. Ali ni res? Genijalna rešitev vprašanja, sodrug predsednik!«
Petrov je mračno molčal.
»Kar se pa tiče hišnika, mu, pri moji veri, v skednju ni nič hudega. Smetišče je blizu in dvorišče pred očmi. Ni res?«
Petrov je molčal.
»Molk je znak soglasja,« je veselo vzkliknil Rebjonkov. »Torej, del naše naloge je izvršen. Zdaj nam je treba olajšati še eksistenčne pogoje madame Epo-
letove-Gaoljanske, brezposelnega Bank-notisa in moje. To bo težje. Toda jaz mislim, da bomo lahko marsikoga stes-nili v njegovem stanovanju, marsikoga izselili in se bo našlo na koncu koncev za zgoraj omenjene proletarce vendarle še dovolj prostora.«
In von Rebjonkov je pričel razvijati svoj sijajni načrt.
Sodrug Petrov je z nagubanim čelom raztreseno poslušal bivšega namestnika državnega pravdnika. Videti je bilo, da ima v tej stvari svoje misli.
Naslednje jutro si je veseli von Rebjonkov mel roke, ko je stopal k deski, kjer so navadno obešali objave. Mahoma pa je prebledel in se opotekel.
Na deski se je svetila ta-le objava novega hišnega odbora:
»1. Kurjač Antipov naj se preseli v sobe vdove bivšega generala Epoletova, državljanka Epoletova pa v kurjačevo stanovanje.
2. Rabfakovec Iskra naj se preseli v stanovanje špekulanta Banknotisa, Banknotis pa v stanovanje rabfakovca,
3. Hišnik naj se preseli v stanovanje državljana Rebjonkova, zadnji pa v hišnikov skedenj.
4. Državljana Rebjonkova razrešujemo dolžnosti hišnega upravitelja.
Predsednik hišnega odbora Petrov.«
Dnevne vesti
— Sprejemi pri bana v torek odpadejo. Gospod ban dr. Drago Marušič bo v torek dne 24. t. m. službeno zadržan in ne bo sprejemal strank.
— V interesu poštne službe. Poštna direkcija dravske banovine je prejela od ministrstva odlok, ki pravi: Ministrstvo za jfradbe prejema dnevno podpisane in anonimne prijave, s katerim se ministrstvo obvešča, da uporabljajo uradniki in starešine post svoje podrejene služi tel je in snažilke za popolnoma privatna dela in sicer v stanovanju in izven stanovanja. V teh prijavah se zlasti navaja, da opravljajo služite-]ji in snažilke v stanovanju vse hišne posle (cepijo drva, donašajo vodo, krmijo živino, prinašajo s trga in iz trgovin gospodinjstvu potrebne stvari itd.). Vse to opravljajo v času, ko so neobhodno potrebni za delo na poštah, pri katerih so postavljeni samo ln edino za službene potrebe. Vsled tega trpi služba in se posli ne morejo pravilno opravljati (dostava se n. pr., kakor je razvidno tz številnih prijav, ne vrši pravočasno itd.). £)b?instvo prosi, da se temu zlu vendar Že napravi konec in se prepreči vsaka zloraba in izkoriščanje nižjih državnih uslužbencev v privatne namene. Ta odlok ministrstva iz-poroča direkcija vsem podrejenim uslužbencem s pripombo, da se bo v bodoče uvedlo disciplinsko postopanje proti vsem predstojnikom in drugim uradnikom, kateri bi Izkorišča h nižje osobje za svoje osebne posle, bodisi v uradnih urah ali pa izven njih.
— Natečaj za lektorja nemščine. Rektorat univerze v Zagrebu razpisuje natečaj za lektorja nemščine v kontraktualnem svojstvu na filozofski fakulteti. Prošnje je treba vložiti do 15. marca.
— Razpisane službe. Kr. banska uprava moravske banovine razpisuje tri mesta upravnikov kopališč in sicer za Brezovačko, Niško in Soko banjo. Prošnje je treba vložiti do 15. marca.
— Iz >S1užbenega lista«. iSlužbeni list kr. banske uprave dravske banovine« it. 13. z dne 21. t. m. objavlja zakon o popisu prebivalstva, poljedelskih gospodarstev in živine na dan 31. marca 1931, zakon o strokovnih šolah za pomožno osobje v socijalni in zdravstveni 6lužbi, zakon o izpreinem-bah in dopolnitvah zakona o redu Jugoslovanska kronat in objave glede pobiranja občinske trošarine v 67 občinah v tekočem letu.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 18 primerov tifuznih bolezni, 48 škrlatinke, 64 ošpic, 104 davice, 13 sena, 2 otročniške vročiee, 2 nalezljivega vnetja možganov in 1 dusljivega kašlja.
— Prepored zadajanja v krčme. Okrajno glavarstvo v Gornjem gradu je prepovedalo delavcu Gregorju Petrinu iz Loke za-hajanje v krčme za dobo 2 let.
— Vedno večji tujski promet. Iz Ame* rike je prispelo s posebnim parnikom v Dubrovnik 260 izletnikov, ki si ogledjajo Kotor, vso Boko in sploh vse naše Primož je. Trgovinsko ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da vzbudi v Ameriki čim večje zanimanje za na§a letovišča. Že zdaj je napovedanih i<z Amerike več parnikov z lctoviščarji. Turistični oddelek trgovinske-ga ministrstva je stopil v stik s turistični* mi uradi drugih držav, da zainteresira ino« zemstvo za posečanje naše rivijere. V ta namen je bila izdana tudi brošura /a ino* zemstvo, obenem bodo pa znižane takse in m turisti bodlo uživali pri nas razne uigod* nosti.
— Podpora »Belju«. Poljedelski minister je odredil, da se izplača po Priv. agrarni banki državnemu posestvu »Belje« na ra* čun državnega kmetijskega zaklada Din 4,228.161 za razne nabave in investicije.
— Javen shod Narodno strokovne zveze v Jesenicah. Jutri se bo vršil ob 10. uri dopoldne v dvorani Sokolskega aV>ma ja* ven shod podružnice Narodno strokovne zveze. Na shodu govori podpredsednik NSZ g. dr. Joža Bohinjec o osnutku nove* ga zakona o socijalnem zavarovanju. Po* zivamo jeseniško delavstvo, da se udeleži tega shoda v največjem številu.
_ Važna   seja   Federacije nacionalnih
strokovnih organizacij v Beogradu. Danes se vrši v Beogradu v prostorih Jugosloven-skih delavskih sindikatov važna seja uprav* nega odbora Federacije nacionalnih stro* kovnih organizacij. Na tej seji se bodo zbrali zastopniki delavstva in nameščen* stva iz cele države. Kot zastopnik narod* nih strokovnih organizacij iz dravske ba* novine je odpotoval v Beograd predsednik NSZ g. Rudolf Juvan. V petek je imel delegat dravske banovine v Zagrebu važno konferenco z delegati iz savske banovine. O sklepih te važne seje naših nacionalnih strokovnih organizacij bomo še poročali.
_ Zveza gospodarskih zadrug v 1. 1929.
Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani je imela ob koncu predlanske* ga leta 46 članic s 24.071 člani. Denarni promet je znašal 426,813^85.29 Din. Član* skega imetja je bilo 4,825828.77 Din. hra* nilnih vlog pa 21,280.896.03 Din. Lani ni stopila v likvidacijo nobena zadruga, pri* stopilo je pa 12 novih tako, da je imela Zveza ob koncu leta 56 članic.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 11. do vštetega 20. februarja sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteeenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 5 (1), savski banovini 3 (o), v vr-baski banovini — (—), v primorski banovini _      (—). v drinski banovini 2 (2), v zet-
ski banovini — (—), v dunavski banovini 5 (4), v moravski banovini 1 (7), v vardarski banovini 1 (5), Beograd, Zemun, Pance-vo 2 (3). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2, v savski banovini 1, v vrbaski banovini 1, v primorski banovini — v drinski banovini 2, v zetski banovini 1, v dunavski banovini 8, v moravski banovini —. v vardarski banovini -y>   Beograd, Zemun,  Pančevo —.
Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (1), v savski banovini 1 (3), v vrbaski banovini — (—), v primorski banovini 1 (—), v drinski banovini 1 (—), v zetski banovini — (—), v dunavski banovini 4 (5), v moravski banovini 3 (2), v vardarski banovini 2 (2), Beograd. Zemun, Pančevo 3 (—). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1, v savski banovini 2, v vrbaski banovini —, v primorski banovini 1, v drinski banovini —, .v zetski banovini —, v dunavski banovini 2, v moravski banovini —, v vardarski banovini —, Beograd, Zemun Pančevo 4.
— Sankaška tekma v  Tržiču odpovedana.  Za  jutri  napovedana  sankaška tekma v Tržiču se ne bo vršila, ker je vreme ne ugodno in ker se trgajo plazovi.
— Prvi glasniki vesele pomladi se 2e Oglašajo. Včeraj smo čuli v Zvezdi vedeli ščinkOvčev klic: cink, cink. Po vrtovih pa drobe si niče svoje pesmice. Letošnja zima je bila nadim krilatim pevcem se precej mila. Mraz jih ni moril, dobri ljudje so jim pa vsepovsod potresali razne ptičje hrane, da niso trpeli lakote. Ptice so naše dobrotnice in je povsem prav in lepo, da se jih spomnimo v hud:h dneh.
— Blagostanje v Novem Vrbasu. Novi Vrbas v Vojvodini je skoraj izključno i udu strijsko mesto, zanimivo pa je, da prav nič ne občuti težke gospodarske krize, ki vlada v vsej Evropi. Vse tvornice obratujejo nor malno in dosedaj še ni bil odpuščen noben delavec. Finančne razmere mesta samega so zelo ugodne. Tako je te dni občinski svet sklenil Novi Vrbas modernizirati in regulirati ter je v to svrho najel večje posojilo S posojilom bo zgrajeno novo občansko poslopje, centralna šola, kupljeno bo zemlji šče, na katerem se zgradi centralno pokopališče, urejena bo moderna klavnica ter asfaltirane vse ceste. Kakor znano, je v projektu asfaltiranje ceste Beograd-Novi Sad. Občina Novega Vrbasa je naprosila oblasti, naj podaljšajo asfaltiranje ceste do Vrbasa, stroške, poldrugi milijon i>in, bo pa krila občina sama. Vrbas šteje okrog 20.000 prebivalcev, večinoma Nemcev. To je pač redek  printer občinskega blagostanja.
— Požigi se pojavljajo zdaj tu zdaj tain. V raznih krajih dobivajo ljudje grozilna pisma, da bo tu in tam gorelo. Ljudje so po pravici razburjeni in ugibljejo vse mogoče. Nekateri govore celo, da gre pri tajiustve-nih požarih odnosno požigih zadnjega časa za posledice nekakšne konkurence. Težko je seveda priti resnici do dna.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je bilo jasno samo v Skop-lju, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 18, v Skopi ju 16, v Sarajevu 15, v Beogradu 14, v Mariboru 8.2, v Zagrebu 8, v Ljubljani 4.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6 mm, temperatura je znašala 1.6.
— Na Vrhniki ni bilo pretepa. Pred dnevi smo poročata pod naslovom »Krvav zločin na Vrhniki«, da so se vinjeni iantje stepli in da so morali prepeljati v bolnico Matevža Prantka, ki ga je nekdo dvakrat sunil z nožem. Oskrbiništvo trga Vrhnika nas pa naproša ugotoviti, da v tekočem letu na Vrhniki še mi bilo nobenega pretepa an da torej nihče ni bil oklan. Dotični pretep se je vršil po naširh informacijah pred Vrhniko.
— Dva ribiča utonila. Vihar, ki ie divjal zadnje dni na Jadranu, ie zahteval tudi človeške žrtve. V Zaderskem zaHvu se je blizu Peterčan prevrnil čoln z dvema ribičema. Oba sta utonila.
— Samomor matere ln hčerke. Pred tremi meseci s-ta iz Sente izginila Marija Jovanoviceva in njena hčerka Marica. Zapustili sta pismo, v katerem pravita, da gresta skupno v smrt ker je jima umrl edini sifi, oziroma brat. Včeraj so obe trupli potegnili iz Tise. Mati in hčerka sta bili tesno objeti.
— Krvav spopad dveh rodbin. Rodbini Šehič in Omerovie v Vlasenici sta že delj časa živeli v smrtnem sovraštvu. Pred dnevi je pa nastala med Člani obeh rodbin pravcata bitka, v kateri so pokale puške tn samokresi in se bliskali noži. Bitka je končala žalostno. Eden Omerovicev je obležal mrtev na bojišču, dočim so morali v bolnico prepeljati 5 težko ranjenih članov rodbine Sehić. Orožniki so uvedli preiskavo.
— Samomor češkoslovaškega driavljana v Zagreba. Včeraj zjutraj so našli na železniškem tiru v Zagrebu blizu tovarne Bothe in Ehiman strahovito razmesarjeno truplo neznanega moškega. Pozneje so ugotovili, da gre za češkoslovaškega državljana Alojzija Sirana, po poklicu kotlar ja. Vzrok samomora ni znan, govori se pa, da je šel 51-:ana v smrt v duševni zmedenosti. Bil je delj časa zelo potrt.
— Vsak dao ostaja mnogo neprebavljene hrane v našem telesu. Da ne bo ta brana v črevah razpadala in človeku ne škodovala, je treba, da se želodec in čreva vsak dan izpraznijo. Dve do tri žlice >Figolat zvečer pred spanjem urejuje prebavo in povzroča zdravje. Figol se dobiva po vseh lekarnah.
Iz Lfubllane
—lj Prva adaptaeijska dela v letošnjem letu so se že pričela. Vreme je južno, malta ne zmrzuje več in zato so že mogoča zidarska dela in sicer v prvi vrsti adaptacije obrtnih in trgovinskih lokalov. Tako se adaptira v Selenburgovi ulici pritlični lokal dvonadstropne hiše (štev. 4), katere lastnica je >Croatia<, zavarovalna zadruga. V Gradišču se pa preureja za mesarski obrt pritlični prostor v dvonadstropni Hribarjevi hiši (štev. 7). Za mesnico se porabi lokal med ondotno brtvnieo in trgovino »Riboc.
—lj Za stadajeee ptieke je v družbi svojih prijateljev zbral g. Vladislav Arko, carinski uradnik v Ljubljani, 106 Din in jih poslal društvh za varstvo in rejo ptic pevk,
ki je po mestu   postavilo krmilnice, kjer
dobe pti&i vedno dosti hrane. Prijateljem ptičic najlepšo   hvalo in mnogo posnemal-
cevj
—lj Med zastarele slabe hodnike spada vtekako kamenit pločnik na Emonski cesti. Ob deževju stoje luže na njem in so vobce plošče tako shojene in uglajene, da je hoja po njih nevarna. Emonska cesta je v zadnjih dveh letih dosti pridobila na svoji mič-nosti, zato je vijugasti, kameniti trotoar še v večji disharmoniji z njeno modernizacijo.
—lj Gal je vira ali Galevca? aii kakor tudi pravijo >Lesena vase ali >Zuljava vas«. Pravilno bi se moralo glasiti GALEVCA, ker to ime izvira od potoka Galevca, ki leče od posestnika Galeta na Ilovici dalje mimo te nove naselbine. Kakor .->e čuje, je bil ta graben, ki teče po njem omenjeni potok, pred davnimi leti izkopan, pričenjal se je pri posestniku Galetu in je po njem dobil ime. Zato nikakor ni pravilno, če bi se reklo pri Galjetu namesto Galetu. Galjevica namesto Galevca, oziroma Galjevc namesto Ga leve (potok).
—lj Gradnja palač ob Aleksandrovi ce* sti hitro napreduje. Pri »Viktoriji«, ki so jo pričeli najpozneje graditi, ie vzidavajo okna ob cesti, predelne in polnilne stene so že postavili in podrli odre ter razopa* žiK vse konstrukcije ob cestni strani ta* ko, da fasada skupno s palačo »Duna* vom« že nudi učinkovito lice, četudi je še neometana. Najbolj so gradbena dela napredovala pri »Dunavu«, kjer so vzidana že vsa okna ob cesti ter zgrajeni popoh noma vsi predelni in polnilni zidovi. Pri ostalih stavbah v bližini je delo" zaradi mraza nekoliko počivalo, zdaj se pa zopet redno nadaljuje, ker je vreme dovolj ugodno.
—lj Umrli so v Ljubljani od 14. do 20. t m. Aibe Marija, 7 mesecev, hči železni carja, Podjunska ulica; Werzak Leopold, 66 let, strojni stavec v p., Dalmatinova ulica; Osredkar Elizabeta, roj. Sraolej, 86 let, vdova mest. polic, stražnika, Vi* dovdanska cesta 9; Jurman Šolaš tik a, roj. Bundschuh, 78 let, zasebnica. Cerkvena ul. 21; Rijavec Anton, 29 let, mestni dcla= vec, mestna pristava; Tomažič Bernard, 84 let, delavec tob. tov. v pok., Japljeva 2; Sever Ivan, 42 let, privatni uradnik, Vi* dovdanska c. 9; U le Ivka, 28 let, blaga j= ničarka, Vi dovdanska C. 9; Karlini Karol, 76 let, bivši hlapec, Vidovdanska c. 9; Ka* jin Jurij, 76 let, obč. ubožec, Vidovdanska c. 9; KaLšek Marija, 59 let, kuharica. Nun* ska ul. 3; Mihelčič Cecilija, 80 let, obč. uboga, Vidovdanska c. 9. — V ljubijan* skih bolnišnicah so umrli: Stare Ivana, 58 let, poljaka dnina rica, Ska ručna; Kopač Josip, 72 let, prosjak, nestalnega bivališča; Plahuta Valentin, 29 let, trgovec. Mar* gita Konstantin Franc, 26 let, klepar, po* močnik, Moste; Boltezar Ivan, 21 let, de? lavec. Črna ves 3; Hinterschweiger Gabri* jel, 58 let, delavec, Moste; Zupančič Jakob, 72 let, mestni ubogi, Japljeva ul. 2; Seršen Janez, pol ure, sin posestnika. Po« tok pri Kamniku; Podjed Primož, 54 let, rudar v p., Vače pri Litiji; Krese Jožef, 8 let, sin pošt. zvanič., Zvezdarska ul. 1.
—lj Ljubljanski gasilci prirede >Divjega lovcac. Po lanskem gasilskem kongresu se je pri Prvem prostovoljnem gasilnem In reševalnem društvu ustanovil poseben dramatičen odsek, ki je naštudiral Finžgarje-vega »Divjega lovca«. Člani odseka so sami požrtvovalni gasilci, ki so posvetili svoje večerne ure dramatični umetnosti. Gasilci bodo v torek zvečer 24. t. m. igrali >Divjega lovca t v dramskem gledališču. Režijo bo vodil član Narodnega gledališča g. Bojan Smerkolj.
—lj Važno socijalno predavanje Dru= štva zasebnih in avtomobilnih nameščen« cev v Ljubljani. V torek 24. t. m. bo predaval ob 20. uri v salonu restavracije »pri Levu« poddirektor pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančić o sedanjem pokojnin* skem zavarovanju nameščencev in nevar* nosti osnutka novega zakona o socijalnem zavarpvanju. Predavanje je zelo važno po* sebno za nameščence, katere posebej opo* zarjamo na to predavanje. Vstop k pre* davanju prost.
—lj P osel ska shajališča v Prečni ulici št. 2. je vsako nedeljo in praznik napolnjeno mladih deklet, ki se vprašujoče, zvedavo ozirajo po svetu, svoji okolici, in izkušenih starejših služkinj, ki motre svoje mlajše vrstnice ter jih btagrujejo, da so doživele toliko boljše čase, da se že javnost in korporacije brigajo za njih prosti čas v skrbi in ljubezni- Poseteko shajališče je pomembno iz mnogoterih vidikov. Združuje predvsem stanovske tovarišice, podpira skupno zavednost, osvetljuje razmere .n priHke stanovskih teženj, ščiti moralno propast nezavarovanih mladostnikov. Sele par tednov je odprto poselsko shajališče in že je rodilo živo željo deklet po nadaljni izobrazbi. V istem prostoru m času so se otvorili zato pripravljeni tečaji poselske šole za kuhanje, šivanje, ročna dete, jezikovni pouk, petje in računstvo. V enem popoldnevu se je vpisalo v en tečaj nad 70 učenk. Pouku stede z vnemo in pozornostjo, da j Hi je učitetiica resnično vesela. Povprečna predizobrazba je osnovna šola (5 razredov). Poseben oddelek je ostal seveda za one, ki žele po delu malo oddiha. Zabavne igre, pomenki ali izbrano čtivo jim kratijo čas. ShajalKče je odprto od pol 19. ure, vstop prost. 122-n —lj Pouk o šivanju za gospodinjske pomoćnice (služkinje) Prvi pripravljalni tečaj poselske šole za šivanje in ročna dela v Prečni ulici št. 2 se otvori v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 16. uri popoldne. Sprejemajo se lstotam še nadaljne prijave. — Opozarjamo nanj slasti sobarice.
—lj Pri >So*i< bo predaval danes v soboto 31. t. m. v salonu pri Levu naš rojak, izredni profesor univerze g. dr. Milko Kos o zgodovinsko znanstveni temi, ki se glasi: »Kdaj in kaka srna prišli na Kras in Seeec. Vabljeni rojaki, Soeani in prijatelji ter sploh vsi, ki se za to zgodovinsko temo zanimate! Pričetsk ob pol 21. url Vstop vsem prost 116-n —lj Meso ao 10 in 12 dinarjev na stojnici Anton Zaje, Vodnikov trg. 119-n
"lj Nedeljski popoldanski plesni tefaj Jenkove šola od 8.—7. pop. v    Kazini \
117-n
—lj Plesni turnir za prvenstvo dravske banovine v I. 1931 združen z »Velikim družabnim plesom« bo 7. marca v >Kazinski dvoranic. Prireditev se vrši v prid revni deci in upamo vsled tega vsestranskega upoštevanja. Informacije, prijave in vabila pri mojstru Jenku v >Kazini<. 118-n —lj 30. obeni zbor Splošnega ženskega društva se bo vršil 9. marca ob pol 5. uri pop. v društvenih prostorih na Rimski cesti 9. Člane in društva vabimo k obilni udeležbi! 120-n —lj Zvočni film ZKD »Admiral Nelson in Lady Hamilton« še jutri v nedeljo dop. ob 11. uri v kinu »Dvor«. Monumentalni zgodovinski tirni »Admiral Nelson in nje* gova poslednja ljubezen je občinstvu tako izrednp ugajal, da ga bo ZKD predvajalo na splošhp željo publike ie jutri v nedeljo dop. ob 11. uri v kinu »Dvor«. Opozarja-mo na ta spored vse tiste, ki si filma do« slej še niso mogli ogledati. Očarljive so slike, ki predočujejo pomorske bitke zlasti bitko pri Trafalgaru. nepozaben je prizor Nelsonovega padca in njegove smrti, kras« no je petje in muzikalno spremljevanjc ter izvrstni so vsi igralci zlasti lepa Lady Ha* milton. ki jo predstavlja ameriška filmska diva Corinne Griffith. Film toplo priporo* čamo.  Cene nizke!
— Lutkovno gledališče na Taboru vprizori v nedeljo 32. t. m. ob 16. uri pravljico: »Čarovnik Ropotar in njegova žena Ježi-babac zadu«jič v sezoni. Oglejte si to otroško predstavo.
—lj Zadruga me-arjev obveš«a p. n. >l»-činstvo, da bodo mesarski obrali zaprti ub nedeljah še do konca marca t. 1. ll">-:i
—lj Koncert se. Pavle Lovietove. Naša najboljša koncertna pevka ga. Pavla Lov-šetova priredi v petek 6. marca samost -jen koncert. Na sporedu bodo koncertne pesini in pa operne arije :z svetovnih I le-ratur. Koncert bo v Pilharmonični d^<>
—lj Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani pi redi v ponedeljek 23. t. ni. ob po! 19[ v vel '. dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trs 13, vajeniško predavanje. Predaval bo g. dr. .loža Bohinjec, r.vi . i Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani o delavskem zavarovanju in njegovih institucijah. Vstopnina prosta- Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in poinočn:-ki.
—lj Klub csperantov v Ljubljenj priredi v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v spodnjem salonu hotela t-Miklič« zanimivo skioptično predavanje o Andreejevi ekspediciji na se verni tečaj. Predaval bo g. dr. Reva, vodja meteorološkega instituta. Vabljeni esperantisti kakor tudi ostalo občinstvo. Brez vstopnine.
—lj Danes in lutri se ponovi na Šentjakobskem odru izvrstna veseloigra »txtem-
porale«. Veseloigra je polna krasnih duhovitih zamislekov. Humor je prister. tako da se posetndki temeljito zabavajo. Vodilni vlogi igrata gdč. Pirčeva in g. Čuk, v osta-Kh vlogah nastopijo danve Bučarjeva iti Qo-rupova, ter gg. Kune. Lavrić ti MoKcr. Vstopnice so pri g. Milošu Karičniku na Starem trgu. Vabljeni.
Kako so se Kamilicam
zabavali
O »rdečih marelah«, »pohujšanju« na otroški maškeradi 'm pestrem
vrvenju na pustni torek
reditelji korza so štorih*, kar so mog H in ob 4. popoldne se je ves sprevod pripeljal na Glavni trg. Godba, za to »Velenjska elektrarna«, čolnič m policaja za preganja* nje koruznikov. o katerih celo pišejo, da jih je precej (??). Na Glavnem trgu sc je že ob 2. zbralo toliko ljudi, da je bilo res impozantno. In maškare so bile disciplini« rane. Mestna stražnika sta imela dovolj dela, v sili, ko je zgledalo, da bo »drenj« le prehud, se je pojavil še tretji, ta iz vrst maškar. Pravi, pravcati policaj, celo v pravd uniformi. Toda tudi on se je mo» ral ukloniti pravemu sicer bi zapel mogoče še penderek.
»Inženirji« velenjske elektrarne so ta* koj priklopili velenjski tok in izjavili, da na kamniškega iz Strahovice ne reflekti* rajo. Med term so »device« na avtu obrne* tavale »koruznike«, ki so jih zagledale v množici. Seveda je koruza zadela vča<r"n tudi nepravega. Imeli so celo prapor z mogočnim napisom »Konec koruznijkov«. Med množico sem šele zvedel, da je ta in omi in tako dalje . . . Kolono je zaključila dolga karavana Beduinov, ki jih je vlekel Stuzzijev »Ford« na 15 sankah. Ta skupi* na je bila res originalna in je imela svojo godbo »na loncih«. Ko je pričela *«delova» ti« velenjska elektrarna so zopet šli nazaj proti Sutni. Moram pa ugotoviti, da je bflo ljudi vse črno in bi bilo želeti, da jih po* zdravimo tudi ob kaki resnejši prilrki. Zvečer so pa ulice oživele . . .
Kljub neznosni brozgi se je pojavilo toliko mask kot že dolgo ne, ki so se po-« jale od gostilne do gostilne. V Kamniku je že tak običaj, da na pustni torek padejo vsi r>redsodki in se vsak rad poveseli. In potem vam ugibajo o tej ali oni maski . . .
Najbolj kasni so pričeli zjutraj z vož* njo »ploha«, ki so ga vlačili od gostilne do gostilne, za tem pa od hiše do hiše. In marsikdo se je skril, ko je lična ladjica s plohom in zapičeno sekiro obstala pred njegovo hišo. No, pa drugo leto, *> de* jaH in »odveslali« naprej . . .
R. Kos.
Kamnik, 20. februarja. Ko  smo  izdali  »Veselega Kamničana« so nas proglasili gotovi   ljudje za »nore« Kamničane.
Take poklone bi si prav lahko črno* gledi prihranili. Ugotoviti moram, da je »Veseli Kamninam« v reklamnem pogledu vsekakor uspel in Sokolu pripravil nekaj rezerve. In drugo leto ga zopet izdamo, recimo še v večjem obsegu.
Višek pustnega veselja je tvorila ma* škerada Sokola z devizo »pod rdečo ma= relo«. Nobene tajnosti ne izdam, vsaj se* daj ne, če povem, da je zmanjkalo v Kam* niku »rdečih marelc«. »Marele« so pa os ta* le v omarah. Mask je bilo precej in mno* go lepih. Edina, ki je bila v smislu devize, je bila gdč. Rozi Gižmekova, ki je pred* stavljala živ »parazolček«. Če bi bile na* grade — I. mesto sigurno. Najlepša je pa bila odaliska gdč. Man' Slatnarjeve; sle* dile sta ji gdč. Cerejeva in Pogačnrkova. Moških mask je zelo primanjkovalo. Za* bava je trajala do jutra, z njo si je Sokol ponovno utrdil sloves.
V nedeljo popoldne so rajali naši malčki, ki so prav srokano maskirani za* plesali četvorko, polko in kolo. Prav srč* kan je bil parček Keršmanc in Sonjica Hvala. Za to nedolžno otroško veselje, ki je bilo pod nadzorstvom številnih staršev in Sokolov, so dvignili črnogledi vik in krik in agitirali, da naj starši ne puste de* ce v Čitalnico kjer je baje nekaka »pohuj* ševalnica« zanje. Pa pravijo, da so Kam* ničani »nori«. Za gotove ljudi bo to že res držalo. Onim, ki jim take nedolžne zaba* vice niso po volji, lahko rečem, da je bil s to prvo prireditvijo led prebit in da bo naslednje leto sigurno večja in lepša. Pri* rediteljem, v prvi vrsti pa gdč. Marici Po* ropatovi. moram čestitati. Malčki so zadi* vili vse! Trud jim je bil poplačan z veli* kim uspehom. Le tako naprej! Mladina in starši vam bodo hvaležni.
Za pustni torek se je obetal velik pust* ni korzo. Govorilo se je o valjarju, ki bo tlačil ceste (brozgo), o vzpenjači -itd. Pri*
Iz gledališke pisarne
DRAMA.
Začetek ob 20. Sobota, 21. febr.: Trije vasici svetniki. — Red D.
Nedelja, 22. febr. ob 15.: Divji lovec. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20.: Mereadet. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 23. febr.: Trije vaški svetniki. Red A.
Torek, 24. febr.: Divji lovec. Igrajo člani prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani.
Ljudska predstava po znižanih cenah.
Ponedeljek, 23. febr.: Zaprto.
Ljubljanska drama vprizori nocoj izvrstno komedijo Trije vaški svetniki za red D.
Nedelja v drami. Popoldne ob 15. bo v drami predstava Pinzgarjevega Divjega lovca v isti zasedbi, kakor na slavnostnem večeru. Za popoldansko predstavo veljajo znižane dramske cene. Zvečer ob 20. se ponovi francoska komedija Mereadet. Za to predstavo veljajo izredno znižane cene od 20.— Din navzdol kakor pri dijaških predstavah.
Abonente reda A opozarjamo, da Imajo v ponedeljek za svoj abonma v drami Tri vaške svetnike.
OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 21. febr. ob pol 20.: Valkira. — Red B.
Nedelja, 22. febr. ob 15.: Nina nana, punčka moja; balet Figuri ne. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Ob 20.: Grofica Marica.
Wagner - »Valkira«. Naša opera ponovi prvič v letošnji sezoni nocoj ob pol 20. uri Wagnerjevo klasično delo Valkira. Prvič se je izvajalo to delo na nažem odru v lanski sezoni. V posaaneznih vlogah sodelujejo ga, Thierrv, gdč. Majdičeva, ga. Kogojeva ter gg. Marčec, Primožič, Rum-pel in drugi. Opero je naštudiral g. ravnatelj PoMč. Predstava se vrši za red B.
Nedelja v operi. Popoldne ob 15. uri se vprizori otroška opera Nina nana, punčka moja po zelo znižanih cenah. Nastopi nad 100 deklic in dečkov, ki izvajajo vse glavne kakor tudi ostale vloge. Po otroeki operi se izvaja šafranek-Kavićev balet Fi-gurine. Za predstavo veljajo globoko znižane cene. Ker je to poslednja popoldanska predstava obeh teh del, še prav posebno opozarjamo občinstvo na to. Zvečer ob 20. se ponovi Kalmanova opereta Grofica Marica, ki je brez dvoma eno najpriljubljene jših operetnih del, kar se jih je kdaj vp rizo rilo na našem odru. Zasedba običajna. Dirigira kapelnik Neffat. Predstava je po znižanih cenah.
V ponedeljek ostane  opera zaprta.
Gostovanje Hudožeatvenikov. V petek dne 27. in v soboto dne 28. t. m. gostujejo Hudožestveniki v našem Narodnem gledališču. Prvi večer vprizore Gogoljeve-ga Revizorja, ki je naši gledališki publiki po vsebini dobro znan. V glavnih vlogah župana in njegove žene nastopita slavna Hudožestvenika Pavlov in G rečeva. Drugi večer pa vprizore petdejansko dramo Bela garda (Dani turbina), ki jo je napisal pisatelj Bulgakov. Vsebino te drame priobčimo v eni poznejših notic.
Stev 42
>SLOVENSII NAfiODc, dne 21. februarja 1031
Stran 5
Pravila za srečo in uspeh
Šestnajst zlatih pravil, ki kažejo človeku pravo pot v življenju
Zveza Slovenije z morjem
Drugo predavanje inž« Ktocfiča — Stroški bi znašali 400 milijonov Din
Ljubljana, 21. februarja. V ponedeljek je predaval mestni zdravnik dr. Franta Mis obrtnim vajencem in vajenkam v Mestnem domu, kjer Zveza obrtnih zadrug prireja stalna predavanja za svoj naraščaj. Ker smo o predavanju že poročali, objavljamo danes samo še izvleček nauka o higijeni duše, ki uči, kako naj živimo, da bomo srečni in zadovoljni in dosegli v življenju uspehe. —
Kaj je sreča, kaj uspeh, kaj zadovoljstvo? >\Mesar se Čuti srečnega, če kupi poceni debelega pujsa, učenjak je srečen, če najde doslej neznanega hroščka, ne večjega od bolhe, ki dobi celo učenjakovo ime, otrok je srečen, če dobi jabolko. Sreča je torej popolnoma relativen pojem, ki se nikdar ne da določiti za vse primere.
Higijena duše nas pa uči, kako naj živimo, da si ohranimo zdravje in postanemo srečni ter dosežemo v življenju uspehe. Novi nauk sta ustanovila Američana Birs zlasti pa slavni profesor harvvardske univerze v Bostonu Campbell, ki je pri njem tudi predavatelj študiral narodno zdravje.
Današnjemu razkroju zdravja, telesa in duše je pred vsem kriva nepravilna vzgoja in napačno tako imenovana ter pogrešno pojmovana šola življenja. Higijena duše pa določa najenostavnejša pravila sdravja telesa in duše. Težak je boj za obstanek. Komodnost, ki se je polastila vsega človeštva, pokvarjenost, ki se je razvila v vojni, in splošna živčna razburjenost, so rodile splošno nervoznost, da je danes nervozen že dojenček, nervozna je mati in služkinja in nervozen je že celo kmet. In v tej naglici življenja vsak pričakuje preveč od življenja.
Pravila higijene duše imamo Že v dušah. So pa tako enostavna, da jih ne smatramo za važna. Ce bi jih upoštevali, bi bilo človeštvo gotovo srečnejše, kakor je sedaj in bi tudi duševno ozdravelo.
Prvo pravilo je:
Imej načrt za življenje rn drži se ga!
VeČina ljudi namreč živi iz dneva v dan, menja vsak dan mišljenje, kako bi napredovali in dosegli uspeh in menja tudi vsak dan svoje cilje. Za svojimi cilji moramo torej hoditi naravnost. Drugo pravilo:
Skušaj najti zadoščenje in veselje v svojem delu
Utrujen vajenec zavida svoje sošolce, ki hodijo v gimnazijo v lepi obleki. Zato naj pa ne gleda navzgor, temveč naj se ozre na tistega reveža, ki na veliki cesti dan na dan pobira konjske fige in se vendar pošteno preživlja. Vesel je revček, če more ubogi materi prinesti kos kruha in ob tem koščku kruha sta srečna dva najbližja si človeka — mati in sin. Poglobite se v svoje delo, skušajte se naučiti svoje obrti čimbolj dovršeno, ob prostem času pa izpopolnjujte svojo izobrazbo in nikdar ne mislite, da morate postati profesorji, advokati ali ministri, saj so vsi poklici enako častni in enako potrebni za obstoj človeštva. Obrtnik ali kdorkoli, kdor smatra svoj stan za nizek poklic, se sam ponižuje.
Tretje pravilo:
Skušaj trošiti manj nego prejemaš
Težko je to v današnjih časih, ker večini manjka celo sredstev za nabavo najpotrebnejše obleke in hrane. Vendar pa tudi najmanjši vajenec še vedno prihrani kak dinar, če vsakega dvakrat obrne, predno ga izda. Sicer so danee zavarovalnice najrazličnejših vrst za delavstvo in druge stanove, vendar se pa vsakdo čuti srečnega, če ima v rokah hranilno knjižico za še tako skromno svoto. Kdor ima hranilno knjižico v rokah že kot mlad vajenec, bo gotovo sedel v lastni hiši kot premožen gospodar velikega podjetja. Ti prvi krajcarji vzbujajo zaupanje v samega sebe in ponos, saj med tako imenovanimi nizkimi poklici vidimo le premalo skrbi za bodočnost. Mladi ljudje brez sredstev stopajo v zakon, ki mu sledi kopa otrok in beda. Posledica bede je pa razdor in alkohol. Potem pa tak oče pravi: Otroke naj živi občina! Nikdar pa ne skoparite! Večkrat čujem, da je berač zapustil premoženje. A tako sk oparen je je bolezen, ki prinaša le nesrečo. Finančna gotovost, gotovost za
primer nesreča hi za starost je duševno zdravje. Vajenke vidi ti mnogo svojih znank, kako so luksuzno oblečene. Ne sodite jih po obleki, ker se pod to svilo največkrat skriva nesreča. Četrto pravilo:
Razdeli vsak dan v tri perijode — delo, zabava, počitek
Vsako delo mora biti pravo delo, a ne samo delo na oči, ki ni ničvredno. In prav tako, kakor je potrebno delo za srečo, je potrebna tudi zabava, ki pod njo razumemo razvedrilo, pa tudi izobrazbo. Enako kot delo in zabava, je pa potreben počitek in sicer mirno in globoko spanje. Veseljaoenje ni zabava, iščite si drugega razvedrila. Zabava je pa tudi hrana in glejte, da jeste vedno počasi, pozneje, ko si boste sami hrano naročali, pa Izbirajte vedno snažno, dobro pripravljeno in tečno hrano, saj taka hrana ni draga, ker je preprosta hrana lahko dobra. Sedaj pa lahko pazite vsaj na to, da si pred jedjo lepo umijete roke, da položite jed na čisto obrisano mizo, predvsem pa glejte, da jeste mirno in s slastjo. Peto pravilo:
Stori sigurno vsak dan nekaj za telesno zdravje
Delaven človek pač dosti telovadi. Drugi stanovi imajo pa spOrt in telesne vaje. Šesto pravilo:
Opravljaj svoje delo krepko, ne lenari, pri zabavi pa pozabi na skrbi
Sedmo pravilo:
Skrbi za telesno zdravje
Obrtnik naj pazi, da se pri delu ne poškoduje, takoj naj pa vpraša zdravnika, če se počuti slabo, zakaj odlašanje je večkrat povod bolezni, težki bolezni, ki je v začetku lahko ozdravljiva. Obenem pa domišljija, da je človek bolan, človeka utruja, črpa energijo in živčno razdražuje, da v resnici zboli. Paziti moramo vedno, da se pred boleznijo krepimo, ker krepkega človeka bolezen ne> napade tako naglo, kakor slabotnega. Ogibati se moramo škodljive hrane, jesti ne smemo preveč mesa, posebno se pa ogibajmo kave, alkohola in kajenja, ki so za mladino strup. Osmo pravilo:
Ne trpinči se z mislimi in bojaznimi
Ljudje se razburjajo pri najnedolžnejši časopisni vesti in se večno tresejo pred vojno. Drugi je v strahu, če gre njegov družinski član na potovanje, da se ne zgodi nesreča na železnici. Zaročenka drhti brez potrebe za svojega zve3tega zaročenca. Gospod gre v gledališče, da bi se zabaval, pa ga ves čas mučijo misli, ali je doma zaklenil stanovanje ali ne, da se v gledališču bolj utrudi, kakor zabava. Ko pa pride domov, so vrata seveda zaklenjena. Učenec ali uradnik se vedno trese, Če ni storil morda kaj napačnega, ali če se ni prav obrnil pred svojim predstojnikom i. t. ČL
Deveto pravilo:
Imej zaupanje v bodočnost
Bojazljivec se boji, kako bi dobil službo, zaljubljenec se ne upa ženiti, ker misti, da ne bo mogel prehraniti družine. Vsega tega pa ni treba, ker vestnost v službi in v življenju in skrb za zdravje pomagata vsakemu navzgor. Kdor pošteno dela in ne zapravlja svojega denarja, je lahko brez skrbi, da bo imel sigurno uspeh. Z rokami navzkriž pa seveda nikdar! Deseto pravilo:
Imej zaupanje v neskončnost
človek sam svoje grehe zna najbolje zagovarjati in je sebi samemu najboljši advokat ter najmilejši sodnik! Brez vere v nekaj višjega je življenje živalsko in za svoj mir rabimo vedno visokega nepristranskega sodnika. Veda je namreč dokazala, da je odstotek živčno bolnih mnogo višji pri onih, ki ne verujejo v najvišji ideal, kakor pri onih, ki imajo kakršnokoli vero in tudi žive po njej Farizej ni nikdar srečen!
Silno nam škoduje tudi prepričanje, da imamo smolo. Zakaj vedno bo zmagal tisti, ki se zanaša na svoje delo. Prav tako bo pa tudi vedno razočaran, kdor misli, da je njegova sreča sreča sigurna, saj sreča in nesreča nista zagotovljena nikomur.
Enajsto pravilo:
Ne pričakuj preveč od življenja
V tem greši zlasti mladina, ki si slika bodočnost preveč rožnato. Potem pa pride razočaranje. Kadar ste razočarani, nikdar ne iščrte pozabljenja v slabi družbi in v slabih gostilnah, ker vsak človek doživlja razočaranja. Fant se naglo zaljubi v dekle, ki je seveda najlepše, najboljše in naj-zvestejše. Po prezgodnji poroki je pa vse najslabše. Statistika nas uči, da v zakonu trpi 60% razočaranih žena, ker 60% mož utone ponajveč v alkoholu. Družina potem propada »otroci trpe, ljudje so vedno bolj slabotni, in to bo trajalo tako dolgo, dokler ne zavladajo principi duševne higijene. Dvanajsto pravilo:
Bodi si na jasnem glede svojega spola
Doslej so mislili, da mladina ne sme vedeti, kaj je to in starši so lagali pri nas o štorklji, na Angleškem, da so bratca potegnili iz vode kakor Mojzesa, mlade Francoze pa prinese v hišo kmetica v zeljnati glavi. Dekleta vzgajajte za žene, fante pa za može,ne pa za slabiče, ki postanejo vrtavke svojih strasti. Povejte otroku, da je spolni nagon, ki vlada svet. Ne zavijajmo oči pred naturo, ker spol je lep in čist, saj ga je ustvaril bog in smo se po spolu rodili vsi. Fante vzgajajte za gentlemene, ki bodo znali spoštovati dekleta, bodoče žene in matere. Tiste Ženske pa. ki ne spoštujejo same sebe, tudi spoštovanja niso vredne. Nezakonski otroci so breme samim sebi in splošnosti. Prihajajo na svet predvsem zato, ker so njih starši nepoučeni o spolu. Ta nepoučenost je pa tudi po ogromni večini vzrok spolnim boleznim, ki uničujejo svet. Sramovati se spola, prikrivati ga, je največji greh. Temu grehu in nesreči so pa krivi starši, vzgojitelji, farizeji. Kakor mora vsak vaje-, nec napraviti izpit, tako bi moral tudi vsak mladenič in vsako dekle predno stopi v zakon napraviti izpit. Trinajsto pravilo:
Štej do sto, predno izbruhnejo čustva
Ne prenagli se posebno v jezi, ker to vedno boli. Ne misli, da imaš edino ti prav, ker prehitre izjave upropaščajo. če si pa zaljubljena v fanta in veš, da te ima tudi on rad, no, takrat pa ni treba šteti do sto. štirinajsto pravilo:
Ne pusti se voditi od svojih simpatij ali antipatij
Premisli vedno, za kaj je tako delo, zakaj tak človek. Večkrat se kakemu človeku ogibamo ,češ, da nam je antlpatičen, pa vendar obenem priznavamo, da je čisto dober in pameten Človek. Zakaj torej sovraštvo? Mnogo škoduje Človeku tudi domišljija, da je nagnjen k boleznim, ker je njegov oče bil alkoholik, imel bolezen, ki se podeduje ali umrl v blaznici. Ne bojte se, če živite pravilno ostanete zdravi, saj se bolezen nikdar ne podeduje, pač pa le naklonjenost do nje. Petnajsto pravilo:
Če te tarejo težave in bojazni, pojdi k dobremu prijatelju ali zdravniku in izpovej se mu
šestnajsto pravilo:
Nauči se biti zadovoljen z malimi uspehi
Starši vidijo v vsakem otroku Napoleona, naklonjena kritika v nerodnem začetniku Prešerna, Mozarta in Ticiana in zato pride narod do podpovprečnih voditeljev ter propade. Vsak ima pravico do uspeha. In dosegel bo tudi velike uspehe, če bo znal doseči male. Nikdo naj ne obupa, ker ni imel uspeha v šoli, pa je moral k obrti zaradi pomanjkanja denarja ali talenta, saj so v vseh poklicih uspehi in povsod je sreča. Vsak človek ima posebne zmožnosti za posebne stroke in srečen je tisti vzgojitelj in oče, pa tudi še odrasel Človek, ki te zmožnosti odkrije. Naša šola je zato škodljiva, ker hoče napraviti vse ljudi enake. In zato ne prihajajo iz njih orli, ki se dvigajo do neba, niti race, ki naglo plavajo, niti slavčki, ki prepevajo, niti noji, ki hitro teko, temveč le jegulje, ki znajo slabo plavati, se tudi na suhem za silo premikajo, skačejo od tal za ped visoko in spravijo iz sebe le neznatne glasove. Napačne so pa tudi razne nagrade v šolah, ker občutek manjvrednosti na učenca vedno slabo, če ne celo porazno vpliva. Tudi če v življenju nimate uspehov, se ne bojte, ker so tudi neuspehi potrebni, a ne omagajte In bedite vedno ponosni borci v življenju in ne obupajte, ker povsod je sreča.
tel takoj oditi k uredniku lista in zahtevati pojasnila. Potem si je pa premishi. To bi se končalo zanj s polomom. Najbolje bo torej igrati resničnega dobrotnika, zlasti če ga to ne stane niti beliča. Nikomur ni torej omenil tega nesporazuma misleč, da* je zadeva s tem urejena.
Bouchival — on je bil namreč tisti, ki je rešil Boutivetovo rodbino bede — je pa ta čas nadaljeval svoje delo.
Cez teden dni so priobčili listi drugo vest, podobno prvi. To pot je Perigard povedal tajniku, da on v resnici ni dobrotnik, o katerem pišejo po novinah, in hotel je protestirati. Tajnik mu je pa nujno svetoval, naj molči tudi drugič, če je molčal prvič.
Ko se je zadeva ponovila tretjič, je pograbil Perigard klobuk m hotel takoj hiteti v redakcijo. Na pragu je pa srečal štiri reporterje, ki so bili namenjeni ■naravnost k njemu. Prosili so ga, naj jim da svojo fotografijo, da jo objavijo v novinah. Zdaj Perigard ni imel več poguma priznati, da ni dobrotnik, ki bi ga radi ovekovečiii.
In tedaj se je pričela njegova nesreča. Od blizu in daleč so začeli romati k njemu siromaki proseč ga, naj- jim pomaga v stiski. Zaman se je Perigard prijemal za glavo,  zaman se je zago-
Ljubljana, 21. februarja. Odsek uradnikov UJN2B Ljubljana je priredil v dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru snoči drugo predavanje, na katerem je predaval inž. M. Klodič o svojem projektu zgradbe železniške proge Kočevje -Vrbovsko jezero in Črnomelj - Gornji Jadrč.
Predavatelj je naprej številnim poslušalcem obrazložil, zakaj so propadle številne druge varijante zveze Slovenije z morjem tako, da je obveljala končno varijanta, ki jo poznamo pod imenom Klodič-Hrovat-Kavčičeva smer. Borba za posamezne varijante je bila med interesenti precej ostra .končno pa, ko je izdelala direkcija za gradnje železnic natančen študij, proučila vse varijante, glede na terenske, geološke in strategi 5ne razmere, se je pokazalo, da pride le omenjena varijanta resno v poštev. Ta projekt je uzakonjen, kot znano, vzdrževanje te proge je najcenejše, in vojno ministrstvo ga je odobrilo. Glavno vprašanje, da se uresniči, je samo finansiranje, o katerem se je nedavno že resno razpravljalo.
Predavatelj je dokazal, da bi izvedba drugih projektov bile razmeroma dražje, proge bi bile krajše a dražje, poleg tega bi bila velika težava s priključitvenimi postajami, vzdrževanje bi bilo dražje, proga Kočevje - Ribnica - Delnice bi pa n. pr. ležala tudi preblizu državne meje. Premagati bi bik) treba ogromne terenske tež-koče, višina terena zelo varira, ako bi se železnica izpeljala skozi Poljansko dolino, bi proga morala od Kočevja do doline zelo padati na drugi strani proti . Br. Mora-vicam pa se zopet strmo vzpenjati. Zato je bil edini izhod — obiti dolino v velikem loku. vendar pa po najkrajši poti in tako, da se da proga najlažje zvezati z obstoječimi progami (tako z Zagrebom, Ljubljano, Mariborom).
Tudi izvedba proge Kočevje - Vrbovsko je zvezana z velikimi tehničriimi težkoča-mi zaradi terenskih ovir. Treba je premo-
Nedelja, 22. februarja.
9: Ing. Edo Fugina: O osuševanju zemljišč: 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Dr. Jagodic: Versko predavanje; 10.30: F. Jelene: Nauk o serviranju; 11: Radio orkester; 12: čas. napoved in dnevne vesti; 14: Prenos (reportaža) iz Bohinja: Mednarodne zimsko-sportne tekme: Skoki (poroča g. TJlaga); 15.30: Nastop godbenega društva in pevskega odseka prosvetnega društva v št. Juriju pri Grosupljem; 20: Večer mladih pevcev (gdč. Korenčan, gdč. Arko in g. Burgar); 21: Radio orkester; 22: čas, dnevne vesti, sport; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 23. februarja.
12.15: Plošče (mešan program); 12.45: Novice iz današnjih dnevnikov; 13: časovna napoved, nato plošče; 13.30: Borzne vesti; 18: Prenos iz Bohinja: Smučarske tekme, poročilo o poteku teka na 30 km. Razdelitev nagrad (poroča g. TJlaga); 19: Profesor T. Debeljak: Poljščina; 19.30: Higijenski zavod: Zdravstvena ura; 20: G. Koce: Denar in denarni sistem; 20.30: Radio orkester; 21.30: Plošče; 22: Dnevne vesti, sport, vreme, časovna napoved; 22.15: Napoved programa za naslednji dam
Torek, 24. februarja, sreda, 25. februarja in četrtek 26. februarja: Radijska postaja Ljubljana vsled razdiranja, čiščenja in zopetnega popravljanja Diesel motorja v teh dneh ne oddaja programov.
Petek, 27. februarja. (Mogoče, da tudi 27. U. še ne bo oddaje.)
12.15: Plošče (solo instrument, zbori iz oper); 12.45: Novice iz današnjih dnevnikov in zimsko-sportne vesti; 13: časovna napoved, nato plošče; 13.30: Borzne vesti; 17.30: Popoldanski koncert; 18.30: P. dr. R. Tominec: Socialni pomen meniš t va; 19: Prof. dr. Sušnik: Poučuje francoščino; 19.30: Krekova gospodinjska šola v Šiški: Razsvetljava in kurjava; 20: Chopinov večer (ga. šmalc-švager): g. dr. Dolinar: Uvodna beseda; 22: časovna napoved, vreme, dnevne vesti, sport; 23: Napoved programa za naslednji dan. s Sobota, 28. februarja,
12.15: Plošče (slovenske pesmi, plesni šlager ji); 12.45: Novice iz današnjih dnevnikov in zimsko-sportne vesti; 13: časovna
varjal, da ne more dajati tolikim podpore. Hočeš nočeš je moral podpirati reveže, čeprav je na tihem vzdihoval za izgubljenim denarjem. Obenem ga je mučila misel na neznanega povzročitelja te nesreče in niti v spanju mu ni dala miru. Besnel je pri misli, kako se mu mora iznajdljivi neznanec smejati. Zelo rad bi bil dognal, kdo je, da bi se mu osvetli.
Zato je poiskal najprej delavca Bou-tiveta, da bi od njega kaz zvedel. Toda pri njem je zvedel samo, da mu je prinesel nepričakovano podporo uradnik, uslužben pri Perigardu. In v na-daljnih primerih se je glasil odgovor enako. Ko je pa vprašal, kakšen je bil dotični uradnik, je ugotovil, da je bil nedvomno njegov blagajnik. Nesrečno naključje je pa hotelo, da se je bil blagajnik smrtno ponesrečil na železnici baš pred dvema mesecema. Ko je pregledal račune, je Perigard opazil, da ga je bivši blagajnik olajšal približno za petdeset tisoč frankov, a na enem listku je bilo celo napisano. —Na račun tega starega skopuha vzel 30.000 frankov.
Toda Perigard se ni jezil. Radostno si je oddahnil, kajti edini človek, ki je vedel, je bil mrtev. In od veselja mu je dal Perigard postaviti marmornat spomenik.
stiti globoko zarezano dolino Kolpe, ki znaša na kraju, kjer bi imela železnica najkrajšo pot, 300 m globrne, to se pravi, most bi na tem kraju moral biti 300 m visok, kar bi seveda stalo ogromno denarja, okoli 170 mil. Din. Zato je treba Kolpo premostiti nižje, kjer bregovi niso tako visoki, s čimer pa železnica naredi zopet precejšnji ovinek, zvišajo se stroški za zgradbo dovozne poti do mostu in zaradi tega se Kolpa ne sme premostiti tam, kjer bi bili stroški za zgradbo mostu najvišji, nego na kraju .ugotovljenem po računih, kjer so stroški zgradbe dovozne poti, aH ovinka, v razmerju s stroški zgradbe mostu najnižji. To je pri Radencih, kjer bo most še vseeno 85 m visok in 110 m dolg, kar je za naše razmere še vedno mnogo, ter bo stal okoli 25 mil. Din.
Poleg tega mostu bo še treba zgraditi pri Lovniku 5 km dolg predor, ki bo stal približno 95 milijonov Din.
Pri vrtanju predora je treba računati na geološke težkoče, ker so tu geološke prilike enake kot pri Karavankah, kjer so imeli pri gradnji železnice zelo slabe izkušnje. Posamezne zemeljske plasti namreč leže na položno ležečih skladih akri-ljevca, kar povzroča da zemlja takoj zdrsne navzdol, ako je hrib izgubil količkaj ravnotežje. Na takem terenu zgrajena proga se, zlasti ob deževju, vedno seseda, tako n. pr. 15 km dolga proga Br. Mora-vice - Delnice, katere vzdrževanje je stalo zaradi tega že 70 mil. Din.
Kot rečeno, je pa sprejet projekt še najlažje izvedljiv in vsestransko ustrezajoč. Sama glavna proga, brez drugih priključkov, bi stala, kot so interesenti poučeni, 250 mil. Din, to je proga Kočevje -Vrbovsko sever, celotni projekt pa je mogoče izvesti s 400 milijom Din.
Zanimivemu predavanju je prisostvovalo največ železniškega uredništva tehniški oddeljenj, pa tudi mnogo drugega občinstva, ki je bilo s predavanjem Izredno zadovoljno.
napoved, nato plošče; 13.30: Borzne vestr; 17.30: Popoldanski koncert; 18.30: B. Ple-ničar: šahovska ura; 19: G. dr. Veber: Filozofija evangelijev; 19.30: Ga, Orthaber poučuje angleščino; 20: Plošče; 20.30: Prenos iz narodnega gledališča v Beogradu; 22: časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme ;23: Napoved programa za naslednji dan.
Za vse inserente
velja za male oglase
znižana cena po 50 p za besedo
Plačate jih lahko po pošti
z znamkami
Sredi Berlina
strelja s topom
Nekaj neverjetnega se je pripetilo v četrtek v zapadnem delu Berlina. Na Salzburgerstrasse je nenadoma zagrme-lo pet topovskih strelov in posledica je bila, da je začela padati s streh opeka med preplašene in bežeče ljudi. Nastala je nepopisna panika. Poveljstvo oddelka proti napadom se je takoj pojavilo in ugotovilo, da je streljal nekdo z brzostrelnim topom, montiranim na balkonu bližnje hiše.
Čudnega topničarja so takoj aretirali in ugotovili, da gre za bivšega častnika L»autina, ki je menda malo prismuknjen. Mož trdi, da je top sam konstruiral in ga hotel preizkusiti. Ko so ga pa zaslišali, je izjavifl, da je ponudil svoj izum v^ladi, pa ga je odklonila, čeprav gre za top, ki strelja brez smodnika. Da dokaže, kako imeniten top je izumil, ga. je postavil kar na balkon in začel streljati. Seveda bo prišel L.autin s svojim topom vred v norišnico.
Stroge kazni za
napndrane ženske
Ne vemo, kaj bi rekle moderne ženske, če bi bil še zdaj veljaven zakon, ki ga je v 18. stoletju kralj Ludvik XV. v Franciji svečano proglasil in uvrstil med državne zakone. Ta dekret se je nanašal na ženske, ki so svojo lepoto poveličevale ali pa umetno delale s pudrom, barvanjem ustnic in nošenjem ekscentričnih oblek. Dekret je bil v veljavi od leta 1715 do 1774 in glasil se je doslovno:
>Katera ženska poskusi s pomočjo belega aili rožnatega barvila, parfumov, raznih esenc, umetnega zobovja, lasulj, čevljev z visokimi petami itd. izvabiti moškega državljana Nj. Veličanstva v zakonski stan, naj se smatra za čarovnico in naj bo obsojena, tisti zakon pa razveljavljena
Moderna umetnost.
— Kaj mislite, mojster, ali sem na platnu prav izrazil grozovite svetovne vojne ?
— Seveda ste jih. Se svoj živ dan nisem videl nič tako groznega, kakor je ta slika.
Dobrotnik
proti svoji volji
Perigard, lastnik velike trgovine, je bil rojen pod srečno zvezdo. V Pariz je prišel z devetindvajsetimi leti in sprejet bil v eno najveqjih trgovin v rue de Rennes. V začetku je raznašal samo blago odjemalcem in pri tem je pretrpel mnogo lakote. Toda sreča mu je bila mila, hitro je napredoval, bil ie marljiv in tudi na izpopolnitev svojega znanja ni pozabljal. In tako je postal po volji usode v razmeroma kratkem Času iz siromašnega fantiča milijonar. Z naraščajočim bogastvom je pa okamenelo njegovo sTce in tako je veljal Perigard kmalu za največjega lakomneža vsega Pariza.
Kakor vsak trgovec je imel tudi Perigard svojega konkurenta in sicer lastnika bližnje trgovine v rue de Sčvres Bouchivala, ki je prišel do svojega bogastva nekako tako kot Perigard.
Toda Bouchival ni nikoli pozabil na svoj nizki rod in rad je' pomagal siromakom. Nikoli ni odrekel pomoči tam, kjer je bila res potrebna tn zgraditi je dal celo bolnico sanatorij, in zavetišče za siromake.
. -. ■ '■_ 'Mm    ' i._
Ker je imel dobro srce, je sovražil Perigardovo lakomnost m sklenil je kaznovati ga. Treba je bilo samo najti način, kako to storiti. Toda Bouchival ni dolgo razmišljal.
Nekega dne se je pojavila v novmah naslednja vest:
Plemenito dejanje velikega dobrotnika.
Rodbino delavca Oskarja Boutiveta je rešil bede dobrotnik, ki hoče biti imenovan. Oskar Boutivet se je vrnil po
1 šestih mesecih iz bolnice in še zdaj ni
! za nobeno delo. Rodbina se je med njegovo dolgo boleznijo finančno docela izčrpala. Imela ni končno niti toliko, da bi si kupila hrano, ker je morala prodati i obleke i pohištvo. Ubogi ljudje so živeli v največji bedi, ko je nenadoma prišla rešitev. Neimenovani dobrotnik jim je podaril tri tisoč frankov in obljubil, da jim bo pošiljal sko-
; zi dve leti vsak mesec  tisoč frankov.
J SmatraK smo za svojo dolžnost dognati dobrotrrikovo ime, čeprav je hotel ostati nezman. Dobrotnik je gospod Rene Parigard, lastnik znane trgovine v rue de Rennes.
Marsikdo je presenečeno čital to vest, dokler ni končno vzel Perigardov osebni tajnik novin in odhitel z njimi k šefu. Šef je kar ostrmel. Najprej je ho-
■BHBsHs^i^i^H^i^i^HHH^^^HHHi
Al Capone, kralj čikaskih tolovajev
Znameniti bandit, Id je »zaslužil« samo v enem letu nad 6 milijard Din
poslopje, toda ljudje se se mu smejati, češ, da je znorel. Šele leta 1887 je dal svojo idejo patentirati.
Okrog leta 1890 je ustanovil družbo za izkoriščanje svojega patenta, toda nebotičniki so začeli rasti tako naglo, da se družba ni mogla pošteno ustanoviti, kaj sede da tri uveljavljala svoj patent. Začeti je morala vrsto prav zaradi prekoračenja patentnega prava. Bnf-fington je vtaknil vse svoje fonet** * pravdanje, ki se je vleklo tako M\ n da je patentna pravica prenehaa * v -je obubožal, obenem ga je začela črti še težka očesna bolezen Navore temu je pa sedel dan za dnem za svojo risalno mizo in če ni mogel delati, je vsaj gledal skozi okno in občudoval ogromne nebotičnike, o katerih je sam v mladih letih tako rad sanjal.
Pri Marini
šaljapinovi
Na lepotni konkurenci je bila izvoljena za najlepšo Rusinjo hči slavnega ruskega basista Fedora Šaljapina Marina. Sotrudnik ruskega lista >Se-godnja< v Rigi je posetil novo kraljico lepote in jo pregovoril, da mu je povedala nekaj o svojem življenju. Marina Šaljapinova je lSletno dekle visoke postave, plavih las, blestečih svetlih oči, rdečih lic in radostnega smehljaja. Zelo je podobna svojemu očetu tudi po govorici in kretnjah.
— Bilo mi je 9 let, ko sem odpotovala iz Rusije, — je pravila novinarju. Študirala sem na angleškem iiceju, toda ruščino ljubim nad vse. Očetovega glasu žal nisem podedovala, ker je obdržal vsega zase. Zelo rada bi postala plesalka in zdaj se učim pri Pre-obraženski. Oče bi pa rad, da postanem pisateljica. Rada bi povedala marsikaj, pa se bojim, da pride vse v novine. Na svetovno lepotno konkurenco "v Rio de Janeiro ne pojdem. V Južni Ameriki sem že: bila in potujem sploh rada. Z očetom sem prepotovala skoraj ves svet in še bova potovala.
O ljubezni do potovanja govore razni predmeti, viseči na stenah njene sobe. Tu so španski rapirji, lok in pši-ce z otokov Fidži, sohe indijskih bogov in glava Mehičana, narejena iz kokosovega oreha.
— Vidite tale klobuk? je vprašala mlada kraljica lepote novinarja. — Podaril ga je mojemu očetu pravi mehiški bandit. Njegovega imena se ne spominjam več. Papa mi je obljubil, da mi pove to zanimivo zgodbo, pa je menda pozabil. Res je pa, da mu je podaril klobuk pravi bandit.
— Kateri kraji so vam najbolj ugajali, Marina Fedorovna?
— Indija. Indijce ljubim. Všeč mi je njihovo naziranje na življenje, njihova vera in filozofija.
Najlepša Rusinja je sicer zaverovana v indijsko filozofijo, vendar se pa rada igra. Na njeni postelji leži stara grda opica in dve oguljeni punčki. Opica je stara 15 let in je slavna. Njen portret je slikal Kustodijev. Ime ji je Kina. — Sva neločljivi prijateljici, spremlja me povsod, je dejala Marina novinarju. — Lani sem se prvič vozila iz Londona v Pariz. Na carinarnici mi je dejal uradnik, naj odprem kovčeg in pokažem, kaj imam v njem. Odprla sem kovčeg, v katerem je čepela opica. Vsi cariniki so se od srca nasmejali.
Senzacionalna
obravnava v Pragi
V Pragi se je pričela v četrtek sen-zacijonalna obravnava proti bivši porodni asistentki Ruženi Novi, ki je obtožena, da je morila odnosno prodajala poverjene ji otroke. Pred poldrugim letom se je začela policija zanimati za čudno poslovanje te ženske, ki je navdušeno sprejemala v rejo in vzgojo o ročice, pa so v njenih rokah umi-ali ali pa brez sledu izginjali. Nova se zagovarja pred poroto zaradi ugrabitve otrok v štirih primerih. Štirje otro-čiči so namreč brez sledu izginili in samo ona ve, kaj se je z njimi zgodilo.
Trije otroci, za katere gre, so ali bi bih zdaj stari 8, četrti pa 6 let. Ni namreč izključeno, da jih ni več med živimi. Otylko Jakeševo, ki se je rodila kot nezakonsko dete tik pred poroko svoje matere, je sprejela Nova v vzgojo za 1000 Kč enkrat za vselej. Kmalu sta si pa oče in mati premislila in zahtevala otroka nazaj. Nova se je pa izgovarjala in nazadnje sta bila roditelja obveščena, da je dete umrlo v bolnici. Nova je prinesla v bolnico otročička, češ, da gre za dvomesečno Otvlko Jakeševo, ki bi pa bila takiat stara že pet mesecev. Druga je bila Ema Ždar-ska, tretja Ruženka Vodičkova, četrti pa Jirik Kejre. Nova se je najprej izgovarjala, da je izročila vse štiri otro-čiče neznani »dami od socijalnega skrbstva«. Pozneje je pa začela dolžiti tri svoje bivše koleginje porodne asistentke, toda vse tri so vpričo nje izjavile, da laže. Za obravnavo vlada v češkoslovaški javnosti veliko zanimanje.
Najmanjše države
Po številu prebivalstva in po površini je najmanjša vatikanska država. Toda njen pomen v svetu se meri z drugačnim merilom. Po površini najmanjša evropska država je kneževina Monaco, ki meri 21.5 km2, na katerih prebiva komaj 23 tisoč ljudi. To državico je ustanovila leta 963 rodbina Grimaldi. Spada torej med najstarejše evropske države. Svojo samostojnost je izgubila samo dvakrat. Za najstarejšo evropsko državo velja druga državica, republika San Marino, ki jo obdaja okrog in okrog italijansko ozemlje. Ta meri 59 km2 in šteje 13.000 prebivalcev. Njena zgodovina sega daleč nazaj v 4. stoletje po Kristusu, ko se je zatekel preganjani kristjan Marinus v te gore. Okrog samostana, ki ga je ustanovil Marinus, je nastalo glavno mesto državice, ki v nasprotju z vsemi italijanskimi državami v srednjem veku nikoli ni izgubila samostojnosti.
Za San Marinom je kneževina Lichten-stein, ki meri 150 km2, šteje pa samo 11.000 prebivalcev. Lichtensteinski parlament, ustanovljen leta 1921, šteje 12 članov, ki jih voli ljudstvo, 3 pa imenuje knez. V 19. stoletju je posegla ta državica tudi v vojne. Leta 1866 je poslala Avstriji na pomoč »armado«, obstoječo iz stotnika, trubača in 18 mož. Lichten-steinska »armada« je pa prišla prepozno, kajti avstrijska armada je bila ta čas pri Kraljevem Gradcu že premagana in tako kneževina Lichtenstein ni bila povabljena na mirovna pogajanja v Prago. Po površini mnogo večja, po številu prebivalstva pa mnogo manjša je pirenejska republika Andora, ki meji na eni strani na špansko pokrajino Lerid, na drugi pa na francoski departement Ariege. Ta državica meri 452 km2 in ima komaj 6.000 prebivalcev, o katerih pravijo, da se preživljajo večinoma z goljufijami.
Al Capone, izsiljevalec m slepar prve vrste, ki se ne boji nikogar in ki hladnokrvno umori človeka, če ne gre drugače, je postal v Ameriki že legendaren in o njem se pripovedujejo neverjetne zgodbe. Mož spada med najdrznejše zločince, kar jih pozna svetovna kriminalna zgodovina. Zato je tem zanimivejša knjiga novinarja F. D. Pa-sleva, ki je napisal na podlagi avtentičnih podatkov življenjepis tega tipične-
ga modernega tolovaja, obenem pa opisal tudi način njegovega življenja in metode njegovega delovanja.
Al Capone, NeapoKtanec po rodu in Neandartalec po instinktu, je prišel v Chicago leta 1920. Star je bil takrat 32 let, bil je čedne zunanjosti, imel je bogate izkušnje ameriškega vojaka, ki se je udeležil svetovne vojne na francoskem bojišču, bil je pogumen, nd pa imel denarja, po katerem je tako zelo hrepenel. Takoj je spoznal, da postane ameriška prohibicija vir bogatih dohodkov onim, ki ne jemljejo zakona preveč resno in ki imajo dovolj poguma pomagati kršiti zakon strahopetnim, toda bogatim ljudem. Al Capone pa ni bil edini, ki je to spoznal. Pač pa je bil med vsemi sumljivimi tipi najspretnejši in naj-pogumnejši, zato je pa kmalu zavzel med njimi vodilno mesto.
Tihotapstvo alkoholnih pijač je v Ameriki zelo nevarno in mnogi tihotapci so že plačali svojo predrznost z glavo. Da se je baš Al Caponu posrečilo vedno odnesti pete, se mora zahvaliti svoji duhovitosti in opreznosti, ki mu je pomagala izmisliti si za obrambo svojega življenja tako premetene ukrepe, da mu policija nikoli ne more do živega. Pa tudi tekmeci in sovraž-niki, ki bi ga radi utopili v žlici vode, se ne morejo meriti z njim ne po pogumu, ne po prebrisanosti. Predrzni Italjan je prišel že tako daleč, da ima nad 700 mož, ki ga straž i jo in pazijo, da mu policija ne pride do živega. Poleg tega ima v službi okrog 500 žensk, ki mu pomagajo tihotapiti alkoholne pijače, organizirati vlome, roparske napade itd. Večina njegovih pomočnikov se rekrurira seveda iz vrst najtežjih zločincev.
Nekoč se je pojavil v gledališču, in sicer na premijeri sredi 18 brezhibno oblečenih gospodov. To je bila njegova telesna straža, kakršne niti ameriški prezident nima. Vozi se samo v lastnem avtomobilu, ki je prava trdnjava na kolesih, saj je iz najboljšega jekla in sidajno oborožen. Tehta 15.000 funtov m je veljal nad poldrugi milijon dinarjev. Med vožnjo spremljajo ta avtomobil spredaj in zadaj manjši oklopni avtomobili, v katerih se vozijo do zob oboroženi tolovaji iz Al Caponove telesne garde.
Al Capone je poglavar najmočnejše razbojniške   organizacije   v Chicagu.
C. G. Norris.     * ou
leteča fkti
Roman.
In še zdaj, ko je stala osramočena m opliuvana pred njim in ko ji je začela soba plesati pred očmi. je razmišljala, ali bi ostala ali ne. — Če pojde, se ne bo nikoli več vrnila, to je dobro vedela, on jo je pa potreboval, krvavo potreboval. V dveh, najpozneje v petih minutah se bo sesedel in bridko zaplakal, zahrepenel bo po ndi. obžaloval svojo naglo jezo in prosil odpuščanja. Obotavljala se ;e. Toda v duhu je videla že nove mučne prizore, ko ji bo pri najmanjšem prepiru ali nesogasju očitaj njeno preteklost. Nehote in brez slabega namena. In teh muk bi ne b:lp konca ne kraja. Vedno bi našel dovo»j izrazov, da bi jo žalil in poniževal.
Torej se je obrnila, segla mehanično po svojem klobuku, vzela rokavice in ročno torbico ter odšla. Zunaj v veži jo je urno popihala pred njo prestrašena postava. Cassy je prisluškovala. Zelda je še pogledala nd. Pred veznimi vrati Je ujjciwta, m pofwavtta lase, si jfc po-
Ndegov generalni štab je v predmestju Cicero. Tolovaj ogroža vse mesto z okolico, kamor prireja ekspedicije v oMopmh avtomobilih, oboroženih s strojnimi puškami. V Chicagu in okolici, je bilo od leta 1923 nad 500 roparskih umorov, ki jih oblasti še niso pojasnile. V ječo pride Al Capone samo če hoče sam nekaj dni ostati pod ključem, da se odpočije in iznebi svojih sovražnikov, ki so mu neprestano za petama. Ječa mu je pa vedno razkošen sakra, v katerem ne sme manjkati dragocenih preprog, niti radioaparata, ki veže tolovaja z zunanjim svetom. To razkošje si lahko Al Capone dovoli v ječi. ker ima ogromne dohodke, tako da lahko podkupi vso jetniško upravo, obenem se pa ne boji nastopiti proti varnostnim organom z največjim terorjem.
Po uradnih podatkih samih ameriških oblasti je naropal in pritihotapil Al Capone samo 1. 1927 nad 6 milijard dinarjev. Polovico tega bogastva je pri-sleparil. Njemu osebno je ostalo od tega nad 150 milijonov dinarjev. Vzdrževanje cele armade tolovajev in (pajdašev je namreč zelo drago. Znaten del njegovih ogromnih dohodkov pa gre na podkupovanje policije. Baje je bik) zadnja leta 60 odstotkov čikaskih policistov podkirpljenih ali pa zapletenih v tihotapstvo in sleparije, pa tudi vlome in roparske umore. Zato ni čuda, da ostane tohko težkih zločinov nepo-ja^njenih. Kdor se pa ne da podkupiti, mu Al Capone zagrozi z umorom, tako da se ga boje celo priče in preiskovalni sodniki.
Beraška borza
Beračenje je v Parizu oficijelno prepovedano. Dovoljeno je izjemoma samo slepcem. V praksi je pa ta stvar drugačna. Beraška borza nikjer tako sijajno ne posluje, kakor baš v Parizu. Za dobra mesta na ulicah in trgih se berači kar trgajo. Med njimi se bije srdit boj, kdo bo smel stati na boljšem kraju. Kdor ni član beraške organizacije, sploh ne dobi mesta, vsaj tam ne, kjer se dobro zasluži. Berač, ki je na enem kraju že mnogo priberačil, proda dotični kraj in sicer navadno zelo drago.
Največje povpraševanje je po postojankah pTed velikimi hoteli in restavracijami, pa tudi blizu gledališč beračenje dobro nese. Za take prostorčke plača kandidat 5—15.000 Din odkupnine. Da smatrajo mnogi beračenje za pravi poklic, dokazuje primer nedavno aretiranega berača na Vendonskem trgu. Pri njem so našli okrog 50.000 Din. Izjavil je, da je klic ulice tako močan, da ga nobena sila ne more odvrniti od beračenja, čeprav je priberačil že toliko, da bi lahko brez skrbi živel.
Oče nebotičnikov umrl
Te dni je umrl 82-letni mož, ki si je dal približno pred 50 leti patentirati idejo nebotičnikov in ki je preživel zadnja leta svojega življenja v veliki bedi, čeprav je bil Američan in še povrhu arhitekt. Ameriški listi se z velikim priznanjem spominjajo minneapolskega »tvorca«, ki je dobival vsako leta za god darila, da ni gladovah Nedavno mu je poslal mladi arhitekt in milijonar Ru-fus Rand 2500 dolarjev kot skromen prispevek »očetu nebotičnikov«, čeprav je njegov patent že davno izgubil veljavnost.
Oče nebotičnikov L. S. Buffington je bil rojen v mestu Cincinnati v državi Ohio. Prvotno je bil risar pri železniški družbi, pozneje je pa postal arhitekt. Ker ga je veselilo stavbarstvo, je odšel 1869 v Minneapolis, kjer so takrat mnogo zidali. Začel je graditi in večina starih nebotičnikov je njegovo delo. 2e pri gradnji bostonskega bloka leta 1880 se pojavljajo temeljni znaki nebotičnikov, čeprav je šlo samo za 7-nadstrop-na poslopja. Dve leti pozneje je napravil Buffington načrt za 21 -nadstropno
1 trdila z glavnikom, se pokrila in pritisnila na kljuko. Kar se je spomnila, da je pustila v sobi psa. Tiho je zaplakala. Potem je pa počasi in za vedno zaprla vrata za seboj in odšla.
XVI.
V City in Countv bolnici so jo klicali kar »Marsh«. Nekoč je tekala po sobi neka druga bolnica v sivih copatah brez peta in v umazanem, žoltem jutranjem plašču, ki so jih imeli vsi bolniki. Pobrala je Zeldino tablico in vprašala radovedno: »Ime vam je Zelda- je-H »Marsh«? Komično hne, »Zelda«, — je skomignila z rameni, kakor bi ji trgali srajco s telesa. Doktor Boyl-ston je bil kriv, da so jo vpisali pod pravim imenom v seznam bolnikov. Raje bi bila vpisana pod priimkom »Sprmger«; toda v resnici se ni več zanimala za svoj priimek in sploh ji je bik) vse na svetu deveta briga, počutila se je slabo in, ah, tako brezmejno trudno!
2e trd mesece je bila tu in često se ji je zdelo, da drugačnega življenja sploh nikoli ni poznala. Zunaj, onstran teh štirih sten bolniške sobe št. 35, je bik) mesto, so bili ljudje, med njimi tudi mož, ki se je pisal George Selby in s katerim je bila poročena, ki je nastopal v varijeteju in imel mi se-
bi psa po imenu Buster. Toda vse to je ni prav nič več zanimalo. Mnogo važnejše ji je bilo vprašanje, če pride doktor Seelig zjutraj pravočasno pregledovat bolnike, če so položili v sobo št. 35 novo bolnico, če boli sestro-pred-nico, gospodično Carmodv, glava ali če je dobre volje, da dobe že tretjič zaporedoma za večerjo slive itd.
Tri mesece med bolnimi in umirajočimi! Proti ikoncu julija so jo brli prinesli v bolnico, a zdaj je bilo že sredi oktobra. Prvotno je mislila, da bo morala umreti, — tudi doktor Boylston je mislil tako — dn zelo rada bi bila umrla. Potem si je pa opomogla.
— Pri serviranju md morate pomagati, Marsh, — ji je dejala nekega dne sestra prednica. — Več tednov ste že tu in če hočete še ostati, morate kaj delati.
Hoteti ostati! Kam pa naj gre?
V bomiški sobi je bik) 30 postelj, ki so bile skoraj zasedene in sicer s strahotnimi, grozo vzbujajočimi bomiki. Večinoma so brli stari. Zelda se je bila naučila biti neobčutljiva; opetovano je mamo gledala, kako stoje ljudje okrog smrtne postelje, kako se poslavlja hči od matere aH mož od žene.
Pomagati pri serviranju!
Psav gotovo je tičala za tem pove-
ljem skrita hudobija; bodisi da so hoteli s tem pospešiti njeno smrt aH pa spraviti jo čim prej iz bolnice. V začetku ni zaupala sestri prednici. Vsak korak je glodal njene zadnje sile; tablete so ji drhtele v roki, tekočine je razlivala; sestra prednica jo je zmerjala, bolniki so se pa pritoževali ah* preklinjali jo. Toda Zelda si ni upala protestirati. Najbolj se je bala, da bi je ne spodili iz bolnice.
Usodnega popoldne, ko je zapustila Georga in ko je za vedno zaprla za seboj vrata nesrečnega stanovanja, je hodila razburjena in vsa iz sebe po ulicah. Sama ni vedela, kam gre, mislila je samo na to, da bi našla kotiček, kjer bi mogla mirno sedeti in razmišljati, kaj zdaj storiti. Neka tajna sila jo je napotila proti Mechanies Library, kjer se je z Mihaelom često sestajala. Komaj pa je napravila nekaj korakov, ji je postalo slabo in komaj je imela še toliko moči, da je stopila v bližnjo kavarno. Sedla je k prazni mizi za zaveso, naročila kavo, in ker ji rji bila dovolj močna, še whisky. To jo je poživilo in n segrelo želodec.
Imela je še pet dolarjev m nekaj centov. Denar in obleka, ki jo je imela na sebi, to je bHo vse njeno premože-
Vihar na Montblancn
Res ima na današnjega človeka izma* Kčeno življenje, velik vpliv, ki ga vedno bolj oddaljuje od naTave, njene mogočne govorice — pesmi prirodnih sil, elemen* tov od tiste govorice, od katere je člo* vek vedno do dna presunjen, ko jo doživ* lja, uživa; res je to, da je človek postal že zelo otopel, izgubil se je v detajlih, v hrupu mehaničnega pehanja za grobim na* sieenjem ter so v njem pač morale za* mreti nežne strune — možnost dojemanja krasote in harmonije v naravi, zdravega čustvovanja in mišljenja, ki dajeta človeku najboljše moči ter ga plemenitita — narava je v bistvu to, kar imenujemo ne* pokvarjenost; toda končno je človek se vendar del narave, ne more zatajiti, da je narava njegova mati, zato pa zapuste nje* ne sile in lepote v njem še vendar naj* globlji vtis. ki ga ne more izbrisati vihar sodobnega načina življenja z vsemi svoji* mi maliki in svetišči — z jazzom, s kaba* reti, z opereto — z zabavo — svetišče na* rave ostane še vedno najsvetejše, naj sil* nejše in človek bo se vedno vračal nazaj k naravi, iz nje bo črpal vse sile, ki jih nikjer drugje ne bo mogel najti, iz nje bo rastel, z njo bo gradil boljšo bodočnost, z njo bo se zdravil.
Ze posredni stik z naravo — slike iz njenega nepremagljivega kraljestva — vpliva silno na človeka in lahko rečemo, da bo film »Vihar na Montblancu« ugajal tudi tistim, ki se rajši »opajajo« z izumet* nič en o zabavo, mnogo bolj kot še tako do* bra opereta.
Slike Montblanca, v višini 4000 m so posrečene, dojemljive; veličastvo narave, čigar krasota je naravnost grozotna — ta* ko vzvišena, da jo človek dojema s tes* nobnimi čustvi. Oblačno morje pod vr* hom Montblanca je fantastične lepote, povsod kamor seže oko, pa se razteza divja lepota gorovja, trdota v vseh mogo* čih oblikah — morje, ki se je strdilo v ve* ličasten kamnit, s snegom pokrit molk m strmenje. To je za miši j en os t zemlje v nje* nd vzvišenosti, ki je najsilnejsa pesem ki jo more dojeti človeško čustvo.
Strašne so naravne sile; grade naj čudo* vitejše zgradbe iz snega in ledu, potem pa kot da se sproste mogočni elementi, ki drže skupaj te tvorbe — zagrmi peklenski orkester, ogromni plazovi, kot cele gore se vale v nižino, stiskajo zrak, ki podira vse pred njimi, plazovi pa orjejo v svoji nevzdrženi sil naprej, rušijo v»e, pobirajo m odnašajo s seboj, da ječi zemlja pod njimi.
Grozotne so ledenadke razpoke, včasih se zda, da so brezdanje, temni, skrivnostni prepadi smrti. Vsepovsod preže na človeka nevarnosti, Če stopi v to ledeno kraljestvo, ki je pa vendar tako privlačno, da se mu ne more odreči. In človek se po* stavlja povsod v borbo, meri svoje sue z vsem, hoče biti vladar zemlje v pravem pomenu besede Borba človeka s krutima naravnimi silami pa jo mnogokrat dram** tična.
V naskmniem filma Tvfiroo mladega meteorologa Hannesa, ki je uekiiben v vremenski opazovalnici na Montblancn. Bori se s strašnim sneženim viharjem, ki razdene kolibo, Hannesu o zebe jo roke ta* ko, da je popolnoma brez močL V filmu je vpletena lepa dramatična vsebina, ki je v uemkovrtam soglasju z naravno dramo samo na sebi.
Krasni so letalski posnetki in izredno zanimiv pristanek letala na ledeniku pod vrhom Montblanca. Najbolj učrnkovtti so posnetki viharja tako v sliki in zvoku. Vsak športnik bo pa gotovo vzhičen nad lepimi posnetki smučarskega lova za »H* sico*. Dobro je prikazana tudi zvezdama. — Skratka — dober Frkn.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni .šumenju v ušesih, omotici, pobitosti rjovzroči naravna »Franz Jo sef ova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Na gorah.
—Kaj najraje črtate na gorah?
— Po pravici povedano jedilni fct.
nje; kovčega sploh nd imela, bila je celo brez glavnika in ščetke. Meyerowitz se ji je zdel edini, ki je prihajal v poštev; pomislila je, kako lepo in prijazno jo je vedno sprejel. Gotovo bd ji preskrbe! službo, če mu pove, da je v tako hudi stiski. Ah, Če bi imela vsaj posteljo, da bi pretegndla svoje onemogle ude, blazinico za svojo trudno glavo, sobico, v kateri bi mogla raznrišijevati m biti sama.
Penzijon blizu Wigwani gledališča, kjer sta z Georgom stanovala, ko sta prispela v San Francisco, se ji je zdel še najbolj pripraven. Tam so jo poznali. Tam bi jo gotovo sprejeli tudi brez prtljage. Toda tudi tam bi morala imeti vsaj ročnd kovčeg; in čim ji je toliko odleglo, da je mogla zopet hoditi, je odšla v bližnjo trgovino in kupila ročni kovčeg iz imitiranega usnja, nočno srajco za petdeset centov m nekaj najnujnejših toaletnih potrebščin.
Šele protd jutru je zaspala, toda to je ni prav nič motilo. Rada je ležala tako tiho, zrla nepremično v temo in mislila na grozotne dogodke prejšnjega dne, na Georga, nase, na začetek njunega prijateljstva, na poroko in na vse, kar sta skupaj dožaveia in pretrpela, na njegovo sebičnost — hi tudi na psa z razumnimi, temnimi očmi.
Stev. 42
>S L O V E N S K I N A R O Dc, dne 21. februarja 1931
Stran T
Vrsta 9675-38
Kako Vam ugajajo ti krasni čeveljčki? Okrasili smo jih okusno s kombinacijami raznih barv. Pridite, da Vam jih pr» irpžemo.
Vrsta 4645-71
Evo, tudi za Vas krasni čeveljčki, za Vas, gospodične, ki ljubite sport, ki imate rade nizek in širok podpetnik. To je naš zadnji model, ki nam to sezono prinese pri Vas največji uspeh.
Vrsta 2651-05
Omogočite svojim otrokom, da se jim bodo nožice normalno razvijale. Kupite jim udobne in lahke čeveljčke široke oblike. Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno.
Prve oesti pomladanske sezone
V naših prodajalnicah doMte že seda] najnovejše pomladanske modele. Do danes ni bilo tako krasnih okrasov, tako dovršenih modelov za tako nizko ceno. Modo, mičnost in radost si more dandanes dovoliti vsakdo. Priletno Je prihajati na pomladansko promenado v novih čevljih« Ti stanejo pri nas za dame samo 199 Din, za gospode samo 240 Din. Oglejte si nase izložbe — obiščite naše
proda jalnice!
Vrrta 2645-80
Čeveljčki iz temnorjavega boksa ali semiša, kombinirani s svetlo barvo. Izdelani s pol-visokim podpetnikom. Model za dame finega okusa.
Vrsta 2605-72
Praktični dekoltirani čeveljčki s polvisokim usnjatim podpetnikom, izdelani is finega boksa rumena ali svetle moderne barve z okusno zaponko.
Vrsta 2345-77
Svetli nubuk s temnorjavim boksom je v skladu S pri rodnimi barvami pomladi. Tako je kombiniran in okrasen ta čevelj, da odgovarja vsaki spomladanski obleki.
Vrsta 1625-26
Lahki čeveljčki s polvisokim lesenim podpetnikom, okusno kombinirani in izdelani iz najfinejšega blaga. Imamo jih iz laka in boksa.
Vrsta 2642-30
Navadno beba ne mara istih čeveljčkov kakor jih imajo bratci. Zato smo ta čeveljček okrasili tako okusno, da boste z njim svoji hčerki napravili največje veselje.
Vrsta 1S37-22
Vi, ki ste izpostavljeni Stra-pacu in ki ste vso zimo nosili težko obutev, potrebujete za pomlad lažje Čevlje. Evo jih iz dobrega boksa s krepkim gumastim podplatom za malo denarja.
Vrsta 7637-21
Na zahtevo mnogih naših odjemalcev prinašamo to pomlad novo koničasto obliko. Garderoba elegantnega gospoda ni mogoča brez teh čevljev, in sicer is laka, črnega in rjavega boksa.
Vrsta 6637-11
Ako nosite obleko iz angleškega blaga, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja, ki je izdelan iz najboljšega boksa, okrašen pa z okusnimi luknjicami. Imamo jih črne ali rjave barve.
Vrsta 9805-96
Ta najnovejši kroj daje noži-cam elegantno linijo. Kombinacija laka s semišem daje temu čeveljčku poseben slog, ki bo ugajal vsaki odlični dami.
Vrsta 1955-9$
Iz jelenje kože ali iz finega laka, okusno okrašeni, s polvisokim lahkim podpetnikom. Ako želite eleganten in udoben čeveljček, pridite k nam.
Vrsta 9637-21
Ta l dobni, enostavni čevelj, ima avoj stalni krog odjemalcev. Izdelujemo jih iz laka. črnega ali rjavega boksa zi isto ceno.
It  vsaki barvi čevljev imamo odgovarjajoče barve nogavic
ŠTIRI MILIJONE
ZASTOPSTVO IMA
UNDERW0OD
pisalnih strojev je danes v rabi
LUDV. BARAGA
ielenburgova nI. 6 - Tel. 29*80
Dvokolesa. motorji. Šivalni stroji
otroški in igračni vozički, oneumatika, posamezni deti Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
„Tribuna44 F. H. L*
tovarna đvokoles in otroških vozičkov, LJUBU ANA. KABLOVSKA CESTA ATKV 4
Večje posestvo
9 hišo, gospodarskimi poslopji, sušilnico, z žago, z 2 velikima gozdoma, skupaj 47 oralov, v Peejem pri Šoštanju v blizini postaje prodam. Pojasnila daje in ponudbe sprejema notarska pisarna v Šoštanju. 870
VABILO
K 50. REDNEMU
Savinjske posojilnice v Žalcu, reg. zađr. z ome j. zavezo, ki se vrši dne 1. marca 1931 ob 14. uri v zadružni pisarni
Dnevni red je nastopni:
1. poročilo načelstva in nadzorstva;
2. odobrenje računskega zaključka za leto 1930;
3. raadelitev čistega dobička;
4. volitev načelstva in nadzorstva;
5. Čitanje revizijskega poročila;
6. slučajnosti.
Ako pa občni zbor ob določenem roku ne bi bil sklepčen, se sklice ob 15. uri istega
dne drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen brez ozira na število na* vzočih zadružnikov.
Načelstvo.
Slabi zobje
kvarilo najlepši obraz. Neprijeten dob tast je roma. Obe hibi odstranite t vporabo krasno oevrtnjoče Chlo-rodout-patf«. Zobje dobijo krasen sijaj alonovine, posebno z vporabo tobcaste Chlorodont-šcetke, ker Ista eisti sobe tnal oa ojlb stranieab ter odstranjuje ostanke Jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej ■ malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8"—. Chlorodont-ttetka za otroke, aa dame (mehke Ščetine), ta gospođe (trde Ščetine). Pristno samo v originalnem modro-selenem omotu z napisom Cfalorodoaft. Dobiva se povsod. — Pošljite nam U Oglas kot tiskovino (omot aeaalepiti) dobili bodete brezplačno ene poskusno tubo za večkratno npo rabt>. Tvorniee Zlatorog. Oddelek Chlorodont, Maribor 7
>*Ađa1i o£fast<
VINO CEZ ULICO
črno Din 9.—, belo Din 10.«—i priporoča Vinska klet, Sv. Petra cesta 43 (na dvorišču). 848
koks
prodaja
»ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c 46 — telef. 2820 Miklošičeva c 6 — telef. 2595
Ako hočete delati,
da s lahko domačo obrtjo zaslužite aa lastnem domu po 7 Din na urO, pristopita oaH sadrugi. Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača, Osijek. 7/L
Klavirji!
Svarim pred nakupom navideznega blaga, cenih klavirjev!
Kupujte na obroke
od Din 400.-
svetovne fabrikate: Borer, Steinwny, Foreter, Holzl, Stingl original, ki BO nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izkljneno le sodni izvedenec ln bivat Učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3 Najcenejša posojevalnica.
ZA STAVBE
gaa laa,
daja — lenjska
lefon
m ža-Ua, osno od-ftUSTAR, Do-LJaMJana — Te-
13/L
HARMONIKE
Izdelujem nove in sprejemam v bopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9.
Krtacenje volne
vate Sa modrece, blazine, odeje, Šivanje in popravila. Rožna unea 19. 864
BUKOVA DBVA
TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt.
««Kinuvo"
LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
Pohlitvo na obroke
Spalnice hrastove
poli tirane Din 5500.—
Spalnice pleskane » 2800.— Omare »    550.—
Postelje s 260—
Kuhinjske oprave a 1100.— KaMnJske kredence a 580— Vse drago pohištvo dobite najceneje — sprejemam vsakovrstna  naročila   in popravila
MIZARSTVO »SAVA« LJUBLJANA, Kolodvorska 18.
14JL
Bolezni želodca slabo prebavo
nepravilno vrenje v želodcu urejuje F1GOL. FIGOL odpira slast, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki les karnl, po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SFME* LIC, DUBROVNIK 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din.
V restavraciji
HOTELA MIKLIČ
se toči za ves čas posta vsak dan od H 18. ure dalje
Unionsko BOCKPIVO
Vrček ^ litra Din 5.—, Vio litra Din 3.50.
Lovske puške
floberte, brownmg pištole, pištole ta strašen je psov, lov« ske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KA1SEF tralkar* Ljubljana* Kongresni tr*> Stev. 9
Preselitev
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil is KriSevcev v svojo lastno hišo Branek pri Ljutomeru. Cenjenim odjemalcem se nadalje toplo priporočam. Franjo Stajnko, krojaštvo — Branek pri Ljutomeru. 873
Trgovina
mešanega blaga, dobro vpeljana, z lepim posestvom naprodaj. Pojasnila daje Danijel Frače, trgovec, Sv. Miklavž nad Laškim. 872
Pek. vajenca
15—16 let starega, krepkega fanta, iz dobre in poštene hiša, sprejme takoj Lovro Zupane, pekovski mojster v Dol. Toplicah 6. 871
Kanarčki
žlahtni vrvivci (Edelroller), dobri pevci, ponovno odlikovani s srebrno kolajno. Samci od 150 do 250 Din, samice 60 Din komad. Razpošiljam po povzetju ter jamčim, da ptica pride živa. Na vprašanja priložiti znamko. «— Fr. Golob, Hranilnlška cesta 8, Ljubljana. 869
STROJNEGA MOJSTRA
ki zna ravnati s transportnim strojem (Fdrdermaschine) s kompresorjem in motorjem —• sprejmem. V pošte v pridejo lt tisti, ki zamore jo dokazati, da so kot strojniki že bili zaposleni v rudniku. Ponudbe na naslov: Tunner i Wagner, Beograd, Princa Evgenija 37. 772
NAJCENEJŠI
SO NAŠI MALI OGLASI, KER SMO /MžALI CENO
|| N A SO P ZA BESEDO, i
ZUNANJI OGLAŠEVALCI LAHKO PLAČAJO MALE OGLASE Z ZNAMKAMI.
Za 50% znižana zimska obutev
Vrsta 3652-7fc
Za Vaše otroke smo pripravili za malo denarja toplo in udobno obutev. Prikladni za šolo.
Vrsta 2361-75
Otroške snežke iz finega ga-bardena. Obvarovali Vam bodo otroke hripe in prehlaje-nja.
Vrsta 9891-70
Za naše male generale imamo celogumaste škornjice za neverjetno nizko ceno.
Po vseh deželah ]e kosila hripa, najman) pri nas v Jugoslaviji« za kar se imamo zahvaliti nizkim cenam naše gumaste obutve. — Prehod iz zime v pomlad je za zdravje najnevarnejši« — Izkoristite zato priliko« ki Vam jo prožimo s
PONOVNIM ZNIŽANJEM GUMASTE OBUTVE«
Namesto da vskladiščimo zimsko obutev« smo sklenili jo raje prodati tudi po znižani ceni« da varujemo odjemalcem noge bolečin« — Vsi Vi. ki imate v družinskem proračunu težave z obutvijo« pridite k nam.
PRI NAS MORETE DOBITI OBUTEV SKORO ZASTONJ
Nekatere ženske vrste« ki znižali na samo Din 99*~* Otroške z Din 69.—• na
začetkom sezone stale Din 199.—« smo Din 29*—•
Vrsta 1885-78
Celogumaste snežke s toplo podlogo in patentno zaklop-nico. Očuvale Vam bodo noge tople in suhe v največji vremenski neprilikL
Vrsta 1365-70
Naš šlager tako z dobrim materialom kakor z nizko ceno. S tem želimo omogočiti tudi najširšim slojem nakup do-
Vrsta 7885-87
Preko gležnja visoke snežke s patentno zaklopnico, okrašene z ogrlico iz moare p lisa.
Vrsta 1895-81
Priljubljeni ruski škorn& ki se nosijo preko čevljev, z mehkimi golenicami, okrašeni s ogrlico iz krimerja.
Vrsta 1025-82
V galošah si obvarujete zdravje in obutev. Prodajamo jih raznih barv.
Vrsta 1365-70
Naš šlager tako z dobrim terialom kakor z nizko
Vrsta 0697-7*
Skoraj, iz tople dvojne kl obu-črne do kolena. Podplat m spodnja strani so narejene Is guma. Pripravno sa vse, ki opravljajo poklkt v hodi liiuL
Tribunu dvokolo s „Sachs" motorjem
posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 14 K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km.
Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. ,
»Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, _Ljubljana, Karlovška cesta št. 4._
NEVESTINE OPREME
najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže
Matek & Mikeš, LJubljana
poleg hotela Štrukelj Entlanje meter 25 par; »Breda« robci komad Din 2.—.
I. SLANO VIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO. Gajeva ulica Stev. z
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana.
Poceni in vendar najboljša je
SEVER JEVA OTOMANA
% 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 550.— do 850.—, po Izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! Najboljši materijal!
RUDOLF SEVER, LJUBLJANA.
Marijin trg št. 2.
Najboljši češki Nosovi
Zajamčeno čistovolnene
moške in damske blagove
zadnjih  novosti za
pomladno In letno sezifo
razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE
SUKNA
Sieg-el - Iinhof — Srno
Palackčbo tf. 12, Češkoslovaška.
Največja izbira. * Najnižje tvomiške cene* * Majsolidnejsa izvršitev vseh naročil. * Ha zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto.
Gospodična
28 letna, izobražena, želi resnega poznanstva v svrho ženit-ve z njej primernim inteligen-tom, ki bi imel smisel za družinsko zakonsko življenje. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Viribus uni-tis 856«.
ItlakuCatutni paph
Q$ o Sin 4*—
Ure JUNGHANS
so vedno najboljše!
^edosežns po kakovosti.
PRI SVOJIH NAKUPIH DARIL ZAHTEVAJTE, PROSIM SAMO
ure m znamko „Zve«da^.
*
URE JUNGHANS SO NAPRODAJ V STROKOVNIH TRGOVINAH-
vseh vrst enobarvne in večbarvne  izdeluje klišarna
UMETNE OCI
za
izdelava strogo po naravi. F. Ad. Mt31X*ER
SOHNK, WIE8BADEN V Ljubljani, Splošna bolnica, očesni oddelek, dne 5. in 5. mana 193L
Brezobrestna posojila
zidavo hiš, za nakup hU m posestev, za prevzem hipotek na hišah ki posestvih dale svodim Sanotn
66
„Jugrad
Jugoslovanska gradbena bi kreditna zadruga z. z. z o. z. v LJubljani, VVolfova nflea 10/L
Pravila proti piačihi Din 5.— v znamkah. — Za odgovor
prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. m od 14. do 18.
i f^Sj   I ^J^^pot; REVMATI2.MU AJFaJ
--**^^PREHLADU m IS H! J ASU.
II II j   LABORATORIJ        D T RAHLE JEVA        § «3-T MJL-SJJJ BEOGRAD SARAJEVSKA 84
DOBIVA SE V  VSEM  LEKARNAH  POCENI  L>!H. 7S
Od dobrega najboljše je le
Gritzner - Adler
šivalni stroj in kolo
Elegantna izvedba — najboljši materijal!
Novost
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Le prj
JOS. PETELDfC - LJUBLJANA
TELEFON 1NTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke
Josip Zupanese. •— Za »Narodno
del Usta: Oton CarJJstdČ; « Vst v LJubljani,