143. Številka.
Ljubljana, v soboto 24. junija 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
lakaja vaak dan sveder, isimii nadalje in praanika, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gIL 40 kr
Za Ljubljano brca pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., za Cotrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj e dafala toliko ved, kolikor poštnina anaaa. — Na narocbe, brez istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopno petitvrate po 9 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po • kr., da se dvakrat, in po 4 kr, Ce ae trikrat ali večkrat tinka. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In uprarniStvo je na Kongresnem trgu ftt. 12 Opravniltva naj aa blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredniatvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga ftt. 12.
Telefon Mi. 34.
Nepravično in nespametno.
Pri tobačni tovarni v Ljubljani se je ravnokar izvršilo imenovanje, katero naa je močno presenetilo, in je napravilo v deželi veliko razburjenje. O tem imenovanju ae je v naSem listu že enkrat govorilo, toda stvar se nam zdi tako značilna, da se moramo novic povrniti k njej. To se pa zgodi ne glede na osebo imenovančevo. Njegova oseba kot taka ne pride čisto nič v poŠte v. Kar se dostaje osebe imenovan« čeve, bi lahko vprašali: Kaj nam je Hekuba, knj nam je dr. Hans Hogler?
Postopanje vladnih krogov pri tem imenovanji je bilo tako, da se ne more imenovati niti modro niti pravično, tako, da po vsi pravici razburja duhove, in da poostruje nasprotja.
Mi zastopamo mnenje, da je treba v naSi deželi zbrati vse liberalne elemente in mej njimi napraviti soglasje, kolikor je to sploh mogoče. Na tem polju smo prijatelji mira in če razmere v deželi niso več tako poostrene, kakor so bile nekdaj, če so se strasti nekoliko polegle, si Štejemo to v svojo zaslugo.
Pri tem pa zahtevamo z vso odločnostjo, naj vlada v tem oziru ne preobrača kakih kozolcev, in naj ne razdira soglasja z nepotrebnimi in neumestnimi protekcijami, ki nimajo nobene druge posledice, kakor da že nekoliko ublažene strasti zopet požive.
Prav pri imenovanju javnih fukcijo-narjev se lahko pripete največje nerodnosti in prouzroče razburjenje, in ravno pri imenovanjih pade naSa vlada le prerada v stari greh, da namreč misli, da mora imeti Nemec povsod prednost, in da Nemca, če je le mogoče nastavi v Slovencih, tudi tam, koder bi ga z ozirom na narodni značaj kraja, in značaj dotične službe ne smela nastaviti.
Tudi na Kranjskem, v tej eminetno slovenski deželi, ne more in neče vlada zapustiti   antikv i ranega   svojega stališča.
LISTEK.
Krščansko-socialna pojedina.
Milostljiva gospa! Zapustili ste nas za nekoliko časa, sprehajate se po lepih travnikih ob Sori in uživate divni zrak, katerega vam donaSajo sapice doli z vzvišenega BlegoSa, potem ko so se jutranje meglice dvignile proti jas nemu nebu in Bog ve kam. Nič posebnega bi Vam ne vedel sporočati, dvorni svetnik Se vedno nisem postal, da nisem, sprehajajoč se v bližini Vašega tukajšnjega bivališča, izvedel „nekaj novega", kar bi ostalo Širnemu svetu zamolčano, dani doSlo pod listkarju do uSes. Podlistkarju ne dajo prostora nad črto, tudi za navadno notico ne vselej, posebno ne, ako se tiče zgolj pečenih piščancev. Zato ga potisnejo doli pod Črto. Ni toraj čuda, da postane podlistkar semtertje nevoljen, in da si ohladi srd, bolj gostobeseden, kakor bi smel biti, ako bi pisal notico. Da pa ravno Vam sporočam o tej, za visoko politiko ne dokaj valni do godbi, je vzrok ne samo to, da se je pripetila v bližini Vašega tukajSnega domovanja, ampak čutil sem se primoranoga, milostljiva, Vam o tem obširneje poročati zategadelj, ker Vae poznam kot gostoljubno, dobro gospodinjo, in ker telim Vas in vse
Tudi tukaj protežira Nemce, in jih vsiljuje koder more, prav kakor da bi jej na srcu ležalo, da naj ne nastanejo v deželi mir-nejSe razmere mej Slovenci in mej itak maloštevilnimi Nemci.
In vender ni nobena modrost, postopati pri takih imenovanjih pravično in pametno ter veslati tako, da se niti na eni niti na drugi strani ne zadene ob odpor, in m provzroči opravičena nevolja.
NaglaSalo se je že obilokrat, po katerih načelih naj postopa vlada pri imenovanju javnih funkcijonarjev. Eno teh načel in sicer eno najpoglavitnejših je, da mora vsak javen funkcionar na Kranjskem biti v resnici in ne le navidezno veSč obeh deželnih jezikov in sicer popolnoma vešč, v besedi in pisavi. In proti temu kardinalnomu načelu je greSila vlada pri imenovanju dr. Huglerja zdravnikom v tabačni tovarni kajti o njem ne more niti tega trditi, da je slovenskega jezika zmožen le za silo, kaj Se da bi ga imel popolnoma v oblasti, kakor to zahteva njegova služba.
PregreSila pa se je vlada pri tem imenovanju tudi Se proti drugemu načelu, da se ima Slovencem varovati vsaj njihova posest. Slovenci na Kranjskem s sedanjo svojo posestjo nismo zadovoljni in nikakor ne moremo biti zadovoljni, kar j e čisto naravno. Na javnih mestih je očitno premalo Slovencev, naSi uradi imajo, več ali manj vsi, po narodnosti nastavljenih funkcionarjev nemSki značaj in da nam to nikakor ne ugaja, da je to na Škodo naSi slovenski narodnosti, in da to nasprotuje vsem našim načelom, to uvidi pač vsakdo.
Tukaj pa se je zgodil slučaj, da se je javna služba, ki je bila poprej v slovenskih rokah, podelila jezikovno nesposobnemu Nemcu in da se je krSila Se tista mala posest, ki smo jo doslej imeli. Tacega postopanja od strani vlade ne moremo molče prenašati, proti takemu postopanju moramo z vso odločnostjo protestovati.
Vlada je na mesto, katero je poprej zavzemal Slovenec, postavila trdega Nemca,
naSe Častite gospe in gospodinje opozoriti na nevarnost, katera jim preti, ako niso več ko previdne, kadar imajo v hiši goste.
V „Domu", ki ne obstoji še dolgo, a ima neskončno bodočnost, so bili naročeni pečeni piščanci.
V prvem nadstropju jo bila miza pripravljena; toda le pravovernim, v krščanski ljubezni osivelim gospodom, je bil dovoljen vstop. Kanonikov je kar mrgolelo.
Jedini mladič med njimi je bil Brejko. Temu so obljubili dva bedrca, ako bo pri den, ako ne bo vmes govoril in ako bo pri vsaki priliki kimal in kazal, da je prav, kar so sklepali in sklenili brumni vzvišeni.
Za učitelje treba je bilo napraviti drugo mesto. Da se potisne v kraj učitelj, imenujmo ga Čebelar, ki ni všeč župniku svojega dosedanjega bivališča, jo sklenila krščanska ljubezen, da ga odpravi zgolj radi tega, da se župniku vstreže, in se dobi na ta način tudi mesto za učitelja, katerega je treba premestiti. Da se pa ta ,fait ac compli" Se jedenkrat pretrese in obvažuje in postavi v pravi svit krščanske ljubezni inter pocula, ko človeku postane vse jasno, so bili naročeni ad captandam benevolen-tiam kislega cvička pečeni piščanci.
Gostilničar, ki ve oeniti fini okus imenitnih gospodov, se ni zadovoljil z navadnimi piščanci, ter je poizvedoval za posebno tolste in izvedel, da dobi take pri brumni leni dmarske tupnlje, ki jih jo ispitala na-
ki slovenskega jezika ni zadostno zmožen, in ki je imel že poprej lepo službo ter bil za vsakdanji kruh dobro preskrbljen, in je s tem vrgla iskro v smodnik ter razburila celo deželo.   Kaka vladna modrost je pač to?!
Razburjenost v deželi je toliko raz-umljivejša, ker so znane razne faze tega imenovanja in ker se ve, kaka pota je vlada odbrala, da podeli dotično službo imenovanemu Nemcu.
Še predno je bilo v govoru stoječe mesto oddano, da, še predno je bilo dotično mesto razpisano, se je govorilo po Ljubljani, da hoče vlada na dotično mesto spraviti dr. Hoglerja. Da se je to omogočilo in da se je vlada ubranila izborno kvalifi kovanih slovenskih kompetentov, je v razpis te službe postavila zahtevo, da mora zdravnik tobačne tovarne biti tudi izprašan iz porodništva, prav kakor da imajo v tobačni tovarni vsak dan nekaj težkih porodov, pri katerih babica ne zadostuje. Poprej se to ni nikdar zahtevalo in tudi sedaj ni to potrebno, a postavilo se je v razpis na ljubo neznatni osebici dr. Huglerja.
Zatrjuje se nam pa še več. Govori se, da sta bila v terno predlog poleg dr Huglerja postavljena še dva Čeha, katera nimata prav nobenega izkaza o znanju slovenskega jezika, tako da je bil dr. Hogler mej vsemi tremi predlaganci jedini, ki je z nekim spričevalcera brez vsake vrednosti dokazal jezikovno svojo kvalifikacijo za to službo.
Ni se torej čuditi, da se je služba podelila temu protežiranou, pa čuditi se tudi ni, da je to imenovanje napravilo prav mnogo razburjenja.
Tako postopanje od strani vlade se samo obsoja. Mi hočemo biti pravični vsem in pravični tudi Nemcem v naši kronovini, odločno pa ugovarjamo proti temu, da bi se vsakemu neznatnemu Nemcu na ljubav delale naši narodnosti krivice, in bi se zapostavljali slovenski kompetentje, prav kakor da so na vse javne službe v deželi Nemci intabulirani.
lašč v ta namen, da jih ponese kakemu gospodu v ožjem pomenu te besede .... Pili so le mleko in jedli so le na pol kuhano ječmenovo kašo. Izleženi so bili že o SveČnici, torej tako dobro dorasli in rejeni, kakor jesenski polhi. Že ko so bili samo oskubljeni, so se svetili kakor bi bili na mazani z mastjo; napolnjeni so bili z naj boljšo meSanico, pekli so se spočetka počasi, polivali pa so jih Se s surovim maslom, ki se dobi gotovo pristno pri Praun-seisu na Velikem trgu.
Ko so se začeli sešteti gostje zbirati, se je gostilničar vsakemu posebej sladko namuznil, Češ, danes boste prav dobro postrežem.
Gospod kanonik, ki je star prijatelj Vašega gospoda soproga, ker sta „blezu rojaka spod Bleguša, je pri vstopu gostilničarju še namignil in rekel: „So?"
»Da., gospod, so*, se je odzval gostil-, ničar, stisnil palec in kazalec desne roke, ju prizdignil do ust, in tako sladko cmoknil da je gospod kanonik nehote z blaženim jezičkom dvakrat obrisal gorenji ustnici liki koseo z osljo po kosi.
„Sedaj pa le hitro !", ukaže gostilničar v kuhinji, in kuharica pod kur i dobro, da dobe" piščanci Se pravo barvo in postanejo kakor »krofki«.
In glejte, kaj se zgodi t Hudoba nikoli ne miruje. V spodnjih prostorih so bili zbrani okrog večje mise socialisti krščanske
Zadnji čas je, da vlada sprevidi, da na tak način ne srne imenovati javnih funkcijonarjev, ker bomo drugače menili, da je vladi na srci, da se v deželi ne doseže mir, katerega vedno na jeziku nosi, dočim nam pri imenovanjih kaže, da o pogojih miru niti pojma nima in ga tudi imeti noče. Naše mnenje je, da mora takemu postopanju pri imenovanji javnih funkcionarjev vender že konec biti, ker je tako postopanje krivično in nespametno.
X I Juh IJ t« nI. 24. junija.
Srednja stranka.
„ P o 1 i t i k u  se  bavi  v včerajšnem uvodniku s to stranko, ki se bržčas ne bo rodila nikdar. Člankar dokazuje, da so rodili idejo za skupno stranko ustavo verni veleposestniki, ki so vsiljevali že pod Ba-denijem v večino, a so takrat pogoreli, dasi jih je podpirala sama vlada. Sedanjo večino so hoteli razbiti opozicionalet že na razne načine.   Najprej  so hujskali Čehe, naj zapuste klerikalce, potem so vabili Poljake k levici in končno so podili katoliško narodno stranko od slovanskih strank. Toda ves napor je bil zaman.   Desničarske stranke so se zvezale 5e tesnejše, mala nesporazura-ljenja so izginila, in solidarnost se je pod pritiskom obstrukcije samd še bolj utrdila. Nasprotniki desnice poskušajo torej z novo taktiko, s tajnimi manevri ter so segli nazaj k vzoru Badenijeve vlade, k „srednji stranki". Voditelji te taktike so tudi sedaj ustavo verni  veleposestniki,  ki so izvrstni rutinerji na polju taktik in praktik. Zadovoljiti hočejo le svojo sebično vladohlep-nost. S slepljenjem, da jim je za sveti mir med avstrijskimi narodi, hočejo potegniti k sebi narodno katoliško stranko.  Ako bi se jira posrečilo to, bi bila desnica razbita, in pot k ministrskim stolom odprta. „Po-litik" dvomi, da bi se dali realnopolitični voditelji narodne katoliške stranke zvabiti z iluzijami, še manj pa z intrigami. Vedo" pač dobro, da bi bili v „srednji" stranki brez moči in ugleda, dočim so sedaj med
podlage. Jednemu mej njimi, ki ima posebno fin nos, je zadišalo nebeško lepo. Gre torej za nosom, ki ga pripelje v kuhinjo; ondi se ustavi pred ognjiščem. Za trenotek je bila kuharica odšla. Socialist pogleda v posodo, iz katere je tako sladko Čvrčalo in dobro dišalo, in zagledal je prekrasne piščance.
Mož ni dolgo premišljeval. Piščance in ploščo, na kateri so se pekli, je postavil na velik lesen krožnik in hajdi s plenom v sobo in k prijateljem! Ti so ga sprva čudno gledali, toda ko jim je s krepko besedo razložil, da kršč. socializem ne pozna razločka med skromnimi pritličnimi prostori in sobanami prvega nadstropja, po-nrimejo tudi tovariši za orodje, in piSčanci so šli na koso.
V kuhinji pa so je razvil mej tem malo da no strašanski prizor. Zopet vsto-pivSi kuharici je kar nekaj govorilo, da ni na ognjišči več vse prav. Hitro pristopi, in ko vidi, da ni več piščancev, postal je sum resnica. Ubožica jo omedlela in zgrudila bi se bila, da je niso ujele roke kletarice, katero je prignalo socialistično razkosavanje piščancev v kuhinjo. Na pomoč pa je prihitela z druge strani Se gospodinja.
Tedaj pa vstopi gospodar z besedami: »Sedaj pa le hitro na mizo!" Ko zagleda kaj se godi, in obenem izve, kaj se je zgo; dilo, zvrti se mu y glavi, in om na stol,
voditelji desnice. Tudi krščanski socialisti se ne bodo združili z liberal« i in socialisti Brošura poljskega državnika je plod poli-tičnonaivnega diletanta, nedolžnega politika iluzij, kakoršni so v dva moža obse-zajoči stranki Madevskega in Ruto\vskega Prvi bi bil rad zopet, drugi pa končno vendarle minister. Gre se torej ne za srednjo stranko, nego le za nekaj novih ministrov. Desnica in grof Thun pa bodeta znala take pobožne želje radikalno izjaloviti!
Z mirovne konference.
Prvi pododsek prvega odseka, ki se bavi z orožjem armad na suhem, je sklenil, da se poslej v bojih ne smejo rabiti veo kroglje, ki eksplodirajo. Ta predlog je bil sprejet z 'JO glasovi proti dvema. Nadalje se je sklenilo, da mora biti za por let prepovedano streljati iz balonov ali drugih sličnih priprav. Tudi so prepove.lane kroglje, ki imajo le namen širiti strupene ali dušeče pline. — Nemški zastopnik profesor Zorn in američanski zastopnik Holls sta bila te dni v Herolinu pri državnem tajniku grofu Biilo\vu. Baje je imela ta konferenca teh treh gospodov to posledico, da Nemčija ni več zoper mirovna sodišča, nego da je pripravljena glasovati za stalne mirovne sodnike.
§ 14. v Italiji.
Italijanska opozicija je posnemala avstrijsko obstrukcijo. le s tem razločkom, da se je borila italijanska opozicija proti omejitvi društvene in skupščinske pravice, kateri je hotela vlada s posebnim zakonom natakniti torbo. Opozicija se je borila za društveno svobodo in proti reakcionarnim naredbam, ki naj bi zadušile vsak pojav prostomiselstva. Italijanska obstrukcija je dosegla vzlic temu, da ,e pičla po številu, tolik vspeh, da se je je vlada ustrašila in zasedanje za nekaj dni odgodila. Po vzgledu avstrijske vlade pa je dala vlada nekaterim glavnim določbam novega društvenega in skupščinskega zakonskega predloga s kraljevsko naredbo veljavo zakona. S tem je reakcija v Italiji ustanovljena in vsa požrtvovalnost naprednih poslancev ne pomagati več. Novo francosko ministrstvo.
Še nobeno ministrstvo katerekoli države ni bilo sestavljeno tako nevrjetno čudno kakor ministrstvo senatorja \Valdeck Rousseaua. Poleg generala markija Gallifeta sedita v njem prvikrat dva radikalna socialista, Millerand in Baudin. Splošno strmenje in začudenje vlada po vsem Francoskem časopisju, da so se mogli združiti v enoto elementi, ki se glede svojih političnih načel tako različni kakor noč in dan. Da pa sede v enem ministrstvu zmerni republikanci, radikalci, socialisti in militarist Gallifet, dokazuje le, da jih je združila zares velika, nenavadna nevarnost države, katero so pntirali klerikalna in vojaška stranka že do roba propada. Novo ministrstvo hoče napraviti red v armadi, v pravosodju in v vsem javnem življenju, s političnimi vpra-
Vidim Vas, milostljiva gospa, pred seboj. Ko bi mogla biti Vi stroga, bilo bi Vaše čelo nagubančeno! Vaše odprte oči me sicer karajo, toda v kotičkih vaših ustnic že vidim začeti k tistega posmeha, ki je neovrgljiv znak dobrega, prizanesljivega Vašega srca.
Prav imate, da me vprašate, od kod vse to vem, in kakšen pomen naj ima ta katoliškokuhinjska nesreča za gospodinjstvo sploh in za Vaše še posebej'.-'
Milostljiva ! Zadostno Vam na ta vprašanja pismeno in na malem prostoru, ki je odmenjen podlistkarju, ne morern odgovoriti. Storil pa bom to obširno, ko me zadene zopet čast, da se snideva.
Povern Vam le to, da mi je prišel prvi zvenk o tej dogodbi na uho po zaslugi kolesarja, ki je govoril še vselej po pravici, kadar je prišlo kolo nadenj ali on pod kolo. Ta mož je torej popolnoma zanesljiv vir. Podrobnosti sem pa nabral med osmo in deseto uro na Vašem Bregu, kakor sem že omenil. Tam se izve vse . . .
Nauk naj bode pa za vsako gospodinjo ta, da bodi kuhinja zavarovana, posebno, ako so gosti v hiši, in ako je poenta gostoljubnosti odvisna od ene same jedi. Nevarnosti za ta svet se množe. Prejšnje čase je delala samo mačka dobro gospodinjo, dandanes, ko je božja volja postavila tudi krščanskega socialista mej svet, je, kakor kaže dogodba, dobila mačka konkurenta. Vi, milostljiva gospa, ste pa — to sem Vam Že dostikrat povedal — predobri.
Sanji pa se ne bo pečalo.   Novi kabinet hoče zavrniti vse sovražnike republike ter ji vrniti vso čast   svobodne,   napredne in pSStiOM države. Waldeck-Rousseau je bil rojen  I.   IM0 v Ronnesu,   torej  v onem mestu, kjer se bo vršila  nova obravnava proti Prevfusu    Po svojem poklicu je odvetnik.   V poslansko zbornico je prišel prvič 1. 1879, kjer se je potezal za to, da je možno odstaviti tudi sodnike.   L  1881. je je bil prvič minister zunanjih del. L. 1894. je bil izvoljen senatorjem ;  1. 1895. pa je bil   kandidat   za   predsedstvo francoske republike. Ker je prišel s Faurejom do ožje volitve, se je prostovoljno umaknil Faureju. General Gallifet je najpopularnejši general   francoski.   Odlikoval   se  je 1. 1871 v vojni z Nemčijo in v Afriki na ekspediciji v El Golev. Bil je divizionar v Dijonu, potem pariški poveljnik, končno Člen vojnega sveta in predsednik konjeniškega odseka. I i. 1871. je postopal proti konunardom jako kruto, toda tako mu je bilo ukazano. Gallifet se je izjavil pred  sodiščem  za Pic UUarta, zato upajjo revizionisti, da bode postopal v Dreyfusovi aferi strogo in objektivno. Star je 69 let. Socialist Baudin je star šele 86 let ter je prišel šele 1. 1894. v zbornico.   L 1890. je bil izvoljen predsednikom pariškega obč. sveta. Socialist Millerand je odvetnik, izvrsten govornik ter vslettgleden žurnalist.   Bil je urednik lista „Petite Republi'iue Francaise" in radikalne „Lanterne". Iz Dupuvevega ministrstva sta ostala  le  Delcasse,   zunanji  minister, in LeyqueS) naučni minister. Novi kabinet se bredstavi v  ponedeljek zbornici in takrat se pokaže,  kolika je njegova večina. Boerci se pripravljajo. „Kolnische Zeitung" poroča, da se Boerci pripravljajo z največjo naglico na vojno z Angleži. Vlada je naročila pri Kruppu 25 hitrostreljajočih topov in več topov ve likega kalibra za trdnjavsko topničarstvo. „K.'.lnische Zeitung* je dobila baje to bojno poročilo iz Haga, kjer se vrši — mirovna konferenca! — Drugi listi pa poročajo, da se vrše med Anglijo in Transvaalom še vedno pogajanja, ter da se je nadejati, da se predsednik Kriiger s svojo vlado poda toliko, da bodo zadovoljni Uitlaodoi vsaj deloma s svojo volilno pravico.
Dopisi.
Iz Senožeč, 20. junija. Mlademu Ze lenu sljubilo se je, poslati Vam popravek našega dopisa v štev. 131. Le škoda, da menda ne ve, kaj da je popravek; zato pa tudi ni popravil niti jedne naše trditve. On nekaj trdi — česar mi zanikali nismo in zanikuje drugo — česar trdili nismo. Najbolj ga menda bodejo 12°„ne obresti, in baš tu mu ne moremo odnehati. Nam je bilo za resnico in smo še pred 10 t. m. nagovorili Zelenovega dolžnika P. iz Gaberč, naj zahteva od Zelena točen račun, kakor so običajni pri vseh realnih trgovcih. Kaj
Vi vse ljubite in nobenega ne odganjate. Varujte se torej, da ne pridejo krščanski socialisti tudi v Vašo hišo! —
In kakšen je bil konec te krščansko-aocialne tragedije?
Gospa! Milostljiva ste in tudi jaz nimam tako trdega srca, da bi mogel popisovati muke, ki jih je čutil gostilničar na vsaki stopnici posebej, bližavši se sobi prvega nadstropja. Iz otrpnelosti so ga pre dramili živahni „živiou-klici, ki so sledili v pritlični sobi napitnini, ki jo dokazavala da krščanski socializem ne pozna razločka med pritličnimi prostori in sobanami prvega nadstropja. „Le tako naprej, bratje socialisti! Zagotovim vas, da bo takih piščancev sčasoma deležen vesoljni svet in posebno pa mi, ako vztrajamo in premagamo liberalce. Živelo socialistično krščanstvo, pereat liberalizem!J tako je končal govornik; gostilničar pa je vzdihnil, mrmral nekaj od „hudiča" in „vzel" ter nastopil križevi pot.
Ko so se odprla vrata in je gostilničar vstopil je bilo navzočim, katerim je obudilo že čakanje strašanski sum, do malega vse jasno. Zadoščale so kratke besede gostilničarja, ki so pomenjale: „Spodaj so snedli, kar je bilo namenjeno gor!" Vsi so rekli le : „Hm, hm", secundum ordinem. Kanonik izpod Blegoša pa se je obrisal s prtičera okoli ust in pod nosom, razžaljenemu Brej-kotu pa so dali „za trošt" okisanih jetre in košček emendolskega.
Zdravstvu)te! Vam preudani
K ■ • • o»
pa da — saj ga je dal? Odi Zelena ni bilo
moči na nikak način dobiti ga — tisti ne-kolekovani in nepodpisani  „Kađzettel* — ki ste ga v »Slovenskem Narodu" ponatisnili do pičice pravilno — to je bilo vse. Če tudi Vam Zelen pošlje zopet popravek, vpraSati ga moramo zopet javno: Gospod Zelen, ali veste, da reelni trgovci postopajo drugače, in se ne branijo dati dolžnikom detajliranih računov? Bi-li Vi ne vprašali z nami vred, ako bi ae Slo za druzega trgovca, namesto za Vas: »Morebiti je pa v tolikem času k a j fingi ranega ? Bi-li ne vprašali tudi Vi tako? Pa le bodite mirni, mi ne mislimo tega. Da, — obresti. Ako Vi ra-Čurate ves dolg do konca lota 1897. z 39 gold. 58 kr., obresti do konca 1898. leta 4 gl. 80 kr, mora vsaki, kdor pozna način računjenja, spoznati, da je znesek 4 gold. hO kr. računan kot obresti od 39 gl. 58 kr. za čas od konca leta 1897. do konca 1898. Morebiti  že veste, da ve vsak pameten človek oceniti popravek, kakoršen je Vaš. Dovolite nam, da Vašim, z ničemur podprtim trditvam ne verujemo, dokler jih ne podprete, in to s pravilnim trgovskim ra čunom.   Dotlej moramo računati in soditi, da ste računali tudi Vi takole: Od 39 gl. 58 kr. obresti za jedno (1898.) leto po 12% ali, da bo račun bolj okrogel od 40 gld, je 12 kr. od 1 gld ; od 40 gld pa 40 x 12, to je 4 gld. 80 kr. — čemu ste neki dne 14. t m., toraj po našem dopisu in objavljenju Vašega faraoznega računa povabili k sebi onega P. iz Gaberč in ga nagovarjali, naj Vam s svojim podpisom potrdi oziroma odobri isti račun ? Ako je račun pravilen, saj ga mora dolžnik potrditi ali pa naj me toži, čemu toraj po ovinkih iskati potrdila ? Škoda, da je račun že plačan, sicer bi bili skrbeli mi zato, da bi bili Vi morali dokazati njegovo pravilnost pred sodiščem. Dovolite nam, da še malo popravimo Vaš duhoviti popravek. Pravite: „Res je tudi, da sem dolžnika vsako leto posebe tirjal, ne oziraje se na volitve ali na druge okolščine", res pa je, da je komaj deset mesecev odkar je postal P. iz Gaberč Vaš dolžnik, (ker je meseca avgusta 1898 leta se tja iz Vrabč priženil in s premoženjem dolg prevzel na-se).   In Vi ste ga tirjali vsako leto ? Kako dolga so pa leta v Vaši pratiki? Smešno! Vrednost navedenega Zelenovega popravka smo menda dovolj ocenili. V dveh obširnih dopisih smo očitali našima Zelenima toliko Čudnih stvari, in kako sta nas zavrnila? Stari s čudno denunciacijo, mladi pa s čudnim popravkom. — Izpodbila pa nam nista ne jednega fakta! ! Oh, so pač debelokoži ljudje na svetu.
Gospod urednik! Iz takozvanih prej preteklih časov imamo še druzega gradiva na razpolago, katerega v slučaju potrebe obelodanimo; ker so navali te tvarine neiz-točljivi, liki morske vode, bodi dovelj za danes! Liberalnivolilec.
Stavba nove deželne sod-nije v Ljubljani.
(Črtica iz tehničnih načrtov.)
Jedno izmed najlepših poslopij, koja dičijo mesto Ljubljano, bode pač nova deželnosodna palača. Dolgo so imeli na srci to željo Ljubljančanje, zlasti uradniki pri pravosodju, da bi se jim uradovanje s tem olajšalo, da bodo združena vsa juri-dična poslovanja v jed ne m poslopji. Ta mnogostranska želja se približuje izpol-njenj u; načrti so izgotovljeni, pogoji leže na razpolago podjetnikom in v teku bodočega meseca se prične zidanje.
Tik mosta, kjer je stala prej deželna bolnica, tam so bode dvigal ta veliki, krasni umotvor, in sicer s pročeljem proti jugu. — Dolgim ulicam, na severu mejile ga bodo Predilne ulice, na desni vzhodni strani pa Miklošičeva cesta.
Površina poslopja z vrtovi vred bo znašala 10140 m".
Poslopje bode razdeljeno v dva dela, in sicer: spredaj sodišču, zadaj pa jotniš-nica, koja bode s sodiščem združena z v e z i 1 n i m hodnikom.
Na levi in na desni na strehi se bodeta dvigali dve kupoli, obdani z majhnimi obeliski, na sredi pa bo ista speljana v koničasto odrezan pilj. Pred sprednjim pročeljem nasajena bosta na levi in na desni v podobi polkolobara dva vrta, široka vsaki po 18 m. 0 lavni vhod k pisarnam bo iz Dolgih ulio, na levi in na desni pa bo še jeden postranski vhod.
Pisarniško poslopje:
I. Kletni prostori. Ta bo več prostorov za skladišča, za kurilno pripravo in za kurivo, dalje prostor za arhiv za stara pisma itd. Večina teh prostorov pa bo za sedaj prazna ter slutila samo kot temelj gorenjema zida.
II. Pritličje. V pritličji bo 38 pro-štorov za nastanjenje pisarne c. kr. okr sodišča z 8 postranskimi prostori, stanovanje za slugo in ono za vratarja. — Od glavnega vhoda naravnost dospelo ae bode v porotno dvorano, koja bo 10 m dolga, 10 m široka ter bo segala do 2. nadstropja.
III. 1. nadstropje. Na desni bo 9 prostorov za o. kr. državno pravdništvo, za sodno dvorano in posvetovalno sobo, 4 sobe za preiskovalne sodnike, 1 soba za corpora delieti in 2 sobi za svetnike ; poleg teh še 4 celice za zasliševanje in jedno stanovanje za uradnega slogo. Na levi bo kazenska sodnija in prezidijski oddelek. Dalje bo tu pisarna za c. kr. deželne sod-nije predsednika s 5 postranskimi sobami, soba za zagovornike, 4 sobe *za svetnike,
1 razpravna in posvetovalna dvorana, soba za priče, registra tura s 3 sobami in 2 sobi za pisarje.
IV. 2. nadstropje. V celem drugem nadstropju nahajala se bo, — ker bodo sobe enakomerne z onimi v prvem nadstropji — civilna deželna sodnija.
Prostor za podpredsednika, sobe za 8 svetnikov, tri civilno razpravne dvorane s posvetovalnicami.
1. in 2. nadstropje svezano bo s kletnimi prostori na levi in na desni na hodniku z 2 m širokimi stopnicami.
Okna v sodnjiskem poslopja bodo
2 20 m visoka in 120 m Široka. Od tal do okna bo jeden meter visokosti. Vrata posamezne sobe so 3 m 80 cm visoka.
Jetniinica.
I. Kletni prostori. V kletnih prostorih bo 6 delavnic, 2 sobi za paznike 2 samotni in 0 skupnih korekcijskih celic, več kurišč in stanovanjskih shramb, dalje temnice in celice za razkuženje. Kopališče, obstoječe iz treh skupnih sob, dalje kuhinja s predkuhinjo, shrambo za drva in soba kuhinjskega paznika
II. pritličje. V jetnišnico bo samo jeden vhod in sicer z Miklošičeve ceste. Na levi in na desni bosta 2 predvrta po 10 m dolga in 7 m široka. Po hodniku dospelo se bo v upravniške pisarne k sobi za vojaško stražo in za požarno brambo. Ta bo dalje pisarna za vzprejemanje in inšpekcijska soba in 10 samotnih celic, izmed teh jedna za 4 in jedna za 6 oseb.
V zaporih c. kr. okr. sodišča bo soba za paznika, 2 sobi za posamezne, tri za G in dve za 10 kaznjencev. V te zapore se bo dospelo po hodniku od zaporov c. kr. dež. sodnije, ali pa po stopnicah iz desnega dvorišča. Od zaporov c. kr. okrajnega sodišča proti severu so čelne ječe, in sicer 19 s pazniško sobo, na levo pa sta 2 skladišči.
III. 1. nadstropje. Iz pritličja po 2 stopnicah so bo prišlo v čelne ječe, koje se bodo popolnoma strinjale z onimi v pritličji, po druzih stopnicah pa v skupne zapore, 6 samnic za preiskovalne jetnike in 11 skupnih sob za 77 kaznjencev. Na levo od zaporov bo uradniško stanovanje, obstoječe iz 3 sob in kuhinjo, na desno pa
2 stanovanji za paznike z 2 sobama in kuhinjo.
IV. 2. nadstropje. Sobe in prostori v jetnišnici druzega nadstropja so ravno iste, kakor one prvega, samo da je tukaj učilnica s sobo za učitelja. Na levi bo stanovanje za uradnika, obstoječe iz
3 sob in kuhinje, na desni bosta 2 stanovanji za paznike s kuhinjo. Stanovanja v II. nadstropji so popolnoma jednaka z onimi v prvem nadstropji in je samo razlika, da ima uradniško stanovanje v prvem nadstropji jeden prostor več, na kojega mestu je v drugem nadstropju soba za učitelja.
V. 3. nadstropje. Ta bo bolnica, obstoječa iz jedne sobe za bolniškega paznika in kuhinjo za čaj, 2 izoliranih celic, 1 kopališča, 4 sob za moške in 2 sob za ženske kaznjence, sobe za zdravniško uredovanje. Nadalje bodo ta zapori za ženske kaznjence, in sioer deset celic za skupne in pet celic za posamezne, ter 11 m dolga in 0 m Široka kapelica s sakristijo in korom za ženske,
AT Dalj« v prilogi. -m
Okna v jetniSnici bodo 2 m visoka in
1 m široka, od tal do okna bo 1 20 m vi-sočine. Levo in desno od čelnih ječ bosta
2 sprehajališči, obdani z vrti v podobi elipse, 20 m široka in 32 m dolga.
Zadaj na dvorišča med vrti bo 27 m dolga in blizu 10 m iiroka perilnica, kuhinja za pranje, 1 prostor za ravnanje in jeden za shrambo perila, soba za kurilno pripravo in prostor za slamo.
Celo poslopje ima 16 velicih in v podstrešja, kjer se nahaja sušilnica, ravno toliko malih oken v obsegu 1 m*.
To poslopje zida se že sedaj ter bode služilo pri zidanji deželne sodnije in jetni-Snice kot stavbena pisarna, in pa kot ■hramba za orodje. Okoli jetnišnice bo 5 m visoko obzidje, okoli tega pa lepotični pred-vrti, koji bodo z železno ograjo obdani
V sodnijskih prostorih, kakor tudi v jetniSnici bode kurjava s parom.
Zidanje prične se že prihodnji mesec. Poslopje bo zidano in urejeno v modernem slogu — in dal Bog, da bi kaj kmalu bila dokončana ta krasna velikanska stavba.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. junija.
— Ossbne vesti. Nadueitelj v Šmart-nem pod Šmarno goro g. Fran R o j ina je ,iz službenih ozirov" premeSčen v Št. Vid pri Vipavi. O tem preraeSčenju smo že govorili in bomo Se govorili. Učitelj na Slapu g. Fran Punč u h je premeSčen v Ljubno. Definitivno sta prideljeni učiteljica gospdč. Avgusta Matanovič slovenski mestni dekliiki Soli v Ljubljani in učiteljica gdč. Friderika Konschegg nemSki mestni dekliški Soli v Ljubljani. Učitelja g. Matija Petsohauer v Svetlem potoku in gospod Andrej E p p i c h v Koč. Reki sta menjala svoji mesti. Nadučitelj g. Matija Hudovernik in učitelj g. Fran Ju rman v Št. Janžu sta stopila v pokoj. Nadučiteljem pri Sv. Križu pri Ljutomeru je imenovan ondotni podučitelj Ivan Pu Sen jak.
— Novo klerikalno društvo. V četrtek je bil v „KatoliSkem domu" prvi občni zbor „ Slovenskega vinogradskega društva". Z njim je zdaj število klerikalnih društev naraslo menda že na tisoč, in če da vsako klerikalno društvo le za jedno mašo na leto — ne vštevši Marijinih bratovščin — potem delajo naši duhovniki pri teh društvih prav lepe kupčije. Na čelo vinogradskomu društvu je stopil g. Vencajz. Pri trgovini ga bodeta podpirala Peterca in Petrič, oba priznano izvrstna trgovca, a vina bode preskušal načelnik vipavske pet-jo take zadruge Uršič. Kakor smo čitali v izdanem oklicu ima društvo namen podpirati vinorejce in preskrbijo vati domaČim vinom solidnih kupcev. V oklicu je rečeno, da je društvo potrebno, ker se n zaradi konkurence tujih vin morajo naša domača vina pod ceno" razpečavati in ker „milijom potujejo iz našega ozemlja za malo-vredno blago, ki spravlja v inozemstvu še naše domače pridelke ob dobro ime". Ko smo to čitali, smo si rekli: Glejte jih, hinavce! Oni sistematično uvažajo tirolski petjot oni škodujejo s tem našim vinorejcem, vsi so krivi, da se domači pridelek ne spravi v denar in se mora pod ceno prodajati — in pri tem počenjanju se drznejo še take oklice pošiljati v svet. No, mi želimo društvu prav obilo vspeha, in če bomo slišali, da je svojim členom le količkaj koristilo, nas bo to prav iskreno veselilo. Posebnih upanj seveda ne gojimo, ne le ker dvomimo, da bi ta odbor mogel kaj koristnega storiti, ampak ker sploh razmere niso ugodne, in se tako društvo ne more razviti, ako nima večjega kapitala na razpolaganje. Sicer pa društvu nikakor nočemo metati polen pod noge, in mu le želimo, da bi pri svojih kupčijah ne bilo tako nerodno, kakor je bilo pri stilizaciji povabila k pristopu. Društvu je dal svoj blagoslov tudi naš prijatelj, univerzalni ženi j dr. Krek. Pri blagoslovljenju novega odbora pa se je zaletel nekoliko v drja. Šusteršiča kot voditelja gospodarske zveze. Radovedni ljudje si belijo glave, kaj je temu vzroki Jedni menijo, da sta prišla dr. Susteršič in Vencajz v navzkrižje, ker je Vencajz začel zahajati v ŠusterSičev zelnik, imenovan »katoliška gospodarska organizacija", drugi zopet zatrjujejo, da sta Vencajz in Šuster-Slo še vedno ista prijatelja kakor tedaj, ko je Vencajza .lakota slave, dijet" pripeljala v klerikalni tabor, da je pa Krek postal
nezadovol en z dr. Šusteršičern, ker sled njemu ne diši vse, kar skuha v svoji gorečnosti Janez Evangelist. No, nas ta domači prepir prav nič ne zanima, in za take vojske mej blagoslovljenimi žabami in ne« blagoslovljenimi mišmi tudi nimamo časa, vsled tega tudi ne bomo preiskovali, zakaj se je Krek obregnil ob dr. Šusteršiča.
— Schiffarsteinova    ustanova. Iz Kranja nam piše nekaj sorodnikov ustanovitelja Schiffer-Schiffersteina:   Z veseljem smo čitali v Vašem listu, kar ste pisali o Schiffersteinovi ustanovi. Srčna Vam hvala, da ste se tako odločno zavzeli za pravico in za siromašne sorodnike in oznanili svetu, kako smo bili po zaslugi sedanjega kardinala  Missie prikrajšani.   Sorodniki dolgo časa nismo mogli izvedet«, kaj se je z ustanovo zgodilo.   Šele letos srno prišli stvari na sled in dognali, da se korarji in direktorji maste z denarjem, ki je namenjen siromašnim  dijakom iz sorodstva ali iz mesta Kranja. Tisti gospodje, ki so ustanovo pretvorili, so takrat pač mislili: ljubi svojega bližnjika, samega sebe pa še bolj. Ustanoviteljevo sorodništvo je jako revno in si morajo skoro vsi služiti s trdim delom vsakdanji kruhek; njim ne lete pečeni piščanci v usta, kakor ljubljanskim korar-jem ki žive brez dela in še prav dobro. Sorodniki še misliti ne morejo, da bi dali svoje otroke na svoje stroške v šolo. S tem da se jim je odjedla ustanova, se je njihovim  otrokom vzela  možnost  priti ke-daj   do   boljšega  kruha.   Od ogromnega' kapitala  226.000  gld.  dobe  sorodniki le nekaj  beraških krajcarjev, vse drugo pa gre v bisago cerkvenih krogov. Sorodniki upamo, d* se bodo poklicani krogi zavzeli za pravično stvar, naj bi požrešni klerikalci šli nad nje tudi s kako „kacijana-rico", da se bodo zavzeli za pravico sorodnikov in mesta Kranja ter pomagali, da se Schiffersteinova ustanova porabi v tisti namen, v kateri je bila napravljena.
— Shod slovenskih lesotržcev, ki je sklican, kakor smo že naznanili, na dan 2. julija v Ljubljano, se bo vršil v , Narodnem domu". Sprožitelji misli, naj bi se ustanovila zadruga za izvažanje lesa v prekomorske kraje, pričakujejo obilne vdeležbe, saj mora spoznati potrebo tacega združenja vsak lesotržec. Laški krščeni in nekrščeni židje odirajo slovenske lesotržce koder morejo in so že marsikaterega izmed njih spravili ob vse premoženje. Naši lesotržci Žive celo tropo laških postopačev, ki prežo nanje kakor lačen volk na svoj plen. Slovenska trgovina z lesom bo v Trstu dobro izhajala, ako se otrese laških mešetarjev. Na shod so vabljeni samo slovenski lesotržci iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske. Lahi so absolutno izključeni. Pričakuje se pa tudi, da se udeleže shoda tudi nekateri odborniki kranjske trgovske in obrtne zbornice, saj gre za interes jedne najvažnejših panog naše domaČe trgovine.
— Shod slovanskih časnikarjev. Priprave za drugi shod slovanskih časnikarjev, kateri se bo vršil v K rakovu dne 2 3., 2 4. in 25. septembra, so se že začele. „Kolo literacko artystyczno" je pod predsedstvom urednika g. Chvlinskega izvolilo poseben odbor, v katerem so zastopniki vseh treh krakovskih dnevnikov in gg. urednika Zajaczko\vski in Peplowski iz Lvova, kot zastopnika „Towarzystwa dziennikarzy polskich". Ta odbor se je potom kooptiranja pomnožil, in so mu bili prevzeti še naslednji gospodje: M. Balucki, K. Bartosze\vicz, K. Czapelski, prof. Czerka\vski, grof L. Debicki, T. Fli8, Jos. Hopcas, prof. \V. L. Ja\vorski, St. Kopernieki, direktor Kotarbinski, O. Le-dčchoNvski, S. Maciejo\vski, grof Mvcielski, prof. Pieniažek, grof Rostoworski in posl. dr. Sokolo\V8ki. — Odbor je poslal h krakovskemu županu gosp. Friedleinu posebno deputacijo, s prošnjo, naj bi mestna občina podpirala prizadevanja odborova, in župan je obljubil, da stori občina vse, da bodo slovanski gostje kar najsijajnejše sprejeti.
— Izlet „Sokola" ns Dobrovo bode gotovo jutri privabil mnogo prijateljev dru štva v ta prijazni in priljubljeni kraj ljubljanske okolice. Ker se bode od Viča naprej, kjer bode pozdrav Viško- Glinške čitalnice, hodilo večinoma po lepi senčnati poti, ne bode pot za nikogar preveč naporna. Ob 4. ari popoladne se bode pričela prosta zabava s rasnimi ljudskimi igrami, tamburanjem, petjem itd. v gostilni pri Su-hadolnlku (pri mežnarju).  člene „Sokola"
smo naprošeni opozoriti, da so danes zvečer od 1 ,9. do 1 ,10 ure v telovadnici v „Nar. domu" jedine redovne vaje za nastop in korakanje, ob jed nem pa tudi skušnja za ljudske igre in vaja trobentačev. Na svidenje jutri popoludne na prijazni Dobrovi!
— ..Slavec" zbira se za izlet s „Sokolom" na Dobrovo takole: Kolesarji ob pol 2. uri popoludne v .Narodni* kavarni", nekolesarji ob 2. uri popoludne pri tobačni tovarni, kjer jih bode čakal omnibus.
— šentjakobsko-trnovska lanska podružnica sv. Cirila in Metoda priredi, kakor smo že svoječasno poročali, dne 2. julija t. 1. na vrtu hotela „Llovđ"' veliko vrtno veselico s sodelovanjem vojaške godbe in si. trgovskega pevskega društva. — Neumorno delujoči odbor te prekoristne družbe trudi se resno, da poda si. občinstvu mnogo zabavo, in sodeč po pripravah, obeta biti ta veselica zares jako zanimiva. — Dolžnost vsacega narodnjaka je tedaj, podpirati to vrlo podružnico, zatorej na svidenje dne 2. julija pri (Lloyduu.
— „Slovensko planinsko društvo" priredi ob lepem vremenu svoj drugi dru štveni izlet na sv. Petra in Pavla dan dne 29. t. m. na Vifiarje in bo tam otvorilo ob enem planinsko sobo. Odhod iz Ljubljane v sredo o polnoči. Povrat v četrtek večer. Odbor vljudno vabi vse člene kakor prijatelje planinstva k obili udeležbi.
— Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko otvori prihodnji teden svojo pisarno. Ta se bo za sedaj nahajala v Sou-vanovi hiši v Šelenburgovih ulicah in je dal dotični prostor trgovec gospod Ivan Gorup brezplačno na razpolaganje.
— Streljanje proti toči. Od c. kr. poljedeljskega ministrstva za streljanje proti toči dovoljeno podporo 1000 gld. je deželni odbor že vso razdelil občinam.
— Usiljevanje laščina in druge stvari. Postajenačelnik v Velikih Lašičah. rodom goriški Slovenec, a sedaj že pofurlanjen, razpošilja sistematično vsa aviza itd. edino v nemščini in laščini, v slovenščini ni tu ne duha ne sluha. V okolici velikolaški ni niti enega Nemca, pač pa nekaj Lahov — opekarjev, tam ne ume — lahko bi rekli — razun postajenačelnika nihče laščine, nem ščine pa tudi izmed preprostega naroda skoro nihče, a g. načelnik nam hoče vzlic temu usiliti svojo blaženo italijanščino. Toda ne pojde! Da bi radi teh par polen-tarjev, koji dobe k večjemu vsaki tretji mesec kako vrečo koruzne moke ali par kilogramov sira, bilo treba nemških in laških tiskovin, o tem jako dvomimo. Poskrbeli bodemo, da se ne bode našemu zavednemu ljudstvu usiljevala italijanščina in tudi ne nemščina na tak način. Gosp. načelnik naj pomisli, da nismo v Furlaniji, temveč na slovenskih tleh, kjer se govori najlepši slovenski jezik. Pri tej priliki moramo z obžalovanjem omeniti, da se tu v glavni razprodaji duhana, kolekov itd. prodajajo izključno nemški vozni listi za železnico, istotako tudi večinoma menice. Gosp. založnik bi pač lahko odstranil to nedopustnost. V nadi, da ne bodemo ve č primorani pisati o takih zadevah, ostajamo — Radovedneži.
— Oprtalj v laških rokah. Zadnje občinske volitve v Oprtlju v Istri je tržaško namestništvo razveljavilo, češ. da so se vršile nepravilno. O nepravilnosti volitve ni dvoma. Kako bi sicer tudi v popolnoma hrvatski občini zmagali Lahi I Toda Lahi so se po vsi pravici zbali novih volitev, zlasti če bi se vršile pravilno, in so se vsled tega proti namestniški odredbi pritožili na upravno sodišče. Ta njihov korak ni bil brez vspeha. Upravno sodišče je razveljavilo odločbo tržaškega namest-ništva, in so vsled tega hrvatski Oprtalj vzeli v oskrbo Lahi. V laškem Izraelu vlada seveda velika radost, a bržčas ne bo trajala dlje, kakor k večjemu tri leta.
— Iz Doba so nam poroča: Minoli teden so fantje ob dveh popolunoči prišli v naše konsumno društvo, sklicali prodajalca, se napili žganja — po 20 kr. liter! — in se tam stepi i med sabo, da je eden teško telesno poškodovan, in se zdaj vrši kazensko preiskovanje. Radovedni smo, ali bode zato konsumno društvo dobilo od obrtne oblasti kako kazen ali pa škofov blagoslov!
— Zboljšanje ribarstva v Krki je naslov brošuri, katero je spisal ces. svet, gospod Ivan Franke po naročila ribar*
skega okraja za Kranjsko. Gospod Franke je strokovnjak na glasu in torej ni dvoma, da bo njegov spis dobrodošel vsem, ki se zanimajo za ribarstvo v naši d.-želi in njega
zboljšanje.
— Lovska sreča. Gosp. Anton Rude s c h je 22 t. m. v svojem lovu na Veliki gori pri Ribnici naletel na mlado medvedko. Ustrelil je nanjo iz daljav kakih 80 korakov in jo zadel v vrat. Medvedka, ki utegne biti kakih osem mesecev stara, je na mestu obležala mrtva V onlotnih gozdih se klati še stara medvedka z jednim mladičem. Videl jo je neki deček pri vodi, in videli so jo tudi razni delavci.
— Mlado srno pripodili so včeraj zjutraj delavci s tivolskih travnikov v mesto. Skočila je čez ograjo Kochove vile, p«, se je na njej tako poškodovala, da so jo morali zaklati.
— Narodni dom v Mariboru. Občinski svet mariborski je odklonil prošnjo ondotne Posojilnice za gostilniško koncesijo za Narodni dom. Kaj druzega sploh nihče pričakoval ni, a kakor svoj čas v Celju, tako se bo dala tudi v Mariboru iz-poslovati reraedura.
— Ulom. V noči od torka na sredo so žejni zlikovci vlomili v skladišče ljub Ijanskega trgovca g. Viktorja Cantonija v Šiški in odnesli špirita v vrednosti 35 gld. Tatvino je izvršila najbrž večja družba, a doslej so zasačili šele jednega teh zli-kovcev.
— Prijazen tast. Posestnik Martin Smole z Babine gore se je spri s svojim zetom Josipom Marinčičem in ga s kamnom udaril tako po glavi, da mu je lobanjo deloma zlornil. Marinčič je tak hrust, da neče iti v bolnico, nego še zdaj z zlomljeno lobanjo opravlja gospodarska dela.
— Pevsko društvo „Adrija'* v Bar-kovljah-Trst slavilo bode v nedeljo dne 9. julija 1899. svojo desetletnico in blagoslovljene svoje krasne trobojne zastave. Ker so pevska društva velikega pomena ne le za glasbo in petje, ampak toliko več za pro-bujo narodne zavesti in obstanek naše narodnosti posebno ob „Adriji", želeti bi bilo da se ta slavnost desetletnice in blagoslov-ljenja društvene zastave vrši kolikor mogoče sijajno, iz katere bi na slovesen način izveneli združeni akordi bratske vzajemnosti in slovanskega bratoljublja. Bratska društva se vabijo, da se blagovolijo udeležiti te slavnosti korporativno z zastavo ali po odposlancih, da tako s svojo udeležbo čim bolj povzdignejo sijaj iste. Glavni vspo-red, katerega posameznost se objavi svoječasno, je sledeči : a) Zjutraj sv. maša in po tej blagoslovljenje zastave; b) opoludne banket; c) popoludne koncert in svobodna zabava. Vsled velike nerednosti in zmešnjave, ki bi nastajala med koncertom ne dasiravno obširnem ali za ta dan gotovo pretesnem vrtu „Narodnega doma"' z nastopanjem ^posameznih pevskih društev na oder, določilo se je, da bo na istem nastopalo le pevsko društvo „Adrija" le poslednjo pevsko točko to je: F. S. Vilharjevo: „Hrvatska davorija" peli bodo vsi zbori in z spremljevanjem glasbe. Bratska društva, ki določijo, da se hočejo vdeležiti te slavnosti, naj blagovolijo to naznaniti vsaj do 27. junija t. 1., katerim se pripravi in določi vse potrebno in poskrbi po naročilu žebelj. da ga zabijejo v zastavin drog. Od čistega dohodka koncerta, po odbitku stroškov za slavnost. je namenjena polovica za dijaško ustanovo, a druga polovica v korist društvu „Adrija". Natančnejša pojasnila na posamezne želje in vprašanja daje in radovoljno odgovarja slavnostni odbor.
— Kresovi so goreli sinoči po vsi ljubljanski okolici in pa na Drenikovem vrhu, kjer se je vzlic neprijaznemu vrenenu zbralo obilo občinstva.
— Samomor. Jožef Dolinšek iz Padeža pri Trebelnera se je te dni domov grede* v Bajhovcu obesil. Mož je bil blazen, kakor so konstatirali zdravniki.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 11. do 17. junija kaže, da je bilo novorojencev 29 (= 43 060 o0), mrtvorojenec 1, umrlih 27 (= 40 09 %o), mej njimi so umrli: za ošpicami 3, za vratico 1, za j etiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 16. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=185%), iz zavodov 9 (=333°/o). Za infekoioznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 63, za vratico 2, za ušenom 3 osebe.
* Žrtva hujskanja krščanskih socialistov. Franc z Valentin Rousseau potuje že polovico svojega življenja po svetu. Prehodil je že malod:me vso Evropo in pol Azije. Bos in raztrgan, lačen in zmrzujoČ je potoval iz kraja v kraj kakor pravi Ahasver. ki ne najde nikjer miru in ob-v- nka Tuli med Tarfare in Kirgise je mM, in povsod so mu dajali ljudje radi miloščino. KibOS ga ni napadel in nihče talil T. i' v sredini Avstrije, blizu kršč.m .skoscoialnega Dunaja so ga napadli šolski otroci s kamenjem, potem pa so ga napadli s koli še opekarji neke m<">d!inške Opekarne ter  ga  pretepali   tako dolgo, da
je obišla] krvavel i/ premnogih ran na
glavi in po životu sredi OSSte. Krščanski socialisti so HM zlomili tudi eno rebro. RapndB so RonsseatZS, ker so mislili, daje žil. ki lovi Otroka za rituvalne namene! Taki so sadovi pretiranega antisemitizma in kršč. socializma I Poleg kulturnega središča Avstrije so surovejši in neusmilje-nejši ljudje kakor med divjimi Tartari I
* Eksplozija. Na Dunaju so našli nedavno 031etno izdelovateljico ročnih del, Terezijo Rotter, v stanovanju mrtvo. Bila je tako obtganS, da je ni bilo možno spo znati R.tter je pustila gorečo svetilko poleg sebe ob postelji ter zaspala. Svetilka je eksplodirala in nastal je ogenj. Ko so to zapazili ljudje, je bila Rotter že vsa sežgana.
■ 18leten morilec. Tekom šestih tednov je umoril in oropal v Bukareštu neznan zločinec 3 gostilničarje. Policija ga je večkrat lovila, a zločinec je streljal nanjo ter izginil brez sledu. V Bukareštu je vladal zato velik strah. Predvčerajšnjim ponoči pa ga je lovil cel roj policistov ter ga zajel v nekem skladišču. Zločinec je zopet streljal, a končno ga je obstrelil neki redar tako. da se je udal. Bil je 181eten mladenič.
* Morilke mož in ljubimcev.   V Te-
mešvaru se je začela sodna obravnava proti večjemu številu rumunskih kmetskih žensk, ki so zastrupile svoje može, da so se mogle nemotoma zabavati s svojimi ljubimci. Nekatere pa so se kmalu naveličale tudi ljubimcev ter jim zavdale z arzenikom. Arze-nik so dobivale v lepotilu „Serecsika", katero jim je prodajal »lekarnar" Korin. Občinski zdravnik, velik tepec, je zdravil zastrupljenem, a ni vedel, kaj jim je ter pisal na mrtvaške liste, da so umrli za črevesnim vnetjem ali želodčnim katarom. Nekdo pa je ovadil ženske, vsled česar so izkopali 17 trupel ter dognali zastrupljenje. Vzlic temu, da so bili nekateri možje že 2—5 let v zemlji, so našli v želodcih še sledove strupa. Morilk je 16. Jedna je v preiskovalnem zaporu umrla, jedna pa zblaznela. Proti ostalim štirnajstim se vrši sedaj obravnava, h kateri je povabljeno 120 prič. Obravnava bo trajala vsaj 10 dnij.
* Velika ljubezen. Nedavno je v Rimu kemik Giuseppe Scuderini vsled neke eksplozije popolnoma oslepel; tudi so mu morali odrezati obe nogi in eno roko. Njegova nevesta pa je vkljub temu izjavila, da se hoče pjoročiti ž njim, ker ga prav tako ljubi kakor prej. In res je bila pred nekaj dnevi v Scuderinovem stanovanju njiju poroka.
* Proč z modrci. V Zjedinjenih državah, na Angleškem in na Nemškem so ustanovile ženske več društev, ki delajo na to, da opuste' dame modrce. Društvenice dokazujejo, da je sedanja nenravna vitkost ženskega telesa estetično grda, smešna in jako nezdrava. Grkinje in Rimljanke, vzor najlepšim kipom, niso nosile nikakih modrcev, zato pa so bile baje vendarle mnogo lepše, kakor vse dandanašnje krasotice s svojimi pohabljenimi telesci nenaravnih oblik, prisiljene vitkosti in narejenih bokov. Boj proti modrcu ostane pač toliko časa brezvspešen, dokler ne postanejo modne okrogle in široke tajle in ohlapne zgorenje obleke. Kadar odlože modrce Parižanke in Dunajčanke, jih odlože gotovo vse dame na svetu.
* Potovanje v Klondvke. Iz New-Yorka poročajo, koliko so zopet v zadnji zimi prestali iskalci zlata, kateri so potovali v to svrho v Klondvke. Veliko jih je na poti zmrznilo, ali od lakote umrlo, veliko se jih je tudi umorilo; eden je ostavil pismo, v katerem pravi, da se usmrti, ker v peklu gotovo ni hujše kot tu. Nekateri so hoteli že jednega izmed potovalcev zaklati, ker jih je lakota od sile morila, a v
za injem trenotku so prišli drugi iskalci zlata, kateri so jim dali živeža. Le na jmo Čno,ši s i po neizmernih težavah dospeli v Klondyk»«.
* Poroke v Ameriki. Kakor so Ame-ričani sploh često ekscentrični, tako so tudi njih poroke nenavadne. Ni še dolgo, kar se je n pr. neki John Cox poročil s svojo MveSJtO M san<h ReM drugi Američan pa je obhajal svojo poroko v balonu. Ko so bile ceremonije dovršene, se Je balon d v umi 1 v zrak, in novoporočenea sta šla na potovanje. Tudi v jami Mamn je bila že nekoč žonitnina dveh ekscentričnih Američanov L lt*Sl se je pa neki drugi Amo-riran porodil bnojs vnim potom na gori Pikat Peak. Po amerikanskih postavah se pa zakonci tudi kaj lahko ločijo; tako se jo 1 188S v državi Ohoio razločilo od 430O zakoncev 1800.
* Dirkanje brzovlakov. V Ameriki sta pred kratkim tekmovali železniški družbi „burlingtonska kompanija" in „šike-goška severna železnica", katere brzovlak bode prepeljal prej daljo 492 milj. Dogodila se ni ni kaka nesreča, dasi sta prevozila vlaka 73—14G km v jedni uri. Zrna gala je „burlingtonska kompanija" ter dobila za stavo več milijonov.
* Čuden klub. Nedavno so ustanovili v Čikagu klub, katerega členi so sami moški udovci ali taki, ki se hočejo poročiti s kako vdovo. Klub dobiva baje vsaki dan neštevilno pisem, in sicer od vdov, katere iščejo mož-vdovcev. No, američanške mises že svečano protestirajo proti temu, ker prihajajo ta pisrna večinomo iz druzih dežel.
* Linhanje v Ameriki. V Rio Grande je udrlo nedavno ljudstvo v tamošnjo ječo ter je linhalo nekega Francoza, kateri je bil zatožen, da je na triletni deklici izvel zločin Ljudstvo je Francoza strašno mučilo ter potem živega sežgalo.
Književnost
— France Prešeren. Napisao dr. Fr. Celestin. Sa Preširnovom slikom: U Zagrebu 1882. (Ponatis iz BVienca".) To je naslov pet pol male osmerke obsežni bro-šurici, katere je ostalo še nekoliko iztisov v Celestinovi knjižni zapuščini, ki je last „Slovenske Matice". Dobiva se po 20 kr. pri knjigotržcu L. Schwentnerju v Ljubljani.
— Die Principien der Moral bei Thomas von Aquin. Von Dr. J. Ž m a v c. (Sonderabdruck aus dem Archiv fiir die Geschichte der Philosophie. XII. B. 3. Heft. 1899. Druck von Georg Reimer. Berlin ) To razpravo nam je doposlal naš v Pragi živeči učeni rojak. Zaglavje bralcu kaže samo, o čem piše in s kakimi vprašanji se peča avtor.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 24. junija. Cesar je že popolnoma zdrav in je danes že več ur delal pri svoji pisalni mizi.
Dunaj 24. junija. Češki namestnik grof Coudenhove je prišel v raznih političnih zadevah sern.
Dunaj 24. junija. Nemški nacionalni so imeli včeraj shod, na katerem je govoril tudi \Volf. Shod je protestoval proti zvijačni volilni reformi, b katero si hočejo krščanski socialisti zagotoviti vlado na Dunaju.
Dunaj 24. junija. V občinskem svetu so se včeraj primerili zopet hrupni prizori. Vogler je nasvetoval peticijo na vlado, naj se ne sankcijonira sleparski projekt krščanskih socialistov glede volilne reforme, projekt, s katerim hočejo delavce ociganiti za volilno pravico v novem četrtem volilnem razredu. Kršč. socialisti so kakor besni zasramovali svoje nasprotnike. Luegor je socialne demokrate psoval s „pobalini" in „dru-hal". Konec je bil, da je vsa opozicija zapustila sejo, in je bil sprejet Luegerjev predlog, naj vlada predloži volilno reformo v sankcijo, in naj policija naredi konec agitaciji proti krščanskim socialistom.
Praga 24. junija. Namestništvo jo razpustilo nemško dijaško društvo „Tevtonijo" zaradi prekoračenja delokroga in pangermanskih tendenc, katere je pokazalo pri raznih prilikah.
Praga 24. junija. Bivši urednik tukajšnjih uradnih listov dvorni svet-
nik dr. Baron, ljut snvražnik češkega naroda, je v starosti 78 let umrl.
Brno 84, junija. Veliki štrajk tkalcev in predilcev, ki je trajal osem tednov, je končan. Mej delavci in tovarnarji se je doseglo sporazumljenje iii sicer na podlagi predlogov, katere jo stavilo namestništvo. Delavci začno v ponedeljek zopet delati.
Budimpešta 24. junija. V današnji seji poslanske zbornice je prišlo do jako burnih prizorov. Povod jim je dal sklep sedmograških Saksov, da ne priznajo sklenjene madjarizacije krajevnih imen, nego da hočejo še v naprej rabiti nemška in rumunska imena. Komaj je danes saški poslanec Viljem Brbckner vstal, da govori o nagodbi, začeli so ga Kossuthovoi obsipati s psovkami in proti njemu demonstrovati, kličoč: Saksi so izdajalci! Sovražniki 1 madjarske državne ideje! Na Ruskem bi vas drugače naučili. Saksi so seveda ugovarjali in tako je prišlo do prav burnih prizorov. .
Bel i grad 24. junija. Iz turških virov izhajajoča vest, da je kralj Aleksander brzojavno sporočil sultanu svoje obžalovanje radi zadnjih bojev na srbsko-turški meji, je popolnoma izmišljena in ima predstaviti svetu, da je Srbija kriva teh bojev.
Petrograd   24.   junija Ruska vlada je odredila  zgradbo dveh velikanskih pomolov v pristanu Port Artur in utrdbo tega pristana.
Hag 24. junija. Turški pooblaščenec na mirovni konferenci, general Abdullah je znanenga agitatorja Ahrned Rizo zaradi njegovih strastnih napadov na sultana pozval na dvoboj Vlada je dvoboj preprečila s tem, da je Ahmed Rizo in vse tu mudeče se Mladoturkc in Armence iztirala iz Nizozemske.
Bruselj 24. junija. V Belgiji se delajo priprave za revolucijo. Vlada je v parlamentu zahtevala, naj se 6. julija začne razprava o njenem načrtu volilne reformo, s katerim hoče za vse čase zagotoviti klerikalcem večino "m meščanstvo in delavce oropati za volilno pravico. O rečenem predlogu se je vnela burna razprava. Van derWelden je imenoval klerikalni načrt roparski atentat na pravico. Smoets je imenoval kralja sokrivca, klerikalnega ministrstva in je na predsednikov opomin, da naj govori spoštljivo o kralju, odgovoril: „Mi spoštujemo tistega,, kdor naše spoštovanje zasluži." Tudi Dem-blon in Lorand sta ostro prijemala kralja. Koje prišlo do glasovanja, je opozicija zapustila, zbornico, vsled česar je bila ta nesklepčna. Vodstvo socialno-demokrntične stranke je sinoči sklenilo, organizovati generalni strajk in pod vodstvom socialnodemokratičnih poslancev. ka,terih je 33. uprizoriti revolucijo. Vlada sklicuje z vseh strnnij vojake in orožnike v Bruselj. Položaj je sila kritičen.
Pariz 24. junija. Novo minister-stvo se predstavi v ponedeljek poslanski zbornici. Prorokovanja listov so za ministarstvo jako neugodna. Nekateri listi celo menijo, da ministrstvo niti ponedeljka ne preživi.
Pariz 24. junija. „Journal" poroča, da se Drovfus že nahaja v vojaškem zaporu v Rennesu, in da so ga nekako skrivaj tja pripeljali. Drugi listi pravijo, da pride šele v ponedeljek v Brest. Dreyfusov zagovornik je izposlo-val, da se določi dan obravnave pri vojnem sodišču šele potem, ko so Drovfus nekoliko pokrepča, in se informuje o vseh fazah njegove zadeve.
Pariz 24. junija. „Matin" javlja, da namerava bivši vojni minister, general Mercier vojnemu sodišču v Rennesu, ki bo sodilo Drevfusa, predložiti dokumente, ki izhajajo iz berolinskega ministrstva zunanjih dol, in kateri postavljajo Drefusovo zadevo v novo luč.
Atene 24. junija. Radi nameravane novo administrativno razdelitve okrajev so se v raznih mestih primerili veliki izgredi, katere je moralo vojaštvo šiloma udušiti.
1		
	Slovenol In Slovsnke 1 Ne zabits družba sv. Cirila In Metoda 1	
1		
Narodno gospodarstvo.
— „Splosno kreditno društvo". Opozarjamo na današnji inserat, v katerem „Splošno kreditno društvo" izkazuje uspehe svojega dosedanjega delovanja. Promet (blizu poldrugi milijon gld) priča, da seje ta denarni zavod, ki ima posredovati osobito hitri trgovski kredit, v kratkem ča.su 8 mesecev celo ukoreninil in pridobil veliko klijentelo v Ljubljani in po deželi. Vsota vplačanih zadružnih deležev (nad 45.000 gld) pa tudi kaže, da društvo no izključuj,; novih deležnikov, marveč teži na to, da bo res z združenimi močmi zavod najbolje fundiran, in da imajo hranilne vloge popolno garancijo. Vodstvo društva nadaljuj projektirano delo na podlagi praktičnih skušenj in z ozirom na domače potreb« se bori s previdnim in sigurnim postopanjem izpopolniti društvo v zavod, ki posreduje varno nalaganje domačega kapitala in kolikor mogoče ceno dobivanje kredita.
Fatalist.
(Ruski spisal Ivan Turgonjev.) (Dalje.) IX.
Teglev je sedel na klopi. Pred njim je na mizi gorela luč in on je nekaj pisal v malo beležnico, kojo je nosil vedno pri sebi. Ko zagleda mene spravi hlastno beležnico v žep in začne tlačiti pipo.
Tu, moj dragi, je trofeja, katero pri našam z nočnega lova.
Pokažem mu greben in povem, kaj se mi je pripetilo pri vrbi.
„Na vsak način sem", pravim „motil kakega tatu pri niegovem delu. Menda ste Čuli, da je bil včeraj našemu sosedu ukraden konj?"
Teglev se hladno nasmehlja in začne vleči iz pipe. Jaz sedem poleg njega.
„Vi ste torej še vedno uverjeni, Ilja Stepanovic, da je glas, katerega sem jaz slišal, iz one nepoznane dežele prišel, izza katere mej ....
Z ukazujočim kretom roke mi zapove, naj molčim.
BRidel", spregovori, „za šalo nisem zdaj. In zato vas prosim, da ne govorite s takim glasom".
In res, Teglev ni bil za Šalo. Obraz njegov se je spremenil. Zdel se mi je ble-dejši, ostrejši in — daljši. Njegove nenavadno „nejednake" oči so počasi begale sem in tje.
„Nisem mislil", poprime zopet besedo, „da mi bode kedaj treba tujemu . . . dru-zemu človeku pripovedovati, kar vara hočem zdaj razkriti, in kar bi globoko v mojem srcu zamreti — da, umreti moralo; a vidim, da mora biti ... ne preostaja mi drugo. To je osoda. Poslušajte tor?j!"
In pripovedoval mi je vso svojo zgodovino.
Pravil sem vam že, gospoda moja, da je bil Teglev slab pripovedovalec; ali tiste noči sem se moral čuditi, ne le kako težko je opisaval, kar je sam doživel — celo zvok njegovega glasu, prsti — kratko vse na njem se mi je zdelo nenaravno, ponarejeno, priučeno. Takrat sem bil še prav mlad in neizkušen. Nisem vedel, da so navada, svojim mislim dati lepo obliko, kaj nere sničnega povedati in besede spremljati s krivim pačenjem obraza, ukorenini lahko tako globoko, da se jo mnogi ne morejo več odvaditi. To je neka vrsta prokletstva.
Pozneje sem spoznal neko damo, ki je rabila tako prisiljene izraze, tako teatra-lično mahala z rokami, tako melodrama-ti čno otresala z glavo in obračala oči, kedar mi je pripovedovala o utisu, katerega je naredila smrt njenega sina, o svoji »neizmerni* bolesti in strahu, da izgubi pamet, da sem si mislil: Kakšni obrazi, koliko laži! Ta dama ni nikdar ljubila sina.
In osem dni za tem sem izvedel, da je uboga dama res prišla ob pamet. Od takrat sem postal mnogo previdneji v svojih sodbah in mnogo nezaupnejši proti lastnim občutkom. (Dalje prih.)
Darila.
Uredništvu nalaga lista jo poslala: Za   družbo av. Cirila in Metoda: G. Marija Zore v Smartnem pri Litiji 10 K, namesto venca na krsto svoje tete gospe Josipi ne Majerjeve-— Slava rodoljubni darovalkil
Za Preiernov •pomenik: Gospod Drago Osmark v Ljubljani 8 K 80 vin., nabral v„Bejnl družbi" ob praanovanjt godu Blavlflinega in Slav kovega. — Živali darovalci I
Bratje Sokoli!
Popoludanski izlet na Dobrovo
bodo jutri
▼ nedeljo, 25. t. m.
Odhod is telovadnice v „Narodnom domu" ob 2. uri popoludne. — Odhod z Dobrove ob 8. uri zvečer.
K prav obilni udeležbi valji vao člane in prijatelje ,,Sokola" z hratakim: Na zdar!
cčL"bcr.
Danes v soboto od » ,9.—»JO. ure zvečer rfdoine s »Je ter »kninj« «» IJiidMke Igre.
Mnogostranska poraba. OoSoVO ni dot na-čega zdravila, katero eo da tako niriogi<strannko porabiti, nego „M«iM-ovo 'fimiroHlo. /tfHtijf in M«d", ki jo takisto ImiVsti uto* u.j< >č<\ akc. ho naiii:ižo ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na milic« in živco krepilno In i" šatore] dobro, da «e priliva kopelim. Stokloni« a'.>o kr I '<> \»>ki-nem povzetji polllja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLI*, o, iti kr. dvomi založnik, DUNAJ, Tueh-laulion '.). V zalogah po deželi zahtevati jo izreeno M»>liL o v preparat, zaznam-ivari z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno no pošiljati. 6   (59—H>
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. junija: Ljudmila Mavc, delovodjeva hči, 10 mesecev, Marije Terezije cesta it. ftolpica in pljučnica. Ivan Slana, dninar, 22 let, v l.jun-Jjanico skočil in utonil
V deželni boln ic i:
Dne 22. junija: Jožef Hren, delavčev sin, 2 leti, ofipico in pljučnica.
Meteorologicno poročilo.
ViMna nad mtirjnm Sr>6-3 m.   SroduJI mml tlak 73« 0 mm.
Stanje čas o pa- baro-zovanja metra lv mm
K
Vistiovi
Nebo
u
23. 9. zvečer j 727;}    16-4 p. m. jzah. de1 otlač. S
24. 7. sjatraj 731-4    14 9 sr.svzho'!,   jasno x
,  2. popoi.! 732-1J 241 sr.jsahodjpoi.oDia8.jca
Srednja včerajšnja temperatura IG r, nor-male: 18 0°.
dne" 24 junija 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v y rut mu Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4' „. . Ogerska zlata renta 4"./„.... Ogcrska kronska renta 4° 0 . . Avstro-ogersko bančno delnico
Kreditno delnice.......
London vista . ......
Nemški drž. bankovci za 100 mark
SO mark..........
£0 frankov.........
Č. kr. cekini
100	gld. 15		kr
100		05	n
119	•	45	n
100		15	
11»	B	—	n
96	•	15	t
914			»
357	n	50	„
120	n	47'	i II
68	•	92'	' l n
11	n	78	**
9	n	55	n
44	»	45	n
5		07	n
Vae vrednostna papirja preskrbuje banka MAKS VERŠEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečna obroka po S, 3, 5—IO gld.
naravna
alkaličiia kislina
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledlc in mehurja,
in jo priporočajo najodlicnej&i zdravniki kot bistveno jsocil^pirGLln,© sredstvo pri Kar-lovovarških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje (30—1)
V Ljubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih Spe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
priporoča
J. Soklič.
&3L 'S '»? oouajj. pod 33 *T
(>!»Xo3«coC4;.x»>a^.x*</>:< oggoc<SXoa>»a>x#ooVoc {£ooaSa m:
Avgust Repič
sodar
LJubljana, Kolizejske ulice itev. 16
•v TsaoTtm aa priporoča al, občinstvu in naznanja, da isdeluje in popravlja vsakovrstne aode la hrastovega In mehkega lasa po najnižjih cenah, — Kupuje In prodaja etaro vinsko 86 poaodo. I
Dve mesečni sobi
za 3 gospode s hrano se oddasti s 1. julijem.
Več se iz v«'  pri  Jak.   Z sla miku, na Starem trgu. (]i;:m-4
Firm 15*».
Vpis firme.
Einz. 1—138.
V tusodni trgovski register za posamezne tvrdke se je vpisala tvrdka:
„Fran Podlogar, mesar v Radečah".
Imetelj jo Fran Podlogar in bode podpisaval »Pran P od logar". (1158)
C kr. okrožno sodišče v Eudolfovem
oddelek III., dne f& junija 1809.
na travniku blizu 3 oralov v mestnem okrožju.
Natančneje ss izve pri dr. L. Jenko, zdravniku, Jurčičev trg. (114*5—3)
Mlad komi
izurjen v trgovini z infSanim blagom, želi čim preje službo premeniti.
Blagovoljne ponudbe pod V. 68 posta restante Kamnik na Kranjskem.   Uj60 — 2)
Prav dobro logaško
apno
100 kil po 72 kr. ima na prodaj France Srebroi.
Več  se izve   pri  Josipu Kaduncu, Gradišče št. 3. 1176—1)
Ces. kr. avstrijske       državne železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Jontja 18S9. late. Odhod la Izubijane jut. kol. Progna Aea Trblt. 0l> 12. uri 5 m po n-»Ci osolmi vlak v Trbiž, Beljak, Celov.-c. Franzunsfeste. Ljubno : fiez Selzthal v Ausse, Išl, S-iiii- .iri-.ni ; Cez Klein EUifilng v Stcyr, v Line, na Dunaj via Arnstetten. — Oh 7. ari fi m. zjutraj oh«dim vlak v Trbii, Pontabel. Beljak, Celovec. Fra'<-arnsfeste Ljnbno, Dunaj; cez Selztbal v Bolaogrmd, cez Klein-Rciflnig v Linr, Budejevice, Plzen. Manj.ne vare, Heb, Franrove vare, Karlove v»re, Plitko, Lirsko; Cez Amsletteii na Dunaj. — Ob 11. uri 60 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž Pontabel, I3.-ljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri "2 m. popoludne DSObnl vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; Ce* Selzthal v Solnograd, L-nd-Gastei!., Zeli ob jezeru, Inomost, Urejene, Cunb, Genevo, Pariz, čez Kleiu-Reiihug v Bteyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine tare, Heb, Franrove vare. Karlove vare, Prago, Lipskn, Dunaj via Amateten. Ob 7. uri li> min. zvefter us-.lini vlak v Lesce-Bled. Polog tega vsako ncdeljn in prazi.ik ob B uri 41 ffimit popoludne v Podnart - Kr«>)-o. — Proa;a v Novo mesto In v Kočevjo. Osobni vlaki: Ob d. uri f»4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. pop(>lu<lue, ob 6. uri f>"» m. zvečer, Prlbod. v LJubljano j. k. Proga lz Trbifta. Ob 5. uri iti m. zjutrai oeobai vlak z Dana a via Ani-Btetten, Solnograda. Linca, Stryra, Ula, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka« Franzensfeste. Ob 7. ari £>f) min. zjutraj osobni vlak iz Losec Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Anifctett-n, Karlovih vaiov. Heb*, Marijinih varov, Plsnja, BmlejeviC, Solnograda, Linca, Stejra. Pariza, Gereve. Turiha, Bregenca, Inomosta, Zeli a ob jezeru, Lend-Ga:.teina, Ljubna, Celovca, Lienoa, Pontabla. - Oh 4. uri 57 ra popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubim, Selzthaia, Beljaka, Celovca, France..ufeata, Pontabla. — Ob i), nn 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Pra^e, Fran'-ovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Liaca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 4'J min. zvečer iz PođcartSr Krope. — Proga lx Novega mesta In Ko-6avje. Osobni vlaki: Ob 8. uri 21 m. /.jutraj, ob 2. nri 32 m. popoludne in oh 8. uri 4M. m zvečer. — Odhod ta 1VJobijane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 2.1. m. zjuiraj, ob 2. uri 6 ta. popoludne, ob *». uri 50 m. in ob 10 uri 9b m /.večer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano d. k. Is Kamnika. Ob ti. uri 5t> m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob fi. nri 10 ta. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1)
Modro galico
(bakreni vitrijol) (2i-i4:i)
za šlriopljeiijo tzt
oddajata še izpod dnevne cene
v Prešernovih ulicah.
Zdaj Je že čas
kolesarjem
za nabavo kolesa!
Imnrn „Stvria", ..Helical", „Kourir" in „Graziosa", ki so najbolj trpežna in najlepSa Za vsako kolo jamčim 1 leto. Cena 85 gld. do 250 gld. Tudi na obroke. Imam tudi stara, a še dobra kolesa po nizkih cenah. Sprejemam popravila koles.
(10H8-3)
Pavel B.zjak, Kranj.
V tovarniško službo
sprejme se takoj       11187—9)
20-30 deklet
pod ugodnimi pogoji.
Več se izve Florijanske ulice št. 37.
Sfolandsho-ameriška crta.
Parii iki vozijo |hi Ikrat rin 2 k rut na t* ■• i
Iz Eotterdama v New-York,
Pisarna za kajute: Duinij, I., Kolowratrlna; 10.
Piiarna » mulkroT: Dunaj. IV.. Weyrinaerg. 7 A.
I. kajuta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—400»,
„   1. novembra do 81. njarca .     „     230 —32O
II. kajuta:
Od 1. uvpnsta do 15. oktobra......mark 2O0
„   16. oktobra do 81. julija....... , 180
*) Po lepi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci paruika. tG66—12)
I Za poletje
priporoCa
AVG.AGNOLA I
Ljubljana, Dunajska cesta 9 j
poleg „Figovca" •
Hvoju l>Ofjratu seu1o|to i
steklenine, porcelana, [
zrcal, šip itd. ;
posebno pa          (008—38) \
za gostilne -
v mestu in na deželi.
Vrčki, kozarci in steklenice \
po zelo nizkih cenah. |
Preklic.
S tem preklicujem žaljive besede, katere sem govoril proti gosp. Ivanu Pintariču v Ljubljani.
.1171 Fran Orcliok.
Za penzijonista!
<Vilno mIhiiovh j«* s tremi malimi sobami, eventualno o^la hiša, z velikim vrtom, krasnim razgledom, v blizini po/da, V« ure oddaljeno od mesta, se da takoj v najem. — Oglasila se pro.si pod „Stanovanje poste restante Novomesto". (1168—0
Poštna in brzojavna opraviteljica
s prakso ter veSča v vseh poltno-brsojaTnOl strokah, znav.si Klovenskft in namiko v govora in pi-«avi, se sprejme takoj pod dobrimi F'°K"Ji F>r' večjem poStno-brzojavnern uradu na Slovenskem.
Ponudbe in oplasi na npravniStvu ..SImv. Naroda" pod ^ifro „Slovenka". (1172—1)
obeh deželnih jezikov zmožen,
se vzprejuie v trgovino s papirjem in pisalnim orodjem.
Pogoj je, da vsaj deloma pozna to Stroko. — Več pove upravniStvo „Sloven-skega Naroda". (1156—2)
Posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št 6 ,171>
iičs nujno več mlajiih ln starejših, navad-nih in boljiib. grajskih, zasebnih in gostil-mikih kuhari«- za tukaj ln drugod, z dobro plačo: hiilno za Reko plačilne natakarica za drugod, dober zanluiek. prodajalko sa Gorloo: več doklet sa vsakovrstna dela. — Več as Izve istotam.
p>*" Q<3.  leta 186S. se Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkiiftnuo na klinikah in <ni mnocrili pr.iktiini!i /■ 1 runikoT, ne le t Avntro-OgnrHki,  uevn tudi v .Vem, m. Humu, Ij^lk.inskih driaviili, švloi itd. prnti jioittiim lwl- 7»itn   zlaati proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z nniholjiim nepehom. l"i;iiii>k IliTacrieviiiri* kotr^novejf« mila kot lnifijpnlinni^a irtiUtra M <»l<itruiiipiije " luskiuic na uluvi in v lirudi, za. UlOMUa in il.jain-
fekucijo polti •<• iploina priznan tt»i'ymijmm
kutni MM mini Ima v lat) I 4lt tnlsliill.iiv I.m-lirf/ir Imtrnmt in »c rnzlikuje lii^tvino od v»eli < i r . _ : i. mil, ki •« nuliuji>)ii v trtfnvini. lin an prido »Irjitti-ijntH v okom, zi.htiivaj izrecno Jtcrffrrjrco l.nt ninuvo mfta>, ln pazi na zraven natiunjetio var-otv.ino zn.tmko.
Tri tirozitrarljlvth  }>oltnlh  hnlrznih »e na meetu kotranoTe^rm
mila z Uiipelium uporuldia
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot hhtijr l.ati-tl novo tliil« zn odpravljanje
nesnage s polti, '614-7)
proti   apuicajcm na  polti  in   tiluvi  pri otrocili, kukor   ludi kot iienadkriljpno  koimvtiena milo  -ii  umit-nnjr 114 lm]>aiijr zn 1-mitk'iiin x> t-.ihn * I n/1
Bergerjevo glicerinevo-kotranovo milo,
T katerem je 3"> odat  uliocrin* in ki ji' fino pnrfnmovano.
Ceaa kemadu vtabe vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Jtri-f/i fj'-vih inirfiritml.ti-i.iifmi tirnih mil »fiiluzijo, da na nje poachuo opozarjamo: llrmif-n.tlo za nun jmlt; Itorakmtvo milu za pni., i-, hnih,.lnl;t> milo uulaji'iijo IfOltl pri pikah vilou knz in kot razkuiu.ioio nil'i; IttTtirrJi-ro Hmrrlitifi'-itjItiMto   mihi r<i   i/Kiin.n .   Oi toilit", P*I|/<iy*W
Bergerjevo Petrosulfo-milo
IT' d i nuliniii obraza, ruloi trnu rumu, opriii u in aklenju kole; milo xo P*Q* ooetHMM jaka aiitikojote{ <»iijtl>»iimifwflm milo proti mkoinJca irrom in neciatoatlm obraza, tnniimko mlin za potne nojfe in proti izpadanju laa.
Bergerjeva zobna pasta v tubah,
najlioljae »ri>.i,tv,  .■ . z»l.. -t. 1 ti iioruialiie »ol.e, at. 3 se
kadilec Osu« M kr. lih-do vaeh družili lirrtff, vili ittil aa Raj da fM potnbno v navodilu o uporulii. /alitovajto vedno Mtrftjcr/ri'a miln, ker jo umo^o nitvreduih imitacij.
Proilaja so v I.iul.ljmii v lek.trnnli ti>! : V. >l.nr, m. PlccMtll, .1. SiiiIioiIii in V. |>l. I riilnitx.V-Jl», dalji- akoro v vaoh lekarnah na Kranjakcm. Na debelo:
G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
Ljubljana, Židovske ulice itev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakdana naroČila izvršujejo se toCno in po nizki coni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj so vzoroc vposlati. 26
tmmi mm
ajjs. ^k ^k^a^k^e, 4e>
i   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvanja in ^
1 kemična spiralnica ^ \  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £
d bo priporoča za vsa v to stroko spadajoCa k
2 20 dela. ^ * Postrelba točna. — Cene nizke. ■" '/▼▼VTVTvarVVVVTVV
Fran Detter
s   »se.Pl   trg Atm ls
26 Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu ae dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Poaebno priporočam avoje izvrstne elamoreznlce in mlstllnloe, katera aa dobivajo vzlic njih izbornosti ceno, — Oanlfcl zastonj In poštnine prosti.
. ......
aaww
Ign. Fasching-a vdove
1 26 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča bvojo bogato zalogo
dtedilnili ognjišč
■ najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto ' medjo ali mesingom montiranih za obklade z ; pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršd.
■asmaaaaaimsimaaa^
črnega in
barvastega
n bluze, priporoCa
najnovejšega
cele obleke
Alojzij Persohd
Pred škofijo 22, poleg mestne hiša.
20
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam a prevzet fem zasti .pa domače zavarovalne družbe prve vrate.
Ponudite pod „t.798" Gradec, poste re-stante. 1.875 — 8)
jednonadstropna hiša
kjer jo srediS^e kupčije južnoštajerskega hmelja in kjer se nahaja v bližini 5 tovarn in 4 rudokopi. V hiši. katera ima ii so!^, salon, kuhinjo, shrambo, veliko proilajalnico z opravo. 4 skladišča, kleti itd. se nahaja stara, dobro ra/vita trgovina z mešanim blagom, železom, janitora in smodnikom, tobakom in žganjem na drobno itd. Vse je v najbolj^ m stanu. — Le redek je slučaj, da se proda pod tako ugodnimi plačilnimi pogoji tako ugodno ležeča trgovska hiša.
Kupci se blagovolijo oglasiti do dne 1. julija t. I. pismeno ali ustmeno pri Ivanu Kai-u v Žalcu. 1145-3»
L. Luserje? olž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče---— som, zuham  liri itrl -	
i	Glavna zaloga: L SchweEk-ova lekarna Dunaj -Meidling;. Luser-je?r;^ Dobiva se v vseh lekarnah. V L j u b 1 j an i: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik.        ,9—25)
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu 860 8
tovarna za vinski jesih. gorčico, likerje in žganje.
Dobiva ae vvseh bolj tih špecerijskih ln delikatesnih trgovinah.
Ivan Kordik
Ljubljana, Prsiarnovt ulica itav. 10—14
priporoča svojo bogato zalogo
jedilne priprave
nožev,  vilic in žlic Iz brltanjskega Jekla, alpske ali alpaks-srsbra priv. dunajske tovarne „VV. Bachmann A Comp.".
Na izbero so tudi žlice   iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej, žličice „     „     12   „    „   , 220
Namizni svečniki
jejT* iz alpske, čisto bel« kovine, ~VBJ
par 21 cm visokih gld. 2—, „ 23 j . „ 230, „   25  „       „        „ 240.
Prav ceno se dobe* noži In vilice z roženim ^(599—28)   ali koičanim ročajem.
i« elovečega valjičnega mlina
Vinko Majdič-a v Kranju.
Pri razstavah odlikovani izdelki dobo se en-gros po originalnom ceniku pri
Antonu Ditrich-u
glavnemu zastopniku    (ii2l—2)
Marije Terezije cesta št. 2, Ljubljana.
Ustanovljen 1850.
Etablissement za klavirje in harmonije Bern h ar d Kohn
Dunaj, I, Himmelpfortgasaa it. 20
(v svoji hiši) nudi izbt?r
instrumentov prve vrste
kakor se je sicer nikjer ne najde v Avstro-Ogrski.
Zalogu in MiiiiioiiMMtop
obeh glasovirskih prvih tovarn na svetu: c. in kr. avstrijskih dvornih dobaviteljev
Steinway & Sons, New-York, in Julij Blutfcner.
Harmoniji Mason Jk Ham lin Itd.
Največja zaloga novih klavirjev iz najbolj rtnom ranih dunajskih tovarn. Novi kratki klavirji od gld. 320 do gld. 20OO. Novi planino od gld. 280 do gld. 1400. — 200
komadov na izber. Velik poseben oddelek za proigrane instrumente brez hibe. (1144—2)
Trgovskega pomočnika
ravnost
vsprejme tvrdka
wenkel, Samica, Spodnja Štajersko,
Pismene ponudbe s sliko prosimo na
(1164 L')
Dobro urejeno
žagarsko podjetje
z dvojnim tečajem, z okroglo in podolžn Žago in dovolj krepko vodno silo, z obalnim prostorom in zraven pripadajočim stanovanjem, hlevom, supo In ahrambo, m«* •1» v na I c m km kakili t* ari. Tudi se ob jednem odda (1162-2)
mlin na 5 tečajev.
Več pove J. Buggenig, Cesta na lin dolfovo železnico št. 11 v Ljubljani.
Čokolada
i
(108—22)
SUCHARD
I
Povsod * na prodaj. M
Caoao
i
Samo še do 1. julija traja
pod nakupno ceno zaradi popolne opustitve trgovine
pri
A. Eberhart-u, Kongresni trg št. 6.
(1155—2)
Splošno kreditno društvo v Ljubljani.
Vplačani zadružni deleži gld. 45.900. — Promet od 1. oktobra 1898 do 1. junija 1899 gld. 1,375.307 20. — Skupna aktiva gld. 268.649-93.
Sprejema: hranilne vloge po 41 a %>, vloge na tekoči račun po 31 2 °/o od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestmi po 5 do 6°/0 brez kakih stroškov. (1173-D
Uraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg stav. 3.
aasi
B t.
kObče znana, Jako trpežna
kolesa Stvria Special „ljudsko kolo" 1
prodajajo se zaradi različnih oen drugih vrstjkoles po jako znižanih tovarniških oenah pri
Franu Čudnu tt Ljubljani
s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
(973-7)
ZaavtspnJJc tvrdke: Toslp ZF»olavic.
3
5£
Na graščini Stcrniol železniška postaja Kranj, se bode, ker se opusti lastno gospodarjenje na graščini, prodajalo na prostovoljni javni dražbi
dne 27. junija t I. 33 glav lepe govedine mollthalske pasme (bik, trije pari volov, potem plemenske krave in teleta) kakor tudi devet
glav prascev.
Kupnino je takoj v gotovem denarju položiti in mora kupec takoj po kupu prevzeti kupljeno živino. KupaŽeljni in posebno tudi živinorejci se vabijo, da pridejo omenjeni dan ob 9. uri dopoludne na lice mesta k hlevu graščine Stermol.
Predmeti prodaje se mogo odslej do dne 27. t. m. ogledati na lici mesta.
Ljubljana, dne 15. junija 1899.
Dr. Maksimilijan pl. Wurzbach
davni pooblaščenec imejitelja graščin*1 Stermol,
(1129-3)
Konr csijoniran po visokem c kr. ministerstvn t odredbo z dne 7. maja 1804. leta, fitev. 5373.
i
ai> Severno-nemSki
v*jaaW*£££-£*.
v Bremenu.
lir^opuruislfe voižii|«5 v NowYorki Iz Bremena ob torkih in sobotah.
Iz South amptone, evtl. Cherbonrga ob
sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Heapolja
Bremen -Sev. Amerika. V *ewyork.
via Gibraltar
2—3 k rat meBećn't.
Bremen -Avstralija.
V Adelatao,
Melbourne,
(1912-28) Sjasej
Bremen-Iztočna Azija.
V Kino.
V
Bremen-Jui. Amerika.
V Monte-vidao.
V Baenoa Ali
Baltlmors.
Prekomorski »ofnia
-v Nevvork
6—7 dnij.
Vajboljša in najoenejia potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v UuMJanl; DVARĐ TAVČAR,
oboidraT
Vsega zdravilstva
KADO PRLA
ordinuje v 6kof)l laOkl tekom počitnic od 1. julija do 15. oktobra ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 8.—12. ure, ob ostalih dnevih
pa v Poljanah.
Eevnlni "to rez p letino. (1170-1)
Nadaljne
specijalitete:
Pisalne in kopirne tinte.
Vodovarno
mazilo za usnja.
Pat. ohranjevalo za
podplate „Vandoa".
Kovinska snažilna pasta  in snažllno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Patentna mazalna krtača z „Nigretts" tekoče mazilo za črne In barvne čevlje 35 kr.
aV£V;J
Najbolje črnilo svetal
Kdor hofie svoje obutalo ohraniti lepo bleBCeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
sa lahka ohutala samo (190—21)
Fernolendt crtme za naravno usnje.
Dobiva se        q ^r priv p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I,, Schulerstrassa 21.
Radi mnogih posnemani brez vredno- C* Farnnlonrit sti pazi naj se natančno na moje Ime rBFn01gllOI.
The Premier Cycle Go. Lim
d.
Coventrv (Angleško) Heb (Češko) (,02-n) NOrnberg-Doos.
•Ž.m 2-4 lat
prva znamka«________
Zastopnik: Fr. Čuden, trgovina z biciklji, LJubljana.
c >) t. ■
DOBRA OS POR HA KUCHVNE
tabela je jedine svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zado&ća.   V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in Špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničlce se z Maggi-jevo zabslo najceneje napolnujejo. 1167
Na prodaj je
stekleni salon
pripraven za vrt ali gostilno.
Kje? pove* upravniitvo .Slovenskega Naroda".___niBn-3)
Tovarna
v mestu blizu kolodvora, z vodno silo, s stanovanjem, s vsemi stroji, pripravami in blagom ter z vsemi odjemalci blaga vred, v prav dobrem stanju, dobro napredujoča z izdelovanjem, ae radi preseljenja po primerni ceni takoj proda.
Natančne poizvedbe pri (1118-3)
Fran Dobre-tu v Kranju.
lice se
prostor za prodajalno
na deželi blizu Ljubljane.
Ponudbe na upravniStvo JSlov. Nar." pod »prodajalna"._(i 123-4)
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
Slavnemu občinstvu, po-sebno gospodom gostilničar-fem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlenaaure), koja je priznana kot najokusnejsa in najzdravejsa. (43—25) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikilar točne iu veBtne postrezite, prosim za ubila naročila ter beležim najudanejBe s spoštovanjem
Gašper Bolte,  izdelovalec t
► aodovice, Rimska cesta it. 10. #' \ •.oeeeooeeeeooooeeeon-oeoeeoeee+ee
Notarski
želi premeniti službo.
Kdo? pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". (H6i—2)
aeeaaaaaaiaaeeeaeaaaaeeaeeeeeee
Ljudevit Korovnik
puikar v Borovljah (Fsrlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vso puške so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskusene. — Ilustrc-(114) vani ceniki saatonj. (24)
leaeeeaaaaeeaeaeaaaaaaeaiaieaeee
Jakob Vattovaz
Mt. llSs? v Kopru pri Trntu
ponuja
istrijanska bela vina
od 14 gld. naprej in rudeca (črna) vina od 13 gld. 60 kr. naprej; refosko in muska-
telec, sladak, po 40 kr. liter.        a 109—l)
—Najfinejša -atf»-
slaščičarska peciva in torte
itd., vsak dan sveža, se priporočajo po najnižjih cenah. Blagovoljna naročila za svatbe, kričanja, godove itd. so izvršujejo najfinejše in najcenejše.
Teodor Novotnv
slaščičar, i Ljubljani, Dunajska cesta star. 7.
NB. Posebno ae usojam gospode restav-raterje za sezono proti primernemu rabatu prositi za blagovoljne naročbe. (1043—6;
K 6t 4072.
(1128-2)
Zaradi zagotovitve zakupno dobave sena, slamo, drva, premoga, koaksa, kruha in ovsa za čas od dne 1. septembra 1899 do 31. avgusta 1900 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinov, in sicer v nastopnih postajah:
v Golo vol     dne SO. Julij« 189S
af Mariboru .. Orrndol I; Ljubljani Traitu Oorici » Puljl
4. 11.
14.
ff ff
ff ff ff ff
1889 1888 1888 1888
S S88 1898
Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci razvidijo se iz obširnega razglasa v St. 137. „Slovenskega Naroda" z dne' 17. junija 1899, kakor tudi pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih do obravnavnega dne mej 10. in 12. uro dopoludne.
C. in kr. intendancija 3. voja v Oradci.
ITajboljše vrste kolesa
tu- In inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nibor in dr.) priporoča podpisanec
po kolikor mogoče nizkih cenah.
ffcal~ Via v to atroko spadajoča popravila ae bodo točno, aolidno in po ceni izvršavala. ~JEU}
Oezillce razpošilja, aa.ev zalitevo.
(402—18) Z velcspoStovanjom
A. PUTRICH.
Dunajska cesta štev. 5.
1 m to t mu tudi molui.ul«*!!!«' «lel«,viiioik.
Vežbališče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice.
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Oradec, TJallHatat*!*;«««© 1.
Po poročilu c. kr. ,,Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je NJ. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapldnem napredovanju družbe Najvišje priznanje Izrekel ter Imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 •••MefT8 kron.
L. 1897 ee je aa podlagi 1269 smrtnih slo Čaja v Izplačalo 898.378*90 kron. Od 1. 1890
1897 ae je Izplačalo 1,864 37818 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Ntizpreatnljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške is zdravniške preiskovanje, vse pristojbine kolekev in pobotnice za premije plača družim.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (ggs-id
Zavarovanja do 2900 kron a tedenskimi doplačili od 10 vinarjev vile po tarlflk.
BjT JVmjmM« in tarif* roMpotUJn agentura na maht#x>anje bm stroškov "fcJJ
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
Trst ©©©©©©©© © © restavracija in hotel
„Alla Nuova Abbondanza"
Vica Torrente 1«3|1*3.
priporoča se slavnemu potnjoCemu občinstvu v najbolj&e zadovoljstvo. — Točijo se izborna vina: Istrijan, Dalmatinac in fini kraiki teran. Pivo Dreher. Kuhinja izborna.   Cene nizke.
Nadejajoč se mnogobrojnoga obiska, so priporoča z vsem spoštovanjnm
Peter Muschik
(1034- 4)
lastnik.
Usltnov Umi
Brata Eberl
Ista
1842
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarske mojstra e. kr. dri. In c. kr. priv. 25 Jnlae leleaalee.
BUkaUjs napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Predaja oljnatih sart, lakov Ia firnežev
m drobno In aa debelo.
Vallka liUrka dr. Bohosnftld-ovih
bar? v tubah ta akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih dopisov sa pleskarje, slikarje in nldnrje, Itodllnera mazila aa
krnet«ve pode, karboDaeja Itd. Posebno priporočava al. občinst/n naj nore j le, najboljšo in neprecenljivo sredstvo ia likanji M    »obmlh tal pod imenom „Baptdol*.
KPriporočava m (odi ti občinstvo sa vm v na* > stroko apadajoče dele v marta In na delali prfaaano realne ia dno po najnižjih cenah.
erilo za gospode I
najboljše blago in S
kravate
prodaja S
ff Alojzij Persche z
I škofijo, poleg mestne hiše.
Mehanik
Ivan ŠkerI Opekarska cesta it. 16.
Šivalni stroji 25 po najalsjlk o enak.
■tolkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in čenč. Tiaajt aarrtila h M no iiiriijtjo.
Sf. Petra cesta it. 8 Ljubljana Sv. Petra cesta it. S
priporoča avojo veliko naloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe, nepremoč-ljivih havelokov i. t. d.
Obleke po meri ae po najnovelilh uzorcib in po najnižjih cenah solidno In najhitreje iagotovUajo.
86
Klobuke
najnovejši fapone
priporoča po nizki ceni
J. S. BENEDIKT
&a Starem trgu. »
60
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duh«, ee hitro emal in dolgo trojo.
Zaradi teh praktičnih lastnoatij in jednostavnega rahljanja se posebno priporoča, kdor hoče tam lakirati tla — Soba se v dveh urah zupet lahko rabijo — Dobiva se v različnih barvah (prav kakur oljnate barve in brezi»arvtn (ki daje samu svit). TJTzorci Isvlslratiij«. In. za.»"v-odL ratei dLoloo       -v -vate)3a. za.les-a.la..
Dobiva se v Ljubljani pri Iv Lniktnann-a THAJff CKRISTOPK
nasledniku Antonu Stacul-u; v Kranju pri izumitelj  in jedini  izdelovatelj pristnega
tStiJ—4) F. Dolenz-u. svetlega laka za tla, PRAGA A BEROLIN.
v Novem Vinodolskem, hrvatsko Primorje.
Morsko kopališče in zdravilišče, sezona po leti in po zimi. Izborno deluje n;i nervoznoat in pri rekonvalescenciji. Promenada na morski obali. Izleti na kopnem in na morji na vse strani prekrasne okolice. Velik in senčnat zdravi Hški park. Kristalno bistra in vedno filsta morska voda. Morsko dno, pokrito s finim peskom, se spuSča malo po malo, tako, da se brez vsake najmanjše nevarnosti mogo kopati otroci in odrasli. Dobra prilika za izvajanje športa veslanja, jadranja in ribolova.
Hotel .LiSanj14 ima 40 novih, elegantno urejenih sob. Leži divno na morski obali. V hiši so tople in hladne morske kopeli. Z Reko paro brodna zveze dvakrat na dan. Poštna in brzoj\uv«?T>post;ija.
Restavracijo z izvrstnimi jedili in najbo\|šimi plačami, domačimi in tujimi, vodi Pric Menlioffer, hotelier in restavrat^r. \
Kopališki in zdraviliški zdravnik dr. Bogoalav Mazuranić Podrobna poročila daje
Konsorcij kopališkega hotela „Lišanj"
H
■v Novem Vinodola* Istem.
11080—3)
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnlc, parnih strojev, cevij, čelad m pasov
ter
kmetijskih strojev
in peronospera-brizgalnre itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom SVOJO bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brazplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošitjatve franko na vsak kolodvor.
Z velespoStovanjem
(220 -16)
Podružnica R.
v Zagrebu.
-M Zaloten« 1S47. H#3~
^|?slol.na imiteV
Hm I v: ■ ■ k 1
•i m i
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani (lfl,-2G)
Zaloga In pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg it. 7 TrMfiki trlstin it. 810
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške 5aV    vozičke, zastore, preproge itd.
ti
Viljema Batlezja n.a.sl@djnJ.le
Ivan Hafner
umeteljno in stavbinsko mizarstvo
v Gradcu, Iiagergasse £t. 11
vse vrste
pohištvenih mizarskih M
vse vrste
stavbinskih in mizarskih del
kakor:
Okna, vrsta in duri, lesene plafone, lam-bris, portale, okronanja, obloženje pomolov, stopnijske zgradbe, ta bije iz lesa in galerijske zgradbe, balustrade itd. itd.
Izvršitev popolnih trgovskih portalov, iz* ložbenih okenj in prodajalniake oprave.
popolno izvr§itvo NlaiiovHiijMklli eprav,
kakor: (801—6) oprava za predsobe, sprejemne In jedilne sobo, dvorane, spalnice, salone, budoarje, gosposko sobe, kmetske Izbe, lovske sobe, vile, hotele in cerkve, pohištvo za pisarne Itd. v vsaki poljubni vrsti lesa in vsakem slogu po lastnih načrtih ali po pridejanih risanjah.
Alelle ia umetcljni&ka In dekoracij sita dela«
Skladišča materijala in delavnice: Laf er gas se 11 in Kepplerstraase Vr. 82.
Začetnikom vežbaliiče na razpolago.
Kolo bodočnosti je
4TLAS- dssfe. CTCLE.M
Dalje v zalogi:
Seidel-Naumanii, Champion M.
Mehanična, Accetylen-
Izposojeval-
afttaTl
Dalje v zalogi:
Vse kolesarske
potrebščine, delavnica, svetilke.
niča koles!
Ceniki poštnine prosto.    varstvena znamka    Ceniki poštnine prosto.
^•AtlaH-Cvcle64 je angleški precizijski izdelek I. vrste, za katerega si tovarna ne dela ogromnih stroškov s plačanimi dirkači in razno drugo reklamo — vsled česar je vsakomur mogoče nabaviti si najfinejše kolo po najnižji osni.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
(501—13)
Gradišće 2. Kavčič & Gorjanc Rimska cesta 9.
Filijala v Opatiji: F. Koncilja. Slatina Št. 96.
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, amerikanske plaque, zlate ure. Sten.ske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za mansete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste
v zalogi. Vlkjer aa aa kupnje oeneje.
Popravila zanesljivo,
točno In oenol 25
jPzir Alojzij Erjavec /£„
čmljarskl mojster»Ljubljani, Čevljarske ulica 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovrSencm strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnologi čnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vatrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, po&teno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 25
Mere st ihrtnjujejo. — Vnanjim naroČilom naj te priiKce iitrte.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice Št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 em debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne elgarnike in zdravstvene pipe do najfinejšo vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 25
MODERCE natančno po životni meri
ia vsako starost, sa vsaki sivot in v vsaki faooni
<SB   ®   <&   rS   <§k   priporoča   8)   ®   <®   <® <@
UE M D11/ l/CKIalA v Ljubljani, Glavni trg
nr.Nnir\ ivciiUA <® ® štev. 17. <®
Skladišče za modno blago, pozsmsntrije. trakove, clpke, svileno blago, parilo, a e a e e klobuke zs dame, tksna In kratka roba na dsbalo in drobno. © © o a o
Pekarija in slasticama
Jakob Zalaznik.
Olsvna trgovins:
Stari trg št. 21.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu so dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in alaatno pekarsko pecivo, vseh vrat kruh na vago, rien kruh in prepečenac (Vanille-Zwiobak). V svojih alasčl-Čarnlcah postrezam točno a najfinejšim nastadnlm pecivom in ■ finimi pristnimi likerji ter a Vermouth-vlnom. Poaebno opoiarjam na fine Indijanske krofa in aavltke a smetano napolnjena. 86
ladajatalj ia odgovorni urednik: Josip Nollt
Laatai&a Ia tlak »Niiod&a listaM«.