PROSVETA (MAŠILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrWaiiki in uprmmiàkt proctofit t65T 8. Lawndal« At«. OfflM of PttbUoailoo: ■887 South Lawadak Am Telephon«, BookwsU 4904 Komentarji Lb ^¡"jT^ikt I? ^«Christian Science ¡Z^o-znanstvena sen fSidrinrih nesmiselno-i„ bolečina ek.i- LTdomiiljiji i" v ^nifl Ako človek misli, da je -i * kar "pogovarja z f ta porabi na bolečine, j, hitro minile. Iz tega -kridansko-znanstveni" ifsn«tičen boj proti zdravil medicini sploh. Ksre- iiekta majhna, je pa bo-i doseže precej dnevnega bi ki »e pusti izrabljati fanatikih. laekij dnevi so listi poro-pimivi sodbi v Mineoli, ¡¿and, New York.. Neka l Kirk, ki pripada sekti Dtlova« noči redvelrajo vae to-varne i Detroitu; novo prigan jafttvo za oatale Detroit. — (JTP) — Avtna in duatrija naglo prehaja v dobo velikih "počitnic". V Detroitu — in to velja tudi za druga mesta — odpuščajo avtne delavce na debelo, iatočaano pa prihajajo glasovi o novem priganjaštvu. Prizadete so skoraj vaa tovarne Ford je odslovil nadaljnjih pet tisoč delavcev. Hudaon družba od do šest tisoč. Slednja je v zadnjih t*t)t mesecih odslovila od 10 do 20 tisoč delavcev po r- ..„ . ocenitvi uradnikov unije Af>F. Znanstvenih In W Ternatedt družba, podružnica Fi- verjeti, da bolezen in i ni realnost, je tožila Georgeja Cislerja za | odškodnine, češ, da jo kodoval v avtni koliziji. i in Cisler sta se peljala tvojem avtu in trčila Na nobeni strani ni Kbne škode, izvzemši na wm avtu, toda Kirkova dla v obtožnici, da jo od pofosto boli glava, ote-roke v zapestju in v levi ji pojavlja tresavica. I Paul Bonynge pa ne Ue. Resno je vprašal »enkrat, dvakrat, če je ifansko-znanstvena" in it je resno odgovorila, Ako je res, je rekel sod-je telesna bolečina le v ji, kakor pravijo Člani Shristian Science", kako i trditi v svoji obtožjni-► boli glava in ji oteklo šli je njena poškodba t ali je le domišljija? laže: tožiteljica ali "kr-«anstvena" vera? k je bil mnenja, da se a laže. Ako ni resnič-iine, tedaj ne more biti kodnine za bolečino, ka- 1 smislu je sodnik podu-b, ki je odklonila obtož-•dločila, da mora Kirko-$75 Cislerju za poli avtomobil. Skoda na kila resnična, ni bila do- »vda dokazuje, kako ne-'w Uudje, ki »o zavero-predsodke in otroč-** Ce "krščansko-verjamejo in učijo ■ "i bolečine in da je k domišljija v možga-to smeli takoj leteti k J1- kadar »e jim vname "Jih napade recimo si-Wv avtni koliziji iZgU- "ogo, bi «e moraH »Pomoliti k Bogu in se J« v resnici jim ni ¡»obenega uda, name-">diAče poodškod- Chicago, III., četrtek, 21. junija (June 21), 1934. a^tto. $8.oa -NUMBER 121 oiPBSeajo delavce tor aaaiUf at .peclal rata «f po.ta^ providad for la «eetion nas. Ael «f Oct. 8, 1917, authorl^d on Jud« 14. 191t. * ^nako-znanstve- ki ho več ali J« Podobni, nedosledni! **>» v New Yor-.koliko gorontasnih v Ameriki; obe-^ je v Ame- i i T - ludi Precej ¡iki ***** ovi. a h °*f» malega pr„u * v tem ozJ- HO tudi. ^ da je v Ame-¡J* »««h več bedakov uu> pa A* vedno w!p,c';rMnih kr -Hem dni v te- na * h EL ". M:t* n* branikih Ogledu mestih 4/¿»»jami in hote-Mrhi*«n Kasne. k dovolil. sher Body, je odalovila 8000 delavcev in jih dela le še okrog 3000. Murray Body jih Je odalovila od 80 do 60%, Budd Wheel okrog 26%, v nekaterih dapartmentih več. Briggsova družba je v nekaterih departmental ukinila tretji šiht in reducirala popoldanskega. Sploh ao redukcije splošne in bodo "počitnice" trajale do prihodnje sezone, ki ae prične na jesen. In tisti delavci, ki so še ostali v tovarnah, pa poročajo o novem priganjaštvu. Pri tem ni nobene zjeme. Pri Briggsu, v department 292 je bilo reduciranih večje število delavcev, ostali pa nagnani toliko, da ni produkcija nič manjša. Pri nekem delu o-pravi pet mož toliko ko pred redukcijami osem; pri drugem de-U 11 mož toliko ko prej 18. "Podvizajte se, ¿e nočete iti še vi na cesto," ao bodrilne bossovske be-wd^» * Chevrolet ima nekoliko drugačen aistem. Bossi redčijo ipočas-nejŠe delavce vsako jutro oziroma ob pričetku šihta. Ker imajo delavcev na preostajanje, je njih prva naloga ob pričetku šihta, da pregledajo produkcijako linijo in pošljejo domov vse, ki se dovolj urno ne gibljejo. Te nadomestijo urnejšimi s posledicami, da se delavci ženejo drug preko drugega. Vsak hoče narediti "še nekaj dni", predno pride na vrsto. Redukcije že delj časa izvajajo, do viška pa so prišle zadnje čase z ukinjenjem nočnih šihtov mnogih tovarnah in oddelkih. Kljub temu pa razni "eksperti" poročajo po radiu !n tudi v ča-snikih, da je avtna produkcija še vedno "na visoki točki", apl<* *e ni nobenega sluha o reduciranju obrata. Kljub tem redukcijam se razne avtne unije dobro drže. Ko se delo zopet obnovi na jesen, se pričakuje novih stavk in novih bojev avtnih delavcev. i t davi izgradi v Fraaaiji 167 ranjenih v dveh mestih Pariz, 20. jun. — Sinoči so izbruhnili krvavi poulični Izgredi v Toulouseju in Lyonsu, dveh Velikih podeželskih središčih, med komunisti, fašisti ter policijo. V prvem mestu je bilo 162 oseb ranjenih, med temi 49 policajev, od katerih dva najbrž umreta; smrtno ranjena je bila tudi ženska. Gmotna škoda je velika ; na tisoče šip je bilo razbitih in tlak razdrt na glavnem trgu. V Lyonsu, kjer je 2000 komunistov navalilo na shod fašistov, je bilo 16 ranjenih. Na stotine i »gradnikov v obeh krajih j« bilo aretiranih. Bankir Harri»afl kriv sleparij New York. — Federalna porota je v torek apoznala Jos. W. H ar r i mana, predsednika bivše Harriman National Bank * Trust Co., za krivega sleparij, katerih je bil obtožen Harriman j« bil obtožen ieatnajatih prestopkov in maksimalna zaporna kazen za vsak ta prestopek je pet let. Prvi resen spor med hitlerjonskimi krvniki Podkancelar Papen je realgniral, toda Hitler noče »prejeti o-stavke. Predaednik Hinden burg čestital Papen u Berlin, 20. jun. — Hitlerjev režim je na robu pocepljenja. Podkancelar Franz von Papen je včeraj podal ostavko, potem ko ga je Hitler osebno oštel na kabinetni seji zaradi njegovega kritičnega govora pred dijaki univerze v Marburgu v ponde-ljek, toda Hitler ne mara sprejeti ostavke. Hitler je ostro prijel Papena, zakaj ni svoje kritike povedal privatno na seji kabineta, namesto da jo je iz-blebetal javno. Ali je Papen pričakoval, da bodo listi tiskali njegov govor? Toda Nemčija je vseeno izvedela za Papenov napad na nacijski terorizem. Govor je bil objavljen v nemških listih zunaj Nemčije, zlasti v Švici, in nemška policija ni mogla ustaviti vseh teh listov, ki so prišli čez mejo. Danes poročajo, da je predsednik Hindenburg privatno sporočil Papenu, da se strinja z njegovim govorom, v katerem je ožigosal "boljševiAki element med naciji. Hindenburg je čestital (Papenu, ker se je oamelil javno kritizirati Hitlerja. Hitlerja in njegove priataAe najbolj jezi, ker je Papen rekel v svojem govoru, da je najbolje, če Nemčija pokliče cesarja nazaj na prestol. Dr. Alfred Ro-senberg, šef zunanjih zadev, je odgovoril Papenu, da "nemški narod ni izvršil svoje revolucije zato, da vzpostavi razmere, ki so vladale pred 600 leti." Med tem ae nadaljuje teror v Nemčiji. Berlinsko sodišče je včeraj obsodilo nadaljnje tri komuniste na smrt; v zadnjih štirih dneh je bilo izrečeno šest obsodb nad komunisti. V Karlsruheju je bil aretiran catoliški duhoven Peter Ritzi, ki je v nedeljo v pridigi oštel nacije in dejal, da je nekega fašističnega udarnika, ki je prejšnji dan naglo umrl od kapi, zadela "božja kazen". SlaaafariaatpraahraRli Savla ¥ Pavla Španska republika na robo revolucije 1 i " Delavska ali fašistična revolucija je skoraj neizogibna Madrid. — (FP) — Položaj v Španiji se naglo bliža točki, ko izbruhne revolucija ali kontrarevolucija. Da bo počilo, o tem ni dvoma. Ljudje se vaekrlžem vprašujejo: "Kdaj bo revolucija?" Revolucija iz leta 1931 je kompletno bankrotirala. Ne pomeni ničeaar več. Delovne maae so danea na slabšem ko so bile pod monarhijo. To priznavajo tudi odgovorni delavski voditelji. Republikanski režim, katerega ao podpirali socialisti in bili končno imenitno potegnjeni, je danea diakreditiran na obeh straneh. Sedanja reakcionarna vlada je delavskim maaam vzela vse pridobitve in monarhiatom vrnila svobodo. Posledica tega je, da deželo atalno pretresajo stavke in je revolucija takorekoč v zraku. Beseda revolucija danes v Španiji ne .pomeni le prevrata, am-pak delavski prevrat z revolucionarno diktaturo. V tem ao zc-dinjene vse delavske frakcije. In~če pride do takega prevrata, bo nova španaka revolucija tudi velikega mednarodnega pomena. Uspeh španakega delavstva bi postavil fašizem v vseh državah v defenzivo. In izgledi sa tak prevrat ao bolji v Španiji kakor so bili v Nemčiji ali Avstriji. Prevrat pa je možen tudi z desnice. Gil Robles, španski Hitler in vodja klerofašistov, le čaka ugodne prilike za proglasitev svoje diktature. Sedanja vlada je popolnoma odvisna od njegove strategije. Nobenega dvoma ni, če bo količkaj izgledov za u-speh kontrarevolucije, kar je možno le v slučaju, če delavstvo popusti v svoji čuječnostl, bo R(ri>les tudi skušal izvesti klero-fašistični puč. Edina stvar, ki ga zdaj zadržuje, je revolucionarno razpoloženje mas. Nekateri opazovalci menijo, da mora priti do eksplozije v prihodnjih par mesecih, drugi pa, da ae lahko situacija vleče par let. Tudi če pride do spremembe v vladi in bi jo nasledil nekoliko liberalnejši režim po novih volitvah, ki bi se po korumpira-noati ne razlikovale od zadnjih Roosevelt izročil Perkinso-vi zadevo jeklarskega spora Zloilaaka pastoloviiiaa . Ivaaa Poiržaja Iz Jugoalavlje se je oglasila tret ja ogoljufana žena. Dokaza še nI, da je razkosano truplo Aon ske v Angliji Podriajeva ame riška žena Zvezni poaredovalec v južni Ca ^ llfornijl končno zahteva prose- ■ £ £ ¡^"^'fjana le še z v^č- jlmi reprisalijaml, bi ta spre-atavltev civilnih svobodščin , mêmhB fíe rMñ ^ vlekJa bi socialno revolucijo, do Brawnley, CaL — (FP) — Zadnji napad na odvetnika Civil Liberties unije v Imperial Valley, kateremu Je bil priča tudi general Pelham Glassford, bo mogoče pri vedel do prosekucije nasi!-nikov in kršilcev civilnih avo-bodščin ter preganjalcev delavskih agitatorjev In liberalnega elementa. Dolina Imperial je zadnjih par let postala notorična v zatiranju civilnih svobodščin. Z llnčarji, hladnokrvnimi umori ter barbarskim preganjanjem izkoriščanih poljedelakih delavcev je skušala zamoriti vsak poakua za izboljšanje položaja. Lanako jesen je podivjanost "law and order" elementa, ki ga tvorijo rančerjl in laatnikl nasadov, prišla do točke, da je zvezna oblaat imenovala Glaaaforda za svojega posredovaka. Dobil je nalogo, da skrbi za ublažitev strasti ter posreduje v atavkah, ki so se lanako leto vršile druga za drugo. Igra naj nekakšnega vrhovnega policaja. Civil Libertiea uniji je obljubil, da bo a tal na njeni atrani v boju za civilne avobodščine. IV«-j že šest brzojavk, ni ona pœlala Dunaj. 20. jun. —- Med tem, ko policija v Angliji akuša dognati, če je razkosano žensko truplo, ki so ga naill v dveh kovčegih na dveh železniških postajah, ono izginole Američanke, Agnes Tufverson, ki ae je poročila z jugoslovanskim Častnikom Ivanom Podržajem v New Yorku v zadnjem decembru, se je iz Belgrada v Jugoslaviji oglasila tretja Podržaje-va Žena. Belgrajčanka, drobna blondinka in po imenu Zivka, poroča, da se je poročila s Podržajem leta 19*26 in ločila se Je od njega v novembru 1933, torej dober mesec pred njegovo poroko z ameriško odvetnico Agnes Tufversonovo. Podržaj je Živki zapravil okrog $10,000. Podržaj Je še vedno v zaporu na Dunaju. Dunajska poli cija bi ae ga rada iznebila, ker še ni dokaza, da bi bil izvršil kak zločin v Avstriji, toda razna razkritja zadnjih dni ao pokazala, da je Podržaj eden največjih mednarodnih puatolov-cev, ki ae Je ženil po Evropi in Ameriki z bogatimi ženskami, katerim je pobral denar In Jih potem pustil. Na Dunaj je prišel v družbi mlaa Suzanne Far-ran iz Anglije. O tej ženski js prej trdil, da ae je poročil z njo v marcu 1938, toda zdaj je apre menil svojo povest in zanika, da bi bil z njo poročen. Ce je to res, tedaj njegova ženitev z A meričanko, Agnes Tufverson, nI bila bigamična. Ko je policija preiskala nje govo stanovanje na Dunaju, je našla kovčeg s knjigami, dragulji in oblekami njegove ame riške žene. Eno teh oblek je Podržaj dal miss Ferranovi. Ferranova pravi, da Ji je Podr žaj povedal, da je bila Američanka le njegova prijateljica, ki ga je spremila v Evropo, ne pa žena. Dunajska policija čaka na daljnjih navodil iz New Yorka in Londona, nakar |s>šlje Podr-žaja nazaj v Anglijo ali Ameriko. Ivan Podržaj Je doma iz LJubljane. Tam žive njegovi sorodniki. London. 20. Jun. — Angleška policija še ni na jasnem, če Je razkosano žensko truplo, ki je bilo najdeno v dveh kovčegih — eden s truplom na postaji v Hrightonu in drugi z nogami v Londonu — Agnes Tufverson, ameriška žena JugoslovariMkega častniku Ivans Podržaja, ki je Izginila v zadnjem januarju, ko je odpotovula s parnikom Olympic iz New Yorka na Angleško a svojim ženinom. Policijske informacije iz New Yorka se glase, du je Tufversonova imela na trebuhu večjo brazgotino, znak operacij«, toda na najde« nem truplu ni takega znaka. Truplo je bilo zaviU) v papir in dobro obloženo z volno; atla-čeno Je bilo v platneni kovčeg angleškega izdelka, ki je pa bil nov. Nog« ao ae nahajale v manjšem ročnem kovčegu. Glava in roke še manjkajo. Kolikor Je do zdaj dognano, Je Podržaj sam prišel v l*>n-don in kmalu potem ae Je eesUl a Kerranovo KJ« in na kak na čin Je izginila Amerlkanka, Je Njena ae atra v New Yorku Je povedala Agne» brzoja- K on fer i ral je a delavskimi voditelji in podpisal novi zakon aa poravnavanja industrijskih sporov. Kdo bopredasdnlk novega delavakai i» razsodišča? Washington, D. C., 20. jun. — Predsednik Roosevelt je včeraj podpisal resolucijo, kl mu daje oblast, da imenuje industrijski spravni odbor ali več odborov in forsira mirno poravnanje konfliktov med delavci in delodajalci na podlagi točke A-7 zakona NIHA. Največji tak konflikt je zdaj v jeklarski industriji, nad katero še vedno visi Damo-klejev meč generalne stavke. Kaaneje je Rooaevelt konferi-ral v Beli hiši 8 Greenom, predsednikom A. F. of L. in M. Tighejem, predaednlkom jeklarske unije. Hilo je prvič, da ae ju osebno sestal s predstavniki jeklarskih delavcev, odkar je kriza v jeklaraki industriji postala akutna. Ko je nekaj ur pozneje Roosevelt govoril z/eporterjl, Jim je povedal, da Ima trdno upanje, da se bo spor v jeklaraki Industriji poravnal mirno. Ker on odhaja na počitnice, je zadevo tega apora poveril tajnici dela v-skega departmenta Franeea Perkinsovl. Ona bo zdaj vodila s strani vlade to atvar. Predno Rooaevelt odide na počitnice, bo imenoval oaebje novega InduatriJakega odbora. Vprašanje Je, kdo bo glava tega odbora. Sedanji vladni delavakl odbor, kateremu načeluje senator Wagner, se umakne novemu. MHalaa aaviaMdh ia-Itzaiéarjav v RvaiJI Unijska letovišča In sanatorlje bo letos oblakalo 190,000 želez-nlčarjev. Unija potroši nad XI milijonov r uhljev v ta namen Moskva. — Unije v sovjetski Rusiji posvečajo z vsakim letom več pozornost I razvedrilu in |h>-čltnlcam za svoje članstvo In njih družine. Znano je, da Je vlada spremenila vsa letovišča in sanatorlje, ki so hllu v earlatl-čni Rusiji dostopna le buržoazijl, v delavska letovišča ter Jih izročila ali pa jih dala na razlago unijam In drugim komunističnim organizacijam. Zadnja leta ao tudi unije uata-novile lastna letovišču in sanatorlje. Ekaekutiva železnlčarake unije poroča, da bo unija v tem poletju poslala 190,817 članov v letovišča In sanatorlje In v ta namen potrošila nad 1 milijonov rublja v aH tfkorsj osem milijonov več ko zadnje leto. Večina teh članov so "udarni-kiV Počitnice bodo uživali ml 12 do 24 dni bodisi na Krimu ali v Kavkazu, nu Črnem morju sli (A) Volgi. Ti kraji ao znana letovišča že iz caristične Rusije. Zdaj v njih mrgoli stotiaoč« delavcev, večinoma udarnikov, kl prihajajo Iz vseh krajev prostrane Kuaije. V aanstorijih in zdraviliščih navadno ostanejo pacienti od 30 do M dni. Te IriHtitucIJe so |hm! najboljšo zdravniško oskrbo, zs katero plačajo unije in pa vlsds. Izleti za zdrave delavce navadno trsjsjo od 10 do 12 dni. Otrokom posvečajo unijak« in aovjetake oblaatl |>oaebno |M«or. nost. Zanje Imajo poaebrie leto-viščne oddelke In neriatorlje. V alednjih se bolehni otroci navsd-no nshajsjo od 40 do 90 dni pod dobro zdravniško onkrbo. Hllčno kskor žel«»zničaraka unija akrbe ¿a razvedrilo in počitnice svojih članov tudi druge u-nije. 42 let, doma iz Grand Rápidas. Mich in živela Je .v Detroitu in kaan«Je v New Yorku. Dolgo let je bila tajnica ameriškega poalaniks llerricka v Parizu. Poalsnik jo J« pregovoril, da Je študirsis pravo in »e poevetila mesecev. I Agite» Tufverson j« bila stara.odvetniškemu pokluu. PROSVETA Til K KN LI Ci H T K N M KX T ULASII.O IN NABOUNB lastnika PODFOBNS HUiVBNMKi: JKDNOTK I Organ .f a»4 by it» s» Mr Naročnina: im &irut?M .IrUvc ((«»•• CM--g- ■ in Kanadu M.O'J na M". »»"• «• P-' Wt*. II M u fatrt lata : «a n m IM ralo I«U>, MM " 1^1 M«; I4*tfl»tV# SMfecrtpUMi rataa: f«» «»* U«iu4 (.»rrvt CMm*I af»i Ca»a4» •».•• par CblrM» • Cl««® »7.R« yaar, furaign riMjnlriv» »(».00 »nrf yaar. r«M UfflH»« |Mt äofV* »reieje. AdvrrtUinv rataa «n a*ra. "»an L a«npu will " r»tgr»«.j K<.k*,ui M n« Mauu- Nul'A I« «M, kar »tiii * IUIom J - |*«OH V KT A UvmIiI« A*«.. CUmi«, ItllnvU. M47-J» MKMHKR Of tmk rr.or.katbo racss 1 latum v «fclanaju, na t.nm—t 1 May 31. 1»»4|, **»!«« »a»««« im"'» »•«Mwvu I** inmtil, da vam ¿a a tam .la*«»«» puUfcla mraltilM. Vvnmiim )o »r*»olUM». 4a a* »am lUi »a naturt.____ Domač drobiž Adamič opiše razmere jeklarskih delavcev Pittsburgh, Pa. — Semkaj je Glasovi iz naselbin Zanimive belehr il uunlfe krajev Iz mojih zapiskov Mlfeaukee, - V dne 29. julija, bo priredilo dr. Sloga št. 16 SNPJ svoj piknik v Sagadinovem parku na HunJ-ham «t. Upam, da ae ne bo prt tej priliki «pet dovolilo Prosveti priobfcvati dopis*' in naznanjati ^^ piknik, plačan oglas pa d«*- ^n^vedue^e Utokml kajšnjemu delavstvu sovražne- mu lističu. Tukajšnji ameriški časopisi so prejšnji teden zabavali svoje čl-tatelje z dogodkom, ki spada v srednji vek. Dve hrvaški ženski sta bili zapleteni v "coprnijo", prav po srednjeveškem vzorcu. Da prepreči porod petega otroka, te je ena izmed ženak obrnila na hrvatsko vedeževalko. Ta je Izvedla svoj hokus-pokus v hiii, rezala vogale od posteljne opreme ip v odprtine vsipala razne vražje praške. Pomagalo tudi ni kajenje z različnimi žganimi predmeti. Ker je pomoč izostala, je seveda izostala tudi plača za "copernljo" ki je znašala 50 dol. trebuje le toliko časa, dokler si zdrav in močan. Ko si nezmoien za delo, ko so ti izželi vse moči, ko so te pohabili, si na vse načine prizadevajo, da se te itnefljo, kaže s tem, kakor pač kažejo vsi pa brez vsake odJkodnine. Sam ljudje njegove baže, kako soem-isem doživel podobno, zato vem. žl vsak napredek med delavst- 2e več ko dve leti je poteklo, ko vom, ker tak napredek pač pomeni oslabitev njih vpliva. aem bil poškodovan na očesu. Od takrat sem naredil celih 17 ših-Kazredno zavedno delavstvo ni j tov. Kompantja mi je dala par mogoče zavajati, ker potna res- sto kot kompenzacijo, odobreno nico in zna samostojno misliti, od države. Kompanija je zgubila z na civilnem sodišču, pa se še ved-taznlml frazami, novicami in no ustavlja. Tak je današnji si-čenčamJ, medtem ko misleči tak steni. Zato je priporočljiva naj- duševni gnoj odklanjajo. Da, ne- prej medsebojna pomoč, potem Vednost je največji sovražnik de- pa seveda delovanje ta ureeniče-lavetva in največja opora takih, nje starostne in brezpoeelnostne kl nočejo živeti na račun izkoriščanega ljudstva. Fr. Novak, 16. Raznoterosti Nanticoke, Pa. iz Penne pokojnine. Delavci I Današnji javni za^ «topniki ne morejo zagovarjati ljudskih interesov, ker oni niso iz delavskih vrst. To si zapom- doplsu z dne 15. maja 1.1. se napačno glasi, da družina Jerneja Rogla živi v Scrantonu. Zapisal sem, da sem obiskal Roglove ne Miners Millsu, kjer stanujejo že delj časa. Druga pomota v istem dopisu, proti koncu, predzadnji odstavek, je v stavku: "Precej V mojem nimo. Ze davno bi bilo veliko do- seženega, ako bi delavci Imeli malo več delavske zavesti in več ponosa za skupne cilje. Je pa ravno obratnoi Vsak gleda le zase, k vragu druigi. Tako je pravo sedanje družbe. Naša prva dolžnost naj bo, da smo zavarovani pri solventni in oopernijov, ki je/ima«»» uv». —» • —-— - -----i , » V <, , ,u »ii tu , ,iw,uu,u.„ i».-------- i Prišlo je dh tožbe, v katero pa je odgovornosti za take slučaje no-j ugledni podporni organizaciji. In prišel pisatelj l^uls Adamič in, tu da St<' zdfaVl tu se bo mudil morda teden dni. Poslalo ga je uredništvo znane liberalne newyorške revije "The Nation" z namenom, da opiše razmere Jeklarskih delavcev z o-zlrom na pretečo stavko. Adamič morda obišče tudi druga večja središča jeklarske industrije v Združenih državah. , urad, ki bo dal ženskam gotovo je vse preveč osebnosti, ki ne i potrebne lekcije, da se bosta spo-'spadajo na društvene seje . . mnili, kdaj je minilo šestnajste Glasiti bi se moralo: "Precej stoletje | krivde je na društvenih uradni- ' Naši zemljiški špekulanti so kih Pomanjkanje reda, preveč v silni zadregi. Socialisti v me- osebnosti radi frakcijskih bojev stnl upravi z županom Hoanom, " zunanjih stvari, ki ne spada-na čelu so dosegli po dolgih bo- Jo na društvene seje. To pa za- Kamomoriini poskus Waukegan, III. — Mary Cela-rec, žena rojaka Antona Celar-ca, je pred več dnevi Izpila količino lizola menda v samomoril- jih, da je bil sprejet in odobren načrt za graditev mestnih stanovanjskih palač. Gradilo se bo več takih modernih poslopij s to, ker se pravila premalo upoštevajo." Toliko v popravek, kajti razmere pri društvu št. 432 ^v Mi- vseh ozirih. Le da ste zdtavi iri pošteni, pa imate vstop V jedno-to, kl; vam nudi protekcije v raznih oblikah in pat delavsko izobrazbo. Dne 25. maja sem nameraval pričeti delati, po dolgem času. V rovu nisem bil precej časa in sem se prepotil. Prišedši ven me je dež namočil, ponoči me je mraz stresal, zjutraj pa sem pričel bruhati kri. Zdravnik, ki me je preiskal, je ugotovil, da ne smem več v rov in če mogoče, da mo- ve so ji ¿zprali želodec in jo ohranili pri življenju, ni mogla ugotoviti motiva za to početje, razen da se je Celarčeva nekaj ur prej sprla s svojo sosedo, ki stanuje v isti hiši. Toliko je poročal "The VVaukegan News-Sun". stanovanji za 844 družin. To je ners Millsu, ki sem ga v dopisu prvi del načrta. Od sveta, ki je omenjal v zvezi z imenovano U t* Hnir^pn in kier se sedai na-ldružino» mi nlso dovolJ znane.1 ram proč iz tega kraja. (Bolezen nem namenu."Policija, ki je že- ?» ™JjJ? " 1 Vem le toliko, da so imeli frak-| na pljučih. Medicina še ni toliko no odpremila v bolnišnico, kjer 70 ^[otkovTP^-1clJnki spor med člani radi dveh ke in nasade s posebnimi igrališ- rudarskih organizacij, UMW m či za otroke, vse po dunajskemu, nove antracttne unije. Moja na- vzorcu, 30 odstotkov pa se bo po- loga kot organizatorja okrožne rabilo za poslopja. S tem bo se-; fedenicije SNPJ je bila, da sem veda mestna uprava pokazala ve- »e udeležil ene seje omenjenega likanski pomen takih mestnih, d^tva. To^nalogo mi je poVe-ptanovanjskih hiš, kamor špeku-] rila federacija. Na seji sem sku-lantl ne morejo utakniti svojih ,»»1 dokazati po svojih najboljših umazanih prstov. Stanovanja se močeh, da boja strokovnih orga- 1 nizacij ne bo rešila ne jednota Nov grob Clevcland. — Tu je umrl Frank Matulovlch, star 46 let, Dalmatinec. Zapušča ženo, sina in bruta. Bil jo član društva št. 5 SNPJ. bodo oddajala po nizki ceni, to je )>o 8 dol. od sobe vključlvši kurjavo In razsvetljavo, uporabo skupne moderne pralnice, kuhi-hje, čitalnice In zborovalnlh dvoran, kjer se bo obdržavalo tudi imučne tečaje za stare In mlade, kakor tudi posebne ženske tečaje. Udejstvitev tega velepo-inembnega nsčrta pomeni pred-vneni ukinjene umazane, oderuške š|H^kulaclje z zemljišči in •«tanovanjskimi hišami, katerih žrtve prihajajo vedno iz delav-Wauke«an, lil,—Več ko 2000 in malomeščanskih krogov, ilružin iz tega mesta in okolice! Delavski« družinam se bo nudi- VMm farmske kolonije v okolioi Waakegana Cet 2000 d ru/in Iz Waukegana in okolice proal za zemljo je vložilo prošnjo za luisiditev v novih vladnih farmskih naselbinah. Okrajni odbor, kl vodi ta projekt, je izmed prosilcev izbral 50 družin za prvo jMiskuš-izbrnli ho ne posamezna društva. Poudarjal sem, da je treba več sloge ln> pa upoštevanja pravil. Zdi se ml, da sem glede navedenega spora zavzel popolnoma pravilno stališče. Kakor veste, je stara UMW priznana legalnim, nova unija pa je še na tehtnici. To omenjam zato, ker sem slišal, da se dru štveni odborniki jeze. Toliko prizadetim v pojasnilo. Želim, da bi se v njih društvo naselil red. Kadi bolezni ml ni mogoče osebno obiskati teh rojakov. Kličem pa jim, naj skupno delajo za večjo SNPJ! Naše delavske podporne organizacije, kot je SNPJ, so narr neobhodno potrebne. Noben za veden delavec ne more biti brei podporne organizacije. Zal, da sr razmere mnoge delavce prisilile, da niso mogli ostati zavarovan kot bi Želeli. Ako kdaj, je pač sedaj potrebna sloga in medse bojna pomoč, posebno v tem raz burkanem času, ko je organizi rani kapitalistični sistem nape vse sile, da še bolj zasužnji de- f™ l,\ mi od strani kakih narodnjakih vse h. je £000 in ku.sjc odplača orRanUacije ^ lju hi uradniki pleteninarnke unije Nekateri priznavajo potrebo { pono*no Izvoljeni delavskega časopisja, ¡»trebil. Urudinu, Pa. — Konvencija' delavske, to jc socialistične pUteninarske unije jc izvolila stranke in njene koristi za de-\ *i> stare uradnike t veliko ve-'lavatvo, tcala so duševno prelcnl, čin« In drugače dala zaslombolda bi se jjotrudlli In stvar pod-ndministrac Ijl. kateri načeluje glrall» Trpe in tarnajo brez vsa- lo moderna, zdrava, zračna sta novanja za razmeroma nizko ceno, javnosti pa enkrat praktično dokazalo razliko med privatnim in ljudskim lastništvom, njo; izbrali so le take, ki delajo j V občevanju z različnimi Ijud-po dva ali tri dni v tednu v kak* ml spozna človek, kako malo mi-šnl industriji. | slijo nekateri. Slišiš na vseh stra- Vladne farmske kolonije v o-1 Prit^.evanje^ zabavljanje in kraju Lake ne nahajajo v oho- ,>rek""Jft"J1f H,ab,h H lica», jezera Zurlch, Antloeh» innezadovoljneža, Wadaw»rtha \'nak nrosnektiv- klikAne ča"°P!,,e eita ln P«iP>ra. wa iawortna. \sak pnm,»eirt»v- { . , pusti krmiti ni farmar dobi 10 akrov zem- ' .. . . ...T,__. .. . i ..i ,_. . .i« najbolj lx»daatlmi klepetavost- Ije. hiško s štirimi «obaml ln l.uiu J^uativ, vse farmsko ortidje. napredovala, da hi zaustavila na-padalko. Pa kljub temu me nič ne plaši, kdaj bo prišla smrt. Bolezen lahko traja delj Časa, včasih pa je po tebi v par dneh. Kaplja na veji, ki jo strese vi-harček. Tako nekako je z nami. Oni, ki so še zdravi na pljučih ter ostalih vitalnih organih, naj pazijo na svoje zdravje, dokler je še čas. Mnogokrat je to prizadevanje nemogoče, kajti pri rttnih delih pod sedanjim krivičnim sistemom si človek kot posameznik ne more veliko pomagati. Sedanjemu sistemu gre v glavnem za proflt, vee drugo je podrejeno le dobičku, dobičku in spet dobičku. Nahajamo se v jubilejnem letu naše SNPJ. Vrše se številna slavja jednotine 30 letnice v vseh krajih, kjer ima jednota svoje postojanke. Tako slavje se bo vršilo 80. junija v Forest Ci-tyju in 1. julija pa v Luzernu. To bo dvodnevno slavje v dveh bližnjih naselbinah. Ne zamudite prilike, ampak se udeležite vsi. Pridite iz vse bližnje in daljne okolice! Kot sem omenil v enem prejšnjih dopisov glede Roglove družine, bi bilo povsem dobro, ako le mogoče, da pride nazaj v jed-noto cela družina. Nihče ni bolj upravičen do zopetnega, spreje-na ko take družine. Potrebno je za otroke, ki so lahko člani proti majhnim mesečnim odplačilom. Le dobre volje je treba in gotov sem A* bo krita premagana. Saj To Je bila največja! Ke odločnosti in duševne sile. To v zgodovini unije in so posledice čltanja takih duho- Kmil Kiew konvencija sr je mnogo pečala s splošno stavko, kl lahko izbruhne po |n> teku |>ogCr <) vprašanju «krajšanju delov-nika na '10 ur, kar Im glavna za hleva unije pri |iogajanjih za novo |h ifodbo. Ix» irlaaovalo članstvo na refrrcrdumu. mornlh časopisov, kl Izhajajo samo ta interese poedinlh političnih ali verskih blufarjov, pod krinko krščanstva ali narodnja-štva aH obojega. Naš "rodoljub" je skušal spretno itrabiti zadevo It soc. stranke itkl j učenega mestnega ! blagajnika v svoje običajno u-matane namene. Cele kolone Jc (¿radbenl departmrnl ADK oho- priobčil o aferi, s svetohlinsko aaiel sa tri uniie krinko, češ: "ne odobravam k>- Wa»hlMKl«Mt — Gradbenemu va ta službami v stranki*, med-rirpartmentu Ameriške delavske! tem ko je resnični namen nje-foderarije so se zopet pridružile j govega napadanja le to, da Izra-tri unije zidarska. elektriiar-| bi priliko aa napad na delax»ko »ka in te«ar«ka. lletairtment sol stranko, ki mu je trn v peti. O zapustile pred nekaj leti v sled juriNdikrijAkth R|w»rov, ki ao pa »1aj izravnani. V ta department •«•daj -padajo v »e gradbene uni-i«. ^ grehih kapitalističnih strank, o v seh nesmiaclnoittfh karilallatlč nega si»s|>odsr»tva nima kritine besede, vse to je za njega dobro ia prav. Ne taveda se. da Prof, Ne«ford jsn i nkih zadev raima eictar»« Gradnja novega mosta med San Franeiscom in Oaklandom je prenehala, odkar traja stavka pristaniščnih delavcev, ker nihče ne dovaža materiala. SH-ka kaže ogromen stolp, na katerem je dvigalo. tudi mora biti, ker tako ne more vedno iti dalje. Lokalne vesti: Star naseljenec Frank Hauptman je pred nekaj dnevi nesrečno zdrsnil na stopnicah in se poškodoval na rebrih. Stanje se mu izboljšuje. — Mlademu rojaku Johnu Ustar je preminil njegov 21 mesecev star sinček. Bolezen in smrt ne »hirata, star ali mlad. Dobro bi bilo, da bi John spet postal član jednote, dokler je zdrav in mlad. Prizadeti družini izražam iskreno sožalje nad izgubo sinčka.— Pred par tedni se je obesil 19-letni srbski mladenič. Bil je nesposoben za delo, ker je bil pohabljen na hrbtenici.—Neka Poljakinja je ustrelila svojega 13-letnega sina in sebe. Mati je obupala nad sinovim zdravjem, ker je bil hrom. Bil je pač žalosten prizor, ko sta mati in sin ležala na mrtvaškem odru. Ona zapušča moža ,dva sinova in mater.—Tony Lecker ju se stanje zadovoljivo izboljšuje. Bil je res no poškodovan na rebrih in nogi.—Odnošaji med rudarakima unijama so po starem. Obratuje se bolj redno, zaslužek je odvisen od prostora. Bossi so uljud-nejši. To sem spoznal 26. maja. Dne 24. majq je bilo namreč vse pripravljeno za štrajk pri družbi Collery & Bliss. Malo odločnost ne škodi. Henrik Pečarič, 447. Pridite, prijatelji * čarji Sokolstva! Društvo "Slovenski Sok nlP,rVi? 8l0V€nskih dru Clevelandu. V meaecu jun* P» V svoje 38. leto, še v< vo in delavno. Vsako leto do tisoč dolarjev za vidri telovadbe. Danes šteje telo< adcev in televadkiai «topijo v nedeljo na sok'{ izletu. Vabijo se vai naši Slov« Slovenke, iz Clevelanda | sednih mest, da v nedeljo tijo pogledat izveibane so vrsti, zakar jim ne bo žal, imeli bodo dovolj duševni Žitka in razpoloženja. ] Jaako N. Rogelj, ^ Johison skuhal a kompanijsko -ob pravilnik za javnasai industrijo je dal zanesti zulo, ki protežira ko« ske unije. Unija zagrt stavko Mi *' " ' Washington. — (FP) bo ¡«prejet pravilnik ja prtvne industrije kakor edpbrili magnatje in ga ji dil Hugh Johnson, bo deli unijam v tej industriji pot za vsak razvoj. V pravilniku je namri ka o nekakšni razsodiščni siji, ki ni po mnenju za kov unije javnonapravnih cev nič drugega ko end nje kompanijskega unic Besedilo te točke sliči d< no določbam neštetih kon skih unij v tej industriji, trdilu Roberta C. Berryji sednlka Brotherhood of Employes of America. On in drugi zastopnik so pomožnemu administi Peebiesu rekli, če ta to bo vržena iz pravilnika \ aH pa modificirana v tol bi člane industrijske k< imenoval svetovalni delav bor NI^A, "nam ne pri drugfega ko odprt boj". Pomožni administrator les je unijskim zastopnik vedal, da je Johnson uki mora ta točka ostati v pi ku kakor so jo predložili niki. Bratovščina javnonaj delavcev je še mlada, moči ima v New Yorku,' tih drugih mestih na vah Terre Hauta, Ind., pa pr ima večino delavcev v el nah na svoji strani. V Ne ku sta dve krajevni uniji odglasovali za stavko. Maveiiiavzlioikii vali nove kolen Izlet kluba it. 4» Cleveland, O. — Klub št! 49 JSZ priredi izlet na Tanckovo farmo pri Willoughbyju v nedeljo, dne 24. junija. Vai naši prijatelji, somišljeniki in znanci (uključivši Girardčane) so prijazno vabljeni, da se udeleže tega našega izleta. Za zabavo in o-krepčila bomo dobro poskrbeli. Na Tanckovo farmo se pride skozi Willoughby, čet most, približno eno miljo od mosta pa tavije-te na levo, proti jeteru. Potem se peljete še eno miljo, obrnete na levo in potem naravnoat do Tanek o ve farme. Sicer pa bomo imeli na obeh razpotjih napise, da se ne boste mogli tmotiti. V slučaju slabega vremena ae bo vršil izlet naslednjo nedeljo. Pridite! Izietni odbor. Zahtevali bodo novo zviii 15%. Konsolidiranj« < Camden, N. J. -delavci v tukajšnji t Campbell Soup Co. konii jo viharno stavko « komp no pogodbo, ki je doWl šanje pltče za sedem odi in pol, starostne prtvice. priznanja nove Csnneri trial unije, je slednja vi« bila novegs zamaha po ■ Pri tovarniških voHtv« vodttvom delavskeft od» dobila večino, ni ps hiU izpodrinjens kompanij« ja. Slednjs ima v tnvail svetu manjšino zaMopnlk^ nijski tastopniki so kompanijske unije pr» tovarnUki «ji, ^ ™ zahtevo za novo *vitosX za 15^. Družbs je nedavno I voljno" zvišals kom, ki so bili "-¿»M stavki in so nijW£ material, za ^^ stotkov. Tojed^ffl novo zahtevo is spi- nje plač za 15' • Campbell »m velike tovarne » P^l tukajinji to\«rw wm 200 delavcev, nad «s približno m (•uv |lu«r«ell. UiMMieveltov "moigaanki trust-katerega Je »enat zadnje dni pcUrdil za pndtajnika poljedel-mu tvltel plačo na 910,000 letne. In Hokolaki dan ( leveland. Ohio. — Slovenski Sokol v Clevelandu javno nasto-pa vaako leto dvakrat. Po tirni ima javno telovadbo v Slovan-, skem domu na St. Clair ave., a; kaAM J poleti napravlja izlet na vrt Slo- rontu. Kanaas renskega društvenega doma v njem organ Kuelid, Ohio. V nedeljo, 24. ju- bo unijs nija. popoklne ob drugi uri se organiziranj« 1^ ^ prične sokolski itlet z javno te- stal!h dveh tovan» lovadlK), po telovadi)! pa ples Intgih drutbsh te sokolska zabava. ^ dustrije. toki» odslovila is goriškega lemenata bogoslovca Knafelza-vMuratorija, kef je iadal neki škafov govor. Denunciral je škofa tržaški policiji. Policija je «daj dekana Mušico in Brumata aretirala ter ju postavila .pred konfinacijsko komisijo, ki je obsodila oba dekana vsakega na pet let izgnanstva. Morala bosta na otoke na jugu. K vsemu temu papeški Rim molči. Ljubljanski , klerikalni "Slovenec" se seveda kar v u-vodnikih razburja nad tem ter pravi, da je s tem ogrožena katoliška vera med Slovenci. Naj bi se potrudil "Slovenec" še malo bolje, pa pokazai na vrhovno vodstvo cerkve v Rimu, ki pač ve za vse to pofašistenje slovenskega Primorja, ki ga uganja fašizem preko duhovnikov, ,pa ne reče niti besede proti. Nasprotno: Vatikan to politiko podpira. Kakor hitro faškem prepodi kakega slovenakega duhovnika ali Škofai takoj imenuje Vatikan novega tiuhovnifca os. Ikofa, toda trdnefa Italijana,in fašista. Samomor; —* V neki predme-gOstilni v Ljubljani se J^ zastrupi) privatni uradnik, JKMet- proces bo trajal;™ Bil jb «njnje 1 Čase stalno obupan in brez vsake življenjske volje. Na praznik M* l«-letnega fanta. — S1 maj,a ge je mudg na ^^ občina Puconci v rreK- potem pa je šel v neko gostilno ter zaužil strup. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl. Vlom v trgovino. — V staro trgovino moških oblek v Gosposki ulici, katere lastnik je Josip Kune, je bil izvršen vlom v noči na 1. junija. Vlomilci so vdrii v trgovino iz veže ter odnesli iz nje toliko moških oblek In sukeifj, da plena niso mogli odnesti, marveč kvečjemu odpeljati. Zato računa policija, da je izvršila vlom spretna in dobro organizirana vlomilska skupina, ki razpolaga s svojim avtom. Škode trpi trgovec okrog 30,000 Din. Obsojeni ustaši. — Pred dnevi se je spet vršil v Beogradu proces proti skupini hrvaških ustašev, ki so se pod vodstvom emigrantov Perteca in PaveliČa organizirali v teroristično organizacijo ter polagali * peklenske stroje. Skupina teh obtožencev je bila obsojena na1 kasni od 6 mesecev ječe do dosmrtne robfje. Samomor vojaka. — Pred k ratkim je moral k vojakom posestniški sin Peter te Gornjega Bitnja. Za rekruta je služIl v Skofji Loki. Nekaj čnsa je bil dobre volje, a nekaj dni rekrut-«kega življenja ga je tako potr-lo, da je sklenil izvršiti samomor. Dne 1. junija je šel za Kamnlt-nik ter se obesil. Ko so ga našli je bil že mrtev. Star je bil komaj 21 let. Radovedni smo, ali bo vojaška obfcMt uvedla preiskavo, ki naj dolene, po čigavi krivdi je šel fant v smrt?! Letno gledališče v Tivoliju.— Pred dvema letoma so prvič u-»krmo. Na?ico' prizorili dve aperi na prostem. &>M»kem je neviht» Poi"kaii so zs to pripraven pro- ,v* vinograde Okro£ *tor ter ntA]i v Parku m°U so se utrnili Jr»H P0?* *riMiu- Majhna doline a. ši- i krajino, potem oaTe *** kak,h 15 metr6v' 8 «Jftd<ž h, vmes toča P08*0"1' na obeh «taneh z drev-^ grjth. Trauila r,., i« ' jcm p0rM,, br«*°vi- KJ°r "« do" >12 minut, /rna toče ^t,lnica mAirl' * trat»' topeJ PH" praven prostor za prizorišče. Po-iskusili so in dobro se je obneslo. Na trato so postavili kulise češke vasi, v dolinico postavili stole in operno osebje je odigralo "Pro- . pomikom. — l Ep izvršen pod Kož- S0, Pristave priTV-šla 28 t m. zvečer je pustila Plečkova Ponoči je .sko^i ok-57gunovanje neki vto-1 ^ stikati za p)e-Lj jt nekaj denarja, ilato verižico, več ^ drugih dragocenosti, , j« vlomilec odnesel ple-¿00 Din. Vlom sta opar i ¡„ sestra šele zjutraj, I „ tem policijo, ki je U oknu prstne odtiske, pkiii psom pa so šli za j rožniški gozd, kjer so gc čevlje, ki so jih vlomili ter se obuli v no-^tne, potem pa se je ¡¿i]a. Težko, da bodo i jedili. " velikim procesom.--Na ikro okrožnem Sodišču ifela 16. junija velika gprava proti 32 mladim » M delavcem in M* *tnl -»radi komunistične en teden. je vzel življenje 16 let Mtni*ki sin Štefan L. Kiju domače hiše si je Hi revolverja pognal ¿vo ter se zgrudil mr-it ni bilo nobenega doloma. bili so še na po-»v je bil že večer. Mi-peljal posestnik Lutar, itrel ter slutil, da se je ij nenavadnega. Stopil s ter s sosedom šel v it. kaj se je zgodilo, našla na .podstrešju 16-iaa Štefana. Poleg njeni ležal revolver in le-Bdi poslovilno pismo, toral tisti dan na sodiš-»je tožila neka bivša lekla za alimente, češ, ajenemu otroku, stare-14 mesecev. Fant je bil toojen na plačenje ali-V poslovilnem pismu ne rit v smrt zaradi marveč v duševni ti Gotovo pa je, da ga I» prav ta obsodba v j* segel po revolverju. i pustošila. — Poročali »urju 30. maja popol-irje ni razsajalo le nad ko okolico, marveč tu-M predelih Slovenije, (svinjske doline kakor * Krajine, z Gorenj-l Dolenjskega poročajo "i* ki jO je napravilo ^ Iz Savinjske doji«, da je bila najhuje »Mlovška okolica. To-b četrt ure ter je vse •Polja pobelila. Hmelj letve bo malo, oklepno drevje, poteptano f1 ,K)d(> Ponekod kar ser Sest predelal prehode tako, da se veseloigra odigra brez odmora. Nabralo se je mnogo publike, igralci so začeli in vsa predstava je potekla gladko In lepo ob splošnem odobravanju občinstva. "Pohujšanje v dolini Senflor-jaaski", Cankarjevo farso so dobili Cehi ie pred leti v prevedu Jana Hudca. Za leto« pa je napovedalo brnsko gledališče uprizo- Žaaa dražita ali iaaa sužaja la tlraaka? Ob čedalje večji brezposelna sti se je pojavilo vprašanje, sme V ž*na ostati v javni službi ali ne? Vse probleme so mora reševati z bistvenega stališča, a bistvo tega vprašanja obstoja v po- ritev te farse na svojem odru. | ,0Ž«JU ženske v družbi. Ta poj m Napovedali so premijero že za firlobljI in rešuje vsa druga marec, april, ko je gledališka se- j vpralanja sam po sebi. Prepri-zona na višku, a iz neznanega \ bomo'o tem, ako razjas- vzroka so odlagali premijero, ki>nimo to",e: se bo zdaj vršila okrog 22. juni-' (( se smatrati ženo kot ,ri padlo J«' mnogo ta- ^ kakor jajce. Toča ^ mladike, sadeže ^večtudi xeje. Ljftje ■ nf rwim,i;i. 7 »pomnijo t«ki> in I "Hwrno oaeoje je oaigraio rro- tVi«"irradi so uničet'?!1110 Za Ljubljano je ^ j ...... "" UIIIIT- ft™*** tamkaj ffjwjf Prizadeti so L^J" njiva, Glenk, 2 n ^Ura gora. Tr-?dno ^^ 1-k • leiK» obetala-, KriMkH »K,r(>-! ¡J"1» »tak psitivreI ^ i" divjala I '' kakf»r nad! , w ti»žno u-1 •r^I-..^' V,kH. n<> bo- h j jtlk ^vpriha. '' ; apeli.! Isvt I»a jim ne L, ''Vlagati. Up 1 doh«ivA^inj v ■ enakopravno družico moža, ali kot lutko, ki živi od njegove milosti in postane sužnja? Naj mi bo dovoljeno obdelati to snov v obratnem redu, ker mislim, da je na to poslednje vprašanje najlažje odgov »riti. Akoravno je vsa sila slabičev pod "copato", vendar noben pameten noče priznati, da je taka vloga žene najbolj zaželjena. Najobičajnejši je pojav žene sužnje ali lutke. Toda ali so srečni tisti možje, ki so se, očarani nad zunanjo lepoto ženske, odločili, da se z njo poroče, neglede na njene duševne lastnosti? Niso! Njihovo življenje je že na prvi pogled božanskim, v resnici pa inferioznim (nizkotnim) stvorom, povsem nesložno, akoravno to mnogi ne bi hoteli priznati. Ako posedujejo lutko, so oropani najboljšega, za Čemur vsak stremi, namreč živi jonske družice, zveste sodelavske, sotrudnl-ce In tolažnice. Prava ljubezen ima svoj resničen vir v duševnem soglusju. V kolikor more to soglasje obstojati med telesno in duševno dovršenem možem in lepo, toda glupo ali nazadnjaško ženo, je to soglasje samo navidezno in kratkotrajno. V nesoglasju, ki ga taka zveza neprenehoma ustvarja, ne morejo niti otroci nuditi stari-šem popolne utehe, ker otroci prevzamejo glavni del tega nezadovoljstva na sebe. Vzgojeni od take matere postanejo tudi oni pomanjkljivi, ako se pa dvignejo iz samih sebe, kar se redkokdaj dogaja, omalovažujejo svoje stariše ter jim povzročajo s tem najtežjo toda zasluženo bol. Navada pripomore, da se zakonca prilagodita takemu življenj ui ki bi sicer bilo neznosno. Mora se tudi vprašati: More li današnja priprosta ženska, zlasti v južnih in nekaterih krajih zapadne Evrope, biti družice inteligentnemu in izobraženemu možu? Ne more biti, ker je preveč onovih časih. Konča se s tem i le'površna in ker posveča premalo ja. torej konec sezone, ko so i-gralci že izmučeni *n ko je publiko bolj težko dobiti v gledališče. Za to predstavo je farso prevedel znani prevajalec iz slovenščine dr. Rajmund Habrina. Spet peklenski stroj. — Dne 5. junija kmalu po dvanajsti uri opoldne je eksplodiral v stranišču direktnega vagona Pariz-Beograd peklenski stroj. Prednji del vagona je razbit, človeških žrtev pa ni bik) nobenih. Policijska uprava je takoj u-vedla preiskavo ter ugotovila, da je bil peklenski stroj položen v vlak, preden je prispel na jugoslovansko ozemlje, da je torej bil peklenski stroj v inozemstvu montiran v vagon. Tudi ta atentat imajo gotovo Perčecevi ustaši na svoji vesti. Umrli so: V Ljubljani v bolnišnici nadgeometrova vdova Al-nta Perovškova, na Starem trgu v Ljubljani Josiplna Adamle, v celjski bolnišnici dninar Josip Conč z Brestovca pri Rogaški Slatini, v Kasazah-Petrovčah pa 46-letni posestnik Konrad Res-rtik. Nesreča ali zločin? — V Ma- nenbergu so potegnili iz Drave truplo 27 letnega delavca Maksa Oarmuša» Na čelu je imel veliko rano, zaradi katere sklepajo, da Garmuš ni skočil sam v vodo, marveč gre za zločin. Zdravniki so truplo preiskali ter ugotovili, da je Garmuš padel v vodo pri zavesti in živ, da pa mu je bila rana na čelu prizadjana pred padcem. Orožniki so uvedli preiskavo in poizvedovanja, katerih' zaključek je bil ta, da so orožniki aretirali progovnega čuvaja v Marenbergu. Ta pravi, da je res šel Garmuš po Železniški progi in da ga je napodil, da ne sme hoditi po progi, nakar se je Garmuš pognal v beg ter v teku padel čez strmi breg v Dravo. Preiskava bo dognala, v koliko je čuvajev zagovor resničen. Za kratek čas: O zaplenjenem Finžgarju. Finžgar je napisal pred leti ljudsko igro "Naša kri',' katere dejanje se godi v Napole- besedami kmeta Borštnika1: .. in mogočnjaki naj pomnijo, da naša kri ni igrača!" Pred nekaj dnevi so na Krki slavHi 126 letnico tamošnje šole In 00-letnico življenja upokojenega šolskega upravitelja Ivana I/O-beta. P» so ob tej proslavi uprizorili tudi Finžgarjevo "Našo kri". Poročevalec ljubljanskega "Slovenca" je poročal o tej proslavi ter tudi citiral zadnje besede iz Finžgar je ve igre, ki smo jih navedli Zgoraj. Toda cenzor je črtal drugo polovico stavka in Ostala je samo še prva polovica stavka: "... a mogočnjaki naj pomnijo . . ." in potem pol vrste prašnega prostora. Res si je pe-človeku težko razložiti, kaj in koliko je protidržav-nega v trditvi, "da naša kri ni pažnje svojemu duševnemu živ Ijenju. Ako se je taka ženska naučila nekoliko pokionov in konven-cionalnih (družabnih) fraz in morda kakega tujega jezika ter morda breoka na kakem glasbilu in se zna šopiriti v oblekah sešitih od kakega pariškega krojača, se smatra za izobraženo fn vredno moža intelektualca. Je pa ravno nasprotno. Taka žena je bolj nazadnjaška od kmečke ženske, ker Je njena sposobnost za samostojno presojanje, s katerim priroda obdaruje vsakega zdravega človeka, vklenjena v ceremonlelne okove zunanjosti." Iz ankete v "Jadr. dnevniku". Dasi je bila konvencija kritična napram Uvajanju oljnega pravilnika, so bili delegati na splošno navdušeni za Roosovel-ta, katerega smatrajo za svojega — dobrotnika in velikega delavskega prijatelja. Muste aretiran v Južnem lili-noten Belleville, 111. — A. J. Muste, bivši dekan Brookwooda In načelnik ameriške delavske stranke, je bil tukaj aretiran na obtožilo, da skuša "prevrniti ameriško vlado". To Je ugotovil policijski kapitan Le Pere is brošur In letakov, katere je Imel Muste pri sebi. Z nJim vrod sta bila aretirana tudi James Cross iz Gillespie In C. H. Mayer \i VIrdena. Vaški smr> te. ka- molju « at.. tr>ašk^t li' «'dini I 1 KrlU Ciasibi. »■»um e««««» ijmki propsgandist v Združenih držatsh, pred ki*»gr*«alii» preUko Clarenee lnvln in Karl Forbeck, napredna voditelja organlsi-ranih jeklarskih delavcev. Oba sta Člana "rank and file com-mittee"._ Šlrfonj« mIoiIxmi mtd olinimi tela«»! Unija pridobila 75,000 članov. Konvencija se Isrekls sa industrijsko formo. Oljni delavci dobili le drobtino Ft. Worth, Tex. — Med unija- mi, katerim je "now deal" vdihnil življenje, je tudi Mtsdnarod-na asociacija oljnih, plinskih ln refinarijskih delavcev, ki je imela tukaj te dni konvencijo. Ta unija jo (bila ustanovljena med vojno, V veliki openšapar-ski kampanji, ki se je pričela 1021, je bila v naslednjih letih skoraj po|iolnoma zdrobljena. Oživela je zopet lansko jesen in pričela z večjo kampanjo med oljnimi delavci. Na tej konvenciji je bilo poročam», da ima že 75,000 članov. Pred par tedni je z unijo podpisala pogodbo prva večja družba —Sinclair Oil, pri kateri dela 15,000 delavcev. Pogajanja so v teku tudi z britsko družbo Shell in s Cities Service Co. Pogodba s Slnclairjevo družbo se nanaša večinoma na reševanje sporov, ker so plačo določene v pravilniku. Ker delavci niso bili organizirani, ko je bil v delu pravilnik, tudi niso dosti dobili od "novega deala" in reguliranja (zvišanja) cen. Predsednik unije Frem-ming ceni, da je pravilnik te 12-bllijouske industrije zvišal mezdna izplačila na leto le okrog 00 milijonov, namesto 350 do 375 milijonov. Ker so se v tem času podražil«' tudi cene, on pravi, da se kupna sila oljnih delavcev ni nič zvišala. Zvišane cene olju in gasolinu znašajo okrog pol milijarde na leto. Fremming Je naglasil, če bi bila v tej industriji pred letom močna organizacija, bi bil pravilnik upošteval tudi delavce. Pri njegovem Izvajanju nimajo nobene besede. V industriji dela okrog milijon delavcev, od teh 600,000 na gasolitiskih postajah. Konvencija je zaključila, da ima ta unija jurisdikeijo nad vso Industrijo, tudi nad gasolin-skimi postajami. Delegate na konvencijo Ameriške delavske federacije je instrulrala, naj In-sistirajo na eno unijo z't vso in* dustrijo. Jurisdikeijo nad ga- solinskimi postajami si lasti tu- ans PliA uiir^na di Retail Clerks unija. PMaliP fZifWIJi droi.no ZDRAVO Dobre kuharice u|x»-rabljajo dosti svežega pasteriltranoge mleka pri svoji kuhi. To |s»ma-ga, da živila bolje teknejo več okiJua Dobre matere pazijo na to, da vsaka o»4*ba v družini pije tudi kožar««' mleka pri vaakrm ola du, kajti to pomaga vzdrževati njih zdravj«- ftTKDfTK MKNAM Kupite sveže mleko «si svojega redneg« mlekarja, ki vam garantira, da Je fine kakovosti. Dostavil vam ga bo vask dan k vašim vratom — udolien, ekonomičen ust in kupo-vsnjs. MII.S rot MIIATION. I m*. A o»ii|rufi| »rfinifiUaa «•mlftWMf IO fi»r <.jt »<■• nil Ur ftrli otl |rM(|l hvftJUk. SSt W H.rfcrf |»,Ur <1 A gl tir A j te z« Prosvetol «slnii Oče se ni maral umivati vpričo družine, kakor je bila navada po mnogih hišah v koloniji. Sicer ni zaradi tega nikogar grajal, ampak je le dejal, da je skupno čofanje po vodi ta otroke. _ Kaj pa vendar delaš zgoraj ? je zaklicali mati po stopnicah. ' — Obleko, ki sem jo bila sinoči raztrgala, iivam! je odgovorila Katarina. — 2e prav ... Ne hodi dol, oče ae umiva. Zdaj sta ostala Maheu in Maheujka aama. Ona je posadila EstelJo na stol, ki ae — kakor da se godi čudež — ni drla, ker jI Je morala blitina ognja dobro deti, in ki ae je ozirala na roditelja z brezizraznimi očmi majhnega bitja, ki ničesar ne misli. Oče, čepeč popolnoma nag pred čebrom, je najprej pomočil vanj glavo in se natrl s tistim črnim milom, čigar stoletna uporaba je odvzela laaem barvo in jih porumenila vsemu pokolenju. Nato je stopil v vodo, si namilil prša, trebuh, lehti, stegna in ae krepko drgnil s pestmL Žena je stala kraj njega in ga gledala. — Slišiš, je začela, videla sem tvoje oči, ko si prišel domov . . . Kajne, da ti je delalo preglavice? Zdaj pa se ti je odvalilo od srca, ko ai videl zalogo . . . Premisli, da ml Piolainski niso (lati niti souj* ¿L/pijo bili zelo ljubeznivi, otroke so obfek§TT krsto me je bile mo-lqdtvati; nerodno, je človeku prositi. Za trenotek se je prekinfto in popravila E-stello na stolu, da ne bi padla. Oče si je dalje natiral polt, ne da bi s kakim vprašanjem pospešil istorijo, ki ga je zanimala, temveč je potrpežljivo Čakal, da mu bo stvar jasna. — Povedati ti moram, da me je Maigrat kratko in malo zavrnil, kakor psa me je zapodil ven . . . Vidiš, vse to sem morala prestati. Volnena obleka že greje, ampak želodec je kljub temu prazen, jel? Dvignil je glavo in še vedno molčal. V Pio-laini nič, pri Maigratu nič: kje pa potem? Toda ona si je kakor po navadi zavihala rokave, da bi mu umila hrbet in tiste dele, ki mu niso na roko. Sicer pa je rad videl, da fi je milila in drgnila povsod, dokler je niso bolela zapestja. Vzela je milo in ga namazala po plečih, on pa se je vzravnal, da bi vzdržal sunke. ' Tak potem sem šla še enkrat k Maigratu ter mu vse povedala, oh, prav vse sem mu povedala ... In da menda sploh nima srca, da mu bo trda predla, če je le kje na svetu kaka pravica ... Bil je ves na trnju, oziral se je naokrog in najrajši bi jo bil pobrisal . . . ' Od hrbta je prešla na zadnjico. In ko je bila tako v zagonu, je segla v sleherno gubico in ni pustila na telesu niti najmanjšega mesta, ki bi ga ne bila umila, da se je svetil kakor njene tri ponve ob sobotah po velikem čiščenju. Toda pri teh strahovitih zamahih z rokami se je vsa spotila in se sama stresala, bila je vsa zasopla, da so ji besede zastajale v grlu. — Naposled mi je rekel, da sem stara copr-nlca . . . Do sobote bomo imeli kruha, najlepše Je pa to, da ml Je posodil «to soujev . . . Vzela sem pri njem še masla, kave, clkorlje, toda kupila bi Ae slanine in krompirja, a sem videla, da bi godrnjal ... Za sedem soujev tlačenke, za osemnajst krompirja, ostane ml torej še pet in sedemdeset soujev za kak ragu ali za kak košček govedine ... Kaj? Mislim, da nisem tjavendan zapravila dopoldneva. Zdaj ga je brisala, s krpo ga je drgnila povsod. kjer se ni hotelo suAiti. Mož je bil ves srečen, nič nI mislil na to, da bo treba jutri dolg poplačati, ampak smejal se je na vse grlo in Jo prlvil z obema rokama k sebi. _ Daj no, noreči Ves si Ae moker, zmočil me boA . . . Bojim se le, da Msigrat nekaj namerava . . . Hotela mu je že pripovedovati o Katarini, p& si je premislila. Le čemu bi vznemirjala očeta? Bile bi zgolj istorije brez konca. — Kaj naj namerava? je vprašal. _To, da bi nas ociganil I Katarina bo morala natanko pregledati račune. Spet jo je zgrabil, to pot je nič več izpustil. Tako se je vsakrat kopel končala; spravila ga je v dobro voljo, ko ga je tako krepko otirala in ga potem povsod drgnila s krpo, da so ga dlake na prsih in rokah žgečkale. Sicer pa je bila pri vseh tovariših povsod po koloniji to, ura zaljubljenosti, neumnosti, ko je bilo več o-trok spočetih, kakor naj bi jih bilo. Ponoči je imel človek vso družino na plečih. Rinil je ženo proti mizi, šaleč ae kot poštenjak, ki l>oče Izrabiti ta edini ugodni trenotek vsega dne, rekoč, da je to njegova poslastica, in to celo taka poslastica, ki nič ne stane. Ona se je z nekoliko prebujnimi boki in prsi malce branila tudi za šalo. — Kako si neumen, Ježuš, kako si prismojen! .. . Estella naju pa gleda! Čakaj, da ji vsaj glavo okrenem. — Oh, kaj še! Mar naj takole s svojimi tremi meseci Itij razume? h, Ko je Maheu spet vstal, si je nataknil samo suhe hlače.' Kadar je bil umit in ko se je bil z ženo nekoliko poigral, je bila zanj posebna slast, da je ostal še nekaj časa gol do pasu. Na kaži, ki je bila bela kakor kake slabokrvne deklice, so se poznale praske in rezi od premoga, ko da je tetovtr&ria; to ¿o bile "koze", kakor so dejali rudarji; postavljal se je ž njimi, napenjal je debele mfšičaste roke in široka prša, ki so svetla kakor z modrimi žilami prepleten marmor. Poleti so prihajali vsi rudarji takšni na prag. Ne glede na vlažno vreme, je šel tudi zdaj za hip ven in zavpil nekaj za-beljenih sosedu onkraj vrta, ki je bil prav tako nag. Pojavili so se še drugi. A otroci, ki so •e vlačili po pločniku, so dvigali glave in se tudi smejali, veseleč se teh izmučenih delavskih teles, ki so se prišla zračit. Se preden si je nataknil ¿rajco, je popil kavo in pripovedoval ženi, kako se je bil inženir raztogotil zaradi podporja. Bil je miren in od-jenljiv ter je poslušal s pritrjujočim kiman-jem modre nasvete Maheujkine, ki je kazala za te reči veliko zdravega razumevanja. VenomeV mu je ponavljala, da spori z družbo nikomur nič ne koristijo. Nato mu je pripovedovala o posetu gospe Hennebeaujeve. Čeprav si nista rekla, sta bila oba ponosna nanj. — Ali smem že dol? je vprašala Katarina na vrhu stopnic. — Smeš, smeš, oče se suši. Dekle se je napravilo v pražnjo obleko, staro obleko iz modrega poplina, ki je v gubah že obledela in bila ponošena. Na glavi je imela čisto preprosto tilasto čepico. — O, kako si se načičkala ... Kam pa si s£ vendar namenila? — V Montsou grem kupit svilen trak za čepico . . . Starega sem odparala, preumazan je že bil. — Pa imaA denar? — Ne, ampak Mouquetka mi je obljubila, da mi bo posodila deset soujev. Mati jo je pustila, da je odšla. Tbda na pragu ji je zaklicala: — SHAiA, pa nikar ne hodi k Maigratu kupovat tistega traku . . . Ociganil bi te in mislil bi, da imamo denarja kakor pečka. Oče, ki je bil počenil k pečici, da bi si prej posušil tilnik in pazduhe, je pristavil: — Pa glej, da se ne boš vso noč vlačila po cestah. (Dal)« prihodajtC.) •v Jedilnica sama, čeprav ji ni manjkalo nekakšnega udobja in primernih dimenzij, ni imela vseh ugodnosti, ki bi jih bilo želeti. Tako ao bila tla brez preproge; res pa, da gredo v Franciji pogostokrat mimo nje. Okna so pogrešala zastorjev; če so bile oknfce zaprte, so bile vedno trdno podprte z Železnimi drogovi, pritrjeni v dijagonali kakor so navadno zaprta Okna v trgovinah. Opazil sem, da je dvorana sama tvorila eno izfned kril gradu in da so okna zavzemala tako tri s vranice pravokotnika, vrata pa so bila nameščena sredi četr-V celoti je bilo deset oken. Postrežba je bila sijajna. Miza ; e bila pokrita s ploščatim .posod em, preobložena z vsakovrstnimi sladkarijami. Bila je prava barbarska razsipnost. Resnično, bilo je dovolj jedil, d& bi z njimi lahko zadovoljili Anahime. Nikoli» odkar živim, nisem videl toliko pošastnega razkošja, tako ekstravagantne razsipnosti vsemi dobrotami tega sveta. Ma-o okusa, res je, a v priredbi postrežbe. In moje oči, vajene mi-le svetlobe, so bile kruto razža-jene po izdatnem žarenju množice sveč v srebrnih svačnikih, ki so bile posajene po vsaj dvorani, kjerkoli je t>il le prostorček zanje. Streglo je več zelo marljivih služabnikov in na ye-Ikl mizi prav na koncu dvorane . e sedelo sedem ali osen) osefc z goslimi, flavtami, tromibami in enim bobnom. Ti junaki ao me, samo z malimi presledki, med je djo strahovito utrujali z neskončno raznolikostjo Šumov, ki naj bi bili nekakšna glasba in ki so jo povzročali, tako se je vsaj zdelo, živahno veselje vsem navzočim — seveda izvzemši mene. K. A. Poe: Sistem doktorja Katrana ia profesorja Parata (Nadaljevanj«) "Odločno ne. SUtt«*gnil. Po večerji, ko ae boate zadontno odpočili od naporov potovanja, bom srečen, da v a« bom mogel pri jati po poalo-p ju in vam pokazati aiatem. ki j« po mojem in po mnenju \aeh, ki mi vidadi njegove rezultate. ne-primarno učinkovite jti itd \ ar h. ki ao jih bili do aedaj itmialill." "Ali j« to vat Ustni a»t«m?" sem vpraAal, "sistem vaAe iznajdbe?" "Ponosen sem," je odvrnil, "da lahko priznam, da Je prav moj, vsaj do neke gotove mere." Tako sem govoril z g. Maillar-dom uro ali dve in medtem mi je bil razkazal vrt in nasade ustanove. "Ne morem vam", je dejal, "takoj neposredno pokazati svojih bolnikov. Za občutljivega duha je te vrate razkazovanje vedno nekaj bolj ali manj odbijajočega in ne bi vam hotel pokvariti teka za večerjo. Zakaj, ol>edo-vali bomo akupno. Lahko vam poet režem s telečjo pečenko a karfiolami; potem a kozarcem starega dominikanca. Tedaj bo. do vaAi Živci dovolj utrjeni." Ob fteatlh so nam oznamili večerjo in moj gostitelj me je jwv vedel v prostrano Jedilnico, kjer je bila »brana velika družba, v celoti kakih pet in dvajaet ali tri-deaet oeeb. Po vsej priliki so bili to ljudje Is dobre družb«', nedvomno vlaoke omike, nekam ekatravaganto bogata In ao nekam preveč spominjala na raz-kožno profinjenoat starega dvo> ra. Opaail sem tudi, da ata bili najmanj dve tretlnjl gostov dame in da nekatere med njimi nikakor niso bile oblečene po modi, ki Jo amatra Pariz ta dol*r okus dneva. Več goapa na primer. ki Jim nI bilo manj kot se-drmdoaet let, J« bib okrašenih s preobilico draguljev, zapestnic in uhanov in kazalo svoje grud in svoje roke v pretirani goloti Videl sem tudi, da je bilo zelo malo oblek dobro prikrojenih al vsaj. da je bila večina teh slabo prilagodena osebam, ki so jih nosile. Ko sem se razgledal okrog sebe, aem odkril tudi zanimivo mlado dekle, kateri me je bil g Maiilard predstavil v govorilni ci. Toda moje začudenje je bilo veliko, ko sem jo videl naliApano s Airoko košarasto obleko, s čevlji z visokimi petami in z umazano čepico iz bruselskih čipk, k je bila zanjo dokaj prevelika, tako da je dajali njenemu obličju smeAen videz majhnosti. Ko sem jo bil prvič zagledal, je bila o-blečena v temno Žalno obleko, k ji je čudovito pristojala. Skratka, v opremi te družbe je bilo nekaj zelo svojevrstnega, kar ml je vrnilo prvotno miael o al stemu miline in me navdalo s au-mnjo, da me je hotel g. Maiilard preslepiti do konca večerje, in sicer iz strahu, da ne bi Imel me< jedjo neprijetnim občutkov, če b bil vedel, da aedim za mizo skupno t nearečneši. Toda spomn *em ae. da mi v Parizu niso povedali o provincah z juga kot posebno ekacentričnlh ljudeh, ki ao nasajeni a celo kopico starih i-dej; aleer pa ao ae ml, ko aem spregovoril t nekaterimi somis-niki, takoj popolnoma razprtik moje tumnje. Sicer pa se nisem mogel izogniti misli, da je bilo v vsem, kar sem videl, precej bizarnosti; ampak navsezadnje je svet sestav ljen iz vseh vrst ljudi, ki imajo zelo različne načine pojmovanja in množico popolnoma običajnih navad. In potem sem tudi toliko povedal, da sem se lahko čutil popolnoma privrženca izreka: "ni admirali". In tako sem mirno sedel na desno stran svojega amfitrona in obdarjen z izvrstnim tekom, sem izkazoval čast vsem namiznim dobrotam. V ostalem Je tekel pogovor ži vahno in je bil splošen. Dame so po stari navadi veliko govorile Kmalu sem opaail, da je družba sestavljena skoraj izključeno iz samih izobraženih ljudi in sam moj gostitelj je bil prava zakladnica veselih dogodbic. Zde 10 se mi je, da kaj rad govori < svojem položaju direktorja zdra vilišča; in na moje veliko presenečenje je postala blaznost pri ljubljen predmet pogovora vseh gostov. "Nekoč smo imeli možakarja" je dejal majhen, zavaljen gospod ob moji desnici, "ki je mislil, da je čajnik. Mimogrede bodi povedano, ali ni značilno, da stop taka norčava domislica tako po-gostoma v možgane blaznežev Morda ni v vsej Franciji nomiš-nlce, ki ne bi mogla nuditi tak človeški čajnik. Naš gospod jO bil Čajnik angleškega izdelka in je akrbel za to, da se je vsako jutro sam posvetljeval z jelen jo kožo in španskim belilom." "In dalje", je dejal velik Človek, prav meni nasproti, "n dolgo tega, ko smo imeli indivi-diji, ki si je vcepil v glavo, da je osel — kar je bilo, boste rekli, metaforično vzeto popolnoma res. Bil je zelo utrudljiv bolnik in morali smo si vzeti mujo, da ni prešel vseh meja. Precej dol go ni hotel jesti drugega kakor oaat. Toda končno smo ga le o zdravili te ideje in aicer tako. da mu nismo dali nobene druge hra ne. Neprestano je bil s' peta mi . . . takole, glejte, tako." "Goapod de Kock t Bila bi zelo hvaležna, j« bi ae mogli obrzda tU" ga je prekinila tedaj poštar na dama. ki je sedela ob njem "Bodite tako prijazni in ohrani te svoje brcanje zaae. Raztrga 11 ste mojo obleko Iz brokata! A 11 Je re« neobhodno potrebno, da Ilustrirate neko opazovanje tako materialno? Naš prijatelj, ki je navzoč, vas bo prav tako dobro razumel tudi brez nazornega pri-kacovanja. Na mojo čast. akoraj tako velik oael ste kakor je o nebi mislil oni ubogi norec. VaAa igra je čiato prirodna. tako gotovo kakor vas vidim." "Proalm vaa tisočkrat oproš-čenja. 'apodična!" je odvrnil g. de Kock. tako izzvan, "tiaočkrat oproščenja! Nisem vaa namera- val žaliti, 'poštovana gospodična Laplace, g. de Kock prosi za čast, da bi smel piti vino z vami." G. de Kock se je tedaj priklonil, ceremonialno povesil svojo roko in trčil z gospodično Laplace. "Dovolite mi, moj prijatelj," me je ogovoril g. Maiilard. "Dovolite mi, da vam ponudim košček telečje pečenke. Videli boste, da je okusna." Trem močnim služabnikom se je bilo posrečilo položiti na mizo brez vsakršne nezgode ogromno skledo, bolje ladjo, ki je vsebovala nekaj, kar sem mislil, da je strašna, brezoblična, orjaška pošast, kateri so odvzeli — iztaknil oči. Pazljiveje raziskovanje pa me je kmalu poučilo, da je bilo to samo majhno pečeno tefce, popolnoma celo, položeno na kolena in z jabolkom med zobmi, kot ima jo v Angliji navado pripraviti zajca. "Ne, hvala lepa", sem odvrnil "Da povem resnico, nisem baš poseben prijatelj telečje .pečenke ker mi v splošnem ne dene dobro. Prosil bi vas, da ml zamen jate krožnik in mi dovolite poizkusiti nekoliko od zajca." Na mizi je bilo nekaj širokih •Med,"* katerih so Mti kot se mi je dcjzdevalo, navadni divji zajci, prirejeni po francosko; zelo okusna jed, ki vam jo mirno lahko priporočam. "Pirre!" je zavpil gostitelj. "Zamenjajte gospodu krožnik in daj ta mu košček tega zajca prirejenega po mačje." "Košček tega . . . česa?" sem vprašal. "Košček tega zajca po mačje." "Dobro, zahvaljujem se vam. Po vsem razmišljanju — ni t»ec ba. Sam se hočem poslužiti z drobcem gnjati." Zares, sem mislil, človek ne ve, kaj bi jedel pri mizi teh provinci-jalcev. Prav tako nočem poizkušati njihovega zajca po mačje kot bi ne hotel njihove mačke po zajčje. (Dalja prihodnjič.) iki Ravnatelj banke« «v, dvajset 1et «*mV tako hudih , nisem doživel. V r<«l ?? utH*ti tako "T Umetnik: "Vidite, pri vimo slikarju, ki Jfl letih umetniškega odej« ni znal uveljaviti, da i ljen Zato tudi v rjm stvujem z Vami, ki * v niste naučili kot bančni telj skrbeti za svoje kori, kakor za koristi banke!" a "Gospod lekarnar, ali ko poveste, ali je ta belil sladkor?" "Sladikor ie ni. Tako 4 ga okusa je". "Hvala lepa! Saj sem, mislil, da mora biti struo gane". Ne obupavajte VI »i lahko dubiU od vai«, -NIKO k« J, u 4 Urilo Priprt. J« prav. noVu* ™ vpraUJt« u Nusa-To «ao MMtno tdmlj«j, iona j«mf*no Alu> M poiutllt močnejšim. ali ako o, b« »ama udovoijni, vrnemo vai itn» Ali ste ie naročili Proeveto aH Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To je sdlni dar trajne vrednosti, ki ga a mil denar lahko pošljete svojcem t domovino. \Y\us I)K\ QFFict Hra._4:|# A. U. U » M p. Td. HarrlMB »Tli Conaiatently Low Pri« Opposite Da tU Štor», M I DA USTREŽEMO NEKA Članom ki so želeli naročiti si p ceni knjigo THE NATIV TURN, katero Je spisal mič smo jih naročili Ae ( deset knjig. Torej sedi z vašim naročilom prež ga poide. Z naročilom tudi Money Order $2. knjiga stane z poštnii Naročnila pošljite na PROSVETA, 2657 S. L Ave., Chicago, III. — Godina, upravitelj. V BLAGI SPOMIN PRVE OBLETNICE SM dragega in nad vse ljub soproga in očeta JOŽEF WAL1 kateri naju je zapustil u no 20. junija 1933. Drif prog in oče. odiel »i i* pustil same. Ni dneva