St. 309 NtKia pirim d (iiiiotirrtffl n n ww V Trsku« f SODOM 30. OtCtfflDni 1922 rosamezna steviiKa zu cent« temne Aivu Uhaja, irvzemšl ponđefjek, JLsiSkega 5L 20, 1. >isma se ne sprejemajo, %nton Gerbec. — za mese: L 7.—, 3 inozemstvo mesečno 4 lire več. a iiu pol : ulica sv. FranCifka uredništvu. Ne rankiram zdajatelj la odgovor«! Tlak tiskarne Edi-- ^ ^ leta L 32.— * uredništva EDINOST \ Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo r Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L t.—, oglasi denarnih zavodov * mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se po&ljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredni&va in uprave 11-57. SBovanstve in mir med narodi V božični številki «Prager Presse* se je oglasio več znamenitih jugo slovenski h državnikov m politikov s svojimi naziranji o razmeri u med Jugoslavijo in čehcislovaško republiko, czircrna med obema slovanskima plemenoma, o položaju Jugoslavije v majem sporazumu in o nalogah tega poslednjega v meddržavnem življe^sja Evrope, posebno pa za uredbo sredkje Evrope. Prvi v vrsti je Ljuba Davdović. Mož torej, ki stoji danes v ospredju političnega življenja ne le prejšnje kraljevine, kot predsednik demokrat čne stranke, po svoji moči vrstnice stare radikalne .stranke pod vodstvom Pašićevinn, ampak t.odi kot vo-dft-elj struje v demo-kratičn' etranki, ki je odkrito sprejela sporazum s Hrvati v svoj program, u ver j ena, da le pcišten sporazum s hrvatskimi nezadovoljneži more dovesti do ozdravljenja bolnega državnega poli-1'fčnegaj življenja in postaviti državo na trdne podlage. Kratka, ali jedirnala so izvajanja Ljube Davidoviča. Svetovna vojna, je bila strašen boj med pravico in nasilstvam. Pravica je zmagala — tako je moralo biti- Sila je hotela izvrševati nasilje nad vsem svetom. Pregnala je svobodo od naših ognjišč, i\z celih narodov je hotela napraviti sužnje. Tisti narodi, ki so bii3 na sirani pravice, so uresničili svoje ideale. Tisti pa, ki so se priključili nasilju, so bifli pobiti Nič ni bilo nairav-neijšega. Ta resnica se mora naglašati neprestano. Cehoslovaki in Jugosloveni so bili izvrševalci te pravice. Njih ideala (svoboda in ujednjenje) sta se uresničila. Nastaja pa vprašanje: kaj sedaj? Mi moramo varovati in ohraniti sadove trudov in bojev celih naših generacij. FJastm ixet-spirotnikom ne smemo dopuščati nade, da bi mogli uresničiti svoje načrte. Z vnemo hočemo ščititi svobodo naših ujedinjen:h narodov, nezavisnost in celokupnost naših narodnith držav. V ta namen so Cehoslovaki: in Jugosloveni združili svoje sile. Ta zveza mora ostati neporušna! Mi hočemo dem o krat i čar, zares demokratično uredbo naših držav. Demokracija mora stremeti za tem, da svobodnemu narodu v lastni' državi zagotovil življenske pogoje, dostojne človeka. Ob spemen-dnevu rojstva Onega, ki je živel in deloval ter mučno umrl za tiste, ki se trudijo, mora demokracija nagilas'ti, da se hoče zavzema13 za zatirane. Demokracija mora, kalk or se je pciprej borila proti nasilstvu, sedaj pobijati materijelno in duševno zatiranje v mejah svoj h držav! Svojo tisoč bo zastavljala tudi v boju proti zatiranju ▼ vsem svetu. Sporazum med Čehi m Jugo-sloveni mora tvoriti jedro za sporazum med vsemi Slovaini. Zastaviti maramo vse moči m vsa prizadevanja, da pride do takega sporazuma*. Slovanska vzajemnost mora biti ideal naše dobe in naše generacije. Ta izvajanja g. Davidovića pa niso samo izraz želja za bodoče razmerje med Slovani, ampak so pomembna tudi za ves ne-slovanski svet. Zahteva, da bodi zveza med čehcslovaškim - narodom in Juge s love ni trajna, neporušna. V političnem in diplomatičnem jeziku bi rekli, da Davidovih zahteva, naj se mali sporazum nadalje in najizdatneje uveljavlja v vsem medna-redhem in meddržavnem življenju! Zahteva, naj bo ta državno-polit'čna tvorba činitelj, s katerim bođo morali vsi računati. Če se pričakovanje Davidovi evo u-resniči, bosta mali sporazum in njegova veljava ena tistih dan-'h resničnosti, ki jih bo morala imeti vsaka diplomacija v svojih računih. Zato sodimo po vsej pravici, da so izvajanja Davidovioeva tudi mednarodnega pomena V teh izvajanjih pa se očituje tudi pristna, fcla^a slovanska duša. Niti enega glasu ni v njih, ki bi kazal na sovraštvo proti kemursibodi. Vneta je pač za svobodo in blaginjo svojega naroda in varnosrt svoje države, obenem pa nadevi^e demokraciji nalogo, da se bori proti vsakemu zatiranju, materialnemu in duševnemu, v vsem svetu. Na de vi je torej demokraciji zares človečansko nalogo v najširšem in naj-vzvišenejšem pomenu besede- Svoboden naj bo njegov nared ob strami drugih svobodnih narodov! Na svetu naj ne bo več ne ljudi, ne narodov, ki bi bili sužnji. Vsi naj živijo življenje dostojno človeka. V tem zmislu je kaj lepo izpopolnil Da-vidrvvićeva izvajanja profesor Ivatn M. Žtu jovEĆ, bivši minister, loivti večletni predL sednik akademije znanosti v Eelgradni in znani borec za napredek iin svobodo. Pozdravlja češki nared kot dragoceno vez v demokratični Evropi za spravo med Nemci in Slovani. Želi, da bi predsednik čehoslo-vaške republike, Masaryk — ta veliki' filozof in odlačni borec za najbolj člove-čanska in najnaprednejša Socialna načela — doživel tako federacijo slovanskih narodov in jo dovede! v Zedinjene države Evrope, kar bi bilo edino jamstvo za mir in civilizacijo človeštva! I To bi bilo blagcivestje ne le za slovanski svet, marveč tudi za vse človeštvo. Željo Zujevićevo, dji bi prišlo pcttnirjei^e med Nemci in Slovani, razširjamo mi Jugosloveni v Julijski Krajini v smislu, da pride tako pomirjen je tudi med ji^gtcvsil ove nski iin latinski svet. To bi bilo zares blagovestje toli zaželjenega miru, ko \A si vsi narodi slednjič podal'.1 roko za skupno delo za skupno blaginja Kalila Važna seja ministrskega sveta — Vladni ukrepi za vzpostavitev miru v deželi — Manevri nove fašistovske mili ce — Razpustitev zbora kr. stražnikov — Priprave za razpustitev strankarskih oboroženih skup'n — Zbornica se otvori bržkone 6« februarja — MussoKni za izvršitev sveto-margeri tskeg a dogovora RIM, 28. Včeraj popoldne se je vršila važna seja ministrskega ©veta ped- pved-sedništvom, ministrskega predsednika Mus-solinija. Ministrski predsednik je predvsem govoril o dogodkih notranje politike, med katerimi o najtežji dogodki v Tur/nu, povzročeni od umora dveh fašistov s strani komunistov iin poznejših fašistorvskih re-presalij. V Tur inu — je dejal g. Mussolmt — ni bilo ne prefekta ne kvestorja, vsled Cesar policija ni; funkcionirala in je popolnoma prepustila svojo oblast fašislovskim naskočnim oddelkom. 2e drugi dan je dal ministrski) piredsednvk preklicati fašistovske proglase in je zagrozil v slučaju nepokorščine članom fašistovske ga vodstva z aretacijo. Poslal je nato v Turin novega prefekta in kvestorja v osebah kom. Palmie-rija in generala Zambonija, ki besta morala obvladovati položaj in preprečiti pod vsako ceno komunistične zasede in fašistovske represalije. Ministrski predsednik je nadalje naznanil, da je posilal vsem prefektom in kve-storjem v kraljevini brzojavno okrožnico, v kateri jim zapoveduje, da bodo pripravljeni z vsemi silami, ki jih imajo na raizpot-lago vsako soboAo cd. polneči do nedelje opolnoči in preprečiti ali: udušiti spopad, brez ozira na stranke. Izvršil je tudi znatne izpremembe v imenovanju prefektov, ker hoče smeti na kočljivih diiestih ljudi, ki so kos sedanjemu težkemu položaju- Začela se je razen tega demobilizacija! vojaških o ddeBcov D' Annunzijan-skrh elementov, kateri1 bo sledila demobilizacija vseh drugih vojaški sestavljenih tvorb. To se bo zgodilo — je poudaril mL nistrski predsednik — čim bo ustanovljena milica za nacionalno varnost, ki bo tepre-menila vojaško organizacijo v prostovoljsko organizacijo, podrejeno faššstovffld državi > ' f Ministrski predsednik je tudi pojasnil glavne karakteristike in namen te nove gnitice, kakor so razvidni iz tozadevnega odloka, ki se bo izdal MiBea za nacionalno varnost je v du^ii Boga in italijanske do-sn ovine ter poet poveftfničtvocn vladnega predsednica. Ona bo skrbela, v skladto s policijo in vojaštvom, za vzdrževanje javnega reda v notranjosti ki bo pripravljala in držala državljane uvrščene za obrambo italijanskih interesov na svetu, V to m&oa bodo lahko vstopili fašisti meitf 17 in 50 letoon, k3 jih bodo ministrski predsednik in njemu [podrejena hierarhična ob las tv a smatrala za viredne. Častnike bo imenoval s posebnim odlcikom in poviševal ministrski predsednik na predlog ministra notranjih stvari in vojne. Ta milica bo vršila službo brezplačno. Služba izven občin, kjer so doma oddelki, se bo vršila na državne stmoške. V slučaju splošne ali delne mobilizacije v ojske in mornarice bo milioa absorbirana od vojske pod orožjem. Trojki za ustanovitev in poslovanje te milčce bodo v breme bilance ministrstva za notranje stvari. Po uveljavljanju tozadevnega odloka bodo prepovedane vse druge formacije z vojaškim značajem, najj pripadajo katerikoli stranki. Kakor se vidi, bo imela Italija odslej dve vejski: eno pod vrhovnim poveljni-štvom kralja, kateri! ima edini pravico imenovati in poviševati častnike, drugo pa pod vrhovnim poveljništvom g. Mussolimja, ki ima glede svoje vojske iste pravice kakor kralj glede svoje. Ministrski predsednik je nato poročal o ukrepih glede zbora kr. stražnikov, ki zaradi svoje pomanjkljive organizacije, posebno v vodilnih organih, ne odgovarja državnim/ potrebam. S 1. januarja bo porvelj-ništvo tega zbora razpuščeno in leg'je kr. stražnikov bodo uvrščene v karabinerski zbor. ŠteviHo karabinerjev bo zvišano na 75.000 mož. Vojska bo štela v zfcnsk-h me. 160.000 mož, v ostalih -osmih mesecih leta pa 300.000 moz. Kar se nadalje tiče notranje politike, je ministrski predsednik odobril združitev zakladnega ministrstva s fiiančrim ministrstvom. Zbornica se bo skBcala, po izjavah g. Musscnlinija, bržkone 6. februarja. Zbornici bodo predloženi v ratifikacijo svetpmarge-rrtski dogovor, glede katerega je ministrski predsednik, izjavil, da ga namerava izvršiti, ker sedanje stanje prinaša samo Škodo in nikake koristi, washingtonski dogovor in razni trgovski dogovoril Glede konference v Parizu je ministrski Predsednik izjavi}, da ne namerava iti v ariz, ker je njegova prisotnost doma potrebna, ker ni izvršena za konferenco diplomatska priprava, ki bi upravičevala tipanje na takojšen sporazum, in ker ne želv, da bi njegova prisotnost v tujih drŽavah dajala povod demonstracHam In protide-monstracijamu Itatifo bosta zastopala na tej konferenc! marka Ddk Torretta In baron Avezzama, katerima bosta priseljena italijanska' delegata v odfekodn;nski komisiji kom. D'Amelk) in markiz Salvago Raggi. Ministrski svet je končno odobril dogovor za izseljevanje m delo, sklenjen med Italijo in Braz2ijo dne 8. oktobra 1921., in dogovor, podjpSsan v Rimo* na konferenci držav, kamor je usmerjeno izseljevanje. Ta dogovor so že cdcbrile Avstrija, Bolgarska, Čehoslovaška, Jugoslavija, Grčija, Poljska, Romunska in Madžarska, Pred zaključkom seje ministrskeg sveta je bil odobren odstop chilgfjske biblioteke Vatikanu, Močan potres v Avezzantf AVEZZANO, 29. Danes db 13'30 je nastal tu močan potresni sunek. Prebivalstvo je prestrašeno zbeŽa!o fz hiš na prosto. Ni bilo ne škode n® žrtev. Jugoslavlia Volilni proglas raiSkalne stranke BELGRAD, 28. Včeraj je bil na seji ministrskega svetta pcieičitan vladni proglas v oblikii kom/ujnilkeja, ki bo dbenem pozneje tudi objavljen narodu kot proglas radikalne stranke. Komunike se glasi: «Ostavka prejšnjega kabineta g. Pa-šića je bila izzvana vsled zamotanih odno-ša*jev v parlamentu. Dasi so skupine, ki so tvor.de večino vlade, tudi dfoslej z velškimi težavami izvajale delot^ da se sprejmejo nujni in potrebna zakoni, je postalo delo v zadnjem času skoro onemogočeno. De! demokratskih poslancev je pri pretresu in reševanju vladnih predlogov prestopal k članom opozicije in glasoval z njimi. Poleg tieiga se je s sodelovanjem šefa demokratske stranke samega vodila zunaj parlamenta akcija, ki ni le krši&ar in slabila avtoritete kabineta, temveč je omajala tudi teraelje celokupne dosedanje državne po- Ko je bilo V tak? stavljeno na ctaevni red tako veliko vprašanje, kakor je vprašanje o obči smeri vladine politike, je kabćteet g. Pašića podal ostavko, da bi se parlamentarna sirtuacaja1 politično razčistila mi da bi se raizv'deilo, ali je nadaljnje sodelovanje v kcialilciji pod navedlentma okolnciS'tmi mogoče, in da bi se pred volitvami sprejeli v skupščini nekateri nujni in potrebni zakonski predlogi'. Zadržanje demokratskega Muba in njegovih članov pa> tudi po pcidlani ostavki v temeljnih poliltičnih vprašanjih, zaradi katerih je nastala kr'iza, ni situacije razčistilo; nasprotno: vsa pojavi! in dejstva so kazala na to, da so duhovi v demoikratsketm klubu tudS nadalje ostali razideljeni in da za nadaljevanje uspešne koal'cije na dosedanjem temelju tn z dosedanjim političnim programom, manjka glavni pogoj, to je enotnost v poliiičniefen pogledu. RadikaJaki počjaniški k*ub ni mogel in ni smel zapreti oči pred tem; dejstvom, zato s>e je odločil, da z demokrati ne stopi v koalicijo, dokler za to koalik^o ne bi bila zagotovljena v osnovnih vprašanjih notranje politike ista politična podlaga. Razumljivo je, dhi se mora £$ede takega najvažnejšega vprašanja zahtevati popolno raz čiščenje situacije; ker se taka podlaga ni mogla dobiti niti po ponovnih poizkusih in razgovorih, so radikale i sami prevzeli uprarvo diržavie v polnem prepričanju, dat bodo samo na ta načiin ter s pomočjo novih vo3it«rv se državnim uracbvkotm m invalidom stvarno pomaga, in sicer, ako mogoče, še preden se sprej-mt® uradtnižk« in invalidski zakon. Skupščina teh zakonov ni mogla rešiti iz prej navedenih razlogov, ki so izzvali krizo, vlada pa bo ta zakone stavila kot prve na dnevni red nonre skupščine. Ravno tako bo vlada takoj predložila Narodni skupščini na odobrenje zakonske predloge, ki bodo imeli s vrbo, da se pospeši poljedelstvo in živinoreja ib ustvarijo povoljni pogoji za razvitek splošnega narodnega gospodarstva. K tem zakonom spadajo, zakon o zemljoradniškem kreditu in oljedelskem zavarovanju. Vlada g. Paštća bo skrbno čuvala avtoriteto države k* državnih oblasti, upoštevajoč avohodo (državljanov in njihovo politično prepričanje ter braneč to svobodo pred voafeimf nedbpustban p ritiskom ih nasiljem. Vlada jet uvesfena, da se bo narod pri popolnoma svobodnih vo&tvah v tako jasni situaciji iadmJ za ^ainje, ki se je ustvarita z usitavo, m ptoHlikOj ki se vod! v stalni in neomajni težnji, da se učvrsti ■državno in narodbo edSnstvO, za katero je bifeo toliko žrtev in ki je največje jamstvo za napredek in ujedinjenje naroda kraljevine SHS». Radikale! odklanjajo muslimanske zahteve — Minister Srskić grozi z demisijo BELGRAD, 29. Včeraj dopoldne je Pa-šać sprejel bivšega ministra Omeroviča, ki mu je naznanil pogoje takozvanih narodnih Muslimanov (Maglajičeva skupina). Obvestil je ministrskega predsednika, da zahteva ta grupa resort ministrstva trgovine (Omerovič), ministra brez portfelja (Ka-plonbegovič) in državnega podtajnika v ministrstvu za notranje dela1 (Kurbegovič), (poleg tega pa še stavlja znane materialne pogoje. Pašić je odgovoril, da se nuora posvetovati s svojimi kolegi in je določil notvi sestanek z Om ero vicem za 6. uro zvečer, Popcidnie se je- vršila konferenca radi-kalsksh ministrov, na kateri je minister za šume in rude dr. Srskić, ki je Bosanec, ostro nastopil preti mtuslimacfiikSm zahtevam, češ da so izzvale! med bosanskimi radkaici pravo razburjenje. Dckazoval je tudi, dia Maglajičeva skupina nima nobene zaslombe v narodu in da bo pri volitvah popolnoma propadla. Zagrozil je s svojo demisijo, ako bi Pašić akceptiral pogoje muslimanov. Izjeda, da je Srskićevo stališče zmagalo. «PravdIa» doznava, da bodo zahteve MagjLajićeve skupine odklonjene. Danes priispe v Belgrad bivši minister Karameli-medović, ki bo skušal reišiti situacijo. Zatrjuje se, da bo za ministra trgovine imenovan dosedanji minister pravde dr. Mar-koviJć ali pa gen. inspektor fin. ministrstva Jakovi j ević. Šužteriič nastopi že pri prednjih volitvah BELGRAD, 28. Dr. Šulteršič je danes obiskal razne politične osebnosti. Izjavil je, da je s svojimi razgovori jako zadovoljen Pri prihodnjih volitvah namerava nastopiti z lastno kandidaturo pod imenom «Na-radino-gospedarske stranke». Zastopal bo stališče, da je dosedanja politika ljudske stranke popolnoma zavožena ter da je treba kreniti na druga pota. V kratkem prične, kakor poroča «Tr:buna», izdajati v Ljubljani 3a v Maribor u (?) svoje novine. Volilno gibrV-e ▼ Vojvodini, — Dobrovoljci ustanove lastno stranko. BELGRAD, 29. P.o poročilih listov se razvija v Vojvodini živahna volilna agitacija. Ne_ kateri računajo z gotovostjo, da obdrže radi-kalcr svc^-c dosedanje pozicije. Na drugi strani pa se pojavljajo formacije novih strank. Narodne manjšine v Vojvodini, taka na primer Nemci, skušajo sestaviti samostojno kandidatno listo. Tudi Madžari živahno delujejo, da bi dosegli za svoje pripadnike, ki še nisc* opti rali, volilno pravico. Demokratje nimajo posebno ugodnih tal. Značilno pa je, da so dobrot-voljci sklenili nastopati pri volitvah kot samostojna stranka. Glasilo dobrovoljcev «Vidov-dan» javlja, da postavijo dobrovoljci samostojne kandidate. Te dni je bil v Belgradu sestanek zastopnikov dobrcrvoljsikih organizacij, ki so v glavnem sklepali, kako nastopiti proti radikalcem in kje vzdržati koalicijo z nasprotnimi strankami. Volilna pravica narodnih manjšin. BELGRAD, 29. Na merodajnem mestu in v poditičnih krogih razmctriva.jo vprašanje volilne pravice narodnih manjšin. V načelu pri zn&vajo volilno pravico vsem narodnim manf šinam, razen Madžarom. Razlog, da se Madžarom ne prizna volilna pravica, tiči v tem, ker je budimpeštanska vlada nedavno zahtevala podaljšanje opcijskega roka za eno leto. Nemci, Slovaki in druge narodnosti imajo po zakonu, ker so izpolnili določila glede opcije, popolne politične svoboščine, ki so zajamčene v mirovnih pogodbah. Stojali Protić in enotnost radikalne stranke. BELGRAD, 29. V zadnjih dnevih so se v Belgradu pojavljali čim pogostejši glasovi o nesoglasju med radikalno stranko in Stojanom Protičem, Nekatere vesti so napovedovale, da pride do popolnega razkola med skupino Sto-jana Protšća in radikalno stranko. Opažati ije v resnici, da je zavladalo v krogih somišljenikov Stoiana Protiča veliko ogorčenje radi izključitve Protičevih somišljenikov v Velikem Bečkereku iz radikalne stranke. Ta izključitcv je bila oficijelno objavlfana. Izključeni so: dr. Emil Ga vršio vić, Jovo Mihajlović in urednik banatskega «Glasnika* Milan Jeftić. Podana je možnost, da pride do načelnega razkola med radikalnim klubom in Stojanom Protićem. Poročila iz VeEkega Bečkereka javljajo soglasno, da se v tem volilnem okrožju pojavi poleg oficijelne liste radikalne stranke še tudi lista radikalnih deeidentov, ki se zbirajo okeli «Glasnika ». Poljska Prese©g proti morilcu predsednika Nai*uto-wicxa se začne danes VARŠAVA, 29i. Jutri se začne obravnava proti Nfefvviatov/skcmu, morilcu bivšega predsednika poljske repisblake Naruto-vaeza, ' Rusija Gospodarsko obnavljanje Rusije RIGA, 28. Po poročilih, Ici so prišla iz Moskve, je ljudski koenisarijat za zunanjo trgovino skLenil v zad*njžži mesecih pogodbe za ustanovitev siedačib mešanih 'podjetij: 1.) Ametriško-ru^Jca delniška dnu a za izvez koižuhovine; 2.) rusko-češka družba, v kateri so udeleženi zastopniki zveze &ebosiovašk-%: kovmarskih podj&tsj; 3.) rusko-nizozemska družba za izdelovanje električnih svetilk; 4.) rusko-švkarska družba, v kateri je zastopana švicarska zveza izdelovakesv pleienm. Bolgarska Bolgarska pravi, da nima nikake pogodbe s Turško SOFIJA, 29. Bolgarska brzojavna agencija je objavila sledečo noto: Od pcklicane strani smo pooblaščeni /zjaviti, da je besedilo nekake bodgarskci-turške zveze, sklenjeno dne 4. junija t. 1., ki ga je objavil neki inozemski list, popolnoma izmišlje«* Sicer pa dokazuje neresničnost takih vesti že dejstvo, da se turško odposlanstvo odločno protivi bolgarskemu iizhodu na Egejsko morje, Anglija Nov angleški načrt za rešitev odškodnin, skega vpr&S»Hit» LONDON, 29. Kakor pctročajo listi, pred. loži Bonar La^vv danes ali jutri muvstrske-mu svetu nov načrt za rešitev odškodninskega vprašanja. Ta načrt predvideva znižanje nemškega dolga in kazienske odredbe v slučaju ne"izvršitve obvez. Ako bo načrt v minisirskem svetu odobren, se predloži dne 2. januarja konferenci v Parizu. Upa se, da se bo na podlagi teli novih angleSkih predlogov moglo ohraniti edinstvo zavez-n'kov glede postepanja napram Nemčiji. Konferenca v LausannS VpiaSanje kapitulacij — Turčija proti zavezniškemu. načrtu — Razprava odgodena LAUSANNE, 29. Včerajšnja seja komisije ped predšedbištvoan markiza Gaimo-nija se je pričakovala z velikim zan:ma-njem, ker je šlo za rszpcavo o vpealamju kapitulacij, v katerem so Turki pokazali veliko nepoipoistlj'lvcst, ta:ko da se je morala odložiti d Silovanje komisije pod predsetdništvom angleiiksga *dlsle£ata Sum BoLda. Markiz Garr&nt je ob otvoritvi seje imel na naslov turške delegacije odločen in obenem pomix.l)2v govor, v katerem fS poudarjal po.'trebo popuslilve tiirške delegacije, posebno glede zavezniškega !par*eidl-loga o sodelovanju tujih sodnikov pri obravnavah, ki se tičejo tujcev, Markitz G'ajr-roni je pripomni, da so zavezniki pripratv-ljejii pristati na to, da &e tuji pcd&niki podvržejo istim davkciiii iin priitc^)ina,in kakor turški (poid!aniki, in da se prepusti turski vladi pcpolnaj prostost glede toza. davne zakonodaje. Zaveznik: sio dalje pripravljeni pristati na to, da se tujci in tuje družbe v Turčiji podvržejo 'diirektno domačim zakolom enako tuiršksm podanikom in so končnici pripravljeni! odpraviti posebno jurisdikcijo konzularnih sod ^č, tako da bi bilii tujci povsem podvrženi turšk im soidii;Šoe:m. Glede vprašanja osebnega stanja — je nadaljeval markiz Garrcni — priznava tudi turška vlada sama, da se mora to vprašanje reševati poi zakonih in s strani obla-stev prizadetih držav. Glavni spor tiči v vprašanju sestave civilnih in kazenskih sodišč, ki bodb morala sed li o zadevah, ki se tičejo tujcev. Zavezniki predlagajo, naj se dodeli tem sodiščem večina tujih sodnikov, ki bS jih predlagalo miednarcidtao sodišče v Haagu in imenovala turška vlada, ne da bi so v to vtikale tuje države. Tako bi se turške pravice in turška suverenost povsem spoštovale^ Jamstva, ki jilh zahtevajo zavezniki — je nadaljeval Gar-roni — nimajo nikakcir poli Lične ga značaja in so povsem pravne naravi. Tako temeljite izpremembe, kakor se vrše drmesi v Turčiji v vprašanju |pxavnega petetopanja s tuje«, se ne morejo uclejstviti kar tako: treba je na vsak način ukreniti prehodne ukrepe, kakor se primenjuj&jo tudi v vseh drugih kulturnih državah, lezi gre za prehod od enega notranjega zakona na drugi,' Ti ukrepi so tem bolj potrebni, lco gre za bistvene reforme, ki se tičejo dirugiih. držav. Mark'z Garroni je navedel kot primer Japonsko, ki sijajno napreduje, a je trajalo 20 let, preden je prelia iz kapitulacijskega režinia v svobodni režim. Govornik je za'-kljućH, pozivaječ turško delegacijo, naj ti-pošteva pomirljive zavezniške predloge in koncesije, ki s6' jih pripravljeni dat;; izira-zil je upanje, da bo Turčija izpremenila dosedanjo svojo nepopustljivost. Izmet paša je odgovoril, da je zavezniški načrt glede sodelovanja tujih scdnik.sv nesprejemljiv in nezdružljiv s turško suverenostjo, in je poudarjal, da je ta načrt hujši od kapitulacijskega režima. Zavezniki, jo pripomnil, imajo neupravičene predserdke gjede turškega s&dnega sistema. Turški za, koni, sledijo že 60 evrcpskcdnu vzoru in tur^ci ei-v*inf ^.aflvuniK. nima verselce podlage, temveč vsebuje samo manj važne razlike od tujih zakccakov. Moderni turški sodniki ne zaostajajo za sednikr drugih držav, Turška delegacija*— j& pripomnil Izmet pa'ša — je pokazala dobro voljo, ko je prepustila rešitev vprašanj glede osebnega stanja tujcev r.jiihovim domačim sod Ščem, no more pa pristaiti na to, da bi tuji sc.dn:ki sodil-] v Turčiji. Ta siste'm se ni primeni! na balkanske države, ločene od Turčije in ne obstoja niti v Gfroiji. Ker je angleška delegacija citrala mno* go primerov iz zadnjih čajsiotv, ki dokazu^ jefo, da ksenofebstvo in slabo poslovanj turškega pravosodstva, je Izmet paša od^ govoril, da so tujci v Turč;ji delali še hu|-; še, tako da se je zdelo, dia v njihovih dr, žavah ni pravice. G. Barrere je izjavil, da ne more nika^ kor sprejeti odklonitve turške delegacij^ in da ga je gresenetfla izjava Laoet _l je zavezniški načrt hujši od sedanjega režima kapitulacij, izjava, ki ni podprta z pskaJdkni dokazi. Zaključil je, poudarjajoč, (Sa Iranco-ska delegacija absolutno zahteva jaiv&iva in da smatra zavezn:ške predloge %a zmerne in pomirljive. Enako mnenje je izrazil tudi japonski delegat. letnik 1903, naenkrat pod orožje, kakor določi tozadevni proglas®. Se en general kaznovan. K vesti, da sta bila dva generala kaznovana, ker sta se v vojaškem kroju udeležila nekega fašistovskega banketa, poročajo včerajšnji listi, da je bil tudi general De Albertis, poveljnik kraljevih siražnikov, iz i istega razloga kaznovan z desetimi dnevi za. i pora. • - ■ . Govoril je nato lord Curzon, ki je poudaril izredno važnost današnjih govorov i p C. T"™? r6",""*. j, , . . i j, . rostno-orzojavm Komisarrat za Julrjska Be- «n odločnega vztrajanja vseh držav pri javlja: Vsled dogovora sklenjenega med Is triaikega iivlienja Poskviea samomor ▼ feufetu t uKci del Pešce. Včeraj, ko je odzvonilo poldne, sta stopili v bufet v ulici del Pešce dve mladenki ter si naročili kozarec vermuta. Kmalu potem je en* mladenka zapustila bufet; druga je pa ostala na svojem mestu ter se kmalu potem začela jokati. Istočasno je povlekla iz svoje torbice za frankov v zlatu. Za nujne pogovore velja trojna pristojbina. Čas določen izključno za telefonske pogovore med Trstom in Prago je za sedaj od 11. do 12. in od 16. do 17. ure. Občinski odbor je storil v svoji zadnji seji vaJne sklepe glede preuredbe urnika za po-strežniLie in druge nameščence v mestni bolnišnici pri sv. Ivanu, za mestne gasilce, občinske stražnike, občinske sluge, eksekutorje, čuvaje v občinskih vrlih. Pomembnost te pre- pahtevi po jamstvih za sveje podanike, j prizadetimi upravami odreja ministrstvo _ Posebno je poudar'1 tozadevno zahtevo pošto in brzojav, da znaša celotna pristojbina Amerike, ki ni vmešana v evropske med-' za vsako edinico telefonskega pogovora med purodne spore. Amerikanski delegat — je ; irslom in Prago napeljanega preko LJubljane pz javil lord Curzon — je pedal pravo defi-! \n Dunaja od 1. Januarja 1923 naprej 2.50 nic io suverenosti, o kateri ima turška delegacija napačne sliko. Tudi druge države, ki so ravnoiako ljubosumne na svojo suverenost, so dovolile, da se izročijo tujim sednikom zelo važna vprašanja. Balkanske (države — je nadaljeval lord Curzon — niso imele prehodne dobe za odpravo kapitulacij zaradi tega, ker sc bili tuji interesi v teh državah manj važni in zaradi tega. ker njihovi zakoni niso temeljili na muslimanskih verskih načelih. Ne zadostuje subjektivna trditev, da ima kdo dobre z&kone in izvrstne sodnike, če tujci o tem n:so prepričani. Lord Cuzcn je nadalje živahno kritiziral turško pol'liko in sedanje sedne razmere v Turčiji. Poudarjal je, da so angleški in-cns-rialci in trgovci, ki ?'majo interese v Turč-ji, izjavil! ( da bedo ustavili svojo poslovanje v Turčiji, če ne bedo zaščiteni s posebnimi jamstvi. Turčija pa je, posebno kar se tiče razvoja njenega nolje-delstva, pr.zadsia pri tem, . Kamenolomec je sicer tako^ zbežal, toda bilo je že prepozno: mina se je med tem časom razpočila, in kamenje je zasulo nesrečnega Kocijančiča. — Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico, k?er ga je službujoči zdravnik preiskal ter ugotovil, da ima zlomljeno levo nogo in desno roko ter razne poškodbe na glavi. Maribora, 17 oralov vinograda, velfkanskl sadonosnik, zelen jadni vrt, gosposko poslopje, viničarija, hlevi, vse v dobrem stanju, se proda skupno aH pa posamezne parcel? s hišnimi poslopji. Stanovanje s 4 sobami takoj na razpolago. Natančnejše podatke daje g- dr. Rudoti Ravnik, odvetnik v Mari1, boru, Sodna ulica št. 14/1, 2258 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27, Govori se slovensko, 67 uredbe je v tem, da se delavni čas poveča, ne. bližino cerkve, so nenadoma planili nanj trije da bi se zbol;'šala tudi plačila, in pa v tem, da z revolverjem oboroženi tolovaji, ga vrgli z bo vsled preuredbe precejšen del dosedanjih vso silo ob tla; nato so ga neusmiljeno pre-namežčencev nepotreben in bo — kak-cr se tepli in mu potem vzelj listnico, v kateri se je govor; — skoro četrtina njih*odpuščena. Za te nahajalo več sto lir, ter zbežali brez sledu, bo to seveda tudi udarec, ker ostanejo brez Okradenec je naznanil dogodek tamošnjim janja uspešna :'a da bo njihov izid potem cdobril sovjetski izvršim odbor. Kakor se gcvcrr, bo šlo pri teh poga-'anjiSji za koncesijo precej obzirne zone v uini Rusiji za poljedelsko izkor.-sčanje. [talija bi mogla na ta nač;n poslati tja znatno število svcje£a deiavsHa in cbenetm kriti svoje pclrebe na žitu, ker bi samo majhen del žetve pridržala ruska cblaslva n b:i se cstaLa. žetev odvedla v Italijo« jpo posebn'h plovbnih linijah, ki jih je deloma že vzpostavil tržaški Lloyd->. tukajšnr'i Smrtna kosa. zaslužka in ker v sedanjem času gospodarske depresije strašno narasle brezposelnosti priza-zadeli ne bodo megli kje drugje najti dela in zaslužka. Na cesti bodo s svojimi družinami v teh časih silne draginje. Če uvažujemo še, da so se že nedavno temu občinskim nameščencem skrčile plače, bo razumljivo, Če pride do hudega odpora preti takim ukrepom občinskega odbora. C večni krizi v Jugoslaviji govori komunistični 'Lavoratore^ v dopisu iz Belgrada. Ne oporekamo. Jugoslavija se res nahaja v •krizi*. Iz tega pa še ne izhaja, da so računi tržaškega lista pravilni. Saj se nahajajo v kritičnem stanju celo stare evropske države, pa da ne bi se ta nova, ki se še le ureja in si še le ustvarja pcdlage za svoje državno življenje? V takem stanju pripravljanja, je pač naravno, da skušajo vse sile, in vsa stremljenja, da bi si zagotovila veljavo za bodočnost. Je to neizogiben, ter naraven bo;. In istotako naravno in upravičeno je, da si tudi proletariat skuša zagotoviti svoi delež. Dopisnik «Lavoralora» stavlja svoje posebne nčde v borbo opozici-jonalnih Hrvatov proti sedanji vladavini. Ti računi sc pokažejo najbrže kot zgrešeni. Nekaj časa so se ti Hrvatje res borili proti državi, ker so v svoji zaslepljenosti računali na pomoč od zunaj. V zadnjih časih pa so izdali progra-matične izjave, ki niso več naperjene proti državi, ampak le proti sistemu, S tem pa je njihova borba prešla v obliko zakonitosti in dopustnosti, Borba med Hrvati in Belgradom izgublja značaj plemenskega bofa, na katerega postavlja «Lavoratorcv» dopisnik svoje račune, kar je v tem neraz-umljiveje pri glasilu stranke, ki odklanja plemenske razlike in mora — v skladu s svojimi načeli — le želeti, da plemenske pregra?e sploh padejo. «Lavo-ratorov» dopisnik menda ne ve, da se med voditelji komunističnega gibanja, ravno1 v Jugoslaviji v zutJnjL't časih pojavlja stremljenje po ustvaritvi ene tne stranke za vso državo, da naj bi torej glede proletarskega snovanja padle vse pregraje med raznimi deli države. «Lavo_ ratore^ pa je menda čisto pozabil, da je ravno on vedno propagiral tako tajedm^en^e proleta-riala v Jugoslaviji. Pritrjamo1 *Lavoratoru;>, ko cčita vrhovnemu svetu na mirovni konferenci, da je odločal o usedi narodov, ne da bi ?ih povpraša!, da ye odl-cčal o njih brez njih. ^aj smo tudi mi vedno ponavljali to očitanje. orožnikom. Ponarejen stciirski bankovec. Včeraj po noči je bil aretiran pri Sv. Jakobu neki Leo Mar-covich, star 32 let, stanujoč v ulici della Guar-dia ŠL 15, ker so našli pri njem ponarejen sto-lirski bankovec. Aretiranec ni hotel pod nobenim pogojem povedali, kje je bankovec dobil. Odpeljali so ga v zapor v ulici Coroneo. Vesti z GorISkega Sežaaa. Na dan sv. Silvestra priredi klub dramatičnih diletantov v dvorani gospoda Smuca običajen Silvestrov večer z jako lepim sporedom in »cer: šaljivo igro, solospevi s spremi je van^em glasov irja ter pantemino. Bo končanem veseličnem programu zabava. Svira salonski orkester Iz Sežane. Začetek točno ob 19. uri Gorica. Goriški godbeni krožek priredi predstavo dne 1* januarja na novo leto ob 3. pop. v Trgovskem domu s sledečim sporedom: lJZaloigra «Najdenček» (božična igra) 2) Ša_ loigra -Začarana soba*, 3} Burka, Brzin I« Počasjlik. 4) monologi itd. Med igro koncertira 45 mladili godbenikov lastnega krožka. Vstopnina: I, sedeži L 5, II. sedeži L 3. III. sedeži L 2. Stojišče eoo Kro. Ker si je godb. krožek nadel nalogo, da služi nesebično narodu, zato se nadeja da se prireditve udeležijo GoriČani in okoličani v obilnem številu. Predstava je jako primerna za mladino, zatorej stari«, pripeljite s seboj svoje otreke. — Goriški «Godbeni Krožek». Si. Andrež. Na Silvestrovo priredi tukajšnje bralno in pevsko društvo v prostorih g, P&-škulina družinski večer s sledečim sporedom: 1) Dr. Schwab: Slanca, po^e moški zbor. 2) M, Hubad: Ljubica pover, povej! 3) M. Hubad: škrjanček poje fvrgoli, mešan zbor. 4. a) Parma: Zapo-j mi, ptičica, zapoj! b) V. Parma: Ptička. Obe iz nar. igre Legijonar^i. c) F. Vil-har: Ružici, d J E. Adamič: Jezdec. •) G. Vuc-cini: Arija iz. opere a, pc$e gdč. Ena Hoban, pri klavirju R, Orel. 5. a) Dr. Janko: Na tujih tleh. b) Volarič: Divja rožica, c) Voiarič: Slovenske mladenke. Dvospevi s spremlj-evanjem klavirja. 6) Pol do srca, v«seloigra v enem dejanju. Po končanem sporedu, prosta zabava in šaljiva poŠta. Začetek ob 5. uri pop, zlomu Avstrije Slovenci in Hrvatje in erne-; Iz Kazelj. Kakor £c javljeno, priredi bralno gorski odlomek srbskega naroda po svojih po- jm Pevsko oruštvo «Dneva žar» v Katjah, v klicanih zastopstvih izrekli za združitev s pej- j nedeijo dne 31. decembra t. 1. na sv. Silvestra šniim krarljesivom v ujedinjeno jugoslovensko v prostorih t- Blata Vrana zabavni ve- državo. Ravno glede Jugoslavije se more naj- j čer s sledečim sporedo-m: 1) J. Lahamar: «Pre-manrje govoriti o nasilju vrhovnega sveta v ! cveUce» pešam poje dom. pevski Parizu ' l zbor. 2) -Nagovor* zastopnika osrednjega dru- «Za našo deco». Oni kraji, ki so prepozno1!^ ^T*** Vp?*rSiU',?) *Vinska trMaltev>>' naročili bloke in jim ni bHo mogoče prirediti - P'.-HSattner: «Prememba» pesem poje ^m. zbirke 28. t, nai uporabo Ug ? .f^oiS? ggSS'JLl^ strovega večera in novega leta. bploh naj se 0 K . ' , v ' u . , . t; i k jer ne praznuj Silvestrov večer, ne da bi,2™™ ^vor jakp zam- se spomnili našega .Šolskega društva,. To bo ^^d ^r^ vstcpnine, ne KLOP za trgovino jestvin, s 24 predali, skoraj' nova, se proda. Pojasnila daje Jakob Erci-i goj Viale III. Armata 8, trgovina jestvin 2293 MOTOR, stabilen, 6—8 HP, na benzin, znamka i Warlahowsky, v dobrem stanju, pripraven! ' za žago, se proda. Via Fonderia 7 2294 SKLADIŠČU VIA GEPPA 17 se prodaja pohištvo po konkurenčnih cenah in s popolnim jamstvom. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama L 1100 — lepe poročne sobe od L 2000 naprej, obeane sobe z utaja tirni stolicami od L 3000 naprej, pohištvo za deželo, kuhinje, omare za predsobe, garniture za klube, aobane, oprema za pisarne, posamezni kosi; velika izbera stolic in naslonjačev i. t. d. Za preprodajalce in gostilničarje posebni popusti. Za tranzit in izvoz embalaža po posebnih cenah * 2117 Srebrne Krone in zlato pte-čulem po najvišjih tm\: ALOJZU PODU Trst Plczzd ftiriboidl št. Z s (prej Barriera) cene pla?t?jsm za PREPARATE za olepšanje keže, za sobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v II. Bistrici. 78'4' IŠČEM pomočnika in vajenca za brivsko obrt. Brivnica Žgavec Vipava 2283 GLASOVIR «Mignon», nov, koncertni, nemška znamka, z angleško mehaniko, križan« strune, Se proda po izjemno nizki ceni. Via Commerciale 13/11, vrata 20 2287 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah olačuje edini grosist BeDeli Vita. via Madonnina 10. I. 82 EGIPTOVSKI profesor gra£olo£ije pove^ karakter in usodo življenja- Sprejema v irslu, Geppa 101, od 10 do 19, (Tudi ob nedeljah) 2055 9 dihurjev, vicšer, SegJ&ecev, rnafk, vaveric, krtov, eHvJ^ In domafiSi zajcev. d. wmmPAtn Trst, VSa Cesare BattisH it. 10 II. nacist«, vrata IS ™ Sprejemajo se pošiljatve po pošti. t Potrti neizmerne žalosti javljajo podpiKaui v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, daje njih ljubljeni STANKO iCHAMOS ▼ 26. letu starosti danes po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil v pondeljek, dne 1. januarja 1023. ob 10. uri zjutraj iz mrtvašnice mestno bclnižnice lil. Pieta na pravoslavno pokopališče. Fran ia Kaisrina, »tarifi!, Efilra por. Luznar (odsotna). Ciril« Vlactfmir (odsoten). OI33, Ljubo, N(h in H««fa bratje in sestie, ter &srij3 r. Slnithaf, družica. Nada in NantiaSt, otroka. Srez posebnih obvestil. ¥i -------- Včeraj ^e unirl » „ . , _ - - . mestni bolnišnici g. Stanko Kravos, sin znane i Kavno,2icde J^oslav: e Pa Prezira «Lavora-in ugledne Kravoscve družine. Glede potfreba j A^^-^^f® .Y-.Hsl.fm J^.fmI opozarjamo na osmrtnico.- Družini izrekamo' " naic sožaije. Dt. V»Tiiisn in lak, swfta&g zveza. Glede Mileča zveze, ki je bil objavljen v uikajšnjjh listih in je bil naperjen prat? g. dr. Vv^lfami, nam je g. poslanec nanpvedžil s rvc-je str-ani stvarna, pojasnila, hi jih objavimo v jutrisnj-3 številki. Tjrtuinzm ob toženec v iz Msrczl^. Sorodnikom obtoženeev radi dogodkov, ki so se pripetil' v 74arezf£ah 15. 5. 1921., naznanjam, da mi je g. pravcscd-ii minister na moje posredovanja radi pospešenja raz-pra\e odgovoril, da mu je g. generalni kraljevi pravdnik spcrcčil, -da bo razprava pred tržaške poroto določena v teku pri-^ioi zvečer. Program je sestavljen iz raznih izbranih točk, a med programom deluje šaljiva pošta m srečkas-fe. Torej na svidenje v nedeljo! Šolske društvo podružnica pri Sv. Ivanu priredi Silvestrov večer z jako bogatim spo- 4. uri popoldne. redom: dve igri, petje, šaljiv govor, sreč kanje j Glavna točka vsporeda je Ifudaka igra v 4 z krasnkni dobitki. Za srbopetnike bo ples od; dejanj «Prc4 vaški« ZBameiifen», katero fe Čistilo za čevlje „Brili** Hi lise po najnizli Za iigiroiiln m 12 Vesti (i Istre Iz Ricman;. V nedeijo,31. t. m., priredi pev-sko-bralno društvo -Slavec* v dvorani bfvše-ga konfiuflmega društva veselico. Pričetek ob _lil® (prej iti mM) 49 M 41-38 12. do 3. ure zjutraj. Srednješolsko društvo «Zcra». Danes ob 3. uri odborova teja. Ob 5. uri točno pa društveni sestanek- Naproeeni so vsi tovariši da j se ga udeleže. — Odbor, spisal režiser Leo« Pibroj bela. — Nitijmentu. Bila je ma>hna epizoda — pa punk- Metšl podaril prijatelju, ko j« imel tega za žensko. Menica, pismo in slika so v hermetično zaprtem skrivališču; bilo jih ys treba skrbno varovati na peti po> toorpa, kjer je toliko nevarnosti. — Ko dobi dekle ono pismo, bo Šla brez bojazni za onim dobrim prijateljem, kateremu jo je njen brat zaupa), — In kam naj jo peljal *lepi Markeče nc v svoj kraljevski ^T-ttJ? Tudi baktda to ieli, balada, ki jo je Mi- liora sania ustvarila v sanjah. — To bodo potem dnevi olinipskili radosti: med zmagoviiim bejem in zmagovito ljubeznijo! — In potem človek lehko napravi kcnec tako boju kakor tfubezni, kadar hoče. Če se naveliča, reče: «Bilo je majhno nesporazi»mljenic» — in potem se «bi!l (predlog zakona) odgodi za šest mesecev«, kakor pravifo v britanskem parla- talca vata lehkć nek __________^ _ ____ sac*a se ^ini ne, da vsak kovček tega bombaža j t um! Čez dveleti se lordTehkTož-enf z name-iiakoplje Človeku smrt. — In s kakim čarom 1 njeno mu vogvedinjo in črez deset let lehko pb9*va ta stralioviti prevratni načrt tista lju-J sedi na vreči volne ter ugan'a sedanji «šali» it _** . ________■ JU __f • it T • 't nasprotno politiko. «Lept Marko» in njegova čarokrasna nevestica! Ne govorimo več o tem. Taka fe mladina! ............Veter že nedolžnost, sama l^bezen. Kadar od- proU K^v.ci, je prinesel » tudi Zli- bezenska drama, ki je ž njim spojena! — Čarobno deklfc, ki fe zakleto v čarovniškem gra-e: »Prišla ie večerna sapica, — Ziblje sej roof čoln......» — Med petjem ne odvrača j o-Ci od gradu, id te vedno bolj bliža. O^tta. mračnega poslopja se leskečejo v svitu zaha-1 jajočega sobica, kot da bi goreli s plamenom, j — Pevcu se dozdeva, kot da bi iz enega »top-1 nega okna nekdo mahat proti n^eniu z betim; robcem. — Oni beli robec draži vse njegove j čute. Ne ridi, ne sii&i ne misfe na nač druzega.' — Čakajo ga, — spoznali so ga — ljubvjo ga! \ — Ne pazi na morje, samo tja gori zre. — Ne- j ka bela senca se nur približuje po temni morski mordrini. Videti je kakor kaka ladja, phi-joča pod površiiio — tolikšna masa je. Dve očesi se pošastno svetite. — Morske živali begajo pred pošastfo na vse strani — le pročf Ihtenfe pliskavic se oglaša iz globine. — Končni akordi barkaroie se zibljejo nad valovi: -Miliora ... Miliora .........Zdavnaj je ba pretekel rok, do katerega je bil «lepi Markom obljubil, da se vrne, m od tedaj je bil minil dan za dnevom in 'zaročenka je strmela vsrk večer iz stolpnega okna v morje, ©gledajoča si ^dra, češ katero ^e njegovo. Jadra ' so se prikazovala, jadra so se oddaljevala, a pred gradom ni pristala nobena jadrnica. — (Dalie). CENTRALA TflS? " M\WiKa M L 15,000.033 Hmm 15,100.530 Podružnice: G^ajs, ladsr, Dunaj- Affilrani zavodi: jacSr^R5Ha Banka Ee^grad in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, ErcegnovI, Je- senice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljobljasa. Maribor, Metković, No-vfsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Sibeolk, Tržič, Zagreb, NEVV-YORI<: VALPARA1SO: Frank Ssk&e? State Sank. £aaco ^idslfivo d^ Ckila. ' PUBŠBmSk ^m Bfl bioaiiiie MiM is m teftsđ ružim far ili ps 3 SU°L Na otlpoved vezane vloge obresUije po najugodnej^ii pogojili, ki jih sporazumno 3 stranko določa od slučaja do slučaja. ■ ©sJe v najem žagale (safes) »'•*« — Za vodo vi uradi v Trstu: Vis Cassa «£s šisfssrniio s^v. S — Via S, Klcold itav. I. Telifsn il 1463, 1793, im. mm »sISs ti 139 «812.39 ia oi 11.31 M &