Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
v.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j.Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 124
Letnik XI.
Celovec, petek, 9. marec 1956
Štev. 10 (724)
Tudi deželni zbor sklenil nove volitve
i
Čim je po brezuspešnih razgovorih med obema koalicijskima strankama o možnosti sporazumne rešitve nekaterih pomembnejših gospodarsko-političnih vprašanj padla odločitev, da bodo 13. maja nove parlamentarne volitve, je na Koroškem dozorelo tudi vprašanje novih volitev v deželni zbor.
Na zasedanju koroškega deželnega zbora minuli ponedeljek so vsi poslanci soglašali z mnenjem pravnega in ustavnega odbora, da bi povzročilo samo nepotrebne izdatke, ce bi volitve v deželni zbor izvedli šele prihodnje leto po poteku zakonito predvidene delovne dobe in da bi bilo vsako plodno sodelovanje v deželnem zboru in v deželni vladi bab ogroženo ali celo sploh nemogoče vsaj v času volilne borbe za parlamentarne volitve pa vse dotlej, dokler ne bi bila sestavljena nova Zvezna vlada. Zato so sklenili predčasno raz-'ustitev deželnega zbora in izvedbo novih de-elnozborskih volitev hkrati z volitvami v parlament.
Pred tem je deželni zbor pohitel, da je spravil pod streho še tri zakone, med temi _ tudi soglasni sklep, da bodo dobivali deželno-zborski poslanci v bodoče nad 3000 šilingov odškodnine mesečno namesto dosedanjih „pic-
lih“ 2000.
V razpravi o novih dezelnozborskih volitvah — pravzaprav je bila čisto odveč, saj so se itak vsi že vnaprej strinjali, da jih je treba .izvesti hkrati s parlamentarnimi — je prišlo do hrupnih medklicev in ostrih protestov, ko sta najprej dr. Alberti za VdU nato pa še prezident kmetijske zbornice Gruber za OeVP uporabila priložnost za nestvarno strankar-propagando. VdU-jev ec ni delal reklame Za svojo stranko, marveč za neko novo ^Orbn, ki je še komaj v povoju in ki nosi sicer lepo ime „stranka svobode1*, a se ji že v tem stadiju poznajo grde nacionalistične poteze dosedanjega VdU-ja, ki se je izkazal za nesposobnega za življenje in je zaradi notranjih krčev razpadel ne da bi bil kdo potočil solzo žalosti nad njegovo zasluženo smrtjo. Prezident Gruber pa je enostavno zavrtel ploščo, ki io bo OeVP v prihodnjih tednih še in še uporabljala, ko bo skušala natvesti volivcem, da bodo zgubili svojo osebno svobodo, če bodo glasovali za socialiste in da bodo slabše ž-iveli, če s petrolejskimi vrelci in bivšo nemško imovino ne bodo mogli razpolagati do-niači in tuji kapitalisti.
Socialistična internacionala odklanja pobudo iz Moskve
Na večdnevnem zased'nju generalnega sveta socaJistične internacionale, ki je bilo v Ziirchu, so se delegati socialističnih strank posvetovali o- mednarodnem Položaju, o vprašanju razorožitve, o političnem razvoju na Bližnjem vzhodu, obravnavali p- so udi pobudo, ki jo je dal rnoskovsk’ kongres za tesnejše sodelovanje med KP Sovjetske zveze in sociali-s‘iČnimi strankami zahodnih držav.
Tozadevno- so zbrani delegati socali-Jtične internacionale sicer zavrnili sleherno možnost us varjanja enotnih front 'n peptičnega sodelovanja s komunistič-nirni strankami, vendar je bila razprava v ?"Vezi s pobudo moskovskega kongresa brecej živahna. Britanska delegatka je zaspala stališče, da bi morrl b'ti odziv ^modnih socialis ,’čnih strank na sleherni ^Varni predlog iz Sovjetske zveze poz-jven spričo dejstva, da je prišla na moskovskem kongresu do izraza očitna ®Prem,Gmba sovjetske polnilce. Švicarski ?‘eSat se ie zavzel z;t razširitev kul ur-n,h; športnih in gospodarskih stikov z vzhodnoevropskimi deželami in Soviet-° zvezo. Vsi udeleženci na zasedanju so
*	strinjali v mnenju, da se socialisti ,anko udeležujejo obiskov parlamentarnih tki e"1'^'h v Sovjetsko zveza povabljenih
Delega SPOe Probst je na zasedanju oroc-i o obisku avstrijske parlamentar-
*	, ,je£ac'je v Sovjetski zvezi, glavni ruk centralnega glasila avstiijskih so-
Pollak pa ie imel na zasedanju roulo o mednarodnem položaju.
Namestnik deželnega glavarja Krassnig je zavrnil nestvarna izvajanja OeVP-jevskega govornika in ga opozoril na njegovo preteklost rekoč: „Gosnod nrezident, Vi ste v letih 1934 do'1938 kot funkcionar Vaterlan-dische Front pomagali teptati človeško dostojanstvo in osebno svobodo in Vam ne pri-stoia, da govorite o teh za nas socialiste vzvišenih pojmih.“
Bolj mirhogrede a vendar dovolj očitno sta propagandista OeVP in VdU pred deželnim zborom razkrila tudi tiste svoje karte, s katerimi bo koroška reakcija tudi pri teh volitvah skušala izigravati in izpodnašati naoredne in demokratične pozicije v naši deželi. Oba predstavnika teh krogov sta se namreč zaletela v sedanjo ureditev dvoiezičnega šolstva in s tem pokazala, da se reakcionarji črnega in rjavega porekla na Koroškem ne zanašaio preveč na privlačnost svojih kapitalističnih
gospodarskih konceptov, marveč da bodo skušali svojo volilno demagogijo in slepomišenje z osebno svobodo okrepiti še z nacionalistično gonjo proti enakopravnemu življenju obeh narodov na Koroškem.
Demokratično in napredno orientirane množice volivcev obeh jezikov so v zadnjih letih vedno bolj vidno odklanjale vnašanje nacionalističnega hujskanja in narodnostne nestrpnosti v volilno borbo in sploh v politično življenje dežele ter so s svojim zadržanjem odobravale in potrjevale prizadevanja in potrebo po mirnem sožitju. Prepričani smo, da se tudi tokrat ne bodo pustile zavaiati na škodljive šovinistične pozicije, zavedajoč se, da bo treba usmeriti vse sile v to, 'da bodo z volitvami v državni in deželni zbor ponovno okrepljena izhodišča za utrditev in nadaljnji razvoj demokracije in socialističnih postojank v deželi in državi.
Jugoslovansko-nemška vprašanja rešena?
Prejšnji teden je prišlo pri razgovorih med jugoslovansko in zapadnonemško delegacijo, ki sita se trudili za uredi ev teriatev Jugcslavje do Nemčije, do resnejših težav in je izglodalo, da bodo- pogajanja ponovno prekinjena. Medtem pa je uspelo vodjem obeh delegacij, da st na torkovi seji odstranila vse težave, ki so še zapirale pot do medsebojnega sporazuma.
V dobro poučerih krogih zdaj namreč zatrjujejo, da je bil dosežen sporazum v
vseh najvažnejših vprašanjih in da je zdaj le še n'loga strokovnjakov, da izdelajo končno formulacijo sporazuma. Isti krogi celo poudarjajo, da bodo sporazum po vsej verjetnosti podpisali že jutri predpoldne.
Čeprav podrobno« i tega sporazuma niso znane, pravijo, da bo Nemčija plačal' Jugoslaviji 300 milijonov mark, kar je vsekakor uspeh za Jugo-slavjo, saj so nemški zastopniki prvotno vztrajali le na polovični vsoti.
Neenotna politika na Zapadu
Da si tri zapadne velesile — Amerika, Anglija :n Francija — že dalj časa niso povsem eno ne v pogledih na zunanjepolitične probleme, ni nič novega. Toda to neenotnost so vedno- skušali prikriti s pub!'mi frazami o »popolnem' soglaša-nju«, dokler ni francoski zunanji minister Pineau pred dnevi javno- podvomil v pravilnost zapadne polivke in se pri tem znebil različnih izjav pesebro na račun ameriške poli ike, ki jo vod zunanji minster Dulles. Kot strela z j'snega so vplivale njegove1 besede, ko je zagovarjal možnost in potrebo po zbliža n-u z Vzhodom vsaj na gospodarskem in kulturnem področju, posebno še, ko je te svoje misli izrazil kratko pred! obiskom francoskih državnikov v Moskvi.
Medtem ko so v francoskih vladnih krogih skušali us variti mnenje, da Francija slej ko prej ostane zvesta obveznostim, ki jih ima kot: članica Atlantskega pakta, pa so v francoski javnosti in tisku vzbudile Pineau-jeve izjave nenavadno
ugoden odmev in pozdravljajo novo smer kot »najboljše sreds vo, da si Fran-c ja spet pridobi ugled v mednarodni politiki«. V tej smeri gre tudi izjava ministrskega predsednika Molleta, češ, da »ostane Francija zvesta vsem svo-jm zaveznikom, da pa tudi ne zamudi nobene priložnosti, da bi razširila krog svojih priiateljev, predvsem z napori, da bi izboljšali odnose med Vzhodom in Zapadem«.
Nova smer v francoski zunanji politiki je razumljivo vzbudila veliko zaskrbljenost pr' oatalih dveh iz »Velike trojice« in je takojšnj m obiskom ameriškega in angleškega veleposlanika pri Molletu sledilo povabilo angleškega min strskega predsednika Edena, n'j Mollet čim prej pride na obisk v London. Poudarjajo, da bo Eden ob tej priložnosti skušal doseči skupno poreč 1 o, v katerem bi z Molle-tom potrdila »francosko solidarnost do atlantske zveze in zvestobo do dosedanjih političnih smeri«.
Za 8. marec konferenca naših žena
V okviru Zveze slovenskih žena so se včeraj zbrale na svoji konferenc' številne delegatke iz vseh naših dolin. Za dan konference so izbrale 8. marec, mednarodni praznik demokratičnih žena, ker so tudi naše žene vključene v prizadevanja za lepšo prihodnos , za enakopravne odnose in mir med ljudmi in narodi ter za errkepravn' položaj žene.
Konferenca ie imela namen, da so se žene pogovorile o mnogih perečih problemih.
Po pozdravnih besedah ovarišice Oli-piceve se je predsedn k ZSO dr. Franci Zwitter dotaknil posameznih tremrno važnih nalog, ki spadajo tudi v področje dela v organizaciii žena. Nrto je tovarišica Milena Groblacherjeva. podala pregled o najvažnejših dogajanjih v svetu in doma er nakazala vrs‘o potrebnega dela in dolžnosti, ki pripadajo predvsem tudi ženam. O delu Zveze slovenskih žena v minuli dobi je poročala tovarišica Hilda Ogriscva.
Ker je ob zaključku lis“a konferenca še trajala, bomo o vsebini konference mogli podrobneje poročati šele v prihodnji številki.
Sovjetski državniki potujejo v London
Kakor smo že poročali, bosta sredi aprila odpotovala na obbk. v Veliko Britanko predsednik sovjetske vlade Bulga-nin in prvi sekretar komunist čre partije Sovjetske zveze Hruščev. V Veliki Britaniji se bosta mudila teden dni. V avdienco bosta sprejeta tudi pri kraljci Elizabeti II.
Prihodnjo sredo pa bo odpotoval na tritedenski obisk v Veliko Britanijo podpredsednik sovjetske vlade in minister za električno gospodarstvo Georgj Malen-kev, in sicer bo oficielno gost centralne oblasti z' podržavljeno električno gospodarstvo. V diplomatskih krogh v Londonu meniio, da ima nenadni obisk Ma-lenkcva velik polit čni pomen. Bri ansko zunanje ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da pripravi Malenkovu državni ob .sk in razgovore s predsednikom britanske vlade Edenc-m. Domnevajo-, da bo Malenkov nekaj časa celo privatni gost Edena.
Malenkov prihaja v London oficelno kot vodja sovjetske delegacije strokovnjakov za elektrogospodarstvo. Obisk bo trajal tri tedne, -o se pravi, da, se bo- lahko še pravočasno- vrn i v Moskvo, kjer bo poučil Bulganina in Hruščevr o svojih londonskih razgovorih, še preden bosta oba odpotovala v London.
Veliki udarci za Anglijo na Srednjem vzhodu
Pred nedavn m je jordanski kralj Husein, ki je veljal za najzanesljivejšega prijatelja Velike Britanije, kar čez noč zadal butanski politiki na Srednjem vzhodu hud udarec in jo- globoko razž'lil s tem, da je odstavil angleškega oficirja Glubb pašo s položaja poveljnika arabske legije v Jordanji ter ga izgnal iz dežele. Skupaj z njim so morali oditi iz dežele še nekateri višji angleški in arabski ofi-e rji. Generalni poročnik L B. Glubb je živel v Jordaniji cel h 26 let. Od le- a 1939 je poveljeval arabski legiji, ki šteje zdaj 20.0C0 z angleškim orožjem oboroženih vojakov. Glubb paša je veljal tudi za smbol angleškega vpliva v Jordaniji in v vsem arabskem svetu.
Izgon Glubb paše, ki so ga v Angliji označili za nasilie, nehvaležnost, ponižanje itd., so sprejeli v Londonu kot enega najhuiš h udarcev, ki ga je doživel angleški ugled na Srednjem vzhodu. Hkrai i je
v zvezi s tem slišati na vseh straneh zagrenjena vprašanja, kdo- je pravzaprav kriv tega poraza Anglije. Iskanje krivcev so začeli na dveh krajih, v Jordan ji in v Londonu, to je v centru, od koder vodijo posle angleške imperialistične poli ike. Kar se tiče Srednjega vzhoda, prevladuje mnenje, da je Glubb pašo strmoglavil kralj Husein, ki je svojo akcijo- kasneje imenoval »vračanje naših ukradenih pravic«. Prav zaradi tega je znaten del o-gorčenja naperjen proti temu nekoč zanesljivemu prijatelju. Za glavni vir poraza pa smatrajo vpliv Egipta in Nasera, ki ga dolže, da se trudi, da bi uničil angleški vpliv na Sredniem vzhodu.
Angleška politika na Srednjem vzhodu je vodila tudi do- povsem različnih mnenj med Londonom in Washingtonom. Zaradi dogodkov v Jordaniji se je Anglija obrnila na ZDA, da bi jo podprle s skupnimi akcijami v njeni politiki na Sred-
njem vzhodu. Vendar je Washington na to odgovoril, da angleške srednje-vzhodne politike sploh ni več, kar brez dvoma pomeni ostro obsodbo angleške polit'ke na tem področju.
Hkrati pa poudarjajo, da pomenijo dogodki v Jordaniji takorekoč nov uspeh prizadevanj, da bi osamili Trak, ki je član Bcgdadske zveze.
Po mnenju Londona je treba v Iraku s tem v zvezi pričakovati nove zaostri ve položaja. Zlasti potrjuje to domnevo tudi dejstvo, da so arabske dežele Sirija, Egipt in Saudo-va Arabija ob eh dogodkih v Jordaniji javno- izrazile svoje zadovoljstvo in čestitale Arabski legij , ki je svoječasno preprečila pristop Jordanije k Bagdadskemu paktu. V imenu treh arabskih dežel je predsedkrk sirske vlade Gazi zagotovil Jordaniji takojšno
(Nadaljevanje na 2. strani)

Avstrijsko bogastvo ne sme služiti tujim interesom
Eno izmed najbolj spornih gospodarskih vprašanj, zar' di ka erih sta se koalicijski stranki razšli in sklenili razpis novih volitev, je vprašanje, komu naj bi v bodoče služilo bogastvo, ki ga predstavljajo petrolejski vrelci v Avs"riii. Socali-stična stranka zahteva podržavljenje petrolejske industrije, dočim bi hotela ljudska stranka dopustiti tudi možnost udeležbe tujih petrolejskih družb.
O	tem vprašanju je na deželni konferenci štajerskih socialis ov govoril državni tajnk dr. Kreisky. Uvodoma je opozoril na to, kako so v prvi republiki inozemske kapitalistične družbe postopoma dobile odloč len vpliv na vrsto obratov težke indus rije in drugih za avstrijsko gospodarstvo najbolj pomembnih podjetij in kako je imela gospodarska krza leta 1929 za Avstrijo1 prav zaradi tega tako težke posledice, ker so inozemski de-narniki takrar čez noč odtegnli avstrijskim bankam svoje kredite. Toda prav tisti krogi, ki so imeli t'krat največ krv-de za gospodarsko katastrofo naše dežele — je dejal dr. Kreisky — zahtevalo danes repriva izacijo podržavljenh podjetij. Dokler je bilo potrebno pospravljati ruševine in doprinašati težke žrtve, so se str njali s podržavi jen jem, sedaj pa, ko je postrla podržavljena industrija najbolj ak ivna postavka v gospodarstvu naše dežele, naj bi prešla ta podjetja spet v privatno posest. Posledica tega bi bila, da bi se spet tuji kap’ tališ i polastili najbolj donosnih avstrijskih podjetij. Da bi zakrili te namene, so iznašli takoimenova-no »ljudsko akcijo«. Kdor pa pozna to plat gospodariva ve, da pridejo akcije s pokupom lahko v roke veleakcionarjev in s tem tudi podjetje pod njihov prevladujoči vpliv.
Državni tajnik je poudaril, da je s po-državljenjem najpomembnejše industrije danes nemogoče, da bi se v njej uveljavili tuji interesi. Danes je Avstrija gospodarsko zmožna življenja. S sklenitvijo državne pogodbe se je avstrijsko gospodarstvo
močno okrepilo, postalo ie lastnik rnibolj boga"ih petrole:skih vrelcev v Zahodni Evropi n je glede produkciie naf e na tretjem mestu v celotni Evropi. Vrednost naftinih polj cenijo trenutno na 80 do 100 milijard šilirgov, ‘o vrednos pa bi lahko še pom nož li, če bi na podlagi n'f-te razvili novo močno kemično industrijo.
Spričo dejstva, da načrp- Avstrija tri in pol milijona ton naf e na leto, je dr. Kre!sky zavrnil "iste kroge, ki sedaj postavljajo vprašanje, kdo naj nadzoruje o panogo gospodarstva. Ali je sploh možna d uga rešitev — je dejal — k'kor ta, da pripade to nadzo-s vo avstrijskemu ljudstvu po om podržavljeni te pomembne veje avstrijskega gospodarstva.
Spet pritožbe Južnih Tirolcev
Južnotirolska ljudska s"ranka je na svojem kongresu minulo nedelio pozvala obe podpisnici Pariške pogodbe, Italijo in Avstr jo, naj podvzameta vse potrebno, da bi bile življenjske pravice Južnih Tirolcev v njihovi domovini zajamčene v duhu pogodbe.
V resolucij' na naslov italijanske vlade zahtevajo Južni Tirolc’ razširitev avtonomije in prenos odločanja o javni stanovanjski gradbeni dejavnos"i, o posredovanju dela in delovni nspekciji v pristojnost južnotirolskih pokrajinskih oblasti v Bozenu. S tem hočejo zavreti postopno potujčevanje niihove dežele potom načrtnega priseljevanja Tal janov, ki je, kakor poudarjajo v resoluciji, že tako daleč napredovalo, da Južna Tirolska zgublja svoj narodnostni zn'čaj in da preti nevarnos", da bi Pariška pogodba sploh zgubila sm’sel. Podčrtali so tudi, da italijanska vlada proti temu ničesar ne ukrene, čeprav je pogodbeno obvezana in čeprav tudi itriijlanska ustava predvideva posebne ukrepe za zaščito jezikovnih manjšin.
Južni Tirolci se nadalje pri ožujejo, da določila Pariške pogodbe o avtonomiji niso še uresničena niti na kulturnem in šolskem področju, ter zahtevajo, da bi država prenesla tozadevno nadzorstvo v pristojnost bozensk h pokrajinskih oblasti.
Posebno n epov oljne, tako poudarja io, so razmere v javni upravi na Južnem Ti-
rolskem, kjer da je slej ko prej nameščenih več kot 90 od$"otkov Italijanov in kjer v uradovanju z domačimi ne ravnajo z nemšč no ko z enakopravnim uradnim jezikom, marveč odrejajo nemškemu jeziku v javrih uradih le značaj pomožnega jezika. V tej zvezi so v omenjeni resoluciji podčrtal’ zahtevo po upoštevanju nemško govorečih domačinov pri zaposlitvi v državnih služb'h skladno z dejanskim sestavom prebivalstva na Južnem T rolskem in pa priznanie pravice do enakopravne uporabe nemškega jezika v zunanjem in notranjem uradnem poslovanju.
Zakaj v zadnjem času ponovno beležimo dogodke, ki so v zvezi z južno"irol-skim vprašanjem? Zato, ker smo mnenja, da zapoa avljanje domačega prebivalstva, preziranje enakopravnosti njegovega je-z ka v javnem živlieniu in urrdih ter kratenje drugih življenjskih pravic narodnostnih manjšn ne more služiti mirnemu in priia"eljskemu sožitju med sosednimi narodi in državami, ne glede na to al’ so e pravice zajamčene avstriiski na^ rodnostni manjšini v Italiji s Pariško pogodbo ali pa našemu ljudstvu na Koroškem z Državno pogodbo. Obe sta mednarodno obvezni pogodbi ’n bi njuno izvajanje po besedilu in duhu ne smelo biti predmet izigravanja in zavlačevanja n’ti na Tužnem Tirolskem niti pri nas na Koroškem.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Traktorji v avstrijskem kmetijstvu
V avstrijskem kmetijskem gospodarstvu uporabljajo okoli 53.000 trak'or jev. Elektro-motorjev imajo v kmetijstvu 285.000, dočim so jih imeli leta 1939 samo 82.000. Motornih kosilnic je 38.000, leta 1931 pa jih je bilo samo 301.
Proizvodnja papirja
Avstrijska papirna industrija je minulo leto proizvedla 396.441 ton papirja. V primeru z le om 1954 se je proizvodnja papirja dvignila za osem odstotkov.
V ZDA lani 4200 stavk
Iz poda kov ministrstva za delo ZDA je razvidno, da je bilo lani v Združenih državah Amerike 4200 delavskih stavk, v katerih je sodelovalo 2,751.000 delavcev. Ameriška industr ja je izgubila zaradi stavk 28 milijonov delovnih dni. Povprečno je vsak delavec stavkal 11 dni. Nekatere stavke so 'rajale dva in več mesecev, namen vseh stavk pa je bil zvišanje mezd.
Ogromne investicije Fordovega podjetja v Evropi
Fordovo podjetje je razen v ZDA invest ralo v zadnjih desetih letih nad 500 milijonov dolarjev, pretežno za izgraditev novih 'ovarn. Po drugi svetovni vojni je samo v Anglij-, Kanadi in Zapadni Nemčiji vložilo okrog 455 milijonov dolarjev. Največjo tovarno je izgradilo v Angliji, za kar je vložilo 168 milijonov dolarjev in lahko proizvaja 1500 avtomobilov dnevno. Pred dvema letoma so jih izdelali samo 960. V Zapadni Nemčiji pa bo vložilo v svojo novo tovarno 50 milijonov dolarjev ter bo letno pro z-Vajala nad 100 tisoč avtomobilov, naspro i 50.000, kolikor jih proizvaja danes.
Lepi uspehi na slovenskih šolah na Tržaškem
Sredi preteklega meseca je »Primorski dnevnik« objavil zanimive statistične podatke balijanskega vladnega komisariata, ki govorijo o dokaj dobrih učnih uspehih slovenskih šolarjev in dijakov v šolskem letu 1954/55. Čeprav so bili ti podatki objavljeni z zamudo1, saj je minilo od preteklega šolskega leta že mnogo časa, so še vedno zelo zanimivi, saj odražajo stanje in napredek šolstva v Trstu in okolici.
V	vseh slovenskih osnovnih šolrh je bilo v pre"eklem šolskem le u 1963 učencev, od katerih je izdelalo in torej prestopilo v višji razred ali zapust lo šolo 1833 učencev, prdlo jih je le 130 ali 6.6%, kar brez dvoma govori o velikem trudu in naporih, ki jih vlagajo slovenski učitelji v svoje vzgojno in izobraževalno delo zato, da bi otroke čim več naučili in za-gotovli čim boljši učni uspeh na slovenskih osnovnih šolah.
V	srednjih šolrh je razmerje nekoliko drugačno, kar je razumljivo, saj srednje
šole niso več obvezne in se v eh pred dijake pos"avlj*ajo< znatno večje zahteve. Vendar pa je tudi v večin’ srednjih šol na Tržaškem uspeh zadovoljiv, kljub temu, da je treba premagovati številne težave, kot so pomanjkanje primernih pros o-rov, kabinetov, izšolanega učnega osebja in podobno.
Slovensko uč teljišče je obiskovalo 100 dijakov in dijakinj. Izdelali so s 87 odstotnim učnim uspehom. Slab uspeh je bil na višji g’mnaziji — na klasični in realni — kjer je od skupno 242 dijakov padlo 45 odstotkov dijakov.
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da na slovenskih šolah v Trstu in okolici s'remija za tem, da se vzgoji čim več sposobnih intelektualcev, ki bodo znali zastopati in braniti interese svojega naroda, da se torej vzgoji čim več strokovno sposobnih ljudi, kjer pa je rezultat končnega učnega uspeha odvisen ravno od tega izbora v šoli sami. Napreduje lahko samo tisti, ki se trudi, ki stremi za znanjem in dela, da doseže dober učni uspeh.
Porast izvoza in proizvodnje Slovenije
V letošnjem januarju je Slovenija izvozila blaga za 836 milijonov dinarjev, kar je za 21 odstotkov več kakor lani v tem času. Predvsem se je povečal izvoz industrijskih izdelkov, zlas i proizvodov barvaste metalurgije. Največji odjemalec je bila Italija, na drugem mestu pa Avstrija.
Kljub težavrm v preskrbi z električno energijo je industrija Sloven:je v letošnjem januarju povečala proizvodnjo za 4,5 ods otka v primerjavi z lansko januarsko proizvodnjo. Znatno povečanje so dosegle železarne, tovarne radio-apara-tov, proizvodnja papirja, taninskega in celuloznega lesa ter premogovniki.
Veliki udarci za Anglijo na srednjem vzhodu
(Nadaljevanje s 1. strani) finančno pomoč za slučaj, da bi Velika Brijanija zdlaj uk’nila svojo vsakoletno podporo v znesku 13 milijonov funtov. Še posebnega pomena pa je Gazijeva izjava, da bodo tri arabske dežele smatrale sleherni napad na Jordanijo za skupno stvrr in bodo v takem pr meru prihitele Jordaniji na pomoč.
Odmevi na dogodke v Jordaniji so zelo različni. V ameriškem tisku skušajo
pomilovati ljudstvo, ki da si je s tem zaigralo širokopotezno pomoč dobrega strica iz Anglije, v Moskvi pa pišejo, da pomeni odstavitev angleških oficirjev »veliko zmago jordanskega ljudstva v borbi za osvoboditev izpod tuje nadvlade«. Angleži sami pa si očitno še niso opomogli od udarca, ki so ga utrpeli na Srednjem vzhodu, zrto le kot v omotici govorijo o tem, da je to klofuta britanskemu ugledu in več kot izzivanje.
Pariz. — Franco~ko-ncmška pogajanja na najvišji revni o vprašanju Posarja, ki so b la pred nedavnim zaključena brez vsakega rezultata, se bodo nadaljevala 17. marca, ko se ponovno sestaneta zunanja ministra obeh držav Pineau in Bren"ano. Medtem so o medsebojnih problemih razgovarjali strokovnjaki, ka erih zaključke nameravata Pineau in Bren ano proučiti na bllž-n;em sestanku, za katerega v francoskih političnih krogih kažejo precej optimizma.
New York. — Komisija za človeške pravice pr Organizaciji združenih narodov, ki je izdelala posebne deklaracije O' državiianskih, poli"ičnih, gospodarskih, socialnih in kul urnih pravicah, bo na svojem sedanjem zasedanju razpravbala o razširitv’ pravic človeka v smislu edorve rasnega razlikovanja v šolah in delovnem razmerju.
Berlin. — Kakor navaja »Berliner Zeitung«, obstoja v Vzhodni Nemč'ji želja po razširitvi trgovinskih odnosov med Avstrijo in Vzhodno Nem-č jo. Trenu"no je celotna blagovna izmenjava med obema deželama omejena na pogodbo, ki je bila sklenjena med trgovinskima zbornicama, ki pa seveda ne more zadovoljiti vseh potreb. Zato izražajo željo po sklenitvi pobbnega vladnega sporazuma, v okv ru katerega bi se medsebojno sodelovanje na gospodarskem področju lahko znatna povečala.
London. — Britanski minister za vojsko Anthony Head hoče v okviru 2-tedenskeg' potovanja obiskati C’per, Egipt in Libijo, kjer bo pregledal britanske čete in oporišča.
Pekmg. — Vladi Indije in Albanije s “a se sporazumeli, da uredita svoje diplomatske odno-e ir. izmenjata diplomatske predstavnike na stopnji pooblaščenih ministrov.
Kairo*. — Egiptska vlada je potrdila novi volilri zakon, po ka"erem bo priznana volilna pravica tudi ženskam in pripadnikom vojske. Za movke predvideva novi zakon volilno obveznost od 18. leta starosti dalje.
Oslo. — Norveški zunanji m nister dr. Hrhvard Lange, ki je že od leta 1946 na tem položaju in je zavzemal ugledno mes"o v norveškem odporniškem gibanju, bo letos aprila obiskal Jugoslavijo.
Bonn. — Parlamentarna komsijaza-padnonemškega Bundestaga je sklenila, dr se bo nova zapadnonemška vojska imenovala »Bundeswehr«. Predlog liberalcev, da bi se obdržalo ime »Wehr-macht«, je propadel.
Pariz. — Britanski minstrski predsednik Anthony Eden je povabil francoskega vladnega šefa na razgovore v London. Mollet se je povabilu odzval in se bo z Edenom sestal jutri. Proti pričakovanju Molle'a zunanji minister Pineau ne bo spremljal pri obisku v Angl ji, ker se trenutno mudi še na potovanju na Daljnem vzhodu.
London. — Vodja ciprskega gibanja za združitev Cipra z Grčijo, nadškof Makarios, je odklonil britansko ponudbo notranje samouprave, ker ta predlog ni ob se gr 1 poltične generalne amnestije ter razveljave sedanjih zakonov nasilja. Dejal je, da so britanski predlogi nezadovoljivi in bodo morali Ciprčani mirnim potom nadaljevati svojo borbo za samoodločbo.
Stuttgart. — Pri deželnozborsk h volitvah v z-padnonemški deželi Baden-Wiirttemberg je dobila naiveč glasov (42,6 %) Adenauerjeva CDU, ki bo imela v novem deželnem zboru 56 sie-dežev. Na drugem mestu so ostali social sti s skoraj 30 % in 36 mandati) sledi jim pa EDP, ki je dobila 16.6 °/» veljavnih glasov ter bo zastopana z 2} poslrnci. Zadnjih 7 mandatov si je osvoj la stranka beguncev, za katero je bilo odidanih 7.3 % glasov.
Zgleden primer enakopravnega sožitja
Od Beograda vodi prot" severu proga, ki spaja presolnico Jugoslavije Beograd z industrijskim mestom Zrenjaninom. Takoj dve postaji od Pančeva, t. j. kakih 35 km od Beograda se začenja ono področje bogate dežele Vojvod r.e, ki bi ga lahko imenovali mednarodno. Kdor se Stalno vozi po tej progi in prihaja tako v s ik z običajnimi potnki, tega niti ne opazi, kdor pa pride sem poredko ali pa celo prvič, bo presenečen, ko bo opazil, da govori v vlaku družba kar v več je^-zik h in se kljub temu med seboj sporazumeva.
Kako je to mogoče in zakaj?
Druga postaja od Pančeva je Kačare-vo. Na sicer mali železniški postaji izstopa ali vstopa vsakokrat kakih 100 potnikov: delavcev, k: delajo v beograjskih tovarnah, dijakov, gospodinj, kmetov i d. Ko se s kolodvora napotite v vas — ki že ni več vas, ker šteje 7000 prebivalcev — boste opazili široke ul ce, ki jih sedaj pokriva sreg, ki pa so poleti, pa čeprav prar šne, prijetne zaradi drevoreda, spomladi in jesen' pa gazite po debelem blatu, do-čim so ob hišah lepi pločnjki iz opeke. Ob ulicah so lepe moderne hiše. Vas ima javno razsve Ijavo, kljub temu pa se po ul'cah še vedno' zibajo ja"e gosi, kar je za Banat itak že nekaj povsem naravnega. Še pred 12 leti je to bila skoroda povsem nemška vas ali trg, toda Nemci so se z umikom nemške vojske zaradi političnega kolaboracionizma in rudi aktivnega sodelovanja v nacis ičnih formacijah umaknli pred narodnoosvobodilno vojsko in Rdečo armado in že leta 1945 so se v njihove hiše in na polja narel li kolonisti iz požgan h vasi Makedonije, Črne gore, Hercegovine in Bosne. Tu je ostalo le nekaj Nemcev, ki jih je sem naselila še Marija Terezija, v njenih načrtih, da bi te bogate kraje ponemčila.
Druga taka vas je Crepaja, ki je prav tako velika »vas«, le da je naseljena skoraj izključno s Srb . Vas je zelo bega'a, ker je zemlja rodovitne, kmetje pa marljivi.
Le nekaj kilometrov dalje ob isti strani proge vas bo' nagovoril kmet v neki čudni srbohrvaščini, ki ne pozna ne sklonov ne časov. Ta vas je Debeliača, ki prav tako šteje okoli 7000 prebivalcev, ki so skoraj vsi madžarske narodnosti. Tudi ti so se naselili sem *edai, ko so se Nemci naselili v Kačarevo. Njihova vloga je bila braniti meje avstrijskega cesarstva. Vas ima zelo veliko kavarno, ki bi delala čast kateremu koli velikemu mestu in v njej igra vsak večer orkester, ki posreduie številnemu občinstvu poleg čardaša tudi Lisz a, Čajkovskega, Verdija, Puccinija in druge velike mojstre. Da je ta vas madžarska, ne opazke le iz govorjenja prebivalcev v družbi in na ulici, ampak je madžarščina učni jezik v šolah, uradni jez'k v uradih in javnem življenju. Tudi na Javnih ustanovah, kakor seveda ▼ trgovinah in javnih lokalih so vsi napisi v madžaršč’ni.
Pohitimo še nekaj kilometrov dalje čez progo. Smo že v Kovačiči. To je vas, kjer žive samo Slovaki, ki so se sem nasel li pred dobrimi 150 leti. Tudi za to- vas bi lahko ponovili to, kar smo reki’ za madžarsko vas Debeljačo. Ko' zanimivost bomo navedli, da so v tej vasi, ki je prav tako številna, vsi člani krajevnega ljudskega odbora Slovak", da ne ponavljamo t^ga, da je učni jezik v šolah slovaški, na-Pisl v slovaščini itd. Nekaj razlike med
Stalni velesejem jugoslovanske knjige
Uprava Zveze književnikov in Zveza ^ložniških podjetij se pogajata o skup-|Jem organiziranju stalnega velesejma sodobne jugoslovanske kniige, ki naj bi bil vsako leto koncem oktobra ali v začetku Novembra. Ta velesejem je mišljen kot razstava vseh pomembnejših del domačih Pisateljev, objavljenih po le u 1945. Ve-^pjmi jugoslovanske knjige naj bi bili v n?ivečjih kulturnih centrih. K sodelova-n!u pa bodo povabljeni tudi tisti tuji pi-sateljj, katerih dela v Jugoslaviji največ Prevajajo, kakor tudi preds avniki tuj h za ozmških podjetij, ki so v stiku z jugo-ovanskimi. Prvi velesejem jugoslovan-..e knjige naj bi bil še letos v Ljubljani v Zagrebu.
prejšnjim" vasmi in to bi morda našli v zunanjosti, kajti vse dotlej omenjene vasi so bogate, njihove ulice široke, po ulicah drevoredi, pozimi sneg, sporni'di in jeseni bla o, poleti prah, toda v Kovačiči je opazki povsod zredni smisel za čistočo in pa dejstvo, da se je pri Slovakih narodna, noša dlje ohranila kot drugod in za~o srečujete tod dekleta izključno v narodnih noš'h z vsakimi škornji in udi mladeniči nosijo še vedro srajce z vezano narodno morviko. V niihcvih oblačilih je sploh mnogo razkošja, barv in vsestranskega bogastva. Prebivalci Kovačiče so zelo gostoliubni "n pri vsaki niihovi slovesnosti srečate goste iz sosednjih vasi. Sicer pa tudi sami povečajo slavja in praznike v ostalih bližnjih vaseh. Le v enem so ostali precej nedostopni, kar nikakor ni pohvalno: V letu 1955 so se namreč samo tri dekleta iz te velike vasi poročila z mladenči iz drugih vasi, ker se sicer ženijo odnosno1 možiio izključno med seboj v vasi — torej izkliučno' med Slovaki.
Zadnja vas, ki tudi spada v to »mednarodno področie« je Uzdina. V tej vasi ž’ve skoraj izključno Romuni. Vas šteje kakih 5000 prebivalcev. Za dobo niihove naselitve se točno ne ve, vendar se smar tra, da so tudi ti prišli sem v dobi for-m rania Vame krarine. Svoje običaje in navade so ohranili in njihove noše se1 edi-
2e pogled na prvo ovojno stran »Mladega roda« nam razodene, da gre za pomladansko' številka. Slika preds avlja kmeta, ki orje preko zime spočito zemljo1, da bo rcdla sad. Prav tako naj bi tudi ta številka »Mladega roda« rodila sadove in pomagala pri pouku šolske mladine. »Mladi rod« je brez dvoma vseskozi v veliko oporo učiteljem na šolah, kar je nemala zasluga sodelavcev, po večin" učiteljev, ki snov znajo izbra i, jo prirediti in urediti. Pri preletavanju lista srečamo pozrana imena sodelavcev, pc. tudi nepoznana in neizpisana.
Lepa uvodna narodna pesem budi kmeta k delu, nato tekst o škrjančku, ki ga zabava pri oranju. Tudi o zvončkih je treh' povedati nekaj besedi, saj oni naznanjajo pomlad. Anica. Černej pa pravi v svoji pesmici, da stari oče že lahko pokadi ppico tobaka na toplem soncu. Spis »Na vrtu« seznania otroke z delom na vrtu. Mati in otroci se trudi,o s preuredi vijo vrta. oče pa dela v sadovnjaku, o čemer govori članek »O našem sadju«.
Velika noč bo kmalu tu, z njo pr de letos tudi aprilsko vreme. Par besedi o aprilskem vremenu poživi lis*. Otroci spoznajo ljudske vere, šege in navade okrog Vel ke noči. Velikonočna je tudi
Reprodukcija van Goghovega »Sejalca« krasi ščitni ovitek in platn’ce knjige, ki jo je nedavno izdala Cankarjeva založba v Ljubljani: namreč roman »Kmetje« enega na j večjih francoskh pisateljev-realistov, Balzaca. Da je prevod v slovenščino izveden dognano in mojstrsko, za to jamči že ime prevajalca Vladimira Levs ika, ki je slovenskemu čitatelju odprl že premnogi pogled v svet tujih literarnih ustvarjalcev.
Honore de Balzac je v svojem ogromnem delu pod naslovom »Človeška komedija«, ki obsega dolgo vrsto romanov, z nenavadno močno fantazijo in z darom za opazovanje upodobil družbo svojega časa; or sal je na stotine človeških tipov in značajev. V tem ogromnem ciklusu romanov je pisaelj obdelal vsa področja tedanje Francije (Balzac je umrl leta 1850), največ pa se je posvetil malomeščanstvu, kateremu se tudi v »Kmetih« ne more izognir. Zato se tudi v ramenu, ki bi vsaj po naslovu moral bii v prvi v,rsti posvečen podeželju in kmečkemu človeku, čut:, da je pisatelj mnogo bolj povezan in poznan z meščanskimi razmerami. Hkrati pa je treba priznati, da so prav »Kmetje« eden izmed redkih njegovih romanov, v katerem je š rše posegel izven snovnega kroga meščanstva
ne lahko kosajo s slovaškimi nošami iz vas" Kovačiče. Njihovo folklorno bogastvo je znano po vsej Vojvodini. Niihovo kulturno-protve'no društva je lani odneslo prvo mesto in prvo nagrado na tekmovanju najboljših prosvetn h društev južnega Banata. Predcednik rjihovega ob-č nskega odbora — seveda Romun — je znan tudi ko pevec romunskih narodnih pesmi na radiu v Novem Sadu.
Tako smo se na kratko sprehodili po petih velik h va<eh ali trgih, ki se širijo ob 30 km do’gi progi, v katerih že deset-le~ia žive liudje razhčnih rarodnes nih skupnost". Razen novih naseljencev v Ka-čarevu so to že s ari prebivalci tega bogatega področja. Nekoč ie bilo’ med vasmi prccei nacionalnega ‘renja, ki so ga podpihovali razn’ politični interesi, ki niso imeli nikake zveze s potrebami in razmerami kraja. Danes pa se je to nekdanje negativno polit’čno trenje spremenilo raje v borbo za preš iž na kulturnem uveljavljanju. kar vsekakor pozitivno vpliva na niihcv kulturni razvoj. Kar se pa tiče nacicnaln h elementov posamezne skupnosti, so jim ti — kot smo že videli — itak zagotovljeni in zato se preb’val-ci 'eh vasi čutijo predvsem prebivalce Voivodine z vsemi usTezniirr pravicami in dolžnostmi in živijo> med seboj v zglednem prijateljstvu.
pesem Štularja, ki govori o »rolkanju« in drugem.
Za zemljepisni pouk na višji stopnji je zelo primeren spis »Podjunsko polje« z nazorno skeo (s krajevnimi imeni v obeh deželnih jezikih) in nadaljevanje k članku »V deželo faraonov« — »Egipt — dar oče'a Nila«.
List poživljajo časovno prirejene pesmice. Prav tako tud’ številne ilustracije priznanih slovenskih umetnikov. Razen tega so1 v listu vsebovane še druge pravljice in čbnki, ki pa niso časovno vezani in jih učitelj po po rebi uporablja. Mladi brale" naj bi tudi spoznali koroškega slikarja Avgusta Čebula. Zato jim »Mladi rod« postreže z majhnimi drobci iz njegove slikarske umetnost". Odlično zna umetnik posneti na pia no pokrajinske lepote Koroške zemlje.
Tudi mladi dopisovalci so str cu To-neju pridno pisali in stric je vsem skupaj lepo odgovoril.
Tretja s~ran ovoja pa je za bstre glave — dve križanki — in Grmova pe-sem za urne noge. Zadnja stran, ovoja pc je posvečena pridnim pevcem. Moremo le reči, da ie lis* pester in vsestranski, zato tudi priljubljen.
oziroma aristokracije, kjer se je počrnil kot doma. 1
Balzac je o svojih »Kmetih« sodil, da je to ena največjih knj g, ki jih je nameraval napisati, toda žal se mu to ni posrečilo v polni meri. Zato ta njegov roman tudi ni tako znan kot mnoga druga njegova, dela, s katerim' se je povzpel med pisatelje, sloveče po vsem svetu. Njegova dela so umetnine svetovnega pomena in gre Balzacu velika zasluga za mogočen vzpon svetovnega romana v prejšnjem in sedanjem stoletju. Le takemu umeni-ku je moglo' uspeti, da je naslikal človeške značaje, kakršni si stojijo nasproti v njegovih »Kmetih«, v risanju potez objektiven na obeh straneh, čeprav s srcem in sve ovnonazorno strogo' opredeljen. Če pisatelj pri tem svojem delu ni mogel docela iz kroga, ki sta mu ga. začrtala čas in njegovo gledanje na svet, potem je njegova umetnina toliko večja. Vsekakor drži, da se tudi v tem romanu kaže Balzacova močna pisateljska osebnost, ki zna prisluhniti bolečinam in težavam posameznikov in družbe ter biti zvesta resnici. Takoi bedo tudi pri »Kme ih« čudovite, z genialno Balzacovo pisateljsko močjo slikane podobe spletk, s remuštva, grabežljivosti in brezobzirnega pridobit-ništva vedno spet privlačevale stare in mlade bralce.
KULTURNE DROBTINEm
Velik uspeh dunajske razstave v Ljubljani
O razstavi umetnin velikih beneških slikarjev in kiparjev 16. do 18. stoletja, ki jo je prired 1 dunajski Umetnos nezgodovinski muzej v Narodni galeriji v Ljubbani, poročajo, da je doživela v pre-s*olnic’ Sloveniie popoln uspeh. Razstavo, ki je bila odprta natančno mesec dni, si je ogledalo skoro 20.000 ljudi, med nii-mi tudi mnogo obiskovalcev s podeželja in tovarn. V zadnjih treh dneh pred zaključkom je prišlo na razstavo toliko ljubi eljev umetnosti kot jih doslej še ni bilo opaziti na nobeni drug’ umetnostni razstavi v Ljubljani.
Heinejeva obletnica v Jeruzalemu
Ob stoletnici smrti Heinricha Heineja so v knjižnici Schocken v Jeruzalemu odprli veliko Heinejevo razstavo iz zasebnih zbirk. Med 600 razstavljenimi predmeti so originalni rokopisi njegovh glavnih del, vrsta doslej neobjavljenih skic, kakor tudi precejšna korespondenca. Poleg tega so zas opane tud" vse prvotne izdaje njegovih del- Brez dvoma predstavlja ta razstava bogat vir za študij Heinejevih celotnih stvaritev.
Nov katalog slikarstva v izdaji UNESCO
UNESCO je izdala, nov katalog slikarska, ki obsega reprodukcije 641 slik v črno-beli tehniki, in sicer najznamenitej-š h slikarjev vsega sveta, ki so živeli pred le"om 1860. To je že tretja, izpopolnjena izdaja kataloga, k" ga je UNESCO prvič izdala pred 'remi leti. V katalogu so zastopane reprodukcije podob staroegipčanskega slikarstva po scenah, japonskih uje>-dank, si k velikih italijanskih mojstrov renesanse in tudi del ki ajskega slikarstva. Cena kataloga znaša tri in pol dolarja.
Reliefi za raziskovanje Arktike
Po poroč lih moskovskega radia je institut za znanstveno raziskovanje Arktike sestavil svoj prvi atlas reliefov severnomorskega dna. Mape so sestavljene na osnovi nainovejših znanstvenih odkri ij. Mater al, ki so ga zbrali različni kolektivi sovjetskih arktičnih posta’, je popolnoma zadostoval za sestavo omenjenega atlasa. Bil je to vsekakor dragocen material, ki ga je bilo treba zbirati pod! najtežjimi pogoji in napori le'a in leta.
BBC začasno v zadregi
Angleška radijska družba BBC (Bri-tish Broadcasting Corporation) je odpovedala službo vsem člar.om orkestrov, med njimi tudi svetovnoznanemu BBC Symbony Orches ru, ker niso hoteli nastopati med stavko glasbenikov. Stavka je izbruhnila zaradi honorarjev, ki so jih prejemali tuji orkestri za radijske nastope. Če stavka ne bo kmalu končana, BBC radijska postaja začasno ne bo mogla oddajati glasbenih programov, kaj i plošče ne odtehtajo originalnih oddaj. Tud’ z nadomestnimi programi bo imela rad j-ska družba velike težave, zakaj angleška artistična loža in gledališki s ndikat so nasvetovali svojim člar.om, naj ne sodelujejo v programih, ki naj bi nadomes ili glasbene oddaje.
Pesmi osemletne Minou Drouet
Zb rka pesmi osemletne Minou Drouet, ki je izšla pred dnevi pri založbi Julliard, je najbolj brana pesniška knjiga v Franciji. Zan manje za skorajda neverjetno zrela dela mlade pesnice, ki je nastopila tudi v televiziji, je vzbudil predvsem prepir o njihovi av entičnosti. Deklico so pred kratkim sprejeli v društvo francoskih književnkov.
Dragocene slike zopet v Nemčiji
Dresdenska pinakoteka že ureja pro-s ore, v katerih bo ponovno strla razstava dragocen h slik. med katerimi so tudi Tizianova, Rubensova, Rafaelova, Rem-brand ova in druga dela ogromne vrednosti. Razstava teh dragocenosti, ki jih je galeriji vrnila Sovjetska zveza, je odprta sedaj v Vzhodnem Berl nu. Znamenita Dresdenska zbirka je obsegala nekoč 4700 del, med drugo svetovno vojno pa se je število del zreduciralo na 2202 deli.
NOVE KNJIGE Pomladna številka „Mladega roda“
Honore de Balzac: KMETJE
Novi pomočniki v rokodelski obrti v velikovškem okraju
P-' okrajnem uradu trgovinske zbornice v Velikovcu so nedavno p"ejeli naslednji rokodelski vajenci spr cevala za pomočnike: zidarji: Matevž Opietnik (mojster Karrer. Dobrla ves), Pavel Wernig (Moori, Vel kovec); mizarji: Jurij Preinig (Bukovnik, Srce), Anton Gelbman (Volau-tschnig, Velikovec), Jožef Jamer (Wun-tschek, Nonča ves), Raimund Kreuch (Klemen, Ošernca), Avgust Kreuzweger (Kreuzweger. Velikovec), Jožef Kriegl (Ko1 man, Tinie), Adolf Krištof (Pe 'k, Velikovec), Simon T^cherteu (Hafner, Blato/Galici:a); ključavničarji:	Rudolf
Jakosch (Pirker, Grebinj), Hanz: Opetmk (Kuehs, Pliberk), Herbe-t Rehbein (Vi-sotschnig, Pliberk); klenarji:	Friderik
Napetschng (Kumer, Velikovec), Dieter Somit‘ch (S?namer, Velikovec); v ostalih obrtnih s rokah so postali pomočniki: Janez Pičko (elektro-moj^ter Schubert. Velikovec), Rudolf Potočnik (mehar/čna delavnica motornih vozil Visotschnig, Pliberk), Ana Seutschnig (sedlarski mojster Seut?chn:g, Železna Kapla), Janez Pepelnik (čevljarski mojs er Wreschnig, Pl -berk); žensko krojaštvo: Marija Harrin-ger (Hutter, Dobrla ves), Marija Kužnik (Opetnik, Pliberk), Marija Mrak (Pou-schnar, Velikovec), Ingeborg Ra.unig (Lippnig, Velikovec); moško krojaštvo: Janez LeitsorJ (Hossl, Dobrla ves), Jožef Lpusch (Wautischer, Dobrla ves), Jožef Melhicr (Napetschn'g, Vovbre); nadalje pek: Gerhard Mori z (Nadrag, Pliberk) in mesar: Adolf Slugoutz (Perkonig, Velikovec).
V Mostiču so izsledili požigalca
Piromane imenujemo ljudi, ki so po naravi podvrženi stras i, da z užitkom gledajo velike požare ter jih tudi podtikajo, da zadostijo nagonu po abnormalni nasladi. Kleptomani pa so ljudje, ki najdejo svoje ‘zadoščenje v tem, da ne pustijo tujega blaga pri miru in kradejo iz nekega nepremagljivega nagona, čeprav jih k temu ne sili kakšna materialna po'reba, stiska ali pohlep po tujem imetju.
Kakor smo v našem 1’stu že poročali, so imeli v Mostiču v zadnjih dveh letih več požarov, ki so povzročili skoraj 2 milijona š lingov škode. Pred dvema tednoma pa je nastal v gospodarskem poslopju Jožefa Weissmanna spe1: velik požar, ki je poslopje uničil do temeljnega zidovja. Požarne brambe so se zaradi pomanika-nja vode mogle omejiti samo na zaščto sosednih obiektov. Nastalo škodo cenijo na okoli 300.000 šilingov.
Prebivalstvo je že ves čas imelo občutek, da mora r.ekdo podtikati ogenj, posebno še, ker je bil nas anek požara v vseh primerih podoben. Tudi varnostni organi so se temeljito bavili z reštvijo te zadeve. Končno je padel sum na desetletnega fan a, šolarja Herberta K., ki živi pri svojih starh starših. Brez pravega nadzorstva je 'elesno nekoliko zaostali otrok tudi v šoli slabo zmagoval 'n se je rad po'epal okoli. Ko se je tako govorilo, so orožniki fanta prijeli :n na veliko presenečenje je priznal, da je že dve leti zaporedoma požigal poslopja, edino iz veselja, da je z naslado gledal ogenj.
Ker fanta po kazenskem zakonu ne morejo klicat: k zagovoru, ga bodo spravili v kakšen vzgojni zavod.
Razne vesti iz Koroške
V mnogih krajih na Koroškem je grozila nevarnost, da bodo reke in potok i s-opili zaradi zaježenja strug z ledenimi masami čez bregove in da bo prišlo do poplav. Večja škoda je ob koncu tedna nastala v Wolfsbergu in jo cenijo na okoli 30.000 šilingov. Tudi v nekaterih krajih ob Metnitzu je pršlo do manjših poplav, ki pa niso povzročile znatne škode. V Št. Štefanu na Zilji je vdrla voda v kleti te in pri lične prostore pri gostilničarju Robišu. Voda je narasla do 30 cen-time~rov ter jo je požarna bramba odstranila s črpalkami. Tudi potok v Podgan pri Borovljah je stop i iz struge, da je voda vdrla v dvoriščne in kletne prostore posestnice Mfrije Schoffman. Zadnje dneve pa, kakor zagotavlja tudi vod-no-gradlbeni urad, nevarnost ni več tako pereča.
Beljak
Na Tržaški cesti na področju občine Vniškra je minulo nedeljo Janez Mlekuš, delovodja v podjetju Karola Pacheria v Beljaku, pred očmi svoje žene postal žrtev prome~ne nesreče. Z ženo sta šla na nedeljski sprehod ter sta hotela v bi Žiri pekarne Wiggisser prekoračiti cesto. Mož je ho el čez cesto prvi, dočim je žena ostala nekoliko zadaj. Na veliko nesrečo pa Mlekuš ni zapazi, da je v tem trenutku pridrvel osebni avto ter zadel v njega in ga povozil. Nemudoma so obvestili rešilno službe, ki je težko poškodovanega moža hotela prepel lati v boln šnico, vendar je "a že med vožnjo umrl zaradi preloma lobanje. Tragično preminuli je bil star 48 let, žena p: je ob nezgodi dobila živčni napad, Vozn k avtomobila, ki je zadel v Mlekuša, je bil Viktorio Georgi, lesr.i trgovec iz Celovca.
v
Zitara ves
Ko se je klepar Janez Markovič nedavno po štirinajstih dneh odsotnosti vrnil v sl anovanje svojega 59-letnega očeta Janeza Sicherjr v Ml nčah, ga je na'el mrtvega v postelji. Sin. je dne 17. februarja odšel od doma na delo k nekemu kmetu. Z očetom sta se domenila, da bo< prišel za njim ter tudi pomagal pri delu. Ko očeta le ni blo, si je sin mislil, da je moralo pri i kaj vmes, da ni mogel priti. Zato je
ostri sam ter se Je šele po končanem delu vrnil ter ugotovil, kaj se ie dogodila. Najprej so domneval, da je Sicher postal žrtev kakšnega zločina ter so obvestili sodno komisijo. Pri obdukciji pa so ugotovil', da je umrl za srčno hibo. Mož je ležal štirinajs1: dni mrtev v svojem stanovanju, preden ga je sin našel.
Apače
V le~ošnjem pus u str, pri nas sklen la dva mlada človeka zvezo za življenje in hočemo o tem dogodku, ki smo ga praznovali na prijetni in domači svatov-ščin, poročati tudi v našem listu. Saj izhajata oba, nevesta Ka rrina Jagovčeva, doma pri p. d. Zablačanu, in ženin Dolfe Kanci'?n, p. d. Lesjakov v Robežu, iz uglednih in zavednih slov en sk h družin. Obe družini sra storili v času najtežje dobe, ki jo je preživljalo naše ljudstvo, po vesti 'n prepričanju svojo dolžnost ter doprinesli svoje žr ve. Z-blačanove so nacistični nasilniki pregnali z rodne grude v pregnanstvo, kjer so moral deliti bridko usodo s številnimi izseljenimi koroškimi družinam1. Ženinov oče je bil partizan, brat pa je v partizanih padel.
Nevesta Katarina je svoiega izvoljenca povedla nr. Zablačanov dom, kjer bos a skupno v slogi in medsebojn’ pomoči zmagovala naloge, ki jih postavlja življenje. Mladima novoporočencema iskreno čestitamo!
Izredno zanimanje za koroški velesejem
Čeprav bo trajalo še pet mesecev, preden bodo odprli vrata letošnjega koroškega veleseima, javlja velesejmski odbor, da morajo že sedaj računati z aku nim pomanjkanjem prostornine. Razstavno področje je že do 90 odstotkov oddano ter je vodstvo prisiljeno posvetiti 'zboru razstavljalcev posebno pažnjo. Velesejmski odbor se drži načela, da je reba tudi letošniemu sejmu z-ugo^oviti lastnosti, ki bodo jamčile v prvi vrsti za uspeh, da bodo v prikaz reprezentativne posebnosti, ki bodo pr kazale iz najrazličnejših področij najboljše ter vsakemu obiskovalcu in in eresentu nudile vse, kar si od prireditve obeta.
V tem času lani je b lo za dobro tretjino manj prijav, ker so rrzlične koroške tvrdke raje razstavljale na dunajskem velesejmu, dočim so se za razstavljanje v
Celovcu zanimale mnoge inozemske tvrdke z enakim: proizvodi.
Posebno bogato 'n pes ro bo letos zaseden zabavni park s številnimi privlačnimi novostmi. Med drugim bo obiskovalcem na razpolago tud helikopter, s katerim bodo lahko1 podvzemtli krožne vožnje in zlete.
Važno je tudi, da je v pogajanjih uspelo, da bo letos znani beljaški semenj ob zgodnejšem terminu, in sicer v času od 14. do 22. juTja, ker je prekra ka časovna razdalja med beljaško prireditvijo in koroškim velesejmom precej neugodno vplivrla.
Lanski koroški velesejem so posneli v barvnem filmu, katerega so v propagandne namene predvajal' v raznih krajih v tu- in inozemstvu.
Železniška nesreča pri St. Martin-Sittichu
pred sodiščem
Minuli teden so se morali pred porotnim sod š čem v Celovcu zagovarjati kre -ničar Jožef Ehrlich, vlakovodja Jožef Gradischnig in prometnik Kurt Reisinger zaradi hude železniške nesreče, ki se je primerila meseca septembra minulega leta na progi med kolodvoroma St. Mar-tin-Sittich in Mauthbrucken. Pre'rešljiva železn ška nesreča, o kateri smo takrat poročali tudi v našem listu, je vzbudila veliko pozornost, saj je pri tej nesreči zgubilo življenje 10 oseb, 17 pa jih je bilo težko in 57 lažje poškodovanih.
Kakor znano, sta treščila tovorni vlak, ki je vozil v smeri iz Beljaka, in osebni vlak iz Št. Vida. Na postaji St. Martin-Sittich kretničar Ehrlich ni pos avil signalne rečice na »stoj«, kako- bi bil moral, in tovorni vlak je vozil dalje. Kretničar je to svojo usodepolno dolžnost iz nerazumljivega vzroka opustil, čeprav ga je prome nik o tem predhodno telefo-nično obvestil. Ugotovili so, da je bi kretničar v alkoholiziranem stanju ter je prišel bržkone utrujen v službo. Prometni uradnik Resinger je vlakovodji tovornega vlaka še z znamenjem prekrižanih rok dal avizo, da se bosta vlaka na •ej postaji križala. Vlakovodja pa je kljub temu vozil dalje, ker izhodna signalna roč ca ni bila postavljena na »stoj«. Prometnik sam pa od1 postajnega poslopja signalnega znamenja ni mogel videti. Kratke minute zatem je nas ala nesreča. Žrtve so1 pokopali, kretničarja Ehrlicha pa zaprli.
V obtožn ci je bil kretničar Ehrlich obdolžen kot glavni krivec nesreče, ki da jo je povzročil zaradi preveč zaužitega
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
VABILO
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu in Slovensko protvetro dru-š vo »Gorjanc « v Kotmari vesi bosta v nedelo dne 18. marca 1956, ob 19.30 uri, priredili
skupni pevski koncert
v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu.
Vedno z vesel lem poslušamo našo v srce segajočo domačo pesem, zato tud te priložnosti ne bomo zamudili ter se bomo spet v obilem številu srečali na tem koncertu.
Pevski koncert na Gurah
K zgornjemu vabilu na pevsko prireditev Slovenskega pro've'nega društva »B lka« v Bilčovsu in »Gorjanci« v Kotmari vesi dod jamo še neka era dopolnila. Koncert bo pod vodstvojn centralnega pevovodje Slovenske prosvetne zveze, znanega komponista koroških narodnih pesmi Pavla Kerniaka in njegovega sina solista M ra Kernjaka.
Med znanimi pesmimi bo na sporedu tudi več pesmi v novi priredbi, k' jih doslej še nismo slišali. Tako nam bodo med drugim zapeli novi Kernjakov venček »Mi smo mi, smo prJDravci doma«, »Gorjanska serenada« (večernica), ki je pravi original Kotmirčanov, potem pesem »Pomlad« po besedilu Podlesnika.
Za humorisi ične vložke med odmori bo skrbel znani domači humorist France Gasser, ki nas je že večkrrt razveselil z zelo posrečenimi domisleki.
Po koncertu bo v Miklavževih prostorih družabni večer, kjer se bomo med pevc, mladimi in starimi pevskimi veterani, še nekaj časa praiv dobro imeli; še bomo poslušali lepo petje in se v sproščeni družabnosti prijetno razvedrili.
alkohola. Os'ala dva pa sta bila obdolžena gerove krivde v službenem zadržanju. Ehrlich, ki ga poznavale' ne opisujejo kot alkoholika, je bil pred sodiščem popolnoma potrt ter je izjavil, da se ne čuti popolnoma krivega in sploh ni mogel pojasniti, zakaj je pustil tovorni vlak napi ej. Vsekakor je -ragični dogodek pripisati tudi človeški slabosti in pomanjkljivosti v njegovi doslednosti. Ehrlicha so obsodili na tri leta težke ječe, ostala dva pa so zaradi pomanjkanja dokazov krivde opr^s ili.
Spet smrtna prometna nesreča v bližini Podkloštra
Cesta ?mrti imenujejo cesto pri Pod-kloštru, kjer se je m nulo soboto ponoči spe' pripetila smrtna prometna nesreča. Žrtev nesreče je postal 55-letni zidar Julij Moder, ko se je okoli polnoči vračal iz neke gostilne proti domu. Zgodaj zjutraj je šel po1 cesti neki carinik in našel mrtvega delavca v mlaki krvi. Carinik je nemudoma obvestil orožnike, ki so1 vedeli, da je okoli polnoči voz 1 neki avto v smeri iz Beljaka. Voznik je smr no ponesrečenega Moderja pustil na cesti in odpelial dalje. Ko se je drugi dan sam oglas i pri orožnikih, je dejal, da ni vedel, da je povozil kakšnega človeka, marveč da je O' nesreči slišal šele pozneje. Ugotovili so, da je voznik, 24-letni zidar Franc Schmucker, vozil »črno« in da n ti nima nobenega dovoljenja za vožnjo. Zdravnik, ki je mrtvega delavca preiskal, je ugotovil, da je moral biti nesrečni mož takoj mrtev. Voznika so are rali in izročili okrajnemu sodišču v Beljaku.
Volitve v personalno zastopstvo pri okrajnem glavarstvu
v Velikovcu
Dne 29. februarja t. 1. so bile pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu volitve v personalno zastopstvo. Volilnih upravičencev je b lo 69, ki so se vsi poslužili volilne pravice. Za lis'o javnih uslužbencev — socialistična frakcija (Liste der offentlichen Bed ensteten — sozialistische Fraktion) je bilo oddanih 45 glasov, za svobodno listo okrajnega glavarstva Ve-likovec (Freie Lis'e der BH Volkermarkt) pa 20 glasov. Trije volilni listki so bili oddani prazni, eden pa je bil neveljaven.
V primeri z zadnjimi volitvami so socialisti napredovali za 9 glasov, dočim je OVP 8 glasov zgub la. V zas opstvu so skupno štirje mandati, od katerih po novih volitvah pripadajo trije socrlisi om, eden pa OVP-ju. Razdelitev mandatov je sedaj v razmerju 3:1, dočim je bila prej 2 :2.
Srečanje treh dežel
Jutri zvečer ob 20. uri bo v prostorih delavske zbornice pr reditev pod geslom: »Srečanje treh dežel (Dreilandertreffen)«. Avstrija, Jugoslavija in Italija bodo v slavnostni dvorani in v stranskih pros o-r h muzicirale, pele in plesale. Sodelovali bodo: Akademska narodna plesna skupina Marolt iz Ljubljane, Danzarini Luci-nico iz Gorice ter »Edelweiss« iz Celov-cr, ljudsk’ orkester iz Celovca in en kvartet. Igrali bodo trije plesni orkestri.
Tudi *a prireditev bo služila ter bo doprinos k tesnejšemu zbližanju in spoznavanju med narodi ob treh mejah, kakor tudi ciljem kulturne izmenjave.
asanaos
Petek, 9. marec: Frančiška Sobota, 10. mairec: 40 mučencev Nedelja, 11. marec: Sofronij Ponedeljek, 12. marec: Gregor Torek, 13. marec: Teodora Sreda, 14. marec: Matilda Četrtek, 15. marec: Klemen
Diplomati pred 3000 leti in danes
Ob pogledu na veličastna poslopja OZN ali pa na kakšno drugo palačo katerekoli moderne prestolnice se mora človek nasmehniti, ko prebere kronistovo poročilo izpred 3000 le : Minister in nje-ov osebni tajn k redita sredi desetih stro-ovn;akov na policah s papirusi. Uniformirani strežai in dva vratarja skrbita za dobro razpo'oženje visokega uradn ka. Od časa do časa šepre glavni vratar svojemu pomočniku: »Poškropi z vodo, da bo v uradu hladno1, šef sedi in piše!« Da, to so bili še časi. To je b lo zunanje ministra vo egipčanskega faraona v XIII. stoletju pred našim štetiem.
Tri troč let so zunanii uradi evrooskh držav še skoraj prav takšni. Le'a 1661 je »sončni krak« Ludevik XIV. ukazal celotnemu minis rskemu zboru, od ministra pa do zadnjega pisarja, naj mu pride poročat v Vincennes. Ministra so nosili v oblaz"n'eni rosilnici, njegov tajnik z obema najstarejšima pomočnikoma se je peljal v kočlii, oba mla;ša pisarja, ki sta morala skrbeti še za črnilo in papir, pa s"a jahala na konj h. Lahko je torej izračuna i, da ie ta važni urad štel šest Članov, uradnikov. Tega je že dolgo. Danes j'e na Quai d,Orsayu (sedež francoskega zunanjega ministrstva — op. ured.) že nekai tisoč uradnikov. Aparat se je povečal. povečali pa so se tud' stroški zanj.
Odkar ie dala italijanska, renesansa v XV. do XVII. stoletju prve prave diplo-
mate in odkar je kardinal Richelieu v XVII. s ol. napisal prva navodila za diplomate, so rasle naloge in število poslanikov. Danes v XX. stol. je moderna diplomacija nekako na višku. Toda, kaj je pravzaprav moderna diplomacija? Al' so moderni diplomati pametnejši od starih? Ali služi ogromni aparat s telefom in Morsovimi aparati in vsem drugim mednarodni politiki miru? Dovolj je skep-ikov, ki v to dvomijo.
Rojstna ura tako imenovane »moderne diplom'cije« je b la, ko so se Amerikanci pa tudi Sovjeti po prvi svetovni vojni pojavili na pozorišču svetovnega dogajanja. Zunanja polidka neke države naj temelji na istih načelih kot njena no ranja polit ka. Nova diplomacija je dobila tako svoj novi značaj, ki se kaže od tedaj v nepretrgani verigi javnih mednarodnih konferenc, kakršne so bile prej samo tajne.
Zanimivo opazovanje
Na otoku Ceylon je zaščiten prostor za diviačir.o. Čuvaj 'ega parka je z viso>-ke skale opazoval dogodek, ki ga je doslej v del samo malo ka eri človek: kotenje majhnega slona in vse ceremonije v zvez' s tem dogodkom. Takole opisuje svoic doživetje:
Kraj kotenja je bil sredi gostega pragozda na mali jasi poleg lagune. Očivid-no je ta prostor izbrala že prej mati in nien h osem »babic«, ki so stale okoli nje.
Sredi jase je legla ma i postrani. Njene pomočnice so stale okoli nje in jo božale z rilci. Ko se je približal čas kotenja, je postajala mati vedno bolj nemirna. Stalno je vstajala, menjavala prostor, na-pravila nekaj korakov sem in tja in zno-
Letalo in avtomobil, vse v enem
Po razn h časopisih in tudi v predfilmu smo že lahko videli nov tip kombi-rdranega vozila, ki se da uporabljati ko: avtomobil in kot letalo. To vozilo je
spremen! v avtomobil, menda traja samo 5 minut. Ko pa uredi vse, kar je pilot imel v mes u opraviti, se zopet odpelje na kraj, kjer je pustil zadnji del svojega
skonstruiral ameriški inženir Frazler Dougherti iz Sierre Madre. Pravijo, da tab. letalo za pristanek razmeroma zelo kra ko progo. P01 pristanku pilot odstrani krila z zadnjim delom letala ter odvije zračni vijak in se lahko z brzino 70 km oa uro odpelje v mesto. Da odstrani zadnji del letala od prednjega in ga tako
va legla. Medtem je izginilo sedem njenih pomočnic v džunglo; pri n;ej je ostala samo ena. Vendar s a se od časa do časa po dve vračali k materi, jo otipavali in spet odšli.
Porod je bil očividno lahak, saj ni dala mati niti glasu cd sebe. Ko je bil mali slonček na svetu, je mati vstala, napravila deset korakov in glasno zatrobila. Na 'a klic so prišle sam’ce živahna trobentajoč in so ljubkovale srečno mater.
Po'em je mati zopet legla, vseh osem samic pa je obrnilo svojo pozornost na novorojenčka. Ena ga je postavila previdno ra noge, druge pa so se sprehajale mimo njega in suš le niegovo1 zmršeno dlako s tem, da so s svojimi rilci posipale pecek nanj. To je trajalo nekako pol ure. Medtem se je mali slonov mladič že kar krepko pos avil na noge.
Nato je vstala tud' mati, gromko zatrobila in šla s hitrimi koraki k mladiču. Z rilcem ga je dvign la in odnesla proč od drugih. Previdno se je spustila poleg njega na kolena, da ga je lahko podojila.
Slednjič ie mati vnovič zatrobila, dv’g-nila mladiča z rilcem visoko1 nad svojo glavo in izg’nila v spremstvu svojih »babic« globoko v džunglo.
vozila in ga spremeni nazaj v letalo, kar traja baje tudi samo 5 minut. Na o pa se dvigne v višave in se odpelje domov. Tip takega vozila predstavlja tudi pričujoča slika (AND). Vendar doslej teh kombiniranih vozil še ne izdelujejo na tekočem traku. Je pa ‘udi še vprašanje, ali se bodo tal ko1 obnesla, da jih bodo kdaj serijsko izdelovali.
Zgodbe o angleški megli
Anglija se je nedavno spe' pogreznila v gosto meglo, k: postaja v meglenih dneh iz dneva v dan hujša, saj se v njej ujame ves dim iz tovarn in drugih industrijskih naprav. O tej megli si Angleži tudi letos pripovedujejo celo vrsto zgodb. Na kratko pcsnrmemo nekatere izmed njih:
Prva se nanaša na premogarja, ki je mimoidočega vprašal, kje je ta in ta hiša in v njej odprtina, da bo vanjo stresel premog. Naslednjega dne je ugotovil, da je skrbna spravil 4 vreče premoga v javno telefonsko celico.
Druga zgodba pripoveduje o šoferju, ki je v gosti megli ustavil avtomobil in stop i iz njega prav v vodo, ki mu je segala do kolen. Ob misli, da je zašel z avto-
Televizija — čudežno oko
Na sliki vidimo televizijsko kamero, s katero je možno opazovati procese v a omskem reaktorju ter napraviti različne posnetke. Tako televizijsko kamero so skonstruirali v Angliji. Kot vir svetlobe je pred objektiv kamere montiranih 5 žarnic.
mcbilom v rečno strugo, se je us rašil in se vrnil v kabino. Ves premrl od mraza je čakal dneva. Takrat pa je opazil, da stoji njegov avto na cesti zraven korita za napajanje živine.
In kaj se je primerilo nekemu Angležu iz Kenta? Z ženo sta šla v mesto. Boljša polovica se je ustavila pred izložbo, da b' si ogledala razs avljeni plašč iz krzna. Možu se je navsezadnje le predolga zdelo. pa je stopil pred izložbo in ženo potrkal po1 plečih: »Ali boš končno vendarle?« Bil je ves presenečen, ko je začutil na obrazu vročo1 zaušnico in potem iz megle poleg sebe povsem neznan glas: »Sv njar nesramni!« Njegova žena, ki je stala ob strani in je čutila moževo roko na plečih, se ni mogla načuditi, zakaj nekdo njenemu možu očita neotesano vedenje.
Razen rega si pripovedujejo Londončan" tudi zgodbo — pa naj1 je resnična ali ne — o nekem nurkem, ki je čakal na avtobus in mu je nekdo potisnil v usta pismo, ker je menil, da je tam poštni nabiralnik.
In to vse samo zaradi goste megle, ki pokriva mesta in kraje. Predvsem znana je londonska megla, ki vsako leto zah'e-va številne smrtne žrtve. Ljudje se kar dušijo v megli in dimu, postanejo bolni in končno shirajo, ker ne dobijo dovolj čistega zraka za dihanje.
Rogač je pogledal proti Gatovemu dnu barake in povedal zabeljen dovtip. Razpoloženje se je dvignilo. Spet so za nekaj ^sa pozabili na stavo.
Na dnu barake je bJo medtem prazno. Skledarjev hlapčič je še nekaj urejal na go-sP°'darjevem ležišču, a videlo1 se je, da se tudi njemu mudi na stavo. Rogačev po-8fad je bil popolnoma prazen. Na Dnevnikovem sta bila dva, ki sta iz princ pa ^dklanjala take vrs e stave, kakršne so bi-|e v tem ozračju večnega gladu pogostne, kakor so v najbolj revnih hribovskih va-^b v navadi požrtije ed ne, vse leto pitane svinje, ki jo zbrana srenja poje v dveh dneh, potem pa spe' vse leto strada.
Ec "er je sedel na robu Gatovega pograjaj ki je bil zastrt. Bil je ves sredi debe-hh cunj, lesenih deščic in žebljev. Delal jc cokle. Take preproste cokle iz lesa so hde v kampu moda. Marsikdo, ki je imel smisel za tako delo, jih je izdeloval ko' tekočem traku ’n prodajal. Pe'er se jih K lotil danes1 prvič. S kamnom je razbijal
po tankem lesu, da je odmevalo po vsem spodnjem koncu barake:
Tok — tok — tok .,. tok tok tok ...
»Tega dela bi se moral pravzaprav lotiti Polo, ki spi z Gatom, rekli so pa, da je Polo še slabši copatar ko jaz. Bojim se le, da Rogaču ne bo uspelo zavleči stave,« je mrmral sam zase.
Glavna stvar pa se- je odvijala za deko. Tam se je Ga'o — skrit za svojimi zastori — spustil na tla na nekem prostoru med zadnjim pogradom in steno barake. Prehod je bil prav tolikšen, da je človek lahko šel skozenj. Tla so bila iz dolgih, močnih desk, debelih po dva in pol centimetra. Ga'o je potegnil izpod zglavja majhno pilo in se z vso naglico vrgel na žaganje deske, ki je b la tik pod pogradom. Prežagati jo je bilo treba na dveh mestih v razdalji kakega metra in pol. Ta prežagani del bi po po rebi neopazno dvigali, zato da bi se skozi nastalo luknjo lahko spuščali v klet barake.
Tok — tok — tok . . . tok — tok — •ok .. .
Kadar je copatar udaril s, kamnom po žeblju, je Gato1 potegnil s pilo po deski. Šum pri piljenju je bil tako1 močan kakor običamo žaganje, vendar ga je Petrovo razbijanje močno razpršila. Le kdor bi bil natančneje prisluhnil, bi bil razločil:
Tok — tok žržržr — 'ok — žržržr — tok ...
Gato se je zagrizel v desko. Pila je bila
majhna, preprosta, iz navadne pločevine. Kos pločevine je s kamnom skrbno zbrusil in v treh urah je nastala kar uporabna žagica. »Če bi lahko delal počasi in nemoteno, bi to bilo lepo delo, tako pa ... 16vi Petrove udarce! Še bolj bo treba hiteti, da Rogač poprej ne zaključi stave! Rekli smo mu, naj zavlačuie, kolikor le more, ali dolgo to ne bo šlo! Če se ljudje spe' raztepejo po pogradih, moram odnehati, ker bi me slišali. In vse zvijače bi bile zaman!«
Z vso močjo je pritiskal in vlekel ža-gico. Včasih pa je le izgubil zvezo s Petrovim razbijanjem. »Zržr«-----------mu
je brez Petrovih »tok — tok!« zvenelo po ušesih in ga delalo nervoznega. »Zakaj Peter ne razbija venomer?« se je jezil, »kaj misli, da mora res cokle napravi i?« Spet je odmevalo. .. tok, tok, tok, tok, tok ... divje, neenakomerno, tjavdan. »Toje dobro1,« je sam pri sebi pohvalil Pe ra in spet vlekel pločevino.
Les se je polagoma vdajal; tanka, sveža bela črta in bela žagovina na umazanih tleh je vnetega žagaria hrabrila in podžigala. Ni bil vlažen, bil je moker od najxsra. V križu ga je bolelo. Ves čas je klečal, vedno pripravljen, da se vrže po tleh, če bi kdo odrinil Petra in nenadno pogledal za deko. Pilo bi skril pod sabo, s telesom bi pokril svežo čr‘01 in se napravil, kot da išče šivanko v polmraku pod pogradom.
Tedaj je trušč okrog mize odsekano prenehal.
Stava se je pričela.
Suhi, visoki fant je na Rogačev znak pograbil prvi hlebček. Z močnimi, belimi zobmi je trgal velike kose... potem je zagrabil gave'o z vodo in pil. Sled 1 je hlebček za hlebčkom . .. vmes so sirčki izginjali kot drobtinice.
»Daj, daj!« so ga spodbujali navijači z gornjih ležišč.
Fant je jedel vse hitreje. Sirčki, kruh, gavete, vse je grabil in odlagal z nekrn mirom in po določenem sis‘emu. Mišice na obrazu, ušesa, oči in mišice na vratu so mu krčev:to poskakovale.
»Stopi proč, Jaka!« je bilo slišati od nekod. »Če ga raznese, kdo te bo pral?«
»Vidiš, za to prvo polovico goltanja ga zavidam!« je padel od nekod lačen glas.
»Pa mu res gre, kakor bi hlode po drči spuščal!«
Tisti, ki so vložili v stavo svoje hlebčke in menaže, so bili trdi od napetosti. S strahom v očeh so1 buljili v požeruha, ki je s tako lahkoto pospravljal njihova kosila, večerje in zajtrke. S kakšna slastjo bi tudi oni jedli, a nimajo kaj. »Nikdar več take neumne stave,« jim je verjetno rojilo po glavi. Požeruh pa je mirno nadaljeval. Nobenega znaka ni bilo, da bo opešal. Nekatere je njegova neverjetna zmogliivos' tako prevzela, da so kar silili vanj. Gledali so ga prav od blizu, rahlo
« — Štev. 10 (724)
9. marec 1956
^r-
Z A GOSPODINJO IN DOM
Klofute so nevarne
Klofuta, ki jo daste v jezi, je najpogosteje kmalu pozabljena, nikakor pa ni 'a-ko nedolžna reč, kakor si mislmo, potem ko smo se opravičili ali pokazali, da nam je žal, ker smo nepremišljeno iavnali v navalu jeze.
Kot vsakdor ve, je uho podobno cevi, ki je na eni strani odprta, na drugi pa jo zapira zelo občutljiva membrana, ki ji pravimo bobenček. Iznenada zv san zračni pr'tisk — zlasti pri klofuti je tako — kai lahko povzroči, da bobenček poči.
Pri doienčk h je bobenček prak ično na površini, bolj ko otrok dorašča. bolj se pomika v notranjost. Iz tega sledi, da je bobenček v tem večji nevarnosti, čim mlajši je otrok. Če torej morate svojega otioka brezpogojno -elesno kaznovati — po treznem preudarku bi spoznali, da takšna kazen nikoli ni neizogibna — se ne dotikajte uhljev s plosko dlanjo kajti s klofuto lahko naprav’te otroku škodo, ki je vse življenje ne bo več mogoče popraviti.
Ker je o‘rokava tožba, da ga boli uho, lahko posledica najrazličnejših bolezni 'n motenj, se kot laiki nikdar ne ukvarjajmo z zdravljeniem. Skrbne mamice kaj rade vlivajo svoi m otrokom olje v uho, to pa je v devetih desetinah primerov ne le brez koristi, marveč celo škodljivo. Olje ima smisel uporabljati le, če se strdi
ušesno maslo, pri vseh drugih primer h pa boste težko našli zdravnika, ki b: predpisal zdravljenje z oliem.
O roku, pa tudi odraslemu lahko teče iz ušesa iz mnogih vzrokov, zato ie najbolje, če povprašate za nasvet sposobnega zdravnika, ki bo najbolje pomagal. Z oljem ali z vato, ki jo mašite oToku v ušesa, lahko včasih napravite škodo z dolgotrajnimi posledicam’.
Najpogosteiša in najbolj nesmiselna pa je uporaba vžigalic, zobo rebcev, lasnic in
drug h koničas ih predmetov za čiščenje ušes. Če bi se zavedali, da je sluh eden najbolj dragocenih čutov, bi se prav gotovo izogibali 'akega nesmiselnega in zelo nevarnega načna čiščenja ušes.
Klofute pa niso samo zdravju škodljive, marveč je telesna kazen sploh neprimerna za pravilno vzgajanie Poraščajoče ml? dir e. Prav iz teh razlogov dobro' premislimo, kako* bomo kaznovali našega otroka. N koli pa ne kaznujmo v izbruhu jeze.
Jetra in kri — koristno hranivo
Kri vsebuje zelo veliko beljakovin, nekaj vitam nov, maščob in mineralne soli in prav toliko vi‘amina B, kakor kruh, ki ga spečemo iz moke, ki je pomešana z otrobi. Njena prednost je v tem, da telo izrabi 90 % njene hranilne vrednosti. Uporabimo jo pri izdelovanju klobas, juh, svaljkov in raznih omak. Zlasti poznamo na deželi zelo veliko jedi, pri katerih uporabljajo gospodinje kri.
Tetra lahko vsestransko uporabljamo. Zelo prav bi bilo, če bi bila večkra‘ v sestavu našega jed lnika. Goveja jetra so razmeroma poceni, a vendar prav tako zdrava, kakor telečja. Samo da moramo goveja jetra, ko jih narežemo na tanke
rezine in jim odstranimo vse kožice, položiti v surovo mleko, da izgub jo os~er in neprijeten vonj. Na o pa jih z nekoliko moke hitro opečemo. Lahko pa jih tudi uporabljamo za razne cmoke, raguje n omake.
Prav tako kakor jetra, je zelo hranljiva vranica, ki jo lahko uporabliamo za vraničre klobase, vranične cmoke in za razne juhe in omake, kakor jetra.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Otrok ima gripo
V tem času se pri otrocih kr j rade pojavijo gripne infekcije. Grpa r.i samo neko določeno obolenje, marveč imenujemo s *em imenom različne bolezni, ki jih povzročajo^ posamezne klice, kot na primer bacil influence ali virusi A, B, C in tako dalje.
Pri otroc h se gripa pojavlja s sledečimi znaki: otrok težko diha skozi nos, pogosto kašlja in 'ma zvišano temperaturo, razen tega o rok nima apetita in je nemiren pri spanju.
Pri zdravljenju se je treba ravnati točno po zdravnikovih navod lih. Na noben način pa se ne sme uporabljati kar po lastnem preudarku raznih sulfamidnih preparatov, penicilin in podobno. Če ni komplikacij, pade temperatura pri o roku že prvi ali drugi dan.
Če ima otrok drisko — kar je pri gripi pogost pojav — ga je razen, vsega drugega treba spostiti, mu dajati namesto mleka čaj, zelo je tudi priporočljiva korenjeva juha, Če o rok prve dni po bolezni še n:ma pravega teka, se nikar ne razburjajte, ker to se večkrat zgodi.
V zvezi z gripo pride pri otrocih pogosto do vnetja srednjega ušesa. V tem primeru je temperatura nekaj dni zelo visoka, otrok je zelo občutljiv in milo joka, posebno če pritisnemo1 uho.
Lahko se tudi poiavi pljučnica in to posebno pri slabotnih in rahitičnih otrocih. V teh primerih je ‘emperatura zelo visoka, od 39 do 40 stopinj Celzija. Otrok hitro in težko diha, ima rumen obraz in večkrat rumenkaste ustnice. S pravočasno zdravnikovo pomočjo se dajo tudi te komplikacije uspešno ozdravri.
Kako se najuspešneje ubranimo1 te bolezni? Predvsem moramo skrbeti, da bo zrak v sobi, kjer otrok spi, vedno čist in svež. Zato mnogokrat prezračimo vse prostore, kjer se otrok in drugi gibljejo1. Prehlajenim ne dovoPmo, da se otroku približajo. Če ie mati prehlajena in ima opravka z malim o rokom, bodisi da ga previja ali mu daje hrano, naj da vedno čist robec pred nos in usta. Paziti je treba, da se otroka preveč ne pokriva, da se ne b' potil, ker je osnovni vzrok gripne infekcije prav v prehitri spremembi telesne temperature.
Dobre rezine
V 30 dkg presejane moke, ki smo ji dodali 1 pecilni prašek, zdrobmo 7 dkg surovega masla, pridenemo celo jarce,
1	rumenjak, 5 žlic mrzlega mleka, 7 dkg sladkorja in nekoliko limonine lup’ne ter vse skupaj pognetemo v gladko testo. Na. prtu, ki smo ga potresli z moko zvaljamo 'esto kolikor mogoče tenko, ga namažemo z marmelado in zavijemo trdo skupaj. Polož mo1 ga v pekačo, ki smo jo dobro namazali z maščobo, pomažemo zgoraj z bebakom, ki nam je ostal in pečemo v srednje vroči pečici približno 40 minut. Ko je pečena, takoj pokapamo z
2	žicama ruma in potresemo z vanilije-vim sladkoriem. Šele ko se ohladi razrežemo v tanke rezine.
Kaj vse vpliva na tek
Raziskovanja o vzbujanju tešenja apetita so dognala, da 'gra pri *em važno vlogo tudi barva svetlobe. Rumena ali rdeča luč pospešuje tek, medtem ko ga zelena in modra ovirata. Ta ugotovitev se tudi ulema z opazovanjem, da modra in zelena luč pomiriujoče vpl va' a na bolnike, medtem ko jih rumena in rdeča luč vznemirjata. Mimo svetlobe je tek odvisen še od cele vrste različrčh činiteljev. Ako na primer spustimo k živali, ki se je pravkar do sitega najedla in hrane niti ne povoha, drugo, sestradano žival, ki začne ‘akoj s slastjo jesti, potem se bo siti živali takoj zopet vzbudil tek.
Koristni nasveti
Večkrat se nam zgodi, da se nam prične kolcat in včasih je kar neprijetno, če se kolcanje noče us"aviti. V tem primeru nikar ne ugibaj, kdo misl' nate, ampak si rajši sam pomagaj. Zapri si nosnce s palci, ušesa pa s kazalci. Na o usta zapri in nekajkrat na debelo1 požri sl no, to bo prav gotovo pomagalo in vas marsikdaj rešlo neprijetnosti in zadrege v družbi.
Nekaj zelo neprijetnega so kurja očesa in žulji na nogah. Kakor je limona vsestransko uporabljiva, 'ako je tudi za zdravljenje kurjih očes in žuliev priporočljiva. Verjetno si marskdo tega ne bi mogel m'slri. Zdravi na ta način: na razbolelo mesto položi tenko rezino limone. Košček pritrdi na razbolelo mes~o se koščkom obliža in pus i tako obvezano mesto vso noč. Ta postopek ponavljaj več noči zapovrstjo, dokler kurja očesa ne bodo povsem izginila.
Ščetke za zobe se dobro očistijo v močni raztopini slane vode.
	
	Zveza slovenskih zadrug SVETUJE
	
„Bauernsegen“ — mnogostranski mlin r
Če smo zgoraj zapisali samo mlin, delamo temu stroju nehote krivico, saj priča njegovo delovanje, da je mnogo več kot običajni mlin. Tako nadome-stuje celo vrs’o drugih s rojev. Njegova uporaba kot mlin za zelena krmo, za seno in slamo, za gomoljaste sadeže, za sadje, za vse vrste žit in za razne tropine še ne izčrpa vseh možnosti. Uporabljiv je še ko: stiskalnica za grozdje in sadje (75 %> mošta brez stiskalnice visokega pritiska), kot mla*il-nica za deteljno seme, za mešanje raznih krmil itd. Praktično gledano na-do mestu je ta s roj: parilnik, krompr-jevo stiskalnico, reporeznico in dela boljše in cenejye kot vsak drug mlin na udar ali kladivo.
Za pogon zadostuje motor 2,5 PS. Tudi glede cene je tako ugoden, d3 prednjači pred vsemi podobnimi vrstniki.
Še lahko izkoristite zimski popust . . •
Kdor ima namen kupiti konjske grablje, mu svetujemo, da še izkoristi zimski popust, ki ga trenutno še nudi tvrdka »Dahl a«. Te grablje so že tako razširjene po naših kraj h, da jih vsakdo pozna. Pripravne so tudi za hribovite kraje, ker jih je mogoče »zložiti« in tako zož ti razdaljo koles, kar je nujno na hribovitih poteh. Zobje so dokaj elastični in se lepo prilegajo tlom. Stroj grabi č sto in prihrani mnogo delovne sile, ki je sed? j tako redka in draga na podeželju.
sklonjeni naprej, sami odpirali in zap:rali čeljusti in pozabili na vse drugo na svetu. Samo gostilničar Kocmur je bil miren. »Počakajte še, počakajte,« je rekel in strokovnjaško motril farna. Zanj je bilo vse to le zanimiva igra. Tudi če izgubi stavo, on ne bo lačen kakor drugi.
»Deset minut!« Rogač je zamahnil z roko in neprestano menjaval pogled: zdaj mu je obvisel na štoparici, zdaj na farnu.
Tok — tok — žržr. .. tok — tok — žržr... je odmevala s spodnjega konca barake.
»Še tri minute!«
Panjot na mizi ni bilo več. Sirčki so izginili. Preostale so samo še tri gavete zelenkaste čorbe z nekaj makaroni na dnu in z redkim plavajoč:m pesnim listjem, ki so mu na komandi rekli »zelenjava «. Fant je z bliskovito naglico zajemal in požiral tudi to. Zmaga se je nagibala na njegovo stran. Njegovi navijači so si oddahnili in hudomušno opazovali vedno bolj nesrečne obraze naspro'nkov.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. V fantovih ustih so izginjala zadnja peresca čorbe. Še nekaj žlic in vse gavete bi bile izpraznjene. Toda eno zadnjih žlic je bruhnil nazaj. Želodec se mu je uprl.
Gledalci niso takoj pršli do sape. »Uuu!« je bil razočaran odmev nenadnega preobrata. Kakor da bi fantov polom tik pred zmago porazil tudi nje. Tis i, ki
so že v’deli svoje hlebčke in sirčke za vedno izgubljene, so počasi oživeli in si oddahnili. Nastal je pravcati živžav. Kocmur pa je b’l samozavesten: »Ali nisem rekel, da ne bo pojedel?«
»O, pa le ni bil brez dna!« je nekdo modro ocenil nepričakovani poraz.
Fant je globoko sklonjen naglo izginil.
V baraki pa je živahnost bolj in bolj naraščala. Razgovorom o propadlem požeruhu ni bilo ne konca ne kraja: kakšno napako je naredil, ali je bil sploh sposoben za "o, kdaj bo poravnal račune in kakšne požeruhe so v življeniu že srečali.
Počasi so se ljudje razhajali proti svojim pogradom.
Gato je omahnil na ležišče. Fant je bil poražen, on pa je uspel. Bil je gotov. —
Peter pa je delal svoje cokle kar naprej, a zdaj zares.
STRGALNIK
»SRCE-AS«
»P'k!«
»Kontra!«
»Re!«
»Kaj čakaš. Rodi!«
Radovednež je mimogrede privzdignil deko. V polmraku je spoznal Gata, Pola in Črta. Čertega pa še nikdar ni videl — bil je Dušan. Sedeli so po turško na ležišču in hrupno kvartali. Poškilil je Gatu v karte. Takrat pa mu je Polo pred nosom zastri deko:
»Za hlebčke igramo.«
Drugi so igrali dalje, ne da bi odvrnili pogled od kart. Radovednež je odhajajoč vzkliknil s patosom:
»Kvartopirci, ne boste videli nebeškega kralievstva!«
Bilo je vroče julijsko popoldne. Dremavica je objela vso barako. Skledarja ni bilo »doma«, njegov hlapec pa je ležal že več dni. Lotila se ga je neka nova, neznana bolezen. Kuhala ga je huda vročina. Govorili so, da ga bodo poslal' v ambulanto, a dan za dnem so odlašali, češ da je 'am že prenatrpano bolnikov z enako boleznijo1.
»O, ti življenje! Samo to je dobro, da morama vsi umreti.. . Samo to je dobro . ..« je v blodnjah tožil hlapec.
Polo je privzdign i zaveso in pogledal prod trejemu pogradu na nasprotni strani. Tam je na zgornjem ležišču ždel Ajdovec. Na videz se je dolgočasil. v resnici pa je bil na preži. Temu molčečemu, samotnemu fantu, o katerem so mnog' mislili, da je prišel v kampa le po usodni pomoti, ni v bližini Gatovega pograda ušla nobena krenja in noben pogled.
Polov in Ajdovčev pogled sta se srečala. Ajdovčeve oči so bTe mirne. Komaj opazno je prikimal.
»Kontra!«
»Pik-as!«
»Srce-deset!«
»Dajmo! Riskiram!«
Igralska strast ie nekritična. Njenim žrtvam so tako pri srcu vedno enaki vzkliki in neduhovite domislice, da ne morejo brez njih in da jih večno ponavljajo kot papige.
Polo te strasti ni poznal. Spustil se je na *la med steno in pogradom ter dvignil desko. Ga‘o, Črt in Dušan so radi ali neradi odložili karte. Drug za drugim so izginili v klet. Polo ie za njimi zaprl pokrov. Potem je pokukal zza deke. Vse je bilo mirro. Aidcvec ga je oolrzil z budnim pogledom. Skledarjev hlapec je spet vzdihnil.
V kleti je bila *ema in skoraj hlad. Kakšno nasprotje z vročino in jasnostjo zgoraj! Le dva centimetra deske sta vmes in vse je drugače. Tipaie so se pomikali proti naspro’ni strani kleti. Z rokami so pazili na tramove, ki so bili vsevprek. Stopali so previdno, pre’zkušajoč trdnost stopinj. Tla so bila polna kotanjic. Visela so. Prav za*o, ker je bil svet nagnien, je imela baraka klet. Na levi je bila klet nizka, skorajda je ni bTo. Proti desni, kamor ie svet padal, pa je bila višja ko Dušan ali Gato. Gato jo je poznal že boli ko posebnosti svojega las-nega telesa. Ni po*; treboval vžigalice ali baterije, samo paziti je moral. Namesto oči so mu bile roke, noge, prsti. Hodili so skoraj tik ob zidu na desni, ker so 'am lahko šli zravnani.
(Se naddjuje)
9. marec 1956

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Štev. 10 (724)
Najvažnejše obratno gospodarsko vprašanje:
Poenostavitev kmetovanja
Names o petih in šes'ih ročnih delavcev sta ostala na kmečkem obratu le še dva, v izjemah kvečjemu trije za delo polnovredn' člani kmečke družine. Pri takem zmanjšanju donrče ročne delovne sile v gospodarskem načr u in smeri proizvodnje kmečkega obrata nikakor ne stoji več ra prvem mestu skrb za najbolj hrenzivno izkoriščanje prozvodnih sredstev, ko so na primer zemlja, setev naj-intenzivnejših rastlin, večanje š'evila ž -vine na enoto površine in podobno. Na prvo mes o prihaja vprašanje, kako urediti proizvodnjo na kmečkem obra'u, da bo kmečka družina še obvladala delo.
€nos{ranes{ v prizadevanju za olajšanje dela
V vseh letih, odkar se redčijo' vrš e delavcev po naših kmetijah, iščemo pri obvladanju dela izhod pretežno le v meha-n’zaciji poljskega dela. To potrjuje najmanj 50 gotpodarskih analiz naših kmečkih obratov in kme ij gojencev kmetijske šole Podravlje, ki sem, jih imel priložnost v zadnjem letu napraviti. To potrjuje ‘udi ogromen porast traktorjev s plug’ in kesilnimi napravami ter motornih kosilnic na vasi. Pri tem stremljenju smo izdali že težke tisočake, ne da bi pri tem b’stveno olajšali ročno' delo1 na kmečkem obratu. Nakladanje in. trošenje gnoja in gnoiil je še vedno ročno delo, prav tako nakladanje in večiroma tudi razkladanje in spravilo pridelkov. To pomeni, da smo z mehanzacijo pri ročnem ■delu sicer prihranili nekaj na delovnem času, v bistvu pa razbremenili le konja sn ga napravil’ še bolj nerentabilnega, kakor je pos al že po splošnem razvoju na kmetiji. Najtežja ročna opravila na polju pa so še vedno stvar človeške roke. Tu se zaenkrat potom mehanizacije tudi ne da dosti spremenit:.
£Ve pozabimo na hlevsko delo
Drugače je pri delu, ki ga zahtevala oskrba živine in kmečke druž ne. Predaleč bi šlo, če bi hoteli naštevati, koliko Qtpotrebnih transpor ov krme, vode, *telje in gnoja zahteva oskrba živine in koliko poti napravi kmečka gospodinja Po nepotrebnem zaradi neustrezne razmestitve skladišč in delovnih pros arov v naših poslopjih. Zamislimo se v svoj obrat in spoznali bomo, koliko težkega dela in časa bi si prihranili, če bi prenehali z enostranskim olajševanjem dela potom poljskih in travniških strojev, zato pa vodili več računa, o pravilnejši razni es itvi delovnh prostorov pri oskrbii živine in družine. Ne pozabimo, da nas hrez ograjene paše stane poleti oskrba in molža 10 goved dnevno 4 do 7 ur ročnega dela, 10 prašičev 2 do 3 ure, oskrba 5 oseb pa 5 do 8 ur, skupno torej 11 do 18 ur na dan. To delo mora biti redno opravljeno, tako ob košnji in žetvi kakor tudi pozimi, ko na polju ni dela.
Kaj torej napraviti za olajšanje dela?
Cd koti seme sladkorne pese
Sladkorna pesa sorte »Strubes griin-kopfige Zuckcrriibe — Sondertyp GK«, ki velja pri pitanju za najbolj izdatno peso in ki po pridelku in hranilnosti preka-*a krompir, je na zalogi pri semenarni pcbriider Bosch: n Ges. m. b. H. Wien ttl., Apos elgasse 25. Na 10 arov površi-ae se seje ca. 3 kg semena.
Kdor jo namerava pridelovati, naj jo *eie zaenkrat samo na manjši površini.
^onzumenfi krompirja so poslali izbirčni
^ teku lanske jeseni se: je pokazalo Ptjvpraševanje samo za izbranimi jed lni-mi sor ami krompirja. »Ackersegen« sko-faJ ni mogoče spraviti kot jedilno' sorto T denar.
Žlvslrija ni udeležena
Avstrija, je vsa leta zalagala nemški trg namiznim sadjem. Lani pa. je kot doba-7lt. J izpadla, ker so jo po kvalite i pre-esde Italija, Holandska, Švica in Fran-Clja. Prvič po vojni uvaža Nemčija sadje 'z ZDA. Kanade, Avstralije, Čile in Juž-Afrike.
Z mehan"zac:jo na polju smo v danih prilikah šli ako rekoč do skrajnosti. Nadaljnje olajšave so mogoče samo še v soseščini ali zadrugi. Preureditve, ki bi pomen le olajšanje dela in skrajšanje delovnega časa pri oskrbi živine in družine, so sicer mogoče, vendar pa zahtevajo mnogo denarnih izdatkov in morajo b ti na vsaki kmet ji posebej dobro premišljene. Najcenejša možnost, ki je povsod še premalo upoštevana, je še vedno poenostavitev proizvodnje v služb’ olajšanja in poceni've dela kmečke družine in v službi povečanja tržnega donosa kmetije.
Upoštevajmo, kaj spravimo
najcenejšim polom na trg
Pri vsem tem pa je seveda treba upoštevati ‘udi tržne pogoje. Ustaljeno in zadovoljivo ceno imajo danes žitO' in oljarice ter — kar je pomembno predvsem za manjše kmečke obra'e — piščanci in jajca. Če pride do zboljšanja cene, bo na
kmetijah, kjer dajejo krave po 2500 1 mleka n ki poceni pridelajo krmo, tudi mleko pomemben tržni proizvod. Prav žito, oljarice, kokošjereia in proizvodnja na hranilih boga e krme zahtevajo najmanj ročnega dela. Temu nasproti pa nas dosedanja površina okopavn, predvsem krompirja, močno obremeni z delom. Tržni uspeh pri krompirju je spričo prekomerne ponudbe in nizke cene, zlasti pa zarad’ neustaljenos'i trga in cene pitancev nezanesliiv. Z ozirom na delo je težka in zamudna tudi silokoruza, ki jo kaže do polovice nadomes iti s s branjem zelene trave in morebiti tudi listja sladkorne pece, o katere prednostih je bilo pred nedavn m govora.
Delovnotehr.ično zahtevajo v povprečju po hektarju površine krompir 540 ur, ozimna ošenica 200 ur, jari ječmen 150 ur, cgrščica (Raps) 230 ur, lucerna 150 ur in črna de el ja 100 ur letnega ročnega dela. Če upoštevamo ta delovni čas, po-
Gc svinja nima mleha
Pred nedavnim mi je potož 1 znanec iz sosednje vasi, da mu je svinja skotila 12 pujskov in da so vsi poginil, ker svinja ni dala mleka. Stara kmetica, ki je bila pri najinem pogovoru navzoča, pa je o podobnem pr meru za časa svojega kmetovanja povedala naslednje, kar sem si zapisal in povem naprej:
Imela sem lepo rejeno svinjo, ki je skotila 8 zdravih pujskov. Svinja je bila zelo mirna ’n je radevclje nudila seske mladičem. Mladiči so nekaj časa seske vlekli, nato pa jih cvileč izpus ili n tavali okrog svinje. Čudno se mi je zdelo, kaj je s pujski, zakaj ne sesajo. Potegnem za sesek, petem drugega itd., a v nobenem sesku ni blo mleka. Kaj zdaj? Čakam, dajem pujske k vimenu, pujski prijemajo za seske, ker pa še vedno ni bilo mleka, jih cvileč izpustijo :n odhajajo stran. Kaj naj zdaj storim? Kaj bo z mladiči, pa še tako lepi so bili? Pus ila sem dekle pri svinji in odšla v trgovino. V trgovini sem potožila ljudem, kakor je pač ženska navada, kaj se mi je zgod lo. Ženske so mi svetovale, naj jih navadim na cucelj. Neka bolj priletna ženska pa mi je svetova-
la, da v primeru, če svinia nima mleka, naj seske drgnem z domačim ogretim in slanim kisom, pa bo mleko priteklo. Jaz •akoj na delo. Segrela in osolila sem domači kis, vzela krpo domačega platna in seske gor n dol na rahlo ribala po vimenu. Svinji je menda to dobro delo, ker je bila pri tem zelo mirna. Vime je bilo zelo rdeče, tako da sem mislila, če mleko ne priteče, se bo v me vnelo. Po približno četrturnem drgnenju primem za seske. Na enem se je že pokazala kaplja mleka, tako, sem dala pujska zraven in začel je z veseljem vleči. Tako sem po vrsti vse pujske spravila k vimenu in jih rešila po>-g’na. Pujski so se napili in zaspali. Svinja je imela veliko mleka, pujski so krasno uspevali.
Pripominjam še to, da sem enkrat pozneje pravila o tem primeru nekemu naprednemu kmetu, pa mi je pojasnil, da je b’la svinja predebela in da je maščoba zamašila kanale, ki vodijo iz vimena v seske. Pri masiranju se je maščoba ogrela, da je mleko skozi prodrlo. Kaj je bilo pravi vzrok, ne vem. Vem le to, da je masranje vimena pripomoglo pujskom do mleka.	Miha pod. goro
tem nam za isto delo, kakor ga zahteva krompr, dajo vse druge rastline za polovico višji dohodek, ker zahtevajo manj dela in manj semenja in ker je njihova cena ali vrednost bolj trdna. In ' o je v naših prilikah, ko smo preveč obremenjeni z delom in ko je naš tržni donos itak nizek, izrednega pomena,
Pobro gnojenje in dobro seme nam bo odločilno povečalo naš zaslužek
V	poenostavitvi na polju bomo morali ri na povečanje površine žit in oljaric ter detelj na račun okopavin. Jasno pa je, da bo izdamost v te rastline vloženega dela toliko večja, kolikor se bomo posluževali izdatnega gnojenja, dobrega semenja in oskrbe posevkov s pomočjo mrežne brane, ogrodnika in poljske škropilnice. Kakor ca. 20 ali 50 °/o višji pridelek zrnja, ki ga dosežemo z dobrim gnojenjem, semenom ter zatiranjem plevela pri žitu, ne povzroč’ znatno več dela, tako je dobro gnojenje in oskrba lucerne, detelje in travnikov prvi pripomoček za boljše plačano delo v hlevu. Po tej poti bo namreč naša krma na hranilih bogatejša in bomo z njeno pomočjo dosegli za naše delo v hlevu večji priras ek in višjo molznost. In prav za spravilo pridelka trav in detelj imamo — bodisi na svoji kmetiji ali v soseščini in v strojnih postajah — ustvarjene že najbolj potrebne pogoje za olajšanje in poceni ev dela.
V	okvir takega poenostavljenja pa spada tudi ureditev pašnikov na pregone ali čredinke, ki bodo1 omogočili živini izdatno pašo od majnika do septembra, ko smo najbolj zaposleni s poljskim delom.
*
To so nekatera izmed vprašanj, ki v potrebi in stremljenju za olajšanjem dela kmečke druž ne še niso našla zaslužene pozornosti ne s strani kmetovalca, niti 9 strani kmetijske pospeševalne službe. Ako smo ob tem spoznali, da po. k olaišanju kmečkega dela in k boljšemu zaslužku kmečke družine za vloženo delo ne vodi preko kupovanja r.adaljnj h dragih strojev, temveč v prvi vrsti preko poenostavitve v naši rastlinski proizvodnji in ukrepov za olajšanje težkega dela in skrajšanje časa, ki ga zah evata oskrba živine in kmečke družine, potem naj bo to pobuda, da bomo prav v tej smeri po svojih kmetiiah iskali najbolj pripravnih poti k zadoščevanju tej nujni potrebi.
Blaž Singer
Ustvarjajmo si mešan gozd
Po dolgoletnih izkušnjah so gozdarski strokovnjaki spoznali, da ni najboljše gojiti enakomeren čist gozd in ga sekati na golo, kakor to delajo veleposestniki, temveč da je za manjše kmetije edino pravi načn gozdnega gospodar s va gojitev mešanega gozda s prebiralno sečnjo. Kmečki gozd naj je sestavljen iz več vrst gozdnega drevja in naj se nahajajo v njem na isti parceli vsi starostni razredi od mladega drevesca do starega semenjaka. V takem gozdu so gozdna tla dobro izko1-riščer.a, drevje ostane zdravo in odporno proti ve rom in snegu. Kmet pa ima za svoje potrebe na razpolago les vseh vrst in debelosti. V takem gozdu se tudi pomlajevanje navadno izvrši naravno.
Po gozdovh vidimo, da je še veliko kmečke gozdne zemlje neizkoriščene. Mnogo je v kmečkem gozdu redke zarasti in kratko-vejatega drevja, dosti pa ‘u-di zapleveljenih gozdov, ki so prepuščeni sami seb’. Naši kmetje so v raznih kmetijskih panogah zelo napredovali in dosegli lep napredek. Nisem pa še našel kmeta, ki bi imel vzorno urejen gozd. To je dokaz, da je potrebno še veliko praktičnega dela med našimi gozdnimi posestniki, da bodo dosegli najboljšo produkcijo in kvali eto lesa. Več kot doslej bo treba časa za vzgojo gozda in za izvedbo dela, ki je za vzgojo gozda potrebno.
Kmečki gozd se sam po sebi pomlajuje le tam, kjer so1 gozdna tla nezaplevelje-na in kjer še s'ojijo semenska drevesa. Do tega najcenejšega načina obnavljanja gozda pa ne more priti na zaraščenih tleh. Tu moramo poseči vmes in odstraniti gozdni plevel, po po rebi pa tudi zasaditi mlada drevesca.
Pod senco starih dreves uspevajo samo smreka, jelka in bukev, nasprotno pa zahtevata bor in mecesen že drugo leto ve-
liko svetlobe. V senci in med plevelom ne moreta živeti. Ako je dovolj zraka, ras eta bor in mecesen tudi v suhi in plitvi zemlji. Na mnog h krajih pa so gozdne površine tako zaraščene z grmovjem, da je treba najprej vse poseka i, preden je mogoče z uspehom saditi. To pa zahteva preveč dela naenkrat. Zaradi tega je v takem gozdu najbolje, da izsekamo ozke pasove in jih takoj posad mo z močnimi mladimi smrekami. To delo ponavljamo tako dolgo, da je posajena celo na gozdna površina. Pri tem pa skrbimo, da bodo imela mlada drevesca za svojo rast dovolj prostora. Razni listcvvci služijo zboljšanju gozdnih tal in jih odstranjujemo le po potrebi, če ovirajo posajena drevesca v razvoju. Drevesca, ki bodo potem čez leta 'varila gozd, morajo' imeti lepo krono. Če pa je mlado drevje pregosto, moramo slabše drevje izsekati in napraviti izbranim drevescem prostor za lep razvoj. Isto moramo napraviti, ko opaž mo, da je prišlo med drevjem do borbe za življenjski prostor. Drevesa, ki začnejo zaos ajati v rasti, moramo takoj posekati, še preden se posušjo. Pa tudi slabo razvito in krivo drevesje ter »dvojčke« je reba odstraniti, ako so v bližini še živa drevesa, ki bi ta prostor v par letih prevzela. Naprčno je, če z redčenjem in trebljenjem v gozdu odlašamo in čakamo, da bi dobili več porab-nega lesa in da bi se s tem delo izplačalo. Pregost gozd namreč daje samo šibka drevesa, ki proti vetru in snegu niso dovolj odporna.
Ako pustimo, da traja med drevjem borba za svetlobo in življenjski prostor več le‘, pride v rasti na debelost do popolnega zastoja. Takšen gozd ne producira nkdar debelih debel, vsled česar je letni prirastek minimalen. Tudi pri pregostem listnatem drevju zrastejo dolga
debla, ki proti snegu n’so odporna in ne napravijo nobene debeline, ki bi imela vrednost za prodajo.
Večkrat se pojavijo v gozdovih poškodbe vsled južnega snega. V tem primerit je s cer potrebno, da takoj popravimo napravljeno škodo zaradi nevarnosti širjenja gozdnih škodljivcev, vendar je treba paziti, da ne posekamo preveč in da ne pride do gol čav, ki dovoljujejo vetru, da še naprej ruši zdravo drevje. Taki goloseki so tudi vzrok, da se gozdna tla za-plevelijo in izsušijo ter postanejo narodovi'na. To preprečimo, ako pustimo ona drevesa, ki niso premočno poškodovana, stati še kakšno leto, da se zdrava drevesa dobro utrdijo in prevzamejo prazni prostor.
Ob prodaji lesa v mešanem gozdu maramo sami zaznamovati drevje, ki se sme posekati. Ako> ne sekamo sami, moramo strogo paziti da drvarji pri delu ne poškodujejo mladega naraščaja. Za sečnjo zaznamujemo predvsem staro bolno drevje, ki nima več pr’ras ka, nato ona drevesa, ki imajo okoli sebe že lep pomladek in nazadnje debelejša drevesa, katedrih mesto bodo prevzela sosedna drevesa. Po tem načinu sekanja nikdar ne bodo nastala prazna mesta, ki zmanjšujejo donos gozda.
Naša glavna naloga in skrb za bodočnost morata b’ti v tem, kako bomo povečali letni prirastek in zboljšali kval reto tehnično porab n ega lesa. Čeprav ima gozd dolgo razvojno dobo in marsikateri kmet pomlajevanje gozda, radi tega opušča, je že sam pogled v lepo urejen gozd za vsakogar razveseljiv, da ne upoštevamo, da nam urejen mešani gozd donaša redno in več, kakor pa. neurejen.
Vsak kmet, ki hoče veljati za naprednega, mora '.udi svoj gozd pravilno gojiti.
C.

Smučarska prireditev v Zahomcu
Ki'*ub neugodnim snežnim prilikam je Smučarska prireditev v Zahomcu zadnjo soboto, dne 3. t. m. nadvse lepo uspela. 37 tekmovalcev se je udeležila smučarskih skokov na 30-metrski skakalnici, ki so se borili za Ziljski pokal. Poleg 4 tekmovalcev iz Jugoslaviie so bili zastopani skoraj vsi znani koroški skakalci. Športno društvo v Zahomcu rmo pa je dalo lepo število 7 tekmovalcev, ki se jim fe pridružil kot osmi tekmovalec Slovenske fizkul urne zveze še Gabriel Hanzi iz Št. Janža v Rožu.
Čeprav je bil delavnik, se je zbralo veliko število gledalcev, ki so navdu^pno ploskali skakalcem, ki zaradi vremena na žalost niso dosegli siceršnjih d'ljav, pač pa je neugodni sneg zahteval od nih še večje napore in znanje. Prireditvi je prisostvoval kot zastopnik generalnega konzulata FLRJ tudi g. konzul Mladen Devi de.
Pri razdeDvi nagrad je v Rihtkovi gostilni v obeh jezikih govoril predsednik Slovenske fizkulturne zveze in domačega športnega društva tov. Tanko Wiegele, ki je poudaril, da si je zahomško športno društvo od vsega začetka postavilo kot cilj, s špornimi prireditvami služiti zbliževanju med narodi v deželi sami in preko njenih meja. Ob tretji mednarodni tekmi lahko ugotavlja, da je Športno društvo v Zrhomcu v tej smeri v polni meri uspelo in hoče zato nadaljevati začrtano delo v službi veličastne olimpijske misli zbliževanja med narodi in svetovnega miru.
Ko je podal besedo navzočemu predsedniku Koroške in Vzhodnotirolske smučarske zveze g. Albertu Bildste nu, je le-ta izrazil svoje zadovoljstvo nad uspelo prireditvijo in se zahvalil z-homški soseščin’ za nien trud in njeno sodelovanje. Tudi on je poudaril, da šport ne pozna razlike med narodi in je njegova veličastna naloga, da mimo vseh sporov in nesoglasij zblžuje narode in predvsem njihova mladino.
Ob uspeli prireditvi je želeti le to, da bi agilr.o zrhomško športno društvo uspe-
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45. 12.30, 17.00, 10.45. 22.00.
Sobota, 10. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi, od srca do srca
(slov.) —	10.00 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.02
Pestro mešano —	14.30 Pozdrav nate —
16.15	Odlični izbor — 17.10 Glasba iz filmov — 18.30 Kjer se poje, se ustavi brez skrbi — 20.10 Revija dobre volje.
Nedelja, 11. marec:
6.20	Zdaj prihaja lepi vigredni čas — 7,25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) —
8.00	Oddaja ža kmete — 9.10 Operetni koncert — 11.05 Veselo petje, veselo igranje —
13.00	Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate
—	16.00 Misli z nami — 17.00 Glasba ob peti uri — 19.00 Športna poročila — 22.30 Na lepi modri Donavi.
# Ponedeljek, 12. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zapiski iz domovine
—	9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Petro mešano — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slav.) — 16.00 Koncertna ura — 16.35 Znanje za vse — 18.45 Igra Rudolf Pilih (slov.) — 20.10 Glasba za milijone.
Torek, 13. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zdrav človek —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Dva koroška pesnika, Andreaš in Drabosnjak. (Zvočna slika J. Špicarja — slov.) — 15.30 Za ženo — 16.35 Znanje za vse — 20.10 Prenos iz Staatsopere „Maškerada“.
Sreda, 14. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski ma-gdcin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02
lo v svojem prizadevanju za zgotovitev započe"e zgradbe še nadalinje 60-metrske skakalnice, s čimer b> Zahcvmec brez dvoma postal novo središče zimskega športa na stikališču treh držav. Da so pogoji za 'o d'ni, je najleoši dokaz letošnja prire-ditev in prireditev ASKO naslednjega dne, ki sta se kljub južnemu vremenu lahko vršili, medtem ko so skoraj povsod drugod morali odpovedati zimske tekme.
Rezultati tekme, pri kateri si je Ziljski pokal ponovno osvojil lanskole ni zmagovalec Engele Mair iz Beljaka, so naslednji:
1.	in zmagovalec Ziljskega pokrla Engele Mair (Beljak), skoki 28.5 in
27.5	m, ocena 208.5
2.	Gustl W a c h t e r, (Vrba), 27.5 in
26.5	m, ocena 207.4
3.	Mato K r z n a r i č (Jugoslavija), 28.5 in 27 m, ocena 203.
Najboljši domači tekmovalec je bil Valentin W i e g e 1 e, ki si je v I. razredu mladine osvojil 2. mesto s skoki 22 in
Letošnji ostri zimski mraz, ki je pri i-snil tudi v deželah, kjer je takšno vreme običajno nenavadno, je povzročil veliko gospodarska škodo ter zahteval številne človeške žrtve. Ob koncu mrzle periode so na primer zaznamovali naslednje Številke človeških žrtev:	V
Avstriji 22, Franciji 230, Italiji 105, Tur-č’ji 72, Jugoslaviji 70, na Nizozemskem 63, v Angliji 58, na Danskem 42, v Nemčiji 39, Grčiji 30, Španiii 21, Švedski 21, Belgiji 18, na Portugalskem 18, Norveškem 15, v Šv’ci 14 in na Poljskem 4.
Ogromna gospodarska škoda je nastala na inven arjih, pridelkih in zaradi zastor ja industrijske proizvodnje. Tudi v naših kraj h je zmrznilo na primer veliko krompirja, deloma tudi semenskega. Iz Štajerske poročaio, da je zmrznilo veliko vagonov vskladiščenega sadja, ki ga letos
Pestro mešano —	14.00 Poročila, objave.
Operne arije pojejo solisti ljubljanske opere (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 18.45 Za ženo in družino — 20.10 Igra hollywoodski simfonični orkester.
Četrtek, 15. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Koroški zbori pojejo koroške narodne (slov.) — 15.30 Oddaja za ženo — 16.35 Znanje za vse — 20.10 Že vidim, že vem.
Peek, 16. marec:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Domovina in čas
—	9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Od pravljice do pravljice (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 18.45 Za delopust (slov.) — 20.10 Prometni kavalir.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22.00.
Sobota, 10. marec:
6.20	Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki
—	11.05 Za dom in žene — 11.15 Slovenske pesmi — 11.45 Pojte z nami, otroci! — 12.30 Kmečka univerza: Dosedanji uspehi kmetijske proizvodnje — 14.30 Pionirski kotiček — 14.45 Mladinski zbori pojo — 16.00 Koncert po željah — 17.15 Želeli ste — poslušajte!
—	18.00 Okno v svet — 18.30 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 11. marec:
6.00	Poskočne in vesele za prijetno nedeljsko jutro — 8.00 O športu in športnikih —
8.15	Slovenske narodne in domače popevke
in melodije — 9.00 Otroška predstava — .10.00 Družinski pogovori — 13.30 Za našo vas —	14.15 Revija zabavnih melodij —
15.15	Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Radijska igra — 21.00 Kulturni razgledi —
21.15	Melodije in ritmi, ki jih radi poslušate.
23.5	m ter je prejel oceno 159.8 ročke. Pr-v tako pa so se prav dobro izkazali tudi os ali člani domačega športnega društva.
ASKO-prireditev v Zahomcu
V okv ru tedna zimskega športa, ki ga je priredil ASKO (socialistična športna organizacija), so bili tudi smučarsk’ skoki, prvo no predvideni v Molrschachu, ki so jih zvedli zadnio nedeljo na skakalnici v Zahomcu. Tekme so se udeležili skorai vsi najboljši koroški smučarski skak-lc", poleg tega pa tudi gostje iz Jugoslaviie, ki so prejšnji dan sodelovali na prireditvi zahomškega športnega društva. Med tekmovalci pa so bili zastopani tudi domači zahomški smučarji, ki so dosegli prav lepe uspehe; zlas i sta se ’zka-Z'la Franc in Valentin Wiegele, ki sta v mladinskem razredu zasedla drugo odnosno trenje mesto. Najboljši je bil Gustl Wachter iz Vrbe, ki je skupno z Jugoslovanom Podlogarjem postavil tudi nov rekord na zahomški skakalnici.
ob dobri sadni letini niso' mogl; prodati, ker v mestih raje segajo po južnih sadežih, kar je v škodo domačih sadjarjev. Iz mnogih dežel poročajo o zas oju v industrijski proizvodnji, ker se je proizvodnja elek-rične energije občutno zmanjšala zaradi nizkega stanja vode in zmrznjenih rek.
Val mraza je, kakor sodijo, najbolj prizadel Francijo, Italijo, Turčjo, Anglijo, Jugoslavijo, Dansko, Grčijo, Nizozemsko, Španijo in celo prav na jugu Evrope ležeče dežele. Mraz je posegel celo' v Severno Afriko, kjer so Libijci in Maročani zmrzovali kot še nikoli.
Pred nastopom hladnega vala so na francoski rivieri začeli cve eti vrtovi, palme in ostala južna flora, katerim je potem mraz ogromno škodoval. Poročali so tudi, da so morali pustni veseljaki na
Ponedeljek, 12. marec:	,
6.25	Kvintet „Niko Štritif“ in Veseli godci — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Radijska šola — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo — 14.05 Radijska šola — 15.15 Partizanske in borbene pesmi narodov Jugoslavije — 17.15 Želeli ste
—	poslušajte! — 18.15 Iz slovenskih oper — 18.45 Narodne pesmi — 20.00 Mladinska oddaja.
Torek, 13. marec:
6.20	Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki
—	11.45 Cicibanom — dober dan! —- 12.00
Zbori in solisti pojo slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Za dom in žene — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Zunanje-politični feljton —	18.30 Športni
tednik —	20.00 Tedenski notranje-politični
pregled — 20.10 Igra Vaški kvintet, pojo Božo in Miško ter Rezika in Sonja.
Sreda, 14. marec:
6.20	Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki
—	11.05 Priljubljene popevke — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 14.35 Igrata orkester Herman Hagestedt in Paul Durand — 17.15 Želeli ste
—	poslušajte! — 18.00 Radijska univerza —
18.30 Modni kotiček —	18.40 Srbske in
hrvatske pesmi — 20.00 Lovci biserov, opera (Bizet).
Četrtek, 15. marec:
6.25	Od melodije do melodije — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Za dom in žene —
11.15	V glasbi po svetu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije iz filmov — 14.30 Novi filmi — 16.00 Glasbene uganke —
17.15	Želeli ste — poslušajte! — 18.10 Pesem skozi stoletja — 18.40 Igra Ljubljanski plesni sekstet — 20.15 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Prežih-popotnik skozi koroški svet.
Pe ek, 16. marec:
6.25	Dunajske melodije — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Za vsakogar nekaj — 11.45 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti
—	14.30 Zanimivosti doma in po svetu —
17.15	Želeli ste — poslušajte! — 18.15 Pojo Fantje na vasi — 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Brezposelnost na Koroškem
Ob koncu meseca februarja je bilo na Koroškem 21.864 brezposelnih, med temi 17.340 meških in 4524 žensk. Število brezposelnih je minuli mesec naraslo za 1738 o eb ter je prekorač lo r.ajvišje stanje, ki je bilo lani ob koncu meseca januarja, za 754 oseb. Največ brezposelnih pripada stroki gozdnih delavcev, k-terim sledijo gradbeni delavc' er delavci v lesno — predelovalni indus riji.
Dunajski pomladanski velesejem pred vratmi
Na ' iskovni konferenci za dunajski pomladanski velese'em je zvezni svetnik Porges poudaril še nekaj značilrih prednosti, ki jih bo nudila letošnja prireditev. Razstavlialo bo 4321 tvrdk, med temi 1841 'z inozemstva, med katerimi bo z 62 odstotki zastopana Zahodna Nemčija.
Propaganda za veliko gospodarsko prireditev je zelo 'nter.zivna ter so reklamno gradivo izdali v osmih jezikih, med temi tudi v srbchrvatskem. Tskovne konference je propag-ndni oddelek izvedel razen po vseh avs rijskih zveznih deželah rudi v inozemstvu, med drug’m v Hamburgu in Ziirichu. Poleg množine razstavijalcev ima veleseiem interes, da ga obišče tudi cm več obiskovalcev, ker so ti lahko kupci in interesenti od jutri -er koristni propaga^orji za prihodnje sejme.
V zadnii številki smo se dotaknili področja razsttve za kma ijsko gospodarstvo, ki jo dopolnimo danes še z eno zelo koristno novostjo na razstav:, ki bo prikazala . moderno, smo'mo in praktično gradnjo kmečkih domov in gospodarskih poslopij, ki naj bodo prikladnejši in ceneči ter bolj ustrezajoči sodobnim -eh-ničnim gospodarskim pripomočkom. Način stare, okorne in neekonomske gradnje kmečkih gospodarskih objektov se je preživel in trebn je računati z obnovo, ki jo zahteva novi čas.
Pomladanski velesejem na Dunaju bo od 11. do1 18. marca 1956.
karnevalu v Nic; zbežati s premraženi-mi in na pol golimi lepoticami v kavarne in hodmke, ker jih je pregnal hud snežni me ež. Iz Šparije poročajo, da je zmrznilo 60 odstotkov oranžnih nasadov. Podobno je bilo' v Italiji in Turčiji. Veliko je trpela tudi dvjačina in lepo so storili ljudje, ki so priskočili na pomoč s tem, da so ji polagali krmo.
O nesrečah so poročali z vseh koncev in krajev. Ponekod so drveli plazovi, drugod so bile poplave, povsod s:a sneg in mraz ogrožala ljudi in imetje.
Snežni viharji na Koreji
Minul' teden so področje ob demarkacijski črti na Koreji zajeli hudi snežni vi-harj’. ki so zahtevali veliko število človeških žrtev. Do štiri do pet metrov visoko je zapadel sneg in še ni nehalo snežiti. Radio z Seula je poročal, da je število smrtnih žrtev vojakov ob južnokorejski demarkacijski črti doseglo 100. dočim je bilo tudi med civ lis i veliko žrtev. Več ko 600 hiš se je porušilo' in preko 1500 ljudi je ostalo brez s rehe. Okoli 160 ri-bišk h čolnov se je potopilo ob obali, ker je divjal na morju silen vihar. Zaradi hribovitega terena je bila reševalna služba zelo otežkečena in je dovoz vozil nemogoč. Tudi poleti s helikopterji so bili zaradi viharjev onemogočeni. Večina vojakov, ki so umrl', so se zadušili v bunkar-jih. ki j h je pokril sneg.
Huda avtobusna nesreča v Južni Srbiji
Prejšnjo soboto se ie v bližini Priboja v Južni Srb ji dogodila huda avtobusna nesreča. Pri nesreči je zgubilo življenje 14 ljudi. Zaseden avtobus je zdrsnil na poledeneli cesti in se prevrn i v reko okoli 60 metrov pod cesto. Sedemindvajset potnikov je bilo ranjenih.
Prebivalstvo Švice
Po podatkih švicarskega statistčnega urada ima Švica 4,950.000 prebivalcev, V zadnjih pe ih letih je prebivalstvo Švice naraslo za 240.000 oseb.
RlADil O IPiRlOiO
□□nit
Občutna gospodarska škoda in številne človeške žrtve zaradi mraza