PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorskr
M.	dnevni
Ul. Momacchi E - PP 559 Tel. 10401 764832 (4 linije) Tlx 460270
0" "0 o- ► O
7. M ?-
u
Poitnim pMaae v gotovini Abb. poetate 1 gncp»
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 110 (12.435)
Trst, nedelja, 11. maja 1
Ob množičnih manifestacijah proti jedrski izbiri
Zadrega italijanskih političnih sil glede jedrskega energetskega načrta
Katastrofa ki sili
k razmišljanju
VOJMIR TAVČAR
Radioaktivni oblak, ki se je sprostil iz sovjetske nuklearke v Černobilu, je še vedno v ospredju pozornosti in tudi polemik italijanskega in evropskega javnega mnenja. Prepovedi ali nasveti ljudem, naj ne zauživajo zelenjave, naj pazijo na mleko, naj ne ho4ii-jo v stanovanje s čevlji, začasne prepovedi uvoza živil iz držav Vzhodne Evrope, so izzvali razumljivo zaskrbljenost, ki se je še stopnjevala ob nekontroliranem širjenju govoric, ob polemikah med državnimi organi, ob protislovnem ukrepanju. To je bilo še zlasti opazno v Italiji, kjer so k zmedi najbrž prispevali tudi nekateri mediji, ker so bili ali preveč zaprti in dovzetni samo za strogo uradne podatke, ali pa preveč odprti za neuradne govorice in številke. Mimo vseh kontingentnih polemik, ki jih je izzvalo sevanje, pa je katastrofa v Černobilu odprla dva velika problema: u-Poraba jedrske energije v miroljubne namene in zlasti za proizvodnjo električnega toka; odpravljanje posledic in škode, ki jo morebitne nesreče povzročajo v državnem predvsem pa v mednarodnem merilu.
Gradnja nukleark za proizvodnjo e-lektrične energije je bila od nekdaj sporno vprašanje zlasti v Zahodni Ev-vopi. Polemike, razprave, spori se vlečejo že vrsto let, zaostrili so se ob nesreči v jedrski elektrarni Tree Mi-les Island, po katastrofi v Černobilu Pa je na primer v Italiji pod vpraša-iem celotni energetski plan državne električne ustanove ENEL. Nasprotnici nukleark trdijo, da je atom neva-ren vir energije, ki lahko ima (Čer-nobil docet) nevarne posledice in bolj Cvarno kot drugi viri vpliva na okolje, predvsem pa je to vir, ki zaradi mož-nosti uporabe atoma v vojne nameče. zahteva skorajda militarizacijo e-cergije. Zagovorniki nukleark pa kot Slavni argument svoje izbire navajajo Pfedvsem dejstvo, da sodobna indu-®“"ijska država ne sme biti odvisna mi enega samega energetskega vira c* mora razčleniti svojo energetsko Proizvodnjo. Nuklearke pa so, čeprav le dobava goriva delno odvisna od mjine, domači vir energije, neodvisen od nihanj in muh naftnega ter Premogovnega tržišča. In v argumen-iranju svojih stališč se sklicujejo Predvsem na izkušnjo sedemdesetih et, ko je naraščanje cen nafte pomočilo italijanskemu gospodarstvu ^o hude težave.
Kot se vedno dogaja v takih polemičan in sporih, je del resnice v izva-Jmiiu obeh taborov. Kar še bolj kom-Pucira vsako odločanje pa je dejstvo, ?..tabora za in proti električni ener-r1!' nista ideološko opredeljena, pač ? i.e v vseh strankah in političnih lupinah mogoče dobiti pristaše in asprotnike atoma. Edina izjema so d Pogledu le ekološka gibanja, ki Vt*) tn? nasprotujejo nuklearkam. Se-Voaa ni to mesto za dokončne odgo-: re> Ci zahtevajo strokovni pristop
veliko bolj poglobljeno razčlenje-v ..t® Cot je lahko časopisni članek, ferta Pa vsekakor opozoriti na neka-Vitp CfPcCte problema. Prva ugoto-vir.v je> da tradicionalni energetski so ’ . poganjajo termoelektrarne ni-.ui^rpni, predvsem pa so onesna-
'C'1 in nevarni okolju. Številke o
nadaljevanje na 2. strani
SANDOR TENCE
RIM — Italija se v teh dneh po, nesreči v Sovjetski zvezi, verjetno bolj kot vse ostale zahodnoevropske države, zaskrbljeno sprašuje ali so umestne in res potrebne nove jedrske elektrarne, ki jih predvideva državni e-nergetski načrt (PEN). Javno mnenje upravičeno zahteva od odgovornih državnih teles jasne in verodostoj ne informacije o resničnem položaju in o posledicah radioaktivnega oblaka. Hoče pa tudi vedeti ali so centrale v državi res tako vame, kot zagotavljajo oblasti in kakšne so pri nas možnosti za okvare in torej za eksplozije, podobne tisti v Černobilu. Jasnih odgovorov na te dileme ni, ne s strani pohtikov, še manj pa s strani znanstvenikov, ki so strogo ločeni v dva tabora.
V največji zadregi se vsekakor nahaja politična oblast, ki se po začetni emotivni vznemirjenosti sedaj sprašuje o bodočnosti energetskega plana in o gradnji novih central. Vlada ni še izdelala svojega stališča in ga verjetno v kratkem tudi ne bo, ker so razhajanja med zavezniki v tem tre-
nutku preostra in bi zato vsaka odločitev sprožila polemike in morda tudi pohtično posledice. Liberalci in repu-bhkanci, od vedno zagovorniki »jedrsko poti«, vztrajajo, da je treba izvajati zastavljene načrte in torej brez oklevanj graditi nove atomske elektrarne ter pristajajo le na okrepitev varnostnih naprav. Socialdemokrati so pred dnevi celo podprli možnost referenduma o teh problemih, iz demo-kristjanskih vrst pa doslej prihajajo le zmedene in protislovne izjave raznih voditeljev, medtem ko stranka u-radno ni še pojasnila svojih gledanj.
Tudi na levici ni povsem jasno kakšna so stališča posameznih strank. Novim centralam nasprotujejo demo-proletarci in radikalci, socialisti in komunisti pa se še obotavljajo. Vodstvo PSI se je doslej omejilo le na splošne izjave, čeprav je Craxi baje pripravljen na »pavzo razmišljanja«, a se je doslej izognil odkriti pjolemi-ki s Spadolini jem in z Altissimom. Komunisti, ki so svojčas pjodprli v parlamentu energetski načrt, pa so že u-radno predlagali neke vrste »jedrsko premirje« in torej začasno zamrznitev gradenj novih elektrarn.
Kaj bo torej naredila italijanska vlada? Kot znak »dobre volje« bo verjetno že v prihodnjih dneh zaprla staro in nevarno jedrsko elektrarno pri Latini in nato sprožila širšo mednarodno akcijo za morebitno usklajevanje gradenj novih central.
Povsod po državi so se včeraj vrstile manifestacije proti gradnji novih jedrskih elektrarn. Največja je bila popoldne v Rimu ob udeležbi velike množice, med klatero je bilo največ mladih. Uradna agencija ANSA govori o stotisočglavi povorki, mi pa smo mnenja, da je bilo ljudi, ki so prišli iz vse Italije, mnogo več. Manifestanti, ki so skandirali gesla proti atomski energiji, so šli mimo sovjetske ambasade in nato na Trgu Navona z nekajminutnim molkom simulirali jedrsko zatišje. Bil je to velik miroljubni protestni shod z zelo raznoliko prisotnostjo ekologistov, mladih iz levičarskih strank, katoličanov ter ljudi različnih idejnih in političnih prepričanj, ki ne zaupajo več jedrski energetski alternativi, Manifestacija je izzvenela tudi kot opozorilo politikom, da se z življenjem in z zdravjem ljudi ne gre nikoli in na noben način šaliti.
Taji
s slov
)
TRST —	s-
sandro Nat__^ pivi večer svojega
bivanja v Trstu posvetil daljšemu in vsebinsko poglobljenemu srečanju s slovensko komisijo deželnega komiteja partije. Srečanja z Natto so se udeležili sen. Jelka Gerbec, članica CK KPI Aleksandra Devetak, deželna svetovalca Iskra in Bratina, člana deželnega komiteja Budin in S pie tič, dolinski župan Švab, Kodrič. Prisotni so bili tudi člani deželnega tajništva KPI Viezzi, Martone, Paizza in Poli ter poslanec Cuffaro.
Po uvodnem poročilu predsednika slovenske komisije Budina, ki je orisal pereče probleme naše skupnosti v boju za globalno zaščito, je Natta poudaril nujnost odločnejšega posega na vsedržavni ravni, da se stvari premaknejo z mrtve točke, kajti nedopustno je, da italijanska republika in njene demokratične sile drugače obravnavajo narodnostne skupnosti na svojem ozemlju.
Natta je za tem osebno dal več konkretnih predlogov, ki jih je še p>o-globil v sproščenem pmgovoru z vsemi člani slovenske komisije. Izrecno je poudaril tudi osebno zavzetost in prepričanje, da je treba najprej prebiti zid vladnega zavlačevanja v nedogled. Natta je dal priznanje slovenskim komunistom za doprinos, ki ga dajejo v politični dejavnosti KPI, kar je prišlo do izraza tudi na nedavnem vsedržavnem kongresu v Firencah
De Mita poziva stranko naj premosti nesoglasja
RIM — Na predvečer vsedržavnega kongresa KD so stopili v areno tudi vodilni člani stranke. Včeraj, na ključni dan predkongresnih priprav, so se skoraj vsi, od De Mite do Donat Oattina, udeležili posvetovanj. Slika celote pa ostaja kljub vsemu razgibana in prežeta s polemikami in tudi kresanja med strujami so kljub prizadevanjem tajnika De Mite vse bolj pogosta. De Mita pa ne misli popustiti in trdi, da je treba odpraviti »režim struj«. V svojem govoru na milanskem kongresu, je lider KD izrazil vsem strujam prošnjo, naj »premostijo vzroke notranjih nesoglasij, zaradi katerih je nemogoče tako soočanje z družbo kot s problemi sprememb v državi«. Na stališčih demokrščanskega tajnika ostaja tudi podtajnik Scotti, ki trdi, da »morajo stare struje izginiti«. Na enotnost v stranki se sklicuje tudi Forlani, ki potrjuje svojo podporo De Miti in vabi stranko naj se »sklepčno otrese nekaterih izrastkov in nekaterih bremen«. Po svojem ostrem napadu na tajnika KD, pa se je Donat Cattin zavzel za temeljito politično konfrontacijo. »Da smo v opoziciji — je polemično izjavil — sem prebral v dnevnikih.«
Vzdušje, ki vlada v stranki, ni mimo vseh govorov rožnato. V Neaplju se bodo »forzanovisti« in »forlaniani« celo srečali na sodišču. Neapeljskega pretorja so namreč prosili, naj zapleni vse akte sekcijskih zborovanj ter akte pokrajinskega in deželnega kongresa, češ, da so jih »Scottov!« »okradli«.
G. R.
Z uvodnima poročiloma Dolharja in Bratuža
Deželni kongres Slovenske skupnosti: obračun dela in temelji za bodočnost
GORICA — V deželnem Avditoriju v Gorici je bil sinoči 5. deželni kongres Slovenske skupnosti, ki se jo odvijal na temo »S samostojnim nastopom za pravice in enakopravnost vseh Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini«. Na njem je stranka podala pregled delovanja v zadnjem obdobju in postavila temelje za delo, ki jo čaka v bližnji prihodnosti. Kongresa, na katerem so tudi podelili častna priznanja nekaterim članom iz vseh treh pokrajin za nesebično delo, ki so ga v korist stranke in skupnosti opravili na različnih področjih, so se udeležili številni gosti, ki so kongres tudi pozdravili. Prisotni so bili goriški župan ter nato še predstavniki Union Valdotaine, Narodnega sveta koroških Slovencev in Koroške enotne liste (KEL), Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, PSI, KPI, PRI, PSDI, Furlanskega gibanja, Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ter še sovodenjski in devinsko - na-brežinski župan.
Uvodne misli je na kongresu iznesel predsednik Rafko Dolhar, ki je med drugim ugotavljal, kako bo kmalu okrogla obletnica progla-
sitve republike in ustave, v klateri živimo, ki je gotovo Slovenci ne bomo mogli proslaviti kot bi želeli, saj demokratično izvoljene ustanove, od vlade do parlamenta, sistematično kršijo ustavna določila, ki se tičejo naše narodnostne skupnosti. Take grenke ugotovitve, so px> Dolharjevih besedah, bolj stvarne kot p»a sladke utvare (med drugim je predsednik SSk izrazil prepričanje, da ne bomo nikoli dočakali globalne zaščite) zahtevajo pa vendar tudi px>-gled naprej pri političnem delu stranke. Predsednik SSk je vsekakor zaključil, da je naša dolžnost v tem, da pospravimo zdrahe in spo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pozno sinoči so na kongresu SSk izvolili za novega tajnika stranke Iva Jevnikarja, za predsednika pa Marjana Terpina. Jev-nikar je prejel 30 glasov, dosedanji tajnik Dolhar pa 27 glasov. Za Terpina je glasovalo 34 delegatov, za dosedanjega predsednika Bratuža pa se jih je izreklo 20. O glasovanju in sklepih kongresa bomo poročali v prihodnji številki PD.
Biasutti slavil prodorno zmago na kongresu KD
NA 3. STRANI
O
Umor Valent: mladoletnikoma zvišali kazni
NA 5. STRANI
Košarka: drevi ob 19. uri v športni palači
Slovo jadranovcev
Jadranovi košar-v» kar ji bado drevi s "	pričetkom ob 19. u-
ri v tržaški športni palači v zadnjem kolu B lige gostili Kidland iz Padove. Čeprav je tekma kar se tiče končnega vrstnega reda za obe ekipi brez pravega pomena, se bodo skušali slovenski košarkarji na najboljši način posloviti od svojih številnih gledalcev, ki so morali letos marsikdaj požreti kakšno grenko pilulo, potem ko so jih v prejšnjih letih Žerjal in tovariši razkadili s številnimi triumfi na domačih tleh. Vsekakor bi bilo krivično pozabiti na to. da so jadranovci tudi v letošnji sezoni z odlično igro spravili na ko-
lena nekaj boljših peterk prvenstva, ki se potegujejo za sam vrh. Očitno je, da jih močnejši nasprotniki motivirajo. Kidland gotovo ne sodi mednje, a dejstvo, da gre za zadnji prvenstveni nastop je lahko tokrat zadostna spodbuda za dober nastop. Poleg tega se bodo jadranovci sigurno hoteli oddolžiti za poraz iz prve tekme (83:70), v kateri so igrali precej pod svojimi sposobnostmi, kar je takrat veljalo prav za najbolj reprezentativne posameznike združene ekipe. Poziv k čimštevilnejši udeležbi gledalcev tokrat res ni odveč.
Škoda, da so tudi ta teden jadranovci trenirali v okrnjeni zasedbi, saj so Ban, Gulič, čuk in Zarotti bili na državnem univerzitetnem prvenstvu.
NOGOMET: prijateljski tekmi
Italija - Kitajska ZRN-Jugoslavi ja
ODBOJKA: deželni del under 18
Friulexport tretjič v finalu
KOŠARKA: druga tekma play-off
Kontovelci izgubili proti Alabardi
NA 10. STRANI
Ob vse večji zaskrbljenosti pred morebitnimi zdravstvenimi posledicami
Začela se je druga faza odstranjevanja posledic zaradi nesreče v černobilski JE
MOSKVA — V Kijevu se je začela druga faza odpravljanja posledic nesreče v černobilski JE. Posebne delovne ekipe z vodo odstranjujejo radioaktivni prah z ulic in pločnikov, šoloobvezni otroci in dojenčki z materami že zapuščajo Kijev in območja, kjer je jedrsko onesnaženje večje. Sovjetski strokovnjaki pa ne varčujejo z napori niti na kraju nesreče. Plast peska, sadre, bora in svinca, s katero so zasuli poškodovani reaktor, omejuje radioaktivno sevanje, a ni končna rešitev. Jedrska reakcija se namreč pod to plastjo nadaljuje, da bodo morali čimprej preiti na trajnejše rešitve. Sodeč po izjavah predstavnikov Mednarodne agencije za jedrsko energijo bodo reaktor zabetonirali. To pa zahteva še naknadno znižanje radioaktivnega sevanja, da bi lahko delovne ekipe v zaščitnih kombinezonih začele z »betonskim konzerviranjem« reaktorja. Vsekakor pa je včeraj dopoldne direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Hans Brix potrdil, da je strokovnjakom uspelo dokončno pogasiti požar, dodal pa je, da je v reaktorjevi sredici temperatura še vedno nad 300 stopinj Celzija. To vest je sinoči uradno potrdila tudi sovjetska vlada. S preokretom v sistemu informiranja pa postajajo bolj jasne tudi razsežnosti tragedije in človeško trpljenje, včeraj so sporočili, da je umrla še četrta oseba, ki je bila
v nesreči ranjena.
Za desettisoče, ki so morali zapustiti svoje domove na območju 30 kilometrov od jedrske centrale, ni izgledov za skorajšnji povratek. Dekontaminacija prizadetega območja bo zahtevala leta, morda celo desetletja, vsaj za kraje v neposredni bližini poškodovane nuklearke. To je jasno izhajalo iz včerajšnjih dopisov tujih dopisnikov, ki so obiskali neko ukrajinsko vas, kjer so namestili del beguncev iz černobilskega rajona. Po prvih izrednih ukrepih so izgledi za bodočnost skrajno nejasni, je priznal neki spremljevalec. Ljudje se tega dobro zavedajo, predvsem starejši so že opustili misel, da bi se lahko vrnili na svoje domove. Nič lažje ni mlajšim, ki ne skrivajo možnosti, da jih je radioaktivnost za vedno zaznamovala, da bodo prej ali slej občutili zdravstvene posledice. Kljub temu med ljudmi ni obupa, ni histerije. Življenje teče dalje z vsemi neznankami, ki jih predstavlja ta najhujša tragedija v miroljubnem izkoriščanju jedrske energije.
Zdravstveno stanje več kot 200 ranjenih pa se medtem izboljšuje. Švica je že poslala v Sovjetsko zvezo posebna zdravila, ki preprečujejo ali vsaj omejujejo delovanje protiteles pri presaditvah hrbteničnega mozga. Mednarodna skupnost se le postopoma zaveda, da je bila nesreča v černo-
bilski JE predvsem tragedija za ukrajinsko ljudstvo in za Sovjetsko zvezo. Po vsem sodeč bo ob bregovih Pripjata zavladala »jedrska puščava«, saj le redki verjamejo v zagotovila ukrajinskih oblasti, da bodo prej ali slej obnovili proizvodnjo na nepoškodovanih reaktorjih.
Še vedno so namreč neznani resnični vzroki havarije. In to ne, ker bi kot dosedaj Sovjeti kaj prikrivali, temveč, ker sploh še ne vedo, kaj je sprožilo pregretje sredice in nekontrolirano reakcijo te vžig grafitnega moderatorja. Moskva je že zagotovila Mednarodni agenciji za jedrsko energijo, da jo bo sproti obveščala, saj morajo postati sovjetske izkušnje pri odpravljanju posledic nesreče last vsega človeštva. V zahodnih znanstvenih krogih so še vedno skrajno deljena mnenja o nadaljnjem razvoju nesreče. Ameriški strokovnjaki izključujejo nevarnost, da bi prišlo do verižne reakcije in še hujšega zapleta, so pa skrajno pesimistični glede bodočega zdravstvenega stanja med prizadetim prebivalstvom.
Povsem razumljivo so bile včeraj po vsej zahodni Evropi množične manifestacije proti jedrski energiji, ki so bile najhujše v ZRN. Potrjujejo se torej napovedi o težkih psiholoških, družbenih in političnih posledicah, ki jih je sprožila nesreča v černobilski JE.
Zmagoslavje
laburistov
LONDON — »We are a good team (mi smo dobro moštvo), je izjavila predsednica britanske vlade Thatcherjeva, da bi po izida četrtkovih volitev, ki je za konservativce negativen, spodbudila svojo stranko in zanikala vesti, češ da je ta v krizi. Na volitvah za obnovo krajevnih svetov in na nadomestnih volitvah v volilnih okrožjih Rydale in West Derbyshi-re, ki sta se jih udeležili dve tretjini volilnih upravičencev, kar pomeni, da je šlo za najpomembnejšo preizkušnjo javnega mnenja pred splošnimi volitvami, je konservativna stranka utrpela pekoč poraz; v krajevnih svetih je izgubila več kot 700 sedežev (oblast pa v 29 svetih).
Zveza socialdemokratov in liberalcev je napredovala, pravo zmagoslavje pa je slavila laburistična stranka Neila Kinnocka: na volitvah v krajevne svete je pridobila 484 sedežev in si zagotovila oblast v 16 svetih, a na volitvah za obnovo šolskih svetov v londonskem okrožju, katerih izid je bil objavljen včeraj, je prevzela 45 sedežev proti enajstim.
Craxi bankam: Prispevajte h gospodarskemu napredku
GENOVA — Po odprtju novega genovskega letališča se je italijanski ministrski predsednik Craxi sestal s predstavniki ligurskih podjetnikov. V svojem govoru je Craxi nakazal probleme italijanskega vstopa v »Klub sedmih«, ob tem pa je še kritiziral »zaostanke« italijanskega finančnega sistema, se zaustavil ob kočljivem vprašanju mednarodnega terorizma in omenil posledice jedrske nesreče v Černobilu.
Craxi je obširno poročal o uspehih italijanske zunanje politične in gospodarske strategije, zaradi katere je bila Italija — skupaj s Kanado — vključena v »Klub sedmih«. Vrh v Tokiu predstavlja namreč dokaj pozitivno odskočno desko za mednarodno uveljavljanje italijanskega gospodarstva. Craxi je v Genovi tudi poudaril prepričanje, da bi lahko Italija s preudarno ekonomsko pohtiko, v trenutku, ko pada vrednost dolarja in nihajo cene energetskih virov, rešila problem brezposelnosti, obenem pa se lahko še bolj uveljavila na mednarodnih tržiščih.
Craxijev optimizem po dosežkih v Tokiu pa je nekoliko skalilo sedanje stanje italijanskega finančnega sveta. Še posebno ostro je kritiziral bančne ustanove, ki od lanskega decembra ne spreminjajo obrestnih mer, medtem ko se v državi inflacija že bliža 6 odstotkom. Taka finančna pohtika pa občutno zavira gospodarski napredek države. Ministrski predsednik je zaključil svoje srečanje z ligurskimi podjetniki ob razmišljanju o mednarodnem terorizmu in o jedrski nesreči v Černobilu. Slednja je odprla vrsto novih vprašanj v zvezi z varnostjo jedrskih central, v zvezi z mednarodnim terorizmom pa je Craxi še enkrat izrazil prepričanje, da se za njim skrivajo nekatere države, med katerimi tudi Libija.
Zaradi zahodnonemške trgovske računice glede trgovanja z zelenjavo
EGS odložila sklep o prepovedi uvoza živil iz vzhodne Evrope
BRUSELJ — Evropska gospodarska skupnost včeraj ni sprejela napovedanega sklepa o prepovedi uvoza sadja, zelenjave, mleka, mlečnih izdelkov, živine, svežih rib, ka viari ja, lupinarjev, mehkužcev, polžev in žabjih krakov iz Poljske. Sovjetske zveze, ČSSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije kot previdnostnem ukrepu iz bojazni pred radioaktivnim okuženjem tega blaga. Prepoved naj bi veljala do 31. maja, vendar ob možnosti, da jo izvedenci 20. maja morebiti ukinejo ali podaljšajo. Problem bodo morali rešiti zunar nji ministri dvanajsterice na jutrišnjem sestanku v Bruslju. To pa zato, ker ZRN ni sprejela vrhnje dovoljene stopnje okuženosti za prodajo tovrstnega blaga v EGS, ki so jo strokovnjaki določili pri 500 bekerelih na kilogram za mleko in 1000 berekelih za listnato zelenjavo. Zahodnonemške o-blasti soglašajo s 500 bekereli pri mleku, za zelenjavo pa zahtevajo stopnjo samo 250 bekerelov pri kilogramu, kar je italijanski kmetijski minister
Pandolfi označil kot špekulacijo.
Prepovedni sklep EGS bi sicer le formaliziral in zenotil tovrstne pobude, ki so jih številne članice dvanajsterice že lastnoročno sprejele, kot so od četrtka tudi ustavile uvoz vzhodnoevropskega svežega mesa. Prizadeti izvozniki so potezo EGS ostro kritizirali.
Kakšno je stanje v Italiji? Radioaktivnost, kot kaže, postopoma upada, a polemike okrog njenega merjenja še niso pojenjale. Federazione nazionale consumatori očita vladi netočno dajanje podatkov s pripombo, da ljudje ne bi vedeli, pri čem da so, ko jih s stopnjo onesnaženja ne bi seznanjali poedini požrtvovalni izvedenci. Na trgu z zelenjavo (katere prodaja je močno upadla) in mlekom je še vedno zmešnjava, povrtninarji pa so doslej utrpeli 5 milijard lir škode dnevno. Vremenoslovci napovedujejo povratek visokega zračnega pritiska, torej pretežno lepo vreme, ki naj bi pomagalo polagoma očistiti zračne mase radioaktivnosti.
• Katastrofa
NADALJEVANJE S 1. STRANI
strupenih plinih, ki se sproščajo iz termoelektrarne na premog, o kateri se ravno v teh mesecih veliko razpravlja v Trstu, so v tem pogledu zelo zgovorni. Prav tako hidroelektrarne ne utegnejo kriti vseh potreb razvite države, poleg tega pa glede vpliva na okolje tudi hidroelektrarne niso ravno nedolžne. Ostaja možnost izkoriščanja tako imenovanih alternativnih virov kot so neizčrpna sončna energija, naravna valovanja morja, naravni viri toplote in pare v notranjosti zemlje. Vendar trenutno tehnologija za izkoriščanje teh virov ni dovolj razvita, predvsem pa je cena sončne kilovatne ure znatno višja od ostalih. Država, ki bi se opredelila zgolj za tako energijo (če bi je sploh lahko imela dovolj) bi bila v sedanji fazi povsem izven tržišča zaradi znatno višjih cen njenih proizvodov. Potreben bi bil torej vsaj dogovor na mednarodni ravni, kar pa v sedanjem politično - gospodarskem trenutku ni zelo realistično.
In tudi z ekološkega vidika nuklearke niso najbrž največja nevarnost za okolje. Katastrofe kot Černobil seveda vzbudijo veliko preplaha zaradi možnih objektivnih posledic predvsem pa zaradi stalne asociacije atoma z uničevalnim orožjem. Očitno je, da tudi nuklearke onesnažujejo okolje, da obstaja in je zelo žgoč zlasti problem skladiščenja iztrošenega goriva, ki o-hranja znatno stopnjo radioaktivnosti; da obstaja in je prav tako žgoč problem varnosti. Vendar v sedanji fazi so najbrž za okolje veliko nevarnejši drugi viri onesnaženja: od izpušnih plinov avtomobilov do plinov in odplak drugih industrij. Spomnimo se na primer le katastrof, ki jih je povzročila kemijska industrija v Sevesu ali pa lani v indijskem kraju Bophal.
Ali je navedeno lahko opravičilo za jedrsko opcijo? Nikakor ne. Zgreše-
no bi bilo najbrž misliti, da je atom vir energije prihodnosti. Največ energij je treba že sedaj usmerjati v razvijanje manj onesnažujočih energij in v izkoriščanje tirov kot je sonce, najbrž pa brez neke vmesne, časovno omejene faze, v kateri bo atom imel določen prostor, ne bo šlo. Očitno pa bo treba skrbeti, da bo varnost nukleark večja kot doslej in da bodo možnosti incidentov manjše. Vendar to ne velja samo za nuklearke; problem varnosti je prav tako pereč tudi za druge industrije. V načrtovanju razvoja je zato potreben drugačen odnos do teritorija in do zainteresiranega prebivalstva, energetsko planiranje pa mora sloneti na stvarnih potrebah neke družbe in neke skupnosti. Incident ali katastrofa pa vsekakor ne moreta in ne smeta ustaviti in preprečiti razvoja: če tragedija shuttla ne sme zaustaviti vesoljskih poletov in naporov za miroljubno izkoriščanje vesolja, pač pa mora le siliti k varnejšim poletom in k odpravljanju napak, tako Černobil ne sme enkrat za vselej zapečatiti usode nukleark, pač pa siliti k iskanju bolj varnih obratov in k bolj smotrnemu ter premišljenemu odnosu do atoma.
Drugi aspekt problema, ki ima prav tako mednarodne razsežnosti, pa je odpravljanje morebitnih posledic in škode, ki jo povzročajo katastrofe kot tista v sovjetski nuklearki. Tudi v krajevnem merilu smo občutili gospodarske posledice nesreče, saj so bili tudi naši vrtnarji prisiljeni uničiti dober del povrtnine. V državnih in evropskih razsežnostih pa so gospodarske posledice še veliko hujše. Kdo bo sedaj poravnal storjeno škodo? Ali bo breme padlo na ramena posameznih skupnosti in torej v zadnji konsekvenci na vsakega davkoplačevalca? Ali pa bo kdo zahteval povračilo od Sovjetske zveze? Mednarodni dogovori in mednarodna zakonodaja so v tem pogledu skrajno pomanjkljivi, primer Černobil pa kaže, da te vrzeli
niso več dopustne. V tem smislu mora problem zajeti mednarodne dimenzije in jedrska opcija ne more biti več prepuščena zgolj odločitvam posameznih držav, kajti posledice morebitnih napak bremenijo vse.
Predvsem pa niso dopustne špekulacije s posledicami nesreč kot se baje — na to vsaj namigujejo italijanski državniki — dogaja v teh dneh v okviru EGS. Potrebne so jasnejše norme, potrebni drugačni odnosi. Tudi zaradi tega se ob primeru Černobil morajo vsi globoko zamisliti.
VOJMIR TAVČAR
• Kongres SSk
NADALJEVANJE S 1. STRANI
re in strnemo svoje vrste znotraj Slovenske skupnosti v korist in za boljšo bodočnost vseh slovenskih ljudi.
Splošni politični obračun stranke je podal deželni tajnik Andrej Bratuž, ki se je v svojem poročilu dotaknil vseh tistih Vprašanj, ki neposredno zadevajo stranko in njeno delovanje. V ospredju ima seveda skrb za uveljavitev pravic Slovencev v vsej deželi, za katero vlada veliko napora. Bratuž jo tudi govoril o sodelovanju in vlogi stranke v deželni upravi in v tem okviru podčrtal važnost prihodnjih deželnih volitev. Odločno se je izrekel proti predlogu, o spremembi deželnega volilnega zakona, po katerem, kolikor bi bil odobren, bi slovenska skupnost ne izvolila svojega predstavnika v deželni svet.
Tajnik Bratuž se je tudi izrazil za enotnost Slovencev v raznih akcijah in postavil manifestacijo na goriškem Travniku kot zgled za bodoče delovanje. Svoja poročila so na kongresu, o katerem bomo še poročali, podali še deželni svetovalec Drago Štoka ter pokrajinska tajnika za Tržaško in Goriško Zorko Harej in Marijan Terpin.
ALEKSANDER SIRK
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
S. A. C. A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
EDOARDO FURLANI Spa
KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
TRST - Ul. Milano 25 • Tel. 040/62200 - 65383/4
Na enajstem deželnem kongresu KD v Pordenonu
Prodorna zmaga Biasuttijevih stališč
PORDENON — Biasuttijeve pozicije v krščanskode-mokratski stranki so danes močnejše kot kdajkoli prej. Že na 425 sekcijskih in štirih pokrajinskih kongresih si je pridobil absolutno večino glasov organiziranih pristašev te stranke. Pozicijo je utrdil nà deželnem kongresu, ki je trajal dva dni v Pordenonu, kjer so včeraj popoldne izvolili delegate, ki bodo demokristjane naše dežele zastopali na vsedržavnem kongresu, ki bo v kratkem v Rimu. Na svoje pozicije1, to je na pozicije podpore sedanjemu tajniku De Miti, je Biasutti spravil tudi nekdanje morotejce, ki se v deželi danes nazivajo kot pristaši Zaccagninija, Mizzaua in njegove dorotejce, kot tudi andreottijevce, ki jih v deželi vodi pordenonski prvak Di Benedetto. Na osamljenih pozicijah so ostah z lastnimi listami nekateri tržaški dorotejci, skupina tržaških ekologistov in furlanski forzanovisti, ki jih vodi senator Toros, nekdanji Biasuttijev politični oče, ki pia v deželnem političnem merilu ne igra več nobene vloge. Nekdanji morotejci in tudi drugi so v zadnjem, najbrž pravem trenutku, vstopili v Biasuttijev brzi vlak.
V pičlih treh letih, od deželnega kongresa KD, ki je bil v Gorici leta 1983, ko je Biasutti prevzel vodstvo deželne Krščanske demokracije, vendar s takrat odločilno pomočjo vrste manjših skupin, je predsedniku deželne vlade uspelo dobiti monopol v stranki. Nekdanji morotejci, ki so na tem kongresu dobili le še četrtino kongresnih glasov, so praktično v razkroju. Kolikšna bo njihova teža bomo lahko ugotovili čez mesec in pol, ko se bo vršil organizacijski kongres. Sicer nekateri menijo, da bodo njihovega predstavnika, sedanjega tajnika Bruna Longa, potrdili na tem mestu.
Včeraj se je na govorniškem odru zvrstilo precej
govornikov. Njihovi posegi pia so ostali zasenčeni. Kon-gresisti pa so pazljivo poslušali le Biasuttijev govor, ki ga je imel takrat, ko je že slavil predstavitev velike enotne liste v podporo De Miti. Ponovil je že znane teze. Na goriškem kongresu pred tremi leti smo pričeli z zamenjavo stare strankarske garniture, je dejal Biasutti, ki jo sice spoštujemo za vse to, kar je naredila v prejnšnjem obdobju. Nekateri so njega in njegove takrat obtožih, da so izvedb državni udar. Bil pa je to le začetek procesa prenovitve v deželni Krščanski demokraciji, je še dejal Biasutti, prenovitev, ki je pomenila tudi začetek odločnejše konfrontacije s koahcijskimi partnerji, še zlasti s socialisti. Nismo mogli ostati na gluhih in starokopitnih pozicijah kot tisti japonski vojaki v džunglah na Pacifiških otokih, katerim ni nihče povedal, da je vojna že zdavnaj končala, je še barvito dejal predsednik deželne vlade.
To novo in živahno samozavest Krščanske demokracije je Biasutti usmeril predvsem na laične in so-ciahstične partnerje. Zaradi prejšnje pasivnosti stranke je prišlo do takih »degeneracij«, kot sta alternativa in enakovredno pojmovanje, ki jih zahtevajo sociahsti in laiki in pri tem naštel nekatere praktične primere. Dodal pa je, da se je treba soočati s socialisti, saj so povsod številčno odločilni. Le malo prostora je pustil polemični konfrontaciji s komunisti.
Na rimski kongres gre torej deželna Krščanska demokracija skoraj enotno. Predsednik deželne vlade je izrazil upanje, da se bo ta enotnost potrdila na skorajšnjem deželnem organizacijskem kongresu, tako da bi takrat ojačili vlogo KD v deželi.
MARKO WALTRITSCH
Uvodni koncert simfonične sezone gledališča Verdi
V Kopru prva ladja avstrijske tvrdke
KOPER — V koprski Luki so predvčerajšnjim pričeli raztovarjati prekooceansko ladjo Trinidad, ki je v Koper pripeljala 44 tisoč ton fosfatov za Chemie Linz. Gre za prvi večji tovor za avstrijsko tvrdko, ki je doslej fosfate uvažala izključno preko pristanišča Hamburg, kaže pa, da bodo poslej fosfate uvažah prek koprske luke. Tako za Luko kot za železnico bi to bil zanimiv posel, saj gre za 200 do 300 tisoč ton dodatnega tovora letno, fosfati pa bi v Linz »potovah« po soškem Koridorju. V Luki pravijo, da je tokratni posel poskus, prepričani pa so, da bodo z dnevnim pretovorom 6 do 800 tisoč ton fosfatov lahko povsem zadovoljih zahtevam avstrijskega partnerja, za katerega so dopoldan že natovorib dve vlakovni kompoziciji, popoldan pa naj bi še dve. (D.G.)
!
Po lepi, modri Donavi z gondolo
TRST — Včeraj se je uspešno za-ključbo potovanje treh beneških gondol po Donavi. Odprava je odpotovala iz Benetk, nato se je preko Dunaja namenila v Budimpešto in nazaj. Simbobčno potovanje sta priredili Beneški navtični krožek in tržaška zavarovalna družba Generab, potekalo pa je pod visokim pokroviteljstvom italijanskega in avstrijskega Predsednika.
Glavni namen tega neobičajnega veslaškega »raida« je bil dokazati, da gondola predstavlja svojevrsten simbol življenja bodisi v svojem naravnem okolju, se pravi v beneški laguni, bodisi na plovnih rekah. Obe-nem pa je pomenil stik med različnimi kulturami, ki pa so med seboj zgodovinsko povezane. Gondole so bite treh razhčnih velikosti na osem, šest in štiri vesla. Potek potovanja ®o udeleženci posneb na film, ki ga o°do v prihodnje predvajah v beneških in drugih šolah, z željo, da bi se zanimanje za to edinstveno plovbo, Predvsem pri mladi generaciji, še povečalo.
Tudi letos bo v Portorožu delovala srednjeveška tržnica
PORTOROŽ — Portoroška srednjeveška tržnica bo letos delovala že štiri leta. Pri mnogih je v vseh teh letih požela priznanja, pri drugih hude kritike. Kakorkoli že — denarno je že prvo Mo povrnila vloženo, vsa ostala leta pa marsikdo vleče čisti dobiček na tem prostoru. Da pomeni bogatitev turistične ponudbe, v to ni mogoče dvomiti, saj po besedah Iztoka Ga-berca, vodje tozda Avditorij, pripeljejo turistične agencije vsak ponedeljek, torek in sredo iz Umaga, Novigrada in Poreča organizirane skupine turistov, to tržnico ogledajo, se pogostijo, kupijo kaj zanimivega na kateri od
da si stojnic
in prisluhnejo lahkotnemu zabavnemu programu.
Na četrtkovem uvodnem koncertu letošnje »Spomladanske simfonične sezone« se je orkester gledališča Verdi ped taktirko milanskega dirigenta Donata Renzettija predstavil z Mozartovo Simfonijo št. 36 v G-duru Kv 338 in Beethovnovo uverturo »Eleonora« št. 3 op. 72, toda osrednje delo sporeda je bila prva tržaška izvedba Busonijevega Koncerta za klavir, moški zbor in orkester op. 39. Osrednja ne le zaradi prve izvedbe, pač pa tudi zato, ker je Busoni doživljal svoje kulturno formiranje v Trstu in prav tu tudi vsrkal vplive srednjeevropske glasbene kulture, ki so značilni za domala ves njegov glasbeni opus, še zlasti pa prav za izvajani koncert. Spričo tega vsekakor preseneča, da je ta skladba, napisana že leta 1904, doživela šele tokrat, dobrih 60 let po skladateljevi smrti svojo prvo izvedbo v Trstu.
Simfonija K 338 je zadnja od tistih, ki jih je Mozart napisal v Salzburgu leta 1780 in znanilka njegovih poslednjih iz leta 1788. Skladba v D-du-ru ima izrazite romantične poudarke z nežno spevnostjo godal in presenetljive modulacije v svojem poteku. Orkester jo je izvedel precej rutinsko pri čemer ni izkoristil vseh interpre-tacijskih možnosti, ki jih nudi v izobilju. Boljše je izvedel Beethovnovo uverturo »Eleonora« iz Fidelia, skladbo avtonomne simfonične razsežnosti, močne dramatičnosti in alegorične izraznosti. Dirigent Renzetti je izvabil iz orkestra bogato zvočnost in barvitost in z dognanim doziranjem zvočne mase mojstrsko gradil zlasti dramatične, elegijske in heroične momente.
Kot rečeno je bila osrednja točka sporeda Busonijev koncert, ki je s svojo dolžino 70 minut zavzel ves drugi del koncerta. Kot solist se je v skladbi predstavil francosko - ameriški pianist Francois Noèl Thiollier, koncertant svetovnega slovesa in e-
den najboljših interpretov Busonije-vih klavirskih del. Skladba sama o-draža močne vplive srednjeevropskega glasbenega ustvarjanja na prelomu stoletja, ne da bi zato bil Busoni epigon svojih velikih predhodnikov in sodobnikov. Prej je mogoče reči, da se je sam mešanec po izvoru avtonomno gibal med Bachom in Mozartom na eni ter Lizstom in Mahlerjem na drugi strani, med srednjeevropsko kulturo in italijanskim humanizmom, v tem pa je tudi zapopadena kriza določene kulturne identitete, katere značilnosti odraža prav Koncert za klavir, moški zbor in orkester.
Glede na to, da je v koncertu vodilna vloga odmerjena pianistu je tudi vsaka izvedba odvisna predvsem od interpretativne moči izvajalca. Pianist Francois Noèl Thiollier se je v resnici predstavil kot umetnik velikega formata, kot interpret, ki je sposoben prevzeti nase vso težo izvedbe in tudi nase osredotočiti avditorij. S svojim suverenim obvladujem klaviature, ritmično energijo in plemenitostjo zvoka, povrhu pa z interpretativnim elanom, prekipevajočim že, toda vedno v pravih merah, je kljub solidnemu delovanju orkestra in vokalno vedno zanesljivemu zboru, bil nosilna sila izvedbe skozi vseh pet stavkov, ki si sledijo brez neke notranje povezave.
Navdušenemu aplavzu občinstva se je mojster oddolžil s Scriabinovim preludijem št. 9 za samo levo roko, skladbo akrobatskega virtuozizma, ki jo je izvedel s superlativno briljantno-stjo in zvočno lepoto, (j.k.)
Prispevajte ra
Dijaško matico
Ob zaključku letošnje Primorske poje
Dvignila se je splošna kakovostna raven
Največja pevska manifestacija slovenskega petja, revija pevskih zborov Primorske »Primorska poje 1986« se je sklenila s koncerti v Kobaridu na Lokvah in Colu. Na 22 koncertih se je predstavilo skoraj 40 pevskih zborov iz zamejstva. Ob koncu revije ugotavljamo, da se je dvignila splošna kakovostna raven primorskega petja, programska usmeritev pa se ni spremenila. Le redki zbori so peli skladbe, ki jih nismo slišali na preteklih revijah Primorske poje. Nekateri zborovodje so izbrali prelahek program, drugi pa skladbe, ki so bile prezahtevne za glasovne sposobnosti pevcev (večkrat tudi za zborovodje). Zato bosta morali Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in Združenje pevskih zborov Primorske organizirati različne oblike izobraževanja zborovodij, kjer bodo zborovodje osvojili osnove pevske tehnike, ki je temelj intonančno čistega petja, poglobili glasbena znanja, spoznali metodiko zborovodstva in tehniko dirigiranja. To nalogo že opravlja šola za zborovodje na Glasbeni matici Trst, ki jo je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev.
Koncert revije »Primorska poje« v Kobaridu je bil posvečen Simonu Gregorčiču, 80. obletnici njegove smrti. Prvi je nastopil mešani zbor Divača, ki ga vodi Edi Race. Race se je na tem koncertu prredstavil tudi z moškim zborom Divača. Ob poslušanju obeh zborov srna iz interpretacij skladb spoznali, da jih vodi glasbenuc z veliko mero glasbenega okusa. Zborovodja pa ni mogel izraziti vseh svojih glasbenih hoteni zaradi še ne izoblikovanih pevskih glasov. Moški zbor Nediški puobi — Podbonesec — zborovodja Pepo Chiatmdin, je s skoraj folklornim tonom za-
pel ljudske pesmi. Več pevske discipline in jasne izgovarjave bo moral zahtevati od svojih pevcev zborovodja Vladimir Jan, ki vodi moški zbor »Kogoj Justin« iz Dolenje Trebuše. Oktet »Vrtnica« iz Nove Gorice, ki ga vodi Anamarija Juh je ubrano in lepo oblikovano odpel dopadljiv program. Koncert je sklenil komorni mešani zbor Nova Gorica — zborovodja Štefan Mauri. Zbor sodi -med boljše primorske pevske skupine, zato bi si moral za predstavitev na reviji Primorska poje izbrati zahtevnejši in novejši program.
Na koncertu na Lokvah so nastopili trije moški zbon: »Kraški bork — zborovodja Milena Ko-stadinovič, Rdeča zvezda — Salež, zborovodja Janko Simoneta in zbor Društva upokojencev Izo-la — zborovodja Angel Trak. Ljubiteljsko so odpeli program, sestavljen iz skladb, ki jih večina moških zborov najraje prepeva. Zbori imajo se začetne pevske težave. Mešani zbor »Zarja svobode« Bilje — zborovodja Andrej Budin se je tudi predstavil s skladbami, ki sodijo v zelezni repertoar primorskih pevskih zborov. Da se oo zbor lepše predstavil na prihodnji reviji Primorska poje, bo moral zborovodja pevce vokalno-tehnično in intonacijsko bolje pripraviti. UKtei »France Bevk« Otalež — umetniški vodja Pavel Magajne je odpel program ljudsko občuteno, pevcem pa manjka večja glasovna izenačenost Mc sani zbor »Primorje« Ajdovščina — zborovoaja, Miran Rusija bi bolje odpel program iz obdobja romantike kot renesančne skladbe, ker zbor vokalno še ni na dovolj visoki ravni Koncert je sklenil mešani zbor igo Gruden iz Nabrežine, ki ga vodi Matjaž Šček. Zbor je s »približno« into-
nacijo zapel dokaj zahteven program. Za lepo petje in dovršeno izvedbo zahtevnih skladb ni dovolj le glasbena nadarjenost zborovodje ampak tudi pevsko-tehnična pripravljenost zbora.
Na koncertu v Colu so nastopili štirje moški zbori: »Zarja« Budanje — zborovodja Marjan Praček, zbor »Pivka« — zborovodja Ivan Vodopivec »Šimen Golja« Kneža — zborovodja Branko Jan in zbor »Janko Premrl-Vojko« Dvori nad Izolo — zborovodja Ivan Panger. Pri njihovem petju smo pogrešali več pevske discipline in in-tonačno ubrano petje. Ženska skupina »Stu ledi« Trst, ki jo vodi Vihra Kodrič pa sodi bolj v folklorne skupine kot v pevske zbore. Mešani zbor Prosvetnega društva Mačkolje — zborovodja Cveto Marc se je tako kot lansko leto tudi letos predstavil z lažjim programom. Da bi petje v Mačkoljah doseglo višjo umetniško raven bi morali pevske sile združiti v en sam zbor, ki naj bi ga vodil strokovno usposobljen zborovodja. Koncert v Colu je sklenil mešani zbor »F. B. Sedej« Števerjan, ki ga vodi Tomaž Tozon. Zbor je odpel zahteven program, ki mu vedno ni bil kos zaradi pomanjkljive tehnike in pevske discipline.
Ob koncu revije Primorska poje 1986 moramo posebno pohvaliti pevce in zborovodje za ves trud ki so ga imeli s pripravami za nastop na reviji. S to veliko pevsko manifestacijo smo tudi Primorci prispevali k praznovanju Trubarjevega leta. Naš prispevek ni bil v zunanjem blišču ampak v občutenem petju, ki najbolj neposredno vpliva na človekovo doživljanje in kre-zavest. (Slosar)
Maks Zadnik
Partizanska
3.
bolnišnica »Zalesje«
, Šestega januarja 1944 je odredovo bolnišnico o-“iskal sanitetni referent glavnega štaba NOV m PO Slovenije dr. Brecelj - Matjaž in naročil, naj jo pove-Č£lio na 30 ležišč. Ker pa so Nemci 23. februaria 1944 vdrli v Padež in na Ostrovico ter malodane presenetili zdravnika Gadžijeva, ki je bil zvečer pri Štravsovih v Padežu operiral dva ranjenca, pa tudi E’ozneje so vedno pogostejši vdori Nemcev na tisto Področje ogrožali delo bolnišnice, je bilo treba potešiti njeno selitev.
, Da bi se izognili sovražnikovemu vdoru, čim-olj zabrisali vse sledove in zgradili bolnišnico z tj im številom ležišč, je štab odreda zadolžil dr. t-'hdžijeva - Mišo, da izbere novo lokacijo za bolniško v šmagorski dolini. Kmalu jo je s pomočjo Loj-®ta Masla, člana okrožnega odbora OF, našel v o-tr°škem Borštu, približno 1200 m severovzhodno od
Šmagorjeve domačije in v začetku marca so zace z 18 terenci z Ostrožnega brda v najvecji tajnosti graditi bolniške barake, v katerih je bilo 20 lezisc, poseben prostor za zdravnika, prevezovanje ^anlen" cev, skladišče za zdravila in opremo. Posebej so zgradili skrivališče za 12 ležišč, opreracijsko mizo in tesnim vhodom za hudo ranjene (bunker), 200 metrov stran je bila dobro skrita kuhinja, v drugem kraju pa je bilo še skladišče za zdravila m hrano. Konec maja je bilo v bolnišnici 8 ranjencev, zgradili pa so tudi novo barako z 22 ležišči 500 metrov stran
od prejšnje.	, , .. .
Najprej so 14. marca sprejeli v novo bolnišnico, ki jo je pozneje dr. Mišo poimenoval »Zalesje«, 9 v boju na Stari Sušici 12. marca huje ranjenih borcev 1. bataljona. V' naslednjih dneh pa so preselili vanjo še 7 ranjencev iz opuščene padeške bolnišnice. V začetku aprila je dobila bolnišnica iz Trsta aputacijske instrumente.
V Šmagorski dolini so bili med vojno razvrščene ob potoku navzgor 4 kmetije, in sicer Žurjeva, Šmargorjeva, Carotnikova in Bežajeva. člani teh družin so bili že od marca 1942 naklonjeni NOB: tri kmetije pa so bili fašisti požgali že 5. junija 1942, Šmagorska dolina je bila še bolj osamljena kot Pa-deška, kar je skupaj z zanesljivimi domačini zagotavljalo tajnost bolnišnice, ki je ostala z manjšimi premiki za nekaj sto metrov v tistem gozdu do 18.
novembra 1944. Sredi novembra, se je zelo povečala nevarnost, da jo Nemci odkrijejo. In res so 18. novembra odkrili kuhinjo in jo zažgali ter ubili ranjenca Alojza Placerja. Zato so potem ranjence premestili h Kozjanam, od tam pa v gozd nad Dujčevo domačijo v Loki, na levem bregu Reke. 28. novembra 1944 pa so Nemci odkrili bolniško barako in jo zažgali, vendar v njej niso dobili nobenega ranjenca. Ker so bile decembra 1944 in januarja 1945, ko je imela bolnišnica 10 pacientov, zelo pogoste sovražnikove ofenzive in vdori posameznih nemških in četniških oddelkov na Ostrožno brdo, Suhorje, Rjavče, Tatre, Kozjane, v Šmagorsko dolino in drugam, je moralo bolniško osebje ranjence stalno umikati in seliti: iz barškega gozda proti Suhorju in O-strožnemu brdu, od tam na sektor čelj, pa spet v gozd med Ostrožno brdo in Suhorje ter Reko. V takšnih razmerah je pretila ranjencem in bolniškemu osebju stalna in neposredna nevarnost, da jih sovražnik izsledi in uniči. Zdraviti pa jih niso več mogli tudi zato, ker so morali največkrat ležati v gozdu na prostem, v najhujšem mrazu, deževju in snegu, ko ni bilo več mogoče zagotoviti ne redne hrane in ne zdravniške nege. Končno pa je 29. decembra 1944 hudo zbolel še dr. Gadžijev. Zato je bila bolnišnica »Zalesje« 17. januarja ukinjena, njeno osebje pa se je s poslednimi tremi ranjenci priključilo SVPB bolnišnici pod Snežnikom.
Pogovor s tajnikom KZ Edijem Bukavcem ob skorajšnjih volitvah jusarskih odborov
»Domačim naj sestavijo skupne kandidatne liste«
Čez dober mesec, in sicer 15. in 16. junija, bodo volitve odborov, ki bodo ločeno upravljali jusarska premoženja pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, Medji vasi, na Opčinah, v Padričah, na Proseku, Rocolu in v Skednju. Volilno pravico bodo na njih imeli vsi, ki stalno bivajo v o-menjenih katastrskih občinah in so vpisani v njihovih volilnih seznamih. Iz vrst volilnih upravičencev morajo biti tudi kandidati za jusarske odbore, v katere bo izvoljeno praviloma po 5 članov in katerih mandat bo trajal 5 let.
V pripravah na volitve sodeluje tudi Kmečka zveza. To je povsem naravno, saj gre za eno tistih organizacij, ki redno sledijo problematiki jusarskih premoženj in njihovega u-pravljanja na Tržaškem. Obrnili smo se zatorej na njenega tajnika Edija Bukavca za kratek pogovor o volitvah, ki bodo vsekakor velikega pomena zlasti za slovenski živelj.
Če izvzamemo katastrsko občino Medjo vas v devinsko - nabrežinski občini, v kateri so volili jusarski odbor leta 1978, bodo junijske prve tovrstne volitve na Tržaškem. Kako je prišlo do njihovega razpisa in kakšen je njihov pomen?
Jusarska premoženja so doslej u-pravljale pristojne občinske uprave.
Kandidatne liste za jusarske odbore bo mogoče predložiti pri občinskih tajništvih od petka, 16. maja, do srede, 21. maja, opoldne. Nekatere skupnosti so se na to že pripravile, druge pa se šele pripravljajo. Tako vaške organizacije s Proseka sklicujejo sestanek vseh vaščanov, ki bo jutri, 12. t.m., s pričetkom ob 20.30 v proseškem Kulturnem domu. Podoben sestanek bo prav tako jutri, in sicer ob 20. uri na sedežu Kulturnega društva Lo-njer - Katinara v Lonjerju. Vse skupnosti pa bodo do 15. maja priredile sestanek za zbiranje podpisov pred notarjem. Točen kraj in čas bomo pravočasno objavili.
Po zakonu bi morale to delati prvenstveno v korist skupnosti, katerim ta premoženja pripadajo. V resnici pa so se stvari drugače odvijale kljub protestom prizadetega prebivalstva in še zlasti kmetov, ki so pri izražanju svojih potreb in zahtev in kajpak tudi našli oporo v svoji strokovni organizaciji, to je v Kmečki zvezi. Naj navedem samo en primer, ki je dokaj značilen in zgovoren. Bazovski
živinorejci so že pred leti izrazili potrebo, da bi pasli živino na jusarskih zemljiščih. Ustanovili so pašniško zadrugo in se obrnili na Tržaško občino, da bi dobili dovoljenje za ureditev in uporabo omenjenih zemljišč. No, leta so minila, živinorejci pa še vedno čakajo na ugoden odgovor. Takšnih primerov je bilo še in še. Zato ni preostalo drugega, kot da na osnovi zakona št. 278 iz leta 1957 zah-tecvamo, da se razpišejo volitve odborov, ki naj nadomestijo občine pri upravljanju jusarskih premoženj.
Bi na kratko orisali pristojnost jusarskih odborov?
Ti odbori bodo polnomočno upravljah jusarska premoženja, pri čemer bodo seveda morah upoštevati potrebe in koristi posameznih skupnosti. Premoženja bodo lahko namenih primarnim gospodarskim dejavnostim, npr. gozdarstvu in kmetijstvu, pa tudi drugim, npr. agriturizmu. Lahko jih bodo dajali v najem ah jih prodah (zakon med drugim določa, da jusarska premoženja niso podvržena javnim razlastitvam po navadnem postopku), izkupiček pa bodo morah vselej uporabljati v trajno korist dotičnih skupnosti. Sklepe jusarskih odborov bo seveda moral odobriti pokrajinski nadzorni odbor.
Vam je znano, če in kako delujejo
jusarski odbori drugod po Italiji?
Zakon št. 278 iz leta 1957 kajpak velja v vsej državi, osebno pa poznam nekatere primere, v katerih ga izvajajo dokaj uspešno. Tako je npr. ponekod v Kamiji, kjer jusarski odbori upravljajo vehka premoženja. Tu se često zgodi, da ljudje dajo več na kandidaturo za jusarskega odbornika kot pa na kandidaturo za občinskega svetovalca.
Kaj bi povedali glede obhke nastopanja na skorajšnjih vohtvah na Tržaškem?
Menim, da bi morah domačini doseči čim večjo enotnost, saj gre za upravljanje premoženj, ki so skupna last. Dobro bi bilo, da bi nastopili s skupnimi oziroma enotnimi kandidatnimi listami, ki naj izražajo vse interese in komponente v njihovi sredi. Za to se zavzema Kmečka zveza. Mislim pa, da bi to stališče morale podpreti vse tiste politične stranke, v katerih se Slovenci tradicionalno prepoznavamo.
Pogovor zapisal M. B.
• V laboratoriju klinike Salus je bil tatič ponovno na delu. Vendar ni bil plen obilen, saj je v denarnici ameriške državljanke Katrine Ludlov Simonovič dobil le 40 tisoč lir in 40 ameriških dolarjev.
Z. Tavčar in M. Vovk o sodobni ženi
Petkom srečanje v openskem Prosvetnem domu o položaju sodobne žene je bilo nadvse zanimivo, po svoje pa tudi malce drugačno od običajnih kulturnih srečanj. Hvalevredno pobudo je priredila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši v okviru svojih pre-davalnih večerov, gostji pa sta bili zamejska pisateljica Zora Tavčar in slovenska slikarka Melita Vovk.
»Pretveza« za pogovor o položaju sodobne žene je knjiga Zore Tavčar »Poklical st me po imenu«, ki je izšla pred kratkim in katero je ilu-stirala pisateljina bivša sošolka in dobra prijateljica Melita Vovk, ki delno živi rta Bledu, delno pa na Holandskem. Knjiga Tavčarjeve je vsekakor svojevrstna na slovenskem literarnem obzorju, saj je pravzaprav knjiga o . . . ženskih imenih, slednja pa so, kot piše v uvodni besedi knjige, »pretveza za razmislek o ženskih (pa tudi moških) vrlinah in slabostih«.
Tudi razprava je bila zanimiva in raznolika; Tavčarjeva je namreč v svojem izvajanju zagovarjala radikalnejše, morda celo feministično stališče v odnosu do splošnega ženskega vprašanja, saj je probleme prignala do skrajnosti, da bi svoje trditve bolje podkrepila in obrazložila, medtem kg je bila Vovkova zmernejša in tako idealno dopolnjevala sogovornico. (dj)
Posvet PSI o upravljanju sredstev paketa
Urbanistični in kulturni razvoj morata vzporedno z gospodarskim
»Pohtične sile, ki sestavljajo krajevne uprave, se že osem mesecev i-gračkajo s pogajanji in objektivno o-nemogočajo začetek reševanja nujnih razvojnih problemov v tržaški pokrajini. Z današnjo iniciativo, s konkretnim prispevkom za nov pristop do tržaške prihodnosti, želijo socialisti zaključiti dosedanjo upravno izkušnjo in označiti začetek pogajanj za nove upravne večine.« To je skrčen smisel uvodnega posega, ki ga je na včerajšnjem posvetu PSI o gospodar škili razmerah na Tržaškem in o upravljanju sredstev iz paketa za Trst in Gorico, imel pokrajinski tajnik Augusto Seghene.
S poglobljeno analizo aktualnega položaja z gospodarsko - upravnih vidikov, ki je v razpravi naletela na izredno ugodne odmeve, mu je sledil deželni odbornik za bilanco in programiranje ter predsednik Sklada za Trst Giancarlo Carbone. Pojasnil je temeljne zaključke niza posvetov skladove komisije o načinu in namembnosti podeljevanja sredstev iz paketa in potrdil veljavnost predloga o ustanovitvi enega samega operativnega centra, ki naj bi podeljeval vsa razpoložljiva sredstva v sodelovanju s posameznimi ustanovami. Poudaril je, da bo izredno pozornost potrebno posvetiti rokom in jamstvom za investiranje ter preprečiti, da bi birokratske ovire razvodenile učinkovitost naložb. Vsekakor pa bo po njegovem mnenju nujno poskrbeti za povezavo novih inštrumentov in sredstev z že obstoječimi.
Zanimivo je bilo njegovo razmišljanje v zvezi z urbanističnim in arhitektonskim modelom razvoja mesta in pokrajine, ki mora ustrezati gospodarskemu razvoju prihodnosti. Pri tem se je po eni strani zgledovati po nekaterih zgodovinskih modelih, po drugi pa se temeljito lotiti kulturno - pohtičnih problemov. Ustavil se je nato pri temeljnih vprašanjih, ki jih kaže čimprej rešiti: izdelava natančnega projekta za preureditev pristaniškega sistema in za uporabo starega pristanišča, rešitev vprašanja proste cone, ki je še daleč od uresničenja, vprašanja zakona za obmejna območja, skrb za razvoj obrtništva in drobne industrije v povezavi! z javnim sektorjem, opredehtev alternative za zaprtje rafinerije Aquila, upravljanje s teritorijem, lokacija premogovne termocentrale (ki so jo
Obvestilo izletnikom na Južno Tirolsko
Izletnike, ki so se prljavih za izlet na Južno Tirolsko prosimo, naj dvignejo programe jutri, v ponedeljek, 12. t.m., na upravi našega dnevnika v Ul. Montec-chi 6, med 9. in 12., ter med 15. in 17. uro.
Ob tej prihki prosimo tudi za poravnavo tretjega obroka.
Morebitne interesente obveščamo, da so na razpolago še štiri prosta mesta.
Uredništvo
po njegovih besedah hotele tržaške javne upi ave, zlasti KD in LpT), razvoj raziskovalnih dejavnosti, urbanistični preustroj itd. Vse to je po Car-bonejevih besedah nujno rešiti kot pogoj, da Trst dokončno krene po realistični poti lastnega oživljanja in razvoja.
Kot rečeno, so njegova stališča naletela na široko odobravanje gostov, med katerimi so bili predsednik Rotacijskega sklada Antonini, pooblaščeni upravitelj družbe Frilugiulia Elin Ceppi, direktor deželne zveze drobne in srednje industrije Nereo Tomizza, predsednik zveze CONGAFI ter sindikalni predstavniki Treu, Vilevich in drugi. Tomizza je za razliko od Antoninija, ki je predlagal ožjo tehnično koordinacijo upravljanja z razpoložljivimi sredstvi in inštrumenti, vztrajal pri nujnosti tudi pohtičnega usklajevanja in soglašal z zamislijo Geppija o ustanovitvi takoimenova-nega »valutnega območja«, ki naj bi Trst uvrstilo med največje zunanjetrgovinske centre v svetu. Zanimiv je bil tudi predlog tajnika UIL Vilevi-cha o načrtovanju urbanizacije Krasa v funkciji razvoja primernih proiz-vodnih in storitvenih dejavnosti, ki naj bi omogočilo razvoj obrti in kmetijstva ob premišljeni zaščiti teritorija. (vb)
Telovadna revija najmlajših Športne šole povsem uspela
Včeraj na stadionu 1. maj praznik veselja, razposajenosti in vedrine
Preko sto otrok, prav toliko staršev, izredno zanimanje in navdušenje, glasba, živžav: tako je bilo včeraj {»poldne na stadionu 1. maj med telovadno revijo najmlajših. Prireditev je že peta zaporedoma, letos pa ima še dodatni pomen, saj so bili
tokrat prvič prisotni tudi beneški o-troci iz Špetra Slovenov. Slednji namreč zahajajo v predšolski center v Špetru, kjer so na pobudo slovenskih staršev organizirah dvojezičen otroški vrtec. Beneški otroci so si v jutranjih urah s svojimi spremljevalci
Veseli živžav v balonu na stadionu 1. mp.j
ogledali mesto, nato pa se udeležili revije, kjer so želi zaslužen aplavz.
Revija je bil pravi praznik naših najmlajših, če pomislimo, da so bili prisotni, seveda v spremstvu staršev, tudi »sršenčki« stari od 2. do 3. leta. Devet skupin otrok je istočasno nastopalo na devetih različnih postajah, prisotni pa so bili otroci iz vrtcev v Miljah, pri Sv. Jakobu, v Ul. Conti, pri Sv. Ani, v Dijaškem domu, v Škednju, pri Sv. Ivanu in seveda iz Špetra.
Kot je v svojem uvodnem govoru poudarila vzgojiteljica Marija Bertok, ima ta zaključni telovadni nastop o-trok iz vrtcev, ki obiskujejo športno šolo v Trstu, izreden pomen za tu živečo manjšino predvsem zaradi prisotnosti otrok in njihovih spremljevalcev iz Beneške Slovenije, ki so tako dokazali svojo vitalnost in navezanost na delovanje vse manjšine. Sicer pa je včeraj nabito poln balon na stadionu 1. maj dokazal, da je ta, že peta zaporedna revija najmlajših, izredno priljubljena med Slovenci, saj so se zanjo potrudili vsi, od otrok do vzgojiteljev in staršev, ki so bili pri njej neposredno soudeleženi.
Pomisleki ekologistov o gradnji sinhrotrona v bližini Bazovice
Izredni komisar Območja za znam stvene in tehnološke raziskave Fulvio Anzellotti se je včeraj sestal s pokrajinskim Posvetovalnim odborom za ekološka vprašanja, ki mu predseduje pokrajinski odbornik za okolje Mario Martini. Obravnavali so vprašanje namestitve sinhrotronskega svetlobnega generatorja, ki naj bi ga na predlog znanstvenega odbora zgradili v neposredni bližini Bazovice.
Anzellotti je uvodoma osvetlil predlog znanstvenikov, ki ga je osvojil tudi upravni svet Raziskovalnega območja. Omenil je nadalje, da je bil predlog že uradno predložen tržaški občinski upravi, ki bi morala odobriti ustrezno varianto regulacijskega načrta, če bc seveda predlog sprejela.
V razpravi se je večina članov odbora povoljno izrekla o izdelavi sin-hrotiona na Tržaškem, na dan pa so prišli številni pomisleki in ugovori gieoe njegove gradnje pri Bazovici. Tako je npr. Miro Òpelt, ki v odboru zastopa Krajevno zdravstveno enoto, odklonil ultimativen značaj, ki ga Anzellotti pripisuje predlogu znanstvenikov, saj bi sicer bilo vsako posvetovanje o njem- brezpredmetno, povrh pa predlogu manjka trdna znanstvena utemeljitev, ki bi upoštevala tudi naravno in družbeno okolje. O pelt se je zavzel za to, da bi sinhro-tron po možnosti zgradih v mejah že obstoječega Raziskovalnega območja.
Podobno stališče, pa čeprav z različnimi poudarki, so zavzeli Lia Brau-ti v imenu Svetovnega sklada za naravo (WWF), Fabio Forti v imenu Ekološkega seminarja naravoslovne fakultete Tržaške univerze in v i-
menu Julijske alpinistične sekcije CAI, Enrico Mazzoli v imenu sekcije CAI »XXX Ottobre«, Franco Besen-ghi v imenu Speleološke komisije za Furlanijo - Julijsko krajino, medtem ko je predstavnik Italie nostre izrazil pripravljenost, da pristane na gradnjo! sinhrotrona zunaj Raziskovalnega območja, a raje v bližini Padrič kot pa pri Bazovici.
Sestanka sta se kot opazovalca u-deležila tudi predstavnika Koordinacijskega združenja kraških vasi Grgič in Malalan. Potrdila sta stališča, ki jih je Združenje nedavno izrazilo v svoji resoluciji. Pri tem moramo vsaj mimogrede izraziti začudenje, da v pokrajinskem Posvetovalnem odboru za ekološka vprašanja ni neposredno zastopana nobena slovenska organizacija. Ali ne bi ob italijanskih alpinističnih organizacijah do tega i-melo pravico npr. tudi Slovensko planinsko društvo
Ob koncu sestanka je izredni komisar Anzellotti povabil odbor na obisk Raziskovalnega območja, da bi nadaljevali razpravo o namestitvi sinhrotronskega svetlobnega generatorja.
Občni zbor Gozdne zadruge
V zadružnih prostorih v Padričah bo danes ob 9. uri 88. redni občni zbor Gozdne zadruge. Dnevni red predvideva poročili upravnega in nadzornega odbora.
V	nedeljo v Repnu pohod po partizanskih poteh
Zveza VZPI - ANPI Repentabor v sodelovanju s KD Kraški dom in občino Repentabor bo v nedeljo, 18. maja, organizirala pohod po partizanskih poteh, ki je že lani dobro uspel. Želja organizatorjev je, da bi postal pohoc nekaj tradicionalnega, na katerem naj bi se vsako leto srečevali občani. Predvsem pa je važno, da bi mladina občutila ideale NOB, da bi ti postali zanjo nekaj živega in ne le del mrtve zgodovine. Celoten program bo potekal takole: ob 9. uri odhod s trga v Repnu, sledil bo pohod do javke v »Zeknjah«, nato pa partizanski piknik ob 13. uri v prvih dolinah pod Golcem. Razveseljivo je dejstvo, da se bodo z razliko od lani letos udeležile pohoda tudi nekdanje kurirke z onstran meje, točneje iz Dola, ki so med vojno sodelovale z repentabrskimi. Prisotna bo tudi bivša partizanska zdravnica doktorica Pavla. Upati je le, da vreme ne bo nagajalo, ter da bo udeležba kar se da polnoštevilna. (S. Š.)
V	soboto in nedeljo v Lonjerju že tradicionalna razstava vin
Kot je že postal običaj, se Lonjerci in Katinarci tudi v letošnjem maju pripravljajo na organizacijo Razstave domačih vin. Praznik domačega vina, ki že nekaj let privablja v Lonjer veliko število obiskovalcev, bo letos v soboto, 17. in nedeljo 18. maja, kot vedno v organizaciji domačih društev, in sicer kulturnega društva Lonjer - Katinara in športnega društva Adria.
Program je v glavnem že izdelan: letos bo ta izjemnega pomena, vsaj kar se tiče športne plati, ker bo na sporedu 20. jubilejna kolesarska dirka za Pokal Lonjerja, ki se uokvirja med prve podobne kolesarske dirke v šestdesetih letih na Tržaškem in jo imajo še danes za eno najpomembnejših dirk cikloamaterjev pri nas. Ostali program predvideva v soboto slikarski eX tempore za otroke, nakar bodo za prijetno vzdušje poskrbeli Neva, Mara in Germano. V nedeljo bo poleg že omenjene dirke, nastop pevskega zbora KD Primorsko iz Mačkolj, kateremu bodo sledili že tradicionalni gostje lonjer-skih praznikov, Veseli godci iz Boljunca. In seveda ne bodo manjkali domači vinogradniki s svojimi letošnjimi pridelki, brez katerih prav gotovo praznika ne bi bilo.
R, PEČAR
Jutri seja repentabrskega občinskega sveta
Jutri, v ponedeljek, ob 20. uri se bo sestal repentabrski občinski svet. ki bo med drugim razpravljal o davku na občinske usluge, o proračunu za tekoče finančno leto in o prošnji za nakup jusarskega zemljišča.
Po podatkih tehnično-znanstvenega odbora
Radioaktivnost se še dalje zmanjšuje Včeraj v Trstu protestna manifestacija
Stopnja radioaktivnosti v naši deželi se počasi a vztrajno zmanjšuje. To je osnovni podatek tiskovnega sporočila tehnično - znanstvenega odbora, ki v Furlaniji - Julijski krajini od začetka meseca sledi radioaktivni onesnaženosti pri nas. V sporočilu je izrecno omenjeno upadanje koncentracije radioizotopov v zraku in v vodi, kot v prejšnjih dneh pa pristojne oblasti niso objavile nobenih številčnih podatkov o tem upadanju.
Pregledi pitne vode potrjujejo, da vodovodi niso onesnaženi. Tudi stopnja radioaktivnosti v zemlji se še naprej postopoma zmanjšuje. Tehnično znanstveni odbor vsekakor priporoča naj se prebivalstvo še vedno drži varnostnih in higienskih predpisov.
Včeraj popoldne je kakih 500 ljudi manifestiralo v Trstu zoper uporabo jedrske energije. Člani ekoloških združenj in društev, ki jim je jedrska energija trn v peti, so se najprej zbrali na Trgu Goldoni, od koder so v sprevodu odšli do Trga U-nità.
Protestno noto o černobilski katastrofi in o zadržanju pristojnih oblasti v Furlaniji - Julijski krajini je sinoči izdala tudi tržaška federacija KPI. Komunisti uvodoma protestirajo, ker so sovjetske oblasti z zamudo priznale černobilsko tragedijo in objavile dokaj pomanjkljive informacije o jedrski nesreči. KPI nadalje meni, da so se italijanske oblasti z zamudo in dokaj zmedeno lotile perečega vprašanja radioaktivnega o-nesnaževanja. Prav tako zapoznel je bil odgovor pristojnih organov v na-
ši deželi. Ta zamuda je toliko hujša, ker je bila naša dežela med najbolj prizadetimi. KPI zato zahteva naj oblasti točno obveščajo prebivalstvo o nevarnostih radioaktivnega sevanja; nadalje se zavzema za ponoven pregled vsedržavnega energetskega načrta (dotlej naj bi prekinili gradnjo jedrskih central) in ob koncu ponavlja svoje negativno mnenje o gradnji termocentrale na premog v tržaški {»krajini.
O radioaktivnem onesnaževanju v naši deželi bo v torek, 13. maja, raz-
pravljal deželni svet. Na seji bo tudi govor o sestanku ministra za zdravstvo Degana, ministra za civilno zaščito Zamberlettija in predstavnikov italijanskih dežel, ki je bil pred dnevi v Rimu, in na katerem je bil govor prav o koordinaciji ukrepov proti radioaktivnemu sevanju.
• Družba Trieste Consult je pred kratkim sprejela bilanco za leto 1985 in obnovila upravni dbor. Za predsednika so potrdili Gianfranca Via-torija.
Sestanek vrtnarjev na Kolonkovcu
Naši vrtnarji so se sinoči sestali na Kolonkovcu, da bi se domenili za prevoz prepovedane povrtnine v center za odjem AIMA v Flumicellu
Danieleju 17 let in 8 mesecev, Andrei pa 10 let in 8 mesecev
Umor Valent: zvišane kazni obema mladima obtožencema
Tržaško prizivno sodišče za mladoletne je včeraj po sedmih urah posveta izreklo obsodbo proti mladoletnikoma, ki sta obtožena, da sta julija lani v Vidmu ubila 16-letnega Giaco-ma Valenta. Sodišče je le delno sprejelo zahteve javnega tožilca in obema zvišalo zaporne kazni. Daniele P. je bil obsojen na 17 let in šest mesecev zapora, Andrea M. pa bo moral odsedeti deset let in osem mesecev. Na Prvostopenjskem procesu je sodišče obsodilo mladoletna Danieleja P. in Andrea M., na petnajst oziroma deset let zapora.
Med obravnavo na prizivnem sodišču je javni tožilec Franzot zahteval Izredno visoke kazni: za Danieleja 30 let zapora, za Andrea pa 25 in šest mesecev. Svojo zahtevo je Franzot u-lemeljil, češ, da sta Andrea in Da-Piele zločin predhodno načrtovala in lo je pri tem vodil rasističen odnos ?o svojega sošolca. Zaradi tega je izključi] možnost, da bi sodišče prisodilo obtožencema olajševalne okoliščine.
Dogodek, ki je privedel na zatožno “lop mladoletnika, se je zgodil julija ■ani v neki zapuščeni hiši v Vidmu. lam sta namreč usmrtila Giacoma v alenta, 16-letnega temnopoltega študenta.
Prizivni obravnavi je prisostvoval le aniele P., medtem ko je Andrea ale ostal v zaporu v Trevisu. Sled-
nji je v pismu sodišču zatrjeval, da je nedolžen. Daniele P. pa se je branil, češ, da je Giacomu zadal več desetin vbodljajev iz samoobrambe.
Martone (KPI) zahteval sklicanje
pokrajinskega sveta
Načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem pokrajinskem svetu Martone je pismeno pozval predsednika Pokrajine Marchia, naj čimprej skliče sestanek načelnikov skupin, da bi se dogovorili o bodočem delu pokrajinskega sveta. Martone med dru gim zahteva, naj bi na dnevni red prve seje sveta dali resolucijo komunistične skupine, ki je zahtevala od stop odbora in soočanje med skupi nami na osnovi nujnih in realistična! programov. Po mnenju komunistov bi morali sestaviti novo večino, ki naj bi do konca mandatne dobe uresničila politiko demokratičnega napredka in sožitja.
koncerti
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 12. t. m„ ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega
Alberta Pernarčiča
in vsem, ki so nam bili ob strani v teh bolečih trenutkih.
SVOJCI
Trst, 11. maja 1986
12. 5. 1985	12. 5. 1986
Boris Kralj
Minilo je leto, odkar si nas zapustil, a spomin nate živi vedno v naših žalostnih srcih.
Prisrčna hvala vsem, ki obiskujejo njegov grob in mu prinašajo cvetje.
Mama, oče, sestra Sonja, stric Edi, nono Emil in drugo sorodstvo.
Trebče, Pliskovica, 11. maja 1986
8. 5. 1976	8. 5. 1986
Še vedno živi v tišini našega spomina glasba
prof. Erminija Ambrozeta
KD Ivan Grbec - Skedenj
12. 5. 1983	12. 5. 1986
Edi Vecchiet
Dolga tri leta je, odkar je ovela tvoja zadnja pomlad. Kako bridko, nepomembno je moje življenje brez tebe, moj ljubi sin. Le kdaj bom tudi jaz v tistem večnem svetišču, kjer ne bo več smrti ne ločitev in bo zbrisana zadnja solza mojih trudnih oči.
Tvoja mama
Trst, 11. maja 1986
Včeraj okrog poldne v Ul. Giarizzole
Prepir med upokojencema je imel hude posledice
"ucli manjši prepir lahko povzroči 'p Posledice. To je včeraj na last-k°ži spoznal tudi 65-letni Attilio ; Grassi iz Trsta, Ul. Giarizzole 27. y°g poldneva je Attilio De Grassi Scal soseda, 67-letnega' Giusta Ziv-^ kmalu se je med njima vnel ^vit« pogovor. Beseda da besedo upokojenca sta kaj kmalu prešla I j čno obračunavanje. Sicer ni o to nič hudega, po pričevanju oči-,CGv sta se De Grassi in Živec le rivala. De Grassi je pri tem iz-r11 ravnovesje in - trčil z glavo na Parkiranega ford transit. Pri pri-jJe Zgubil zavest in zato so ga
, Ud,0^ pripeljali z rešilcem Rde->a križa v katinarsko bolnišnico, rii;^ zdravnik je ugotovil, da je srecenec utrpel močan udarec v ; zaradi katerega je bil ob jemu v bolnišnico v komi tretje Pje. Sprejeli so ga na oddelek za >en Je *n zanj strogo pridržali
Razlog spora še ni znan. Nekateri očividci pa so trdili, da se je menda šlo za kupoprodajno pogodbo zemljišča. Attilio De Grassi in Giusto Živec sta si bila celo sorodnika.
Trebenski godbeniki vabijo k sodelovanju
Godbeno društvo »Viktor Parma« iz Trebč namerava razširiti delovanje v ostale vasi Vzhodnega Krasa. V ta namen vabi vse, ne samo mlade, ki jih zanima tovrstna glasba, naj se udeležijo nastopa glasbenikov, ki ho v sredo, 14. maja ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
V gosteh bodo imeli gojence glasbene šole iz Postojne. Po nas'cpu bo predstavnik godbe V. Parma dal vse potrebne informacije moreoitnim interesentom.
ZAHVALA
Vsem dobrim ljudem, ki so z nami sočustvovah, ko nas je zapustila naša draga
Marija Kalc vd. Mezgec
se iz srca zahvaljujemo.
Posebna zahvala sorodnikom, našemu župniku, njenemu zdravniku, zdravnikom in osebju zdravstvene službe v Nabrežini, njenim prijateljicam, vaščanom, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, pogrebcem in vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
SVOJCI
Bazovica, 11. maja 1986
ZAHVALA
Iskreno so zahvaljujemo vsem, ki so se tako lepo poslovili od naše drage
Emilije Gruden por. Pernarčič
Najlepša zahvala za občutene besede g. dekanu Kretiču, ravnatelju srednje šole I. Gruden, vsem Alek-sandrinim profesorjem in sošolcem, vsem znancev in prijateljem, ki so naši dragi darovali cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči mož, hči, brat in drugo sorodstvo.
Štivan, Zgonik, 11. maja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Franca Petarosa
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Bazovica, Boršt, 11. maja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Sabine Guštin vd. Furlan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči otroci z družinami, bratje, sestre in drugo sorodstvo.
Gabrovec, 11. maja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Ivane Puntar roj. Grilanc
se zahvaljujemo darovalcem cvetja, nosilcem cvetja, pevskemu zboru, župniku, dr. Radu Ukmarju, vsem, ki so se udeležili pogreba ter vsem, ki so z nami sočustvovab.
SVOJCI
Prosek, 11. maja 1986
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so z menoj sočustvovali ob izgubi drage žene
Kornelije Pertot roj. Baschi
Iskrena zahvala dr. Grudnu, g. župniku, cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja, vsem, ki so na katerikoli način počastih njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči mož Mirko in sorodniki.
Nabrežina, 11. maja 1986
Združenje Union izraža iskreno sožalje svojcem ob smrti Marije Zulian.
»	Zapustila nas je naša pre-
draga žena, mama, nona in sestra
Marija Slapnik por. Dilli
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 12. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt.
Žalostno vest sporočajo: mož Ruggero, sin Klavdij z ženo Alenko, hči Mariza z možem Karlom, vnuki Karin, Katrin, Ivan in Petra, sestra Sonja z družino in drugo sorodstvo.
Boršt, Praprot, 11. maja 1986
Ob prerani smrti drage Meri, izrekajo iskreno sožalje družini in svojcem, družina Palmino Gabrovec.
Učno, neučno osebje ter starši pro-seškega otroškega vrtca izrekajo vzgojiteljici Marizi Dilli - Gabrovec iskreno sožalje ob,izgubi drage mame.
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi drage Merice izrekajo svojcem občuteno sožalje družine Zahar, Furlan, Rojc, Sancin in Toscani.
Smučarski odsek ŠD Breg izreka iskreno sožalje svojemu vaditelju Klavdiju Dilliju in družini ob smrti drage mame.
Ob izgubi drage Meri izrekata družini iskreno sožalje Raja in Danilo Glavina.
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca izreka iskreno sožalje svojemu pevcu Ruggeru in družini ob smrti drage žene oz. mame.
Godbeno društvo Nabrežina izraža iskreno sožalje predsedniku Karlu Gabrovcu in družini ob izgubi drage tašče.
T	Dne 9. t.m. nas je v 75.' le-
• tu starosti zapustila
Tončka Trobec roj. Žele
Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 12.45 iz kapelice koprskega pokopališča na-ravnost v rojstno vas Klenik pri Pivki.
Težko bo, težko brez naše mame!
Žalujoči: Alma in Antonio, Gabrijela in Nino, Boris in Gabrijela ter vnuki Andrej, Tanja, Igor in Edvard.
Namesto cvetja na grob, darujte za Zvezo vojnih invalidov v Trstu, Ul. Montecchi 6.
Trst, 11. maja 1986
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Evgenija Rudež vd. Covacio
Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: sinovi Albert, Silvester in Evgen z družinami ter drugo sorodstvo.
Adelaide, Trst, Bani, 11. maja 1986
Zadnja pot Sabine Guštin
Veliko število pogrebcev je pospremilo k večnemu počitku na pro-seško pokopališče priljubljeno Sabino Guštin vd. Furlan iz Gabrovca, ki je preteklega aprila slavila svoj 87. rojstni dan in je bila kot najstarejša vaš-čanka prava kraška korenina. Rodila se je kot druga izmed štirinajstih otrok »Bjelčeve« družine iz Zgonika in se je omožila z Antonom Furlanom iz Gabrovca, kateremu je povila tri otroke. Družina se je preživljala s kmetijo in plačo moža, ki se je izučil kamnoseške obrti. V času zadnje svetovne vojne so njihovo hišo dalj časa okupirali nemški vojaki, vendar je Furlanova družina ohranila svojo narodno zavest in mož Anton je bil vaški predsednik OF. Pokojna Sabina je dolgo let nosila v Trst kmečke pridelke in tako pripomogla k družinskemu gospodarstvu. Zadnja leta je preživela v krogu svojih vnukov in pravnukov, vse dokler se ni po kratki bolezni pretrgala nit njenega življenja. (B.S.)
Poslednje slovo od Franca Petarosa
Pred dnevi smo se na domačem pokopališču poslovili od Franca Petarosa. Potjreba so se udeležili vaščani, borci in aktivisti. Franc je bil rojen v Borštu 23. 1. 1898. Kot njegovi bratje, se je tudi on izselil, zaradi fašističnega preganjanja v Jugoslavijo. Brat Valentin je bil interniran v taborišču Gonars in je na poti domov umrl zaradi bolezni in izčrpanosti.
Po vrnitvi iz Jugoslavije je Franc najprej živel v Trstu in nato na domu žene Pepce v Borštu.
Za časa OF je sodeloval na terenu, zbiral razni material za NOV. Ko so se v njihovi hiši, kjer je bila tudi kuhinja, zbirali partizani in aktivisti, je stražil na dvorišču in na cesti. V hišo so se zatekli aktivisti, partizani, večkrat tov. Kristjan Kozlovič - Štefan, tov. Rugero Haas in žena Albina (nečakinja tov. Pepce), ki sta bila zverinsko mučena od Collottija in pomagačev in tik pred svobodo ustreljena na Opčinah.
Za sodelovanje v OF je prejel priznanje.
Sinu Zorku in ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
izleti
Sekcija SSk za Devin - Nabrežino organizira 17. in 18. maja avtobusni izlet na Koroško. Vpisovanje pri Antku Terčonu - tel. 299509 in Ivanu Breclju tel. 208270 do zasedbe razpoložljivih mest.
Združenje Union Sv. Ivan — Podlo-njer priredi kulturni izlet na Vrhniko, Vrbo in na Bled dne 25. t. m. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, razen v sobotah, tel. 040/61011.
3QLWEC
s ipoi-ijsé y'
V soboto, 17. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren
SREČANJE
TAMBURAŠKIH SKUPIN
Nastopajo: tamburaški zbor PD iz ADLESIČEV v Beli krajini, tamburaška skupina KUD PTT z Reke, tamburaška skupina SPD JEPA BAŠKO JEZERO iz Loč na Koroškem, tamburaška skupina ZELENI JURIJ iz Črnomlja ter tamburaška skupina KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca.
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče bo jutri, 12. t. m., gostovalo s pravljico "Mali princ" na osnovni šoli v Križu ob 9.15, ob 11. uri pa v vrtcu na Proseku; v torek, 13. t. m., ob 9.30 in 10.30 v vrtcu na Opčinah; v sredo, 14. t. m„ ob 9. uri v vrtcu v Gropadi, ob 11. uri pa v vrtcu v Bazovici in v soboto, 17. t. m., na osnovni šoli na Repentabru ob 10.30.
VERDI
Simfonična sezona "Pomlad 86"
V	četrtek, 15. t. m., ob 20.30 koncert (red A). Dirigent Muhai Tang, pianist Josè C. Cocarelli. Na sporedu Beethovnove, Chopinove in Dvoržakove skladbe.
Velika dvorana
Jutri, 12. t. m., ob 20. uri: Koncert filharmoničnega orkestra iz Novosibirska. Dirigent Arnold Kac.
Okrogla dvorana
V	torek, 13. t. m., ob 19.30: Mladi mladim. Drago Arko violina, Mateja Heller — flavta in Vlasta Doležal—Rus — klavir.
Srednja dvorana
Jutri, 12. t. m., ob 19.30: Branko Homan — Pavle Lužan "Noč do jutra", Prešernovo gledališče — Kranj.
V	sredo, 14. t. m., ob 19. uri: Srečanje slovenskih mladih glasbenikov treh dežel: Furlanije—Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
Mala dvorana
V	soboto, 17. t. m., ob 10. uri in 1L30: Otroška matineja. Vodil bo Miran Čanak.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 11. t. m., ob 17. uri gostovanje PDG Nova Gorica v Trstu z Brechtovo
Weillovo "Opero za tri groše". Režija Jan Skotnicki.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 11. maja
ŽIGA
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.24 — Dolžina dneva 14.45 — Luna vzide ob 6.42 in zatone ob 22.24.
Jutri, PONEDELJEK, 12. maja
PANKRACIJ
PLIMOVANJE DANES: Ob 5.29 najnižja -56 cm, ob 12.03 najvišja 20 cm, ob 16.46 najnižja -8 cm, ob 22.44 najvišja 45 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: Ob 5.58 najnižja -53 cm, ob 12.44 najvišja 16 cm, ob 17.08 najnižja -2, ob 23.04 najvišja 40 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 20,5 stopinje, zračni tlak 1023 mb ustaljen, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 57-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI:
RODILI SO SE: Jarmila Kodrič, Alessandro Colombo, Monika Lucas, Erik Franceschini, Alessandro Licciardello, Debora Castriotta, Giada Cerniani, Paola Vatta, Davide Zucca, Daniele Cingulin, Giulia Cocolo, Kalin Alan Mahne.
UMRLI SO: 52-letni Emmanuele Del-laluce, 89-letna Rosa Capasse, 82-letna Antonia Levantin, 97-letni Giuseppe Grasso, 51-letna Maria Slapnik, 90-letna Giuseppina Kocjancic, 73-letna Giacomi-na Braico, 83-letiia Virginia Vergna, 71-letni Francesco Lipanje, 80-letni Giovanni Napoli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 11. maja 1986 (Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
(Od 13.00 do 16.00)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Mazzinijev drevored 1 — MILJE.
(Od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Trg Garibaldi 5, Ul. deli' Orologio 6, Mazzinijev drevored 1 — MILJE. ZGONIK (tel. 229373) — Od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 12. maja, do sobote, 17. maja 1986)
(Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2.
PROSEK (tel. 225141 ali 225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 19.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
PROSEK (tel. 225141 ali 225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. PROSEK (tel. 225141 ali 225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	11	45	34	59	76
CAGLIARI	12	65	25	56	78
FIRENCE	62	76	74	26	79
GENOVA	16	22	48	63	32
MILAN	12	43	75	49	51
NEAPELJ	45	25	81	28	35
PALERMO	54	19	81	17	2
RIM	41	85	55	64	73
TURIN	55	81	67	49	28
BENETKE	45	20	41	46	12
	ENALOTTO				
112 1	1 X X	X X	X	1	2
KVOTE:
12— 51.471.000 lir 11 — 1.748.000 lir 10 —	142.000 lir
SKD I. GRUDEN
priredi
danes, 11. t. m., ob 18. uri v
društvenih prostorih nastop mladinske dramske skupine SKD TABOR z veseloigro
»FIGOLE FAGOLE«
Režija OLGA LUPING
VABLJENI !
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi v torek, 13. t. m., ob 20.30 na okroglo mizo
ENERGIJA IN OKOLJE NA TRŽAŠKEM
Sodelujejo politiki in ekologi: inž. Franc Pisani, Aleš Lokar, Stojan Sancin, Jurij Vodopivec in Andrej Wehrenfennig.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavaj 1986
PODOBE SREDNJEEVROPSKE STVARNOSTI
Robert Luven Claudio Magnabosco
DOLINA AOSTA MED ITALIJO IN FRANCIJO
V četrtek, 15. t. m., ob 18. uri
TRST - Trgovinska zbornica, Ul. S. Nicolò 5
SKD Tabor - Opčine
vas vljudno vabita v četrtek, 15. t. m., na otvoritvi razstav
BOGDANA GROMA
Ob 18. uri otvoritev razstave novejših slik v TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20; ob 20. uri otvoritev razstave tapiserij v Prosvetnem domu na Opčinah.
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 Papà è in viaggio di affari, dram., Jug. 1985, 127’; r. Emir Kusturica; i. Moreno de Bartolli, Miki Manojlović.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 La bonne, er„ It. 1986, 90’; r. Salvatore Samperi; i. Florence Guerini, Katerine Michelsen.
□
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120) r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers, Federico Pitzalis □ □
FENICE - 16.00, 22.15 Delta Force, akc., ZDA 1985, 129) r. Menahem Golam; i. Chuck Norris, Lee Marvin.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II mostro di Firenze, dram., It., 1986, 100) r. Cesare Ferrarlo; i. Léonard Mann, Bettina Giovannini □□
MIGNON - 15.30, 22.15 Sweet dreams, Dram., ZDA 1985, 116) r. Karel Reisz; i. Jessica Lange, Ed Harris.
NAZIONALE I - 15.30, 22.00 II giustiziere della notte 3, dram., ZDA 1986, 95) r. Michael Winner; i. Charles Bronson, DeborahRaffin.
NAZIONALE II — 15.30, 22.00 Voglia di vincere, fant., ZDA 1985, 92) r. Rod Daniel; i. Michael J. Fox, James Ham-pton.
EDEN - 15.20, 21.30 L'amante bisex 2 in Strani desideri, pom. □ □
CAPITOL - 15.30, 22.00 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91) r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgreen.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Gremlins, fant., ZDA 1984, 115) r. Joe Dante; i. Zack GalliganHorty Haxrton.
LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 Silverado, western, ZDA 1985, 110) r. Lawrence Kasdan; i. Kevin Kline, Scott Glenn.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 L'alcova, porn., 1985, r. Joe D Amato; i. Lil-li Carati, Annie Belle. □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120) r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
RADIO - 15.30, 21.30 Fantasie di dolci porcellone.porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SKLAD »MITJA ČUK«
prireja
ORIENTALSKI VEČER
karateja, juda in joge
v soboto, 17. t. m., ob 20. uri v
kulturno-športnem središču v Zgoniku.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v petek, 16. maja, svoj redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Petronio 4, ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi jutri, 12. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje z zadrugo DOM in društvom STUDENCI o političnem in kulturnem delu med katoličani v Benečiji.
Društvo slovenskih likovnikov obvešča člane, da je redni sestanek jutri, 12. t. m., ob 19.30 na sedežu društva.
RAZPIS
Društvena gostilna Prosek
razpisuje natečaj za novega gostilničarja.
Prošnje sprejema tajnik društva STANKO PRAŠELJ — Prosek 188.
Odbor
mali oglasi
IZGUBIL SE JE dve leti star ovčar v okolici Gropade, Padrič in Trebč. Sliši na ime Elsa. Tel. na št. 228547.
37-LETNI FANT bi rad spoznal gospe ali gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/567260 - Giorgio.
17-LETNI FANT išče zaposlitev po možnosti v trgovini. Tel. na št. 040/227212.
OSMICO je odprl Frandolič v Slivnem .25.
PRODAM motorni čoln 570, motor evin-rude 85 HP s kabino. Tel. na št. 040/213772.
PRODAM fiat 128 cl, letnik 1976 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 040/228352 v večernih urah.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc v Dolini 474.
JADRNICO TIP EAU VIVE, dolžina 5 m, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. (samo resno zainteresirani) ob uri kosila ali večerje na št. 040/911119.
PRODAM renault 5 GTL, letnik 1980 v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 040/220438.
PRODAM rulotko Rolle 3 in 1 z verando in vsemi pripomočki. Cena 2.000.000 lir. Tel. na št. 040/229285 ob uri kosila.
ZA RAZŠIRITEV finančnih storitev in skupnih investicijskih skladov iščemo dve kvalificirani osebi obeh spolov, ki imata izkušnjo s prodajo na domu in sta stari od 25 do 30 let. Nudimo jima možnost vključitve v že delujočo strukturo. Zanimivi finančni pogoji. Le če vas resno zanima, telefonirajte v ponedeljek, 12. t. m., med 9. in 12. uro na št. 040/64825.
PRODAM prostorno hišo potrebno popravila z vrtom in dvoriščem v okolici Doline. Prodam nezazidljivo zemljišče 1.800 kv. m v Dolini. Tel. na št. 040/228390.
PRIPELJEM na dom zemljo ali gnoj. Tel. na št. 040/299453 od 13. do 15. ter od 19. ure dalje.
HIŠNO POMOČNICO iščem 2-krat tedensko. Tel. na št. 040/747736.
NAJBOLJŠI PREPARATI za nego telesa pred poletno sezono ta teden stanejo manj. Profumeria 90, Narodna ul. 118, Opčine.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje potrebuje izkušeno delovno moč za vodenje administracije in kompjutiziranega knjigovodstva. Plača po učniku. Prošnje poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodstvo".
MLADA družina išče v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Tel. na št. 040/299762.
IŠČEMO žensko osebje srednjih let za čiščenje stavb.Telefonirati od ponedeljka dalje od 8.30 do 13. ure na št. 040/69540.
ODDAM 40—letno dejavnost, vključeni prostori, za pohištvo, elektrogospodinj-ske naprave, televizorje, radio ter električni material. Tel. na št. 040/741317.
menjalnica_____	nakupni tečaji 9.5.1986
Ameriški dolar ............ 1.480.
Nemška marka ................ 683.
Francoski frank ............. 212.
Holandski florint ........... 606.
Belgijski frank .............. 31.
Funt šterling ............. 2.280.
Irski šterling ............ 2.060.
Danska krona ................ 183.
Grška drahma ................. 10.
Kanadski dolar ............ 1.060.
Japonski jen .............. 8.
Švicarski frank ............. 821.
Avstrijski šiling ............ 97.
Norveška krona .............  214.
Švedska krona ............... 211.
Portugalski eskudo ........... 10.
Španska peseta ................ 10.
Avstralski dolar .......... 1.070.
Debeli dinar .................. 3,90
Drobni dinar .................. 3,90
Brll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DLiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
čestitke
Včeraj je praznoval 60 let VILKO SMOTLAK iz Mačkolj. Še mnogo zdravja in srečnih let mu želijo Bazili-ja, Vesna, Vanja, Sergij in vsi prijatelji.
Včeraj je v Ricmanjih praznovala 91. rojstni dan naša URŠKA. Ob častitljivem jubileju se je z najprisrčnejšimi voščili spominjajo Vinko in Lili ter Nadja z družinama.
Na Padričah praznujeta danes LUCIANA in GIULIO PAOLI 25—letnico poroke. Še mnogo skupnih in srečnih let jima želi družina Smotlak.
Danes praznujeta svojo 25. obletnico poroke LUCIANA in GIULIO PAOLI s Padrič. Še na mnogo skupnih nadaljnjih let jima želi Jelka z družino.
Včeraj sta praznovala v Boljunca 50 let poroke
JUŠTINA in JOŽE STAREC Še mnogo skupnih in srečnih let v krogu svojih dragih jima želita sinova Danilo in Silvi z družinama, vnuki Robi, Pavlo z družino in Dean ter pravnukec Erik.
Daleč od svojih draaih se je včeraj MARJO
srečal z Abrahamom. Vsega v izobilju mu želijo
prijatelji sekcije Slovenske skupnosti Devin -Nabrežina
MARJO KRALJ
je prestopil včeraj važno mejo svojega življenja. Abraham ga je srečal na življenjski poti.
Marjo! Odborniki in člani SK Devin ti iz srca želijo, da bi med nami preživel še drugega pol stoletja.
KD F. VENTURINI
sporoča
da je v teku vpisovanje v GLASBENO ŠOLO za diatonično harmoniko pod vodstvom Zorana Lupinca.
Prijave na sedežu društva v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju od 16. do 17. ure (tel. 040/281196).
\\
/o/.\
LA ROSA
moške in ženske slavnostne obleke, ki dopolnjujejo vašo osebnost.
RONKE - Tel.: 0481/777575
draguljarna
srebrnina
TRST - Ul. S. Lazzaro 15 - Tel. 65297
cć’asruAe-^ vaMa darila tjjSbomboniere
TRST - Drev. XX. Settembre 21 - Tel. 764042
'iuilati,
poročno darilo •k * -k
izraz
ljubezni
poročni seznami
UL. CARDUCCI 20 - TEL. 795071 UL. MURATTI 4 - TEL. 795542 UL. VIĐALI 9 - TEL. 763563



r
	
□E
RAI 1
RAI 2
I
RAI 3
RTV ljubljana
TV Koper
10.00	Kmetijska oddaja: Linea verde
11.25	Maša
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Nedeljska rubrika: TG l una
13.30	Dnevnik
14.00	Zabavna oddaja: Domenica in...
14.30	Športne vesti
15.30	Glasbena oddaja: Discoring
16.50	Športne vesti
17.50	Športne vesti
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
18.50	Nogometna tekma: Italija - Kitajska
19.45	Dnevnik
20.45	Film: Gandhi (dram., VB 1982, r. R. Attenborough, i. B. Kingsley, C. Bergen, E. Fox, J. Mills), (1. del)
22.20	Športna oddaja: La domenica sportiva
23.10	Glasbena oddaja: Musicanotte Concerto per un giorno di festa
23.55	Dnevnik
0.05 Šport: italijansko nogometno prvenstvo B lige
10.00	Koncert
10.55	Tedenska oddaja: Body Body
11.40	Film: Il pugnale scomparso (groz., ZDA 1936, r. H. Bruce Humberstone, i. Warner Oland, Boris Karloff)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans, vodi Sandra Milo
15.15	Dnevnik. Studio-Stadio, vmes avtomobilizem
18.50	Nanizanka: Bronk - L'uomo nuovo
19.50	Dnevnik
20.00	Športna rubrika: Domenica Sprint.
20.30	Nanizanka: Miami Bice - squadra antidroga
21.25	Informativna oddaja: Mixer
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.45	Oddaja o medicini
23.15	Glasbena oddaja: James Brown
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Informativna oddaja: Punto Europa
11.00	Šport: ženska odbojka
11.40	Glasbena oddaja: I cantautori e...
12.10	Glasbena oddaja: Big - Gino Paoli
13.00	Zabavni program: Che fai... ridi?
13.55	Dnevnik - Neposredni športni
prenosi: motociklizem - svetov-ko prvenstvo v krosu 250 kub.; ženska odbojka - finale kvalifikacijskih tekem za svetovni pokal
17.10	Film: La prigione di Sidney (dram., 1937, r. Detlef Sierck, i. Zara Leander, Willy Birgel, Victor Staal)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne športne vesti
19.40	Glasbena oddaja: La domenica è spettacolo
20.20	Simfonični koncert: skladbe Ludwiga van Beethovna
21.40	Športna oddaja: Domenica gol
22.10	Dnevnik
22.35	It. nogometno prvenstvo B lige
23.20	Glasbena oddaja: Jazz club
8.55	Poročila
9.00	Otroška matineja: Živ žav
9.50	Nadaljevanka: Flipper (1. del)
10.20	Nadaljevanka: Večni klic
11.25	Domači ansambli: Ansambel Slovenija in Henčkov ansambel
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.40	Film: Veliki Caruso (glas., ZDA 1950, r. J. Ruttemberg)
16.25	Poročila
16.30	Slovenci v zamejstvu
17.00	Prenos z Dornberka: Pod lipo
18.45	Risanka
19.00	Danes. Potrošniška porota
19.30	Dnevnik
19.53 Vremenska napoved
20.00	Nadaljevanka: Misija majorja Attertona (1. del)
21.05	Dokumentarec: Tito - Beseda in slika neke dobe (5. del)
22.00	Športni pregled
22.45	Šport: 20. kolesarska dirka Alpe-Jadran (zadnja etapa)
23.00	Poročila
15.00	Nadaljevanka: Verdi (7. del)
16.30	Risanka: Pegaso Kid
16.45	Mlad. film: Il nipote silenzioso
18.30	Dokumentarec: Uporaba kom-pjuterja
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.30	Nadaljevanka: Sivi dom (8. del)
20.30	Nanizanka: Bellamy
21.40	Gledališka predstava iz Carneo Theatre (4. del)
22.30	Šport: avtomobilizem
23.30	Nanizanka: Čar nepredvidenega
24.00	Dokumentarec: Kardinal Stepi-nac (2. del)
Iz filma Gandhi, ki bo danes po RAI 1
l£*l
CANALE 5
8.50	Nanizanka: Alice
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Zdravniški nasveti
11.00	Napoved programov: Anteprima
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.20	Aktualna oddaja: Punto?
13.30	Zabavni spored: Buona domenica, vodi Maurizio Costanzo, vmes
14.30	nanizanka Ora-zio, 17.00 inf.odd. Forum, 19.00 nanizanka Dalle 9 alle 5
20.30	Nadaljevanka: Olocausto (r. M. J. Chrom-sky, i. M. Moriarty, M. Streep, J. Woods - 2. del)
22.30	Informativna oddaja: Monitor
23.30	Punto 7 (ponovitev) 0.30 Nanizanka: Sceriffo a
New York
PS?	RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Film: Se io fossi onesto (kom., It. 1942, r. Carlo
L. Bragaglia, i. V. De Sica, M. Merceder)
10.20 Film: Quegli anni selvaggi (kom., ZDA 1956, r. R. Rowland, i. J. Cag-ney, B. Stanwyck, W. Pidgeon)
12.00	Kmetijska oddaja: Campo aperto
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Rascal, Il tulipano nero, Mimi
15.00	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn e i suoi amici, 17.30 Amici per la pelle, 18.20 Cassie and Company
19.15 Napoved programov: Retequattro per voi
19.30	Nanizanka:	New
York,New York
20.30	Zabavna oddaja: W le donne, vodita Andrea Giordana in Amanda Lear
22.40 Nanizanke:	Mash,
23.10 Masquerade, 24.00 Ironside, 0.50 Mod Squad, 1.40 Al-
fred Hitchcock presenta
^|> ITALIA 1	"
8.30	Otroška oddaja: Bim bum barn
10.30	Košarka: Prvenstvo NBA
12.00	Nanizanka: Manimal
12.45	Športna rubrika:
Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Deejay Television
16.00	Nanizanke: Legmen,
17.00	La banda dei sette 18.00 I ragazzi del computer
19.00	Risanka: Muppet Ba-bies
20.30	Zabavna oddaja: Drive In
22.20	Film: Ridere per ridere (kom., ZDA 1977, r. J. Landis, i. M.Joe, S. Ka-han)
23.55	Nanizanke:	Strike
Force
digli TELEPADOVA
12.30	Rubrika: Trgovina in turizem
14.00	Film: Perfido invito
15.30	Nanizanki: Brett Ma-verick, 18.00 Settima strada
19.00	Risanke
20.30	Film: .... e tutti risero (kom., ZDA 1981, r. P. Bogdanovich, i. B. Gazzara, A. Hepburn)
22.30	Športna rubrika: Fuori gioco
23.30	Primo piano
24.00	Film: Pistole roventi (vestern, r. E. Bellar-my, i. A. Murphy, J. Staley)
I ^ TELEFRIULI
13.30	Informativna oddaja: Udine la 1. circoscrizione centro-ovest
14.30	Kviz: Giochi in famiglia
16.00	Glasbena oddaja
18.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
19.30	Športne vesti
20.30	Posebna oddaja 0.30 Svetovne vesti
r# TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Radijska pripoved: Magellanov oblak; 15.10 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 20.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke: Sračje sodišče; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Amaterski zbori; 16.05 Humorska tega tedna: Miklavž Breugnon; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije,-
17.50	Radijska igra: Prav vsi smo Trojanci; 18.42 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.203313503 za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje,- 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.0C Jutranja glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši;
8.15	Flash back; 8.45 Športna rubrika;
9.30	Dragi Luciano; 10.35 Prost vstop;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored;
15.00	Kaj je novega; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji "; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice Tomažič z Opčin, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, vodi Sabina; 15.00 Športna nedelja, športni rezultati in (18.00) prenos tekme Jadran - Kidland Petrarca.
RAI 1
	RAI 2	RAI 3		JjP RTV Ljubljana	
flP| TV Koper
10.20	Nanizanka: Camilla (3. del)
11.30	Nanizanka: Taxi - Jim il sensiti-vo
11.55	Vreme
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavna oddaja: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.35	Dnevnik. Tri minute aktualnosti
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Znanstvena oddaja: Quark
15.30	Informativna oddaja: Il manager
16.00	Športna oddaja: Lunedi sport
16.30	Otroška oddaja: Magic!, vmes risanka Ispettore Gadget
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Magic! (2. del)
18.00	Inf. odd.: L'ottavo giorno
18.30	Aktualnosti: Italia sera 19-40 Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Gandhi (dram. 1982, r. R. Attenborough, i. Ben Kingsley, Candice Bergen, Edward Fox,
„ John Gielgud), (2. del)
22-10 Dnevnik
22-20 Dnevnik. Posebna oddaja 3-20 Filmske novosti
23.30	Dnevnik
11.55	Zabavni program: Cordialmente
13.00	Dnevnik- ob trinajstih
13.25	Dnevnik. C e da vedere
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
15.15	Kviz: Paroliamo
15.30	Kolesarstvo
16.45	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Aktualnosti: Oggi e domani
18.15	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Bronk
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Informativna oddaja: Di tasca nostra
21.25	Gledališka predstava: La contes-sina Mizzi (r. Antonio in Andrea Frazzi, i. Annamaria Guarnieri, Gabriele Ferzetti)
22.20	Dnevnik
23.40	Inf. odd.: Sorgente di vita
23.55	Dnevnik
0.05 Film: I condottieri (akcij., It. 1973, r. L. Trenker,, i. Laura Nuoci, Luis Trenker)
12.25	Športni dokumentarec: Primati olimpionici
12.30	Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (6. del - r. Sandro Dolchi, i. Carla Gravina. Lea Massari)
13.45	Tečaj ruskega jezika
14.20	Tečaj francoskega jezika
14.50	Glasbena oddaja: Voglia di musica
15.45	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.10	Glasbena oddaja: L' orecchioc-chio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Informativna oddaja: ILaborato-rio infanzia - bambini e le immagini (1. del)
20.30	Zabavni spored: Che fai, ridi? -Cena per lui
21.30	Dnevnik - Vsedržavne in deželne vesti
21.40	Informativna oddaja: La macchina del tempo
22.20	Športna oddaja: Il processo del lunedì, vodita Aldo Biscardi in Paola Perissi
23.25	Dnevnik - Vsedržavne in deželne vesti
9.00	Zrcalo tedna
9.20	Dokumentarna oddaja: Moč zborovskega zvoka
9.45	Dokumentarna oddaja: Mednarodna obzorja - Indija, prava pot v 21. stoletje?
15.55	TV mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Trave - Igrati se je mogoče marsikaj in tudi na mnoge načine. Igramo se lahko tudi tako, da se "spremenimo", recimo, da se gremo travnate bilke. Ob glasbi Lada Jakše nam bodo pokazali, kako lahko to naredimo, gojenci Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje po zamisli Andreje Gjud.
17.45	Nanizanka: Na črko, na črko (3. del)
18.15	Oddaja za mlade: Videogodba
18.45	Risanka
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Nadaljevanka: Vihre vojne (17. del)
21.00	Omizje
23.00	Poročila
14.15	TV novice
14.25	Nadaljevanka: Uboga Klara
15.10	Oddaja o medicin?
15.45	Rock koncert
16.30	Otroški program, risanka in lutkovno gledališče
18.00	Oddaja o medicini: Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo tudi naslednji prispevki:
TRST — Natta v Trstu: shod, srečanje s slovenskimi komunisti in z Unijo Italijanov
GORICA — Deželni kongres SSk PORDENON — Deželni kongres KD ŠPORT — Košarka: Jadran - Kind-land Padova in druge vesti
19.30	TVD Stičišče
19.50	Inf. oddaja: Tuttolibri
20.30	Športni pregled
21.00	Film: Skrivnostni obred (dram., ZDA, r. J. Losey, i. E. Taylor, R. Mitchum, M. Farrow)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Film: Skrivnostni obred (2. del)
23.05	Kranj: Festival etnološkega in ekološkega filma
Lij CANALE 5
8.30 Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia .„ Americana u-15 Nadaljevanka: Gene-11 nr. ra* Hospital •90 Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-
miglia, 12.00 Bis, 12 i o „„ fi pranzo è servito ■80 Nadaljevanke: Sent ri, 14.25 La valle c Pini, 15.20 Così gire iR - mondo
°a5 Nanizanki: Alice, 16 17 ir. Hazzard /-80 Mladinski kviz: De Ih nr. P'0 slalom
0 Nanizanka: Il mio ar io„„ co Arnold 19 nn JfviZ:C'estla vie 19 Hn J^mzanka: I Jeffers
38 pSSSlMm
i uu Film; Vediamoci eh (kom., It. 1984, r.
23.05 r J.Dorelly)
0.05 |P.ortna oddaja
Filmske novosti: P
Ojs mière
5 Nanizanka: Sceriffc ‘LìwYork__________
óò RETEQUATTRI
^ Nanizanka: Strega p amore
9-40 Mad?1ievanka: M lOon t•^ri^z': Lucy Shov •U0 Plim: Un solo gr amore (dram.,
1957, r. G. Sidney, i. Kirn Novak)
11.45	Inf. odd.: Magazine
12.15	Nanizanka:	Bravo
Dick
12.45	Otroški spo'red: Ciao ciao, vmes risanke Rascal, Il tulipano nero, She-Ra
14.15	Nadaljevanki: Marina,
15.00	Agua viva
15.50	Film: Oltre il destino (dram., ZDA 1955, r. C. Bernhardt, i. G. Ford, E. Parker, R. Moore)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30	Film:	Mayerling
(dram., Fr. 1968, r. R. Young, i. O. Sharif, C. Denevue, A. Gardner)
22.30	Filmske novosti: Cinema & Company
23.45	Nanizanke: Mash, 0.15 Mai dire si, 1.15 Ironside, 1.50 Mod Squad
I	ITALÌA1
8.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donnabionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockfqrd
13.20	Kviz: Help
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, La piccola Robinson, Chobin, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi M. Predolin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Ris.: Occhi di gatto
20.30	Naniz.: Magnum PI
22.20	Rubrika: Controcorrente
21.25	Film: Attenzione alla puttana santa (dram., ZRN 1970, r. R. Werner, i. E. Constantine)
TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Risanke:	Calvin,
Lamù, Peline story, Gigi la trottola, Vol-tron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: Liberi armati e
pericolosi (krim., r. R. Guerrieri, i. S. Patrizi)
22.30	Nanizanka: Nero Wol-fe
23.30	Film: Il ladro del re .
1.00 Nanizanka: Missione
impossibile
Lt TELEFRIULI
8.30 Sejem: Si o no
12.25 Buongiorno, Friuli
13.30	Nogomet: Triestina -Vicenza
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Informativna oddaja: Realtà industriale
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: California Fiver
20.-30 Film: Toccarlo... porta fortuna (kom., r. C. Mi-les, i.R. Moore)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
' 24.00 Dnevnik
T	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20 Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
17.30	Nedeljska košarkarska tekma (ponov.)
19.00	II caffè dello sport
19.30	Fatti e commenti
19.45	II caffè dello sport
23.15 II caffè dello sport
23.45	Fatti e commenti
23.55 II caffè dello sport
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Koledarček, pravljica, zabavna glasba; 8.10 Almanah: Londonski memorandum v luči britanskih diplomatskih arhivov; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: čtivo, sestanek, glasba, 13.20 Zbori: Primorska poje, nato Glasbena priloga; 14.10 Iz šolskega sveta; 15.00 Glasbena pravljica, nato Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva, nato glasba; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga;
19.20	Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.00 Do trinajstih; 13.30 Melodije; 13.50 Križem-kraž; 14.05 Zbori radijskih postaj; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19J15 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansanbel RŽ; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Zimzelene melodije; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.45	Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Tekmovanje glasbenih šol;
14.00	Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Primorski zbori; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Glasbena oddaja;
16.00	Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 17.45 The guitar club; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop, vodi Majda;
17.00	Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Tedenski športni komentar, vodi Franko; med oddajami podnevi in ponoči, glasba.
Kriza v občinah na Goriškem
Precej kontaminirana je še zelenjava, manj pa mleko
Radioaktivnost v zraku včeraj občutno manjša
MARKO WALTRITSCH
Koalicija KD - PRI - PSD1 na občini v Tržiču ima dvajset od štiridesetih svetovalcev. Koalicija PRI - KPI -PSD1 - Zeleni na občini v Gradežu ima deset od dvajsetih svetovalcev. Koalicija KD - PSI - SSk v goriški pokrajinski upravi ima dvanajst od štiriindvajsetih svetovalcev. Enostrankarski odbor KPI v Štarancanu ima deset od dvajsetih svetovalcev. Petdesetodstotno razpolaganje svetovalcev zadošča za normalno upravljanje, zatakne pa se takrat ko morajo v izvoljenem svetu odločati o posojilu, oziroma o kateremkoli finančnem vprašanju. Brez absolutne veči ne v tem primeru ne gre. Sem sodi tudi letni proračun, s katerim se bodo tudi prej omenjene krajevne u-prave soočile v kratkem. Za odobritev letošnjega proračuna (to bo treba narediti najbrž do konca junija) bo potrebna absolutna večina. Treba bo torej razširiti koalicije, če proračun ne gre skozi pride na občino komisar.
Na Goriškem imamo torej vrsto težav v krajevnih upravah. Dodajmo tem še goriški primer, kjer je prišlo do razhajanja med županom Sca-ranom in njegovo stranko, krščansko demokracijo. Marsikdo v njej bi se ga red znebil. Ni še jasno, ali bo Scorano odstopil ali bo ostal na svojem mestu. Demokristjani imajo že novega kandidata, Giannina Ciuf-farina, ki je bil dolgo let odbornik.
Sicer pa ima kriza na Goriškem korenine v zdravstveni politiki. Bodo ali ne bodo uresničili načrt preosno-ve zdravstva? KZE ima letos nad 40 milijard lir primanjkljaja. Pravijo, da imamo preveč kapacitet. Zaradi tega je prišlo do razbitja štiri-strankarske koalicije v Gradežu in osnovanja zavezništva med PRI, PS Dl, komunisti in zelenimi. Nova koalicija v Gradežu je imela posledice na pokrajini, kjer so bili iz odbora vrženi republikanci in socialdemokrati. Slednji so se nad socialisti maščevali v Tržiču in razbili levo koalicijo s komunisti. V Tržiču je prišlo do novega odbora, iz katerega so izločeni KPI in PSI. V vrstah socialistov so se pokazala različna gledanja. En svetovalec je zapustil stranko in s tem, da je prešel k socialdemokratom, omogočil sestavo novega sredinskega odbora. Kljub temu, da so številke pokazale, da levega odbora ni moč več obnoviti, je večina v socialistični stranki na njem vztrajala. A le do predvečera izvolitve demokristjanskega župana. Takrat so se socialisti odločili, da sodelujejo z demokristjani, a pod pogojem, da se razčistijo pojmi v Gradežu in na pokrajini. KD, PSDI in PRI niso tega hoteli sprejeti. Pritisnili so in izvolili župana.
Tržiški primer je odjeknil na deželni ravni. V petek so socialisti prekinili sodelovanje v deželnem odboru. Napovedali so enako stališče v odborih pokrajin in občin v vsej deželi, dokler se ne razčisti tržiški primer
Najbrž so vse politične sile krive za težave, za spore, za prepočasno razpravljanje, za zakasnitve. Potrebno bi bilo malo več potrpežljivosti, marsikdaj tudi več realizma. Nesoglasja na Goriškem pa utegnejo povzročiti krizo v vsej deželi. Nujni pa so hitri ukrepi, sicer proračuni ne bodo izglasovani. Prihod komisarja pa bi pomenil predčasne volitve.
»Ljubezen, veselje do lepega petja in užitek ob izvajanju predvsem slovenskih pesmi tesno povezujejo Sovodenj ska dekleta že od samega začetka februarja 1982. S seboj nosijo žarek upanja in zdrav nasmeh slovenskih deklet.« Tako so v petek zvečer v sovodenjskem Kulturnem domu povedali o vokalni skupini, ki se je prav pred domačim občinstvom prvič predstavila s celovečernim koncertom. Da je bilo za nastop veliko zanimanje, potrjuje že obisk v dvorani. Le-ta je bila premajhna za vse, ki bi radi poslušali izbor slovenskih narodnih pesmi z naslovom Kaj ti je deklica. Z režijo Janeza Tanje Hme-sodelovanju recitatorjev Tanje Hmeljak in Aleša Fajta so članice vokalne skupine pod vodstvom Sonje Pelicon predstavile vrsto najznamenitejših slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi, katerih izvajanje je sovodenj-ska publika nagradila z večkratnim in prepričljivim ploskanjem. Nada, Sonja, Danila, Nadja, Tatjana, Mirjam, Alenka, Majda in Ivana so v svojem izvajanju pokazale visoko kakovostno raven in potrdile, da se z do-
Najnovejši podatki o radioaktivni okuženosti na Goriškem, ki nam jih je posredoval dr. Luciano Benini iz fizikalnega laboratorija Tržaške krajevne zdravstvene enote, kažejo na postopno normaliziranje stanja. Nekatere vrednosti so še dokaj. visoke, vendar v mejah, ki so jih zabeležili včeraj. Po drugi strani je nekaj znakov, ki kažejo na upadanje kontaminacije.
V	zraku so včeraj izmerili 0,02 na-nokirija jodovega izotopa 131 na kub. meter. Ta vrednost je najnižja, kar so jih pri nas izmerili po incidentu v Černobilu. Prvič so jo zabeležili v petek zvečer, nato pa je bila pri včerajšnjih merilih skoraj konstantna.
Novih primerkov zelenjave z Goriškega v laboratoriju niso prejeli, pač pa so analizirali šest primerKOV zemlje. Meritve so potrdile podatke iz prejšnjih dni. Največ so v zemiji izmerili do 45 nanokirijev v litru. Iz tega sklepajo, da je stopnja onesnaženosti na sveži listnati zelenjavi stabilna, čeprav z dokaj visokimi vrednotami (okrog 400 - 500 nanokirijev v vsakem kilogramu).
Tudi nihanja v mleku se ujemajo z onimi iz prejšnjih dni in gredo od 0,5 do približno 5 nanokirijev v litru. Razveseljivo pa je, da so v zadnjih dneh primerki s 5 nanokirijd vedno redkejši.
V	sodelovanju z goriško KZE stalno nadzorujejo tudi vodo v Soči, iz katere črpata tako goriški kot vodovod CAFO. Včerajšnje meritve so po-
trdile, da pitna voda ni okužena, saj so v njej zasledili skoraj neznatne doze radioaktivnih delcev.
S civilne zaščite so nam včeraj posredovah dva podatka o merilih, ki jih v teh dneh izvajajo gasilci. Včeraj ob zori je bil nivo sevanja v zraku po teh merilih enak povprečju za severno Italijo. V kilogramu trave na letališču pa so gasilci v četrtek izmerili 99 nanokirijev joda 131 in 11 nanokirijev cezija 137. Ta podatek se nikakor ne ujema z merili tržaške
'KZE v zelenjavi, kjer so ugotovili tudi osemkrat večje vrednosti. To pa je morda odvisno od tega, da se na širokem listju zelenjave zbira več radioaktivnosti kot pa na bilkah trave.
Po stališču, ki ga je te dni zavzela KPI, so se včeraj oglasih tudi goriški Zeleni. Na Travniku so pred Prefekturo raztegnih 15 metrov dolg transparent z napisom »Jedrska energija, ne hvala!«, čuvaji javnega reda so transparent nemudoma odstranili.
V	pokrajinski sejni dvorani bo jutri javni posvet o Goriški prosti coni, ki ga pripravlja sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, pod geslom »Prosta cona — za koga in kaj«. Kakor znano, je bila veljavnost zakona o prosti coni, ki je zapadel ob koncu lanskega leta, podaljšana do 31. 12. 1986.
Do konca leta naj bi torej pripravili besedilo novega zakona in ga tudi odobrih. Sindikalna zveza CG1L -CISL - UIL je na to vprašanje opozorila že ob koncu leta 1982 in takrat tudi že izdelala nekaj predlogov. Nekateri ostajajo še zmeraj veljavni, predvsem pa splošna usmeritev: prosta cona naj ne bi prinašala koristi samo ožjemu krogu operaterjev, ampak naj bi pomenila vzvod za o-krepitev in posodobitev splošne gospodarske strukture v krajih ob meji, predvsem na Goriškem.' Posvet se bo pričel ob 9. uri.
Proslava 40-letnice revije Pastirček
V	Katoliškem domu v Gorici bo danes 7. Pastirčkov dan. združen s proslavo 40-letnice izhajanja te revije. Glavni del prireditve se bo pričel ob 16. uri, ko bodo nastopih otroci iz raznih krajev na Goriškem in Tržaškem in ko bodo podelili tudi nagrade in priznanja. V dopoldanskem času bo v Katohškem domu ex tempore za otroke, še prej pa (ob 10. uri) na Placuti verski obred.
Pokrajinski svet
Goriški pokrajinski svet se bo sestal jutri ob 17. uri. Nova seja pokrajinskega sveta pa je napovedana tudi za petek, 16. t.m., ob 17. uri. Predvidoma bodo na jutrišnji seji ratificirali tudi sklep ožjega odbora o finančnem prispevku za spomenik deportirancem.
prireditve
SSG bo v četrtek, 15. t.m., ob 20.30 gostovalo v Kulturnem domu v Sovod-njah z delom »Hudomušna prikazen«.
_____________kino_________________
Gorica
VERDI 16.00—22.00 »Una spina nel cuore«. A. Delon, S. Duets.
CORSO 15.15—22.00 »Silverado, il codice del silenzio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.00—22.00 »Sexual tour«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 »La mia A-frica«.
COMUNALE 16.00—22.00 »Scemo di guerra«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00—20.00 »Zadnja vojakova naloga«.
DESKLE 17.00—19.30 »Smrtonosni laser«.
Poročali smo o 28 konjih, ki so bili od 2. maja ustavljeni na goriškem kolodvoru, živali so ves ta čas bile zaprte v vagonih, brez krme in vode. En konj je poginil, drugi pa so izgubili po 60-70 kg teže. Vest nam je posredoval včeraj popoldne jugoslovanski mejni veterinar, dr. Milan Svilar, ki je to nezashšano krutost odkril včeraj, ko je z italijanskim kolegom lahko pregledal živali. Konje so začasno premestili na mejni prehod pri Štandrežu, kjer je opremljen hlev.
razna obvestila
Na Koradi bo v nedeljo, 18. maja, tradicionalno planinsko srečanje novogoriških in zamejskih planinskih društev. Uradni del srečanja bo ob 11. uri.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Helene Vižintin vd. Butkovič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastih njen spomin. Posebna zahvala župniku g. Komjancu, darovalcem cvetja ah v dobrodelne namene in vsem, ki so jo med boleznijo obiskovah in ji poma-gah.
Hčerki Draga in Anica in sin Romano z družinami.
Sovodnje, 11. maja 1986
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi našega dragega
Ladota Gergoleta
se toplo zahvaljujemo zboru Jezero, cerkvenemu zboru, darovalcem cvetja, g. župniku Lazarju in vsem, ki so z nami žalovali ali na katerikoli način počastih njegov spomin.
Žena Lučana, sin Dario in hči Nadia z družinama in vsi sorodniki.
Doberdob, 11. maja 1986
13. 5. 1982	13. 5. 1986
Štiri leta so minila odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mati in nona
Pierina Briško por. Hubait
Vedno se je spominjamo
mož Lojze in sinovi Aleš, Uroš in Milivoj z družinami.
Štandrež, 11. maja 1986
Stanje, ukrepi in nasveti na Novogoriškem
Mnogi v Gorici se v teh dneh sprašujejo kakšno je točno stanje in kakšne ukrepe so sprejeli v Novi Gorici, kjer okuženost ne more biti zelo razhčna od tukajšnje. Kdor je sledil ljubljanskemu televizijskemu dnevniku, je gotovo slišal zaskrbljujoče podatke s Tolminskega. Tam so izmerih posebno visoke stopnje sevanja, predvsem zaradi izdatnejših padavin. Težave so nastale s pašo živine, ker že primanjkuje suhe krme.
Večina mleka na območju novogoriške in sosednih občin je bila v teh dneh neuporabna, zato ga usmerjajo v predelavo. V Kobaridu so navadno predelovali v prah po 35 tisoč litrov mleka dnevno, sedaj pa ga vsak dan po 80 tisoč litrov. Na osnovi pregledov pa je neoporečno mleko iz Bovca, kjer imajo približno 200 krav stalno v hlevu in jih krmijo s senom.
Vehko škodo so utrpeh tudi povrtninarji. V prejšnjih dneh so morah uničiti več kot 200 ton sveže zelenjave, od teh približno dve tretjini solate. Samo pri Kmetijskem kombinatu Vipava ocenjujejo, da so do-
slej skupaj s kooperanti utrpeh škodo v višini 3,5 mih-jarde starih dinarjev. Glede zelenjave so prav včeraj posredovah razveseljivo vest, da na primerkih z Mirenskega ih iz Vrtojbe analize niso pokazale zaskrbljujočega nivoja okuženja, zaradi česar posebni ukrepi ne bi bili potrebni.
Kaj pa svetujejo strokovnjaki? Ob ugotovitvi, da je vsa zelenjava, ki je bila na prostem po 29. aprilu kontaminirana in da imajo radioaktivni j odi razpolovil-no dobo 8 dni, ter upoštevajoč vrednosti, ki so jih izmerih v prejšnjih dneh, ne priporočajo uživanja zelenjave dokler ne preteče vsaj 45 dni od zadnje kontaminacije. V 80 dneh, pravijo, pa v naših krajih radioaktivnega onesnaženja ne bo več. Zelenjavo in gozdne sadeže, ki jih je mogoče konzervirati, posušiti ah globoko zamrzniti je torej bolje shraniti za dva meseca. Ostalo zelenjavo je bolje zavreči, izpraznjene gredice pa na novo zasejati ah zasaditi z zelenjavo, ki bo primerna za uživanje kasneje.
Odkritje spomenika deportirancem
V spominskem parku so včeraj popoldne slovesno in z vojaškimi častmi ter ob udeležbi številnih predstavnikov civilnih in cerkvenih oblasti, odkrili spomenik deportirancem v Jugoslavijo. Obeležje, na katerem je vklesanih 665 imen občanov, ki naj bi bili izginili ob koncu vojne in tudi posvetilo, je na včerajšnji slovesnosti sprejel v varstvo, v imenu goriške občine, župan Scarano. Povedati je namreč treba, la je po budo za postavitev spomenika dat odbor sorodnikov izginulih, da pa jo je goriška občina takoj podpna, kakor je na slovesnosti povedal sam župan. Finančno so pobudo podprle tudi nekatere druge javne ustanove, goriška pokrajina, dežela, razna združenja in bojevniške organizacije, poleg posameznikov.
Na včerajšnji slovesnosti, ob številni udeležbi občanov in še zlasti številni udeležbi raznih bojevniških združenj, in ki se je pričela s prihodom goriškega občinskega prapora, je imel glavni govor goriški župan Scarano. Uvodoma je dejal, da je bil namen vseh, ki so si prizadevali za postavitev obeležja, da bi le to postalo simbol miru, sprave in krščanskega odpuščanja in da bi se ob u-poštevanju tega duha morah izogniti polemikam in strumentahziranju. Žal je do tega tudi prišlo, je dejal Scarano, ki je nato precejšen del govora namenil zavračanju stališč, ki jih je glede obeležja sprejelo »lokalno združenje, ki kljub vsemu uživa italijansko državljanstvo in kot posledico tudi vse pravice in ustavne svoboščine«. Župana so med njegovim izvajanjem nekajkrat prekinih s plo-
skanjem.
V znamenju miru, krščanske sprave in odpuščanja je izzvenela home lija nadškofa Bommarca, ki je daroval mašo. Med mašo je pel zbor Monte Sabotino.
Na slovesnosti so bili prisotni tudi nekateri predstavniki javnih ustanov, oziroma strank. Tako smo na častni tribuni opazili poslanca Rebullo, deželnega odbornika Brancatija, deželnega svetovalca Paguro, prefekta dr. Garsio. številno je bilo zastopstvo goriške občine, medtem ko je bilo predstavnikov drugih občin zelo malo. Pozdravni telegram so med drugimi poslali minister Spadolini, tržaški prefekt De Felice in podpredsednik deželne vlade Renzulh.
SUvihilci Ithiitiki it*
„Simi* ćfrutriii"
VABILO
grecatile ob 40 letnici
25. maja 1986 od 16. ure dalje
Na koncertu v sovodenjskem Kulturnem domu
Prodoren uspeh Sovodenjskih deklet
bro voljo in trdno pevsko osnovo lahko premaga pa še najtežja ovira. So-vodenjski koncert pa je bila ponovna priložnost, da se ugotovi, da je prav zborovsko petje najbolj vabljiva obhka ljubiteljske kulture v naših društvih in skupinah, pa čeravno mu nekateri odrekajo to vlogo in se raje nagibajo k sodobnim kulturnim oprijemom.
Ob koncu, potem ko so domači otroci v narodnih nošah poklonili nastopajočim cvetje, je predsednik društva Slavko Tomšič izrekel Sovodenjskim dekletom zahvalo za trud, ki so ga vložile za pripravo koncerta ter jim zaželel še vehko uspehov na bodočih nastopih. Sovodenjkam želimo tudi mi še vehko, vehko lepega slovenskega petja.
Jutri posvet o prosti coni
Pri ZTT izšla knjiga pisatelja Vladimira Bartola »Don Lorenzo«
.Vladimir Bartoi,
■f ; /;
don Lorenzo
Pri Založništvu tržaškega tiska je pravkar izšla knjiga Vladimira Bartola Don Lorenzo. Gre za zanimivo zgradbo novele, v kateri Don Lorenzo sam pripoveduje zgodbo pisatelju.
Vladimir Bartol se je rodil pri Svetem Ivanu 24, februarja 1903 kot tretji izmed sedmih otrok pisateljici Marici Nadlišek in očetu Gregorju Bartolu. Na ljubljanski univerzi je študiral biologijo, filozofijo in geografijo. U-mrl je 67. leta v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Objavil je vrsto romanov in novel, od katerih je ZTT izdalo roman Čudež na vasi. Don Lorenzo je objavljen prvič in sicer v knjižni zbirki Leposlovje. Spremno besedo je napisala Ivanka Hergold medtem ko je za opremo in ilustracije poskrbel Klavdij Palčič. O glavnem junaku je avtor sam zapisal... »Don Lorenzo ni nič drugega kakor učlovečenje hudiča, projekcija realnih izkušenj v daljno renesanso in vseskozi avtentično doživljen.«
Izšel veliki Srbohrvatsko slovenski slovar J. Jurančiča
Velikih dvojezičnih slovarjev imamo kljub vsemu napredku slovenske leksikografije malo. (Med drugim nimamo niti italijansko - slovenskega velikega slovarja, pa čeprav smo z Italijani sosedje in imamo tako pomembne raznovrstne stike). Zato je že samo po sebi pomembno dejstvo, da je pri Državni založbi pravkar izšel veliki srbohrvatsko - slovenski slovar, ki ga je pripravil dr. Janko Jurančič. Izdaja takega slovarja, ki obsega 1351 strani velikega formata in zajema 110.000 gesel bi terjala sodelovanje celega teama. Profesor dr. Janko Jurančič, strokovnjak in entuziast, je delo opravil sam. Že to zahteva posebno priznanje avtorju in založnici Državni založbi Slovenije, ki je oskrbela tako temeljito slovarsko izdajo. Izdaja slovarja te vrste pa je še toliko pomembnejša, ker tak pripomoček terja sedanji razvoj odnosov med našimi jugoslovanskimi narodi, ker ne zadošča več elementarno znanje jezikov temveč je potreb-
no zaradi gospodarskega, političnega, družbenega razvoja, zaradi razvoja kulturnih in vseh drugih stikov, poznati jezike v vseh finesah, vseh podrobnostih in imeti za to ustrezne pripomočke. Če velja to za druge jezike velja še toliko bolj za srbohrvaščino. Zato so ob predstavitvi slovarja strokovnjaki pravilno poudarili, da je izid velikega srbohrvatskega - slovenskega slovarja pomemben kulturni dogodek, ki presega izdajo običajnega tujejezičnega slovarja. Ne glede, da vlada za tak slovar vsestranska potreba in da zanimanje za poznavanje srbohrvatskega jezika raste.
Leksikografija na relaciji srbohrvaščina - slovenščina je stara toliko let kot slovenska književnost. Jurij Dalmatin je bil med protestanti prvi, ki je sestavil prvi slovarček hrvaških besed, z istočasno navedbo slovenskih izrazov. Kasneje je sledila vrsta raznih pripomočkov, ki pa niso bili kvalitetni. Prvi pravi srbohrvatsko - slovenski slovar je na strokovni podla-
Pogovor z arh. Darijem Jagodicem
Spomeniki nam govorijo o padlih za svobodo in o ideji, za katero so dali svoja življenja
25. aprila so v dvorani občinske knjižnice v Nabrežini odprli izredno lepo in predvsem zanimivo razstavo »Kamnite priče«, ki je posvečena spomenikom padlim v boju proti na-cifašizmu in ki so bili izdelani po zamisli arh. Darija Jagodica. Razstava ie bila v priredbi devinsko - nabre-žinske občinske uprave, v okviru letošnjih proslav 2000. obletnice delovanja nabrežinskih kamnolomov.
O razstavi sami smo že poročali; Povedali smo tudi, da obsega fotografije, makete in načrte spomenikov, ki jih je arh. Jagodic načrtoval tja od Doberdoba, pa vse do Prebenega.
Z njim je stekel tudi naš razgovor, ne toliko o razstavi sami, temveč o njegovem delu, kot arhitektu pri načrtovanju spomenikov, ki naj bi še Poznim rodovom govorili o tem, kaj so nam predstavljali padli v boju
za svobodo in kaj naj te kamnite priče povedo tudi bodočim rodovom.
»Da je bila ta razstava vključena v proslave 2000-letndce delovanja nabrežinskih kamnolomov, je temu botrovalo dejstvo, da so vsi spomeniki, za katere sem izdelal načrte kamniti - izdelani torej iz kraškega kamna. Ni ga kubičnega centimetra, ki ne bi bil iz tega kamna in prav zato so organizatorji vključili v razstavo vse te spomenike in ji dali tudi zelo lep in primeren naslov »Kamnite priče«.
Se spominjate za kateri spomenik ste napravili svoj prvi načrt? »Bilo je to za spomenik v Doberdobu. Zgodilo pa se je tako, da smo kljub temu najprej izdelali in postavili spomenik v Zgoniku in šele nato tistega v Doberdobu.«
Kako vam je pri srcu, ko hodite,
B. GROM V TK GALERIJI
četrtka, 15. t.m., dalje bo v TK Galeriji razstavljal likovni umetnik Bogdan Grom. Na ogled bodo slike in kolaži. Otvoritev razstave bo ob 18. uri.
ali se vozite mimo teh, če lahko tako rečemo vaših spomenikov Vam je kakšen bolj pri srcu, drugi manj?
»Vsi so mi enako pri srcu. V svoj načrt sem želel »vsaditi« in mu vdihniti tisto idejo, ki je tedaj vodila borce za svobodo. Tako sem si na primer nabrežinski spomenik zamislil kot nekak plamen revolucije, ki predre skozi debelo plast kamna in si najde svojo pot do svobode. Zgoniški spomenik je tudi iz kamna, simbolično pa združuje ljudi v uporu. Spomenik v Križu sestavlja kamniti kraški zid, kot ga vidimo na Krasu, na njem je velika peterokraka zvezda, simbol upora in boja partizanske vojske. V njej so izdelane v bronu figure in dogodki iz življenja naših ljudi, njihovo trpljenje, boj za svobodo, mir in končna zmaga. Pri postavljanju spomenika v Bazovici smo imeli precej težav zaradi njegove lokacije..Ko smo vse te težave opravili smo postavili spomenik v obliki vodnjaka iz brona, ki sloni na kamnitem, tlaku, do katerega vodijo stopnice. Mislim, da so imeli Bazovci takrat prav, da so vztrajali pri tej svoji zamisli, da mora njihov spomenik stati prav na tem mestu.«
Spomenike so začeli naši ljudje postavljati že takoj po končani vojni in ti spomeniki stojijo še danes.
»Res je, toda tedaj so to bili le nekakšni pomniki za mrtve. V njih ni prišla do veljave ideja, za katero so ti junaki dali svoje življenje. Povojna generacija je le prišla do spoznanja, da mora iz spomenika govoriti tudi ideja. To je bil seveda novi arhitektonski prijem, ki je zahteval, da predstavljajo spomeniki tudi idejo, ki jo morajo tisti, ki se ob spomenikih ustavljajo, tudi občutiti.«
V letih 1955 - 60 so tako začeli nastajati novi, vsebinsko veliko bolj bogati spomeniki, ki jih arh. Jagodic deli v dve skupini: v čisto arhitek-
tonske, kot je na primer spomenik v Zgoniku, pa v take, kjer se prepleta sodelovanje arhitekta z delom umetnikov - kiparjev, kot je to prišlo pri postavljanju spomenikov v Križu, Bazovici, Nabrežini, kjer je arh. Jagodic zelo dobro sodeloval s kiparjem Stojanom Batičem.
»Spominjam se tudi pok. arhitekta Boica, ki je napravil načrt za obnovo tržaške Rižarne. Ko je videl nekatere moje makete v Kraški hiši v 'Repnu, se je o teh zelo povoljno izrazil.«
»Imamo pa na našem področju tudi takšne spomenike,« je povedal arh. Jagodic, »ki jih je pravzaprav ustvarila narava sama, ki smo ji samo še kaj dodali in tako obogtili spomenik, kot tudi njegovo okohco.« Tu se je spomnil na spomenik na Colu v re-pentabrski občini.
Ko smo ga vprašali, za koliko spomenikov in spominskih obeležij je napravil načrte, je bilo teh imen krajev kar veliko. Začel je z Doberdobom, nadaljeval z Zgonikom, Nabrežino, Prosekom, Križem, Bazovico, Sa-matorco, Gabrovico, Colom, omenil je spominsko obeležje pred devinskim gradom, v spomin na kmečke upore, z obeležjem v Šempolaju, v rojanski šoli »Bazoviški junaki«, pa še je naštel številna obeležja na raznih javnih zgradbah itd.
»Hotel bi tu podčrtati, da sem vedno delal s slovenskimi kamnoseki, da so pri vseh delih pomagali prostovoljno vsi domačini. Imel sem srečo, da sem vedno naletel na izredne sodelavce, ki so znali moje zamisli do potankosti uresničiti. Žal nekaterih ni več med živimi. In še to bi hotel povedati. Kamen je material, ki daje veliko zadoščenje. To je lep material, ki pride z leti še do večje veljave, ki traja in je tudi sestavni del našega Krasa. Zato ga imam tudi tako rad.«
gi sestavil profesor Avgust Mušič (leta 1878), ki je nato poskrbel še za tri izdaje svojega slovarja (v letih 1892, 1900 in 1915). Sledili so dobri slovarčki v prvih čitankah srbohrvatskega jezika (Mirko Rupel), ponesrečeni Škerljev (s sodelavci) slovar, nato pa je Janko Jurančič teta 1955 izdal srbohrvatski - slovenski slovar, po obsegu manjšega formata na 1200 straneh. Leta 1972 je izšla razširjena izdaja Jurančičevega slovarja, ki je bil že srednjega formata, obsegal pa je 1120 strani. Sedanja izdaja pomeni prehod na veliki slovar, ki na 1351 straneh velikega formata predstavlja doslej najpopolnejši dvojezični slovar dveh jugoslovanskih jezikov.
Avtor slovarja profesor Jurančič o-pozarja na težave pri sestavi takega slovarja. Predvsem izhaja iz stališča, da gre pri srbohrvaščini za en jezik, en sam jezik, ki ga uporabljata dva oziroma celo več narodov. Razlike je ustvarila zgodovina, zlasti z besedami nemškega, madžarskega izvora in s turcizmi. Srbohrvatski jezik se nadalje deli na tri dialektične skupine, na štokavsko, čakavsko in kajkavsko, štokavščino pa delimo spet v ekavsko, ijekavsko in ikavsko narečje, kakor je šel razvoj praslovanskega è. S knjižnim jezikom, ki se opira na ekavsko ali ijekavsko narečje so povezane posebnosti v skladnji, poudarku in besednem zakladu. Prav to pa predstavlja za avtorja takega slovarja dodatne težave. Delno tudi sistem črk oz. glasov, sicer pa se je avtor odločil za ureditev slovarja po besednem redu ijekavskoga narečja, čeprav so nekateri izražali pomisleke, da je ekavska oblika pred ijekavsko in morda enostavnejša. Je pa to bolj tehnični problem. Slovar tudi posega v besedišče sodobnega jezika, torej jezika 20. stoletja in se v stoletje nazaj spušča le v kolikor imajo dela starejših avtorjev preteklega časa še veljavo v današnjem času. Nekatere srbohrvaške besede so v slovenščini neprevedljive (zlasti turcizmi), težave so bile z ekspresivnimi besedami. Ob tolikih posebnostih pri sestavi srbohrvatsko - slovenskega slovarja, ob težavah, ki jih je avtor slovarja pri tem imel, ob veliki razprostranjenosti in vsej raznolikosti sicer enega jezika, je po mnenju strokovnjakov Jurančič ■ opravil svoje delo nadvse uspešno. Razumljivo je, da je avtor imel osnovo v svojih dveh prejšnjih slovarjih. Toda sedanja izdaja velikega slovarja je tretja, zato razširjena izdaja, kot je to izrecno poudarjeno v podnaslovu. Zato je urednik založbe poudaril, da pri izdaji takega slovarja lahko govorimo o leksikografskem in ne samo o slovarskem delu in da gre ob izdaji za uspeh, ki ga lahko označimo kot praznik slovenske leksikografije. Pomen slovarja dveh sosednjih jugoslovanskih narodov, ki živita v skupni državi je vsekakor večplasten, nedvomno velik, pa je treba izid še posebej primerno poudariti. Le to, da bo knjiga precej draga in da vseh 6000 izvodov ne bo takoj pošlo (ali pa tudi?) malo temni impozantno izdajo. Kljub nekaterim pripombam, ki se pojavljajo ob nastanku in izhajanju takih del, doma in v jugoslovanskem prostoru, to ne more zmanjšati velikega pomena publikacije. Vse priznanje torej avtorju slovarja in založnici!
Sl. Ru.
Gojenci in Godalni kvartet Glasbene matice uspešno nastopili v Barkovljah
Uspeh
^Kresne noči« na srečanju v Kranju
s ^fejšnji mesec je bilo v Kranju 16.
ecanje slovenskih lutkarjev, ki ga [.. eiata Zveza kulturnih organiza-in ,SIoveni.ie *n Združenje gledaliških |ntkovnih skupin. Na srečanju so ed drugimi predstavili Kresno noč, Je nastala v koprodukciji SKD Ta-P°|_Z Opčin in KD Vesna iz Križa, risdstavo je režiral Marko Sosič, časnikarka Stanka Godnič je o . edstavi takole zapisala: ... »Naj-Pse, kar prinašamo iz Kranja v T8 gledališki spomin, je sodelova-ra» ^amejskih skupin. Nič tistega (r./'ešenega — češ, dajmo našim o-v'7-m slovensko pravljico — ni več liširf ' Dajmo jim, po letošnje, gleda-Ua*1 'Jajtodek. Takšna je bila Kres-v "°č, p0 Trdinovih motivih obliko-n;i na Opčinah pri Trstu.«
Berite
JVovi
Matajur
Bogato slovensko kulturno življenje, posebno glasbeno, ki je v nekaterih krajih zamrlo, doživlja v zadnjem času ponoven razcvet. Kultrni preporod doživlja tudi slovensko kulturno društvo Barkovlje. V dvorani njegovega kulturnega doma so v soboto, 3. maja, po več kot 20 letih nastopili gojenci Glasbene matice Trst. V nedeljo, 4. maja, pa je v barkov-Ijanski cerkvi sv. Jerneja koncertiral Godalni kvartet Glasbene matice Trst, ki ga sestavljajo profesorji glasbe, nekdanji gojenci Glasbene matice: Žarko Hrvatič in Aleksandra Pertot - violini, Pavel Ota viola in Peter Filipčič - čelo.
Na sobotnem koncertu so se bar-kovljanski publiki predstavili v duu, triu ali kvartetu lokflaut Maja Pečar, Tamara Lipovec, Ivana Godnik, Katica Fischer, Tamara Tretjak, Milena Udovič, Tjaša Jogan, Dunja Jogan, Samo Miot, Nataša Križmančič in Mitja Tavčar, violinistki Elisa Pertossi in Taisia Kodrič, harvumikaša Boris Tavčar in Adam Selj ter pia-
nista Klavdija Sedmak in Marko Oz-bič. Gojence so za nastop skrbno pripravili prof. Glasbene matice Nives Košuta, Aleksandra Pertot, Ravel Kodrič, Eliana Zajc in Rosanda Kralj. Nastopi mladih glasbenikov izven prostorov Glasbene matice ali njenih podružnic so za slovensko glasbeno šolstvo v Italiji posebnega pomena, ker tako Glasbena matica deluje v širšem kulturnem prostoru, seznanja širšo javnost o svojem delu in širi krog poslušalcev.
Publika je tudi toplo sprejela muziciranje Godalnega kvarteta Glasbene matice v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Kvartet je bil ustanovljen lansko leto. S številnimi koncerti po Tržaškem, Goriškem in Benečiji je zapolnil vrzel ne le v slovenski ampak tudi v italijanski komorni glasbi. Pohvalna je tudi programska usmeritev kvarteta, saj so v njihovem sporedu tudi dela slovenskih skladateljev. Na nedeljskem koncertu je publika z navdušenjem sprejela štiri sporočila za Godalni, kvartet
Marjana Lipovška, pa čeprav je skladba pisana v sodobnem kompozicijskem slogu. Poleg omenjene skladbe je Kvartet izvedel še Schubertov Kvartet v F-duru št. 1 op. 125 in Kvartet v F-duru op. 95 Antonina^ Dvoržaka. Razveseljiva je u-metniško izpovedna rast Godalnega kvarteta, ki je prerasel začetno so-
listično igranje. Na nedeljskem koncertu so se predstavili kot uigrana skupina z enotnimi interpretacijskimi hotenji in z zvočno uravnovešenostjo vseh instrumentov. Godalni kvartet Glasbene matice je eden redkih stalnih slovenskih komornih ansamblov, ne le v zamejstvu ampak tudi v Sloveniji.	M. SLOSAR
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
Zi©
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi na
26. REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red: podelitev priznanj ZSKD, izvolitev verifikacijske in volilne komisije, pozdravi, poročila, razprava, razrešnica, volitve, razno.
V dvorani KD Briški grič na Bukovju v Števerjanu v soboto, 17. maja 1986, ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju.
Kolesarstvo: danes v Ljubljani sklep dirke Alpe Adria
Jugoslavija ekipno utrdila vodstvo
BOROVLJE — Jugoslovan Jure Pavlič je pred današnjo sklepno etapo mednarodne kolesarske dirke Alpe A-dria od Borovelj do Ljubljane v celoti ohranil svojo prednost na skupni lestvici. Na včerajšnji 6. etapi ni namreč prišlo do sprememb, saj je glavnina na cilj krožne etape v Borovljah prišla v času zmagovalca, Poljaka Kazanja, dopoldanska peta etapa pa je že tako veljala le za ekipno lestvico, na kateri je Jugoslavija še povečala svojo prednost.
VRSTNI RED 5. ETAPE (ekipno na kronometer) DROBOVLJE - BOROVLJE: 1. Jugoslavija, ki je 36 km prevozila v 44’47” s povprečno hitrostjo 48,230 km na uro. 2. Saccona (Italija) po 5”; 3. Inter Bratislava (ČS SR) po 37”.
VRSTNI RED 6. ETAPE: 1. Kaza-ni (Polj.) 1. 16’20”; 2. Citterio (It.); 3. Mooy (Niz.); vsa glavnina v zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA:	1. Pavlič
(Jug.) 15.31’37”; 2. Glivar (Jug.) po 1’24”; 3. Letavaj (ČSSR) po 1’25”; 4. Papež (Jug.) po 1’30”; 5. Tonetti (It.) po 1’32”.
MOŠTVENO: 1. Jugoslavija 47 ur 22’53”; 2. Srbija po 4’48”; 3. ČSSR po 4’58”; 4. Italija po 9’20".
Dirka po Španiji
BENALMADENA — Na 18. etapi kolesarske dirke po Španiji (Grenada -Benalmadena, 191 km) je zmagal Sovjet Viktor Demidenko. Na skupni lestvici še vedno vodi Španec Alvaro Pino.
Jutri start kolesarske dirke po Italiji
PALERMO — V Palermu bo danes predstavitev ekip, ki se bodo u-deležile letošnje kolesarske dirke po Itahji. Prva etapa bo že jutri. Najprej bodo kolesarji prevozili en kilometer poti na kronometer posamezno, po katerem bodo že podelili roza majico. Zatem bo na vrsti pot od Palerma do Sciacce (135 km).
Lombardi v Riminiju
RIMINI — Gianfranco Lombardi, ki je v zadnjih treh sezonah vodil košarkarsko peterko Cantine Riunite, bo v prihodnji sezoni vodil Marr Rimini,
VN Mantecarla: Francoz naskakuje 3. zmago
Prost kot Graham Hill ?
MONTECARLO — V zadnjem dnevu poskusnih voženj za današnjo 44. VN Montecarla v formuli ena (četrta preizkušnja za SP) je prišlo do pravega potresa. V četrtek je bil vrstni red prvih štirih naslednji: Senna, Rosberg, Amoux in Prost, razpored na današnjem startu (TV 2 s pričetkom om 15.15) pa je: 1. Prost, 2. Man-seli, 3. Senna, 4. Albereto. Francozu Prostu se tako ponuja priložnost, da na zahtevni mestni progi, kjer je zelo težko prehitevati, s tretjo zaporedno zmago izenači rekord Grahama Hilla (od leta 1963 do 1965). Za Albereta je četrto mesto doslej najboljši dosežek sezone.
Vrstni red prve dvanajsterice je naslednji:
Prost (melaren) 1’22”627, Mansell (williams) r23”047, Senna (lotus)
1’23”175, Alboreto (ferrali) 1’23”904, Berger (benetton) 1’23”960, Patrese (brabham) 1’24”102, Laffite (li vi er) 1'24”402, Tambay (lola) 1’24”686, Rosberg (melaren) 1’24”701, Brundle (tyrrell) r24”701, Piquet (Williams) 1’25”287, Amoux (ligier) 1’25”538.
KOŠARKA: italijanski play-off
Berloni nepričakovano premagal Simac
MILAN — V prvi polfinalni tekmi play-offa italijanskega košarkarskega prvenstva je Berloni nepričakovano kar sredi Milana s 94:91 (48:49) premagal Simac.
Danes bo druga polfinalna tekma med Arexonsam in Mobilgirgijem.
Nogomet: danes v prijateljski tekmi'
Italija - Kitajska
Košarka: v drugi tekmi play-offa promocijskega prvenstva
Slab prvi polčas usoden Kontovelcem
NEAPELJ — Današnje prijateljsko srečanje med Italijo in Kitajsko (ob 19. uri v Neaplju) bo za Bearzota stota uradna tekma, v kateri bo s klopi vodil »azzurre«. Vendar to ni čas za praznovanja«. »Mundial« je pred vrati in Bearzota čakajo še dokončne odločitve, kdo bo hranil pred štirimi leti osvojeni svetovni naslov; Prav zaradi tega je med »azzurri« občutiti n©ko-iiko nemira, saj se nekaterim mesto v reprezentanci maje pod nogami. Vsekakor bo Italija pred uvodnim srečanjem v Mehiki proti Bolgariji 31. t. m.) odigrala še tekmo proti Gvatemali in tedaj bodo odpadli še zadnji dvomi.
ZRN - Jugoslavija
BOCHUM — Za današnje prijateljsko srečanje proti Jugoslaviji je trener zahodnonemške nogometne reprezentance Beckenbauer izbral 26 igralcev, po tej generalki pred nastopom na SP v Mehiki pa jih bo na spisku ostalo 22. Beckenbauer se je uprl na izkušene nogometaše, saj so
kar trije stari 33 let: Honess, Ma-gath, Jakobs, odrekel pa se je Schue-sterju.
Kopru nujno potrebni obe točki
V današnjem 27. kolu 2. jugoslovanske nogometne lige — zahod sta Kopru nujno potrebni obe točki, če hoče še upati na obstanek. Trenutno je sicer zadnji na lestvici, vendar teoretično še ni odpisan. Naloga danes ne bo lahka, saj se bo (doma) pomeril proti vodilnemu Spartaku.
Italijanke na SP
'RIM — Ženska italijanska odbojkarska reprezentanca bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Pragi. V sinočnji odločilni tekmi kvalifikacijskega turnirja v Rimu je namreč premagala Madžarsko s 3:0	(15:10,
15:12, 15:5).
Cividin uspešen
RIM — V 27. kolu 1. italijanske rokometne lige je Cividin Jagermei-ster s 27:23 premagal Acqua Fabio
Kontovel Electronic Shop - A-I a bard a 95:112 (34:52)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 1 (1:2), Grilanc 19 (3:5), Ušaj 4 (2:3), Vremec 2, Štoka 20 (6:10), Kojanec 10 (0:1), Lisjak 5 (1:4), Čuk 15 (5:9), Starc 17 (5:5), Sedmak 2 (0:1).
ALABARDA: Camelli 9 (1:3), Gio-vannini' 2, Ruzzier 8 (2:5), Naccarato 20 (4:7), Cova 8 (6:8), Angeli 22 6:10), Del Piero 2 (0:2), Coloniello 4, Ceppi, Cumbat 37 (14:16).
SODNIKA: Chermaz in Tavčar loba iz Trsta); PM: Kontovel 23:40, Alabarda 33:51; ON: Kontovel 40, Alabarda 34; PON:	Čuk (44:68),
Starc (60:74), Vremec (75:87), Car-nelli (89:75), Naccarato (102:86); Kojanec (86:102), Grilanc (88:104), Coloniello (104:88); 3 TOČKE: Grilanc (4), Starc,(2); GLEDALCEV: 350.
Kontovelovim košarkarjem sinoči v Repnu ni uspelo izbojevati tretje tekmo v končnici promocijskega prvenstva. Naši košarkarji so namreč pred nabito polnimi tribunami izgubili proti Alabardi, ki je predvsem taktično
nadigrala naše moštvo. Kontovelcem je bil usoden slab prvi polčas. Na dlani je bilo, da so naši fantje stopili na igrišče psihološko preobreme-nijeni. V začetnih minutah so grešili kot za stavo. Slabi so bili pri metu, še slabši v skoku pod košema, saj so jim nižji gostje pobrali dobršen del odbitih žog.
V začetku drugega polčasa so Kon-tovelci sicer zmanjšali zaostanek (38 proti 52), medtem pa so si nabrali že veliko število osebnih napak, tako da je moral trener Meden stalno menjavati postavo na igrišču. Gostje pa so nadaljevali z umirjeno, taktično izredno strumno igro. Ob zanosnem navijanju svojih navijačev so Kontovelci zopet znižali razliko (75:87), več pa niso zmogli. Alabarda igre ni izpustila iz rok in je zasluženo zmagala. V vrstah našega moštva bi predvsem pohvalili Štoko, (bi)
MLADINSKA KOŠARKA
MLADINCI: Dom - Inter Muggia 66:85 (23:38); PROPAGANDA: Se-gafredo - Dom 44:42 (19:20).
Košarka: tudi letos maraton v N. Gorici
Med petkom, 20. in soboto, 21. junija, bo v Novi Gorici že tradicionalni 24-umi košarkarski maraton, ki ga organizirata, kot tudi prejšnja leta, KPK (Klub prijateljev košarke) iz Nove Gorice in ŠZ Dom iz Gorice. Srečanje bo na odprtem igrišču, v športnem parku Nove Gorice, tik ob atletski stezi.
Domove vrste so lani ojačili nekateri košarkarji s Tržaškega. Tudi letos je društvo bilo mnenja, da bd bilo prav angažirati tržaške igralce.
Taučerjeva prva v disku
GORICA — V prvem dnevu ekipnega deželnega atletskega prvenstva v Gorici je Irena Taučer (CUS) zmagala v metu diska z zelo dobrim rezultatom 45,68 m. Dosežena sta bila tudi deželna rekorda na 1500 m (Videmčan Olino 3’47”1 in Tržačanka Tauceri 4’23”9). Danes (od 15.30 na Rojcah) bo drugi dan tekmovanja.
Deželni del under 18: kljub zapletu ob tekmi z ITAS
Friulexport tretjič
Odbojka: v ženski C-2 ligi
Sovodenjke razočarale
SPHIMBERGO — Združena mladinska ekipa Friulexport bo že tretje leto zapored nastopila v deželnem finalu ženskega odbojkarskega prvenstva under 18. Včeraj popoldne je v drugi polfinalni tekmi, sicer težje kot je bilo pričakovati, premagala Itas iz Fiume Veneta (Pordenone) in se bo v današnjem velikem finalu pomerila s Sangiorgino (prvak videmske pokrajine), ki je v prvi včerajšnji tekmi s 3:0 odpravil tržiški Canon. Obnovil se bo tako lanski finale, v katerem so slovenska dekleta zmagala s čistim 3:0 Včerajšnji dvoboj med Friulexpor-tom in Itasom je bil po kvaliteti gotovo boljši od prve tekme. Furlanke so našim igralkam nudile nepričakovano dober odpor. Slovenska dekleta so na lastni koži spoznala, kaj
pomeni biti favorit in koliko dodatne moči vlije nasprotniku dejstvo, da se meri z ekip>o, ki se lahko ponaša z naslovom državnega vice-prvaka. V prvih dveh setih je sicer Itas plačal davek tremi, ko pa se mu je v nadaljevanju »odprlo«, se je stanje na igrišču spreobrnilo. Naše igralke, ki so po prvih dveh nizih (15:6 in 15:7) mislile, da imajo zmago že v žepu, so v tretjem nizu gladko popustile, poraz na šestici pa je negativno vplival tudi na četrti set, ki je bil skoraj do konca izenačen Vsekakor je treba poudariti, da je prišlo na včerajšnjem polfinalu do nezaslišanega zapleta. Friulexport je dopotoval v Spilimbergo v prepričanju, da mora odigrati prvo tekmo, kot je bilo napisano na uradnem razpisu, a organizator je v zadnjem hi-
v finalu
pu iz tehničnih razlogov zamenjal vrstni red tekem, ne da bi obvestil vodstva naše šesterke. Dolgo čakanje je seveda načelo zbranost naših i-gralk. Se dobro, da je Friulexport vseeno zmagal, sicer bi gotovo prišlo do škandala, z odbojkarsko zvezo na zatožni klopi.
VČERAJŠNI IZIDI Sangiorgina - Canon 3:0 (15:8, 15:12,
15:13)
FRIULEXPORT - ITAS 3:1	(15:6,
15:7, 6:15, 15:12)
FRIULEXPORT:	Pertot, Venier,
Foraus, Žerjal, Garbini, Ukmar, U-mek, D’Ambrogio in Ušaj.
DANAŠNJI SPORED (športna palača, Ul. Tauriano)
10.00	finale za 3. mesto: ITAS -Canon; sledi finale za prvo mesto Sangiorgina - Friulexport.
Sovodnje Centralsped - Liber-tas Krmin 1:3 (11:15, 5:15, 15:12, 15:10, 5:15)
SOVODNJE CENTRALSPED: Černič, Cotič, Čeme, K. in B. Luvisutti, Giuliana in Gabriella Lopresti, Vižintin.
Sovodenjke so se od domačega ob-čii stva poslovile s porazom. Zadnja tekma na domačih tleh je bila zelo slaba in je razočarala zveste navijače. Ekipa iz Krmina je prišla v Sovodnje samo s šestimi igralkami in prav to je slabo vplivalo na domačinke, ki so očitno podcenjevale nasprotnice.
Fincantieri — Bor Friulexport 2:3 (12:15, 15:9, 15:15, 15:2, 10:15)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Soča Cerimpex - Olympia 3:0 (15:13, 15:3, 15:12).
MLADINSKA ODBOJKA
UNDER 14 MOŠKI: Soča - Val 1.2; UNDER 14 ŽENSKE: OMA - Sloga A 0:3; DLFAC - Sloga B 3:0.
Arrital v A-l ligi
RIM — Tartarini iz Bologne in Panini iz Modene sta tudi letos finalista italijanske odbojkarske A-l lige in to že po tretji polfinalni tekmi. Za ljubitelje deželne odbojke pa še bolj zanimiva vest: Arrital iz Fontanafred: de, o katerem se šušlja, da bo prihodnje leto igral domače tekme v Trstu, je s sinočnjo zmago nad Belungo s 3:2 (8:15, 15:6, 13:15, 15:10, 15:8) napredoval v A-l ligo skupaj s Catanio.
domači šport
Danes
NEDELJA, 11. maja 1986
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
19.00	v tržaški športni palači: Jadran - Kidland Padova
1.	DIVIZIJA
11.00	v Nabrežini: Sokol - CRT
DEČKI
11.00	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Bor Adriaimpex
PROPAGANDA
9.30	na Proseku: Kontovel Electronic shop - Saba; 9.30 na Proseku, dom Er vatli: Lav. Porto - Breg; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Don Bosco A
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Dolini: Domio - Vesna; 16.00 v Foljanu: Fogliano - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	na 1. maju: Giarizzole - Kras
ZAČETNIKI
9.30	v Krminu: Cormonese - Juventi-na; 9.45 na Proseku: Primorje - CGS;
10.00	v Trstu, Ul. Flavia: Montebello -Breg
POKAL PACCO
10.00	v Dolini: Breg - Chiarbola A
POKAL ACQUAVITA
10.30	na Opčinah, Ul. Carsia: S Vito -Primorje
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor -Club Altura
DEŽELNI FINALE UNDER 18 — ŽENSKE
9.30	v Spilimbergu:	nastopa tudi
Friulexport
DEŽELNI FINALE UNDER 16 — ŽENSKE
10.00	v Povolettu, Trg Libertà: nastopa tudi Sloga
UNDER 14 — ŽENSKE
9.30	v Dolini: Breg - CUS; 11.30 v Trstu, licej Petrarca: Montasio - Sokol
Rekreacijski turnir PD: krasovci za 1. mesto
V organizaciji Primorskega dnevnika se je včeraj v Trebčah pričel rekreacijski turnir v malem nogometu, na katerem nastopa 6 ekip. Včeraj so bile kvalifikacijske tekme skupine A. Z zanesljivama zmagama proti Primorskemu dnevniku (časnikarji) in SPDT je Krasovo moštvo osvojilo prvo mesto v tej skupini in pravico nastop« 24. t.m. v velikem finalu za prvo mesto. Zaradi boljše razlike v golih
Odložili tekme medšolskega turnirja ZSŠDI
Organizator medšolskega turnirja ZSŠDI sporoča, da so tekme osnovnošolcev in srednješolcev v tem tednu 'odložene. Sklep je predvsem iz previdnosti, predvsem glede radioaktivnega osnaževanja. Organizator je tudi sklenil, da se bo turnir nadaljeval prihodnji teden. Zato bo tudi spiored spremenjen in v teku tedna bodo vsem nastup>ajočim šolam spioročili nov program tekem.
je PD (časnikarji) drugi, tretje pa je SPDT.
Primorski dnevnik (č) - SPDT 1:1
(1:0)
STRELCA: čuk (enajstmetrovka). Volk. SODNIK: Jančar.
Kras - Primorski dnevnik (č) 3:0 (0:0) STRELCI: Okretič, Lauzana, Živec. SODNIK: Jančar.
Kras - SPDT 4:0 (2:0)
STRELCA: Živec 3, Sardo. SODNIK: Sestan.
LESTVICA: 1. Kras 4 (7:0); 2. Primorski dnevnik (č) 1 (1:4); 3. SPDT 1 0:5).
Postave
KRAS: Skupek, R. Milič, Predon-zani, M. Budin, Okretič, Lauzana, L. Mihe, Sardo, Živec, I. Budin.
PRIMORSKI DNEVNIK (ČASNIKARJI) : Kemperle, Kalc, čuk, Lakovič, Koren, Gruden, Gergolet, Mer-molja, Canciani.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST: Stančič, Križman, Vogrič, Volk, Ferluga, Slepčevič, Jelinčič.
V soboto, 17. t.m. bodo na sporedu kvalifikacijska srečanja skupine B.
SPORED: 9.30: Bor - Primorski dnevnik (stavci in uradniki); 10.30: Hranilnica in pjosojilnica Opčine - Primorski dnevnik (stavci in uradmsi); 11.30: Hranilnica in Posojilnica Opčine Bor.
Finalne tekme bodo 24. t.m.
Nogomet: poletni turnir
V včerajšnjih dveh tekmah p»let-nega nogometnega turnirja so takole igrali: Pisa - Juventus 0:0, Avellino - Napoli 5:1 (4:0).
Jadranje, Bogateč, Poljšak in Žetko solidni
PORTOROŽ — Na tradicionalni regati v razredih 470, FD, firm in deske v razredu 470 prevladujeta posadki NDR, četrta pa sta Antonič ih Borštnar (Jug.), v razredu FD vodita domačina Pirh in Muhadžeri, V razredu firm je prvi Pitelkov, odlični drugi pa je po 3 regatah Koprčan Mrak. Lorenzo Bogateč (TRK Sirena) je 14. Deskarji so opravili dve regati: v lahkem razredu vodi Ljubljančan Drnovšek, David Poljšak (Sirena) je četrti, v težkem razredu Je Aleš Žetko (Sirena) deseti. (Kreft)
Nogometna B liga prehaja v vročo končnico
Robert Hmeljak na dirkah za EP in SP
Triestina v gosteh pri Vicenzi
Tržačani bodo morali danes nujno igrati za zmago
Dokaj močna tržaška karavana navijačev Triestine se danes odpravlja v Vicenzo z dvojnim upanjem. Kot prva je na dnevnem redu zmaga, sledijo ji pa vesti o preiskovalnem delu turin-skega sodišča, ki baje postavljajo današnjega nasprotnika Triestine v zelo nevaren položaj.
Igran nogomet nudi v B ligi dokaj jasno sliko, ki znatno pred koncem prvenstva nekako že postavlja v A ligo Ascoli, Brescio in Vicenzo. Črn nogomet pa nudi v bistvu zanimivost teka za četrto mesto, ki naj bi ob možni kazni za Vicenzo odprla vrata prve lige ekipi, ki bi jo zasedla.
V prejšnjem kolu je Triestina odpravila svojo nalogo in dohitela Empoli, neposrednega tekmeca, v Vicenzi pa bo morala danes igrati predvsem proti Ceseni, ki je sedaj točko pred Tržačani.
Zadnji nastop Triestine je bil povsem podoben mnogim drugim domaćim tekmam: veliko dela pred kazen-
skim prostorom in le malo dela za nasprotnega vratarja. Gol je padel po naključju, večinoma po zaslugi posebnih kriterijev sojenja Lo Bella. De Falco očitno ni več bomber in proti Empoli-ju je moral celo predčasno z igrišča.
Za današnjo tekmo se je kapetan telesno pozdravil in je v zadnjih treh dneh treniral, čeprav manj intenzivno. Moštvo bi moralo biti danes v Vicenzi popolno in upanje na pozitiven rezultat ni povsem odveč, ker je nasprotnik gotovo vznemirjen od vesti, ki prihajajo iz Turina.
Gledano zgolj nogometno; je Vicenza prvovrstna ekipa, ki se odlikuje po zelo razpoloženih napadalcih. Nicolini, Rondon in tovariši so v dosedanjih 32 tekmah dali že 44 golov, obramba pa jih je prejela 29. V prejšnjem kolu je Vicenza remizirala v Cremoni, potem ko je že vodila 2:0.
Od tekmecev Triestine bo Cesena igrala proti Monzi, ki je že obsojena
na izpad, je pa v dobri formi. Empoli in Genoa bosta igrala med seboj in neodločen izid bi bil zelo dobrodošel Triestini.
DANANŠNJI SPORED (ob 16.00): Arezzo - Catanzaro, Ascoli - Cremonese, Bologna - Sambenedettese, Brescia
-	Palermo, Campobasso - Pescara, Catania - Cagliari, Empoli - Genoa, Lazio
-	Perugia, Monza - Cesena, Vicenza — Triestina.
KOŠARKA — PROPAGANDA
BOR — SOKOL	108:30 (48:16)
BOR: Uršič 2, Debeljuh 20, Starc, B. Barini 4, Pavlica 37 (0:2), Martini 12, Rudež 9 (3:6), Vodopivec 4 (0:2), Turk, Schiulaz 12 (0:1).
SOKOL: Gabrovec, Gruden 2 (0:4), Hmeljak 6 (0:2), Argiolas 2 (0:2), Pertot, Pertot 2, Pipan 4, Mitja Gruden 14.
V slovenskem derbiju je Bor visoko premagal mlajšo postavo Sokola.
Včeraj v palači doza Manina v Passarianu
Priznanja zaslužnim športnikom FJK Nagrade je prejelo 68 tekmovalcev
PASSARIANO — V lepi palači doža Manina v Passarianu pri Codroipu so v petek zvečer podelili športne orle, priznanja zaslužnim športnikom iz naše dežele. Za podelitev priznanj so poskrbeli deželna uprava, CONI, Združenje športnih novinarjev USS1. Pobudo je finančno podprla Banca popolare udinese. Prisotni so bili najvidnejši športni funkcionarji v deželi. Počastili so tudi spomin pred dnevi umrlega športnega funkcionarja Ezia Ci-vellija.
Deželni odbornik za šport Mario Brancati je v svojem govoru poudaril pomembno vlogo, ki jo_imajo vsi, ki se s športom ukvarjajo. Športne orle so podelili letos prvič. Dobilo jih je 68 zaslužnih atletov iz vseh krajev dežele. V prihodnje bo treba dati posebna priznanja tudi športnim funkcionarjem
ter športnim novinarjem, je dejal Brancati. Oboji imajo namreč zaslugo za širjenje športa in športne mentalitete.
Nagrade, zlate, srebrne in bronaste športne orle, je dobilo 68 atletov. Kar 16 so jih podelili paraplegičnim bolnikom, ki so sodelovali in dosegli uspeh na svojih tekmah.
Srebrne športne orle so, med drugimi, dobili tudi Samo Kokorovec, kotalkar openskega Poleta, Marina Cer-gol, bivša namiznoteniška igralka zgo-niškega Krasa, ter potapljač Miloš Ju-rinčič iz Trsta. Med paraplegiki, ki so vsi iz Trsta, so bronastega športnega orla dobili Pavel Križmančič iz Padrič, Magda Strajn iz Doline in Aleksander Karis iz Trsta. Bronastega orla je dobila tudi Valentina Taucer iz Trsta za uspehe v lahki atletiki.
MARKO WALTRITSCH
”Dirkam se največ posvečam iz veselja46
Največ prostega časa si Robert Hmeljak iz Repna vzame za pripravo svojega dirkalnega motorja za trening in dirke. Pri tem mu pomaga tudi Mario Rapotec iz Boršta, ki z razliko od Hmeljaka ni poklicni mehanik, vendar mu je stikanje okoli motorjev velik konjiček.
Robert Hmeljak že nekaj let nastopa za AMD Novo mesto in je v tem pogledu verjetno edini zamejski športnik, ki je dobil "delovno" mesto v matični domovini.
"Seveda ne gre za nobeno pravo delovno mesto. Kdor se z motorji ukvarja na mojem nivoju dobro ve, da taka dejavnost ne prinaša nobenih materialnih zaslužkov. Obratno! Za klub iz Novega mesta sem se registriral po čisto osebnih vezeh in z edinim ciljem, da bi lažje nastopal na kakovostnih mednarodnih tekmovanjih."
"Kateri so letošnji zadnji nastopi in kakšen je tekmovalni programi"'
' Konec marca sem v Vallelungi nastopil na dirki za evropsko prvenstvo in se uvrstil na 13. mesto. Žal je odpadel nastop v Salzburgu. Čez teden dni bom dirkal v Monzi za svetovno prvenstvo, konec maja pa na podobni prireditvi v Nuerburgringu v Nemčiji."
"Kakšne so razlike med dirkami za evropsko in svetovno prvenstvo?"
"V kategoriji 125 ccm nastopajo izključno evropski dirkači. Velike razlike ni, čeprav za SP tekmuje nekaj več kakovostnih dirkačev z bolje pripravljenimi motorji. K startu je vedno prepuščenih prvih 36 iz poskusnih voženj. Na dirkah za SP se uvrščam navadno
do 20. mesta, na tistih za EP pa tudi do 10. mesta."
"Od česa so odvisni rezultati?"
"Tehnična obdelava motorja je prvenstvena. V moji kategoriji tekmujemo vsi z motorji MBA s skoraj enakimi začetnimi značilnostmi. Notranjost cilindrov se po sposobnosti in po razpoložljivosti časa lahko spremeni in poveča moč motorja. Zelo važen je seveda tudi trening. Osebno vadim ob sobotah in nedeljah na Grobniku pri Reki. Vsakič po približno eno uro. Občasno tudi nekaj malega telovadim."
"Poklicni dirkač. Kako močna je ta zamisel?"
"Pot ni lahka. Potrebna je velika investicija v denarju in času. Boljši motor in več treninga. Včasih sem o tem tudi razmišljal, sedaj pa dirkam vse bolj iz veselja. Na dirkah za SP starta navadno po 15 poklicnih dirkačev, na tistih za EP pa po 5 ali 6."
"Kaj pa varnost?'
"O padcih dirkač ne sme misliti. Imam osebno izkušnjo padca v Misa-nu, kjer sem si leta 1980 zlomil ključnico. Drugih nezgod nisem imel."
"Kakšni so izgledi za domačo športno motorizacijo?"
"Kandidatov za dirke bi bilo precej, za nastopanje pa je potrebna dobra organizacija, ki mora skrbeti za finančno kritje nastopov in priprav motorjev. Ker se ne tekmuje v domačem okolju, odpade del možnih sponzorjev, ki bi bili zaradi reklame zainteresirani na domačem trgu. Za večje firme so potrebni odmevni rezultati, ti pa so odvisni od začetne osebne investicije. Gre torej za nekakšen začaran krog..."
BRUNO KRIŽMAN
Delegacija tržaškega TO ZSŠDI v Ljubljani
BALINANJE: v prvem kolu 6. zamejskega prvenstva
Potrjen pomen sodelovanja
Največje presenečenje pripravila Gaja
V sredo se je mudila v Ljubljani na °bisku pri republiških zvezah za tenis rokomet delegacija Teritorialnega 0dbora ZSŠDI za tržaško pokrajino, ki So jo sestavljali predsednik J. Kufer-odborniki L. Budin, K. Rudež in ^ Grgič.
Zamejski predstavniki so sogovorni-*°in predstavili teniško in rokometno ^javnost pri nas in problematiko, s ^tero se morata ti dve športni panogi s°očati. Govor je bil o pomoči, predvsem kar se tiče tehničnih kadrov, ki j b lahko nudijo osrednje telesnokul-^fne organizacije v Sloveniji in o ključevanju naših mladih športnikov
v pobude, ki že vrsto let tečejo onstran meje. Ponovno sta bili tudi podčrtani želja in volja po čim tesnejšem sodelovanju in o vlogi mostu, ki jo lahko oz. mora manjšina odigrati v odnosih med obema državama.
Za določene pobude, kot na primer sodelovanje zamejskih rokometašev na rokometni pionirski šoli, so se že konkretno dogovorili, za druga vprašanja pa so bili navezani kontakti, ki bodo nedvomno dali v bodoče svoje pozitivne rezultate. Sklenjeno je bilo, naj postanejo ti stiki stalni ter naj se vršijo izmenično enkrat v Sloveniji in enkrat v Trstu, (kg)
V sredo se je pričelo 6. zamejsko balinarsko prvenstvo v organizaciji balinarske komisije ZSŠDI. Za prireditev je bilo veliko pričakovanje, predvsem zato, da bi preverili, če se bodo obnesle številne novosti, ki so bile vnešene v letošnjo izvedbo. Srečanja prvega kola so pokazala, da je imel organizator pri izbiri srečno roko, saj je vse potekalo v najboljšem redu.
Največja pozitivna novost je v tem, da se bodo letos igralci izognili pravim maratonskim bojem, ki so trajali tudi do štiri ure in pol, kar pa nikakor ne vpliva pozitivno na igralce. Največje presenečenje prvega kola predstavlja nedvomno zmaga Gaje v gosteh proti solidnemu Kraškemu domu,
ki je lani osvojil drugo mesto. Nekaj takega pa smo lahko tudi pričakovali, saj so trenutno Repenči zaposleni z delovnimi akcijami pri podaljšanju svoje društvene koče, tik ob balinarskih stezah in so med tem časom balinanje upravičeno za nekaj časa pustili ob strani. S tem pa ne gre jemati zaslug gajevcem, saj so nekateri izmed njih vestno trenirali tudi med zimsko sezono in letos res ne nameravajo igrati podrejene vloge. Poletovci, ki so tokrat nastopili v improvizirani postavi, so iztržili Sokolu edino točko le v dvojicah, kjer sta nastopila B-kategornika Daneu in Tavčar. Čeprav je to njihova komaj druga sezona na-
stopanja, so Vrhovci proti Krasu dokazali, da vidno napredujejo, saj so se jim v vseh treh srečanjih enakovredno upirali do zadnjega in so celo bili boljši od Krasove četverke.
IZIDI L KOLA: Kras - Danica 2:1, enojke 11:18, dvojice 11:7, četverke 8:11; Kraški dom - Gaja 1:2, Gaja je zmagala v dvojicah in četverkah, Kraški dom pa v enojkah; Sokol - Polet 2:1, enojke 11:0, dvojice 9:11, četverke 11:6. Zarja ni igrala.
LESTVICA: Gaja, Kras, Sokol 2, Danica, Polet, Kraški dom 1.
PRIHODNJE KOLO (jutri, 12.5., ob 19. uri) Polet - Gaja, Zarja - Kras, Sokol - Kraški dom, počiva Danica. (Z.S.)
Atletika za višjesrednješolce
Skromna udeležba ttaših dijakov
Kot vsako leto je bilo tudi letos v nrstu organizirano atletsko tekmova-Je za višješolce. Na novem atletskem leadionu na Koloniji se je 7. maja ob Pein vremenu zbralo kar veliko šte-k‘° ndadih športnikov^ iz vseh tržaš-višjih srednih šol. Čeprav z izred-. skromno udeležbo so je tekmova-udeležilo tudi slovensko učitelj iš-žef Slomšek, Strokovni zavod Jo-pr . tefan ter znanstveni licer France sir Seren- Žal zaradi velike nezaintere-za ta šport so se slovenski sJaki udeležili tekmovanja le kot po-in ne kot člani šolskih ekip. sem •enski dijaki so med mladinci do-9 1 naslednje rezultate:
H 2^ rn:	Mitja Možina (J. Stefan)
12'g' '5- France Beorchia (J. Stefan)
Srn2. Igor Sedmak (Prešeren) Inno ®orut Race (Prešeren) 5,40.
2,54 c° rn; 6- Jaro Kozlovič (Prešeren) ^'g' Matija Betocchi (Slomšek)
(B. Race)
Obračun združene odbojkarske ekipe Meblo
Kako so se obnesle protagonistke prvenstva
Ob zaključku analize Meblove sezone še ocena o igralkah, ki so branile barve združene ekipe v prvenstvu ženske odbojkarske B lige.
MIRA GRGIČ: Glavna režiserka ekipe je imela zaradi razmeroma slabega sprejema servisa soigralk res veliko dela. V dobrem in slabem je pogojevala igro napadalk, kot vedno pa se je odlikovala z atraktivnimi obrambnimi posegi, veliko požrtvovalnostjo in spretnostjo ob mreži.
CIRILA KRALJ: Kapetanka ekipe je bila tudi letos med glavnimi protagonisti in ni naključje, da so boljši Meblo vi nastopi vedno sovpadali z njeno dobro igro. Kraljeva je bila ena najboljših v sprejemu in servisu, kot krilna napadalka pa je ob nekoliko zmanjšani moči v celti ohranila svojo spretnost.
ELENA MAVER: Bilo je to njeno doslej najboljše prvenstvo, v katerem je dokazala, da lahko dokaj uspešno igra tudi na centru. Počasi, a vztrajno
se izboljšuje, vtis je, da bi lahko s specifičnim delom še napredovala, da v celoti izkoristi svoj telesni potencial, ki je vreden višjega nivoja igranja.
LAJRIS ŽERJAL: Edina mlajša igralka, ki je igrala v standartni postavi. Po motoričnih sposobnostih in telesnih karakteristikah je že sedaj najboljša posameznica združene ekipe. Če izvzamemo blok, v katerem resnično izstopa, pa je igrala pod svojimi sposobnostmi in je le redkokdaj v celoti pokazala, kar resnično zmore.
VESNA KLEMŠE: Požrtvovalno se je lotila igranja v zanjo neobičajni vlogi pomožnega podajača z razmeroma zadovoljivim učinkom. Bila je to prva sezona, v kateri je dosti igrala in sigurno ni razočarala, kljub rahlemu padcu forme sredi sezone. Zaradi pomanjkljivega bloka je vprašljiv njen nadaljni nastop na desnem krilnem položaju.
NEVA GRGIČ: Odigrala je nehvaležno vlogo prve menjave. Na igrišče
je stopila, ko ostalim ni šlo, ekipe pa iz zagate skoraj nikoli ni rešila, kar je bilo tudi težko zahtevati.
ALEKSANDRA PERTOT: Bila je rezervni podajač. Odigrala je nekaj res dobrih tekem. Kot režiserka ne zaostaja za Grgičevo, je pa nedvomno manj učinkovita v ostalih elementih.
SANDRA FORAUS: Alternirala je nekaj spodbudnih nastopov z nekaterimi dokaj razstresenimi. Začela je kot menjava za drugo linijo, nato je nanizala nekaj nastopov kot pomožni podajač. Še vse premalo kostantna, da bi več igrala, a talenta ji ne manjka.
MARTINA UKMAR: Pravi krilni bomber, ki pa še vse preveč plačuje soodvisnost od kvalitete podaje. Vsekakor je bila ena tistih mlajših igralk, ki bi lahko igrale več, saj je bila razmeroma malo izkoriščena.
IVANA VENIER: Zaradi poškodbe je večji del sezone mirovala. V zadnjih dveh nastopih je dokazala, da bo že v prihodnji sezoni lahko nudila ekipi
dokaj dober delež, saj gre za popolno igralko.
ERIKA GARBINI: Na začetku je igrala več, proti koncu sezone pa je precej popustila. Igrala je malo, zlasti zaradi svojih slabosti v bloku in premajhne želje, da bi resnično izstopala.
LJILJANA MARKOVIČ: Letošnja Meblova tujka je igrala domala v vseh vlogah, le čisti podajač ni bila. Tehnično brezhibna, odlična v obrambi, dobra v bloku in sprejemu servisa, ni znala v odločilnih trenutkih skoraj nikoli sama reševati težkih situacij, kar so od nje morda pričakovale same soigralke. Včasih je bila tudi prekomerno živčna. Dala je vse od sebe, a na dlani je, da vrhunskih igralk v Jugoslaviji, kjer odbojka pada, ni več mogoče iskati.
TAMARA UŠAJ, LOREDANA UMEK, TANJA D AMBROGIO: Z ekipo so praktično samo trenirale in niso nikdar stopile na igrišče.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski »1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k ^ ZTT	Član italijanska
in tiska W1 ^ Trst	lrlla«l zveze časoP'*nih
F	^	IMIJP založnikov FIEG
11. maja 1986
Po mnenju strokovnjakov ne ustrezajo osnovnim varnostnim predpisom
Reaktorji za atomsko orožje ZDA (kot v SZ) nimajo zadrževalnega hrama
WASHINGTON — Medtem ko strokovnjaki na zahodni obali ZDA merijo radioaktivnost v oblakih, ki so prišli iz Černobila, so v kongresu odprli vprašanje nevarnosti, ki jih prinaša pet atomskih central za izdelovanje materiala za jedrsko orožje, z drugimi besedami, polnjenje atomskih bomb, ki predstavljajo konice raket ali podobnih orožij.
V	pododboru predstavniškega doma za energijo in trgovino so mnenja, da stari atomski reaktorji, ki so dejansko »tovarne atomskega orožja«, ne ustrezajo niti najbolj elementarnim varnostnim ukrepom, ki naj bi preprečili ali vsaj ublažili posledice njihove morebitne okvare.
V	ZDA imajo pet takšnih reaktorjev: enega v državi Washington na severozahodnem delu države, ostale štiri pa v Južni Karolini. Te reaktorje so zgradili še v petdesetih letih in kot pravijo v Ameriki, so jih zgradili po takrat veljavnih zaščitnih ukrepih in zato ne ustrezajo sedanjim pogojem, kar pomeni , da so zelo slabi. In sicer iz dveh razlogov. Prvič zato, ker so jih gradili v času, ko se je manj govorilo o okvarah, kakršne se dogajajo v zadnjem desetletju, ko sta se dogodili vsaj dve, sedanja v Černobilu in tista pred sedmimi leti na Otoku treh milj v Pensilvaniji. Drugič pa zato, ker delujejo ti reaktorji po po-
vsem drugačnem režimu kot atomske centrale za proizvodnjo električene energije. Te, druge, spadajo v pristojnost komisije za uravnavanje električne energije, kjer so ukrepi strožji. Okoli vsake takšne atomske centrale zgradijo zadrževalni hram, ki bi v primeru jedrske katastrofe v reaktorju preprečil uhajanje radioaktivnosti. Ti zadrževalni hrami ali tudi bunkerji, če jih lahko tako imenujemo, so zelo dragi.
Tukajšnji strokovnjaki zatrjujejo, da sovjetska JE v Černobilu nima takšnega zadrževalnega hrama in da je prav v tem potrebno iskati odgovor, zakaj je tragedija zavzela takšne razsežnosti.
Omenjenih pet reaktorjev, ki delajo za ameriško vojno industrijo, (po zadnjih podatkih naj bi delal samo eden) ne sodi v pristojnost komisije za uravnavanje jedrske energije, ampak zanje odgovarja vlada neposredno, kar pomeni, da velja zanje drugačen režim. Niti okoli enega izmed teh petih reaktorjev niso zgradili zadrževalnega hrama, nekateri izmed njih, zlasti tisti v državi Washington, pa deluje na podobnih principih kot tisti v Černobilu. To je vzrok, zakaj od vlade zahtevajo, da za te reaktorje uvedejo posebne varnostne ukrepe, prav takšne kot veljajo za 93 JE, kolikor jih deluje v ZDA.
Merjenje učinkov sevanja v SZ
KOPELOVO — V Sovjetski zvezi, posebno na okuženem področju Ukrajine, so uvedli strogo nadzorstvo nad osebami, ki so prišle z radioaktivnega področja. Sliko je posnel zahodni reporter, ki je dobil dovoljenje za obisk prizadetega območja.
Kokakola se dobro drži za svoja leta: izdelali so jo ( v lekarni) pred 100 leti
Poleg številnih idealov in simbolov, s katerimi se Amerika rada postavlja, obstajata še dva, ki ju vesoljni svet brezpogojno istoveti z novo celino. To je newyoréki Kip svobode, ki že sto let potrpežljivo namaka svoje temelje v onesnaženih vodah New-yorškega zaliva, in prav toliko stara kokakola. Slednja je natanko 8. maja praznovala svoj stoti rojstni dan, resnici na ljubo pa ji let ne bi nihče pripisal. Res je sicer, da je nekajkrat doživela večje ali manjše tržne pretrese, res pa je tudi, da se je iz vsake, še tako zamotane potrošniške kaše, odlično izmazala.
Pred sto leti so v Ameriki začeli prodajati to osvežilno pijačo kot blagodejno pomoč proti utrujenosti in glavobolu. Natanko tako. John Styth Pem-berton je dotlej veljal za navadnega lekarnarja, v prostem času pa se je rad ukvarjal z amatersko kemijo. Nekega dne je pomešal sladkor, vodo, liste in oreške koke in dobil napitek prijetnega okusa. Verjel je, da je tekočina morebiti celo zdravilna, zato jo je kot tako začel ponujati svojim zvestim odjemalcem. Imel pa je, Pemberton, za bregom veliko večje cilje: zvedel je namreč, da nekatera afriška plemena uporabljajo oreške koke kot afrodiziak, se pravi kot pripomoček, ki zbuja spolne strasti in spolno moč. Pravijo, da se je hotel s svojo mešanico prepričati, ali je res tako ali ne. Takrat je kozarec
kokakole prodajal po 5 centov, kdor si ga je poželel, pa je moral stopiti v njegovo apoteko. Prvo leto je Pemberton naštel 35 dolarjev čistega dobička, kar ni bilo ravno zadovoljivo. Odločil je, da proda svoj nenavadni in upov poln recept; to je tudi storil, po nekaj mesecih pa je umrl. Leta 1888 je recept kupil podjetnik po imenu Asa Candler in pijačo začel reklamizirati kot osvežilno in prijetnega okusa. Prodajal jo je v majhnih stekleničkah, stvari pa so se kmalu obrnile na bolje. Leta 1915 je Alexander Sa-muelson narisal stekleničko, ki jo danes poznamo domala po vsem svetu, kokakola je torej začela svoj zmagoviti pohod in postopoma osvojila kar 155 držav po svetu.
Coca-Cola je postala pravi finančni imperij; pod svoje okrilje je prevzela številne majhne industrije brezalkoholnih pijač, ki so, vse po vrsti, z izredno učinkovito propagandno kampanjo prodrle na tržišča. Za časa predsednika Nixona pa so se trdni temelji tega imperija prvič nevarno zamajali. Nastala je njegova neposredna tekmica pepsicola, ki je, prav z Nixonovo pomočjo, prodrla na sovjetsko tržišče, kjer ima še danes levji delež v priljubljenosti. V Belo hišo se je kmalu nato vselil Carter, ki je, dosledno s pregovorom «zob za zob», poskrbel za to, da so se s Kokakolo lahko odžejali nič manj kot tradicionalni Kitajci.
Čas neusmiljeno teče, na tržiščih se pojavljajo vedno novi izdelki, prehrana je postala prav tako pomembna kot moda, kokakola pa se vztrajno pretaka po grlih vseh žejnih ljudi sveta. Dnevno je danes popijejo nad 400 milijonov kozarcev, letni zaslužek njenih proizvajalcev pa presega 8 milijard dolarjev letno. Ko so lansko leto, prav v pričakovanju stoletnice kokakolinega recepta, poskušali spremeniti njen tipični okus, se svet, ameriški seveda, le za las ni podrl. Žejni «afecionados» so trumoma protestirali in zahtevali svoje osvežilno-tradicionalne pravice, tako da proizvajalcem ni preostalo drugega, kot da se povrnejo na stara pota. «New Coca-Cola» se ni obnesla, pač pa se baje dobro piše prav tako novi «Diet Coca-Coli», ki naj bi vsebovala celo manj kot 1 kalorijo. Priznati je treba, da za zagovornike vitkosti za vsako ceno to niso mačje solze.
Toda kokakola je morala dočakati sto let, ki se ji sicer sploh ne poznajo, preden so nekateri znanstveniki ugotovili, da vsebuje izredno učinkovite... spermicide. Mnoge Američanke, kakopak, jo že danes uporabljajo za kopeli po spolnih odnosih, zato da bi se obvarovale pred nezaželeno nosečnostjo. Zato ni prav nič rečeno, da ne bomo v prihodnosti kokakole kupovali v lekarnah, saj se je tam pravzaprav tudi rodila.
Ob Mesinskem prelivu pobijajo ptice selivke
MESINA — V Mesinskem prelivu, na strani Kalabrije, se nadaljuje pobijanje ptic selivk, ki prihajajo gnezdit na kontinent. Kot izhaja iz poročila italijanske zveze za zaščito ptic (LIPU), so divji lovci, ki že leta, odkar ljudje pomnijo, prihajajo v te kraje lovit »oboroženi do zob«, so ubili vsaj 50 sršenarjev, zelo redko črno štorkljo, prav tako redkega egiptovskega jastreba, ki je v Italiji skoraj izumrl, malega klinkača in druge ujede.
Pobijanje je potekalo vpričo velikega števila mladih prostovoljcev LIPU, ki nadzorujejo preliv in skušajo preprečiti pokol. Od 100 do 150 divjih lovcev se niti zmenilo ni zanje in za skromno štčvilo poljskih čuvajev. Pobijali so »hladnokrvno in z odkritim obrazom«.
Če bi hoteli preprečiti njihovo objestnost in izigravaje zakonov, bi morali povečati število poljskih paznikov.
RIM — V zadnjih dneh se je položaj v preskrbi z zelenjavo brez radioaktivnega sevanja nekoliko izboljšal. Nova presenečenja pa niso še izključena. Na sliki vidimo ministrsko odredbo, da so domače jagode užitne.
Podjetnim Italijanom ne zmanjka fantazije
BIELLA Zaradi nesreče v JE Černobil v vasi Callabiano ne bodo priredili tradicionalnega vsakoletnega praznika zelišč. Odkar pomnijo, so v tem kraju drugo nedeljo v maju gospodinje pripravile najrazličnejše jedi samo z zelišči. Dekleta v vasi so prejšnja leta veliko tednov pred tem praznikom zbrala zelišča in iz njih pripravljala okusna jedila, po katerih so zlasti pridno segali vegetarijanci.
Domačini so s tem praznikom pozdravljali prihod pomladi. Zaradi prepovedi uživanja zelenjave, ženske iz te vasi letos niso odšle nabirat zelišč; ker so zastrupljena z radioaktivnim J 131.
Organizacijskemu odboru pa prepoved (in tudi siceršnja skrb za zdravje) ni vzela poguma. Pomlad bodo vseeno pozdravili, in sicer s »praznikom trip«, ki jih bodo servirali s paradižnikom iz škatle.
I. de Felszegy <««
lastnik O. BETZ sne
ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040)767334/5
—	Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
i&lsSgì
TRST Ul Maiiini
5/ 7~i^33-36/
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
'
TRGOVINA
Ideale
G. Foraus
Ul. Settefontane 3/c Telef. 731377 - Trst
■	sanitarije
M vse za ogrevanje in hidravliko
■	inštalacije in popravila