101. Sfnlita. I ihMM f mMi, I vd M. XIII lito. ^- ^_^_^._____ .Slovenski Narod" volja po poMts za Avsf ro-Ogrsko: . ćelo I eto skupa j naprej • K 25*— I pol leta „ „ . # . 13-— I cetrt leta m „ . fm . 650 I na mesec m m •' • . 230 ' i xa Nemčljo: ćelo leto naprej . . . . K 30 — za Araeriko in vse druge dežele t ' ćelo leto naprej . . . . K 35.— VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, VpraTBlfttvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica «t 5, telefon St85. Ishaja Tsak aaa iveevr tona—M »eđelf te prasalke, Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin.t za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vm. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo na ročni ne, reklamacije, inserati LLd, to je administrativne stvari. Posaaiesaa itovilka v«l|a 19 vtaartev. iva pismena naročila brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozlra. .Narodna tiskana« talalon at SS. .Slovenski Narod" velja ▼ Ljubljani na dom dostavljen: ćelo leto naprej • . . • K 24'— pol leta m #K» * • • 12*— četrt leta „ ..^ .,. 9 6*— na mesec m * "• « • m 2*— Iv opravništvu prejeman: ćelo leto naprej • , • » K 22*^ pol leta „ • • . • . U— četrt leta „ • • .% » 5'5O na mesec „ • • • , ■ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Orednlitro i KaafloTa mUca *t 5 (v pritličju levo,) telefon st 34. U VI * J T J v * J v V četrtek zvečcr je izročila nemška vlada ameriškcmu veleposlaniku odgovor na W ilsonov ultimatum. VVilsoiiova nota je zavzela stališče, da je poraba podmorskih tolnov za uničevanje sovražne trgovine . . . popolnoma nezdružljiva z načeli človečnosti. z davno veljav-nimi neprerekanimi pravicami ne-vtralcev in s svetimi predpravicami nekombatantov. Ultimatum je izja-vil: »Ako bi cesarska vlada zdaj in nemudoma ne izjavila in ne povzro-čila, da opusti sedanje meto-d e podmorske vojne proti potni-skim In tovornim ladjam, potem vlada Zedinjenih držav ne more imeti druge izbere, kakor da popolnoma pretrga diplomatične zveze z nemško vlado.« Po temelj item preudarku je nemška vlada označila v svojem odgovoru svoje stališče napram VVilso-novim »humanitarnim« principom o nedopustnosti podmorske vojne proti trgovskim ladjam, ter naznanila, v koliko je pripravljena, ustreči ame-riški zahtevi. Nemčija se ne moje principijelno odreci porabi podmorskih č o 1 -nov v boju proti trgoskim 1 a d | a m, pač pa je ukazala povelj-nikom svojih nodmornic, da morajo v bodočc postopati po predpisih mednarodnega prava in da ne smejo u n i č e v a t i t r g o v -s k i h ladij brez svarila i n ne da bi resili na njih se nahajoče ljudi, izvzemši ako bi se ladje upirale ali pa skušale bežati. Nemški odgovor ne razločuje v tem ozini niti med oboroženimi in neoborože-nimi, niti med nevtralnimi in sovraž-nimi trgovskimi ladiami, veže pa svoje koncesije na neobhodni pred-pogol, da se Anglija odreče svojim, mednarodno pravo kršečim metodam, s ka-terimi hoće Nemčijo i z -stradati. Nemčija je torej pripravljena, ustreči bistvenim zahte-vam ameriškega ultimatuma, toda ker so njene podmorske bojne metode le sredstva silobrana proti an-gleškemu vojevanju, mora biti tuđi epustitev teh metod odvisna od opu-siitve angleškega izstradalnega sistema. ___________ Tu postaja nemški odgovor res-na in huda obtožnica dosedanje ame-riske politike, ki je branila napram Nemčiji principe mednarodnega prava in človečnosti, ki pa ni nikdar vi-dela, kdo je začel proti tem principom prvi grešiti in kdo greši se danes mnogo več, kakor pa povelj-niki podmorskih čolnov, katerih krivda je z ozirom na kakovost nji-hovega orožja pač pa največkrat le slučajna. Nemška nota pove \ViIso-nu tuđi. da poglavarju države, ki tako pridno dobavlja orožje in municijo za sovražnike centralnih držav, ne pristoja. prav govoriti v imenu nevtralne ideje in mednarodnega prava. Na vse objektivne presojevalce mora napraviti nemški odgovor glo-bok vtlsk. Nemčija si ne želi vojne z Ameriko. Wilson bo sedaj Iahko dokazal svojo miroijubnost in objektivnost. Nemška nota tvori Iahko podlago nadaljnjih prijateljskih po-gajanj v svrho popolne ureditve vprašanja pomorske vojne — ako bo našla dobra beseda tuđi dobro me-sto. Z izročitvijo nemškega odgovora pričenja zadnji, odločiini stadij nemško - ameriške krize. * • • Nemška nota. Berolin, 3. maja. (Koresp. urad.) \\"olffov urad javlja: V odgovor na ameriško noto z dne 20. aprila o načinu boja nemških podmorskih čolnov, je bila poslaniku Zedinjenih drzav včeraj zvečer podana kot odgovor sledeča nota: Podpisani ima čast, v imenu ce-sarske nemške vlade odgovoriti Vaši ekscelenci na dopis z 20. pr. m. glede načina bojevama nemških podmorskih čolnov sledeče: Nemška vlada je oddala na pri-zadeta pomorska mesta v proučenje materijal, ki ga ji je vlada Zedinjenih držav sporočila glede ^Sussexa^. Z ozirom na dosedanje uspehe tega proučevanja, ne prereka možnesti, da je v noti z dne 10. pr. m. omenje-na, od nemškega podmorskega čolna torpedirana ladja res identična s »Sussexoiru. Nemška vlada si srne pridržati o tem daljnje obvestilo, da se izvrše še nekatera, za presojo de- janjskeca dogodka odlocilne ugoto-vitve. Ce bi se izkazalo, da je bil za-povednik v zmoti, misleč, da ima ima pred seboj vojno ladjo, bo nem-ska vlada izvajala iz tega izhajajoče posledice. \ lađa Zedinjenih držav je spravila s slučajem »Sussexa« v zvezo vrsto trdiive, ki vrhunčijo v stavku, da je ta slučaj le izgled za preudarno metodo razdiranja ladij, brez raz-ločka in vseh vrst, narodnosti in na-menov po poveljnikiii nemških podmorskih čolnov. Nemška vlada mora to trditev odločno zavrniti. Zdi se ji pa, da se v sedanjem stadiju zadeve mora odpovedati v posameznosti skupščajoči se zavrnitvi. zlasti ker je ameriška \rlada opustila svojo trditev utemeljiti s konkretnimi na-vedbami. Nemška vlada se zadovo-ljuje z ugotovit\ijOb da si je in sicer zgol \z ozirov na interese nevtral-ccv glede porafce orožja podmorskih čolnov naložila znatne omejitve, dasi so te omejitve po svoji naravi tuđi sovražnrkom Nemčije na korist 111 Angleška in njene zaveznice nišo imele takih ozirov na nevtralce. Nemške pomorske bojne sile imajo naročilo. da vodijo vojno podmorskih čolnov po splošnih međnarodnih na-čelih glede ustavljaija, preiskovanja in uničevanja trgox skih Tadij z edino izjemo trgovske vojne proti sovraž-nim tovornim ladjam v angleškem bojnem vodovju, glede katerih ni bilo vladi Zedinjenih držav nikdar dano kako zagotovilo, tuđi ne z izjavo z 8. februar ja 1916. Nemška viada ne more nikomur đovoliti dvo-mov, da sa bila dotična povelja lojalno dana in lojalno izvedena. Zmotatn, kakršne so se* res zgodile, se pri nobenem načinu vojevanja ni popolnoma izogrfiti in so um-Ijive pri pomorski vojni proti so-vražniku, ki porablja vse. dovoliene in nedovoljene zvijače. Pa ne glede na zmote, so s pomor, vojno ravno tako. kakor z vojno na kopneni ne-izogibne nevarnosti za nevtralne osebe in blago, ki priđe v območje bojevanja. Ćelo v slučajih. ko se je bojno dejanje odigralo zgol v obliki vojne s križarkami, so bile opetovano oškedovane nevtralne osebe in imetja. Na nevarnost min, kateri je mnogo ladij zapadlo v žrtev, je nemška vlada opetovano opozarjala. Nemška vlada je vladi Zedinjenih držav stavila večkrat predloge, name-njene, omejiti na najmanjšo mero ne-izogibne nevarnosti pomorske vojne za ameriške potnike in imetja. Žal, da je vlada Zedinjenih držav mislila, da ni treba sprejeti teh predlogov, dasi bi bila s tem pomagala, prepre-čiti velik del nesreč. ki so zadele med tem ameriške državljane. Nemška vlada vzdržuje tuđi še danes po-nudbo, da se v tem oziru sklene dogovor. V smislu opetovano podanih iz-jav, se nemška vlada tuđi v trgovski vojni ne more odpovedati rabi podmorskih čolnov. Če se je danes glede prilagodenja metod vojne podmorskih čolnov odločila v interesu nevtralcev za daljnje odnehanje, so pri tem zanio odiočimi nagibi, ki se-gajo nad pomen sedanjega spornega vprašanja. Nemška vlada ne pripisuje žlaht-nim poveljem človečnosti nič manj pomena. kakor vlada Zedinjenih držav in tuđi popolnoma upošteva dol-go skupno delovanje obeh vlad za izptpolnitev mednarodnega prava po teh poveljih, čigar smoter je bila vedno omejitev vojne na kopnem in na morju na oboroženo silo vojsku-jočih se držav in na kolikor možno znatno zagotovitev varnosti nebo-jevnikov pred grozotami vojne. Sama zase bi pa ta naziranja, kakor so znatna, ne bila za nemško vlado pri sedanjem stanju stvari ođločilna, 7a-kaj nasproti apelu vlade Zedin.držav na posvećena čustva človečnosti in mednarednega prava, mora nemška vlada ponovno in z vsem poudar-kom ugotoviti, da ni nemška, mar-več angleška vlada, to strašno vojno, preziraje vse med vladami do-govorjene pravne norme, razširila na življenje in imetie nebojevnikov, in sicer brez vsakega ozira na interese in pravice nevtralcev in nebo-je\Tiikov. ki so s tem načinom bojevanja težko oškodovani. V najbrid-keišem silobranu proti pravu na-sprotujočemu načinu bojevanja An-glije, v boju za obstanek nemškega naroda, je nemško vojno vodstvo moralo poseči po trdem, a izdatnem sredstvu boja s podmorskimi Čolni. Spričo tega položaja more nemška vlada le ponovno izreci svoje obžalovanje, da se humanitarna čustva ameriške vlade, ki se s tako veliko vnemo zavzemajo za obžalova-nja vredne žrtve vojne podmorskih Čolnov, ne raztezajo enako tuđi na milijone žena in otrok. ki naj po pri-znanem namenu angleške vlade stra-dajo in naj s svojim trpljenjem od lakote prisilijo zmagovite annade centralnih držav v sramotno kapitulacijo. Nemška vlada in z njo nemški narod ima za tako neenako čustvo-vanje toliko manj razumevanja, ker je opetovano izrecno izjavila, da je pripravljena, se pri porabi podmorskih čolnov strogo držati međnarodnih norm, priznanih pred vojno, če je Angleška pripravljena, tuđi svoje vojevanje uravnati po teh normah. Različni poskusi vlade Zedinjenih držav, pripraviti do tega velikobri-tansko vlado, so se ponesrečili ob odločni odklonitvi angleške vlade. Angleška je tuđi nadalje grmadila prelom za prelomom mednarodnega prava in je v nasilstvih do nevtralcev prekoračila vse meje. Njena zadnja odredba, proglašajoča nemški Bunker - premog za prepoveda-no blago v zvezi s pogoji, pod kate-rimi se srne angleški Bunker - pre-mog oddajati nevtralcem, ne pomeni nič drugega, kakor poskus, prisiliti nevtralno tonažo z nezaslišamim iz-siljevanjem, da stopi neposredno v službo angleške gospodarske vojne. Nemški narod ve, da je v rokah vlade Zeđinjenih držav, omejiti vojno y smislu človečnosti in mednarodnega prava na vojne silevojskujočih se đržav. Ameriška vlada bi bila gotovo do-< segla ta uspeh, če bi bila sklenila, odločno zahtevati svoje brezdvomne pravice do prostosti morja napram Angliji. Tako pa stoji nemški narod pod vtiskom, da zahteva vlada Zedinjenih držav od Nemčije v njenem boju za eksistenco, da se v uporabi uspešnega orožja omeji m da stori od izpolnitve te zahteve odvisno vzdržanje stikov z Nemčijo, dočim se zadovoljuje napram proti mednarodno - pravnim metodam njenih so-vražnikov s protesti. Tuđi }e nem-škemu narodu znano, v kako veli-lcem obsegu se naši sovražniki pre-skrbujejo iz Zedinjenih držav z vsa-; kovrstnimi vojnim! sredstvl. Pod temi okolnos'fmf se da razumeti, da poziv na mednarodno pravo in čustva človečnosti nemo-* re najti v nemškem naron du onega polnega odmeva, ki bi bil pod dragimi okolnostmi ta-kemu apelu sicer vedno siguren, Č e se nemška vlada kljub temu odloči za skrajno popustljivost, odloča zanjo prr tem več kakor stoletno prijateljstvo med obema narodoma, potem pa LISTEK. I Gospod glavar v gaju. Balada. (Spisal Alphonse Daudet; poslovenil M. K.) Gospod glavar potuje v službenih zadevah. Spredaj sedi kočijaž, zadaj lakaj, in tako ga veličasmo nese uradni koleselj k otvoritvt polje-dieLske razstave v Combes - aux-Fees. Za to znamenito priložnost si je g. glavar oblekel svoj krasni vezeni frak, svoje tesne hlače - doko-Ienke s srebrnim trakom ob strani, si nadel cilinder in si pripasal svojo paradno sabljico z ročajem iz biser-nine ... Na njegovih kolenih počiva velika usnjena listnica, katero on otožno motri. Gospod glavar otožno motri svojo veliko usnjeno listnico in misli na slavnostni govor, katerega bo treba v kratkem govoriti pred prebivala Combe - aux - Fćesja. »Gospoda moja! Dt&i moli ob-čani . -•* | A naj si še tako suka in puli bele | dlačice svoje brade in naj tuđi dvaj-I setkrat zaporedoma ponovi: ( »Gospoda moja! Dragi moji ob- čani . . .* vendar dalje ne more. Ne more dalje . . . Tako vroče je v tem koleslju! . . . S ceste, ki vodi v Combe - aux - Fees, se dviga pod južnim solncem prah, kakor daleč mu šega pogled . . . Zrak je razpaljen . . . in na zaprašenih brestih ob cesti si na tisoče škržatov pripeva z drevesa na drevo . . . Nenadoma se gospod glavar zgane. Tam doli ob vznožju gricka je opazil gaj zelenih hrastov in zdi se mu. da mu gaj namiguje. Zdi se mu, da ga gaj zelenih hrastov vabi: »Pridite vendar sem. g. glavar: pod mojimi drevesi vse bolj Iahko se-stavite govor . . .« Gospod glavar ne odkloni; ročno skoči s koleslja ter naroči svojim ljudem. naj ga tu počakajo, da naštu-dira svoj govor v gaju zelenih hrastov. _f t V gaju zelenih hrastov so pticki, so vijolice. in viri pod nežnim mahom . . . Ko so zapazili gospoda ?la-varja v lepih dokolenkah in z usnjeno listnico pod pazduho, so se ptički prestrašili in so prenehali peti, viri M niso več upftti šmnljati. in vUoiicc so se skrile med travo . . . Vsa ta | bitja nišo še nikoli videla glavarja in sedaj se s pritajenim glasom povpra-šujejo, kdo je neki ta lepi gospod, ki se sprehaja v srebrnih dokolenkah. S pritajenim glasom se po-vprašujejo pod zeleno gajevo streho, kdo je neki ta lepi gospod v srebrnih dokolenkah . . . Med tem položi gospod glavar, očaran od gajevega hladu in njegove tišine, svoj cilinder v travo, dvigne kraice svojega fraka in se vsede v mah ob vznožje mlađega hrasta: potem o-dpre na kolenih svojo veliko usnjeno listnico in potegne iz nje list belega papirja. »To je umetnik!« reče penica. »Ne.« odvrne kalin, »to ni umet-nik, ker ima srebrne dokolenke; morda bo princ.« »Morda bo princ,« pravi kalin. »Ne umetnik, ne princ*« ga za-vrne star slavec. ki je ćelo sezono prepeval v glavarjevem vrtu ... Jaz vem. kdo je: to je glavar U In ves Kaj zašepeta: »Glavar je! glavar Je! »Kako je plešast!« pripomni neki škrjanček z velikim čopom. Vijolice vprašajo: »Ali je hudoben?€ »Ali je hu , « žvečU yijolice in koyai ver?«. *JV_ . ,a*XJV£NSia NAKOD*, dne o. m*j» 1916. 104. Stev. apoštevanje težke usode, ki bi z raz-širjenjem in podaljšanjem te krute, krvave vojne obremenila vse civilizirano človeštvo. Zavest moči je dovolila nemški vladi dvakrat tekom zadnjih m e s e c e v odkrito in pred vsem svetom pokazati pripravljenost za mir, ki bi «asigural nemške živ-Ijenske interese. S tem je posvedočila, da ni njena krivda, če evropski narodi se ne pridejo do miru. Tem bolj upravičeno pa srne nemška vlada izjaviti, da bi se ne dalo opravičiti pred človeštvom, če bi se dala p o 21. mesecih vojne spor-nemu vprašanju o vojni podmorskih čolnov smer, ki bi resno ogrožala mir med nemškim in ameri-škim narodom. Tak razvoj hoče nemška vlada, v kolikor ji je to mogoče, preprečiti. Obenein hoče storiti vse, da omogo-či, dokler vojna se traja, omejltev voine na vojskujoče se vojne sile, cilj, ki vsebuje prostost morja in v katerem misli nemška vlada, da je se danes edina z vlado Zedinjenih držav. Ta misel vodi nemško vlado, ko sporoča vladi Zedinjenih držav, d a so dobile nemške pomorske vojne sile naročilo, da ne smejo, držeč se splo-šnih pravil mednarodne-ga prava o usta vijanju, preiskovanju in uničeva-nju t r g o v s k i h Iadij tuđi v pomorskem \'ojnem ob-močju, potapljatl trgov-skih Iadij brez svarila In ne da bi resili človeška življenja, ražen če te be-ž e ali se u s t a v 1 j a J o. V boju za obstanek. ki ga je Nemčiia prisiljena bojevati, pa ne morejo ne-vtralne države zahtevati od nje. da se z ozirom na njih interese omeji v uporabi uspešnecra brožja. če je na-sprotnikom dovoljeno, poliubno upo-rabliati sredstva, ki so proti med-narodnemu pravu. Taka zahteva bi bila proti bistvu nevtralnosti. Nemška vlada je prepričana, đa vlada Zedinjenih držav niti izdaleka ne misli na kaj takega. To posnema iz opetovane izjave američke vlade, da je odločena, vsem vojskujočim se dr-žavam nasproti, zapet uveljaviti prostost morja. Nemška vlada zato pričakuje. da odstranjuje novi ukaz pomorskim vojnim s*!am tud! v očeh vlade Zedinjenih držav vsako oviro za uresničenje, v noti z dne 23. julija 1915 ponudenega sodelovanja za zo petno uveljavlienje prostosti morja se za časa vojne, in ne dvom f, da bo vlada Zedinjenih držav s e d a i z vsem po-udarkom zahtevala in iz-poslovala pri angieški vladi skoraišno upošte-vanje onih mednarodnih norm, ki so bile pred vojno splošno priznane. in zla-sti obsežene v notah amersVe vlade do angleške vlade dne ?S. decembra 1914 in 5. novembra 1915. Če bi ti koraki vlade Zedinjenih držav ne imeli nameravanega uspeh a. da se pri vseh vojskujočih se državah uveliavijo zakon! Človečnosti, bi stala nemška vlada pred novim dejstvom. za katero si mora pridržati popolno prostost odločitve. Podpisani uporablja priliko, da obnovi veleposlaniku zagotovila svojega odličnega spoštovanja. Podpfsan:von Ja?ow. Pojasnila nemškega državnega kanclerja. Berolin, 5. maja. (Koresp. urad.) ,V proračunski komisiji državnega zbora je na začetku seje državni kancler von Bethmann - Hollweg sporočil nemško noto Ameriki in po-jasnil odnošaje med obema državama. Sledila je debata, katere so se udeležili zastopniki vseh strank. Izvajanja državnega kanclerja ter razgovor so bili strogo zaupni. Seje so se udeležili vsi državni tajniki in zastopniki nemških držav ter 100^ poslancev. Glasovi nemškega časopisja. BeroHn, 5. maja. (Koresp. urad.) Odgovor na ameriško noto je bil raz^lašen opoldne. Dnevniid so ga objavili v posebnih izdajah. Listi poudarjajo, da je odgovor krepak in dostojen in da je dokaz iskrene želje Nemčije, izogniti se pretrganju odnošajev % Ameriko. »Vossische Zeitung« pravi: Ako bo šio po volji in želji Nemčije, potem bo sporazum, kateremu krči pot naša nota, trajeru »Lokalanzeiger« podcrtava koncesijo, prilagoditi mednarodno orožje podmorskih čolnov določbasn po-morskega prava, ki to Mte sklenjenc v času, ko to orožje Se sptoh ni eksistiralo ter upa, da bo odgovor zadovoljil, če ne predsednika, pač pa ameriški narod In njega parla-mentarično zastopstvo. »Berliner Tagblatt« soglaša z vlado, ki izjav-Ua, da bi se vojna med Ameriko in Nemčijo ne dala opravičiti. »Tagliche Rundschaut poudarja: Nemški narod se mora enodušno postaviti za svojo vlado; želimo, da koraka Nemčija po od vlade izbrani poti do končne zmage. List opozarja, da je vsled koncesije glede postopanja s trgovskimi ladjami, podmorska tr-govska vojna proti Angliji toliko, kot odprtvljena, aH vsat do neučinkovitosti omejena ter pravi: Posto-panje ameriSkega naroda bo mero-dajna kritika naše note. »Post« označuje noto kot spretno sredstvo, prisiliti ameriško vlado, da odkrito prizna, svojo, Angliji prijazno politiko, ali pa retirira. Amerika bo odgovorila v treh dneh. Iz Rotterdama poročajo: »Eve-ningpost«, ki ima . dobre zveze z ameriškim državnim tajnikom, Lan-singom, poroča, da bo Amerika v treh dneh odgovorilana nemško noto. li MH nad Vino in Bfiiiiji. DunaJ, 5. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaba: Dogodkl na morju. Dne 4. maja dopoldne so naši hidroplani bombardirali Valono, po-poidne pa Brindisi. V Valoni so več-hrat uspešno zatteli baterije, pristani-ške naprave in postajališča za letala. V Brinćisiju so večkrat zadeli vla-ke, kolodvorska poslopla in skladtšča in pri arzenalu sredi med gosto leže-čo skupino rušilcev. Več bomb ie eksplodiralo v mestu. Neko sovražno letalo, ki se je dvignilo v ofcrambo, smo takoj pregnall. Na povratku smo daleč na morju srečali križarko »Marco Polo« ter uspešno obstrelje-vaH s sirOjnimi puškami na krovu v gostih gručah stoječe rnostvo. Kliub sHnemu obrambnemu ognju so se vsa naša letala tako iz Valone, kakor iz Brindisija nepoškodovana vrnila. Brodovno poveljstvo. m BOJI NA ITALUANSKI FRONTI. Dunaj, 5. maja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Itatijansko bojišče. V Rcmbonu so preenale naše Čete po močni artiljerijski pripravi so-vražnika iz več pozicij, vje!e nad sto alpinov, med njimi tri častnike/ in vpienile dve stroini puški. V pokrajini Marniolata srao po-noči razpršili slabotnsjšf sovražni cddelek na vzhodnem pobočju prela-za Undici, sicer !e zmerno delovanje artiljerije. Namestnik načelnika generainega štaba pL Hofer, fml. m • ITALIJANSKO URADiNO POROCILO. 3. maja. V tonalskem ozemliu so bili mali sovražni napadi na obrambne pozicije na Passu in na pozicije Castellacin cd naših čet takoj zavrnjeni. V Lagarinski dolini je mo-tila naša artiljerija sovražni želez-niški promet in gibanje trena. Od Adiže do Brente živahen artiljerijski dvoboj. Sovražni Ietalci, ki so posku-sili preleteti gorovje in priti v nizino, so bili napadeni od naših lovskih le-talskih skupin in pregnani. V masivu Marmolate, na Tofani in v gorenji dolini Boite je poskušal sovražnik z napadi, ki pa so se povsodi izjalovili. Ma soški fronti razmeroma mirno. Italijansko bojišče. Vojnoporočevalski stan, 4. maja. Dočim je razvijala v severnem de-Iu soške fronte in na nekaterih mestih koroške fronte artiljerija včeraj ži-vahnejše delovanje, se boj z alpini v ozemlju Adamello nadaljuje. Pozori-šče sedanjih bojev je ozemlje iedeni-kov med 3400 m visokimi Corno di Cavento in Stablelom. Te boje v le-denikih bojujejo na obeh straneh posebno izbrane gorske čete. Energični obrambi se je posrećilo, navezati so-vražnika na ledeno pokrajino in mu uspešno zabraniti pot navzdol v Ge* novsko dolino. Tuđi ozemlje Adamello je jasen dokaz za to, kak fiasko je napravilo italiiansko armadno vodstvo s svojimi poskusi, da bi vdrlo na Tirolsko. Skoro pred enim letom, takoj po začetku vojne, so se pričeli napadi na tirolsko zapadno fronto in med temi so bili poskusi, vdreti v ozemlje Adamello, posebno drzni. Na Sonalski cesti, na Forcellini di Montozzo, na ledeniku Mandron in Presanella so pričeli delovati alpin-ski oddelki in so poskušali zopet in zopet vdreti na Tirolsko. In danda-našnji se vrši bo] še vedno neposredno vzhodno obmejnega grebena. — E. L. Iz vojaškega razmotrrvamja k poročilu generalnega Štaba 5. maja: Na Bovškem, kjer se vršijo že nekai tednov majhna podjetja naših čet, katerim se je večkrat posrečilo, da so potisnilc sovražnika iz eksponiranih jarkov, se je izvršil včeraj za naše orožje uspešen bol. Po večurni krepki artilierijski pripravi, ki Je od-porno zmožnost sovražnih posadk v jarkih znatno znižala, so jurišale na-ic čete v odseku Romboim na dobro utrjeno prvo sovražno crto, katero so branili alpini, in so prisilile so-vražnikove ostanke, da so se umak-nili v begu v pozicije v ozadju. — Jako uspešen napad naših pomorskih letalcev na Valono in vtrjeno obrež-no mesto Brindisi napravi v Italiji brez dvoma močan vtisk, toliko bolj, ker je napravljena škoda gotovo jako znatna. Zbit itaiiianski zrakoplov. Iz privatnega porocila, odobre-nega v vojnoporočevalskem stanu, 4. maja: Ob izlivu Vipave. pri Majnici, je šel zrakoplov čez soške pozicije ter krenil ob Idriji proti Ljubljani in Zalogu, ne da bi hil napravil z meta-njem bomb kako škodo. Ko je hotel na povratku zopet čez soške pozicije, mu je zaprl pot ogenj številnih c. in kr. baterij. Poleg tega se je spustilo več naših bojnih letalcev za njim. Zaman je poskušal srebrnosivi kit, da bi se odtegnil malim brzim Fokerjem. Dvakrat tako brza bojna letala so ga preletela pri Dornbergu in eno ga je napadlo s strojno puško. Goreč je padel vodljivi zrakoplov na goriško vežbališče. Iz pogorelih ostankov so potegnih* trupla štirih letalcev. To je tretja uničena italijan-ska zračna Iadja. Salandra v Benetkah. Ministrski predsednik Salam!ra je prispel v Benetke 4. t. m. Pozdravili so ga zastopniki civilnih in voja-ških oblasti, senatorji in poslaner. Grof Grimani je slavil Salandro za velikega državnika, ki je s proroške-ga kapito-Iskega vrha govoril nepo-zabne besede. Salandra je samo vzpoibujal in tolažil, ako Benetke im prebivalstvo ob Jadranskem morju trpi več kakor druga Italija. Rekel je tuđi glede na tujski promet, 10 ga ie omenil Salandra, da bodo iinele Benetke manj tujcev, več pa delav-nic, ko nastopi Italija gospodarstvo na Adriji, bode cvetela tuđi bene-ška trgovina. Salandra je zapustil Benetke v zračni ladji. ItaHjansltf zračni minister. »Minerva« poroča iz Pariza: Marconi vstopi v kratkem v ministr-stvo kot voditelj zrakoplovnega rc-sorta, ki se ima ustanoviti. »Raziaga« vojne napovedi Italije Avstro-Ogrski. Pri nekem italijanskem vjetniku se je našla knjižica, tiskana v Alilanu, kjer se razlaga v obliki pogovora med kmetom in zdravnikom vojna napoved Italije Avstro-Ogrski itali-janskemu ljudstvu. Zdravnik se trudi, da bi razložil kmetu v pogovoru, da se je morala izvršiti vojna napoved, ker Italija mora uničiti svojega dednega sovražnika Avstro-Ogrsko, da ne bo sama uničena. Zdravnik razlaga: Avstrija ima Trst in Istro z okoli enim milijonom Italijanov, s katerimi je ravnala vedno slabo, ker jih je hotela uničiti. Avstrija je grdo gledala Italijo, ker je čutila, da ne postopa prav ž njo. Hotela nam je napovedati vojno v trenotku, za nas neugodnem. Avstrija je imela v ta namen vse dobre po^ zicije v svoji roki, tako da bi v slučaju vojne Italija ne mogla vdreti v njeno deželo, marveč bi mogla Avstrija v Italiji vse opustošiti: istotako je bil položaj na morju. Tako je bilo, kakor da smo prisiljeni, spati v đo-mači hiši pri odprtih durih, ako se ve, da caka zunaj sovražnik. sposo-ben vsega. Za Italijo je bilo težavno, ostati z Avstrijo v dobrem sporazumu: ali dobra volja ni pomagala nič. »Misli si. da je hotel šef vse avstri]-ske vojaške sile pregovoriti avstrij. vlado, naj se okoristi z našo nesrećo, naj napade nas v času velikega potresa v Mesini in Reggiu in nas po-polnoma uniči.« Obžalovati ie vojno in žrtve, sinove, ki padajo v vojni, ali ako bi sedaj ne bilo vojne, bi nastala tekom treh ah* štirih let Kmet odgovarja, da je slišal, da Je Avstrija hotela vmiti Italiji del nje-ne pripadajoče posesti, ako bi se Italija obvezala, đa ostane mirna. Zdravnik to potndi in pripominja: Italija ie začela zahtevati: Mi hoče-mo toliko. Avstrija je odgovorila: Mi vam moremo dati toliko. Tako so se pehali sem in tja. Avstrija je hotela dati Italiji, kar je zahtevala, ali z žolčem v ustih in s prisego pri sami sebi, da hoče vse to in še več ob drugi priliki vzeti. Na to so rekli vsi: Ali se mi enkrat za vselej otresemo teh ljudi, ki držijo svojo nogo na našem tilniku, ali pa poginemo. Slednje pa se ne zgodi, ako se potrudimo vsi skupaj, katere premočnež žali, ogro-ža, oškoduje. Ako bi Italija ne bila začela boja, bi bil prišel dan, ko bi se bila Avstrija nad njo strašno ma-ščevala. In nikdo bi Italiji ne bil po-magal, vsi bi bili rekli: Prav vam je, vi hudobni egoisti. Kmet sicer hoče verjeti zdravniku, da je vlada imela prav, ali vendar preklinja vojno. Zdravnik odgovarja, da ima prav, ako preklinja vojno, ali ono, katero so pripravili in hoteli sovražniki Italije, ne one, katero vodi Italija, da se osvobodi suženjstva in resi po- gina. Italija je hotela živeti v dob* rem sporazumu, ali Avstrija in Nemčija ste se hoteli povećati. »Vojna je morala biti napovedana, ker bi se sicer nikdar več ne nudila podobno ugodna prilika, da se poskusi uničiti Avstro-Ogrsko.« Razlaga polna laži in zavijanj, najsuroveiša laž pa je ona glede me-sinskega potresa. Ni treba pisati ob-sodbe te »razlage«, obsoja se sama dovolj in gotovo je, da taka bedasta in hudobna razlaga ne more zaleči niti pri italijanskemu ljudstvu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Švicarski listi poročajo, da bodo vpoklicani za italijansko vojno mornarico iz letnika 1916. izvežbani predčasno pred 1. junijem. Italijanski uradni list priobčuje dekret, s katerim se proglašata za-plenjena avstrijska parnika »Tima-vo« in »Salvore«« za bojni ladji, isto se je zgodilo s parnikom »Ravenna«, ki je bil last družbe »Societe Romag-nola di Navigazione«. BOJI NA FRANCOSKI FRONTL — LETALSKI BOJL Eerolin, 5. maja. (Kor. urad.) \Votffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Tuđi včeraj je bilo bo|no đelo-van!e na angleški fronti med Annen-tieresoin in ArrasOm živahno. Pri Gi-venchy en Gohellu so se razvili boii z ročrimi granatami za neko vdrti-no. v katero ie mogel sovražnik mi-mogrede vdretr. Južno od Somme so vdrli ponoči nemški izvidni oćdeiki v sovražno pozicijo, zavrniH protisunek ter vieli enesa častnika in 45 mož. Ob Masi so vdr!e naše Čete v eksponirane franeoske obrarabne naprave zanadno od Av^courta. Sovražnik iih ie pod vtiskom našega ognja opustil. Razdejali smo iih in jih po nacrtu zopet zapustiii. Južno od Haucourta smo vzeli več franeoskih jarkov in vjeli več mož. Proti zapadnem koncu visine Mort Homme izvršeni sovražni napad se je popolnoma ponesrečil. Na desno od Mase ie prišlo zlasti ponoči do moćne artiljerijske delavnosti. Neki angieški dvokrovnik s franeoskuni znaki nam je ob obali blizu nizozemske meie neposkodovan prišei v roke. Letalci so se resili na nevtralna tla. Neka nemška letalska flotilja je izdatno in uspešno metala bombe na železniške naprave v do-Kni Noblette-Auve (Champagne) in na letalsko pristanišče S'jippes. Letalska vcina se ie tekom aprila v drugi polovici na zapadni fronti razširila in ooostrila. Na mesto bojev pomeznih leta! ie stopi! bc!i in boli boi v skupinah in flotiljah, ki se ie po večini odigral onstran naših črt. Tekom teh boiev ie bilo me?eca aprila na zapadni fronti znitih 26 sovražnih letal od naš;h bojn. letalcev, od teh ie 9 tostran fronte padlo nam v roke. Ražen teh ie hi?o od naših obrambnih topov zbitih 10 leta!. Naše izgube štejejo temu nasproti skupaj 22 letal. Od teh ie bilo izgubljenih 14 v bofita v zraku. 4 se nišo vrnila, 4 so bila zbita z zemlie. Vrhovno armadno vodstvo, * FRANCOSKO URADNO POROCILO. 4. maja popoldne. Zapadno od Mase v vseh odsekih silen topovski boj, boj z ročnimi granatami v gozdu pri Avocourtu. Svojo včeraj-snjo pridobitev ob Mort Hommu smo ponoči razširiii in zasigurali. Potrju-je se, da so sovražne izgube velike, zlasti vsled priprave naše artiljerije. Na eni točki sta se vdala dva moža še med ognjem kot edina preostala v strelskem jarku. Vzhodno od Mase pri Vauxu topovski ogenj. V Woeyru strelja naša artiljerija koncentrično na mnogo točk. Pri Epargesu smo za-žgali mino in se ustalili v vdrtino. Vzhodno od St. Mihiela smo zavrnili močne sovraine izvidne oddelke, ki so se skušali približati neki naši po-stojanki. Na ostali fronti je bila noč mirna. — Boj v zraku. Neko naše letalo je imelo v okolici Douaumonta boj z dvema nemškimi letaloma. Eno je strmoglavilo na tla, drugo je zbe- žalo. 4. m a j a z v c č e r. V Argfonih Je naša artiljerija obstreljevala sovražne naprave. V grozdu Cheppy in pri Fille Mortu uspešni boji z mina-ml. Zapadno od Mase Je bilo obstre-IJevanje v okolici visine 304 zelo silno. Pri Mort Hommu smo majhen nemSki napad na neki nedavno od nas zasedeni jarek z zapornim ognjem ustavili Vzhođo od Mase in v Woevru od Časa do časa delovanje naše artiljerije. Z ostalih front ni po-ročati ničesar, ražen o navadnem to-povskem ognju. Belgijsko poročilo. 4. maj a. Obojestransko obstre-Ijevanje se je v odseku Dixmuiden in severno od tam zopet s silo začelo. Naša artiljerija je obstreljevala nemške baterije in metala min ter transportne parnike, ki jih je opazila na kanalu rianđzaeme. ANGLEŠKO URADNO POROClLO, 4. m a j a. SnoČi na raznih točkah novo delovanje. Sovražnik je po sil-nem obstreljevanju napadel naše streiske jarke blizu Monchvja ter nam prizadejal nekaj izgub. Sovražnik je brez uspeha zažgal dve mini. Na nekem majhnem uspešnem izvid-nem pohodu smo bombardirali so« vražne zakope ter prizadejali so-vražniku izgube. Pri Hoogu smo za-žgali mino, ki je poškodovala sovražne podzemske naprave. O da-« našnjem dnevu ni poročati ničesar, ražen o artiljerijskem delovanju. Nov ruski transport v MarseiHu. Marseille, 4. maja. (Kor. urad.) Nov ruski transport čet je dospel do-i poldne sem. SPLOŠNA BRAMBNA DOL2NOST NA ANGLEŠKEM. London, 4. maja. (Kor. nrađ.) Poslanska zbornica je sprejela zakon o brambni dolžnosti s 328 glasovi proti 36 glasom v drugem branju. Mmistrskl predsednik Asqufth Je omenil v svojem govoru, s katerim je predložil brambni zakon, da je štela angleška armada avgusta 1914 v celem 26 divizij, danes šteje 71 divizij. Angleška vojska In angleško brodovje imata pet milijonov mož. Da se ohrani to število, ]e treba 25 do 30.000 mož na teden. Lloyd George Je rekel v debati* da je kabinet soglasno sklenfl ugodim ti vsem zahtevam vojnega sveta* Oboroženje Rusov se je zopet moČ-no izboljšalo, zato je bistveno, da no-sita Francoska in Anglija to leto čim več bremen, da bo mogla Rusija do-» končati svoje oboroženje. Ansdeško poročilo Iz Vzbodne Afrike. 3. maja. Reuter. General Smuts poroča, da se je deževnl Čas z vso silo pričel. Sovražnik drži še močno pozicijo jugovzhodno od Kon-do-Atrangija. Gibanje belgijskih čet v Ruandi ovira močno deževje. Irska kriza. Iz Londona poročajo, kakor po? snamemo iz listov, da je bila Birre-lova demisija z zadeščenjem spre-jeta. Ćelo liberalni listi smatrajo njegov odstop za potreben, da bo mo-goče dogodke na Irskem nepristran-sko presoditi. Parlamentarični so-trudnik »DailyNews^ piše, da mesto đržavnega tajnika za Irsko še ni za-sedeno, da pa bo državni tajnik najbrže Mac Kinnom Wood. V tem slučaju bo Tennant državni tajnik za Škotsko in Forster državni podtajnik vojnega urada. Iz Kodanja poročajo: Kljub an-gleŠkim u radnim poročilom, da je irska vstaja vdušena, Je javnost mne-nja, da vstaši še nišo odložili orožja. Tuđi angieški listi govore še vedno o bojih. Casement Iz Londona poročajo, da je bil Casement obsojen na smrt. Kljub temu se trdi, da njegova usoda še ni odločena. Glasom švicarskih poro-i čil iz Londona se je njegova sestra 104. Mcv. »SLOVENSKI NAROD«, *m C mm\* i»16. Stran a. obrnila do Lanstngna s prošnjo, da nai intervenira njenemu bratu v prilog, Lansing pa je odkJonil intervencijo. Ulstrski prostovoljcL Lyonski »Progres« izve. da se bodo prostovoiici iz Ulstra takoj postavili v angleško vojsko. Ni pa še določeno, ali se bodo vporabljali zu-naj Angliie. Nemčlja potrebaje kolonije. »Lokalanzeiger« poroča iz Hamburga: V govoru državnega tajnika dr. Solfa o nemški kolonijalni družbi je ta govoril o vprašanju, ali more srednjeevropsko gospodarsko zdru-zenje nadomestiti lastno nemško kolonijalno politiko. Zanikal je to vprašanje. Izkušnje vojne so podučile Nemčijo, da ni misliti na ugodni mirni razvoj Nemčije brez lastne aktivne kolonijalne politike. Boji na morju. Potopljeni parniki. Iz listov posnamemo: Iz Jer-seeya poročajo, da je bila ladja »Mauđ« od nekega nemškega pod-morskega čolna potopljena. Neki nemški podmorski čoln je v torek •zvečer usta\il in zažgal norveško ladjo »Mars«, ki je vozila konter-:ando na Angleško. Neki nemški podmorski čoln je 1. maja 150 milj od obali v Atlantskem oceanu poto-pil francoski ribiški parnik »Berna-dotte« (4S5 ton). Posadka 34 mož je šla v čolne, doslej je bilo rešenih ^sem mož. 0 potopljenem nizozemskem parnlku »Berkeletrodu«. Haag, 4. maja. (Kor. urad.) Gia-som uradnega poročila je pokazala preiskava o potopitvi nizozemske laćje »Berkeletrodu« v Severnem tr.orju, da sta dva nemška podmorska čolna 24. aprila ladjo ustavila. Glasom izkaza je obsegal tovor kakili .600 ton, med njimi lepenko, kakao in sveže ribe. Namenjena je bila ladja \ London. Podmorski čoln je po-svaril ladjo na razdaljo kakih štirih morskih milj s tremi ostrimi streli. Ko se je ladja ustavila, so na povelje enega izmed obeh podmorskih čolnov odposlali čoln, da poka^ejo dokumente. Po preiskavi ie skletul poveljnik ppdmorskega čolna lad^o potopiti ter signalizirali ^Zapustite ladjo kakor hitro mogoče!« Posadka in kapitan so sli na čolne. Drugi podmorski čoln jei nato ladjo poto^il. Poveljnik podmorskega čolna ie nadalje pomrdil, da zavleče čolne do Noordhindrske svetilne lad]e, 3ez četrt ure pa se je približalo sovražno letalo, ki ie podmorski čoln napadlo. Podmorski čoln se je začel potap-ljati, prej pa je čolne odvezal. Lanec pa se je zapletel ter ga je bilo treba prerezati, da ni poteignil čolnov v zlobino. Nato so odjadrali čolni proti angleški obali in Je moštvo vzela angleška križarka »Penelope na krov. »L 20.« Nemški zrakoplov »L 20« so zapazili, kakor poročajo iz Stavangra, dne 4. maja dopoldne proti 10. nad Južnim delom obali pri Jadni, precej Mizu kopnega. Letel je počasi in se bližal obali do Hafsfjorda, kjer se je spustil na morje. Očividno je bil po-^kodovan. Iz Molda so storili vse, da bi mu pomagali. Glasom dopolnil-nega poročila ]e zavozil Zepelin proti neki skali. Zadnji del se je pred zadnjo gondolo odlomil in padel na fIa. Resiti zračno ladjo je bilo polinoma nemogoče. Sredi se je prelomila in pađla v Hafsfjord. Neka torpedovka, ki je Zepelinu sledila ob obali, je resila posadko. Popolnoma razdejani zrakoplov je zaneslo v zapadnem delu Hafsfjorda v morje. Sef vesterlendskega polka, polkov-nik Johannsen, poroča: Zepelin -L 20« je vrglo morje popoldne na zapadni strani Hafsfjorda na obai. Tam so ga zasidrali in ga straži vo j&štvo. Zrakoplov je popolnoma nničen. Vojna z Rusije NAŠI LETALCI NA RUSKEM BO- nosir Dnnaj, 5. maja. (Kor. urad.) Iradno se poroča: Rusko bollšče. Naši letalci so obložili pređvče-raišnjetn železni$ko križišče Zdolbu-novo južno od Rovna z bombami. Opazovali smo požare na kolodvor-skem poslopfci In v đelavnicah, na vozovih in na tirfli; već poslopii fe pričelo goretL Včerai zooet povsodl ve£|a đe-lavnost topov. pogosto tuđi praske prednjih straž, Namestnflc načelnika generalnega štaba Đt Hdler. tmL 1 ■ «, m i NEMSKO POROCILO Z RUS« FRONTE, Beroiin, 5. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki slavni stan: V zhodno bo]lšče. Pripetilo se ni nič posebno po« membnega. Vrhovno armadno vodstvo« RUSKO URADIMO POROClLO., 3. maja. Sovražna artiljerija je obstreljevala podoseke pozicij pri Jakobstatu - Dvinsku. Vzhodno od crte Vidsi-Tvereč so poskusili Nemci po artiljerijski pripravi iz svojih jar-kov preiti v napad, naš og^pj pa jih je zadržal. Dne 2. maja zjutraj so sunile sovražne sile po obstreljevanju naših pozicij v okolici vaši Antony (17 km severozapadno od Postavov) naprej, bile pa so zavrnjene. Ponovljeni nemški napad na isti točki je bil tuđi breziispešen. Pri Baranovicih in ob Oginskem prekopu živahen artiljerijski boj. Južno od Oljke smo nekoliko napredovali. Pri Sapanovu (5 km severno od Kremenice) je so-vražnik zažgal mino. Zasedli smo vcirtino. Severno o-d Jarmolincev (2S km južno od Proskurova) se je spustilo neko so\*ražno letalo tipa albatros vs!cd pokvarjenega motor-ja na tla. Letalca, 2 Nemca, smo vjeli. Ruski strclski jarki ob Prutu. Iz Črnovic poročajo: Glasom poročil z rusko-romunske meje forti-ficirajo Ru^i pozicije ob Prutu, ki so jih izdelali že septembra lanskega leta. Dočim so lani izdelali samo ne-kaj oporišč, izdelujejo sedaj dolgfe in globoke strelske jarke ter vporab-ljajo za to delo velike čete. V srednji in južni Besarabiji sekajo vrbe in jih pletejo za utrdbe. Vsled teh utrd-benih del je civilni promet na širokih delih fronte ob Ievem bregu Pruta prepovedan. Nikdo ne srne tam do brega. Vilna in Suvalki. 1. t. m. sta Vilna in Suvalki združeni v veliko upravno enoto pod vodstvom člana nemške gosposke zbornice grofa Yorka von V/artenburga. Car potuje v Besarabiio. Preko Tulče in Bukarešte poročajo, da bo dospel car v drugi polovici maja v Besarabijo. Takrat se bo otvorila tuđi strategično važna želcz-nica Reni - Izmail - Bolgrad. Vpokiici v Rusiii. Iz Petrograda poročajo. da je iz-šel carjev ukaz, da se morajo 8. t. m. zselasiti vsi leta 1897. rojeni moški. PrišH bodo 16. junija na nabor. Stavka v iužnoruskih municljskih tovarnaa. Preko Stcckholma poročajo, da je opažati v južnoruskih manicijskih tovarnah zelo razširjeno politično delavsko gibanje. V Kijevu stavkata dve tretiini municijskih delavcev. V Charkovu stavkajo delavci v elekt-rarni.in tovarni za lokomotive. Dru-god stavka nad 12.000 delavcev. Nad sto delavcev je bilo aretiranih. Doprtki na Balkanu, NAŠE IN NEM5KO URADNO POROClLO. Dunaj, 5. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugo vzhodno boi^šče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnoga štaba pl. U 6 i e r, fm!. Beroiin, 5. maja. (Kor. urad.) Wolrfov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. PnpeHlo se ni nič posebno na-membiiega. Vrhovno arniadno vodstvo. Srbski generali o zopetni osvojitvi Srbije. Iz A ten poročajo: S Kria je ppispelo v Solun več srbskih generalov. Eden izmed njih je izjavil uredniku lista »Astrapi«: Priprave, ki so jih izvršili Francozi in Ang:leži v Makedoniji, so sicer resne, pa ven-dar ne garantirajo uspeha. V defen-zivnem boju bi predstavljala zbrana makedonska armada entente znatno silo, na zopetno osvojitev naših iz-gubljenih dežel pa tuđi s kupno akcijo ne moremo misliti. Angleško-franeosko brodovje nas more Ie malo podpirati. Težke artiljerije nima-mo ničesar. Kar nam je pripeljala ladja >Provencec, to so nemški podmorski čami potopili. Sicer pa je veliki vojni svet sklenil, da se opusti grška akcija, čim pade Venfun. Srb-ska armada je izgubila v bojih v Srbiji 260.000 mož. na umikanju 130.000 mož. Ostalo nas je Ie malo: nikdo ne .ye, kaj se bo z naini zgodilo. Kriza na Grškem. Pred prelomom z entento? Iz Sofije poročajo, da se pripravlja jo na Orškem odločilni dogodki. Pritisk četverozveze postaja tako neznosen, da je računati s prelomom med Orško in entento. Poskušen atentat na ministra Gu-narisa. Iz A ten poročajo: »Hronos« javlja: Na hodniku notranjega mini-strstva so aretirali 251etnega Grka Panajota Pandžarisa. Pri njem so našli dve bombi, s katerima je hotel izvršiti atentat na ministra Gunari-sa. Pred poslopjem je čakal avto-mobil, katerega šofer je bil tuđi are-tiran. Pokazalo se je, da je šofer neki avstralski častnik, Chartum po imenu, ki je imei pri sebi 16.000 do-larjev, da jih izroči atentatorju pa iz-vršenem činu. Amerika in Anglija. Beroiin, 5. maja. (Kor. urad.) Za-stopnik \Voliovega urada v Novem Jorku javlja brezžično: Razni listi oštro kritizirajo angieški odgovor na arneriški ugovor proti motenju ne-vtralne trgovine potom Anglije. — »Ne\v York Arnerican« pravi: Za-plcmba ameriških ladij na potu v nevtrahia pristanišča z blagom, pri-znanim pred vojno po međnarodnem pravu za nekonterbando, je akt ne-prijaznosti in omalovaževanja ameriških pravic, katero bi bila ameri-ška vlada, ki spoštuje samo sebe, žt pred meseci preprečila. Mi ostajamo pri tem, da ima v zmislu mednarod-nega prava vsaka ameriška ali druga ncvtralna ladja postavno pravico ■uovažati živila v Nemčijo ali Avstro-Ogrsko za potrebo civilnega prebi-valstva. Mi se držimo trdno tega, da je kršenje izrecnih pisanih izjav med-narodnega prava, ako se zapleni pošto nevtralne dežele, jo preiskuje in zavlaČuje. Leta 1916. je kršila Angli)a pri ravnanju z našo nevtralnostjo vsako posamezno določbo mednarod-nega prava, katero ie postavila ona za obvezno za Rusijo leta 1904., ko je bila Rusiia v vojni z Japonsko in je protipestavno nadlegovala trgovino. Mi smo tako popolnoma Amerikanci, da mislimo, da se moramo postaviti oroti vsem napadom na pravico, življenje in premoženje Amerikancev, na nai se ti napadi vrše od strani Nemčije, Anglije, Mehike ali od kake druge države ali naroda. Ameri-štvo, ki pokaže zobe enemu napadal-cu in smeje prenaša brce in razžalje-nja drueega napadalca. ni isto, kar mi smatramo za ameristvo. Razr.c politične veiti. = Madžari kot naredni voditelji lugoslovanskih narodov na Balkanu. Pod tem naslovom objavljajo zagreb-ški listi citate iz pozdravnih člankov madžarskih listov, naslovljenih na boćarsko deputacijo, ki se je te dni mudila v Budapešti. Posebno karakteristično piše »Pesti Napio«: Danes je bil v Budimpešti izrečen madžarski govor in dostavljamo: politični madžarski govor. Novi madžarski govrnik je Košta Tkalcev. zastopnik nekega bolerarskega mesta v sofij-skem sobranju, novi madžarski govornik je torej Bolgar. (Poslanec Tkalčev je namreč pri odhodu za-klical iz kurtoazije koncem svojega govora tuđi par madžarskih besed. Op. ur.) Najlepši dar, ki so nam ga mogli Bol^ari prinesti. so nekoliko čistih madžarskih besed, ki jih je iz-govoril poslanec Tkalcev. Saj so priznanje plemenrke2:a bratstva, ki veže Madžare in Bolgare, priznanie dragocenega begastva madžarskega jezika in velikega pomena madžarskoga jezika in kulture. Ako bi živeli v mirnih časih, potem bi te besede srečno pokazali našim domaćinom, v vojni srečno onemelim agitatorjem. da jim s političnim govorom bolgar-skega politika dokažemo sposobnost madžarske kulture, dokažemo lažnii-vost njihove trditve. da se mort madžarski jezik razširiati Ie s po-močjo orožnikov in sodišč. Ta govor bolgarskega politika nam danes ni potreben. toda postane nam laiiko potreben jutri. V članku, v katerem smo pozdravili Bolgare, smo razjasnili, zakaj je madžarski narod pozvan biti voditelj balkanskim naro-. dom. Evo, našo trditev nam je sedaj potrdil odličen bolgarski politik. Njegov govor je bil priznanje prednosti naše kulture, ki predestinira Madžare za naravne voditelje iugoslovanskih narodov doma in na Balkanu. To naše vodstvo ne pomeni zatiranja, temveč svobodo, politično, materijalno in družabno. Naše vodstvo ho-čemo izvrševati z demokratično tolerancijo, katero so kakor bakljo nosili pred narodi Lajos Kossuth, Fe-renez Deak in Joszef Eotvos. — Hrvatski listi ugovarjajo tem dednkci-iam in menUo, da .podobiu flankf Ie Skodujejo. »Hrvatska« propagira te« nm nasproti bolgarsko-hrvatsko bratstvo, zlasti ker obstola med bol-garsko in hrvatsko kulturo ozko so-rodstvo. = Proslava 1251etnice poljske ustave. V torek, 2. majat so se vr-* šile v Varšavi in v vseh večiih me-stih okupirane Poljske proslava 125-letnice poljske ustave. Vsled notra-njih homatij in prepirov med poljsko aristokracijo, vsled podkupljivosti senata in popolne politične brez-pravnosti srednjega in nižjega stanu je propadala poljska država po snu-? ti zadnjega dednega kralja 2ige II. (1572.) in je postajala vedno bolj predmet spekulativne politike svojih sesedov. Tako je prišlo na inicijativo Rusije do prve delitve poljske države (1772.), vsled katere je izgubila Poljska okrog pet milijonov pre-bivalcev. Većina poljske aristokracije je sedaj uvidela, da je treba er.ergične reorganizacije države, ako se naj preprečijo nadaljne katastrofe. Tako je 2. maja 1791. sklenil za uvedbo konstitucije zbrani državni zbor u s t a v o. ki je odpravi-la zloglasni liberum veto in pa konfederacije, uvedla parlamentarni princip majoritete ter proglasila ded-nost poljske krone v saksonskem knežjeni domu. Toda bilo je že pre-pozno. Odlični poljski aristokrati so se zarotili proti konstituciji, sklenili so v Targovicah posebno konfederacijo (14. maja 1792.) ter poklicali Ruse na pomoč. Konfederaciji se je konečno pridružil sam kralj Stani-slav Poniato\vski. V hrabrih bojih (Kosziuszko!) so podlegli konstitu-ciionalisti in poljsko ustavo je poko-rala druc:a delitev poljskega kraljest-va (1793.). — Za Poljake je 2. maja 17°1. velepomemben dan, zato so ga slavili po osvoboditvi izpod ruskega ^rosnodstva s posebno manifestant-nos.io. Ziasti v Varšavi so bile velike siavnosti. — %Tov nemški davek. Davčni odick državr.ega zbora je pričel s prvim Lianjem zakonskega nacrta o zveznern davku. Državni zakla ini tajnih dr. Helfferich je apeliral na državni zbor, da se naj ne ozira na razp'jlozenje v prizadetih krog'h. ri-nančni položaj države zahteva nuiro novih dohodkov. Zvezne vlade pola-£ajc veliko važnost na to, da se zakon uvede. Socijalisti so bili proti predloži iz gospodarskih in socijalnih razlogov, konservativci, nemška frakcija in liberala pa so se v bi-sivii i?rekli za predlogo ter se po-tegovali za visje obdavčenje cigare- i.apram smotkam. Govornik cen-truma je naglašal, da zveze pri novih lavkih ni mogoče prezreti, da pa ie potrebno, da se doseže med strankami najprej sporazum. Če bi se ne ćab dobiti vecja večina. bi nioral tud1 centrum predlogo odklo-niui. — Pravice Poliakov. Ruski mi-nistrski predsednik Stirmer-Panin je izdelal zakonski nacrt, ki dovoljuje Poliakom vstop v rusko državno službo, toda Ie v gubernijah. ki ne stoje pod vojaško upravo. Poljske in litvinske družbe smejo poslovati v đežeinem jeziku. Občevanje z oblast-mi in ruskimi strankami pa mora biti ruski. — Pašić v Petrogradu. Petro-grad, 5. maja. (Kor. urad.) Zunanji minister Sazonov je priredil Pašiću na čast zajutrek, katerega so se ude-ležili ministrski predsednik Stirmer in predsednika dume ter državnega sveta. = Švedske pritožbe proti Rusiji. Senator Gustav Steffel je v prvi švedski zbornici vložil interpelacijo v vprašanju Alandskih oiokov. Izva-jal je med drugim: Ruske utrdbe na Alandu so nameščene tako, da slu-žijo ofenzivnim namenorn* Njihov položaj ne dopušča nobenega dvoma, da je njihova glavna naloga, omogočenje ruske vojaške nadvlade nad zarrtim Botniškim morjem. Jasno je, da se Švedska nahaja v tem trenotku pred neposredno nevar-nostjo, da morda za vedno izgubi strategični eksistenčni minimum. Ne-omajno mora biti švedska zahteva, da se skupni boj Rusije in Angleške proti Nemčiji ne srne bojevati tako, da bi se Švedska dejansko, četudi ne formalno, izsilila iz svoje nevtralno-sti in potlačila za vso bodoenost v brezprimerno slabejši vojaško - politični in zunanji položaj kot sedaj. Z ozirom na ta dejstva je Steffel sta-vil ministru za zunanje stvari tri vprašanja: 1. Ali priznava pomen Alandskih otokov, ki jih švedski narod in vlada od leta 1809. sem ce-nita tako visoko, da se bistveno otcžkoči samostojnost Švedske, če Rusija izpremeni Aland v oporišče za vojaške operacije? 2. Kaj je moglo skloniti vlado, da se ne strinfa s tem mnenjem, če ne more na prvo vprašanje odgovoriti z brezpogoj-nim »da«? 3. Kako presoja minister položaj za Švedsko glede Alanda in kaj se mora zgoditi po njegovom mnenju, da se že sedaj med svetovno vojno zagotovi Švedski možnost, da ohrani resnično nevtralnost in po-polno prostost vojaškega delovanja? — (Alandsko otočje je skupina več sto skalovitih otokov, otočičev in kleči ob jugo - zapadnem vogalu Finske, ob vhodu v Botniški zaliv, največji, daleč proti severu med Finsko, torej Rusijo in Švedsko se-gajoči razrastek Vzhodnega (Balti-škega) morja, Alandsko otočje za-pira vhod v ta zaliv. Do leta 1809. je bilo to otočje švedska posest; ome-njenega leta pa je na podlagi mirovne pogodbe, sklenjene v Frederiks-havnu, prešlo v ruske roke. Rusija je dobro poznala pomen tega otočja in je tuđi takoj začela graditi utrdbe na njem, in to še tem bolj, ker Alandsko otočje ni Ie ključ za Botniški, temveč tuđi za Finski zaliv, oni zaliv, v katerega skrajnem vzhodnem kotu leži ruska prestolnica Petrograd. Za časa krimske vojne so Angleži in Francozi poizkušali priti Rusiji do živega tuđi v Baltiškem morju in so se meseca avgusta 1854. leta pola-stili otokov. Ko so popolnoma raz-dejali ruske utrdbe, zlasti trdnjavo Bomarsund, so v začetku meseca septembra istega leta otoke zopet zapustili. Med Alandskim otočjem in finsko obaljo je morje naravnost po-sejano z neštevilnimi otočići in kleč-mi, med katerimi morje pozimi redno zamrzne, tako da se vrsi promet med otočjem in kopnino po ledu. Na zapadni strani, proti Švedski, pa je morje prosto, brez otočičev in kleči, a preliv, ki loČi Alandsko o-toČje od Švedske, Alandshaf, je širok samo 40—45 kilometrov.) = Veleizdajniški proces proti švedskim socijalistom. V Stokholmu so bili obsojeni zaradi veleizdaje poslanec Hoeglund na tri leta, Časni-kar Oljelund na poldrugo leto in dr. Heden na eno leto. Priredili so kongres, na katerem so silno oštro na-stopili proti takozvani aktivističnl propagandi, to je proti propagandi za eventualno vojno. Najimenitnejši po-znavalci švedskega kazenskega prava so mnenja, da je ćelo postopanje v tem procesu nezakonito. = Atentat v Ispahanu. Iz Bukarešte poročajo: Glasom brezžič-ne brzojavke iz Rima so v Ispahanu pri belem dnevu na cesti ustreiili z revolverjem ruskega konzula, angle-škega konzula težko ranili in angle-škega podkonzula pa ustrelili. Podrobnosti ni. Cetrto vojno posolilo. Podpisovanje na četrto vojno po-sojilo napreduje tako lepo, da je kar veselje. Udeležujejo se podpisovanja vsi sloju taki, ki jim je vojna prinesla '.■elike dobičke in takim, ki si morajo pritrgati od ust samo da polože svoj prispevek na domovinski altar. Uspehi vojnega posojUa kažejo, kako silno mnogo, razpoložljlvega denarja je v našr državi. To ni nič posebno Čudnega. Pomisliti ie dvoje: 1. tovarnarji in trgovci so razprodali tuđi najstarejše zaloge in dobili mastna plačila tuđi za malovredno blago; 2. na stotisoče ljudi, ki so bili prej v službah in delavci, so zdaj pri vo jakih in skrbi za njih potrebščine država, ki vsako stvar dobro plača; 3. podpore, ki fih dobivajo rodbine vpoklicanih znašajo mnogo milijonov. To je tišti denar, ki zdaj kroži v državi in zato je tolikim ljudem omogočeno, da podpisujejo vojno po-sojilo. Podpisovanje bo trajalo do 17. maja. Enajst dni je torej še časa. Nai porabi vsakdo to priliko, da podpiše vojnega posojila, kolikor mu sploh dopuščajo njegove razmere. Čim večji bo uspeh vojnega posojila, toliko Iaglje in hitreje bo mogla naša slavna armada nadaljevati svoje delo in toliko prej bo izvojevala tisto zadnjo zmago, ki je še potrebna, da se doseže zaželjeni mir in da nasta-nejo zopet normalne razmere. Podpisujte torej prihodnji teden, četrto vojno posojilo. Čim več kdo podpiše, toliko bolje bo za celokup-nost in za njega samega. 10. vojno posolilo. Stran *• .SLOVBNSID NAROD*, ** #. ««ji 1»|C. l«H.-stev. Mi iz pnmBnkib deftl. Kako ie v podmorski cerkvL Dopisnik »Novin« z goriškega bojišča p'še v svojem dopisu: »Veliki petek na ironti« med drugim: Ko sem se, vračah sem stopil v porušeno cer-kev v Podgori. Na vsakem oltarju sveže evetje! Slučajno otvorim ta-bernakcij. iNotri vidim knjigo. Na njej ime nekega narednika. Tu so njegove dnevne belježke. Da mu jih de? ne pokvari, ie postavil knjigo tu. To je edino mesto v vsej cerkvi, ka-mor ne more priti dež. S Krka v Istri se poroča, da sta prinesla marec in april obilo dežev-ja. Starci, žene in otroci pridno de-lajo, ali krepke moške roke ne mo-rejo nadomestiti. Opažamo, da so se lastovice letos mnogo zakasnile s svojim prihodom. Pojavile so se sele koncem aprila, ali jih je Še vedno Ie malo. Morda jih vojni grom na Balkanu zadržava na jugu. Iz Nakrežine nam poročajo: Za-stcpniki železničarjev v Nabrežini so š\i 19. aprila t. 1. k sežanskemu g. c. kr. okrainemu glavarju ter so mu Lzrocili spomenico nabrežinskih železničarjev, da se jim naj zviša me-secna množina sladkorja na 2 kg. Deputacija je tuđi prosila gosp. gla-varja, naj bi c. kr. okr. glavarstvo ukrenilo potrebne korake, da bi dobili železniški uslužbenci v Nabre-Žin! po n^žji ceni živež kakor do se-daj, intervenirali so tuđi radi pekar-ne in mesarja. Gospod glaVar je ome-nil, da bo pekarija v kratkem ustanovljena, v zadevi mesarije pa go-vorii z gospodom županom. Deputacija Je dala gesp. glavarju na nje-sova vprasanja tuđi pojasnila glede mariborskesa železničarskega kon-zuma. ka! se dobi in koliko se dobi živeža iz Maribora in koliko časa čakajo usJnžrenci, predno kaj dobijo, razložilo se mu ie, da se večkrat caka po celi rnesec. nazadnje pošljejo ra ttavadno kon1aj polovico naroče-v.cza blaga. Gospod glavar fe deputaciji izjavi!, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Med vjetnik! so izkazani dalje poleg uradnega seznnrna izgub: Josip Komel. čeiovodja. črnovoj. pp. 27, \z Gorice je v Castello Brescia v Italiji, Leooold Klanjšček in Just Klavčič, sap. br 3.. iz goriske okolice, sta v Karakali. Ivan Hočevar, polu I. b. 7., iz goriške okolice, je v Rusiji, Rihard Lestan. istega bata-Ijona, iz Gorice, je v Hvalinsku. Josip Levpušček s Tolminskega je v SoligaHču, Andrcj Lipušček v Vol-terri v Italiji, Anton Franko s Tol-rninskega, v. I. b. 7.. je v Hvalinsku v Rusiji, Andrej Gregorič iz goriške okolice je v Cistopolju. Dominik Oregorič v Vornnešu. Josip Gulin v Ašabadu. Fran MalfgoJ s Tolminske-ga v Skobelevu, Josip Manfreda s Tolminskega v Zarevu v Astraha-nu« Viktor Mara?; iz goriške okolice v Kursku, Peter Mnrcga iz goriške okolice v Pcns% Jo>ip Marinič v Rusiji, krai ni riavedcn, Fran Marinič v Tatarsku, Avgust M.arkočič v Sengi-Iciu, Andrej Mavrič v Nišu v Srbili. Mihae! Mavrič v Skobelevu, vsi iz goriške okolice. Lir. 27. -•■ -■ ~i . .. Dnevne vesti. — Kranjski deželni predsednik grof Attems je bil dne 5. maja v av-uiienci pri cesarju. — Odlikovanja. Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno asistenčnemu zdravniku pri 87. peš-pclku dr. Francu P c t k u. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda sta dobila četovodja Mihae! M e ž n a r c in korporal Martin Kokol; drugiČ je dobil srebrno hrabrostno svetinjo korporal Franc U I a g a, vsi pri 87. pešpolku. — Srebrno hrabrostno svetinjo IF. razreda sta dobila poručnik 87. pcšpolka Miroslav Dosta! in narednik 4. saperskega ba-taljcna Jo^ip Širok. — Ćetrto vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so podpisale četrto vojno posojilo nadalje sledeče stranke; Deželni odbor kranjski razun že objavljenega enega milijona, še 45.900 kron za razne ustanove; Ivan Baloh, Zagorje na Krasu, 1000 K; Josip Hafner, ' Skcffa Loka, 3000 K; Marija Hafner, Skofja Loka, 1000 K; občina Hreno-vice 11.000 K; občina Ljubno 1000 krcn; občina Draga 10.000 K; občina Bcgunje 10.000 K; občina Radom-lic 1000 K: občina Planina 10.000 K; občina Velike Poljane 2000 K; občina Leše pri Tržiču 1000 K; občina Iška vas 1500 K: Franc Hočevar, Ustfe pri Ajdovščini* 10T^ K; N. N. v L-Iubljatii 200 K: N. N. v Ljubljani 200 kron: N. N. v Ljubljani 2000 K; Vt. Pavčič. Oatina pri Grosupljem, 1000 kron: Janez Kosir. Osfedek pri Dobro vi, 2000 K; E. M. v Ljubljani 3500 kron; Jožefa Kovač, Žagorica pri Doberfiiču, 1000 K; Tćre^iia Qoi* tetotartt, 1000 K; Martin Deb«nc, Crni vrh pri Polhovem gradcu, 5H00 kron; Janez Mrzlikar, istotam 1600 Franc Dol i nar, Bukov vrh pri Polhovem gradcu, 2100 K; Anton Sova, Crni vrh pri Polhovem gradcu, 2000 K; Janez Božnar, istotam, 1000 kron; Matija Krmelj, Selo pri Polhovem gradcu, 600 K. — Skupno je dosedaj pri Kranjski deželni banki v Ljubljani podpisalo 80 strank 2 milijona 604.000 K četrtega vojnega po-sojila. — IV. avstriiskega vojnega po-sojila je podpisala Kmetska po-s o j i 1 n i c a ljubljanske okolice 400.000 kron. Prvega vojnega posojila je podpisala 80.000 kron; drugega 50.000 K; tretjega 400.000 kron. Skupno 930.000 kroi. — LiiibJjaaske slovenske ljudske sole na delu za IV. vojno posojilo. Učiteljstvo slovenskih javnih in zasebnih ljudskih sol ljubljanskih je razdelilo vsem učencem in ućen-kam listke s tem - Ie beseđilem: Podpisujte IV. vojno posojilo! Če in kolikor kdo zmore! Cas za podpi-sovanje ]e do 15. maja 1916 opol-dne. — Starši! Pcdpišite s prihranki, ki jih imajo Vaši otroci po hranlini-cah. in ra z dcuarjem, ki ga imate žanje namenjenega, IV. vojno posojilo! Na ta način bo denar naložen najplodonosneje in najvarnejc, ob-enem pa bo tuđi služil skupni domovini! — Posodi v blagor domovine zadnji vinar imovine! — Pade! Je na tirolskom bojisču gosp. Miro S t r g u 1 e c, In sicer dne 16. aprila 1916, zadet v g!avo% star 19 let. Pokopan je v Levico. Casten spomin junaku! — Darllo. Gospod c. kr. notar Alfred Rudesch v Radovljici je mesto venca na krsto umrlega poroč-nika Gustava fiamanna, daroval Rdečemu križu 20 K. — Za Zavod za slepe je izročilo društvo tiskarjev na Kranjskem v Ljubljani deželncrnu odboru 20 kron mesto venca na krsto rmrlc^a člana Martina Jelovska. Bos: plr.čaj! — Prošnje za pcl'eciežske dopuste morajo on;, ki delaj?> vejaško službo, osebno predložiti pri raportu. Posredovanje rodbinsk'Ii članov pri vojnem, oziroma domobranskem ministrstvu. se ne more upoStevati, tuđi ni potrebno, posiljatl takih pro-senj na poveljništvo rudoiiiestne formacije, zavode Ud.), nasprotno se v tem slučaju rešitev Ie zakasni. -=- Dežefna fro^nođ^rsko-nor^ož-na pisama za vpokHcane vojnike v Ljubljani (sedna palača), daje brez-plačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnepravnih zadevah' vpokli-canoev in nnn svo*:ev. — ^Glasbena Mat!c2«. V spore-đu koncertov dne 0. in 7. m.?.]a 1916. se morajo izvršiti male spremembe. Ker gospa Polakova in gosnod Ravnik ne mereta dobiti dovolje-nja za potovanje, se njih toike nado-meste v soboto z nastopem dveh drugih solistov. Nastopfta priznana in priljubljena naša umetnika. gosta g'ospod Zlafko Bal oko vi ć in gospod Jnsip R i j a v e c. Občinstva caka torej obilo umetniške^a užitka. — M.2dr«ga!..V koncertih -Olas-bene Matice- se bode izvajal tuđi madrigal »Pivcrsos diversa iuvant". Kz) pa je madrigal? Jezikoslovno izvajajo besedo od italijan. ^mandra«. t. i. čreda; prvotno se je torej imenovala tnka pesnttev »man-driale^, t. j. čredarska ali pastirska pesem, ker se pastir tuđi imenuje — še dandancs — inandriale ali man-driano. V teku časa so pezabili na prvotno zvezo in beseda se je obrušila alj prilagodila lažji izgovarjavi iz prvotnega mandriaic v madrigale. Po svoji obliki šega madrigal pao na »pastourellc'f provcnealskih tm-badurjev, kojili poezija se je obranila v tradiciji do »talijanskih klasi-kov 13. in 14. veka. (Casella, Dante, Petrarca, Boccaccic); t; so se je znova lotili. B i s t v o madrigala kot p c s n i t v e je podoba ali slika iz prirode, ki da podlago za filozofsko premiš!jev?njc in mzmotrtvanje. Prvi madrigali se drže strogo tega pravila: poznejši pa čestokrat za-nrolče osnovno rrirodno podoho in razvijalo samo filozofsko razrnišlje-vanje. Smer je vedno poučna (didak-tična) ali satirična. (11 a sb eno so bili prvotni madrigali enoglasne pesmi s spremljevanje kakega glas-bila. Sele v 16. veku so začeli skladati madrigale tuđi večjrlasno v slogu a oapella. Oallusov »Diversos di-versa iuvantx je n a višku pro-stega razvoja in tekmuie v tem pogledu z velikimi svojimi so-dobniki, ki so Orlando di Lasso, Luča Marenzio, Filip de .Monte; n o-benemu ne podleže v duhovitosti zasnovc, členo-vitosti ustroja in pestro-s t i harmonije. On e d i n i je uglasbi! latinske madrigale. — Iz đeželnega odbora. M e s t-n f a p r o v i z a c a j i se dovoli za oddajo cenejih živi! revnim rodbi-nam deželni prispevek v znesJru 10.000 kron. — Aprovltacij-skemu odboru za občino Prem in okolico »e dovoli za poilporo revnim občanom 1000 K. — Vincencijevi družbi se dovoli za vzdrževanje otroikih zave-tišč 5000 kron. — Odobri §e nače-loma poravnava podjetja ta. osuše-vanje Barja z dosedanjim podjetni-kom A. Czecžo\vicka ter se bo-do najnujnesa dela v Ljub-ljanici dovršila čim hi-treje v lastni režiji. — Uve-deio se pogajanja z družbo Leykam zaradi odkupa njenih vodnih pravic v Medvodah. — Iz sejs magistratnega gremija dne 5. maja 1916. Za nujno popravo Ceste dveh cesarjev se dovoli kredit 900 kron. — Karli baronici Schwar-zovi se po4eli uporabno dovoljenje za novosežidkmo encnaistropno vilo ob Erjavčevi cesti št. 11; Franu Medici, hišnemu posestniku na Tržaški cesti st. 4, pa za nove drvarnice in novo hišno kanalizacijo. — »Gospodarski zvezi« se dovoli za brezplač-ni odstop tistega sveta, na katerem stoji vogal cvetličnjaka, ki šega v Dlei\veisovo cesto, uvoz z Bleiwei-sove ceste in se ji bo plaćalo, mesto da bi morala mestna občina na svoje stroške izvršiti vsa podiralna dela ter napraviti novo ograjo in uvozna vrata, raje pavsalno vsoto 400 K. da l-o Hcspodarska zveza« sama vsa ta dela po prcdplsih stavbnega reda izvršila. — Adolfu Reichu, barvarju in posestniku na Poljanskem nasipu št. 4 in 6, se ne dovoli na njegovem nosestvu zgraditi novega poslonja za kotlarno s kaminom, visokim 30 m, dnvoii se mn pn, zgraditi mongn.rno, ker je zgradha iz javnih ozirov do-f.'tistna — tozađevne ugovore sose-e!rv se zavrnc na civilnopravno pot — in dovoli se nm tuđi. preurediti obstoiečo šupo ob poslepiu Katoli-škc iisknrne ter preložiti skupni ka-H3l. — Letosnfo košnio mestnili po-fov, stradonov in malili travnikov v kn.t?.?tn'mili občinali Karlovsko Iji Trncvsko prccJmestjc se te dne 5. maja oddalo na javni dražbi radnim stranVam ^a skunno vsoto 1090 K 70 vin. Za iztrebl.ien.ie obcestnih jarkov ob Ižanski cesti in na Ilovici, ki sta ■tako zarastia. d? voda zastaja po ob-mejnili zcniljiščiiu bo mestna cbčina nrisrjev?la z eno tretiino. — Nahava n*zn!h nredmetov za c. "n kr. vo.fsko. C. in kr. vojno mi-ris.trsfvo nabnvi irteseca maja 1916 'V.^ć drugim? slć4^ce predmete: onu-vala (skornje. S^ne," čevlje, gorske ■jovlie), monture iz sukna (plasče, bluze, hlače, čepiće), brisače (pred-vsem nezarobljene). ovratne preveze, perilo za častnike (srajce, spod-tiTć hlače, rnbce. poletne nogavice), -hlače iz usn.ia (za izpopolnitev gar-iiitur za šoferje), čevlje z lesenimi podnlati za vojne vjetnike. — Po-niKibe je skupno z vzorci v enem 7avitku poslati najkasneje do 20. maja 1916 13. oddelku c in kr. voj-nega ministrstva na Punaju. Razpis z natanenejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Patrijciično nabiranie volne in kavčaka. Pred kratkim se je od lod vnovič nabiralnici volne in kav-čuka na Punaju odposlalo šest za-bojev voinenine in kavčuka. Za po-darjeno blago izreka c. in kr. vojno ministrstvo vsem daroval kam in da-rovalcem svojo zahvalo. — Težave z dovozom jaiec. Zadnje štirinaist dni \t začel izostajati dovoz jajce v Ljubljano. Mestna aprovizajfja ima v krškem okraju večje število zaboiev jaiec. a jih ne inore spraviti na kolodvor, ker je promet čez savski most popolnorna ustavljcn. Iz drugili okrajev je dovoz ludi manjši vsled tega. ker so Ijudje norabili ob praznikih precei tega blaga doma za se in tuđi za valenje, ki je ravno sedai v najboljšem tim. — Prodaja |ajec pri nrestni apro-vSzaci.ii. Pa se vsaj nekoliko odpo--.nore tuđi civilnemu prebivalstvu. ki trpi vsled pomanjkanja kurjih jajce, bo mestna aproviraciia nekaj zaboiev iajec prodala in sicer v ponede-Ijek v cerkvi sv. Jožefa. Oddajala se brdo iajca Ie proti izkazu krupne z?;amke. Na vsako krušnico se bo dobilo pa dva komada. V znak od-claje se bo na knusnice pritiskala uradna stampiiiia. Če kdo prepozno priđe, ko bodo jajca že razprodana, naj se potem nikar ne pritožuje. — Umri ie včeral v Ljubljani v židovski ulici št. 3 gosp. Ferdinand F.nglerv visoki staroti 93. \ctm tast gosp. P. Cassermanna. Pogreb je dartes zvečer ob 6. Naše sožalje? Umrla Ie v Ljubifani na Khunovi cesti št. 21 gospa Marija Q r u m, rojena Pandru, Pogreb ie jutri ob pol <6. uri. — Ustanova za dva revna bolna rnornarfa vojne mornarice je razpi-sana na javni deskl mestnega magistrata (baron WOIlerstorf • Ur&^ffl-va ustanova). — Pnememba poi^stL Hišo j?o-spe Ivane pl. Zhtiber v Šubicevi ulici Št. 3 je kupi! g. Jos. Platner dis-ponent tvrdke A. Krisper v Ljubljani. — Mestna zastavljalnlca ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 11. maja redna mesečna dražba v mesecu maju 1915 zastav-ljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno* se še opozarja, da na dan dražbe ni mo-goča rešitev ali obnovitev zapadlih predrnetov, temveč Ie najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. — Za prosto voljno dražbo name-njene i#edmete naj prineso stranke dopcldne cn dan pred vršečo se dražbo v urad. — Dragocenosti, kakor efekti večje v r e d n o s t i, se od zato interesiranih oseb lahko ogledajo na dan dražbe od 9. d o 12 dopoldne v uradnih prostorih. Ze.'eznlska nez^eda. Blizu želez-niske postaje Jkofljica je zagrabil vlak na cestnem prehodu voz, na katerem so bili trije dečki: llletni po-sestnikov sin Jakob Toni iz Lanišča in dva maniša bratca njegova. Otro-ke je vrglo z voza na železniški nasip, konj pa je padel na tla pred strojem, ki se je ustavil. Otroci so ostali k sreči nepoškodovani, istotako konj, lokomotiva ie nekoliko pekvarjena. Nezgode. V Hrašah je padel 11-letni deček Franc Štirn z neke bukve, ker se mu je zlomila ped nogo veja. tako nesrečno. da si je zlomil levo roko. Doma v Bistri je pa Franceiu Riharju. netletnemu sinu dninarice. spodrsnilo, da je padel in si zlomil Icvo nogo. Šturm Janez, delavec. je vozi! v Češnjico. Pri tem so se mu splašili konji, padel je raz voz, truga pa mu je padla nanj ter mu povzročila težke poškodbe. Vol se ie splašfl na notu v Sred. Do-bravo delaveu Janezu Debeljaku, pri tern je padel pod voz, naložen z drvmi in in se nevarno poškodova!. Untrl te danes zjutraj v Novem mesti! predstojnik okrajnega sodišca deželnosodni svetnik dr. K r a u t, ođ-ličen sodnik in zvest narodnjak, ki je zapustil najboljši spemin povsod, ko-der je služboval. Pogreb bo v pons> deljek popoldne ob 5. uri. ' . !z Ce!?a. Poročali smo v > Slovenskom Narodu<% da je na velikonočno nedeljo ponoći nenadoma zglnil faktor Zvezne tićkarne v Celju in gostil-ničar na Bregu pri Celju g. Egidij Vi h a r in da se domneva, da je padel v Šavinjo in utonil. To domneva-nje se je žal vresničilo. V sredo so našli njegovo truplo v Savinji blizu Iremarja. Kako se je nesreća zgodila, ni pojašnjeno. Za ponesrečencem ne žaluje samo žena, temveč velik krog prijateljev in znancev. Bil je okroglo 20 let v Zvezni tiskarni, izučil se ie tsm. poznejc je pa bil vedno metteur »Doinovine-, »Narodnega Lista« in vseh drugih časopisov. ki so se v tej tiskarni tiskali. Bil je zmožen in pri-den de!a\'ec. Od vstopa v tiskamo pa do zadnjega je pći bi! pokojnik tu-di član raznih narodnih društev in zvest podnornik vsakega narodnega nodietia. ?koda. da ie umri na tako tragičen način v najboljŠih moških letih. Pogreb se vrsi v soboto, 6. maja, popoldne na okofiškem pokopa-IlSCU. ; » . j. > . , V vojašico siiižbovanfe zopet v^poklicana družabnika tvrdke Ci uha 6t Jesih, ^Pod Trančo« vzliudno javlja ta p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odiemalci svojo naklonjenost do zopefne otvoritve. IZJAVA. Na mnoga vprašanja kupovalcev Slovenskegra Naroda« iz raznih krajev. če smejo trafikant-je prodajati posamezne izvode 7>Slo-venskega Naroda- po 12 vinarjev, izjavljamo. da nobeden trafikant, ne v Ljubljani in ne drugođ ne srne fista nrcdaiat? dražje nego po 10 vinarjev. Potične, ki prodaiajo list dražje nego W vinarjev. naj se nam naznani. — Uprava »Slovenskega Narod a«. BBznesirat * Celibat švicarskih zrakoplov, cev. Čudna odredba !e veljala ^ do zadnjega v sicer tako napredni Švi-ci: zrakoplovci nišo smeli biti oženjeni. Zdaj je zvezni svet ražveljavil to naredbo in dovolil. da se smejo tuđi zrakoplovci ženiti. Eden najbolj znanih švicarskih zrakoplove^. Reynol'd, se je te dni že poslužil le pravice in se je oženii. ♦ Odlikovan Des. Prezidetit franeoske republike, Pofncare. je bil pred kratkim na fronti. Pri tej priliki mu je bil predstavljen tuđi pes Py-rame. ki opravlja službo straže in je izvršil že čudovita dela, kažoca njegovo spretrtDit tfl junaštvo: Pferi-« dent je odredit, naj dobi Pyrame do- seben red v obliki zvezđe. To bo t^| pes ponosen! * Aretovani žepni tatici. Policija! v Oseku je zasačila v nedeljo na sernJ nju dve žepni tatici, ki sta dvetna služkinjama ukradli iz žepov denarJ nici. Sicer je bilo v obeh denarnicah Ie malo denarja, a zanimivo je to, N^od»0 ******. Kupujte znake in cvetke tedna Rdečega križa! Proti katarom! Bleickenbepg itaj«p*ha. Sczija:ti.ia!ai8]0.sci. Prospekte daje zdravili-ščna komisija. ^______. Nsjbdjše za negovanje zob Potrti globoke žalosti, nazna- i njamo vsem sorodnikom, prija- < teljem in znancem žalostno i vest, da je nas ljubljeni sin | oziroma brat, gospod Ifiiiij Ji! piti | padel na tirolskem bojišču dne \ 16. aprila 1916, zadet v glavo, v cvetni mladosti 19 let. Po- ' kopan je na pokopališču v j Levico. I Ljubljana, 6. maja 1916. I 1476 ŽaJ^joči ostali. | Klavir ili parnu le dobcr instrument, M IIIM V li|«L 1432 Event pooađbe nm E#waalts, Kontoristlnla s prakso želi potlfl za oeka) dnevnih ur. 1490 Cenj. ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „O* V. 14S0*-. ===== Odda se === z dvema posteljema. H89 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Prešernove slike $& in fsfi53 po nota psvzetjo I v. B o n a č v Ljubljani, i Cena sliki 5 krra. 372 Fosioviio. Ker se nisem mogel pred od-hodom z- -jojaško službovanje od vseh sz'ojik cenjenik naroČnikov, prija-tetjev in snancev osebno poslovici, tedaj tem potom kličem vsem: Na srečno svidenje, s prošnjo, da ohra-nijo meni in mojemu obrtu svojo nadaljno naklonjenost, Z tsem spoštovanjem Enge/bert Franchetti, ferlvee, Dunnjska cesta št. 2Q, Brez pesebnega ocvest.la. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljufcljeni oče, stari oče in tast, gospod Ferdinand Engler včeraj dopoluđne ob polu 9. uri po kratki boleznf, previđen s tolažili sv. vere, v starosti 93. let mirno preminii. Pogreb drapega rajnkega se vrši danes zvečer ob 6. uri iz hiše žalosti Židovska ulica št. 3 na pokopališče k Sv Križu. Bodi mu blag spomin. V LJUBLJANI, dne 6. maja 19:6. Fraačička C&ssermann roj. Engler, hči. P. Cassermaaa, zet, Josip Ina Casseraumn, vnukinja. 1494 Mladca Vlhar javlja atem vsera sorođnikom in znancem žalostno vest, da je njen ljubljeni mož, gospod črkostaTec, posestnik la gosttlnliar dne 23. aprila t. 1. nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrii v petek, 5. t. m. popoldue na okoliiko celjsko pokopališSe. Posmrtne maše se bodo složile v veČ cerkvah. ■m pri Mh dne 4. maja 1493 Sleraska i«i#laa ifnt prosforeljalh 9asilnlli iraitor mm KraHjskam naznanja tužno vest, da je njen ustanovitelj, večletni načelnik in častni član, gospod cesarski svetnik Castoi meš&n ljabljanskl, imetnik zlatiti zaslužnih križeev obeh vrst, častni Član već gasilnih društev i. t. d. danes ponoći izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 7. maja 1916 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Frančiškanska ulica št. 10, k Sv. Križu. Gasilci, ki se udeležć pogreba, se zbirajo ob 3. uri pred „Mestnim domom". 1497 Bodi rajnemu očetu kranjskega gasilstva blag spomin 1 OĐBOB. Vsem sorodoikom, znancem in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da je naša ljubljena soproga, dobra in skrbna mati, stara mati, tašča in teta, gospa Morijo Onim roi. Pisifru včeraj, ob polu 6. uri 2večer, previđena s tolažili sv. vere po kratkem, mučnem trpljenju, v 54. letu svoje starosti, zapustila dolino solz in se preselila v boljše življenje. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 7. maja, ob polu 6. uri popoldne iz hiše žalosti Kuhnova ulica št. 21, na pokopališše k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra Bodi ji zemljica lahka! LJUBLJANA, dne 6. maja 1916. Mate], soprog. — Rado, Stanko, sinova, — Ivanka Reačell, Miči Schtfch, Toni Edler, Tina, Zin&a, hčere. — Renčeij Matej, Schlick Franc, Edler Josip, zetje. Brez posebnega obvestila. v deželnem gleda!i§6u. Sobota 6. maja ob paE 6-, 7. in pol 9. uri zvežer* Nedelja 7. maja ob pol 5M 6., pol 8. in 9. uri zvečerv Ponedeljeb 8. maja ob pol 6., 7. in pol 9- uri zvečer* VoIesaalmiTa detektivska drama » irtb defaoSUs. V glavni vlogi Erlcli Salser Titz. Izvrttaa vetelolgra v3dej. — HanI Welsse v glavni vlogi. «HBMMB^^Bia^-B^ Hl sa otroke. ■ ■ ■ V soboto 6. maja ob 4. ori popoldae, v nedeljo 7. maja ob pol 11. uri dopoldne In 3. uri popol« dne, t ponedeljok 8. mala ob 4. uri popoldne i preistafe za naše ilčke. NafBO¥e|ia volna poročtta. — AndreJ Holer, drama iz slavne tirolske zgodovine. — Klovn. Koloriran trik. - Čadeil mikroskopa la več dnu gib krasni* sllk. Stran 6. „SLOVENSKI iMAKOO*, dt. 104^ šicv. Priporočamo naSim :: gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz Odine slovenske tovarne v Ljubljani i ——— 334 Ibvarna ČevljevTržič.Gorenjsko PETER KOZINA Z. Cg Breg. LJUBLJANA nasproti S v- janoba Mostu. PRODAJA NA DE.BELO IN OROBIMO ZAHTEVAJTE CENIKE! Prekupcem priporoča se fzbira in nakup na zalogi ••*— Moderne oblike! Solidni izdelki J ■ # ■ -Toplice (Hrvaško) Pojasnila in prospekti gratis po ravnateljstvu. ozdravijo: Giht, ReFmatizem, Ishias. ,2o3 jBijpMtt j^B rJBk "^^3 B^^^C^^Bk. I^^M ^h^SI fl^^^B I vseh de2e!a izposiuje inženir 689 I S &SLm *Me ***-*> * vo^^ ^»m^#s ž po najnižjih cenah! Jlajvečja izbira ur fenHc zapestnic D&anov !o briljanto?. Vljudno vabi za obilen obisk FR. ČUDEtl Prešernova nlica 1. Delničar švicarskih tovarn ur „Union*** IO letn* garancija. — Največja Izbira vteh oprem. Sivalni »tpoji JOS. PETELINC-A „Gritzner" In l9Afranatf so res najboljši za rodbino in obrt. (štikajo) vezejo, (krpajo) mašijo nogavice in perilo. Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo. - blizu franČiškanskega mostu, 3 hišaf levo. - Pouk v Tiiinla bre^laćen. Zahtevajte prospekt« Naslov za pisma: Još. Petelinc Llubljaoa. Sv. Petra nasip št. 7. Krasne nmetniške - vojne raglednlce Šelenburgova ulica 1 nasproti kazine. Sv. Petra cesta 26. ■ma* drobao lam debelo M. Tičar, Ljubljana I. specijalna trgovina in založba razglednic na Kranjskem. «25 s^ass 3*riporoča osebno izbrane -■ I novosti 3 Duna/a. Uelifoz hbera okusnih kiobukov ya I dame in deftice fakor tuđi bogata I zaloga ialnih ftobukov. I Solidno blpgo. ^r&nano n&fe | cene. Popravila točno in vestno- ' Bunanja natočila na %btro 3 obratno pošto. I *tTtta e. .SLOVPglg NAROD*, mt •. —fr 1»1C 104. «ttv. KLAVIR (BGsendorfer), pisafaM Balia, MlOf »ka ftnltara, oltktrf ftao svotUko, se prodajo. 1475 taajska ctsta It. 15/U. utetropjc Dve meblovani ii s kuhinjo in pritiklinami se Oddast* mirni stranki. — Istotam se proda tuđi otroikf TOiiiek. Kje, pove upravništvo »SIot. Naroda«. 1484 3—4 sob, v pritličju ali I nadstr., za avgust, teli stalna mirna stranka, 3 odrasle osebe. — Ponudbe na upr. »SL Nar.« pod „stanovanje 1495". Lepo leti stanovanje popofnoma opremljeno, obstojeČe iz 2—3 sob, kuhinje, verande, vrta, ko-peli na prostem i. dr. se Ođđa tftkoj ▼ Eamnlkn- Event tuđi čez zimo. Več v trgovini A. Sinkovio — Soos nasLi Mestnl trg. 1479 Zanpanja vredna osoba, stanujoča . na Dnnafn SW iivršnje "Vi *sa- | kovrstne privatne in tr§ovske 1 komisije Naslov pri uprav. »Slovensk. Naroda«. Sk«f**f MM —jfc« 14S0 koi^o s selo dobrimi gomlji, 00 prste. Kje, pove a prav. »Slovensk. Naroda«. ! Posestvo I V« ure od Ljubljane peš, 12 oralov travnikov in polja, 3 orale gozda. gospodarsko poslopje (5 sob in kuhinja), hlev za 14 krav in 3 konje, 3 Supe se pi»oda skunno ali ▼ delih. V kl se obrestnje po ca. 6°|.. C. kr. prlv. SploSna prometna banka, podružnica Lfablfana, izdaja v to svrho rentne hranilne knjižice in daje o tem na željo pojasnila brezplačno. _________________.. _ _ __________---------------------------____----.— ^^^■■■»^^■■■^■■^Mam«^MM^»^»iMMMMMM^^»MM«^^M^iMaM^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmM 104. Star. „SLOVENSKI NAROD* dne 6. maja 1916. Stran 9. ISlmon Gresortlčeva proJnja zo vpohoiitev. V letu 1887., ko so bile Gregor-ćičeve pesmi »Njega ni« in »Tri lipe« se označene za pohujšljive, pesmi »V čelici«, »Moč Ijubeznu, .Zgubljeni cveU in >Cloveka nikarc pa je Mahnlč označeval za nevarne, tedal se je hotel Simon Gregorčič iz duhovske sliržbe umakniti v pokoj. V ta namen je vložil na takratnega -aučnega ministra barona Gautscha : rešnjo za podelftev pokojnine. Ta prošnja je jako značilna. Gospod notar Ignacij Gruntar nam je dal pre-pis te prošnje na razpolaganje in ker je važen prispevek k življenje-pisu Simona GregorČiča, jo pribavljamo v izvirniku. Euere Excellenz! Hochwohlgeborner Herr! Ermuthigrt durch Eurer Exce!-lenz Aufforderung, mir zugemittelt durch Ritter v. Tonkli, wage ich nun mich direete an Sie zu \venden. Im Land des Oelbaums und der Reben. Vom Meer und Hochgebirg um- saumt, \Vo eu'ger Schnee, stets griines Leben. Hab' ich der Kindheit Traum ge- traumt, Dort weidet' ich am Bergeshnnge Pes Vaters Heerd' ein Hirtchen klein, Dort Iauscht' ich froh der Voglein Sange Ind stimmt oft selber frohlich ein, Doch friih verlicss die zahme Heerde Pas theure Heim der arme Hirt, Dass andrer Heerde Hirt er werde. I Die ofter, we£ter sich verirrt. So ward ich Seelenhirt, ward Priester. Poch nicht verlernt' ich den Gesang: \Yard mir das Leben triib und diister Fand Trost ich bei der Leier Klang, Den Musen halb, halb dem Altare Lieh Zeit und Kraft ich manehes Jahr, O konnt ich fiirder bis zur Bahre Dem Sang mich \vidmen ganz und gar! Dich hat des Herrschers Wort erkoren Zum Hort des Wissens und der Kunst: Vemimm denn mit geneigten Ohren f Des Sangers Bitt' um Deine Gunst: l| ^ach du von driickenden I Geschaften I Mach mich von Noth und Sorgen frei. Dass ich mit ungeteilten Kraften Mich froh dem Dienst der Musen weih, Stets Dank zu Dir hegt* ich im Busen Doch Du ge\vannest eđiern Lohn: Crwfirbest Dir das Loh der Musen Und Dank von meiner Nation . . . Euere Excellenz! Hiermit vare mein Leben und Streben und Sehnen in Kiirze gegeben. Ich wfll mich Inoglichst kurz fassen. denn Eurer Evcellenz Zeit ist theuer, diese un-r )thig in Anspruch nehmen. hiesse cs. dem Wissen und der Kunst Ein-Trag thun. Euere Excellenz- Bisher hab* ich nar einen Band Geđichte veroffent-licht, wovon ich Ihnen ein Exemplar der zweiten Ausgabe zu verehren nich erkiihne. Doch Iie^en in unsern ^elfetnsrischen Zeitschriften noch v:ele Geđichte zerstreut und wiirde r:h gleich an die Redactlon des II. Handes gehen, fališ Euere E\*cellenz wi ein em Gesuche wi11fahren. Die Richtung meines poetischen Wir-kens ist die idealistische und die Tendenz die: đeti Leser fiir alles Hohe, Schone. Wahre und Gute zu begeistern, in ihm dte Liebe zum en-creren und \veiteren Vaterlande, so~ ta fe zum Throne, zu schflren und zu rrihren und angemeine thatige Menschernliebe, besonders Liebe zu den Unglflcklichen zu entfachen. DJeses Ziel hoffe fch auch vielfach erreicht zu haben. In diesem Sinne wĐnschte ich auch fortzuwirken und zw. mil vol-!en frohen Kraften. Die Poesie for-dert meiner Memung nach den gan-zen Mann und die ganze Kraft. Die Musen wollen kein geteiltes Herz* Bei dieser Arbeit aber ware nun Euer Excellenz Geneigtheit nicht bloss erwiinscht, sondern unbedingt nothig. Darum bitte ich instandig nur diese nicht versagen zu wollen, vielmehr mir Ihr Wohlwollen durch Ertheilung einer kleinen Pension zu bethatigen. Euere Excellenz werden leicht Titel und Mittel dazu finden. Der gehorsamst Geiertigte dient durch schon iiber 18 Jahre zur Zu-frfedenheit seiner Vorgesetzten und wart trotz fortvvahrender Kranklich-keit, dabei noch literarisch thatig. Seine Gesundheit ist auch gegen-wartig nicht fest, die Lunge nicht von den besten und belastigt ihn ofters heftiges lierzklopfen, \vas ihm auch das Reden nicht nur be-schwerlich, sondern auch gefahrlich macht. Auch vviinscht er die ange-suchte Pension nicht in Musse zu verzehren, sondern zu einem inten-siven literarischen Schaffen zu be-niitzen, und so. statt mit lebendigen, mit geschriebenem \\ ort zur Bildung des Volkes beizutragen. Eure Excel-lenz, \viirde die grosse Aufgabe zu Theil, die Bildung des grossten Po-lvglotten unter den Staaten der Erde zu fordern. Ich hege die Ueberzeu-Rung, dass Ihnen die Aufkliirung und Veredlung jedeš Sprachstammes un-seres grossen Kaiserthums gleich am Herze 1^'egt; und je mehr ein Stamm durch das Missgeschick der Zeiten zuriickgeblieben ist, desto mehr bedarf er Ihrer Liebe und Sorge. Als Sohn eines solehen, nicht durch e;ger»es Verschulder» etv/as ziiruckgeblicbenen, aber nun zum Licht, zur \Vahrheit, zur Bildung \vacker emporstrebenden Volkes, empfielt sich der Gefertisrte Euer E\-cellenz Gunst, da er hofft. et\vas zur Veredlung desselben wirken zu konnen. Euer Excel!enz gehorsamster Simon Gregorčičm. p. Pfarrvicar. Gradisentta. 8. Februar 1S87. P. Ranzziano bei Gorz. Prispevajte z denarnimi darili za Rdeči križ in za mladinsko oskrbo. Rogaška slatina Obrat zdravilišče kot v mirnih časili. ločetek sezone 1. maja 1916. PrLspekte daje ravnateljstvo. JULEZNATO VINO S KINO ktenisija PlCCOLl-13 J fLjub/janl I 1 steklenica 2-40 K - tfegdtia/ lUjboJje 2A zob* 135 Kiijiki tinel zaoesljiv, se iš&e. Nas top ta U oj, plača po dogovoru. 1459 Povpraša se pri: Josip Bergniaiip Poljanska cesta štev. 87. w Ljubljani. Lssne kite najbolifta kakovosti po 7, 99 12 In 16 kron; lasae podloge in larežicc vsfh vrst; „Neril", barva za 1-se fn brado od lr. Drallea 9o2 in 4 K, laano vode In maati; Sampoon za umivanje laa, šminke in puder poulićnS i. t. d. priporoča Štefan Sirmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklic?nia v vofaftko slnikevanle fe lokal odprt samo ta prtdafn biafa in stcer vsaki dan samo od 9 do . 1 in v oeđeifo od 9 do 11 ure doftoldan. j Najnovejše, izkušcno sredstvo proti : ak;itnemu in kroničnemu kapavcu (triperju\ belemu toku, ovstidi, črevesnemu in ! mehnrnemu k.itariu i. t. d. Brez vbrizgavanja! O Gonokteinu piše Zentralblat f u r gesamte Oy-naikolopie und Gcburtshilfe, ! Band I, Hrft 4, stran 127. j C.ipsulae antie[onoiTh. Tanno-Kawa Bismuth comp. ali Gonoktcin vsebuje ■ čreslovine raznih trnv (Uvaursi, Rheum- J nalmatum, Ervthraea centauri, Menvan- j thcs trifol.1 Kakor tući *mn\e Ka\va- : i Kawa, Ktibeba kiselinu, Cubebin, mali kvantum Bismutha. Crcslovna kislina je v preparatu kemično spojena, (način trga kemičnega spajanja je tajnost proizvajaičevai tako da se v želodcu ne spaja z beljakom, a v tenkem črevu se ne izločuje žolčna kislina, marveČ deluje na sluznico uru-genitalnega trakta, kjcr se gode take spremembe na stenah žil, da n?stanejo za lenkocite nepuščne; s tem se ublažuje . sekrecija tkaniva in zmanjšuje se gnojno | iztekanje kapavca. Iz^inja tndi neugodno žgetanje pri vodi kakor tu
  • . I*87 se najcenejše in n»jboljše kupi piji A. WEISSBERGU, D&&af SI, Uatere Doaaustrasse, 23 III., oddelak IV. Katalogi in zaznamki en groš za procbjalce gratii. i Slovenska korespondenca. ——————— Pl fiiJl IDIEI1 iilJA I3»4 parfumerija, fotografična manufaktura itd. UOluSiffBBu iiliiiie)i;UShiilOj jh. m SliOPOv. Ustanovljena !et^ :897. Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpoiago. Ceniki na razpolago. )V{odni set Ion SUinka Storvat, SjuBljana, Stan trg SI. Velika zaloga dunajskth damskih m dek^šk'-'1 $ tamnico v.t Popravila točno in najceneje. Balni hjobuki u verigi tebsri. LJUBLJANU misrnova ulica ši@¥. 3. Največja slovenska hranilnlca! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.069— Rezervnega zaklada . . . .'....., 1,350.000-— Sprejema vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Hranilnica je popilarno vama in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za vai*6dfanjo ima vp«ljane lične domaće branllnike. Pofoja na zamljUia im poil#f|a m Kraa^gktM proti S V< %9 ! Izveo Erasjske pa proti 5 Vt % obrosttm tat proti Bajmasj | •A % odplaftoMata aa 4olg. ^ll 9 "lliw ilmiliji vsch vrst za urade, društva, trgovce itd jhAw Čcrac9 fra?er <■ iidetovatelj kafCakovih štampitij Ljabijana, Stlaalrarfova alica t. Ceniki franko. Ceniki franko. M* ^-35» U a*2B€^ SiL'ona s 16 manograml, pri- m«rn3 za namizne prta, servi- ato. žepna robet !n vsch vrst psri'o se dobiva pri TOM J^&ER fjnMlana, Zifiovs-ca ulica štev. 5.- Teošor Korn (fonrei Hcnrlli Koru) ps!ir1?2!8E sire!) ia hlepsr, ijelj^i utrsiov&iisv, lEf instalater vodeveđov LiiiSii!ao3. Polfnuska tesla II. i Priporoča se si. občinstvu ia izvrSe- var.ie vsakršnfh kleparskih del ter t5O- krivanje z anpleSkim, franeoskim in tuzemskim Skriliem z ssbesrtgratain: Ariljn fEfemit) patent Estsdsk 2 izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v prJznarso solidni izvršitvi. Kišna in kuhinjska oprati Poslekijna posođa Poprave točno in ceno. Proračuni brczplačno in pest. prosto. &'^^9 SlvJElIU msiliil ofsiijc : za gospode : LfBM*ana, Franca Jožefa cesta 3. ¥@jaške in s uniforme: po mari v najkrajšem času. LHIKUSCH Ljubljana, Mcstni trg 15 pnporoča svojo veliko izber ftatnikov In »aliiditik^v. Popravili se izvrlujtjo točno in solidno [ Helasno krmlla zo živino razpošUja deželna centrala krmil, Ljubljana, Turjaški t(Tg štev. 3. V vrečaft po 50 kg. Cena je K 35 — za 100 kg. Otuoriteu ©brta. S!. občinstvo, vse g. g. obrtnike in trgovce vljudno opozarjam, da bodem 2. |aoiia otvorili stavbeiio In strojno ključavnicarstvo ter se prijazno priporočam. Izđeloval bodem tuđi potentovane karilaa vratica za štedilnike9 na kar opozarjam posebno g, g. zidarske mojstre, ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila solidno in ro primerni ceni. JULU ROZigfHlUT I L5ublj£^a9 V Prulah št. 6, -- isnogcletni sirojaik fvrdke Đioder.l i------------------------------------------------------------------------------------------------■—■—I Nad 50 Bet o£»sioječa parna barvarijainkemične snaženje obkk apreiora sukna Lfizlillaiia, 3 Seletburgcva ul. 6. Mm Bec Glince, Burska ulica 46. se ^a°iporo^aia Posfrsžba veslna in točna. Najnižje cene. ZDRAVA KR*I I Kr: je splošna hranilna, tekočina, i i katere za- I iema telo hranilne snovi. Će nima kri dovolj hra- niln»h snovi, oslabe vsi uđje, in taka se potem roraja ćela veriga razHčnih bolezni, ki nam ogrene življenje. To zlo verigo je treba prezreti in to je mogoče doseći \e naeni točki: v hranjenju krvi in n;enem izbo'jšanju. Jaz tsem po doi^oletnem preiskavanja spisal knjigo, v kateri kažem, kako in na kak način se kri in soki iztoMšaio, 'ako se povzdigne prehra-nienie in kako se obvarujemo bolezni ali jih od-pravimo. 529 Popolaoma lastanj pošliem vsakemu ta dragocen; s^is, kdor le piše ronj. Tuđi nudim vsakomur prilo2nost, da ie pre-I rriča, na Icak način je to možno, ne da bi le vi-narja izdal. A pišite takoj! Eksped. lekarne nri operi. Budimpešta VI, odd. 456. Brez konkurence! Fw wik ^ ^52 ! za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri i JULIJI STOR, Ljubljana Preše rnova ulica št 5. Govsserski čcvlji za turiste, higijeničnl Cevlji za otroke in Lawn - tenais - CevljL boljia moč se sprejme lakoj ali pa poznefe v trgovino s specerijsbim blagom. Ponndbe na tvrđko w Ljubljani. U2T A 104. Star* .SLOVENSKI NAROD*. li: 1.________________________778 Ob vestilo. I I Tovarna Singer Ko., ilvalnlh strojev akcijska đroiba v Wittom* ■ K«rg6 (okraj PoUdam—Berlin) išče vsled mnogoiteviloih vpoklicev k vojakom Ifećje šterito delavcev, ki so zdravi in vojaščine prosti. V poštev pridejo osobito: ■strojni in orodjarski klfučarji, strugarji, mehanikl, i fcirojnl mizarji, strojni celavci (ki strežejo pri ktrojlh za obdelavo lesa in kovia, vijačnlh avto-I I matili L sL) deiavci za topilnice i. t. d.) I Vendar se priu£e lahko temu tuđi deiavci iz drug h industrij, kot iz * i-ekstilne industrije, mizarstva itd. Za stroške preselitve se dado delavcem pred-i lojmi in se potem po posebnem dogovoru povrnejo. 1 I Wittenberge je procvitajoče mesto, sedaj z 23.000 preb.valci in ima vse Ipredpogoje, da se rapidno razširi. Izvrstne sole, zdrava stanovama z vrtovi. ■cbsežen nasadni sistem. I Vsa podrobnejša pojasnila daje posIovalnSea tovarite ¥ Ljubljani, • ISr. Petra cesta St. 4« 1362 I i kr. pri. zaTaro^alna dražba. $$§ i b. tri?, rararov dražba u M\w\i „flustriislii M\\f m Mm. I Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. I Družba zavara Je: Me) proti škodam vsled ognja, strele In parne aH I plinove razstrelbe, kakor tad i proti škodam I vsled gašenja, podiranja poslopij in proti I škodam vsled ođnašanji preoičnib stran, na-I dalje proti požarnim škodam živine, zalogo I vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pri-I delke itd.; b) proti požarnim škodam peljske pridelke in klajo v poslopjib in kopkah; c) proti Škodam vsled slnčajnega n bit ja zrcalnega stekla; i) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po snfaero in po vodi; e) proti Škodam vsled tatinskega vloraa in vsled tat? i ne iz zaprtih in odprtib prostorov; i) proti Tsskovrstnira telesnira nezgođam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij. otiin, lekarnarjev, hišnih posestaikov, I voinikov, lovcev itd. Delnfška glavnica . . . . K 6,000 ODO. Stanje zavarovanfh svot . • K 230.C00.0C0 Premijske rczsrve ..... 60.000.000 Lctni dohodki na premijali . w 12.C00.C0J Družba zavaraje r.a človeško življenje po najrazoovrstneiših kombinacijah, kakor: a) za s'učaj smrti; da je glavnica phčHiva takoj po zavarovančevi smrti aa njega zaostale ali kako drugo določfno <;sefco: b) ii s^čaj smrti in mešana zavarovanja z opro-stitviio plačila zavarovalnine, oziroraa s priznanjem dosTnrtne rente ob ništili oneinoglosti nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost; zg var ovan ja otroškiii dot plačljivo nri dosega določene starosti na zavarovanca same -i; d) lavarcvanje desmrtnih rent, za preskrbo vdov in vs^ojinskih rent po najnižjih premiiah in pod najag^dnejšimi pegoji. kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamst-o tndi a s!nč^j vojske brez posebne premijske doklade itđ. Natančneja pojasnila daje radevoljno Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica štev. 1. 30 Za prihodnje šolsko Ieto, ki se začne dne 16 septembra t. I., razpisuje ■ ieželai odbor vojvodine Kranjske eno popolnoma prosto in eno polprosto Irieželno ustanovno mesto za c. kr. mornariško akademijo za sinove neimovitih Islojev prebivalstva kranjske dežele. I Splošni pogoji so: 1 1. domovinstvo na Kranjskem ; I 2. telesna sposobnost za mornaričko vzgojo ter tuđi za bodočo vojno I službo na morju ; to sposobnost je dokazati po »Predpisu za zdrav- I ni*ko preiskavo pomorskih aspirantov iq ptosilcev za sprejem kot I gojencev c. in kr. momariške akademije«, izdanim z mornaričkim I pravilnikom v XXII. kom. 1. 19G2 (za poveljat^o ia zavode c. in kr. I vojske L 1903 ); I letnikov vojaŠke n?z;p realke, z nadaljnjim pogojem, da je prosilec I zadobil v matematik! najmanj red »dobro«. I Tiskane popolne pogoje za sprejem je dobiti pri tvrrlki »L. W. Seidl & ■ Sohn« na Dunaju. Pošiljajo jih pa tuđi pisarniŠko ravnateljstvo vojnega mini-Isterstva (mornariški odsek), pristaniŠko adnrralstvo v Pulju, pomorsko okrnjno Ipoveljstvo v Trstu in poveljstvo momariške akademije vsakema, ki jih zahteva, ■ proti plačihi 40 h ali proti znamkam te vrednostiV I Vzdrževaloi pavšal za polprosto deželno ustanovno mesto znaša 800 K Ina Ieto; iz tega vzdrzevalnega pavšala, ki se ima v dveh obrokih dne 16. sep-Itembra in 16. marca pri poveljstvu mornariške akademije vnaprej plaćati, se Ipokrivajo vsi izdatki za gojenca v akademiji. I V svrho sprejema v c. in kr. mernariško akademijo bedo morali de- Ilelni prosilci delati sprejemno izkušnjo. Ta izkušnja bo obsegala za vstop v I Izobraženje v mornariŠki akademiji traja Stiri leta. I Po za do volji vi dovršit vi IV. letnika se imenujejo gojenci za pomorske I dadete. I Prošnje za ustanove ▼ svrho sprejema ▼ c. in kr. mornaričko aknd#« |nii]o fe poslati deielnemu odbora vojvodine KranjskOi la to naj. Ikasnejo do 20. mala t- L I Pozneje došle prošnje se ne bodo vpoŠtevale. I Prošnji je priložiti: I 1. krstni list, I 2. domovinski list (prosilčev), I 3. izpričevalo vojaškega zdravnlka, I 4. izpričevalo o ceplenju koz, če ceplenje ni potrjeno v rdrav. izpričevalu, f I 5. vsa izpričevala srednje sole, objednem z izpričevalom zadnjega I. I semestra; izpričevalo o drugem semestru je naknadno predložiti. I 6. izpričevalo o premoženju, potrjeno od žlipanstva ia župne^a urada |ia ravno tako nravnostno izpričevalo« I Prošnjo je kolkovati s kolkom za eno krono, vsako prilogo pa s kol- ikom za 30 h, če že ni kolkovana. I Prošnje smejo vložiti samo starši (oče, če njega ni, mati ali varan.) KranjsU doiolnl odbor ¥ Ljubljani, ^ S*tmburgwa ulica &. 4. \ tteiHkilB^i Boston. Mass. U.& A* Stran 12. .SLOVENSKI NAROD", dne 6. maja 1916. ^—------------------------ 104. štev. Stanje denanrih vlog na kn), in tek. raftm 31. dec. 1914: ss K 202,841.494-—. si O. lur. I>i?i'vr. Štuje den. »log u bran. knjižice 30. aprila 1916: ss K 117,139.161-—. ss Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala u Sutaja. — Ustanovljena 1864. — 29 potražile Vini ■arijii in-Si Petra cesta (r HS Jsionizini &fHraJfl. Behriški kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanjc vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje (•Mralli vl©f na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- stovanjem. — Denar se labko čviga vrak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostmlh papirfev strogo v okviru uradnih kurznih poročiL — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih j papirjev in posojila nanje. 128 ! ____ _ _ _ najKuiamneiSe tzvrSevanje »omu nsroćU na vseh tuzemsldh in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku- I ponov in izZrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — I Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ojjnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, I'stin, I dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilttće c kr. rmtf. lotcrije Brezplačna revizija izžre- I banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. IzpUćfla In nak*xila v Ameriko In lx Amerike I Ustmena In pismena pojasnila In r a sveti o vseh v b.nćno stroko spadajočlh transakcljah vsekdar brezplačno. BVFnolavke: Prometna banka LJnbljana. - Telefon štev. 41 Proda se već ja množina Pismene ponudbe na upravnih »Slov. Naroda« pod lfsadjevec 1382". priporoča gospodom trgovcem in slav-nemu občinstvu 65 iovarna slamnikow r Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani. Aajniy? cene/ Dob'O blago/ )V[odni salon J-. J^arboric $i J^ildner nasled. Ljubljana, Jrfestm trg štev. 7. prtporoča svojo veliko ^aiogro dunajsk^ mode lov svilnahh J^lobukov, sictmm^ov, J^inčamh in pravnih oblii^, cveilic, pereš i- t. d. Vedno velika izbera zalnih klobukov. ;-; Fooravila točno in ceno. ,-/ Sprejme se izurjena I ši vi I jal v trajno delo. 14]I Mariana Zrann, Jobačna u!. l\ lepe, zdrave, tenkih luŠčin, 14-JJ kupuje v vsaki količinf Franc Matheisf I Eggenberg pri Gradcu. I Ozira se le na ponudbe z vzorcB ^riporcča.r3Q.o ^peciiali^o zelo solidne tvrdke Nla Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. NafnovelSe BV SOSTUME ~^S3Fi Najnovei§a I E^jL^ ^j Li. Perilo, čepiće, fiportae j^ W% 3 1 &j| i UHfr MM klobuke ia steznike. »w ■« A flfi^jB j Otroike oikite id oilrc n mladenke. Hlgleaićso parilo In druge potrebišice za oovorojenčke. I Posilja na izbiro tuđi na deželo. Popravila in prcobJeke ;: točno in ceno. :: Popravila in prcobf^ke i :: točno In ceno, :: Najcenejše dfižnikA in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4. Zaloga pohištva in tapetmškega\ blaga. - Jy(i^arstvo. \ Popolna spolna oprava .• 2 postelji, 2 !J dmari, 2 noćni omarici in 1 i umivalnik s marm. ploščo in ogledalom K 350*—. Jamči se sa solidno delo. Cene TionJcurenćne. Zahtevajte naj-novejši katalog, Materi obsega nad 300 modernih slik. Otrošk* vozičfo. 120 J. PogačmJt, JLjubljana, parije Jere^ije cesta št. t3—18. Spretna za modno trgovino ae apre|me tako] za stalno. : Ponudbe pod „stalno 1449" na ! uprav. »Slov. Naroda«. 1440 Krasno posestva obstoječe iz: enooadstropiie hiše z gostilniSko koncesiiof lepmi prostori za gostilno poleg lame oerkve, v hiši velike kleti, poleg obsežno gospodarsko poslopje, vrt, vinograd, sadonosnik, njive, travnik, se takoj proda. V hiši je električna razsvetljava. Po-sestvo leži ob glavni cesti, 10 minut od velike železmŠke postaje, kjer stoje tuđi brzovlaki. — Prodajna ceaa 30-000 Kf od katerih ostane labko K 17.0C0 na posestvu. j Ve5 pove 1308 ; Zadružna Zveza v Celju. Stanje đenarnib vlog H S06,017.740«S2. Glavnica 40,000.000 PODPISUJTE SU. austrijsko vojno posojilo pri podružnici v LJUBLJANI. Na oficijelni surjskripcijski kurz 93.— resp. 95.50 dovoljujemo vsakemu subskribenfu s|2 °|0 bonifikacije. I nhl/n co nihtbrihirsi*5 '8°'a državno |msoiil°amort-v 40 letih po čistetn kurzu '2i5C Ltillill) JU jllllJlll lllll U • 5 \ °|0 blagaj. naka/.nice vračljive l.|6. 1923. po ČlStem kUfZU 95.—. Kmetsku posolilnicn ljubljanske okolice o Ljubljani. obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklat) nad X 900.000. brez odbitka rentnega čavka. Ustanovljena leta 1881.