Slovenski dom Spedlstone ta aMonmenta sestalo. PoStnlna platana ▼ gotovini. Cmm Ur 0.50 -SLOVENSKI DOM" Izhaja'vsak delavnik opoldne. Trajala: MlAo Javornik. Izdajatelj: inž. J. Sodja. Za Ljudsko tiskarno:Jota Kramarič, vsi v Lmbljani. Uredništvo id uprava: Ljubljano, Kooit&rjova 6. ~ ■ - - naročnina 11 lir, »a tujino 20 lir. Telefon 4001 do 40(0. Mesečna ¥ Ljubljani 9. avgusta 1943 - Leto Vlil. • St. 179 Deveti dan odločilnega zavezniškega napada na Siciliji Nezlomljiv odpor italijanskih in nemških čet — I rušilec in 2 parnika potopljeni, za 50.000 ton ladjevja poškodovanega f Vrhovno poveljstvo, nradno poročilo l9Wt Medtem ko so nasprotnikovi napadi na Italljansko-nemški oddelki, ki »o bili krUlh razporeditve, to Je na predelu se-had rastočim nasprotnikovim prltlakom pri- verno od Catanle ter prt Marini dl Ca-slljenl odstopiti nekaj ozemlja, se žilavo r°nia, bili odbiti, so pa sredi bojišča, ln upirajo na novih postojankah po p o g o r - sloer na predelu pri Trolnu, Regalbutu JuCaronlelnpoEtnl. , in Centurlpu vedno nove sile, ki jih na- Včeraj ao nemški lovel zbili 4 letala. ' sPfotnlk meče v boj, prisilile Italijansko Nemški letalski oddelki so napadali na- ln nemlke oddelke, da ao odstopili no-»protnlkovo ladjevje vzdolž s 1 o 11 s k 1 h kSL^ ozemlja, da bi na postojankah, ki *bal ter v vodah pri Blsertl, poto- leže bolJ zadaj, dajali nov odpor, naslonit 1 rušilec, 2 srednje velika parnika In nJ®nl na grmado Etne ln na gorsko verl-Poškodovall druge bojno ln trgovske ladje ®° Caronie. t skupno več kakor 50.000 tonami. I Boji, ki potekajo na tem predelu, so Letalski napadi znatnega obsega so bil! zadnje dni postali tako zagrizeni ln ta-izvedenl ponoči na Turin. Milan ln ko nepretrgani zaradi tega, ker je na-Genovo. Skoda je znatna zlasti v osred- sprotnlku nujno potrebno, da bi brž slonjih predelih prvih dveh mest. Izgube še mil odpor zavezniških čet. To so mu pa niso ugotovljene. V Milanu Je obrambno zadalo ogromne Izgube v ljudeh tn v topništvo uničilo 2 letali. I vojnem blagu ter ga vrh tega prisilile, Pripomba k vojnemu poročilu da se 3e v izvajanju svojih načrtov za It. 1170: Danes Je deveti dan odločilnega znaten čas ustavil, napada, ki so ga Angleži ln Amerlkancl sprožili proti Italijanskim ln nemškim irtam na Siciliji. Tisto, kar so po začetnih uspehih opevali kot vojaški sprehod, se Je spremenilo v silovit boj, v katerem se na eni strani bohoti obilje nasprotnikovih sredstev, na drugi strani pa se blesti zagrizena hrabrost osnih čet, ki Berlin, 6. avg. s. Predvčerajšnjim je pre- delajo iz vsakega kamna branik ln se bral Churohill v spodnji zbornici pismo Eoo-bore neutrudljivo ter z odločno voljo, da sevelta, v katerem je predsednik Združenih bo moral nasprotnik kaj drago plačati držav izjavil, da je pripravljen za čas, dokler vsako ped ozemlja. | bo trajala vojna, dati Veliki Britaniji celo Angleško pričevanje o silovitosti bojev na Siciliji T ang er. 9. avgusta, s. Poročila lz Gibraltarja povedo, da Je pritanskl častnik, ki so Je vrnil s sicilskega bojišča ln se zdravi v trdnjavski bolnišnici, povedal o silovitosti bojev, katere Je morala vzdržati osma armada na Siciliji, tole: »Ako bi osvojitev Italijanskega polotoka morala veljati toliko čsa in toliko žrtev, kakor jih Je zahtevala zasedba Catanle, potem se Izpostavljamo nevarnosti, da bomo celo ml sml nazadnje morali zaprositi za mir zaradi Izčrpanosti. Razen tega poročajo, da je Gibraltar pod globokim vtisom vdora v pristanišče, ki so ga Izvedla napadalna vozila italijanske mornarice, ln da prav nič ne podcenjujejo moralnega ln tvarnega pomena tega dogodka. Anglija tudi glede trgovskega ladjevja odvisna od Amerike Imenovanja komisarjev v konfederacijah ter drugih ustanovah Rim, 9. avgusta, s. Z ukrepom, ki bo v kratkem izdan, je bil grof Alberto Bonacossa imenovan za Izrednega komisarja pri italijanskem narod, olimpijskem odboru (Oonl). Vitez velikega križa dr. Giuseppe Slra-enso je na predlog predsednika vlade bil imenovan za izrednega komisarja pri narodni ustanovi za vojne sirote. Prefekt in vitez vel. križa dr. Alfonso Llmoncelll je bil imenovan za izrednega komisarja pri narodni ustanovi Dopolavoro. Z istim ukrepom Je bil gr. uf. dr. Giovanni Manfredonts imenovan za podkomisarja te ustanove ter za izrednega komisarja pri rimskem Dopolavoru. Rim, 9. avgusta, s. Agencija Stefani poroča: Imenovani so bili naslednji komisarji ih podkomisarji: Pri konfederaciji lndustrljcevi za komisarja senator ing. Giuseppe Mazzini; pri kon- sarja Bruno Buozzl, za podkomisarja Gioa-chino Ouarello in Giovanni Roveda; pri konfederaciji kmetov: za komisarja grof Filippo Vlscontl dl Modrone, za podkomisarja grof Pietro Germani; pri konfederaciji kmetijskih delavcev: za komisarja Achile Grandi, za podkomisarja Oreste Llzzadrl. Pri konfederaciji trgovcev: za komisarja odv. Enzo Sto-ronl; pri konfederaciji trgovinskih nameščencev: za komisarja prof. Ezlo Vanonl; pri konfederaciji svobodnih pokllcevt za komisarja prof. Guldo do Rugglero, za podkomisarja dr. Baffaelo Perruzzl; pri narodnem sindikatu odvetnikov ln tožilcev: za komisarja prof. Pietro Calamandrl, pri rimskem sindikatu odvetnikov in tožilcev za komisarja odv. Giovanni Selvaggl. V kratkem bodo imenovani podkomlsar za konfederacijo iodustrijcev, komisarji za konfederacijo kreditnih in zavarovalnih zavodov ter za konfederacijo V'bitnih in za- lederacijl Industrijskih delavcev: za komi- varovalniških uslužbencev. škoda po divjaškem angleško-ameriškem letalskem napadu na Milan MUan, 9. avg. s. Strnjeni letalski oddelki so izvedli strahovalnl napad na Milan. Navzlic temu da je takoj nastopilo protiletalsko topništvo, so sovražna letala priletela nad mesto ter metala razdiralne in zažlgalne bombe ter ostudne propagandne letake. Bombe so zlasti zadele stanovanjske mestne okraje, ki so bili huje poškodovani. Kakor vedno je sovražnik tudi večkrat opravil svojo uničevalno ln strahovalno dolo, ne da bi so oziral na to, kaj bo zadel, ter je razdejal in zažgal stanovanjske hiše ln zasebne palače. Pa bodisi v središču ali pa v obrobnem delu »aesta. Med poslopji, ki jih Je zadel sovražnikov uničevalni bes, je tudi bolnišnica usmiljenih bratov v Porta Nuovl, Iz katere so morali 600 bolnikov prepeljati v druge bolniške zavode, dalje sirotišnico na cesti Confalonierl, samostan sv. Sofije, kjer so bile ubite tri sestre, zgodovinska palača Rugnani, kjer je milanski Mestni muzej, starodavno gledališče, ki je tik ob milanski Scali, ter ljudski trg na Porta Garibaldi. Niso še bili dali znamenja, da je nevarnosti konec, ko je žo prihitel profekt, general D’Antoni v spremstvu fcvestorja na najhuje prizadote kraje, kjer Je D*otovil, da reševalna služba kar najbolje posluje. Pri reševanju so se zlasti odlikovale ^ oblasti, civilni Inženirski oddelki ter R eči križ. Prizadeto ljudstvo sc je vedlo vzgledno. Letalo, ki ga je zadelo obrambno topništvo. j0 treSCilo na tla pri Monfortu In se razbilo. Posadka se je ubila. Verjetno sta bili sestreljeni ge (]rus.| jetall. Milan, 9. avgusta, s. Vos včerajšnji dan bo se v mestu nadaljevala posredovalna, reševalna ln podporna dela v korist krajem, ki so bili'prizadeti po sovražnikovem letalskem napadu ter v korist ponesrečencem. Vojaki ln gasilci ter oddelki UNPa so bili neprenehoma na delu, gasili požare ter reševali Izpod razvalin ranjence. Zadete so bile tri cerkve: cerkev sv. Bimpliclja, pri kateri sta bili razdejani dva kapeli, poškodovana pa tudi kapelica vitezov reda Božjega groba; dalje cerkev Sv. Križa, v kateri so bili poleg zakristije uničeni tudi posvečeni predmeti, ki so bili v njej, ter cerkvica sv. Janeza Lateranskega, kjer sta pod njenimi razvalinami našli smrt tudi dve mladi nuni. Med kulturnimi spomeniki, ki so bili poškodovani ob tem letalskem napadu, je treba omeniti kraljevski dvorec na cesti Palestro, kjer Je bila tudi Umetnostna galerija, poškodovana že ob prejšnjem letalskem napadu. Prizadete mestne okraje Je obiskal tudi prefekt, ki se Je nato podal v bolnišnice, kamor so bili prepeljali ranjence tega divjaškega napada. Kardinal nadškof Schuster se Je podal med ljudstvo prizadetih okrajev, ga tolažil ter mu vlival novo vere. — Hranilnica za Lombardske pokrajine Je dala prefektu na razpolago kot podporo ponesrečenoem vsoto milijon Ur. Pretirane trditve o škodi na bombardiranem romunskem petrolejskem ozemlju Bukarešta, 9. avgusta. Gorostas-nlm popisom, ki jih angloameriška propaganda širi o uspehu bombnega napada na romunsko petrolejsko področje, odgovarja glavni urednik Usta »Porrunoa Vremltl«, ki Je bil v napadenem kraju med bombardiranjem ln po njem. Pravi takole: 'VVldel sem nastop bombnikov, videl pa tudi Ploesti z njegovimi hišami ln prebivalstvom. Tam ni sledu o fantastičnih filmskih prizorih, niti o tistih izrednih ruševinah, o katerih na ves glas govore nasprotniki. Tudi ni bilo prebivalstvo tako obupano, kakor vedo povedati. Pač pa Je bilo odporno ln mirno v nevarnosti. Glede škode, ki so Jo naredile ameriške bombe, pravi Isti časnikar, ki sl Je ogledal vse področje, da se škoda, ki jo trpi kraj, še daleč ne da primerjati s hudimi nasprotnikovimi Izgubami. Skoda je taka, da sploh ne bo vplivala na pridobivanje petroleja ln za vojno potrebnega goriva. Carigrad, 9. avgusta, s. Po zadnjih poročilih se je število ameriških pilotov, ki bo se zaradi poškodb v letalih morali spustiti na turškem ozemlju, povečalo na E 8. Bukarešta/ 7. avgusta. *. Iz prvih zasliševanj ameriških letalcev, ki so se udeležili bombardiranja petrolejskega področja ln so so rešili s padali ter so Jih romunske čete ujele, je razvidno, da Jih jo izredna učinkovitost romunske ln nemške obrambe zelo presenetila. Ta obramba, Je dejal prvi pilot neke leteče trdnjave, je prekosila vsako pričakovanje in vse Informacije poveljstev. Ujeti piloti so izjavili, da so priprave za bombardiranje romunskega petrolejskega področja trajale točno 9 mesecev ln da so bile posadke 12S letal, ki so bila določena za napad, Izbrane med najboljšimi posadkami vse avlaclje ter so se udeleževale posebnega vežbalnega tečaja^ ki je trajal dva meseca. vrsto trgovskih ladij, in zraven dejal, da se je angleški ladtjekl prostor občutno zmanjšal, ima pa Anglija veliko število izurjenih mornarjev, ki bi zato lahko služili na ladjah, katere so izdelali v Ameriki. V berlinskih političnih krogih menijo, da Rooseveltovo pismo t jasnostjo, kakor je doslej še ni bilo, dokazuje slabost Velike Britanije kot pomorske države, kakor tudi cinizem, s katerim Amerlkancl izkoriščajo kočljivi položaj Anglije. Rooseveltova pripravljenost, da M vsak mesee odstopil po 15 do 30 trgovskih ladij, ki so bile v Ameriki v vrstah Izdelane, pa Je dokaz za nepopolnost ladij. Ameriški mornarji nočejo voziti s temi »plovečimi mrtvašnicami«. Več kot cinizem pa je Rooseveltova pripomba, da ima Velika Britanija zadosti mornarjev za te ladje. Ker je to »kraljevsko darilo« določeno le za trajanje vojne, sledi, da bodo morali Angleži po vojni ladje vračati. Takrat ne bodo mogli več konkurirati z Amerikanol. Tako bo- morala angleška trgovska mornarica žrtvovati nove skupine mornarjev, da bodo Amerikanol ostati po vojni brez konkurence tudi kar se tiče ladijskih posadk. Vsa Italija razglašena za vojno področje Rim, 9. avgusta, s. Uradni listi prinašajo kr. odlok z dne 4. avgusta 1943 št. 714, s katerim se razglasitev vojnega stanja razširja na vse italijansko državno ozemlje. Odlok začne veljati danes. Sestanek med Churchillom in Rosseveltom? Bern, 9. avgusta, s. Brzojavke iz Nowyorka pravijo, da so če nič ne ve o sestanku med Churchillom in Rooseveltom, pač pa politični in vojaški opazovalci domnevajo, da bi utegnili povabiti tudi Stalina, naj se tega posveta udeleži, ln sicer zaradi tega, da bi enkrat za vselej rešili vsa evropska vprašanja, ki Jih je šo treba poravnati. Stalinovi vojni cilji Ankara, 9. avgusta, v. O Stalinovih vojnih ciljih piše v listu »Palestine post« Walter Duranty, ki je Imel dva razgovora s Stalinom. Pisec trdi, da misli Stalin vdreti v Nemčijo ter dvigniti rdeči prapor v Evropi. Po Stalinovi sodbi bi boljševlkom ob koncu vojne, ko bi vdrli globoko v Evropo, ne bilo težko boljše-vizlratl evropsko celino. Kazen tega zahteva Stalin baltske države, finsko luko Petsamo, popolnoma prost dostop do Dardanel ln Perzijskega zaliva ter mandžur-sko-sovjetsko republiko, ki naj se vključi v Sovjetsko zvezo s korejsko ter severozahodno kitajsko sovjetsko republiko vred. Nazadnje zahteva Stalin polotok Irotang s pristaniščem Port Arthurjem ter veliko pristanišče Dalren, da bi lahko nadzoroval zahodno Tiho morje. Brž ko bi Sovjeti imeli prost hrbet v Evropi ln brž ko bi Združene državo moglo poslati tisoč prvovrstnih letal v Vladivostok, bi Sovjeti takoj začeli sodelovati pri »milostnem udarcu« za Japonsko. Izpraznitev Orola na ruskem bojišču imenujejo v nemških vojaških krogih »taktično izravnavo konice«. Sovjeti so torej napredovali zgolj na ozemlju, ki Je bilo po načrtih izpraznjeno. Nemško vrhovno poveljstvo se v tej poletni ofonmlvl ne misli zagrizeno držati posameznih točk obsežnega bojišča, temveč včasih lz taktičnih razlogov tudi prepustiti kake kose ozemlja, da potegne nasprotnika na poprej pripravljene postojanke ln mu e teh zadaja čim hujše izgube. Uspešni obrambni boji na vsej ruski fronti 91 sovjetskih letal ter mnogo oklepnih vozil uničenih Hitlerjev glavni stan, 8. avgusta. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje nradno vojno poročilo: Na kubanskem predmostjn so Sovjeti z uporabo številnih bojnih letal obnovili svoje napade. Bill so v hudih bojih odbiti. Na področju Bjelgoroda trajajo siloviti obrambni hoji z močnimi sovražnikovimi silami dalje. Na odseku bojišča pri O r 1 n je sovražnik napadel z novo pripeljanimi četami, ki so skušale prodreti našo obrambno črto, kar pa sc Je Izjalovilo. Južno od Ladoškega jezera in na murmanskem bojišču so bili krajevni sovražnikovi sunki brezuspešni. Letalstvo je z močnimi oddelki strmo-glavnlh ln bojnih letal ter letal za bližnje polete učinkovito posegalo v boje na kopnem, ter uničilo številne oklepne vozove ln vozila ter razpršilo zbirališča sovražnikovih čet. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 91 sovjetskih letal. Na slotlskem bojlščn nt prišlo do večjega bojnega delovanja. Naše Čete so se na nekaterih odsekih odmaknile na novo pripravljene postojanke, ne da bi Jih bil nasprotnik kaj oviral. Močan oddelek nemških hitrih bojnih letal je ponoči napadel luko Btzerto. 1 križarka In še 1 bojna enota ter 15 prevoz- nih parnikov Je bilo deloma znatno poškodovanih. Ned mealnsko oilno ln nad obalnim področjem Sardinije so nemški lovel sestrelili 4 sovražna letala. Preteklo noč je nekaj sovražnikovih vznemlrjevnlnlh letal odvrglo neznatno število rušilnih bomb nad Porenjem. Skoda Je neznatna. Berlin, 7. avgusta, s. Nemška uradna poročevalska agencija pravi, da so oddelki branilcev končali priprave, ki so potekale že nekaj tednov, ter se B postojank na Jugu In jugovzhodu Catanlje premaknili na južno obronke Etne tor tako zasedli novo vzvišene postojanke, ki šo vodno obvladujejo catanljsko ravan.' Na osrednjem delu sicilskega bojišča, pa tudi pri Paternu, Je nasprotnik napadal z ogromnimi silami, toda Amerlkancl so zlasti na severu pred obrambno črto Imeli zelo hude Izgube. Potem agencija poudarja sijajni nastop napadalnih vozil italijanske mornarice v glbraltarsltem bojišču ter pravi; Ta drzni korak v pristaniškem predelu najmogočnejše angleške pomorsko trdnjave, jo nov dokaz za neuklonljivo bojevitost, ki navdihuje italijansko mornarje. Tl znajo z nemškimi tovariši vred spreminjati Sredozemlje v predel, nevaren za Angleže ln Amerlkance. , Izjava o angleških namenih glede Italije Llebona, 7. avg. s. V Imenu angleške vlade je včeraj v zgornji zbornici povedal minister Cranborne tole: lClj, ki ga glede Italije zasledujemo, jo brozpogjna vdaja. Častna vdaja ni nič drugega kakor leta stvar, povedana z drugimi besedami. Takšna Je naša polltka ln takšna bo ostala. Na vprašanje lorda Strabolglja, ki Je hotel vedeti, ali bi zavezniki ponudili kakšni ljudski vladi boljše pogoje, ne pa brezpogojno vdajo. Je lord Cranborne odgovoril, da ne bi bilo umestno, ako bi na kaj takega mislili. »Razlog, zakaj zahtevamo od Italije popolno vdajo, je v tem, da smo ml odločeni Vesti 9. avgusta Cena italijanskih vrednotnic Je na švicarskih borzah zaradi zadnjih političnih dogodkov poskočila. Prav tako Je poskočila cona vrednotnicam švicarskih podjetij, ki Imajo svoje naprave v Italiji. Predsednik turške republike Je v svojem poletnem bivališču sprejel predsednika vlado Saradžogla, predsednika zbornice ln zunanjega ministra. Voditelj angleških komunistov Springliall Je bil v Londonu obsojen na 7 let ječe, ln sicer zaradi vohunstva. Sprlnghall Je skušal od nekega uslužbenca v letalskem ministrstvu dobiti važne skrivne podatke. Zanimivo Je, da o tej obsodbi angleškega komunističnega prvaka poroča samo glasilo delavske stranko »Dally He-rald«. Za novega poveljnika sovjetskega vojnega brodovja v Ledenem morju je bil Imenovan admiral Golovko. Njegov prednik admiral Deveter Je bil odstavljen, a ne povedo zakaj. Admiral Golovko je v enem letu tretji vrhovni poveljnik sovjetskega vojnega brodovja v Ledenem morju. Švedske delavske strokovne organizacije ln švedska socialna demokratska stranka so Izdale letak, v katerem ostro obsojajo poskus švedske komunistične stranke za ustanovitev švedske ljudske fronte. Zupan velikega ameriškega me sta St. Lulsa, predsednik tamošnje trgovske zbornice ln nekaj ameriških letalskih Častnikov Jo Izgubilo živ ljenje, ko so treščili na tla z jadralnim letalom, ki jo padlo takoj, ko so ga odpeli z motornega letala, ki ga je vleklo. Prvi polk nove francoske vojske, sestavljen po določilih Nemčije ln Italije, so zaprisegli 'te dni. V tej vojski služijo sami prostovoljci. Oborožena bo z vsemi vrstami orožja razen z letalstvom ln topništvom. Za novega vrhovnega poveljnika ameriškega letalstva je bil Imenovan generalni major Giles. Kam pojde njegov prednik general Stratemoyer, ni znano. Nemški minister za gospodarsko pogodbe dr. Clodlus, je Imel v Budimpešti predavanje članom madžarsko-nemške trgovske zbornice ln je naznanil sklep novega trgovskega sporazuma med obema državama. Argentina ki zunanji minister Stornl Je odločno zanikal govorice, da bi Argentina mislila pretrgati diplomatske zvezo s katero koli tujo državo. in sposobni voditi boj proti Nemčiji prav do sadnjega diha ln zadnjega sredstva, ki ga Imamo pri roki. Ta položaj se ne bi spremenil, pa naj nastopi v Italiji kakršna koli druga vlada.« Glede navideznega zastoja v ofenzivi, ki je do njega prišlo pretekle dni, Je lord Cranborne dejal, da je bil vzrok počasnejšemu poteku nastopov na Siciliji ta, da so morali navoziti ojačenja, ki so bila takoj poslana na bojišče, oddih v letalski ofenzivi pa je nastal zaradi slabih vremenskih prilik, ne pa lz sočutja do kočljivega položaja Italijanske vlade. Plemenitost italijanskih vojakov ob požaru blizu Aten Atene, 4. avgusta, s. Pred dnevi je izbruhnil silen požar v smrekovem gozdu ob vznožju pentellškega griča nad Atenami. Ker jo bil nenavadno vroč dan, so močni plameni kmalu zajeli smolnati ln hudo vnetljivi les ter se naglo in nevarno širiti k raznim naseljem In k penteilškemu zdravilišču. Italijanske oblasti pa so takoj priskočile na pomoč in italijanski vojaški oddelki so se precej odpravili na kraj nevarnosti. Z nenavadno požrtvovalnostjo so reševali bolnike zdravilišča, ki bi sloer gotovo končali v plamenih. Spravili so na varno 90 bolnikov, ki so Jih po peklonski vročini prenašali na ramah voč kilometrov daleč. Vrh tega so rešili naprave, zdravniško Orodje ter bolniško blago tegn zdravilišča. Vsi listi hvalijo dokaz visokega duha požrtvovalnosti, samozataje ln človekoljubja italijanskih vojakov. Bolniki, ki so bili v zdravilišču ln so jih italijanski vojaki rešili, so v listu »Akropolla« izrekli toplo zahvalo poveljniku italijanske posadke v tem okraju. Švicarski odgovor na zavezniško noto Novo - politično - razdobje v sedanji vojni Berlin, 9. avgusta, s. Švicarski listi se sprašujejo, čigava bo obveljala alt angleška ali ruska, tor poudarjajo, da Je po štirih letih zagrizenega boja vojna prišla v razdobje, ko ne gre beseda samo topu. Nimajo samo generali velikega dela, ki ga Je treba opraviti, temveč Imajo kaj povedati tudi politiki. Italija je z zadnjimi dogodki zavzela zelo posebno stališče, v nasprotnikovem taboru pa vidimo Stalina, da zavzema vedno bolj osebno stališče, bolj ko se spopad bliža koncu. Sovjeti so samo po vrhu vezani na atlantsko karto, v resnici pa imajo Imperlallstlne cilje, ki Jih hočejo doseči v sodelovanju s komunizmom. Drugi listi v uredniških člankih razlagajo sklepe zadnje seje italijanske vlade ter pripominjajo, da je Badogllo velik vojak, ki misli priti lz vojne s pokonci glavo s tem, da bo ostal zvest dani besedi ter zahteval novih naporov od ljudstva, od tistega ljudstva, ki se Je prav zaradi vojne vse strnilo okoli vladarske rodbine. Bern, 7. avgusta, s. Švicarska vlada Je vzela na znanje besedilo spomenice, ki sta jo Švici Izročila angleški ln amoriškl poslanik ln k| se nanaša na pravico, dajati pribežališče političnim begunoem. Vlada je sestavila tudi besedilo za odgovor. Jasno je, da bo Švica svobodno uveljavljala svojo pra-vloo glede dajganja pribežališča in to v skladu z višjimi koristmi države. Velika parada portugalske vojske v Lizboni Lisbona, 3. avgusta, s. Včeraj Jo bila na Aveniji Svobode velika vojaška slovesnost, katere so se udeležili predsednik republike Carmona, predsednik vlade Salazar, člani vlade, vojaške ln civilne osebnosti ln vojaški atašeji vseh držav, ki so zastopane na Portugalskem. Slovesnosti se je udeležilo nad 10.000 mož vojske. Ljudje so se zlasti zanimali za moderna vojna sredstva ln za najnovejša motorizirana vozila. Poveljnik portugalske vojske je daroval častno sabljo generalu Carmonl, in sicer kot darilo častnikov ln podčastnikov portugalske vojsko. V svojem govoru je darovalec v imenu vseh zatrdil, da bo bo vsakdo pridružil vojski v primeru nevarnosti in potrebe obrambe ln se bo vojskoval pod svojim poveljnikom, da brani neprecenljive vrednote svobode ln neodvisnosti. Množica Je priredila navdušene manifestacije generalu Carmonl, državnemu poglavarju, ln Salazarju, predsedniku vlade. Določbe o zatemnitvi Visoki komisar za Ljubljausko pokrajino odreja z ozirom na svoje odrodbe z dne 6. junija 1942, št. 42 in 31. usaJa 1948 št. 58 ter spričo potrebe, da se določi nov urnik glede zatemnitve: Cl. 1. Začenši s ponedeljkom, 9. avgusta 1943, do novih odredb se morajo pravila o zatemnitvi upoštevati od 21.80 do 5.80. Čil. 2. Ostale odredbe, vsebovane v odloku 6. Junija 1941 št. 42 ostanejo nespremenjene. V Ljubljani, 7. avgusta 1943. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: GIUSEPPE LOMBBA6SA Stnui Z »SLOVENSKI DOMc, 'doe 9. avgusta 1945. štev. 179. •(».dS&sesS ^ r io. Ko so pod gradiščanskimi drevesi zamrle poslednje zakladnikovo besedo, ki jih je zaklical za bežečo kravarico, je ona že pritekla na gozdni travnik, ki je bil okrog in okiog zasajen z živo mejo iz samih smrok. Sele pri svojih mirno pasočih se kravah se je ustavila sredi travniške zžidelo ter se jozno pograjala: »Pa sem res preboječa, da som se prestrašila, in prenora, da som zbežala! — Zaklad bi bil moj, če bi se bila davi umila!« Brž je v svoje dlani nabrala s travnih bilk in z rožnatih bučk jutranje rose tor si z pjo orosila obraz. BBH Prvo birmovanje na Rakeku Včeraj je g. škof podelil zakrament sv. birme na Rakeku Ko se je mlada kravarica z roso nmila !n si obraz še obrisala s svojim predpasnikom, so je pogumno vrnila tja na skrivnostno Kotnikovo gradišče. Toda tam ni bilo več no grofičinega zakladnika ne njegove kadi, .v katero je prej bil ščinil zlatnike. .u|4ttto»tna je ugotovila bridko resnico: »Enkrat v življenju me je iskala Iti ISa-kalssjreča; ni, pa še tokrat je šla mimo mene I — Uboga pastirica pač neki ne sme biti bogata in srečna!« Žalostna se je vračala s praznega gradišču. lij ubij ana Koledar Ponedeljek, S. velikega srpana: Janez Vianej, spoznavalec; Bomau, mučenec: Peter Faber, spoznavalec. Duhovne vaj« ta dekleta bodo v Llch-tenturnu od 14. do 18. avgusta. Pričetek 14. avgusta ob 6. uri zvečer. — Prijavite se na: Predstojništvo Lichtcnturnovega zavoda v Ljubljani. Naznanila Rakek, 9. avgusta. Včerajšnja nedolja je bila za novo ra-koveko župnijo zgodovinski dan. V novi, šele pred tremi leti ustanovljeni župniji je bilo prvo birmovanje. Rakek so je za ta pomembni praznik vseh faranov pripravljal ves teden> tako da je včeraj zjutraj zares prisrčno sprejel v svoji sredi svojega nadpastirja, ki je prišel na Rakek, da podeli prvič v tej fari otrokom zakrament sv. birme. Rakek jo bil ves v slavnostnem razpoloženju in so pripravljal na sprejem nadpastirja škofa v n f Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski sporni ni i» prve svetovne vojne KOLEDAR BO NAJZANIMIVEJŠA KNJIGA TEGA LETA Naročite ga takoj! Zagotovo ga bodo dobili le prednaročniki! Župnim uradom in zastopnikom smo že razposlali potrebne tiskovine za naročanje koledarja. Kjer jih niste prejeli, piSite ponje! Ni minilo niti deset dni po tem dogodku, pa sem prišel v službo k državnemu odseku za radijsko oddajno in spre- I * jemno službo. V teh desetih dneh sem si bil malo opomogel od izčrpanosti, ki mi jo je prizadelo nekajdnevno bivanje i'v ječi in pa muke, s katerimi so me sku-4 šali sovjeti. # Zdaj sem bil pa gospod. Boljševiška <• vlada je verjela mojim trditvam in po-(1 datkom o važnih radijskih izumih ter mi dala urediti znanstveno delavnico in po-skuševalnico, ki bi je bil lahko vesel vsak učenjak, ne samo skromen vohun, kakor sem bil jaz, V tisti delavnici sem mislil, da se bo začelo moje pravo delo. Mesec dni sem l' si pomagal, kakor sem si mogel ter kar II dobro rinil svoje radijsko učenjaštvo, se < J delal skrivnostnega in važnega, tako da je kar šlo. Bil sem pa prepričan in sem trdno vedel, da bo moj položaj kar kmalu postal nevzdržen, zakaj prej ali slej bi moral svojim novim gospodarjem pokazati kaj od svojih izumov. To namreč niso bili ljudje, ki bi me držali in redili zastonj. Nikakor ne! Vedel sem celo, da še vedno nezaupljivo gledajo na moje delo in da bodo izkoristili prvo priliko, da bi me pograbili. Poleg vsega tega je pa prišel še nov . razlog, zaradi katerega se mi je zdelo i potrebno, da se svojih radijskih izumov i in pa tiste krasno urejene delavnice i čimprej znebim. V začetku sem. namreč ženirstvo.« 34} Četudi sem se še tako premagoval, da bi ostal miren in da se ne bi z ničimer i izdal, sem vendar čutil, kako mi je kri silovito udarila v glavo, zakaj vedel sem, da je konec koncev prišel odločilni tre-1 nutek, ki sem ga tako željno pričakoval, i Vedel sem, da bom zdaj res lahko začel si pravim delom, zaradi katerega so me po-i slali sem. mislil, da bom pri tem novem delu dobil kakih koristnih zvez, s pomočjo katerih bi lahko dosegel glavni cilj ter izpolnil nalogo, ki mi jo je dala moja vlada. Toda kmalu sem spoznal, da po tej poti ne pojde dalje, zakaj pri novem delu nisem spoznal prav nobenega človeka, ki bi mi utegnil biti za moj prvi cilj koristen. Začel sem misliti, kako bi se iz tega neprijetnega in nekoristnega položaja iz- I Štefan Barin je začel potiho: mazal, a nisem mogel najti nobene poti, „že nekaj časfl prestre2atno japonske ... ----------------------------- _ „ dokler nista prišla na pomoč naključje ra^{j6)ce brzojavke, ki se nam zde precej \ tolikšno vnemo zavzemal, da ga ne bi zaprli.« in sreča. Prav za prav ne bi mogel reči, zanimive SamQ ne'ka majhna težava je z J Vanče so je naslonil n« blazino, čeprav da je to bila zgolj sreča, temveč ima njimi ^ gaj ^ brzojavk ne \ nl bll prav „i6 utrujen, kakor Jo bilo vl- poglavitno zaslugo za to odsek Jattsu na moremo razvoz!ati in razumeti. Seveda J detI p0 njegovih gibih, ki so bili kor nekam višji generalštabiu šoli v Tokiu. Jattsu so gifr, ^ yse doslcj z japonskimi J prožni. je vrhovna vohunska us anova pn ja skrivnQ Uav0 nistno imeli po-J »m ker mu niste nadeli na roko lisic, nnnr rnm irrhntmt>m AAV0 1«TVI1 111 meni , .. « «• * _ 1 1 1 m .... deti. Hotel Je samega sobo prikazati bot žrtev zarote, njegov namen pa je bil doseči, da bi sum letel na koga drugega. Vedel som, da je prava Bilssova žrtev včeraj zjutraj morala Imeti možnost, natresti opija v kavo.« Heath Jo resno prikimal. »Tega tudi nl bilo težko razumeti. Vrli možakar jo hotel ustvariti prepričanje, da mu Je nekdo hotel zadati opija v kavo, n če bi človek, ki ga Je vzel na piko. dokazal, da nl mogel natresti tistega mamila v skodelico ... bi vsa zgradba vendar zletela v zrak... A poslušajte, gospod Vanče, čemu pa jo potem skušal pobegniti?« »Ta poskus boga je bil čisto dosleden z ozirom na vse tisto, kar se je dotlej zgodilo«. Jo pojasnjeval Vancc. »Cim smo nastopili proti temu, da bi Ultssa zaprli, jo postal zamišljen. Nestrpno jo namreč čakal, kdaj ga borno zgrabili. Ml pa smo sc odločno teinu uprli. V svoji spalnici je koval nov 'načrt. Kako naj bi nas znova pripravil do tega, da ga zapremo in mu damo na ta nafln priliko, d(i nas opozori na zaroto, k! jo jo bil Salvcter pripravil proti njemu? Odločil so j(), da bo poskusil pobegniti. Prepričan jo Ml, da bi ta njegov korak znova poživil sum proti njomu. Zato Je odšel z doma, dvignil v banki svoj denar, sc dal odpeljati v spromstvu nokega avtomobila s trga na železniško postajo, glasno vprašal, kdaj odhajajo vlaki v Montreal, nakar je ostal tam, da počaka na vlak... dobro pa sc je pri tem zavedal, da ga OulKojie budno spremlja z očmi. Ce bi bil res hotel pobegniti, ste labko prepričani, da ga GullfoyIo ne bi nikdar Izsledil. VI, Heath, sto ta Bllssov korak presodili po njegovem zunanjem videzu. Bojim se pa, da bi njegova neumna odstranitev rodila to, kar je on hotel, namreč da M ga prijeli. Zdaj vidite, zakaj sem se * ponskem vrhovnem poveljstvu in njem sebnih težav. Znaji smo brati tako, kakor 5 gospod narednik«. Jo nadaljeval, ,je moral spretnosti se je posrečilo, da je ustvarila da ^ ^ brzojavke oddane v navad- i narediti spet drug načrt. Moral si je za- celo v Moskvi okrog mene take okoli' ščine, ki so mi pomagale, da sem se rešil iz nevarnega položaja. * 6. novembra 1924 so me povabili, naj se zglasim v pisarni Štefana Barina. Takoj sem šel tja. Barim me je že čakal. Ostro me je pogledal s tistimi svojimi hud.imi, sprašujočimi očmi ter dejal: »Vi ste dober računar, poleg tega pa tudi temeljito poznate japonščino, kaj ne?« Skušal sem se mu nasmehniti ter odgovoril: »Kaj pa da! Kako da ne bi znal računati, saj sem iz Kiota ter sem študiral in- » brzojavke oddane v navad- i narediti spet drug načrt, nem, nezakrinkanem jeziku. Zdaj so pa a misliti novo nečastno dejanje proti Salvetru. težave, da si ne vemo pomagati...» J Uprizoril je žalolgro s tistim bodalom. Na- (Dalje.l i lašč jo poslal vprav Salvetra po tisto svojo beležnico, ki jo Je Imel v pisalni mizi, kjer i je j,|i0 spravljeno tudi bodalo...« »pa nožnica!« je vzkliknil Markham. »A, da, vprav ta nožnica naj 1)1 bila zanesljiv dokaz, da jo morilec Salvetcr. Ko je skril nožnico v Salvctrovo spalnico, nam je Bllss kar nekako prlšepetaval, da bomo pri Iskanju tega predmeta pač lahko ugotovili, kdo je zločinec. Tedaj ml je takoj šinilo v glavo, kjo bi utegnila biti nožnica ln sem spričo tega smatral za potrebno, da se Naročniki naj jih dvignejo v upravi, nam Hani o tem nekoliko zlaže...« našili listov. Ljudska tiskarna. ) (Dalje.)’ , t 1 QU0 VADIŠ« V 4 : roman v slikah VSE TRI IZDAJE tudi trdo vezana in najboljša, so na razpolago.