nsdetjls diyi ä®^ Holidijfi» PROSVETA Kapitalizem obsodil ameriške propast glasilo slovenske naeopne podporne jednote Ursdaiškt la upravalšM froatoHi mi «. Lmdate Am Offic «f PubUMtiMI MIT South LswnSsis Am TtUpkon«, SoekwsU «SM Vrednost kvašenega Industrij- ritega blaga narašča, vrednost izvoznih poljskih produktov pa pada. _ Washington, D. C. — Ako bo-deta republikanska in demokratična stranka tako podpirali in negovali razvoj kapitalističnega sistema z vsemi njegovimi zli, kot sta storili dozdaj, tedaj so ameriški farmarji1 obsojeni na pogin že v bližnji bodočnosti. To vidi in razume tudi Farmski narodni svet, ki ae bavi z načrtom za pojiod zapadnih farmarjev na konvencijo republikanske stranke v Kansas City-ju. Kapitalistični stranki sta omamljeni od zlata, ki se steka v blagajne peščice kapitalistov. Leta 1922 je bila vrednost izvoženih farmskih produktov $1,-916,000,000 ali 51 odstotkov in osem desetink odstotka od vrednosti vsega izvoženega blaga. Pet let kasneje, to je leta 1927, dasiravno se je vrednost izvo-' ženega blaga povišala od |3,-700,000 na 14,868,000,000, ali skoraj za eno tretjino, je bila vrednost skoraj za $8,000,000 nižja kot leta 1922. Vrednost izvoženih poljskih produktov je dosegla le 39 odstotkov in dve desetinki odstotka vrednosti vsega izvoženega blaga. Komaj v pet letih kspitalističnegs gospodarskega razvoja se je vrednost poljskih produktov znižala za več ko štiri in dvajset odstotkov od vrednosti vsegs blaga, ali skorsj za eno Četrtino. Kapitalistični gospodsrski sistem je tak, da se kapitalisti pulijo za zlato v tujih deželah, obenem pa ng^čsjp, tje poljske produkte skoraj zastonj. Kapitalizem se je rasvil v imperijalizem. Zato ameriški kapitalisti potrebujejo sirovine in naravna bogastva po nizki ceni. Tudi republika ne skrbi za svoje državljane enako, pokier je v nji za podlago gospodarstva kapitalistični sistem blagovne produkcije in distribucije. i Kajj« s projektom Maeole Shoalsa? Coolidge ga ni podpisal vetlral. niti Washlngton, D. C.—Deset dni Je preteklo, odkar je v kongresu »prejeta predloga za vladno obratovanje vodnih sil v Muscle Shoalsu bila predložena predsedniku Coolidgu v podpis ali veto. Coolidge pa ni predloge podpiral niti vetlral, temveč jo je enostavno pustil ležati, dokler ni potekel njegov čas. Pristaši administracije zdaj pravijo, da je predloga ubita s takozvanim "žtpnim vetom," nasprotno pa Pravi senator Norris, da je pred-'"ga postala zakon. Ustava se glasi, da vsaka predloga, katero predsednik ne podpiše ali ne vrne kongresu v desetih dneh, podane avtomatično zakon. Kratko Manko votli z vzhoda Izkoriščanje ribičev. Velika brezposelnost med pisarniškimi delavci in drugo. ^MW^EHdJE« NA fl^^H ZOIIODELA« SKI STRAHU Morilci obsojeni v dosmrtno ječo. Shcpherdsville, Ky. — Devet m<>Akih, ki so bili spoznsni kri-Vlrn umors Kate Browning, so Ml 7. t. m, obsojeni na dosmrtno ječo na tukajšnjem okrajnem sodišču. Moški so bili znani žganjeku-h* in butlegarjl in so storili ¡»mor iz maščevanja, ker jih je ""iwningova ovadila zveznim «'blestim radi kršitve prohibi-cije. Boston, Mass. Delavske razmere ribičev v državi Massachusetts so tako mizerne in mezde tako nizke, da je Delavska centralna unija opozorila nanje državno komisijo za življenske potrebščine. Ribiči zaslužijo na leto manj kot devet sto dolarjev, dasiravno morajo svoje življenje tvegati v viharnih časih na oceanu in pozimi prensšati izredno silno trplenje. Trust se je polastil ribiškega trga in ribiči morajo prodati, kar ujamejo, trustu, ki z visokimi cenami na to odere konzumente. Ako bo tukajšnja Delavska centralna unija odobrila načrt za nov delavski tempelj, tedaj bo mesto imelo delavski tempelj, ki bo stal milijon dolarjev. V njem bodo nastanjene delavske strokovne organizacije. Philadelphia, Pa. — Delavke za izdelovanje kovinskih odtis-kov so se organizirale. Milwaukee, Wis. — Komunisti odpro svojo predsedniško volilno kampanjo dne 10. junija v tukajšnjem mestu. Boston, Mass. — Bostonska centralna delavska unija se je soglasno izrekla, da soglaša z Drzayno delavsko federacijo v Kansasu, ki je odklonila vsako pomoč Rdečemu križu, ker je Rdeči kril odklonil pomoč ru da rak i m «kavk ar jem v Pennsylvania in Ohio. New York, N. Y. Ko je borzi-janska tvrdka Hornblower A Weeks dala oglas v dnevnik, da potrebuje pisarniško moč, se je priglasilo štiri sto prosilcev. Tvrdks jih je najela samo deset. U. 8. Shares korporacija je o-glašala, da potrebuje prodajalce za vrednostne papirje. Priglasilo se jih je dve sto, tvrdka pa jih je najela samo petnajst. Providence, R. I. — Svet tekstilnih delavcev v tem mestu je zaprosil pomoči do treh drugih delavski)! strokovnih organizacij, da se izvrši učinkovit protitlak proti propagandi za odpravo 48 ur dela v tednu. mrnmmmmmmmmmmmmmmm Prvi polet Iz taoriko v Avstralijo dovršen "Southern Croea" dospel v Bris-bene. Brisbene, Avetrelija, 8. jun. —Ameriško-avstralskl monoplan "Southern Cross" z avstralskima pilotama Kingsford-Smithom in Ulmom ter smeriškima navi-gatorjema in radlo-operaterje-ma Lyonom in Warnerjem, ki je včeraj zspustil Filijske oto-ke, je danes popoldne pristal v Brisbanu na avstralskih tleh. S tem je bil uspešno izvršen prvi transpacifični polet iz San Fran-cisce v Združenih državah v Av stralijo. Chieago—Martin Egan, 2214 'iallou St., je v četrtek umrl v HVst Subtarben bolnici redi po-*k"db. katere je dobil prejšnji ''«n. ko je padel s odra pri gradit poslopja na Speukling ave. tt Hir«h st. "Nobileve depeše" prihajajo dnevne. Chieago.—Listi dnevno objav Ijajo "radiodepeše." ki prihaja-jo v Ameriko a severnege teče ja kjer ee je izgubil italijenak zrakoplov "Italia." Zanimivo je to. da te "depeše" slišijo le ama terjl. Tako poročajo, da je ne Id amater Clyde Ataos v Altoo-ni. Pa., v četrtek prejel depešo, v kateri naznanja Noblle. da je "Italla" treščila ob goro In s« razbila. Živi so še vsi. le neka. je ranjenih, toda zeit* jih in lač ni so/ Tako depeše. Čudmi je to. da se je zrakoplov razbil, kljub temu lahko razpošilja de- Poročila glavnih odbornikov. — Proti združitvena reeoluclje sprejeta. — 'Enakopravnost* ostane glaailo. Indianapolis, Ind. — Nada- jevenje druge, odnosno tretje seje. Po čitanju imen glavnih odbornikov in delegatov ter drugih nujnih zadev, se pride do vprašanja, kaj je namen zbornice: ali se združenje popolnoma opusti, ali se počaka ugodnejše prilike. Sklenjeno je, da se počaka, da bo odsek za resolucije gotov in da se spiše resolucijo v ta namen. Nato se preide na poročilo glavnih odbornikov. Prvi poroča gl. predsednik Frank Somrak. Njegovo poročilo je bilo obširno in zanimivo ter z večina sprejeto. Sprejet je bil predlog, da se mu da zaupnica. Poročilo podpredsednika je kratko in »e vzame na znanje. Nato sledi poročilo gl. tajpika, ki je bilo ze-o obširno in najbolj zanimivo; iz njegovega poročila je razvidno, da* je obstoj Zveze trden in ugoden. V članstvu in financah smo dobro napredovali. Iz tega se vidi, da se je zadnja štiri leta dobro gospodarilo. Predlagano, da se tsjnity>vo poročilo* vssme ns znsnje in da se mu da zaupnica. Sprejeto aoglasno. Za tem pridejo še druga poročila ostalih odbornikov, ki so bila vsa vzeta na snanje. Nato sledi razprava o pravilih. Sprejetih je več važnih točk, med temi, da je vsako društvo, ki šteje 25 članov, u->ravičeno do enega delegata. Jruštvo, ki šteje sto članov, je upravičeno do dveh delegatov^a na vsakih nadaljnih dvesto Članov pa pride zopet po eden nude j ni delegat. Odeek za resolucije je predlo jMsfealhk' ki »»I» WW ., _ .. vsako vmešavanje z združitvijo do druge konvencije. In ta resolucija je bila z veČino sprejeta. To se pravi, da združenje bo prihodnja štiri leta pri naši 88-PZ popolnoma počivalo. Za zvezino glasilo je bilo z veliko večino odglaeovano, da o-stane sedanje glasilo "Enako pravnost." Ustanovilo se je še eno zavarovalnino, to je starostno alf onemoglo zavarovanje. V ta sklad bo Vsak član(ica) plačeval pet centov. In dobivali ali deležni bodo iz tega sklada sledeči: Kdor je v zvezi vsaj 1ft let in star najmanj 65 let in več, nezmožen dela in da nima nobenih življenskih sredstev. Torej vsak tak in taka je opravičen (na) do $20 mesečno. Izplačevanje iz tega sklada se bo pričelo, ko hitro se bo nsbrslo v ta sklad deset tisoč dolsrjev. In sprejelo se je Še več vsžnih točk n sprememb, ki jih ps ne morem tu nsvesti, ker ml čas ne dopušča. Sedaj se zbornica peča z najbolj perečim vprašanjem, in sicer z bolniško podporo in z bolniškimi skladi. Kot je pri vsaki drugi podporni organizaciji to težko vprašanje, tako je pri naši SSPZ, ker so Uke razmere. Zborovanje se vrši mirno in popolni harmoniji. Kot sedaj izgleda, bo zborovanje končano U v soboto. To se pravi, ako bo šlo vse nadaljnje delo tako gladko naprej, kot dosedaj. Iz naj daljnjega kraja, države Wash ington, je en delegat: potem sta dvs iz Butte, Mont. Vsi drugi bližje. Da Vam nisem poročal točno vsaki dan sproti, je krlvds, ker nlmsm časa, ne po dnevu in prav malo zvečer, ker Imam druge opravke. In drugo je, ker nisem prevllni poročevalec, ampak to storim Iz proste volje.—Anten Jenkovtrfi. Nove stranka' hI naj objemale delavce, fanfcar je in male blz-nismaae, dokler postojl kapitalistični aiatem. WaahIngton, D. C. — Izjave socialističnega, kongresnika Vic-tor L. Bergerja v kongresnem zapisniku z dne 4. junija povedo, kakšna naj bi bila tretja stranka vseh aaprednih elementov v Ameriki. Berger pravi: "Socialistična stranka je pri volji sodelovati z vsemi drugimi ^organizacijami in posamezniki, ki stremijo za Istimi cilji in nahteni, čeprav je njih vidik drugačen, ako so iskreni in resni f svojih željah zs človeško blagoStsnje ln nsrodni hspredek." Berger na to snslizirs zgodovino republikanske in demokratične stranke hi ju proglaša za moralno bankifctni v trenotku, ko se materijami napredek najbolj* hitro rasVlja in potrebuje konstruktivnega državljanstva v interesu ljudske msse. On ns-števa zgodovino socialističnih naprav sa človeško blagostanj«, ki jih je predUil on v minulih letih in v inteiisu ljudske msse zaključuje, da ja ves gospodar zid ln politični nspredek. ki je bil izvršen v mtnelih letih v tej deiell, socialističnega Izvora. On pokasujs, kakoini La Follettovs progresivne skbpins, odksr je prejela S,000*000 glasov za svo-jegs voditelja v letu 1H4. •tori la ničesar. Zato je treba Izvrši ti nove sVeze. V "Prepričan sem." pravi Ber- gtnv "ds Vmal* trtell novo politično strsnko, ki bo slonele na socialističnih, farmersklh la-boritih in naprednih željah, da skupaj nastopijo proti svtokra ciji denašnjega kapitalizma. Resnica je, da je kapitalizem v* liko močrtejši in boljše zavarovan, kot so bili sužnjedržci svoje dni. Ekonomska struja naše civilizacije, boljša izobrszbs mase In veČJs odporna sila preprostega ljudatva so faktorji, kateri premagajo ovire. To novo združenje mora bit pošteno, vztrajno In dati odpo-moč vsem ljudskim slojem. Zagovarjati mora naprave, ki od pravijo vzroke, ki povzročajo korupcijo. Odstraniti mora skušnjsvs zs korupcijo. Spraviti mora vse delo za blagostanje vseh pod kdntrolo vseh. Poizkusiti more uvesti zakons, k posamezniku omogočijo živet svobodnejše In popolnejša. 'Taka strsnka se ne sme samo Izredno brigstl zs delsvce v mestih ln fsrmarjs, ampak tud ze male biznismane, dokler pa-stoji sedanji gospodarski sistem Mmolial odgovoril ■ Jvgotlevaaski vladi Israša upanje na boljše prijateljske odnošaje. Ljubljaaekl občinakt odbor protestira prati aettunakemu paktu. Belgrad, 8. jun. — Mussollni je včeraj informiral jugoslovsn-ako vlado, da je prejel njeno protestno noto glede fašistov-skih izbruhov v Zadru in drugod iroti Jugoslovanom. Muaaollnl je sprejel spravni značaj note in izreka upanje, da zanaprej ne bo več izgredov in da bodo odnoša-jI med obema državama bolj prijateljski. * Medtem pa se pojavljajo sveše demonstracije v Jugoslaviji proti Italiji. Občinski odbor v LJubljani js sprejel reeolucijo, v kateri protestira proti napadom in insul-tom napram jugoslovanskim državljanom v Dalmaciji. Rssolu-cija tudi obsojs nettunske konvencije, ki dovoljujejo Italijanom posedovati zsmljo ns dbreš* ju Dalmacije. Nov potres v Koriat u. Atene, S. jun. —' Mesto Ko rint. ki se še nI dvignilo Iz razvalin vsled cele vrste pot resnih sunkov pred dobrim mesecem. Je včeraj utrpelo nov sunek. Mesto se je zibalo kakor barka na morju in podrlo se Je še ono t\> dovje. ki je stalo pokonci, ftko-da je ogromna. , 9 Tuet električno okrm Zaradi aajnovr jšega škandala je v temi glede posledic Waahlagton. D. C. — Pozor nost tiske se vedno bolj obrača na razkritja, ki povedo, da se Js skupine parlamentarnih za kullsnlkov vedno bolj trudila kontrolirati sparat za poduk ameriške mladine in ljudstva, kot je to dognala preiskave zvezne trgovske komisije pred nekaj tedni. Skupina parlamentarnih zakulisnlkov in trn Mtovaki magneti zdaj v New Yorku, jChk-agu In Plttsburghu vprašujejo drug drugega In pr tem prsmlšljujejo, kakšne bodo posledice tegs odkrltegs škandale. Kakšn« učinke povzroči to odkritje na učilUča. šolske svete in rmtnm državljanska društva v deželi. Healjr vrhovni odvetnik zvez-meddržavne trgovske kom- Polieijeki ikaadal Deklica, žrtev perverznega lor da, raskrikfgnilobo policijska-ga slstssm. London, I. jun.— Ne ssmo London, vsa Anglijs se zgrsša nad škandalom, v kateregs )s zapleteno načelstvo po vssm svetu znsne Scotland Yard policije In ki se sdsj pere pred london sklm sodiščem. Mlss Irene Savage je bila 7. maja 1.1. sretirsna v.JHyde parku v druflhl s plemičem Lso Mu neyjem, blvfim ponUncem 1 servstlvne stranke v parlamentu. Zasačena sta bila pri činu neke perverznosti. Prišla sta .pred policijsko sodišče In v nekaj dneh je bil lord Money oproščen. Nato je neki delavski poslanec isjsvil v zbornici, ds ss zs to zsdevo skriva velik škan dal policijske sleparija In bru talnostl. Višja oblast je bila prisiljena uvesti preiskavo In prišlo Je na dan, da Je policija držala deklico tri dni v zaporu in ves U čas je izvrševala ns nje Inkvizicijo "tretje vrste"; to * prsvl, ds Je bils mlss Savage mučena In terorislrana toliko časa, da Je podpisala izjsvo, v kateri Je rečeno, da Ja ons na vadna viečuga In lord Js nsdol žen. Ns temelju te Isjsvs Je bil Sir Money oproščen, Dekli ca zdaj Izjavlja, da je podpisa-la v napol nezavesti ln podpissla bi bila vse, samo da dobi mir. VELEPOROTA KONČALA H PREISKAVO. Na dvesto oaeb ha ehtešeai» kršitve prohihkljska peeteve. IMttaburgh. Pa^-Veioporots, ki je preiskavala zarote z ozi-rom na kršitev 18. amendmen-U, Je končala s svojim delom. Pričakuje se, da bo več kot dvesto oseb—politikašev, policajev, uradnikov in butlegerjev— obtoženih zarote ln kriliva pro-hlbicljske postave, tiii petsto prič je bilo zaslišanih tekom preiskave» ____ * NKHRECA NA KRIglftCU fteet oaeh ubitih. Peoria, IlU-Šeet oseb je bilo v četrtek ubitih, ko je osobnl vlak Big Four železnice treščil na križišču blizu Mackinew v avtomobil, v katerem so se vozili. GIBANJE POI-TERJEV SPALNIH VOZNESM Podvaett bodo aadnji koraki, da ee donsše aporasum bres stavke. |New York. N. Y. — Brstovščl-ns postreščekov spalnih vosov je odglasovsls s Izredno veliko veČino za ztsvko. Zs stavko je bilo oddanih 5,750 glasov, proti pa samo pst ln dvajset. Zdsj po-streščeki čakajo na sklep svoje organizacije. ' Pripravljeni so zastavkstl v trenotku, ko bo oddan klk ss stsvko. Splošni organlsstor A. Philip Randolph se js is Washingtons vrnil v Nsw York v drušbl komisarja Morrowa, člana zvezne-gs pogajalnega odbora, ds pro-glsda glssovrtlce in ss prsprlčs o isldu splošnsga glasovanju. Morrow ln štatistlčar organizacije postreščekov spalnih vos bosta preštele glasovs in pregledala glfsovnlcs. Unija isjavljs. da js vsČ kot polovica poštreš čekov ln postrošnic Pu^lmano-vlh spalnih voz glasovala z» stsvko. Vseh postreščekov In postrešnlc js 10,498. Po Watson-Parksrjsvsm ss-konu sa šslesnišks uslušbsncs nastane potreba v trenotku, ko uslužbenci odglesujejo u stav ko. V tem slučaju predsednik imenuje odbor sa Izravnavo spora. Stavka se ps mora odlcšltl sa trideset dni od dneva, ko js bila odrejena preiskava. V tem času pa sblra Pullman kompanljs stavkokSss na kolodvorih v New Yorku, Chicagu, Kansas Cityju in drugih niškth središčih, V N " streli/o skrbna stavlr ne pridsjo kkupsj » organiziranimi postreščeki. Ampak Bratovščina Ima svojs slmpstičarjs msd stavkokasl, mlade zsmor-sks delsvce, ki jih je Pullman kompanljs oajela v Norfolku, Atlantl, Birmlnghsmu in drugih Južnih mestih. Pullman kompanije ime tudi svojs vohuns, k vohunsrljo med organlsiranim postreščeki. Kompanlja je na« Jelš profesljonalnsgs stsvkokass A. R. MscDonalde, da bo vodi stavkokaško armado. BratovŠČIns Js obdršavala dne 6. junija 87 unljsklh shodov, na katsrih Js sporočila Isld splošne gs glasovsnjs o stavki. TI shodi so ss obdrtavsl! ns vašnlh železniški* križiščih, Poseben odbor, katerega člana sts organizator Randolph ln UJ nlk Uneaster In še pet postreščekov, bo vodil glbsnjs postreš čekov v teh vsžnih In rssnlh dnsh, NJemu js povsrjsna strategija unije* Imena poetrešče-kov, ki «o člani tage odbore, so tajna, 4s se kompanljs ne more maščevati nad njimi. Ena Je po-strežnlca. Od toge odbora je odvisno, kdaj se stavka odrsdi. Glsvni odvetnik unije Je Henry T. Hunt. KalMa pravi, da naajka krtka v rveklk neeHi liMivjrlHkl predsednik poroča, da kmetje nočejo predati šita. Moakva, 8. Jun. -Mihael Kali-nln, predsednik vseruskega oen-" tralnega isvrševalnega odbora, e včeraj v svojem govoru na vseruakl konferenci kmetsklh kooperativ odprto povedal, da meeta v Sovjetski uniji nimajo dovolj kruhe. Reksl je, da vladna kampanja sa nakup šlta od bogatih kmetov se nI obneela. Kulaki (premožni kmetje) skri-vajo žito In ga nočejo prodati. "Kaj to pomeni?" Je vprašal Kallnln. "Ali pomeni, da se vr* čamo nazaj T Nekateri Uudje sklepajo tako. AH moramo Iti nasaj 1 AH je naša taktike pravilna T Moranjo II sprsmsnlti našo taktiko In politiko? Po dsse-tlh letih vidimo, da delavci v industrijskih meetlh nimajo kruha, ln sposnatl moramo, da to ni posledica kake nesreče ali slaba stins. Na kmetih je dovolj kruha, v meetlh ga ni." Nato je KalTnin dejal: "Strinjamo ss vsi, da nismo šil naprej zato, da pojdsmo nasaj. Kfiso moramo rešiti na drugi nsčin." Kallnln js nadsljsval, da edina pot, po katsri pride Sovjetska Rusija na predvojno stopnjo v distribuciji kruha ia kma», lijakih pridelkov sploh, Ja, da se srednji sloji In rsvnl kmstjs organizirajo v kolektivnih enotah, katere pod pravilno upravo nadomestijo večje posestnike sem-Ije ln produclrsjo dovolj llpll ljudi Sovjetski unljs. Problem, ki ga Imajo sovjeti ns rokah, nI samo ta, kako dobiti šlta y mesta i Prsaseekl radikalni paslancl estaaeje v saporu. Pariz, I. Jun.—-Včeraj je bi otvorjen novi francoeki peria-ment. Ko je vlada podala svojo deklaracijo—Poincare je govoril največ o potrebi stabillzaci je franka—so komunisti predlagali, da se Izpuste iz Ječe vsi komunistični ln avtonomlstlčn( poslanci iz Alzecije, ki so bil! pred kratkim obsojeni radi velelzda-je. Ze predlog so glasovali tud socialisti, e bil je odklonjen s 427 gtaaovi proti 1SS. ne penije pe pripravije se nove udarce, ki bodo razkrili. I kako Je trust širil svoj vpliv šoli, časopisju in klubih aa jugu Kadar bo to končano, tedaj pa pride na vrsto Insullove ja v državo Maine. NI èM» ako se truatovci nič kaj dobro trust ne počatijo. Ponearsčen ateetat aa jepeaske ga prrml)rr )« Tokio, Jun,—Ko je premi-j er. iNUtrti Tanaka. danes zju traj> stopil ne žaleznlško postajo v Tok I ju. je neki človek v de-levski obleki skočil proti nJemu z bodalom v roki. Tanakeve ta» lesna straša je napadalce pri Jo-Ile, predno je mogel blisu. kmetje še vedno pridelujejo po starih, primitivnih metodah. • katerimi nI mofote priti nikamor. Potrshna ja torej moderna organlsaclja" poljedelstva. Napadalci nleo Tlsntainu. SaagaJ, 8. Jua^-BrzoJavks Is Ifukdens sporoča, da Js bil včeraj izvršen drugi napad na šiv-IJsnjs blvšsga peklagsksgs dlk-tatorsjs Cangtsollna, ki pa nI uapel. Podrobnosti niso znane. Poročilo omenja Is to, da sU bila dvs moška arstirana. Psklng, 8. jun—V Pskingu, ki Js že poln vojaštva jušnokl-tajskih srmad, js mir In red, ta-de silna konfuslja vlada v Tten-telnu. Nacionalisti šs niso dosegli tegs mesU In Mandšurcl ga šen iso IzprssnUI. Vsrok Js, ksr ni dovolj vlakov, Poražene mendžurske čete, ki so se usule Is Peklngs in drugih krajsv proti Tlentslnu, kjer drži edina še-leznica v Mandžurijo, ao popol-noma zaprle vse cesU ln ustavlis ves promet. w /,, f Voliva rešil mleUrij "Kelije"! Chieago.—Wlk>ur Olenn Vo-llva. papež svoje lastne cerkve v Zlon Cltyju, ki se js pravkar vrnil s potovanja po "rsvnsm svetu," ve nsUnčao kaj ss Js zgodilo s "Italijo" in njenim moštvom. V četrtek Je dejal, da je vsaka reševalna akcije zastonj, kajti Izgubljene tečajekc ekspedicije ne bodo nikdar našli. ker Je nI več na svetu. Noblle je šel predaleč—preke ro-be ploščatega sveta in je padel ven v vsem irski prostori—Taka je U reč. Rekordne teša aa (|J Madrid. 8. Jun. — Val teše, jmkršna še ne pomnijo v Si» nijl. je včeraj ualšll vea polja okrožju Guadalajara. Kmetje m letos ostali bris vsega. tv PROSVETA «iW<0 ILOTDIHK n UmiXA IbOflKUl NABOWI •tva v poatavodajnih zborih, tedaj bodo kapitalisti vprizo-rili punt In ne delamo ljudstvo. .V tem slučaju bo delavno xi tvo nastopilo proti kapitalistom kot vpornitom. To v tako razumljivo, kot da je enkrat ena le ena. Zgodovina Amerike nam pove, da ae je to ie enkrat zgodilo in sicer ob &m državljanske vojne. VpornDd niso bili v nih državah, ampak v južnih.—(Dalja prihodnjič.) TB08VBTA" A« THE ENLIGHTENM Z IZOBRAZBO DO ZMAGE AU Z ZMAGO DO IZOBRAZBE. Nikdar ie noben socialistični mislec ni trdil, da je "izobrazba edino in glavna i «deti o za izvojevanje zmage nad kapitalizmom.*9 Socialistični mialed ne uce o edinem In glavnem sredstvu, ki prinese zmago nad kapitalizmom, ampak govore o glavnih aredstvih aR pa o sredstvih, ki prinesejo zmago nad kapitalizmom in med ta sredstva veda spada tudi izobrazba.' Nihče ne more trditi, da izobrazba ni potrebna za izvojevanje socializma, In ¿e komunisti pravijo, da ni izobrazba potrebna za zmago nad kapitalizmom, tedaj to pomeni, da no komunisti za podaljšanje življenja kapitalizmu, pa ¿e to priznajo ali ne. To pomeni ie več ia aker to, da komimisti socializma sploh nt poznajo, kajti če bi ga poznali, bi vedeli, da je socializem brez izobrazbe strtih ljudskih delavnih plaflti nemogoč. 8orializem ne pomeni, da m doveika družba povrne nazaj na stopnico doveka, ko je živel ie a primitivnimi sredstvi in mn je služilo najprimitivnejie orodje v boju ta obstanek, ampak pomeni razvoj človeike družbe do one stopnice, da bodo stroji izdelovali vae potrebščine za flo-vcfto družbo, v kateri bodeta znanost in umetnost razviti do skrajnosti in v kateri bodo narodi med sabo tekmovali le ie za palmo kulture. Taka človeška družba se pa ne da ustvariti z nevednimi ljudmi, poaebno ne, ako ja izobrazba ljudstva odvisna od miloeti diktatorjev, kajti v interesu diktature je, da ljudstvo ostane neizobraženo, pa naj ae ta diktatura imenuje, kakor hoče. Vsake Volitve so boj, ki se ne vrii z gnojnimi vilami ali kosami, ampak boj duhov, zdrave doveike pameti proti ignorand in nevednosti, je boj politično organiziranega delavstva proti ljudaki sevedi, proti kapitalističnemu izkoriščanju, korupciji, nasilju, podkupovanju in drugim izrodkom kapitalizma Kako naj Ijudatvo deluje, da ae kapitalizmu odvzame izobraževalni aparat? To ae pa ne da napraviti s gnojnimi vilami, kosami, puikami in topovi, ampak z volilnim liatkom. V Ameriki voli ljudstvo iolski odbor, le malo )e občin, v katerih ima fupan pravico imenovati iolaki odbor in predložiti predlagance občinskemu svetu v potrdila Kjer so razmere take, je naloga aodalistov podučiti delavno Ijudatvo, da al osvoji občino, kajti z osvojen jem abčine bo ljudstvo postalo gospodar tudi čez izobraževalni aparat Komunistični člankar pravi: "Tada, ako kočemo prt-U do izobraževalnih eredztev, moramo poprej uničiti politično moč kapitalizma, odvzeti mn maramo moč, Id jo ima v obliki državnega stroja. da ae uniči In vpoatavi pro-letarska. Uničiti ee mora vpliv kapitalizma na geepedar skem polja in s tem v zvezi napofttičaese. To sekane da deeečl z enostavno propagando in kričanjem, pač pa a aš-«tematično revolucijoaarno izobrazbo, a sndflomnjtan v vaeh vsakdanjih bojih delavsimga razreda la kaafea s «ilaim rušenjem kapHaRzma. Za to nčimo delavaki razred, da je v prvi vrsti potrebno organizirati ae na gaapadar-«kem polja v obliki unij in istočaaao imeti svojo razredna politično stranko." Vse to so socialisti povedali in utemeljili že stokrat ali mogoče tisočkrat razumljvejie na eden ali drug način, preden so se sedanji komunistični preroki rodni, rasen besed: - ... in končno a nasilnim rušenjem kapitalizma," ki so navadna bedastoča, demagogična fraza, ki vleč* k večjem pri ljudeh, ki ne mislijo tako daleč, kot sega njih nos. Ako je moj ciUt odvzeti kapitalizmu njegovo politično moč s pomočjo delavaklh strokovnih organizacij in volilnega boja, in sem U cilj dosegel, zakaj bi kapKaRaem najino ruša, ko ga lahko odpravim legalnim potom? Ako je delavno Ijudatvo (ne aamo delavci v industriji, ampak delavci in farmarji) odvzelo politično moč poeedujočemn razredu na U način, da ima večino zastopnikov v državnih in občinskih poatavodajnih zborih, tedaj lahko delavno ljudstvo odpravi kapitali*tičnl gospodarski sistem letalnim potom in brsa vsakega nasilja. Ako se bodo kapi-taHsti ali posedujoči razred uprli t orožjem obetoječim zakonom, ki jih bodo uzakonili zastopniki delafRrfa tjud- rom pa dva aB M dal v tednu, dragi pa igrajo ~počRah Kakor je razvidno is dopisov v Usta Prasveta. se Imajo radarji zahvaliti -¿obrha" ddsv-%ium vod i t <-!><-m. vredni, da ae jih tako isecnaje. ker skrha samo za to. de ee ajam žepi polnijo. da ae stradajo in ne hodijo godi _ jem z veliko družino, ki še v delovnem času komaj izhajajo, kaj še v Atrajku. Vmes sope tudi tald. Id imajo zelo majhno ¿rutia* ali pa alt. Isstu je jo po dve moderni hiši. od katerih kot prejemajo naj potreb- __m »- — «. , 1, i i , --* —» nejsi Strajkarjl podpore ns ae» I eotaiki teh hiš tn brez družin ae pa tako nesramni in neprevidni, da se večkrat izražajo o revežih z veliko družino, iti. da zakaj si po niso prihranili, to oe je ie delalo? Po dragi strani pa taki nerednoži jadiknjejo in toži jo. da i rejo ie tega plečeti, kar pojedo, in da hi bOo treba kaj ukreniti, da bi ae njim tudi pomagalo? O jo j. kako so lačai reveži, da ee asmi sobi »milijo! Toda kljub temu, da ee jim zdi. da so lačni, pa hvalijo in povzdigujejo v deveta nehess delavske voditelje. od katerih je odvisno trpljenje štrajkarjev, češ. da tak voditelj ie ve. kaj dela. (Seveda ve, da je pri polni skledi bolje sedeti, kot pri prazni) Za voditelji ao pa tudi taki delavci, katerih mišljenje ee spreminja tja. kamor alutijo, ds jim kaj vtraV?*» v ¿ep, pe magari če Škodujejo ovojim sodelavcem. na zadnje pa še sami sebi. Delavd. kl vodoma in v svojo korist hvalijo olabe vodi telje ter grajajo dobre, eo*podobni Judežu Iškarjotu. ki jc izdal Kriata za trideset arebrni kov. Umevno pa je, da take vrste itdajalci ne izdaje jo ovojih eodelavcev za en sam bohlo-aaj; oni se ne zsvedajo sramota. Po mojem mnenju eo taki ljudje najnesramnejša bitja pod milim solncem. ki ne zaslutijo lepe beaede od poštenih ljudi. Tukaj smo imeli primarne volitve dne četrtega junija. Da ste videli, kako so 'lizike' šviga Is z napi ni! Celo take oo bile "bizi" ki drugače ne "ronajo". če se jim ne pokate dolar; kakor instrument, kl ne igra, dokler se no vae vanj ne vrte. • Zahvala In poročila. BstraR. Mleh. — Dolšnoet rtv veže. da se zahvslim občinstvu za veliko udeležbo na veselic Stovenskih tena in deklet v De trolto. kl je bila prirejena \ prid Slovenskemu narodnemu domu. Udeležba Je bila takt velika, da j«- bila dvorane pre majhna Uapeh je bil velik. Cl •tega dobička je bik» *667 in ne kaj eentov. Le tako naprej, pa bomo kmalu prišli do ovoje dvorane, k smo je tako potrebni kot jt vsak svojega doma. Zanimanj« je «ss dalje večje ia izgleda, da val Selimo imeti avoj Dom. v katerem bomo imeli val pravice, prirejati zabave, obdrtavati se-Je Itd. Kar eo tiče Slovenskega narodnega doma moramo biti vsi aldkni. Opustimo vos medaeboi ne šari nje. ne bodimo eebični is domišljavi, češ. kaj boš ti! Opu atimo to alabo laatnoet in aikdsr ne kritizlrajmo tistega, ki največ dela za atvar. Vsi imamo e. eai več, drugi manj. "« popom, nooeoen ne-zmotijo, kot je papeš v Rimu Tudi v političnem ia verakvm osira budimo tolerantneMi kaj U vsi itsk ne bomo nikdar eni* misli. Je pač tako. kot je d«»-jal ml kmM. kl je rastresot koli ovoje Nekateri verjamemo v proces evelncUe. jAragi ds je Reg čfc»ve ka Iz blata skupaj zaaazaL Te razlike ae ssaejo delati razdora med nami, T» naj ho briga vaer sasnika Sa skupno stvar je traka dela ia vse takšne privatne zadeve morajo vstraa. Prihodnji piknik se bo vršil (ako som prav infonnirans) dne 24. junija na vzhodni strani na Pnhkori fsrai tudi v priredili ga bodo ln takrat bo dott-nost nas lenak. da jim vrnemo z obiskom. Oadno pa bo izgledalo. ko bodo moški stregli nam ženske pn bodo morale piti ia tratati'. Nikar naj oe kdo ne smeji, kajti tako bo, pa nič drugače. Samo to je napačna se mi adi. ker je piknik tako oddaljen od nas, ki živimo na vzhodni «trs»:. Zadnje čase tukaj dožuje kar naprej ia je zimsko vreme. Kaj neki smo ae zamerili vremen-im bogovom, da nas tako topo? Ali smo predobri ali pre-b udobni? Pravijo, da kogar Bog ljubi, ga tepe. Clcvek bi aodii da naa ljubi, pa jaz ae takšne ljubezni nič ne veselim, ker škoduje sadju in polju. K. UjH gL odbora SNPJ. BL — Glavnim od- podporne jednote ee na tem mesto Is srca zahvaljujem sa pomoč. Id ao |ni jo poslali dne 25. maja. Prepričani ste lahko, da mi je bila voota v veliko pomoč v moji dolgi bolezni Vaše veli- kodušnosti ne bom nikdar pozaba. Obenem naj izrazim zahvalo tudi v imenu moje druii- Vaš bedni brat, ■ eka. član društva it 886 SNPJ. ftURBU ODPOTOVAL V CLEVELAND. Chicago. — Snoei (petek) je na brzojavno povabilo odpotoval g. A. Subelj. operni pevec ljubljanskega gledališča, v Cleveland, kjer nastopi pred ameriško zbrano avdijeneo, ki se zelo zanima a našega pevca. Pred odhodom ee je zglasil v uredništvu Proovete, ko nam je sporočil brzi odhod v metropolo. Subelj je ie pred tem par-krat pel Američanom naše lepe pesmi, ln sicer dne 28. maja v Int. institutu v Ctevelsndu. dne 25. maja v Bore j i, O., v tamkajšnjem konzervatoriju in dne 27. maja V kolegiju v Oberiinu. Povsod je nastogO v alovenski narodni noši in povsod je imel ve-iko udeležbo ter tel velik aplavz n bil prisiljen dati ankore. Našemu peveu-umetniku šeli-no obilo uspeha, tako med nami kot Američani! LISTNICA UREDNIŠTVA. West Park, a — J. K.— Poštni pečat na kuverti Vašega pisma ae «ta t>veUnd. Ohio. dne 21. maja ob dveh popoldne. To enači, ds je bilo vsako pojasnilo nepotrebno, da je pismo do-«pek> prepozno v uredništvo. Ako bi bUo pismo oddano 21. mala ob dveh popoldne in poslano v Chicago po zračni pošti, bi bilo prekaano sa izdajo dne 22. maja. kajti bila M te v stroju, ko bi pošta dostavila pismo uredni-Itvu. Pozdrav t Prve poéetke v Neméiji ope-ru» zadrutnih kongresih Zvese Deliterhfivih za- drug v JCainzu (1864) in v Stet tinu (1865). L. 1870 je Nem-éija ¿tels 8 stavbne zadruge. L. 1878 pa te 52. Nieo imela bog WR**» uepehov, ker oo bila 1) «rimt^k« doloéfla glede za-drug te zelo nerodna (veljsls je le neomejena zaveza!) In kfr 2) je bilo premale zadrutne zavesti; aa sploh je bfla tndi ta- gospodaraka kriza pre-cejèen vzrok neuspehov. Vzor oa. uspeh i v L 1887 usta-novUenega kopenhaikega delà stavbaega dniftva. so vzbudili v Neméiji "Flonsburger Arbeiterbauverein,** m njim L 1886 "Berliner ochaft" in veé enaidh. Lincoln. Neb. E — Governer Mclfullen je dobil poročilo o Severne Dskota, de se bo ne-potila karavana več sto avtov a farmarji v Kanase Citjr. kjer nameravajo vprlaarjati demonstracije sa farmarako zakonodajo tekom repubHhanake konvencije. Karavano bo vodil guverner Sortte o Severne Dskota. ki-pričakuje. da ae bodo karavani pri-draftiU tudi farmarji ia dragih idrtav. 0 Mmnj« stavbnih zadrsg dragsd in pri nit 4m* ML M|a l«tS v dejstvo 1928. Je; da je Nepobitno doslej v vsem kulturnem svetu stavbno zadružno gibanje vršilo Gagfach kulture In je tndi mogočno vplivalo aa zmanjšanje stanovaigske bede. — Stavbne zndrage eo za- . * - _ S^^^ dm. J^MAte cese z oeiovsnjfm ae aavno i 1888, ko so ustanavljati tudi zadruge z omejeno zaveso, je pa a hitrejši tempo V Ijanju stavbnih zadrug. Potem so silno vplivale na ta oj določbe nemške invalidi-tetne in starostne postave (tudi is i 1888), U je dovoljevala, da smejo stavbnim zadrugam prav znatne vsote kreditirati iz fondov starostnega in onemog-itnega »varovanja. V glavnem pa so delovale te zadruge z denarjem, ki so jim ga zaupali člani z hranilnimi vlogami Članov zadružnikov. Zidali hiše le svojim zadrugarjem. Država ze za nje in njih delo ni brigala, pa tudi občine ne. Le uvidevni podjetniki so semter-tja podpirali zadruge avojih na-tako: Siemens-Schuckert itd. V svetovni vojni eo stavbne zadruge silno pridobile na Članstvu in ugledu. V Nemčiji je bilo pred vojno 1. jsn. 1912 — 1178 stavbnih zadrug z 225,872 člani 1. svgusta i 191« pa že 1400 ki so do tedaj zgradile 18,100 več-drutinsldh najemnih hiš in 12.700 enodružinskih. L. 1928 pa je bilo v Nemčiji te 8884 stavbnih zadrug. Prav v. Nemčiji se je pokazalo, ds je zadružna misel prekrasno utelešena lahko prav v stavbnih zadrugah, ki morajo silno pomagati pojmovanju o skupnosti in bratovski medsebojni ljubezni V Nemčiji oe je po vojni pokazala možnost in potreba skupnega sodelovanja stavbnih zadrug — z občinami in državo. ■t Kannhelmu n. pr. je velele-po vrtno zadružno mesto uspeh skupnega dela občine in zadruge. Prav tako v Karizruhe, v Nuernbergu in drugod. N. pr. Zadružno vrtno mesto Stacken pri Spandau ae je ustanovilo po inlcijativi državnega tajnika Scheidta (na notranje) ie pred svetovno vojno. , Po vojni oo v Nemčiji precej zelo zidale tudi občine same, ali večina mest se je raje iaogafls riziku lastnih stavb in je praviloma raje poepeševala obče ko ristne stavbne zadruge ter jih je raje na rasne načine izdatno podpirala, tako moralno kot materijah». Poleg atavbnih zadrug eo v Nemčiji še ustanovili radi financiranja stavbnega gibanja tzv. Wohnnngsf0rsorge - Ceoaell-achaften. Id ao ee sdruiile v po-dražbam oo dajale MLaadaepo pomislil, da utegnemo Jiti le mi glavni krivci gledališ-W krize. Vse je proti Kregarju, s tem hočejo zakriti pravi iz- br. Kregar je sicer pristaš radi-"l** franke, al^ da osvetlim to na*o breznačelno javnost, toznačelno politiko demokratov '« kleflkalcev, zato toliko pišem 0 Kregarju Krize ne bo rešil Kregar, niti * I*olia Delak. Rešiti jo more le J»*top Slovencev v Beogradu, J» morajo sa slovensko gledali-{* v Ljubljani iztirjsti prsvico, «fnu pristoja. Nič več ni treba, ■»Jti to I>o povsem dovolj. Beo- nas zaničuje, Beograd nam * "Kodi, klerikalci pa, ki jim je vlade, delajo pri Um •"«o hinavstvo. V Ljubljani J»jejo proti krizi, proti Kregar-• v I P ogradu pa glasujejo za j^kcijo slovenskega gledallš- T" je krizs in ničeaer druge- Velik 99¡m lv€égr ^ ^ J«- izbruhnil v Puglu velik ' ar- ''-»gorela so Tomažu Goi-^J« 'n Konradu Ramšaku vsa J'i^iarska imlopja. Zlasti he-1 £ prizadel Tomaž Bolear, ki *zelo lepo urejeno goepo-r*tv«> »n ki mu niso pogoreli gozdovi, temveč tudi r.'ipoderskl stroji. POLOŽAJ V BEOGRADU. Beograd, sredi maja. Človek bi pričakoval, da se bo s vstopom slovenskih klerikalcev v beograjsko vlado marsikaj izpremenilo, zlasti zato, ker ao klerikalci doma v Sloveniji tako sveto obljubljali, kaj da bodo vse naredili. Ali od vsega f?*» 80 08tale le in ob- ljube. — Beograd je nadaljeval neumorno svoje pogubno delo z« prečansko prebivalstvo. Sedanja Vukičevičeva vlada je Uka vlada, kakršne so vse balkanske in jugoslovanske vlade. So tipični, predstavitelji sistema Glavnjače. Čeprav imamo v tej vladi samega katoliškega duhovnika, slovenskega kleri- di, vendar ae v notranji politiki ni dosti bistvenega izpremenilo, zlasti ne v korist delovnega ljudstva, teror je osUl isti, manire iste.. Praznik prvega maja se je moral praznovati v dvoranah. Javnih obhodov ni bilo. Ali vendar policijski-notranji minister je bil dr. Korošec. Popolnoma vseeno, ali Korošec, ali Pribičevič, Radič ali — general. Vsi so enaki, vsi za meščanstvo, proti interesom delovnega ljud-stva. Prej še, ko so bili klerikalci v opoziciji, so vpili, da so proti zakonu o zaščiti države. Tedaj so njihove besede izzvenele Uko revolucionarno, da bi človek mislil: To so brezdvoma boljše-viki. — Sicer se nismo dosti zmotili, kajti pokazali so, da so boljše-viki, ali bolševiki meščanskega kalibra. Narodna skupščina v Beogra? du je malo zaposlena. Zakaj neki. Saj ni v interesu meščanstva, da se dosti razpravlja. Sicer , pa je mogoče vse, todi razpravljati. Meščanski politiki na vse mogoče načine rešujejo gospodarsko krizo, ki utegne, Če bo šlo Uko dalje, razmajati socijalno strukturo jugoslovanskih narodov. Ali vsi ti ideologi, razpravljaš!, referenti, opozicije, kakor tudi vlade, o-stanejo sami pri besedah. Na izpeljavo svojih načrtov pa nihče resno ne «misli. Edini delavski, socijalistični poslanec Petejan se na vso moč trudi, da bi v parlamentu uspel. Povsod se oglaša, povsod kritizira. Pa je Vendar vse, kakor bob v steno. V parlament bo morala priti močnejša grupa so-cijalistov. Petejanova beseda v beograjskem parlamentu je samo — glas vpijočega v puščavi in nič več... V nerodni skupščini pa je zadnje čase precej hud tudi Stjepan Radič Ur njegov oproda — Svetozar Pribičevič. Vpijeta, da je grdo. Tudi sUpeU se, če trebs. Ps je to ironije. Včasih, ko sU sedele sama v vladi, je bilo isto, kakor je danes, ko so klerikalci. Nikomur ni prišlo na misel, da bi Jugoslovanom dal vsaj eno državljansko pravico, da bi zagotovil svobodo govora, svobodo združevanja, osebno svobodo... Sicer se že nekaj čieti. Toda čisto bo morda šele čez desetletja, Ukrat ko bodo ljudje prišli do pravega spoznanja, ko bodo v socijalizmu videli rešitev človeštva. Krvav konec mlejeke veeell ce. Po mnogih slovenskih krajih je prastar običaj, da fantje meseca maja posUvljajo visoka okrašena drevesa. Uko zvane mlaje, ter pri tem vneto tekmu jejo med seboj. PosUvljanje mlaja se navadno sveže z naglo improviziranimi veselicami, kjer se seveda dosti pije. Tako so nedeljo 20. maja na Plitvičkem vrhu pri Gornji Radgoni posUv-Ijali mlaj ter so se k Uj sloves-noati zbrali tudi fantje iz so-»ednj* vasi. Po mlaju je bilo precej pijače, zaradi pijače prepira in končno krvav pretep, ki je končal tako, da je neki RaV-tarjev fant ustrettl nekega Antona Kranjca, ki je Ukoj izdih nil. Drugi fantje pa so planili po storilčevem bratu ter ga s miži tako obdelali, da bo težko pri življenju. Nova smrtna obsodba v Novem mestu. Josip Perše iz Ra-denc je bil 28. maja pred novomeško poroto obsojen v smrt na vešalih radi umora svojega o-čeU. — Vinko Možina h Spodnjega Lakenca pri Mokronogu, ki je umoril in oropal Antona in Ano Moharjevo v Spodnjem Gr-čevju nad Sv. Petrom pri Novem mestu, je bil obsojen na sedem let težke ječe. — Marija Rade-tova iz Predgrada, ki je bila obtožena, da je kot poštarica v Starem trgu pri Poljanah odpirala pisma iz Amerike in jemala iz njih dolarje, je bila oproščena. — V smrt obsojena roparska morilca Slapšak in Skomina, ki bi imela biti obešena v Novem mestu te dni, je kralj po-milostil na dosmrtno ječo. Električni tok ubil zidarja. 25. maja se je v St. Uju nad Mariborom po nesrečnem naključju smrtno ponesrečil pri delu 27-letni Josip Breznik iz Sv. Jakoba. Bil je zaposlen pri popravljanju hiše gostilničarja in poštarja Sviligoja v St. Ilju. SU1 je na zidarskem odru in pleskal. Pred delom so ga še opozarjali, naj pazi, da se ne dotakne električne žice. Nesrečni delavec pa je na to opozorilo pozabil; prijel je za Žico, kar je bilo zanj uso-depolno. Nezavesten je zgrmel z odra. Tovariši, ki so mu priskočili na pomoč in električno Žico prerezali, mu niso mogli več pomagati. Bil je mrtev. reka. V Smartnem ^pri" Lltiji*bf se imela vršiti 20. maja poroka nekega kmečkega para iz bližnjih hribov. Pa sU prišla ženin in nevesta, ki sU se v družbi svatov z izdatnimi požirki o-krepčala za opasno pot, v tako navdušenem stanju pred olUr, da ju duhovnik ni hoUl poročiti, dokler se vsa čestiU družba, predvsem pa ženin in nevesU. ne iztrezneU. Svatovski sprevod se je moral nato obrniti ispred olUrja, kamor so se povrnili še le, ko do si razgrete živce ohladili a pomočjo črnih kav in svežega sraka. Dogodek je zelo značilen za naše razmere. Roparski umor. Iz Ptujs poročajo, da je vse prebivalce v Svetinclh in pri Sv. Urbanu presenetila vest, da leži posestnik in kofijeredec Jakob Zfojfer ubit na poti iz svojega vinograda. Kakor so poizvedovanja dognala, sU gs ubils njegova hlapca Ludvik Breg in Karo! Čutar, ki sta ga tudi oropala. E-den izmed njiju se je namreč zanimal za njegovo hčerko, čemer pa se je pokojni Jakob Zlajfer protlvil, nakar sU sklenila, da gn ubijeU. Svoj namen sU izvršila v noči dne -25. maja, ter Zlaj-ferju oropala tudi znesek 6000 Din. Oba morilca sU že v zaporu. Smrtna kesa. V Ljubljani je nenadoma umrl Franc Barle, sUrosU Ju gosi. gasilske zveze in častni član ljubljanskega Prostovoljnega gasilskega društva. —V Dobrunjah je umrl poaest-nik Martin Keržin, vulgo Jaklič. —V Zabnicl je umrl posestnik in gostilničar Jožef Oblak. Vieoka staroat. Na Vrhniki je v visoki starosti 96 let umrl Simen Grampovčnik, ki se je še pod maršalom Radeckim udeležil vojne v Italiji in je rad pripovedoval o burnih dogodkih onih davno preUklih let. Cekini povsod pomagajo. Ko so maršalu de la Ferte sporočili, da bl radi govorili z njim zastopniki židovske verske občine, je vzkliknil: / — Da se mi prikažejo pred oči, ti lopovi, ki so križali našega od rešen ika. _Toda, gospod maršal. Židi prinašajo 4000 cekinov. — Potem Ukem jih pa le privadite. Odrešenlka so sicer kri-tali, toda ne smemo jim zameriti, saj niso vedeli, kdo je. o SkrtaMtt t vteki poHti-Id gM* MJatga nMi Ameriški d rta val Ujnik čaka. poslanik kitajske nacijoaali. stične vlade pa tudi. Washington, D. C—C. C. Vu. bivši major v Kantonu na KiUj-skem in bivši poslanik naking-ske vlade, sprejme skoraj vsak dan procesijo ljudi v Wardma-novem hotelu, kjer ima svoj glasni stan v Waahingtonu. Z mehkimi besedami toži, zakaj ameriška vlada ni izpolnila svoje obljube, ki jo je dala leta 1922 v waahlngtonski pogodbi devet sil gledfe kiUjske neodvisnosti in suvereniUte. Medtem ko je Cangtsolin s svojimi mandžuraklmi silami na begu iz severnega KiUja, so nacionalistične sile postale gospodar v Pekingu In Tientsinu. Zato je tudi dr. Vu zelo važna oseba. On je neoficijelni kiUjski poslanik za Washington. Mogoče že jutri ali pojutrajšnjem zahteva priznanje kiUjskega poslanika. Obiskal je tajnika Kellogga in zdi se, da sta se oba oprijela politike čakanja. Kellogg čaka, da med nacijonalisti zopet izbruhnejo domači prepiri v Nankingu in da Uko dobi izgovor, da odloži zopet prisnanje nankingške vlade. Vu čaka, da se prepriča, kako daleč se mora razviti kitajski bojkot japonskega blaga, preden bo Amerika sugestirala Japonski, da krši kiUjsko suverenost v Mandžuriji. Vuju se ne zdaj ne zdi izredno važno priznanje nankingške vlade, ampak zanj je veliko bolj važno, kaj državni department poreče glede Mandžurije. CAPONE PODPIRAL THOMP SON A. V kampanjski sklad sa izvolitev Thompaona je priepeval večjo veoto denarja. £>vo poglavje v iranega zločin Chicago, poročilu stvs", ki gs je izdala Iliinoiska assoalaclja 9a kriminalno justi co, vsebuje obdolžlUv, ds je Al Cspone prispevni večjo vsoto de nsrjs v kampanjaki sklad, ko je Thompson kandidiral za župana pri zadnjih županskih volitvah. Pozneje, pravi poročilo, je policija izgnala Copona iz mesU in kmalu za Um so bile vržene bombe v sUnovanja nekaterih mestnih oradnikov. Poročilo resumlra karijero Mont Tennesa, ki je bil načplnlk igralskega in podzemeljskega sindikata, in Johnny Torria, njegovega pobočnika, ki se je pa pozneje poprijel butlegarstva. Doba župana Deverja in policijskega načelnike CoUinsa, ko je bilo vprizorjenih per navalov na kri mlnalne karakUrje, je znana 1 podzemeljskih krogih kot sprememba, ki je prinesla grafUnje Iz rok politikašev v roke policije, v bistvu pe ni bilo nikake is premembe. Poročila zaključujejo, da je treba opustiti neefektivne metode mestne administracije proti zločinskim organizacijam, kete re sploh niso dosedsj dosegle ni-kakih uspehov. Uvesti se bodo moral« nov« taktike, da se pride v okom komplicirani situaciji. Mnogoženstvo. _ Rad bi se oženil z duhovitim, nežnim, naobraŽenim, skromnim, varčnim, dobro vzgojenim dekletom-- _ Ne pozabi, dragi moj, da je mnogoienatvo prepovedano. • •Tujec: "Ali je U kraj dober ts revmatizem?" Vaščan: "O. dober, Jas aem ga tu dobil." Vojna prati sločlnom v Det rot tu Détroit, Mieh.—V meatu se je orgsnizirsU komisijs. ki bo pomagala policiji In zveznim av toritetam v vojni preti zločin skim elementom. V pretečenlh šestih mesecih je bilo Izvršenih šest umorov, več ropov in dru-gih zločinov, policija pa dosedaj še ni našla kriveev. Policijski načelnik William P. Rutladge se strinjs z novo or-gsntsacijo. poaebno ker je U izjavila, da se ae bo vtikala v politiko. Agilen trgovski potnik kupcu: Rad bi vam prodal stroj, ki beleži avtomatično vse kar Iz-guMte, kupite, dobite In-- — Hvala lepa. Uj stroj 2e Imam, odgovori — Kaj ni megoM Kako se pa imenuje? — Moje žena. NAMOČITE m KNJIGO -AMWMK1 9LÜTWNCL" M, Zoičenko: Kaka aa la nsas is js evaoRvviv ziljabil v iriakkratki Jas, bratje moji, ne ljubim ženak, ki nosijo klobuke. Zakaj tenska, ki nosi klobuk ali pajče-vinaate nogavice ali ima na rokah mopaa ali zlat zob, je ari-stokratka in ona same ni popolna ženaka. In v svojem času sem seveda tudi jas hodil za neko aristo-kratko. Sprehajal sem se t njo in v teater sem jo vodil. In v teatru se je tudi to zgodilo. V njem mi je razodela svojo ideologijo o vsem, kar jo obdaja. Srečal sem jo doma na dvorišču. Na zborovanju. Gfcdam. Pred mano stoji gospa. Imela je nogavice in zlat sob. Odkod, meščanka. — vprašam. Iz katere številke? Jaz, Iz sedme, odgovori. Obiskal vas bom, jI rečem. Na mah me strašno pogleda. In šel sem k njej v 7. številko. Zgodilo ae je, da sem prišel kot oficlelna oseba pregledovat vodovod. v Kako pri vas, meščsnka, z vodovodom? Deluje? Ds, deluje — odgovori. Zsvils se je v plašč, ostro gledala z očmi in v ustih se je ble-stel zob. PohSjsI sem k njej en mesec in nsvsdil sem se. Intim-neje svs se «rlčels pogovarjati. — Sedaj vodovod dobro deluje, hvala vam, Semen Semenovlč.— Clm dalje, tem bolje je šlo. Začele svs hoditi ns sprehod po ultesh. Ko sem vstopil ns ulico, mi je velela, naj jo primem pod pazduho. Prijel sem jo torej pod pazduho ln vlekel sem jo kot ščuko. In kaj bi jI govoril nisem vedel, s še posebno — vpri čo ljudi. No in enkrst mi ons reče: "Zsksj me vodlU Semen Semenovlč semo po uliesh? VI bl me morsll kot prsvl ksvslir peljati n. pr. v gledališče... Lahko, odgovorim. Naslednji dan aem takoj Šel Iskat vstopnice za opero. Eno sem dobil Mm, a drugo ml je odstopil tovariš Vaško. Na vstopnici nisem pogledal, a bili sU različni. Mojs — se dež v parterju, Vsskovs — pa gori ns gsleriji. In Šls svs v opero. Ons je sedls ns prostor v parterju, jaz na Vaskov prostor na galeriji. Na galeriji sem prav sla bo videl. Le nagnil sem se več Ifrat čez galerijo, da bl videl —-njo — v parterju.,, Dolgočasil ssm se In dolgoča sil. Zato sem šel na hodnik. Ns hodniku pa vidim tudi njo, ko se sprehaja. ZdravstvuJU, rečem. ZdravstvujU! Zanima me, alf deluje sedaj vodovod? pravim ponižno. Ne vem, odgovori. In sama odide v buffet. Stopam za njo. Ona hodi po buffc tu In ogleduj« po mizah, ki so obložene. Tam Je ena miza In na njej so pasUU. — Jas poznam Ukc gosi, take neotessne buržuje. Hodim krog nje In predlsgsm: "Ce vsm je drsgo, poku site eno nsšteto. Bom že Jss plačal." Merci, — reče in atopi ponosno k pladnju, vzame pašteto s smetano in Je. Meni Je tedaj bilo, da bi se jokal. — Težko mi je bilo za denar. Mirno Je jedla pašteto s smetano in jas sem nemirno ril po žepu in z roko pretUval, Ipliko denarja Imam. Ona j« medtem pojedla prvo pašteto In — vzela je drugo Vzdihnil sem, ker J« bilo težko, a sem še vedno molčal. Koliko ml bo požrla U buržujsks sramežljivost! J^po j« biti ka-valir, a ne pri denarju! — Hotel sem se splaziti krog nje kakor petelin, a ona se ml smeje in mi deta komplimente. Premaga m« in račem: Ca» Je, da gresU sedet v teeter. Zvonilo bo Ukoj, Ne, mi odgovori in — el Izbore trat Jo pašteto a smeUno. Ze nervozen pravim nemirno: Kaj ni to preveč ne tašče? Vsm mor« toliko škoditi. Ne, sem vajena, mi reče mir-nodušno In si vzg*i« — četrti» pašteto s smeUno. Tadej mi udari kri v glavo. Den I nazaj!, rečem. Ona m prestraši. Odpre uata in sablasti m zlat sob. Slovaški NirodM IKK IT, v eas glavni sta* sery.ee sa iawndalk avs, chicaco. ilunocs Isvrševslnl odbor t UNUTNl OMSK t m Calakari »Ipnkilril šairtt TMS, B. P. Bl * Pa.i st tap* mm Novaki----------- il «k Msasjalk Jaka fsgrkhi m i «pravite*] glaaOa PtMp tieüasi vrkoval aáravalk Ar. P, I. Kara, SC Ctefc Ava* CWvaiaaS. Okte. GOarODASSKI ods Kg i seifet SUliišiSi. SM S. T4lk tK I1M & Crowfstd Ara, Cklssga, Oil Jsssb nj Ava. ' . Ohlei Prask Mit a. SMS» «14 W. Hay ai* Bm SS, MnkMa Taay M»egel B. P. IX M«, t, l*«sUa ONe« HL| Praak PeSteJ. Bm SU Park BIH. Aatea Aafcv. Bas 114, OraaCSaat. BOLNlAgl OMBKi OBBBDNJB OKBOftJBi Uvraas Oeašlšsk, SSSI-SS le. Laeadels Ara, m. TSBODNO OKBOtrSt Issssh Ma, B. P. D. S, Bas tli. Vast N< Fe.» Aatea Akra* 11SS B. Tttk St-, Cir SAPADNO OEBOÉJBt Jassfc Bakfc, B. S. S, 'S*«*." B W. SB St* GMeag«, B,| Ara« Cimbal, Oktet IB.) Združitveni odbori ■mi Aagast MM Bs. Caftea Perk Ara, CMtes«, UU Pttev i VBA RHU, M ss S. If. P. I, Mil-is Sa Uwaésla A«*, ttla», IB. ?BB lADSTB BOUfllKB PODPOBB BS MABLOTBi Ura a. N. P. f. SUT-IS la. Lswalsla Ara, CMasg^ IU. IKBNABNB POftlUATTB DI 0TTABI, M es te Masle rabls m assiérai Tajmitra B. 19. P. Ii, Ava, €Hmi«> BL vas BAOBfB ▼ STBH S BLAOAJNlASIMl POBU se i Mis BHlra B. M, P. I, ISU-M Sa. Iseadsh Ara, ■mMS le 114 W. Baf BL, aarlasAsM. OL ▼si «sfM Is è«sl spisL assasaBa, sftedL «ratefem la splsk ras, ha» &v srasl s ik*B Masla ml se psIBIs as asstoti "PBOiTBfA," T-M Bs. Lswedsls Ara, ChUas*. A Za vraga, daj nazaj! ji pravim. Položila je nazaj in rekel aem prodajalki: Koliko — za tri použiU pašte-U? A prodajalka ae drži indi; ferentno ter naju gleda. Zs štiri komsde. — Kaj za štiri, ogorčeno vzkliknem. Saj je četrti na pladnju. Ne. Čeprav je na pladnju, na nJem se vendsr posnsjo «tritiski palea. Kaj odtlskl palea. To Je vaša smašna fantasija, odvrnem jezen. Prodajalka ae drži še vedno indi ferentno. Končno ps ae prično ubirati Že ljudje. Eni pravijo: Odtisk se pozna. Drugi odtlsk zanikujejo. — Medtem sem preobrnil vso svoje žepe. Napol sem se branil plačati in ljudje so se smejali. Toda pri vsem tem, m«nl ni bilo smešno. Z muko sem nabral denar i>o žepu In naštel prodajalki za štiri pašUU s smeU-no. Nato sem se obrnil k moji dsmi in j! velel: Pojejte! Je plačano, A moja dama, stoji vsa sme-duna in drži v rokah pašteto. PosUnem zo|>et nervozen. Kaj noč« j«ati tega, kar aem plačal? A? — • Daj sem pašteto! Jo bom pojedel Jaz. . In povžll sem s slastjo četrti kos In z mojim denarjem plačano pašteto, — Nato sva odšla. Kedla v UaUr, gledala opero do konca in odšla domov. Doma pa mi reče: Dovolj svinjarije s vaše Areni. Kdor nima denarja, U naj ne hodi s -» damami! Tako ml j? bilo dovolj. Neksj aem Ji še rekel, ps aem odšel, (»s n« zato. ker morabltl nimam d«-narja, nego zato. ker aem videl, da je bolj« Ulo. , (M tedaj sva se tudi razšla. Nič več nisem hodil vpraševat, kako J« kaj s vodovodom in č« še deluj«. Me to ne briga več. Zadovoljen pa aem le. da a« niaem vdal — ariatokratkl... Pravel ñ. A. T. "Oče. all je r«a, ds raKka uš«-aa značljo vellkodušnoat?M "Da, v«likodušn tistih par beltftv vet na aeeec? Poeta- Tiskarna S SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila sa veselice in shode, vratmee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih vodstvo tiskarni apelira na članstvo s.n.p.j., da tiskovine naroča v svoji tiskarni Cant smerna, unjjsko delo prve vrste. Vsa pojssnftsrisfr vodstvo tiskan* V prvi polovici meseca februarja profesorske konference nimajo konca. Vrste ss dan sa dnem. premlevajo ae vzgojna prošenja, tikajoča ss mladih ljudi, katerih bodočnost je kljub prorokovanju modrih vzgojiteljev zavita v ne prod i r ne megle zagonetne bodočnootl. Pravnik prlaoetvuje, gleda, poaluSa. beleži in apet poaluša. Nocoj bi rad te nekaj kupU. če al prepozno. Trgovine so odprte do Šeetih In zdaj je pelšestih. Ravnatelj ravnokar naznanja konec. Hitro je treba k obašalu, obleči aukajo, pokriti klobuk in ee posloviti Toda ravnatelj prfhaje naravnost k njemu. — Praslm vas. pravi blagovolite sa tre-notek v mojo plaarno. Imam govoriti s vsmi. Piaama je tik zborovalnlee. Ravnatelj Prižge luč. zapre vrata ia stepi sa avojo mko. Deano roko dvigne in prime s kazalcem In talcem levi hener «vojih očaL S levice pokaže ga ateriaaki črni atol ------ (Da* prikedaJM.) ____. . S. N. P. J. PRINTERY