43. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. februvarja 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje 'in praznike, ter velja po posti prej eni an za avstro-ogrske dežele za vse leto K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna§a poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se ozmanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Kranjsko ljudsko šolstvo. n. Statistična centralna komisija na Dunaju je izdala leta 1895. v I. se-šitku XLII. zvezka dela „Oesterreichi-sche Statistik" pregled stroškov za javno šolstvo ua podlagi poizvedovanj leta 1890-*) Stvar je torej že stara 12 let, a vendar je zanimivo pregledati te podatke tudi še danes, ker se slovensko občinstvo za take podatke doslej še ni zanimalo, ker novejših podatkov še nimamo in nam kaže slika iz leta 1890. še dandanes vee ali manj resnično razmerje kranjskega ljudskega šolstva z razmerami drugih kronovin tembolj, ker je obče znano, da na Kranjskem napredujemo bolj počasnega koraka kakor drugod, da se je torej prej bati, da bo ta slika bolj ugodna za nas kakor pa na podlagi podadkov iz leta 1890. Pri tem je omeniti, da se je ozirala centralna komisija na vse stroške za ljudsko šolstvo, in sicer: A) na realne izdatke t. j. za nove stavbe, pre-zidavanja in prizidavanja, vzdrževanje in poprave, najemnine, svečavo in kurjavo, šolsko opravo, učila, za šolarske in okrajne knjižice, ubožne knjige in samoucila za reveže; B) na personalne stroške, t. j. place, starostne in opravilne doklade, stanarino, remuneracije in podpore učiteljem, troške za veronauk, za konference, na troške za subvencijo okrajnih nadzornikov, na vse troške za pokojnine učiteljem in njih udovam ter otrokom itd. in C) na vse druge, tudi upravne izdatke. a) Izmed vseh teh stroškov je spadalo po kraljevinah in kronovinah zastopanih v državnem zboru na enega prebivalca 1 gld. 71 kr. t. j. 3 K 42 h, po posameznih krovinah pa: 1 na Nižje Avstrijskem po 6 K 62 h 2 - Ceskem - . . . „ 5 n 06 „ *) Der Aufwand fiir das oestarr. Unter-richtsTvesen in deti im Reicherate vertrets-nen Kocigreichen und Landern, auf Grund der Erhebung des Jahres 1890 bearbeitet von dem Bureau der k. k. statistischen Central-Commisuion. Wien 1895. In Com-mission bei Carl Gerold &. Sohn. 3) na Moravskem . . po 4 K 66 h 4) v Trstu z okolico . n 3 77 92 n 5) na Salcburškem . . rt 3 71 74 n 6) 77 Gor. Avstrijskem 77 3 n 62 7» 7) V sleziji . rt 3 n 34 rt 8) na štajerskem rt 3 rt 20 n » Koroškem . n 3 rt 20 n 10) 77 Vorarlberškem n 3 rt — 19 H) n Tirolskem . . . T> 2 rt 24 n 12) Goriškem in Gra- diščanskem rt 2 n 16 rt 13) r> Kranjskem. rt 1 77 66 rt 14 V Ti 1 n 40 n 15) v Dalmaciji . . . n 1 rt 14 n 16) n Galiciji .... rt 1 rt 06 n IT) n Bukovini rt rt 94 rt Kranjska je bila torej v tem oziru na 13. mestu, za 1 K 7 6 h pod povprečnim številom cele države; z a njo so bile samo Istrija, Dalmacija, Galicija in Bukovina. Ali se da opravičiti to žalostno razmerje z revščino? Ne, kajti ravno revežu je treba več omike kakor bogatašu, Če hoče vspevati v življenj m. b) Stroški za eno javno ljud-skošolo so znašali po državi povprečno 2.323 gld. ali 4.646 K in sicer 1) V Trstu z okolico po 15.040 K 2) na Nižje Avstrijskem n 11.622 „ 3) n Češkem .... n 5.902 „ 4) n Gor. Avstrijskem . n 5.634 n 5) T) štajerskem . . . rt 5.016 „ (brez deželnih meščanskih šol) 6) n Moravskem . . po 4.616 „ 7) V Sleziji .... rt 4.258 „ 8) na Salcburškem . . n 4.000 „ 9) v Koroškem . • • T) 3.264 H 10) V rt 2.658 „ H) na Kranjskem rt 2.574 „ 12) rt Goriškem in Gra- diščanskem rt 2.322 „ 13) V Bukovini . . • n 2.146 „ 14) n Galiciji . . . . rt 2.044 „ 15) n Dalmaciji . . . rt 1.980 „ 16) rt Vo ral b ergu ... n 1.818 „ i"; na Tirolskem ... 77 1.230 „ Kranjska je bila torej na 11. me- sta, za 2.072 K pod povprečnim Šte- vilom za celo državo. c) Stroški za en razred . so zna- žali ▼ državi povprečno 1. 181 g\d. ali 2.3 62 K. Po raznih deželah pa Ij na Nižje Avstrijskem po 4.180 K 2) v Trstu z okolico n 3.544 „ 3) na Gor. Avstrijskem . n 2.446 d 4) v na 2.294 K 5) na Češkem .... 77 2.286 „ 6) 77 Moravskem . . . 77 T) rt Štajerskem ... 77 2.206 „ 8) n Salcburškem n 2.188 „ 9) 77 Koroškem ... 77 1.800 „ 10) 77 Kranjskem . . 77 1.546 „ 11) v Istri ..... 77 1.528 „ 12) rt Dalmaciji . . -. 77 1.522 „ 13) rt Galiciji .... 77 1.484 „ 14) na Goriškem in Gra- dišČanskem ... 77 1.456 „ 15) v Bukovini .... 77 1.452 B 16) 77 Vorarlbergu . . . 77 1.156 „ 17) na Tiroskem .... 77 848 „ Kranjska je bila tedaj na 10. me- stu, za 8 1 6 K pod državnim povpreč- nim Številom. d) Izmed vseh stroškov spadaloje na enega šolo obiskujočega otroka r celi državi 14 gld. 07 kr. ali 28 K 14 h; po posameznih kronovinah pa D na Nižje Avstrijskem po 52 K 52 h 2) 77 Trstu z okolico 77 43 „ 76 „ 3) na Češkem . . . 77 32 „ 76 „ 4) 77 Salcburškem . 77 29 „ 90 n 5) 77 Moravskem 77 29 „ 52 „ 6) 77 Gor. Avstrijskem 77 28 „ 50 „ 7) V Dalmaciji . . . 77 28 „ 14 „ 8) na Štajerskem • • 77 25 „ 52 „ 9) v Sleziji .... 77 25 „ 40 „ 10) na Koroškem . • n 23 „ 10 „ 11) v Voralbergu . . T) 21 „ 84 „ 12) v n 18 „ 90 „ 13) na Goriškem in Gra- diŠČanskem . n 15 „ 90 „ 14) v Bukovini ... n 15 B 04 „ 15) na Tirolskem . . rt 14 „ 26 „ 16) Kranjskem . TJ 12 „ 92 „ 17) rt Galiciji ... rt 12 „ 76 „ Kranjska je bila tore^ i v tem oziru na 16. t. j. predzadn jem mestu j en šolo obiskujoč otrok je veljal 15 K : 12 h manj kakor povprečno v državi. Z a Kranjsko je bila le Galicija. e) V celi državi je spadalo na •nega šoloobveznega otroka povprečno 9 gld. 95 kr. vseh stroškov ali 19 K 90 h. NB. Število šoloobveznih otrok se je povštevalo po ljudskem štetju leta 1890. Po posameznih kronovinah so pa znašali ti stroški 1) na Nižje Avstrijskem po 46 K 34 h 2) „ Češkem . . . „ 29 „ 82 „ stanil v nekem tukajšnjem hotelu. Spremljala ge je njegova »netja-k'njav Vzela sta samo eno sobo in duhovni gospod je odločno odklonil ponuđeno špansko steno kot popolnoma nepotrebno stvar. In »netja-kinja« se je smejala, češ — saj je predpust! Prav predpustna se je primerila tudi »Rdečemu praporu«. Linhartov KorelČek — krvni in duševni sorodnik tistega gospoda, ki ima na svojih vizitnicah zapisano »Oesterrei-chischer Patriot — Mit Gott fur Kaiser und Vaterland« — je z velikim zadoščenjem pozdravil kantiska-cijo »Žrtev razmer«. A nesreča nikdar ne počiva. Interpelacijo dr. Tavčarja zaradi te konfiskacije — katera interpelacija obsega odločen protest proti postopanju državnih organov — so podpisali tudi socialdemo-kratiČni poslanci. Kar je Linhartov KorelČek odobraval, to ao sooial-demokratični poslanci obsodili. To je lepa blamaža, prav za pređpust. In — menda, da bo blamaža popolnejša — hoče neki sooialdomokra- 3) v Trstu z okolico po 27 K 66 h 4) na Moravskem . 77 27 77 34 H 5) 77 Salcburškem 24 77 79 6) 77 Gor. Avstrijskem n 24 77 ——■ 77 Štajerskem 77 21 rt 44 . 8) 77 Koroškem • 71 20 77 08 „ 9) Y Sleziji .... 77 19 77 94 „ 10) 77 Vorarlbergu . . 77 19 77 56 , H) na Tirolskem . . 77 14 77 26 . 12) 77 Goriškem in Gra- diščanskem 77 12 77 76 , 13) 77 Kranjskem 77 9 77 :>o , 14) V Istri .... 77 8 tj 72 „ 15) 77 Bukovini . . . 77 7 77 14 „ 16) 77 Dalmaciji . . . 77 6 77 64 „ 17) 77 Galiciji . . 77 5 77 30 . Kranjska je bila torej V tem oziru na 13. mestu, vseh ljudskih šolskih stroškov je spadalo na enega šoloobveznega otroka za 10 K 40 h manj kakor povprečno po državi. O bodočnosti Mace-donije. Neki dunajski časnikar je imel te dni pogovor s srbskim kraljem Aleksandrom o macedonskih razmerah. Pokazalo se je, da je kralj nenavadno podrobno poučen o vsem kar se godi in kar se bo moralo še t kratkem zgoditi. Predvsem je povedal kralj Aleksander, da je napačno govoriti le o Macedoniji. Večina teh pokrajin spada k takozvani Stari Srbiji. Le tedaj, ako bodo velesile skrbele za resnične upravne reforme ne le v Macedoniji, temuč tudi v Stari Srbiji, bo srbska vlada simpatično podpirala njih prizadevanje. Pri tem pa se mora varovati državno nedotakljivost Turčije. Glede obsega potrebnih reform meni kralj, da se mora predvsem uvesti državljanska enakopravnost brez ozira na jezik in vere, nadalje se morajo odpraviti kričeče krivice pri pobiranju desetine ter se mora sploh preosnovati davčni sistem. Vse to se da izvesti brez škode za Turško in za posredujoče velevlasti. Na vprašanje, ali si žele v Srbiji avtonomijo Macedonije, je odgovoril kralj odločno: Avtonomija Mace donije bi bila pač najslabša rešitev. Ista ni utemeljena ne v tični list naš listek »Žrtev razmer« ponatisniti! Ubogi Linhart! Pust je pobodel celo prav častit ljivi organ za znanost, umetnost in eksekucije, ljubo našo Laibacherico. V soboto je priobčila zanimivo vest, da se je bivša operetna diva ljubljanskega nemškega gledališča, gospodična Vilma Sebrian, v Kaposvaru — Bog vedi, kje je to — poročila z nekim fabrikantom. Mislimo, da se je marsikateremu ljubljanskih lahko-živcev odvalil kamen od srca, ko je čttal to poročilo organa za znanost, umetnost in eksekucije. V torek bo konec predpustnemu veselju in marsikdo bo grede v Knalljeve ulice zamišljeno ogledoval svojo uro in s Prešernom vzdihnil: O predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo. Prešeren je pa tudi pel, da je predpust omožil dokaj deklic, česar o letošnjem predpustu pač ne velja. Porok je bilo ta predpust prav malo, izredno malo. Vzroki za ta pojav se navajajo najrazličnejši. Ta pravi, da so sooialne razmere krive, zgodovini, ne v narodnih in družabnih razmerah; avtonomna Macedonija bi ne mogla nikogar zadovoljiti, pač pa bi znova razvnela konkurenčni boj med prizadetimi narodi. Turška bi videla v avtonomni Macedoniji napad na njeno državno nedotakljivost. To bi bila nova država, v kateri bi si bile prepirajoče se narodnosti takoj ob ustanovitvi v laseh. In ravno zategadelj, ker Srbija ne želi ničesar, kar bi spravljalo mir na Balkanu v nevarnost, mora odločno odsvetovati avtonomijo. Srbski kralj je tedaj že druga vplivna avtoriteta, ki odsvetuje avtonomijo Macedonije. Prvi je bil francoski minister Dalcasse, ki je rekel v zbornici proroške besede: »Avtonomija bi pomenila anarhijo, delitev pa vojno!« In druge poti pa ni, preprečiti na Balkanu splošno ustajo. Kakor srbski kralj, želel bi si pač vsakdo, naj bi se izvedle korenite reforme, ne da bi se dotikalo turških državnih pravic. Toda kaj takega bi bilo doseči morda pred leti, ko še niso bile strasti tako razvnete; dandanes nihče več ne veruje v resno voljo Turške. Morda sta v začetku tudi Avstro-Ogrska in Rusija mislili tako optimistično, danes pa sta prišli že tudi do drugačnih zaključkov. V načrtih, ki sta jih te dve državi razposlali vsem interesovanim velesilam, se tudi nasvetuje nekaj podobnega avtonomiji. In vse velesile so te načrte odobrile ter še izrekle, da je edina rešitev za Macedonijo, ako se ji dado take avtonomne pravice. Začetek avtonomiji bi bil storjen s tem, da se del direktnih davkov, desetina, ne bo stekal več v sultanov žep, temuč v samostojno blagajno, iz katere se bodo plačevali uradniki, orožniki ter sploh upravni in varnostni organi. Denarno upravo prevzame najbrže otomanska banka. Protektorat pa prevzameta Avstro-Ogrska in Rusija. Sicer še s tem Turčija ne bo popolnoma izrinjena iz E?rope, ker bo pobirala se nadalje indirektne davke za splošne iz^tke ter bo tudi obdržala v Macedoniji svoje vojaštvo, a vse to je le vprašanje časa. Usoda drugi trdi, da je vzrok to, ker ljudje nimajo več prave vere, tretji modruje, da je ženitev nemoderna, četrti zopet, da današnje gospodične niso več za zakonsko življenje, ker so preveč emancipirane itd. itd. Kje je resnica? Jaz je ne bo-dem iskal. Življenje je prekratko, da bi dragi čas tratil s takimi študijami. Eno pa vem: Ženil se ne bodem, ker se mi zdi, da korak od ljubezni do ženitve je korak od vzvi šenega do smešnega. V ostalem sem pa zadovoljen s socialnimi razmerami, z vero, z modo in prav posebno z ženskim gibanjem, o katerem imam seveda svoje posebne nazore. Po mojih mislih je namreč — da se izrazim z rajnkim Jeranom — objemčkanje in poljubčkanje najlepše žensko gibanje. Sicer pa je predpusta šele v torek konec in ker si moram izbrati novo ljubico, zato zaključujem ta »raz-mišljevanja« in kličem vsem, ki ljubijo veselje s Prešernom: Ne bodmo šolobarde m praznujmo dostojno lepi praznik vseh norcev dan. j Vseh norcev dan. S hitrimi koraki se bliža — vseh norcev dan. Se Sokolovo maskerado ja prestati in konec bo predpustu, ki je bil letos tako živahen, kakor že desetletja ne. Svoj čas — tako pripovedujejo običajni najstarejši ljudje, je bilo v Ljubljani razmeroma tako veselo karnevalsko življenje, kakor kjerkoli v Italiji. V zadnjih letih pa je vse zamrlo. Nekdaj so bile v starem gledališču javne maskerade, na katerih je bilo jako živahno, v "Zvezdi« pa je bil na pustni torek korso, katerega so se udeleževali Aajošabnejsi ljubljanski patriciji v fivojih ekvipažah. Seli vračajo stari, veseli časi ? - da bi se le! Kaj bi bilo vse živ-Jjcnje, ko bi ne bilo solnčnih žar- lepih očij, rudečih usten in veselega smeha. Blagor vsem »norcem« — bi se lahko reklo — kjer ^jih je nebeško kraljestvo že na zemlji Modrijan je zmeren vse žive dni, »norec« pa se smeje in veseli, naj se primeri karkoli' In smeh je najboljši vseh zdravnikov in kdor se zna prav od srca smejati, je najsrečnejši vseh Zemljanov. Kdor se zna smejati, premaga vse svoje sovražnike, ker ti se ničesar tako ne boje, kakor smeha. Smehljajoč pogled je pozdrav, ki vaacega razveseli in napravi človeka domačega v vsaki družbi. In kadar se zopet zaljubim, bom govoril svojemu dekletu: Pokaži mi bisere svojih ust; ti so več vredni, ko zlato in srebro. In letos se Ljubljana pošteno razveseljuje, kakor že dolgo ne. Oblaki čmerikavosti so se razpršili in vse raja, vse se veseli, vse poje in se smeje. Pust je vse pobodel, Predpust je čas, ko hodijo ljudje v maškare, a tudi edini Čas, ko nekateri snemo maske, s katerimi se sicer šemarijo celo leto. Celo posvečene gospode je pobodel Pust. Te dni je prišel duhovnik z dežele v Ljubljano in se na- Maceđonije bo pač ista kakor Bosne in Hercegovine. Na Balkanu nastane nova država, in Turčija se niti ne skuša protiviti, ker ve, da bi bilo zaman. Slovani in vlada. Pri glasovanju za brambno predlogo se je pokazalo, kje ima vlada svoje verne pristaše. Najsi se Nemci — razun Vsenemcev — delajo še tako oportune in neizprosne, sedaj so pokazali, da so tiha vladna stranka. Razun Poljakov so vsi nenemški zastopniki glasovali ali proti ali pa se odstranili. Smešno pa je, ako voditelji nemških strank proglašajo, da se niso zastavili za brambno predlogo Kor-berjevi vladi na ljubo, temuč le iz ozirov na zvezno Nemčijo. Cela leta, ko so vladali nevpogljivi možje, so iste nemške stranke glasovale proti rekrutnemu kontingentu ter hotele celo razgnati delegacije. Takrat pač se ni vladal dr. Korber. Češke kroge je jako vznemirilo, da so prišli Nemci istočasno z glasovanjem o brambni predlogi s svojimi starimi zahtevami glede delitve poštnega in brzojavnega ravnateljstva, delitve in ustanovitve škofij, ustanovitve nemškega okrožnega sodišča v Trutnovem itd. Splošno se sklepa, da so to Korberjeve koncesije Nemcem ter so prišli na direktni migljaj vlade s temi zahtevami. Poljaki seveda opravičujejo svoje »pa-triotično« postopanje z raznimi oziri, ki jih morajo imeti do monarhije in njenega parlamenta. Nasprotno pa dokazuje ravnokar v »Slowo Polskiea znani publicist VI. Siudnicki, da dolžnost Poljakov ni, se zavzemati za avstrijski parlament. Pisec pravi: Nikogar na Dunaju tako zelo ne sovražijo, kakor Poljake. Ne mešajmo se v saniranje avstrijskega parlamentarizma, ki je bolan vsled narodnih razdorov, ki razjedajo Avstrijo. Obstoj tes:a parlamenta pa tudi otežuje ures ničenje naših državnopravnih prizadevanj v Galiciji. — No, za sedaj še ni pričakovati, da bi začeli Poljaki hoditi pota v politiki z ostalimi avstrijskimi Slovani. Politične vesti. — Sprememba opravi lnika se bo za sedaj raztegnila poglavitno na to, da se ustanovita dve novi mesti podpredsednikov. Na ta način se bo predsedništvo razbremenilo glede odgovornosti ter se bo moglo ozirati na želje strank. — Delavsko oskrbovanje za starost in onemoglost. V soboto je bila pri ministrskem predsedniku in finančnem ministru večja deputacija socialno-demokratičnih delavcev pod vodstvom poslancev Daszvnski, Eldersch inHvbesch urgirat uve-Ijavljenje omenjenega zakona. Mini- Franičin mul. Iz cikla: Henry Murger: Sc&nes de la vie de boheme. L (Dalje.) Onega večera je moral biti prav žalostnih misli moj prijatelj Jacques da je mislil nato, da »zagrne pištolo«. To je bilo namreč njegovo zadnje pribežališče v velikih krizah, sredstvo, ki ga je vedno potolažilo in olajšalo. To sredstvo je obstojalo v sledečem: Jacques je kadil tabak, katerega je prej namočil z nekoliko kapljicami opija, in kadil toliko časa, dokler ni postal oblak dima tako gost, da je zagrnil vse v sobi se nahajajoče predmete, zlasti pa na steni pritrjeno pištolo. V to je bilo treba deset pip. Kakor hitro pa je postalo orožje nevidno, je zaspal vsled združenih učinkov tobaka in opija in največkrat ga je zapustila njegova žalost na pragu njegovih sanj. Tisti večer pa je Jacques pokadil že ves svoj tobak, pištola je bila že popolnoma zagrnjena, pa še vedno je bil čil ter bridko žalosten. Gospića Franica pa je bila onega večera izvanredno vesela, ko se je vračala domov, in njena radost je imela ravno tako malo gotov vzrok, kakor otožnost Jacquesa: bila je ona vese- ster Bohm-Bavverk je zagotovil deputacijo o simpatijah za tak zakon, vendar pa se še ni moglo določiti, koliko bo k temu prispevala drŽava. — Poljski klub je baje sklenil, svoje postopanje pri nagodbenih predlogah uravnati po zahtevi za podržavljenje severne železnice. — Avstrijsko-ruski reformni načrti so se izročili turški vladi v soboto. Ker pa sta obe državi potrebu-vali skoraj dva meseca, da sta načrte sestavili, jih tudi Turčija ne bo mogla tako naglo preučiti. Vrhu tega se mora obsežno delo najprej prevesti na turški jezik, preden se predloži ministrskemu svetu. Ali pa bodo Ma cedonci imeli toliko časa potrpljenje. — Učitelji na južnem Tirolskem so zadnja leta razpravljali na svojih okrajnih konferencah o neznosnem materialnem položaju. Sedaj je dež. šolski svet sklenil, da se okrajne učiteljske konference ne smejo baviti z vprašanji o plačah, temuč le zgolj s strokovnimi zadevami. Vsak učitelj, ki bi agitiral za regulacije plač pri takih uradnih sestankih, pride v disciplinarno preiskavo. — Obstrukciji v ogrskem državnem zboru so že tudi štete ure. Neodvisna stranka je imela že v soboto popoldne sejo, v kateri se je razpravljalo vprašanje, ali naj začne stranka pogajanje z vlado glede ustavljenja obstrukcije proti brambni predlogi Prihodnji četrtek bodeta oba voditelja opozicijskih strank, Ugron in Kossuth naznanila pogoje opoziciji. — Ministrska obtožba. V Sofiji se vrši že več dni obravnava zoper bivše ministre kabinetov Ivančeva in Radoslavova. Prva točka obsega po litični pregrešek zaradi žaljenja občinskih Z3StOpOV. — Ministrska prememba na Bavarskem. Odstop ministra grofa Crails-heima so največ provzročili klerikalci. S tem pa š« niso zadovoljni, temuč klerikalno Časopisje hrupno zahteva, da morata odstopiti turi i ministra baron Riedel in Feilitzsch, ker sta — luterana, češ, da bo šele potem mir na Bavarskem, ako bodo vsi ministri katoličani. — Za varstvo predsednika je sprejela ameriška reprezentacijska zbornica poseben zakon. Dopisi. S Cola nad Vipavo. V »Domoljubu« št. 3 upisuje nekdo, kateremu pa tukajšnje razmere niso več tako dobro znano, kakor nekdaj — našo občinsko volitev. Dopisnik pravi: dasiravno smo brez pravega vodnika, smo se vseeno pokazali na bojišču. Zmagali seveda nismo, ker so pri nas razmere tako čudne. Torej vodnika Vam je manjkalo, uboge zapuščene in propale ovčice? Če se bodite na takega vodnika zanašali, kakr >r je bil Vaš prejšnji vodnik, kateremu so se na Golu tla pod nogami omajala, ste vsega pomilovanja vredne žrtve na-zadnjaštva. Tudi če bi bili imeli deset Koširjev in deset Mezgov niste s tem dobili niti enega glasa več. To Ti pa pritrdim, dragi dopisnik, da so pri nas razmere čudne, toda čudne so samo za Vas, klerikalci, ker ste tudi Vi čudni. Nam pa se zdijo naše razmere popolnoma normalne, ker smo tudi mi normalni. Vendar smo spravili pet mož naše stranke v občinski odbor, pravi nadalje dopisnik. Mi pa povemo resnici na ljubo, da niste spravili niti enega, kajti zaup nega moža v Sanaboru izvolilo Vam je nekaj vrhpoljskih nezavednežev, kateri imajo volilni glas v naši ob čini, torej ne vi sami. Ostale štiri od bornike pa ste dobili potom žreba, ali z drugimi beredami, dobili ste jih po sreči So že nekateri ljudje taki, da imajo mnogo sreče, pa malo pameti. Dopisnik pravi nadalje: Neverjetno se sliši, če povemo, kako so naši naprednjaki in njih mešetarji agitirali. Povdarjali so, da hodijo po petkrat na leto k spovedi in da nobeden župan ni prihranil toliko za občinsko blagajno kot sedanji itd. Menda ga ni kraja vrh zemlje, kjer bi ljudje s spovedjo agitirali. Ako pa imate res kaj v občinski blagajni, se vam s tistim denarjem ni treba prav nič ponašati, kajti denar je z večine od samih revežev in hlapcev, ki so bili po postavi kaznovani. Nič nismo agitirali, Čisto nič, dragi dopisnik v »Domoljubu«, naša stranka na Colu je sama zadostno zavedna. S tem, da naznanimo dan in uro volitve, je vsa naša agitacija končana. Vse drugače pa je bilo pri Vas, vsaj ima enega Vaših pristašev celo drž. pravdni-stvo v rokah zaradi nezakonitega kupovanja glasov pri pretečeni občinski volitvi. Mešetarja nismo imeli mi nobenega, pač pa ste imeli mešetarja iz sosedne občine vi sami, in to mešetarja v črni suknji s »trnjem« ovenčanega, toda vse vaše prizadevanje je bilo brezvspešno in tako tudi ostane. Kar pa se tiče prihranjenega denarja v občinski blagajni, oziroma v blagajni ubožnega zaklada, ni res, da so istega plačali kot kazen samo reveži in hlapci, res pa je, da je skoraj polovico tega denarja vplačal kot posledico predolgega jezika, vaš tako težko pogrešani »vodnik« v podobi Koširja, in pa ena njegovih zvestih ovčic, katera je bila, kakor je potem sama povedala, po svojem vodniku zapeljana. Sploh pa se sme občinski odbor na Colu vsaj toliko ponašati s svojimi občinskimi računi in prihranjenim denarjem, kakor vaš »vodnik« Košir s svojimi cerkvenimi računi, katere je pustil v zelo slabem in sumljivem stanu, ko jo je popihal od nas. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. februvarja. — Iz črnega brloga. »Slovenec« piše: »V »Slovenskem Narodu« — čegar izdajatelj in odgo vorni urednik je dr. Ivan Tavčar — priobčena je bila notica, ki se peča »s človekoljubnostjo dr. Šusteršiča«, ker je iz svoje pisarne odslovil človeka, ki je kot pisar baje nad tri leta vedno vestno in marljivo izvrše val dana mu opravila, doČim drugi trdijo nekoliko drugače, in ga dr. Susteršič sploh ni odpustil, pač pa njegov solicitator g. Meden. Gospoda šefredakterja dr. Tavčarja pa za danes samo vprašamo, ali mu res njegova — vest ni kar nič očitala, ko je napominana notica »o človekoljubnosti« pasirala njegovo vrhovno cenzuro? Ali mu ni pri tej priliki neki svarilen glas nasproti donel: »Ivan molči, molči previdno, da o tebi kaj hujšega ne pride na dan. Naj mogočni gospod doktor, ki v svoji prešerno8ti najrajše uhaja samo pred druge prage s svojo metlo, ni kar ne misli, da svet o gotovih činih njegove toli hvalisane »noblese« prav nič ne ve. Prav ponižno ga torej vprašamo, ako želi, da mu na podlagi podatkov in spisov njegove lastne pisarne točno postrežemo z zelo markantnim konkretnim slučajem, nad katerim se je svoje dni vsakdo, ki je o tem izrednem huma-nitetnem činu sploh zaznal, v resnici in po pravici — zelo čudil in vzgle doval!« — Pooblaščeni smo izjaviti* da želi dr. Tavčar, da se mu prej kot prej postreže »z markantnim konkretnim slučajem«. Le hrabro na dan z žalostno to slavo! — „Nova domovina" je gla silo slovenskih popov v severnih ameriških državah. Ti tonzurirani ameriški kozlički, so še hujši od naših. Prvo nalogo iščejo v tem, da ljudstvo poneumljujejo, da postane zabitejše od živine. Na to pa mu praznijo žepe, da je kar groza. Vsakega slovenskega popa v Ameriki prva želja je, dobiti prej kot mogoče najlepšo cerkev, in najlepše župnišče. ŽupnišČa so podobna graščinam, kar pa se v njih godi, se ne razlikuje bistveno od tega, kar se godi po kranjskih farovžih. Okrog ameriških, slovenskih župnišč letajo nezakonski otroci kar trumoma; ali tudi v Ameriki popom taka »svetost« prav nič ne škoduje. Ubogo ljudstvo plačuje, da mu kar kosti pokajo! V te črne in temne razmere bi bilo dobro z elektriko posvetiti, morda bi se ljudstvu vendar le oči odprle! Pa kaj pomaga, ko v Ameriki nikdo poguma nima, da bi odganjal od korita omenjene slovenske — stožere! »Nova Domovina« je torej glasilo te pokvarjene ameriško slovenske druhali. Da se vtika v naše domače razmere V malo trenutkih jih je našel. Naenkrat pa mu je šinila v glavo neka posebna misel. Vtaknil je vžigalice v žep ter vzkliknil: »O gorje, zdaj smo v novi zadregi, gospica. Ne ene vžigalice nimam več — porabil sem zadnjo, ko ■em prišel domov« — To je bila vendar preklicano dobra moja misel! si je mislil nato sam pri sebi. »Moj Bog«, je rekla Franica, »jaz moram pač iti brez luči v svojo sobo — ni tako velika, da bi mogla zaiti v njej — toda imeti moram svoj ključ. Prosim, gospod, pomagajte mi malo iskati, ležati mora kje na tleh.« »Iščimo torej«, je odgovoril Jaoques. In obadva sta začela v temi iskati izgubljeni predmet, kakor pa, da bi obadva navdajal isti nagon, njih roke so se med tipanjem srečale gotovo desetkrat v minuti. Skratka, ker je bil eden ravno tako neroden kakor drugi, ključa nista našla. »Mesec stoji v tem trenotku za oblakom«, je rekel končno Jacques; »sije pa naravnost v mojo sobo. Po-čakajva malo, svetil nama bo potem pri iskanju.« je samo ob sebi umevno. In da o slovenskih naprednjakih laže najgrše reči, je tudi samo ob sebi umevno; kje pa si še staknil kdaj kakega popa, da ni lagal o slovenskih naprednjakih? Tudi v severni Ameriki ni drugače. Posebno dr. Tavčarja ima »Nova Domovina« na piki, in o njem si izmišlja najneumnejše laži. Tako piše v 18. številki letošnjega letnika: »Svobodnjaštvo in pijanstvo sta dva izraza, ki jih ne more ločiti Dokaz za to. Dr. Tavčar v Ljubljani spije vsak večer steklenico konjaka — poleg druge take materije. Seveda mu potem zjutraj pamet poka.« Ni napaćen ta dokaz! Štefetu in Lampetu skoraj ne bode druzega kazalo, nego v Ameriko odriniti. Pri katoliški »Novi Domovini« naj stopita v prakso; tam se lahko še marsikaj naučita, dasi sta na polju katoliške laži že davno precejšnja korenjaka. V Ameriko torej! — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, na pustni torek popoldne ob I/a 5. uri je ljudska predstava ob znižanih cena h ter se igra čarobna burka s petjem in godbo »Hudobni duh Lumpacius Vagabundu* ali »Zanikrna trojica«. — V četrtek, dne 26. t. m. je četrtič in zadnjič OtTenbachova mična opera »Hoflmannove pripovedk e«, ki tako splošno ugaja ter je izvrstno vprizorjena. — Dne 28. t. m. pride na oder Shakespearov »Sen kresne noči« z Mendels-sohnovo krasično godbo. Sodeluje popolni orkester in ves operni zbor. — Opera pripravlja Franchettijevo opero »A s r a e 1« in Parmovo ko mično opero »A m a c o n k e«. — Slovensko gledališče. Včeraj sta bih dve predstavi; popoldne so ponavljali burko »Morska deklica« , ki ima mnogo komičnih prizorov in je v celoti zelo zanimiva. Na našem odru se je igrala jako precizno ter je tudi izzvala pri občinstvu dosti smehu in dobre volje. Gdč. R u c k o v a je igrala naslovno ulogo popolnoma dobro; njena premetena rafiniranka »Morska deklica« je bila pogojena, predstavila nam jo je tako naravno, da ji gre tokrat vsa hvala. Gospodje Lier, Verov-šekinBoleška so provzročali s svojo živahno in komično igrv v vseh nastopih burno odobravanje. Tudi drugi igralci so s» potrudili in častno izvršili svoje uloge, tako da je bil vtis vse igre čisto zadovoljiv. — Zvečer »o igrali prvikrat v sezoni. Costovo burko »Njen korporal«; ta igra nam je že znana od lani. Ni duhovita prav nič, kakor sploh niso te dunajske in druge nemške burke, a ima dosti prav veselih prizorov, kar je tudi nekaj. Glavno ulogo je igral gosp. Verovšek; pogodil je prav lepo trgovca Copata in je ravno In da si okrajšata čas čakanja, sta se pričela razgovarjati. Zabava dveh, v temi, v mali sobi, v pomla danski noči, zabava, ki je spočetka nepomenljiva in nevažna, postane sčasoma zaupljivejša — vemo, kam vodi to! Stavki postanejo polagoma zmedeni, pretrgani po mnogo pomenljivih prenehljajih, glas postane bolj tihoten, besede se vrste z vzd.h ljeji, roke srečajo in dopolnijo misel, ki se dviga iz srca na ustnice in . . . Išči konec v svojih spominih, mladi zaljubljeni par! Išči mladi mož, išči mlada žena, iščite vi, ki greste roko v roki, in ki se pred dvema dnevoma še prav nič niste poznali, se še nikdar videli! Slednjič se j« pokazal mesec izza oblakov in razlil po sobi svojo svetlobo. Franica je planila kviško, kakor iz sanj in tiho zavpila. »Kaj pa je?« je vprašal Jaoques ter jo objel okoli pasa. • Ničesar«, je mrmrala Franica. »Mislila sem, da trka nekdo na vrata.« In ne da bi Jacques opazil, je sunila ključ, katerega je videla v mesečnem svitu ležati prav blizu sebe, z nogo pod omaro. Ni ga hotela najti.---— (Dalje prik.) lost, ki pade tako rekoč iz nebes in katero vdihne ljubi Bog dobrim srcem. Kratko malo, Franica je bila torej vesela in dobre volje in pojoč stopala po stopnicah navzgor. Ko pa je ravno hotela odpreti vrata svoje sobe, je potegnil skozi odprto okno naenkrat veter in svečo ugasnil. »Moj Bog, to je silnoa, je vzkliknila mlada deklica. Zdaj moram zopet šest stopnišč doli in zopet gori. Ker pa je zapazila v Jace^uesovi sobi luč, navdal jo je nagon lenobe v zvezi z neko gotovo radovednostjo, misel prositi umetnika luči. Podobne usluge so vendar med sosedi na dnevnem redu, si je mislila, in nimajo prav nič kompromitujočega na sebi. Potrkala je torej dvakrat rahlo na Jacquesova vrata. Umetnik je odprl, malo začuden radi poznega obiska. Komaj pa je Franica stopila v sobo, že ji je dim, ki je napolnjeval ono, vzel sapo, in omedlela, omahnila je na stol še predno je mogla spregovoriti le besedico. Svetilnik in ključ sta ji pri tem padla iz rok. Bilo je polnoči in v celi hiši vse v trdem spanju. Jacques zatorej ni smatral umestno klicati na pomoč: bal se je, da ne izpostavi svoje sosede jezikom ljudi. Odprl je tedaj le okno, da bi pustil v sobo svežega zraka, ter poškropil onesveščeno z nekoliko kapljicami vode v obraz. Mlado dekle je odprlo nato oči, ter se začela polagoma zopet zavedati. Ko je bila po preteku pet minut zopet popolnoma pri zavesti, mu je razložila vzrok svojega poznega obiska ter se opravičila radi neprijetnega dogodka. »Zdaj sem si pa že zopet opomogla«, je končala »in moram v I svojo sobo.« In že je zopet odprla vrata, ko je ne samo opazila, da je pozabila prižgati luč, temveč je tudi pogrešala svoj sobni ključ. »V istini sem popolnoma zmešana«, je rekla in se vrnila ter bližala svoje svetilko smolnati sveči. »Nameravala sem prižgati svojo svečo in bi vse eno zdaj skoraj zopet odšla brez luči.« V tem trenutku pa je prepih, ki je nastal vsled odprtih vrat in okna v sobi, ugasnil Jacquesovo svečo in oba dva mlada človeka sta bila v temi. »To je zares zelo nesrečno«, je rekla Franica. »Odpustite mi motenje, katero Vam povzročujem, in bodite tako prijazni ter prižgite zopet luč, da morem najti svoj ključ«. »Iz srca rad, gospica«, je odgovoril Jacquss in tipaje iskal vžigalic. on učinkoval največ smehu pri občinstvu z naravno igro in neponare jeno, živo komiko. Dasi g. Verovšek ne izpreminja mnogo svojih mask, izpremeni v raznih ulogah le nekoliko svojo fiziognomijo, je vendar pri taksnih ulogah, ki prijajo njegovemu temperamentu, vedno popolnoma na svojem mestu, ravno zato, ker igra naravno in neprisiljeno. G-Danilova je igrala njegovo sestro, in sicer primerno in zelo spretno, pjbro je pogodila ulogo energične in pridne Rezike, tudi njen preobrat, ko se prelevi iz oblastne oskrbnice v zaljubljeno devico, je igrala naravno. G. B o 1 e š k a kot zaljubljeni komi, ki vzdihuje za svojim nepo znanim idejalom, je bil ta večer v svojem elementu; igral je živahno in dobro. Gospa Dragutinovi-c e v a je igrala staro in maloprismo-jeno baronico prav naravno celo realistično. Karikirati bi se dalo seveda še boli, gospa Dragutinovičeva se je držala primernih mej, kar nam je ugajalo. G. D a n i 1 o je igral meh kužnega Rudolfa naravno, gospod H a š 1 e r kot tehnik Svetlič se ni mogel dosti izkazati v svoji neznatni ulogi, a igral je povoljno, r. L i e r je že 8 svojim nastopom izvabil cele aalve smehu; imel je namreč ime nitno masko. G. Dobrovolnv je podredil naravno svojega korporala g. P e r d a n je bil dober, in drugi so tudi zadovoljevali. Peli so se trije kupletje, katerim je občinstvo plo skalo; mi ne vemo, zakaj ? Gledališče je bilo popoldne in zvečer slabo obiskano; ali je bilo temu kriva predpustna nedelja? In vendar smo se tako pred pustno zabavali! — Poročil se je Leopold Blumauer, gostilničar in posestnik z gdčno. Ana Kreutzerjevo. Čestitamo! — 25letnica okupacije Sosne« V gostilni pri »Zvezdi« se je vršilo včeraj zborovanje glede praz novanja 251etnice okupacije Bosne. Predsedoval je prof Svetina. Sklenilo se ie praznovati to obletnico 15. avgusta, kateri dan bo zjutraj maša na Rožniku, popoldne pa veselica. V odbor, ki naj vse to priredi, so bili izvoljeni gg.: profesor dr. Svetina, oskrbnik Fr Jenko, župnik Martin Malenšek, hišni posestnik Anton Gorše, pismonoša I. Seme. kalkulant Janez Ženko, hišni posestnik Alojzij K o rs i k a, ravnatelj Leopold Roth, hišni posestnik in gostilničar Ivan Belič, hišni posestnik in mokar Alojzij Zor man, uslužbenec državnih železnic Janez Kraljic, sodni oficial Albert Pogačnik, deželni svetnik Ma-t'ja Zamida, semeniski profesor dr. I. Janezi c, nadućiteij v Kamniku I. Tram te, deželnovladni svet nik Ludovik marki Gozani, de-zelnosodni svetnik v Vel. Laščah Dan. šuflaj, visj: štabni zdravnik dr. Anton Stare, polkovnik Sala mon, podpolkovnik v Novem mestu Proll, računski nadsvetnik Anton Svetek, finančni oficial Mirko Pi-iipan, hišni posestnik Lovro Blazni k in cestar Jos. K o u t n y. — Maskarada ljubljanskega Sokola. Odbor je sklenil, da ee bodo vstopnice tudi v torek popoldne prodajale v trgovini g. Lozarja, a ne v »Nar. domu«, kakor je to naznanjeno na vabilih. S tem sklepom hoče odbor vstreči povabljencem, da jim ni treba truditi se v »Nar. doma. Odbor opozarja tudi vse obiskovalce, da je vsled po lieijsko-varnostnih ozirov strogo zabranjeno kaditi bodisi v dvorani, bodisi na galerijah. Tudi ni pripuščeno, dohod k oknom na galerijah zastav Ijati z mizami. Reditelji imajo na logo, zaprečiti to razvado nekaterni kom, ki si s tem skušajo zagotoviti stalen sedež za ves večer, pa mnogoštevilnim ostalim gledalcem zavirajo razgled po dvorani. — Dvorana ne bo prej otvorjena, kakor ob 7. uri zvečer. Skupine prihajajo o i do II. ure ter se med tem časom ne bo plesalo. Godba igra ta čas koncertne komade. — Narodna čitalnica je blagohotno dala v razpolago malo či talnično dvorano z vsemi stranskimi prostori vred. — Dekoracije v Sokolovi dvorani so takorekoč do ma lega dovršene. Dvorana, pretvorjena v sejmišče, daje na eni strani pogled fia Novgorodski KremJ, na drugi *trani pa na periferijo Novgorod ekega mesta in Volgo. V pristno-ruskern slogu izveden je čajni salon. V njem pa bodo stregli tudi sami pristni Rusi, ki začasno bivajo v Ljubljani, Trstu in Gorici. Gotovo bo to najznamenitejša skupina. Letos obeta biti na maskaradi živahno, ka- kor ie nikoli, zakaj toliko skupin, kakor letos, Še ni prišlo nikdar na kako maskarado. Mamut, ta pa ta . .., toda sami si ga oglejte. — Veselica. Ljubljanska čitalnica je v soboto priredila zaključni venček, ki je bil to pot prirejen prav originalno. Dame so si maskirale največ samo glave. Bilo je videti lepo vrsto kaj interesantnih karakterističnih kostumov, tako Marijo Terezijo, Marijo Antonietto, dva Rem brandta, bogato Secesijo, dražestno Španjolko, čarobno Astro, prelestno Kavoritko, različne cvetlice, turško Kavontko, Karmen, Črnogorko, Ja ponko. bursko ženo, plemkinjo in mnogo fantazijskih kostumov kakor deteljico, pajka, harlekma, pava itd. itd. Veselični odbor, na čelu mu gospod major Jesenko, je s to pri reditvijo ustvaril nekaj izrednega in mu gre vse priznanje. Kadriljo je plesalo 28 parov — Železničanski ples. Ve lika plesna veselica, ki so |o priredili uslužbenci c kr. državnih železnic, je pokazala, koliko simpatij vživajo železničarji. Veselica se je znamenito obnesla. Bilo je živahno in veselo in dobro se je počutil vsak, kdor se je veselice udeležil. Plesalo se je neutrudno. Dvorana je bila res ori ginaino prirejena; na vseh koncih in krajih si videl železničarske embleme in priznati se mora, da je bilo vse primerno ideji, po kateri je bila veselica aranžirana, da je bilo v«e ukusno in elegantno. Med zelenjem je stal cesarjev kip. — Občni zbor čebelarskega društva se vrši dne 25. ft-bruvarja ob pol 10. uri v dvorani »Mestneara doma«. — Maskarada v novomeški čitalnici. Na sejmišču že vse giblje. Mnogi sejmarji so že postavili svoje prodajalne, drugi jih pa delajo. Kakor se kaže, bo kupčija prav živahna. Tudi kupci dohajajo od vseh strani. Na zabavišču, ki leži poleg sejmišča, je tudi vse živo. Vse se pripravlja na jplodonosen* sprejem obiskovalcev. Na zabavišču so že postavljeni Šotori in kinematografa. V menažeriji bo videti razun raznih specialitet in abnormitet tudi velikansko damo, ki se bo pripeljala v posebnem vagonu v Novomesto. Ker bodo nastopili na sejmišču razni komedijanti, bo tudi tam dosti zabave in smeha. Da tudi veselih ciganov ne bo manjkalo, ume se samo ob sebi. ..Vinska klet" je dograjena in prav okusno opravljena. Spredaj je pivnica, zadej pa prostorna klet polna vinske posode in dobre kapljice. Vinska klet se otvori ob 10. uri zvečer s koncertom mitroviških tambnrašev. V restavraciji „pri Gambrinu" se bo produciral gramoton. Ker leži kavarna čisto blizo, se bo tudi tamkaj lehko občudovalo to nenavadno glasbo. Za dobro jed in pijačo bo skrbi j eno po vseh gostilnah, na sejmišču in drugod, zato je upati, da bo obisk tem mnogoštevilneji. To pričakujemo tembolj, ker ima biti vsa zabava neprisiljena in mnogovrstna. Na sejmu in po gostilnah bo poslovala tudi šaljiva pošta. Potrebne razglednice se bodo prodajale do 10. zvečer na sejmišču, pošta sama pa bo poslovala celi večer. Naj še dodam, da se je ravnokar pripeljal vlak z menažerijo in velikansko damo. — Torej na veselo svidenje ! — K odvračanju jetike. Ponekodi še eksistira navada, da se krog" mrtvaškega odra zberejo sorodniki, znanci in sosede* mrtvega ter ostanejo pri njem zbrani po več ur, da, včasih celo noč. To navado moramo z zdravstvenega stališča oatro grajati, prav posebno še, če je bil umrli jetičen. JetiČni so le tedaj brez nevarnosti za okolico, če se dosledno poslužujejo pljuvalnika in če se njih izmečki odstranjujejo na neškodljiv način. Žalibog, je ta tako važna okolnost še prav malo v rabi. Otrok pa naj se — če le mogoče — sploh ne pušča v bližino jetičnih. — Pred kratkim opazili smo nekje v ljubljanski okolici v sobi, v kateri je na mrtvaškem cdru ležala za jetiko umrla žena, kakih dvanajst otrok, ki so se igrali v nekem ko tu in solazili po tleh. In to niso morda bili otroci umrle, temveč iz sosednih hiš so pri hiteli skupaj. Če bi njih starši le premislili, da so dihali kali, ki kaj lahko postanejo smrtonosne! Upajmo, da potom šole in javnih predavanj ljudstvo kmalo spozna, kako pogubna in zelo nalezljiva je jetika, a kako lahko se je ubranimo, če se strogo držimo varstvenih naredb. — Število kolesarjev v Ljubljani. Do zdaj je bilo tukajšnjim in zunanjim kolesarjem odda nih (prodanih) 3017 voznih tablic, (t. j. tri cele seri)e po 1000 št. rumena, črna, zelena, ter del c*#trte, rudeče). Tržka občina Sodražica je lansko leto upeljala za domače kolesarje tudi svoje tablice po tri krone, tako tudi Ribnica, če se ne motimo. — Ujet morilec. Od Svetega Antona v Slov. gor. se nam piše: Morilca Weidingerja niso ujeli pri sv. Lovrencu, kakor se je gov o rilo, ampak ujeli so ga še le 21. t. m. zjutraj v Gogetincih ne daleč od njegovega doma. Neki posestnik ga je opazil na svojem skednju, ko je prišel iz njegove kleti, kamor je hodil pit. Weidinger je menda vedel, da namerava gospodar, ki nima drugega pri hiši, kakor ono bolehavo hči iti od doma. Najbrže je mislil narediti z dekletom, kakor je naredil z Rozo. Ko si gospodar ni vedel pomagati, privede k hiši dva tuja moža, ki sta svinje kupovala. Tema je gospodar zaupal tajnost. Moža sta straŽila morilca, ne da bi on to zapazil, orospo-dar pa je tekel klicat ljudi. Kmalu je prignal dva dečka in pogumnega kmeta Jožefa Vogrina. Šli so na delo. Nad skednjem je bil kup slame, Vogrin začne z okovano palico p^ hati v slamo in glej zadene s šiljo v Weidingerjev obraz poleg desnega očesa in bili so skupaj •/« na 10 uro predpoldan so ga prignali zvezanega k cerkvi; kjer smo imeli priliko opazovati ga eno uro. Pravil je, da je Rozo umoril zato, da bi ga ne izdala Pravil je tudi, da je kriv vsega njegov oče, kar pa ni res Kriva je le mati, ki ga je tako izrodila. Mati in otroci so bili proti očetu, katerega so imeli pri hiši, kakor psa. (Žalibože je takih mater več) Miha izgleda kakor prava zver v človeški koži. Na smrt ne misli in je se grozil tistim, ki so ga ujeli. Da ima več somišljenikov je dokaz, ker je bil novo obrit in ker se je zamogel to liko časa (že 4 tedne je tega kar je umoril Rozo) skrivati v kraju, kjer so bila naj natančneja preiskovanja. * t 1 1 so ga prignali iz gostilne, kjer so mu še popred jesti dali. Imel je več štrikov pri sebi, čemu tega ni povedal: Ali je mislil še drgniti ljudi ali pa se je mislil v sili obesiti. Bolj varno bi ne mogli gnati tudi steklega psa ne. Občinski predstojnik je šel naprej, za njim sta gnala dva močna fanta zvezanega Weidingerja držeč vsak močno vrv v rokah, za njim je korakal Vogrin z osodepolno palico in tako so korakali proti sv. Trojici k žandarmerijski postaji. — Pusta zažigajo vsaki pustni torek proti mraku. Ob tem času vidiš na stotine plamen po ljubljanskem polju in tudi še notri okolu Kamnika in Kranja. Vlani smo šteli nad 200 švigajočih plamenov; pri nekaterih hišah bilo jih je po 10 do 14 plamenov. Smeh in krik povsodi, kajti tudi to mora biti, ker je to stara navada. — Umrl je danes v deželni bolnici g. Rok Drofenik, svoj čas socialnodemokratičui agitator, ki pa zadnja leta ni več pripadal tej stranki. Drofenik je obelodanil več protikle rikalnih brošur in nekaj časa tudi izdajal list »Svobodni glasovi«. N. v m. p.! — Samomor. Danes dopoldne se je v svoji prodajalnici in delavnici v Šelenhurgovih ulicah obesil krojaški mojster Franc Železni kar. Vsakdo v Ljubljani je poznal tega moža ^eleznikar je bil rojen v Ljubljani. V mladih letih je kot krojaški pomočnik prehodil mnogo sveta, delal nekaj časa tudi v Parizu in se tam navzel nekakih socialističnih idej. Prebavil pa jih ni in o socia lističnih principih ni imel niti pojma. Ves njegov socializem je obstajal v i udeči kravati. Vrnivši se v Ljub !jano je začel nekaj rogoviliti med brtniki in delavci. Njegova nesreča je bila, da so v tistih časih tudi Most in neki drugi anarhisti na Dunaju uganjali svojo propagando Nekega dne so Železnikarja prijeli in ga kot anarhista postavili pred celovške porotnike ter ga obsodili na dolgoletno ječo. Celih osem let je ta revež prebil v ječi, dasi je njegova krivda bila malenkostna in dasi je vedel vsak človek, da je bil ta mož že tedaj slaboumen. Ko je prišel iz ječe je Železnikar začel zopet krojaško obrt, a godilo se mu je slabo. Nekaj časa je veljal tudi za voditelja socialnih demokratov in bil tudi njih kandidat za drž. zbor, ali veljave ni imel nič, ker si je vsled svoje duševne nesposobnosti ni mogel pridobiti. Zadnja leta se je opazovalo na njem, da se mu mrači in vedelo se je, da se mu možgani mehčajo. S tem bolnim revežem so nekateri njegovi znanci na zadnje napravili brutalno šalo. Pisarili so mu, da je neka ženska, ki ima 400.000 gld. premoženja, vanj zaljub ljena in bi ga rada vzela ter je pripravljena, mu pripisati 10.000 gld. Korespondenca je trajala več dni, naposled pa so mu sporočili, da naj bo gotovi dan pripravljen, se nevesti predstaviti. Zeleznikarja je to popol noma zmešalo. Hotel je že svojo krojaško obrt prodati in sanjaril o tem, da napravi tovarno. Določeni dan so res poslali ponj in ga po ovinkih speljali v neko — zloglasno hišo. Kde ve, če ni ta brutalna šala kolikor toliko pripomogla, da si je revež končal življenje. Danes dopoldne je poslal hišniku zavitek s svojo vizitnioo, na kateri na- znanja, da se usmrti. Ko je hišnik šel k prodajalni gledat, našel je vrata od znotraj zaklenjena in videl, da gori notri luč. Naznanil je to policiji, ki je dala vrata odpreti in našla Zeleznikarja obešenega. Bil je že mrtev. Pred prodajalno v Šelenburgovih ulicah se je zbralo vse polno občin Mtva, ki je hotelo videti mrliča. Zeleznikarja, ki je bil star 60 let, so ljudje sploh radi imeli, ker je bil vzlic svoji rud«Či kravati dober in pošten človek. — Nezgoda na električni cestni železnici. Včeraj popo ludne ob 5. uri je na Karlovski cesti pred Ahlinovo hišo električni voz podrl na tla 64 let staro, gluhonemo mestno ubogo Heleno Schleibach, stanujočo v mestni ubožnici v Jap-Ijevih ulicah št. 2. Šla je po hodniku ob cesti, a je naenkrat zavila na cesto in hotela iti čez železniško progo. V tem hipu je privozil električni voz, jo zgrabil in vrgel s tako silo na progo, da je nezavestna obležala. Voz jo je rinil kakih 15 korakov naprej, predno je mogel ustaviti. Dva policijska stražnika sta žensko po brala in jo nesla na policijsko straž mco, kjer pa je kmalu potem umrla. Žena ima na glavi globoko, do kosti segajočo rano. Umrla je vsled pre-tresenja možuran. — Denarja mu je zmanjkalo. Mizarski vajenec Fran K. je šel v soboto zvečer na neko plesno veselico v Krakovem. Drobiž, ki ga je imel v žepu, je kmalu zapravil in vendar bi se bil rad še dalje zabaval. Med tem časom je opazil, da so vrata, ki vodijo iz gostilne v trafiko odprta, in koj je sklenil se utihotapiti v tra liko in tam pogledati, če je v miznici kaj drobiža. Kar je sklenil, je storil, toda imel je smolo. Ko je v trafiki pobral drobiž in se vračal nazaj v gostilno, je to opazil dimnikarski vajenec in ga prijel ter ga izročil na plesni veselici službujočemu policijskemu stražniku. Fant je sicer tajil, da bi bil kaj ukradel, a ko so mu preiskali žepe in našli pri njem denar, se je udal in priznal tatvino. — Navihana tatica. V soboto proti večeru je prišla v prodajalnico trgovke Marije Auerhamerjeve v Kolodvorskih ulicah št. 23 neka okoli 16 let stara deklica rujavega, suhega obraza in rekla prodajalki, da se ji neka reč v izložbenem oknu zelo dopade, da bi to rada kupila. Prodajalka je stopila ven, da bi vzela dotično blauro iz okna in je med tem časom bila deklica sama v prodajalnici. To priliko je porabila, da je ukradla Mariji Auerhamerjevi zelenkasto krilo. Ko ji je prodajalka prinesla blago iz okna, je dejala, da ji tisto sedaj, ko je oolj blizo videla, ne ugaja in nato odšla. Marija Auer-hamerjeva je tatvino šele opazila, ko je bila deklica že izginila. — Prepoden tat. Otroška vrtnarica gdč. Kristina Ahčin, stanujoča na Sv. Jakoba nabrežju štev. 45. sla je v soboto ob pol 7. uri zvečer od doma in za seboj zaklenila stanovanje. Ko se je čez nekaj časa potem vrnila domov, je našla vrata odprta in slišala po sebi nekoga hoditi. Vsa preplašena je stekla k neki drugi stranki. Poklicali so policijskega stražnika, kateri je vso hišo preiskal, a ni našel nikogar. Tat jo je bil že popred odkuril, ne da bi bil kaj vzel seboj. — Zaprli so v soboto popo-ludne brezposelnega pekovskega po močnika Franceta \Vurnerja, kateri je na sumu. da je v noči od 20 na 21. t. m. ukradel iz Zormanove pro-dajalnice v Spodnji Šiški 400—500 K denarja. Prijela ga je mestna policija v žganjarni na Dunajski cesti in ga izročila deželnemu sodišču. Denarja aretovanec ni imel pri sebi. — Osel na plesni veselici. V neki gostilni v Trnovem so imeli včeraj ponoči pravcatega osla na plesni veselici. Neki črevljar si je bil izposodil Pajsarjevega osla in ga je prijezdil v gostilno. Oael se je baje tako nedostojno vedel, da so ga postavili na zrak. — Izgubljene in najdene reči. Na poti od stolne cerkve po Pogačarjevem in Marijinem trgu, po Prešernovih ulicah, po Dunajski in Marije Terezije cesti do državnega kolodvora je izgubila neka gospodična srebrno verižico s tremi privezki. — V gozdu pri novem strelišču je bila izgubljena zlata verižica s spominsko kolajno na zvezino streljanje v Gradcu leta 1889 — Na Poljanski cesti je izgubila hišna posestnica L. E. zeleno usnjato denarnico, v kateri je imela 20 K. — V Kolodvorskih ulicah je bil izgubljen zavitek modrega blaga za žensko obleko. — Mestni delavec Anton Sirk je našel v »Zvezdi« hranilnično knjižico. * Najnovejše novice. 11 u m bertovi — oproščeni. Prvi del Humbertove milijonske sleparije, v katerem jih je tožil Cattoni, je izpadel za sleparsko družbo ugodno, ker |so bili vsi oproščeni. — 2 00.0 0 0 K dolgov je napravil veleindustrijec Zandler v Lvovu ter zbežal. Ponaredil je tudi mnogo menic. — Južna železnica je dosegla v pretečenem prometnem letu nad 3 milijone K prebitka. — N a j n o-vejša nemška beseda je „Funk-spruch" za brezžično brzojavljenje. Iznašel je besedo uradni list pruskih pošt. — Tri milijone mark deponiranega denarja je poneveril bankir v Potsdamu, Burghalter ter se te dni ustrelil. Najbolj je prizadeta ondotna kreditna banka. — Okoli 2 0 oseb je zgorelo pri požara nekega hotela v Nevv Yorku. — Ženska v karcerju. Prvič so je zgodilo, da je akademieni disciplinarni svet vseučiliča v Heidel-bergu obsodil neko slušateljico v karcer, ker je imenovala svojega tovariša „oselu. — „Nevšečni Avstrijci". Pruska policija v Zabrzeh je pozvala več avstrijskih trgovcev, da morajo v treh mesecih deželo zapustiti. — Požar v gledališču je nastal v Dunaj. Novem mestu, a bil pravočasno zadušen. Kakor se je sedaj dognalo, je neki služabnik nalašč zažgal, da hi dobil nagrado. — Veliki 1 j u d s k i p rij a-telj je bil stavbenik \Vechselmann, ki je umrl te dni v Budimpešti. Zapustil je 7,160.000 K v dobrodelne namena, med temi 2,400.000 K za penzijski fond učiteljem in učiteljicam, ki so službovali vsaj 25 let aktivno ter se niso udeležili socialističnih in antisemitičnih agitacij. 1,400.000 K je oporočil za ustanovitev zavoda za slepce. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. februvarja Ogrski ministrski predsednik Szell je prišel včeraj sem in bil v avdi-jenci pri cesarju in pri nadvojvodi Franu Ferdinandu Tudi z Goluchovvskiai in s Kur-berjem je imel dalje posveto vanj a. Dunaj 23. februvarja. V deželni blaznici je umrl znani komponist Hugon Wolf, star šele 4:i let. Rodom je bil iz Slovenjega gradca. Dunaj 23. februvarja. Poreča se, daje v krateni pričakovati, da se doseže sperazurnljenje med prin-cezinjo Lujizo in njenimi starši in da se princezinja preseli ca neki grad svojega očeta v Avstriji Praga 23. februvarja Danes je bil v pravdi radi falsificiranja plemiških dokumentov zaslišan minister Rezek. Obtoženi Mejt-ski in njegov zagovornik sta priznala, da so vsa obtožencev e dolžitve — da je Rezek deželno desko falsificiral — lažnjive izmišljotine Zagovornik je prosil Rezka, naj obtožencu odpusti. Rezek je izjavil, da z ozi-rom na nečuvene napade v nemških listih, ki so ga brez najmanjšega povoda dolžili falsifikacijd ne more obtožencu odpustiti. Praga 23. febr. Run na nem ško hranilnico traja še vadno. Doslej je hranilnica izplačala že šest milijonov kron in še se ljudje ne pomirijo. Danes je prišlo samo z dežele nad 1000 ljudi iskat svoje vloge. Že ob šestih zjutraj je bilo pred hranilnico zbranih 500 ljudi, ob pol 9. jih je bilo že do 2000. Izplačevanje se vrši brez zadržka Budimpešta 23. februvarja Tu in v raznih drugih mestih s 3 se vršili veliki protestni shodi proti brambni predlogi. Vzlic tej veliki agitaciji upa vlada, da doseže kompromis z opozicijo. Berolin 23 februvarja. Vojvoda Nikolaj Wiirttemberški je umrl Bil je zadnji protestantski član kraljevske rodbine. Ce se zgodi zdaj prememba v vladi, pride krona v katoliške roke. Meteorologično poročilo. Viftina nad morjem 506-2. Srednji aracn.1 tlak 73« 0 mu Febr. i c Stanje baro-°Paz-°- metra vama v mm Tempera tura v fC. Vetrovi Nebo 21. 9. zv. i 746 3 36 brezvetr. del. oblač. 22. « 7. zj. i 742 8 2. pop. j 740-8 09 13-6 si. jug al svzhod oblačno del. jasno n 9 zv. j 740 1 86 brezvetr. jaeno 23. n 7. z j. 740 4 1. pop. 7377 13 168 nI 8svzh.| •r jzahod iaano jasno 39* Srednja temperatura sobote in 7-7°, m »r male : 0 4» in in nedelje ob: — llokrina v 48 urah: 0 0 mm in 0 0 mm. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 23 Naložbeni papirji. 4 2°/o majeva renta . . . 4 2°(« srebrna renta . . . f* o avstr. kronska renta . 4°e „ zlata „ 4^ o ogrska kronska „ 4° o „ zlata 4" o posojilo dežele Kranjske 4* ;tu o posojilo mesta Spljeta 4', , „ „ Zadra 4 !° o bos.-herc. žel. pos. 1902 4" „ češka dež. banka k. o. 4 o M » >i 2- °- 41 /0 zast. pis gal. d. hip. b. 4l t° o pest. kom. k. o. z februarja 1903. Blago 101-101 — 10130 121 30 9975 12170 Denar 100 801 100 80 101 10 121 10 99 55 121*60 99 75 100-— 100 — 1GT— 100*— 100-— 101 30 101 — 101 70 100'70 100 70 102 30 10°/0 pr. 4l ,•/„ zast. pis. Innerst. hr. 41 ,° 0 „ ogr. centr. deželne hranilnice 4'V/o zast. pis. ogr. hip. b. 41 ,° „ obl. ogr. lokalno železnice d. dr. . . . 4: ,°0 „ češke ind. banke 4' o prior. Trst-Poreč lok. 2ei. 4° a „ doleDjskih železnic 3" o ri juž. žel. kup. Vi Vi 41 ,° o av. pos. za žel. p. o. Hm ofiTh r> Srečke od leta 1854 . . . „ h h 1880V, . • 1864 . . . 100- 50 10150 101— ; 102 — 101—' 10180 100 90 101 70 tizske zemlj. kred. I.emisije »» »• 11* ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — turske..... Basilika srečke . . Kreditne „ . . . Inumoške „ ... Krakovske ., ... ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , . . . Oyr. M „ . . . Radolfove „ . . . SalcburSke „ ... Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice^ . . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Aipmske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dražbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ 100 — 9975 98 — 99 50 30430 100 30 178- 186-248 — 159 — 2^8 — 264 50 259 — 87 75 119 -19 50 433 — 85 — 74- — 73 — 55 60 28 35 74-— 74"— 442 — 5450 694 — 1583 — 687 76 743 50 259 —i 707-— 39115 1660-486-402 — 343 — 158-— 1134 1906 2343 23 96 117 06! 9630 253 25 100 50 10075 gg._ 10050 306 35 101 30 188 — 188--252 — 160 50 271 — 266-50 262 50 89 75 120- 20-50 436 — 89 — 77- — IT— 56 60 29 35 76 — 78- 50 446*— 55 50 695 — 1593— 688 75 744 50 261 — 713— 392 25 1666 — 488 — 404 — 346 — 162 — 1138 1910 2361 24 04 11727 95 60 254 25 Žitne cene v Budimpešti. dne 23. februarja 1903. Termin. PAenica za april ... za 50 kg K 755 as M april.....50 „ .6 65 Koruza „ maj ,. 50 „ , 619 » julij .. . „ 50 6 23 Ovee „ april.....60 . . 612 Efektih. Mirno, nespremenjeno. Žalostnim srcem naznanjamo rvsem prijateljem in znancem, da je Bog našo ljubo sestro, oziroma teto in svakinjo, gospico i Heleno Šlajpah po nesrečni smrti k Sebi poklical. Pogreb bode v torek, ob '|44. uri iz mrtvašnice sv. Krištofa. (555) Ljubljana, 23. svečana 1903. Žalujoča rodbina Boltauzer. Izgubili sta so dve angora mački ena rumeno bela, druga siva. Pošten najditelj se prosi, da jih odda proti nagradi na Mestnem trgu št. 8, II. nadstr. (na levo). (553; Veliko denarja! do 1000 K na mesec morejo si poSteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod „Reell 118" na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. ti. (2786—46) Vabilo PLESNI VESELICI katera bode jutri, v torek, 24. februvarja 1903 v gostilni pri „klavnici" Mesarska cesta št. «4. Sodeluje klub tamburašev „Triglav". Začetek ob 3. uri. Vstopnina prosta. K obilni vdeležbi vabi vljudno z odličnim spoštovanjem Josipina Oolinšek (534) gostilničarka. Blagajkiičarka se takoj sprejme. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (551) Trgovina Fr. Igrč, Mestni trg dva pridna vajenca m prodajalko. Vstop takoj. (501—2) Hotel-Pension Jangrad pri Kranju se da v najem. Vodna moč (20 konjskih sil direktno od turbine) z velikimi prostori se lahko še posebej v najem odda. Veft se poizve Dri lastniku dr. Globočnik-u v Kranju.526-1 Oabilo k občnemu zboru Posojilnice za Bled in okolico ki bode v nedeljo, dne 1. marca t. I. ob 4. uri popoludne v dvorani ,Blejskega doma'. Dnevni red: 1. Potrjenje računa za VII. leto 1902. 2. Sklep o uporabi čistega dobička. 3. Volitev nadzorstva. 4. Raznoterosti. Opomba: Ako bi ta zbor ob 4. uri ne bil sklepčen, začel se bo ob pol f>. uri popoludne istega dne drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Na Bledu, 24. februvarja 1908. (556) Načelnifttvo. Veliko iznenađenje! V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijska anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par man-šetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, 1 mični album s slikami, obsegajoč 36 naj-krasnejših slik, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 6e 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1'80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če (552) se denar naprej posije dunajska razpošiljalna tvrdka Ch. Junpirth, Krakov A115. NB. Za neugajajoče se vrne denar. postna In brzojavna ^ŠF* upraviteljica boljše rodbiue in z daljšo prakso išče službe. Sprejme eventuelno tudi substitucijo. — Ponudbe na upravništvo „81. Naroda". (512—2) Prodajalko in 537—2) učenca Sprejme trgovina Oton lloillMn v Radovljici. Lepo in Alsto stanovanje z 2 sobama in predsobo s pritiklinami je oddati v (515-2) Flonijanski ulici št 23. Rud. Kirbisch-a slaščičarna v Ljubljani, Kongresni trg priporoča (3246—11) vsak dan si*v«»afc« pustne krofe. Naročila na zunaj se izvršujejo točno. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice, C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reitling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. Uri 5 ITI zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob li. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. mri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare] Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osnbni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. t Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II razreda.) — Proga v Novo mesto in v Z-aćevje. O=»obni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljino juž kol Proga ii Trbiža. Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line. Steyr, I&l, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monafcovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. —• Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. - Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Solnograda. — Pioga :z Novega mosta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drz. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) Št. 3.913. Razglas. (549-1) Podpisani mestni magistrat naznanja Btavodolžnim mladeničem: 1. f-lnvnl nabor ca deželno stolne mesto LJubljano se ho vršil letos tO. In 91* marca v ^Mestnem domu'* na Cesarja Jožefa trgu* in sicer 20. marca za one zunanje ml& deniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 21. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Začetek ob 9« url dopoldne« 2. Stavljencem, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki se pozovejo k naboru, je priti t pravem času in snažnim na nabiraiisče, ter naj vlože v pravem času potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak. ; b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer 34 voi. zak.); e) enoletne prezentne slutbe (§ 25—29 voj. zak); 3. Stavljenci, kateri žele ugodnosti po §§ 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnostij, za ugodnost enoletne prezentne službe pri slavnem naboru. 4. Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 13 februvarja 1903. Prednaznanilo k otvoritvi nove trgovine „Angleško skladišče oblek" F. M. Netschek-a c. kr. dvornega založnika v Izubijani, Glavni trg štev. 5. Usojam si p. n. občinstvu na Glavnem tr^u v Ljubljani in okolici naznaniti, da bom otvoril začetkom marca na Glavnem tugu št. 5 veliko trgovino. Usojam si tudi naznaniti, da bom imel izirotovljene obleke za gospode in dečke, kakor tudi po meri najlepše izdelano na Dunaju ter najmodernejšo konfekcijo za damo, dalje svilene in žametne bluze, sukno in batist, srajce za gospode, kravate, naprsnike iu klobuke najfinejšega izdelka, kakor n. pr. od svetovne firme P. C. Habig, c. kr. dvorni založnik na Dunaju. Moje prizadevanje bode, da ustrežem svojim p. n. odjemalcem z najnovejšim, najboljšim in najsoliducjšim blagom in prosim, da ohranijo dosedanje zaupanje do mene tudi nadalje. Vsled velike množine nakupa bom blago prodajal po čuda nizki ceni. Ker sem otvoril novo trgovino, mi bode mogoče dosedanjo trgovino štirikrat povečati, kar mi dosedaj ni bilo mogoče vsled pomanjkanja prostora. Priporočam nadalje p. n. občinstvu poleg moje glavne trgovine še nadalje obstoječo podružnico na Resljevi cesti Nt. 3. S spoštovanjem (499-2) Oroslav Bernatović, poslovodja. Učenca sprejme (484-5; H. Suttner, urar v Kranju. Otročji lil lep, bel, z gumi-kole si, se 9*F~ proda. (533-2) Naslov v upravništvu »Si. Nar.«. Resna gospica dobi lahko stanova m J €3 v prijazni sobi. (528- 2; Kj«? pove upravništvo »SI. Nara. Učenec zmožen slovenskega in nemškega jeziku in s potrebno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovino manufakturnoga blaga J. Šket v 31irski Bistrici. Kupi $e priproBta, toda čedna in dobro obranjen* 11» GorenjHkeiii, ne predaleč od železniške postaje, z 2 ali 3 sobami, malo kletjo in vrtom ali vsaj zemljiščem, na katerem bi 8© lahko napravil vrt. (550 Ponudbe z natančnimi podatki glede kraja, kakovosti in cene, na upravništvo .Slov. Naroda- pod Šifro: ,,1». t*. I.v* Usak dan sveži pustni krofi se dobivajo pri (41—15) Jakobu Zalazniku Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6. Naročila za zunaj se izvršujejo točno. — Dobiva se v vseh knjigotržnlceh — [ALI VITEZ Pan Volodijevski Zgodovinsi roman, spisal H. Sienkiew.cz Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 sešitkih po 40 h. Vsakiu * * 14 dni M izdaja en seftitek • * Založna knjigarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani Poskusite TrJf-ln..' J.KIauerjev. |llglaV pristni rastlinski liker. ~^PS j/C l>nf«* dobri) Mpauje. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (li—48^ t t t t t t t t t t t t t t »X» *4» MM •*» M *^r» r+* Polenovka sveža in dobro namočena se dobi v trgovini (546—2) Valentina Sitarja jt LJubljani Kolodvorske ulice Ntev. 8. na (Ml c. kr. finančnega ministrstva imeiio-vaoo priglaševalisee za konverzijo 4*2°/o obveznic skupnega državnega dolga LJUBLJANSKA BANKA JU J II Brv J A IVA (2975-36) -preskrbuje konverzijo skupne rente IMT brez kacih troškov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne* 49 6023