Št. 15 (1394) NOVO MESTO, Leto XXVII četrtek, 8. aprila 1976 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI S Danes »Razgledi” Današnji številki Dolenjskega Usta so spet priloženi Dolenjski razgledi, posebna kulturna priloga, ki bo letos izšla še trikrat: junija, septembra in decembra. Številka je posvečena pesniku Dragotinu Ketteju, čigar 100-letnico rojstva smo praznovali letos januarja. Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu hrani tudi dragoceno rokopisno gradivo, ki nam ga je zapustil prezgodaj umrli Kette Gradivo je zbral uredniški odbor, ki bo tudi poslej skrbel za vsebino Dolenjskih razgledov. Leposlovni del je tokrat nekoliko obsežnejši, dela pa so prispevali ustvarjalci , ki jih bralci Dolenjskih razgledov že poznajo, in nekateri novi sodelavci Novost so tudi pogovori s sodelavci. BALETNIKI NA MIRNI Jutri zvečer ob 19. uri bodo nastopili v prenovljeni dvorani TVD Partizan na Mirni člani ljubljanskega baleta. Ob mokronoškem rojaku Janezu Mejaču bodo gostje mirenskega Partizana in občinske kulturne skupnosti še naslednji umetniki: Magda Vrhovec, Lane Starič, Danilo Švara, Mojmir Losan, Mio Afajlovič, Rado Krulanovič in Vojko Vidmar. POVEJTE NAM Prihodnji torek, 13. aprila, bo naše uredništvo gostovalo NA ROŽIČ VRHO Novinarji Dolenjskega lista bodo od 16. ure naprej v gasilskem domu na Rožič vrhu. Krajani krajevne skupnosti Talčji vrh, pridite na naše uredništvo v gosteh, povejte nam, s kakšnimi težavami se srečujete v vsakdanjem življenju, kakšne uspehe ste že dosegli, kakšni so vaši načrti in želje! V trinajstih vaseh KS Talčji vrh (pa tudi v tisti štirinajsti, skoraj prazni) se gotovo dogaja marsikaj, kar zanima tudi širši krog bralcev olenjskega lista. Sodniki preobremenjeni Uveljavljanje sodišča združenega dela v Brežicah — Delav ci ne poznajo poti do njega, ker so slabo obveščeni Posavje ima sodišče združenega dela v Brežicah. Zaživelo je v lanskem maju, uveljavilo pa se še ni dovolj, ker še mnogi delavci, ki so sicer upravičeni do pravnega varstva, ne poznajo vloge tega sodišča. Nanj se ne obračajo niti osnovne sindikalne organizacije niti organi delavske kontrole in drugi, ki so pooblaščeni za to, da sprožijo spore OD 12. MARCA DO 6. APRILA 1976: 439 NOVIH NAROČNIKOV Prirastek zadnjega tedna: 94 novih naročnikov, tokrat največ iz občin Novo mesto, Krško, Brežice in Kočevje. Največ uspeha so doslej imeli naslednji pismonoše oz. upravniki osnovnih PTT enot: Marica Toplišek iz Koprivnice - 20 novih naročnikov, Franc Kožar iz Cerkelj — 13, Matija Ožanič iz Kočevja — 13, Jože Trefalt iz Za-bukovja - 12, Pavel Kastelic iz Starega trga ob Kolpi -10, Jože Umek iz Stopič — 9, po 8 naročnikov so pridobili Ivan Briški iz Kočevske Reke, Feliks Kastelic iz Žužemberka in Terezija Zgonc iz Šentruperta, Vili Vrečič iz Stare cerkve nam je poslal 7 naročilnic, po 6 naročnikov pa so „vneli“ za domači tednik Božo Butala iz Krške vasi, Darko Štojs z Rake, Ladislav Plevnik iz Koprivnice in tov. Topolovšek iz Brestanice. Po 5 naročnikov so pridobili Jože Franko iz Brusnic, Maks Kunšek iz Sevnice, Jože Rap iz Sevnice, Lojzka Mekše iz Mirne itd. Od začetka akcije do zadnjega torka znaša število novo pridobljenih naročnikov 439, po občinah pa so „razde-ljeni“ takole: občina BREŽICE: ......................... 39 občina ČRNOMELJ: ........................ 27 občina KOČEVJE: ......................... 44 občina KRŠKO: ........................... 83 občina METLIKA: .......................... 7 občina NOVO MESTO: ......................104 občina RIBNICA: ........................ 19 občina SEVNICA: ......................... 37 občina TREBNJE: ......................... 33 razne pošte v SRS in SFRJ: .............. 36 naročniki v inozemstvu: ................. 10 Ne pozabite, prosimo, in povejte še znancem in sosedom: do 1. maja 1976 bodo vsi novi naročniki prejemali DOLENJSKI LIST brezplačno! — Naročilnico zanje ima vaš pismonoša! Vse naročnike medtem lepo pozdravlja UREDNIŠTVO USTA pred tem sodiščem. Tudi velik vpliv vodilnih struktur na delavce v tozdih OZD in drugih delovnih skupnostih omejuje število sporov na pristojnem mestu. Tako sporov ponekod sploh ne rešujejo, ampak vse poskuse avtoritativno zatrejo že v kali. Na drugi strani pa tudi delavci niso pripravljeni vleči spornih zadev' pred to sodišče, ker ga istovetijo z drugimi sodišči. Moti jih, da bi tožili svojo organizacijo združenega dela, v kateri si služijo kruh. Ob pomanjkanju časa jim ne koristita niti volja niti pripravljenost Proces razvoja samoupravnih odnosov zahteva tudi od njih izpopolnjeno znanje. Sft NOV MOST SE ROJEVA — Ob lepem vremenu gradnja novega novomeškega mostu pri Ragovem dobro napreduje. Veliko dela so imeli gradbinci pri betoniranju nosilnih stebrov - v Krkino dno so morali skopati 12 metrov globoke jame — kot kaže današnji posnetek, pa bo dobil dolgo pričakovani most kmalu začetno ogrodje. (Foto: S. Mikulan) Strokovna komisija, ki jo je imenoval republiški komite za energetiko, je zadnjega marca razpravljala v Ljubljani o stanju v rudniku Kanižarica. Komisija je ugotovila, da je zalog premoga toliko, da bi rudnik lahko obratoval še najmanj dvajset let; zato je njeno mnenje, da je treba rudnik sanirati. Nadaljnja usoda rudnika Kaniža- rica je sedaj odvisna od tega, če bodo republiški organi lahko zagotovili sredstva za sanadjo. Samo za sanacijo mesta vdora vode bi bilo potrebnih 14 milijonov dinarjev. Za ponovno usposobitev rudnika bi bilo potrebno okoli leto in pol do dve leti, v Kanižarici pa se bojijo, da bi se jim v tem času strokovni kader razkropil. »Strokovnjakov ne moremo obdržati, ker dela zanje ni. Ze sedaj smo imeli težave, ker je bilo strokovnjakov premalo. Nekaj sedanjih se bo upokojilo, od drugod pa bi jih, tudi če bi rudnik po določenem času spet začel obratovati, težko dobili,“ pravi tehnični vodja V mnogih krajih tulile sirene „Gasilci, na pomoč!" so se te dni kar naprej oglašali klici občanov Z nastankom topleg? vremena so se spet začeli pojavljati požari. Pretekli teden je gorelo na več krajih in ogenj je naredil milijonsko škodo. Gasilci iz Novega mesta, Šmihela, Stopič, Dol. Toplic, Dvora in Sent-jernga so 29. marca popoldne skupaj reševali gozd pri Težki vodi. Požar se je nevamo širil, saj je zajel že 4 hektare petletnega nasada iglavcev. Dobro uro so se gasilci spoprijemali z ognjem, preden so ga udu-šili, škodo pa cenijo na 40.000 dinarjev. Dan kasneje je okrog poldneva hud požar zajel gozd ob železniški progi med GerSči in Gradcem. Ogenj je zanetila iskra parne lokomotive, po suhi travi in grmičju pa se je plamen kot blisk razširil v Posebno presenečenje za 12 pismonoš Uspehe naše nove akcije za pridobivanje novih naročnikov za pokrajinsko glasilo Socialistične zveze poznate — objavljamo jih vsak teden sproti. Iz nekaterih krajev, kjer je na ,.zemljevidu razširjenosti domačega pokrajinskega glasnika SZDL še precej belih lis“, smo dobili sorazmerno malo novih naročnikov. Da bi spodbudili vse pismonoše v vseh občinah našega območja, jim danes sporočamo posebno obvestilo: ob koncu akcije bomo izmed vseh pismonoš in upravnikov pošt v 9 občinah, ki so sodelovali v letošnji akciji, javno izžrebali 12 poštnih delavcev, katerim pripravljamo posebno, enkratno presenečenje in doživetje. Kaj bo to, naj ostane za zdajle še naša majhna skrivnost. Poleg obljubljenih nagrad za pridobljene nove naročnike, kakršne smo dajali tudi v vseh dosedanjih podobnih akcijah, nudimo tokrat našim zvestim sodelavcem - pismonošem še prav posebno presenečenje. Vabjmp zato vse poštne delavce, vseh pošt v 9 občinah našega območja, da v naslednjih dnevih še povečajo svojo prizadevnost v pridobivanju novih naročnikov. Sporočite nam, prosimo, koliko novih propagandnih letakov in brezplačnih izvodov našega lista še potrebujete, da vam jih takoj pošljemo! Tudi danes se lepo zahvaljujemo vsem poštnim delavcem v pokrajini za zgledno sodelovanje in dragoceno pomoč pri širjenju socialističnega tiska! . „ UREDNIŠTVO USTA smrekov in borov gozd. Zgorelo je okrog 15 hektarov površine. Da ni nastala še večjas škoda, so pripo- JUTRI ZBOR UPRAVLJAVCEV NOVOMEŠKE PODRUŽNICE LB V prostorih gami hotela na Otočcu bo jutri ob 10. uri drugi redni zbor upravljavcev novomeške podružnice Ljubljanske banke. Delegati so že prejšnji teden dobili pregledna poročila z gradivi, ki govore zlasti o poslovanju LB za leto 1975 in o delu podružnice v lanskem drugem polletju. Za zbor je pripravljenih več pomembnih sklepov, o čemer bomo obširneje še poročali. Varujmo oči! Ob svetovnem dnevu zdravja, posvečenem očem geslom „Varujmo oči, prepre-*" 'eK s Kam s kanižarskimi rudarji? Včeraj je iz Kanižarice odšlo 117 rudarjev nadelo v Velenje in Senovo — Kam pa z 220 domačini, ki imajo tu družine, zemljo? Strokovna komisija predlaga, naj rudnik sanirajo jame Vinko Babič. Brez strokovnjakov pa dela seveda ne bi mogli obnoviti Sedaj 430-članski kolektiv najbolj tare vprašanje zaposlitve za delavce, ki jim je voda vzela delo. V soboto se je sestal politični aktiv rudnika, v ponedeljek pa so delavcem, ki so bili zaposleni v jami in pri separaciji, sporočili, koliko in kje jih je dobilo drugo delo. Včeraj jih je iz Kanižarice odšlo 117: 97 jih tvori skupino, (Nadaljevanje na 4. strani) mogli gasilci iz Metlike, Gradca, Vranovič in Krivoglavic ter ljudje iz okoliških vasi. Skoda še ni ocenjena, je pa velika. 31. marca popoldne je izbruhnil (Nadaljevanje na 4. strani) čujmo slepoto!" želi svetovna zdravstvena organizacija opozoriti na 16,000,000 slepih ljudi po vsem svetu, želi jim pomagati in posvetiti vso pozornost preprečevanju slepote. Posebno v razvijajočem se svetu, kjer je največ slepih, je preprečevanje zelo potrebno, V Aziji, Afriki in Južni Ameriki so vzroki oslepitve popolnoma drugačni kot v civiliziranem, industrijsko razvitem sveta Zaradi slabo razvite zdravstvene službe, neprimerne prehrane, slabe hjgiene oslepi mnogo ljudi v nerazvitem svetu zaradi trahoma, onko-cerkiaze in kseroftalmije. Ne bi bilo potrebno, da je 2,000.000 ljudi slepih zaradi trahoma, ki je pravzaprav ozdravljiva očesna bolezen, če je zdravljenje pravočasno, če je na razpolago dovolj zdravil in če je dobro organizirana zdravstvena služba. Tudi parazitarna očesna bolezen onkocerkiaza ne bi prizadela toliko oči, če bi z efektnim bojem (insekticidi) proti prenašalcu te bolezni črni muhi uničili njene ličinke. Tretja bolezen, ki grozi nerazvitemu svetu z oslepitvijo milijonov ljudi je kseroftalmija. Bolezen, ki prizadene predvsem otroke, je posledica pomanjkanja vitamina A in nedo-hranjenostL Z dodajanjem vitamina A vsaj dvakrat na leto bi lahko to bolezen preprečili Popolnoma drugačen je položaj v razvitih državah po svetu, kjer zgoraj opisanih bolezni ne najdemo več. Z razvojem industrije, z razvojem prometa, z večjo naseljenostjo v mestih pa so se pojavili novi vzroki, zaradi katerih ljudje oslepijo. Pojavile so se tudi nove bolezni skupaj z daljšanjem povprečne življenjske dobe. Vedno več ljudi oslepi ali pa se jim vid močno poslabša zaradi bolezni ožilja, zaradi sladkorne bolezni, degeneracije očesnili tkiv, zelene in sive mrene. Se vedno so pogost vzrok slepote dedna in degenerativna obolenja. Veliko očesnih bolezni popolnoma pozdravimo z operacijo, npr. sivo mreno, drugim zopet izboljšamo vid ali pa jim ohranimo še uporaben vid z novimi metodami zdravljenja in novimi zdravili (foto-koagulacijo, kriopeksijo). Največjo vlogo pri tem ima zgodnje odkrivanje bolezenskih znalcov na očeh. Čim prej začnemo zdraviti, tem bofjši je uspeh. Če je npr. zelem mrena odkrita dovolj zgodaj, lahko v večini primerov pomagamo. Opernega odstopa mrežnice je uspešnejša, če je operacija narejena dovolj zgodaj. Pogosto pa preprečimo odstop mrežnice s preventivnim zdravljenjem, s fotokoagulacijo (to je svetlobnim obsevanjem) ali kriopek-sijo (to je z zmrzovanjem). Skoraj toliko kot očesnih obolenj je pri nas tudi očesnih poškodb. Do marsikatere očesne poškodbe na delovnem mestu ne bi prišlo, če bi bili delavci dobro poučeni o tem, kako, kje in kakšna zaščitna očala morajo nositi, če bi imeli strogo kontrolo o uporabi zaščitnih sredstev in če bi izboljšali detovne pogoje (dobra osvetlitev, zavarovana delovna mesta s pregradami, pravilna korekcija vida pri delavcih, ki potrebujejo očala), z uporabo bolj udobnih očal, ki se ne motnijo, ki so zračne in ne tiščijo). Veliko hudih poškodb oči, pogosto z oslepitvijo obeh očes, povzroča naraščajoči promet. Sunko- (Nadaljevanje na 4. strani) V sredini tedna je zajelo Slovenijo poslabšanje s padavinami. Ob koncu tedna se bo vreme nekoliko izboljšalo, vendar bo hladneje. Občasno bodo krajevne plohe. f f MUČNO GAŠENJE - Gašenje gozdnih požarov je izredno naporno in terja pripravljenost mnogih ljudi. Na sliki: gašenje na Rudeniku v Sevniški občini minuli petek. (Foto: Železnik) tedenski mozaik Princ Norodom Sihanuk ni več šef kamboške države: v začetku tega tedna je odstopil s svojega položaja in po nekaterih poročilih (ki jih doslej še ni bilo mogoče preveriti) zapustil deželo. Uradno poročilo phnom-penškega radia (ki je za zdaj malone edini vir informacij iz Kambodže, v kateri ne dovoljujejo delovanje nobenim tujim dopisnikom) pravi, da je odstopil prostovoljno, pri čemer so dodali, da bo imel letno 8000 dolarjev pokojnine. Novi šef Kambodže je Khieu Sam-phan, ki je v razglasu, objavljenem prek radia, dejal, da je princ Sihanuk ugledna osebnost, ki je veliko prispevala k osvoboditvi Kambodže - ta je medtem tudi spremenila ime v Kampučijo . .. slovo ni bilo lahko. . . Medtem pa v Združenih državah Amerike odkrivajo, kako naj bi prišlo do „afere Sonnen-feld“: po pomoti oziroma časnikarski napaki Sonnenfeld je pomočnik zunanjega ministra Kissingerja in pred časom je na nekem internem posvetovanju z ameriškimi veleposlaniki v Londonu menda izjavil, da nimajo ZDA nič proti sovjetskemu vplivu v Vzhodni Evropi. Izjava je kajpak vzbudila po svetu različne komentarje -večinoma obsodbe. Nato sta zunanje ministrstvo in Bela hiša posredovali demanti te izjave, toda brez izjemnega učinka. Tretji člen v verigi pa je sedanje pisanje nekaterih ameriških časnikov, da je namreč vse zmede kriv samo novinar, ki je prvi objavil inačico Sonnenfel-dove izjave .. . Opravičevanje, izmikanje - in še kaj. . . ■ Tačas pa čaka nekdanja argentinska predsednica Izabela Peron v nekem zaporu na jugu Argentine na odločitev vojaške junte ali jo bodo postavili pred sodnike ali ne. Dolžijo jo (čeprav formalno obtožnice še niso objavili) poneverb in zlorabe oblasti... En dan predsednik, drugi dan zapornik. .. ZDA pa razburja knjiga ,Zadnji dnevi", ki sta jo napisala znana novinarja inv njej do zadnjih podrobnosti opisala zadnje dneve Richarda Nixona v Beli hiši. Nekateri jima očitajo, da lažejo, drugi ju hvalijo .. . Resnica je v sredini.. . Velja le podpora ljudi Zakon o združenem delu: ne potrditev zaradi potrditve — vredna je le podpora množic Z izdajo predloga zakona o združenem delu se začenja široka javna razprava o vprašanjih, ki pomenijo bistvo uveljavljanja ustave in nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. To predvsem pomeni, da smo sklenili prvo obdobje priprav, kije bilo vse prej kot lahko. V tem obdobju so sodelovali številni družbenopolitični dejavniki, predstavniki gospodarstva in še posebej nekaterih organi-,zacij združenega dela. In ne samo to. V nekajmesečnih razpravah, ko je šlo v bistvu za usklajevanje številnih pogledov in mnenj, ki so sicer vsa stremela k poglavitnemu cilju, je bilo narejenih kar šest osnutkov, ki dejansko pomenijo šest različnih obdobij dozorevanja končnih rešitev. Po predlogu naj bi javna razprava ne bila podrejena zelo kratkemu roku, kot je bila to že kar navada pri podobnih množičnih prizadevanjih, še manj pa akcija, s katero naj bi formalno podprli mnenja sestavljavcev. Po predlogu, ki nedvomno zasluži posebno pozornost in podporo, naj bi v okviru javne razprave, ki s tem pomeni v bistvu najširše preverjanje, v organizacijah združenega dela preizkusili predlagane rešitve in ob tem jasno ugotovili, kje so morebitne slabosti zakona. Torej naj ne bi o zakonu razpravljali kot TELEGRAMI ST. NAZA1RE - V požaru, kije izbruhnil v rafineriji nafte blizu francoskega mesta St. Nazaira na atlantski obali, je zgorelo pet ljudi, več jih je bilo ranjenih, nastala pa je tudi velika gmotna škoda. Gasilci so pogasili požar šele po dveh dnen. o določenem izdelku, temveč na podlagi praktičnih spoznanj ugotoviti izkušnje, s katerimi bi se lahko izognili vsem pomanjkljivostim. To ni samo zahteva, da bi se izogibali pavšalnim razpravam, ki so nemalokrat pomenile celo izgubo časa, temveč skupno zasnovali in izdelali zakon, ki bo resnično ustrezal sedanji razvojni stopnji. Tako tudi ne bi bilo časovnih stisk, ki so nas največkrat prisilile, da smo samo formalno usklajevali prakso z zakonskimi normami in da smo več časa in truda kasneje porabili za popravljanje napak, kot bi ga, če bi se nalog temeljiteje lotili. Dejstvo, da so družbenopolitične organizacije že zdaj napovedale svoje naloge pri sprejemanju zakona o združenem delu, pomeni to samo del druž- BELFAST - V Belfastu je eksplodiralo pet bomb, ki sojih podtaknili pripadniki tajne irske republikanske armade. Človeških žrtev na srečo ni bilo, pač pa je nastala velika gmotna škoda. Na sliki: požar v neki hiši v Belfastu na Severnem Irskem. Policija tudi tokrat ni odkrila storilcev. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE - Denarja za reklamo nimamo - nekdo med nami mora stran začeti krasti, da bomo prišli v časopis. benopolitičnih prizadevanj v drugem, torej sklepnem obdobju sprejemanja zakona. Najpomembnejše je namreč, da zakon ne bo dobival samo potrditev zato, ker jih potrebuje, temveč podporo množic, ki se zavedajo njegovega pomena in so se zato tudi pripravljene vključiti v sklepno dodelavo. To pa predvsem pomeni, da se bo morala s predlogom temeljito seznaniti vsaka temeljna organizacija združenega dela in vsaka krajevna skupnost. _ Prav v tem pa moramo predlog zakona ocenjevati tudi kot gradivo, na katerega so nedvomno vplivale politične spremembe, ki so se začele z znano 21. sejo predsedstva ZKJ in se nadaljevale z 10. kongresom ZKJ. Dosedanji dosežki so nedvomno plod velike podpore delovnih ljudi in resnica je, da smo v tem obdobju naredili že doslej velik korak in ponovno ovrednotili marsikatere ideje, ki smo jih v obdobju liberalizma odrinili na JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Čeravno smo na tem mestu pred kratkim že posvetili posebno pozornost uvedbi novega načina plačevanja med uporabniki družbenih sredstev - nekateri so ta pomemben sistemski korak krstili kar za „malo refor-mo“ v naši ekonomiki — moramo danes vsaj za začetek to narediti še enkrat: v minulih dneh (z začetkom aprila) so namreč novi predpisi že začeli veljati v vseh svojih razsežnostih. Res je sedaj še prezgodaj, da bi lahko ocenjevali njihove učinke - ponovimo pa lahko, da pomeni ta prehod, ta novi način dohodkovnega obračunavanja in medsebojnega plačevanja obveznosti med uporabniki družbenih sredstev (krajše: v upni-5ko-dolžniških odnosih) za vso našo družbo le samo izjemno odgovorno družbenoeko-lomsko, marveč tudi družbenopolitično na-ogo. Ob tem samo še nekaj: gotovo je, da ta zaostritev, ta novost v našem gospodarskem iistemu (ki pravzaprav ni nekaj izjemno no-/ega, saj vsa svetovna ekonomika temelji na načelu, da brez resničnega plačila ni kruha!) le bo mogla iti mimo nekaterih brez dolo-Jenih težav in njihovih pospešenih naporov, jotovo pa je tudi — če imamo v mislih ■iceršnja nasprotovanja tem novim ukrepom - da dobri gospodarstveniki in delovni ljudje rsekakor vedo, da najnovejša zakona ščitita >raV njihove najbolj življenjske interese, saj »menita korak pri graditvi našega gospodar-kega sistema v duhu ustave in sprejetih kon-;reknih sklepov. In ker smo v našem tokratnem pisanju >rav pri tej pomembni novosti naše ekono-nike, še povejmo določeno spremembo, ki * bila glede uvedbe novega načina plače-aiija že sprejeta. Sredi prejšnjega tedna so v .veznem zboru skupščine SFRJ delegati po litrem postopku sprejeli spremembo sprva toločenih zakonskih predpisov - cilj teh najnovejših pa je olajšanje prehoda na nov sistem obračunavanja in plačevanja. Po novem se sedaj podaljšuje rok za plačevanje sprejetega blaga in opravljenih storitev na 15 dni, podaljšuje pa se tudi sprva določeni rok za Izdajanje računov od dosedanjih 5 na 10 dni. Minuli teden so zasedali zbori republiške skupščine — delegati so (v sredo) razpravljali in odločali o pripravi zakonskega „paketa“ s področja pravosodja, ki pomenijo prehod k preobrazbi sodstva v naši republiki. Pouda- rimo naj, da pomeni ta prehod le del preobrazbe našega celotnega pravosodnega sistema, ki naj bi se — prav tako v duhu ustavnih določil — še bolj približal našemu delovnemu človeku, samoupravljalcu. Delegati v republiški skupščini so sprejeli predloge za izdajo štirih zakonov s področja pravosodja. Prejšnji teden je predsedstvo CK ZKJ potrdilo, da bo tretja seja centralnega komiteja 17. aprila v Beogradu. Med drugim bo veljal poseben poudarek pripravam za sprejem našega novega sistemskega zakona o združenem delu, ki bo imel nedvomno izreden pomen za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov. Poudaijeno je bilo, daje treba preprečiti, da bi organizacije združenega dela nepripravljene dočakale izdajo tega novega zakona — o katerem se bo sedaj pri nas razvila široka javna razprava — in da je treba še zlasti poskrbeti tudi za to, da ne bi prišlo do zavlačevanja pri dokončni pripravi ter do drugih negativnih posledic v zvezi z razpravo o zakonu o združenem delu. Tudi to, lahko rečemo, bo izjemno pomembna družbenopolitična akcija najbližje prihodnosti; bo resnična bitka za uveljavljanje pravih samoupravnih odnosov, bitka proti tehnokra-tizmu in drugim nam nasprotnim težnjam. Predstavniki slovenskih občin in republiškega izvršnega sveta so prejšnji teden podpisali dogovor o izvajanju politike cen v letošnjem letu — s čimer so prevzeli odgovornost, da bodo načeli vse sile, da bodo letos cene in življenjski stroški vendarle naraščali počasneje kot lani. Ta pomembni dogovor — pomemben pač zaradi tega, ker slednjič vsakega neposredno udari po žepu njegovo spoštovanje ali nespoštovanje -obvezuje prizadete (med katerimi so občine in posamezne CED na prvem mestu) k nenehnemu nadzoru nad cenami ter realnemu in pretehtanemu zasledovanju tržnih tokov. Vsekakor je trdno dogovoijeno, da bomo „divjim“ dražitvam na vseh področjih odločno stopili na prste - prednost pri obravnavanju upravičenih korekcij cen pa bodo imeli letos elektrika, železniški promet in nekateri kmetijski izdelki. tedenski zunanjepolitični pregled Kaj se dogaja na Kitajskem — to je vprašanje, ki je bilo verjetno eno najbolj pogostih v začetku tega tedna med opazovalci zunanjepolitičnega dogajanja. In ne brez razloga. Nenadne demonstracije na osrednjem pekinškem trgu, celo spopadi med delom demonstrantov in pripadniki varnostnih sil ter nenavadne izjave in letaki - vse to je za kitajsko sceno zares neobičajno — pa četudi odmislimo, da to prizorišče tudi sicer v zadnjih nekaj mesecih ni veljalo za popolnoma mimo. Toda kaj vse to v resnici pomeni? Kaj se skriva za tem? Zelo natančnega odgovora na to vprašanje v tem trenutku ni mogoče podati, saj sex ^=>mam^aj7e a&< v -re^o^' rredn« |<* zapisat* ' ••• *«T*»«u»č*ri bomo, kot predvideva načrt, zgradili 117 km novih magistralnih in regionalnih ccst, od tega 36 km avtomobilske ceste (Hoče-Arja vas, Ljub-ljana-Vrhnika). V naslednjih petih letih bo moderniziranih 7288 km makadamskih cest in izboljšanih 601 km že delno moderniziranih cest, v čemer je upoštevanih tudi cela vrsta cestnih odsekov na območju širše Dolenjske. Navedemo naj še, da je predvidena tudi gradnja pasov za počasni promet na magistralni cesti Ljubija na-Novo mesto (višnjegorski klanec!). Predračun predvideva, da bo v načrtovanem obdobju potrebno za vsa predvidena dela zbrati 10 milijard 847 milijonov dinarjev po sedanjih cenah. To je zelo velika vsota denarja, ki pa vključuje tudi ljudsko posojilo za ceste, s pomočjo katerega naj bi, če bo sprejeto, ljudje prispevali 900 milijonov novih dinarjev. Seveda v tem srednjeročnem obdobju še ne bodo odpravljene vse skrbi za ceste, saj naraščajoči promet in zaostalost cestnega omrežja terjata še množico cestnih del. V turizmu enutni Ta teden se je začela v Posavju razprava o samoupravnem sporazumu poslovne skupnosti za turizem. V začetku računajo na trideset članov. Del funkcij bodo z dogovorom prenašali na turistična društva. V njihovo področje sodi predvsem skrb za turistično izobraževanje prebivalstva in skrb za urejeno okolje. Ta čas pripravljajo že tudi finančni načrt, samoupravne akte in delovni program poslovne skupnosti za turizem v Posavju. Po predlogu samoupravnega sporazuma bo najvišji organ skupnosti izvršilni odbor. Direktor skupnosti bo oprav- Cateške Toplice: še velike možnosti, dosti dela za turistično poslovno skupnost Ijal to dolžnost poklicno. Nalog bo imela skupnost zelo veliko, saj bo morala na marsikaterem področju zaorati ledino. Začeti mora s skupno turistično propagando in enotnim nastopom Posavja navzven. Čaka jo povezovanje s sosednjimi regijami, usklajevanje programov in še marsikaj. Ustanovna skupščina bo zasedala v maju. NOV PREDSEDNIK SVETA ZA LJUDSKO OBRAMBO V Krškem so delegati na zadnji seji občinske skupščine izvolili za predsednika sveta za ljudsko obrambo Silva Gorenca, sedanjega predsednika občinske skupščine. Tovariša Gorenca so na isti seji imenovali tudi za predsednika komisije za verska vprašanja, katere člani so še Franc Rakar, Jože Urbanč, Maks Unetič in Franc Jankovič. Lahko rečemo, da so dnevna informativna sredstva po obsegu dovolj številna. Radio, televizija, dnevniki in druga sredstva obveščanja informirajo dovolj državljane o svetovnih dogodkih. Skoraj popolno je obveščanje oziroma vsaj zadovoljuje o dogodkih v državi Toda pri podatkih iz občin se stvar temeljito zasuče. Kakor je različna organiziranost obveščanja občanov, tako je različna tudi sama obveščenost. Konkretno za občane iz občine Krško ne moremo trditi, da so dovolj obveščeni Lahko se odkrito vprašamo: ali je polovica strani v „Dolenjskem listu" na teden dovolj za dobro obveščenost občana? Menim, da ne. Redko je kaj slišati v radiu, še redkeje m televiziji Dnevniki „Delo‘‘, „ Večer" in drugi pa tako poredkoma prinašajo vesti, da je kaj. Nezadostno Deseti kongres ZKJ je tudi za informiranost občana sprejel zelo ustrezne sklepe. Morda raznim strukturam le še vedno ni prav, da se o njihovem delu piše, pa čeprav je to delo javno. Kako bi si sicer razlagali tako pomanjkanje informacij o delu občinskih forumov. Trideset vrstic časopisnega stolpca ne pove vsega, kar je zasedanje skupščine razpravljalo in sklenilo v času šestih ur. O izvrševanju sklepov pa še teh vrstic ni Tovarna celuloze Krško gre čez tri mesece v pogon z novo tovarno celuloze, ki bo stala čez sto starih milijard. Na Madžarskem pišejo na veliko o tem, ker so soinvestitorji Tudi Madžarska televizija je posnela ta izredni uspeh kolektiva. Lani aprila so zasadili lopate, letos julija pa bo šla tako zahtevna tovarna že v pogon. Kaj so o tem pisali ali povedali naši informativni mediji? O krajevni skupnosti krajani ne vedo skoraj nič. Se in še bi lahko naštevali primere. Prav gotovo niso izkoriščene vse možnosti, ki jih nudijo informativna sredstva in v tej smeri je nujno treba nekaj ukreniti. M. POGAČAR ŠIM 5 (1394) - 8. aprila 1976 DOLENISKI UST — Na temle gnoju pa tale rastlinica prav odlično uspeva! /Karikatura: Marjan Bregar/ Blok manj - na čigav račun?; Sevniški stanovanjski skupnosti in njenim predhodnikom ni mogoče očitati slabega gospodarjenja. Če bi tudi drugod gradnjo tako zastavili, bi v slovenskem merilu še mnogo znatneje presegli načrt 26.000 zgrajenih stanovanj. Komur je pri srcu stanovanjski dinar, pa vseeno ne more mimo tega, da bi bilo mogoče postaviti še več, če . .. Gre za majhne stanarine. V Sevnici so izračunali, da so z zadrževanjem stanarin (to je bila splošna politika) v zadnjih 10 letih izgubili denarja še za 300 stanovanji ki bi jih lahko zgradili s tem denarjem. Kdor je imel srečo, da je prišel v družbeno stanovanje, je zaradi inflacije stanoval vsako leto ceneje, kdor pa je na stanovanje čakal, je za to vedno znova oddvajal del dohodka. Menijo, da je po ceni 4.000 dinarjev za kvadratni meter po vojni zgrajeni stanovanjski sklad v občini vreden 83.116.000 dinarjev. Enota za gospodarjenje s stanovanji je lani od stanarin in drugih \ dohodkov nabrala komaj < 1.473.590,30 dinarjev, kar \ je le 1,55 odst. realne vrednosti stanovanj, sama stanarina da celo le 1,41 odst. J vrednosti. Dejanska stanari- < na ne predstavlja niti polo- J vice osnove, predvidene ob reformi pred 11 leti. Do leta 1980 naj bi prešli na ekonomske ali vsaj stroškovne stanarine. Tako bi morale stanarine narasti za več kot 280 odst. Preračunano v denarje, ali še bolje stanova- < nja, bi s takimi stanarinami v < štirih letih pridobili 21 no- < vili dvosobnih stanovanj. * Pot za dodatni stanovanjski dinar je torej odprta, kolikor manj pogumna bo, toliko bolj bo na račun tistih, ki ne morejo priti do ključev novih stanovanj, skladi za subvencioniranje « pa bodo več ali manj brez " dela. A. Ž. tudi nenadomestljivo poslanstvo pri nudenju pravne pomoči delovnim ljudem in organizacijam združenega dela. Ne nazadnje pa se Črnomaljci sklicujejo tudi na zgodovinski moment, saj je imela Bela krajina že ves čas stare Jugoslavije, jvsa leta po vojni in tudi za časa Avstro-Ogrske samostojno sodno oblast. Zaradi vsega tega predlagata občinska skupščina in občinska konferenca SZDL, naj se v Črnomlju ustanovi temeljno sodišče za potrebe domače in sosednje metliške občine. Podoben primer je v Trebnjem (o tem pišemo več še na trebanjski strani), kjer so z velikimi napori delovnih ljudi zagotovili ustrezne pogoje za delo sedanjega občinskega sodišča. Imajo zadovolji vo rešeno' financiranje, prostore, imajo tri sodnike, zanje so tudi stanovanja. V Trebnjem sodijo vsi družbenopolitični dejavniki, da je občinsko sodišče dobro izpolnjevalo naloge v preteklem obdobju in da bi tako lahko delalo tudi v bodoče. Tudi tu • so prepričani, da bi sodstvo oddaljili od delovnih ljudi, če bi sedanje občinsko sodišče poslalo le oddelek temeljnega sodišča v Novem mestu. R. BAČER ki živijo v mestu daljši čas. Na seznamu imajo sicer nekaj starejših borcev, ki bi se radi iz vis»kih nadstropij stolpičev selili v pritličje, venaar računajo, da se bo dalo to Stare noge težko zmagujejo višino. rešiti s sprotnimi dogovori. Ni pa še rešitve za tiste borce - in takih je čedalje več - ki so desetletja živeli in delali drugje, na jesen življenja pa so se vrnili v Novo mesto. 1. Z. Mape zahtevkuv Čeprav v novomeški občini malone ni kraja, v katerem ne bi stala z borčevsko pomočjo zgrajena ali vsaj obnovljena hiša, borce še vedno tarejo stanovanjska vprašanja. To kaže tudi trenutno število zahtevkov po nadaljnji pomoči iz skladov za borčevska stanovanja. Prošenj za dodelitev stanovanjskih posojil je nič manj kot 180 ali za nekaj zajetnih map. Skupni zahtevki presegajo. 7 milijonov dinarjev. Predvideno je, da bi tem zahtevkom ugodili do konca srednjeročnega obdobja - do leta 1980. Pet let pa je dolgo čakati, saj je znano, da borce tarejo bolezni, pa tudi smrt čedalje pogosteje posega v njihove vrste. Zato so komisijam naložili, naj vplivajo pri pristojnih, da bi zahtevke po pomoči uresničili vsaj v dveh do treh letih. V samem Novem mestu so stanovanjske razmere borcev, kot kaže, zadovoljivo uredili. To velja predvsem za člane ZB in njihove svojce, Priznano ali he: mnogih nesreč so krive tudi slabe ceste. Kocka je padla Odločeno je: skupščina republiške cestne skupnosti je zadnje dni marca sprejela srednjeročni načrt vzdrževanja in gradnje magistralnih ter regionalnih ccst v Sloveniji S tem se je končalo daljše obdobje javne razprave o cestah, o kateri smo sproti nekajkrat poročali. Do konca srednjeročnega obdobja, torej do konca leta 1980, Predstavnik artiške šole sprejema prehodni pokal na sobotnem prometnem tekmovanju v Brežicah. V skupini starejših so zmagali Brežičani, v skupini mlajših Artičani, najboljša posameznika pa sta bila Stanko Ocvirk iz Pečic in Branko Za-košek iz Cerkelj ob Krki. (Foto: Zupančič) Le en odličnjak Polletni uspeh letošnje generacije novomeškega oddelka srednje politične šole je prav gotovo zadovoljiv, čemur bo najbrž pritrdil tudi medobčinski svet ZK, ki je dobil informacijo o uspehu za današnjo sejo. Prevladujeta prav dober in dober uspeh, nezadostno oceno pa je prejel samo en slušatelj, in še to pri enem predmetu. Podrobno je uspeh takle: prav dobrih je deset, dobrih devet, zadostni trije, nezadosten eden in en odličnjak. Najvišje povprečne ocene so slušatelji dobili pri slovenščini in r zgodovini ZK, najbolj pa sta jim šla za nohte predmeta filozofija in zgodovina. Generacija „slovi“ nemara tudi po izostankih, saj si jih je v prvem polletju nabrala kar za 488 ur, od tega nekateri po 94, 57, 51, 42 ur itd. Samo pet slušateljev ni zamudilo niti ene ure predavanj. V „novomeško“ politično šolo je letos vpisanih 24 slušateljev, med njimi sta dve ženski. Iz novomeške občine jih je sedem, iz krške pet, iz b.ežiške in črnomaljske po trije ter iz trebanjske, metliške in sevniške občine po dva. Več podatkov o delovanju te šole, učiteljih in slušateljih bo možno slišati na današnji seji medobčinskega sveta ZK v Novem mestu, ki bo o srednji politični šoli razpravljal ob koncu dnevnega reda. PROIZVAJALEC KONKURENČEN - Pomlad je prinesla olajšanje tudi pri cenah cvetlic. V soboto je brežiška Agraria v Sevnici prodajala nageljne po 2 dinarja, narcise pa samo po dinar. Zanimanje je bilo veliko. Kmalu se je pojavil podoben cenik tudi v sevniški cvetličarni. TRENUTEK ZA RAZMISLEK Predsedstvo občinske konference SZDL in predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov v Krškem sta s petkovo skupno sejo pričela javno razpravo o preobrazbi srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje. Javna razprava bo potekala v vseh izobraževlanih organizacijah, tozdih in drugih delovnih skupnostih. V krajevnih skupnostih bodo sklicevali skupne seje svetov KS in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Javna razprava bo trajala do konca aprila. Na Dolenjskem je javna razprava o ustavni preobrazbi pravosodnega sistema v SR Sloveniji naletela na ugoden odmev, vendar pa imajo v Beli krajini in v Trebnjem nekaj bistvenih pripomb. V Črnomlju se je na primer izoblikovalo stališče, da so idejnopolitična izhodišča za ustavno preobrazbo in teze za opredelitev pravosodnega sistema ustrezna podlaga za izdelavo zakonov, s katerimi bo urejeno pravosodje, in v splošnem podpirajo predložene osnutke. Tudi osnutek zakona o rednih sodiščih se zdi Črnomaljcem povsem sprejemljiv, ker temelji na načelu, da je potrebno približati sodstvo občanom, da bi jim s tem omogočili čim uspešnejše sodno varstvo. To temeljno načelo pa se v predlaganih konkretnih rešitvah razhaja in glede tega imajo pripombe. Osnutek namreč v 28. členu predvideva, da bi za območje občin Črnomelj in Metlika, ki ga pokriva zdaj občinsko sodišče v Črnomlju, po novem deloval le oddelek temeljnega sodišča v Novem mestu. Če bi to obveljalo, potem v resnici ne bi sodstva približali občanom in delovnim organizacijam, temveč narobe. V tem primeru bi prenos senatnih zadev od sedanjega občinskega sodišča na temeljno sodišče v Novem mestu pomenilo oddaljevanje sodstva v 50 km oddaljeno središče. Po mnenju delegatov bi pomenila ukinitev sodišča v Črnomlju tudi kadrovsko osiromašenje pokrajine, kar bi verjetno imelo posledice za nadaljnji razvoj že tako zaostale Bele krajine. Bistveno pa bi bila prizadeta tudi pravna pomoč občanov. V Črnomlju in v Metliki ni nobenega odvetnika, tako opravlja sodišče > > V ponedeljek so odprli v Novoteksu v Bršlinu novo prodajalno. V sodobno urejenem prostoru lahko kupite moško in žensko konfekcijo, met-ražno blago, oblačila za najmlajše ter perilo. Na sliki: prvi kupci v prodajalni — nekaj minut po otvoritvi... (Foto: M. Gošnik) Ob sprejemu Kurirčkove torbice 2. aprila so v Kočevju izvedli zelo uspešen obrambni dan. Na sliki: učenci so že 3 minute po alarmu popolnoma izpraznili osnovno šolo in odhiteli v zaklonišča. Več bomo o obrambnem dnevu še poročali. (Foto: F. Brus) MRTEV PREMOGOVNIK — Žalostno, tiho in prazno je v Kanižarici. Po 118 letih obratovanja je voda zalila jamo, in kolesa, ki so se vrtela noč in dan, so se ustavila. (Foto: Bartelj) (Nadaljevanje s 1. strani) ki bo delala vsa investicijska dela v velenjskem rudniku, s katerim je Kanižarica sklenila pogodbo o izvajanju del; 20 jih je odšlo na delo v rudnik Senovo. Možnosti, da bi se kaj več delavcev zaposlilo v delovnih organizacijah v Črnomlju, so slabe. Nekaj jih bo vzel Begrad, nekaj delavcev bo odšlo služit vojaški rok, nekaj pa se jih bo izobraževalo. ..Najbolj žalostna je usoda okrog 220 naših delavcev. To so v glavnem domačini, ki imajo tu družine, večina tudi nekaj zemlje. Ti nočejo drugam, pri nas pa dela ni,“ žalostno pripoveduje Vinko Babič. V mnogih krajih tulile sirene (Nadaljevanje s 1. strani) požar tudi na manjšem lesenem poslopju Janeza Tratarja iz Trebnjega, kjer so imeli živali: ovco, dve kozi, nekaj zajcev in 14 mladih zajčkov. Vse živalce so zgorele, Tratarjevi pa so oškodovani za 2.000 dinaijev. Kaže, da je tu zagorelo po zažiganju smeti ob poslopju, veter pa je ogenj razpihal v leseno poslopje, kjer so imeli tudi slamo in seno. Zaradi kurjenja suhe trave pri vinogradu je gorelo 1. aprila popoldne na hribu Cerovec pri Dol. Toplicah. Ogenj je zajel travnik in grmičje, last Kmetijske zadruge Krka. Pogasili so gasilci iz Podturna in Toplic. V Lokvah pri Črnomlju so klicali na pomoč 3. aprila dopoldne, ko se je ogenj ob kurjenju koruznice razširil v gozd in zajel 1 hektar gozda. Požar so udušili gozdni delavci in Več požarov tudi v brežiškem koncu Iskre so se od zažiganja trave razplamtele v ogenj, ta pa je silil v fozdove in proti nekaterim doma-ijam. To je spravilo na noge na stotine gasilcev in vaščanov. Reševali so in se spoprijemali z ognjem, pri tem pa se jezili nad malomarnostjo posameznikov, zaradi katerih je do požara prišlo. 1. aprila popoldne je v Dečnem selu zgorelo 1,5 hektara gozda, last Antona Cerjaka. Lastnik je oškodovan za okrog 10.000 din, kriv pa je sam, ker je ob čiščenju travnika neprevidno kuril. Gasilci iz Globokega in vaščani so se močno trudili, da so požar udušili. 2. aprila je gorelo v gozdu pri Mrzli vasi. Požar je bil posledica kurjenja: Milan Žagar iz Brežic je blizu vikenda zakuril travo, ogenj pa se je širil v gozd. Nekaj časa je žagar z vaščani skušal pogasiti, ko pa so videli, da plamenom ne bodo kos, so klicali na pomoč gasilce iz Brežic. Isti dan popoldne je nastala velika škoda ob ognju v topolovem nasadu Vrbina, kjer je zgorelo 2 hektara nasada. Ugotovljeno je, da je pred požarom K. S. zažigala koruznico, ogenj pa je zajel tudi bližnji nasad ter ogrožal celo stanovanjsko hišo. 4. aprila so gasilci iz Cerkelj in domačini gasili ogenj na travniku in gozdu v Crešnjicah. Lastnik Martin Lajkovič je požara zanetil sam z neprevidnim kurjenjem trave. črnomaljski gasilci, škodo pa cenijo na 4.000 dinarjev. Isti dan dopoldne je gorelo še pri vasi Gor. Suhor, kjer so prav tako zažigali suho travo. Zgorelo je 2,5 hektara mladih iglavcev. Škode je za 30.000 dinarjev. 3. aprila je gorelo tudi na travniku pri Hmeljčiču, zvečer v Ragovem logu in na steljniku pri Grabrovcu. 4. aprila je bil spet vetroven dan, in čeprav je bila ne- Malomarnost gori Minuli teden je sevniška gasilska sirena izredno pogosto klicala prostovoljce na požarišča. V ponedeljek, 29 /marca popoldne, je bil dan alarm zaradi gozdnega požara na radeškem ^območju; v četrtek so gasili na Mrzli planini pri Zabukovju, v petek na območju GD Planina na Rudeniku. Vsem požarom je pravzaprav vzrok spomladansko požiganje tra-vinja in odpadkov, le za nedeljski požar pri Črnem potoku se ne ve, odkod je prišla iskra: ali je kdo vrgel čik iz avtomobila (ta čas se je vračalo mnogo izletnikov z Lisce) ali pa kdo iz mimo vozečih vlakov. Ta požar sicer ni zajel večjega območja, gašenje pa je bilo kljub temu neprijetno, ker je v ognju pokalo nekaj municije izpred 30 let, ko je tam zletel v zrak sovražni vlak. Gasilci so zato gasili s cisterno s ceste. Šolski primer nepazljivosti z ognjem je bil petkov požar na posestvu Jožeta Stoparja na Rudenitcu. Hči Jožica je od jutra zažigala na pobočju za hišo. Veter in nepazljivost sta dodala svoje in plamen je krenil po pobočju najprej v okrog pol hektara enoletnih smrečic, nato pa še v 7 do 8 hekf.rov v glavnem bukovega gozda. Gasilci iz Zabu-kovja, Planine in Sevnice so obvarovali sosednji smrekov nasad. Cez okrog 2000 smrečic lahko gospodar naredi križ, vendar je lahko zadovoljen, da v vetrovnem vremenu ni bilo še hujše. Pred dobrimi 14 dnevi se je podobno zažiganje končalo tragično za okrog 70-letnega Kozinca iz Podgorja; za posledicami opeklin je namreč kasneje umrl Sevniški gasilci so bili te dni torej močno obremenjeni. Gasilci se jezijo, ker miličniki vedno najprej khčejo nje, saj so za skrb nad gozdovi po zakonu poklicani najprej gozdarji. delja, so ljudje zažigali, potem pa klicali na pomoč. Gorel je gozd Ašelice pri Semiču, kjer je na 3,5 hektara 250 ljudi pomagalo gasiti Tu ocenjujejo škodo na več kot milijon dinarjev. Popoldne pa so črnomaljski gasilci reševali še premoženje pri IM V Črnomelj. Z bližnjega smetišča je zaneslo ogenj v skladišče desk, kjer je zgorelo 3 kubike lesa, škodo pa cenijo na 6.600 dinarjev. Vrsta manjših požarov je vaščane in gasilce klicala še na druge kraje, kot na Graben in v gozd med Petrovo vasjo in Lokvami pri Črnomlju Za gasilce te dni res ni bilo oddiha. Žal kaže, da ljudem opozorila o nevarnosti kurjenja nič ne zaležejo. Varujmo oči! (Nadaljevanje s 1. strani) vito zaviranje avtomobila pri hitrosti 30-50 km/h, to je pri mestni vožnji, ima pogosto za posledico, da sopotnik na prvem sedežu prileti s silo v vetrobransko steklo, ga z glavo razbije, nato pa se z očmi in nosnim korenom nasadi na ostanke ubitega stekla. Take poškodbe bi mogli preprečiti z izdelavo takih vetrobranskih stekel, ki bi bila z notranje strani prevlečena s plastično maso. Ta predpis že velja v ZDA. Pri nas bi mnogo navedenih poškodb preprečili, če bi bilo pripenjanje z varnostnimi pasovi tudi v mestnem prometu in pri počasni vožnji obvezno. Pri preprečevanju poškodb pri otrocih, ki niso redke, imajo veliko vlogo starši in vzgojitelji ter izdelovalci igrač. Z zdravstveno vzgojo staršev in vzgojiteljev, z nadzorstvom nad izdelavo igrač, s kontrolo nad strelnim orožjem bi obvarovali marsikatero otroško oko pred oslepitvijo. S preprečevanjem in zdravljenjem očesnih bolezni in poškodb bomo prihranili družbi mnogo denarja, tistemu, ki doživlja svojo slepoto in biva vse življenje v temi pa veliko bolečino in žalost. Z vključevanjem slepih v društva slepih, s šolami za slepe, z možnostjo prekvalifikacije na delovna mesta, kijih lahko upravljajo slepi s knjigami za slepe in drugimi pripomočki za oslepele se naša družba trudi da bi slepi pridobili svoj delček človeške sreče in da bi se lahko v družbi uveljavili kljub svoji invalidnosti kot enakopravni državljani. Dr. VESNA MORE LA Za sedaj so možnosti res zelo slabe: v začetku meseca je voda še naraščala, 1. aprila so bili zaliti vsi predeli rudnika do kote minus 63. Ce se bo izvršni svet skupščine SRS odločil za sanacijo, bodo nekaj Dan železničarjev 15. aprila slavijo slovenski železničarji svoj praznik. Na ta dan pred šestinpetdesetimi leti se je začela velika stavka železničarjev. Pet dni zatem so na Zaloški cesti v Ljubljani padle žrtve. Na ukaz takratnega prometnega ministra dr. Korošca je kolona žandarjev streljala v tritisoč-glavo množico in ubila 14 ter ranila 40 manifestantov. Krvavi dogodki na Zaloški cesti pa niso bili osamljen revolucionarni mejnik slovenskih železničarjev. Iz zgodovine je znano, da so se štrajki vrstili že več let prej, pogosteje pa zlasti od leta 1918. S proslavljanjem 15.. aprila se začenjajo v Sloveniji tudi prve mani- • festacije, s katerimi bomo počastili 35-letnico vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov. t Šentvid pred 7. kulturnim tednom Pred dnevi je bila v Šentvidu pri Stični seja častnega odbora kulturnega tedna, na kateri so se pogovorili o letošnjih prireditvah in organizaciji te pomembne kulturne manifestacije ljudskega zborovskega petja na Slovenskem. Sedmi kulturni teden bo trajal od 26. junija do vključno 4. julija, potekal pa bo v znamenju stoletnice rojstva Ivana Cankarja. Pokrovitelj letošnjega srečanja pevskih zborov iz vseh krajev Slovenije in zamejstva bo tovariš Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. Za dan borca bo ob osrednji prireditvi v Šentvidu tudi zbor Cankarjeve brigade. O pripravah, ki tečejo v Šentvidu že nekaj tednov, in o zanimivem sporedu 7. kulturnega tedna bomo še poročali. Naj tu mimogrede omenimo, da se je do prejšnjega tedna prijavilo za srečanje poleg vseh „starih“ zborov še 17 novih. Prireditelji računajo, da bo letos nastopilo v Šentvidu nad sto pevskih zborov. T. GOŠNIK mesecev potekala samo zunanja dela: globinska vrtanja in cementi-ranje mesta vdora vode po posebnem tehnološkem postopku s površine. V zunanjih obratih pa bi morda lahko dobilo delo 100 ljudi. Ti bi delali v proizvodnji gradbenega materiala, v mehanični in elektro-delavnicl opravljali prevoze, v Kanižarici si prizadevajo, da bi proizvodnjo gradbenega materiala povečali, kolikor se le da, da bi čim več delavcev dobilo delo. Seveda pa to ni odvisno le od prizadevanja kolektiva, odločilne so potrebe trga. „Ce bi voda nehala naraščati, bi lahko začeli pripravljalna dela v višjih predelih jame. Tako bi lahko dobili delo nekaj ljudi," se Babič oprijemlje vsake rešilne bilke. „Sedaj pa lahko le čakamo, kako se bo odločil izvršni svet republiške skupščine. ..“ A. BARTELJ BODO KOPALI URAN? Eno od možnosti da bi rešili nadvse pereč problem zaposlitve delavcev potopljenega rudnika Kanižarica, je nakazala gorenjska skupnost za zaposlovanje. Ta predlaga sorodni novomeški skupnosti da bi okoli 100 rudarjev zaposlili v rudniku urana v Poljanski dolini. Sedaj dela v rudniku urana le nekaj deset rudarjev, v načrtu pa je, da bo čez tri leta kopalo uranovo rudo kar 500 rudarjev. Že sedaj pa imajo težave pri iskanju rudarjev, zato bi kanižarske sprejeli z odprtimi rokami Gotovo bo pri dogovarjanju največja težava, ker gre v glavnem za domačine, ki bi težko zapustili domači kraj, saj imajo tu družine in zemljo. Preden pa se pogovori sploh začnejo, mora biti jasno, kakšna bo nadaljnja usoda kanižarskega rudnika: ali se bo izvršni svet republiške skujJŠčine odločil za sanacijo ali ne. J Najboljši in najbolj spretni Novomeško občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu je zajelo velik krog tekmovalcev 2. aprila je bilo v Novem mestu občinsko tekmovanje ,,Kaj veš o prometu" in srečanje pionirjev prometnikov. Tekmovanja, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo tovarna Labod, se je udeležilo 64 pionirjev iz osnovnih šol: Katja Rupena, Grm, Vavta vas, Dol. Toplice, Žužemberk, Milka Šobar-Nataša Šmihel in Posebna osnovna šola. Ekipno so v nižji skupini dosegli prvo mesto osnovna šola Katja Rupena iz Novega mesta, sledita šoli Šentjernej in Grm. Najboljši posamezniki so bili: Tomaž Zajc (Katja Rupena), Matjaž Bajc (Katja Rupena), Jože Poreber (Grm) in Štefan Milovič (Grm). V višji skupini so ekipno zmagali pionirji iz osnovne šole Grm, na drugem mestu je šola Katja Rupena, tretji je Šentjernej. Najboljši posamezniki: Boštjan Šivak (Katja Rupena), Andrej Prus (Grm), Denis Štrbenc (Bršlin) in Robert Peric (Grm). Srečanja pionirjev prometnikov se je udeležilo 8 ekip iz osnovnih šol: Katja Rupena (2 ekipi), Grm, Milka Šobar-Nataša, Šmihel, Dol. Toplice, Stožiče, Šentjernej in Žužemberk. Rezultati: 1. Grm, 2. DoL Toplice, 3. prva ekipa iz šole Katja Rupena. Prvi dve ekipi bosta zastopali našo občino na republiškem srečanju pionirjev prometnikov 24. in 25. aprila na Jesenicah. VILJEM PETELIN DANES V NOVEM MESTU O USMERJENEM ŠOLSTVU Franci Šali, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, bo govoril na seminarju o usmerjenem izobraževanju, kr ga danes prirejajo v Novem mestu. Na seminarju bodo usmerjeno izobraževanje obravnavali kot sestavni del šolske reforme in še posebej z vidika materialnih možnosti in kadrovskih priprav. Usmerjenemu izobraževanju pripisujejo v Novem mestu še poseben pomen, saj delujejo tu najrazličnejše srednje šole, od gimnazije do kovinarske, kjer bo potrebno preiti na tovrstno vzgojno-izobraževalno delo. Brigadirski „horuk” po 30 letih Na veliki spominski slovesnosti v Brčkem je bilo tudi 42 dolenjskih brigadirjev 42 dolenjskih brigadirjev, graditeljev železniške proge Brčko— Banoviči iz črnomaljske, novomeške in trebanjske občine, se je zadnji četrtek zgodaj zjutraj odpravilo z avtobusom podjetja gorjanci" na pot v Brčko, kjer je bila zaključna slovesnost ob 30. obletnici zvezne mladinske delovne akcije. Med Dolenjci sva bila tudi dva mijo skozi špalir prijaznih domači-‘ nov. Bili smo deležni iskrenih poz- dravov in vzklikov bratstva in enotnosti Po končani slovesnosti na velikem trgu, kjer je govoril Titov odposlanec, predsednik predsedstva SR BiH Rato Dugonjič, smo odšli na železniško postajo Brčko-Novo, kjer je pred tridesetimi leti delala tretja novomeška brigada. Gradila je železniško postajo in stavbe okoli nje. Tu so nam izrekli dobrodošlico predstavniki družbenopolitičnih nekdanja brigadirja iz mariborske in celjske mladinske brigade, za dobro počutje brigadirjev na poti v Brčko pa je skrbel sekretar OK ZSMS Novo mesto Branko Bambič. V Brčkem se nam je pridružil Viljem Glažar, popularni komandant tretje novomeške trikrat udarne MDB Franc Rozman-Stane. Z ostalimi udeleženci slovesnosti smo Dolenjci krenili v velikem sprevodu s ponosnim korakom in pes- organizacij KS Brčko-Novo. Zahvalili so se nam za delo pred tremi desetletji in nas seznanili z razvojem Brčkega in območja, po katerem teče proga do Banovičev. Govorili so o napredku v šolstvu, se pohvalili da bodo dobili ekonomsko fakulteto, beseda pa je tekla tudi o otroškem varstvu in napredku sploh. Gostiteljem seje v imenu brigadirjev zahvalil Viljem Glažar. Razpoloženi smo se vrnili domov, obisk v bratski Bosni pa nam bo ostal v trajnem spominu. Brigadirji smo se razšli z besedami: „Na svidenje drugo leto v Zenici!", kjer bo spominska slovesnost ob obletnici železniške proge Šamac-Sarajevo. M.SENICA umu umu,mm,mu m umni im min ................................................................................................................................................................. mu.............umu.................................................................................................................... Tako radi so prihajali, saj jim je bilo res lepo pri nas: otroški vrtec, pravljice, trim steza, glasba, malica, kulturno-zabavna prireditev, na kateri so tudi otroci vedno nastopali, itd. Za mnoge otroke zdravljencev je Škofljica bila edinstveno doživetje, saj so mnogi med njimi prvič v življenju videli starše v prijateljsko razumevajočem odnosu in so tako prvič doživeli košček tiste družinske sreče, za katero so bili oropani Približno tako smo doživljali Škofljico nekoč. Mnogim je vrnila poteptano človeško dostojanstvo, zato je povsem opravičila svoj, čeprav kratek, obstoj. Kot že rečeno je Škofljica s svojim načinom dela pomenila zanikanje tradicionalne psihiatrije. Odločiti se je bilo treba: ali odločno pognati naprej dejavnosti na drugih oddelkih klinike ali pa neusmiljeno zavreti delo na Škofljici. In režiser znane krize na Škofljici se je odločil za drugo varianto, torej za dialektični princip negacije nega- cije, ampak na nižji ravni. V tem je razlog, da je Škofljica sedaj samo torzo, tam začete dejavnosti pa se v skromnih pogojih nadaljujejo drugje. PRIPRAVE ALKOHOLIKA ZA SKUPINSKO ZDRAVLJENJE V AMBULANTI (PRVI POGOVOR Z NJIM) V psihiatrično ambulanto pridejo alkoholiki z napotnico ali brez nje, s poročilom socialne službe in delovne organizacije in brez poročila. So s svojci in brez njih. Kakšnega pripeljejo sodelavci, drugega miličniki. Pridejo trezni ali vinjeni. Neredko so zanikrni jeznoriti pa tudi surovi. Nekateri so že bili pri nas pred nekaj meseci ali leti, in ker so tedaj pritiski popustili, so mirno pili naprej, dokler zaradi naslednje zagate (posledica alkoholičnega obnašanja) spet niso prišli k nam. Na prvem posvetu želimo ugotoviti, zakaj je alkoholik prišel in če se res želi zdraviti. Običajno se alkoholiki sprenevedajo (manipulirajo) in pravijo, da so prišli zato, ker jih je poslal zdravnik, šef, socialni delavec itd. Za dejanske posledice alkoholizma, ki jih največkrat privedejo v ordinacijo, pa so praviloma neuvidevni ali pa se take delajo. Glede zdravljenja približno ena tretjina pravi, da bi se zdravili kar „doma s tabletami", druga tretjina bi na dispanzerju ..obiskovala predavanja", zadnja tretjina pa bi šla tudi v bolnišnico, „če ne gre drugače". Po uvodnem pogovoru klienta odslovimo in povabimo v ordinacijo svojca oz. spremljevalca, če je z njim že pri prvem pregledu. Povprašamo o Idientu. Iz odgovora svojca sKle parno o družinski situaciji, o bolnikovem obnašanju in o njegovem odnosu do dela in drugih dolžnosti, zvemo pa tudi za pravi vzrok prihoda. Nato pokličemo v ordinacijo še alkoholika in ga na ustrezen način z objektivnimi podatki in v prisotnosti svojca soočimo z realnostjo. Iz tistega, kar se med zakoncema sedaj dogaja, dobimo vpogled v osebnost alkoholika in stopnjo zveriženosti odnosov v družini Sledijo ponovni posveti (vedno s svojcem) ter zbiranje ustreznih izvidov in objektivnih podatkov o posledicah alkoholizma v družini in v službi (socialno poročilo in poročilo nadrejenih). Zakonca morata v teku teh priprav za zdravljenje preučiti knjižico o alkoholizmu. Ko ugotovimo, da se je alkoholik res pripravljen zdraviti ključni svojec pa na ustrezen način sodelovati, in če presodimo, da bi bila najprimernejša ambulantna oblika skupinskega družinskega zdravljenja, vročimo alkoholiku besedilo terapevtskega pakta, če ob naslednjem posvetu zakonca izjavita, da pristaneta na določila pakta in če alkoholik preneha piti in skupaj z ženo opusti kajenje, vključimo oba v dispanzersko skupino. POTEK SKUPINSKEGA DRUŽINSKEGA ZDRAVLJENJA ALKOHOUKOV V AMBULANTI Ker se ta naš podlistek že preveč vleče, saj smo spočetka predvideli le kakšnih deset nadaljevanj, bomo poskušali bralcem ..pričarati" način dela v skupini tako, da bomo v skrajšani obliki prikazali najpomembnejši določila terapevtskega pakta, na katerega morata Zakonca pristati, preden ju vključimo v dispanzersko skupino. Zdravljenec (in svojec) se mora držati naslednjih določil, zahtev in obveznosti: 1. Ostati mora trezea 2. Redno mora jemati po 1 tbl. Tetidisa, ne da bi'ga neprestano opozarjali svojci. Vsakršno izmikanje je površnost, če ne že prikrito odklanjanje zdravljenja in pripravljanje na ponovno pijančevanje. 3. Skupaj z najbližjim svojcem mora redno prihajati na tedenske sestanke terapevtske dispanzerske skupine, la trajajo dve uri in pol. 4. Vsak teden redno mora pri- sostvovati tedenskim terapevtskim sestankom svojega kluba, prav tako skupaj s svojcem. LICITACIJA! KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ razpisuje javno dražbo ZA ODPRODAJO OBROBNIH PARCEL v k.o. Maverlen, Golek, Dragatuš, Dobliče, Črnomelj in Crmošnjice. Javna dražba bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 7. uri v upravnih prostorih zadruge. Interesenti so dolžni pred pričetkom licitacije položiti 10% varščine od izklicne cene. NE POŽIGAJTE! JAVNI POZIV IN OPOZORILO OBČANOM Izvršni svet občinske skupščine Novo mesto opozarja vse občane, naj v spomladanskem sušnem obdobju ne požigajo površin suhe trave v bližini gozdov. Škoda, ki nastaja zaradi neprevidnosti in malomarnosti, je ogromna in težko nadomestljiva. Izvršni svet hkrati opozarja občane, da je uničevanje gozdov kaznivo dejanje. DOLENJSKI LIST Št. 15 (1394) - 8. aprila 1976 To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami! »Polževa” podpisa Službovanje, ki jezi! Oddelek Zemljiška knjiga pri krškem občinskem sodišču uraduje za stranke le vsako sredo od 7. do 16. ure. Dobil sem vabilo, naj se 24. marca zglasim v pisarni omenjenega oddelka, da bi podpisal kupoprodajno pogodbo kot solastnik. Iz Novega mesta sem prišel tja ob sedmi uri, toda pred zaklenjenimi vrati sem moral čakati do 7.40, da so jih uslužbenke končno odprle. Glede na dolgo čakanje pred vrati sem si mislil, da bom vsaj hitro postrežen. In? Zaradi zasebnega telefonskega pogovora sem čakal še dobre četrt ure. Ko je uslužbenka končno le vzela v roke mojo pogodbo, me je napotila po sodni kolek za 8 din v trafiko. Menim, da bi sodne kolke lahko prodajali na sodišču. Da sem se lahko dvakrat podpisal, sem tako porabil dve uri, kar pa je še zelo hitro ob dejstvu, da je sodišče potrebovalo dolga tri leta za ugotovitev, da potrebuje moj podpis. Dohodek delavcev je odvisen od proizvodnosti; ne gre za ure, temveč za minute dela. Če pa bi delali tako kot na občinskem sodišču v Krškem, ne bi zaslužili niti za soL Ker take uslužbence navsezadnje plačujemo delavci, pričakujemo, da se nam oddolžijo s svojim znanjem, ne pa, da nam kradejo čas! I. B. Čiščenje Težke vode KOROŠCI GOSTOVALI V NOVEM MESTU - Mnogi Novo-meščani so v soboto v okviru Krkinega abonmaja prisluhnili koroškemu pevskemu zboru Danica iz Šentvida v Podjuni. Rojaki so predstavili značilni koroški melos. Navdušil je tudi trio Korotan s solisti. (Foto: Smiljan Pavišič, fotokrožek OŠ Katja Rupena, Novo mesto) Po obširnih pripravah so v petek in soboto, 2. in 3. aprila, člani RK osnovne šole Milka Sobar-Nataša v sodelovanju in ob pomoči Mestne vrtnarije, ki je dala na razpolago kombi in košare, začeli očiščevalno akcijo Težke vode. V obeh akcijah je sodelovalo po 55 učencev, vodili pa so jih mladinci, osmošolci in odrasli člani Krajevne komisije za varstvo naravnega okolja: Karel Kapš, Peter Zajec, Vera Avsec, Anica Merzel, Filip Rihar, Milan Zupančič, Rado Burgar in Tomo Štravs. Pri delu sta pomagala šoferja vrtnarije Jože Bojane in Franc Pevec V dveh dnevih so opravili 281 delovnih ur; temeljito so počistili strmi breg pod transformatorjem in pod Regerčo vasjo, skurili smeti, večje kose pa naložili na kombije. Namesto čestitk - pomoč slepim Vsak prispevek bo pripomogel k hitrejši rešitvi težav, v katerih dela center za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki — Namesto čestitk, vencev, nagrad_ ANTON ZAVRŠNIK V 61. letu življenja je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sede Antona Završnika iz Bregov. Pokojni je 37 let marljivo opravljal svoje delo in od tega zadnjih 27 let kot delovodja pri Vodnem gospodarstvu Novo mesto. Komaj mesec dni je od tega, ko je še med nami razigran in poln humorja hitel življenju naproti. Toda nevidna nit življenja se je nepričakovano pretrgala. Omahnil je, namesto da bi užil pomlad, ki je bila zanj gotovo najlepša med topoli ob Savi od Radeč pa vse do Brežic. Tone je svoje življenje podaril bregovoma Save in topolovim nasadom. Med Že šesto leto teče akcija za preureditev in dograditev centra za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Dograditev zavoda je nujnost, ako hočemo zagotoviti primerne pogoje dela, ki obsega tri dejavnosti: poklicno usposabljanje in priučevanje na delovnem mestu, zaposlitev v proizvodnih delavnicah zavoda pod posebnimi pogoji in domsko varstvo. Preureditev in dograditev naj bi potekala v več stopnjah; v prvi naj bi zgradili poklicno šolo z internatom za 60 učencev. Zavod sam ne bo nikoli zmogel uresničiti investicije, katere vrednost je 20 milijonov. Pričakujejo, da bodo investicijo financirale ustrezne republiške samoupravne skupnosti na podlagi posebnega družbenega dogovora. Žal danes še vedno niso daleč od obljub, čeprav bi nujno potrebovali 3 milijone dinarjev kot prispevek zavoda investitorju novega doma upokojencev, kjer bodo skupne servisne službe za oba zavoda (kuhinja, pralnica, kotlarna, sušilnica, šivalnica in ambulanta). Lep zgled razumevanja za probleme naših slepih in slabovidnih učencev, delavcev in oskrbovancev so dale nekatere OZD, pa tudi posamezniki, ki so prispevali določene zneske na račun posebnega sklada za preureditev in dograditev centra. Navedimo nekatere: Emona projekt iz Ljubljane 1.000 din, Lokainvest iz Škofje Loke 5.000 din, dr. Janko Golias iz Ljubljane je daroval 1.000 dinarjev, Saša Slavec iz Ljubljane 2.000 din, Francka Pavlič iz Ljubljane 650 din, sindikat tovarne Šešir iz Škofje Loke 300 din, Gorenjska predilnica iz Škofje Loke 1.230 din, občinska skupščina Škofja Loka 2.000 din in mgr. F. Bratkovič iz Kranja 150 din. Darovalci so nakazali omenjene zneske namesto novoletnih čestitk, vencev ali kot odstopljene nagrade. Zavod se vsem darovalcem naj-iskreneje zahvaljuje in hkrati upa, da bo plemeniti zgled spodbudil še druge OZD, delovne skupnosti in posameznike, da bodo po svojih močeh prispevali v sklad za preureditev in dograditev centra. Prispevek lahko nakažete na SKLAD ZA PREUREDITEV IN DOGRADITEV CENTRA pri SDK Škofja Loka, številka žiro računa: 51510-740-30-30832. IZ2REBANI FRANC ZORIČ Uredniški odbor PUSTNIH NOVIC sporoča, da je bil izmed reševalcev nagradnega rebusa izžreban za izlet v Trst Franc Zorič, Trška gora 50, Krško. Pravilna rešitev je: Veselo pustovanje vam želi ured- niški odbor PN. Učencem niso ušla poročila Radio Grm je oddajal za KS Novo mesto njimi je bil najsrečnejši in del tega bogastva je ponesel tudi med ljudi. Bil je dober tovariš. Vaščani smo z njim izgubili moža, ki je bil najuspešnejši predsednik gasilskega društva, predvsem pa človeka, ki so ga odlikovale najlepše vrline, ki je znal biti znanec, prijatelj, tovariš, mož in skrben oče. IVAN ŠKOFI FANEC JAVNO VPRAŠANJE Lepo prosim tovariša Avgusta Avbarja, podpisnika 55 pogodb z dne 30. 7. 1974 za komunalni sklad ObS Novo mesto, da odgovori, kdaj bo usposobljena za uporabo kanalizacija ob Koštialovi in Lamutovi ulici. DANIJEL ŠTIRN Zadnjega marca smo tudi učenci OŠ Katja Rupena lovili poročila radiofuzne vaje KS Novo mesto, la jih je oddajal radio Grm. Na oknih šolske stavbe, na Marofu in po domovih smo se vznemirjeno sklanjali k radijskim sprejemnikom, da bi slišali novice. Ni bilo lahko, kajti nekaj časa so se besede slišale, nato pa je hreščalo in piskalo. Toda nismo vrgli puške v koruzo. Če se ni slišalo pri enem oknu, smo drveli k drugemu, vrata pa so bila odprta, da je bil prepih. S sošolko Marto sva bili na Marofu in oddaja je že tekla, ko sva šele ujeli pravo valovno dolžino. Kar požirali sva besede, slišali pa sva tudi priznanje naši šoli. Ko je poročevalka sporočila, da je oddaja končana, sva se odpravili proti šoli, kjer so se že zbirali učenci Navdušeno smo si pripovedovali, kje smo bili in kaj smo slišali, nato pa smo se razdelili v skupine in se lotili sestavljanja poročil, člani likovnega krožka pa so v posebni sobi pripravljali ilustracije. Ko smo končali, je skupina učencev razmno- žila natipkana poročila in ilustracije, naš fotograf Bojan pa je tekal sem in tja in bliski fleša so nam slepili oči. Vse skupaj je bilo za nas velik dogodek, saj smo si predstavljali, da lovimo novice skrivne radijske postaje iz okupiranega Novega mesta. EU RUSTJA novinarski krožek OŠ Katja Rupena Belokranjci, oglasite se! 21. marca so v Adlešičih, belokranjski vasi, ki leži na meji Hrvat-ske, imeli svoj praznik. Na kulturni prireditvi, ki so se je udeležili številni domači in tuji gostje iz Črnomlja, Duge Rese, Gribelj, Tribuč, Vinice, Dragatuša, iz Kunič in iz pobratenih krajevnih skupnosti Stare Ljubljane in iz Prilišča-Vukove Gorice, so poleg domačih izvajalcev nastopili tudi predstavniki pobratenih Starolju-bljančanov: gledališka igralka Jerica Mrzelova, operni pevec Rajko Koritnik in njegov spremljevalec Milan Stante. Predstavniki KS Stara Ljubljana so pobratenim Adlešičem za njihov praznik podarili borčevski prapor. Proslava je bila zaključena s tovariškim srečanjem borcev in drugih nekdanjih aktivistov ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. In pika. Taka naj bi bila torej suha novinarska notica, ki pa se mi zavoljo nepopolnosti in še posebej zavoljo nepoštenosti upira. Ali Je iz gornje notice razvidno trpljenje, ki so ga prestali Adlešičani v času NOB? Ali je v suhoparnih vrsticah mogoče zaslediti vsaj to, v kakšnem stanju živijo Adlešičani zdaj, po vojni? Ne! Člančiči, ubrani na suhoparno časnikarsko ozkost, ne povedo veliko. Pomenijo toliko kot droben okvir k umetniški sliki. Ali pa še toliko ne. A če že morajo biti podatki telegrafski, naj bo pri tem povedano vsaj to, četudi samo s skopimi številkami, zakaj Adlešičani prav tega dne slavijo svoj praznik. 22. marec 1945 in 22. marec 1976. Natanko pred enaintridesetimi leti je adleške vasi preplavljal grozljiv ogenj. Plameni so lizali hiše, gospodarska poslopja. Nemci in ustaši so vsepovsod sejali grozo in smrt. Adlcšiči, Gorenjci Vrhovci Mala Sela, Velika Sela, Purba, Pobrežje in nekoliko oddaljene Griblje! Ognjeni zublji so sc dvigal iz 167-ih gospodarskih poslopij in iz 43-ih stanovanjskih hiš. 18 ljudi je izgubilo življenje. In to je bil krvavi davek enega samega dne adleških vasi. In to niti ni vse. Droben statistični podatek pove, da so adleške vasi dale 450 aktivnih borcev poleg terenskih delavcev-aktivistov, med katere je spadala domala vsa vas, do žena in otrok. - Nad 600 glav živine Je romalo v partizane, da je nasitilo borce. In spet krvavi davek. 96 borcev je padlo. 193 ljudi se nikdar več ni vrnilo iz ječ in iz koncentracijskih taborišč Že ti suhi podatki povedo več t dovolj. In sedanji položaj? Nad štiristo mladih je zavoljo za- ostalosti gospodarstev zapustilo svoje rodno ognjišče. Vaščani adleških vasi so se dolgo borili in se še borijo, da bi dosegli napredek, da bi obdržali mlade, da bi jih s kulturnim domom priklenili na domačo zemljo. Pasivnost trde kamnite zemlje jih vedno znova razoroži. Potrebna bi bila družbena pomoč! Že v spomin na žrtve, ki so padle v času NOB! ,,Res je, Beli Krajini je bila posvečena premajhna pozornost!" je rekel predsednik KS Stara Ljubljana tov. Rozman in dodal, da občani -Staroljubljančani poznajo zgodovino Bele Krajine, poznajo tudi zgodovino Adlešičev in so zato ponosni ker so pobrateni z njimi. ,,Te naše bratske stike bomo v bodoče utrjevali in poglabljali. Ta kraj še ni pokvarjen. Tu še vlada partizanski duh in pav ta je mestu najbolj potreben. Vaša toplina, vaša iskrenost, vaša zaverovanost v narodnoosvobodilni boj, vse to so tiste lastnosti, ki niso potrebne samo meščanom Stare Ljubljane, potrebne so vsem, ki so hote ali nehote pozabili na čas, ki se je pisal s krvjo." Besede predsednika KS Stara Ljubljana je potrdil tudi predstavnik iz Črnomlja, ki je dejal da je tolikšno prisčnost, ko! so je sposobni Adlešičani, težko še kje najti. Kar so bili Adlešičani med vojno, to so ostali tudi po vojni. In ni prav, ni pošteno, ker se pozablja nanje, ker še vedno spadajo med nerazvite in zaostale kraje. „Razlike se čutijo že med Črnomaljci in Adlešičani," je s partizansko odkritosrčnostjo dejal črnomaljski funkcionar in dodal, da tega res ni mogoče zanikati, da so Adlešičani, ki so v času NOB vedno stali v prvi vrsti, danes potisnjeni v ozadje. „A ne samo oni. Več ali manj je zapostavljena vsa Bela Krajina, čeprav Je prav Bela Krajina tista dežela, ki je bila zibelka partizanstva. V časopisih se premalo piše o Beli Krajini; o Beli Krajini se premalo ali skoraj nič ne govori v radiu, na televiziji! Po končam akciji so namestili opozorilne table na dosedanjih odlagališčih odpadkov. Da se odpadki ne bodo zopet v tolikšni meri nabirali po bregu, bi bilo treba postaviti vsaj dva smetarska kontejnerja, kamor bi ljudje odlagali večje kovinske odpadke. Kontejnerja bi lahko postavili pri transformatorju in pri Jakšctovih. Udeleženci akcije so pripravljeni pripraviti teren. Akcija se bo nadaljevala 10. aprila. Računajo, da se bodo v akcijo vključili poleg mladincev iz Šmihela 'in Regerče vasi tudi mladinci iz Gotne vasi. Tako bi lahko očistili ves potok in ga pripravili za ribolov. Ako bi bili lastniki parcel ob potoku pod Šmihelom soglasni z bodočo ureditvijo ..pionirskega, mladinskega in lovskega" parka, bi te organizacije skrbele za ureditev potoka; postavili bi klopi, mostičke, košarice in otroško kopališče. Delo pa ne bo končano, če ne bo očiščen tudi jez pri Pleškovem mlinu v Kristanovi ulici. Jez je ob nizki in srednji vodi poln umazanije. Prebivalce Adamičeve ulice pa bi bilo potrebno prepričati, naj ne mečejo odpadkov po bregu in v sam potok. F. RIHAR Posluh, oddaja radio Grm! (Foto: Bojan Frantar, OŠ Katja Rupena) ZBIRAJO STAR PAPIR Prebivalci Vrha pri Ljubnu so dali pobudo za začetek enomesečne akcije zbiranja starega papirja, Id jo sicer vsako leto organizira RK Šmihel. V petek, 2. aprila, sta zakonca Jožica in Marjan Ilar z Vrha pri Ljubnu prinesla 10 zavojev s starim papirjem. Tako se je akcija začela. Mladi člani RK na osnovni šoli Milka Šobar-Nataša bodo 10., 11., 12. maja izvedli zaključno akcijo in pobrali star papir po seznamu, ki so ga izdelali poverjeniki RK že februarja in marca. Lani so zbrali 800 kilogramov starega papirja. F. R. VAŠČANI VRHA V RK Vasica Vrh pri Ljubnu je poleg Boričevega najbolj oddaljen sektor RK Šmihel. Šteje 28 članov in 1 podpornega .(Vinko Foršek, delavec v Novolesu). Za novo leto so mladi člani Jožica Ilar, Ciril Zupančič in Liljana Lukšič obdarili 7 nad 70 let starih ljudi. Štiričlanski vaški aktiv tvorijo Jožica Ilar, Marija Rudman, Anton Rudman in Metod Lukšič. Z vključitvijo vaščanov v RK se bo stanje počasi izboljšalo, vas ne bo več družbeno životarila, pozabljena in odmaknjena. Mladi radi pristopijo k skupnemu delu, če je pametno in koristno. p. r. V domu je hrana za vse Kot predstavnik domske skupnosti v svetu delovne organizacije Dijaškega doma Črnomelj protestiram zoper članek, ki je bil objavljen v 14. številki DOLENJSKEGA USTA z dne 1. 4. 1976 na strani „TO STRAN STE NAPISAU SAMI“. Članek je imel naslov „V DOMU NI HRANE", napisala sta ga Vilko Štulac in Marko Kobe, bivša gojenca našega internata. Lahko rečem, da sta avtorja podala neresnične izjave, povedala pa bi rada resnično stanje v domu. Tudi jaz stanujem v internatu, obiskujem pa ekonomsko srednjo šolo pri Centru srednjih šol v Črnomlju. Poleg mene so v domu še štirje dijaki CSŠ Črnomelj, obiskujejo pa poklicno kovinarsko šolo. Vse kaže, da jih pisca ne štejeta med dijake, ker jih v svojem članku niti ne omenjata. Za dijake CSŠ bi bila na voljo posebna spalnica in ne bi spali z učenci posebne osnovne šole, pa tudi učne ure imajo v posebni učilnici. Z gojenci, ki obiskujejo posebno osnovno šolo - teh je okrog 50 - pa so vedno štirje vzgojitelji in mnogokrat tudi sam ravnatelj Dijaškega doma. Učim se lahko tudi po pol deveti uri zvečer, čeprav delim sobo z učenko iz posebne osnovne šole. V dijaškem domu v Črnomlju so zdaj na hrani vsi dijaki, ne glede na to, kje stanujejo. Kot že odrasla dijaka in bivša gojenca dijaškega doma bi avtorja že lahko vedela, da ima naš dom samo 13 zaposlenih, zato ima delovno skupnost, ne pa delavski svet, in s tem pojmom ne bi zamenjavala sveta delovne organizacije, ki je sestavljen iz 9 članov, med njimi 7 predstavnikov javnosti Na koncu bi pripomnila še to, da so razen petih v domu le lažje dušev- no prizadeti otroci ki obiskujejo posebno osnovno šolo in se ravno tako kot mi pripravljajo za svoj 'življenjski poklic. Ostali gojenci ne delamo pri tem nobene razlike, ker so tudi ti otroci člani naše družbe, ne pa izobčenci NADA VRLINIČ predstavnik domske skupnosti v svetu del org. Dijaškega doma Črnomelj HVALA VSEM Dolžan sem se javno zahvaliti vsem, ki so mi pomagali ob požaru na gospodarskem poslopju in pozneje pri obnovi. Posebno zahvalo sem dolžan občinski skupščini Sevnica, GG Brežice - obrat Sevnica, Zavarovalnici Sava - Krško, gasilskemu društvu Šentjanž, krajevni skupnosti Šentjanž in vsem občanom, sosedom in drugim, la so mi pomagali z denarjem, delom, materialom, z vožnjami in na druge načine. Vsem iskrena zahvala! JO ŽE GREGORČIČ Cerovec 1 pri Šentjanžu PIONIRJI ZA POMOČ ANGOLI Akciji zbiranja sredstev za pomoč Angoli smo se pridružili tudi pionirji nase sole. Prodajali smo nalepke s podobo Afričanke in napisom »Angola 1975“ in tako zbrali 2226 din. Čeprav je Angola zelo daleč in o njej le slišimo in beremo, smo pionirji radi kupili nalepke, saj se zavedamo, da bodo tudi trije dinarji od posameznika v skupni vsoti pomenili veliko za obnovitev porušene Angole. DARJA DREVENŠEK lit-nov. krožek ' OŠ Žužemberk Mnogi, ki so v najtežjih dneh naše zgodovine hodili po Beli Krajini, so zdaj pozabili nanjo. Pozabili so na čas NOB. Pozabili na ljudi, na Belokranjce, čeprav so jim ti čestokrat nudili zadnji kos kruha in so bili celo pripravljeni s svojim življenjem zavarovati življenje drugega." Nekdanji belokranjski partizan se je trpko nasmehnil, ko je rekel: »Da, pozabljeni smo. Ali pa je pri tem krivda v nas samih? Ni ali pa je. Pretihi smo. Preveč zaprti vase. V bodoče bomo morali biti bolj glasni. Bolj zahtevni." Že v istem hipu nekdanji partizan ni mogel zatajiti svoje belokranjske krvi. Kot da bi se hotel opravičiti za očitajoče besede, je dodal: „Vsa čast občanom Stare Ljubljane! Adlešičev niso počastili samo s pobratenjem; danes z dragocenim darom - z borčevskim praporom; počastili so jih tudi z nastopom umetnikov, ki so člani Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Tukajšnji ljudje si želijo kulturo. Zelo so zavzeti zanjo." Glas ljubeznivega Črnomaljca se je izgubljal v moji zavesti. V mislih sem videla članice ženskega pevskega zbora iz Adlešič, ki so še pred nedavnim, pred manj kot enim mesecem, prinesle pobratenim občanom Stare Ljubljane košček sonca in dobre volje, košček čistega partizanskega in zdaj še vedno nepokvarjenega belokranjskega duha. Slednji kotiček male prulske dvoranice v Ljubljani je bil preplavljen z njihovimi čistimi glasovi. In s kakšnim zanosom so mladi Adlešičani plesali svoje belokranjske plese! Kako razvneto so igrali na tamburice in druge inštrumente! Kmečke žene z žulji na dlaneh so z žarečimi očmi strmele v svojo mlado dirigentko, domačinko iz Velikih Sel pri Adlešičih, glasbeno pedagoginjo-učiteljico Anico Jankovičevo, ki je z rokami, z očmi, z obrazom, z vsem svojim bitjem spodbujala pevke k živahni interpretaciji. ..Poučujem glasbo v Črnomlju, Semiču, Metlild," mi je razlagala mlada dirigentka po nastopu v prul-ski dvoranici. „A sobote in nedelje posvetim našemu pevskemu zboru v Adlešičih." „In vaš delavnik? “ sem vprašala. „Moj delavnik? “ seje zasmejala. ..Zjutraj ob petih začnem in zvečer ob enajstih končam." Kaj vse mi je pripovedovala! Bilo mi je, da bi jo objela in poljubila. »In kako zmorete? " sem silila vanjo. Začudeno me je pogledala: »Pouk na šolah je služba in hkrati užitek. Rada sem med to svojo dečico. Zelo rada. Srečna sem, ker ji glasbene ure niso nikdar predolge. Radi prihajajo k zboru. Radi prihajajo tudi tisti, ki so morda glasbeno manj nadarjeni." Kot zasanjana je strmela nekam mimo mene. Zdaj je bilo v njenih mladostno živahnih očeh nekaj materinsko nežnega. „A tu v Adlešičih? “ Spet ji je pogled visel na pevkah, ki so se smejale in tiho poskušale z napevom nove pesmi. „Ze res, da se odpovedujem zasebnemu življenju, a kako naj bi rekla NE? Pomislite: čeprav utrujene, zgarane, nikdar ne zamudijo pevske ure. Točne so in disciplinirane. Ne moti jih, da sem mnogo mlajša od njih. Domala vse, razen dveh, bi mi bile lahko mame." In mnoge od teh mam, od teh pevk, trdo garajo na zemlji. Same so, ker so jim mladi pobegnili, ker so šli za boljšim kruhom. ' In če bi tem mladim olajšali življenje? Če bi jim dali možnost naprednega gospodarjenja? Če bi to napredno gospodarjenje vpeljali na vse slovenske kmetije, ali bi potem še uvažali kmečke pridelke? Vse, od krompirja do masla, do korenja in čebule; Pred mnogimi leti, že desetletji, smo govorili: „Če bo kmet pridelal bo tudi meščan imel kaj jesti." Kje so vzroki, da je ta naš kmet zaostal? In če je zaostal, kako dolgo bomo še ugotavljali to stanje, v istem hipu pa že planirali uvoz? Čudno, kako človek iz razglabljanja o kulturi pride na kmetijske pridelke. Morda zato, ker je oboje in sploh vse drugo z drugim povezano. Na kraju je to le vprašanje, nad katerim bi se morali zamisliti vsi, ne samo kmetje, temveč tudi gospodarstveniki, kulturniki, politiki. .. Kmet je naše bogastvo in treba mu je pomagati, da bo to bogastvo, ki ga ima v rokah, lahko obračal tako, da se bo obrestovalo. Že res, da si meščan kljub vsemu postreže, če ne drugače, pa tako, da je krompir, ki ga pripeljejo iz najbolj zaostale dežele - in Indije. A taka rešitev nima trdnih tal. In Belokranjci! »Belokranjci bomo morali biti v bodoče bolj glasni. Bolj zahtevni," je rekel črnomaljski funkcionar. In prav je rekel. Belokranjci oglasite se! Zahtevajte! To je vaša sveta pravica! Pravica, ki je bila podpisana s krvjo vaših ljudi. In s trpljenjem vas samih. Z vašo ljubeznijo. Z vašimi žrtvami in samo premagovanje m. Svoje besede podpiram s citatom Franca Hočevarja, sekretarja sveta za socialno zdravstveno politiko pri RK SZDL Slovenije, ki je v svojem članku »Borci - nosilci vrednot" med drugim dobesedno napisal: ,,Z odnosom do borcev NOV in drugih udeležencev revolucije in z reševanjem njihovih problemov kažemo tudi odnos do pridobitev revolucije in njene kontinuitete." Naj besede ne ostanejo samo besede, naj se spremenijo v dej rjo v dejanja! MARTA GROM Št. 15 (1394) - 8. aprila 1976 ) ) ! M f t t DOLENJSKI LIST f i f i .* f f f .* J .* .♦ ,♦ .♦ .• »• .♦ .♦ *♦ .♦ .• .* .• .♦ > .♦ -* -♦ -♦ -♦ ♦ ♦ « ♦ * * ♦ * * • ♦ * -»•« ■* ♦ * -• > -i 3 v Sejmišča Kmetijski nasveti DOLENJSKI LIST kmetijstvo Cene živine Iz obvestil živinorejske poslovne skupnosti in Zadružne zveze Slovenije Ker mnogi kmetje ne vedo, kakšne so minimalne odkupne cene za živino, ki jih je določila živinorejska poslovna skupnost Slovenije - in odkupovalci lahko to nevednost tudi grdo izkoristijo — se je imenovana poslovna skupnost in z njo zadružna zveza odločila prek javnih občil natančneje seznaniti rejce z določili sporazuma. Najvišjo minimalno odkupno ceno imajo pitana teleta plemenitih pasem in njihovi medsebojni križanci, stari do 6 mesecev, in sicer I. a vrsta (z 62 % klavnosti) 20.60 din, I. vrsta pa 19,55 din za kilogram žive teže. Za njimi se zvrste pitani junci in junice plemenitih pasem in njihovi medsebojni križanci, stari nad 6 do 12 mesecev, ki imajo mlečne zobe: I. a vrsta, težki najmanj 350 kg (junci) *n 320 kg (junice), s ldavnostjo najmanj 58 odstotkov 18,35 din in I. vrsta (s klavnostjo najmanj 56 %) 17.60 din 1 kg; pitani starejši junci in junice plemenitih pasem in njihovi medsebojni križanci, stari nad 12 do 18 mesecev, brez stalnih zob: I. a vrsta, težki najmanj 450 kg (junci) in 400 kg (junice), s klavnostjo najmanj 58 odstotkov 18,35 din in I. vrsta (s klavnostjo najmanj 56%) 17,60 din 1 kg; pitani starejši junci in junice - mlajša goveda -plemenitih pasem in njihovi medsebojni križanci, stari nad 18 do 36 mesecev, ki imajo največ štiris stalne zobe: I. a vrsta, težki najmanj 500 kg (junci) in 450 kg (junice), s klavnostjo najmanj 58 % 17,60 din in I. vrsta z nekoliko manjšo težo in klavnostjo najmanj 56 % 16,70 din 1 kg žive teže. Živina drugih pasem in slabše kakovosti ima nižjo odkupno ceno. Torej: vedeti moramo, v kakšno vrsto spada živina, koliko ima mesa (iz česar izračunamo klavnost) in koliko še dobimo, če žival preseže določeno klavnost. Res je, da kmetova beseda še nima take veljave, kakršna ji gre, na drugi strani pa opažamo, da se možnosti za soodločanje vendarle ponujajo. Seveda so zdaj ta vrata odprta le kooperantom, s siljenjem sodelovanja kmetov s kmetijskimi organizacijami pa se veča tudi krog tistih, ki odločajo. Vodja tozda Kooperacije pri Agrokombinatu v Krškem Jože Cerncša meni, da kombinat zado- \ Denar ostane gospodinji Ena od rednih prodajalk na črnomaljski tržnici je tudi Amalija Malešič iz Zemlja. „Kaj hočemo, saj moramo na tržnico, če hočemo zaslužiti kakšen dinar. Res pa je tudi, da smo se ženske, ki se dobivamo ob tržnih dnevih, že navadile, da prihajamo sem. Navada pa je železna srajca," pravi Amalija. Z možem delata na kmetiji in nimata drugih dohodkov. „Sin in hčerka sta v službi, midva z možem pa kmetujeva. Vendar je pri nas težko živeti samo od tega, kar pridelaš na zemlji in kar vzrediš; denar je še kako potreben za davke, in druge dajatve, in če hočem kupiti kakšno malenkost zase ali za gospodinjstvo, sem prisiljena iti prodajat na tržnico. Po stari navadi ostane ta denar gospodinjam in ga porabimo po lastnem preudarku in željah.” Amalija in druge prodajalke pa se pritožujejo nad črnomaljsko tržnico. „Prej, ko je bila pri cerkvi, je bilo bolje. Več ljudi je So mimo in več smo prodale; tu pa smo na prepihu in smo vse prehlajene. Najhuje je bilo pozimi, pa tudi poleti, ko pridemo vse prepotene, ta kraj za zdravje ni prav nič primeren." voljivo povezuje kmečke proizvajalce in jim ne krati vplivanja na politiko poslovanja, na programiranje razvoja, na delitev dohodka in urejanje medsebojnih odnosov. Tozd Kooperacija ima tri delovne enote: kooperacijo s pospeševanjem kmetijstva, odkup živine in vinske kleti. Zbori kmetov so enkrat na leto. Letos jih je bilo trinajst. V delavskem svetu tozda kooperacije je dvanajst kmetov kooperantov in trije zaposleni. Ti kmetje so vodje delegacij na območju ene ali več krajevnih skupnosti Travnik je stoletja redil njivo, ne da bi kaj dobil nazaj za to uslugo. Videl ni ne gnoja ne gnojil, dokler ni bilo znanstveno in v praksi neizpodbitno dokazano, da se v pridelovanju krme, v intenzivni rabi travnatega sveta skrivajo največje rezerve živinoreje. Od takrat se ie začelo spreminjati tudi v kmetovalčevi miselnosti. Travnik postaja enakovredno kmetijsko zemljišče, vredno skrbi, pa tudi stroškov. Izkazalo seje, da malokatera poljščina tako zanesljivo in obilno poplača gnojenje, kot to zmore travnik. Zmerno gnojenje travnika z umetnimi gnojili prinaša - tako je pokazalo več sto gnojilnih poskusov - 140 do 200-odstotne obresti. Le kje bi se vložen denar lahko še tako obrestoval? In ker naj bi bile krajevne skupnosti nosilke vsega razvoja, ima vsaka od njih komisijo za kmetijstvo in gozdarstvo. Te komisije utirajo pot delegacijam, iz katerih bodo izvolili še druge organe tozda za kooperacijo in za skupnost kmetov. V krški občini in tudi drugod v Posavju pa niso zadovoljni s kmetijsko pospeševalno službo. Kmetje pričakujejo več obiskov na njihovih posestvih, več neposrednih razgovorov in nasvetov na kraju samem. Pospeševalci bodo temu pritrdili, ker si tudi sami želijo učinkovitejšega dela, kajti ob sedanjem sistemu se počasi spreminjajo v administratorje. Za vsako stvar so potrebne gore papirja, a ne samo papirja, tudi časa JOŽICA TEPPEY Ker je v začetku aprila še primeren čas za gnojenje travnikov, še nekaj poglavitnih navodil za to delo. Dvokosnim travnikom - takih je pri nas največ - najbolj ustreza umetno gnojilo, ki ne vsebuje dosti dušika, ima pa mnogo fosforja, pa tudi kalija, kar je neprecenljive vrednosti za zdravje živali. Izboljša pa tudi hlevski gnoj ter s tem posredno koristi njivi. Priporočajo, naj bi zmerno gnojili, to pa pomeni potrositi 400 do 500 kg umetnega gnojila na hektar. V poštev pridejo kombinirana gnojila, ki jih delajo v Kutini in Rušah (na primer: 8:16:22, 9:18:18). Trikosni travniki, ki dajejo več in h katerim je nasploh treba težiti, če le naravne možnosti to dovoljujejo, potrebujejo nekaj več dušika, ki je spodbujevalec rasti. Z dušikom je riporočljivo dognojevati tudi po ošnji, kar zelo poveča pridelek krme, če je vlage dovolj. In še nekaj je koristno upoštevati: priporočljivejše je trositi umetna gnojila po mokrih kot pa po suhih rastlinah; mokrota prej raztopi gnojilo, ki potem hitreje pronica do korenin. Inž. M. L Travnik boljši od banke Še je čas za gnojenje, ki prinaša rekordne „obresti" Pospeševalna služba je pomagala še pri gradnjah, in sicer z načrti ali nasveti. Kmetijska kreditna služba pa je za preusmerjanje kmetij dala za okoli 5 milijonov dinarjev posojil •a nakup mehanizacije in plemenske živine ter za gradnje. V teh akcijah so bili KZ v pomoč še občinski sklad za pospeševanje kmetijstva, Kmetijski zavod, Biotehniška fakulteta in drugi. Vsi ti ukrepi so rodili tudi uspehe. Tako je KZ na leto odkupila že več kot 4 milijone litrov mleka, zdaj pu jc odkup nekoliko upadel. Dokler po žilah teče Dolenjcem cviček ... (Še en posnetek z letošnjega praznika cvička v Novem mestu.) SlabSe možnosti za preusmerjanje kmetij Največji krivec so negotove cene kmetijskih pridelkov V ribniški občini se je začelo ibniški kmetje so začeli takrat predvsem traktorje in kosilnice, preusmer jenih skupno 36 kmetij. Kmetijska pospeševalna služba pri KZ je ugotovila, da je najcenejša in najboljša proizvodnja na osnovi pašno-kosnega sistema. Za ta sistem pa so potrebne večje zaokrožene povrSne, ki jih je največ na Slemenih. Veliko truda je pospeševalna služba vložila v načrtno opremljanje kmetij s stroji, vendar pogosto ni preusmerjanje kmetij leta 1967. kupovati kmetijsko mehanizacijo, Do konca preteklega leta je bilo bila dovolj uspešna. Kmetje so namreč kupovali traktorje in druge stroje različnih znamk in tipov. Doslej zaradi tega še ni posebnih posledic, hudo pa bo, ko sc bodo začeli stroji kvariti in zanje ne bo rezervnih delov. Premalo dražjih strojev jc tudi nabavljenih v okviru strojnih skupnosti, zato so ti stroji premalo izkoriščeni. Plemenske živine (predvsem telic) odkupijo po 130 do 150 glav na leto, mladega pitanega goveda pa okoli 480 glav. Zadnja leta je zaradi negotovih razmer na trgu s kmetijskimi proizvodi tudi manjše zanimanje za kmetijstvo in preusmerjanje kmetij. Temu pa botrujejo tudi še drugi vzroki: dražja posojila, velika razdrobljenost kmetijskih površin, dražji gradbeni material in stroji ter večji zaslužki (osebni dohodki in dohodek) izven kmetijstva. J. P. Limuzin pripelje več mesa Zadnjič smo pisali, kako je mogoče povečati mlečnost domačega ijavega goveda z oplemenjevanjem z ameriškim rjavim govedom, danes pa si preberite še, kako se da prireja mesa zvečati z uporabnim (industrijskim) križanjem rjavega goveda in specializirane mesne pasme. V oddaljenih krajih, kjer ni mogoče organizirati rednega odkupa mleka, pa tudi sicer, če reja tako nakazuje, se rejec usmeri v prirejo mesa, mleko pa je drugotnega pomena. Domačo, prilagojeno pasmo rjavega goveda je mogoče zelo koristno izboljšati s križanjem s francosko pasmo limuzin (limousin). Od lanskega aprila je v naši republiki dovolj semena te pasme, s katero so izboljšali domače pasme že v mnogih deželah Evrope, Amerike in celo na Japonskem. Kot opisuje prospekt ljubljanskega inštituta, ki priporoča francosko pasmo, je limuzin rano zrela mesna pasma, mišičastega telesa in finih kosti. Odlikuje jo dobra plodnost, dolga življenjska doba, lahke telitve, odpornost in prilagodljivost. Je izrazita pašna žival. Mleka daje le za zrejo teleta in je potemtakem čista mesna pasma. Posebno se odlikuje zaradi izjemno visoke klavnosti in odličnega izplena mesa. Posebej je treba naglasiti, da krav pasme limuzin sploh ne molzejo in da so križanci s to pasmo primerni le za pitanje, ne pa tudi za pridobivanje mleka. Torej je križanje uporabno zlasti za pridobivanje telet za pitališča, za kooperante ali pa za družbene kmetijske obrate. Pri intenzivnem pitanju goveda limuzin dosegajo bikci te pasme pri 10 mesecih starosti težo do 400 kg, pri 14 mesecih pa do 550 kilogramov. Klavnost hladnih polovic znaša približno 63 odstotkov. V klavnih polovicah do 480 kg težkih bikcev so izmerili samo 12,4 odstotke kosti, kar je zelo malo in kar z drugimi podatki vred kaže, kako izjemne proizvodne sposobnosti so dosegli s pasmo limuzin, ki si je zares zaslužila, da z njo izboljšujejo domače pasme, namenjene za prirejo mesa. Inž. M. L. NOVO MESTO: na ponedeljkovem prašičjem sejmu je bilo srednje živahno. Naprodaj je bilo, 260 prašičev, od tega le 32 starih nad tri mesece. Rejci so pokupili 227 prašičev; mlajše so plačevali po 520 do 680 din, od tri do pet mesecev stare pa* po 690 do 900 din. V prodaji je bilo tudi 33 glav govedi, prodanih pa 22. Voli so veljali 12 do 13 din, krave pa 8 do 10 din za kilogram žive teže. BREŽICE: dvakrat bolj pa je bil „založen“ sobotni sejem v Brežicah, na katerem je krulilo kar 614 prašičev. Lastnika je menjalo 457 prašičkov, starih do tri mesece, in 15 starejših; prvi so stali od 30 do 31 dint drugi pa 21 din za kilogram žive teže. Ribniški primer Čas prinaša novo Od 25. do 27. marca je bil v Ljubljani kongres veterinarjev in veterinarskih tehnikov Jugoslavije. Posebna delegacija kongresa je pod vodstvom člana izvršnega odbora Zveze veterinarjev Jugoslavije Petra Guban-ca obiskala občinsko skupščino Ribnica. Po sprejemu pri predsedniku skupščine so si delegati ogledali še usmerjeni kmetiji Jožeta Marolta in Toneta Gorjupa iz Gorenjih Podpoljan. Največ so delegati povpraševali o načinu zavarovanja živine, ki je v občini Ribnica izveden na osnovi družbenega dogovora o gospodarski in zdravstveni zaščiti živali. Družbeni dogovor so podpisali v skladu z določili ustave občinska samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva, Kmetijska zadruga Ribnica, Veterinarska postaja Ribnica in Regionalna rizična skupnost zavarovalne skupnosti Sava Ljubljana. Podpisniki družbenega dogovora so prevzeli tudi denarne obveznosti. Tako prispeva k premiji, ki znaša letos 260,00 din za zavarovano žival: Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva 80 din, Kmetijska zadruga Ribnica 30 din, kmetije pa prispevajo za popolno zdravstveno in gospodarsko zavarovanje samo 150 din. Zaradi takega odnosa do kmetov nam je uspelo povečati število zavarovanih živali od 260 pred podpisom družbenega dogovora na 1.260 ob koncu minulega leta. Tako smo dosegli naš osnovni cilj: zagotoviti živi- norejcem tak način zdravstvene in gospodarske zaščite živali, da je zanje sprejemljiv, dostopen in koristen. PETER LEVSTEK V RESNICI JE ČRNOGRADITELJEV VEC Lani so v črnomaljski občini odkrili 9 nedovoljenih, tako imenovanih črnih gradenj. Črnih gradenj je bilo gotovo več, vendar je urbanistična inšpekcija zabeležila le tiste, ki so ji bile prijavljene, ker nima dovolj kadra. Težave imajo tudi z občani, ki sicer imajo vsa potrebna dovoljenja, vendar gTade v nasprotju z odobreno dokumentacijo. To se zlasti pojavlja pri gradnji zidanic in stanovanjskih hiš v območju zazidalnega načrta. Občani so lani vložili 146 prošenj za lokacije, dovoljenje je dobilo 89 ljudi, 20 prosilcem pa so prošnje zavrnili. Travnati sadovnjaki so danes preteklost, razen tako imenovanih „hobijevskih“, katerih deleža in pomena ne zanikam, in trdim, da bi jih lahko bolje izkoristil. Tudi vinogradi v vertikalnih nasadih in da bi jih lahko bolje izkoristili. Tudi vinogradi v vertikalnih nasadih in ki so dajali le konjsko krmo, danes nimajo več kaj iskati. Vsi tisti travniki in pašniki, ki jih ni mogoče obdelovati in izkoriščati z mehanizacijo, se opuščajo. Prav tako je propadla poljedelska proizvodnja, namenjena samooskrbi, ki je temeljila na ročni obdelavi. Do temeljitega premika je prišlo v govedoreji, o čemer govori že zaporedje osnovnih funkcij govedi; v preteklosti je bila osnova vleka, nato šele mleko in meso. Danes je osnova proizvodnja mesa, mleka in končno tudi plemenska reja. Iz številnih pasem, ki smo jih imeli, prehajamo danes na dve, tri pasme. V prašičereji, ki se vse bolj usmerja v tržno proizvodnjo, prevladuje danes industrijska reja, tudi v kooperaciji. V perutninarstvu je to že povsem prevladalo, dvoriščne reje za trg ni več. (Republiški sekretar za kmetijstvo inž. Milovan Zidar v razgovoru z novinarji) Koliko velja kmetova beseda? Kooperanti v Krškem soodločajo in vplivajo tudi na delitev dohodka - Pospeševalna služba še premalo učinkovita, preveč je papirnata KMETJE LOVIJO ZAMUDO - Vreme je lepo in kot nalašč za sajenje poljščin, ki je zaradi marčevskega snega v rahli zamudi. Ker še ne zmorejo vsi kmetje traktorjev, si mnogi pomagajo takole na star način - celo z lesenim plugom, kot kaže tale primer s Šentjemejskega polja. (Foto: Polde Miklič) LOŠKI POTOK „ Vsa ki potok teče, samo Loški potok ne!" Prvič sva se odpravila v on-dotne kraje, zato tega nisva vedela, dokler se pogovor s Potočani, ki so prišli na »uredništvo v gosteh“ v gostilno Zdenka Moharja na Hribu, ni zasukal na zgodovino in kajpak znamenitosti šestih vasi z dvema zaselkoma, ki sestavljajo krajevno skupnost Loški potok. O Hribu, Malem logu, Retjah, Srednji vasi, Šegovi vasi in Travniku, pa o Belih vodah in Dedniku sva izvedela toliko, da bi bila tale časopisna stran premalo za zapis o pehanju in nehanju Potočanov od prvih naseljencev v 13. stoletju do danes, ko je Loški potok še zmeraj eden najbolj odmaknjenih predelov slovenske dežele. Četudi k Potočanom nisva prišla zategadelj, da bi pisala o preteklosti tamkajšnjih krajev, ampak o njihovem današnjiku, pa le morava omeniti, da bi lahko na prste ene roke prešteli krajevne skupnosti, katerih krajani so tako tesno povezani in ponosni na pretekle čase. O tem priča tudi knjiga Janeza Debeljaka „Plenkača pesmi poje“; izšla je pred štirimi leti in je svojevrstna kronika Loškega potoka. TEMELJNI KAMEN „GNIJE'' Trenutno živi v okoli petstotih gospodinjstvih 1775 Potočanov, na začetku tega stoletja pa jih je bilo kar poltretji tisoč. Potoška zemlja je skopa, zato so ljudje povečini zaposleni. Okoli sto se jih vozi na delo v Ribnico, Stari trg, Cerknico in še kam, največ pa si jih služi kruh v domačih obratih. V Saturnusovem obratu avto-opreme so ob dveh moških same delavke. „24 nas je,“ je rekel strojni ključavničar Karol Turk. „Z delom in dohodki smo zadovoljni, obeta pa se tudi razširitev obrata, ki bo potem nudil delo 66 delav-cem.“ V obratu Bombažne predilnice Tržič je zaposlenih 69 Potočanov, po predvideni prenovitvi pa jih bo okoli 120. Največ delavcev, 141, je v obratu Inlesa, ki ima tudi možnosti za dograditev prostorov, zato se obeta zaposlitev še okoli šestdesetim delavcem. Razširitev omenjenih obratov je kajpak šele v načrtu; enako tudi obrat, ki naj bi ga v Retjah zgradit ribniški Riko. Temeljni kamen zanj so slovesno postavili že 1972. Prerasla ga je trava in „gnije“, okoli petdeset Potočanov pa se dan za dnem vozi v Ribnico. „Vstajamo ob pol petih, domov pa pridemo ob treh,“ je povedal Bogo Car, elektrovarilec v Riku. „Vsi bi raje delali doma, saj ne bi izgubili toliko časa z vožnjo. Toda obrat le obljubljajo, morda zato, ker še v Ribnici nimajo dovolj delavcev.** Že od vsega začetka ni bilo jasno, kaj naj bi izdelovali v morebitnem potrošnem obratu Rika. Težji izdelki ne bi bili primerni, lažje, denimo letalske stopnice, pa izdelujejo že v Ribnici. Kaj izdelovati v Retjah? Vprašanje je še Današnjik odtehta pretekle čase? zmeraj odprto, Potočani pa upajo, da bo Riko le izpolnil obljubo, saj bi se v Loškem potoku precej lahko zaposlilo nad sto ljudi. Zdaj mladina odhaja v mesta, od koder se gotovo ne bo več vrnila; pa tudi sedeminsedemdesetim zdomcem se nič kaj ne mudi iz tujine, saj vedo, da v domačem kraju ni dela zanje. Avtomehanik Jože Mišič je bil šest let v Zahodni Nemčiji. „V Malem logu gradim hišo, že od lanskega decembra pa sem doma brez zaposlitve. Na ribniškem zavodu za zaposlovanje so mi rekli, da nimajo nič zame ter da naj se obrnem sam na podjetja. Rad bi ostal v Loškem potoku, toda tukaj ni nobene avtomehanične delavnice, celo servisa ne. Da pridejo popravit televizor ali pralni stroj, čakamo tudi po dva meseca in več. Do najbližje bencinske črpalke pa je 20 kilometrov.** Z Jožetom se je vrnil iz tujine tudi brat Anton. „V sodraškem Donitu ni dela zame, doma še manj, zato sem prisiljen spet iti na tuje. Nisem zavarovan, tudi družina ne. Živimo od prihrankov, kajti traktor mi nič ne pomaga; samo od kmetijstva se ne da živeti!** Ob 22 hektarih zemlje je Stanko Anzeljc zaposlen v potoškem obratu Inlesa. „Zemlja je precej nerodovitna, zaradi hribovitosti pa jo je težko obdelovati s stroji. O živinoreji ne kaže izgubljati besed, saj tod raste nizka in slaba trava. Več koristi bi prinesel le gozd, če ne bi bile tako velike dajatve. Da se kmetje lahko prebijemo iz dneva v dan, moramo biti še zaposleni. Drugače ne gre.“ Stanko Samsa je že 25 let gozdni sekač. „Pred dvema desetletjema je bilo samo iz Malega loga nekaj deset gozdnih sekačev, zdaj pa sva le dva. Delo v gozdu je težko in slabo plačano. Zaradi snega že od 8. marca ne morem v gozd, zato bom dobil samo pol plače.** STA CESTI RES-CESTI? Ni ga Potočana, ki ne bi potožil o cestah proti Blokam oz. Sodražici. Prva dela največ preglavic vozniku Sapovega avtobusa Stanetu Montaniču in sprevodniku Francu Cimpriču. „Ze 21 let vozim vsak dan po njej in zdi se mi, da je zmeraj slabša,“ je dejal Montanič. „Ne da se povedati, koliko vzmeti in menjalnikov so že .požrle* jame, ki so mestoma tako velike, da bi se vanje zlahka vlegel človek. Na vseh zborih občanov zahtevamo, naj cesto vsaj krpajo sproti, če je že asfaltirati ne morejo. Zanjo bi morala nenehno skrbeti dva cestarja; pa ne, ker ju od pomladi do jeseni zaposlijo v — Ribnici!** Cimprič pa je poudaril: „Ker je cesta občinska in kaže, da je še lep čas ne bodo spravili v red, kaj šele asfaltirali, se lahko zgodi, da bomo prenehali uničevati avto-buse.“ Regionalno cesto proti Sodražici vzdržuje novomeško Cestno podjetje, pa zategadelj ni nič boljša. V zimskem času je pri pluženju zmeraj zadnja na vrsti, poleti pa zanjo zmanjkuje gramoza in cestarjev. Če ribniški komunalci slučajno pripeljejo gramoz, ga morajo Potočani sami nasuti. „Cesta sploh ni omenjena v republiškem programu za asfaltiranje,“ je rekel elektrovarilec Marjan Samsa, ki se vozi na delo v Riko. „Gneča v delavskem avtobusu je nepopisna. Tudi v bazenu, ki ga kanijo zgraditi v Ribnici, ne bo takšne. Tam je za vse denar, v Loškem potoku pa še za najnujnejše ne. Kar je Ribničan obljubil, ni še nikoli dal!“ Asfalt skozi potoške vasi ni omembe vreden; kolikor ga je, ne odtehta oblakov prahu, ki se dvigajo z makadamskih cest. „Cestaija ne poznamo,“ je dejal tesar Jože Mohar. ,,V Malem logu si moramo pozimi in poleti pomagati sami, težave pa imamo zaradi pomanjkanja gramoza. Cesta je tako ozka, da mora voznik avta ustaviti, da gre pešec lahko mirno!** Krajevna skupnost ima za letos v načrtu asfaltiranje ceste od Hriba-do Žage in skozi spodnji del Travnika. Denar je že zagotovljen, gospodinjstva ob omenjenih cestah pa bodo prispevala po tri tisoč din. ,,Z električno napeljavo Potočani nimamo težav,“ je rekel Ivan Lavrič, logar in predsednik zbora KS. „V vseh hišah svetijo ,sveče* na trifazni električni tok, nad Travnikom pa je celo televizijski pretvornik. Razen v Malem logu in na Hribu tudi vodovod ni vprašljiv. Graditi smo ga začeli že 1958, zaradi pomanjkanja denarja pa so se dela ustavila štirinajst let pozneje. Za omenjeni vasi je potrebno speljati novo vodovodno traso; vse je šele v načrtih, saj potrebujemo deset milijonov dinarjev.“ ZDRAVNIK PRIDE, PA GRE Nad založenostjo trgovin se Potočani ne pritožujejo, v zadnjem času le solate ni moč kupiti. Polja, kjer bo tak regrat, da bi ga kar popasel, pa še pokriva snežna odeja. „Zdravstveni dom s splošno, zobno ordinacijo in lekarniškim oddelkom zadovoljuje krajane, le zdravniki se prepogosto menjajo,“ je dejala medicinska sestra Antonija Filipovič. ,.Pereče je pomanjkanje stanovanj; ne samo za zdravstveno osebje, ampak tudi za učitelje in mlade družine. Zdi se, da bo bolje že naslednje leto, ko bo zgrajen poslovno-stanovanjski center, stavba, v kateri bodo pošta, banka, sejna dvorana, krajevni urad in še kaj, v prvi vrsti pa stanovanja.** Novo poslopje potoške osemletke, ki jo obiskuje okoli dvesto-petdeset otrok, je bilo zgrajeno komaj pred štirimi leti, pa ga je že načel zob časa. Streha pušča in nemalokrat se zgodi, da učenci pišejo naloge - z dežnikom v roki! V Loškem potoku se zastavlja tudi vprašanje družbene prehrane in otroškega varstva. Za prvo je poskrbljeno le v Inlesovem obratu; glede na to, da je babic, ki lahko varujejo vnučke, čedalje manj, zaposlenih mater pa precej, ne bi bilo odveč, da bi se v poslovno-stano-vanjskem centru našel prostor tudi za vrtec. Potoška krajevna skupnost letos še ni dobila nič od krajevnega samoprispevka, ki se zbira pri občinskem skladu, pa tudi del od 3 odst. preseženega dohodka OZD v občini še ni našel pot do nje. Zato je vprašljivo, kako bo z načrtovano obnovitvijo kulturno-prosvetnega doma in kanalizacijo Retij. Vseeno pa organizacije in društva ne stojijo križem rok. „204 potoških upokojencev ima klubske prostore, kjer se zbiramo in včasili priredimo ples ali proslavo,“ je dejal Franc Jereb, predsednik DU. „ Vsako leto pripravimo tudi nekaj izletov po domovini. “ V Loškem potoku so tri gasilska društva. „V vseh je nad sto gasilcev. Vir za delovanje so gasilske veselice, domove pa uporablja za razne prireditve tudi mladina,“ je povedal upokojenec Franc Knavs, predsednik GD Mali log, kjer je največji problem voda. „Imamo le vodnjake, ki jim suša ne prizanaša, zato bi ob kakšnem večjem požaru v Malem logu vodo v hipu porabi-li.“ Posebna gasilska enota je tudi v Inlesu. Opazno je tudi delovanje zveze borcev in lovske družine. Slednja je morala lani odšteti dvajset tisoč din za povrnitev škode, ki jo je povzročila jelenjad, nekoliko manj pa tudi medvedi. Socialno ogroženih prebivalcev potoške krajevne skupnosti ni veliko. Družbeno podporo prejema le nekaj „tet“, ki so ostale same, brez premoženja in pokojnine. ZGLEDOV JE DOVOLJ Na začetku sva zapisala, da so Potočani še kako ponosni na preteklost ondotnih krajev, ki so dali precejšen prispevek narodnoosvobodilnemu boju. Pa ne samo to, pod slamnato streho v Šegovi vasi je bil rojen znani slovenski pesnik, kritik in prevajalec dr. Anton Debeljak (1887-1952); v isti vasi je tekla zibel tudi ljudskemu pesniku in kiparju Jožetu Lavriču (1799-1870). V Travniku sta bila rojena književnika Alojz Zbačnik (1890-1914) in Anton Seliškar (1897—1964). Na Hribu se je začela življenjska pot medicinske znanstvenice dr. Stanislave Rus (1916—1963), v Belih vodah pa novinarja Draga Košmrlja (1911). Če omeniva še to, daje v potoških Retjah ob koncu prejšnjega stoletja živela tudi pisateljica Zofka Kvedrova, potlej je očitno, da Potočani niso kar tako ponosni na pretekle čase, ki nudijo dovolj zgledov za današnji mladi rod. ,,Precej let smo životarili, z ustanovitvijo krajevne konference in vaških aktivov pa smo mladi le začeli z resnejšim delovanjem,“ je dejal študent FSPN Janez Bambič. „Razgibati hočemo zlasti kulturno dejavnost. Dovolj nam je tega, da kulturno-umetniško društvo ,Ivan Vrtačnik* obstaja zgolj na papiiju, pred leti pa je bilo sposobno pripraviti celo .Celjske grofe* ali Cankarjevo .Lepo Vido*. Čeprav nas tare pomanjkanje prostorov, bomo priredili literarna večera, ki bosta posvečena Kvedrovi in Cankarju, za idejno izobraževanje pa bo v bodoče skrbel marksistični krožek. Napad na Lož bomo počastili s spominskim pohodom.** Da se da le s primemo zavzetostjo kaj doseči, dokazuje vaški aktiv mladih iz Malega loga. „Sode-lujemo s starejšimi vaščani, ki pravijo, da takih mladincev že dolgo ni bilo,“ se je pohvalil elektrovarilec Milan Knavs. „Udarniško smo popravljali cesto, z gasilci pa smo preuredili dvorano v gasilskem domu, ki nam je na voljo za sestajanje in plese. Brez slednjfh ne gre, saj prinašajo denar, ki ga porabimo za nakup različnih stvari.** Za konec zapišiva še, da se v Loškem potoku čedalje bolj razvija tudi športna dejavnost; prevladujejo zimski športi, med katere pa najbrž ni moč uvrstiti „zimskega vračanja**, ki Potočane še kako boli, saj z grenkobo pravijo: „Kdor gre iz Loškega potoka, pride nazaj edino o božiču — po koline!** ANDREJ BARTEU DRAGO RUSTJA Stanko Anzeljc Stanko Samsa Marjan Samsa Jože Mohar Jože Mišič Anton Mišič Stane Montanič Franc Cimprič Ivan Lavrič Antonija Filipovič Franc Jereb Franc Knavs Janez Bambič Uš še ni premagana nadloga ,.Nezaslišano! V današnjem času, pa spet uši! V novomeških vrtcih in šolah so otroci vsi ušivi“. Agencija „Ena gospa je rekla“ je to vest bliskovito razširila po mestu. Ker pa je marsikdo malce pridal, je zgodba o ušeh dobila velike razsežnosti. Uši pa so se pojavile tudi v Posavju, v Beli krajini, ampak od tam ni bilo toliko komentarjev med ljudmi. Le v Novem mestu so ljudje iz muhe naredili slona. Mimogrede povedano: v angleških časopisih piše, da v njihovi razviti in bogati deželi trenutno preganjajo uši iz 1,600.000 angleških glav. Pri nas smo ta pojav vzeli preveč kot sramoto in premalo kot nevarnost, s katero je potrebno čimprej seznaniti najširši krog ljudi. Ravno zato iz nekaterih krajev o ušeh v javnosti ni bilo niti besede. Slišati je bilo, da nekateri starši skrbno skrivajo svojega udi i ušivega otroka. Zaradi ugleda in sramote so otroka z zavezano glavo znancem predstavljali kot obolelega na ušesih. Na srečo pa je bilo precej takih staršev, ki so uši sicer sprejeli resno, niso pa ob njih izgubljali živcev. Po navodilih zdravstvene službe so otroku čistili glavo in doma opravljali tudi redne preglede lasišča pri ostalih družinskih članih. Po sledovih novomeških govoric smo pred dnevi od odgovornih iz posameznih šolskih in vzgojnovarstvenih ustanov dobili pojasnila, kaj se je v resnici dogajalo. larje namazali po glavah s sredstvom, ki mrčes uničuje, otroci pa so dva dni ostali doma. Opravili smo že več temeljitih pregledov glav in občasno še kontroliramo, ampak za zdaj so uši zatrte. Moram reči, da je velika večina staršev pokazala razumevanje. Od staršev 750 otrok na naši osemletki so samo trije pri- SAMO V ENEM VRTCU Najprej ugotovitev: ni res, da bi imeli uši v vseh novomeških vrtcih, pač pa so jih zasledili samo v novem vrtcu na Drski. Vodja te ustanove Julijana Gorenc je povedala: „Uši so se pojavile kmalu po novem letu. Mama enega naših varovancev je opazila, da se otrok venomer praska po glavi. Opazila je uši in otroka peljala k zdravniku. Ni pa bil to prvi primer, ampak tako smo ušem prišli na sled. Takoj smo pregledali vse otroke, obvestili smo ivstveno službo in dve sestri «ia nam nemudoma prišli na poli.^ 5. Toda ko sta opravili pre- Julijana Gorenc gled, niti en otrok ni imel uši. Tisti, ki so jih imeli, so ravno takrat ostali doma. Čez mesec dni smo spet zasledili uši. Sledil je ponoven pregled, vendar vira ni bilo mogoče ugotoviti. Mislim pa, da bi to morala sprejeti kot dolžnost sanitarna služba. Otroke so strokovnjaki posipali po glavah s pitroidom, vsem smo dali bele rutice in uši so bilele pregnane. Staršem smo dali tudi pismena navodila, kako morajo z otrokom ravnati doma. Čakali smo še teden dni in ponovno pregledali, vendar ni imel nihče več živih uši. Vseeno smo postopek čiščenja ponovili in še zdaj tu in tam opravljamo preglede. V resnici smo žive uši zasledili samo pri dveh otrocih, medtem ko jih je gnide imelo več. Starše je v prvem hipu zajela panika. Nekateri so pošiljali piše mčka: „Ne čistite mojega otroka, garantiram, da pri nas ni uši.“ Kljub temu smo morali posipati vse malčke. Če sta torej med 109 otroki samo dva imela žive uši, na deset glavicah pa smo našli gnide, to res ni taka ušivost, da bi zavoljo tega morali izgubljati živce. V nobenem drugem vrtcu pa uši sploh ni bilo.“ USI NA DVEH ŠOLAH Kot ni bila resnična govorica, da so v vseh vrtcih uši, tako ni bilo res, da so na vseh novomeških osnovnih šolah ušivi otroci. Samo v Bršlinu in v Šmihelu so imeli take primere, drugod niti enega. Največ težav je bilo v novi bršlinski šoli, o čemer je govoril ravnatelj Boris Gabrič: „Takoj ko so se pojavile uši," smo sklicali starše in jim razložili, da je potrebna skupna akcija in da je potrebno zajeti vse otroke, če imajo uši ali ne. Tako so zdravstveni delavci vse šo- Boris Gabrič šli še posebej v šolo, češ: „Kako je mogoče? “ in podobno. Trajalo pa je dlje časa, preden smo uši zatrli, ker smo pri posameznih starših naleteli tudi na nerazumevanje. Poslali smo otroke domov, da bi jih očistili, pa so prišli v šolo ušivi kot prej. Povedal bi še, da opravljamo pri nas redno kontrolo uši na glavah romskih otrok, ampak tokrat jih pri njih nismo našli." Kot je povedala Sonja Robič, ravnateljica osnovne šole v Šmihelu, pri njih sploh ni bilo omembe vrednih težav z ušmi, kajti od 490 otrok jih je imelo uši samo 5. preplahi Uši so se pojavile pri nas še pred novim letom. Kakor že prej smo tudi tokrat takoj poklicali sanitarno službo, da je strokovno opravila očiščevalno akcijo. Učiteljice so staršem dale navodila, kako morajo ravnati z otroki doma. Nekaj otrok smo namreč za teden dni poslali domov, starši so jih očistili, potem so čisti spet prišli k pouku. Ni bilo nobenih pritožb staršev, pa tudi otroci niso te stvari vzeli drugače kot bolezen. Dopovedali smo staršem in otrokom, da uši niso zgolj nadloga, temveč tudi nevaren prenašalec bolezni, tako smo s sodelovanjem in razumevanjem mrčes na glavah zatrli v nekaj dneh. Kot mi je znano, se uši občasno pojavljajo tudi drugod po svetu in pri nas v Sloveniji, ampak so o tem tiho.“ BILE SO NA VEČ KRAJIH Dr. Božo Oblak, specialist higienik iz Medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu, ki ima najboljši pregled nad pojavom uši v širši pokrajini, je dal naslednjo izjavo: % Mar je čudno, če se uš iz ene glavice hitro seli na drugo, ko pa otroci tako radi sedijo skupaj? Posnetek je iz vrtca na Drski, narejen le malo prej, preden so se začeli malčki praskati po glavicah. dr. Božo Oblak Ušivost se od časa do časa pojavlja pri ljudeh, ki premalo skrbe za osebno higieno. Od teh se uši prenesejo najraje na šolske in predšolske otroke. Mož- nosti aa razširjanje so sploh tam, kjer je gost kolektiv. To pa so šole in vrtci. Uši se dokaj hitro razmnožujejo. Samica izleže 3—14 gnid (jajčec) na dan in jih prilepi na lase. Iz gnide se razvijejo v 4 — 8 dneh ličinke, iz teh pa po večkratnih levitvah, ki trajajo 10- 14 dni, odrasle uši. Uničimo jih lahko s posipanjem lasišča s prahom pitroid ali pa z mazanjem z mešanico petroleja in jedilnega olja. Petrolej je uspešnejši, ker uniči tudi gnide. V letu 1976 smo opravili raz-uševalno akcijo v občini Novo mesto v osnovni šoli Bršljin in v vrtcu Irča vas ter v občini Brežice v osnovni šoli Pišece, ker je bilo povsod tam najdeno večje število otrok, ki so imeli uši. Iz osnovne šole Metlika, iz posebne šole Črnomelj, iz osnovne šole Krško in osnovne šole Kostanjevica so bili javljeni le po- samezni primeri ali pa manjše število otrok, ki so imeli uši. Zato na teh šolah ni bila potrebna večja razuševalna akcija. Iz občine Trebnje ni bil do sedaj javljen noben primer ušivo-sti, oziroma niso iskali pomoči higienske službe. Sonja Robič ,,Uši se niso prvič pojavile na naši šolL Po mojem moramo to smatrati kot epidemijo, zaradi katere je sicer potrebna takojšnja akcija, vendar brez vsakega OSNOVNE ŠOLE NOVO MESTO TOZD JANEZ TRDINA STOPICE STOPICE 37 objavlja LICITACIJO za prodajo kombija IM V 1600 super B Turist, leto izdelave 1972. Avto je v voznem stanju. Začetek licitacije bo 16. aprila 1976 ob 8. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebni sektor. Ogled vozila 15. aprila 1976 od 7. do 15. ure. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % od izklicne cene. NAVODILA ZA RAZUŠEVANJE S PRAHOM „PITROID" S prahom PITROID dobro naprašite lasišče. Pri tem pazite, da prahu ne vdihavate, oči in usta zaščitite. Lasišče pokrijte z ruto in pustite naprašeno 1 - 2 dni. Cez dva dni lasišče operite, po pranju pa ga namažite ss 5-odst. ocetno iaslino (navaden kis). Po enem tednu postopek ponovite! Priporočamo, da se istočasno zdravijo vsi člani družine. ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO, NOVO MESTO NAVODILA ZA RAZUŠEVANJE S PETROLEJEM Petrolej pomešajte z oljem tako, da daste na 1 liter petroleja 1 del jedilnega olja. S to zmesjo dobro namažite lasišče, pokrijte z ruto in pustite namazano 2 dni. Cez 2 dni lasišče operite, po pranju pa ga namažite s 5-odstotno ocetno kislino (navaden kis). Po enem tednu postopek ponovite! Priporočamo, da se istočasno zdravijo vsi člani družine! ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO NOVO MESTO MIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIUIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH^ Pot do zdomcev bodi ravna! Podatek, da je bilo lani na začasnem delu v tujini okoli 900.000 jugoslovanskih delavcev (med njimi blizu 60.000 Slovencev), je tako zgovoren, da se moramo ob njem vprašati, kaj je vzrok tolikšnega obsega t. i. zdomstva. Ce pogledamo zadevo širše, se izkaže, da tičijo vzroki za začasno preseljevanje v stopnji razvitosti posameznih dežel; iz nerazvitih dežel odhajajo delavci tja, kjer je večja možnost zaposlitve. To je ekonomska plat zdomstva, ki ima nujne politične razsežnosti. Iz tega pa izhaja, da tudi o našem zdomstvu ni moč govoriti mimo ekonomskih in političnih razmer in odnosov po svetu, saj je očitno, da je jugoslovanske delavce od 1965 naprej gnalo na tuje hotenje po zaslužku. Za slednje je bilo več vzrokov, med njimi: nerazvita območja, pomanjkanje delovnih mest, slabi odnosi v delovnih organizacijah, bližina meje in, ne nazadnje, celo izogibanje vojaški obveznosti. „PAMET" NA TUJEM Dokaj neznano je dejstvo, da ima od deset tisočev slovenskih delavcev na tujem kar 65 odst. priznano tako ali drugačno izobrazbo in da je omenjeni odstotek „pameti“ največji med vsemi zdomci po celem svetu. Ce ob to postavimo še dejstvo, da na Slovenskem primanjkuje delovne sile - posledica tega je zaposlovanje delavcev iz drugih republik - se lahko vprašamo, kaj slovenski zdomci še delajo na tujem, saj bi vsi zlahka dobili delo doma. Ker pa so slovenski delavci še zmeraj v tujini, se hkrati postavlja celo vprašanje, ali so še del našega delavskega razreda. Naš cilj je, da bi se vsi zdomci postopno vrnili v domovino in da to ne bi imelo škodljivih političnih posledic. Zategadelj je nujno, da imamo pravilen odnos do vprašanj delavcev na začasnem delu v tujini. Ločiti moramo izseljence od zdomcev; pri prvih pospešujemo kulturnodediščino.domovinske stike v ožjem smislu, odnos do drugih pa mora biti tesnejši, obveznosti večje, saj je njihova navezanost na domovino velika. Ne smemo dopustiti, da bi se docela odtujili in fbstali izseljenci. NA RAVNI OBČIN V zvezi z reševanjem vprašanj delavcev na začasnem delu v tujini je bilo sprejetih že več pomembnih stališč in sklepov, kljub temu pa je pozornost, ki jo posvečamo tej problematiki, še zmeraj dokaj neopazna. Večidel se giblje na zvezni ravni in v republiških okvirih, zato je končno moral priti čas, da se razširi tudi na raven občin in celo krajevnih skupnosti, saj so prav slednje torišče, kjer se križajo domala vsa zanimanja zdomcev. Vanje se bodo vrnili in se zaposlili, zato jih je treba še pred vrnitvijo stvarno povezati z našim družbenim sistemom. Do zdaj pravih stikov z zdomci skoraj ni bilo. Pičla udeležba in različna vsebina pogovorov ob novem letu kajpak že dalj časa ne zadostuje več, zato si vnaprej veliko obetamo od t. i. koordinacijskih odborov za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri občinskih konferencah SZDL. Delovanje teh naj bi bilo spontano vse leto, dopolnjevali pa naj bi jih podobni odbori pri medobčinskih svetih in republiški konferenci SZDL. Ce bodo občinski koordinacijski odbori hoteli res zadostiti svojemu namenu, to je skupaj z zdomci reševati vprašanja slednjih, potlej se morajo povezati z zavodi za zaposlovanje, izobraževalnimi skupnostmi, oddelki za ljudsko obrambo in notranje zadeve, kajti številne probleme zdomcev je moč zadovoljivo rešiti le v okviru naštetih plasti samoupravne družbe. Najprej pa morajo odbori dobiti točne podatke o zdomcih s svojega območja, vključno z naslovi naj o njih zvedo vse, kar je le mogoče, kajti brez tega tesnejših stikov ne bo moč stkati. NAJPREJ DRUŠTVA Pota do zdomcev bodo torej odslej vodila iz občin. In kakšne naj bodo začetne oblike sodelovanja, ki naj bi bilo učinkovitejše od dosedanjega? Ekonomske in kulturne potrebe zdomcev so privedle do tega, da so se začeli združevati v društva ali klube. Gre za samoorganizirane tvorbe, ki sicer niso ..poslovalnice" naše dežele, pa zategadelj vseeno ne želimo, da bi bile ..izpostave" nam sovražnih sil, to je emigrantov in politično nastrojenih duhovnikov. Slovenska društva nimajo takih razsežnosti, zato so deležna podpore iz domovine. Toda če hočemo, da se na hrbtih naših zdomcev, ki se združujejo v tujini, ne bi razreševala nasprotja tujih političnih strank, jih moramo še bolj podpreti. Zato je pred občinskimi koordinacijskimi odbori naloga, da povežejo občine vsaj z enim društvom ali klubom zdomcev in razširijo najrazličnejše oblike sodelovanja. SLEDIJO ŠOLE Podobno kot društva in klubi so potrebne tesnejših stikov z domovino tudi šole za dopolnilni pouk v materinem jeziku za otroke zdomcev, ki jih je že precej, saj je v tujini kar okoli 30.000 družinskih članov slovenskih zdomcev. Namen dopolnilnega pouka je, da bi otroci obdržali stik z materinim jezikom in dobili zvezo z družbenopolitičnim in ekonomskim razvojem domovine, kajti zanje domovina ne sme biti zgolj slovenska pesem ali čudovita pokrajina, ampak odprta socialistična družba, za katero je vredno živeti in se zanjo boriti. Dopolnilni pouk teče v različnih tujih deželah že peto leto zapored, zdaj pa gre, da bi bil vsebinsko še boljši in da bi se ob osnovnošolcih razvejil še na predšolske in srednješolske otroke zdomcev. Se posebno so pouka potrebni najmlajši, ki so najbolj podvrženi potujčevanju, saj začnejo hoditi v tuje šole in pogosto celo ne znajo materinega jezika. V nič bolj zavidljivem položaju niso srednješolci, ki so v starostni dobi, ko se začne izoblikovati osebnost, in so zategadelj toliko bolj dovzetni za (glede na našo stvarnost) tuje vplive okolja, v katerem živijo. Naloga občinskih odborov je, da spodbujajo navezovanje stikov med slovenskimi osemletkami in šolami dopolnilnega pouka na tujem, s tem pa naj bi bila dana tudi možnost, da bi zdomski otroci lahko letovali v naših kolonijah in taborili v domovini. Plačniki bi bili kajpak njihovi starši (če morebiti kdo misli, da bi šlo kaj iz njegovega žepa), otroci pa bi tako dobili svojevrstno priliko, da se spoznajo z vrstniki v domovini, si učvrstijo pravilen odnos do materinega jezika in, ne nazadnje, spoznajo našo skupnost iz prve roke. DL JE OSMI! Omenjene naloge naj bi občinski koordinacijski odbori za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini uresničili že letos, ob teh pa naj bi njihovo delovanje seglo še na druga področja, denimo, da bi pomagali izbirati primerne, ne le strokovno, ampak tudi moralnopolitično neoporečne učitelje za dopolnilni pouk. Tudi pri obveščanju zdomcev bo treba še precej storiti, saj je še zmeraj pomanjkljivo, zato delavci v tujini lahko nasedajo lažem. Znano je, da so po odmevnosti med zdomci sredstva javnega obveščanja razporejena takole: ljubljanski radio, tuja sredstva obveščanja, naši časopisi; med oblike širjenja vesti med zdomci pa sodijo še pogovori v domačem okolju, pogovori s tovariši, ki se vrnejo iz domovine, društva in klubi, predavanja in podob- Ljubljanski radio ima na teden po dve uri programa za zdomce in sodeluje tudi s tujimi radijskimi postajami (Koeln, Zuerich, Pariz, Celovec, Gradec), ko pa so zdomci na obisku doma, imajo precejšnjo vlogo lokalne radijske postaje. Kaže, da je nujno okrepiti obveščanje s časopisi, saj je dokaj razširjena le Rodna gruda. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je bila ukinjena izdaja mariborskega Večera za tujino, Dolenjski list pa je med slovenskimi časopisi, ki jih prebirajo zdomci, šele na osmem mestu. Lani ga je redno prejemalo le 777 delavcev v tujini, kar je za list, ki prinaša za dolenjske zdomce gotovo najbolj zanimive novice, najbrž premalo. D. R. 8 DOLENJSKI LIST St. Ib (1394) - 8. aprila 1976 kultura in izobra- ževanje Ivan Cankarjev „triptih” Ob razstavah v Študijski knjižnici Mirana Jarca Vežne vitrine novomeške Studijske knjižnice so od 29. marca napolnjene s knjigami, ki jih je napisal slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar. Tem so dodani številni prevodi Cankarjevih del v tuje jezike (od srbohrvaščine do kitajščine) ter nekaj knjig, ki jih je iz tujih literatur v slovenščino presadil Cankar. To je prvi del razstave, s katero se spominu velikega slovenskega pisatelja ob 100-letnici njegovega rojstva oddolžuje Studijska knjižnica Mirana Jarca. Kot je povedal upravnik Bogo Komelj, bo razstava odprta do 27. aprila, nakar jo bodo prenesli v Črnomelj in Metliko. Drugi del Cankarjeve razstave bo knjižnica pripravila v maju, prikazovala pa bo življenje in delo Ivana Cankarja v fotografiji Tretji del, ki ga bodo uredili septembra, bo imel naslov „ Cankar v stovenski literaturi*1, prikazal pa bo odmev Cankarjeve besede in misli v slovenskem slovstvu. Oba dela, ki bosta podobno kot sedanji prvi vsak zase zaokrožena razstava, bo knjižnica namenila novomeškim obiskovalcem, saj ju ne nameravajo prenesti še kam drugam. Kakor vse razstave do zdaj je tudi Cankarjeva namenjena odraslim obiskovalcem in šolarjem. Za šolarje taka razstava ne bi smela biti zgolj informacija, ampak priložnost, da se temeljiteje seznanijo s Cankarjevo besedo in mislijo, kar letos ob 100-letnici pisateljevega rojstva pišemo in poudarjamo ob vsaki taki priložnosti. Prav bi torej bilo, da bi učitelji slovenščine prirejali ob tej in drugih dveh razstavah, ki bosta sledili, učne (šolske) ure. L ZORAN Trio Korotan stalno spremlja mešani pevski zbor Danica iz Podjune. Tudi minulo soboto je ta narodni ansambel koroških Slovencev lepo dopolnil pevski koncert v novomeškem Domu kulture. „Danica” spet v gosteh Pevski zbor iz št. Vida v Podjuni gostoval v IMovem mestu NADARJEN SLIKAR Jutri ob 18. uri bodo odprli v Dolenjski galeriji slikarsko razstavo mladega ustvarjalca Tomaža Gostinčarja, rojenega pred štiriindvajsetimi leti v Ljubljani. V Novo mesto pri-haui mladi umetnik po svoji razstavi v Škofji Loki in z vsemi dobrimi ter spodbudnimi napotki, ki mu jih je napisal Andrej Pavlovec v katalog. Pričujoča razstava vnaša torej prijetno poživitev v razstavno politiko Dolenjske galerije. V soboto, 3. aprila, sta bila v gosteh pri pevskem zboru novomeške tovarne zdravil mešani pevski zbor Danica in vokalno-instrumentalni trio Korotan iz Št. Vida v Podjuni. Obe skupini delujeta v okviru prosvetnega društva Danica, ki združuje okoli 200 koroških Slovencev. Gostje z onkraj Karavank so v novomeškem Domu kulture izvedli celovečerni koncert, na katerem je mešani zbor Danica zapel pod vodstvom dirigenta Hanzcja Kežarja štirinajst, trio Korotan pa izvedel sedem pesmi. Obiskovalci, zvečine delavci tovarne zdravil Krka, so se lahko tudi tokrat kot pred dvema letoma, ko je Danica obiskala Novo mesto, prepričali, da druži koroške Slovence izredna ljubezen do domače slovenske pete besede. Gostujoči zbor in trio, ki običajno nastopata skupaj, sta ponesla slo- Pod drobnogledom Brežice: kulturna skupnost o smotrnosti „dotacij" Izvršni odbor brežiške kulturne skupnosti je sklenil podrobneje pretresti porabo lani dodeljenega denarja za posamezne dejavnosti. S tem želi ugotoviti smotrnost porabe in rast oziroma razvejenost delovanja. To je nedvomno pameten ukrep in tudi neke vrste nadzorstvo, ki pa je seveda daleč od tega, da bi hotel biti „lov na čarovni ce“. Na nedavni seji so prišli pod drobnogled največji porabniki od kulturne skupnosti dodeljenih sredstev: Posavski muzej, občinska matična knjižnica, radio Brežice, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij in godba na pihala iz Kapel. Na podlagi predloženih poročil izvršni odbor ni našel primera nesmotrnosti, obenem pa se je lahko prepričal, da ni bilo malo opravljenega dela. Posavski muzej je lani razvil pestro znanstvenoproučevalno, spome-niškovarstveno in publicistično dejavnost, zbiral je zgodovinsko gradivo, začel urejati galerijske prostore, dokončal več ureditvenih del v gradu ter prirejal razstave. Knjižnica je obogatila svoje police z 923 knjižnimi novostmi in povečala fond na 16.071 knjižnih zvezkov, ob tem pa je pridobila več novih bralcev. S kulturnimi prispevki je pestrila svoje ■ poslušalce lokalna radijska postaja, ZKPO pa je pospeševala amatersko kulturno dejavnost. Med skupinami je opravila pomemben kulturni delež kapelska godba, ki je v letu 1975 proslavila tudi 125-letnico ustanovitve. V. P. ANDRIC V CELOTI - Združeni jugoslovanski založniki - Prosveta iz Beograda, Svjetlost iz Sarajeva, Državna založba Slovenije, Mladost iz Zagreba in Misla iz Skopja - so se dogovorili, da bodo pripravili novo izdajo zbranih del jugoslovanskega nobelovca Iva Andriča, in sicer v šestnajstih knjigah. Knjige naj bi pri vseh omenjenih založbah izšle do mednarodnega knjižnega sejma v Beogradu. PISATELJI V CANKARJEVEM LETU - Mariborski člani slovenskega pisateljskega društva imajo v načrtu letos za 100-letnico Cankarjevega rojstva vrsto literarnih nastopov na šolah. Uredništvo revije Dialogi ho pripravilo posebno številko, posvečeno besedi in misli Ivana Cankarja. Mariborski pisatelji pa so tudi obljubili, da bodo pomagali pri organiziranju nadaljnjih srečanj pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih goricah. vensko besedo ne le med sorojake na Koroškem, ampak sta do zdaj gostovala tudi na Gradiščanskem, v Italiji in Zahodni Nemčiji Lep uspeh je Danica dosegla tudi z veliko ploščo „Tam dov za Dravo**, na kateri je posnetih nekaj uspešnic iz njenega bogatega sporeda. I. Z. Tokrat so za oddajo „Od vsakega jutra raste dan“ stopili pred televizijske kamne brežiški amaterski kulturni delavci - ustvarjalci, poustvarjalci in organizatorji Vse, kar so nam z malih zaslonov povedali 31. marca, je bilo dovolj prepričljivo, vse skupaj pa že kar jamstvo, da kulturni amaterizem v mestu ob sotočju Save in Krke še dolgo nebo izgubil zanosnega veselja. Ustvarjalci oddaje so naredili lep mozaik iz dejavnosti, ki se iz notranje nuje rojeva sleherni dan po trudapolnem delavniku za stroji, v pisarni, šoli, na polju ali kje drugje. Tudi ta oddaja nas je prepričala, da se ,,gredo“ dandanes podeželsko kulturo prav taki ljudje. Njihovi napori niso plačani z denarjem, prinašajo pa njim in vsem, ki z njimi čutijo, občutek tople človeške bližine, veselja in zadoščenja. Tako je širša javnost lahko tudi prek televizije spoznala snovanja moškega Pevskega zbora bratov Milavcev, harmonikarski orkester in pevski zbor cerkljanske garnizije ter njihovega skupnega vodjo Franca Baškoviča, Posavski dan nadalje zbor delavk iz brežiške Jutranjke pa pihalno godbo iz Kapel, ki se ponaša s 125-letno tradicijo, dramsko skupino, ki ji je duša in režiser Vlado Podgoršek, ob tem pa še člane likovnega društva, mlade, ki delujejo v šolskih krožkih itd. Oddaja ni bila samo priznanje delavnim posavskim amaterjem, ampak tudi spodbuda vsem, ki še oklevajo, ki še ne morejo od besed k dejanjem, ki morda še ne vedo, kaj lahko rodita volja in trud tudi na kulturnem področju in brez ,,težkih" denarjev, če so ljudje za to. S tem pa je žeb-ljica že zadeta v glavico. I. Z. KAJ JE Z DOREMI? Učitelj Ive Stanič je ustanovil zborček Doremi, kije pod njegovim strokovnim vodstvom dosegal tudi lepe uspehe. Odkar so pevke zapustile osnovno šolo in so dijakinje gimnazije, so postajali stiki vodje in pevk vse rahlejši, dokler niso pred kratkim popolnoma prenehali. Ive Stanič nam je povedal tudi, da namerava iz učenk osnovne šole vzgojiti nov zborček Doremi. Prvič v Evropi Razstavno sezono v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov bo letos začel domačin, kipar Sandi Leskovec z Mirne. Njegova prva samostojna razstava bo v počastitev dneva OF in praznika dela, odprta pa bo od 26. aprila do 9. maja. Za njim bo Trebnje sprejelo v goste dela afriškega slikrja Momo-doa Ceesaya iz Gambije. Umetnik živi in dela v ZDA in se bo tako prvič predstavil v Evropi. Njegova razstava bo odprta od 26. junija do 1 julija. Julija bo v trebanjski galeriji predvidoma razstavljala slikarska skupina iz Guastalle v italijanski provinci Reggio nell’ Emilia. V počastitev občinskega praznika bodo v Trebnjem odprli razstavo slikarskih del Borisa Kobeta. Naslov te razstave bo „Po poteh Gubčeve brigade". Slikar Boris Kobe je s skicirko več tednov hodil po Dolenjski in nabiral motive za to razstavo, ki jo bodo prenesli še v Dolenjsko galerijo v Novo mesto. Zadnja likovna prireditev bo razstava del Mladena Vukeliča, slikarja iz Zagreba, in Matije Lackoviča, kiparja iz Batinske. Galerijska razstavna bera tega leta v Trebnjem bo nedvomno zanimiva in bogata, sam kraj pa bo še bolj utrdil svoje ime pomembnega središča sodobnih samorastniških likovnih snovanj v Jugoslaviji, BRUDAR ZA PRAZNIKE Zvedeli smo, da bo v Likovnem salonu Kočevje že pred dnevom OF otvoritev razstave likovnih del domačega slikarja Ivana Brudarja. Razstava bo posvečena dnevu OF, prazniku dela in prazniku mesta Kočevje, na njej pa bodo prikazane slike o Kočevju in Kolpski dolini. Zvesti tradiciji, čeprav... „Dnevi kulture in umetnosti bodo tudi letos, čeprav bo bolj težko," zatrjuje Stane Peček Škarje, ki tako rade zarežejo do krvi so postale, kot kaže, neizbežen instrument tudi v kulturi To ugotavljajo tudi v Trebnjem, kjer kljub prispevni stopnji 0,81 odst. niso mogli ,,natka-ti“ dovolj „dolge odeje** za vse pričakujoče. Takole je računal tajnik kulturne skupnosti Stane Peček: „0,39 odst. bodo pobrala vzajemnost in skupne naloge, 0,10 odst. RTV. Za občinske potrebe bo ostalo le 0,32 odst ali 845.000 dinarjev, kar je nekaj tisočakov več, kot smo imeli lani Čeprav je videti, da bomo na lanski ravni, dejansko ne bo tako,‘‘ je razlagal ,.Porabniki bodo resda dobili enake meške, bojim pa se, da zanje ne bodo mogli uresničiti dejavnosti v lanskem obsegu, saj se je od lani vse podražilo, pa tudi velika inflacija ima vmes svoje prste. To pa navsezadnje ne pomeni nič drugega kot poseg v dejavnost - s škarjami. . Osrednja manifestacija bodo tudi letos tradicionalni dnevi kulture in umetnosti v občini. Predvideni so od konca maja do začetka julija. Za daljše obdobje so se odločili na podlagi dosedanjih, posebno tinskih izkušenj: ni dobro, da je vse na kupu, koncentrirano. „Podobno kot do zdaj bodo tudi letošnji dnevi potekali v dveh delih: prvi bo za mlade, drugi za odrasle, prireditve pa bodo tudi tokrat v različnih krajih," je pojasnil Peček. Ena največjih prireditev bo že ob koncu maja v Mokronogu, ko bodo v okviru medobčinske kulturno-prosvetne zveze Bratstvo in enotnost nastopile folklorne skupine z obeh strani Kolpe. V tem kraju bo tudi tra-diciona'na kresna noč, na kateri bodo nastopili baletni umetniki. Srečanje amaterskih pevskih zborov bo predvidoma v Trebnjem, v več krajih pa bodo gostovanja dramskih skupin. Nekakšen vrh teh kulturnih dni bo tradicionalni, letos že 9. tabor likovnih samorastnikov od 24. junija do 3. julija, na katerem bo sodelovalo 28 ustvarjal- Jugo sla vije in tabora bo p< delom tabora bo posebna tribuna o umetnosti V dni kulture in umetnosti bo sodila tudi proslava 50-letnice ustanovitve trebanjske godbe na pihala. Peček je dejal da so se Stane Peček odločili ta jubilej zares dostojno proslaviti. V Trebnje bodo povabili osem godb, s katerimi sodeluje trebanjska, od tega bo ena iz Cehoslovaške. Godbe bodo nastopile na skupnem koncertu v Trebnjem, dve od teh bosta poleg tega sodelovali še na koncertih na Mirni in v Mokronogu. Tudi „del za mlade" bo zelo pisan. Zvrstila se bodo gostovanja najrazličnejših šolskih skupin in srečanje pionirjev dopisnikov (ob tej priložnosti nameravajo izdati posebno brošurico z najboljšimi literarnimi prispevki, objavljenimi v šolskih glasilih), en dan pa bo posvečen kulturni ustvarjalnosti mladih. Naj na koncu omenimo še to, da bo tudi letos izšla knjižica ,.Samorastniška beseda", v kateri bodo letos prvič objavili dela tudi avtorji, ki niso trebanjski občani in dodamo, da bo en dan (datum in program bodo objavili naknadno) posvečen tudi 100-letnici Cankarjevega rojstva. I. ZORAN Glasbeni dan mladih Metličanov Letna produkcija učencev glasbene šole je ugajala — Letos 50 učencev na metliškem oddelku 2. aprila so se na letni produkciji predstavili učenci metliškega oddelka glasbene šole. Kljub nekaj manjšim spodrsljajem, brez katerih ne gre že zaradi treme pred starši, je nastop ugajal. Za prireditev so se temeljito pripravili tako učenci (nastopilo jih je 38) kot njihovi učitelji. Naj povemo, da ima metliški oddelek glasbe- ne šole letos 50 učencev, ki jih poučujejo: Silvo Mehelčič (starejši), Ernest Jazbec, Bogdana Benčič -Zajc in Tatjana Mihelčič. Janez Ogulin in Andrej Koležnik sta ob kitarski spremljavi Branke Mežnaršič in Maje Weiss lepo zapela „Jaz imam pa goslice". To je pomenilo dober začetek in pregnalo tremo. Med mladimi izvajalci so se dobro odrezali otroški zbor iz pripravnice pod vodstvom Tatjane Mihelčič, Tonček Crnugelj in Goran Jarnjevič s kitaro, Mojca Rak, Barbara Koželj, Tonček Šturm, Tatjana .MILAVCI" NAJBOLJŠI Lebar, Mojca Zupančič, Nada Črnu- gelj in Andreja Krštinc - pri klavirju, Nikica in Igor Zupanič (klavir - štiriročno), Irena Vuletič, Ivanka Šoštarič, Ivanka Vraničar, Vladimir Avguštin in Mateja Koležnik - s harmoniko, Marina Vukšinič in Minka Vraničar - harmonikarski duet in harmonikarski sekstet. Za konec sta otroški zbor in harmonikarski sekstet izvedla venček belokranjskih. Kulturni prispevek učencev metliškega oddelka glasbene šole je prav gotovo pomemben, še posebej, ker je kulturi in glasbeni izobrazbi odmerjen letos manjši „kos kruha". Občinski svet brežiške Zveze kulturno-prosvetnih organizacij je spet ocenil delo minulega obdobja in na podlagi pravilnika podelil za 40.000 dinarjev nagrad 12 društvom in skupinam. Največ točk, in sicer 2.430, je zbralo DPD Svoboda bratov Milavcev (predvsem zavoljo moškega pevskega zbora), kapelska godba na pihala jih je dobila 2.076, za njima pa so se po točkah zvrstili PD Dobova, Globoko, Amaterski oder Brežice, PD Artiče, Likovno društvo in drugi. Prihodnjič bo občinski svet ZKPO predlagal še nagrade za najbolj delavne posameznike. Pevski osmerci tudi letos .Srečanje oktetov" postalo stalno društvo — Za letošnji nastop prijavljenih že 20 slovenskih oktetov SOCIALISTIČNA ZVEZA O KULTURI - Eno svojih prvih sej bo republiška konferenca Socialistične zveze posvetila socialistični samoupravni kulturni politiki in načrto-. vanju na področju kulture. Da so se odločili resneje obravnavati razmere v kulturi, kaže tudi dejstvo, da so pri predsedstvu republiške konference SZDL imenovali poseben odbor za kulturo. Odbor vodi pisatelj Beno Zupančič in je že imel prvo sejo. INTART 76 - V Domu umetnikov v Celovcu je koroški deželni glavar Leopold VVagncr 3. aprila odprl bienale Intart 76, na katerem sodelujejo likovni umetniki treh dežel -Koroške, Slovenije in Julijske krajine. Okvirna razstava v zvezi z bienalom (likovna umetnost na Koroškem) je v celovški mestni hiši, medtem ko so razstavo del nagrajencev odprli v Deželni galeriji. Za Srečanje oktetov 76 se je prijavilo že 20 pevskih „osmer-cev“ ali polovica vseh, kolikor naj bi jih na tej osrednji dolenjski pevski prireditvi sodelovalo letos. Prireditelji so povabili na REVIJE NE BO Področne revije gledaliških skupin iz Posavja letos ne bo, saj se je področnemu združenju prijavilo na razpis le dvoje dramskih skupin: Klub mladih iz Sevnice in Amaterski oder iz Brežic. Skupini iz Boštanja in s Senovega se iz nerazumljivega razloga nista odzvali, vendar pa so sklenili, da si bo njune predstave sredi aprila kljub temu ogledal republiški selektor. srečanje tudi slovenske oktete iz zamejstva. Dogovorili so se, da bo letošnje srečanje v dveh delih. V petek, 25. junija, bodo okteti sodelovali na koncertih v desetih dolenjskih krajih, osrednja prireditev pa bo V soboto, 26. junija, na šentjernejskem hipodromu. Tako srečanje ne bo v nedeljo, kot smo bili navajeni do zdaj. Medtem so se odločih, da bo Srečanje oktetov Šentjernej samostojna „ustanova“ oziroma društvo. Na občnem zboru, ki so ga opravili 26. marca v Šentjerneju, so med drugim sklenili da bo imelo novorojeno društvo sedež v Novem mestu. Znani so tudi že organi: Boris Savnik je Cedscdnik, Danja Bajc tajnica, >jze Bambič pa blagajnik v društvu s 17-članskim izvršnim odborom. Kot je povedal Boris Savnik, ima društvo med drugim prireditveni in poseben strokovni odbor. To sc bo ujemalo z nalogami društva, ki bo moralo poslej skrbeti predvsem za tradicionalna srečanja oktetov, ob tem pa organizirati pevske koncerte v najrazličnejših krajih. Pedagoški kotiček Se eno mnenje o novem ocenjevanju vedenja v šolah Med novostmi, ki jih prinaša novi sistem ocenjevanja na naših šolah, je tudi ocena iz vedenja. Ta je sedaj izražena z ocenami: vzorno, primerno in manj primerno in naj izraža otrokovo prizadevanje v celotnem šolskem življenju. Učenčevo vedenje naj oceni v nižjih razredih razredni učitelj, v višjih pa razredni učiteljski zbor na razrednikov predlog. Pri tem naj sodeluje tudi razredna skupnost. Mogoče starši nismo bili dovolj zgodaj seznanjeni s temi spremembami, saj smo se čudili, ko so naši otroci prihajali domov in pripovedovali, da sedaj skoraj nihče na šoli ne bo imel najboljše ocene iz vedenja. Čez nekaj dni naj bi v nekem razredu imele le štiri deklice vedenje vzorno. Potem je sledila ugotovitev, da imajo tudi ta dekleta manjše pomanjkljivosti. Dve nista'pozdravili učiteljev višjih razredov, ena se malo prerada prereka s tovarišico in četrta ne hodi po pouku naravnost domov, ampak jo starši pošiljajo še k preživelemu verskemu pouku. Torej v razredu ni „vzornega“ učenca. Oglejmo si pomen besede „vzorno“. Vzor ali ideal je najvišja stopnja popolnosti. Vzornik je človek, ki ga lahko drugi le občudujejo in posnemajo. Pa vzemimo našega učenca! Ta se šele razvija in si bo šele z leti dokončno izoblikoval svoj značaj in svoje vedenje. Vse to pa je v prvi vrsti odvisno od staršev in domače vzgoje in šele potem od šole in razrednih učiteljev. Torej je težko izvzeti iz razreda ali šole le tiste otroke, ki so vzornega vedenja, včasih ne le po svoji zaslugi, temveč po zaslugi staršev. S tem delamo med otroki razlike. Kaj pa otrok, ki izhaja iz neurejenih družinskih razmer, ki se je doma naučil pretepanja in kletvic? Bo ta lahko imel vedenje vzorno? Ali bo ocena iz vedenja primemo ali manj primerno res lahko tako pozitivno vplivala na učence, da se bodo vsi trudili, da bi dosegli oceno „vzorno“? G. M. v Prosvetnem delavcu 6. febr. 1976, str. 3 Št. Ib (13941 - R. aprila 1976 Stran uredil* IVflN DOLENJSKI LTSfT ^ ^ «1 ^ «1 «1 J 4 .V <1 J > mS J* *» -> -» *» *» > -* -* *» ** *» *» PROSTA DELOVNA MESTA! Odbor za medsebojna razmerja TOZD ,,DOLENJSKA" — pekarna in slaščičarna Novo mesto — Ločna 21 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEVE 2. FAKTURISTA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pod 1: upravno administrativni tehnik in 3 leta prakse, moralna neoporečnost ter aktivnost v družbenopolitičnem delu, vodenje personalnih zadev, koordmiranje dela samoupravnih organov, obveščanje, SLO. Pod 2: dveletna administrativna šola in 1 leto prakse. Osebni dohodki po pravilniku. Poizkusna doba 2 meseca. Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih mest in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. laaaaaaa a a aaaaaaaaaaai LICITACIJA! aaaaaaaaaaaaaaaaaaaS paaaaaaaaaaaaaaaaaaa S r=»nurvjir=? SGP pi0NI R | ———TOZD Meh. kovinski obrat novo mesto Novo mesto razpisuje LICITACIJO, ki se začne 13. 4. 1976 ob j 10.00 uri v TOZD MKO SGP „PIONIR'', Novo mesto. Na prodaj bodo naslednja osnovna sredstva: 1. STRUŽNICA TS 3 1. MAJ Izklicna cena 2. STRUŽNICA TS 1 1. MAJ Izklicna cena 25.000.00 Ndin 25.000.00 Ndin Prometni davek se zaračuna posebej. Omenjene stroje si lahko ogledate vsak dan, razen ob sobotah, od 6. - 14. ure v TOZD MKO SGP „PIONIR", Novo mesto. PROSTA DELOVNA MESTA! inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTo TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV NOVO MESTO Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. več STROJNIH TEHNIKOV s prakso ali brez prakse za delo v proizvodnji, kontroli, tehnološkem oddelku, planskem oddelku, vzdrževanju in servisni službi; 2. več LESNIH TEHNIKOV s prakso ali brez prakse za delo v proizvodnji prikolic, tehnologiji in kontroli; 3. več ORODJARJEV za delo nastavljalcev orodij in strojev, za vzdrževanje in izdelavo orodja; Pogoj: KV orodjar s prakso ali brez prakse 4. več STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV za montažo in vzdrževanje težkih stiskalnic. Pogoj: KV strojni ključavničar s prakso ali brez prakse. 5. več ELEKTRIČARJEV za montažo in vzdrževanje v oddelku težkih stiskalnic. Pogoj: KV električar 6. večje število NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za delo v Tovarni avtomobilov. Kandidatom pod 3. nudimo takojšno možnost specializacije poklica v inozemstvu. Nastop dela možen takoj. Prošnje sprejema kadrovski oddelek 'do zasedbe delovnih mest. KOPIRANJE NAČRTOV obrezovanje, formatiziranje in kompletiranje SLAVKO KOS Novo mesto, Koštialova 22, tel.: 21-343 do 8. ure v. -------------------------------------/ 10I DOLENJSKI LIST v 4 g; S is s j * ®S0BA 20' 10 ma IGLASTI POt, CVWA SOBA 20.35 ni' IGLASTI P06 Sl TIRAM 7 ‘65 m1 TCHAZZD ® UOPbLhJICA S 92 m' PLOi © m ( 55 m’ ia:RAMicwr pl. fSipnrtiPPDsropt 735 n? IGLASTI POts ®J£6UI/ m 7 SO m1 TOPU pon ©5064 <235 m KLASTI P0b © tnmov 3.2om* HCR PLOŠČICI ©KUHItJJA TOPU POP 5’20m -+ 461--------------------------------™ ^ Jf. + * Tl OPIS STAUCmjlA ST 3 V PS0 SDJTJCRUCJ M 1100 V poslovno-stanovanjskem objektu v središču Šentjerneja prodamo takoj vseljivo stanovanje za 444.345 din. Možnost delnega kreditiranja. Informacije: SGP PIONIR — gradnje za trg. Novo mesto, Kettejev drevored 37, telefon; 21-826 interna 06. rde£ «na veleoje dvor«00 A POMLADANSKI SEJEM OD 9. DO 18. APRILA V RDECl DVORANI V VELENJU. PRIDITE V VELENJE NA POMLADANSKI SEJEM IN POIŠČITE KAJ ZASE IN ZA SVOJO DRUŽINO. IZKORISTITE SEJEMSKI POPUST. Od 28. 3. do 3. 4. 1976 sov brežiški porodnišnici rodile: Štefica Hrovatin iz Radakovega - Sanjo, Anica Kolarič iz Krajnih Brd -Mileno, Marjana Lindič iz Krške vasi - Boštjana, Dragica Pangerčič iz Bregane - Kristino, Zdenka Vučanjk iz Dobove - Sabino, Marica Božičnik iz Križ - dečka, Nada Lopatič iz Ribnice - Simono, Marica Mufič iz Šenkovca — Marijo, Verica Petrič iz Vel. Jazbine -Marka, Štefica Debogovič iz Kraja Gornjega - dečka, Klara Bubnjar iz Samobora - dečka, Bariča Jurato-vac iz Samobora - Marijo, Dragica Coha iz Male Gorice - dečka, Katica Gunčič iz Hrastine - deklico, Boža Tomše iz Mrzlave vasi -Valentino, Jožefa Pregrad iz Osredka - dekjico, Štefanija Tomažin iz Podgorja - Benjamina, Pavica Ratkovič iz Brezja - Miljano, Bariča Barlič iz M. Jazbine - dečka, Katica Šikač iz Brdovca - dečka, Milica Lazanski iz Laz - dečka, Bojana Šmit iz Rakitja - Ivico. -ČESTITAMO! iz N0V0M£ŠKEJV51V P0R0DNišNiCE**j»®> V času od 25. do 31. marca 1976 so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Vovk iz Gornjih Praproč -Marjanco, Anica Gorše iz Podturna - Jožefa, Jadranka Črnič iz Gradca - Renato, Marjeta Grabljevec iz Brezovice - Uroša, Matina Ulčnik iz Rake - Barbaro, Marija Stopar iz Metlike - Matjaža, Ivanka Pečurič iz Curil - Martina, Dragica Ober-man iz Čuril - Antona, Anica Kambič iz Vapče vasi - Branko, Vida Lakner iz Velikega Trna -Martina, Marija Pasar iz Žužemberka - Franca, Marija Jarkovič iz Podturna - Andreja, Zofija Jalovec iz Krškega - Bogomira, Jaruška Husak iz Smolenje vasi - Melito, Marija Tratar iz Gornjih Jesenic - Jožeta, Dragica Štojs iz Sela - dečka, Marija Bizjak iz Brezovice - dečka, Nada Janžek iz Sela pri Ratežu -deklico, Zora Markuš iz Brloga -deklico, Stanislava Multara iz Velike Strmice - deklico, Ana Krznar z Gabrske gore - dečka, Jožica Murn iz Dolnje Straže - dečka, Zdenka Novak iz Dolnje Radulje - dečka in Magdalena Malnarič iz Vapče vasi -dečka. Berite »Dolenjski list« PROSTA DELOVNA MESTA! ■ PROSTO DELOVNO MESTO! Komisija za medsebojna razmerja pri OZD LABOD-TOZD TEMENICA TREBNJE objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VZDRŽEVALEC ŠIVALNIH STROJEV Pogoji: — KV delavec kovinske stroke — 2 leti izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu 2. ELEKTRIKAR Pogoji: — KV elektrikar — 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju elektro naprav 3. Večje število KONFEKCIJSKIH ŠIVALCEV oziroma DELAVCEV, ki bi se želeli za tako delo usposobiti. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: OZD LABOD, TOZD TEMENICA, Trebnje. Razpisna komisija pri Krojaškem podjetju „KROJAC", Novo mesto razpisuje delovno mesto DIREKTORJA (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj pet let delovne dobe na vodilnem delovnem mestu ali — da je kvalificiran krojaški delavec z mojstrskim izpitom in ima najmanj 5 let delovne dobe na vodilnem delovnem mestu. Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev in strokovne izobrazbe razpisni komisiji pri Krojaškem podjetju ,,Krojač", Novo mesto, v 15 dneh po objavi v ,,Dolenjskem listu". PROSTO DELOVNO MESTO! B PROSTO DELOVNO MESTO! obrezovanje, formatiziranje in kompletiranje SLAVKO KOS, Novo mesto, Koštjalova 22 tel.: 21-343 do 8. ure. TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO razpisuje .prosto delovno mesto VODJE EKONOMSKEGA POSLOVANJA Pogoj: ekonomska fakulteta z najmanj 5 leti delovnih izkušenj ali višja ali srednja ekonomska šola z najmanj 10 leti delovnifi izkušenj na vodilnem delovnem mestu. Prijave sprejema uprava TOZD Zdravstveni dom Novo mesto. Rok za prijave: 15 dni po objavi. Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ", Krško objavlja prosto delovno mesto v TOZD ENERGIJA STIKA LNICARJA Pogoji: uspešno končana strokovna šola za električarje. Delo j je v izmenah. Izbrani kandidati bodo na posebnem seminarju * strokovno usposobljeni za delo stikalničarja. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazilom o izpolnjevanju strokovne izobrazbe sprejema kadrovska služba tukajšnjega podjetja 15 dni po objavi. i h 't 'm t i 'I * * Št. 15 (1394) - 8. aprila 1976 't t '• T" 'i '* *♦ 't ’»‘t 1 ‘ * *"<*!*! Novi točki za Inles in Sevnico Sevničani so v II. zvezni rokometni ligi na četrtem mestu, Ribničani pa na petem — V 13. kolu slovenske rokometne lige so ekipe iz Dolenjskega izgubile Oba Dolenjska zvezna Ugaša, Sevnica in Inles, sta v zadnjem kolu dosegla zmagi, ekipe v slovenski republiški Ugi pa so v minulih tekmah izgubile. V soboto in nedeljo je imelo Novo mesto v gostih najboljše slovenske mladince-kegljače, ki so se potegovali za naslove republiških prvakov in za uvrstitev na državno prvenstvo. Bera tekmovalcev iz Dolenjske je zelo dobra, saj gredo vse tri ekipe (Krka, Novo mesto in Brežice) na najzahtevnejše prvenstvo. INLES -I NDUSTROIViONTAZA 21:19 (11:9) Ekipa Industromontaže se jc v Ribnici izkazala kot močna ekipa in zavoljo tega je bila tekma ves čas izenačena. V drugi polovici drugega polčasa so domači razliko povečali, tik pred koncem pa so dobri gostje izkoristili slabšo igro domačinov in Kegljanje: odlični Dolenjci Ekipe Novega mesta, Brežic in ,,Krke" gredo na državno prvenstvo — Dobre igre Vesela, Berlana in Kopinča — Odlične Novomeščanke — 4. Soško, 5. Barič, 6. Konda Na novomeškem kegljišču na Loki je bilo minulo soboto in nedeljo mladinsko republiško prvenstvo v kegljanju za ekipe in posameznike. Nastopilo je deset ekip, med njimi tudi Krka (Novo mesto), Novo mesto in Brežice. Deset ekip in več kot 60 tekmovalcev se je potegovalo za republiške naslove in za uvrstitev na državno prvenstvo. Le malokdo je verjel, da bodo Dolenjci tako uspešni, saj so po odličnih igrah prehiteli bolj znane klube in se uvrstili na drugo, tretje in četrto mesto, kar pomeni, da bodo tekmovali na državnem prvenstvu. Lep uspeh sta dosegla tudi ZA DOKLOVO , ŠTIRI ZLATE Tudi na 3. turnirju pionirskih republiških in pokrajinskih reprezentanc v gimnastiki so prepričljivo zmagali slovenski telovadci in telovadke, veliko zaslug za uspeh pri dekletih pa gre Novomeščankama Jasni Dokl in Matej ki Kavšek. Doklova je še enkrat dokazala, da je ta čas med najboljšimi telovadkami v Jugoslaviji, izkazala pa seje tudi druga telovadka iz Novega mesta Kavškova, ki bo z rednimi treningi lahko postala stalni član republiške vrste. Doklova je v Novi Gorici in v finalnem delu v Kanalu telovadila zanesljivo, le na bradlji ji ni šlo najbolje, kjer je v finalu ostala brez odličja. Rezultati - pionirke, ekipno: 1. Slovenija 179, 2. Hrvaška 171,90 itd; posamezno: 1. Dokl 37,80, 4. Kavšek 35,65; posamezna orodja: preskok: 1. Dokl 9,40, gred: 1. Dokl 9,65, parter: 1. Dokl 9,60; finale na posameznih orodjih - parter: Dokl 19,30, preskok: Dokl 18,85, gred: Dokl 19,15, 3. Kavšek 17,85 itd. Vesel (Krka) in Berlan (Novo mesto), ki bosta nastopila na prvenstvu najbol jših mladincev v Jugoslaviji nič slabše pa se ni odrezal Brežičan Kopnič, ki je podrl ravno toliko kegljev kot Berlan in se uvrstil med deset najboljših na republiškem prvenstvu; tako je prva rezerva za nastop na državnem prvenstvu. Rezultati: ekipe: 1. Simon Jenko 3509, 2. Novo mesto 3422, 3. Brežice 3402, 4. Krka (Novo mesto) 3324 itd; posamezniki: 1. Kocjančič (Triglav) 1012, 2. Hočevar (Ljubljana) 993, 3. Vesel (Krka) 971, 9. Berlan (Novo mesto) 904, 10. Kopinč (Brežice) 904 itd. D. BRATOŽ BETI - TRNOVO 66:63 (40:32) V tekmi s Trnovim so se metliški košarkarji po dolgem času pokazali v pravi luči. Predvsem v prvem polčasu so dobro igrali tako v obrambi kot v napadu, zelo razpoložen pa je bil mladinec Kremesec, ki je dosegel dvanajst košev. V drugem polčasu so košarkarji Beti nekoliko popustili v napadu (dosegli so 26 košev), v obrambi pa so igrah še naprej dokaj dobro in dosegli peto zmago v letošnjem prvenstvu, ki jih je uvrstila na peto mesto. Novomeščankam republiški naslov V Slovenskih Konjicah je bilo konec tedna republiško prvenstvo v kegljanju za mladinke, na katerem je nastopilo 8 štiričlanskih ekip, v konkurenci posameznic pa se je za naslov najboljših potegovalo 38 najboljših mladink. Prvenstvo je potekalo v znamenju Dolenjk, saj sta se SK Rog: delo rodi uspeh Ko so si na enem izmed sestankov novomeškega SK Rog pred dobrim letom zastavili delovni načrt, so vedeli, da lahko uspejo le z delom. Zavoljo tega so se posvetili delu in pred kratkim so ugotovili, da lahko brez sramu pred vsakim odprejo svojo knjigo uspehov. Kaj, kje, kdo? V prihodnjem košarkarskem kolu se obeta novomeškim ljubiteljem igre pod obroči zanimiva tekma. V Novo mesto pridejo dvakrat poraženi Kranjčani in Novotcksu se obeta priložnost, da Triglavu prizadene tretji poraz. Metličani gredo v Celje, kjer pa imajo le malo možnosti za zmago Odbojkarji bodo do naslednjega četrtka odigrali dve koli. Novomcščani gostujejo najprej pri najboljši ekipi v ligi v Bovcu, v torek ob 18. uri pa se bodo v novi športni dvorani pomerili z močno Branikovo ekipo. Glede na to, da sc jim z Bovčani obeta poraz, bodo morali proti Mariborčanom zaigrati na vso moč, kajti v primeru poraza lahko zdrsnejo na peto mesto. Novomeška dekleta igrajo doma z Jesenicami in prav gotovo bodo gledalci v 14. kolu videli zmago domačih igralk. V II. zvezni rokometni ligi bosta ekipi Inlesa in Sevnice gostovali, in sicer pri ekipah, ki sta jih v jesenskem delu prvenstva premagali. Ribničani gredo k Zagrebu, Sevničani pu v Rovinj. V 14. kolu slovenske rokometne lige gredo Dobovčani k Poletu (obetajo si vsaj neodločen rezultat), Brežičani bodo doma skoraj zagotovo premagali Branik, Brežičanke pa gostujejo pri Dobravljah, kjer se jim obeta poraz. ekipi Novega mesta in Krke potegovali za prvo mesto, ob koncu pa so slavile zmago igralke Krke. Rezultati: 1. Krka 1617 podrtih kegljev (Veble 419, Žagar 404, Baškovič 389, Barič 405), 2. Konstruktor (Maribor) 1544, 3. Novo mesto 1457 (Konda 380, Šteina 347, Makše 350, Soško 380). Posameznice: 1. Nagy (Murska Sobota) 413, 2. Javoršek (Celje) 409, 3. Tkalčič (Maribor) 406, 4. Soško (Novo mesto) 402, 5. Barič (Krka) 400 , 6. Konda (Novo mesto) 399 itd. razliko zmanjšali na vsega dva zadetka. Inles: Leibacher, Ponikvar, Ilc 1, Mikulin 1, S. Kersnič, Zuk, Šilc 8, Andoljšek 1, Ambrožič 5, Tanko 1, Radič 4 in I. Kersnič. SEVNICA - PIRAN 24:17 (12:8) Sevničani sp v tekmi s Piranom zamudili lepo priložnost, da si popravijo razliko v zadetkih. Gostje so bili slab nasprotnik in Sevničani, ki jih je podpiralo okoli 700 gledalcev, so brez težav polnili nasprotnikovo mrežo. Očitati jim gre edino prehitro sklenjene akcije, katere je zaustavljal odlični Pušpan. Sevnica: Možic, Krištofič, Gane 5, Vrtačnik, Doblekar 4, Svažič 3, Koprivnik 1, Štojs 1, Novšak 2, Šumej 8 in Sirk. BRE2ICE - KAMNIK 15:17 (9:12) Domače igralke so igrale dobro samo v začetku, nato pa so jih veliko bolj borbene gostje nadigrale in odšle k odmoru s tremi zadetki prednosti. Tudi v nadaljevanju so domačinke igrale počasi in zmaga Kamničank je zaslužena. Brežice: Hribernik, Balon 4, Bah 6, Dimič, Zakšek, Rožman 1, Vogrinc, Cetin 1, Gabrič, Lipej 3, Levačič. DOBOVA - MINERVA 18:27 (9:13) Medtem ko so bili domači rokometaši v prvem polčasu gostom še dokaj enakovredni, se je Minerva v drugem polčasu razigrala in ob koncu srečanja slavila visoko zmago. Pri domačih je dobro igral Dober-šek. Dobova: Škofca, Ostrelič 2, Arh 6, Doberšek 2, Urek 1, Ogorelc 1, Čovran, Vašcer, Bosina 4, Šetinc 2, Kolnik, Tomše. JELOVICA - BRE2ICE 31:25 (19:12) Proti najboljši ekipi v ligi so Brežičani igrali dokaj dobro, predvsem v prvem polčasu, ko pa so domači dosegli nekaj zaporednih zadetkov, so gostje popustili. Tik pred koncem srečanja so Brežičani z dobro igro razliko zmanjšali na tri zadetke, vendar so domači z mirno igro zanesljivo zmagali. Brežice: Jurkas, Bršec 4, Buzan-čič 9, Vervega 5, Ban 3, Verstovšek, Novosele, Novak, Novak 3, Rožman, Knific, Blatnik 1 in Rajner. KRKA - RADEČE 22:17 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige je novomeška ekipa dosegla še eno zmago in je še naprej v vodstvu. Pri domačih so se izkazali vsi, največ zadetkov pa sta dosegla Jaklič (7) inSto-jišin (4), pri gostih pa sta po pet zadetkov dala Rohne in Mrežar. Zmagoslavje dolenjskega šaha Naslov republiškega prvaka v hitropoteznem šahu sta osvojila Rudi Osterman (Novo mesto) in Dragica Tanko (Ribnica) — Nastopilo več kot 130 šahistov in šahistk Rudi Osterman (Novo mesto) in Dragica Tanko (Ribnica) sta si na letošnjem hitropoteznem prvenstvu Slovenije za posameznike, ki je bilo 4. aprila v Kočevju, priborila naslov republiških prvakov. Boj je bil težak, saj sta oba zbrala enako točk kot drugouvrščena. Tako je obakrat odločal o prvaku boljši uspeh proti zmagovalcem, ki pa sta ga obakrat dosegla prav Dolenjca. Rezultati: ŽENSKE: 1. Dragica Tanko (Ribnica) 11 točk. 2. Marušič Nada (Jesenice) 11, 3. Drobež (Trbovlje) 10,5, 4. Košir (Domžale) 10, 5. prvenstva pa je bil ITAS Kočevje. Zmagovalci so dobili plakete, najboljši pa tudi diplome, skromne denarne in knjižne nagrade. J. PRIMC ELAN-CEMENT 4:1 V 1. kolu ljubljanske področne nogometne lige so novomeški nogometaši po dobri igri premagali enajsterico Cementa. Zadetke so dosegli: Skulič, Gajič in Brakočevič 2. BELA KRAJINA -ADRIA 1:1 V Črnomlju so v 1. spomladanskem kolu zahodne conske nogometne lige gostovali nogometaši Adrie in po izenačeni tekmi srečanje igrali neodločeno. Domačim igralcem, ki so v zadnjem času v zelo dobri formi, tokrat ni šlo najbolje. POGOVOR O TENISU V petek, 9. aprila, pripravlja vodstvo novomeškega teniškega kluba v prostorih gostilne na Bregu pogovor o problematiki »belega športa". Na pogovor -začel se bo ob 18. uri - so vabljeni vsi ljubitelji tenisa. NOVA GORICA: DOBRI RE2ULTATI NOVOMEŠČANOV Minulo nedeljo je bil v Novi Gorici mednarodni otvoritveni miting, na katerem so sodelovali najboljši jugoslovanski in italijanski atleti Nastopa so se udeležili tudi Novo-meščani in dosegli naslednje rezultate: 100 m: Kramar 11,4; 5000 m; P. Bučar 16:16,0; daljava: Dragaš 670 cm, 4 x 200 m: Kraševec, Kramar, Dragaš in Šimunič 1:33,2. L. B. Trenerji Tone Avsec, Jože Smodej in brata Legan so veliko ur posvetili strokovnemu vodstvu 114 otrok; pa ne samo na kondicijskih treningih, pač pa tudi na tekmah. Tako je 42 cicibanov in cicibank opravilo 8 tekem za kategorizacijo, 59 pionirjev in pionirk 13 tekem, na številnih tekmah pa so nastopili tudi mladinci, mladinke in člani Na vseh nastopih o dosegli lepe uspehe in | nekateri nabrali precej „jugo*‘ točk, vsekakor pa moramo pohvaliti Marka Jasniča, Sebastjana Turka, Mateja Rebernika, Matejo Globokar, Marjana Zupanca, Janiko Zupančič, Matjaža Serinija, Robija Perica, Aleša Wachterja, Bojana Sajeta in njihove tovariše, ki so imeli na tekmah zaradi neizkušenosti nekoliko manj sreče. Smučarji SK Rog so uspešno nastopali tudi na srednješolskem prvenstvu SRS, na področnem prvenstvu Dolenjske so osvojili vsa prva mesta, najmlajši pa so močno presenetili na odprtem prvenstvu Zagreba, kjer so pobrali nekaj najboljših mest. Da bi zvabili k enemu od najbolj zdravih športov kar največ otrok in odraslih, so klubski delavci pripravili vrsto smučarskih šol za začetnike, največ dela pa so imeli med šolskimi počitnicami z organiziranjem tečajev v Črmošnjicah in Kranjski gori, saj se jc „pouka‘‘ na snegu udeležilo več kot 200 otrok in odraslih. Klub je dokazal tudi organizatorske sposobnosti. V minuli sezoni jc uspešno organiziral več kot 20 zahtevnih tekem, vsekakor pa spretnih organizatorjev ne bo pozabilo okoli 700 jugoslovanskih tekstilnih delavcev, ki so imeli svoje 18. tekme na Krvavcu. Na zadnjem sestanku so se „Rogovci“ pogovarjali tudi o težavah. Teh ni malo, med največjimi pa je pomanjkanje denarja. Klub se lahko pohvali s kopico šolanih in dclavnili trenerjev, TKS pa „prizna“ samo eno strokovno moč. Zavoljo tega v SK Rog upajo, da bodo znali odgovorni telesnovzgojni delavci njihova prizadevanja odslej bolj ceniti. Borštar (Lesce) 9 točk ... 9. do 10. mesto Drobnič (Ribnica) 5 točk itd. Tekmovalo je 14 šahistk. MOŠKI prve in višje kategorije: 1. Osterman Rudi (NM) 13 točk, 2. Trampuž Cveto (LJ) 13, X Ukmar (Borovnica) 12, 4. Slak (Domžale) SLAVKO SITAR-PRVAK Na novomeškem šahovskem prvenstvu za letošnje leto je zmagal Slavko Sitar. Vil. kolih je zbral 8 točk in potrdil 1. kategorijo, hkrati z njim pa sta jo potrdila tudi drugouvrščeni Milič in tretjeuvrščeni Vene. Na turnirju niso nastopili nekateri boljši šahisti, in sicer Osterman, Praznik, Penko, Poredoš, Petkovič in drugi, kljub temu pa jc bilo dokaj kvalitetno in izenačeno, saj Sitar, Škerlj, Materni in Šporar niso doživeli poraza. Vrstni red: 1. Sitar 8 točk, 2. Milič 7,5, 3. Vene 7, 4. do 5. Komelj in Škerlj 6,5, 6. do 8. Šporar, Pucelj in Materni 6. PRA2NIKU HITROPOTE2NI TURNIR Na hitropoteznem turnirju za mesec februar je med 13 udeleženci zmagal mojstrski kandidat Tone Praznik z 10,5 točke, za njim pa so se uvrstili Milič 8,5, Ščap 7,5, Vene, Petkovič in Stokanovič 7, Pucelj in Materni 6,5, Istenič 5,5, Jerančič 4, Lončarevič 3 in Medved. j £ 11.5. Krajnc (MB) 10,5 ... 10. do 13. mesto Čimer (Koč.) 8.. . . 16. Milič (NM) 5, 17. Mestek (Koč.) 4. V finalu je tekmovalo 18 šahistov. MOŠKI, II. kategorija: 1. Hajna (Postojna) 12,5, 2. Škrjanc (Tržič) 10, 3. Hrovat (Radovljica) 9,5, 4. Zupančič (Kamnik) 8,5, 5. Urbanc (Stožice) 8 itd. V finalu drugokate-gornikov je tekmovalo 16 šahistov. MOŠKI, tretje in nižje kategorije: 1. Stropnik (Velenje) 9 točk, 2. Butala (Škofja Loka) 8,5, 3. Stokanovič (NM) 8, 4. Terbuc (Ponikve) 7.5, 5. Novačan (MB) 5,5 itd. V tem finalu je tekmovalo 12 šahistov. Letošnje prvenstvo je organiziral Šahovski klub Kočevje, pokrovitelj PREHODNI POKAL BELOKRANJSKIM ŠTUDENTOM Pred kratkim je Klub dolenjskih študentov iz Maribora pripravil v Novem mestu prve športne igre dolenjskih študentov. Udeležili so se jih Klub študentov Kočevje-Ribnica, Klub novomeških študentov, Klub belokranjskih študentov in Klub dolenjskih študentov Maribor. Študentje so nastopili v košarki, odbojki in namiznem tenisu, najboljši pa so bili Belokranjci, ki so osvojili prehodni pokal. Vrstni red: 1. Klub belokranjskih študentov 11 točk, 2. Klub dolenjskih študentov Maribor 11,3. Klub študentov Kočevje-Ribnica 10, 4. Klub novomeških študentov 8 točk. Brez odbojkarskih točk V slovenski odbojkarski ligi sta obe novomeški ekipi izgubili in sta še na četrtih mestih 13. kolo slovenske odbojkarske lige je prineslo novomeškima ekipama poraz. Ekipa Novega mesta je igrala doma in po neborbeni igri srečanje izgubila s Polskavo, vrsta deklet pa je v derbiju z Ljubljano po izenačenem bolju točki pustila Ljubljani. LJUBLJANA - KRKA 3:2 (-32, 5,11, -9, 13) Krkine igralke so v derbiju 13. kola dobro začele in prvi niz dobile, naslednja dva pa po dokaj neborbeni igri prepustile domačinkam. V četrtem setu so po dobri igri zmagale, v petem, odločilnem, pa so Ljubljančanke povedle z 11:2, vodile so že 13:6, in ko je kazalo, da bosta točki ostali doma, so Dolenjke dosegle sedem točk zapovrstjo in izenačile. Tik pred zmago je Krko sreča zapustila, sodnika sta domačinkam »spregledala" nekaj žog in Novomeščanke so doživele šesti poraz. Krka: Rajer, Boh, Forte, Pilič, Adamič, Zevnik, Furlan, Fine. NOVO MESTO : POLSKAVA - 1 : 3 (-3,14,-13,-7) Neverjetno neugodno bilanco ima doslej Novo mesto v jgri s Polskavo: i> Na odbojkarskem področnem prvenstvu za pioniije in pionirke, ki je bilo pred kratkim v Novem mestu, so bile med dekleti najboljše igralke iz OŠ Katja Rupena, med pionirji pa Žužemberčani. Na prvenstvu Dolenjske so bile Novomeščanke druge, Žužemberčani pa so s prvim mestom potrdili, da so med najboljšimi v Sloveniji. Na sliki: dekliška vrsta OŠ Katja Rupena. (Foto: B. Tratar, foto krožek OŠ Katja Rupena) v štirih dosedanjih nrvenstvenih srečanjih je osvojilo en sam set - pa še tistega najtesneje 16:14. To je bilo v soboto v novomeški športni dvorani pred komaj 30 gledalci, ko je Novo mesto spet izpustilo priložnost, da zmaga nad nasprotnikom, kije sicer trenutno nižje uvrščen na prvenstveni lestvici Polskava je zasluženo izdatno zmagala; bila je za razred boljša v igri v polju, Novemu mestu pa je vsilila tudi hitro igro na mreži. Ob izdatni zalogi točk poraz za Novo mesto ni nič tragičnega, zlasti še, če upoštevamo, da je vadbo spet prevzel dolgoletni zaslužni odbojkarski delavec Franc Pučko in da se ob bolj resnem delu z ekipo, ki seje pod njegovim vodstvom začelo, in ob vzgoji podmladka na osnovnih šolah, ki se ga je zdaj klub lotil, ni treba bati za usodo novomeške odbojke. M. L KOČEVJE - 120 LA 3:1 Kočevske odbojkarice so odlično startale v spomladanskem delu prvenstva v IL republiški ligi. Premagale so vodilno vrsto Izole. Domače igralke so povedle z 2:0, v tretjem setu močno popustile, v četrtem pa so ponovile igro iz prvih dveh setov in prepričljivo zmagale. Kočevje: Jakopin, Volf, Stopar, Curl, Vesel, Lapuh, Ciglič, Šercer, Bončina, Legan in Ličan. Z. FAJDIGA OŠ KOČEVJE IN OŠ2U2EMBERK Slovenska odbojkarska zveza jc pred kratkim razpisala republiško prvenstvo v odbojki za pionirje in pionirke. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip (40) je zveza vrste razporedila v šest skupin (šest področij), zmagovalne ekipe 'pa se bodo uvrstile v polfinale in nato v finale. Po končanih srečanjih bodo izbrali reprezentanci, ki bosta nastopali na državnem odbojkarskem prvenstvu. Za področje Dolenjske je prvi turnir (ekipe bodo nastopile na štirih turnirjih) pripravila OŠ Žužemberk. Rezultati: pionirke: Žužemberk - Kočevje 1 ;2, Grm -Katja Rupena 0:2, Grm - Kočevje 0:2, Žužemberk - Katja Rupena 1:2, Katja Rupena - Kočevje 0:2 in Grm - Žužemberk 0:2; pionirji: Grm - Dolenjske Toplice 0:2, Grm - Žužemberk 0:2 in Dolenjske Toplice - Žužemberk 0:2. Vrstni red: pionirke: 1. OŠ Kočevje, 2. OŠ Katja Rupena, 3. OŠ Žužemberk, 4. OŠ Grm: pionirji: 1. OŠ Žužemberk, 2. OŠ Dolenjske Toplice, 3. OŠ Grm. P. Š. Menstruacija in zanositev zdravnik svetuje Ce pa nastopi oploditev kmalu po menstruaciji ali pa pred njo, se po tej domnevi bolj verjetno rodi deklica. Razlaga je naslednja: semenčice, ki določajo razvoj dečka, so res bolj hitre, so pa manj odporne in v krajšem času propadejo. V statističnem povprečju se rodi več dečkov kot deklic, a so dečki v večjem številu nedonošenčki, so manj odporni, pa tudi mrtvorojenih je več kot deklic. Dvanajsti dan po prvem dnevu zadnje menstruacije nastopi navadno ovulacija, to pomeni, da jajčece dozori, predre steno jajčnika in jajcevodne resice ga vsrkajo. V tem času je največja verjetnost za zanositev in ta čas posebej izračunamo in priporočamo zakoncem, ki si žele otroka. Na tej osnovi sloni Knaus-Oginova teorija, imenovana po dveh nedavno umrlih zdravnikih, Avstrijcu Knausu in Japoncu Oginu. To teorijo priporočajo nekateri kot uspešno pri omejevanju rojstev. Če zakonca mislita, da imata dovolj otrok, če sta sama bolna, če je pričakovati otroka z dednim obolenjem ali če nimata možnosti za vzrejo otroka, naj bi se držala te teorije. Zanimivo je, da to teorijo priporočajo nekateri verski učitelji, čeprav določanje ovulacije menda ne spada v dušno-pastirsko delo. No, sicer je pa življenje.sploh zelo prepleteno. V praksi se pokaže, da je termin ovulacije zelo težko določiti in skoraj nemogoče po njem uspešno uravnavati spolno življenje. Prvič kot metoda za preprečevanje zanositve odpove, ker imamo lahko poleg ene ovulacije v času istega menstrualnega ciklusa še več neistočasnih in pride do zanositve v kateremkoli dnevu tega kroga, drugič, ker si mora žena več mesecev zaporedoma vsak dan meriti temperaturo in vrisovati krivuljo, da lahko določi čas ovulacije (zakaj je tako, bomo razložili kasneje); tretjič: pred zanositvijo „varni“ dnevi naj bi bili samo v času ovulacije, še bolje je, če zakonca do ovulacije sploh ne občujeta. (Se nadaljuje!) Šolo temeljito reformirati ZADNJA LETA VELIKO GOVORIMO o tem, daje naša šola zaostala za družbenim razvojem, da ne ustreza današnjim potrebam, skratka, dajo je treba temeljito reformirati. Umljivo: spremembe osnovnega šolstva morajo zajeti ne samo učni program in vsebino šolskega dela, marveč tudi izobrazbeni in vzgojni smoter, predvsem pa delovno metodo na šoli sami. Zato je prav, da spoznamo dobre in slabe strani dosedanjega šolstva, pa tudi možnosti, v katerih bomo lahko spreminjali šole. Seveda ne bi bilo prav, če bi vprašanje šolske reforme reševali samo pedagoški strokovnjaki, v razpravo morajo poseči prav vsi, ki jim je tega mar. PRODAJA DOLENJSKIH VIN JE močno zaostala. Vzrokov za to je več. Eden glavnih je, daje večina vina slabe kvalitete, za kar je spet več vzrokov. Je pa tudi res, da domači gostinci ne segajo po domačem vinu, tudi tistem ne, ki ima ustrezno kvaliteto. Raje uvažajo vina od drugod, ker so po navadi cenejša in imajo znatno večjo stopnjo alkohola, čeprav z njimi naš potrošnik ni povsem zadovoljen. To velja tudi za kupovanje domačih vin v vinskih kleteh naših podjetij. TOKRAT JE BIL PRED OKRAJNIM sodiščem poslovodja državne trgovine v Mirni peči. Neupravičeno je dajal blago na kredit raznim strankam. Ob pregledu trgovine lani 1. decembra je imel dolžnikov za 198.153 din. Tudi tehtnica v trgovini ni bila v redu. Za dobri dve deki so bili po njej prikrajšani potrošniki. Netočna tehtnica pa je bila v rabi več mesecev. 25. MARCA JE IGRALSKA DRUŽINA iz Doblič gostovala v Predgradu z igro „Dve poroki". Vsa čast imenovani igralski družini, ker so res dobro zaigrali. Predgrajčani so do kraja napolnili dvorano in bili z igro zelo zadovoljni. Takih gostovanj si še želijo. SAMA SUHA SLINA NE GRE RADA PO GRLU! POŽERUH - TEŽKO DA BI BIL SLOK IN SUH! (S.Št.) (Iz DOLENJSKEGA LISTA 6. aprila 1956 v® SVETU OKOLI GLASBA, KI VLEČE - Zadnjič smo zapisali, da je ameriško coi'ntry glasbo pohvalila celo moskovska Pravda. Da to ni bil le neznaten sovjetski prispevek k popuščanju napetosti med velesilama, pove naslednji podatek, iz katerega je razvidno, da country glasba ni kar tako. Znamenitemu festivalu country glasbe „Grand Ole Opry“, ki bo 7. julija letos v Nashvillu (Tennessee, ZDA), bodo ob desettisočglavi množici prisostovali tudi Kurt Wald-heim, generalni sekretar OZN in 144 stalnih predstavnikov dežel, ki so članice svetovne organizacije. NE ZLATO, AMPAK SLIKE — Pred dnevi je po avto cesti Avignon-Pariz brzela oborožena karavana. Pred oklepnim avtom in za njim sta peljala po dva policijska džipa, v katerih so sedeli do zob oboroženi policaji; pa tudi pred karavano in za njo so na motociklih hiteli policaji. Nepoučeni so si kaj lahko predstavljali, da je v oklepnem avtu najmanj vse suho zlato, kar ga premore Francija. Pa ni bilo res, kajti iz Avignona so peljali v neki pariški muzej — 82 slik pokojnega Pabla Picassa! ANKETA PRESENEČENJ - Posebna komisija pri Evropski gospodarski skupnosti je izvedla veliko anketo o tem, kaj o sebi in svetu mislijo prebivalci devetih dežel skupnega tržišča. Podatki naravnost presenečajo. Denimo: dve tretjini anketiranih Dancev je izjavilo, da so zadovoljni z življenjem, kakršno je; enakega mnenja pa je bil en samcat Italijan. Da so srečni, je izjavilo več neporočenih parov kot pa zakonskih sodrugov. ŽALOSTNI REKORDI - Letos, ko Združene države Amerike slavijo dvesto let obstoja, prihajajo na dan dokončni podatki o žalostnih rekordih, ki so jih Američani dosegli v nekaj zadnjih letih. Tako je bil pred nedavnim objavljen podatek, da je na ameriških cestah do pred dvema letoma izgubilo življenje dva milijona (!) ljudi, prvič v dvestoletni zgodovini ZDA pa se je samo lani razvezalo nad milijon ameriških zakoncev. Mnogi se sprašujejo, kam to vodi. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Kaj je z vodovodom novomeškim? (Nehote nam nekaj hodi na misel. Kaj je z vodovodom novomeškim? Da je potreben kakor ribi voda, ve vsakdo; ali vendar ... Da se nič ne zgodi, je menda res krivo, ker mesto nima prave glave. Pred tremi meseci vže je bila volitev novega zastopa mestnega. — Bil je nekov rekurz ali celo dva — in sedaj od deželnega odbora ni nikacega odgovora. Zakaj vendar? Vodovod je pa res potreben; ali vsaj zagotovilo, da kmalu pride. Kako drugače je treba hiše vrediti, ako bode vodovod, ali če ga ne bode. Glava, glava nam je potrebna. Zida se še zida, kar seje preje sklenilo. (Kmetje, ne hodite) po trgih in semnjih iz same navade. Nekateri mora dobiti goved ali svinjče, da gre z njim na vsaki trg. Lesto, da bi doma delal, pa Bogu čas krade; ako ima kaj dobička, ga zapravi v gostilni, pa še druzega nekaj doda - konec je, da se mu proda zemljišče. Kedar ti je treba denarja iskati, ne izposojuj si pri oderuhih, ki zahtevajo od siromaka velike obresti; ako moraš, išči si pri poso-jlnici, ki ti pQmore za malq obrftstj! Moška krinka „Machismo“ imenujejo Španci zmotno prepričanje, da morajo biti moški vselej zgled moči, oz. da ne smejo nikoli pokazati niti delčka ženske „Sbkosti“, čeprav kajpak niso brez nje. V primeri z žensko „Sb-kostjo“ pa je moška moč pogosto le krinka, za katero tičijo različne tegobe, ki jih prinaša sodobni način življenja. O slednjem nočemo spet poudaijati, da se hitro spreminja in da hlastajo po potrošnih dobrinah, kar je privedlo do tega, da domala ni človeka, ki ne bi prej ko slej zabredel v duševne stiske in bil zategadelj potreben pomoči. Odklanjanje pomoči v kriznih stanjih je tipično mo9ca lastnost. Ob dokajšnji zaverovanosti v lastno moč, kar običajno že meji na nadutost, je moške enostavno strah zaupati se skrbi psihologom, zakonskim svetovalcem, pa tudi ženam. Mož bo brez oklevala prosil za nasvet mehanika, če se mu pokvari avto, na vse načine pa se bo otepal pomoči za rešitev morebitnih duševnih stisk. Dogaja se, da možje zagrenjeni opravljajo poklic, živijo v hladnih zakonih, zgubijo stik z otroki, skratka, znajdejo se v razmerah, ki niti najmanj ne obetajo mirnega žMjenja. Pa bi se jih zlahka znebili, če bi poiskali primerno pomoč. To pa se zlasti na zahodu primeri zelo redko, kajti: „Možje pogosto mislijo, da morajo biti in da so vsemu kos. Ker pa le niso vsemogočni (o tem ni moč dvomiti), je zelo zanimivo vprašanje, zakaj tega nočejo priznati niti sebi niti drugim. “ Tako pravi Sanford Sher-man, vodja družinske posvetovalnice iz New Yorka, in dodaja: „Stiske, v katerih se znajdejo možje, imajo domala vselej izvor v okolju, vanj pa sodijo tudi žene, ki jih ne bi smel varati zunanji videz, da so njihovi možje granitne skale, ki jih ne more premakniti še tako silovit vi-har.“ Wlii Svetlobni pogovor f Rešitev prejšnje križanke ^ W It IW9 ulr „Lani mi je tukaj pobegnil zajec! “ Je lov „igra?” Če bi vprašali koga, ki ni lovec, zakaj lovci lovijo, bi morebiti odgovoril, da zategadelj, ker hočejo dokazati svojo moškost ali da bi zadovoljili svojo napadalnost. Če pa bi isto vprašali lovca, bi namesto odgovora debelo pogledal, ko da bi ga vprašali, zakaj riba plava. O lovski strasti se zadnje čase veliko govori v Združenih državah Amerike, kjer so celi dve stoletji imeli lov za ekonomsko nujnost, neodtujljivo pravico in celo za moško obveznost. Toda ugled milijonov lovcev se počasi zmanjšuje, „zeleno bratovšči-no“ obtožujejo, da vpliva škodljivo tako na okolje kot na družbo sploh, člani društev za zaščito živali pa celo gledajo na lovce kot na psihopatske morilce, ki ubijalske nagone tešijo na nemočnih živalih. Eno od njihovih gesel je: „Rešujmo divjad! Pobijmo lovce!“ Kajpak vprašanje lova in lovcev ni tako preprosto, kot govori omenjeno geslo, zato so se začeli z njim ukvarjati tudi psihologi, ki so že „dognali“ to, kar nekaterim lovcem ni skrivnost, namreč: da samo ubijanje živali ni toliko pomembno, prej gre za lovsko „igro“, ki kuje tovarištvo ter omogoča „spora-zumevanje z Velikim duhom narave11. S tem so povezani lovski običaji, orožje, oblačila in ne nazadnje tudi slab za živali v zimskem času. Odgovorov, ki bi povedali res kaj bistveno novega o lovcih in zadovoljili njihove nasprotnike, psihologi še niso našli; znameniti psiholog Erich Fromm pa je „psihologijo lova" označil takole: „Vključuje tudi sodobne lovce, zato je obsežen pojav, ki zahteva obsežno proučevanje. Med lovom, postane človek znova del narave, to pa ni kar tako!“ (Da dobro) povlečen travnik daje po tretjino, da po polovico več in boljše krme kakor nepovlečen, je dokazano, in lahko potrdi vsak gospodar, kteri je to izkusil. Poleg tega glavnega dobička, kterega nam donaša brananje travnikov, imamo pa tudi še drugega, postranskega, in to je mah. Na prostranem travniku sem minulo pomlad dobil šest velikih voz mahu, in če računim voz po 5 gld., vredna je stelja le s tega travnika blizu toliko, kolikor me je stala brana. (Na Dunaju se) posvetujejo o novi pogodbi z Ogrsko, kar pa je prav trnjevo delo. Naši ljubi Mažarji so nas imeli doslej prav za molzne krave - oni dobiček, mi plačevanje. Tako na priliko, so plačevali za skupne stroške doslej Mažarji 30, mi pa 70 odstotkov. Naši odposlanci bodo baje zahtevali, da naj odslej plačujejo Mažarji 42, mi pa 58 odstotkov. Rada se Ogrska ne bode udala. I/. DOLENJSKIH NOVIC v , , ». -i ■, . 1. aprila. 1896) Prvoaprilski pogovori v. Tega dne so bili vsi ljudje jako zgovorni. Eni so lagali, pa jih za to početje ni nihče kaznoval, drugi so govorili po resnici, a jim je le malokdo verjel. Se otročaji so tekli za mano in klicali: „Stric, ena noga vam zadaj ostaja!" ali pa: „Novci so vam pali z žepa. “ Menite, da je kdo nasedel tem šalam? Kje neki, saj smo leto in dan vajeni laži in presenečenj. Krčma „Pri Štefanu“ v Mišjem dolu je tako kot vsak dan polm pivcev. „Najbolj me čudi," je ob šanku razlagal Crnologarjev Peter, „da je novi zakon o gospodarjenju z novci stopil v veljavo ravno danes, prvega aprila. Saj ga ne moremo jemati resno. To bi bilo tako, kot bi na Martinovo zaprli vse krčme. Nič ne bi rekel, ako bi ga prestavili na 21. marec, ko se začenja pomlad, ali pa m Jurjevo, ko so kmečki gospodarji najemali hlapce in dekle ter se pogodili z dninarji za delo in plačilo v tistem letu. “ „Ja, ja, prav impš, "somu ostali pritrjevali, kakor je to njihova tešča navada, pa kimali z glavami in pridno praznili čaše. Starejši možak je povzel besedo: „Se nobenih zakonov ne postav nismo jemali resno, pa naj je šlo za novce ali pa za red na cesti. Najprej je velik krik in vik, potlej se pa vsi privadijo in gre po starem. “ „Jok, brate, vse pa že ne! Kar ubij psa ali mačka, pa boš videl, kako se ti bo godilo. Povem ti, da boš sedel v> luknji dlje, kot če bi počil človeka," je ugovarjal Mihčev Pepe, kajti njega so že lovili zavoljo tega možje postave. ..Kolikor jaz vem" je spet povzel Peter, „nimamo novih postav zavoljo dobrih gospodarjev, marveč zavoljo slabih. Kupovali so na kredo in prodajali, novce pa sami pospravili Tem bo odklenkalo. Dobri delavci in gospodarji naj pa ne nasedajo lepim besedam in obljubam, ki so že marsikoga pripeljale na beraško palico." MARTIN KRPAN Kot las debelo stekleno vlakno omogoča 672 telefonskih pogovorov „G9spod Watson, pridite sem! Želim vas.“ S temi besedami je Alexan-der Graham Bell poklical svojega pomočnika Thomasa Watso-na iz ene sobe v drugo po prvem uporabnem telefonu na svetu. Ameriški izumitelj ga je izdelal in uporabil prvič leta 1876, torej pred sto leti. Z enakimi besedami je Bellov potomec poklical najmlajšega od Watsonov pred slabim mesecem v Bostonu ter tako odprl slavnostno prireditev ob stoletnici telefona. Besede so bile enake, telefon pa že drugačen. Na slovesnosti je pogovor stekel s pomočjo svetlobe. m Dandanašnji je telefon ostal v bistvu takšen, kot si ga je zami- i .i rj - .. SfS S2* umi IL" ZS u>k C it v »a s T A L o £ 0 L r T 1 M 0 K le v A L 1 r r T A «. iwn S O ? o r Uii. !2Z >e v E T J s — / S T ¥ 1 e K O T A- s T A M. 5 le o A/ T O IL A s T E' K IS T 0 M ffrr 0 r t A/ E le T Č / T R « * 4 L 0 iM i K 1 ■Ju r im A L A p it 4 C -a * O V A * v 4 9 A Im A A/ A Si * Z A T WLACnA, /STAVUzACIJA, 1 ' -■ * j i ii ■ Svetloba ubogljivo teče po po- - Lahko bi se naučila Se kakšno novo besedilo! DL TUR 30ŽAGAN HLOD POSODA Ti TEKOČINE TRTA ANTON AŠKERC IVER ZNOJ GLASBILO T71 D L Čistoča AZ.REKA EBEN0V LES sim UTEZ IGLAVEC > TRDA ZLITINA VELIK BOGATAŠ ARETII OSEBA IBS ISTRANKF NAUKO GIBANJU nn-Gir^ DALISCA GERM. OREL Ml RAITA DL RINOVEC BOG ljubezni zver POSODA SODNI ZBOR VRTNA ICVETICA FARMA IMORSKI smn. :sa SARAJEVO DL u-EG-STVARNIK SVETA TERMIN LA. POK® REDKEJŠ! Ž.IME INFEKCIJA TELEVI- ZIJA ZVOK DELAVEC V GOSTINSTVU ZAJEDALEC IZRAEL. LUKA OČE Kamera je lahko pravcati slikar Fotograf David Duncan je s prizmatiko vnesel v kamero nekolikanj „razuma" sebnih steklenih vlaknih. Na sliki se vidi,,curek" svetlobe na koncu vlakna. ^ slil Bell. Zvočne tresljaje spremeni naprava v električne impulze, te pa preko žice ali radijskih valov prenesejo do drugega telefona, kjer električni impulzi zatresejo membrano in povzročijo zvočne tresljaje. Za prenos električnega toka so potrebni telefonski kabli, ki v velikih mestih dobivajo že ogromne razsežnosti; nemogoče je kar naprej povezovati posamezne -vode v debele kače, ker prihaja do motenja pogovorov. Rešitev tega vprašanja vidijo v svetlobnem prenosu pogovora. Potek je tak kot pri običajnem telefonu, le s to razliko, da se električni impulzi v posebni napravi spremene v nihanje laserskega žarka. Svetlobni žarek teče po posebnih steklenih vlaknih do prejemnika, kjer se postopek obrne. Steklena vlak** na so cenejša od bakra, veliko tanjša in izgube manj impulza na dolgih vezah. Preko enega steklenega vlakna lahko steče 672 nemotenih pogovorov, kar je seveda neprimerljivo s telefonskimi kabli, še posebno če povemo, da je to vlakno debelo kot las. V newyorškem „Whitney-ju“, muzeju za ameriško umetnost, dolgih štirideset let fotografije niso priznavali za umetniško zvrst. Pred štirimi leti pa so celo nadstropje muzeja namenili razstavi fotografa Davida D. Duncana in tedaj je sto fotografskih znamenitih realističnih vojnih posnetkov iz Koreje in Vietnama ostalo v senci dvanajstih nenavadnih barvnih slik, ki jih je Duncan posnel v novi tehniki, imenovani prizmatika. Ob teh slikah bi kaj lahko verjeli, da se v fotografski kameri skriva - pravcati sli- kar! Duncan je v petdesetih letih sodil med vodilne fotografe revije „Iife“, okoli leta 1960 pa je začel iskati novo „govorico“ kamere. Naselil se je v južni Franciji in se spoprijateljil tudi s Pablom Picassom, ki je bil do fotografije vselej skeptičen. „Ka-ko naj bo fotograf umetnik, ko pa je njegov čopič — objektiv kamere? “ je nasprotoval Duncanu pokojni slikar. ,,Brez dvoma,“ je odvrnil Duncan. „Fotograf lahko vpliva na motiv, ki ga vidi Takole je „videl“ Duncan skozi objektiv zvonike pariške notredamske cerkve. skozi lečo, le v omenjenem obsegu, zato pa se poslužuje posebnih objektivov, filtrov, večkratnih osvetljenj in različnih trikov pri razvijanju filmov in slik. Likovnik pa je docela svoboden pri barvnem opredmetenju opažanj, pri sproščanju umetniške nadarjenosti/4 Duncanov cilj je bil vnesti v fotografsko kamero „ra-zum“, pri tem pa mu je bil v pomoč obsežen sistem optičnih nastavkov. Postopek fotografiranja opisuje Duncan takole: „Najprej izberem predmet, nakar se odločim, kako ga bom posnel; kaj bom odvzel ali dodal barvi, obliki, celo gibanju, oz. kako bom vse skupaj uskladil. Nato izberem primerne leče, da bi dosegel želeni učinek ,igre skozi priz-me‘.“ Duncan pri gledanju skozi iskalo kamere sledi lastni fantaziji in spoznanju, da brez pomoči pravih nastavkov njegov postopek fotografiranja ne bi nikoli pripeljal do kaleidoskopskih posnetkov; zaveda se, da je prizmatika mogoča le ob pomoči sodobnih tehničnih dosežkov, četudi so fotografije izraz osebnosti, ki drži kamero. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Miki Muster Janez Trnove ZA "W CETO Čez jezero Titicaca so se odpeljali na majavih čolnih z jadri iz pletene trave. Na nasprotnem bregu so končno stopili na perujska tla. Z železnico so nato nadaljevali popotovanje in prispeli naposled v mesto Cuzco (Kuc-ko), ležeče na 3260 metrov visoki planoti, nekdanjo prestolnico davno uničene države Ta-vantinsu. kateri so vladali Inki. 8 V Cuzcu je bil sedež družbe novega srebrnega rudnika v Amaronu. Za delo v tem rudniku najete delavce je sprejel poslovodja, a ogledal si jih je tudi ravnatelj, ki pa ni bil Španec kakor ostala tamkajšnja gospoda, marveč državljan Združenih držav Amerike iz New Yorka. Oba sta presojala njihove moči, kakor presoja kupec živino na sejmu, preden 9 Stanko in Pavle, ki sta že spotoma zaslutila, kam gresta, sta postala po tem ogledu še bolj zaskrbljena. Vendar sta še vedno upala, da bosta lahko čez pet let srečno odpotovala v domovino z lepimi prihranki. V taki veri sta z ostalimi tovariši vred sedla na enega izmed mnogih tovornih avtomobilov, ki ju je odpeljal po dolini reke Ucayali (Ukajali) v hribe. Goba se umika Čuti predmete s plinom? Ameriški biolog dr. Ernest Y. Jan proučuje občutljivost organov na primitivni molekularni ravni in uporablja za poizkuse gobo phycomy-ces, ki ima neko zelo nenavadno lastnost, lahko bi ji rekli kar vedenje. Jan je odkrU, da phycomyces občuti, ali je na poti njene rasti kak predmet, in se ga izogne tako, da začne rasti v drugo smer. Phycomy-ces raste s hitrostjo do pol centimetra na uro in v nekaj dneh zraste do največ 12 centimetrov. Med rastjo čuti kakršen koli predmet, la je od nje oddaljen največ osem milimetrov. Ovirajoči predmet je lahko kamen ali pa kurje pero; goba ga bo občutila in se mu izognila. Dr. Max Delbruck, pri katerem dela Jan, je hotel razvozlati skrivnostno občutljivost phycomycesa in prišel do spoznanja, da je goba pri rasti občutljiva za najbolj neznatno nihanje zraka. Iz tega je sklepal, da ovira v bližini gobe preprečuje zračni tok in s tem vpliva na njeno odmikanje od predmeta; se pravi, da phycomyces raste v smeri zračnih valov. Kajpak je to le domneva, saj je poizkus pokazal, da se gobi, ki sta rastli v hermetično zaprtem prostoru, odmaknjeni ena od druge le en centimeter, pri največji velikosti nista dotikali, četudi bi se po fizikalnih zakonih morali. Rasli sta vsaka v svojo smer. Nenavadna lastnost phycomycesa še ni raziskana. Po neki teoriji naj bi goba čutila bližnji predmet kot neke vrste kemijski radar, njegovo bližino pa da odčita s pomočjo plina, ki ga sama oddaja. IVAN ZORAN : •v „NO PASARAN!” Bodeča žica ilegale bo morala popustiti, da bodo iz nje stopili tisti španski sinovi in hčere, ki si že desetletja prizadevajo razsvetliti Španijo s soncem svobode in resnične demokracije. Smer, kamor mora Španija, je določena, znana izpred štirih desetletij. Nakazali so jo tisoči padlih na okopih, ko je mlado špansko republiko napadel, pregazil in uničil Franco s svojimi falangisti, domačimi reakcionarji in tujimi pomagači, med katerimi sta bila najbolj agilna fašist Mussolini in nacist Hitler. K padcu mlade Lorcove, Machadove in Picassove Španije je v znatni meri, kot bomo videli kasneje, pripomoglo čudno vedenje Društva narodov. Na španskih bojiščih je pustilo svoje življenje tudi nekaj tisoč interbrigadistov, borcev in revolucionarjev iz vsega sveta, ki so prišli na pomoč napadeni mladi španski republiki. Tedaj ni veljalo samo, da se greš borit proti Francu, če greš v Španijo, ampak tudi, da greš branit demokracijo — ta pa je svetinja za vse ljudi ne glede na to, v kateri deželi in na katerem kontinentu živijo. Med prostovoljci, ki so se bojevali na okopih španske re publike, je bilo tudi nekaj tisoč Jugoslovanov, ined njimi več sto Slovencev. Mnogi so pokopani na španskih tleh, mnogi preživeli so bili med NOB v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja. Svoje „zastopnike“ v španski revoluciji je imela tudi Dolenjska. Med njimi je bil tudi pokojni Miha Počrvina, čigar spomine bomo objavili v naslednjih nadaljevanjih tega podlistka. Njemu in mnogim drugim, Id so svojo srčnost kalili v bojih za Teruel, Malago, Barcelono, Huesco, Brunete in Madrid, v znani guadalajarski in drugih bitkah, posvečamo ta prispevek, v katerem nameravamo sicer opisovati vojaške in politične dogodke v Španiji pred štirimi desetletji. ŠPANIJA IZ UČBENIKOV Preden se dotaknemo razmer, ki so Španijo leta 1936 pahnile v ogenj vojnih grozot, moramo vsaj v nekaj črtah predstaviti zemljepisno lego in druge značilnosti te države. Iz šolskih učbenikov lahko povzamemo, da je Španija granitna in apnenčasta planota s povprečno nadmorsko višino 700 metrov. Na ozemlju, ki v celoti leži na Pirenejskem polotoku in ga s treh strani obliva morje, živi približno 32 milijonov ljudi. Špancev je. 24 milijonov, Kataloncev 7 in Baskov slabe tri četrtine milijona. Ostalo so Galicijci, Židje, Arabci in Cigani, ki jim Španci pravijo gitanos. Špansko ozemlje se razprostira na površini pol milijona kvadratnih kilometrov in je veliko skoraj za dve Jugoslaviji. Na vzhodni strani ga zapirajo do 3.300 m visoki Pireneji, ki so nekakšna naravna meja s Francijo. Med rekama Ebro in Tajo sta gorstvi Sierra de Guadarrama (loči Staro od Nove Kastilije in Katalonije) in Sierra de.Gredos. V osrčju Andaluzije na jugu je Sierra Morena, med mestom Granado in Malago pa Sierra Nevada z najvišjim vrhom na polotoku (3.481 m). Rekq Duero, Tajo, Guadalquivir, Guadiana in druge tečejo, razen Ebra, od severovzhoda proti zahodu in jugozahodu. K Španiji sodijo tudi sredozemski otoki, pri nas znani iz turističnih reklam: Mallorca, Menorca, Ibiza in Formentera, ki varujejo kot orjaški naravni valobran 600 km dolgo obalo od Valencijskega do Barcelonskega zaliva. Strateški pomen otokov je velik: kdor jih ima, zlahka obvladuje tudi špansko obalo. Španija je bila včasih bojevita dežela. Imela je posesti onkraj Atlantika, v Afriki in številne otoke v Atlantskem oceanu. V imenu španske krone je šel Krištof Kolumb odkrivat Ameriko, je Cortez plenil Mehiko in je Magellan odkril preliv v Južni Ameriki. Španski vladar Karel V. je ponosno trdil: ,,V mojih vladavinah sonce nikoli ne zaide.“ V mnogih ponesrečenih vojnah je Španija kolonije izgubila. Naravno bogastvo Španije je neprecenljivo. Asturija ima premog in železo, Almaden je največji rudnik živega srebra na svetu. Rio Tinto slovi po zalogah bakra, Penarroya po svincu, volframova ruda je po vsem polotoku. Če bi to rudno bogastvo pravilno izkoriščali, bi postala Španija, kakor trdijo strokovnjaki, ena najbogatejših držav v Evropi. Zaradi ugodne zemljepisne lege ima Španije velike možnosti tudi v kmetijstvu. Zelo dobro uspevajo dateljni, pomaranče in limone, po hribih pa zimska jabolka in hruške. REVNI IN IZKORIŠČANI Vsega tega bogastva pa ne uživa ljudstvo, saj je malone vsa zemlja v rokah veleposestnikov in delničarjev. 3,250.000 kmetov ima le 2,2 odstotka obdelovalne zemlje. Iz statističnih podatkov, ki sojih objavili leta 1931 - malo pred padcem burbonske monarhije, je razvidno, da je bilo 51,5 odstotka vse obdelovalne zemlje v rokah veleposestnikov in cerkve, katerih posestva so. merila po 520 hektarov ali še več. Nekaj nad 35 odstotkov zemlje so zasedli bogati kmetje, ki so imeli v rokah 700.000 posestev, velikih po 36 hektarov. Milijon malih kmetov je imelo po 5 hektarov, milijon in četrt revnih kmetov pa komaj po 40 arov. Povsem brez zemlje je bilo 2 milijona kmetov. Če upoštevamo, da je te podatke objavila reakcionarna vlada, upravičeno sodimo, da je bilo življenje kmečkih ljudi še dosti slabše, kot lahko sklepamo iz teh številk. Nič bolje se ni godilo delavcem v mestih, saj so imeli španski delavci najnižjo življenjsko raven v Evropi. Zakoni o zaščiti zasebne lastnine so bili v tej katoliški državi zelo strogi. Kdor ni mogel plačati stanarine, je moral takoj na cesto. Ljudje so se zatekli v jame, ki jih je bilo okoli Madrida, Barcelone. Valencie, Alicante in drugih mest zelo veliko. Boj ljudstva za znosnejše razmere je bil slabo organiziran, vpliv cerkvc pa ga je še nenehno slabil. Kdor se dolgo bojuje, se tudi česa nauči. Policija, ki ji je zmanjkalo pendrekov, je na čedalje bolj organizirane ljudi metala solzivec, neredko pa uporabljala orožje. Demonstracije so se vedno pogosteje končale s prelivanjem krvi. Komunistična partija, ki je nastala leta 1921 po razkolu med socialisti, je imela zaradi majhnega števila članov preslaboten vpliv. Preden si je opomogla, je general Primo de Rivera leta 1923 že proglasil svojo diktaturo, kajpak v soglasju z monarhijo. POTA m srn? Odiranje brez davka Dežurni poročajo ZLEPA NI ŠLO - 29. marca popoldne so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Pavla Hudorov-ca iz Coklovce pri Semiču. Vinjen je v gradaški Štampoharjevi gostilni razbijal steklenino, grozil pa je tudi s pretepom. PONOČI OB MOPED - Jožetu Geršiču iz Metlike je v noči na 29. marec nekdo odpeljal moped NM 57-800, vreden 2.700 dinarjev. Moped je stal pred stanovanjem. NEKOMU JE BIL VŠEC - Ob moped je bil 30. marca tudi Marjan Becele iz DoL Lakovnic. Mudil se je na Ljubnu, kjer pa je bil njegov moped nekomu tako všeč, da se je z njim odpeljal brez lastnikove vednosti KLATEŽ-VLOMILEC? - V noči na 1. april je bilo vlomljeno v stanovanje Zaima Kapetanoviča v Bršlinu. Skoz okno je vlomilec prišel v kletno sobo, vse prebrskal, vendar pa ni nič odnesel. Vloma je osumljen M. K., mladenič, ki se klati iz kraja v kraj. STRAHOVAL DRUŽINO - 1. aprila zvečer so miličniki v Dol. Toplicah pridržali 39-letnega Jožeta Lavriča iz Starih žag. Opit je doma strašno razgrajal in strahoval družino. Kazen mu bo odmeril sodnik za prekrške. OBRAČUN NA CESTI - 30. marca zvečer je Ivan Majcen iz Mihovega vodil vprego proti domu, pred vasjo pa je z vozom prišel naproti Jože Kos iz Gor. Vrhpolja. Majcen ga je opomnil, da vozi v temi brez luči, Kosu pa pripomba ni bila všeč in začel se je pretep. Kos je pograbil ročico z voza in z njo tako udaril Majcna po levi roki, da mu jo je zlomil. Poškodovanega so odpeljali v bolnišnico, srboriti Kos pa bo moral pred sodnike. RAZGRAJAL V GOSTILNI - 2. aprila zvečer so semiški miličniki pridržali do iztreznitve Pavla Hudo-rovca iz Coklovce, ker je v gostilni pri železniški postaji v Semiču razgrajal in delal nered. SE EN MOPED IZGINIL - 2. aprila popoldne je nekdo odpeljal kolo s pomožnim motorjem modre barve, vredno 1.500 din Lastnik Valentin Rifelj iz Zdinje vasi je kolo pustil v Ulici talcev. PREHITRO PREHITEVAL S hudo telesno poškodbo in 26.000 dinarji škode se je končalo prehitevanje na cesti Po-hanca-Krško 28. marca zjutraj. Branko Kovačič iz Dolenje vasi je z avtom vozil proti Krškemu, na ravnem delu. ceste pri Spodnji Libni pa je za njim pripeljal avtomobilist Franc Kelner iz Brezovice in ga prehiteval. Ker je vozil prehitro, je Kelnerjev avto zaneslo na bankino, nakar je bočno trčil v Kovačičev avto. Pri nesreči je bila hudo ranjena Eva Kovačič. Prepeljali so jo v bolnišnico. j Obvladati promet 2. aprila se je na igrišču pri osnovni šoli Grm v Novem mestu 64 pionirjev iz več osnovnih šol v občini pomerilo na vsakoletnem tekmovanju Kaj veš o prometu. Hkrati je bilo občinsko srečanje pionirjev prometnikov. Najboljši posamezniki se bodo udeležili področnega tekmovanja, ki bo 10. aprila v Črnomlju, medtem ko bosta ekipi iz osnovne šole Grm in Dolenjske Toplice zastopali novomeško občino na republiškem srečanju pionirjev konec aprila na Jesenicah. Tradicionalna tekmovanja pionirjev so postala pomemben dejavnik pri cestnoprometni vzgoji mladega rodu, ki ima namens pripomoči k zmanjšanju števila nesreč, pri katerih so udeleženi otroci. Obširneje poročamo o novomeškem tekmovanju in doseženih rezultatih na 4. strani »Nisem vedel, da sploh ni šofer” Trije mrtvi ob nesreči avtobusa, ki ga je vozil nevešč sprevodnik — Dogodek pri Miličih je te dni obravnavalo okrožno sodišče Zaradi lahkomiselnosti in hudega kaznivega dejanja ogrožanja prometa je bil Jurij Kobetič iz Drežnika pri Vinici obsojen na 1 leto in 8 mesecev zapora. Kot šofer avtobusa na redni progi je prepustil volan sprevodniku, ta pa ni imel vozniškega izpita, razen tega je prej pil. Avtobus podjetja Gorjanci je 12. julija 1974 peljal na redni progi Črnomelj-Žuniči, na povratni vožnji pa je sedlo vanj pet potnikov. Bili so trije odrasli, dva otroka, šofer in sprevodnik. Šofer 41-sedežnega avtobusa Jurij Kobetič je dovolil, da je za volan sedel sprevodnik Rade Milič. Po slabi, ovinkasti in kotanja-sti makadamski cesti, ki je še za izkušenega voznika nevarna, je tokrat vozil sprevodnik, nevešč vožnje. Do postajališča v Miličih je vozilo srečno pripeljal, malo naprej od vasi proti Marindolu pa ga v desnem ovinku ni več obvladal. Avtobus je zapeljal na bankino, se prevrnil na desno stran in se večkrat prekobalil po strmini ter obstal na strehi. Potnika Mojmir Milič in Zora Milošinovič sta dobila tako hude poškodbe, da sta umrla že na kraju nesreče, medtem ko je sprevodnik izdihnil med prevozom v bolnišnico. Razen tega so bili hudo ranjeni še Anka Milič ter oba otroka, Milena Milič in Irena Sprajcer. Samo obtoženi Kobetič je utrpel lažje poškodbe. Avtobus je bil uničen, analiza krvi pri umrlem sprevodniku, ki je upravljal vozilo, pa je pokazala, da je pred nesrečo pil. Obtoženi Kobetič na nedavni razpravi pred novomeškim okrožnim sodiščem ni zanikal, da bi vozilo prepustil sprevodniku, pač pa je v zagovor povedal približno tako: „Do nesreče je prišlo zaradi okvare na zavornem mehanizmu. Tisti trenutek, ko je Milič pritisnil na zavore, je volan potegnilo v desno.“ Izjavil je tudi, da je Milič že večkrat prej vozil avtobus, sicer samo na parkirišču, ampak da je bil vožnje vešč. Kobetič pravi, da je vedel, da Milič nima izpita za vožnjo avtobusa, ni pa vedel, da sploh ni šofer. PRIKOLICA GAJE ZBILA 27. marca okrog 18. ure se je 67-letni Ivan Bogolin iz Žadovinka peljal na kolesu od doma proti Krškemu, v Brezju pa ga je prehiteval neznan voznik ficka s prikolico. Ta je med srečavanjem kolesaija zadela in ga podrla. S hudimi poškodbami so Bogolina odpeljali v bolnišnico, medtem ko voznik avtomobila še ni znan. KONČANO PRI HLEVU 23. marca zvečer je Peter Sepec iz Trnja vozil osebni avto po lokalni cesti proti Podbočju. Prehitro je pripeljal do vasi, zato ga je zaneslo na nasip, od tam pa ga odbilo v hlev. Pri tem sta se hudo poškodovala voznik in njegov sopotnik Edo Urbančič iz Velike vasi, medtem ko znaša gmotna škoda 20.000 dinarjev. Izgovora glede tehnične napake na vozilu sodišče ni sprejelo, ker so sledovi na kraju nesreče pokazali drugače, razen tega je priča Jože Rotar izjavil, daje avtobus pregledal še isti dan ob nesreči in da so bile zavore in krmilni melianizcm v redu. Ugotovljeno je tudi, da je bilo vozilo samo 16 dni pred nesrečo na rednem tehničnem pregledu, kjer so tudi ugotovili brezhibnost. Senat, ki mu je predsedovala Zlata Savelj, je Kobetiča spoznal za krivega in mu prisodil leto dni in 8 mesecev zapora, vendar sodba še ni pravnomočna. PODCENJEVAL KOLESARJA? 2. aprila se je Anton Gračner s Podvrha peljal na kolesu z motorjem s sevniškega Glavnega trga, ko je naproti pripeljal avtomobilist Avgust Tkalec iz Sevnice. Ta je pred kolesarjem zavijal v levo na stransko pot in izsiljeval prednost, pri tem pa je zadel kolesarja. S hudimi poškodbami so Gračnerja odpeljali v celjsko bolnišnico. NA SREČO SAMO PLOČEVINA 3. aprila popoldne sc je zgodila ena hujših prometnih nesreč v vasi Brezje. Martin Sotlar iz Libelja je vozil po lokalni cesti od Leskovca proti Senušam in nameraval zaviti v desno, kar je nakazal s smerokazom. Žal je za njim vozeči avtomobilist Jože Puntar iz Krškega to spregledal in se zaletel v zadnji del Sotlarjevega avta. Oba avtomobila sta bila precej razbita, škode je za 20.000 dinarjev, medtem ko ni bil nihče telesno poškodovan. NEUČAKANOST PA TAKA! Bilo je pred dnevi v Trebnjem, ko so popravljali luknje na glavni cesti. Medtem ko so disciplinirani vozniki lepo čakali v koloni, da bo pot prosta, pa so nekateri zapeljali kar v škarje in hitro švignili mimo. Prav lahko bi se taka neučakanost končala z nesrečo. (Foto: R. Bačer) Povsod, kjer se razvija industrija in ljudje z dežele prihajajo v mesto za zaslužkom, se dogaja, da lastniki hiš in stanovanj odirajo delovne ljudi z izdajanjem sob. Po tri ali še več jih natlačijo v majhno sobico. Tak podnajemnik nima nobenih pravic, dekleta morajo še pomagati v gospodinjstvu, plačajo pa več, kot stane dvosobno stanovanje v bloku. Ali na davkarijah vedo za tak zaslužek? Je oddajanje sob prijavljeno in ali plačajo‘gospodarji davek? O tem so rekli: MI1.AN JAKOPIN, načelnik davčne uprave v Novem mestu: „Lani smo izvedli v sodelovanju z UJV posebno akcijo, kjer smo med drugim ugotavljali, kako stanujejo sezonski delavci Ugotovili smo več primerov, ko so lastniki stanovanj podnajemnike odirali. Nekaj je tudi prijavljenih sob in njih lastniki redno plačujejo dajatve, precej pa je še ..ilegalnih" podnajemnikov. Ce za tak primer izvemo, pošljemo komisijo na ogled in lastnika pokličemo na odgovor. Sledi, kajpak, plačilo. Včasih stanovalci sami prijavijo, če jih lastnik le prehudo ožema, včasih poda prijavo sosed, vendar je malo takih primerov. Odiranje posebne vrste pa bi lahko imenovali oddajanje zasilnih stanovanj družinam. V kleteh, v nedograjenih hišah, v slabih prostorih morajo včasih plačati vnaprej, da se jih gospodar sploh .usmili' in jih sprejme pod streho." MIHELCA PESKAR, načelnica davčne uprave v Trebnjem: ,,Pri nus imamo nekaj prijavljenih sob, vendar so to v glavnem turistične soba. Malo pa je primerov, da bi imeli lastniki hiš ali stanovanj za stalno podnajemnike. Delovna sila je v glavnem iz bližnjih krajev in ne išče tu stanovanj. Bili pa so primeri ob gradnjah, ko so tu stanovali sezonci, ampak je njihovo podjetje sklepalo pogodbe z lastniki hiš, ki so jih sprejeli pod streho. Računi za plačilo stanarine so bili registrirani in mislim, da pri nas odiranje podnajemnikov ni problem. Morda so posamezni primeri, vendar jih ni veliko." NINO PETRIČ, davčni inšpektor v Metliki: „V minulem letu je 25 občanov vložilo,prijave za dohodek od oddajanja sob. Vemo pa, da je takih ljudi več. Za 5 primerov računamo, da jih bodo lastniki sami prijavili, kakih 10 ali 15 pa bomo našli mi. To se dogaja vsako leto. Znano je, da je v Metliki precej odiranja in izkoriščanja podnajemnikov, vendar so oškodovanci tudi sami krivi: gospodarju podpišejo na primer, da mu plačujejo po 300 din na mesec, dajejo pa še enkrat več. Taka pogodba je le za davkarijo, torej dajejo lastniku sobe potuho." R. B. MARTINJA VAS: AVTO V TRAKTOR - 30. marca zvečer je Rupert Gregorčič iz Škrljevega vozil traktor proti Šentrupertu in v Marti nji vasi zavijal na stransko pot, za njim pa je pripeljal z osebnim avtom Marijan Bevc iz Martinje vasi in zadel v zadnji del traktorja. Škode je za 8.000 dinarjev. ŽABJA VAS: ZADAJ ZADET -2. aprila dopoldne se je Leopold Kolenc iz Gor. Globodola peljal z avtom po Karlovški cesti in ustavil pri tovarni IMV, takrat pa je vat\j trčil avtomobilist Ivan Perše iz Družinske vasi, ki je pripeljal za njim. Škode jc za 5.000 dinarjev. ŠKOCJAN: EDEN VINJEN, DRUGI POBEGNIL - Jože Andrejčič iz Žlogarja se jc 3. aprila zvečer peljal na kolesu s pomožnim motorjem od Dobruškc vasi proti Skocja- miiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiim samo uradna oseba; to pa jc upravljanja prikril kaznivo S oseba, ki v državnem organu dejanje ali gospodarski presto- Kazensko pravno varstvo, pravice samoupravljanja ter nemotenega dela organov samoupravljanja terjata tako narava in pomen samoupravljanja v naši družbeni ureditvi kot tudi uveljavljanje in razširjanje samoupravljanja na številnih področjih družbene dejavnosti. Naš kazenski zakonik ima dvoje kaznivih dejanj zoper samoupravljanje, in sicer kaznivo dejanje kršitve pravic samouprave (ČL 160 a KZ) in kaznivo opravlja uradne zadeve, izvoljena oseba v predstavniškem telesu ali pa imenovana oseba v politično izvršilnem ali kakšnem drugem organu predstavniškega telesa, ali pa oseba, ki opravlja določene uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, katera ji dajejo zakoni ali na podlagi zakona izdani predpisi. Sicer pa je lahko storilec tega kaznivega dejanja vsakdo. Kršitev samoupravljanja dejanje zlorabe samoupravljanja (čl. 160 b KZ). Kaznivo dejanje kršitve pravic samouprave stori, kdor z zlorabo svojega uradnega položaja ali uradnih pravic ali z zavestno kršitvijo predpisov ali pa kako drugače protizakonito ovira ali onemogoča uveljavljanje pravic samoupravljanja. Z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic stori to kaznivo dejanje lahko Nasprotno pa je storilec kaznivega dejanja zlorabe samoupravljanja lahko le uradna oseba ali pa član organa samoupravljanja, ki zlorabi svoj položaj ali uradno pravico z namenom, da bi s kršitvijo predpisov, družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma ali splošnih aktov delovne skupnosti izposloval nezakonito odločitev ali dosegel, da bi organ samo- pck. Ni pa dovolj le zloraba položaja oz. uradnih pravic s prej navedenim namenom, ne a a bi tudi res prišlo do sprejetja kakšne odločitve, oz. do tega, da kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek ne bi bila naznanjena. To kaznivo dejanje je storjeno šele, če je takšna nezakonita odločitev tudi res sprejeta, oz. če kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek tudi res nista naznanjena. Obe kaznivi dejanji jc mogoče storiti le z naklepom. Storilec se torej mora zavedati svojega dejanja in ga hoteti storiti Za kaznivo dejanje kršitve pravic samouprave je predpisana kazen zapora (od 3 dni do 3 let), za kaznivo dejanje zlorabe samoupravljanja pa je predpisana kazen zapora najmanj 3 mesecev (torej od 3 mesecev |>a do 3 let). Brez dvoma pa ni le kazenska sankcija ukrep za preprečevanje teh kaznivih dejanj, pač pa morajo biti to predvsem preventivni ukrepi organov delavske kontrole. JANEZ KRAMARIČ Poštenost na preizkušnji Če bo Igor Vehovec tri leta tako v redu kot je zdaj, potem mu ne bo treba v zapor Slaba družba je 35-letnega Igorja Vehovca iz Žužemberka pripeljala tako daleč, da je goljufal, denar pa sproti zapravljal za veseljačenje in mamila. Mož se je spametoval, kar mu je okrožno sodišče tudi štelo kot olajševalno okoliščino pri odmeri kazni. vzeti le kot posojilo in ga vrniti, tega pa mu niso verjeli. Da je bil v tistem Cas nu, za njim pa je vozil Franc Glavan iz DoL Radulje. Pri Škocjanu je naproti pripeljal neznan avtomobil -domnevajo, da je bil fičko - in zadel v nogo sopotnika na kolesu. Zbil ga je na travnik, potem pa odpeljaL Glavana so odpeljali z zlomljeno nogo v bolnišnico, Andrejčiča so osumili, da je bil „pod paro", za neznanim avtomobilistom pa poizvedujejo. KRONOVO: KARAMBOL PRI PREHITEVANJU - Novomeščan Miha Žmavc je 4. aprila vozil avto od Zagreba proti Ljubljani, pri Kronovem pa je na nepretrgani črti prehiteval dva tovornjaka, zatem pa naglo zavil v desno. Zapeljal je na bankino, avto pa se je prevrnil in spet obstal na kolesih. Žmavc jc bil laže ranjen, gmotne škode pa je za 15.000 dinarjev. NOVO MESTO: KOLESAR PO LEVI - 4. aprila zvečer je Leopold Bernard iz Leskovca pri Kršlcem vozil z osebnim avtom iz Bršlina proti mestu, naproti pa je po levi pripeljal na kolesu z motorjem Anton Spehek iz Vel. Bučne vasi. Čeprav se je avtomobilist umikal, sta trčila. Spehek in njegov sopotnik Novomeščan Alojz Grom sta se poškodovala in so ju odpeljali v bolnišnico. Spchka so osumili vinjenosti. imiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii Kvalificirani mizar Igor Vehovec je bil 1973 zaposlen v Ljubljani, tam pa je izvedel od družinske znanke dr. Tatjane Bregant, da bi rada kupila parcelo ob Krki za počitniško hišico. Takoj seje ponudil, da bo zemljo priskrbel in tudi nabavil gradbeni material. Bregantova mu je večkrat dala denar, vsega skupaj 25.300 dinarjev, Vehovec pa ni kupil ne zemlje ne gradbenega materiala, temveč je njen denar zapravil. V Ljubljani je dobil slabo družbo, kjer so mu znali spretno izvabljati denar za popivanje, pa tudi mamila so uživali. Kot je obtoženec izjavil na sodišču, so bila draga posebno mamila. Pivski znanci so mu obljubljali, da bodo denar vrnili, ampak nihče ni nič dal. Na sodišču je Vehovec trdil, da jc imel namen denar dr. Bregantove Času pod zelo slabim vplivom, kaže tudi to, da jc zagrešil še drugo goljufijo, zaradi katere je v postopku pred občinskim sodiščem. Vehovec jc zdaj postal tako rekoč drug človek. Spet redno dela, skrbi za družino, kesa se dejanja, denar že vrača. Ker je imel težko mladost, razen tega pa je tudi zastopnik oškodovanke predlagal zanj pogojno kazen, je sodišče to upoštevalo. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča mu je prisodil leto dni in 10 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. V tem času bo lahko dokazal, da je šlo le za trenutno zablodo, in bo lahko upravičil zaupanje sodišča in oškodovanke. PAPIR OB DIMNIKU. . . 31. marca popoldne so sosedje opazili plamen pri dimniku stanovanjske hiše Maksa Volčanška iz Vočje-ga. Ker ni bilo nikogar doma, so ljudje vdrli v hišo in reševali, kar so mogli. Pogorelo je ostrešje hiše in nekaj premoženja, škode pa je za več kot 10.000 dinarjev. Kakor so ugotovili, je do požara prišlo zaradi slabih dimnih naprav, vrh tega pa so imeli ob dimniku zložen papir in razne vnetljive odpadke. I Dvakrat ae$ okoli sveta I Samokritika ne rusi ugleda Pismonoša Ivan Pleško hodi s torbo naokoli že 25 let — Veselje, ko je namesto pisma prišel fant Treba je odpraviti miselnost nekaterih novomeških komunistov, ki menijo, da se samokritično obnašajo le neizgrajene osebnosti in politično nezrele organizacije Ivan Pleško, pismonoša iz Novega mesta, je star 48 let. Četrt stoletja je prebil v poštarski uniformi, danes je Pleško poštar z najdaljšim delovnim stažem v dolenjski metropoli. Nadrejeni trdijo, da je tudi eden najboljših, čeprav je med pismonošami uradno težko govoriti o dobrih in manj dobrih. „Za pismonošo sem hotel še pred odhodom v JLA,“ pripoveduje Ivan Pleško, „pa Ivan Pleško so rekli, naj najprej odslužim. In res, ko sem slekel vojaško suknjo, sem takoj oblekel poštarsko." Štiri leta je raznašal pisma, pakete, denar ter vse ostalo, kar pač prenašajo poštarji, v Straži, preostalih 21 let delovne dobe pa je preživel (pravzaprav prehodil) v Novem mestu. Če računamo, da dela človek povprečno nekako 266 dni v letu, je potem Ivan Pleško v 25 letih, ko je vsak delovni dan prehodil, tako trdi, povprečno po 13 kilometrov, sestavil tako dolgo poštarsko pot, da bi lahko skoraj dvakrat opasala planet Zemljo po ekvatorju. Pa je poti najbrž več kot za dvakrat; če računamo, da je hodil Pleško v mladih letih več kot danes, poleg tega pa je bil delovni teden včasih daljši od današnjega. „Veliko žalostnih in veselih prigod je bilo v teh 25 letih,“ pravi Pleško, „vendar žalostnih ne bom omenjal, od veselih pa mi je najbolj v spominu dogodek z nekim novomeškim dekletom, Id sem ji leto in pol skoraj vsak dan prinašal pismo od fanta, ki je služil vojake. Nekega dne pa mi reče, da mi jutri ne bo treba priti. Namesto pisma bo prišel fant. Verjemite, da sem bil tako vesel kot ona. Mladina je sploh najbolj hvaležna pismono-ševa stranka. Že na pragu čaka na vsa tista rožnata pisanja. Če jih ni, jih pa potolažiš z dobro besedo. Sicer pa sem ob dežju, snegu in vročini tudi jaz deležen dobrih besed. Vidite, pa se izenači." Sicer pa Ivan Pleško ni priljubljen samo pri mladih. Zadnje čase so mu, je pač najstarejši novomeški poštar, dodelili lažji teren. Ko ga njegove stranke z bivših območij srečajo na cesti, se ustavijo in vprašajo, kako je kaj. „Škoda, da vas ni več k nam, tako ste se nam priljubili. Pravzaprav je z vašim odhodom odšel tudi košček naših navad in življenja." M. B. Vse preveč smo popustljivi tudi do vseh tistih komunistov, ki z obnašanjem in ravnanjem kvarijo ugled ZK, je bilo med drugim rečeno na minuli konferenci Zveze komunistov Novo mesto. Osnovne organizacije morajo iz svojih vrst izločiti vse tiste, ki s svojim obnašanjem in moralnim likom škodujejo ugledu ZK, pa naj gre za pretepače, kavarniške postopače, poklicne pravdatje, materialiste, verske dvoličneže itd. ■ - PODIRAJO, DA BODO GRADILI - Po petih letih besed so se lotili dejanj. Prejšnji teden so začeli za novomeškim hotelom „Metropol“ podirati bivše proizvodne „Rogove“ prostore. Čez nekaj mesecev bodo začeli „Gorjanci“ tu graditi sodoben hotel B kategorije s 100 ležišči, sejno dvorano in zimskim vrtom. Intervju tovariša Tita Vjes-niku govori o tem dovolj konkretno, seveda pa se očiščevanje partijskih vrst ne sme sprevreči v kampanjo, grožnjo ali trenutno akcijo; gre za stalno obveznost vsake osnovne organizacije. V sleherni osnovni organizaciji ZK je treba vztrajati pri tem, da je kritika pomanjkljivosti pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi, torej način njihovega praktičnega, družbenega in samoupravnega delovanja. Premagati je treba tudi misel, da pomeni sleherna kritika določenih pojavov in ravnanj DELOVANJE KOMISIJE DANES NA KOMITEJU Novomeški partijski komite bo danes ocenjeval delo komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Da bi lahko prenekatero vprašanje „razčistili“ na kraju samem, so na sejo povabili tudi člane te komisije. Komite bo danes razpravljal tudi o delovanju sodišča združenega dela. Sodišče je predložilo krajše poročilo o delu v letu 1975, iz katerega je razvidno, s čim se je ukvarjalo in tudi to, da je tu in tam reševalo tudi naloge družbenega pravobranilca samoupravljanja, ker takega organa v Novem mestu do zdaj še ni bilo. Današnjo sejo bo komite sklenil z oceno otoškega seminarja za sekretarje osnovnih organizacij ZK. JUTRI PODPIS DOGOVORA V Novem mestu bodo jutri podpisali občinski družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o obsegu in sestavi skupne porabe v letu 1976. Letošnja skupna prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov bo 32,81 odstotka, veljala pa bo od 1. aprila dalje. Dogovor pravi, da bodo lahko samoupravne interesne skupnosti predpisale zase takele stopnje: izobraževalna 7,16, kulturna 0,98 (0,59 odst. bo šlo za solidarnost), skupnost otroškega varstva 0,45, telesna kulturna skupnost 0,46, skupnost socialnega skrbstva 0,54. Poleg tega bo stopnja regionalne zdravstvene skupnosti 7,64, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naj bi šlo 12,70 in za zvezo skupnosti otroškega varstva, 2,88 odstotka. KAŽE, DA SO novomeški komu-nalci prejšnji teden brali misli „ene gospe", saj so še pred izidom lista vestno začrtali prehode za pešce. Resda ne vseh, toda bolje nekaj kot nič! Omenimo še, da so vpadnice in nekatere mestne ulice prav zdaj v najbolj bohotnem - cvetju! Skrb za borce še preveč papirnata? Kaj je „izbijalo sodu dno" na letnih konferencah krajevnih organizacij ZB? Obolelost, oslabelost, starost in osamelost so čedalje pogost-nejši sopotniki borcev in aktivistov NOB, ki so tudi na pravkar končanih letnih konferencah krajevnih organizacij ZB v novomeški občini najčešče ,.izbijali sodu dno“. Kruta res- MIHA MARINKO O SOVRAŽNIH SILAH Center republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za družbeno izobraževanje je pripravil za mlade tečajnike 8. in 9. političnega tečaja v Dolenjskih Toplicah tudi dvoje predavanj: v torek popoldne je mladim govoril o manjšinskih vprašanjih Slovencev v zamejstvu dr. Vladimir Klemenčič, včeraj pa je bil gost tečajnikov član sveta federacije Miha Marinko, kije orisal Inform-biro in druge sovražne sile, ki so delovale ali še delujejo proti Jugoslaviji nica je, da se vrste borcev redčijo mnogo hitreje prav zdaj, ko se zdi, da so vprašanja borcev vsaj zadovoljivo, če že ne povsem urejena. Morda borci tudi zavoljo tega znatno prej in glasneje opozarjajo na pomanjkljivosti in napake, brez katerih, kot kaže, tudi pri naši veliki skrbi za človeka vendarle ne gre vedno in povsod. Na konferencah ZB so precej pripomb stresli na račun še ne zadovoljivo urejene zdravstvene službe in sploh skrbi za zdravje borcev. V tem so prizadeti zlasti člani ZB na podeželju, saj so dispanzerji in druge službe urejene tako, da pridejo borci lahko na vrsto pri pregledih v popoldanskem času. To pomeni, da mora podeželan nujno izgubiti ves dan, težave pa se ob slabih prometnih zvezah še povečajo. Specialistične ambulante se za borce tudi še niso zadovoljivo odprle, v zobozdravstvu pa koraka za ugodnosti na zobarskem stolčku niso naredili. Taki in podobni problemi pa borcem ne jemljejo volje za dejav- NOVOMEŠKA TRIBUNA napad na človeka, njegovo razvrednotenje ali blatenje. Čeprav so bili tudi taki primeri, da se je kritika povzpela do stopnje, ko se je sprevrgla v obračun z ljudmi in v njihovo moralnopolitično diskvalifikacijo (primer Krojača). Tovariška kritika mora biti usmerjena v odpravljanje pomanjkljivosti in napak. Zveza komunistov mora razvijati kulturo dialoga, pri čemer se lahko zgleduje po predvojnih komunistih, ki so v času politikanstva stare Jugoslavije postavili svojo kritiko na raven znanstvenosti in ji pripisovali pomen kulturne in moralne vrednote. Kritika torej ne sme biti monolog, ki ne trpi ugovorov, mora imeti zgodovinski in analitični polet. NOVOMEŠČANI VABIJO V KRŠKO Npvomeški rokometni klub igra v nedeljo v Krškem in na važno tekmo ljubljanske conske rokometne lige vabi tudi novomeške ljubitelje rokometa in svoje navijače. Ja tekmo bo peljal poseben a\tobus, vsi zainteresirani pa se oglasite v nedeljo na novomeški avtobusni postaji ob 8.30'. nost. Na večjem številu konferenc podeželskih organizacij so ugotav ljali in dokazali, da so borci vso-stransko vpreženi v družbenopolitično dogajanje, marsikje pa so sploh pobudniki za napredek kraja ali območja. Taka in podobna vprašanja bo obravnavala tudi analiza, ki jo bo predsedstvo občinske konference ZZB pripravilo na podlagi poročil, ugotovitev in sklepov vseh 24 krajevnih organizacij ZB, ki štejejo ta čas šc neKaj nad 3.000 čla- AKCIJA BODI ZGLED! Krajevna komisija za varstvo naravnega okolja bo 10. aprila pripravila že tretjo akcijo za očiščenje Težke vode. V akciji bodo sodelovali tudi vozniki kontejnerjev, tovornjakov in traktorjev iz novomeških podjetij, zato bi bilo prav, da bi sc akciji priključili še občani Gotne vasi. Tako bo Težka voda dokončno očiščena, akcija pa naj bo zgled tudi soseski Drska-Brod-Irča vas, kjer bo omenjena komisija čez čas pripravila akcijo za očiščenje bregov Krke od Fortovalda do Broda, ureditev odlagališč odpadkov in mladinskega kopališča v kolenu Krke pri Irči vasi. I . R. SALONITKE SO GA RANILE 2. aprila dopoldne so imeli v tovarni Novoles v Straži nesrečo pri deju. Ko so z viličarjem dvignili kup salonitnih plošč, so se zrušile in padle na Staneta Kavška iz Gor. Straže. Z zlomljeno nogo in poškodbami po glavi so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kako pa je do nesreče prišlo, še raziskujejo. 34 odlikovanj za delavce Pionirja V petek je v „Dolenjski gale-riji“ predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Be-rič podelil štiriintridesetim delavcem SGP Pionir odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval tovariš Tito. Z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki je bil odlikovan Ivan Kočevar, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo pa Anton Gazvoda in Viktor Rudman. Red republike z bronastim vencem so prejeli Jože Pavlič, Jurij Podrepšek, Martin Rihtar in Jože Strugar, red dela s srebrnim vencem pa Zoran Arh, Ignac Bavdaš, Alfons Božič, Anton Bučar, Marjan Drenovec, Mihael Jalovec, Drago Kalin, Vladimir Kežman, Karel Košir, Jože Lesjak, Marija Marolt, Jožica Osolnik, Martin Pungerčar, Ciril Puntar, Franc Radej, Janez Šuštar, Zdravko Tomše in Marjan Zupanc. Z medaljo dela pa so bili odlikovani Jakob Andoljšek, Stanislav Čelesnik, Viktor Držanič. Alojz Gabrijel, Slavko Guštin, Ivan Gričar, Ivan Petrinčič, Milan Šinkovec in Ivan Zorenč. Izredno pomembno za delo vsakega novomeškega komunista in uresničevanje vodilne vloge ZK pa je tudi vprašanje samokritike, saj je tudi slednja pogoj za odpravo napak in pomanjkljivosti. Samokritika je tisto orodje, s katerimi se da odpraviti samozadovoljstvo z vsem - z neaktivnostjo in pasivnostjo osnovnih organizacij ZK, kakor tudi posameznih komunistov. Odpor komunistov in osnovnih organizacij do samokritike ima, tako je poudaril eden od govornikov na konferenci novomeških komunistov, korenine v mišljenju, da samokritika zmanjšuje ugled in avtoriteto posameznikov, zato se po prepričanju teh (na srečo ne prav številnih komunistov in osnovnih organizacij) samokritično obnašajo le neizgrajene osebnosti in politično nezrele organizacije. Seveda je odveč poudariti, da je samokritika nekaj čisto drugega. M. B. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA Novomeško Planinsko društvo je v ponedeljek pripravilo občni zbor, ki so se ga udeležili člani društva in ljubitelji planin. Po poročilih predsednika, tajnika, blagajnika, predstavnika mladinskega odeseka, alpinistične sekcije, markacijskega odseka in nadzornega odbora in po razpravah o poročilih so člani sprejeli nova društvena pravila in podelili odlikovanja. Suhokrajinski drobiž V ŽUŽEMBERKU BODO DOBILI avtocisterno za vodo, ki bo še kako prav prišla v primeru požara ali suše na območju žužemberške in hinjske krajevne skupnosti Največ sredstev za prepotrebno cisterno je prispeval občinski gasilski sklad, preostanek pa bodo zbrali na območju žužemberške KS. ŽUŽEMBERŠKA KMETIJSKA zadruga in občani bodo prispevali sredstva za dozidavo gasilskega doma v Šmihelu pri Žužemberku. V novih prostorih bo Ugovina. ZADRUŽNIKI IZ PROIZVODNEGA OKOLIŠA HINJE - KZ Žužemberk bodo ustanovili kmetijsko strojno skupnost. Nabavili bodo stroje v skupni lasti, upoštevaje razgibanost zemljišča v Suhi krajini. ŽUŽEMBERŠKA KMETIJSKA ZADRUGA ima lepe uspehe v razvijanju proizvodnje mleka. Čeprav deluje na kmetijsko še slabo razvitem območju, se je z oddajo mleka uvrstila na 16. mesto med tridesetimi večjimi pogodbenimi dobavitelji mleka Ljubljanskim mlekarnam. M. S. Novomeški potrošniki se zagotovo ne morejo pohvaliti, da imajo dobro in učinkovito urejeno trgovsko mrežo. Starodavna in javna je skrivnost, da je treba po kolikor toliko bolj ,,zahteven" predmet v Ljubljano ali pa še kam dlje. Mesto z 18.000 prebivalci, da o zaledju ne govori- Ljubezen le od -ponedeljka do petka? mo, nima niti ene prave trgovske hiše, nekaj trgovskih podjetij, td v novomeški občini kroje trgovsko politiko, očitno misli, da so sama sebi in potrošnikom dovolj. Danes je govor samo o soboti, torej o dnevu, ko se v Novem mestu nakupuje za čez nedeljo. Vsak ve, kaj potrebuje potrošnik za dva dni delopusta. Nekaj mleka, mesa, kruha in drugo špecerijo. V Novem mestu so špecerije odprte do 15. ure popoldne, pekarija pa do šestih zvečer. Več kot enkrat je Dolenjski list objavil sliko sobotnih vrst pred pekarijo, ko ljudje tako zagrizeno čakajo na vsakdanji kruh, kot da bi ga dajali na karte; več kot enkrat je bilo že napisano, zakaj v Novem mestu trgovci preštevilnih podjetij ne morejo doseči nekakšnega sporazuma o dežurstvu (tudi večernem) ob sobotah in nedeljah. Odziva ni bilo. Ce pogledamo resnici v oči, je seveda treba tudi zapisati, da sta v Novem mestu ob sobotah tudi dve živilski trgovini, la sta odprti do 16. ure. Ali 2 X po 60 minut daljši obratovalni čas rešuje novomeški sobotni prehrambni vozel? V civiliziranih državah je , navada, da so trgovine z živili odprte tudi ob sobotah in nedeljah. Ne vse: tiste, ki so tisti teden dežurne. To je tam tako samo po sebi razumljivo kot dejstvo, da ob praznikih in delopustih morajo dežurati lekarne, zdravniki, policija, da morajo voziti avtobusi, vlaki, letala itd. V Jugoslaviji so že mesta, ki poznajo in s pridom uporabljajo take trgovine. Saj ne gre za to, da bi si v nedeljo dopoldne omislil pljučno pečenko, gre za najbolj temeljna živila, ki lahko umanjkajo tudi najbolj skrbnemu gospodinjstvu. Dejstvo je, da so novomeški špecerijski trgovci, ko strežejo in za blago ter nasmeške sprejemajo denar, načeloma ljubeznivi. Njihova ljubeznivost pa traja samo od ponedeljka do petka. Čeprav ne gre za natanko isto reč, bi bilo zanimivo zvedeti, kaj bi trgovci, ki bi jim v soboto ali nedeljo zbolel otrok in bi iskali zdravnika, rekli, ko bi jim bolnišnični vratar na milo prošnjo rutinirano pojasnil, da bolnišnice ob sobotah in nedeljah ne delajo, da nimajo dežurne službe. Pravzaprav pa bi se vratar po njihovi logiki ljubezni do potrošnika niti oglasiti ne b'. smel — ne bi ga namreč smelo biti v službi! MARJAN BAUER Novomeška kronika S podelitve odlikovanj delavcem SGP Pionir. POMLADNO SONCE je že pospravilo tudi najbolj trdovratne kupe snega, namesto teh pa so se prikazali drugačni, za žarko sonce neobčutljivi kupi smeti, ki jih ni natrosilo nebo, ampak nevzgojeni ljudje. Od zarjavelih nočnih posod do pregorelega štedilnika pa še toliko drugega, za oko neprijetnega, je moč videti v zakotnih krajih ob Težki vodi, leni Krki in šc kje! Pravcate gomile smeti in ovenelih rož se bohotijo tudi za zidom šmihelskega pokopališča, ki očitno ne premore dovolj smetnjakov. O mrtvih vse dobro! Kaj pa, gl edc na neugledne kupe smeti, o živih? GLAVA NI ZABOLELA le „cnc gospe", tudi ostalim novomeškim gospodinjam sc je v ponedeljek meglilo pred očmi, ko so zvedele za cene regrata na tržnici. Za kilogram je bilo treba odšteti kar 70 din, motovilec je bil za 20 din cenejši, kilogram krompirja je stal 8 din, cvetače 20 din, korenčka 25 din, ohrovta 12 din, paprike pa 28 din. Glede na kakovost je stal kilogram jabolk 10 do 16 din, hrušk 1 7 din in pomaranč 12 din. Branjevke so prodale tudi precej semenja, za liter čebulčka pa je bilo treba odšteti 50 din. RODILE SO: Fani Makše iz ulice V Brezov log 46 - Dejana, Stanislava Blažon iz Maistrove 19 - Majo in Frančiška Podvinski iz ulice V Brezov log 51 — Matjaža. Ena gospa je rekla, da poslej ne bo več jezikala, češ da je preveč jezna, ker so jo nedavno tega imeli trikrat za - tovarišico: pri mesarju, na tržnici in - pri zdravniku, ki ji ni mogel pozdraviti glavobola zaradi - cene regrata! DELO V M REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE Vabi MLADINCE IN MLADINKE, da se prijavijo za sprejem na delo v milici. Izpolnjevati morajo naslednje pogoje: — da niso stari nad 25 let — da so moralno in politično neoporečni — da so telesno in duševno zdravi — da obvladajo slovenski jezik — da izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah. MLADINCI morajo še: — imeti odslužen vojaški rok — imeti uspešno dokončano vsaj popolno osnovno šolo. Izbrani kandidati bodo začeli delo kot pripravniki za miličnike. Pripravniško dobo bodo končali po uspešno končani šoli za miličnike v šolskem centru za izobraževanje delavcev organov za notranje zadeve v Ljubljani. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. V organih za notranje zadeve je znanje, pridobljeno v dveletni strokovni šoli, šteto za srednjo strokovno izobrazbo. Mladinke morajo imeti popolno srednjo šolo. Delo bodo začele kot miličnice-pripravnice in bodo nosile uniformo. Med enoletno pripravniško dobo si bodo pridobile dopolnilno strokovno izobrazbo v šolskem centru za izobraževanje delavcev organov za notranje zadeve. Delovna mesta za miličnice so v večjih mestih in turističnih krajih v SR Sloveniji. Opravljale bodo naloge iz pristojnosti postaj milice s splošnim in posebnim delovnim področjem. Republiški sekretariat za notranje zadeve ima samska stanovanja zagotovljena. Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave pri najbližji postaji milice ali oddelku milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE PROSTO DELOVNO MESTO! Delovna skupnost ZKPD Črnomelj, Kolodvorska 8, prosto delovno mesto razpisuje KNJIŽNIČARJA V OBČINSKI KNJIŽNICI ČRNOMELJ. Pogoji: srednja izobrazba Posebni pogoji: a) 3-krat na teden popoldansko delo b) delo za določen čas Stanovanja ni. Nastop službe takoj. OD po samoupravnem sporazumu. Interesenti naj oddajo prošnje na ZKPD, Kolodvorska 8, Črnomelj. JUGOflOVf/VSKl AfROTRA/VSRORT OD APRILA -0M V REDNEM PROMETU DVAKRAT TEDENSKO JUGOSLAVIJA AMERIKA INFORMACIJE: JAT, poslovalnica Ljubljana, Miklošičeva 34, telefon: 314—340, 314—341 ali najbližja potovalna agencija. ■ HHH belilo za strojno in ročno pranje perborat special h belinka tovarna kemičnih izdelkov ŠTIPENDIJE! inles industrija stavbnega pohištva, Ribnica na Dol., razpisuje štipendije za šolsko leto 1976/77: 1. 2. 3. 4. PRAVNA FAKULTETA - 1 štipendija EKONOMSKA FAKULTETA (VEKŠ Maribor) — smer komercialna in finančna — 3 štipendije, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO - 1 štipendija POKLICNE SOLE — strojni mizar — 5 štipendij — strojni ključavničar — 2 štipendiji — klepar — 1 štipendija — elektrikar — 1 štipendija — brusač rezil — 2 štipendiji — kuharica — 1 štipendija Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZS 1,65 (prošnjo za štipendijo) s priloženim zadnjim šolskim spričevalom oz. potrdilom o opravljenih izpitih in potrdilom o družinskem in premoženjskem stanju pri kadrovski službi delovne organizacije. Razpis velja do zasedbe. PROSTO DELOVNO MESTO! VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Novo mesto, Ragovska 18 razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA za nedoločen čas. Pogoj: administrativni ali ekonomski tehnik z znanjem strojepisja ter 3 leta delovnih izkušenj Za razpisano delovno mesto je trimesečno poskusno delo. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Vzgojno varstveni zavod Novo mesto, Ragovska 18. ZAHVALA Ob prezgodnji, težki in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta ANDREJA JAKŠA iz Pribišja 1, Semič sc iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem Eller Fabrike iz Aaraua-Švica, dalje zdravstvenemu osebju bolnice Aarau Haus 1. Iskrena zahvala tudi vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali in darovali cvetje. Dolžni smo zahvalo tudi Lovski družini Smuk iz Semiča, Iskri Semič, ZB Rožni dol, ZVV1 Semič, predstavnikom Jurišnega bataljona XVIII divizije, vsem trem govornikom za ganljive besede ob grobu in kaplanu iz Semiča za opravljen obred. Posebna zahvala Bučarju, Rauhu, Faoro Giulin ter njegovim prijateljem iz Švice. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih fiomagali in stali ob strani. Žalujoči: žena Rozalija, sin Tone z ženo Rezko, hčerka Metoda z družino, hčerka Marjeta z možem Tonetom in hčerka Milenca ter bratje, sestre in drugo sorodstvo Na Pribišju, dne 4. aprila 1976 ZA HVA LA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA KASTELCA z Vrha pri Ljubnem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno sosedom in vaščanom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter župniku za opravljeni obred. Hvala za vence tovarni zdravil Krka, Novolesu iz Straže, Dijaškemu domu, TSŠ Ljubljana, podjetju Krojač in avtobusnemu podjetju Gorjanci. Vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Angelca, otroci Anica, Ivan, Elka, Viktor, Štefan in Martina z družinami ZAHVALA Vsem, la ste obiskovali ANDREJKO jo spremili na zadnji poti in darovali cvetje - HVALA! DOLINARJEVI ZA HVA LA Iskrena zahvala vsem, ki ste darovali rože in spremili na zadnjo pot JELKO RELIC iz Metlike Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Metlika in dr. Starcu za dolgotrajno skrbno nego. Užaloščena družina HRNJAK V SPOMIN Danes, 8. aprila, mineva deset let, odkar je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše srede ljubo hčerko in sestrico JOŽICO GAŠPERIČ iz Biške vasi pri Mimi peči Življenje ugrablja in odnaša, neizprosno je, ne prizanaša. V mislih vedno si pri nas, povsod nas spremlja tvoj obraz. Vsem, ki se je spominjate, najlepša hvala. Neutolažljivi: mama, ata, sestra in bratca V SPOMIN 11. aprila bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica JOŽEFA PAVLIN z Rateža Cas beži, ne izbriše pa bolečine in žalosti naših src. Neutolažljivi: sin Franci ter hčerke z družinami Takoj sprejmemo k sodelovanju - 2 KUHARICI - 2 NATAKARICI - 2 GOSTINSKI DELAVKI ; PRAKSE Stanovanje (samsko) je zagotovljeno. Pismene ponudbe pošljite na naslov: GOSTINSKO PODJETJE ,,POLŽEVO" 61290 Grosuplje, Adamičeva 15. Z NEKAJ LETI TREBANJSKE NOVICE Mirenska Kolinska pobudnik za ustanovitev rizičnega fonda za krompir - Gluha poslovna skupnost? - Zagotoviti želijo socialno varnost delavcem in zanesljiv odkup kmetom v dobrem in slabem 'adnie krompirjeve letine, kot je znano, mirenska Tovarna za delovanje krompirja ni prekuhavala v pire V takih tržnih raz-rah kaj takega tudi ne bi bilo upravičeno. Kolektiv se je ob Jem išel seveda v velikih težavah. Slednjič so minuli četrtek nekaj a^cev sporazumno prezaposlili v 1MV, tozd Tovarna opreme na Ni manjkalo celo govoric, da se bo tovarna preusmerila v kaj drugega, vendar je vodstvo mirenske tovarne to svoj čas zanikalo (o tem smo že pisali). Tudi sedaj ni govora o tem. V tovarni so s službami Kolinske pripravili vrsto predlogov slovenskemu izvršnemu svetu — sekretariatu za kmetijstvo o tem, kako bi uredili razmere. Sekretariat za kmetijstvo seznanjajo med drugim ponovno s pobudo za ustanovitev rizičnega fonda za krompir. Denar zanj naj bi se ustvarjal podobno kot za živinorejo od proizvajalcev krompirja v poslovni skupnosti za krompir. Žal so bili v skupnosti (nekateri tej skupnosti obešajo na ramena precejšnjo mero „zaslug“ za zmešnjavo pri razmerah na trgu z lanskim pridelkom zaradi prenizke izhodiščne cene!) tiho ob tem predlogu! Gre predvsem za proizvajalce krompirja od drugod, ki ne gledajo na prodajo pridelka s tolikšno odgovornostjo do kmeta kot pri trebanjski zadrugi, ki ima čvrste pogodbe s pridelovalci. Razlog za omahovanje je seveda tudi v bojazni, da kalkulacije cene za krompir tega stroška ne bi prenesle v primerjavi s ponudbo iz drugih republik. Na zahodu v takih razmerah kmeta pač pustijo na cedilu, temu pa bi se v Kolinski, kot pravi direktor inž. Miha Krhin, radi izognili. ŠTIRI TOVARNE V DR2AVI? predlogu se Mirenčani zavzemajo v državnem merilu za take garantirane cene krompirja, ki naj bi v prihodnjih letih zagotavljala samo pokrivanje stroškov, ne bi pa bila spodbudna za pridelovalce v naši žitnici ali kjer so še kako ugodni pogoji za pridelovanje kultur, ki nam jih manjka. Zadnjič so se na sekretariatu za kmetijstvo znašle zahteve že kar za štiri predelovalnice krompirja! Poudariti je treba, da stoji podobna tovarna, kot je mirenska, v Čačku. V obeh lahko skuhajo 4.000 ton krompirjevega pireja. Po tržnih raziskavah ga je v državi mogoče pojesti letno največ 2.500 ton vse do leta 1980, zato bi bilo večanje zmogljivosti hudo zgrešeno. Izvoz namreč ne pride v poštev zaradi visokih cen surovine. Kolinska gre v novo raziskavo tržišča za pire, želijo razširiti izbiro. Dolgoročna rešitev je tudi v ureditvi razmer v pridelovanju krompirja v državi. V svojem ODGODITEV POSOJIL V nezavidljivem položaju, v kakršnem so, prosijo izvršni svet za odgoditev odplačila posojil. Menda je že obljubljena odgoditev in iskanje kritja izgube z dolgoročnim sanacijskim posojilom iz sredstev skupnih rezerv. To je tudi najotipljivejša trenutna rešitev, ki zagotavlja nadaljnji obstoj mirenskega tozda. Nihče v takem položaju seveda ne sedi rad križemrok ob misli, da se kaj takega lahko ponovi. Zato resno iščejo možnost dodatne proizvodne linije, ki bi zagotavljala socialno varnost delavcev v letinah, ko predelava krompirja ne bi bila upravičena. Zadnji čas v Kolinski pogrešajo skrb državnih rezerv, saj bi morala biti zanje tovarna še kako zanimiva, ker lahko pomaga premoščati krizo v času prevelikih zalog krompirja. Morda se bo nenačrtnost v pridelovanju krompirja v državi že letos spet hudo otepala: vprašanje je namreč, kako je s semenom za to sajenje na jugu. ALFRED ŽELEZNIK Novomeški cestarji so se v Trebnjem lotili le površinskega krpanja asfalta, kar ne razveseljuje posebno meščanov. Glavna ulica (>o namreč kot beraške hlače. Take zaplate naj bi menda zdrzJe kakšno leto, potem pa bodo v mestu morda videli podoben prizor. Tako je pač, če odgovorni česa takega kot ves obvoz z avtomobil ske ceste, ne prelijejo v pogodbo in verjamejo na besede. St. Ib (1394) - 8. aprila 1976 DOLENJSKI LIST C ^ MAČEHOVSKI ? Predsednik medobčinskega sveta sindikatov za Dolenjsko Marjan Pureber je na seji občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem minuli četrtek opozoril na pomen podpisa dogovorov o pokrivanju izgub železnice in elektrogospodarstva. Na območju novomeškega železniškega vozlišča, ki zajema še Grosuplje, Ribnico in Kočevje, je podpisalo samoupravni sporazum o pokrivanju izpada transportnih dohodkov le 10,2 odst. podpisnikov. Zagotovil je, da akcija ne bo splahnela, dokler ne bo podpisov. Drugačno reševanje, npr. s pomočjo zakona, lahko zamudnikom nalaga le še težje obveznosti. V_____________________ J Ohranjajo lepo Vse je spet v krompirju Kmetje upajo na boljšo letino — Kakšna bo cena? Čeprav nismo srečali kmeta, ki bi bil zadovoljen z lansko odkupno ceno krompirja, je večina pomladnih del ponovno naravnanih v sajenje krompirja. Nekateri izražajo tudi bojazen, da je koga zapeljala vabljiva zimska cena, da je prodal tudi seme. Po drugi strani je zadruga regresirala seme tako, da lahko trdimo, da s tem ni težav. FRANC JELNIKAR, Dol: „Veliko je bilo govorjenja in tudi pisanja po časopisih, da bo vnaprej znano, gospodar kupoval vse stroje. Sporazumno se da vse lepo pravočasno opraviti.*1 Kar po njegovem ni prav, je previsok prispevek za pokojninsko zavarovanje. ANGELA JERŠE, Bič: ,,Lanski krompir smo prodali po dva dinarja. Letino nam je uničila toča. Pri pšenici smo poželi le slamo, krompirja je bilo namesto 11 ton le tri. Z vsem je veliko izdatkov. Seme imamo od zadruge, plačati moramo traktorske ure. Samo s po- kakšna naj bi bila cena krompirju to jesen. Kmetom se ne obetajo nič kaj razveseljive stvari. Sedaj se npr. že kar piše o podražitvi nafte. Mislim, da bi bila ekonomska cena za kilogram krompirja 2,20 do 2,50. S krompirjem bom zasadil kot običajno 70 do 80 arov zemlje. Predlani je na tem zraslo 26 ton krompirja. Kupil sem tudi nekaj novega semena. Zanj računam na 60 par regresa od kmetijske razvojne skupnosti, 40 par pa naj bi zagotovil kmetijsko gospodarski odbor.** PAVEL GABRIJEL, Dolnje Medvedje selo: ,JCmetje smo že navajeni na razočaranja. Takoj v jeseni sem oddal 4,5 tone krompir- ja; ker nisem izpolnil pogodbe, ni bilo doplačila. Prihodnji teden bom zasadil 80 arov. Imam tudi še 12 glav živine. Če bi bilo na voljo več delovne sile, bi se dalo tudi več narediti. Za delo smo z ženo in 10-letno hčerjo sami. Krompir pridelujemo trije v strojni skupnosti. Nespametno bi bilo, če bi en kojnino ne gre. Hči v gimnaziji že drugi mesec ne dobiva štipendije.** JANEZ STOPAR iz Biča si je predzadnjo sredo vzel v Litostroju dopust. Lepo vreme je izkoristil za trošenje umetnega gnoja. „Lani sem oddal krompir prepoceni; dal sem ga med prvimi po 1,55 dinarja. Imel sem ga 23 ton; doplačila je 35 par pri kilogramu. Seveda je predlani prišla pogodba prav, ko je bilo krompirja zadosti. Težko je za delovno silo. Kdor hodi na delo, ne pomaga več rad na zemlji.** Pridelovanje krompirja si ne more zamisliti brez „španovije“, kot imenuje strojno skupnost, v kateri so štirje. ^ £ Bojan Brezovar, ravnatelj šentruperške osnovne šole, z veliko skrbjo zbira vse staro, kar je svoj čas bilo nepogrešljivo v kmetiškem življenju. S sodelavci pri krajevnem turističnem društvu, katerega predsednik je, je lani kronal dosedanja prizadevanja z otvoritvijo prvih soban muzeja kmečkega orodja na Veseli gori. Novi muzej se lepo razvija. V prvem letu obstoja si ga je ogledalo že 1.000 ljudi. V knjigi vtisov so zapisana imena iz skoraj vseh slovenskih mest, na Veselo goro in prelepo okolico je zašel celo nekdo iz Indije, prihaiaio obiskovalci iz Zvezne republike Nemčije in Italije. Ne gre le za spoštovanje do drobnih predmetov, ki na svojevrsten način prikazujejo ljudsko domiselnost, poč pa želijo člani turističnega društva, ki je ob zadnjem občnem zboru štelo že 63 članov, ohraniti dosedanjo podobo Vesele gore. Gre predvsem za. hiše in gospodarska poslopja v okolici gradu. K doseženemu znani muzealec dr. Gorazd Makarovič ni imel drugih pripomb kot pohvalo. „Tudi domačini bi morali te stvari tako ceniti. Marsikaj, kar še kdo ljubosumno čuva doma, bi lahko v muzeju primerno zaščiteno navduševalo mnoge," meni Bojan Brezovar. Sedaj imajo razstavljenih že 505 predmetov, 25 jih je še v pripravi. Pri turističnem društvu gredo še dlje. Pred nedavnim so fotografirali stare, s slamo krite vinske hrame. Od najlepših so naredili povečave in jih razobesili v muzeju. V Šentrupertu in okolici vsako leto ocenjujejo in s skromnimi nagradami nagrajujejo najlepše urejene domačije. Tudi vnaprej nameravajo občasno vrteti turistične filme, da bi pri sovaščanih vzgajali smisel za lepo. Tudi pri muzeju jim ne bo zmanjkalo dela. Okrog gradu bi radi v naravi razpostavili nekaj značilnih objektov. Izdelati je treba natančen inventarni popis zbirke in zastaviti kroniko muzeja. Eno grajsko sobo naj bi uredili z deli žena - kmečkih ustvarjalk Jugoslavije. Tudi iz gostinskega objekta nameravajo odstraniti kičaste predmete. V vsem tem je skritega mnogo ur dela številnih članov društva. V največjo pomoč pri muzeju jim je doselj bila občinska kulturna skupnost. Bojan Brezovar: „V odboru turističnega društva je 19 ljudi, polovica se jih je odločila delati pri muzeju." Trebanjska skupnost za pospeševanje je nepogrešljiva pri razvoju zasebnega kmetijstva Prava parada napredka vasi je takale registracija traktorjev, kot je bila predzadnjo sredo v Trebnjem. Kar zamislimo si tako kolono na cesti proti Novemu mestu ali kam drugam, če v trebanjski občini tehničnih pregledov ne bi prinesli bliže ljudem. Še tako marsikdo brž potarna za izgubo časa v taki vrsti, ko polje priganja. (Foto: Železnik) Denar, ki podžiga napredek vasi Se bo s pirejem še marsikdo osmodil? stroškov kmetijske pospeševalne službe (360.000 dinarjev); enak znesek daje zadruga. To odgovorno delo naj bi opravljali trije diplomirani agronomi ob pomoči ostalih delavcev zadruge. 88.800 dinarjev je predvidenih za regresiranje semen. Letos je še posebno pomembno regresiranje semenskega krompirja zaradi znanih motenj na trgu. Tako naj bi regresirali 108.000 kg semenskega krompirja s po 50 par za kilogram, razen tega regresirajo še nabavo 40.000 kg elitnega semenskega krompirja s povprečno po 80 parami za kilogram, kar bo veljalo naslednjih 88.800 dinarjev. Zavedajo se tudi velike vrednosti različnih vrst izobraževanja, za kar bodo dali 163.000 dinarjev. Samo za redno izobraževanje kmetovalcev, gospodinj in mladine bodo dali 78.000 dinarjev. Skupnost bo prispevala po 5.000 dinarjev za vsako ekskurzijo kmečkih žena. Kmetijska zadruga in skupnost prispevata tudi za tekmovanja traktoristov (slednja 25.000 dinarjev). Po 50.000 dinarjev nameravajo letos porabiti za nakup 50 plemenskih krav in za raziskave ter odpravo različnih kužnih vnetij vimen. Podoben znesek najejo za analizo zemljišč in voluminozne krme. Letos naj bi sestavili še osem strojnih linij za pridelovanje krompirja in štiri linije za siliranje koruze (linije za krompir regresirajo s po 6.000 dinarji, za koruzo pa s po 4.000 din). Podporo dobi sleherna organizacija, koristna tudi za kmetijstvo, od čebelarjev do vinogradnikov. Samoupravna skupnost za pospeševanje kmetijstva v trebanjski občini predvideva letos v svojem finančnem načrtu že skoraj dvakrat več denarja. Zaživela ie lani med redkimi na Dolenjskem. S pozorno politiko nekdanjega kmetijskega sklada si je v preteklosti pridobila lepe izkušnje pri spodbujanju zasebne kmetijske proizvodnje, bcin: Občinski proračun je lc eden od virov skupnosti; za letos naj bi prispeval 180 tisočakov. Največji znesek prispeva kmetijska zadruga (220.000 dinarjev). Razveseljivo je sodelovanje vrste organizacij združenega dela. Kolinska, TOZD Tovarna za predelavo krompirja, prispeva 40.000 dinarjev; z enakim zneskom sodelujejo še Dana, ljubljanska Emona - tozd Klavnica Zalog, Ljubljanske mlekarne - tozd Klavnica Škofja Loka. Trebanjska delavska univerza (center) prispeva 20.000 dinarjev, s po enim starim milijonom pa sodelujejo: Zemljiška skupnost, Gozdno gospodarstvo Brežice - tozd Puščava, Mercator -tozd Gradišče Trebnje, Dolenjka in Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas. Letos naj bi postali članici skupnosti še zaloška Perutnina in Zavarovalnica Sava iz Novega mesta. Vse podpisnice družbenega dogovora naj bi letos prispevale 686.000 dinarjev, kmetje pa 30.000 dinarjev kot prispevek za načrte. Precej se bo nabralo tudi od odplačil posojila trebanjske Kmetijske zadruge. Skupnost sofinancira polovico DANA V SRBIJI Mirenska Dana prodaja licenco za proizvodnjo nekaterih brezalkoholnih pijač v Vrnjač-ko Banjo, kjer pripravljajo pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju. Do nedavnega smo bili v državi znani po nakupih takih licenc v tujini, zato je sodelovanje med domačimi proizvajalci vredno vse pohvale. POMOČ KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM SZDL Sestavljanje letošnjega finančnega načrta občinske konference SZDL ni bilo lahko delo, ker je primanjkovalo denarja za marsikaj. Vseeno so ob sprejemu finančnega načrta namenili za krajevne organizacije SZDL 10.000 dinarjev. Navsezadnje je medobčinski svet SZDL za Dolenjsko znižal svoj zahtevek. „21 VITE KOT SVINJE" NOCOJ VBRE2ICAH Slovensko narodno gledališče bo drevi, 8. aprila, gostovalo na odru Prosvetnega doma v Brežicah. Predstavilo se bo z delom Johna Ardena ,,Živite kot svi-nje“. Nastopajo Polde Bibič, Majda Potokarjeva, Metoda Zorčičeva, Barbara_Levstikova, Slavka Glavinova, Štefka Drol-čeva, Vika Grilova, Danilo Benedičič, Jerica Mrzelova, Marjan Hlastec, Marko Okorn in Kristijan Muck. To bo tretje gostovanje tujih igralcev v tej sezoni. V zadnji tretjini aprila pride v goste še Mestno gledališče ljubljansko. ODLOČA JIH VEC KOT 90 V Dobovi so krajevno skupnost organizirali po vzoru občinske skupščine. Imajo zbor združenega dela, zbor vaških skupnosti, zbor družbenopolitičnih organizacij, položaj zbora pa so priznali tudi delegaciji krajevne skupnosti. Zbor delegatov šteje 91 članov in je močnejši od občinske skupščine, la ima okoli 66 delegatov. Do zdaj je imel zbor dve zasedanji, od katerih je bilo eno namenjeno problemom vzgoje in izobraževanja s posebnim poudarkom na celodnevni šoli. S sobotnega prometnega tekmovanja pioniijev v Brežicah. Sodelovali so kolesaiji z vseh osnovnih šol v občini. Najboljši bodo zastopali Brežice na področnem tekmovanju 10. aprila v Črnomlju. Pri IMV ne verjamejo izgubi Delavci tozda Tovarne avtomobilskih prikolic v Brežicah imajo pri planiranju zvezane roke, ker ne dobijo'potrebnih podatkov - Odnosi z drugimi tozdi še niso urejeni -Osebni dohodki so slabi in kolektiv se je že dvakrat zamenjal Želja, da bi čimveč delavcev v tozdih sodelovalo pri oblikovanju srednjeročnih načrtov, je ponekod res samo želja in nič več. Tozd novomeške tovarne IMV v Brežicah že sodi med kolektive, kjer zaposleni nimajo nobene oporne točke za planiranje, saj ne vedo, kdo pije in kdo plačuje. Težko verjamejo, da samo oni delajo z izgubo, drugi tozdi, ki so njihovi kooperanti, pa z dobičkom. Na vse te slabosti so predstavniki sedstva CK ZKS Ludvikom Golo- samoupravnih organov in vodstva opozorili na nedavnem razgovoru s članom izvršnega komiteja pred- Bizeljski pismonoša Albert Malus se veseli sončnih pomladnih dni. Dolga pot je prijetnejša in torba lažja, če gre na obhod v lepem vremenu. Pa še ljudje so tedaj boljše volje in beseda hitro steče. Zdaj tudi on zbira nove naročnike našega lista in upa, da trud ne bo zaman. (Foto: J. Teppey) bora Pri tem so poudarjali, da si delavci niso nikoli upali odločno spregovoriti, saj niso dosegli niti tega, da bi o njihovih problemih razpravljala Zveza komunistov in sindikat na ravni podjetja. Industrija motornih vozil še vedno rešuje vse iz centra. O srednjeročnem planiranju v brežiškem tozdu zato ni mogoče govoriti. Planirajo le tekočo proizvodnjo, za daljnosežnejše načrtovanje pa nimajo v rokah nobenih podatkov. Samoupravni organi tozda doslej sploh še niso razpravljali o samoupravnem družbenem planiranju. Osebni dohodki v tej delovni organizaciji se gibljejo v povprečju od 2300 do 2800 dinarjev. Ko jim v Novem mestu prikazujejo izgubo, jih to ne zadovolji, zato zahtevajo, naj jim v prihodnje izgubo razčlenijo. Izboljšanje medsebojnih odnosov med tozdi si po izjavi novega direktorja tovarne prikolic inž. Srečka Žokalja obetajo na podlagi študije, ki jo pripravlja višja ekonomsko-komercialna šola v Mariboru. Prehod na nove oblike bo spričo pomanjkanja strokovnega kadra potekal postopoma. V kolektivu se počasi že uveljavlja nov način mišljenja in na čelo stopajo tisti člani kolektiva, ki želijo res nekaj ustvariti, ki ne vidijo denarja samo v osebnih dohodkih, ampak tudi v zamujenih minutah, v drobnih malverzacijah, v neodgovornem odnosu do materiala, s katerim delajo. Čimbolj bo prevla-dovala ustvarjalna delovna in družbenopolitična zavest v kolektivu, tem hitreje bodo v podjetju izgubili vpliv ljudje, ki gradijo na nedelu, ljudje, ki ne zaslužijo kruha, katerega nosijo domov, izjavlja tovariš Žokalj. Sicer pa pri izobraževanju kvalitete in produktivnosti že opažajo uspeh. JOŽICA TEPPEY KDO SPREMLJA DOGOVORE? V brežiški občini je predsednik komisije za spremljanje in uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki Adolf de Costa, z Zavoda za kulturo. Člani so: Andrija Delja iz Čateških Toplic, Ivan Denžič iz Posavja, Sonja Lipej iz Jutranjke - TOZD Orlica, Ivan Krošelj iz tovarne prikolic IMV, Izidor Slatner iz Tovarne pohištva in Marjana Tomše iz osnovne šole bratov Ribarjev. Novo v Brežicah 587 TEKMOVALCEV IZ BREŽIC. Za znak partizanskih enot 'ekmuje 587 pionirjev osnovne šole ' Brežicah. Do sedaj jih je opravilo alogo 352, drugi pa bodo zaključili Umovanje v maju. V delovnih mccijah je sodelovalo doslej 480 pionirjev, vsi pa so letos zbrali denar a šolske torbice, ki so jih poslali ietnamskim otrokom. Zbrali so 7.780 din in prodali 182 značk solidnosti z Vietnamom. V KORAK S KULTURO. Komi-ija za kulturo pri občinskem svetu 'veze sindikatov ima za mesec maj v Načrtu seminar za organizatorje tulturnega življenja v tozdih. Doslej teh ljudi v delovnih kolektivih niso neli oziroma niso dovolj skrbeli za ..izvijanje in spodbujanje različnih >blik kulturnega udejstvovanja zaposlenih, za letos vključuje skrb za kulturo letni delovni program občinskega sveta in njegovih organov. NASTOP MLADIH GLASBE-’KOV. V četrtek, 15. aprila bodo 'rosvetnem domu v Brežicah napili učenci domače glasbene šole. aršem in drugemu občinstvu bodo okazali, koliko so napredovali v tem šolskem leiu. Program obsega devetnajst točk. Na zaključni prireditvi glasbene šole bodo podelili tudi zlato liro. Letos jo bo prejel le en učenec - Vojko Bibič iz Brežic, ki zdaj končuje šesti razred v oddelku za kitaro. Zlato liro podeljuje šola vsako leto najvzornejšim učencem zadnjega letnika. ZADOVOLJNI Z ODDAJO NA TV. Minuli teden so Brežičani na televizijskih zaslonih z zanimanjem spremljali polurno oddajo o amaterski kulturi v njihovem mestu. V oddaji so prikazali vse oblike kulturne dejavnosti od folklore v osnovni šoli bratov Ribarjev do literarnega krožka na gimnaziji. Gledalcem sc je predstavil moški pevski zbor bratov Milavcev, ženski zbor iz Jutranjke, spoznali so slikarje amaterje, mlade harmonikarje iz Brežic in godbenike iz Kapel. Vzporedno s tem so gledalci zvedeli za vse težave, ki spremljajo amatersko dejavnost. POZIV K SODELOVANJU -Organizatorji „Brežiške pomladi" pozivajo k sodelovanju za polepša-nje okolja vse krajevne skupnosti, delovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti. REZlŠKE vesti Človek - človeku Sredi aprila v Brežicah krvodajalska akcija Pomladanska krvodajalska akcija je pred vrati V Brežicah je napovedana za 15. in 16. apriL Da bi bil odziv čim boljši, je občinski odbor Rdečega križa skupaj s komisijo za krvodajalstvo pred dnevi sklical posvet s predstavniki krajevnih organizacij RK. O uspehih dosedanjih akcij je spregovoril dr. Slavko Sušin, Mirko Kambič pa je omenil, da bi bil tudi lansko jesen večji, če krvodajalska akcija ne bi sovpadala s trgatvijo. Zaradi tega predlagajo letos kasnejši datum, 19. in 20. oktober. Za uveljavitev krvodajalstva v Brežicah imajo zasluge sindikati, Zveza mladine in Socialistična Zveza. Jutri popoldne ob 16. uri bo v domu JLA proslava, na kateri bodo podelili krvodajalcem značke za petkratno, desetkratno in večkratno darovanje krvi Za petkratno udeležbo v krvodajalskih akcijah bodo podelili 206 značk, za desetkratno 46, za petnajstkratno 4, za petindvajsetkratno darovanje krvi pa 1 značko. Proslave bodo tudi po krajevnih odborih in jih bodo združili z dnevom Osvobodilne fronte. Ti bodo podeljevali značke le petkratnim krvodajalcem, tisti, ki so se odzvali večkrat, pa jih bodo prejeli jutri na proslavi v Brežicah. Občinski odbor bo priredil za krvodajalce izlet namesto pogostitve. Za čas in kraj se bodo še dogovorili. Krvodajalcem bodo dajala priznanja tudi nekatera podjetja. Brežiška občina jih mora dati letos 1215. Upajo, da se jim bo posrečilo doseči to številko, če bodo sodelovale vse organizacije enako vestno kot lani. Tudi mlade člane Rdečega križa v osnovnih šolah bodo vključili v priprave. Ti so so doslej izkazali zlasti z dostavljanjem obvestil in vabil, mnogi med njimi pa so pridobili za krvodajalstvo vsaj enega odraslega družinskega člana. D. V. Z odgovornostjo od „A” do „Ž” Pred občinsko skupščino kmalu srednjeročni program — Letos več pozornosti urbanizmu, stanovanjski politiki, kmetijstvu, trgovini in preskrbi ter šolstvu Delovni program, ki so ga za letos sprejeli vsi trije zbori občinske skupščine v Krškem, nalaga vrsto dolžnosti izvršnemu svetu, pa tudi vsem tistim, ki so dolžni poročati skupščini o svojem delu in jo seznanjati z nastajajočimi problemi. Program vsebuje okvirne roke in tako usmerja nosilce posameznih nalog, da bodo gradivo za skupščino lahko pravočasno pripravili. Naloge za marec so bile že oprav- gram za letos, problematika ljudske ljene. Delegati so sprejeli poročilo o delu sodišča združenega dela v Brežicah, poročilo o delu sodnika za prekrške ter z odlokom določili organizacijo civilne zaščite. Sprejeli so odlok o ustanovitvi pokrajinskega odbora ljudske obrambe za Dolenjsko in več drugih ukrepov. V aprilu bo skupščino seznanilo s svojim delom javno tožilstvo v Brežicah, javno pravobranilstvo v Celju, občinsko sodišče in postaja milice v Krškem. Na dnevni red skupščinske seje bo prišlo poročilo Službe družbenega knjigovodstva in njen pro- obrambe v občini in občinski proračun za tekoče leto. Predlog srednjeročnega načrta občine bodo izoblikovali v maju in tedaj bodo delegati prejeli tudi poročilo o gradnji jedrske elektrarne s posebnim poudarkom na upoštevanju varnostnih predpisov. Vsake tri mesece bo skupščina kot doslej pretresala uresničevanje smernic družbenoekonomskega razvoja občine. Predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc je v razpravi dodal, da bo morala skupščina letos posvetiti posebno pozornost problemom Ne le spremljevalci Z letne konference krškega občinskega sindikalnega sveta Minula letna konferenca krškega občinskega sindikalnega sveta, katere namen je bil razpravljati o lanskoletni dejavnosti te družbenopolitične organizacije, ki ima več kot 7.000 članov, in sprejeti delovni program za to leto, je nedvomno dokazala obsežnost in uspešnost opravljenega dela. Vse se to moramo delno pripisati ugodnejši družbenopolitični klimi, ki vlada po sindikalnih in partijskih kongresih, prav tako pa tudi enotnemu načrtovanju in usklajevanju pomembnejših akcij z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Te ugotovitve so delegati potrdili, vendar so v razpravi opozorili tudi na nekaj stvari, ki jih bo treba popraviti. ,,Nekateri sindikalni delavci imajo še vedno neodgovoren odnos do političnega dela,“ je dejal delegat Niko Žibret. Razmere seveda niso kritične in tako stanje najbrž v krški občini ni izjemno. Zato so na konferenci le podčrtali zahtevo, naj se tudi v njihovi organizaciji zaostri odgovornost, da spremljevalce dela nadomestijo s soustvarjalci. To ob številu članstva najbrž ne bo pretežko storiti. Letni delovni program organizacije, s katerim so se delegati v ce- „0d Poncija do Pilata” Menda je že precej več kot dva meseca, odkar se nam je oglasil eden izmed stanovalcev Rostoharjev e št. 15 iz Krškega in potožil, da nikakor ne morejo doseči, da bi „odgovorni“ popravili pokvarjeno kanalizacijo. Pritiskal je nekaj kljuk in končno le priklical delavce, ki so zasadili krampe v še zmrznjeno zemljo in izkopali precejšnjo luknjo ter postavili na „svetlo" dve cevi. Nekaj predtem je poklical novinarja, da bi se.o tem prizadevanju za popravilo razpisal Misleč, da bodo zastavljeno delo vendarle nadaljevali, je novinar odšel, pred dnevi pa ga je prizadeti občan ponovno poiskal. Delo je namreč „potekalo“ en sam dan, ta čas pa je luknja, napolnjena z usmrajeno vodo, postala kar celo jezerce, iz katerega so stanovalci naredili odtok preko vsega dvorišča. Med tem časom bi lahko v jamo tudi kdo padel, vendar je na srečo prišlo le do manjše poškodbe. Zaradi začetih, a nedokončanih del iz stanovanj ni več pravega vodnega odtoka. Kdo naj bi okvaro popravil, stanovalci tega pravzaprav še sami ne vedo! Pravijo, da je lastnik poslopja še ,,Agrokombinat", stanarino pa pobira že stanovanjska skupnost. Menda je sedaj sporno samo to, kdo bo plačal popravilo in koliko bodo za to prispevali sami stanovalci. Ti so sicer upravičeno jezni na tiste, ki dela zavlačujejo, vendar bi sc morali tudi pozanimati o predpisih, kako in za kaj se lahko uporablja denar iz stanarin in ali morda le ni upravičena zahteva po njihovem sofinanciranju del. Z. ŠEBEK loti strinjali, je dokaj obsežen in bo od slehernega aktivnega sindikalnega delavca zahteval še poglobljeno delo. Ce k temu dodamo, da ga bodo morali sproti dopolnjevati z aktualnimi nalogami, potem lahko zapišemo, da bo dela veliko, vendar pa ne toliko, da ga ne bi s skupnimi prizadevanji zmogli. Na konferenci so med zapisane naloge vnesli še eno novo. Strinjali so se, da bi morali v okviru prizadevanj za nenehno rast družbenega standarda poslej sindikati posvetiti več pozornosti vprašanjem otroškega varstva. urbanizma, stanovanjske politike, kmetijstva, trgovine in preskrbe ter stanju vzgoje in izobraževanja. Inž. Niko Kurent pa je predlagal, naj bi skupščina razpravljala tudi o dograditvi Elektrarne v Brestanici in razvoju kovinske industrije. Program skupščine za letos je zahteven in obsežen ter nalaga zborom veliko odgovornost. ALI BO TOKRAT BOLJE? Predsedstvo OK ZSMS ponovno ugotavlja, da ni dovolj zanimanja za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah. Četudi so akcijo za zbiranje prijav začeli pravočasno, je sedanji odziv dosti „preskromen“, da bi samo z njim lahko zagotovili 35 mest, ki so predvidena za krško občino. ■ Zato je predsedstvo konference na zadnji seji sklenilo vsem osnovnim organizacijam poslati pismo in jih z njim opozoriti na solidarnost in nalogo, ki jo bo treba v jubilejnem letu mladinskih delovnih akcij izpeljati brez kakršnih koli „ovir“. Dodamo naj samo, da bi potrebno število lahko zagotovili že s tem, da bi vsaka OO ZSMS „prispevala“ le po enega brigadirja. ČISTEJŠE OKOLJE Kombinirana plinsko-pama elektrarna v Brestanici z novo tehnologijo bistveno zmanjšuje onesnaževanje okolja. Pri kurjenju 90 odst. bencina in 20 odst. olja gre v zrak stokrat manj žveplovega dioksida kot pri kuijenju s premogom. Novi dimniki spuščajo dim visoko pod nebo. V prihodnje tudi ne bo več toliko pepela in žlindre, ki so ju do sedaj odplavljali v potok in s tem pokvarili nekdaj tako idilično podobo kraja. Objekti nove tovarne celuloze v Krškem že dobivajo dokončno obliko. (Foto: Jožica Teppey) Krške novice NA ZBORE! - Krška krajevna skupnost in konferenca SZDL sta ob koncu minulega tedna pripravili štiri zbore občanov, na katerih razpravljajo tudi o petletnem programu krajevne skupnosti. Na njih pa so jih že in še bodo seznanili tudi s programom prireditev ob 500-lctnici mestnih pravic, kakor tudi z nameravanima gradnjama ..Delavskega doma" in otroškega vrtca, ki naj bi jima občani pomagali s samoprispevkom. ZNOVA GOSTOVANJE - Mešani pevski zbor Viktor Parma iz Krškega sc pripravlja na daljšo pot. V soboto zvečer bo gostoval v Lendavi in tako vrnil obisk tamkajšnjim gledališkim amaterjem, ki so pred časom gostovali v Krškem. DVAKRAT DOMAČINI - Na občinskem pionirskem tekmovanju „Kaj veš o prometu" so imeli po napovedih največ uspeha domačini z osnovne šole Jurija Dalmatina. Zmagali so tako med starejšimi kot mlaj- šimi pionirji in osvojili lepa pokala, najvišja mesta pa so zasedli tudi med posamezniki. HITREJE V KRŠKO - V tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj“ so sklenili nadaljevati z organiziranimi avtobusnimi prevozi na delo in z dela. Delavske proge naj bi poslej imeli vse leto, že na jesen pa naj bi sedanjim dodali še eno do Velikega Trna in Senuš. Vozači morajo za mesečno vozovnico odšteti po 40 dinarjev, delovna organizacija pa doda podjetju ,.Izletnik" po sto tisočakov. SLAB ODZIV — Na povabilo občinske konference ZSMS, da bi v osnovnih organizacijah pripravili vrsto družbenopolitičnih in drugih izobraževalnih predavanj, se je doslej odzvalo le troje naslovnikov. Kljub temu naj bi s pomočjo Delavske univerze s to novo delovno obliko vendarle pričeli, saj tudi na tem področju velja pregovor, da je vsak začetek težak. K S 2 Stanovanjski dinar vse dragocenejši Sevniška samoupravna stanovanjska skupnost ima za seboj plodno leto Minuli teden so se sestale posamezne samoupravne enote stanovanjske skupnosti in skupščina. Izvršni odbor je predtem delegatom pripravil obsežno poslovno poročilo stanovanjske skupnosti za preteklo leto. V gradivu so obdelana tudi izhodišča novega srednjeročnega obdobja. Pri stanovanjski gradnji v občini ni treba zardevati. Število zgrajenih stanovanj je nad običajnimi povprečji. V vsem povojnem obdobju je bilo zgrajenih 73 odst vsega stanovanjskega fonda, še večji razmah gradnje je očiten zadnja štiri leta: v tem kratkem času je bila zgrajena četrtina stanovanjskega fonda. V pridobljeni površini je porast zadnja štiri leta še razveseljivejši: 30 odst. vseh površin je novih. Samoupravna enota za graditev stanovanj je lani razpolagala s 6.380.182 din, letos naj bi bilo na voljo nad 3,29 milijona dinarjev. Enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom je lani imela 1,47 milijona dinarjev dohodkov, kjer so za stanarine dobili le nekaj nad 1,34 milijona dinarjev. Samo osnovna vrednost 628 družbenih stanovanj v občini znaša 49,36 milijona dinarjev. Letna stanarina pokriva le dejansko amortizacijo tega stanovanjskega fonda. S poslovanjem je lahko zadovoljna enota za družbeno pomoč. Njen predhodnik občinski solidarnostni sklad je začel pred tremi leti. Do konca leta je bilo za te namene zbranih 12,71 milijona dinarjev. V treh razpisih je bilo podeljenih 47 ključev novih stanovanj revnim družinam, mladim in upokojencem, v četrtem razpisu je spet 12 stanovanj. Zadnji čas gre poleg Sevnice za taka stanovanja tudi v Krmelju. Stanovanjski fond naj bi izdatno narasel v novem srednjeročnem obdobju. Skupno naj bi bilo v tem času za stanovanja na razpolago 232.304 milijonov dinarjev. Po ceni 6.360 dinarjev za kvadratni meter naj bi bilo v tem času zgrajenih PRIMOŽ: SOLIDARNOST V POSAVJU? Krajevna skupnost Primož ugotavlja, da nikakor ne morejo zagotoviti dovolj denarja za to, da bi lahko izvedli najnujnejše, kar bi radi zgradili v novem srednjeročnem obdobju. Iz te krajevne skupnosti je v delovnem razmerju b 29 občanov, med njimi jih polovica dela na železnici, odkoder ni pričakovati kaj prida sodelovanja pri financiranju krajevne skupnosti. Primoška delegacija se med drugim zavzema za solidarnostno pomoč revnim krajevnim skupnostim, kar naj bi začeli v okviru Posavja. SOLARJI V ETRU Jutri opoldne bodo člani radioamaterskih krožkov iz vseh treh osrednjih posavskih osnovnih šol imeli radijsko zvezo, ki jim jo bodo pomagali vzpostaviti člani radioamaterskih klubov iz Krškega, Sevnice in Brežic. Vsaka šola naj bi sodelovala s 15 minutnim programom. HVALEVREDNA POBUDA -Žagar Avgust Kozinc iz Podgorja se je pred nedavnim oglasil v pisarni sevniških gasilcev in jim izročil 1.000 dinarjev za pomoč pri delu. Dejal je, da je v časopisu bral o težavah gasilcev. Gasilci so mu nadvse hvaležni, saj so danes taki ljudje redki, čeprav tak način pomoči v preteklosti ni bil redkost. METLA NE BI ŠKODILA - Vse kaže, da se je zima dokončno poslovila, čemur menda cestarji ne verjamejo preveč. Nihče namreč ne pomete peska z obeh robov vozišč čez novi most in še kje. Ponekod ga je do črte, kjer se naj bi vozili kolesarji. VEČKRAT KORIST - Sodeč po lestvici najboljših, so pri zbiranju steklenic najbolj pridni najmlajši na sevniški osnovni šoli. Vodi 4. b s 717 zbranimi steklenicami, zadnji 36.525 kvadratnih metrov stanovanj ali skupno 544 stanovanj! Kar 477 teh stanovanj naj bi postavili v strnjeni zazidavi v Sevnici, Krmelju in Šoštanju. V tem načrtu manjka premalo pogumno opredeljena politiki! do lastništva stanovanj. Težo želijo dati tudi zasebni gradnji in nasploh večji udeležbi denarja stanovalcev. Predvsem želijo pri stanovanjski skupnosti, da bi etažno lastništvo stanovanj bilo deležno več družbene skrbi, saj je tako mogoče varčevati s stavbišči in bolje, izkoriščati komunalne storitve. A. ŽELEZNIK Ni:v\lšl[l VliSINII Kovačeva kobila naj ne bi bila več bosa: v krmeljski Metalni jim gre od rok postavljanje nove proizvodne dvorane, id naj bi bila nared že za letošnji praznik Metalne. Krmeljski kovinarji si streho res že zaslužijo, saj so akcijo želeli vzpodbuditi že pred leti, ko so za to namenili tudi svoj zaslužek, vendar so z gradnjo uspeli šele letos. (Foto: Železnik) Sevniški paberki razred, 16. v nižji skupini je'zbral še vedno 64 steklenic. V višji skupini vodi 8. b s 425 zbranimi steklenicami Vnema šolarjev je vredna vse pozornosti. Z akcijo zbiranja starega papirja so namreč že zbrali denar za televizor, ki so ga poklonili vrstnikom na šoli v Loki pri Zidanem mostu. NIKOLI DOVOLJ - Delegati z Blance niso zadovoljni z odgovorom občinske cestne službe; posebno jih moti podprti most v Pokleku in se sprašujejo, kdo bi odgovarjal, če bi se npr. ponesrečil šolski avtobus. Menda mostu ne prizanašajo tovornjaki gozdnega gospodarstva. Na pripombo, da bi na cesti Blanca-Selcc radi greder, nam je vodja cestne službe dejal, da pride v poštev le gramoz. Lani so ga navozili 700 kubikov, letos pa že 200; več ne zmorejo. POHITETI S PROŠNJAMI ZA OTROŠKE DODATKE Prenekateri kmečki družini bi prišel prav otroški dodatek, vendar ravno iz teh vrst prihaja ponavadi premalo prošenj. Do otroškega dodatka so upravičeni kmetovalci, kjer katastrski dohodek na člana družine ne presega 600 dinaijev. Zaradi težkih socialnih razmer, bolezni ali kakšnih drugih razlogov, kar ugotavlja nato posebna komisija pri skupnosti otroškega varstva, pridejo lahko v poštev tudi drugi. Rok za prijave se izteka, zato je treba s prošnjami in potrdili o katastrskem dohodku pohiteti. Prošnje sprejema socialna služba pri izobraževalni skupnosti. KOOPERACIJA KREDITNO SPOSOBNA Minuli teden sta obiskala sevniški Kmetijski kombinat predsednik občinske konference SZDL Franc Pipan in sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Bogovič. Z nekaterimi delavci kombinata in predstavniki političnih organizacij so razpravljali o kmetijstvu. Zaskrbljuje to, da TOZD Družbena proizvodnja trenutno ni kreditno sposoben, kar bodo rešili v najkrajšem času. Ni ovir za tozd za kooperacijo, tako da s kreditiranjem kooperantov ni težav. To vprašanje še toliko bolj terja odločnejše korake pri povezovanju v Posavju, kot zaenkrat samo še potekajo razgovori. POSLEJ DELAVNICA „POPRAVI Sl SAM" Nocoj ob 18. uri bo v društvenih prostorih za sodiščem občni zbor sevniškega avto-moto društva. Predvidoma 20. aprila naj bi pričela z delom avtomehanična delavnica pri društvu, kjer bo na voljo osnovno orodje, naprava za mazanje, pnevmatska naprava za zamenjavo gum, dvigalo in kompresor. Pri roki bo tudi strokovnjak z nasveti za taka popravila, v glavnem naj bi ta delavnica delala po načelu „popravi sam“. Članom so razposlali anonimno anketo, s katero želijo ugotoviti, kam naj bi krenila letošnja motorizirana kolona za 1. maj. Navsezadnje tudi nekaj ugodnosti za člane. Lepo vreme je prignalo na plan tudi številne kolesaije. V petek je bilo v Mokronogu občinsko tekmovanje. Sentruperčani (na sliki med vajo na domačem poligonu) so bili drugi v obeh skupinah. Na sliki je ena najtežjih točk: prenašanje kozarca z vodo. (Foto: Železnik) Sodišče blizu ljudem Vodstva družbenopolitičnih organizacij predlagajo obstoj temeljnega sodišča v Trebnjem po ustavni preobrazbi Že Napoleon je postavil načelo, da oblast ne sme biti bolj oddaljena od ljudi kot za en dan ježe, sicer marsikdo ne bi imel enaldh možnosti za zaščito svojih pravic. Sestavljalci novih tez za izdajo zakonov v duhu ustavne preobrazbe sodstva dostikrat poudarjajo ob tem prav tako približevanje sodstva občanom in delovnim ljudem. Komite občinske konference ZK in predsedstvo občinske konference SZDL v Trebnjem sta pred zasedanjem vseh zborov slovenske skupščine 31. marca sprejela svoje poglede na gradivo za pripravo izdaje zakona o rednih sodiščih. Ta stališča je posredoval na seji zbora občin delegat tokratnega zasedanja Jože Tomazin. Poslej namreč ne bi bilo več SINDIKAT IŠČE IZ SOLIDARNOSTI Občinski sindikalni svet ne pokriva vseh izdatkov po finančnem načrtu za letošnje leto. Za republiško solidarnost morajo dati 140 tisočakov. Računajo, da bodo razliko dobili iz istega naslova, saj so vse postavke v novem finančnem načrtu postavljene skrajno varčno. sedanjih občinskih sodišč. Gre za ustanovitev tako imenovanih temeljnih sodišč z večjimi pristojnostmi. Če pa pogledamo, kje raj bi ta sodišča bila, je očitno vse kaj drugega kot to, da bi bila ljudem blizu. Namesto sedanjih 42 občinskih sodišč naj bi imeli v Sloveniji le 15 temeljnih. Ljudje bodo poslej imeli bliže le v sedmih krajih v republiki, kjer doslej ni bilo okrožnih sodišč, drugi bi prišli do sodišča znatno težje. Zaradi tega se v Trebnjem zavzemajo za to, da bi se sedanje občinsko sodišče v Trebnjem preoblikovalo v temeljno sodišče. Ze sedaj delajo na sodišču trije sodniki, rešeno je vprašanje prostora in tudi financiranje. Lani je na trebanjsko sodišče odpadlo 54 odst senatnih zadev, kar bi bilo ob začetku dela temeljnih sodišč preneseno nanje; to pa bi prav gotovo pomenilo oddaljevanje sodišča od občanov, če ga ne bi imeli v Trebnjem. V Trebnjem skratka menijo, da je sedanje občinsko sodišče v preteklosti uspešno izpolnjevalo vse naloge in da bi jo po ustavni preobrazbi sodstva novo temeljno sodišče v kraju le še bolj. Zato se zavzemajo za to, da bi ustanovili temeljna sodišča brez mladoletniškega prestopništva in preiskovalne službe povsod tam, kjer so po oceni družbenopolitične skupnosti in delegatov sedanja sodišča sposobna izvrševati tudi razširjeno pristojnost temeljnih sodišč. KMALU PRVE PLOSCICE ' Ogrevanje velike peči v tovarni keramičnih ploščic na Račjem selu (Ljubljanske opekarne) poteka brez večjih težav. Predvidoma naj bi porinili v peč prve ploščice 10. aprila, morda kakšen dan kasneje. Vsekakor se vse skupaj ne bi smelo zavleči dlje kot do 20. aprila, ko naj bi začetek te poskusne proizvodnje dal tudi že prve ploščice. Dolenjec že v vsaki hiši Na šentruperško pošto pride vsak četrtek nad 500 izvodov našega časnika Terezija Zgonc, dolgoletna upravnica pošte v Šentrupertu, se je že ob začetku naše akcije pridobivanja novih naročnikov zapisala med tiste prizadevne I poštne delavce, ki so pridobili največ novih naročnik ov. „To bo tudi vse, kolikor se jih je dalo še pridobiti. Z listom sem seznanila tista gospodinjstva, kjer nimajo še nobenega časopisa.11 O tem, kaj bi v časopisu kazalo spremeniti, ni hotela govoriti, saj je v njem po njenem mnenju, to lahko teden za tednom preverja v stiku s strankami, dovolj vsega poleg domačih novic, ki ljudi najbolj zanimajo. Šentruperško poštno območje je raztegnjeno. Terezija hvali oba pismonoši. Eden je s svojim kolesom zadolžen za dolino, drugi, komaj 16-letni, pa obhodi vse hribe. Kako so tam poti razvejene, smo občutili na lastni koži, ko smo se izgubili navkljub vodičem iz Šentruperta. „Fantje so vestni in pošteni, nobeden ne pije, to je veliko vredno," pripoveduje Zgončeva. Na šentruperški pošti se lahko pohvalijo tudi z dobro izterjavo naročnine. Ko bo Šentrupert povezan z Mirno z novim kablom, bo tudi s telefonom bolje. Tikrat se bo upravnica Terezija Zgonc rešila ročne centrale. DOBRO PRIPRAVLJENI V Mokronogu je bilo v petek občinsko prvenstvo šolarjev kolesarjev. V 2. skupini (5. in 6. razred) med šolami so zmagali domačini pred Šentrupertom, Velikim Gabrom, Trebnjim in Mimo. V tej skupini bodo občino v Črnomlju konec tega tedna zastopali: Kos Bojan — Mokronog (le 10 kazenskih točk), Edi Zavrl - Šentrupert, Mitja Žagar - Trebnje in Stane Suhadolčan. V 4. skupini (7. in 8. razred) je zmagala ekipa osnovne šole Veliki Gaber pred Šentrupertom, Mokronogom, Trebnjim in Mirno. V tej skupini je bil tudi najbolj ogorčen boj za prvo mesto. Darko Pandur iz Velikega Gabra in Mirko Škarja iz Mokronoga sta si na poligonu privozila le po pet kazenskih točk. Pandur ga je ugnal šele na dodatnem poskusu. Tretji je bil Davorin Pišek (Mokronog, 18 kazenskih točk), 4. pa Jože Gregorčič iz Šentruperta. ČATEŽ PRI VELIKI LOKI -Domače športno društvo je zadnjo zimo pripravilo tekmovanje v smučarskih skokih na 30-metrski skakalnici Nastopilo je 22 skakalcev iz bližnjih krajev, smučarske skoke pa si je ogledalo 100 občanov. Rezultati - mlajši mladinci: 1. B. Mlakar 11, 12,5 m, 2. R. Bregar (9,10), 3. S. Bregar (9, 8,5) (vsi Čatež). Iz kraja v kraj Le vprašanje dni je še letošnji drst podusti v Mimi pri Bošta-nju. Nekateri pravijo, da bi ga pospešilo_ manjše deževje. Privlačni lov s križaki (na sliki) je bil le za gojitvene namene lani, pa še to v zelo omejenih količinah. Kako bo letos? STRUGA NI SMETIŠČE - V strugi Bistrice se dostikrat znajde marsikaj, kar je odveč na domovih. Posebno sc to nabira ob obrežjih. Turistično društvo Šentrupert si prizadeva tudi za varstvo narave, zato mu ni vseeno, kakšen je potok in še marsikak kotiček. KMALU ZNAČKA - Zbiralci značk bodo lahko kmalu segli po novi znački Izdalo jo bo Turistično društvo Šentrupert, na njej bo tudi grad Skrljcvo. NASTOPILI ZASE? - Najmlajši in njihovi vzgojitelji v Mokronogu, ki so sc dosti namučili s kulturnim programom, ki so ga želeli pokazati ženam za praznik, so bili nemalo razočarani, ko so nastopali pred skoraj prazno dvorano. Njihov trud in željo počastiti praznik s kulturno prireditvijo je smatralo za vredno ogleda le okrog osem žena. RAČKE ZVESTE MIRNI - Divje race, za katere skrbijo lovci in domačini, so svojevrsten okras reke skozi kraj. Sedaj, ko je obzidan tudi gorr\ji del toka nad starim mostom, je njihova razposajena igra še toliko bolj vidna, dostikrat kar z mosta. Žal jih ni več toliko kot poprej. LEP ALBUM - Pri društvu imajo urejen album fotografij umetniških del inž. arh. Borisa Kobeta ,.Šentrupert v vseh štirih letnih časih". Dvoje posnetkov njegovih del o Šentrupertu so tudi razmnožili, ravno tako tisto o gradu Skrljevo. Terezija Zgonc: ,.Dolenjski list I je močno razširjen/' TREBANJSKE NOVICE MCEUSKS KOUIGE -.v KUEEUSKE KOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE " : * — ■rata fl in srn lagali v darjene i ven« iu, TS§ jijano-mBina Elka, ali Mie ves... ■••da so Francozi 15. aprila »Ovo | It* l.U*)niVno politično razdeli-• m to v distrikte, kantone, obči. neinpodobčine? Je imel kanton Kočevje lo-ti' razdelitvi občine Bloke, Prvi Jow-POtok> Sodražica, Ribnica, r._ J® vas, Mala Uva. 60ra' Kočevje, nnri’ Cevska Reka, Mozelj, privn>k in Kostel? “vzeli S° pr' preureditvi občine p., kantona Kočevje , lca’ u o le n ja vas, ki so J? Sodražica in Bloke, *ibnira°rile skuPaj novi kanton 'Onica? • - da soj,, "..»so imeli Kočevarji . e na gradu Fridrih-Lastno sodišče za ll7ia?e je dobilo Kočevje leta k ’ 0 Je bilo z ustavno listino O poti Sbseno za mesto, itvškcm mnogo ljudi na Koli biln | pobrala kuga? Najhuje leab Da a 1578. V manjših obli-lfon ,J*Je pojavila še v letih I8S5’ v ’ * S36 in celo še leta 10 P0stavi?S?m,in na te grozote kamnit ^ °b cestah in vaseh dl znamenja. Postab • 1? ■ okrajna higienska i J4 \"t ... 1 Ljubljane s pomočjo ftedj-n zdravstvenih delavcev ^avštv ^ecembra 1958 prvo ju* vano razstavo v Kočev- 19. njf3 s? za Praznik republike v„°vember 1958 dobile elek- mili na Gotni!asi ^mji. Vimolj, Čeplje, in Dolnja Podgora ter ika i® l°zdec? •ke druži-6 k'* Prv' prapor strel- k°čevsu na območju bivšega Jfe? okraja razvit 25. tasj? pi* na strelišču pri Dolgi 6ndno razvitju je bilo propa- Wkona3oomnje Z vojaško Hvala za darovano kri Povprečno je lani daroval kri vsak trinajsti občan Kočevski poštar ji so med tistimi, ki so najuspešnejši pri nabiranju novih naročnikov Pravijo, da jih pri raznašanju pošte najbolj jezi, če jih napadajo psi. Lastniki hiš bi se morali odločiti: ah jim je vec za psa ali za pošto. Rešitev je še, da bi pse privezali tako, da ne bi mogli napadati poštarjev. (Foto: Primc) Zgraditi novo srednjo šolo Na nedavni krvodajalski proslavi v Kočevju so podelili priznanja 158 krvodajalcem. Predsednik občinske organizacije RK dr. Miha Petrovič je v govoru na proslavi povedal, da je lani 971 krvodajalcev darovalo kri 1.271-krat, kar pomeni, da je 300 izmed njih darovalo v enem letu kri dvakrat. V kulturnem delu jiroslave so nastopili nonet iz Zeljn, ki je požel največ priznanj; folklorna skupina pod vodstvom Cveta Križa, ki je v kratkem času naredila velik kvalitetni napredek; harmonikarja iz glasbene šole, ki sta bila tudi deležna precej aplavza, in recitatorji osnovne šole Željne. Po proslavi so na svečanosti v NAMI podelili znake in plakete večkratnim krvodajalcem. Znake za 5-krat darovano kri so Sedanja je neprimerna, saj je stara nad 100 let - Ce ne bo prostorov, tudi srednje šole ne bo - Predlog: zvečati samoprispevek za odstotek - krepitev SZDL viem ijeli iz: Darko Lip olf Grabrijai — - Clin Ludvik Faflek, Viljem Novak, Edo TAS: Darko Lipovec, Adolf Mrvar, Adolf Grabrijan, Ciril Peterlin, Darko Bižal, Filip Hočevar, Na razširjeni seji 29. marca so delegati občinske konference SZDL Kočevje razpravljali in sklepali o preobrazbi srednjega Ms,« in usmerjenem družbenih organizacij m društev ter o delu vaških in območnih odborovSZDL, ustavni preobrazbi pravosodja in nekaterih organi- zacijskih vprašanjih. Predlogi o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, zlasti pa gradivo o uvajanju usmerjenega izobraževanja, ki ga je pripravil izvršni svet občinske skupščine, so pokazali, da je potrebno čimprej ne bo lahka Ne iščimo krivde za težave drugod splošne poravnave očev />z*r®ma plačevanja je za *-1a, delovne organizacije 8°dno. Tako so ugotovili J? komiteja ZK 31. marca. ni f J - - - -«na 19 Obe set Iztrgala ico :ci V misl'k ki se Je bilo mogoče le Ideka, . _ . oslenih in bo mo-ivne*viti sanacijo. Ostale de- tjji. °rganizacije so 1. aprila ®kdko ali pa z večjimi Žal jj? manjšimi težavami. 'ija m s° z novim načinom plače-v ed uporabniki družbenih jV seZnanjeni predvsem vodilni itn°UDra .0r8anizacijah ter člani %i{C?Vnih organov in vodstev '•% in organizacij. Izjema je morda še kakšna delovna kjer so Vsi KJer so seznanjeni s •o Dn kolektiva. Ipfavj.-^anjkljivost je treba takoj lij s 1 'n seznaniti vse delovne ; ®m, kaj novi sistem plačil “Hi ki J UUV1 Malem Večiili Sikje bo uamreč prišlo trja ali manjših težav. Ne bo 'Sebn 'nvesticije ali ga bo manj tistih kolektivih, kjer se zavedajo, da prodajo slabo in drago blago oz. proizvode. Zdaj bodo ti prvi zgubili kuPce- , , , , To pomeni, da bodo v teh kolektivih nastopile težave. Povsem napačno bi bilo za težave kriviti sistem. Edina pravilna pot bo poiskati in odpraviti vzroke za slabo in drago proizvodnjo pri sebi, v svojem kolektivu. Ti vzroki, ki jih bo treba odkrito vzeti pod povečevalno steklo, so včasih tudi slabo vodstvo delovne organizacije, slabo zasedena strokovna delovna mesta, slaba organizacija proizvodnje, slaba delovna disciplina, slab nadzor nad premoženjem delovne organizacije (in celo kraje), slab proizvodni program, usmerjanje v proizvodnjo izdelkov, ki jih je na trgu že preveč, slab odnos do proizvodnih izboljšav, izumiteljstva, koristnih predlogov itd. Skratka: v teh grmih bo treba iskati zajca. zaposlene in vse občane temeljito seznaniti s stanjem v srednjem šolstvu in s prehodom na usmerjeno izobraževanje. Občani se bodo na javnih razpravah seznanjali s predlogi in stališči o zvišanju krajevnega samoprispevka od sedanjega enega na 2 odstotka. Tako zbrani denar bi porabili samo za gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje. Gradnja tega poslopja je nujna, saj sedanji prostori kočevske gimnazije, ki so bili grajeni pred več kot 100 leti, niso več primerni. V tej zgradbi domujejo: Center pokhenih šol, Delavska univerza „Jože Šeško" in gimnazija. Vsi omenjeni zavodi imajo 43 oddelkov (vključno tudi glasbena šola), na razpolago pa je le 16 učilnic. Skupna površina teh znaša 899 kv.m, da na enega učenca oziroma dijaka odpade 0,92 kv.m. površine. Podrobna razprava je pokazala, da je potrebno takoj začeti akcijo za povečanje krajevnega samoprispevka od 1 na 2 odstotka, da naj vodstva obstoječih srednjih šol proučijo bodočo organizacijsko obliko centra JUTRI SPET VESELA ŠOLA M S a”6 .dohodke. Takrat pa do ;alos^ apus lama ;rc. tari - 9liltu?.st®m pa pomeni, da lahko Ifm „ 1 tisto, česar nisi dobil nla- , . -~t- ho Kritik in pritiska, da bi rili po starem. V S«, ^‘o, česar nisi dobil pla- ^ * na “UtloeVeda ne zahtevajo na lastno sprotnega plačevanja v NOV DELOVNI CAS Občinske družbenopolitične organizacije v Kočevju nameravajo svoj delovni čas prilagoditi delovnemu času v delovnih organizacijah. To pomeni, da bi se tudi njihov delovni dan začel ob 6. uri in trajal do 14. ure. Ob sredah bi trajalo delo do 16. ure. Tudi učenci kočevske osnovne šole tekmujejo v „Veseli šoli“. Organizirano je za učence od tretjega do osmega razreda. Od 1.150 učencev v teh razredih jih je pred kratkim tekmovalo 160. V nadaljnje šolsko tekmovanje „Vesele šole", ki bo 9. aprila, se je uvrstilo iz 3. razredov osem učencev, iz 4. šest učencev, iz 5. razredov sedem, iz 6. razredov 6 učencev, iz 7. razredov 7 učencev iniz 8. razredov 7 učencev. Potao-vitelj letošnje „Vesele šole“ je Ljubljanska banka. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii družbena samozaščita ne pomeni, da bo zdaj vsak občan policaj eprečevati nepravilnosti in kazniva dejanja — Kazen je le zadnji, nujni ukrep renskega javnega tožilca iz Kočevja Jožeta Tratnika \A?a razgovor o delu raznih organov, ki skrbe za zakoi smo za-onitost na ja občin Kočevje in Ribnica. ,j. P° vašem mnenju potrebna *ib ? “8°Ovijanje izvora pretita ePrav imamo že več dru-i(wnov> ki je njihova službena 'te,lje?tep evat‘ neuPrav'^eno \v! i^lfebna. Ljudska milica res nePtavilnosti, tožilstvo Ni. SS°n> sodišče pa odloča o V n "“sija za ugotavljanje Nna H^ž^ja pa je družbenega J' ». - se pravi, da je njeno delo so te zadeve, odločili pa niso še ničesar, vsaj jaz nisem bil obveščen, da bi. - Delavske kontrole imamo. Kako sodelujete z njimi, kakšno je £ njihovo delo in kako naj bi delale, da bi bilo njihovo delo učinkovito? 1 tla .. .Pravt, da je njeno delo feno n, ,ih področjih, ki ostalim % (O,"1 (milici, tožilstvu, sodišču) ta j , Pm» ker še nimajo poobla-«v uelovanje, ali iz drugih vzro- ta jkšnoje sodelovanje tožilstva ek)'n kako ocenjujete - f/® misije v Kočevju? »Bal 1, P1 ®J®nji tožilec Alojz Petek N misiji predlog za postopek ‘trim osebam. Kolikor vem, ni bil izdan niti sklep, l*Vede postopek. Obravnavali - Z delavskimi kontrolami nimamo pravega stika in od njih doslej nismo dobili nobene ovadbe oziroma predloga, da bi ukrepali. Priporočljivo bi bilo, da bi te kontrole^ pošiljale predloge postaji milice (če* so potrebne še raziskave) ali našemu javnemu tožilstvu (če so že same zadevo dovolj raziskale). Sedanji molk delavskih kontrol si lahko razlagamo ali da ti organi ne delajo ali da kaznivih dejanj ni ali da delavska kontrola zaradi interesov posameznikov ali delovne organizacije o njih molči. - Po Kočevju in na raznih sestankih slišimo veliko govoric o nepravilnostih v Itasu, Trikonu in drugod. usmerjenega izobraževanja in da je treba hkrati reševati tudi stanovanj- v. V ska vprašanja pedagoških kadrov, sodelovanju z izobraževalno skupnostjo Ribnica pa je treba proučiti, kako bo organizirano usmerjeno izobraževanje v občini Ribnica, ker te odločitve bistveno vplivajo na rešitve v kočevski občini. Razprava o frontnih nalogah SZDL je pokazala, da še bo moralo v prihodnje delo te množične politične organizacije odraziti pri reševanju vsebinskih vprašanj dela družbenih organizacij in društev. Za poživitev dela SZDL bodo izvolili vaške in področne odbore SZDL Manj je bilo pripomb in predlogov v zvezi z ustavno preobrazbo pravosodja, ki nakazuje, da naj bi za območje občin Kočevje in Ribnica delovalo temeljno sodišče v Kočevju, ki pa bi se uvrščalo v eno izmed najmanjših sodišč v republiki. Končna odločitev tega vprašanja je prepuščena predvsem organizacijam združenega dela. Vendar je razprava pokazala, da je sodišče v Kočevju potrebno še naprej in da naj deluje kot temeljno sodišče. -v Kaj je res in kaj ne v takih govoricah? - Res je da poteka postopek gle-nosti. Gov de nekaterih nepravilnosti, uovoric ia je precej tudi o drugih zadevah, niso v postopku. Te govorice so lahko posledica resničnega stanja, domišljije ali celo nevoščljivosti. Prav glavna naloga delavskih kontrol je, da take govorice raziščejo in nato ukrepajo. Sli ne moremo ukrepati, če nimamo utemeljenega suma, da gre za kaznivo dejanje. - V zadnjem obdobju veliko govorimo o družbeni samozaščiti. Kakšne so naloge posameznega občana pri tem? - Družbena samozaščita ne pomeni, grobo rečeno, „da bo vsak občan policaj". Dejstvo je, da so kršitve raznih predpisov in norm zelo narastle, čeprav ne gre vedno za kazniva dejanja. To pomeni, da ljudje ne spoštujejo dovolj vrednot naše družbe, in tako obnašanje je vedno njim samim v škodo. Vsak občan bo največ naredil za družbeno samozaščito, če bo ravnal ix> predpisih in se držal drugih moral- Pirc, Branko Klepač, Božidar Peterlin, Janez Petek,_ Anton Kordiš, Marko Jonke, Štefan Domjan, Anton Kožuh, Ljubo Turk, Zvone Kusold, Jože Šalehar, Ivan Struna, Mirko Maršič, Vinko Plot, Peter Adlešič, Janez Arko, Franc Volf, Alojz Gori, Janez Kralj, Alojz Smolič in Franc Kravanja; ZKGP: Vinko Farkaš, Peter Medved, Ivan Žagar, Miran Loparec, Anton Gregorič, Anton Starc in Vili Saftič; ZIDAR: Boris Cuder; TEKSTI LANA: Olga Oberstar, Jože Činkel, Franeta Stošič in Andrej Oražem; ndrej L UK: Roman Jurkovič; OPREMA: Andrej Kordiš in Srečko Nusdorfer; INKOP: Rudolf Kordiš in Ivan Tratnik; MELAMIN: Franc Komac, Anto- nija Bejtovič, Vito Mlekuž; TRIKON: Slavko Novak in Milka Benčina; TISKARNA: Jože Novak, Andrej T cksVfic AVTO: Matija Osterman, Emil Matko, Marija Tratnik in Ivan Krkovič; V teh dneh potekajo v kočevski občini proslave, na katerih podeljujejo večkratnim krvodajalcem priznanja. Na proslavi v Kočevju je nastopila tudi folklorna skupina osnovne šole pod vodstvom Cveta Križa, ki se je v kratkem času kar precej naučila. (Foto: Primc) nih norm, čeprav niso nikjer zapisane. Vsak občan naj s svojim vzgledom in prepričevanjem drugih vpliva, da bo vladal v družbi red. Šele če prepričevanje ne pomaga, naj bi izgrednika oziroma tistega, ki ne spoštuje predpisov ali norm, prijavili. Se pravi, da naj bi občani prispevali predvsem k preprečevanju kaznivih dejanj. - Občani imajo veliko pripomb tudi k delu inšpekcijskih služb, češ da so premalo učinkovite. - Inšpekcije delajo, kolikor pač zmorejo. Ta služba je težka, odgovorna in tudi nehvaležna. Vendar menim, da inšpekciji ni težko ugotoviti napake. Težje je napake preprečiti in ta, težja pot, je najbolj prava. Sicer pa tudi papirček na tleh, tleča žerjavica v gozdu, gnojnica v Rinži itd. ni le stvar inšpekcij, ampak vse družbe, se pravi, da je to del družbene samozaščita - Ker smo že pri gnojnici: pred kratkim so spet poginjale ribe v Rinži, čeprav je ZKGP že neštetokrat zagotovil, da s posestva na Mlaki in drugod ne bo več pritekala gnojnica. Kaj šele bo z Rinžo in Kočevjem, ko bodo združili vso živinorejo okoli Kočevja? Kako bomo rešili Rinžo in Kočevje? - To zadevo je treba vsestransko dobro proučiti, posebno še, ker je tu kras in manjka zdrave vode. Dobre čistilne naprave so sicer drage, a bi se že po nekaj letih gotovo izplačale, saj bo potem okolje bolj čisto in zdravo, tar bo vplivalo tudi na zdravje ljudi in živali, pa tudi na naše splošno počutje. - Kako zaposleni varujejo družbeno premoženje, se pravi premože- nje svoje delovne organizacije? — Ne' S# tlLi5 (1394) *★ 8. aprila 1976 Stran uredil: J02E PRIMC ELEKTRO: Marjan Kralj, Viktor Pešelj, Ivan Mlakar; MERC ~ tCATOR: Rudi Cmak; KOVINAR: Stanko Poje, Marjan Grabrijan in Ivanka Kverh; OSNOVNA ŠOLA: Olga Lenac, Ksenija Žagar in Marija Levstik; OBČINSKO SODIŠČE: Franc Kralj; MILICE: Slavko POSTAJA Mlakar * ZDRAVSTVENI DOM: Branka Štimec; PTT: Ivan Nimac; OSTALI in Rudniško Fani Kobola, Filip Poje in Alojzij Teka-vec. Znak za 10-krat darovano kri so prejeli: ITAS: Milivoj Marčeta, Marjan Tanko, Cveto Polajnar, Viktor Gričar, Andrej Zakrajšek, Velimir Grgurič, Albert Goljevšček, Ivica Varga, Jože Špehar, Anton Volf, Benjamin Bejtovič, Jože Kozole, Vojko Kuk in Josip Bončina; ZKGP: Ivan Mihelič, Mirko Nimac; TEKSTI LANA: Ljubo Lušin, Frančiška Kobal, Zdravko Kaligarič in Marčela Jenko; LIK: Jože Adamič; OPREMA: Izidor Goljevšček in Boško Kneževič; MELAMIN: Tanja Svetličič in Franc Šturm; TRIKON: Jože Mišmaš, Stanka Krizmanič, Dragica Legvart; ELEKTRO: Gabrijel Lautar, Ivan Jato vec, Jože Kokelj; OSNOVNA ŠOLA: Miha Majerle, Marija Andoljšek; PEKARNA: Štefan Andoljšek, Dušan Tošaj; OBČINSKA SKUPŠČINA: Matilda Osvald; SDK in Ljubljanska banka: Franc Mum in Ivana Mohar; GOSTINSTVO-PUGLED: Tinka Kverh in Milan Jarc; PTT: Slavko Brunec; OSTALI in obrtniki: Nežka Klepač in Pavel Antolin. Znake za 15-krat darovano kri so sjeli: prejeli ITAS: Marjan Zakrajšek, Bogo Bavčar, Stane Ahac, Jože Tomšič, Mihael Radosavljevič, Franc Vrhov-šek, Ignac Fraver inf rane Oberč; ZKGP: Rudolf Pavlin in Jože Perkič; ZIDAR: Franc Benkovič; TEKSTI LANA: Bojan Figar; OPREMA: Marjan Žnidaršič; MELAMIN: Stanko Petek; ELEKTRO: Drago Vidoni, Drago Mum; MERCATOR: Jadran Šobar; PEKARNA: Vojko Goljevšček; OBČINSKA SKUPŠČINA: Alojz Petek in Miha Nagu; MLEKARNA: Franc Hribar; OSTALI in obrtniki: Anica Romih in Mirjana Jančevski. Znake za 20-krat darovano kri so prejeli: ITAS: Željko Šafar, Tone Kovačič, Alojz Goljevšček, Stane Pogorelc, Marija Vidmar in Janez Pekolj; ZKGP: Jože Hajdinjak in Ivan Križ; TRIKON: Ivana Debeljak; TISKARNA: Josip Seuček; AVTO: Franc Škrabec; OSTALI: Adolf Rudolf. Plakete za 25-krat darovano kri so prejeli: ITAS: Marjan Štajdohar, Mirko Rušt; UK: Franc Kovač; INKOP: Mirko Kordiš; gospodinja: Marija Knavs UVOLD: Jože Grabrijan. Jekatere obravnave posameznih primerov so pokazale, da delavci zbirajo in odnašajo vse, od izvijača do 20-tonskega dvigala. Obnašajo se, kot da lahko s premoženjem svoje delovne organizacije počno, tar se jim zljubi, se pravi, da ga tudi odnašajo domov. - Koliko zadev ste obravnavali lani in katerih je bilo več oziroma manj kot leto prej? - V celoti smo lani vložili 364 kazenskih ovadb proti polnoletnim osebam ali tretjino več kot leto prej. Ovadb zoper življenje in telo je bilo 4-krat več, zoper družbeno premoženje pol manj, zoper zasebno pre- Jože Tratnik: „Če bi vsak občan delal po predpisih, bi največ napravil za družbeno samozaščito. “ (Foto: Primc) moženje pa enkrat več. Mladoletnikov smo obravnavali četrtino manj kot lani. - Pri svojem delu gotovo naletite še na razne druge zadeve, o kateri’ bi želeli obvestiti javnost? - Res nam je marsikdaj potrebna tudi pomoč družbe, ker samo tožilstvo ali sodišče nekaterih zadev sploh ne more zadovoljivo rešiti. Če na primer mož-alkoholik tepe in preganja družino, ga lahko obsodimo, vprašanje pa je, če bo položaj družine potem boljši, saj bo ostala brez hranitelja (če bo obsojen m zaporno kazen), razen tega pa se lahko po vrnitvi iz zapora maščuje nad družino. Tudi pri mladoletnikih smo včasih v dvomih, kako ukrepati, dl bi jih rešili, spravili na pravo pot. Napačen korak lahko otroka potisne še v globlji kriminal. Težava je tudi z zaposlitvijo obsojencev, ld so prestali kazen. Vsi se jih otepajo. Taki pa so običajno potrebni razen službe še stanovanja, vendar ga težko dobe celo tisti, niso nikoli prišli z zakonom :«»-vzkriž. To so zadeve, ki jih rešujemo v sodelovanju s sodiščem, socialne, službo, skupnostjo za zaposlovanj. in drugimi. Težko najdemo najboljšr rešitve. Pogosto so to težke odločit ve, saj se je treba včasih vprašati : odločiti na primer, ali naj priskrbimo delo in stanovanje odpuščene:, ; obsojencu ali vedno poštenem, občanu. Majhna napačna odločitev ima lahko hude posledica J. PRIMC DOLENJSKI LIST 17 VEČ POZORNOSTI IZOBRAŽEVANJU Občinska konferenca jj?® Metlika je na zadnji seji» da morajo vse osnovne o'g cije ZK pripraviti Petle*n‘Pv v gram pošiljanja^ svojih c občinsko politično 5olo, . vati pa jo bodo morah kidanj Zveze komunistov, ki so P4 manj kot pet let. FRANC ŠALI OBISKAL „BETI Minuli teden je ško „Beti“ član .IK P « tovariš Franc Šah. S pred ki samoupravnih 0 ^ j,- družbenopolitičnih orpfflM«) in predstavniki podjetja je govarjal o samoupravne. ^ benem načrtovanju. &hj J. ffle. nimalo predvsem, v kok ,jvali. ri so delavci neP°® KL-JJ na- na samoupravno ^b znjj. črto vanje mali je le-*0 . ^ hovjh želja, prizadevanj treh. Pred kratkim je Metlika dobila knjižnico in prvi bralci si že izposojajo njene knjige. Ljudsko knjižnico vodi Lea Grabrijan, medtem pa delavci črnomaljskega Begrada preurejajo nove knjižnične prostore v nekdanji Kometovi stavbi na Pungartu. Kot kaže, bodo dela končana v jeseni in vodstvo knjižnice se nadeja še več bralcev. Na sliki: eden izmed prvih obiskovalcev. (Foto: Lea Grabrijan) nOLEMJSB Ujl piše kratko, jasno, zanimiv Ob sprejemih misliti na dokumente organizacijah ZK 406 članov — V minulih dveh letih so 6 član° V metliških 24 osn. črtali, dva sta izstopila — Vso pozornost idejnopolitičnemu izobraževanju 30. marca je imela metliška občinska konferenca ZKS 10. sejo, na kateri sta bila razen gostov in članov konference tudi član CK ZKS Ludvik Golob in sekretar MS ZKS Alojz Šterk. sPomi prec fcara^ s. Wl 2 ler. Največ besed je bilo namenjenih oceni volilnih konferenc osnovnih organizacij. Ugotovili so, da so osnovne organizacije posvetile veliko pozornost kadrovski, idejni in organizacijski krepitvi Zveze komunistov, po VII. in X. kongresu pa so sprejeli kar 99 novih članov, kar znaša več kot 30 odstotkov novega članstva glede na stanje pred kon- PRODAJAJO DOVOLILNICE ZA RIBOLOV Dnevne dovolilnice za ribolov lahko ljubitelji ribištva kupijo v hotelu Bela krajina, v trgovini Novo-tehne, v gostišču Nike Badovinca, prodajajo jih tudi Jože Kremesec na CBE 90, Ciril Novak v Gradcu in gostilničar Anton Veselič v Podzemlju. Člani ribiške družine bodo morali odšteti za enodnevno ribarjenje 30 din, nečlani 50, tuji državljani 110, skupina tujcev, večja od pet ljudi, pa 90 dinarjev za vsakogar. gresoma. Ud novosprejetih članov je .75 mladih, 41 žensk, 46 neposrednih proizvajalcev in devet prosvetnih delavcev. Kljub temu uspehu pa komite ni najbolj zadovoljen, saj so sprejeli zelo malo komunistov iz krajevnih skupnosti Zavoljo tega je nekatere komuniste iz delovnih organizacij povezal s krajevnimi skupnostmi. Na konferenci so opozorili na kriterije za sprejem v ZK, ki so jasno opredeljeni v kongresnih dokumentih in jih morajo OO ZK dosledno upoštevati. Da v občini mislijo tudi na izobraževanje članstva, dokazujejo naslednji podatki: organizirali so 3 seminarje za novospreje-te člane, 75 slušateljev je uspešno končalo 50-urno občinsko politično šoto, pripravili so dva seminarja za sekretarje OO ZK, člane komiteja in predsednike komisij, v srednji politični šoli je svoje znanje do sedaj ^poglobilo 9 slušateljev, letos pa jo iz metliške občine Obiskujeta dva kandidata. OO ZK so sprejele letne programe idejnopolitičnega usposabljanja, ki so dokaj zahtevni Na konferenci so spr 8. jovanje kritizirali štipendiranje, ft&h klera, delavnosti članov po ^tt kjer živijo, govorili so 0 t ^eni sr čnem centralizmu, del^** v stemu, ki je odrekel P preobrff interesnih skupnostih’ unjsto',![! L' menjenosti nekaterih ko poUdanl) k^kaj nedelavnosti drugih pa so, da morajo komunisti o ^Jt, ti poulično natolceva J ’ (j v partijske zadeve morajo partijskih telesih. Mi 61 ^ » ' l^nsk P so s ("staviti krmiti ,^dove NOVI OSNOVNI ORGANIZACIJI Do 10. seje metliške o ^ w ske konference ZKS je vnjli v metliški občini 24 oflj* organizacij lali še dve namreč sklenili, aa ni munistom v Rosalnic^ ^ Radoviči, ki so si Jsv0jo Tl na bosta členili, da ugo J »Suhorski” uspeh - obveza Celodnevna šola žanje uspehe, zajema pa 7 odstotkov vseh šoloobveznih otrok — Cerkev ima močan vpliv Na 10. seji metli&e občinske konference ZKS so člani konference razpravljali tudi o uveljavljanju suhorske celodnevne šole. Akcijo za uvajanje nove oblike izobraževanja šoloobveznih otrok so začeli v 1974, v letošnjem letu pa se lahko pohvalijo z mnogimi uspehi. Predstavniki suhorske in vodstva metliške šole so povedali, da je večina staršev od vsega začetka podpirala uvedbo nove oblike šolanja, zlasti pa potem, ko so se prepričali o koristnosti take šole. Delavnost učencev je precej večja kot pred leti, odnosi med učitelji in učenci so boljši, tudi učni uspeh se je od prejšnjih let lepo zboljšal. Vči-teljice so povedale, da so najbolj vesele tega, ker so otroke v razmeroma kratkem času navadile, da zelo radi segajo po knjigah, saj so učenci v knjižnici kar štirikrat na teden. Suhorski uspeh predstavlja sedaj za vse dejavnike v občini obvezo, da podpirajo priprave za postopen prehod na celodnevno bivanje otrok v šoli tudi na osnovnih šolah v Podzemlju in Metliki, saj je sedaj ,,privilegiranih“ komajda sedem odstotkov vseh šoloobveznih otrok v metliški občini Člani komiteja so razpravljali tudi o delovanju klera; anonimna anketa, ki so jo naredili med osnovnošolci metliški pro- svetni delavci v minulem letu, je postregla z zaskrbljujočimi rezultati: od 631 učencev jih kar 421 obiskuje verouk, precej otrok pa je napisalo, da jih k verouku silijo starši. Udeleženci 10. seje so ugotovili, da so za visok odstotek otrok, ki obiskujejo verouk, bržkone krive tudi krajevne skupnosti, ker zanje, kot kaže, ta oblika delovanja cerkve ne predstavlja večjega problema prizadevali, da bi j^fe-osnovno organizacijo. ^ renca je komiteju naro mora v najkrajšem čas ZK iz tehskrajevnih sk ki so bili povezani drug) ’ ^ zati z novima organizaoj RAZDELJENA SREDSTVA ZA osT KULTURNO DEJAVN ^ Metliški kulturni so letos namenili 810-° ^ „kulturne“'dinarje Pa j -^nos1 lili: za muzejsko <* J stvo 500.000 din, za knjiži* 0 100.000, spomeniško bo dobilo 46.000 din, »riU g0- 35.000, ZKPO bo m°ra‘ spodariti s 15.000 ^'n’„ gled3' orkester s 45.000 din, liško dejavnost je 0 , wjne 15.000, za poslovanje Ku* skupnosti pa 54.844 din- Sprehod po Metliki V a' VSE POGOSTEJE SE DOGAJA, sa so najrazličnejši sestanki nesklepčni zaradi slabe udeležbe delegatov. Sklicatelji so primorani ponovno pošiljati vabila, redki udeleženci pa so slabe volje, ker zavoljo malomarnosti drugih po nepotrebnem zapravljajo čas. Delegate je seveda nemogoče prisiliti, da se udeležujejo sestankov, če sami ne čutijo dolžnosti in se ne zavedajo zaupane jim naloge in odgovornosti. MED DELAVCI V NAŠI občini je žalostno odjeknila vest o nesreči, ki je doletela zaposlene v rudniku riaveea Bremoga v Kanižarici pri Črnomlju. Delavci se zavedajo, daje sočustvovanje vse premalo, zato raz-mišjajo 6 tem, kako pomagati priza- Go^ detim in njih 10 vim vo se bo tudi tokrat izkaza ska solidarnost. , UREDNIŠKI ODBOR ^ glasila tovarne Beti, bo i • povabil v svojo delovno °r®(jnjlce'? vse glavne in odgovorne je ^ fr varniških glasil z Dolenjske^. Q,# govor o obveščanju v delo nizacijah. Tako se bodo Prvlis0v, 1 uredniki tovarniških časop ,. g t novi prostori 1 mesta, razen tega so precej večji in torej tudi primernejši. V zadnjem obdobju je izposoja sicer spet porastla, ker je knjižnica pred petimi leti uvedla namesto izposojevalnine na mladinskem oddelku članarino; leto kasneje pa je začela prido- k. ^tjtosti ob otvoritvi novih prostorov Ljudske knjižnice so ?>li predsednik TKS Miloš Humek, upravnica knjižnice "tnimbelj in predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Vstopil pa je še zborček Doremi in harmonikar. (Foto: - bs - Fara: dan tradicij NOB aprila je skozi Kolpsko ija« P°tovala ..Kurirčkova ,odzdravi tovarišu Titu it-"' To* Mastran-i. ..54, m je začela svojo pot :g°VOrilij! delovanj6 (rji a v f°dpreski. V petek g članOV ^ so jo učenci osnovne , k .^Fara sprejeli od osilni- rcsim l^ev. *n J‘° ob 10. uri tonikom padlim v Fari to,, predsedniku ZZB 3 sredinah k «a Alojzu Jurjeviču. jeinokr3 so ob tej priložnosti na- atsk®111 y Hisj ^Pun kulturnim sporedom, redvsein P°peljal nazaj v NOB in nas , Pie° ;n Fih, a slavnih dni naše aunistovtf i •obkKi- ni PreJ so učenci naše 0u Padlih in na grobovih obujal spomine na drugo svetovno vojno narodni heroj Jože Boldan-Silni. Iz teh izvajanj smo zvedeli marsikaj koristnega za organizacijo obrambe na šoli. V zadnjem delu tega dne smo namreč ustanovili ekipe, ki bodo v bodoče delovale na naši šoli. MARIJA VOLF bivati nove člane s pomočjo sindikalnih organizacij, in sicer tako, da so sindikati omogočili brezplačno branje svojim članom. Za tak način izposoje se je doslej odločilo 14 sindikalnih organizacij. Lani so prvič namesto izposojevalnine uvedli članarino tudi na oddelku za odrasle. Vsi ti ukrepi so imeli presenetljive uspehe, saj je leta 1971 izposoja narastla na 33.341 knjig, lani pa celo na 62.506 knjig, kar je rekord knjižnice. Tako je knjižnica, ki ima 20.819 knjig, celo nekoliko presegla normative UNESCA, ki zt^ša letno 3 izposojene knjige na prebivalca. Vendar stanje v knjižnici še vedno ni zadovoljivo, saj zaradi premalo denarja knjižnica ne dosega drugih normativov. Tako bi morala kupiti na leto 3.500 knjig (eno knjigo na 5 prebivalcev), kupi pa jih lahko le 1.500. Imeti bi morala na zalogi dve knjigi na prebivalca ali okoli. 34 do 35.000 knjig, ima pa jih le 20.819. Glede na število izposojenih knjig bi morali zaposliti še tri strokovne knjižničarske sodelavce. Zaradi preobremenjenosti knjižničnega osebja in premajhnega zanimanja občanov trpi tudi delo potujočih knjižnic v Osilnici, Fari, Travi in Podpreski. Občani zbirajo za obrat poudari!* "SP reševati NI |ZK e občil’’ deK asnovf jostad* irence )diJ.° k5 ih m ” iali ;li svoj0 Ko# ičila, ;u upra i0Stl je, P°' ve- osti iavn1 'M # ota# sjav#J ičarstvo vars# irhivsk° rp#f &Ž ;Ultu# 4 sveče. , la J’ Jeraji naše šole so čakali ^ so v spomeniku na Brigi. !% .avto in pošto prepeljali do ?' Pion’^ S0 1° izr°riiii tamkaj-. arčkr?6111' Vivak ijva torbica je srečno ZRVs ti šolarji in člani ZZB ?’ her Pa 80 0(tšli v dvorano v sm0 s sporedom nadalje- 'Nvartf,- s.° Pr°sili borce, naj jim j. J6J° o dogodkih iz NOB. V či - ji iavedeli marsikaj literarnega krožka so in bodo objavili v leto-:gj ?s’lu »Doma sem ob Kolpi“. tov,5?rovanja so se udeležili "•si jz Kočevja. Zelo lepo je S SMETMI? .^'krajevne skupnosti, ki ^tii»° Kočevju odpadke oziro- llJO tVirL» .i_ a.__ z.. k11 ob Pa^ke, stresajo potem te ^ nn.^sti na stadion, se pravi v % ( e8a vrtca in stadiona. Pre-'to -8a območja mesta menijo, wlin prav ‘n da naJ bi smeti mestnem smetišču. Akcijo za zbiranje denaija med občani, da bi z njim zgradili proizvodni obrat, so pokre-nili občani krajevne skupnosti Osilnica v sodelovanju s kočevsko podružnico Ljubljanske banke. Občani sklepajo posebne sporazume o vezavi denaija za dobo 5 let po 10-odstotni obrestni stopnji. Doslej je 14 varčevalcev tako vezalo skupaj 65.000 din. Denar lahko varčevalci vlože kot enkratni ali večkratni polog, lahko pa ga vlagajo tudi v rednih mesečnih obrokih. Najvišji in najnižji znesek pologa sicer ni določen, vendar naj bi načeloma ne bil manjši kot 100 din. Občani KS Osilnica so se odločili za tako zbiranje denarja zato, ker se zavedajo, da se podeželje prazni zaradi pomanjkanja delovnih mest. Podeželje bo ostalo naseljeno le, če se bodo imeli občani kje zaposliti. Pri kočevski podružnici Ljubljanske banke smo zvedeli še, da se za tako namensko vlaganje denaija zanimajo tudi zdomci iz območja Osilnice. Pri banki zato že pripravljajo poseben sporazum o vezavi deviz. Nekateri zdomci pa vprašujejo pri banki tudi, če lahko financirajo odprtje delovnega mesta zase, kar že izvajajo v nekaterih drugih republikah. Pri nas tako financiranje še ni sprejeto, vendar kaže, da bo tudi zanj potrebno izdelati merila, saj je vprašanj o tem vedno več. J. PRIMC Drobne iz Kočevja U LHI - Psi potepuhi in z 'i jn 6eni čuvaji, ki so v zimski l globokem snegu trgali srne [topili i St0Jne, se verjetno niso •t ne *°vcem. Gotovo se v bo-1' ned mirno razšli ob sreča-'iti. ovoljenem okolišu lovskega isov, * 0 ‘v> rJ, \/ (medved C/ 8 odgovarja je rampa pri smeti-v zaprta? CjJ* ne bi kdo izmed nepo-H#1 Pripeljal sem smeti, saj l^,'? lepše okrašena, če jih ^ uJejo po gozdovih in trav- KAM PO PODATKE? - ArhiV za kočevsko območje je na razpolago občanom in drugim, ki iščejo razne podatke v prostorih doma Jožeta Seška, v muzeju. Službo vodi Zgodovinski arhiv Ljubljana. Vse zaželene podatke lahko dobite vsako prvo sredo v mesecu od 9. do 13. ure. Pri iskanju podatkov vam bo pomagal arhivski strokovnjak. KJE JE CVICEK? - V Kočevju že več tednov ni cvička. Za „Tedcn dolenjskega cvička" je bila v hotelu Kandija v Novem mestu pokušnja. Tam je lahko vsak, kdor je hotel, „dal na zob“ enega ali pa več izmed 71 vzorcev. Pristnega cvička v Kočevju že tako bolj malo dajemo na zob. SELITVE - Uprava Delavske univerze se je preselila v dom telesne kulture, kjer je bila doslej knjižnica. Tudi temeljna izobraževalna skupnost se je preselila iz osnovne šole v dom telesne kulture. PREGOVOR - „Kar v marcu zeleni, se rado posuši," pravi stoletna pratika. No, letos v marcu ni dosti zelenelo. Kočevske novice Džip zdravstvu »Zadnji veliki sneg je pokazal, da bi zdravstveni dom Kočevje potreboval vsaj eno terensko vozilo," meni dr. Stanko Nikolič iz zdravstvene postaje Vas-Fara v kočevski občini. „V ponedeljek, 8. marca, sem se iz osilniške smeri prebijal proti Vasi-Fari. S snegom sem se boril od 18. ure do 22.30. Z lopato, ki sem si jo spotoma sposodil, sem se prebijal skozi zamete. Potem mi je postalo slabo, stroj avtomobila je odpovedal. Vse sem pustil tam na cesti, tudi torbo z zdravili, in šel peš skozi precej visok sneg do 4 km oddaljenega Kužlja, od koder sem poklical pomoč. Če bi imel džip, bi takrat verjetno ne ostal v snegu. Naslednji dan smo šli ob 10. uri s traktorjem ZKGP po moj avto. Ker nas dolgo ni bilo nazaj, je prišel za nami še en traktor. Tako smo komaj do 19.30 zvečer zvlekli avto do Vasi-Fare. V soboto, 14. marca, sem prebil kar 14 ur na buldožerju, ki je plužil cesto proti Čabru. Dobili smo obvestilo, da gre za zapletljaj pri porodu Nevenke Muhvič iz Podgriča. Naša sestra je prebila 29 ur pri njej. Veliko napora je bilo potrebnega, da smo jo prepeljali v ljubljansko porodnišnico, kjer je naslednjega dne na srečo rodila zdravega sina. Terensko delo v takih vremenskih razmerah pa tudi na zemljišču, kjer ni primernih cest oziroma poti, bi bilo zdravniku precej olajšano, če bi imel terensko vozilo. To pa pomeni, da bi bila tudi zdravstvena služba učinkovitejša." J. PRIMC Dr. Stanko Nikolič: „Pri reševanju mene in vozila iz snega ter pri opravljanju zdravniškega dela so mi pri zadnjem snegu razen ZKGP veliko potnagali vojna pošta, učitelj Boris Ožbolt in še nekateri občani. Vsem se lepo zahvaljujem." 38*» I Letošnja kurirčkova pošta je krenila na pot 29. marca z Gore nad Sodražico. Po večjih krajih ribniške občine je potovala do 2. aprila, ko so jo na Jasnici predali kočevskim pionirjem. Na fotografiji: prvi nosilci kurirčkove pošte, ki so odšli na pot na smučeh. (Foto: J. Primc) Spominsko obeležje prehodom Odkrili so ga pri Žlebiču za občinski praznik V sklopu proslav občinskega praznika Ribnice je bilo 27. marca odkrito pri Žlebiču spominsko obeležje partizanskim prehodom čez železniško progo. Partizanska vojska je uporabljala taktiko nenehnega gibanja, zato ji sovražnik ni mogel do živega. Med gibanjem so partizani •nemalokrat uporabljali tudi posebne prehode prek železniških prog, cest in rek. Razgibanost terena okoli Žlebiča jim je dajala sijajne možnosti za hitre in neopazne prehode, saj se gozd na obeh krajih proge večkrat skoraj spaja. Tu so prehajale enote iz Bele in Suhe krajine na Notranjsko in Primorsko ter obratno. Zato je sovražnik ukrenil vse, da bi to preprečil. Na proslavi na železniškem Vse uspešneje Lanskih načrtov prodaje pri BPT Tržič niso dosegli, zato niso mogli uresničiti vseh načrtov investicij. Zato tudi obrat BPT v Loškem potoku v ribniški občini ni dokončal vseh načrtovanih investicij, posledica tega pa je bila tudi, da niso na novo zaposlili predvidenih 20 ljudi, ampak le 11. Letošnje prvo trimesečje pa kaže, da bo poslovanje uspešno in da bodo lani zamujeno nadoknadili Tako so že sklenili toliko pogodb za izvoz do polletja, kot so lani izvozili v vsem letu. Tudi stabilizacijski program kar uspešno uresničujejo. Predvsem jim je uspelo zmanjšati porabo pomožnega materiala, zvečati produktivnost, zmanjšati število bolezenskih izostankov, zaostrili pa so tudi disciplino. Število zaposlenih so nekoliko zmanjšali, proizvodnega načrta pa ne. Obrat na Goro Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so delegati odločno podprli predlog, naj dobi Gora nad Sodražico proizvodni obrat. To bo predvidoma knjigoveznica »Partizanske knjige Ljubljana", ki bo zaposlovala v začetku okoli 15 ljudi. Za ureditev obrata sta zadolžena Stangrad Ribnica in ribniška občinska skupščina. Obrat naj bi bil v stari šoli na Gori, la bi jo bilo treba preurediti. Po nekaterih izračunih bi ureditev obrata veljala okoli 800 do milijon dinarjev. Polovico denarja bo priskrbel Stangrad, polovico pa občinska skupščina. f Na zadnji občinski seji je bilo povedano tudi, da žele nekateri ta obrat v Ribnici. Uredili bi ga lahko v starem domu JLA. Vendar so dele-gatje predlog odločno zavrnili. Opozorili so, da se podeželje prazni, ker odhajajo ljudje za kruhom v večja naselja. Prav pa je, da ostane podeželje naseljeno, k temu bo pripomoglo le odpiranje obratov po vaseh. Z Gore se zdaj vsak dan vozi na delo v druge kraje nad 40 ljudi, razen tega jih je še precej doma, ki bi se radi zaposlili, pa za to nimajo priložnosti. Prav med slednjimi bodo nabrali tudi delavce za novi obrat. J. P. prehodu v Žlebiču, pri Tenteri, se je zbrala velika množica nekdanjih borcev — železničarjev in drugih partizanov. Pri odkrivanju spominskega obeležja je sodelovala kočevska delavska godba na pihala, zapel je nonet osnovne šole Ribnica, zaigral harmonikarski zbor glasbene šole, sodelovali pa so tudi recitatorji. Govoril je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Nosan, predstavnik ŽTP Ljubljana-sekcija Novo mesto pa je nato odkril spominsko obeležje in ga predal v varstvo borcem Ribniške doline. Pri svečanosti so bili navzoči zastopniki vseh množičnih organizacij, tako gasilcev s 4 prapori, ZZB NOV s 3 prapori in mladinska četa SLO, ld je uprizorila napad na progo. Na svečanost so prišli progovni delavci in železničarji od Rakovnika do Kočevja. FRANC LEVSTEK Naši delovni upokojenci Ribniški upokojenci imamo svoje prostore, kjer se lahko zbiramo, se pogovarjamo in razpravljamo o vsem, kar nas stare in starejše tare in zanima. Tako se pogovorimo o stanovanjskih vprašanjih, o naši življenjski ravni in še o marsičem, kar smo sedaj pogrešali. Vodstvo našega društva upokojencev razmišlja, kako bi pritegnilo čimveč članov k sodelovanju v kulturne, prosvetne in športne dejavnosti. V načrtu imamo ustanovitev pevskega zbora, folklorne skupine, organizacijo vseh, la se za svojo zabavo in za postranski zaslužek ukvarjajo z ženskimi ročnimi deli itd. Letos, ob 25-letniciobstoja društva, pripravljamo zanimive izlete po naši lepi domovini in v zamejstvo. Med drugim bomo organizirali tradi- cionalni obisk Slovencev v Dolini pri Trstu, kjer nas vsako leto res to var F ško sprejmejo in kjer prijetno preživimo v družbi zamejskih Slovencev sobotni popoldan. Vse upokojence naše občine, tudi tiste iz Sodražice in Loškega potoka, vabimo, naj redno berejo Dolenjski list in naš strokovni list Vzajemnost, la izhaja enkrat na mesec v Delavski enotnosti. Tako bodo izvedeli, kaj je novega pri upokojencih v Ribnici. Morda še ne veste, da imamo za vsa tri upokojenska društva v občini skupni odbor. V njem so predstavniki vseh treh društev, ki skrbijo za enoten nastop in skupno delo v korist vseh upokojencev naše občine. Cim več nas bo, tem močnejši bomo. Zato vabimo vse upokojence, starostne, _ invalidske, družinske in tudi kmečke, i»j vstopajo v naša društva, ki se borijo za blagor vseh upokojencev. V. PREZELJ V Prigorici pri Dolenji vasi oziroma Ribnici so na kupu kar štiri gostišča, zato je konkurenca in borba za goste huda, kar pove tudi ta reklama ob cesti. (Foto: J. Primc) Ribniški zobotrebci ZBIRAJO PAPIR - Te dni poteka v občini akcija zbiranja starega papirja v človekoljubne namene. Take akcije potekajo dvakrat na leto. Že zdaj zbirajte spet papir za naslednjo akcijo. DRUGA RAZSTAVA - V Petkovi galeriji je bila do 31. marca odprta razstava otroških risb pod naslovom »Svet, v katerem živimo". Obiskalo jo je precej občanov, največ pa šolarjev. To je druga letošnja razstava v tej galeriji. Prvo so odprli za dan žena. DEVETKA V RIBNICI - V štirinajstem kolu športne stave se je sreča le nasmehnila nekemu Ribničanu, ki je zadel 1.150 din. Imel je 9 točk napovedi. To je po dolgem času končno spet dobitek. PREDAVANJE - V domu JLA je bilo predavanje »Sovražna propaganda kot najbolj aktualna oblika posebnega vojskovanja in njeno preprečevanje". Organiziral ga je odsek za narodno obrambo, vodili pa so ga člani komisije za narodno obrambo in civilno zaščito. SPET PRELOM — Ponovno smo v domu JLA v Ribnici pozdravili ljubljansko skupino »Prelom", pevca Marjano Deržaj in Brača Korena ter ansambel »Modri val". KONČNO LUC — Z osvetlitvijo Ribnice ne moremo biti popolnoma zadovoljni Pogosto se dogaja, da več luči na glavni ulici ne goiš, da > stranskih niti ne govorimo. Tudi glavne stavbe niso vedno dobro osvetljene. Tako stara občina ob Gorenjski cesti dolgo ni bila osvetljena, kar so izkoriščali tatovi in vlamljali v tam parkirane avtomobile. Pred kratkim pa so le postavili veliko luči in zdaj tudi vlomov v avtomobile ni več. M. G. REŠET® mmm IEDENSKI KOLEDAR (15) ietrtek, 8. aprila - Albert i'stek, 9. aprila - Demeter Sobota, 10. aprila - Mehtilda Nedelja, 11. aprila - Stanislav Ponedeljek, 12. aprila - Lazar Torek, 13. aprila - Ida Sreda, 14. aprila - Valerij ' etrtek, 15. aprila - Helena . UNINE MENE >4. aprila ob 12.49 uri - ščip 37 BREŽICE: 9. in 10. 4. ugoslovanski barvni film Čudoviti jfah. 11. in 12. 4. ameriški barvni ilm Robinzon Crusoe. 13. in 14. 4. ,‘ngleški barvni film Modri angeli. \KOJ ZAPOSLIM pomočnika in delavca v tolarski stroki Janez Medic, Drska 48, Novo mesto. SVREJMEM dekle za vsa dela v gostilni. Gostilna Vrbinc, Peruzzijeva 105, Ljubljana. 1STILNA CVELBAR, Šentjernej, zaposli kuharico, lahko tudi starejšo. 'OKOJENKO sprejmeva za varstvo 2-letne punčke in pomoč v gospodinjstvu. Nudiva hrano, sobo in plačilo 1.800,00 din. Stane Rovtar, Medno 46, 61210 Ljubljana Šentvid. • TALNO ZAPOSUTEV dobita pleskar in mlajši moški, ki ima veselje za priučitev v pleskarski stroki Samsko stanovanje zagotovljeno. Pleskarst o Martin Cvelbar, Cesta herojev 19, Novo mesto. ’ )TREBUJEM pomoč pri pospravljanju. Zaželena je žena v pokoju. Pavlič, Partizanska 3, Novo mesto. SCEMO dekle ali mlajšo upokojenko za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času (štiri in šest let). Za stanovanje je preskrbljeno, ostalo po dogovora Daija Hrovatin, Jarnikova 6, Ljubljana-Bežigrad. 3STISCE NA VERJU 9, Medvode, išče KV kuharico ter pridno in pošteno dekle, ki ima veselje za strežbo. Hrana in stanovanje v hiši, delovni čas 7 ur, OD 3.500,00 din in 2.500,00 dia STANOVANJA 4LADA DRUŽINA išče samo do jeseni eno ali večsobno stanovanje v Novem mestu, Otočcu ali Dol Toplicah. Naslov v upravi lista. : ČEM večjo neopremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom, v Krškem, Vidmu ali Brestanici Naslov v upravi lista (1052/76). DOR MI PRESKRBI enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici dobi 4.000,00 din nagrade. Naslov v upravi lista (1057/76). LAD ZAKONSKI par brez otrok išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe po „BOLNICA“. ANT IN DEKLE iščeta v Krškem sobo z možnostjo kuhanja in souporabo kopalnice. V poštev pride tudi manjše stanovanje. Stojan Petrovič, Iskra, Bršlin 63, Novo mesto. KODAM ali zamenjam stanovanje v Ljubljani v velikosti enosobnega stanovanja za stanovanje v Novem mestu ali do Metlike. Interesenti naj se zglase pri Jandriču, Zagreb-' ika 8, Novo mesto. 'ODAM opremljeno sobo fantu. Naslov v upravi lista (1076/76). * ;_ADA ZAKONCA iščeta enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. Naslov v upravi tista (1122/76). Motorna vozila HAKTOR ZETOR 42 KM s kabino (skoraj nov) in dvobrazdni plug ugodno prodam. Krnc, Žabja vas 6, Novo mesto. KODAM avto Zastava 750, izredno dobro ohranjen, varilni agregat 380 V in večje število zidne opeke monta 25 x 25 cm, vse po ugodni ceni. Jože Cvelbar, Šentjernej 26, telefon 85-314. KODAM avto Zaporožec, letnik 1973. Janez Hočevar, Krka 2, Novo mesto. ČRNOMELJ: 9. 4. nemški barvni film Navalite podleži. 11. 4. ameriški barvni film Past za inšpektorja Kalahana. 14. 4. Jugoslovanski film Dolina miru. KOSTANJEVICA: 11. 4. ameriški barvni film Ivanhoe. KRŠKO: 10. in 11. 4. ameriški film Kraljičina ogrlica. 14. 4. angleški film Škandali neke lady. METLIKA: Od 8. do 11. 4. ital.-ruski barvni film Nora tekma za zakladi. Od 9. do 11. 4. francoski barvni film Varuj se prijateljev. Od 14. do 18. 4. angleški barvni film Rdeči baron. MIRNA: 10. in 11. 4. italijanski film Zakonska nezvestoba. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 9. do 12. 4. ameriški barvni film Spopad v jetnišnici. Od 13. do 15. 4. italijanski barvni film Smrt v Rimu. RIBNICA: 10. in 11. 4. ameriški barvni film Lov za 100.000 dolarjev. SEVNICA: 10. in 11. 4.ameriški film Serif iz Klana. 14. 4. jugoslovanski film Matejev pasijon. TREBNJE: 10. in 11. 4. barvni ljubezenski svetovni film Veliki Getsbi. Og UGODNO prodam zastavo 750. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan, VW 1300, letnik 1967, tehnično in prometno urejen do konca leta, prodam. Cena 26.000. Anton Simončič, Sela 2, Šentjernej. POCENI prodam rabljene dele za NSU 1200 C Peter Langer, Krško, 4. julija 52, telefon (068) 71-503. PRODAM osebni avto VW 1200, letnik 1969, in moped Tomos 49 ccm. Jože Bojane, Mala Cikava 2, Novo mesto. UGODNO PRODAM zastavo 750, letnik 1969, dobro ohranjeno. Ogled od 15. do 16. ure in v soboto dopoldne. Silvo Tasič, V Brezov log 4, Novo mesto. ŠKODO 1000 MB z novim motorjem, prevoženih 25.000 km, prodam. Ivan Smrekar, Velika Dolina 5, Jesenice na Dolenjskem. PRODAM ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1977. Oglasite se dopoldan na telefon 22-011. PRODAM avto Lada, letnik 1973. Novak, Petrol-Ločna, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1964, registrirano do marca 1977. leta, dobro ohranjeno, po generalnem popravilu 800 km, prodam. Marjana Pavlič, Partizanska 3, Novo mesto, telefon 21-282. AVTO NSU 1200, potreben popravila, poceni prodam. Ogled vsak popoldan. Jože Katič, Lapajnetova 6, Krško. PRODAM avto Škoda 1000 MB, letnik 1968. Boris Stopar, Gotna vas 12, Novo mesto, telefon 21-939. PRODAM nov avto 126 P. Naslov v upravi lista (1121/76). PRODAM PRODAM novo prikolico za osebni avto nosilnosti 600 kg. Cena 3.500,00 din. Naslov v upravi lista (1098/76). KAVC, ki se raztegne v zakonsko posteljo, dva fotelja in mizico, prodam. Škedelj, Kristanova 30, telefon 22-204. PRODAM puhalnik Edo z osmimi noži. Kramar, Gor. Kamenje 3, Novo mesto. PRODAM 200-litrski hidrofor z motorjem in črpalko, rabljen 1 leto. Martin Požun, Podvrh 21, 68290 Sevnica. GOSTINCI, POZOR! Dva glipera (marjance), juke box Seburg in aparat za kavo ugodno prodam. Informacije vsak dan na telefon (068) 74-392. PRODAM drobni krompir Draga za seme. Mežan, Kamni potok 2, Trebnje. PRODAM nov 15-colski gumi voz in zavorne bobne. Zabtar, Šentjernej 117. PRODAM skoraj novo navadno harmoniko C F B s kovčkoin. Dragan, Golobinjek 26, Mirna peč. PRODAM garažo na Mestnih njivah. Bartolj, Majde Sile 2. VINOGRADNIKI! Prodam frezo Agri ja 14 KM v odličnem stanju s prikolico in plugom. Martin Cvelbar, Cesta herojev 19, Novo mesto. UGODNO prodam dobro ohranjeno kosilnico BCS s sedežem in brusom in traktor Faher 22 KM, dobro ohranjen. Golc, Višelnica 15 nad Zgornjimi Gorjami pri Bledu. UGODNO PRODAM orgle Tiger 61 R z ritmom, ojačevalec Montarbo 120 W, AEG 50 W z zvočnima stebroma ter stojalo z mikrofonom. Janko Petrovič, G. Pijavško 6, Krško. UGODNO prodam novo tovorno prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (1105/76). PRODAM 45 m podzemnega kabla AL 4x6 mm2, primernega za napeljavo od števca do gospodarskega poslopja. Naslov v upravi lista. PRODAM čistokrvne nemške ovčarje (2 meseca). Alojz Sladič, Tesarska 2, Kočevje, telefon 86-669. PO DOGOVORU prodam nova vezana okna iz macesna, temne barve, velikosti 170x 165 +60 (dva kosa) in 1 kos 170 x 135 + 30. Crtalič, Dobrava 1, Kostanjevica na Krki. PRODAM lepe rdeče magnolije in živo mejo liguster. Vprašajte po telefonu 23-172. PRODAM malo rabljen kombiniran štedilnik iz nerjaveče kovine (3 plin, 2 elektrika). Informacije od 15. ure dalje. Pandža, Trebnje, Simončičeva 11, telefon 83-316. KUPIM ŠKODO ALI ZASTAVO 750 (od letnika 1972 naprej) v dobrem stanju, z urejeno dokumentacijo, kupim. Bojan Jazbinšek, 68292 Zabukovje. KUPIM otroško kolo za 6 let starega otroka. Naslov v upravi lista (1101/76). KUPIM rabljeno frezo do 10. KM Naslov v upravi lista, rabljeno frezo do 10 KM. Naslov v upravi lista. POSEST PRODAM 6 km od Črnomlja v Ručetni vasi hišo z nekaj vrta in hlevom. V hiši je elektrika in voda. Ponudbe pod šifro „TOPEL DOM** LESENO STANOVANJSKO hišo z zazidalnim zemljiščem, takoj vseljivo, prodam po ugodni ceni v Vinji vasi pri Podgradu ob asfaltni cesti Novo mesto-Metlika. Ponudbe pod „zelo Lepa LEGA“. PRODAM vinograd v Borštu pri Ajdovcu. Janez Kužnik, Mali Lipovec 8, Dvor pri Žbk. POCENI PRODAM novo hišo v Trebnjem. Gradnja v 4. fazi. Henigman, Dol. Toplice 66. PRODAM parcelo, primerno za vinograd in vikend, ob cesti Ivan Zupančič, Drenovec 8, Leskovec pri Krškem. PRODAM starino z nekaj vinograda na lepi sončni legi (Gradišče pri Trebnjem). Elektrika poleg, dostop z vsemi vozili. Naslov v upravi lista (1066/76). PRODAM hišo z vrtom, takoj vseljivo, blizu glavne ceste Novo mesto-Sentjernej. Dol Mokro polje 5 a, Šentjernej. Ogled od četrtka do sobote v-popoldanskem času. V SREDIŠČU NOVEGA MESTA prodam hišo, primerno za gostilno ali drugo obrt Ponudbe pod Greti Vrhovnik, Novo mesto, Dilančeva 7. OBNOVLJEN VINOGRAD na žici in v polni rodnosti, sadni vrt in del gozda ob asfaltni cesti 4 km od Krškega (trifazni tok na parceli, vodovod v bližini in gradbena baraka), primerno za vikend, prodam skupaj ali posamezno. Cena ugodna. Anton Baškovec, 68270 Krško, CKŽ 87, telefon (068) 71-252. PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom v Novem mestu. Ponudbe pod „VSELJIVA". PRODAM enodružinsko hišo v sedišču Krškega. Vprašajte na naslov: Pečnik, Hočevarjev trg 9. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta! 40-LETNIK želim spoznati dekle, vdovo ali ločenko, staro do 35 let, ki želi iti z mano na morje za 10 dni julija letos. Resne ponudbe s sliko in naslovom pošljite pod šifro „TOPLO MORJE". mmmm DRAGEMU očetu in možu JOŽETU BLAŽIČU za 70-lctnico žel|jo še veliko zdravih let žena in otroci Viktor, Joži in Janez z družinami. DRAGI in dobri sestri, teti in botri FRANCKI BOVHANOVI iz Gabcrnika pri Škocjanu iskreno čestitajo za njen življenjski praznik vsi, ki jo imajo radi. Sestra Mici z družino, nečakinje Mici in Lojzka z družinama iz Kranja. Čestitka velja tudi Simonci Pungerčar za njen drugi rojstni daa IVAN MEŽNARŠIČ iz Šalke vasi pri Kočevju preklicujem besede, ki sem jih pred kratkim govoril v gostilni „Pri Štimcu" v Kočevju o tov. Mariji Volf iz Šalke vasi pri Kočevju, ker so neresnične. Zahvaljujem se ji, ker je odstopila od tožbe. ZA IZDELAVO vseh vrst rolet in žaluzij se priporoča roletarstvo Medle, Žabja vas 47 (pri transformatorju), Novo mesto. IZDELUJEM KOTLE za centralno kurjavo, bojlerje raznih velikosti v pocinkani izvedbi, hidrofore in drugo opremo. Prevzemam razna strojnoključavničarska dela in montažo toplovodnih naprav. Priporočam se za cenjena naročila. Anton Planinšek, Celje, Mariborska 81. OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da sem 5. aprila 1976 odprla brivsko-frizerski salon na Malem Slatniku v novi hiS nasproti gostilne Lazar. Cenjenim strankam se priporoča Francka Lukšič OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, DA SEM s 1. aprilom odprl čevljarsko delavnico v Dolnji Straži. Opravljam vsa dela, ki spadajo v čevljarsko stroko, nudim pomoč strankam, ki imajo težave s hojo zaradi krajše noge, otiskov na podplatih itd. Lahko vam tudi pomagam, če kupujete nove čevlje, pa so vam pretesni, če imate kurja očesa. Za ploske noge naredim vložke. Oddaljenim strankam bom manjša popravila opravil ekspresno. Priporoča se Janez Jerič, Dol. Straža 94. DOLENJSKI UST tribuna bralcev & PEPCA POGLAVC, DoL Straža 30, prepovedujem pašo kokoši po mojem travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Ob prebridki in tragični izgubi sina in brata VINKA BANICA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter pokojnika pospremili na zadnji poti Zahvaljujemo se sosedom, ki so nam ob njegovi smrti pomagali, kaplanu za opravljeni cerkveni obred, vsem prijateljem in znancem za podarjene številne vence in sploh vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in nam pomagali. Žalujoči: mama Marija, brat Franci, sestra Albina Pauli č z možem Jožetom in otroka Daniel in Udija ter drugo sorodstvo Pristava, Podbočje, 30. marca 1976 Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA KUSA s Pristave ob Krki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred, podjetju Kovinarska, SOP iz Krškega ter Javnim skladiščem in Metalki iz Ljubljane za podarjene vence. Žalujoči: žena Fani, sinovi Jože, Miha, Franci, Stanko, hčerke Julija, Minka in Anica z družinami Pristava ob Krki, Krško, Kostanjevica na Krki, Hrastje pri Cerkljah, Staefa, Ljubljana Ob boleči, nenadni izgubi naše drage sestre in tete KRISTINE MEDVED iz Rumanje vasi 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter sosedom za nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo Berkopčevim, Zupančičevim, Nosetovim in Grilovim, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in podarili cvetje. Lepa hvala tudi tov. Kulovčevi za ganljivi govor in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: brat Lojze z ženo, brat Gustelj z ženo, sestri Polda in Tončka z družinama ter drugo sorodstvo V SPOMIN 7. aprila je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama JOŽEFA MIKLIČ iz Kamne gore pri Trebnjem Čas beži, bolečina v naših srcih pa še vedno ostaja. Vsem, ki se je spominjate, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVA LA Umrla je naša draga hčerka, žena, mamica HELENA SKOL roj. Lindič predmetna učiteljica v Šentrupertu Pokopali smo jo 3. aprila v Trebnjem. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje in jo v tako yelikem številu pospremili do zadnjega doma. Posebno zahvalo smo dolžni učencem osnovne šole Šentrupert, ravnatelju Brezovarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, profesorju Zupanu, dr.. Jakliču ter dekanu za opravljeni obred. Hvala tudi sosedom, znancem, sorodnikom, kolektivu Mercator Standard Novo mesto, KZ Trebnje, Tregrad Trebije in Kliničnemu centru v Ljubljani Z globoko žalostjo v srcih smo ostali: sinko Boris, mož Lojze, ati, mami, stara mama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega brata, strica in svaka STANETA NOSETA se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste ga imeli radi, mu poklonili toliko lepega cvetja in vencev in nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili do njegovega preranega groba ali mu v življenju karkoli dobrega storili. Žalujoči: sestre Pepca, Milka, Micka, Veronika, Rozi z družinami in Ivanka z možem ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega očija, sina in brata JOŽETA BENKOVIČA iz Rumanje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom Rumanje vasi, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, in za poslovilni govor. Vsem velika hvala za podarjene vence in cvetje. Lepa hvala godbi podjetja Novoles-Straža in za poslovilne besede, pevskemu zboru Gorjanci ter duhovščini za opravljeni obred. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom kirurškega oddelka za skrbno zdravstveno pomoč in nego. Sc enkrat vsem prav vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerkica Jožica, mama, sestre ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Mibn Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec ftiloge Peter Simič. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. Jstrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana. 0 DOLENJSKI LIST St. 15 (1394) - 8. aprila 1976 TELEVIZIJSKI SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, Četrtek, 8. aprila: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Predstavljamo vam... 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Mihaela Černe: Pridelovanje zelja. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Kaj radi poslušajo. 14.40 k'^hurčki. 15.45 „ Vrtiljak". 16.4, Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Naš gost. 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.0G Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska solistična instrumentalna glasba. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. PETEK, 9. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.05 Po poteh odločanja. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? fl5.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Velej: Dual — nov herbicid za zatiranje trav v okopavinah in vrtninah. 12.40 Šopek novih domačih melodij. 13.30 Priporočajo vaam ... 14.10 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 16.50 Človek in zdravje. 17.20 Iz koncertov in simfonij. 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Borisa Franka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 10. APRILA: Od-0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Glasbena pravljica. 9.45 Naši umetniki mladim poslušalcem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Boris Praprotnik: Nasveti za začetek paše govedi. 12.40 Ob bistrem potoku. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Pogovor s poslušalci. 19.40 Minute z ansamblom Latinos. 19.50 Lahko noč, otroci! 2U.O0 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 11. APRILA: Od 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.07 Radijska igra za otroke: Tramvaj pravljica. 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši . . . 10.05 Prvi aplavz. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra: Sreča je zmeraj ženska. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT -studio Sarajevo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforiev. PONEDELJEK, 12. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Slovenske ljudske pesmi v priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vasakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Spanring: Sodelujmo pri mednarodni raziskavi o oddaljenih vaseh. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 ,,Vrtiljak". 16.45 Interna 469. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Kulturna kronika. 18.20 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 13. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Popevke brez besed. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Nestor Klemenc: Kako preprečiti prebavne motnje pri kravah v spomladanskem času. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Narava in človek. 17.20 Obiski naših solistov. 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra: Na verne duše. 21.05 Zvočne kaskade. 22.20 Tri tonske pesnitve. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 14. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12T0 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Verbič: Priprava in nasveti za siliranje trave. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Loto vrtiljak. 16.45 Naš podlistek. 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.05 Po poteh odločanja. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. RADIO SEVNICA NEDELJA, 11. APRILA: 10.30 Napoved in EPP I. del - 10.45 Otroška plahost ne mine sama od sebe - 10.55 Po domače - 11.05 Pravljica za najmlajše - 11.10 Kmetijski nasveti - 11.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike - 11.30 Ekonomsko propagandni program II. del - 11.40 Naš razgovor - 12.05 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila -12.50 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa SREDA, 14. APRILA: 16.00 Napoved in EPP - 16.20 Tisoč in en nasvet - 16.30 Poročila - 16.40 Po domače — 16.50 Kam potem? (izbira poklicev) - 17.10 Poje Renata Tebaldi - 17.20 Iz literarne zakladnico (S. Gregorčič) - 17.35 Disko klub brez imena - 18.00 Zaključek programa SOBOTA, 17. APRILA: 16.00 Napoved in pop glasba - 16.15 Aforizmi H. Musca - 16.20 EPP - 16.30 Poročila - 16.35 Svetujemo vam - 16.40 Smejmo se...— 16.45 Narodno zabavna glasba -16.57 Melodija za slovo RADIO BREŽICE Četrtek, 8. april: 16.00 - 16.35 - Napoved programa, Poročila - Nove plošče RTV Beograd - 16.35 - 16.45 - AKTUALNOST TEDNA - 16.45 - 17.00 - Obvestila in reklame — 17.00 - 18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA, 10. APRIL: 16.00 - 16.30 — Napoved programa — Sobotno kramljanje - Jugoton vam predstavlja - 16.30 - 17.00 - Iz naše polpretekle zgodovine -KRONIKA - Obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 - Med mladimi ustvarjalci - Posnetek iz naše glasbene šole - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA, 11. APRIL: 10.30 - 12.00 - Napoved programa -Uvodnika radia Brežice - DOMAČE ZANIMIVOSTI - Naš komentar -Nedeljski magnetofonski zapis - Za naše kmetovalce — Obvestila in reklame - Preglejmo še spored naših kinematografov - 12.00 - 15.00 -OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO TOREK, 13. APRIL: 16.00 - 16.30 - Napoved programa - Poročila - Iz produkcije RTV Ljubljana - 16.30 - 17.00 - Novosti naše matične knjižnice -Športni pregled - Obvestila in reklame - Ta teden v kinu Brežice - 17.00 - 18.00 - MLADI ZA MLADE ČETRTEK, 8. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.20 Cvetlične pravljice - barvna oddaja (Lj) - 17.35 Neven, barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Gospodarji morja — poljudnoznanstveni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Mladi Garibaldi, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.05 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 F. Lampe: Piram in Tizba, barvna opera (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) PETEK, 9. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.30) (Zg) - 17.15 Križem kražem (Lj) - 17.25 Morda vas zanima: Slavko Tihec (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Ansambel Mihe Dovžana, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Ali je uho tudi radar, barvna oddaja iz serije Čutila (Lj) - 19.05 Kako uporabljamo slovar; slovenskega jezika (Lj) ) 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 A. Marodič: Knjigovodja, oddaja iz cikla Mali oglasi (Lj) - 20.50 Vzpon na Makalu - III. del barvne oddaje (Lj) - 21.25 TV dnevnik (Lj) - 21.45 Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj) SOBOTA, 10. APRILA: 9.30 TV v šoli (Bgd) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.10 TV v šoli (do 12.40) (Sa) - 15.10 Nogomet Sarajevo : Dinamo (do 17.00) (Sa/Lj), v odmoru Rezerviran čas (Lj) - 17.35 Študij na univerzi: Pravo (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Mozaik (Lj) - 18.15 B. Brecht: Izjema in pravilo - mladinska jgra (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Čikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Ljubezen med ruševinami - barvni film (Lj) - 21.40 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.10 625 (Lj) - 22.50 Jazz na ekranu (Lj) NEDELJA, 11. APRILA: 8.40 Poročila (Lj) - 8.45 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju, barvna oddaja (Lj) - 9.15 625 (Lj) - 9.55 Vzpon človeka, barvna serija (Lj) - 10.45 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, Zgodbe o Poluhcu (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Lj) - 12.15 Poročila (do 12.20) - Nedeljsko popoldne: Veseli tobogan: Gorišnica pri Ptuju -Morda vas zanima: Lutke in mi — Hvala za vašo kri, ki reiuie življenja! P • V torek, 30. marca so darovali kri na novomeškem transfuzijskem J oddelku: Ivan Kokalj in Andrej Senica, člana Javnih skladišč Novo mesto; Ivan Petan, Jože Hrovat, Sil"a Kavšček, Slavka Vidmar, Martin Sepaher, Anton Fabjančič, Jože Pahole, Jelka Markovič, Zofka Legan, Ivan Šercelj, Stanislav Kocmut, Stane Trlep in Darko Trlep, člani Novolesa Straža; Martin Može, Cveta Golob, Jože Šulc, Jože Adlešič, Bogdan Mah, Jože Kavšček, Alojz Turk, Ivan Dragan, Jožefa Kolenc, Jože Kavšček, Franc Franko, Anton Muhič, Emil Parkelj, Tine Filip in Jože Kos, člani Novoteksa Novo mesto; Fani Turk, Eli Vovko, Marija Fink in Sonja Penca, članice Laboda Novo mesto; Alojz Novak član Osnovne šole Grm; Anton Sajevic, Martin Lenart, Franc Novak, Jože Mežnar, Branko Fink, Martin Černe, Marija Šobar, Angela Gok>bt Milena Novina, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Viktor Šenica, Jože Avguštin in Avgust Bradač, člani Gorjancev Straža; Milan Novak in Rudi Bevc, člana Iskre Novo mesto; Franc Volf, radiomehanik iz Črnomlja; Anica Pezdirc, članica Bora Dolenjske Toplice; Jože Brulc, Jože Fink, Štefan Avsec, Alojzija Žabkar, Ivan Debevc, Janez Jerman in Bogomir Sivec, člani IMV Novo mesto; Alojz Plantan, član Novomontaže Novo mesto; Franc Pezdirc, kmet iz Hrušice; Jože Žagar, delavec iz Broda; Anton Pečaver, delavec iz Novega mesta; Ivan Mirtič, član Gorjancev Straža; Marija Slak, gospodinja iz Prečne; Anton Medle, delavec iz Brusnic; Marica Drab in Miran Jenko, člana Ljubljanske banke Novo mesto; Nada Colarič, članica DBH Novo mesto; Jože Malnar, član Kovinarja Novo mesto; Anton Pavliha, član Komunalnega podjetja Črnomelj; Marija Štamfelj, Štefka Dular in Marta Mežnaršič, gospodinje iz Prečne; Ana Masojedec in Marija Konček, gospodinji iz Češče vasi; Tatjana Savnik, študentka iz Novega mesta. 11 IVAN CANKAR Hlapec Jernej in njegova pravica i To povest vam pripovedujem, kakor se je po resnici vršila z vsemi svojimi nekrščanskimi krivicami in z vso svojo veliko žalostjo. Nobene laži ni zraven, nič lepih besed in nobene hinavščine. Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so plahi povesili glave, zakaj vzdignilo seje na hribu in je stopi- lo v dolino kakor črna smrt. Velika in tiha senca je stopila v dolino: glava teman oblak, noge silne jagnedi na loki; svetla kosa, na rami sloneča, pa se je bleščala tja do Ljubljane. Starega Sitarja so pokopali; Bog mu daj nebesa, blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik se je preoblekel, pogrebci so se napotili v krčmo. Sedli so za dolgo mizo pri Stržinarju, vsi črno oblečeni, resni in zamišljeni, ženske objokane; hlapec Jernej, dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel na klop pod oknom; otrl sije čelo z rdečim robcem in je zavzdihnil. ,,Vsi pojdemo; jaz, mislim, bom prvi stopil v njegovo gaz! “ Pa je rekel mladi Sitar: ,,No, Jernej, ti pa sediš tam široko in ošabno, kakor gospodar! Kdo je dedoval, ti ali jaz? Prvo besedo si zinil, prvi nisi!“ Jernej se je veselo nasmehnil in je veselo pogledal. ,.Zmerom si bil norčav in poreden, pa tak ostaneš, Tone! Meni pa se prav in dobro zdi, da te ni potrla bridkost - moškim vino, solze babam!" In je točil in je vzdignil kozarec, toda nihče ga ni vzdignil z njim. Jernej je postavil kozarec na mizo, še preden se ga je dotaknil z ustnicami. Gledal je osupel gospodarja in družino in je videl same čemerne obraze. „No, kaj? “ Leglo mu je na srce kakor težek mraz. Ne iz ust ne iz oči ni bilo odgovora. ,,No, kaj? Ali sem zašel med mešetarje in cigane, da me gledate in nič ne govorite? Ali sedim z našo družino ali z iblajtarji, ki snujejo, kako bi me ukanili? “ Sitar pa je rekel: ,,Ne zmerjaj nas, hlapec, z mešetarji, cigani in iblajtarji! Še preden si ga pokusil, si pijan!“ Trikrat se je ozrl Jernej po družini, od obraza do obraza; nato je prijel kozarec in je izlil vino v steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla. Nato je vstal, pa odkril se je in je držal klobuk z obema rokama. Dolg in upognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen, se je s sivo glavo skoraj dotikal začrnelega trama na stropu; stal je tam, lica zgrbljena, zagorela, za silo obrita, oče žive in vedre pod košatimi obrvmi. ,,Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, družina, ljubi moji, da mi ne privoščite kaplje vina na pogrebščini! Bog vam blagoslovi obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam zaviden! Če ste naredili novo postavo, ubogal jo bom: mladim kruha, starcem kamen; zdravim ribo, bolnim kačo; spočitim jajce, trudnim škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil gospodar!" Mladi Sitar, nagel človek, je zardel od srda. „Ni nam sila tvojih pridig, Jernej! Če ti vino ne diši, Bog s teboj!“ ,.Ošaben si, Jernej, gospodarjev gospodar!" je rekla Sitarica. „Narobe hiša, kjer sedi hlapec na zapečku in briše škornje ob gospodarjev hrbet! “ je rekla tašča. „Narobe voz, ki ga vleče gospodar, h'apec pa drži vajeti!*1 je rekel svak. ,.Narobe kmetija, kjer orje gospodar, ko se hlapec v senci ščeperi!“ je rekel sosed. In ko so rekli, se je Jernej še enkrat priklonil. ,.Pametno je, kakor ste povedali, in nič krivice ni v vaših besedah. Zatorej vam blagoslovi Bog jed in pijačo, meni pa mirne vest in življenje brez greha! “ Tako j6 rekel hlapec Jernej in je pljunil na prag in je šel. II Šel je naravnost po stezi čez polje, ob potoku, ki se je skoraj usahel gubil v belem pesku. Vroč in tih dan je bil v maju; blizu je bila prezgodnja nevihta, tam že za zeleno goro; vse je molčalo na loki, na polju, zemlja se je bala nezgode in si ni \ upala dihati. Ko je ugledal Jernej od daleč, tam pod klancem, belo hišo z zelenimi okni, in hlev in skedenj in kaščo, se mu je storilo težko pri srcu. Tam ni bilo ne za pest prsti, na kateri bi se ne bil poznal trud njegovih rok, njegovega čela pot. Živi človek v hišileto dni, živi deset let in štirideset let -in glejte, ljudje božji, hiša mu je podobna, kakor brat bratu, in ljubezen je med njima. In kadar pojde v daljne kraje po nemilem ukazu, bo jokal po hiši bolj kakor po bratu in bolj, kakor je nekoč jokal po materi. Jerneju se je zazdelo, da ga tista zelena okna ne pozdravljajo več tako prijazno, kakor so ga pozdravljala zmerom; in da je na hiši, na vsem belem domu, kakor tiha bridkost vdove. Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi tisočeren sad. Komaj vsejano v srce, se razraste bohotno, tako da tolažbi ni več ne prsti ne soka. In komaj užaljeno, je bilo srce Jemeju takoj vse obteženo in močno žalostno. „Kaj si storil, gospodar, s hudo besedo, kaj si storil meni starcu? Zakaj si naredil, da je osramočen in potrt na zimo, ki ni poznal bridkosti ne v daljni spomladi in ne vse dolgo poletje? “ Jernej ni stopil v hišo, tudi na polje ni pogledal; šel je v hlev in je legel na steljo. Tam je mislil take misli, kakršnih nikoli poprej. Okrogli svet - Moda za vas - Slager sezone, posnetek festivala zabavnih melodij - Poročila - 17.25 Cvetje v jeseni - barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Salaš v malem ritu barvna nadaljevanka TV Beograd (Lj) - 21.05 Volja je pot, 6. del (Lj) - 21.25 TV Dnevnik (Lj) - 21.35 Športni pregled (Sa) - 22.10 ČSSR : ŠVEDSKA, barvni posnetek s svetovnega prvenstva v Katowicah (Lj) PONEDELJEK, 12. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.15 Zgodbe o Poluhcu, barvna oddaja (Lj) - 17.30 Znameniti živalski vrtovi, Sin Diego - II. del barvne oddaje (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Kače in plazilci, barvna oddaja (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (JRT) (Lj) - 19.15 Risanka (Lj/ - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Vučo: Zasluge -drama TV Beograd, v barvah (Lj) - 20.55 Kulturne diagonale (Lj) 21.25 Mozaik kratkega filma (Lj) — 21.55 Hokej NDR : ZDA, barvni posnetek s svetovnega prvenstva v Katowicah (Lj) TOREK, 13. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (Bg) - 11.05 TV v šoli (do 11.35) (Sa) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.30) (Sa) - 17.20 Zapojte z nami: Beethoven, Schubert (Lj) - 17.35 Papirnati mesec, serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna glasba (Bg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Li) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Pogovor o...(Lj) - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Huxley: Kontrapunkt življenja, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.40 TV Dnevnik (Lj) - 21.55 Hokej SZ ŠVEDSKA, barvni posnetek s svetovnega prvenstva v Katowicah (Lj) SREDA, 14. APRILA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 15.00 Namizni tenis JUGOSLAVIJA : CSSR, prenos (Bg, Lj) - 17.10 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, II. del barvne oddaje (Lj) - 17.25 Pionirji fotografije, barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Po sledeh napredka, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Prijatelji glasbe (Zg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaia fl.il - Štirideset let bo, tako je mislil, štirideset in nič manj, ko sem prestopil ta prag. Bajta je bila takrat, čemerna in ubožna, da je bilo gospodarja sram in hlapca. Pa je tekel pot v potokih, pa smo postavili dom, da je ženskam veselje, moškim čast. Kdo ga je postavil? Vsi so pomrli, trudni; ostal sem sam, poslednji gospodar. Na prostrano, blagoslovljeno polje gleda naš dom. Kdo je obdelal to prostrano polje, kdo ga je razširil? Vsi so pomrli, ostal sem sam, poslednji oralec, poslednji kosec . .. Glejte, čudo prečudno: štirideset let je rodila jablan, vrtu čast in gospodar; pa pride tujec, pa bi izkopal jablan ter jo presadil na kamen! .. . Glejte, čudo prečudno: štirideset let je robotal, da bi postavil dom, s svojim potom je pognojil polje in senožet; in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna polje in senožet, pride človek — odkod pač pride? — in pravi: nisi prvi! Ter ga spodi v hlev, sam pa sede na zapeček in si baše pipo! .. . Tako je mislil Jernej in je vstal, otepel si je steljo s črne pogrebne suknje in se je napotil v hišo. Tam si je slekel suknjo, zlezel je na zapeček ter si je nabasal pipo. Čudoma je minila vsa potrtost: smehljal se je in oči so mežikale pod košatimi obrvmi. Prišla je dekla v hišo. ..Dobro se ti godi, Jernej! Dan je zunaj, vsi so na polju, ti pa sediš na zapečku!41 Jernej je vzel pipo iz ust in je nagubančil čelo. „Poberi se, baba! Komu ukazuješ? “ Dekla je zaloputnila duri. ,,Kaj jo je zbodlo, ženščuro? “ se je začudil Jernej. Pod večer, ko se je nebo pooblačilo, so se odprle duri na stežaj. Na pragu je $tal Sitar, majal se je nekoliko, postrani mu je visel klobuk na uho. Jernej je gledal nejevoljno, ni vzel„pipe iz ust. „Kdo je prišel? “ je zaklical Sitar. Jernej je molčal. „Kdo je prišel, vprašam? “ Počasi je vzel Jernej pipo iz ust in se je nasmehnil. „Lepo si se napil na pogrebščini svojega očeta! Spat se spravi, spat!“ S težkim korakom, da se je stresel pod, je stopil Sitar v izbo. „Koga goniš spat, hlapec? Kdo je pijan, hlapec? “ Jernej je mirno sedel in je mimo govoril, kakor da bi se pogovarjal o letini. Z ljudmi v hudem in dobrem Pri vojakih je veliko razmišljal, kje si bo poiskal delo, in ko mu je ob vrnitvi prijatelj povedal za prosto delovno mesto na brežiški pošti, se je odločil da bo pismonoša. Danes, po dvaindvajsetih letih službovanja, mu ni žal, da si je izbral ta poklic. Želi si le to, da bi bil čim dlje zdrav, da mu ne bi odpovedale noge, saj bi bil potem prikrajšan za stalne stike z ljudmi in s tem za marsikaj, kar mu v življenju toliko pomeni. Seveda se moti tisti, kdor misli, da pismonošev poklic nima senčnih strani Franc Glogovšek še dandanes vstaja s petelini, toda to ni nič v primerjavi z delom v letih, ko so dobivali pošto še po železnici Ob štirih zjutraj so dan za dnem, pozimi in poleti, čakali na prihod vlaka, naložili pošto na voziček, jo odpeljali do lokalnega avtobusa in po prihodu v mesto vreče in pakete spet J z vozičkom dostavili na pošto. Pošiljke so oddajali po enako zamudni poti Zdaj je vse drugače. PTT ima svoj prevoz in mladi ne vedo nič o tovrstnih težavah starejših sodelavcev. Kot pismonoša je Glogovšek povsod priljubljen, saj zna vedno zastaviti pravo besedo, razpršiti nejevoljo in z ljudmi deliti veselje in žalost. Pri ljudeh črpa voljo in veselje do dela, ob njih spoznava, da mora biti človek dosleden, da ne sme odnehati, četudi ne gre vse gladko. Tako moj sobesednik nikoli ne bo pozabil, kako je pred leti prinesel vest iz domovine v brežiški občini poročeni Rusinji. Vojna jo je ločila od domačih in potem je leta in leta zaman čakala na glas o njihovi usodi In ko ni imela nobenega upanja več, je prispelo pismo iz Sovjetske zveze. Težko je popisati njeno srečo, pripoveduje Glogovšek, saj je bil nadvse vesel, da je bil prav on tisti, ki je prinesel v hišo to radostno novico. Pismonoša Glogovšek v prostem času kmetuje. Delo na zemlji ima rad že od otroških let, saj je zrasel na kmetiji. Največ lepih ur se naužije v vinogradu Čeravno ga imajo precej daleč, v Celah pri Zdolah, mu pot do tja ni . nikoli odveč. Na zemljo je zelo navezan in se zato ne bi mogel privaditi življenju v mestu. Prepričan je, da biga to prikrajšalo za veliko stvari Ob vsem poklicnem in domačem delu pa naš poštar še vedno najde čas za družbenopolitično udejstvovanje, predvsem za akcije. Kot predsednik krajevne konference SZDL v Artičah si veliko prizadeva za napredek celotne krajevne skupnosti, zadnje čase pa še posebej za asfaltiranje cest v domači vasi, v Obrežu. Ljudje mu zaupajo, ker vestno opravi vsako delo in jih nikoli ne razočara. Tudi skozi šolo samoupravljanja v podjetju se je naš portretiranec uspešno prebil. Sodeloval je že v vseh samoupravnih organih in tudi vnaprej ne bo odklanjal dela v njih. Ravna se po načelu, da je človek dolžan storiti, kar zmore, in ne le, kar mora. JOŽICA TEPPEY \ Potapljači zaman iskali utopljenca Je Ivan Vidmar živ ali mrtev? — Doslej niso našli drugega kot kolo Že 27. marca ob 21.40 je Asam Jurič iz Kočevja, Reška cesta 5 obvestil postajo milice, da je Tine Križ iz Mestnega loga videl, kako je 10 minut prej nekdo padel v Rinžo. Tine Križ je stal nad zapornicami, neznanec pa je omahnil v vodo kakih 50 m nad zapornicami. Križ je takoj stekel tja, a je na vodi videl le še mehurčke. Miličniki so nalo preverjali, oziroma pregledovali Rinžo tudi z lučjo, vendar brez uspeha. Naslednjega dne pa so gasilci na kraju, ki ga je pokazal Križ, izvlekli iz Rinže kolo, za katero so miličniki nato ugotovili, da je last Ivana Vidmarja, starega 62 let, iz Kajuhovega naselja 21. S poizvedovanji so zvedeli, da je šel Vidmar 27. marca okoli 21. ure iz gostišča doma upokojencev. Od takrat pa do trenutka, ko to pora- NESRECA ALI KAP? 31. marca zjutraj je Ljubljančan Jože Juh umrl pri poljanskem klancu na magistralni cesti. Med vožnjo z osebnim avtom po klancu navzdol proti Zagrebu jc avto zdrknil čez bankino in trčil v skalni vsek. To je videl delavec Cestnega podjetja l-ranc Novak, ki je takoj skušal ponesrečenemu pomagati, razen njega pa so ustavili tudi drugi vozniki Juha so izvlekli iz poškodovanega avtomobila, vendar je bil mrtev. Sodijo, da je voznika zadela kap. Ce jc to res, bo ugotovil medicinski izvedenec, ker je preiskovalni sodnik odredil obdukcijo. MOTORNI VLAK IZTIRIL 30. marca zvečer ob 20.40 se je med postajama Mirna peč in Trebnje pri železniškem kamnolomu iztiril motorni potniški vlak, ki je vozil od Metlike proti Ljubljani. Motorka je zapeljala na skalo, težko okrog 200 kg, ki je ležala med tiroma. Prvi del motorke se je iztiril, vendar se je vlak pomikal še več kot 100 metrov in se ustavil na industrijskem tiru. V vlaku je bilo 80 potnikov, na srečo pa se nikomur ni nič zgodilo. Skoda še ni ocenjena, poškodovana pa sta podvozje vlaka in industrijski tir. Menijo, da je do nesreče prišlo zato, ker je iz bližnjega kamnoloma skala zdrknila na progo. BANKINA NI VZDRŽALA 24. marca dopoldne se je zaradi prehitre vožnje zgodila nesreča na cesti Brežice-Pohanca. Ivan Pečnik iz Brestanice je vozil tovornjak proti Brežicam, v Gor. Lenartu pa je naproti pripeljal prav tako s tovornjakom Martin Juršič iz Dolš. Ker je ta prehitro vozil, se je Pečnik umikal, na razmočeni bankini pa se je avto prevrnil. Skoda znaša 10.000 dinarjev. NOVO MESTO -SODRAŽICA 5:1 V petek popoldan sta se v novi novomeški športni dvorani pomerili najboljši namiznoteniški vrsti na Dolenjskem. V prvenstveni tekmi II. republiške lige so bili precej boljši domači igralci, ki so zmagali s 5:1. Za Novo mesto so nastopili Somrak, Kapš in Bajc, za Sodražico pa Mihelič in brata Lovrenčič. čamo, ga ni nihče več videl, čeprav so po Kočevju začele krožiti govorice, da so ga videli v tej ali oni gostilni, da je že prej izginjal za nekaj dni in da se gotovo kje posmehuje reševalcem. Miličniki so vse te govorice preverili in ugotovili, da niso resnične. Razne ekipe so nato preverjale in iskale utopljenca v Rinži, vendar brez uspeha. Tudi potapljaška ekipa, ki je prišla nekajkrat na pomoč celo iz Ljubljane, ni našla utopljenca v Rinži, čeprav jo je pregledala nad zapornicami in pod njimi. Ob času, ko to poročamo, jc torej še vedno uganka, kaj je z Ivanom Vidmarjem. Gotovo pa se bo kmalu izkazalo, če je živ ali mrtev. J. PRIMC TAT V HOTELU Kar se je 23. marca dopoldne med 10.30 in 11.30 zgodilo v brežiškem Turist hotelu, je značilen primer lahkovernosti in omalovaževanja družbeni: samozaščite. Iz recepcije hotela je namreč sredi dopoldneva zmanjkala ročna blagajna s 5.000 dinarji. Nekdo jo je tebi nič, meni nič odnesel in pri tem ni imel težkega dela. To se je zgodilo, ko je šla receptorka I. A. na malico in pustila recepcijo odklenjeno. Nekdo je to videl in izkoristil. Kajpak je potem nastal preplah, toda zmikavt je bil medtem lahko že daleč. Za njim seveda poizvedujejo. Smučarji zdaj na asfaltu Metod Papež vpeljuje Klammerja in Grissmana Znova in znova smo priča, da znani športniki vse raje sedajo za krmila hitrih avtomobilov. V nedeljo bosta to storila olimpijski zmagovalec Avstrijec Franz Klammer in njegov kolega Wa!ter Grissman. Kako naj bi se smučarski asi namesto na belem borili tudi v črnem elementu, pravzaprav ne bi smela biti prevelika uganka. Posebno za specialista v smuku Klammerja je bilo dostikrat rečeno, da je smuk vse bolj podoben avtomobilskemu cirkusu formule I. Zanimivo za nas je, da bo konec tedna Klammerju in Grjssmanu stal z nasveti ob progi na Oesterreichrin-gu naše gore list Metod Papež iz Boštanja. To nalogo so mu zaupali kolegi v dirkaški šoli v Zeltvvcgu. Klammer in Grissman naj bi v nedeljo že dirkala v novem BMV, v soboto imata tudi že uradni trening, ki odloča o nedeljskem nastopu. Metod se je odpeljal na Oesterreich-ring včeraj, kjer bo uredil, da bo slednjič le prišel do angleške enačice formule ford, ki slovi za najboljšo v tem razredu. Zaradi pomanjkanja denarja namerava nastopiti letos le na dirkah v Avstriji. A. Ž. Ča-ča-ča za - vojaka? Letošnje državno prvenstvo v latinsko ameriških plesih bo 10. aprila v Novem mestu — Nastopilo bo 60 parov, med njimi novomeški Psička Uča in njenih 14 potomcev. (Foto: Mikulan) V zadnjem času so si novomeški ljubitelji športa lahko ogledali v novi športni dvorani nekaj kvalitetnih prireditev, v soboto, 10. marca, pa prihajajo v dolenjsko metropolo tudi najboljši jugoslovanski plesalci v latinskoameriških plesih. Za organizacijo državnega prvenstva v latinskoameriških plesih se je potegovalo cel kup jugoslovanskih mest, pripravo mikavnega tekmovanja pa je zveza zaupala novomeškemu klubu, ki ga tako te dni čaka veliko dela. Novomeščanom se bo namreč čez dva dni predstavilo več kot 60 parov iz Skopja, Ljubljane, Kranja, Velenja, Trbovelj, Maribora, pred domačim občinstvom pa se bodo zavrteli tudi domačini Lidija Lindič — Damjan Gazvoda, Duška Janičijevič - Marko Vodnik in Alenka ter Dušan Podkrižnik. In kateri pari imajo največ možnosti za osvojitev prvenstva? Bojda lanskoletna državna prvaka in obenem osmi par na svetu, Branka in Marjan Lorger. Ker je Marjan že dalj časa pri vojakih (v Novem mestu, kjer se je lahko tudi pripravljal) trdijo strokovnjaki, da bo letošnje prvenstvo zelo izenačeno, saj je v Sloveniji še nekaj zelo dobrih parov, kljub temu pa menijo, da imata vojak in njegova partnerka tudi na letošnjem prvenstvu največ možnosti za prvo mesto. In še nekaj zanimivosti: prireditev - organizatorji so pripravili tudi revijo standardnih plesov in modno revijo, na kateri se bodo predstavili Lisca, Beti in Labod - bo vodil neutrudni Marjan Kralj, igral bo mariborski ansambel MB 6, po končanem uradnem delu pa bodo plesalci do 24. ure prepustili prostor plesa željnim Novomeščanom. __________________________LPEZELJ Vaš prijatelj | DOLENJSKI LISTI Štirinajst pasjih dojenčkov Velik družinski dogodek v življenju Uče, nemške ovčarke iz Mačkovca pri Novem mestu — V Sloveniji pomnijo v zadnjih nekaj desetletjih samo dve večji legli Minuli teden se jc čistokrvni nemški ovčarki Uči pri Mariji Pavlin v Mačkovcu pri Novem mestu pripetil pomemben družinski dogodek - skotila je kar 14 psičkov. Znani novomeški kinolog Dušan Potočar trdi, da je tako številno pasje leglo velika posebnost, v zadnjih nekaj desetletjih slovenske OBNEMOGEL NA CESTI 1. aprila okrog poldneva so ljudje našli ob poti pri Radni vasi 35-lct-nega Jožeta Stariča iz Cerovca. Odnesli so ga domov, kjer pa je takoj umrl. Starič ni bil nikjer zaposlen, preživljal se je s prosjačenjem, bil pa je tudi alkoholik. Zdravnik, ki si je umrlega ogledal, izključuje nasilje kot vzrok smrti. kinologije (veda o pasjem rodu) pomnijo amo dve bolj številni legli. Enkrat se jc rodilo 21 psičkov, drugič pa 16. Statistiko seveda vodijo samo za pse z rodovnikom. Žal pa predpisi in zdrav razum terjajo, da lahko ostane pri življenju največ 6 psičkov. Če bi pustili živeti vseh 14, bi dobra polovica poginila zaradi naravne stvari: psička nima za vse dovolj mleka, manj odporni bi ostali brez hrane in bi shirali. Tako se je moralo zgoditi, da se Uča ii> njeni lastniki danes pohvalijo samo s šestimi pasjimi dojenčki, ki pa bodo zagotovo zrasli v prave korenjake. Ko že govorimo o materi in naraščaju, ne moremo tudi mimo očeta. Ponosni očka, ki pa za svoj ljubezenski in družinski uspeh gotovo ne ve, je Valdo du Manival, nemški ovčar francoskega rodu, ki živi zdaj v Zagrebu. Čeprav to na rodovitnost gotovo ne vpliva, je morda važno zapisati, da je bila psička Uča eden od prvih psov v Novem mestu, ki so naredili izpit iz šolanja. Naj zato ob tej priložnosti zapišemo - v Novem mestu je namreč vse več ljubiteljev psov -da prireja novomeški klub za vzrejo športnih in službenih psov večmesečni tečaj šolanja. Začel se bo 15. aprila ob 16. uri na novem vežbali-' šcu na Grabnu. Ljubitelji psov pravijo, da je lepo imeti lepega psa, še lepše pa je, če je vzgojen, torej tudi poslušen. m B KONJI BREZ KOMATOV 3. aprila je Franc Kocjančič iz DoL Podšumbcrka delal v vinogradu na Lisci. Konje je izpregel in komate odložil na betonski sod, ki je stal v bližini. Ko se je popoldne vrnil k zidanici, je videl, da komatov ni več. Medtem ko je lastnik delal, ga jc nekdo okradel, oškodovan pa je za 5.000 dinarjev. TO Tl JE SOLIDARNOST, ORAT! Mara in Jožič Repič sta se po dolgem premisleku odločila, da postavita dom sebi in otrokom svojim. Nekaj de-naija sta imela spravljenega pod vzglavjem postelje, poleg tega sta prodala nekaj arov zemlje, ki jo je podedovala Mara po svojem starem, in nekaj kubikov lesa, darilo Joži-čevega očeta. Ne dovolj, toda dosti za pričetek, če upoštevamo še to, da sta bila zakonca mlada, torej pripravna za mešanje malte, premetavanje opeke, zvijanje železa, za kopanje jarkov in za podobna opravila, fa tudi otroci so bili že toliko dorasli, da sta jim lahko zaupala kaj lažjega. „0, pridna, pridna!" je zavijala Klotilda Zračnikova, ki je bila zaposlena v istem podjetju, kot sta delala Repi-čeva, in je slučajno privihrala mimo. „Midva z mojim pa se odpravljava v Španijo. Sicer samo za tri tedne." In je odbrzela, ne da bi si zapomnila, je bil Repičev dom napravljen do prve ali do druge plošče. Tako se je Klotilda Zračnikova še večkrat ustavila ob ra- stočem Repičevem domu: enkrat se je vračala s smučanja v Avstriji, drugič je s svojim dragim križarila po Jadranskem morju, spet tretjič se je vrnila z otoka Brača, kjer sta kupila nekaj metrčkov zemlje, da si bosta postavila vikend. ,.Sicer pa to sploh ne bo vikend, prej barakica. Saj veste, gre nama za ljubi mir." Po štirih letih sta se Repiča z otroki preselila iz podnajemniške kletne sobice v hišo in šele takrat sta opazila, da sta utrujena, in Jožič je našel na glavi nekaj sivih las, Marine gube na čelu pa so bile nekoliko globlje ... Pred kratkim je brala Mara Repiška tovarniški list Hitri glas in na deveti strani je pisalo, da bodo vsi zaposleni delali tri proste sobote za izgradnjo družbenih stanovanj. Malo niže spodaj je bila napisana tudi prednostna lista prosilcev in Mara se je lahko z lastnimi očmi prepričala, da je bilo na prvem mestu zapisano ime Klotilde Zračnikove. TONI GAŠPERIČ KAMERA ODKRIVA: Živa meja ob dokaj ostrem ovinku pri križanju Koštialove ulice s Cesto herojev v Novem mestu gotovo ni najbolj primerna za privezovanje krav. Tudi na sejmarski dan ne! Nasprotnega mnenja je bil prejšnji teden lastnik sivke, ki se ni menila za fičke in druge „konjičke na štirih kolesih", ki so ovinkarili okoli nje. (Foto: S. Mikulan)