193. številka. Ljubljana, v petek 23. avgusta. XXII. leto, 1889. SLOVE« MRI Izhaja vsak dan cvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa st? po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravniStvo je v Gospodskih alicah 5t. 12. Uprav ni §tvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Praška „Politik" in hrvatsko državno pravo. Kakor nedavno o Slovencih, tako je par dnij pozneje „Politik" izrekla neosnovano sodbo svojo o hrvatskem državnem pravu in s tem izzvala ostre proteste po vsej trojedni kraljevini. Zadcrski „Narodni list" zavrača jo tako : „Praška „Politik", nemško glasilo staročeške stranke, prinesla je štev. z dne 14. t. m. dopis, na kateri se moramo ozirati. Češkega lista dopisnik piše o razpravah dalmatinskega zbora, v katerem je hrvatska stranka odločno izrazila svoje težnje po zjedinjenji s Hrvatsko in Slavonije, popolnoma ozbiljno, da Ogerska, Hrvatska in Slavonija nemajo pravice zahtevati, da se Dalmacija zjedini s Hrvatsko in Slavonijo. V pogodbi mej Avstrijo in Ogersko, pravi dopisnik Praškega lista, o Dalmaciji ni govora, torej nema Ogerska do Dalmacije nikake državnopravne zahteve. Svobodno posamičnemu Hrvatu ali pa Dalmatincu želeti si zjedinjenja, a državnopravno nemata Ogerska in Hrvatska no bene pravne zahteve do Dalmacije, Avstrija pa nobene dolžnosti, da bi jim jo izročila. Ta zavednost češkega lista uprav vzbuja v nas na jedno stiRD smeh, ua drugo sožalenje. Dopisniku češkega lista ni znana pogodba mej Hrvatsko in Ogersko, vsled katere je Dalmacija celovit del kraljevine hrvatske, in ima Ogerska dolžnost ter jati od Avstrije, da se Dalmacija pridruži Hrvatski. Razen prisežnega pisma, na katero je kralj Fran Josip 1. pri kronauji prisegel, govori § G6. nagodbe jasno: „Kraljeviua ogerska priznaje eelo-kupnost Hrvatske in Slavonije in prizadevala si bode, da se oživotvori, rekše ne bode nehala zahtevati ua podlagi pravic svete krone ogerske re-inkorporacijo Dalmacije, in da se Dalmacija pridruži kraljevinama Hrvatski in Slavoniji ; no vse-kako se ima zaslišati tudi Dalmacija o pogojih te reinkorporacije." To je krona priznala v stotinah državnih pisem in spisov nasproti oni zemlji, ki ima jedina do Dalmacije državnopravne zahteve, nasproti Hrvatski. Da tega češki list ne ve, to je vrlo žalostno, LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Benoš - Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi d.el. XIV. (Dalje.) Kvet začutil je bodalo namerjeno ravno nad srce, a zadostoval je le gibljej z roko, da se je rešil studenega jekla. Zdaj stopil je Refunda naprej. Njegovo oko pod gostimi belimi obrvmi počivalo je na obrazih vojakov s tako čudnim pogledom, da so nehote povesili puške k snegu, kakor bi jim roke na jeden krat ohromele, in da so se razstopili, da bi mogli brez ovire nesti rakev Adamčevo- Sami Podlesci umikali so se pred njim, kakor bi ne bil človek iz kosti in mesa, očem njegovim so se izogibali in svoje poglede povešali so v sneg, ker v njegovih se je svetilo, kakor kedar se ogenj najbolj razgori in radi moči plamenov niti svoje besede ni slišati. „ Ali ne veste, kaj ste prisegli svojem a cesarju kakor je tudi jalova ona argumentacija, s katero skuša dokazati, da Ogerska in Hrvatska nemata nobene pravice do Dalmacije. In tudi ko bi ta pravica Hrvatske in Ogerske do Dalmacije bila najjasneje dokazana, bi češki list Dalmacije nikdar ne pustil iz zveze avstrijskih dežel, ker v avstrijskem parlamentu 8 dalmatinskih glasov podpira Taaffeovo vlado! Že ta razlog oportunstva bi ne dopuščal, da se Dalmacija vrne onemu, kateremu po hrvatskem državnem pravu pripada. Mi iz vsega srca želimo, da naši slovanski bratje v Avstriji dobe svoje pravice ter se radujemo njihovih uspehov; to čustvo solidarnosti slovanske nalaga nam, da spoštujemo državno pravo kraljevine Češke, nasproti pa terjamo od čeških bratov, da tudi oni spoštujejo državopravne zahteve Hrvatske, a mej temi zahtevami je danes prva in uaj-glavuija: Zjedinenje Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo. Ako je sila avtonomične stranke v avstrij skem parlamentu tako slaba, da je zavisna od celih 8 dalmatinskih glasov, ki državopravno ne spadajo v ta parlament, tedaj pač želimo, da bodi avtono-mična stranka jačja, nego je. No iskreno spoštujoči češki narod, vemo dobro, da je „Politik" iztaknila ta razlog oportunstva ne kot češko narodno glasilo, nego v svojej lastnosti kot glasilo staročeške stranke, ki bi v boji proti Mladočehom težko pogrešala 8 hrvatskih glasov iz Dalmacije. Dokler so Dalmatinci ondu, bodo vedno stali z ostalimi Slovani, no zato treba spoštovati državopravni odnošaj kraljevine Dalmacije proti Hrvatski." Družba sv. Cirila in Metoda. (Dalje in konec.) Će pomislite tisoč let nazaj, radostno gledate jutranjo žarijo, ki je zažarela mej Slovenci, ko sta jim sv. brata Ciril in Metod ozuanjevala „krst častni in slobodu zlatnu*1. Dlagovestnika nesta oznanje-vala samo sv. vere, bila sta i prvoboritelja pravicam slovenskega jezika, v katerem sta izobraževala rodove slovenske, da je tako lepo uspevala mej njimi krščanska omika. To je kažipot naši družbi. Naše šolstvo mora biti narodno, to je bistveni pogoj za obstanek našega naroda. (Dobro, dobro!) Za ta znak našega šolstva pa se borimo, odkar vojaki? — Potikača se bojite? — Svoje dolžnosti | pozabljate! — Pripišite si to samim sebi I- Čudo, da si sodnik Oufada ni razgrizel jezika od jeze. A vojaki so javaljue slišali njegova očitanja. In ako bi bili slišali njegove besede, možno da bi se mu bilo slabo godilo. Stali so še vedno z bodali zabodenemi v sneg, kakor bi bili res popolnoma pozabili, čemu so danes zjutraj prišli v Jifice, da so imeli ua vsak način zabraniti pogreb AdamČev, ako bi ga hoteli v rakvi pokopati. „Primrzuil jih je!" mislili so si Podlesci, in le kdo sem ter tija. je pogledal po strani visoko, vzravnano postavo Refundovo. Gospodu župniku bilo je samemu nekako tesno, ko so obstale njegove oči na suhem, nenavadno upalem obrazu starega moža, o katerem je že pred mnogimi leti slišal najčudovitejše pripovedke in s katerim se je danes tako nenadejano sešel. Po Jificah klenkal je zopet zvonec. Pozvanjal je Adamcu na poslednjo pot. Pogrebni sprevod vil se je skoro skozi vso vas. Iz tukajšnje vasi ostal je malokdo doma, in kaj se jih je vkljub slabemu vremenu sešlo iz okolice. Možje razvrstili so se za sanmi po dva in dva. Na čelu vsem koračila sta se je vzdramil naš rod V tem oziru je naša šola pač prava trpinka-mučenica. Koliko naporov je trebalo, da se je vsaj v nekaterih krajih osnovala na zdravi pedagogiški podlagi. Ali ni do novejših časov skoro ves aparat deloval na to, da bi se uem-ščini, oziroma laščini, pot pripravila v naše učiluice? In kakor hitro je nemščina (laščina) v soli, jame prevladati ter potisne materinščino v kot. (Istiua) Gospoda! Problem o uspešnosti iu neuspešnosti pouka v tujih jezikih z odstranjevanjem materinščine bo še le tedaj ugodno rešen, ko zmaga pravica materinščine, a neovrgljiva je resnica, da je uspešen pouk le na podlagi materinega jezika. Velecenjena skupščina! Menim, da se ne motim, da ste z menoj istih misli): V žolah po našem ozemlji manjka slovenskega duha; narodnega duha, slovenskega mišljenja in čutenja; že mladini moramo ucepiti v srce poleg krščanske še slovensko zavest, da svojo domovino najbolje pozna, da svojo rodno mater, svoj narod, svoje krasne eore in dole . . . najbolj ljubi, zanje živi in gori; druge narode pa zaradi njih omike i lepih lastuostij ceni i spoštuje, kakor se kristijanu spodobi. (Živahno odobravanje.) A da bi se Slovenci vzgojevali le za nekake sluge bližnjim sosedom, menim, gotovo ui krščanski. Mi ne iščemo, mi ne silimo inorodnih otrok v svoje šole — naj pustijo tudi drugi našo deco nam, vzgojevali jo bomo že sami v takem duhu, ki nam pristuje. — Da pa je faktično tako, označuje šolstvo, ob naših jezikovnih mejah. Kako so nekaterniki, ki nemajo pojma o slovenstvu, gibčni in urejujejo naše šolstvo, da bi nas osrečili z nemščino, češ, kako vam je potrebna in koristna, a zato, da bi njim, živečim mej nami, ne bila potrebna slovenščina; (Smeh, tako je !) torej o njih velja: Timeo Dauaos et dona ferentes. Naša družba je torej pozvana, da pospešuje narodno ustajenje, da varuje naš rod narodne smrti. AH je mogoče, da bi naš rod zamrl ? Upam, da nas hoče prcviduost božja, ki nas je vkljub neprestanemu zatiranju ohranila tisoč let iti še več, še imeti na tem ozemlji, kjer bivamo zdaj — tudi v interesu naše ljubljene Avstrije, (Res je!) Pa tudi tu velja: Pomagaj si sam, i pomagal ti bode Bog! Koliko našega roda je vsled nebrižnosti izumrlo! Ozrite Refunda in Kvšt. Krovec Skura namestil se je na saneh za rakvo. Vojaki stali so pred kočo res kakor primrzli z glavo povešeno na prsi in z bodali zabodenimi v sneg. Sprevod bil je že daleč za vasjo, ko je desetnik zakričal nekaj po nemški. Puške bile so takoj na ramah vojakov, zopet nemško povelje, in vojaki korakali so v odmerjenih korakih k sodniji. SmučI čakale so še na dvorišči. A vojaki neso sedli več in čez nekaj hipov bili so tudi za Jificami. Oufada ni jim dal niti grižljeja, rekel jim ui, da bi sedli in niti poslovil se ni od njih. Sedel je za mizo mračen in razjarjen bolj kakor puran, če se ga razjezi z rudečo ruto. V roki držal je pero in pred saboj je imel polo grobega papirja, pisal je brez dvojbe uradu poročilo, kako se je zvršil danes pogreb Adamčev, in da vojaki neso ubogali vkljub vsem kaznim in da bi bili brzo prestopili na stran upornikov. — — Po pogrebu poklical je goBpod župnik Kvčta v župnijo. Kmet mudil se je pri njem dolgo časa, in ko je odhajal, stale so na pokopališči še množice razpravljajoč nad mero živo o današnjem dogodku. se na sever, na izhod, na zahod . . . nehotične gore, Širne planjave, cvetoče doline, Sumeče reke in bistri studenci ... vse vprek vara šumi in govori: Bili nekdaj smo slovenski, — a zdaj nesmo več, samo imena nosimo še vaša! . .. Toda skleuimo! Naloga naša je stati na braniku mile domovine. Izvojevati nam je z vsemi postavnimi 8 r e d s t v i šolstvo slovensko v duhu naših zavetnikov sv. Cirila in Metoda, v duhu Rudmaša, A. M. Slomška in drugih rodoljubnih učiteljev. V to svrho se moramo združiti vsi, kojim bije srce za vero in rod. Vsi imamo posla dovolj: državni in deželni poslanci, duhovščina, učiteljstvo, odvetniki, narodno ženstvo, obrtnik in kmetovalec . . . vsi delujmo po uzvišenera gaslu našega dobrotnega cesarja: Viribus unitis — in blagoslov božji bo rosil ua našo setev — da dozori žetev, da bo naš rod gospodar v svoji domovini Glede na vse to sklenem z željo slavnega Nik. Tommasea: „Da Bog narodnost našu čuva!" (Živahno odobravanje. Tajniku čestitajo.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. avgusta Vest, da bodo Mladočelii osnovali nov list, ki bode \ nemščini izhajal na Dunaji jo neosnovana. To je bila le želja nekaterih Mladočehov, v Čina češke liberalne stranke pa misli, da tacega lista ni treba. Odločno se seveda upira osnovi tacega lista dr. Julij Gregr, ker bi potem „Narodni Listy" imeli škodo. Realisti pa baje uamerjajo svoj tednik „Čas" premeuiti v dnevnik, toda še 1" pred bodočimi volitvami za državni zbor. — „Narodni Listy" se pritožujejo,, da je mej porotniki, ki prihajajo iz Dunajskouovomeške akademije, jako malo Čehov. V Času, ko je vojaška dolžnost obča, je važno, da bi bil češki narod tudi v vojski zastopan primerno svojemu številu, inteligenci in davkom, katere plačuje. Sedaj res v vojski neso naklonjeni Čehom, toda temu je le to uzrok, ker so višji poveljniki vzrasli v času, ko je narodna in državljanska samozavest bila zločinstvo. Toda to bode kmalu drugače. Ta list zahteva, da bi Češki stariši bolj pošiljali sinove svoje v vojaške šole. Pri tako obširni vojni dolž »osti, kakor je seda), mora voJBka biti do neke stopinje narodna vojska, to je pa le mogoče, če bodo častniki napolnjeni narodnega duha. Če sedaj hočejo pri čaBtnikih zatreti narodno zavest in jo nadomestiti z nekim avstrijskim patrijotizmom, je to že zastaraua navada, ki so jo glede Ma d jaro v, Poljakov in Srbov že opustili. O v, er.sk i vladi se še ue bode posrečilo napraviti ravnovesja v budžetu, kakor kaže. Davek od špirita vtliko manj donaša, nego se je pričakovalo. Tudi podraženje tobaka je imelo baš nasprotni uči nek nego se je pričakovalo. Tobaka se toliko manj poiabi, da so se državni dohodki pomanjšali. Vitanje države. O shodu nemškega in avslrijs euja cesarja plie se še vedno mnogo po listih. Oficijozna „Hamburginche Correspondent" ve povedati, da se je pri tem shodu doseglo popolno sporazumljenje mej zaveznima cesarstvoma glede oduošajev z Rusijo, o katerih so poprej v Berolinu malo drngače sodili nego ua Dunaii. Kaj natančnejega pa seveda ta list ne pove in zatorej tudi ne moremo soditi, če bode to sporazumljenje tudi v korist Avstriji, ali pa le Nemčiji, da skoro se bojimo poslednjega. Kraljica srbska se še ne vrne v Beligrad. Kakor se poroča, je zbolela ter mora zatorej ostati ,Utegnilo bi jim jedeukrat priti na misel, da J bi utapljali svoje mrliče v strugah, da bi jih pokopavali stoprv, kadar solnce zaide, da bi iz svojih domov vlekli drage duše vun kakor mrhovino!" Refunda, ki je govoril te besede mnogoštevilni množici Podlescev, oprl se je ob visok hrastov križ, postavljen sredi pokopališča, pod katerim na Vernih duš dan in o ponedeljkih po črni maši moli uospod župnik dobro uro za vse v Gospodu zasnule farane, revne in bogate, vredne- in nevredne .... „Iu kaj nam dade" gospoda rakev? — Niti groša, niti vinarja! — Vi nečete ničesar od njih, vi jih ne prosite ničesar! In zato jim ni nič mari, ako bi si dali rakev uložiti z zlatom in srebrom, ako bi imeli toliko novcev, da bi si kupili kri Btaluo! — Tako daleč ne segajo podanska prava, v tem ue veljajo niti cesarjevi ukazi . . . Ako pa se bodete upirali, ako ne bodete ubogali tekla bo kri, mnogo krvi, gospoda bodo hoteli izvesti svojo voljo ..." „Mi se ne damo, Refunda, mi zastavimo svojo krv zavoljo nas samih, da bi nas jedenkrat iz naših hiš in naših koč ne izvažali kakor mrhovino, da nas bodo pokopavali, kakor se spodobi in je treba človeku in krščanu!" v Rusiji. Morda so pa drugi uzroki, da se sedaj še ne vrne k svojemu sinu. Vlada srbska bi baje ne bila nasprotna njenemu prihodu, regenti so se pa iz političnih ozirov njenemu povratku odločno ustavljali. — Srbski trgovci so jako nevoljni, da Avstrija ovira izvoz živine iz Srbije, češ, da v Sr biji razsajajo razne kužne živinske bolezni. Srbi sodijo, da s tem hoče Avstrija le pritiskati na Srbijo, da bi zopet se poprijela prejšnje politike. Dokler je Garašanin vladal, je namreč v Srbiji bila živina vedno zdrava. Opozicija bolgarska poslužuje se vsakojakih sredstev, da bi vrgla Stambulova. Sedaj razširja vesti, da bode Bolgarija odstopila Avstriji trdnjavo Vidin in pristopila k tripolalijanci ter da v Bolga rijo pride več avstrijskih častnikov. Narod pa teh vesti ne veruje in se sploh za politiko malo briga. Kakor sedaj kaže, se bode opoziciji težko posrečilo vreči Stambulova, zlasti ker ni jedina. Opozicija nema pravega vodje, Radoslavov je že zgubil vso veljavo, Karavelov je že popolnoma pozabljen in Cankov pa biva v inozemstvu. Poslednja desetletja je germanizacija pruske Ltve ogromno napredovala. V krajih, kjer so bivali sami Litovci že redkokrat čuješ litovsko govorico. Nemški listi se seveda tega vesele in trdijo, da je to v interesu države, pa tudi v interesu Li-tovcev samih. Mnogi litovski rodoljubi so pa dru-gačnib mislij in jeli so se upirati ponemčevanju. Osnovali so več društev, ki delujejo za ohranenje litovske narodnosti, in začeli izdajati list „Varpas" (Zvon). Nemce strašno jezi, da so se Litovci začeli zavedati svoje narodnosti. V Napolj prišli so odposlanci doaiiMkega kralja in vsprejeli so jih z vsemi vojaškimi častmi. Pri vsprejemu bili so tudi zastopuiki vnanjega mi-nisterstva, prefekture, občine in afriške družbe Njih prihoda so se v Italiji jako oveselili, kajti prijateljstvo šoanskega kralia Menelika je za Italijo velike važnosti, odkar si je prisvojil Abesinijo. Če bi se sprli ž njim, utegnil bi jih še pognati iz Masave, ko se sam dobro utrdi. Odposlanci ostanejo toliko časa v Napolji, da se kralj vrne v Rim, potem pa tudi odpotujejo v italijansko prestolnico. Dopisi. Ik NI. Ju rja ob Taboru 22. avgusta. Malo, zelo malo župnij jn že doletela kdaj jednaka sreča, kakoršna pričakuje nas ŠentjurČane. Vsaj naša fara še ni praznovala take redke slavnosti, dasi obBtoji že nad dve sto let. Naš župnik namreč, prečastiti gospod Fran Globočnik, zla-tomašnik, ko. šk. duh. svetovalec, odlikovan z zlatim krišcem s krono daroval bode 15. septembra t. I. demantno mašo. Že redkost demantne daritve sama ob sebi bi bila slovesnost, da bi je ne povek šala še častitljivoBt in priljubljenost darovalčeva. Rojen v sosedni nam fan Braslovški dosegel je g. jubilant redko starost osemdeset in štirih let ter že v naši župniji krstil in pokopal jeden zarod. Nebrojno število zaslug si je pridobil v teku teh dolgih let za nas in naš okraj v duševnem in gmotnem ostra. Čegavo srce torej ne bo na slavnostni dan kipelo veselja in gorečih želj, da bi nam bilo usojeno, še dokaj let imeti mej seboj Častitljivega starčka V Ije Škofjeloke 20. avgusta. [Izv. dopis.] Ne morem drugače, da ne bi spravil na dan, kar mi že davno na srci leži. To pa se tiče molitvenih knjižic. Dandanes mora vsak človek imeti svojo pravico ali patent. Če hoče da mu dovoljeno tržiti s tem ali onim predmetom. To je tudi popolnoma In Podlesci stiskali so trdo v pesteh težke gorjače in iz polnih grl pritrjevali seljaku Štoviku iz Lstibofa, da se ne dade in če bi jih jedenkrat izvažali iz njihovih hiš in koč kakor mrhovino, da bodo to že preprečili! V okraji izvajali so gospdda svojo trmo z vsem poudarkom V marsikateri vasi prišla je k pogrebu cela stotnija in na mnogem pokopališči prišlo je mej narodom in mej vojaštvom do krvave bitke. „Na Dunaii nemajo kaj delati!" rekel je narod. „In zato se izmišljajo, kako bi nas ponižali do živali !" In mnoga glava se je žalostno povesila, mnogo staro oko se je skalilo, mnogo z brezbrojnimi gu bami pokrito obličjo se je porosilo, mnog jezik izgovoril je strašno kletev, mnoga desnica dvignila se je proti nebu v divjo grožnjo in mnoga usta odprla so se v grozne obtožbe! „Nikdar ge ni bilo tega v Čehih!" „Ino seveda ni bilo! — A pridejo hujše stvari in nastanejo hujši časi!" In cele, srebrolase glave sklonile so se še niže, še Žalostneje, stare oči kalile so se še temneje in po razbrazdanem obličji kanila je vroča solza za solzo! (Dalje prih.) prav. Prav pa ni, da so v tem oziru izvzeti nekateri duhovniki. Tako je zadnjič, ko je bila birma v Polhovem Gradci, g. kaplan z lece oznanil, da naj kumi in kumice otrokom ne kupujejo druzega, kakor molitvene knjige, in sicer pri njem (gosp. kapelanu), ker jih ima vsake vrste. In res je vsled tega g. kapelan veliko knjig prodal in za precej lep dobiček. Veseli me, če pride mnogo molitvenih knjig mej naš narod, a omenjeni način ui pravi, ker škoduje kramarje in knjigovezce presilno. Ti plačujejo davke, plačujejo svoje delavce, vozijo se po semnjih z velikimi stroški, potem pa naj gledajo, kako jim g. kapelan ves zaslužek pred nosom pobira. Naj reče kdo, kar hoče, to ui prav, to ne gre. Kramarji in knjigovezci vračali so se z izgubo domov in 8e povpraševali, čemu pač plačujejo patent, ako se jim takim načinom onemogoči vsa kupčija. Vsaka stvar ima svojo mero, tudi tukaj je je treba, kajti ako se bode še nadalje tako postopalo, ni se nadejati dobrega sada. Od sv. Duha nad Krškim 19. avgusta. [Izv. dop.] Izročili smo dne 13. avgusta materi zemlji, sina Vinkota Kaplerja, dijaka IV. gimn. razreda. Pokojni bil je zelo nadarjen mladenič, ter nada i veselje starišem in sorodnikom. Šolo obiskoval je v Ljubljani in bival pri svojem strici gospodu dr. Kaplerji, kateri je zanj prav ljubeznivo skrbel. Ob počitnicah je navadno hodil v svoj roj-stveni kraj in jih tam prebil. Ravno tako je tudi leto h storil in to v zadnjič. Da bi si ogledal več sveta, šel je peš domov iz Ljubljane, a od tu v hrvatsko stolnico Zagreb Mej potom iz Zagreba domov zad: „Jamica tiha" — Bodi mu zemljica lahka! #r —. Ix Kale pri Logatci, v avgustu. [Izv. dopis.] Kritično-zmotljivi „vremenski prorok" Falb, nezmotljivo-kritični a stanovitni pasji duevi nas že cele tri tedne pritiskajo in dali so mi povod, odpraviti tudi od tod par vrst v predale našega starejšega dnevnika, da ne bodete morda mislili, da je v našem kotu tastran gozda življenje otrpnelo, ali pa še celo — udušilo se. Kar se tiče našega splošnega „položaja" izza zadnjih pasjih dnij, moram pa omeniti, da se je le-ta, kar se letine tiče, zelo poslabil! Da! Polje rodilo bo letos slab sad, in malo plačila bode prejel naš kmetovalec za svoj celoletni trud in pot. Pogled na polje — zadostuje tej trditvi nnsej, dokazov zdaj leži obilo že pred nami! . . . Na sto in sto stotov sena odnesli so v preteklih tednih večni nalivi po tukajšnjih ravninah in dolinah ter uničili tako čez noč obilo krme. Za drag denar bode si moral marsikateri gospodar sedaj seno kupovati, vesel bode, da ga bo sploh dobil I Jednako kritičen je položaj na polji. — Krompirja dve tretjini uničila je gniloba, ravno tako fižola in deloma graha, ovsa pridelalo se bode povsem malo. Žita ue ob-ljubujejo istotako nobenega povoljnoga uspeha, in ostali sadovi obnesli se bodo k večjemu za silo. Jesen letošnja se bode v obče slabo obnesla za našega kmetovalca, zbog tega je vseskozi pomilovanja vreden! Glede sadja pa tudi ni kaj posebno ugodnega omeniti, ker so mu tudi tod gosenice močno škodovale. Pridelek bode torej komaj imena vreden. — Iz tega kratkega poročila se da razvideti, da so zadnii štirje tedni uničili našemu kmetovalcu tega okraja, — bodisi že potem v Cerknici, Planini, v Logaški bližavi, po Rovtarskih rebrih in drugod veliko kapitala, za katerega si ne bode vedel in mogel najti — nadomestila — Babjeverni svet sicer trdi, da so pasji dnevi letos morali tako pasje-kritični biti, za to baje, ker si — „psa v „Pratiki" gledata drug druzemu v g . . . cu, a pravo preprečilo vsem tem nezgodam bilo bi veuder-Ie to, da bi se bili pasji dnevi in kritično vremenski Falb že pred štirimi tedni poslali —: rakom žvižgat — na Unec, kjer še ni -— račje kuge! Pisma iz Pariza. (Piše A. Bezenšek.) Vil. 8 avgusta. (Palača svobodnih uraetnostij: Stara prometnu sredstva; gledališčna razstava; glasba; geografija; rokodelske in in-dnstrijalne šole; optika; različni človeški poslovi in delavnosti. Svobodne umetnosti pri raznih narodnostih.) i Konec.) Šola za razna rokodelstva in za industrijo. Lepo cvetje, umetno napravljeno, da ga je od pravega komaj razlikovat mogoče, vsakovrstne bižute-rije, železni proizvodi itd. Razun specijalnega dela uče se učenci tudi drugih predmetov : jezikov, geometrije, risanja itd. Razstavljene so njihove naloge po teh predmetih. Povsod vidiš, da je pisano čisto, redno po mogočnosti pravilno. Predstavljen je model cele šole, kako rešuje učitelj z učenci geometrijske naloge. Vsak učenec ima pri sebi veliko tablo, dolgo in široko, kakor je sam, in na njo napiše rešeno nalogo. Na dano znamenje povzdignejo vsi učenci na drogu viseče table in jih obrnejo proti učitelju, kateri s pomočjo še jednega izmej učencev takoj vidi, da-li je pravilno ali nepravilno, pri vsakem učenci. Iz tega salona se pride v oddelek za optiko. Tukaj je zmerom polno žen, starih in mladih ; povsod se vrste okolu. Kako to? Kdaj ste še čuli, da se oue za optiko toliko zanimajo? Jaz sam sem se na prvi pogled začudil. A čakaj, da vidimo. One se vrste pred zrcali, katera so postavljena v vseh veličinah in oblikah okolu in okolu. To je za nje, da se morejo tako-le od vseh stranij dobro ogledati. Toliko drugih rečij so Že vidile v razstavi, zakaj ne bi še jedenkrat sebe, saj so veuder lepe. Privoščimo jim to in napotimo se dalje. Kakov kontrast! Arheologija: stare sablje, puške, samokresi, pištole, bombe in granate! A žene uebeue! Le še dalje naprej! Tukaj vidimo prebivalce iz severa in iztoka, kako oni svoja dela opravljajo. Eskimo hodi po snegu z dolgimi krpljarai pod nogami, da se ne pogrezne. Tam se vozi drug na saneh, katerim je predprežen severni jelen. Tukaj stoji šotor, v njem žeua, ki ziblje otroka, a ne v krasnej zibelki kot Parižanke, ampak zavitega v Kipe, ki vise na vrveh. „Uboga Kanal" (panvre femme) čuješ klicati tu pa tam mej gledalci. Tudi so predstavljeni delavci v sibirskih rudnikih. To je stoka in joka. A Kitajci pri svojem domačem poslu kažejo bolj vesela lica: jedni tešejo, drugi pletejo, tretji izdelajo lončeno poiodo, četrti jo okrasujejo z živimi barvami. V koti je še jedna kovačnica vi Afrike ; v njej čru kovač skoro popolnoma gol, razbija s kladivom toplo železo, a primitiven meh mu goni njegova žena. To so pa ciganske kovačnice, ki Bem jih večkrat videl v orijentu prav luksui iozue proti tej afrikanski kovačnici. Medicina in kirurgija objemate salon, ki meri 628 kvadratnih metrov. Potem pa pridejo na vrsto razstave svobodnih umetnostij pri raznih, narodnostih. Nižezemska, Belgija, Švicarsko in Rusija zavzemajo vsaka po jeden oddelek. Največega ima Švicarska, kateri meri 590 kv. m. V belgijskem oddelku je zauimivo gle dati učena sredstva za slepce in njih izdelke, mej katerim se nahajajo celo cvetlice. Slepec, pa barve v cvetlicah, kako jje mogoče to kombinovati ? — Sploh so pa vse reči, ki se tičejo belgijskih šol, za učitelja prav zanimivne. Dobrih šolskih knjig v francoskem jeziku sem našel mej njimi; potem zemljevidov, globov, strojev itd. A nujmičneje je oddelek za odgojitev otrok pred šestim letom. Šol skih klopij je videti vsake vrste, bolj ali manj praktičnih. Pri muzikalnih instrumentih belgijskih vzbuja občo pozornost giasovir podoben harfi (Clavier-harpes). Ima klaviaturo kot vsak glasovir, a ob njej stoji harja v navaduej velikosti. Igrala je ravno na njem mlada Belgijka, ter izvabila iz tega novomod-nega instrumenta najmileje glasove. Čisto, polno, a sladko done te strune ; v ujih jo neka posebna milina in nežnost, brez vsakega hrupa in prisi-Ijenosti. Belgija je bogata na knjižnih izdelkih. Ne samo lepega papirja, nego tudi čistega tiska in lepih obvezkov najdeš pri njihovih knjigah. O Š vic ara kej in Rusiji bi sedalo veliko več govoriti, uego bom zaradi pomanjkanja časa in prostora tukaj povedal. Švicarska je izložila lepih zemljevidov, reliefnih kart, atlasov itd. Zanimiv je fantom kak so prepleteni živci v Človeškej glavi in v hrbtišči. Ta fantom je kupilo že 60 univerzitetskih muzejev. Jedna gospa, ko je to gledala, in opazila one ru-deče krogljice, kjer mali so centri živcev, mislila je da ima pred seboj bonbone na nitkah napeljane. V Cirihu je šola za umetne Ženske izdelke; ta je poslala jako krasnih rečij. Neki knjigovezec je razstavil strašno veliko knjigo „Conto corrente" ; tako velike knjige jaz še nesem videl, meri nad meter dolžine, blizu meter širiue in 30 cm debeline. Teh-uika Winterthurska in druge so izložile dosta šolskih aparatov, napravljenih od raznih profesorjev. Ruski trgovci, ki so na svojo roko raznih proizvodov v razstavo poslali, je dosta znatno število. Lepi so ruski kožuhi, mej njimi nekaj jako dragocenih. Videti je dragocenih oprav za pravoslavne cerkve; delo ni kaj posebnega, samo vrednost je visoka. Tiskarstvo ni slabo, niti vezanje knjig. A več ukusa ne bi škodilo. Mej tiskarji sem zabeležil Juigensona, mej knjigarji Sitina in Drugarje iz Moskve. Iz Peterburga so zastopani bratje Var-guninovi v knjigah in papirji. Specijalnost ruska so samovarji. Teh je lepa kolekcija. A kaj krasnega so okrašenja za vrat in roke, kakor jih nosijo Rusinje. Posebno lepo pri-stuje to k narodni obleki, katere je tudi dosta razstavljene. Prepletena je nenavadno z zlatimi in srebrnimi nitkami, zato je tudi dosta dragocena. Ker ni Rusija oficijalno zastopana, to ni pravega plana v tem oddelku, niti ni zastopan deseti del vseh važnijih ruskih proizvodov. Škoda, kajti Francozi in Angličani se dosta zanimajo za ta oddelek, pa ne morejo v njem najti, tega, česar iščejo in kar so pričakovali. Domače stvari. — (Imenovanje.) Gg. dr. Lovro Požar in Karol Šega, suplenta na gimnaziji v Ljubljani, imenovana sta pravima učiteljema na gimnaziji v Novem Mestu. — G. Anton Kerer, profesor na gimnaziji v Novem Mestu premeščen v Feldkirch. — (Za gimnazijo v Celovci) imenovan je ravnateljem dr. Robert Latzel, profesor na Dunaji. — (Dr. A moro s o) je svojo odpoved de želno/horskega mandata zopet umaknil, ostane torej še poslanec — (Potrjena volitev) Cesar potrdil je volitev g. dr. Josipa Serneca načelnikom, g. Ivana II a u s e n b i c h I o r j a namestnikom okrajnega zastopa Celjskega. ( H r va t s k i tamburaši) nasto pajo v Parizu z izrednim uspehom. Svirali so že na mnogih krajih, a želi povsod veliko pohvale in priznanja Preteklo sredo svirali so pri medicinski soireji in dobili v priznanje zlato lovoriko. — (Novi d e ž e 1 n o b r a m b e u i teritorijalni okraji) D-želnobrambeno poveljništvo v Gradci obsezalo bode Štajersko, Koroško, Kranjsko, Trst, Istro, Gorico in Gradiško z batalijonskimi okraji 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 72, 73 in 74. — (P o ž a r v G o d e š i č a h p r i Š k o f j i 1 o k i) uničil je 19 posestnikom 20 hiš, gospodarskih po slopij in kozolcev. Zgorelo je j ko veliko orodja, pridelkov in obleke in iznaša vsa škoda blizu 25.000 gld , dočim so vsa pogorela poslopja zavarovana le za 8 760 gld. Da .se požar ni razširil še dalje za to gre hvala gasilnima društvoma iz K ni n j a tU Škofjeloke, bližnjim sosedom in žandarmom. Ogenj začel se je v posestnika Gašp. Avguština kolarnici, zažgali pa so otroci, ki so si igrali z žveplenkanii. — (Na Savi) dne 22. avgusta: Sinoči je mej Zagorjem in Savo ponesrečil se nek umirovljen finančni stražnik. Mož šel je kljubu prepovedi in kljubu temu, da se ga je prošli petek dvakrat odgnalo s proge ter javilo ga dotičnemu oblastvu, zopet po prepovedanem potu s Save domov v Za gorje, ne pomislivši, da za njim vozi tovoren vlak. Nekako ob 11. uri našel ga je železnišk čuvaj v tiru ležečega vsega v krvi, z razbito glavo, hrope-čega in nezavestnega. Umrl je kmalu potem, predno mu je došla kaka pomoč. Siromaka je večkrat metalo „božje". Morda ga je i pri tej nesrečnej priliki vrglo; mogoče pa tudi, da ga je podrl in potem poškodoval sam za njim s Save prihajajoči vlak. Mrtveca prepeljali so v Zagorsko mrtvašnico, kjer se uradno pregleda. — (Vabilo k občnemu zboru „Sloge") katoliškega slovenskega političnega društva v Or-moži, ki bode v četrtek dne 26. septembra 1889 ob 3. uri popoludne v „Sovinej" gostilni. Dnevni red 1. Poročilo društvenega vodstva o društvenem delovanji in stanji. 2. Volitev novega odbora. 3. Vsprejem novih udov in uplačevanje društvenine. 4. Predlogi. V Ormoži, dne 21. avgusta 1889. Dr. Ivan Omulec, predsednik. — (Vabilo.) „Ormoško okrajno učiteljsko društvo" zborovalo bode dne 5. septembra t. 1. ob 11. uri predpoludne v Ormoškej šoli s sledečim vsporedom: 1. petje (od 10.—11. ure); 2. zapisnik; 3 dopisi; 4. prostovoljno predavanje; 5. nasveti. — Temu zborovanju sledi banket na čast upokojenemu nadučitelju g. Josipu Maj cen u v gostilni g. Kapusa v Ormoži. K mnogobrojnoj udeležbi vabi p n tovariše, prijatelje šole in bivše učence g. Majceua najuljudneje odbor. — (Strupena rosa.) Vinograde okolu Ormoža proti Ljutomeru je strupena rosa tako poškodovala, da so skoro suhi. Le oni posestniki, ki pridno škropili, rešili so si deloma pridelek. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Zader 22. avgusta. „Katolička Dalmacija" piše, da so bode večina deželnega zbora dalmatinskega v kratkem izjavila za zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko in Bosno. Poslednja se namreč tudi reklamuje kot hrvatska dežela. Rečeni list se dostavlja: zahteva glede Bosne vzdržala se bode tudi proti željam diplomacije. Sofija 22. avgusta. (Izvestje Ueuterjevo.) Semkaj došle so vesti, da je v Beligrad priplula ladij a napolnjena /. orožjem. Po drugih poročilih se Srbija še vedno oborožuje, kar tukaj vzbuja nekako nemirnost zlasti zaradi sovražnih člankov v oficijoznih srbskih listih. Peterburg" 22. avgusta. Govori se, da je brat prejšnjega ministra grofa Ignatjuva imenovan generalnim guvernerjem v Kijevu. Dunaj 23. avgusta. Okrajni sodnik v Kamniku, Schneditz, imenovan deželnega so-dišča svetnikom v Ljubljani. — Cesar, ki je zjutraj dosel, vsprejel je dopoludne v avdijenciji ministerskega predsednika Tiszo, ki se je popoludne ob peti uri odpeljal neposredno v Ostcnde. Solnograd 23. avgusta. Sah ob 8. uri zjutraj na Dunaj odpotoval. Na kolodvoru prišli so se poslovit načelniki oblastev, dostojanstveniki i 11 častniki. Sah spremstvom šel mimo častne kompanije, godba pa mej tem svirala perzijsko himno. StraSSburg 23. avgusta. Pri gala-di-nerji napil cesar na blaginjo zvestih državnih dežel. Sprevod 100 društev z navdušenimi ova-cijaini na cesarsko dvojico vršil se najsijajueje Strassburg 23. avgusta. Cesar in cesarica odpotovala ob 8Vi uri z.Jutni.J mti\ zvoiicnjem in zopetninii naudušenimi pojavi v Metz. Razne vesti. * (Krakovska akademija) je sklenila, da posije v Carigrad učenjaku dr. Korzeniovvske^a, «la bode preiskava! arhive. Ogernka akademija zna nosti) je od sultana dobila dovoljenje, da sme preiskovati arhive v Carigradu in je torej skl nila, da pošlje tja komisijo, katerej se bode pridiužil imenovani poljski učenjak. V biblijoteki Starega Struja je mnogo rokopisov, ki se tičejo poljske in madjar-ske zgodovin . Oodu so rokopisi iz biblijoteke Matije Korvina in rokopisi, ki so bili last Vladislava III. Varnenčika. Poslednje rokopise bode preiskaval dr. Korzeniowski. * (Za dnevnike) porabi se vsako b to v Starem in Novem svetu do 120 milijonov kilogramov papirja, časnikarstvo daje torej fubrikanb-m kaj lep zaslužek. * (Sede m in petdeset dobitkov, z a k a-tere se nikdo ne oglasi.) Nedavno je naznanila Otomanska banka v Carigradu, oficijalna izplaftilnica turških srečk, da za sedeminpetdeset dobitkov turških srečk izžrebanih poslednjih sedem-najst let se nihče ne oglasi Mej temi dobitki so 4 po 600.000 frankov, 7 po 300.000 frankov, 4 po 60.000 frankov, 2 po 25 000 frankov, 14 po 20 tisoč frankov, 6 po 10 000 frankov in 21 po 6 tisoč frankov. Poleg tega še več dobitkov po 3000, 2000, 1250 in 1000 frankov. Marsikateri ubožec, ki je vse svoje premoženje uložil v turške srečke ter jih pusti kje ležati; meneč, da neso nič vredne, je lastnik lepega premoženja, pa sam ne ve za to. Kdor ima kaj turških srečk, naj si preskrbi seznam neizplačanih dobitkov in pregleda, če je kaj dobil, morda se mu trud izplača. * (Znak časa.) V Parizu otvorili so pro-diijalnieo za čaj, v katerej prodajajo samo aristo* kratićne osobe. Gospodar, bivši častnik, ima naslov vojvode; prvi trgovski pomoćnik je princ; oče njegov je general, kateri ima toliko sorodnikov iz knežjih rodbin, kolikor bitev je zgubil. Drugi pomočnik je grof, kateri more našteti več prednikov, nego imajo vrst čaja v prodajalnici. Tretji pomočnik je marki, ki je posebno spreten v zavijanji čaja. Raznašalec je baron. Kupčija gre jako dobro. — ( Na K m i u m rl.) Noben pazni bralec ne bode položil iz roke večjemu listu, da ne bi čital tega naslova. Grozen gost imenuje se ,.mrtvoinl-*. ki takoj in nepričakovano, včasih najmočnejšega človeka, ne da lii bil prej kaj lm],m. spravi iz življenja. V največ slučajih se pa mrtvond le naprej napoveduje in je nujno pr.poročati vsem, kateri imajo uzrok bati .se mrtvouda, da na to pazijo in se hkratu seznanijo z Kom. \Ve i ss m a n n a navl uom, kuko se iiii'IkiimIii Izogniti* ki se opira na samo d,-jetetična načela. — V 17. izdaji izšla brošura ,,1'euer .N«-lil»ii:NiiN«.-' dobi se zastonj in franko pri lekarji J. SiobiMli v LJubljani. (620) T&r=-w & z?-tj '-vjTJ———laifr?^..... w-3 p h iJllJiHSII If01" * stoji za vse leto gld. 4.60; za pol tata gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. *1JPi-------r^LSPr---r*i.-»,s?u^^^£Vr EiOtei i ju** srečke 21. avgusta. V Brnu: 32, 72, 57, 88, 12. rlS ii j «j? i : 21. avgusta. Pri »lulici i Munk, lihim, Bruckner, Novak, Oko-žurak z Duuaju. — Lutosehinskv iz Trsta. — Devescovi iz Trsta. — Kudlich, Kendjello iz Serajeva. — Kumel iz Gorice — Perz iz Londona Pri Blomn : llutter, Lustig, Toiuhb, llenkorn, Kesz-thelv z Dunaju. - Dolenc, Sudt iz Maribora. — Bohmidl iz Celja. — Cosnlic iz Opatije. — Burgidall i/ Gradca. — Bnjanović iz Zagreba. — Wcil iz Pulja. — Bartscbof iz Trsta. — A in B. iz Celovca. Pri JuŠnem kolodvora: Emsel iz Radgone. — Walsa, KarbI iz Celja. — Fon, Sany iz Trsta. — L0w z Dunaja. — Stebicb iz Pulja. — Goloh iz Škofje Loke. Prt Avstrijskem cesarji: Pinser iz Budimpešte. — Schmutz is Komna. Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neho Mo-krina vi mm. > n ?i TJ 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 733 5 mm. 731-4 mm. 7319 mm. 14-H"C 273» C 20 6" C brezv. si. zah. si. svz. megla d.jas. d. jas. 000 ms. 1 Srednja temperatura 20 8u, za 2-4° nad normalom. ZO-uu^SLJslsa, borza I ne 23 avgusta t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — .... gld t'apirna renta.....gld. 8305 Srebrna renta..... . 8475 Zlata renta...... , 109-70 56/4 marčna renta .... , 99 BO Akcije narodne banke. . „ 907--~ Kreditne akcije..... , 305*— London.......„ 119-30 Srebro........ „ —'— Napol. ...... , 9-46 C kr. cekini .* B 64 Nemfike marko ... , 58 30 4°/0 državno srečke it 1. 1864 260 gld. Državne srečke iz i. 18t>4 lOo , Ogerska zlata renta 4°/c . ... Ogerska papirna renta 5° 0 . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V»°/fc zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. Kirtolfove srečke..... 10 'Jicije anglo-avstr. ba ike . 120 ,, ! varamway-društ. velj 170 gld. a v. 131 174 99 94 122 119 184 •20 127 228 danes gld. 83-S5 „ 84-75 » 109 90 „ 99-50 . 907— „ 305-50 . 119-20 " 9*46 . B8-a«Vi gld. 75 ar. »» ~~ i. H 75 „ ,. 85 .. 50 60 Učenca 13 do 14 let starega, z dobrimi spričevali, kateri ima veselje do trgovine, vsprejuie takoj 3*/L- ZBrilej, (670—2) trgovec z mešanim blagom na Vrhniki. Išče se učenec za prodajalnico s špecerijskim blagom. Kje? pove upravništvu tega \\st.t. 672 — 1) V pavolnej tkalnici v Litiji vsprejuie se takoj več izučenih tkalk v trajno ^' loilci, mokrU, dolgotraj- ___*l0Z«st& -sA*^ ti r m u kntaru ilihal, zlaiej žili zlatenici. ^ , &\. rt*****1 •** Kot okrepčujoča pijača z vinom ali »adnimi šoki in sladkorjem pomešana, |o Radenska voda v obče priljubljena. Kopališče Radensko Kopanje v slntini in v joklunicl upliva po-■ i'iiin. pri: protinu, boleči m« h mokril, nv.ilokrvuosti, žen-• 1.1 h boleznih , slabostih i. t. d. NtmiovuliNČe po ceni. 1'rimpi'lil (brssplstao) o;|enn ogljikovo kislino, ki se. že pogubi in ras-kudi, kakor hitro se ntoklenioa odmaat. i264—19) Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-i in M. Kastner-Ji v Ljubljani. Gena zvezku 60 kr., eleg. vez. 1 gld. v s JURCIC-EVI Ravnokar je izšel in se dobiva v „NARODNI TISKARNI" VIII. mvesefc Vsebina: Ovet i ii sad. Izviren roman. („Slovenska knjižnica" 1877.) Bela ruta, bel denar. Povest. (Slovenski Narod" 1874.) Zvezek stane AO kr., elegantno vezan 1 jrld. — Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani lO kr. — Dijaki dobivajo Jur-čič-eve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče ukupno najmanj lO izvodov. METOVALEC. flustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar" Uradno o. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ..Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje o. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo Ust brezulačno. škili, živi naročniki strokovni 85 v oči h danes za prilogo fastonj. VHe i/.i i Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli striiiii lf> gld., na '/i strani 8 gld., na lj4 strani 6 gld. in na '/„ struni ?> gld. Pri vefllh naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haaaenetein & Vogler na Dunajl (\\ien, 1., VVallfltchgasse Nr. 10). Vsa piBma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendroviu ulicah štev. 5. Z 1 1889. nastopi „KM^TOVALEO" VI. letnik. ..OIETOVALEC" je edini veči gospodarski list in ob enem najcenejši, zato ni čuda, ako jo med najbolj razširjenimi alpvenskiml liiti. V I. 1888. prinesel je ..KMETOVALEC" na 'J12 sTM.aAf.tfKE»a»rwEsre. stnnieh velike oblike 80 većih in 105 manjših gospodarskih in sicer noljedel-narHkih, vinarskih In gozdnarrkifa člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vpraš nja, katera so stavili uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic I. t d. To berilo razjasnjuvat.. j-: 50 podob. „VBXNARM je poseben vrtnarski list. katerega dobivajo naročniki ..KMETOVALCA" z-aHtonj. „VETNAR" |e prinesel l 1-88. na 96 stranob velike osmerko in 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 70 podob. — Berilo v „KMETOVALCU" in ..VRTNARJU'* je dan-naprednega kmetovalca tak<> važn-», da ne sme biti slovenskega gospodarja brez teb koristnih listov. - ,,KMETOVALEC" s VRTNAR" sloji na leto 2 gld., gff. učitelji plačajo pa le polovico. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo ..KMETOVALCA" - Naročila sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 0. Naročniki, ki vstopno med letom, dobijo številke. (874—9) izdajatelj in odgovorni urodnik: In ago Li u lltiour Li^dcmua in čin* „Narodne Tisaarne" 03