TaST uto LM. flev. 168. v uotllonl, g sredo 25. JdIIIo 19Z8. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.—. Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.-» Din, za inozemstvo 4201— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica Št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Radikalska opozicija proti dr, Korošcu Burna seja radikalskega kluba. — Oster nastop pašičevcev in centrumašev proti Vukičeviču in Korošcu. — Komaj 30 poslancev za sodelovanje s Korošcem. Kakšnega značaja je Korošcev mandat še vedno ni znano - Velike demokratske zahteve. - Hud odpor radikalskih nezadovoljnežev, - KDK z dr. Korošcem in njegovo vlado ne more imeti nikakih stikov, — Beograd, 25. julija. Beograd je zopet enkrat pokazal, da je v politiki nepreračunljiv ter da so mogoča v beo* grajski atmosferi presenečenja, ki bi bila drugod v kulturnem svetu absolut* no izključena. Kakor pričajo snočni do* godki, bo kriza vlade, ki jo je izzval krvavi umor v Narodni skupščini, po 22 dneh rešena z obnovo hegcrnonistiČ* nega režima edino s to spremembo, da novi vladi ne bo naecloval Vukičevič sam. marveč njegova desna roka, dr. Korošec, ki nosi kot notranji minister največjo odgovornost za prelito kri in za razmere, v katere je zabredla drža* va pod Vukičevič * Koroščevim reži* mom. Usodna odločitev Po vrnitvi mandata generala Had? žica sta preostali le dve možnosti: ali volilna vlada v smislu preciziranih za* htev KDK, ali pa delovna vlada četvor* ne koalicije v smislu zahtev hegemoni* stov. Krona se je odločila za drugo re* šitev in jc bil včeraj povsem nepriča? kovano poverjen mandat za sestavo delovne vlade bivšemu notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Koroščeva kandidatura se je tekom razpleta seda* rje krize omenjala že večkrat. Forsirali so jo predvsem vukičevičevci, zaveda? joč se, da bi vsak drugi kandidat za mesto ministrskega predsednika pome* nil konec njihovega režima. Demokra* ti so se tej kombinaciji sprva upirali. Ko pa so uvideli, da je mogoča obnova bivše koalicijske vlade samo potom dr. Korošca, so upustili svoje nade, da bi mogli dobiti sami mandat za sestavo vlade ter so brez nadaljnega pristali na to solucijo. Največja napaka Razumljivo je, da je ta preokret v razvoju vladne krize izzval v vsej jav» nosti najrazličnejše komentarje. Vsi trezni krogi, ki jih pohlep po oblasti ni še popolnoma oslepil, vidijo v tem eno najusodnejših odločitev, kar si jih je sploh bilo mogoče zamisliti. V tej zvezi se zlasti podčrtava izjava Stepa* na Radiča, ki naglasa, da je to največja napaka, ki se je mogla dogoditi. Pove* riti komaj mesec dni po krvavem zlo* činu v Narodni skupščini mandat za sestavo nove vlade bivšemu notranje* mu ministru, ki nosi kot tak največjo odgovornost za prelito kri v Narodni skupščini in na beograjskih in zagreb* ških ulicah, znači najhujšo provokacijo vse poštene prečanske javnosti. V teh krogih se povdarja, da si je mogoče tolmačiti tak način rešitve sedanje naj* težje krize le na ta način, da hoče beo* grajski hegemonizem pričeti najskraj* nejšo borbo proti prečanom. Baš zato pa je bil izbran za predsednika vlade prečan in Slovenec dr. Korošec, da bi mogli Srbijanci pozneje za eventualne usodne konflikte prevaliti krivdo na Slovenca dr. Korošca, dočim bi srbi* janci ostali na zunaj čisti. KDK sprejema borbo V vrstah KDK so ostali mirni in rezervirani. KDK je od umora v Narodni skupščini naprej stalno naglašala, da je mogoče ozdravljenje sedanjih obupnih razmer samo potom temeljite spremembe sistema in režima ter potom apela na narod, ki naj sam izjavi, kako naj se a- bodoče upravlja ujedinjena država Srbov. Hrvatov in Slovencev. S svojim pristankom na nevtralno vlado, ki bi popolnoma izven strankarskega vpliva izvedla svobodne voh'tve, je DKD pokazala, da je pripravljena žrtvovati vse v interesu naroda in države. S tem, da so hegemonisti odklonili to njeno pomirljivo stališče, so jo tudi odvezaii vsake nadaljne obzirnosti in KDK bo sprejela borbo, ki ji bo s tem usiljena. Pogajanja dr. Korošca Dr. Korošec je takoi po svoji večerni avdijenci, v kateri je dobil mandat, stopil v stike s šefi bivših vladnih strank. Najprej se je sestal z Veljo Vukičevi-čem, čegar pristanek za sodelovanje v svoji vladi je bil dr. Korošcu že v naprej zasiguran. Pozno zvečer je imel dr. Korošec polurno konferenco še z Ljubo Davidovičem, ki je načeloma pristal na sodelovanje v Koroščevi vladi pod pogojem, da odobri to tudi demokratski poslanski klub. Mandator krone dr.- Korošec je danes že na vse zgodaj nadaljeval svoja pogajanja za sestavo vlade. Ob 8. zjutraj ga je posetil v njegovem kabinetu Ljuba Davidovič, s katerim sta razpravljala do ^9. Nato je dr. Korošec posetil Veljo Vukičeviča in konferiral ž njim do 10., na kar je odšel v dvor, da poroča kralju o dosedanjih rezultatih svoje misije. Po enoumi avdijenci se je vrnil v svoj kabinet. Na vprašanja novinarjev, ali upa na uspeh, je dr. Korošec odklonil odgovor ter samo izjavil, da bo o pravem času izdal komunike. Demokratske zahteve Seja demokratskega kluba Dopoldne ob 10. je bila sklicana seja demokratskega poslanskega kluba, da zavzame svoje stališče. Ljuba Davidovič je imel po svojem jutranjem razgovoru z dr. Korošcem pred sejo demokratskega kluba še daljšo konferenco z demokratskimi ministri. Na konferenci so razpravljali d razdelitvi re-sorov v Koroščevi vladi. Seje kluba so se udeležili skoraj vsi poslanci. Uvodoma je poročal Davidovič je pri tem naglasil, da ima dr. Korošec mandat za sestavo delovne vlade, ki bo nadaljevala delo v Narodni skupščini.^ O tem, ali bo sklicana Narodna skupščina takoj, aH šele pozneje, bo sklepala vlada. Demokrati zahtevajo notranje ministrstvo V klubu se je nato razvila precej ostra debata. V načelu so se sicer vsi govorniki izjavili za sodelovanje v Koroščevi vladi, postavili pa so zahteve, preko katerih demokratska stranka ne bi smela iti. Vsi govorniki, zlasti pa poslanci Šečerov, Ognjanović, Jankovič-Luna in Glišič so povdarjali, da morajo demokrati brezpogojno dobiti notranje ministrstvo, ker da se je državna uprava pod prejšnjo vlado tako poslabšala, da nujno zahteva temeljite sanacije. Nadalje je bilo sklenjeno, da zahtevajo demokrati v Koroščevi vladi pet resorov, med temi brezpogojno ministrstvo zunanjih del, ministrstvo notranjil del in finančno ministrstvo. Ljuba Davidovič je bil pooblaščen, da sporoči te zahteve mandatorju krone dr. Korošcu, na kar se bo ob 6. zvečer vršila še ena seja demokratskega poslanskega kluba, da definitivno sklepa o sodelovanju. Borba med radikali Seja radikalskega kluba Istočasno je bila sklicana tudi seja radikalskega poslanskega kluba. Že ta seja pa je potrdila, da vladajo v radi-kalskem kJubu velika nasprotstva glede sodelovanja v dr. Koroščevi vladi. Radikali okrog glavnega odbora so že sinoči nagla-šali, da ne bi mogli pristati na obnovo prejšnje koalicije, če bi vlada ne bila pod vodstvom radikala. Predvsem naglašajo, da je že dosedanji razplet krize pokazal, da je vodstvo radi-kalske strank'e prešlo popolnoma na glavni odbor ter da tvorijo vukičevičevci v stranki neznatno manjšino. Vukičevič pa je kot predsednik kluba trdno upal, da bo glede na nevarnost, da pride do sestave nevtralne volilne vlade, vendarle dobil tudi tokrat v klubu potrebno večino za svoje načrte z dr. Korošcem. Zato je ne glede na nezadovoljstvo v vrstah glavnega odbora za danes dopoldne sklical sejo radikalskega poslanskega kTuba, da formalno sklene sodelovanje v Koroščevi vladi. Na sejo so bili pozvani vsi poslanci. Kakor pa zatrjujejo udeleženci, so se seje udeležili le pristaši Velje Vukičeviča, docim so se pristaši glavnega odbora in cen-trumaši popolnoma abstinirali. Odpor radikalskih nezadovoljnežev Istočasno, ko se je vršila v Narodni skupščini seja radikalskega kluba, se je vršila v hotelu »Pariz« pod predsedstvom Ace Stanojeviča konferenca radikalskih nezadovoljnežev. S te konference je bil nato poslan v radikalski klub kot nekak parlamentarec poslanec Dragotin Kojič, ki je poslanskemu klubu v imenu glavnega odbora in radikalskega centruma sporočil, da oni pod nobenim pogojem ne bodo podpirali vlade dr. Korošca. Ker seja radikalskega kluba ob 12. še traja, trenutno še ni znano, kakšno stališče bo glede na to zavzel radikalski klub. Pribicevjc odklanja sestanek z dr. Korošcem Ce tudi je mogel dr. Korošec vedeti že poprej, da ni niti misliti na to, da bi KDK pristala na sodelovanje v obnovljeni Vukičevičevi vladi, je danes dopoldne vendarle poslal predsedniku K. D. K. Svetozarju PribiČeviču pisano, v katerem ga obvešča, da je dobil mandat za sestavo vlade, ter ga prosi za sestanek v svrho razgovora. G. Pribiče-vič je poslal dr. Korošcu v odgovor pismo sledeče vsebine: »Ker ste vi eden najmarkantnejših predstavnikov onega režima, ki je izzval borbo s hrvatskim narodom in onimi Srbi in Slovenci, ki jim je narodno edinstvo s Hrvati največji ideal mislim, da bi bilo brez pomena, razgovarjati o kakršnemkoli sodelovanju KDK v vaši vladi. Zato odklanjam z vami tudi vsak sestanek.« Nenadejane težkoče Hegemonisti, ki so snoči z vso si* gurnostjo pričakovali popolen uspeh dr. Korošce ve misije in so računali, da bo že tekom današnjega dopoldneva obnovljena stara vlada v prebarvani Koroščevi izdaji, so začeli po takem razvoju dogodkov precej pesimistično presojati položaj. Radikali Vukičeviče* ve barve zamerjajo demokratom nji* hovo «požrešnost» po ministrskih stol* čkih ter vnaprej odklanjajo domnevo, da bi mogli radikali prepustiti demo* kratom notranje in finačno ministrstvo. Na drugi strani pa je vukičevičevce presenetil tudi odpor radikalov okrog glavnega odbora. Poedini ugledni člani bivše vladne koalicije v svojih opol* danskih izjavah novinarjem niti ne iz* ključujejo možnosti, da se bo Koros ščeva misija razbila na vprašanju raz* delitve resorov. Demokrati s svoje stra* ni utemeljujejo svojo zahtevo po no* tranjem ministrstvu s tem, da so se vsi dosedanji radikalski ministri v tem re* soru izkazali za nesposobne in da je tudi dr. Korošec popolnoma razoračal. Radikali seveda očitajo demokratom, da se hočejo polastiti notranjega mini* strstva predvsem zato, da bi za slučaj volitev imeli državni aparat v svojih rokah. Finančno ministrstvo pa zahte* vajo demokrati kot ekvivalent za to, da so pristali na sodelovanje pod pred* sedstvom dr. Korošca, ki ga smatrajo za eksponenta radikalov. Tekom popoldneva bo dobil dr. Ko* rošec oficijelne odgovore radikalskega in demokratskega kluba. Če bo prišlo do sporazuma glede razdelitve resorov, bo že nocoj sestavljena lista novega kabineta Kak je Korošcev mandat — Beograd, 25. julija. V nasprotju s trditvami iz radikalskih in demokratskih krogov se uporno širijo verzije, da dr. Korošec nima mandata za sestavo delovne vlade, marveč, da mu je bil poverjen mandat za sestavo koncentracijske vlade z nalogo, da pridobi za sodelovanje tudi Hrvate. V tej zvezi se tolmači tudi njegov poskus stopiti v stike s Pribičevičem kot predsednikom KDK. Glede na te verzije smatrajo v politič* nih krogih, da se dr. Korošcu sestava koncentracijske vlade ne bo posrečila. Možno je, da ima dr. Korošec za ta slučaj pooblastilo, da sestavi delovno vlado. — Beograd, 25. julija. Seja radikalskega kluba je trajala do 12.30. Kakor izve vaš poročevalec od udeležencev, je bila seja zelo viharna, čeprav se je je udeležilo največ 40 poslancev. Pristaši glavnega odbora niso bili navzoči ter so jih zastopali kot pooblaščenci le poslanci dr. Kojič, Miša Trifunović in Dra-govič. Sejo je otvoril Vukičevič, ki je obvestil klub, da je dobil mandat za sestavo vlade dr. Korošec. Takoj nato je zahteval besedo poslanec dr. Kojič, ki je naglasi, da klub ni bil še nikdar v tako mučnem položaju, kakor sedaj, ko se mora izjaviti o mandatu dr. Korošca. Dejstvo, da sestavljata vlado dr. Korošec kot predstavnik najmanjše parla* mentarne stranke, je prava degradacija za radikale in Šumadijo. Vrh tega je kombinacija z dr. Koroščcem skrajno neprimerna, ker znači le izzivanje Hrvatov. Radikalna stranka mora voditi politiko ljubezni in pomirljivosti, ne pa na ta način izzivati še hujšo borbo s Hrvati. Dr. Kojič je v svojih nadaijnih izvajanjih ostro kritiziral politiko, ki sta jo vodila v prejšnji vladi dr. Korošec in Vukičevič, ter je v imenu pristašev glavnega odbora, pašičevcev in centrumašev izjavil, da oni nikdar ne bodo podpirali Koroščeve vlade. V istem smislu sta govorila tudi po* slanca Dragovič in Rankovič, ki je na* glašal, da je sramota za radikalno — Beograd, 25. julija. Vsi listi danes obširno komentirajo poveritev mandata dr. Korošcu. Hegemonistični beograjski tisk vidi v tem edino možnost za obnovo prejšnjega režima in nadaljevanje dela v Narodni skupščini ter smatra, da predstavlja Koroščeva vlada najboljši izhod iz krize. Nasprotno pa opozicijski tisk resno svari pred posledicami, ki jih mora neminovno roditi nadaljevanje starega režima. Zemljoradničke »Novostk pišejo med drugim: 3>Ce pride do sestave vlade pod dr. Korošcem v okvirju stare koalicije, potem bodo to smatrali v Zagrebu kot znak, da se Hrvatom noče dati zadoščenja za dogodke 20. junija. Pri tem je treba pomisliti še to, da do danes v tej smeri ni mogoče zabeležiti niti ene same geste, nasprotno, vsaka zahteva Hrvatov je bila gladko odbita. Vedno se najde kak >visji državni interes«: in za Beograd je merodajnejše mnenje Rima in Londona, kakor pa globoko užaljeni naci-jonalni čut Hrvatov. To je le en dokaz več, da Beograd le negativno odgovarja na želje Zagreba, kakor da so hrvatske želje v nasprotj,u z interesi države.« Beograjska »Reče pa piše pod naslovom: >Usodna odločitev« med drugim: »Kar ni mogoče nikjer na svetu, to je mogoče v Beogradu. Beograd uporno vztraja na tem, da vlado četvorne koalicije zamenja ista vlada in isti režim, ki je na polju zunanje in notranje politike popolnoma skrahirah Beograjski tisk naglasa, da umor ministra Draškovića ni imel nikakih političnih posledic. Ne samo, da ta umor ni bil izvršen v Narodni skupščini s strani narodnega poslanca, marveč je tudi imel dalekosežne politične posledice. Rodil je zakon o zaščiti države, zatrl komunistično razdorno akcijo in dal tako narodu popolno zadoščenje. Radi umora generala Kovačevića v Stipu je bila zaprta bolgarska meja, radi atentata na Žiko Laziča je bila odrejena konfinacija vseh bolgarskih emigrantov. Povsod so nastopile logične posledice, samo ne glede zločina, ki je pretresel ves hrvatski narod in vso pošteno javnost. Obnova starega režima pod predsedstvom bivšega ministra policije, pod katerim je tekla kri v Narodni skupščini, na beograjskih in zagrebških ulicah, je provokacija ne samo Hrvatov, marveč vse poštene javnosti.c — Zagreb, 25. julija. Današnje »Novosti« razpravljajo v uvodni brzojavki o situaciji ter naglašajo med drugim: »Odločitev, naj se kriza vlade reši s sestavo vlade pod predsedstvom dr Korošca, je najjasnejši dokaz, da merodajni krogi zelo malo poznato vso resnost situacije ter kako lahkomiselno gredo preko državnih interesov, kojih zaščita je odvisna edino od pravične in pravilne rešitve sedanje težke notranje krize. Kombinacija stare koalicije z dr. Korošcem na čelu znači zavestno provokacijo, je pa tudi dokaz, da gre Beo- stranko, da nima drugega kandidata nego dr! Korošca. Nato je povzel besedo minister Tri: funovič, čigar govor je izzval pravcato senzacijo. Predvsem je ugotovil, da je navzočih komaj 30—40 poslancev, kar je vsekakor mnogo premalo za sklepa* nje o tako važni zadevi, kakor je vpra* sanje mandata za sestavo vlade. Nav* zoča bi morala biti vsaj nadpolovična večina kluba, da bi se mogel smatrati sklep za pravnoveljaven. Nato je Tri* funovič zahteval od Vukičeviča, naj jasno in precizno odgovori, kdo ie predlagal dr. Korošca za mandatarja krone. Krona ima sicer pravico svo* bodne izbire mandatorjev, vendar pa je jasno, da so ga morali predlagati šefi parlamentarnih skupin o priliki konzultacij na dvoru. Trifunovič zahte* va od Vukičeviča kategoričen odgovor, ali je on na dvoru nasvetoval za man* datorja dr. Korošca. V odgovoru je Vukičevič izjavil, da on sploh ni bil konzultiran in da torej tudi ni mogel staviti nikakega predlo: ga. V ostalem pa je naglasil, da je dr. Korošec zelo blizu radikalom ter da bi bil že moral vstopiti v radikalski po* slanski klub. Zaraditega ni cmatrati za degradacijo radikalske stranke, če po* stane dr. Korošec predsednik vlade. Pri nato sledečem glasovanju je radikalski klub s 30 proti 5 glasovom sklenil so* delovanje v Koroščevi vladi. grad mirno preko tega, da bi dal Hrvatom odnosno KDK zadoščenje za prelito kri. Razen tega pa je že tudi oseba dr. Korošca sama po sebi najneprimernejša v že itak neprimerni in usodni kombinaciji projektirane vlade četvorne koalicije. Prvič radi tega, ker je dr. Korošec identičen z Veljo Vukičevičem, s katerim je zvezan po blejskem paktu, drugič pa kot človek, ki je kot notranji minister s svojo trdovratnostjo kompromitiral javno varnost v naši državi. Preiskava proti sokrivcem Puniše Račića Beograd, 25. julija. Preiskovalni sod* nik, ki vodi preiskavo glede zločina Pu* niša Račiča, je danes službeno zahte* val od predsedstva Narodne skupščine, da izroči sodišču radikalskega poslanca Tomo Popoviča in demokratskega po* slanca Luno Jovanoviča. V Rusiji upajo, da Amundsen v v« • se živi — Moskva, 25. julija. V tukajšnjih krogih še vedno upajiO, da je Amundsen še pri življenju. Sklepajo to zlasti iz tega, ker je imel na letalu večjo količino živil, orožja in municije, tako da bi mogel vzdržati tudi delj časa. Ruska vlada bo koncem avgusta odposlala v Severno morje novo ekspedicijo ter bo v to svrho opremila poleg >Kra-sinat še drugo ladjo posebej v ta namen. Domnevajo, da je Amundsen pristal vzhodno od Spitzbergov ter da bo skušal doseči Franc Jožefovo zemljo. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.90, Berlin 13.5725—13.6025 (13.5875), Bruselj 0—9286, Budimpešta 0—9.9218, Curih 1094.1—1097.1 (10.95.6), Dunaj 8.0123—8.0423 (8.0273), London 276.22—277.02 (276.62), Newyork 56.81^57.01 (56.91), Pariz 0—222.74, Praga 168.22—169.02 (168.62), Trst' 296.6—298.6 (297.6). Efekti: Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—0, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. ZAGREBŠKA BORZA. Zagreb, 25. Julija. Devize: Dunaj 802.73, Berlin 13.5875, Milan 297.60. London 276.62, Pariz 222.75, Praga 168.62, Curih 1095.60, Newyork 56.91. — Efekti: Vojna škoda 438. INOZEMSKE BORZE. Curih, 25. Julija. Zagreb 9.1275, Dunaj 73.25. Berlin 124, Milan 27.17, London 25.2475. Pariz 20.33, Praga 15.39, Newyork 519.30, Budimpešta 90.60 Opozicijonalni listi o Koroščevem mandatu Vsi opozicijski listi, z beograjskimi vred naglašajo, da je poskus z dr. Korošcem usodna napaka, ki lahko rodi nedogledne posledice. C/:..390C Stran 2. •SLU VFNSKI N A R O D» dne 25. julija 1928. Stev 168. Inozemstvo o pokretu naših državnih name- v v scencev Predsednik splošne nemške uradniške zveze A, Falkenberg o položaju naših državnih uradnikov. — Organizacija naših uradnikov se priključi uradniški internarijonali. O kongresu državnih uradnikov, ki se ie vršil meseca iuniia v Sarajevu nismo prejeli nobenega informativnega poročila. Tudi sarajevski listi so ta dogodek, ki bi zaslužil brez dvoma večjo pozornost, na kratko registrirali. Posrečilo pa se nam ie dobiti v roke zadnjo številko »Allz. deutsche Beamtenzeitung«. ki je glasilo splošne nemške uradniške zveze, broječe nad 130.000 članov. Predsednik te Zveze je ministerialni svetnik v Berlinu Albert Falken-berz. ki se ie udeležil kongresa kot inozemski dslegat. Ker je zanimivo, kako presoja strokovniak-organizator enega izmed najjačiih inozemskih udruženi državnih naimeščencev ustroj in udejstvovanje Glavne zveze drž. uradnikov naše države, priobčuje-mo v naslednjem vzdržujoč se najmanjšega komentarja, na kratko plod njegovih opazovanj. Glavna skupščina leta 1920 ustanovljenega jugoslovenskega Glavnega saveza državnih uradnikov in ostalih uslužbencev se je vršila od 3.—5. junija t. 1. v palači mestne občine sarajevske ter je nudila gostu iz tuje države dovolj prilike za orientacijo o delovanju in nehanju uradništva mlade velikosrbske (!) države. Zelo ugoden vtis napravlja na opazovalca — piše A. Falkenberg — ukoreninjeno pojmovanje solidarnosti: 70 delegatov, ki so se zbrali v Sarajevu kot zastopniki uradništva iz vseh pokrajin, ki niso niti politično niti jezikovno enako urejene, Srbijanci, Bošnjaki, pripadniki bivše Hercegovine, zastopniki iz Dalmacije, Črne gore, Slovenije, Hrvatske, Macedonije itd. razpravlja v enotni fronti o posameznih točkah obširnega dnevnega reda. Njihove kritike o vladnih ukrepih in naravno tudi o organizatorni politiki predsedstva in uprave Glavnega saveza tvorijo skozinskoz rdečo nit z velikim temperamentom prednašanih referatov. Vodstvo skupščine je poverjeno generalnemu direktorju v finančnem ministrstvu dr. Jovanoviču, ki mu je kot domačin prideljen gimn. direktor Ćukovič, hkratu predsednik pokrajinske Zveze za Bosno in Hercegovino. Ob otvoritvi skupščine pozdravi predsednik dr. Jovanovič med drugim tudi inozemska gosta, tovariša Laurent-a (Pariz) in zastopnika ADB kolego Falkenberga (Berlin) z zahvalno izjavo za njuno udeležbo. Načelna izvajanja obeh zastopnikov inozemskih uradniških organizacij kvitirajo zborovalci z oduševljenim odobravanjem. Most sporazuma med zborovalci in obema inozemskima gostoma je zgrajen. Ob tej formi zborovanja mora splahneti tudi inozemcu vsak občutek odtujenosti, čeprav nam podaja fes in turban zborovalcev neko neobičajno, a vendarle pomirljivo noto. Le nekaj zastopnikov carinskega udruženja nosi uniformo. Udanostna brzojavka kralju Aleksandru je sprejeta od vseh zborovalcev z gromovitim oduševljenjem. V nas vstajajo spomini. Ali se je kdaj v resnici kaj takega dogajalo tudi na zborovanjih nemških državnih uradnikov? Tek časa je imel pri vzporejanju učinkovitosti dogodkov, ki so za nami, svojo so-odločilno besedo. Vendar pa udanostna izjava kongresa najvišjemu predstavniku države tudi republikanca posebno ne iznenadi, ker preveva razprave tega kongresa im-polz naravnega demokratskega mišljenja. Dostojanstveno se odraža v našem dojmu zborovalnica v mavriškem slogu še pod avstrijskim gospodarstvom zgrajene mestne palače, ki ti nudi iz svoje stebričaste logiie očarljiv razgled na penečo MiljaČko in na sarajevska predmestja, vzpenjajoča se v bližnja brda. Stene zborovalnice krase slike prejšnjih mestnih županov. Le spojna cev lepe majolike — peči moti nekoliko harmonične linije te z vsem umetniškim okusom opremljene dvorane. Nad vse živahno razpravo zavzame poročilo upravneju odbora za leto 1927/28, ki ga poda dr. Jovanovič. Vsi govorniki naglašajo mizerno gmotno stanje iugoslovenskega državnega uradništva. Mesečne plače 1000 do 1200 Din nižjih urandnikov — v naši valuti je to 70—85 mark! — niso nič nenavadnega. Ministerial-ni uradnik, ki je po rangu enak nemškemu ministerialnemu direktorju, prejema 5000 dinarjev (350 mark!) na mesec Res je, da mu neso posebne misije še kaj. vendar pa njegovih skupnih prejemkov še daleko ne moremo primerjati z dohodki enakih položajev v Nemčiji. Plače srednjih uradnikov se gibljejo običajno med 25O0 do 4000 Din (175—280 mark) na mesec. Je pa tudi mnogo višjih uradnikov, ki prejemajo kot vpokojenci v naši valuti 10 do 20 mark na mesec. Ce nimajo lastnega premoženja, morajo stradati. Sramotne razmere, ki zaslužijo, da se z njimi čim prej bavi tudi uradniška internacionala. In vendar nam dobri poznavalci raamer •zagotavljajo, da gre počasi naprej. Tudi v uradniških organizacijah. Energična kritika zborovalcev nad vlado, parlamentom in vodstvom Zveze prav nič ne škoduje njihovi enodušnosti v obrambi lastne organizacije. Tudi čez mlačnost gotovih uradniških krogov se pritožujejo. Kakor pri nas, tako tudi tam doli uradništvo še vedno ni prišlo do zaključka, da ga more spasiti samo močna organizacija, ki ve, kaj hoče. Zato je čuti v kritičnem izvajanju govornikov glasove, ki so nam dobro znani. »Da sem jaz minister ...« Da, da — če bi le ne bila vselej in v vsakem slučaju dejstva močnejša od dobro mišljenih teoretičnih izjav, ki jih narekuje volja! Tudi tistim uradnikom, ki danes kot parlamentarci pozabljajo, da so stali nekoč med sobojevniki proti uradniški bedi, abo-tovalci ne prizanašajo. Z najpomembnejšo in najbolj stvarno kritiko nastopajo Slovenci, med njimi zlasti načelnik njihove pokrajinske Zveze Pater-noster. On priporoča Glavnemu savezu kot centralni organizaciji pokrajinskih Zvez namesto defenzive ofenzivo. Dosedanja politika Glavnega saveza ne more držati pridobljenih postojank. Tako je n. pr. izročen uradnik zbog ukinitve stanovanjske zaščite na milost in nemilost hšr.enru gospodarju. Neizogibne posledice sedanje uradniške politike, ki jo vodi vlada, se odražajo v sledečih ugotovitvah: kvaliteta uradniškega materiala pada od dne do dne, uradništvo je prisiljeno iskati si postranskih virov dohodkov, kar škoduje ugledu uradništva in države v tu- in inozemstvu. Interes uradništva na napredku države peša. Precejšnji del te kritike bi lahko aplicirali tudi na Nemčijo z edino razliko, da je možnost osnovnih izprememb pri nas v Nemčiji radi tega večja, ker je politično stališče uradništva že z ustavo bolj utrjeno. Med tem ko imajo v Nemčiji vsi uradniki brez izjeme pasivno volilno pravico, je ta pravica našim tovarišem raznih strok (politični, šumarski, finančni uradniki in uradniki agrarne relorme), v Jugoslaviji odvzeta. Tudi v Jugoslaviji se bo dalo doseči izdatno poboljšanje materialnega in moralnega položaja uradništva v velikem delu z okrepitvijo in posplošenjem političnih svobod ščin. Med drugimi točkami dnevnega reda sta bili zlasti interesantni izprememba organizacijskega sistema in priključitev Glavnega saveza k uradniški internacionali. Predsednik kongresa je zastopal stališče, da je radi krepkejšega razvoja in udejstvo-vanja Glavnega saveza direktna priključitev večjih centralnih strokovnih udruženj h Glavnemu savezu neobhodno potrebna. Skupščina pa je to stališče z veliko večino odklonila. Obdržal se je še nadalje horizontalni sistem organizacije, k! ima pred vertikalnim to prednost, da morejo biti strokovne organizacije članice Glavnega saveza le posredno in potom obstoječih pokrajinskih zvez. Soglasno pa je bil sprejet sklep o priključitvi Glavnega saveza k uradniški internacionali, ki bo vsled tega pridobila 50.000 novih članov. Velika pokrajinska razstava v »Ljubljana v Jeseni« se vrši letos od 1. do 10. septembra. Prirejena bo vestno, z bubeznijo tn oožrt/vovainostjo ter bo podala nov dokaz marljivosti in organiziranega darmi Slovencev. »Ljubljana v jeseni« bu plod tssočev pridnih rok kmetovalca, obrtnika, industrijalca, kutom-nega delavca in znanstvenika. Navajamo program te prireditve, da javnost izve, kaj bo I. »Ljubljana v jeseni« bo obsegala predvsem na£e kmetijstvo. Matica sk»venskega kmetijstva, Kmetijska družba za Slovenijo, slavi 1601etoico svojega obstoja. Z obsežno kmetijsko razstavo priredi obdelovalcem rodne grude v dnevih od 1. do 10. septembra stanovski praznik, podala bo pobudo k nadaljnemu plodonosnemu delu. Obsegala bo: A. Splošno-^KMJČni oddelek v pavaliiotiski igradbi K. B. S t roJtovno-produktivni oddelek v pa v i lijo n^k: zgradbi G (kmetijsko rastlinstvo, živinoreja, žmnozdravstvo in podkovstvo). C. Oddelek za pomožne stroke v pavilijon-skih zgradbah F in G (kmetijsko stavbništrvo, kmetijska industrija, kmetijski stroji, domača hišna obrt). D. Oddelek za začasne razstave v pavilijon-skih zgradbah E, F in G, polodprti prostori. (Razstava in premovanja konj. goveje živine, prašičev, ovac, koz. perutnine in kuncev). Obiskovalce jesenske kmetijske prireditve na obsežne razstave: masla in drugih mlekarskih zlasti opozarjamo sira. surovega izdelkov, raznovrstnega sadja, zlasti jabolk, ki bodo vloženi v ličnih zabojih po 25 kg. razne več ali manj poznane zelenjave, izbranega vina v buteljkah, pristnega medu. Vsi ti kmetijski proizvodi so po ugodnih cenah na prodaj. Vrši se tudi velika razstava izbranih konj. goveje živine, prašičev In malih živali. V pavilijonski zgradbi F, ki obsega preko S00 m" prostora, in na prostem, bodo razstaiv-Ijeni najraznovrstnejši kmetijski stroji, deloma v pogonu. II. Vrtnarska razstava bo nameščena v pa-v-ilijonski zgradbi J. Prirede jo ljubij-anski umetni in trgovski vrtnarji, ki so s svojimi dosedanjimi razstavami pokazali izreden okus, strokovno znanje in ljubezen do prirode. Preko 1000 m2 obsežna zgradba bo spremenjena v bajni cvetlični vrt. poln domačega in eksotičnega cvetja in zelenja. Vrtnarska razstava je naš ponos in prekaša po svod lepoti mnoge slične prireditve v inozemskih velemestih. III. Higijenska razstava bo nameščena v pa-vilijonu L. Prikazala bo zlasti higijeno na deželi in bo obsegala: A. Osebno higijeno, B. higijeno gospodarstva, C. higijeno občine. IV. Društvo »Zoo« v Ljubljani priredi v severnem traktu pavilijonske zgradbe »J« lepe razstavo faune Slovenije. Obiskovalec bo imel priliko videti skoro vse rivali, ki žive v naših krajih v prosti naraivi. Posebno lepa bo razstava ptic, plazilcev v ter*rwih m rib v akvarijih. V. Razstava pohištva in stanovanjske opreme bo nameščena v pavUijonski zgradbi E. Razstava bo obsegala vsakovrstno pohištvo in stanovanjsko opremo, od najpreprostejše do luksuzne izvedbe. VI. Mednarodna industrijska obrtna in trgovska reazstava bo naaseščeaa v paviJJjonsld zgradbi H. VII. Radio-klub v Ljubljani priredi Radio-razstavo, ki bo nameščena v >užm:n dehi pavilijonske zgradbe. Ta razstava bo zlasti zanimiva zato, ker se za časa naše jesenske prireditve otvori radio-oddajna postaja v Domžalah. VIII. Revija slovenskih narodnih noš se vrš: v nedeljo dne 2. septembra. Slavnostni obhod po sejmišču bo tvorilo preko 300 izbranih narodnih noš. Zastopana bo gorenjska narodna noša, ljubljanska, primorska, koroška, prekmurska, čioka, belokranjska, štajerska in kočevska n-oia. IX. Nagradilo tekmovanje slovenskih harmonikarjev se vrši v nedeljo dne 9. septembra. Nastopili bodo domači harmonikarji iz cele Slovenije. Vsekakor bo to zanimiva produkcija samoukov. X. Veliko zabavišče »Mali pra-ter« bo nameščen na vinskem oddelfcu velesejma. Poleg izbranega vina in jestvin se bodo vrt ili tudi v pestri reviji hipodromi, tobogan, vrtiljaki, avto-drom, skupine Kitajcev, Arabcev in Liliputancev itd. Dovolj zabave za mlado in staTO. Ugodnosti obiskovalcem. S permanentno ve-lesejemsko legitimacijo ie posetniku dovoljen poljuben večkraten vstop na velesejem in deležen je znižane voznine na osebnih in brzo vlakih ter parobrodih v Jugoslaviji. Inozemski obiskovalci plačajo znižani vizum od 20 Din ter imajo 50 odstotkov popusta na železnicah v Ćeho-slovaški republiki, v Avstriji pa 25 odstotkov popusta. Legitimacije se dobe za ceno 30 Din pri denarnih zavodih v vseh večjih krajih pri Zbornicah za trgovino, obrt in industrijo in dragih gospodarskih organizacijah, pri tajsko -prometoib uradili in kmetijskih organizacijah. Vstopnice za enkratni vstop na velesejem brez pravice na znižano železniško voašpa veljajo po 10 Din. Legitimacije se lahko naroči tudi direktno, u s: :neno in pismeno pri Ve'.esejmskem tiradu v Ljubljani. Kakor se vidi iz programa, nosi ta razstava v glavnem značad kmetijske prireditve na trgovski podlagi, čeprav je v svoji celoti mednarodna, ker je med razstavljale! veliko število razora inozemskih tvrdk, katerim Je Jesenski termin bolj všeč od junijskega. Njen namen je, da dvigne trgovino z našimi domačimi pridelki, posebno kar se tiče sadtja, zelenjave, čebelarstva in medu, mlekarstva m sirarstva ter vina. Važen namen pa zasleduje tudi s tem, da se producenti z ogledovanjem in primerjanjem dotičnih pridelkov navdušujejo za izboljšanje svojih dosedanjih uspehov. Obenem jim nudi kmetijsko-strojni oddelek v izbiro najrazličnejše gospodarske stroje in orodje. Stroji, na ketere je danes navezano naše kmetijstvo, se v svoji sestavi od leta do leta izpopolnjujejo. Važno je, da vsak naš kmetovalec te izpremembe pazno zasleduje, za kar mu nudi letošnja Jubilejna kmetijska razstava najlepšo priliko, kjer si more potrebne stroje kratkim potom taidi nabaviti. Pa ne samo naše kmetovalec, prav vsakdo bo našel na prireditvi dovolj poučnega, zanimivega in zabavnega. Prvih 10 dni letošnjega septembra naj med Slovenci velja obisku »Ljubljane v jeseni«. Pisane zgodbe iz naših krajev Mrtev starec v kadi« — Velik požar na Kordunu. — Oslepar ieni Dalmatinec — Žrtev eksplozije« — Svatba s krvavim koncem. — Tragična smrt starke pred sodniki. — Preiskava v zadevi požara na Sušaku* Iz Osijeka poročajo, da se je včeraj . pripetila v tamošnjem kopališču «Dia* j na» težka nesreča, ki je zahtevala živ* ljenje starca Bazilije Banduka. Banduk, puškar po poklicu in že 81 let star, je prišel v kopališče in vzel kadno kopel. Starec je po rodu Poljak. Osobju se je zdelo sumljvo, da starca tako dolgo ni bilo iz kabine. Naposled so vdrli vrata kabine in našli starca mrtvega v kadi^ Poklicali so kopališkega zdrav* nika, ki je ugotovil, da je 811etnega Ban* duka zadela kap in se je nato zadušil v vodi. Pokojni je bil oče mestnega ve* terinarja Banduka v Osijeku. Starec je imel slutnje, da ne bo prišel živ iz ko* peli. Kopal se je redno v kopališču < dala ime Mate. Dalmatinec je bil zelo vesel, da je postal oče, kar si je tako goreče želel že dolgo. Začel je pošiljati denar za sinčka in ga pošiljal 4 leta, dokler se ni izkazlo, da Mate ni njegov sin, temveč mu ga je Kosara podtaknila. Neki Barošev prijatelj je obvestil fotografa v Ameriki, da Mate ni njegov sin, ampak sin njegove sestre, ki je omožena s privatnim uradnikom Dimitrijem Stepanovičem. Ta prijatelj je spo* ročil to tudi Baroševemu bratu Ivanu v Beograd. Brat Ivan ie poiskal Stefa-novića. Ta mu je zatrdil, da je dete, ki ga ima Kosara, res njegovo. Ugotovili so tudi, da je bilo dete dvakrat krščeno in je imelo tudi po dva botra in dve botrici. Mate je pa verno pošiljal denar svojemu »sinu«. Poslal mu je okoli 40 tisoč Din. Motel je tudi videti sina in je zato poslal Košari potni list in potreben denar. Sedaj policija preiskuje to afero izsiljevanja s podtaknjenim otrokom. Sodi se, da je Kosara osleparila Dalmatinca v Ameriki sporazumno s svojo sestro Nartalijo in zetom. Iz Bihaća poročajo, da je tamošnjega meščana Svetozarja Sokoloviča zadela velika nesreča. Sokolović je po poklicu klepar. Neki trgovec mu je izročil v popravilo veliko posodo s špiritom, ker je puščala. Klepar je poslal posodo v svojo delavnico. V posodi je bilo še nekaj špirita. Ko je klepar približal svetilko posodi, je nenadoma eksplodirala. Dno je z vso silo odletelo in zadelo kleparjevo desno roko tako močno, da mu jo je odtrgalo. Roka Je odletela na strop in odtod na tla. Ne- srečnik je planil na ulico in se napoti v smeri proti bolnici. Sosedje so čuli močno eksplozijo ter pohiteli na ulico. Nudil se jim je strašen prizor. Klepar je hitel po cesti brez roke in iz velike rane mu je brizgala kri. Ljudje so po* klicali izvoščka ter posadili nesrečneža, ki je že omahoval, v voz ter ga odpeljali v bolnico, kjer so mu obvezali rano. Ponesrečeni Sokolović je oče treh nepreskrbljenih otrok. Z izgubo desne roke mu je onemogočeno kleparsko delo. * V hiši Gjorgja Milinoviča v Lipni-ku pri Savskem Mostu je bila svatba in povabljenih je bilo mnogo njegovih znancev in prijateljev. Veselje je bilo veliko in veselo razpoloženje je spremljalo streljanje z možnarji in revolverji. Ves dan so streljali brez nesreče, čeprav so bili svatje že precej vinjeni. Pod večer so se gostje začeli poslavljati. Tudi Ilija Predojević je velel napreci svoje konje. Nesreča je hotela, da ie pred odhodom stopil k vozu David Kosovac in prosil Predojevića, naj mu posodi samokres, da bo pred odhodom še streljal za slovo. Predović samokresa ni hotel izročiti in tako je med njim in Kosovcem nastal prepir in pretep za samokres. Predoieviću se je revolver sprožil in krogla je zadela svata Cvetičanina, ki je stal v bližini in opazoval oba prepirljivca. Cvetičanin se je zgrudil na mestu mrtev. Predojević je bil kaznovan zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem na 3 mesece zapora. * Iz Požege poročajo, da je pred dnevi stopila pred sodnike neka Manda Ivanović iz Ivandola. Seljakinja je bila stara že 65 let. Zaslišana je bila kot priča v neki razpravi. Morala bi pričati, da je toča 1. 1926 res potolkla njene pridelke in pridelke seijakov njene vasi. Med zasliševanjem je žena toženca očitala starki, da govori neresnico in jo je pozvala, naj priseže pred sodniki, če se upa. Sodnik je zato odredil, da starka priseže in tako potrdi svojo izjavo. Starka je odgovorila, da priseže, kadar kdo hoče in koHkorkrat hoče. Ko je sluga pripravil razpelo in sveče in se je starka pripravljala, da dvigne tri prste, se je nenadoma zgrudila na tla nezavestna. V sodni dvorani je nastala velika rzburjenost. Poklicali so zdravnika, seljaki v dvorani so pa kričali: Pustite jo, saj je hotela krivo priseči !To je božja kazen! Med tem je starka izdihnila in njeno truplo so odpe ljali v mrtvašnico. Ker je bilo pri razpravi mnogo seijakov, se je vest o tragični smrti starke hitro razširila po vsej okolici in ljudje zdaj govore o božji kazni, ki je zadela krivoprisežnico. Na Sušak je včeraj dospela komi* sija zavarovalne družbe «Sava» iz Zagreba, da oceni z upravo pogorele pa* pirnice nastalo škodo. Komisija bo oce* njevala škodo več dni. Požar je po po* licijski preiskavi zanetila baje iskra, ki je padla v skladišče papirja. Ogenj je uničil sedem objektov tovarne, vsi so bili v starem delu podjetja. Po izpo* vedi direkcije tovarne so pa zgoreli sa* smo 4 objekti, dočim so ostali trije sa* mo deloma poškodovani. Škodo cenijo na 5 milijonov Din. Preiskavo so uved* li tudi orožniki, vendar se dosedaj ni* česar ne ve o uspehu. Obstoja sum, da so tovarno zažgali sami lastniki. To* varna je bila zavarovan za 50 milijo* nov dinarjev. Požar je uničil 8 vagonov izdelanega papirja in 3 vagone cigaret* nega papirja ter skladišče celuloze. To* varna je bila zgrajena pred 100 leti in je že štirikrat gorela. Prvi požar je na* stal v papirnici 1. 1886. Zaradi množe* čih se požarov na Sušaku so sklenili lastniki lesnih skladišč «Brajdice» in «lDelte», da povišajo zavarovalnino skladišč, v katerih j« lesa za več sto milijonov dinarjev. KOLEDAR. Sred«, 35. julija 1928. Kofe&čdiii: J*'-.-, b; Bc-Ijedroc; pravoslavni: 12. j-ttlita: Prokle i PL DANAŠNJE PRIREDITVE. Kuro Ideal: Beg na tioJU (MarceMa ALbaa; in Vladimir Gafcterov). DEŽURNE LEKARNE. Daaes: Tradcoczv, Mestni :zg, m Rsmor, Miklošičeva cesta. Konec vladne griže Naš Pepe pravi, da Je njegov poli' tični barometer že več dni kazal, da bo vladne griže konec in da zasede držav: no kočijo četverovprežna koalicija. Ljudje mu niso verjeli, ko je trdil, da so vse kombinacije, konzultacije in ma» hinacije samo dobro premišljeno mas riniranje prečanov, danes, ko sestavlja vodja slovenskega naroda novo vlado, mu pa morajo verjeti. Pepe pozna bra* ie onstran jako dobro in ve, da znajo puščati kri, če ne gre drugače. Juna* kom, ki se že deseto leto po vojni tako viteško bore na Kajmakčalanu za naše osvobojenje, ne kaže odrekati zaslug za naše ujedinjenje, sicer obrnejo orož* je proti tistemu, ki jim junaštvo odre* ka. Oni so državo s svojo krvjo in kostmi betonirali in oni imajo pravico odločati o njeni usodi. To si je treba zapomniti, da ne bo nepotrebnega raz* burjanja ali celo ogorčenja, če bodo še komu puščali kri. Zdaj pravi Pepe, da je Bosna mirna in da pojde vse gladko od rok. Bratje onstran so dobili v ^največjem Slovem cu» in vzornem bratu tost ran kuliso, za katero bodo lahko skrili vse Puniše Ra* čiče. Krvi zdaj ne bo težko puščati, saj pojde na račun mariniranih prečanskih hlapcev. Pepe je dober patrijot in dr: žavotvoren element do mozga in kosti. Zato predlaga na izpraznjeno mesto notranjega ministra inkarnacijo brat* ske ljubezni in sloge Punišo Račića, da ne dobimo griže policijskega pendreka in da vlada četverovprežne koalicije ne bo imela težav zastran puščanja krvi nezadovljnim braton tostran. Če spre j: mejo ta predlog, bo Pepe z razpletom vladne griže jako zadovoljen, mila naša domovina pa srečna in obvarovana vsega hudega. Živela bratska ljubezen osvobojenih in ujedinjenih sinov naše* ga troimenega naroda! Akademija sokolske olimpijske vrste v soboto 28. t. m. zvečer na Taboru Po akademiji veselica. Šport — Službeno iz LHP. Seja upravnega odbora se vrši v četrtek,. 36. julija ob 20. uri v posebni sobi kavarne Evropa. Naprošajo se vsi g£. odborniki, da se seje udeležijo. — Tajnica. — Velike medklubske kolesarske dirke, ki jih priredi Kolesarsko drujtvo »Sava« na pro^i Ljubljana—Bled se vrše v nedeljo dne 29. t. m. za vse verrficiirane vozače Koturaškega saveza SHS, kakor tudi člane Zveze kolesarskih društev. Vozi se v treh skupinah, katerih start je v Zg. Šiški pri gostilni Kos ob pol 9. uri dopoldne. Kot zaključna skupina te medklubske prireditve se vrsi na Bledu okrog jezera damska dirka. Prijave sprejema za vse skupine društvena pisarna, Karlovska cesta 4 do najkasneje v soboto 28. t. m. proti prijavnim 10 Din za vse skupine. Za dirke so razpisana krasna darila poleg svetinj in diplom. Istočasno se vrši kolesarski izlet vseh članov in članic, kakor tudi prijateljev kolesarskega športa na Bied. Odhod točno ob 5. uri od zbirališča na Sv. Jakoba trgu. Na razpolago bo avtobus, ki odihaja ob pol 6. uri proti malenkostni vsoti 28 Din za osebo za vožnjo tja in nazaj iti tudi osebni auto za S oseb za malo odškodnino. — Odbor. — Plavalna sekcija SK Ilirija. V četrtek, 36. t. m. ob pol 21. uri se vrši v klubovi sobi y kavarni Evropa strogo obvezen sestanek vseh članov sekcije. S seboj je prinesti izkaznice Jugoslov. Pliv. Saveza, oni člani pa, ki še niso verificirani, pa po tri fotografije in 10 Din, da se jih bo moglo takoj verificirati, ker sicer ne bodo mogli startati na podsaveznem prvenstvu in ostalih predstoječih pravalnih prireditvah. Točno in sigurno! — Načelnik. Falzifikator Jankovich zopet prost Iz Rotterdama poročajo, da bo s 1. avgustom t. 1. izpuščen znani madžarski polkovnik Jankovich, ki jc bil eden glavnih udeležencev v znani aferi madžarskih ponarejevalcev francoskih frankov. Leta 1925 je bil radi soudelež* be v falzifikatorski aferi pred haaškim sodiščem obsojen na tri leta ječe. Svo» jo kazen bo te dni, izvzemši 7 mese* cev, ki so mu bili odpuščeni, prestal. Jankovich se je napram kaznilniškemu ravnatelju izrazil, da se bo takoj, ko pride iz zapora, vrnil na Madžarsko, kjer se bo posvetil poljedelstvu. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi r Ljubljani - Štev tf)R •SLOVENSKI NAROD« dne 25. julija 1928. Stran 3. Dnevne vesti. — Osebne vesti s pošte. Premeščeni so iz Cerkelj ob Krki k pošti Brežice Josipina Vidmar, iz Murske Sobote v Kočevje Marija Pakiž, od pošte Ljubljana 2 k pošti Ljubljana 1 Karolina Rabič. — Češkoslovaški učitelji v Beogradu. V ponedeljek popoldne je prispela v Beograd večja skupina češkoslovaških učiteljev. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki UJU ter raznih kulturnih korporacij. — Slovaški trgovci v Beogradu. 30 tm. prispe v Beograd delegacija slovaških trgovcev, da se seznani z našimi gospodarskimi razmerami in poživi trgovske stike med obema državama. Slovaški trgovci odpotujejo iz Beograda v Sofijo in Carigrad. Delegacijo vodi predsednik odseka za uvoz in izvoz v bratislavski trgovski zbornici g. Josip Rumel. — Bolgarska deca na našem Primorju. Glav. odbor našega Pomladka Rdeč. križa se je obrnil na Pomladek bolgarskega Rdečega križa s predlogom, naj bi poslali iz Bolgarije na naše Primorje 290 bolgarskih otrok. Za sprejem bolgarske dece je že vse pripravljeno. Bolgarska deca bo preživela počitnice v Martinščici, Stefangradu, Cavtatu in Selcih. Vsaka skavtska kolonija in kolonija Ferijalnega saveza sprejme po 10 bolgarskih otrok. Ljubljanski odbor Pomladka Rdečega križa .je obvestil glavni odbor v Beogradu, da bi bile nekatere privatne hiše v slovenskih gorskih krajih pripravljene sprejeti večje število bolgarske dece. Zunanje ministrstvo je dalo Rdečemu križu v ta namen 30.000 Din podpore, prometno ministrstvo pa potrebno števi'o brezplačnih železniških kart od naše meje do poedinih letovišč. — En gram radija. Jugoslovenski minister zdravja G. Popovič in češkoslovaški poslanik na našem dvoru Jan Šeba kot zastopnik ministra javnih del dr. Spine sta podpisala v petek konvencijo o dobavi enega grama radija, ki ga je kupila naša država na Češkoslovaškem. — Pričetek pasjih dni. 23. t m. so nastopili obligatni pasji dnevi, ki jih ima zlasti naš kmet slabo zapisane. Trajajo ravno mesec dni in pomenijo dobo najhujše vročine, ploh in neviht. Pa so jo letos točno — v ponedeljek po noči — in prav po notah pričeli! Z vročino nam prav lahko prizanesejo, ker smo imeli že doveli suše in potili smo se tudi že doveli, neviht in toče po tudi ne potrebujemo, če pa pošten dež vsak teden parkrat zemljo namoči, pa nimamo nič zoper to. ker bodo saj ceste in ulice očiščene prahu, polja in travniki pa si nekoliko opomogli. — V. kongres unije intelektualcev. Od 1. do 3. oktobra se bo vršil v Pragi V. kongres mednarodne unije intelektualcev, na katerem se bo razpravljalo zlasti o moderni civilizaciji. Z referati nastopijo najoličnejši intelektualci. — Nove novčanice po 10 Din. Danes so prišle v promet nove novčanice po 10 Din, ki so znatno manjše kakor stare "n zelo pestre. Papir je zelo dober, a barve so sestavljene tako, da je ponarejanje skoraj izkijučeno. Važno je, da imajo novčanice vodotisk z žensko glavo, kar bo preprečilo ponarejanje. — Problem našega telefona. Švedski telefonski koncem *Ericson« je nedavno predlaga! naši državi, da bi mu dala v zakup državni telefon in se je zavezala dati ji na razpolago potrebne investicije za povečanje telefonskega omrežja in za telefonsko zvezo Jugoslavije z inozemstvom potom mednarodnega podzemnega kab.a. Naša država se še ni odloČila za tc ponudbo. Nekateri gospodarski krosi so rme-nja. da bi bila ta pogodba zelo Koristna za našo državo. Telefonski promet se v naM državi razvija zelo počasi, ker je naša administracija slaba, dočim se v drugih državah razvija zelo hitro. Naša država ima ckrog 13 milijonov prebivalcev in visoko računano komaj 25.000 telefonov. Na Švedskem ima pa od 100 prebivalcev 29 svoj telefon. — Ljubeljska cesta za promet zaprta. Kakor nam poroča Avtoklub Kraljevine SHS, sekcija Ljubljana, je državno cesto na Ljubelju zasul velik plaz in je radi tega za vsak promet zaprta. Avtomobilisti se opozarjajo na to, da ne bi imeli nepotrebnih potov in stroškov. — Vreme. Včeraj je bil že peti dan, ko f& zvečer pripravlja na severozapadu k nevihti, ki prinese tudi Ljubljani in bližnji okolici nekoliko dežja. Proti jutru se nebo zopet zjasni in čez dan imamo lepo, dokaj toplo vreme. Barometer kaže, da ostane vreme izpreminljivo in da je računati z lokalnimi nevihtami. Danes zjutraj je kazal v Ljubljani 762.5 in je ostal torej na isti višini kakor včeraj. Temperatura je znašala IS stopinj. Včeraj ie bilo lepo samo v Dubrovniku, povsod drugod pa oblačno oziroma deževno. Včeraj je zopet pritisnila huda vročina, zlasti v južnih krajih. V Beogradu so imeli 37, v Dubrovniku 36, v Splitu 35 v Sarajevu 34, v Zagrebu 31, v Mariboru 30, v Ljubljani 29 stopinj. Dež so imeli včeraj tudi v Mariboru in v Zagrebu. V Sloveniji se v primeri z drugimi pokrajinami glede vročine zadnje dni ne moremo pritoževati, ker znaša povprečna temperatura 30 stopinj, dočim imamo v južnih krajih 37. — Pri telesnem zaprtju In hemernidih. želodčnem in telesnem motenju, boleznih na jetrih in vranici, bolečinah v križu in hrbtu je ranz Josef« grenčica izborno sredstvo, ako jo vzameš večkrat na dan. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dado v mnogih primerih vsak dan zjutraj in zvečer piti pol kupice vode »Franz Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah m špece-cijskih trgovinah. 26-T Fotoaparate kupite najjboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana. Stari trg, 9. 53-T — Čas žrebanja je pred durmi, zato kupujte srečke v korist ureditve Županove jazne. 571n Iz Ljubljane —lj Pojasnilo. Z ozirom na članek, ki ie izšel v soboto v vašem cenjenem listu, pod naslovom »Novo moderno kopališče v Ljubljani«, v katerem se trdi, »da mestna občina žal ni pokazala to pot zadosti razumevanja za tako koristno akcijo SK Ilirije, da je gledala na vse skrajno pesimistično in zategadelj zavlekla začetek gradnje skoro za 2 meseca«, prosim uljudno, da priočite sledečo konstatacijo: SK Ilirija je vložil prošnjo za kopališče dne 2. maja 1928. Jaz sem kot župan vlogo takoj rešil, oddal pristojnemu odseku, ki je nemudoma sklepal. Potem ko so se o stvari posvetovali še klubi, je prišla zadeva v plenarno sejo občinskega sveta, kjer je bila ugodno rešena dne 8. maja 1928. Kljub temu tedaj, da so proti projektu obstojali težki in resni pomisleki, je občinski svet rešil zadevo v 5 dneh! Očitek, ki ga je tedaj iznesel vaš list, ni samo krivičen, marveč naravnost lahkomiseln. Z odličnim spoštovanjem dr. Dinko Puc, župan. —Ij Kaj je letos z okrašen jem balkonov? Pišejo nam: Pred vojno so gotovi krogi v mestu in drugod kar tekmovali med seboj, kdo bo svoja okna, balkone in na-zidke lepše in okusneie s cvetlicami okrasil in mestna občina je svoj čas določala za olepšavo mesta celo posebne nagrade za hišne posestnike in stranke. Zadnja leta je pa ta lepa ideja v Ljubljani kar zamrla, dasi imamo v mestu krog in krog polno cvet-ličnjakov. Ipak bi bilo dobro oživiti prejšnjo olepševalno akcijo, da se enolično mrtvilo — zunanje lice mesta — zopet prenovi, kakor je to v navadi v drugih mestih. —Ij Ljubljana in njena pasla statistika. Naročnik naro piše: Ljubljana ima poleg drugih, tudi svojo pasjo statistiko! Zanimiva sicer za nas druge ni, pač pa je važna, zlasti za našo mestno blagajno! Jaz ji želim obilo »prometa!« Ampak nekaj drugega je s to pasjo statistiko. V ljubljanskem mestnem pomeriju imamo takole okoli 1200 psov: lovskih, luksuznih in par takozvanih »čuvajev«. V nekaterih mestnih delih in stanovanjskih hišah jih ie toliko, da ljudje ponoči, ko začno razni ti psi »unisono« lajati, tuliti ki bevskatt od večera do jutra, ne morejo spati! Ker }e sedanja pasja taksa (Din 100) za te in take »ljubitelje psov« bagatela, za trudne ljudi pa ponoćni mir in spanje pol zdravja in življenja, bi mestna občina dobro storila, če bi pasjo takso saj podvojila, od hišnih gospodarjev in sploh pasjih gospodarjev pa zahtevala, da obesijo po noči lajajočim psom — torbe na gobec. Če človek, ki plačuje davek in visoko najemnino ne sme kaliti nočnega miru, kako pride do tega, da bi moral poslušati ponoči nekaznovano — pasja druhal! Ali pa bo segel vsak po samopomoči! —Ij Razširjenje hodnikov na Zmajskem mostu. Ze nekaj dni trajajo dela na razširjenje hodnikov za pešce na Zmajskem ali mesarskem mostu. Delavci so že na obeh straneh mostu odstranili asfalt in bosta hodnika razširjena vsak po pol metra proti sredini mosta. —Ij Tlakovanje ceste pred Škofijo. S tlakovanjem ceste pred Škofijo so že pričeli. Razni kabli, tako električni in pa mestni telefonski, ki spaja mestni magistrat s Kresijo in Mestnim domo, kakor tudi vodovod so že pregledani in popravljeni v vsej dolžini od Mestnega do Vodnikovega trga. Zdaj so pričeli mestni vozniki odvažati zgornjo trdo plast ceste, ki jo bodo nadomestili z dfobnimi kockami. Deto le dovolj hitro napreduje, ker je treba hiteti, kajti omenjena cesta je ena najvažnejših prometnih žil mestnega središča. —Ij Cene na ljubljanskem trmi. Čeprav je zadnje dneve padlo v ljubljanski okolici nekaj dežja, so bile cene na ljubljanskem živilskem trgu danes še vedno zelo visoke, zlasti v zgodnjih jutranjih urah. Raznovrstnih novih živil je bilo na trgu precej in sicer so prodajali: kumare komad po 0.75 do 1 Din, velike po 2 Din, drobne za vlaganje v steklenice 100 komadov 20 Din, fižo! v stročiu po 5 Din za kg, boljši brez nitk po 8 do 10 Din, zeljnate glave po 3 Din komad, salata po 0.50 ČO UD Din za glavico, krompir novi kg od 2 do 3 Dtn. v slučaju nakupa večje množine celo po 1.75 Din za kg, grah v stročju po 5 Din za kg, luščeni grah Kter po 8 Din, čebula kg 3 Din, paradiž, prav lepi po 6 do 8 Din kg, zelene paprike komad po 025 Vin in ceio 5 komadov za 1 Din, pri branjevkah so pa še vedno zelo drage in sicer po 1.25 Din za komad. — Sadja je bilo na trgu zelo veliko, bilo je pa drago in še ne popolnoma zrelo. Prodajali so hruške po 6 do 8 Din kg, pri branjevkah na Pogačarjevem trgu pa lepše celo po 10 do 14 Din, marelice že izginjajo in jim je bila današnja cena 10 Din za kg, jabolka po 8 do 10 Din kg. — Na perutninskem trgu je bilo zelo živahno in tudi precej kupčije. Par srednje velikih piščancev ie velja! 40 Din, potelin 32.50 Din komad, gosi 80 Din komad, domači zajci odrasli po 20 Din komad, jajca par po 2.25 Din. Jajc je bilo dovolj ip prav lepih in debelih. Velik naval je bil na zgornjem delu trga pri neki prodajalki, ki je prodajala sir v hlebih po 20 Din kg. Ljudje so se malone tepli zanj. Fižola bo letos v splošnem zelo malo in bo zelo drag, kakor že zdaj napovedujejo kmetice iz okolice. Poznejše dopoldanske ure so potekale na živilskem trgu v znamenju splošne konkurence in je bilo dobiti gotove življenjske predmete že po polovični ceni napram jutranji. —Ij Otroško igrišče »Atene« pod Tivo-lijem (Aleksandrova cesta čez železniško progo — levo) vabi na svoje prostore male in velike otroke. Prenovljeno, lepo igrišče jim nudi svež zrak, krasno okoheo, obilo mivke, rožice, travo, dobro pitno vodo, tuš ter vse polno iger. Poleg zdravja pridobijo otroci na lepem vedenju, nauče se reda, strpnosti in uslužnosti. Osvojijo si lepih lastnosti, ki so potrebne vsakemu kulturnemu otroku - človeku. Igrišče vodi učiteljica gospa Ivanka Svetlič. Vpisovanje vsak lep delavnik" od 1. do 12. in 3. do pol 7. ure. —lj Mladini s skrivljeno hrbtenico, z okroglim hrbtom, zniki grbe, visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrastlinami, otrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali itd. nudi naspet in pomoč ortopedski zavod v Ljubljan, Šubičeva ulica (Mladika) vsak delavnik od Q do pol 12. ure. Zavod je otvorjen tudi sedaj v šolskih počitnicah. Izven uradnih ur daje pojasnila načelnica zavoda, učiteljica gospa Ivanka Svetlič, Ljubljana, Tabor 5. prvo nadstropje, desno. —Ij Policijske prijave in aretacije. Na policiji so bili od včeraj na danes prijavljeni sledeči prestopki: 1 poškodba šipe, 2 tatvini koles, 1 izgred v vlaku, 3 kaljenja nočnega miru, 2 pijanosti. 1 trpinčenje živali. 2 prekoračenja policijske ure, 2 nedostojna vedenja, 1 godba brez dovoljenja. 1 izzivanje na javni cesti, 1 prodaja neužitnega kruha, 1 prestopek zdravstvenih predpisov, 1 vmešavanje v uradne posle, 1 pobeg od doma, 34 prestopkov uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, 4 prestopki avto-predpisov in 10 prestopkov cestnopolicijskega reda. — Aretirane so bile samo tri osebe in sicer dve radi postopanja in neka Jožica H. radi tajne prostitucije. —lj Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri Kristofič-Bučar, Stari trg, Ljubljana. 46T Iz Celja —c Umrl |e na Teharjih pri Celju tamošnji župnik gosp. Janez Čemažar v starosti 60 let. Zupnikoval je dolgo vrsto let na Teharjih in se je svoje čase pridno udejstvoval v boju z nemškutarstvom na Teharjih in v Štorah. Tudi celjskim Slovencem je rad priskočil na pomoč. Bil je tudi med ustanovitelji Slov delavskega podpornega društva v Celju. Naj bo narodnemu možu ohranjen časten spomin! —c Zdravstveni dom v Celju je v Zagradu v okoliški občini zgradil velik, sanitarnim zahtevam odgovarjajoč vodnjak z moderno Črpalko. Cela naprava je stala 14.000 Din. Prebivalstvo se vodnjaka prav pridno poslužuje. Enak vodnjak namerava Zdravstveni dom zgraditi tudi v Oretu ob cesti, ki vodi v Teharje. Sokol — JSS priredi javno telovadbo v soboto, dne 29. julija t. 1. na telovadišcu Sokola I. na Taboru ob 20. uri. Nastopi tekmovalna vrsta za letošnjo olimpijado v Amsterdamu, kjer bo zastopala sokolski telovadni sestav pred mednarodnim forumom. Znana imena naših najboljših telovadcev, Leo Štukelj, Tošo Primožič, Gregorka, Ma-lej, Antosievič, Porenta in drugi, bodo pokazali svoje najboljše in najtežje vaje. Ker mora vsak teklovalec nastopiti na Olimpijadi poteg v predpisanih vrhunskih vajah na orodju, tudi s poljubnimi vajami, ki se ocenijo po težkoči in lepoti izvedbe, bo videti na tej telovadbi najpopolnejše prvenstvene vaje vsakega tekmovalca po lastni sestavi. Za slučaj slabega vretmenase vrši nastop v taborski dvorani. Cene sedežev v ložah 25 Din, tribunski 15 Din, stranski 10 Din in stojišča 5 Din. Po telovadbi se vrši prosta sokolska zabava, pri kateri sodeluje kompletna godba Sokola I. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Dohodek te prireditve je namenjen sokol. »Olimpijskemu skladu«. — Prosvetni tečaj JSS se vrši o božičnih praznikih v še nedoločenem kraju Slovenije. Trajal &o oseon dni nepretrgoma in je dolžna vsaka iupa poslati v ta tečaj enega člana ali članico. Predavali bodo najbolji sokolski strokovnjaki in je pričakovati velikih uspehov. — Župni zfet Sokolske župe Celje bo dne 2. septembra t. 1. v Šoštanju- Na predvečer, ob pol 18. uri se vrši v Sokolskem domu župna odborova seja, ki ima na sporedu poleg poročil funkcionarjev, sprejem novega društva Š-t. Peter, črtanje društva Vransko, razgovor o žtrpnem prednjaškem tečaju, župni prosvetni in upravni šoli ter slučajnosti. Bratska društva se pozivajo, da se te valžne odbor ove seje zanesljivo udeleže po svojifl zastopnikih. Bratje naj pridejo v slavnostnem kroju. Zdravo! — Starešinstvo Sokolske župe Celje. — Sokolska župa »Rijeka« na Sušaku, priredi svoj letošnji župni zlet v dneh 4. in 5 avgusta s sledečim sporedom: V soboto 4. avgusta ob 6. uri tekmovanje nižjih oddelkov, ob 17. uri skušnje vojaštva, ob 20. uri bakljada in podoknica kutnoma praporov, br. dr. Baxi in Ganglu, ob 21. uri slavnostna akademija na Regentovem trgu. V nedeljo 5. avgusta: ob 6. uri budnica, ob 6.30 uri skušnje vseh oddelkov za proste vaje, ob 10. uri zbor celokupnega Sokolstva pred Sokolano, ob 10.30 razvitje članskega in naraščajskega župnega prapora na Re-gerotovem trgu, ob 11.30 povorka po mestu, ob 17. uri javna telovadba na telovadišcu v Krimeji. Ker je pričakovati iz Slovenije večjega poseta te slavnosti. obveščamo našo sokolsko javnost tem potom o sporedu. Udeležbo prijavite potom društev starešinstvu, da vam pravočasno oskrbi potrebne legitimacije za četrtinsko vožnjo. Društva opozarjamo še, naj nemudoma javijo število telovadcev za proste vaje in orodje. — N. J. Cuperus, ustanovitelj in mnogoletni predsednik Mednarodne telovadne zveze je umrl 14. t. m. v Anversu. Prvo telovadno društvo je bilo ustanovljeno v Belgiji, v Antverpmi leta 1739, a leta 1865 je bil osnovan giranastični savez Belgije. Pokojni Cuperus, znan mednarodni telovadni strokovnjak, je posvetil vse svoje bogate izkušnje organizaciji telovadnih društev Belgije, ter dvignil ta društva do današnje visoke stopnje. Zelo intenzivno se je udejstvoval rudi v Mednarodni telovadni zvezi. Bil je velik priatelij Sokolstva. JSS je brzojavno izrazil soialje belgijskemu gim-nastičnemu savezu. Kupčujočemu občinstvu Ljubljane Dne 14. tm. je stopila v veljavo »Naredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic v ljubljanski oblasti«, izdana po g. velikem županu ljubljanske oblasti pod štev. 2216/23 dne S. julija 192S., ki urejuje čas odpiranja in zapiranja trgovin za Ljubljano sledeče: OD 8. DO 12. IN OD 14. DO 18. URE SO ODPRTE: Trgovine z manufakturo, železnino, galanterijo, nirnberškim blagom, igračami, bižu-terijo, konfekcijo, perilom, barvami, kemikalijami, automobili in kolesi, čevlji, usnjem, ščetarskimi izdelki, dentalnim blagom, elektrotehničnimi in fotografskimi potrebščinami, knjigami in papirjem, knjigoveškimi izdelki, kartonažo, krznom in krznenimi izdelki, zlatnino, dragulji, urami, srebrnino in optičnimi predmeti, klobuki, pohištvom, kirurškimi in ortopedičnimi predmeti, športnimi artikli, stroji, svečami in voščenimi izdelki, tkaninami, predtiskanimi tkaninami, z vezivom in čipkami, dežniki in solnč-niki, vinom, žganjem in špiritom, veletrgovine z manufakturnim in drugim blagom, trgovine z muzikalijami. semeni, suhimi gobami, steklom in porcelanskimi izdelki, rezbarijami, starinami, pleteninami, !esom in lesnimi izdelki, gumijem, mineralnimi olji, orožjem, municijo in ribiškimi potrebščinami, lanenimi in konopnenimi izdelki, ter carinska posredništva, špedicije, založbe in nabavlialne zadruge. OD POL 8. DO 12. IN OD 14. DO 19. URE SO ODPRTE: Trgovine z modernimi predmeti (v kolikor ne prodajajo manufakture, galanterije in konfekcije itd.). OD POL 8. DO 12. IN OD 14. DO 20. URE SO ODPRTE: Trafike, ki ne prodajajo drugih predmetov razen tobačnih izdelkov, kadilskih potrebščin, časopisov, revij in poštnih vrednot-nic. Vse ostale trafike, ki prodajajo tudi druge predmete kakor pisarniške potrebščine, razglednice itd. se morajo ravnati po redu, ki velja za trgovine, ki prodajajo te vrste blaga. OD 6. DO 11. IN OD 16. DO 20. URE SO ODPRTE: Prodajalne svežega mesa in prekajenih suhomesnatih izdelkov, masti, slanine, klobas in mesnih konzerv. OD 6. URE DO 2ft. URE NEPREKINJENO SO ODPRTE: Prodajalaice kruha in peciva, ki ne prodajajo razen pekovskih izdelkov nobenega drugega blaga. (Pomožno osobje v teh prodajalnah se izmenjava). OB NEDELJAH. Ob nedeljah morajo biti vse trgovine in vse ostale prodajalnice razen mesarskih, prekajevalniških, prodajalnic kruha in peciva, cvetlic, svežega sadja, mleka, surovega masla in presne zelenjave, ter cvetlic, ki smejo biti cb nedeljah dopoldne odprte, preko cele nedelje zaprte. »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« kot predstavnica trgovskih in privatnih nameščencev apelira na celokupno kupujoče občinstvo, da nabavlja svoje potrebščine samo v času, ko smejo biti trgovine odprte in tako omogoči in privošči trgovskim in privatnim nameščencem, kakor tudi trgovcem s prednjo naredbo odrejeni, zasluženi potrebni jim odmor. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije LJUBLJANA. Zagoneten umor v Pragi pojasnjen V sobotni številki smo poročali, da je bilo ob deželni cesti Praga*Uhrine* ves blizu železniške proge v pšenici najdeno truplo neznane starejše žen* ske, ki je bila očividno zadavljena. Ta* krat so domnevali, da gre za umor iz pohote, toda preiskava je končo dogna* la, da je postala umorjenka žrtev ro* parskega umora. Po teiJcih naporih se je posrečilo ugotoviti identiteto umor* jene ženske. V umorjenki so spoznali v Pra^i bivajočo 451etno samsko sluz* kinjo Ana Mafik. Praška kriminalna policija, ki je do* slej v zasledovanju, oziroma iskanju morilca tavala v popolni temi, je v po* nedeljek slučajno prišla na pravi sled in ugotovila morilčevo identiteto ter njegov točen osebni popis. Pri praški policiji se je namreč zglasil neki po* veljnik orožniške postaje iz Vzhodne Češk;, čigar spomin je na vsak način občudovanja vreden. Povedal je, da je imel pred več leti službeno opraviti v podobnem slučaju. Tedaj je neki že* lezniški uslužbenec izvabil pod pretve* zo, da jo bo poročil, od neke gospe večjo vsoto denarja. Do umora tedaj sicer ni prišlo, ker so železničarja že poprej prijeli in obsodili radi goljufije. Opis tega železničarja, ki ga je orožnik navedel, se je v glavnih in pomemb* nejših potezah popolnoma strinjal z opisom dozdevnega morilca Mafikove. Kakor smo že zadnjič poročali, so pri umorjenki našli tudi raztrgano pi* smo, ki je bilo najbrže last morilca. Preiskava in primerjava rokopisa do* tičnega železničarja z rokopisom v naj* denem pismu je ugotovila, da se roko* pisa popolnoma ujemata in da nc more biti nikakega dvoma, da je Mafikovo umoril omenjeni železničar. Ker ima po* licija v rokah tudi železjiičarjevo foto* grafijo in njegov točen osebni opis, je bila v stanu takoj izdati za njim tira* lico v vse kraje Češkoslovaške, kakor tudi v sosedne države. Po mnenju pre* iskovalnih oblasti so morilčevi motivi, j je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti. Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi kakor tudi zločin sam, isti kakor v slu* čaju Vordsmartvjeve. Tudi Mafikova je enako, kot Vorosmartvjeva, vsem znancem neprestano pripovedovala o skorajšnji poroki. Alorilec jc po zločinu poslal žandar* meriji pismo, v katerem ji sporoča, da je pravkar pobegnil preko državne mc* je. Žandarmerija pa je prepričana, da hoče morilec s tem pismom speljati za* sledovalce na napačen sled in da se najbrž še vedno skriva v Pragi. Kitajsko novinarstvo Na Kitajskem je še vedno 1900 s kitajskim zidom obzidanih mest, od ka* terih je 33 velemest z nad en milijon prebivalcev, tako da novine niso nave* zane na moderna prometna sredstva. V vsakem večjem kitajskem mestu iz« hajajo dva ali trije dnevniki, ki uspe* vajo zelo dobro. Po obsegu in nakladi lahko primerjamo kitajske liste z an* gleškimi in ameriškimi. Veliki listi iz* hajajo zjutraj in so dokaz konzerva* tivni, dočim so manjši večerni frivolni, pisani lahko in senzacijonalno. Na ki* tajskih listih se pozna vpliv angleškega in ameriškega novinarstva. «Cen Pao» ali pekinška «Jutranja pošta» je polna imitacij londonskega lista «Morning* post». Tudi inseratni del kitajskih listov se zadnja leta hitro razvija. Kitajci po* sveeajo veliko pozornost reklami in in* seratom. Novinarstvo jc na Kitajskem sploh zelo razširjeno in ima velik vpliv na javnost. Moderna Kitajska je po* enostavila doslej komplicirani jezik, kar je zelo dobro vplivalo na razmah novinarstva in literature sploh. Sloni imajo dober spomin Georg Po\vcr je na glasu kot eden najboljših krotilcev slonov.' Zanimive so njegove izkušnje z neštetimi sloni, ki jih jc dresiral tako, da so delali vse, kar je hotel. Power pripoveduje o dre* siranju slonov med drugim: Sloni glede spomina daleč prekaša* jo človeka. Vse, kar se jim vtepe v glavo, jim ostane dolga leta v spominu. Brez vsake priprave ponove razne va* je, ki so se jih naučili pred mnogimi leti. Splošno se misli, da je treba slona postaviti k zidu in ga dresirati s po* močjo mehaničnih pripomočkov, toda to mnenje je napačno. Napačno je tu* di misliti, da slon ne more držati pred* nje noge pri hoji v zraku. Najbolj se slon upira, če ga hočemo prisiliti, da leže. Mnoge slone sem moral prisiti z lakoto, da so na povelje legli. Sloni so kljub svoji okornosti in po* časnosti zelo inteligentni. Dva slona sem naučil celo balinati. Nekateri slo* ni znajo zelo dobro posnemati britje. Slon namili svojega kolego, z desko v obliki britve mu postrže glavo in spra* vi celo napitnino. Mnogi so se zanimali, kako naučim slone plesati. Ljudje mi* slijo, da se godba drži slonovega takta, ne pa narobe. Včasih je res tako, veči* noma pa plešejo sloni po taktu godbe. Seveda ni lahko naučiti slona plesati. Z večino slonov sem se moral ukvar* jati osem let, predno so znali plesati. Učiti sem jih začel s tem, da sem po* stavil gramofon v stajo in da sem slone prisilil vzdigovati po taktu noge. Samice so bolj poslušne in potrpežljive kakor samci. Kar se tiče hrane, je treba priznati, da sloni niso sladko* snedeži. Najraje jedo seno, oves in otrobe. Ne branijo se pa tudi papirja in cunj. Sloni dočakajo večinoma viso* ko starost, čudno pa je, kako umirajo. Često se namreč pripeti, da si izkoplje slon sam grob in da se zakoplje, ko začuti, da se mu bliža smrt. Mnogi slo* ni izvrše tudi samomor, ko spoznajo, da se bliža konec njihovega življenja. Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najniži] ceni Narodna liskama v Ljubljani Stran 4. ♦SLOVENSKI N A R O D« dne 25. julija 1928. Stev ll S Edgar Wallace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN Llj-h je preletel pismo. Bilo je od 21. julija 191^ in je na levem vogalu iiiic.o žiji portugalskega urada. Hlastno ga je preči tal m ko je končal, se mu je izvii vzdih olajšanja. »Tole pismo je usodno za Oberzolina & Co.; na podlasi njega izgubi Ober-zohn lepo premoženje. Čitajte Barber-tonovo pismo!« Zapalil si je cigareto in je še enkrat preletel pisanje. Meadows, ki ni razumel, zakaj se Leon toliko vznemirja zaradi drame, je bil že nestrpen. »Zelo spoštovani gospod!« je Leon začel citati. »Danes mi je bilo dodeljena čast predložiti vaše pismo od 15. maja 1912 njegovi ekscelenci ministrskemu predsedniku in članom kabineta. S pismom od 8. januarja 1911 so vam bila prisojena zemljišča, označena na karti okraja Biskara z Ex. 275. Vaše poznejše pismo, v katerem se, spoštovani gospod, pritožujete, da vas prospektorji, ki silijo na vaše posestvo, ovirajo pri vašem znanstvenem delu, in vašo prošnjo, naj se temu nadlegovanju napravi konec s tem. da se vaša koncesija toliko razširi, da bi vi imeli pravico do vseh rud, ki bi se utegnile nahajati na omenjenem zemljišču T!x. 2/5, karta Biskare, in da bi vsakršno nadlegovanje prospektorjev bilo kaznivo, ie ministrski svet vzel v pretres. Razširjenje koncesije naj bi veljalo dvanajst let, počenši s 14. junijem 1912, in bi ga bilo mogoče obnoviti vsako dvanajsto leto s strani vas, vaših dedičev ali pooblaščencev s položitvijo 1000 milreisov. Za primer, da bi koncesiionar, njegovi dediči ali pooblaščenci do 14. junija 1924 ne zaprosili za obnovitev koncesije, so vse pravice glede izrabe omenjenega zemljišča Ex. 275, karta Biskare, v skladu z deželnimi-' zakoni Angole odprte javnemu natečaju . . .« Leon je prenehal. »14. junij?« je rekel in je vstal. »To je vendar že naslednji teden! Se pet dni! George, to smo dobro napravili!« »Barberton je rekel, da je časa še šest tednov,« je pripomnil Manfred. »Najbrž se ie zmotil in ie štel od dneva izstavitve pisma. Bil ie poštenjak od nog do glave; saj drugega razloga ni mogel imeti, da stopi v stik z Mis Lei-cestrovo. Mogel bi bil vse zamolčati in bi se bil lahko sam potezal za pravice eksploatacije. Nadaljujte. Leon!« »To je po priliki vse,« je rekel Leon, ko je preletel konec pisma. »Ostalo so več ali manj stilistične cvetke in fraze in se nanašajo na znastveno delo, s katerim se je bavil profesor Leicester. Pet dni . . . Uf!« Leon ie jel požvižgavati. »Nemara bomo še kaj našli v Bar-bertonovi dolgi povesti, iz katere utegnemo dobiti tudi kako navedbo o obsegu zemljišča.« Manfred je brskal v listih. »Ali zna kdo izmed gospodov stenograf irati?« Meadows je stopil v vežo in se je vrnil s stražnikom. Leon je počakal, da je mož našel svinčnik in papir, nakar je začel citati nenavadno Barbertonovo zgodbo — nenavadno zato, ker je bila sleherna beseda potrpežljivo in marljivo vrezana v črke Braillovega sitema. Zlata gora. »Dragi prijatelj Johnny! Sporočiti ti imam toliko stvari, da skoro ne vem, kje naj začnem. Naletel sem na bogato žilo in sen, o katerem sem tolikrat govoril s teboj, se je naposled vendarle uresničil. Najprej naj ti povem, da sem pri tem prišel malone do petdeset tisoč funtov šterlingov. Tod nas radi nadlegujejo levi; eden mi je ugrabil nosača in tako sem slednjič sklenil, da grem nad zver. Dobil sem ga šest milj od šotora in sem mu pognal nekaj krogel v telo. ne da bi se mi bilo posrečilo, da ga pogodim na smrt. Zato sem šel po njegovem sledu. Bila je glupa misel, zasledovati obstreljeno zver v džunglo; kako glupa, sem u videl šele, ko sem stopil iz hoste na piano med holme in tam našel gospo levinjo, ki ie že čakala name. Skoro me je tudi dobila v šake. Bolj po naključju kakor iz spretnosti sem jo že s prvim strelom podrl na tla. Drugi strel pa sem oddal njenemu možu, ko se je hotel v bližini našega šotora splaziti v svojo votlino. Ko sem že šel tako daleč, sem si mislil, bi mogel iti še delj; zlasti, ker sem ob vhodu v votlino videl dva levja mladiča, ki sta se igrala. Poiskal sem nosače, ki so bili od strahu na pol mrtvi. Nato sem se splazil v votlino in sem videl ,kakor sem pričakoval, da je s starim šlo že proti koncu. Dobro merjen stre] ga je odpravil docela. Potem sem_ moral ubiti še mladiča: bila sta premlada, da bi mogla živeti sama, prenesti ju v naš šotor bi pa bila velika nevarnost. Votlina je dolga leta služila za ležišče, v njej je bilo mnogo kosti, med njimi tudi človeških. Tudi nekaj drugega je vzbudilo mojo pozornost: streha, ki jo je mogla napraviti le človeška roka. Votlina je nalikovala hišici in v ozadju so bila v skalo vsekana vrata. Pripravil sem si bakljo in sem se odpravil na raziskovanje. In kdo bi mogel popisati moje presenečenje, ko sem prispel v majhen prostor, v katerem ie bila cela vrsta kamenitih vzidkov! Na vsaki strani so bile tri vrste in v vsakem vzidku so stale v majhnih presledkih majhne figurice. Bile so tako zaprašene, da sem menil, da so iz kamna. Potem pa sem eno vzel v roke in sem si jo ogledal natančneje. In po njeni teže sem spoznal, da je iz zlata — in take so bile vse. Svojim nosačem seveda nisem hotel ničesar povedati: bili so nezanesljivi in vedno pripravljeni človeka izdati. Zato sem si vzel nailazio figurico in sem si zaznamoval, kje sem jo^vzel. Še prej sem pa vse stehtal. Ti boš seveda mislil, da je bila najdba dovolj velika, da se človek ž njo preživi do smrti. Imel sem torej srečo. Poslal sem nosače nazaj in sem jim zapovedal. naj pospravijo taborišče in naj me počakajo na vrhu Thabe. Grič sem imenoval Thaba, ker se mi je holm videl zelo podoben nekemu dobro poznanemu griču v deželi Basuto. Tisto noč so tia prenesli taborišče. Prostor ie bil boljši, kakor smo Ka imeli kdaj prej. Imeli smo vode in divjačine ter ni bilo moskitov. Najhujši pa so bili viharji, ki so se pojavili kar iznenada. In kdor m česa takega doživel v tistih krajih, niti ne ve. kaj je prava vi-hra._ Ali ste se že naročili na podmiri FTIT"? Nobilova pustolovščina je zgolj italijanska zadeva Mussolini pravi, da bo sicer uvedena stroga preiskava, toda vodili jo bodo Italijani. — Italijanski konzul v Bratislavi primerja Nobila s Kolumbom. Takoj, ko se je raznesla senzacijo* nalna vest o tragediji švedskega uče= njaka Malmgreena, so se čuli od vseh strani glasovi, da je treba spraviti Nos bilovo pustolovščino z vsemi njenimi posledicami pred mednarodno sodišče. Strogo preiskavo in kazensko postopa* nje proti Nobilu je zahtevala zlasti javnost skandinavskih držav, kateri se je kmalu pridružila tudi javnost onih evropskih držav, ki so bile več ali manj prizadete, bodisi da so organizirale res silne ekspedicije, ali pa da so njeni dr* žavljani kot udeleženci Nobilove ekspedicije tvegali svoje življenje. Zdaj je jasno, da bo Nobile odgovarjal za svojo pustolovščino deloma pred voj* nim sodiščem, deloma pa pred ministr* skim svetom, dasi je bila njegova eks* pedicija zasebnega značaja in jo je fi* nanciralo v prvi vrsti mesto Milan. — Mussolini je odredil, naj se rešena po* sadka zrakoplova «Italia» vrne s Kings> bava najkrajšim potom v Italijo, kajti italijanska vlada je prepričana, da bo» do inozemski listi obravnavali to kočljivo zadevo, dokler ostane parnik «Cit* ta di Milano» z udeleženci Nobilove ekspedicije na severu. Ttalija se prav nič ne zmeni za Amundsenovo usodo, ker ve. da so vsi strokovnjaki prepri* čani, da je znameniti polarni raziskovalec že davno mrtev. Tudi za Aleš? sandrinijevo skupino se italijanska vIju da zdaj ne zanima več, ker je prepri? čana, da je vsaka rešilna ekspedicija zaman. Druge države pa še niso obu? pale in kakor smo že poročali, organizirajo z druženimi močmi veliko rešil* no ekspediciio, ki bo napela vse sile, da najde zadnje ostanke Nobilove cks> pedicije z Amundsenom in Guilbau-dom žive ali mrtve. Še en dokaz italijanske podlosti Največje preglavice dela Italijanom tragična smrt švedskega učenjaka Malmgreena. Kapitan Zappi je izjavil, da je prof. Malmgreena pred odhodom slekel in položil v ledeni grob, iz kate* rega je nesrečnež še dolgo molel glavo in mahal spremljavalcema z roko v po» zdrav. Ta nova podrobnost je vzbudila po vsem svetu splošno ogorčenje, ker je skoraj neverjetno, da sta Italijana tako podlo in strahopetno zapustila svojega tovariša in da sta ga pred strašno smrtjo v večnem ledu celo slekla. 2e po prvi Zappijevi izjavi so nastali dvomi; zakaj rešena Italijana nista vzela s seboj Malmgreenovih za* piskov in znanstvenih beležk, ki so za proučevanje polarnih krajev velikega pomena. Zakaj Malmgreen ni zapustil svojih zapiskov znanosti, zakaj je izročil Italijanoma samo svoj kompas, zakaj se ni spomnil svoje matere v Stockholmu vsaj s kratkim poslovi!* nim pismom tik pred smrtjo, ko bi bil še lahko napisal nekaj vrstic? To so vprašanja, ki sama po sebi zahtevajo, da pride ta zadeva pred nepristransko mednarodno sodišče. Nobilovi zagovorniki Ves kulturni svet, izvzemši seveda Italijane, zahteva kazensko postopanje Svetujemo Vam nabavo samo edino na -boliše in trpežno nizke cene, tudi na mesečna odplačila pri Josip Petelinc-u Ljubljana. Teleton Ste* 4913. Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Din 1000.— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240.—. MOTORJI prav po ceni. — Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko — pri «TRIBUNA», F. B. L., Ljubljana, Karlov. ska cesta št. 4. 126L Klavir ali pianino dobro ohranjen, kupim. Pismene ponudbe i>od »Klavir« na upravo tSlov. Naroda«. 1368 ! Pedicol I Nedosegljivo sredstvo proti potenju nos. Izlečt vas v 24 urah. Garantirano neškodljivo zdravju in obutvi Sredstvo, prospekte kakor vse informacije dobiva se pri Milan Potokar. LjubJIana, Cojzova c. ML 1354 Inteligent. gospodična želi v svrbo razvedrila korespondirati z resnim gospodom Cenjene dopise na upravo »Slov. Na.roda« pod »Sreča 1372«. Prodajalka mešane stroke, boljša moč, želi službo za takoj. Gre tudi na deželo. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Boljša moč — 1372«. Trgo\ska pomočnica zučena v trgovini z mešanim -»'agom želi oremeniti službo. Po-tudbe na npr. lista pod »Pridna«. 1242 Gospodična zmožna slovenskega ki nemškega jezika išče službo vzgojiteljice k enemu otroku. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «JuIi 1262» na opravo eSVov. Naroda«. Note za trio če mogoče Smetana itd., kupim poceni. Pismene ponudbe na upravo »S. Nar.« pod »Trio 1367«. Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 6—9 ure zvečer. Začetek 7- avgusta. Vpisovande 6. in 7. avgusta od 6—8 ure zvečer. Učna ura 4 Din. Chrlstoiov zavod. Domobranska c 7-1. 1358 Hi zdraviti brez dobre urebave Ali čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi, kise j jkus v ustih? Ali trj-'te n- zaprtosti omotičnosti m pomanjkanju spanja? Ali vas muči glavobol, bolečine « želodcu in dimljah? Ali imate izpuščaje, mozolje, na. stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tudi vi da preizkušena zdravilo* specijaliteta «FIGOL»*eliksii ureja prebavo iL vam vrača zdravje. «FIGOL» se do» biva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa hi razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna dr. Z SEMEL1Č. Dubrovnik 2 Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle« nicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in poštnino 40— Din. Številne zahvalnice o uspešnem delovanju Fidxw tbkarno*; Fran JczcrieJfc. — Za uprave iv ui-eratoi del lista; Otuo Chnstot — Vsi » Ljubljani. 4828 14 16012800 93