Šest novih parkirišč v Štandrežu .-fjdM Prva seja nove deželne skupščine Sveta slovenskih organizacij Klop se je tokrat podal na sprehod po svetoivanskem parku, v Trstu, kjer je bila nekoč umobolnica / 18 V prenovljeni hladilnici za sadje na 5. pomolu hladilne naprave postavilo podjetje Zudek /4 Primorski PETEK, 30. JANUARJA 2009 Št. 25 (19.424) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kam bo šla pomoč države industriji? Dušan Udovič Ni dvoma, da se je avtomobilska industrija v Italiji, Evropi in svetu zaradi težke gospodarske krize znašla v silno kočljivem položaju. Denarja ni, naročila strmo padajo, zaskrbljeni poprečni potrošnik se pretežno odloča, da bo zdržal s starim avtomobilom v pričakovanju boljših časov, teh pa, kot vse kaže, še dolgo ne bo na obzorju. Avtomobilskemu sektorju dejansko povsod grozi množična izguba delovnih mest, industrija pa apelira na pomoč države. Indu-strijci bijejo plat zvona, brez pomoči očitno ne bo šlo. Pa vendar ne more biti vseeno, kakšen naj bo državni poseg, saj bo zanj uporabljen davkopla-čevalski denar. Kdor v Italiji nad tem izraža pomisleke in skepso ima svoj dokazani prav. Zlasti za Fiat je značilno, da se je v preteklosti večkrat krepko okoristila z državno pomočjo, a rezultat je bil vedno enak: profit lastništva se je višal, položaj zaposlenih je v najboljšem primeru stagniral, vlaganja v razvoj pa so bila daleč pod dogovorjenimi standardi. To so splošno znana dejstva, ki botrujejo nezaupanju v avtomobilsko industrijo, ko glasno terja od države težke milijarde in pri tem daje za zgled druge države. Res je. Obama je napovedal izjemen poseg, a je operacijo odločilno vezal na korenit ekološki program. Izdatno pomoč bodo avtomobilski industriji zagotovile tudi Velika Britanija, Francija in Nemčija, toda s posebno pozornostjo do investicij v razvoj in raven zaposlitve. Kdo nam v Italiji lahko zagotovi, da tudi tokratni krizni poseg države ne bo šel pretežno v žepe lastnikov avtomobilske industrije? Žal nihče. SVET - Nemška kanclerka Merkel in kitajski premier Wen svarita pred protekcionizmom Težavno spopadanje z gospodarsko krizo V ZDA sprejemajo stimulacijski sveženj - Splošna stavka v Franciji trst, gorica - Napovedujejo se spremembe glede slovenskih šol Pokrajinski upravi predlagata ustanovitev večstopenjskih šol TRST, GORICA - Na Tržaškem in Goriškem bo verjetno prišlo do ustanovitve nekaterih večstopenjskih šol s slovenskim učnim jezikom. Tržaški pokrajinski odbor je namreč včeraj vzel na znanje pozitivno mnenje deželne komisije za slovenske šole o ustanovitvi takih šol pri Svetem Ivanu in Svetem Jakobu in bo ta predlog posredoval deželni upravi FJK. Slednji pa bo Pokrajina Gorica predlagala tudi združitev didaktičnega ravnateljstva v Ul. Brolo z Nižjo srednjo šolo Ivana Trin-ka v Gorici v večstopenjski zavod. Na 8. in 15. strani BERLIN, WASHINGTON, PARIZ - Vse države se danes spopadajo z gospodarsko krizo, eno najhujših v novejši zgodovini. Vsaka s svojim receptom, a nobena s čarobno palico. Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski premier Wen Jiabao sta se na včerajšnjem srečanju v Berlinu strinjala, da rešitev ni v protekcionizmu. Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo odobril Obamov stimulacijski paket, vendar odločilna bitka zanj se obeta v senatu. V Franciji pa je bila včeraj splošna stavka proti Sarkozyjevi politiki za premagovanje krize. Na 13. strani Na levici razkol in dva začetka Na 2. strani Naš intervju: Darko Bradassi Na 7. strani Dolina: skoraj 4,5 milijona evrov za javna dela v letu 2009 Na 9. strani Goriški fotoklub dobil nov sedež - Galerijo 75 Na 15. strani Umetniški vodja SNG dobil odpoved, ga bo zamenjal Kobal? Na 15. strani SREČANJE - Želja po sodelovanju Delegacija VZPI-ANPI pri prefektu Balsamu SLOVENIJA/HRVAŠKA Pahorupa v rešitev LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je po včerajšnji seji vlade povedal, da mu še vedno ni uspelo navezati stika s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, saj pozitivnega odgovora iz Zagreba ni bilo. Poudaril pa je, da mora biti njuno srečanje dobro pripravljeno, da bi bila lahko na njem vzpostavljena jasna politična volja za rešitev vprašanja meje, s čimer bi državi še letos presekali ta gordijski vozel. Pahor je zatrdil, da bo Sanaderju prepustil presojo, kdaj se mu bo zdelo primerno, da na srečanje pristane. Na 2. strani terorizem Battisti: Pomagali so mi Francozi RIM - Nekdanji skrajnolevi-čarski terorist Cesare Battisti je v intervjuju za brazilski tednik zatrdil, da mu je beg iz Francije v Brazilijo svetoval agent francoskih tajnih služb. To je dvignilo še dodaten prah okoli afere, ki je že načela diplomatske odnose med Italiji in Brazilijo. Slednja namreč noče izročiti Battistija Rimu, dva italijanska ministra pa sta zato včeraj predlagala, naj italijanska nogometna reprezentanca odpove prijateljsko tekmo z brazilsko, ki je predvidena za 10. februar. Na 6. strani K SLOV I S LOVEN S KI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev KRIZA: REVOLUCIJA ALI RUTINA? 2. srečanje DAN es 30.01.2009- 18.00 Dvorana ZKB - Opčine Ul. Ricreatorio 2 Fran j o Štiblar (Univerza v Ljubljani) Svetovna kriza in Slovenci predavanje in predstavitev knjige 2 Sobota, 31. januarja 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Sanader še ni sprejel Pahorjevega vabila na srečanje Pahor upa na odločilen korak pri reševanju mejnega spora Predsednik slovenske vlade pa je še poudaril, da je treba srečanje dobro pripraviti LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je po včerajšnji seji vlade povedal, da mu še vedno ni uspelo navezati stika s hrvaškim kolegom Ivom Sanader-jem, saj pozitivnega odgovora iz Zagreba ni bilo. Poudaril pa je, da mora biti njuno srečanje dobro pripravljeno, da bi bila lahko na njem vzpostavljena jasna politična volja za rešitev vprašanja meje, s čimer bi državi še letos presekali ta gordijski vozel. Premier je spomnil tudi na dosedanji potek njegovih prizadevanj za srečanje s hrvaškim kolegom, ki potekajo vse odkar je Slovenija na decembrski pristopni konferenci Hrvaške z EU blokirala napredek pri vrsti pogajalskih poglavij zaradi sporne dokumentacije, ki jo je Hrvaška priložila k svojim pogajalskim izhodiščem in s katerimi po prepričanju Slovenije prejudicira mejo med državama. Pahor je zatrdil, da bo Sanaderju prepustil presojo, kdaj se mu bo zdelo primerno, da na srečanje pristane. Vsi zapleti glede tega srečanja so po trditvah premiera le epizoda, ki bo hitro pozabljena, če bo v kratkem času prišlo do njega in bo na njem vzpostavljena jasna politična volja za rešitev vprašanja meje. Hrvaško zunanje ministrstvo je sicer včeraj sporočilo, da še ni dobilo uradnega odgovora na diplomatsko noto, v kateri so prejšnji teden Pahorja povabili na srečanje s Sanaderjem. Kot je dejal tiskovni predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Mario Dragun, je bilo v omenjeni diplomatski noti uradno povabilo za uradno srečanje dveh premierjev. "Če je bil omenjen tudi ogled rokometne tekme, je bilo spotoma," je dejal Dragun. Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije je ob tem spomnilo, da je tudi Pahor javno predlagal srečanje predsednikov dveh vlad, ki pa ga je potrebno urediti po diplomatski poti. Slovenski ministrski predsednik je včeraj še dejal, da je kljub vsem zapletom med državama, ki jih sam sicer ne želi dramatizirati, pred obema državama velika priložnost, da rešita vprašanje, ki njune medsebojne odnose obremenjuje že več kot 17 let. Istočasno pa je poudaril, da brez politične volje na obeh straneh ne bo šlo. Na slovenski strani volja po zagotovilih Pahorja obstaja, saj si Slovenija želi, da bi v letošnjem letu obe državi naredili odločilen korak k dokončni rešitvi spora o meji ali vsaj vzbudili upanje, da bo do rešitve prišlo v doglednem času.Na vprašanje hrvaškega novinarja, zakaj Slovenija zavrača presojo Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), če pa obstaja magnetogram s srečanja med nekdanjem premierom Ja- nezom Janšo in Sanaderjem na Bledu avgusta 2007, na katerem naj bi bilo jasno slišati, da sta se predsednika vlad dogovorila za reševanje spora pred ICJ, je Pahor odgovoril, da je slovenska javnost obveščena, da konkretnega dogovora med premieroma ni bilo. Na izjave Sanaderja, v katerih se ta sprašuje, zakaj je Slovenija lahko vstopila v EU z nerešenim vprašanjem meje, Hrvaška pa ne more, je Pahor še enkrat povedal, da v pristopnih pogajanjih Hrvaške ne bi prišlo do zastoja, če v Zagrebu ne bi predložili omenjenih dokumentov. Obenem je dejal, da Hrvaška nima odprtih vprašanj samo s Slovenijo, ampak tudi z drugimi sosedami, ter zatrdil, da bi bilo dobro za nadaljnjo širitev unije na države Zahodnega Balkana, če bi Hrvaška rešila vsaj eno od vprašanj meje. Glede pobude Evropske komisije po neki obliki mediacije ali pomoči državama, je Pahor poudaril, da je ne gre spregledati. Pojasnil pa je, da pobude Bruslja ne poznata ne Ljubljana ne Zagreb, zato se nobena stran ne želi do nje opredeliti. (STA) Slovenski premier Borut Pahor računa na premik pri reševanju mejnega spora s Hrvaško celovec - Financirata jo podjetnika Hanzi in Franc Tomažič Koroški Slovenci dobili novo spletno stran CELOVEC - Nova spletna stran www.slomashup.at Slovencem na avstrijskem Koroškem približuje raznolikosti in bogastvo razpoložljive medijske ponudbe iz Slovenije kot tudi vsebine iz manjšine same. Nova spletna stran je še posebej namenjena mlajšim uporabnikom med slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem, ki jih vabijo tudi k ustvarjalnemu sodelovanju. K temu naj bi jih spodbujale tudi nagradne igre za tiste, ki pripravijo lastne video posnetke v slovenščini ali na stran naložijo svoje slike. Spletno stran, ki jo je s pozdravnim video posnetkom "virtualno" odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, je financiralo podjetje ilab crossmedia iz lastnih sredstev s pomočjo podpore slovenskega urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Novo spletišče za koroške Slovence že v svojem naslovu slomashup nakazuje, da na skupnem mestu v strnjeni obliki ponuja obstoječe splet- Boštjan Žekš ne vsebine, in sicer takšne, ki so povezane tako z dogajanjem med Slovenci na avstrijskem Koroškem kot tudi v osrednjem slovenskem prostoru in drugod, sta ob predstavitvi spletne strani pojasnila lastnika podjetja ilab crossmedia, brata Hanzi in Franc To-mažič. Ker po eni strani med mladimi vse bolj upada raba tiskanih medijev in pod drugi strani med koroškimi Slovenci, tudi med mlajšimi, raba spletnih medijev iz Slovenije ni uveljavljena, naj bi takšno spletno medijsko ponudbo uporabnikom odslej približalo spletišče slomashup. Pri tem uporablja tudi tehniko RSS novic. Poleg tega se spletišče poslužuje spletnega portala youtube in z njega ponuja vsebine s slovenskimi povezavami. Slomashup obenem združuje aktualne spletne vsebine, ki nastajajo v Avstriji, in tako omogoča tudi pregled najnovejšega dogajanja med tam živečo slovensko manjšino. Podjetje ilab crossmedia sta pred desetimi leti ustanovila brata Tomažič in je doslej pripravilo večino spletnih nastopov organizacij in ustanov koroških Slovencev. Poleg spletnih predstavitev, med drugim so izdelali spletno stran Triglavskega narodnega parka, podjetje razvija tudi celostne grafične in vizualne podobe. Zaradi znanje obeh jezikov in aktivne vključenosti v prostor med Slovenijo in Avstrijo je ilab cros-smedia tudi pomemben partner pri čez-mejnih projektih. (STA) Danes na Vrhu tradicionalni novoletni sprejem stranke Slovenske skupnosti GORICA - Danes ob 19. uri bo v gostilni Devetak na Vrhu tradicionalni novoletni sprejem stranke Slovenske skupnosti. Gre za vsakoletno srečanje članov, prijateljev in somišljenikov stranke, prisotni pa so tudi izvoljeni krajevni upravitelji, institucionalni in politični predstavniki iz FJK, Slovenije in tudi od drugod. Letošnji častni gost bo pisatelj Boris Pahor, zbranim pa bo uvodoma spregovoril deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Spremenjeni datumi za razprodaje v FJK TRST - Druga komisija deželnega sveta FJK je včeraj z glasovi Sttran-ke svobode, Severne lige, Roberta Asquinija (mešana skupina) in ob vzdržanju Demokratske stranke odobrila zakonski predlog o razprodajah v Furlaniji-Julijski krajini. Besedilo spreminja 34. člen deželnega zakona za trgovino. Tako je začetek zimskih razprodaj premaknjen z 2. na 3. januar, poletne razprodaje pa se ne bodo več začenjale 15. junija temveč prvo soboto v juliju, ko naj bi tudi pripravili »noč razprodaj«. Petelinji zajtrk tudi na malih ekranih LJUBLJANA - Ob slovenskem kulturnem prazniku bo RTV Slovenija predvajala najbolj gledani slovenski poosamosvojitveni film Petelinji zajtrk režiserja Marka Na-beršnika. Film, nastal je po literarni predlogi Ferija Lainščka, si je od premiere jeseni 2007 do konca novembra 2008 v kinematografih ogledalo 183.246 gledalcev, so sporočili s produkcijske hiše Arsmedia. Petelinji zajtrkbodo na prvem programu TV Slovenija prikazali 11. februarja ob 20.05. Izraz "petelinji zajtrk" je ljudsko poimenovanje jutranjega ljubljenja. Uporablja ga tudi druščina avto-mehanika Gajaša, ki je tudi glavni junak Lainščkovega romana. Dogajanje je umeščeno v avtomehani-čno delavnico, kjer junaki sanjarijo o ljubezni, avtomobilih in prijateljstvu. Eden od objektov poželenja v knjigi je hrvaška pop zvezdnica Se-verina, v kateri vsi "mali junaki" vidijo ideal ženske lepote. V glavnih vlogah nastopajo Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Davor Ja-njic, v epizodni vlogi pa Severina, ki igra samo sebe. Glasbo za film je napisal Saša Lošic. politika - Razkol v Stranki komunistične prenove Na levici dva začetka, a z zelo ■ • V ■•«•V • I I • v v različnih političnih izhodišč VIDEM - Na levici spet doživljajo razkole in obenem nove začetke. Stranka komunistične prenove se pripravlja na nelahko kampanjo včla-njevanja, tisti, ki so stranko zapustili (pristaši predsednika Apulije Nikija Vendole) pa razmišljajo o usmeritvi nove stranke, ki se bo najbrž imenovala Prenova levice. Trenutno vsekakor to še ni stranka, temveč politično gibanje, ki ga na deželni ravni vodi Giulio Lauri, nekdanji deželni tajnik SKP. Kot napoveduje deželni vodja Mavrične levice Igor Kocijančič bo stranka že na jutrišnji videmski skupščini (ob 14.30 v dvorani Ajace) začrtala svojo bližnjo dejavnost. Ob 13. uri bo s Trga Oberdan v Trstu odpeljal avtobus za vse, ki hočejo v Videm na skupščino. Kocijančič poudarja, da je do razkola prišlo na strankarskih vrhovih in ne med članstvom. Bolj kot to vprašanje, ga vsekakor skrbijo konkretni problemi ter huda kriza, ki pesti manj premožne sloje. Skrbi ga tu- Igor Kocijančič di napovedan dogovor med desno sredino in Demokratsko stranko o novih pravilih za evropske volitve, ki bi vsebovala tudi 4-odstotni prag. Gre za prevaro, ki bi bi močno oškodovala levico, je prepričan Kocijančič. Pristašem Nikija Vendole (med njim, kot kaže, ni vidnih slovenskih predstavnikov) ni všeč, da se že govori o novi levičarski stranki, saj gre za sedaj za politično gibanje, ki ima za cilj združiti in ne dodatno razcepiti itak že razdrobljene levice. Lauri in somišljeniki gledajo na Demokratsko stranko Giulio Lauri in predvsem za Demokratično levico (člani bivših Levih demokratov, ki niso pristopili v Demokratsko stranko). Deželni vodja DL Fulvio Vallon pravi, da se nihče v tem težkem trenutku ne more veseliti novega razkola na levici, čeprav po njegovem v tem primeru ne gre za ideološka, temveč za izrazito politična razhajanja. Na državni ravni je vsekakor že prišlo do prvih konkretnih stikov med pristaši Vallonovega gibanja in Vendolo, medtem ko v SKP ne izključujejo sodelovanja s SIK Oliviera Diliberta. KOPER - Zapleti na seji občinskega sveta Večina svetnikov zavrnila odstop Gerka in Koreliča KOPER - Koprski mestni svetniki stranke Koper je naš na sredini seji niso sprejeli odstopov svetnikov Bogdana Gerka (Oljka) in Bruna Koreliča (SD). Luka Juri (SD) je takšno ravnanje ocenil kot sramotno, župan Boris Popovič pa v odzivu na Jurijeve besede zatrjuje, da so se svetniki KJN odločali po svoji vesti. Ker odstopa Gerka in Koreliča nista bila sprejeta, se bo tako podaljšal postopek, po katerem bi na njuni mesti sedla druga svetnika. Župan Popovič je istočasno izpolnil sodbo upravnega sodišča, ki je naložilo, da morajo odstope obravnavati na seji mestnega sveta. "A ste morda konzuli banana republike? Sram vas je lahko, da se tako obnašate. Smejete se v obraz ustavi in zakonitosti postopkov," je ravnanje svetnikov KJN obsodil svetnik SD Luka Juri in jim dejal, da se igrajo z denarjem davkoplačevalcev. Da je ravnanje koprskih mestnih svetnikov v nasprotju z zakonom, so potrdili v službi vlade za lokalno samoupravo. Kot so pojasnili, je ugotovitveni sklep o prenehanju mandata obvezna formalna podlaga za izvedbo postopkov nadomestitve članov občinskega sveta in prehod mandata na naslednjega kandidata z istoimenske liste, poroča včerajšnji ljubljanski Dnevnik. Svetnik Gerk je že pred meseci odstopil, ker se je preselil v Izolo, Korelič pa je odstopil, ker se, kot navaja časnik, ni strinjal z "nedemokratičnim vodenjem sej mestnega sveta". Župan Popovič pa je v odzivu na besede Jurija v sporočilu za javnost zapisal, da so se svetniki pri glasovanju odločali po svoji vesti. "To je neizpodbitno dejstvo in žalitve predstavnika destruktivne opozicije Luke Jurija o nekakšnih konzulih banana republike so čisto navadno sprenevedanje," je prepričan Popovič. Za Bruna Ko-reliča pa je zapisal, da je na "redkih sejah, ki se jih je udeležil, nazorno z besedami in obnašanjem kazal, da mu je z 'mulci' izpod časti sedeti v sejni dvorani". Za Bogdana Gerka pa so po navedbah župana "vsi vedeli, da je Izolan, ki je s kandidiranjem v Kopru tako najprej izigral koprske volivce, seveda z namenom, da bi pomagal Oljki in pogrebniku Tomosa Markežiču pridobil nekaj glasov več". (STA) / ALPE-JADRAN Petek, 30. januarja 2009 3 devin - Glavni svet krovne manjšinske organizacije SSO: Odnosi s SKGZ so dobri, v zadnjem času pa se nekaj zatika Štoka za rotacijo na vrhu Slomaka - Stališča o SSG in Primorskemu dnevniku DEVIN - Odnosi med Svetom slovenskih organizacij in Slovensko-kul-turno gospodarsko zvezo so dobri in po tej poti velja vztrajati, v zadnjem času pa se v teh odnosih nekaj zatika. Po mnenju predsednika SSO Draga Štoke to ni dobro, »ker bi bila z morebitno zaostritvijo odnosov med krovnima organizacijama prizadeta vsa manjšina«. Prav odnosi z drugo krovno so bili glavna tema prve seje novoizvoljenega deželnega sveta SSO, na kateri je imel glavno besedo predsednik Drago Štoka. Priznal je, da je njegova ocena dogajanj »zelo kritična, prav pa je, da ne slepomišimo in da si odkrito povemo, kaj mislimo«. Finančna kriza Usoda manjšinskih kulturnih ustanov in drugih organizacij je trenutno glavna skrb SSO. Štoka je obnovil dogajanja in skupne napore s SKGZ v zvezi s krčenjem državnih prispevkov manjšini. Navedel je zagotovila Dežele FJK, da manjšina v tem letu finančno ne bo prizadeta in pohvalil Slovenijo za pozornost, ki nam jo namenja. Pri tem je omenil dobro sodelovanje z ministrom Boštjanom Žekšem in s senatorko Tamaro Blažino, »s katero ima SSO zelo korektne odnose«. Kljub spodbudnim zagotovilom deželne uprave, bodo morale organizacije-članice SSO smotrno uporabljati denar in tudi varčevati. Odnosi z drugo krovno V drugi krovni po mnenju Štoke skušajo z medijsko kampanjo ustvarjati napačen vtis, da je SSO proti sodelovanju. »To nikakor ni res. To sodelovanje je dobro in se ga lahko vsebinsko še obogati, a ne z vsiljenimi rešitvami,« je dejal predsednik. Načelno ni proti združitvi krovnih, za to pa še niso dozoreli časi. Odpravo dvojnikov v manjšini v SSO tolmačijo kot obubožanje razvejane kulturne dejavnosti. Namesto vsiljenih združevanj, naj se manjšina raje zamisli o novem skupnem predstavništvu, ki ga Programska konferenca Vedno v medijih se skuša ustvariti vtis, da je SSO kriv tudi za neuresniče-vanje sklepov programske konference. »V resnici se je vse zataknilo pri gospodarskih vprašanjih in pri t.i. manjšinski imovini,« je prepričan Štoka, ki je izrecno omenil družbo Dom. Nedavno sre- Za predsedniško mizo deželnega sveta SSO so sedeli Peter Černic, Drago Štoka in Lojzka Bratuž kroma čanje Goriškega loka o tej konferenci (nanj Štoka ni bil vabljen) ni prispevalo k tvornemu soočenju, a je nasprotno ustvarilo dodatne nesporazume med krovnima. Pri tem se je Štoka obregnil ob vlogo Bojana Brezigarja in ob njegov članek v nedeljskem Primorskem dnevniku o programski konferenci. V razpravi (Peter Černic) je bilo slišati »naj se Bre-zigar, bolj kot tem zadevam, raje posveti predsedovanju paritetnega odbora.« »Medijska kampanja« Štoka je pohvalil uredniško politiko in uredništvo našega dnevnika, »ki se trudi za objektivno poročanje o vsem, kar se dogaja v manjšini.« To mu gre v čast, »čeprav nekateri še vedno mislijo, da bi moral biti dnevnik, kot nekoč, v zakupu SKGZ«. Predsednika SSO in mnoge raz-pravljalce zelo motijo Ogledala Aceta Mermolje. »Pisca občudujem kot pesnika in kot razgledanega intelektualca, od njega pa bi kdaj pa kdaj pričakoval tudi kakšno kritiko na račun SKGZ«. V pismih bralcev in v odprtih tribunah smo priča pravi medijski kampanji (nekateri so govorili o »jurišu«) na račun SSO. Što-ka na kritike in pripombe v PD ne bo odgovarjal, ker to ne vodi nikamor, in tudi »ker marsikaj sodi v volilno kampanjo za bližnji občni zbor SKGZ«. On se v to ne bo vmešaval, ampak bo vztrajal na poti sodelovanja s SKGZ, ki je - to je večkrat ponovil - življenjskega pomena za manjšino. »Če kdo hoče v našo skupnost vnesti prepirljivost, naj to jasno pove, a mora za to prevzeti odgovornost,« je poudaril Štoka, za katerega bi morali stalno imeti pred sabo ne ravno spodbudna dogajanja med Slovenci na avstrijskem Koroškem. Usoda Slomaka Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak) je dobra pobuda, ki koristi slovenskim manjšinam v Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Italiji. Rudi Pavšič jo dobro vodi, sedaj pa je tudi v skladu s statutom organizacije napočil čas za spremembe na vrhu. Štoka predlaga predsedniško rotacijo in misli, da bi moral Pavšičev naslednik izhajati iz vrst SSO. Štoki ni bilo všeč, da se je Pavšič na nedavnem goriškem srečanju Slomaka z ministrom Žekšem »nedogovorjeno« zavzel za spremembe v sestavi Sosveta za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi Borut Pahor. Kritike gledališču Štoka je pozdravil imenovanje Martine Kafol za novo predsednico SSG. »Doba Marka Sosiča, ki je s svojimi eksperimenti pognala tudi dobre sadove, se izteka. Gledališče naj se sedaj umiri in naj ne išče za vsako ceno neke avantgarde,« je dejal predsednik krovne organizacije, ki je glede SSG večkrat ponovil, da govori v osebnem imenu. Bodočnost našega teatra vidi v povezovanju z Ljubljano, Novo Gorico in Koprom. Zadnja gledališka predstava se mu je kot gledalcu vsekakor zdela blatenje družine Toma-žič in s pikantno erotiko za vsako ceno. »To je seveda zelo subjektivno mnenje,« je pojasnil Štoka. Poudarki iz razprave Damijanu Paulinu se zdi, da Štoka posveča preveč pozornosti skupnim ustanovam (tistim, ki so članice obeh krovnih), premalo pa tistim članicam, ki so steber SSO. Predlagal je, da bi to ne bile več skupne manjšinske organizacije, temveč postale primarne organizacije znotraj naše skupnosti. Aleksander Furlan je dejal, da bi moralo vodstvo SSO enkrat za vselej jasno povedati SKGZ, zakaj je proti ustanovitvi ene same krovne organizacije. Lojzka Bratuž se boji, da bi morebitno združevanje organizacij privedlo do obubožanja našega kulturnega življenja. Bratuževa je bila potrjena za predsednico deželnega sveta SSO, podpredsedniki so Beppo Qualizza za Benečijo, Jurij Paljk za Gorico in Livio Valenčič za Trst, tajnik pa je Peter Černic. S.T. SLOVENCI V DS O Tondovem dekretu o vidni dvojezičnosti TRST - Koordinacija Slovencev Demokratske stranke jemlje na znanje objavo dekreta o vidni dvojezičnosti, ki ga je pred kratkim podpisal predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo. Slovenska manjšina je dolgo čakala na ta dekret, saj je Tondo večkrat obljubil, da bo hitro pripravljen, v resnici pa je kljub obljubam minilo več mesecev, piše v tiskovnem sporočilu Slovencev v DS. Končno je do podpisa tudi prišlo in to gre nedvomno oceniti pozitivno. Tudi zadnje novice, ki kažejo, da bo ANAS v kratkem času namestil nove dvojezične smerokaze na območju hitre ceste v občinah Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor predstavljajo korak v pravo smer. Slovenci v DS smatrajo, da ostajajo določeni problemi vsekakor še odprti v vseh treh pokrajinah. Tondov dekret se za območje občine Trst ne sklicuje na predloge paritetnega odbora deželni upravi, temveč na stališča tržaškega župana Roberta Dipiazza. Postavitev dvojezičnih tabel le ob koncu in začetku vasi predstavlja nezadostno rešitev in nepravilno tolmačenje zaščitnega zakona, v katerem o takih omejenih pristopih sploh ni sledu. Slovenci v DS in stranka v celoti se bodo vsekakor zavzemali, da bo v najkrajšem času prišlo do postavitve dvojezičnih tabel, tam kjer jih še ni, hkrati pa si bodo na vseh nivojih in z vso energijo prizadevali, da bi tako nepopolno tolmačenje zaščitnega zakona ne obveljalo. »Ob tem si bomo prizadevali, da se bodo ukrepi o vidni dvojezičnosti razširili še na druga območja, kjer smo Slovenci zgodovinsko prisotni. Računamo torej, da bo na naslednjih sestankih paritetnega odbora govora o tem in da bomo predvsem našli v občinskih upravah in ostalih inštitucijah pozitivne sogovornike za nadaljnjo udejanjanje zaščitnega zakona,« še piše v sporočilu Slovencev v DS. SOLIDARNOST Z LUIGIO NEGRO Pismo Podpora evroposlanca članov L. Peterleta ZSKP Gorica BRUSELJ - Slovenski evropski poslanec Lojze Peterle je Luigi Negro v pismu izrazil zaskrbljenost, ko je izvedel, da je bila tarča napadov in žalitev skupine nasprotnikov slovenske identitete Rezije in oznake rezijan-skega narečja kot enega od slovenskih narečij. »Ob tem izražam ogorčenje in razočaranje nad netoleranco povzročiteljev incidenta. Žalosten sem nad dejstvom, da se povzročajo spori med predstavniki različnih manjšin, saj bi ravno ti morali držati skupaj in se vzajemno zavzemati za dosledno izpolnjevanje obveznosti države do manjšin in ohranjanje pravic vseh manjšin. V težki situaciji, v kateri požrtvovalno opravljate svoje delo, vam čestitam in izražam vso podporo vsem vašim prizadevanjem z upanjem, da boste v svoji pokončni drži vztrajali še naprej in bili Rezijanom in vsem demokratom v matični državi zgled boja za jezikovne pravice in identiteto,« je zapisal Peterle. GORICA - Člani Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice so na torkovem občnem zboru v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici izrazili podporo in priznanje Luigi Negro »za vztrajno delo v korist slovenske narodne skupnosti v Reziji. Ob nekulturnem in grobem napadu na Vas od strani tistih, ki bi radi zatrli slovensko prisotnost v Reziji, Vam izrekamo solidarnost in biližino. Odločno obsojamo taka nedemokratična in nasilna početja, ki nasprotujejo širini in odprtosti našega skupnega evropskega prostora in kulture.Izra-žamo pripravljenost z Vami sodelovati na kulturnem in narodno obrambnem področju v prepričanju, da je Vaše delo v splošno korist celotni skupnosti,« je zapisala predsednica zveze Franca Padovan. PALAČA DEŽELNEGA SVETA - Odprtje v ponedeljek ob 13.30 Lojze Spacal - fotograf Razstava nastala v sodelovanju z Moderno galerijo iz Ljubljane - Pripravila jo je Lara Štrumej TRST - Tržaški slikar Lojze Spa-cal je bil tudi dober fotograf. S fotografijo se je začel ukvarjati med izgnanstvom v Acceturri na jugu Italije, kjer se je preživljal kot profesionalni fotograf. Kasneje je postala fotografija predvsem del njegovega ustvarjalnega procesa: marsikatera njegova znamenita slika je nastala na podlagi fotografije, ki pa so ostale večini nepoznane. Šele leta 2007, ob stoletnici rojstva Lojzeta Spacala, so bili njegovi posnetki obsežneje predstavljeni. Moderna galerija iz Ljubljane je namreč takrat pripravila obsežno razstavo Lojze Spacal Slikarjevo oko in fotoaparat, ki jo je uredila kustosinja Lara Štrumej. In ravno v sodelovanju z ljubljansko ustanovo se razstava sedaj seli v Trst, točneje v palačo deželnega sveta na Trgu Oberdan. Odprli jo bodo v ponedeljek ob 13.30, odprtja pa se bo udeležil tudi Edouard Ballaman, predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. 4 Četrtek, 29. januarja 2009 GOSPODARSTVO TRŽAŠKO PRISTANIŠČE - Obnova skladišča št. 55 z okolju prijazno tehnologijo Na petem pomolu odprli novo hladilnico za sadje Tri celice za skupnih 31.500 kubičnih metrov - Delo izvedlo podjetje Zudek po naročilu skupine Gavio V času splošne zaskrbljenosti zaradi gospodarske krize je skupina Gavio, ki po novem upravlja tržaški terminal za sadje, z investicijo v višini dveh milijonov evrov obnovila skladišče št. 55. Krajevnemu podjetju Zudek je zaupala uresničitev »tehnološkega bisera«, kjer bodo skladiščili sadje in zelenjavo pri temperaturah med nič in 15 stopinjami. Hladilnica zaobjema 31.500 kubičnih metrov, sestavljajo jo tri celice. Hladilne naprave so sad napredne tehnologije, ki zagotavlja omejeno porabo energije in ničen vpliv na okolje. Skupina Gavio iz Piemonta, ki je vplivna v avtocestnem in gradbenem sektorju, je prevzela upravljanje terminala pred 20 meseci. Predsednik podjetja Argofin (vodilnega podjetja v skupini) Iames Pingani je povedal, da so se odločili za korenite spremembe, s katerimi bo peti pomol postal referenčna točka za trgovino s sadjem in zelenjavo v severnem Jadranu. V drugih pristaniščih namreč nimajo podobne hladilnice. Podjetje Zudek s svojimi napravami zagotavlja v celicah temperature med nič in 15 stopinjami, vlago med 30 in 99 odstotki ter hladilno moč 600 kilovatov pri nič stopinjah. »Na okolje pa ni vpliva,« je zatrdil Aleksander Zu-dek. Iames Pingani je povedal, da prihajajo pomaranče, paprika, krompir, fižol, grozdje in druga živila pretežno iz Severne Afrike in sredozemskih držav, v nekaterih letnih časih tudi iz Južne Amerike. V enem letu naj bi pretovorili 170 tisoč ton sadja in zelenjave, »zaradi vse večjega prometa pa bomo konec leta verjetno potrebovali več prostora,« je dejal Pingani, ki je izrazil tudi nekaj negodovanja zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev in domnevno predragih najemnin v pristanišču, o čemer je bil govor v zadnjem obdobju. Skupina Gavio načrtuje tudi obnovo skladišča št. 50, pripravljena pa je vložiti več milijonov evrov v logistično platformo. Predsednik pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je poudaril, da je razvoj pristanišča vezan na odpiranje na vzhod, tako kot je Genova strateško usmerjena na zahod. »Razjezim se, ko se soočam s tisočimi pomisleki, dvomi in obrambnimi taktikami, ki zaustavljajo razvoj pristanišča,« je bil jasen Boniciolli. Župan Roberto Dipiazza pogreša v Trstu podjetniško žilico: »V tem pogledu smo na 103. mestu v Italiji. Ko bi se malo potrudili, bi bili v več pogledih na vrhu.« Deželni odbornik za infrastrukture Riccar-do Riccardi se je zavzel za tesno sodelovanje med vsemi pristanišči v FJK. Potrdil pa je, da bo deželna uprava omogočila učinkovitejšo železniško povezavo med Opčinami in Fer-netiči, se pravi z logističnim zaledjem pristanišča. (af) V obnovljenem skladišču se že hladijo pomaranče kroma INOVATIVNOST - Aleksander Zudek o svojem podjetju Hladilna avantgarda Tehnologija za nizko porabo energije in ničen vpliv na okolje - Raziskovanje na mednarodni ravni Tri ogromne hladilne celice za skladiščenje sadja je na petem tržaškem pomolu namestilo podjetje Zudek Srl, ki ima sedež v miljski obrtni coni. Za podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred 19 leti, je to le zadnji izmed številnih dosežkov, saj je na trgu hladilnih naprav med najbolj ino-vativnimi v Evropi. Uspešnost podjetja dokazujejo nagrade za inovativnost, ki jih je podjetje prejelo v zadnjih letih, ugledne stranke, ki se poslužujejo hladilnih naprav, in soudeležba v evropskem projektu za raziskovanje na tem področju. Lastnik podjetja, tržaški Slovenec Aleksander Zudek, je na uspehe seveda ponosen. Zakaj se vaših proizvodov poslužujejo podjetja, kot so fllycaffe, San Pel-legrino in Danieli, pa tudi vinarji in pristaniški terminalisti? Proizvajamo hladilne naprave, ki so s tehnološkega vidika avantgardne. Naprava, ki smo jo namestili v skladišče za sadje v tržaškem pristanišču, predstavlja za Evropo edinstven primer, to tehnologijo pa bodo v prihodnosti Aleksander Zudek uporabljali tudi v Rotterdamu. Katere so značilnosti vaših hladilnih naprav? Do zasuka je prišlo leta 1994, ko smo načrtovali in začeli proizvajati novo tehnologijo za hladilne naprave. Varima-tik in ostali naši izumi so stroji, ki urejajo temperaturo in zagotavljajo odličen izkoristek energije. Naše naprave omogočajo ohranjevanje temperature z najnižjo porabo energije, vpliv na okolje pa je ničen! Pomemben je bil tudi prehod s škodljive hladilne snovi freon na amoni- jak, ki omogoča dober izkoristek energije. Zudek je v resnici skupina podjetij. Da, Zudek Srl (ustanovili smo ga leta 1990) je vodilno podjetje, ki proizvaja stroje, v skupino pa sodita še podjetji EureKa in Climadue. Prvo razvija in raziskuje računalniške programe, drugo pa je zadolženo za vzdrževanje. Trojica podjetij šteje petdeset uslužbencev. Tako je podjetnik s Katinare postal dobavitelj industrijskih in trgovskih velikanov. Dejavni pa ste tudi v raznih raziskovalnih projektih, kajne? Bolj kot s Katinare, sem pravi »Čet-narc«, kot pravimo domačini. Naše podjetje sodeluje s krajevnimi univerzami, predvsem pa gre omeniti udeležbo v evropskem projektu MINIREF, ki pod vodstvom nizozemske raziskovalne ustanove TNO proučuje naravne hladilne tekočine in možnosti čim manjše porabe teh tekočin v hladilnih napravah. Aljoša Fonda gostinstvo - Bar Pri Kanarinu na Opčinah spet odprt Sestri Maja in Ivana novi upraviteljici Uradno odprtje je bilo v soboto - Priljubljeni openski lokal je odprt od ponedeljak do sobote EVRO 1,3111 $ -1,12 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. januarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 29.01. 28.01. ameriški dolar japonski jen 1,3111 118,07 1,3260 118,57 ruski rubel 45,7293 9,0672 44,7265 64,8750 danska krona 7,4522 7,4525 0,92725 švedska krona 10,5341 10,6145 8,8870 češka krona 27,480 27,351 estonska krona 15,6466 287,28 15,6466 284,80 poljski zlot 4,3840 4,3450 1,6161 avstralski dolar 1,9942 1,9558 1,9815 romunski lev 4,2430 3,4528 4,2310 3,4528 latvijski lats 0,6988 2,9795 0,7019 3,0381 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3711 7,3618 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 29. januarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,4125 1,17 1,63375 1,92225 LIBOR (EUR) 1,755 2,10375 2,19813 2,2975 LIBOR (CHF) 0,31333 0,52833 0,66167 0,96333 EURIBOR (EUR) 1,758 2,101 2,194 2,294 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 22.489,19 € +500,92 Novi upraviteljici bara Pri Kanarinu Maja in Ivana Bizjak kroma OPČINE - Na Opčinah, na osrednji Dunajski cesti št. 50/a pri križišču za cesto proti Bazovici, je bilo v soboto vse živo, saj sta se v baru Pri Kanarinu predstavili novi upraviteljici, 20-letna Maja in 22-letna Ivana Bizjak. Nadebudni sestri sta prevzeli upravo od prejšnje lastnice Valentine Fabi, iz znane gostinske družine, ki ima v lasti tudi sosednjo gostilno in hotel Valeria. Tudi dekleti imata v sebi podjetniške gene: njun oče, Boris Bizjak iz Repna, ima podjetje, ki se ukvarja z izkopi in prevozi v gradbeništvu, mama Katja Stopper pa je iz ene od zadnjih kmetij na Kolonkovcu. Obe sta maturirali na trgovskem zavodu Zois, Maja (uradno tudi lastnica podjetja) je že delala prav pri Kanarinu. Takoj, ko se je pojavila priložnost, sta obe sprejeli izziv, da bi še sami poskusili s samostojno gospodarsko dejavnostjo. Prevzeli sta vpeljan in priljubljen lokal, kavarno na zelo prometnem delu, ki jo odpirajo navsezgodaj in je zbirališče ne le tistih, ki se odpravljajo na delo, mimoidočih in voznikov, temveč tudi mladih. Obrat bo še naprej imel tradicionalno ponudbo od pijač do sendvičev z domačimi delikatesa-mi. Odprt je od ponedeljka do sobote od 6.30 do 21.ure; ob nedeljah je zaprt. Za informacije: tel. 040212147. Slavje ob sobotni otvoritvi, ki se je nadaljevalo do poznih jutranjih ur, je priklicalo veliko število gostov in prijateljev. Pogumnima novima upraviteljicama želijo mnogo uspeha vsi kolegi z Opčin in gostinci pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. (dd) TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. januarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,51 -1,12 KRKA 54,44 +0,04 MERCATOR 24,03 161,45 -0,08 +1,25 TELEKOM SLOVENIJE 270,00 126,25 +2,68 +1,02 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,83 DELO PRODAJA - +1,46 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,39 -0,21 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 4,08POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 45,60 12,50 +2,04 SAVA 455,00 237,26 -2,34 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 16,31 +1,69 -1,15 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 29. januarja 2009 -1<°° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,35 5,23 -0,07 -1,78 BANCO POPOLARE 4,5925 +1,16 BCA POP MILANO 1,161 3,9875 -0,44 ENEL 0,967 4,345 -0,69 FIAT 3,7375 +1,12 -4,17 GENERALI 16,65 +0,92 -3,76 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,936 2,48 +2,22 -1,39 LUXOTT1CA 11,11 -3,02 -3,39 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,8675 7,065 +0,45 -1,19 PIRELLI e C 1,235 0,233 +1,81 -4,08 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,27 -0,78 -0,49 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,05 4,03 -3,59 TENARIS TERNA 0,9875 7,99 -5,59 +0,25 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,39 0,391 -0,21 -5,10 UNICREDIT 1,37 -0,30 -2,70 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 41,61 $ +0,41 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. januarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.829,62 898,30 +0,04 -0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, 1.699,41 -1,12 -0,03 FIRS, Banjaluka 1.535,42 534,41 -0,10 SRX, Beograd 243,76 2.006,68 -3,80 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.832,95 2.226,89 +5,59 -0,42 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.149,01 1.203,85 -2,70 -2,59 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 845,14 878,83 4.428,11 -3,31 +2,85 -2,01 CAC 40, Pariz 4.190,11 3.009,75 1.703,19 -2,45 -2,15 -0,60 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 780,9 2.269,40 -0,70 -2,30 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 8.251,24 1.766,72 3.154,43 +1,78 +0,03 +4,57 Sensex, Mubaj 1.990,66 9.236,28 -0,23 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 30. januarja 2009 5 ŽARIŠČE Narodnjaki, cikorijaši in socialisti Peter Rustja Res: težko je biti Slovenec. Tarnanje, da nas je malo, da smo mali, da nismo tržno ali drugače zanimivi, če nismo povezani (evfemizem!) z večjim/velikim Bratom ali Sosedom (do slednjih imamo - zgleda - vedno neko prvinsko spoštovanje, zato tudi na tem mestu uporabljam veliko začetnico), si sledi skozi čas kot amen po očenašu. Ker živimo v precej sekularizirani družbi, pa na tem mestu ne bo odveč, da pogledamo malo nazaj v čas. Čas multietnične avstro-ogrske monarhije ni bil v Trstu idilični čas so-bivanja različnih narodov in narodnosti. Bil je to čas, v katerem so se začeli številni, do sedaj nerazrešeni medetnični in ideološki konflikti. Na eni strani je bil čas slovenskega narodnega preporoda, na mestni ravni je bil čas utrjevanja politike nacionalno-iredentistične italijanske opcije, bil pa je tudi čas, ko je v Trstu nastajal socializem. Naštevanje teh treh prvin ni samo sebi namen, ampak omogoča, da se danes, nekaj več kot stoletje kasneje, lahko zamislimo , kako se je zgodovina poigrala z nami oziroma kako mi še danes delujemo, kot da bi ne doživeli nekaj sličnega v preteklosti. Pa pojdimo po vrsti. Tako zgodovinopisje kot splošno javno mnenje pri nas sta še vedno mnenja, da je obdobje Edinosti bilo nekako edinstveno in zlato obdobje slovenstva v Trstu. Res je: bil je to čas, ko je Ivan Nabergoj, slovenski človek s podeželja, postal državni poslanec na Dunaju in tam deloval 25 let, bil pa je to tudi čas, ko je zaradi prodora italijanske politike na podeželje, in sicer tudi z organiziranim delom t.i. Ci-korije slovenski živelj začel ločevati po zaslugi zunanjih dejavnikov in višjih interesov. Uradno se je organizacija, ki naj bi prispevala k složnemu sobivanju meščanov (beri Italijanov) in okoličanov (beri Slovencev) imenovala Concordia, izraz Cikorija in cikorijaši pa je imel tudi na straneh Edinosti namen, da s porogljivim izrazom moralno obsodi takšno početje, ki je že tedaj jasno nakazalo, da je glavni cilj ne združevanje interesov mesta in okolice, ampak ločevanje Slovencev. Pohod na Kras se je začel v drugi polovici devetnajstega stoletja prav zaradi uspešnosti , priljubljenosti vidnosti predstavnika slovenske volilne liste. Za italijanstvo Trsta je bilo namreč nepojmljivo, da bi lahko Slovenec predstavljal mesto ali del slednjega na Dunaju. Ostra in agresivna časopisna kampanja italijanskih listov proti Ivanu Na-bergoju pred volitvami leta 1897je imela kot cilj diskreditirati narodnega voditelja , preko tega pa doseči diskreditaci-jo njegovega političnega dela in zavzemanja za Slovence tako na podeželju kot v mestu. Cilj medijske kampanje je bila slovenska edinost - z veliko in malo za- četnico. Večkratne ponovljene neresnice so tudi takrat služile, da so se v javnosti pojavljale parole, ki so ustvarjale negativno javno mnenje in celo predsodke. Skratka, mehanizmi, ki še danes uspešno delujejo! Slovensko samostojno politično nastopanje pa ni bilo trn v peti samo italijanski iredentistično-nacionalni strani, ampak tudi socialistični opciji. V Trstu je stranka imela formalno slovensko, nemško in italijansko sekcijo, na volitvah pa so nastopali izključno italijanski kandidati. Odtujevanje slovenskega delavstva je imelo kot cilj ustvarjanje volivcev, ki bodo, v imenu ideološke sorodnosti, glasovali raje italijanskega kandidata kot pa slovenskega odvetnika, ki je kandidiral na slovenski listi. Največji politični rezultat tržaških Slovencev za časa Avstro-Ogrske pa je bila nedvomno revizija ljudskega štetja leta 1910, ko je bilo "izbrisanih" 19.853 Slovencev. Da je do tega prišlo po zaslugi Edinosti ter tistih odvetnikov (Rybara, Vilfana in Abrama), ki so bili razredni in ideološki sovražnih tedanjih "naprednih" Slovencev. Taka revizija je bila takrat mogoča, ker je med t.i. civilno družbo in političnim samostojnim nastopom obstajala edinost, stoletje kasneje pa nismo več zmožni nastopati kot enotna slovenska skupnost. Zakaj pa torej tarnamo? KULINARIČNI KOTIČEK Ječmenova mineštra Pred dnevi sem po službeni dolžnosti moral prisostvovati uradni večerji v dokaj znanem lokalu ob veronski obali Gardskega jezera. Obdobje tako imenovane »nove kuhinje« (nouvelle cuisine) je na srečo že za nami in samo redki kuharski mojstri se še spopadajo s to zvrstjo, včasih pa, kljub dobri volji in zvenečemu imenu kuharja, pride do spodrsljajev tudi ob sestavljanju klasičnega jedilnika. Za večerjo je prireditelj najbrž moral seči kar globoko v žep, ne da bi pri povabljencih naletel na viden uspeh. Jastog s svežo solato in škampi, namreč, ki so ga ponudili kot prvo predjed, je bil skoraj leden, v ustih pa je bilo, kot da bi žvečil gumo. Rižota z morskimi sadeži, ki je sledila, je bila sicer zelo lepega videza, tudi riž je bil primerno skuhan, a kaj, ko morski sadeži, ki jih je bilo sicer v izobilju, niso imeli nobenega okusa. Raje bi pojedel preproste špagete z maslom. Po ribjih pred-jedeh je sledil goveji biftek z vinsko omako, kar je bilo okusno, a s prejšnjimi jedmi ni imelo nobene zveze. Tako sem si zaželel nekaj bolj preprostega in ko sem se vrnil domov, sem skuhal čisto preprost, ljudski ričet, ki ga pri nas imenujemo ječmenova mineštra. Gre za jed, ki ima, kot vse ljudske jedi, tisoče različnih receptov, saj ga v vsaki domačiji pripravijo po svoje. Sam sem ga naredil po naslednjem receptu (recept je v tem primeru res pre-pomembna beseda), ki vam ga posredujem. Potrebujemo: 20 dag ječmena, manjšo čebulo, strok česna, 1 korenček, 2 krompirja, 15 dag fižola, steblo zelene, 20-25 dag suhega svinjskega mesa, olivno olje, sol, poper. Ječmen operemo, namočimo in ga pustimo nekaj časa v vodi (bolje vso noč); čez noč namočimo tudi fižol (lahko rabimo tudi že kuhan fižol iz pločevinke). V slani vodi ločeno kuhamo fižol in ječmen. Na olju prepražimo sesekljano čebulo in česen, ko čebula postekle-ni, dodamo na kockice zrezan korenček in zeleno. Pražimo še nekaj časa, nato zalijemo z vodo in dodamo jušno kocko in na kocke narezan krompir. Pustimo, da zavre, nato dodamo še kuhan ječmen, ki smo ga odcedili, in fižol (slednjega lahko tudi pasiramo). Popopra-mo in pustimo, da se mineštra zgosti, ob koncu pa še dodamo na kocke narezano suho meso, ki smo ga prej tudi ločeno skuhali. Če vam je všeč, lahko mineštri, preden začne vreti, prilijete malo vode, v kateri se je meso kuhalo. Če ne marate suhe svinjine, lahko k mineštri ponudite kuhane klobase, po možnosti prekajene. Dober tek! Ivan Fischer CELOVEC - Čezmejno sodelovanje Dežela za naslednjih pet let podaljšala pogodbo z AACC KOMEN - Slavnostni govornik bo predsednik DS Blaž Kavčič Slovesnost ob 65. obletnici partizanske bitke v Dolcah CELOVEC - Kolegij koroške deželne vlade je na svoji torkovi seji za nadalnjih pet let podaljšal pogodbo z Alpe-jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje (AACC), katerega predsednik je vodja Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik. Slednji je podaljšanje pogodbe označil za izraz zadovoljstva dežele Koroške, da se sodelovanje s Slovenijo dobro razvija. Obenem je kolegij koroške deželne vlade prav tako za dobo petih let podaljšal tudi pogodbo z European Crossborder Consulting, ki deluje na področju čezmejnega sodelovanja Koroške z deželo Furlanijo-Juljisko krajino. Predsednik Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje Ber- Bernard Sadovnik nard Sadovnik je ob podaljšanju pogodbe med deželo Koroško in Alpe-jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje še pristavil, da ima poleg Koroške in Slovenije ter centra samega od sodelovanja korist tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem. (I.L.) KOMEN - Občinski odbor združenja borcev za vrednote NOB Komen in Občina Komen prirejata že tradicionalno proslavo ob 65-letnici bitke v Dolcah. Slovesnost bo v nedeljo ob 15.uri v kulturnem domu v Komnu, prisotni pa bodo počastili spomin na tragične dogodke v Dolcah leta 1944. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič. V kulturnem programu pa bodo sodelovali mešani pevski zbor in dramska skupina Kras Opatje selo in učenci komenske OŠ Antona Šibelja Stjenka. Na prireditvi se bodo spomnili 65-obletnice znanega partizanskega napada na nemško kolono v bitki pri Dol-cah. Dogodki 2. februarja 1944 leta, ko so borci Južno-primorskega odreda v Dolcah popolnoma uničili 80-član-sko sovražno kolono, ki je bila namenjena za okrepitev posadke v Rihemberku, pomenijo popoln poraz za sovražnika. Okupator pa se je s povračilnimi ukrepi znesel nad prebivalstvom, ko je požgal okoliške vasi (Komen, Ri-hemberk, Tomačevico in Mali Dol), celotno prebivalstvo pa odpeljal v internacijo v Nemčijo. (O.K.) Predsednik DS Blaž Kavčič KOROŠKA - Trma posebne vrste v Občina Skocjan raje brez denarja, kot da bi pošiljala slovenske položnice CELOVEC - V času, ko se občine po vsej deželi pritožujejo, da jim primanjkuje finančnih sredstev, si v (dvojezični) občini Škocjan (okraj Velikovec) na Koroškem privoščijo trmo posebne vrste: da jim ne bi bilo treba uveljaviti pravice občanov do rabe slovenskega jezika oziroma razpošiljati položnic v slovenščini, se že več let odrekajo dohodkom iz naslova občinskih pristojbin. Le-te namreč več deset slovenskih občanov in občank, ki vztrajajo pri uveljavitvi svoje pravice do slovenskega dopisa in plačilnega naloga v slovenščini, že dalj časa plačujejo pristojbine na tako imenovani fiduciarni račun. Na njem se je po oceni odvetnika Rudija Vouka medtem zbrala že kar lepa vsota skoraj 17.000 evrov. Zadeva se vleče od razsodbe ustavnega sodišča o pravici do rabe slovenščine kot dodatnega uradnega jezika leta 2000. Tedaj so slovenski občani zahtevali, naj jim občina v prihodnje pošilja dopise in obrazce za plačilo pristojbin tudi v slovenskem jeziku. Občinski urad zahtevi do danes ni sledil, tako da del slovenskih občanov plačuje svojo pristojbino na poseben fiduciarni račun. »Občina bi dolžni znesek lahko vsak čas pridobila in si prihranila še sodne stroške, če bi skočila čez lastno senco in upoštevala zakonito pravico po obravnavi v slovenščini. Vendar do danes tega ni storila,« kritizira slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki zastopa prizadete občani in upravlja tudi njihov fiduciarni račun. (I.L.) PISMA UREDNIŠTVU Slovenska šola Članom deželne komisije za slovenske šole! V brk posebnemu zaščitnemu pravu ste postali prvaki v kopanju jame, vanjo pa je padla slovenska šola. Naj ji bo lahka domača zemljica, v kateri se bodo obračali naši de-dje,gomilo bodo hvaležno zasule s cvetjem italijanske oblasti. Čestitam, za sveži grob pa ne ponujajte v opravičilo izboljšanje kakovosti. Lucija Barei Kaj potrebuje manjšina 28. januar 2009. V našem dnevniku berem Ogledalo Aceta Mermolje »Kriza, reforme in stvarno soočanje (3)«. Zgodovinski oris SKGZja, ki ima veliko zaslug v razvoju naše manjšine, me je spodbudil k razmišljanju o tem, kaj je za naš razvoj koristno in kaj bi nam lahko dalo novega zagona in moči, da se uspešno spoprimemo z izzivi časa, ki prihaja. Mladi rodovi si ne želimo več starih delitev. Nič čudnega, če potem objokujemo pomanjkanje pomladka v raznih ustanovah. Potrebujemo namreč zanimivo in inovativno politiko, ki bi se znala spoprijeti z novimi možnostmi, ki nam jih nu- di pristop Slovenije v Evropsko unijo. Nove ustanove, društva, centri ipd., ki so zrasli v zadnjih desetletjih, so po mojem mnenju za našo narodno skupnost velika pridobitev, ne pa »dvojniki«. Mislim da smo lahko ponosni na tisto, kar je bilo storjenega do sedaj. Poglejmo samo, koliko dosežkov imamo na kulturnem , na gospodarskem in na športnem področju (morda nimamo več mitičnega Jadrana v košarki in Bora v odbojki, vendar je dovolj pogled na slike športnikov in na njihove dosežke pod naslovom »Naš športnik 2008« na spletni strani Primorskega dnevnika ) in še bi lahko našteval . . . Da ves ta trud ne bi bil zaman, da naša bodočnost zadobi nek smisel, da se uveljavimo, nam manjka le še ena, bistvena poteza, ki nam bo dala pre-potrebno energijo: enotnost. Morda se nekaterim ta beseda zdi že nekam »zguljena«, jaz pa si upam trditi, da je še kako aktualna in bo ostala do tedaj, ko se bomo sprijaznili z dejstvom, da je v slogi moč. Tomaž Špacapan, predsednik skupine Mladi za mlade pri SSk PLISKOVICA V nedeljo pohod od kala do kala PLISKOVICA - Razvojno društvo Pliska iz Pliskovice na Krasu vabi v nedeljo na tradicionalni pohod od kala do kala, s katerim bodo obeležili 2. februar- svetovni dan mokrišč. Začetek pohoda je ob 13.30 uri pod latnikom evropskega prijateljstva sredi vasi v Pli-skovici, kjer so zasajene trte držav Evropske unije. Pot je dolga 3 kilometre in vodi mimo številnih ka-lov, nekaterih še vodnatih, nekaterih pa suhih. Pri kalu Mlačna, ki je bil lani temeljito obnovljen s pomočjo projekta 1001 kal - 1001 zgodba o življenju, ki ga je s programom Interreg IIIA med Slovenijo in Italijo sofinancirala Evropska unija, bodo pohodniki imeli krajši postanek ob čaju. Startnina znaša en evro. V primeru slabega vremena pohod odpade. Dodatne informacije daje predsednica RD Pliska Ivica Žerjal na tel. (0039) 041 475 776. (O.K.) 6 Petek, 30. januarja 2009 ITALIJA AFERA CESARE BATTISTI - Včeraj objavili intervju z nekdanjim teroristom Battisti: Beg v Brazilijo so mi svetovale francoske tajne službe Evropska unija je medtem sporočila, da se ne more vmešavati v braziljsko-italijanski spor Cesare Battisti ob aretaciji v Braziliji ansa TREVISO - Privrženec škofa Lefebrea izzval ostre obsodbe Duhovnik Abrahamowicz: Plinske celice le za dezinfekcijo RIM - Afera Cesare Battisti se nadaljuje in celo stopnjuje. Tudi včeraj je bila namreč usoda nekdanjega rdečega terorista v središču pozornosti. V intervjuju za nek brazilski tednik se je namreč oglasil zapornik Battisti, ki skoraj ne more verjeti, da je njegov primer povzročil toliko slabe krvi in pravi diplomatski spor med Italijo in Brazilijo. Pojansil je, da ni zagrešil nobenega umora, najbolj presenetljive pa so bile njegove izjave, da mu je beg v Brazilijo svetoval agent francoskih tajnih služb. Italija je, kot znano, na brazilsko vrhovno sodišče vložila zahtevo po izročitvi 52-letnega nekdanjega skraj-nolevičarskega terorista, ki se na osnovi odredbe pravosodnega ministra Tarsa Genra zdaj mudi v Braziliji kot politični begunec. Cesare Battisti je namreč leta 1981 pobegnil iz italijanskega zapora, kjer je čakal na sojenje zaradi štirih umorov, ki naj bi jih zakrivil kot član skupine Oboroženih proletarcev za komunizem. Pobegnil je v Francijo, kjer se je preživljal kot pisatelj kriminalk, ko pa je Francija spremenila svojo politiko glede bivših levičarskih skrajnežev, je pobegnil v Brazilijo. Italija je sicer Bat-tistiju kasneje vseeno sodila v odsotnosti in ga obsodila na dosmrtno ječo zaradi dveh umorov, za druga dva umora pa mu niso sodili. Na podlagi Interpolove tiralice so Battistija marca 2007 aretirali v Riu de Janeiru, Italija pa je zahtevala njegovo izročitev. Brazilski glavni javni tožilec Antonio Fernando de Souza je v prejšnjih dneh predlagal, naj se proces za izročitev arhivira. V utemeljitvi se je skliceval na dejstvo, da Bat-tisti zdaj uživa v tej latinskoameriški državi status političnega begunca, ki mu ga je pred tednom dni podelil pravosodni minister Tarso Genro. Italija je zato odpoklicala svojega veleposlanika v Braziliji na posvetovanja v Rim in od Evropske unije zahtevala posredovanje: včeraj pa je komisar za pravosodje pojasnil, da to ni kompetenca EU. Dva ministra, in sicer Ignazio La Russa ter Giorgia Meloni, sta medtem predlagala, naj Italija odpove prijateljsko nogometno tekmo z Brazilijo, ki bi morala biti na sporedu 10. februarja. Po njunem mnenju ni v tem trenutku med tema dvema državama »prav nič prijateljskega« ... Floriano Abrahamowicz TREVISO - »Vem, da so plinske celice uporabljali za dezinfekcijo, ne vem pa, ali so z njimi res pobijali, saj nisem poglobil te plati zadeve.« Tako je v intervjuju za dnevnik La Tribuna di Tre-viso dejal tradicionalistični duhovnik Floriano Abrahamowicz, vodja bratovščine sv. Pija X. za severovzhodno Italijo, sicer prijatelj Severne lige Umberta Bossija. Abrahamowicz se je v svojih izvajanjih postavil v bran britanskemu škofu Richardu Williamsonu, pripadniku iste bratovščine protikoncilskega škofa Marcela Lefebvra, ki je pred nedavnim zanikal, da bi nacisti zagrešili holokavst. Tudi Abrahamowicz dvomi, da bi nacisti pokončali 6 milijonov Judov. »To številko je navedel voditelj judovske skupnosti v Nemčiji, ko so ga osvobodili An-gloameričani. V zanosu je ustrelil številko. Kako naj bi vedel?«, je dejal tradicionalistični duhovnik, ki se sicer nima za antisemita. Intervju v dnevniku iz Trevisa je takoj obsodil krajevni škof Andrea Bruno Mazzocato, ki je opozoril, da je papež na sredini avdienci nedvoumno priznal zgodovinsko resnico holokavsta. Abra-hamowiczove besede je obsodil tudi beneški rabin Elia Richetti, ki je spomnil, da je izraelski rabinat že ostro protestiral pri Vatikanu zaradi trditev škofa Wil-liamsona, saj gre za enega izmed Lefeb-vrovih pristašev, za katere je papež pred nedavnim preklical izobčenje. Rabinat je zato odpovedal v letošnjem marcu predvideno srečanje v Vatikanu. Ob Abrahamoviczove besede so se kritično obregnili tudi beneški župan Massimo Cacciari in predsednik Veneta Giancarlo Galan, po mnenju katerega bi moral takšen duhovnik sleči talar in po možnosti zapustiti Veneto. V večernih urah pa je prispela pomirjujoča novica iz Jeruzalema. Direktor glavnega izraelskega rabinata Oded Wieder je namreč objavil, da je prejel pismo iz Vatikana s pozivom, naj rabini ne odpovejo udeležbo na marčnem srečanju. »Pismo je zelo lepo in pomembno, odgovorili pa bomo prihodnji teden,« je dejal Wieder. -/ Spodbuda 1.500 evrov za zamenjavo avtomobila RIM - Kot je napovedala na sredinem zasedanju kriznega omizja za avtomobilsko industrijo, namerava vlada sprejeti ukrepe za ublažitev krize v tem sektorju v desetih dneh. Njeno napoved so prizadeti industrialci sprejeli po eni strani z zadovoljstvom, po drugi z zaskrbljenostjo. Z zadovoljstvom, ker lahko računajo na pomoč, z zaskrbljenostjo pa, ker se je zdaj prodaja avtomobilov za 10 dni skoraj popolnoma ustavila. Prav zato je voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni včeraj dejal, da bi morala vlada sprejeti ukrepe v nekaj urah. Vse kaže, da bo šlo za spodbudo v vrednosti 1.500 evrov za zamenjavo avta standarda euro 0 z avtomobili euro 4 ali 5 ali pa na električni oz. hibridni pogon. Donaldi se je ogradil od napada na Napolitana RIM - Ostre besede, s katerimi je voditelj Italije vrednot Antonio Di Pie-tro v sredo napadel predsednika republike Giorgia Napolitana, češ da prevečkrat molči in da je molk mafijski, so naletele na val kritik. V bran državnega poglavarja so se namreč postavili predstavniki vseh ostalih parlamentarnih strank, od Nacionalnega zavezništva do Demokratske stranke. Toda Di Pietro je zabeležil kritične pripombe tudi med svojimi najtesnejšimi sodelavci. Tako je načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donaldi dejal, da se ne strinja z napadom na Napolitana. »Res je, da je bil predsednik ob nekaterih zadevah, kot je zakon Al-fano, redkobeseden ali previden, vendar mislim, da je bilo prav tako,« je dejal. Sam Di Pietro je izjavil, da ni hotel žaliti predsednika republike, do katerega goji »največje spoštovanje«. Dvakratni požar na trajektu za Sardinijo GENOVA - V noči na četrtek za las ni prišlo do tragedije na trajektu At-hara družbe Tirrenia, ki je ob 20.30 odplul iz Genove proti Portu Torre-su na Sardiniji. Ko se je plovilo nahajalo kakih sedem milj od ligurijske obale, je namreč zagorel tovornjak, tako da se je trajekt moral vrniti v genovsko pristanišče. Potem ko so plamene pogasili, je ladja znova odrinila. Kazalo je, da je vsega konec in da 124 potnikov lahko računa na mirno nočno plovbo, ko je okrog 1. ure po polnoči znova izbruhnil požar. Zaradi dima se je šest ljudi zastrupilo in se moralo potem, ko se je ladja ponovno vrnila v Genovo, zateči v bolnišnico. Ostali potniki so preostali del noči preživeli v hotelu. GEOLOGI Ognjenik Vezuv je še vedno nevaren RIM - Geolog Francesco Russo je v sredo opozoril, da vulkan Vezuv še vedno predstavlja nevarnost za več sto tisoč ljudi. Kot je dejal, obstaja 27 odstotkov možnosti, da bo ognjenik v naslednjih sto letih ponovno izbruhnil, za varnost ljudi pa po njegovem ni ustrezno poskrbljeno. "Vezuv je zelo nevaren vulkan. Po nekaterih statističnih podatkih obstaja 27-odstotna možnost, da bo v naslednjih sto letih ponovno izbruhnil," je dejal predsednik neapeljskega geološkega društva. Če bi se to zgodilo, bi bilo po njegovih besedah ogroženih 600.000 ljudi, vseh pa, kot je dejal Russo, morda ne bi uspeli evakuirati. "Bilo bi težko," je dejal. Opozoril je še na nezadostno prizadevnost oblasti, načrt za evakuacijo pa je po njegovih besedah neustrezen. Vezuv, eden od štirih dejavnih vulkanov v Italiji, se nahaja ob obali neapeljskega zaliva. Nazadnje je izbruhnil leta 1944, ko je terjal 49 življenj. Najhujši izbruh je bil sicer leta 79, ko je ognjenik uničil Pompeje in Herkulanum. Če bi se tragedija, ponovila, bi po Russovih besedah terjala od dva do pet milijonov smrtnih žrtev. (STA) MAFIJA Kljub 15 obsodbam na dosmrtno ječo Hčerka mafijskega šefa Tota Riine: »Bil je dober oče« RIM - Hčerka mafijskega šefa Tota Riine je v časnikarskem pogovoru povedala, da jo je oče učil lepega vedenja, morale in spoštovanja. 78-le-tni nekdanji šef sicilijanske mafije Cosa nostra, ki je v zaporu, je bil kot oče nekaj povsem drugega, kot so o njem pisali mediji, je dejala Maria Con-cetta Riina. »Mojega očeta predstavljajo kot krutega in krvoločnega, kot žival, ki bi bila sposobna ubiti tudi svoje otroke. Toda meni je vse to nekaj tujega. Poznam tisto, kar je prenesel name. Vzgojo. Moralo. Spoštovanje,« je poudarila 34-letna Maria, poročena in mati treh otrok, ki pravi, da si želi »normalnega življenja«. »Želim si normalno ali približno normalno živeti. Rada bi delala. Želim si, da me sodijo po tem, kar sem in kar delam. Predvsem pa si želim, da bi moji otroci bili jutri obravnavani kot običajni možje in žene,« je za dnevnik La Repubblica dejala Riinova, ki je zaradi kaznivih dejanj svojega očeta 19 let živela na begu. Po njegovi aretaciji januarja leta 1993 se je nastanila v sicilijanskem mestu Corleone, kjer živi še danes. Riinova, katere mož Toni Ciavarello je osumljen sodelovanja s Coso nostro, je še dejala, da je zanjo in za njeno družino težko najti delo. Toto Riina »Vsi se bojijo, da se bodo znašli v časopisih ali da jih bodo ljudje imeli za mafijske pajdaše,« je potožila. Danes 78-letni Toto Riina, ki velja za enega najbolj krvoločnih mafijskih šefov, je bil zaradi številnih umorov obsojen na 15 dosmrtnih zapornih kazni. Med drugim so ga zaprli tudi zaradi načrtovanja velikih bombnih atentatov, s katerima je mafija usmrtila sodna preiskovalca Giovannija Fal-coneja in Paola Borselina ter njuno oboroženo spremstvo. IMIGRACIJA - Minister Maroni 500 nezakonitih priseljencev nazaj v Tunizijo RIM - Notranji minister Roberto Maroni je v sredo napovedal, da bo država približno 500 nezakonitih priseljencev iz Tunizije v roku dveh mesecev poslala nazaj v domovino. Odločitev za izgon imigrantov po njegovih besedah temelji na dogovoru o zajezitvi nezakonitega priseljevanja, ki ga je Rim dosegel s Tunisom. Prvih sto Tunizijcev, ki so v Italijo vstopili preko morja in se trenutno nahajajo v prenatrpanem sprejemnem centru na otoku Lampedusa, bo Italija v domovino poslala že v prihodnjih dneh. Sicer je na Lam-pedusi po poluradnih podatkih nastanjenih nekaj več kot tisoč Tunizijcev. Lampedusa, otok, ki je dolg približno devet kilometrov in širok približno tri kilometre, se nahaja v Pe-lagijskem otočju in je cilj številnih afriških nezakonitih priseljencev. Lani se je na Lampedusi izkrcalo približno 31.000 tujcev, trenutno pa se v sprejemnemu domu na otoku, ki sicer sprejme približno 800 ljudi, nahaja 1800 oseb. Maroni, član stranke Severna liga, ki se zavzeto bori proti nezakonitemu priseljevanju, je konec minulega leta napovedal, da bo Italija vse osebe, ki bodo nezakonito vstopile v državo, nemudoma poslala v nazaj v njihovo domovino. Država je napoved prvič uresničila že zadnji dni decembra lani. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Petek, 30. januarja 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 PREFEKTURA - Delegacija pokrajinskega VZPI-ANPI pri prefektu Balsamu Želja po rešitvi dolgoletnega vprašanja openskega strelišča Predsednica Hrovatinova opozorila na majavo demokracijo - Prefekt spodbuja soglasje Obljuba dela dolg. Nova predsednica pokrajinskega Vsedržavnega združenja partizanov ANPI Stanka Hrovatin, podpredsednik Edvin Švab in član Duško Kalc so se včeraj srečali s tržaškim prefektom Giovannijem Balsamom, da bi ga opozorili na vrsto nerešenih vprašanj od open-skega strelišča do preureditve spomenika Pinku Tomažiču in tovarišem. Hrovatinova je prefekta pozvala naj poseže, da bi sile javnega reda kaznovale mazače, ki nemoteno skrunijo spomenike. Zaustavila se je pri nepojmljivem poimenovanju stopnišča pri Trgu Rosmini po Mariu Granbassiju, ki spominja na zakonski predlog, s katerim se ustanavlja red Ordine del Tricolore, ki enači partizanske borce s pripadniki salojske republike. Situacija je danes težavna: poleg same ekonomske krize, se tla namreč maje-jo tudi demokraciji. Prefekta Balsama je seznanila z nezaslišanimi napadi na rezijan-sko kulturno delavko Luigio Negro, ki se zavzema za ohranitev in razvoj jezikovne in kulturne dediščine Rezijanov. Njej je izrazila svojo solidarnost, stanje pa označila kot obujanje dejanj paravojaške organizacije Gladio. Fašizem ima vedno odprto pot, je zapisal Giorgio Bocca, Vzpi-Anpi pa se bo vselej borilo za ovrednotenje in zaščito odporniškega gibanja, ki je rodilo ustavo. Takoj zatem se je dotaknila vprašanja strelišča: že leta 1988 so Openci tedanjemu predsedniku republike Frances-cu Cossigi poslali 10 tisoč razglednic z zahtevo, naj se stanje reši, doslej pa še niso prejeli nobenega odgovora. Citirala je tudi pismo tržaškega župana, v katerem se je obvezal, da bo oktobra 2005 vrnil ključe strelišča in s tem omogočil prost vstop na spominski prostor. Spet prazne besede. Prefekt je z zanimanjem prisluhnil njenim besedam, o nelahki zadevi pa je rekel, da sta ga ob imenovanju že seznanila poslanec Rosato in dolinska županja Pre-molin. Sicer najbolj obžaluje dejstvo, da ni složnosti in zaradi tega so stvari ostale na mrtvem tiru. Pravnikoma je zato naložil nalogo, da preverita poziciji sprtih strank in mu nato nakažeta potrebne ukrepe. Pri tem je večkrat poudaril, da je slej ko prej potrebno soglasje, da je treba gledati na bodočnost in ustvariti vse potrebne pogoje za sožitje. Hrovatinova mu je podarila knjigo Sare Perini o posebnih bataljonih, Švab pa dvojezični dvd Svoboda res je zlata. Srečanje s tržaškim prefektom Balsamom je bilo po mnenju članov delegacije Vzpi-Anpi prisrčno, umirjeno, tehtno in poglobljeno kroma ds - V ponedeljek Nova debata o zakonu Basaglia Zakon 180, bolje poznan kot zakon Basaglia, ostaja aktualen tudi enaintrideset let po njegovem sprejetju. Debate okrog njegovih svetlih in senčnih plati se občasno pojavljajo v javnosti, posebno glasni so tisti, ki so prepričani, da zahteva zakon revizijo. Njim odgovarja vodstvo zdravstvene ustanove, predvsem pa oddelka za psihični zdravje, ki ostaja prepričano, da predstavlja zakon 180 mejnik, po katerem pot nazaj ni več možna. Debato z naslovom Tudi mi smo prebivalci Trsta prireja sedaj tudi Demokratska stranka. Potekala bo v ponedeljek ob 17. uri na tržaški Pomorski postaji, sodelovali pa bodo: Roberto Cosolini, Beppe Dell'Acqua, Sergio Lupieri, Michele Zanetti, Tamara Blažina, Franco Rotelli in Bruno Zvech. darko bradassi - Pobudnik in odgovorni urednik spletnega portala ■ ■ • V • I I • • v • »Moja zelja je, da bi manjšina osvojila in čim bolje izrabila www.slomedia.it« Darko Bradassi je bil doslej znan predvsem kot meteorolog, saj tako bralcem našega dnevnika kot gledalcem slovenske televizije napoveduje lepo ...in seveda tudi grdo vreme. V zadnjih mesecih ga je vse bolj po- SODIŠČE - Smrt Riccarda Rasmana Trije policisti obsojeni na šest mesecev zapora Tržaški sodnik za predhodne obravnave Enzo Truncellito je včeraj na koncu procesa po skrajšanem postopku izrekel obsodbo za tri policiste, ki so 26. oktobra 2006 vlomili v stanovanje Riccarda Rasmana. Rasman je po posegu policistov v nejasnih okoliščinah umrl za posledicami zadušitve. Sodnik je zaradi nenamernega umora obsodil na šest mesecev zaporne kazni policiste Maura Miraza, Maurizia Misa in Giuseppeja De Biasija. Četrto obto-ženko, Francesco Gatti, je sodnik oprostil. Javni tožilec Pietro Montrone je pred tem za četverico zahteval zaporne kazni od štiri do devet mesecev. Sodnik Truncellito je Rasmanovi družini, ki je nastopila kot civilna stranka, dodelil odškodnino v višini 20 tisoč evrov. Riccardo Rasman je bil duševni bolnik, njegovo psihično stanje se je močno poslabšalo med služenjem vojaškega roka, ko so ga ostali vojaki nenehno pretepali in zafrkavali. Policijo so 26. oktobra 2006 poklicali Rasmanovi sosedje, ker je mladenič s svojega okna metal petarde na ulico. Štirje agenti so najprej potrkali, nato pa vdrli v stanovanje. Rasman je zatem umrl zaradi zadušitve. Zastopniki policistov so med sodnim postopkom ves čas trdili, da je Rasman umrl zaradi svojih dihalnih težav ter da so policisti opravljali svojo dolžnost. O primeru so začeli govoriti v vsedržavnih medijih, potem ko je februarja lani tedanja senatorka Haidi Giuliani (SKP) postavila notranjemu ministru parlamentarno vprašanje o zadevi. V svojem posegu je omenjala, da je prišlo v Rasmanovem stanovanju do prerivanja in da so bile na njegovem obrazu in glavi vidne rane. Oktobra 2007 je tožilec Montrone zahteval zaustavitev postopka, sodnik za predhodne preiskave pa je zahtevo zavrnil in odredil nadaljevanje preiskave. Mon-trone je 9. oktobra 2008 za četverico policistov zahteval sojenje, ki se je po skrajšanem postopku končalo včeraj. gosto videti s kamero ali beležko v rokah Bradassi je namreč tudi odgovorni urednik spletnega portala Slomedia, ki je dostopen na naslovu www.slomedia.it. Posebnega časopisa in televizije, kjer lahko obiskovalci prebere- SV. IVAN - Preplah Mahal je z nožem Pri Sv. Ivanu je včeraj ob 11.30 kar nekaj preplaha povzročil mladenič, ki je z nožem v roki tekal gor in dol po Drevoredu Sanzio. Mimoidočim ni bilo jasno, kaj se dogaja, pošteno pa so se prestrašili ob pogledu na mladeniča, ki je najprej hitel do trafike in bara na krožišču »pri Bošketu«, nato pa se je obrnil in bežal po pločniku navzgor proti Sv. Ivanu. Z avtomobili so prihiteli karabinjerji, ki so fanta zasledovali in mu veleli, naj se ustavi, a ni jih poslušal. Nanj so tudi merili s pištolami, fant pa se jih je izogibal in hodil naprej. Pred Ul. Do-natello je zgrabil nič hudega slutečega univerzitetnega študenta in mu nekaj sekund grozil z rezilom pod vratom, k sreči pa ga ni ranil. Ko je študenta izpustil, je mladeniča z golimi rokami napadel mlad moški, nato pa so nanj skočili štirje karabinjerji. Na tla so ga pritiskali nekaj minut, dokler se ni umiril. Prizoru je od blizu prisostvovala običajna skupina radovednežev. Pozneje se je razvedelo, da je mladenič psihični bolnik. Dopoldne je med zdravniškim pregledom odrinil zdravnika, prijel za kuhinjski nož in tekel na ulico. jo foajše članke, si ogledajo izjave tega ali onega protagonista, povedo svoje mnenje, pošljejofotografijo, napišejo poslovni oglas ...in seveda preberejo svežo vremensko napoved. Kako se je rodila zamisel o takem portalu? Že dolgo sem imel občutek, da na internetu naša skupnost zaostaja, da ji primanjkuje portal, ki bi jo povezoval. Zato sem ga začel načrtovati in na tem projektu delal več mesecev. Za vzor mi je bila spletna stran slosport.org, ki si jo je zamislil Branko Lakovič, pravi pionir na tem področju, ki odlično opravlja svojo nalogo. Samoumevno se mi je zdelo, da bi za tak portal skrbela kaka manjšinska ustanova, moja prva želja je bila, da bi to bil Primorski dnevnik. Medtem so se moje življenjske okoliščine spremenile, saj so mi na agenciji Arpa ponudili nesprejemljive pogoje. Meseci načrtovanja in priprav so bili mimo, vstopiti je bilo treba v operativno fazo: odločil sem se, da poskusim ... Priprava takega portala zahteva najbrž precejšen finančni zalogaj. Za zasebnika je to precej visoka vsota, za ustanovo pa nizka, skoraj hecna. Seveda, kot vsaka nova dejavnost zahteva investicijo, v tem primeru pa je morda posebno pomembna človeška komponenta. Kajti res je, da je spletno stran pripravilo uveljavljeno slovensko podjetje iz Ljubljane, za vse ostalo pa skrbim sam. Istočasno sem novinar, snemalec, tehnik, montažer ...in seveda vremenoslovec. Slomedia je zagledala luč sveta 1. oktobra 2008 ... ...v večernih urah. Prijateljem in znancem sem takoj poslal sms sporočila in elektronsko pošto: proti vsakemu najbolj rožnatemu pričakovanju se je vest kmalu raz- Portal www.slomedia.it UREJA DARKO Bradassi kroma širila, portal je takoj "zalaufal" Podatki o gledanosti so presenetljivi in iz meseca v mesec boljši: decembra smo na primer zabeležili dva milijona in tristo petdeset tisoč zadetkov, januarja smo ta podatek že izboljšali. Kaj pa število obiskovalcev? Decembra je portal obiskalo okrog trideset tisoč ljudi (ali okrog tisoč na dan; op. nov.), kar je res veliko. To nam seveda daje tudi pomembno odgovornost, zato moramo biti pri objavljanju zelo pazljivi. Naš portal vsekakor sloni na poštenih in tudi pravnih temeljih, saj je registriran na tržaškem sodišču in uvrščen v register operaterjev v komunikaciji, kar nam omogoča objavljanje reklamnih oglasov. Reklama je naš edini vir financiranja, k sreči se število oglaševalcev veča. Kako pridobivate novice? Trudimo se, da bi večino izbrskali sami. Večji del bremena sloni na meni, večkrat delam od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Pomaga mi pa tudi nekaj sodelavcev in prijateljev iz Rezije, Benečije, Kanalske doline, Goriške, nekaj višješolcev s Tržaškega. Kako si predstavljate bodočnost portala? Prepričan sem, da ima bodočnost, kakšno pa še ne vem: ostane lahko odvisen od iniciative posameznika, lahko ga osvoji kaka ustanova. Moja želja je, da bi ga manjšina osvojila, da bi izrabila to komunikacijsko sredstvo, ki je na razpolago. Ta portal želi biti nepristranski, povezovalen element, ki lahko pripomore k boljšemu stanju v manjšini. Zato smo na primer priredili natečaj za osnovnošolske otroke Božični utrinki naših nonotov, ki se ga je udeležilo okrog dvesto petdeset otrok. Pripravljamo pa tudi poseben Valentinov večer, saj se nam zdi, da lahko pozitivnopripomore k druženju med nami ... (pd) 8 Petek, 30. januarja 2009 TRST / VEČSTOPENJSKE ŠOLE - Po pozitivnem mnenju deželne komisije za slovenske šole Pokrajina bo posredovala predlog V manjšini se razvnema razprava Včeraj seja pokrajinskega odbora - SKGZ naklonjena večstopenjskim šolam - Zbiranje podpisov proti sklepu? Tržaški pokrajinski odbor je na včerajšnji popoldanski seji vzel na znanje pozitivno mnenje deželne komisije za slovenske šole glede predloga Občine Trst o ustanovitvi dveh večstopenjskih šol s slovenskim učnim jezikom, ene pri Svetem Ivanu, druge pa pri Svetem Jakobu. Zdaj bo Pokrajina ta predlog posredovala deželni upravi Furlanije-Julijske krajine, ki je pristojna za pripravo načrta o preureditvi šolske mreže. Pred tem so se člani odbora sestali s pokrajinskim tajnikom stranke Slovenske skupnosti Petrom Močnikom, ki je na pokrajinske upravitelje naslovil pismo, v katerem je predlagal preložitev sklepa o večstopenjskih šolah zaradi nesoglasij znotraj narodne skupnosti o tem vprašanju. Čas pa ni bil njegov zaveznik: odbornica za šolstvo Adele Pino mu je pojasnila, da je pokrajinski odbor dolžan posredovati deželni upravi prejete predloge o morebitni preureditvi šolske mreže do 31. januarja, se pravi do jutri. To je namreč rok, ki ga je Dežela dala pokrajinam. Pokrajina Trst je namreč prejela predlog o ustanovitvi večstopenjskih šol, potem je ta predlog sprejela konferenca predstavnikov občin, Pokrajine in Deželnega šolskega urada, na koncu pa je prišlo še pozitivno mnenje deželne komisije za slovenske šole, brez katerega pokrajinski odbor ne bi posredoval predloga Deželi. Zato pa ga je: »Za nas je bilo to dolžnostno dejanje,« je opozorila Pinova, ki nam je vsekakor potrdila pozornost pokrajinske uprave do slovenskih šol. Medtem se je v vrstah narodne skupnosti razvnela (tudi polemična) razprava o sklepu komisije za slovenske šole. Slednjega podpira Slovenska kul-turno-gospodarska zveza, ki v sporočilu za javnost izraža prepričanje, da so določeni premiki na šolskem področju pre-potrebni in bi tudi postopno uvajanje modela večstopenjskih šol imelo več pozitivnih kot negativnih učinkov. Tak model nenazadnje obstaja tudi v Sloveniji in prav gotovo ne predstavlja tvegane neznanke v organizaciji izobraževalnega procesa, meni SKGZ, za katero vsaka sprememba lahko zahteva določeno odpovedovanje dosedanji utečeni stvarnosti, neutemeljena statičnost in neodlo-čanje pa bi dolgoročno gotovo negativno vplivali na razvoj našega šolstva in posledično narodne skupnosti: »SKGZ izhaja iz koncepta, da pravice, tudi tiste na šolskem področju, niso nekaj papirnatega, ampak morajo biti predvsem sredstvo in priložnost za rast neke žive skupnosti, ki se spreminja in potrebuje primerna prilagajanja, tudi ko se naslanjamo na zakone in mednarodne obveznosti,« piše v sporočilu za javnost. Ko se obravnava šolsko problematiko, je treba biti sposobni gledati na njeno realnost, ki mora biti usmerjena v prihodnost, so prepričani v krovni organizaciji: »Naša skrb mora biti ta, da si zagotovimo pogoje za čimbolj kakovostno šolo, njena ponudba pa mora sloneti na stvarnosti in na perspektivnosti prostora in časa, ki ga doživljamo. V tem smislu je treba primerno izkoristiti dejstvo, da nam nova »brezmejnost« nudi nove in zanimive priložnosti,« meni SKGZ. Vendar tega mnenja ne delijo vsi. Začudenje nad sklepom deželne komisije za slovenske šole v sporočilu za javnost izraža podpredsednica skupine Mladi za mlade Nataša Zeriul, ki ga označuje za nerazumljivega. T.i. »verti-kalizacija« bi po njenem mnenju v prvi vrsti pomenila »ponovno kršitev mednarodnih obvez s strani Italije, posledica tega pojava pa bo žal tudi krčenje delovnih mest in manjša možnost zaposlitve v naših vzgojnih ter izobraževalnih ustanovah. Ukrep bo seveda prizadel predvsem mlade pripadnike naše skupnosti, saj jim bo tako odvzeta še ena možnost zaposlitve v slovenskem okolju,« meni Zeriulova, ki napoveduje, da bo odbor skupine Mladi za mlade v kratkem obravnaval možnost, da proti sklepu komisije oblikuje peticijo in začne zbirati podpise. (iž) Poslopje, v katerem delujeta Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda in Didaktično ravnateljstvo pri Svetem Ivanu, kjer utegne priti do ustanovitve večstopenjske šole kroma večstopenjske šole - Deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič »Vsiljevanje odločitve« Predstavnika SSk in Mavrične levice načelno ne nasprotujeta, ampak zahtevata dodatno preučitev Deželna šolska komisija je kljub nepopolni zasedbi in ne glede na velike pomisleke številnih članov naposled sprejela sklep, ki prižiga zeleno luč racionalizaciji šol pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivanu. Tega mnenja sta deželna svetnika Igor Gabrovec (Slovenska skupnost-Demo-kratska stranka) in Igor Kocijančič (Mavrična levica), ki v sporočilu za javnost izražata ostro kritično stališče do sklepa, ki je dal zeleno luč za ustanovitev večstopenjskih šol na Tržaškem. Gabrovec in Kocijančič med drugim opozarjata, da je bil ukrep, ki zadeva šole na Tržaškem, sprejet z odločilnim glasom članov, ki so z Goriškega, poleg tega nista bili upoštevani niti javno utemeljeni vabili k dodatnemu poglabljanju sklepa, ki sta ju iz-nesla predstavnika SSk in Stranke komunistične prenove, »ki sta z lepim svežnjem glasov in torej dokazljivega konsenza izvolili edina dva deželna svetnika FJK«. Tu ne gre za apriorno odklanjanje zamisli o uvajanju večstopenjskih šol, opozarjata pisca, temveč za zahtevo po dodatni proučitvi posameznih primerov, saj je vsaka izbira v danih razmerah dejansko nepovratna. »Dogaja se torej, da se Slovenci ponovno odpovedujemo nečemu, ne da bi v zameno ničesar zahtevali. Odpovedujemo se samostojnim ravnateljskim mestom in pravici do pomožnega osebja kljub temu, da deželna in rimska vlada okvirno priznavata slovenskemu šolstvu pravico do odstopanja od uničujočih zakonskih parametrov dvojice Gel-mini-Tremonti. Nonšalantno se, nenazadnje, odpovedujemo zaposlovalnim možnostim za naše intelektualne kadre v času, ko tudi v naši deželi na tisoče podjetij napoveduje prekinitev z dejavnostjo. Kaj o tem mislijo vsi mladi, ki so v šolah zaposleni z začasnimi pogodbami?,« se sprašujeta Gabrovec in Kocijančič, za katera je slovenska šola v zadnjih desetletjih že plačala previsok davek tudi z izginotjem številnih šol, ki so bile mednarodno zaščitene. Od tod poziv tudi Sloveniji, ki je naslednica mednarodnih pogodb, naj preostalo šolsko mrežo tudi v odnosu do italijanske države zaščiti pred dodatnim brezobzirnim klestenjem. Deželna svetnika SSk in Mavrične levice opozarjata tudi na zaključke programske konference, na podlagi katerih je bil dejansko ustanovljen Šolski forum, pri čemer pa ni znano, ali je bil ta forum soudeležen pri odločitvi, ki zadeva pomembni šoli v tržaškem mestu. In še: »je bil v to odločitev soudeležen Slori, ki je šolskemu vprašanju posvetil zajetne študije?,« se še sprašujeta Gabrovec in Kocijančič, ki sta mnenja, da je na zadnji seji deželne komisije za slovenske šole »vsiljevanje neke odločitve nadomestilo željo po skupnem iskanju najboljše rešitve za šolo, ki ji vsi priznavamo ključni pomen za bodočnost naše skupnosti. Sprejeta izbira nikakor ne jamči izboljšanja kvalitete ponudbe učencem in dijakom ter njihovim družinam - kvečjemu in zaenkrat uvaja le organizacijsko in birokratsko poenostavitev delovanja, čeprav ne vemo še, za kakšno končno ceno. Izbrana pot je pa pogubna, saj kaže na nevaren precedens in na trend, ki se lahko uveljavlja na vsa ostala področja. Ne ver-jameva, da se odprta vprašanja našega šolstva lahko rešujejo z delnimi in fragmentarnimi posegi. Čas je, da bi se v to zamislili in skušali najti neko skupno pot, ki nas edina lahko pelje v bodočnost,« zaključujeta Gabrovec in Kocijančič. Srečanje študijskega centra Dialoghi Europei Čezmejno sodelovanje za zaščito okolja in razvoj prostora Čezmejno sodelovanje, skupni problemi, zaščita okolja in nova evropska podoba po širitvi schengenskega ozemlja, so bile glavne teme torkovega srečanja, ki ga je v dvorani deželnega sveta Tessitori priredil študijski center Dialoghi Europei. Kot je uvodoma izpostavil predsednik centra Giorgio Rossetti je bilo srečanje soočanje med javnimi upravitelji, okoljevarstveni-ki in izvedenci z obeh strani nekdanje meje. Poudaril je koristen dialog, ki ga gojijo predvsem socialne, ekonomske in kulturne organizacije, v nasprotju s politiko. Prva se je oglasila zgoniška odbor-nica za socialne zadeve Nadja Debenjak, ki je nanizala serijo konkretnih in jasnih primerov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskih programov. Daljnogledne so bile besede miljskega župana Neria Ne-sladka, ki je napovedal željo po širitvi regulacijskega načrta tudi onkraj meje, njegov nabrežinski kolega Giorgio Ret pa je pozval upravitelje obeh strani k bolj složnemu sodelovanju. Izvedenec italijanskega združenja za upravljanje favne (AIGF) Franco Perco se je zaustavil pri skupnih projektih za ovrednotenje Krasa, pri tem pa je predstavnik WWF Dario Predonzan opozoril, da bo peti koridor povsem iz-nakazil ta naš Kras, da ne govorimo o plinskem terminalu. Pridružil se mu je docent Giuliano Orel, ki je predstavil spremembe morskega dna. Negativno je traso petega koridorja ocenila tudi dolinska od- bornica za okolje Laura Stravisi. Zanimiva sta bila posega arhitektov Williama Starca in Dušane Valecich, ki sta izpostavila potrebo po boljšem poznanju obeh stvarnosti, o izmenjavi urbanističnih informacij. Debata je bila izredno pestra in govorniki so si bili edini, da je okolje eno in potrebuje nove direktive Evropske unije. La locanda de l'omo selvatico Na odru gledališča Silvio Pellico v Ul. Ananian bo danes ob 20.30 zaživela igra v tržaškem narečju »La locanda de l'omo selvatico« Edde Vidiz, v režiji Claudia Sigovicha, ki jo bo uprizorila gledališka skupina Fariteatro. Predstava je prosto povzeta po Goldonijevi komediji »La bottega del caffé«. Prireditev bo v okviru 24. sezone gledaliških predstav, ki jo prireja združenje tržaških gledaliških skupin LArmonia. Nemška poezija v prvi svetovni vojni V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) bo drevi ob 18. uri beseda tekla o nemški poeziji v prvi svetovni vojni (1914-1918). O njej bo spregovorila docentka nemškega jezika in književnosti na tržaški univerzi Paola Schulze Belli. Jazz koncert v kavarni Knulp Tržaški jazz krožek Thelonius vabi dre-vi ob 20. uri v tržaški bar-knjigarno Knulp (Ul. Madonna dl mare 7/a) na koncert postojnskega jazz tolkača in bobnarja Zlatka Kaučiča. Kaučič je v svoji dolgoletni karieri uglasbil veliko poezije oziroma se je ukvarjal s prepletanjem poezije in glasbe (poezijo Federica Garcie Lorce, Alojza Gradnika in drugih). Že vrsto let ga navdihujeta življenje in delo Srečka Kosovela. Srečanje o raku na ženskih spolnih organih Združenje žensk operiranih na prsih Adositalia prireja cikel konferenc o spoznavanju patologij ženskih spolnih organov. Prva bo danes ob 17. uri v dvorani zdravniške zbornice (Trg Goldo-ni 10), ko bodo profesor Fulvio Bratina, ginekolog Francesco Morsetti in onkologinja Silvia Milani spregovorili o raku na ženskih spolnih organih. Vsak torek je od 10. do 12. ure na razpolago telefonska številka 040-364716, na kateri bodo izvedenci odgovarjali na raznorazna vprašanja o ženskih re-produktivnih organih. Jutri v Križu občni zbor SKD Vesna V društvenih prostorih doma Alberta Sirka v Križu bo jutri potekal občni zbor SKD Vesna. Prvo sklicanje bo ob 18.uri, drugo pa ob 18.15. Na sporedu bodo najprej predsedniško, blagajniško in tajniško poročilo. Sledila bo izvolitev novih odbornikov, saj se po vsakem dvoletnem mandatu prenovi odbor. Po občnem zboru bo na vrsti praznik včlanjevanja z družabnostjo, animacijo in srečolovom. Odborniki SKD Vesna toplo vabijo na občni zbor in še posebno na včlanjevanje. (Nik.F.) Srednji vek v Trstu V mestnem muzeju na Gradu sv. Justa si bo mogoče še do 3. maja ogledati razstavo »Srednji vek v Trstu - Institucije, umetnost, družba v 12. stoletju.« Jutri in v nedeljo pa bo poskrbljeno za vodena ogleda. Vodil ju bo Giorgio Po-tocco (jutri ob 15. uri, v nedeljo pa ob 11. uri). Udeleženci pa bodo deležni znižane vstopnine po 3,50 evra. Razstava v galeriji Rettori Tribbio V tržaški galeriji Rettori Tribbio 2 (Stari trg 6) bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del slikarja Tiziana Lombardini-ja z naslovom »Un'intimità preziosa«. Odprta bo do 13. februarja, od torka do sobote (od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30), ob nedeljah pa od 11. do 12.30. Izgubljeni predmeti V tržaškem občinskem uradu za najdene predmete (na županstvu, Veliki trg št. 4) se nahajajo sledeči predmeti, ki so jih našli decembra lani: mobilni telefon, očala, zapestna ura, fotografski aparat, torba in različni ključi. Morebitni lastniki se lahko oglasijo v uradu od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14. in 16. uro. / SVET Petek, 30. januarja 2009 9 dolinska občina - Na zadnji občinski seji odobrili načrt levosredinske uprave Dolina: za javna dela letos 4 milijone 430.000 evrov Obnova poslopja nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini in dela v jedru Boljunca občina trst • v predsednik komisije za prozornost Dolinska občina bo v letošnjem letu investirala 4 milijone 430 tisoč 400 evrov za javna dela. Skoraj četrtino vsote bo namenila urbanizacijskim delom v Boljuncu, med najbolj pomembne posege pa sodijo obnova šolskega poslopja nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini, dela na kanalizacij v Borštu in ureditev cest. Obnova šolskega poslopja nižje srednje šole Simona Gregorčiča je bila že dalj časa načrtovana in spada v okvir posegov rednega in izrednega vzdrževanja šolskih stavb. Delo bo stalo 950 tisoč evrov, občina ga bo krila s pokrajinskim prispevkom v višini 760 tisoč evrov, preostalo pa s prebitkom delovanja v lanskem letu. Za dela na kanalizaciji in za vzdrževanje le-te bo dolinska občinska uprava odštela skupno 923 tisoč evrov. Poseg na kanalizaciji v Borštu bo stal 700 tisoč evrov (krili ga bodo z večletnim posojilom), poseg pri Puljah 213 tisoč evrov (krili ga bodo s prispevkom tržaške pokrajine), 10 tisoč evrov pa bo namenjeno raznim vzdrževalnim posegom na kanalizacijskem omrežju. Občinska uprava je na seznam javnih del vključila tudi ureditev struge potoka Glinščice: stala bo 800 tisoč evrov, za kritje bo poskrbel deželni prispevek. Obsežna bodo urbanizacijska dela v jedru Boljunca. Ta bodo stala skupno milijon 52.500 evrov. Milijon bo občinska uprava krila z večletnim posojilom, preostalo pa iz sklada tamkajšnje srenje, saj gre za dela, opravljena na območju srenje. V Boljuncu bodo nadalje uredili igrišče za otroke z raznimi igrali, kar bo stalo 29.900 tisoč evrov. Levosredinski občinski odbor bo posvetil pozornost tudi odpadkom. V ta namen bo uredil tako imenovani ekološki otok za zbiranje različnih vrst odpadkov. Poseg bo stal 80 tisoč evrov, občina ga bo krila s prispevkom tržaške pokrajine. Pomembna bodo tudi dela za ureditev cest. Uprava se je odločila za tlakovanje in vzdrževanje več cest. Skupni strošek bo znašal 460 tisoč evrov. Poleg tega bodo uredili vrsto obcestnih zidkov, delo bo vredno 40 tisoč evrov. Izredno vzdrževanje vodovoda bo stalo 10 tisoč evrov, izredno vzdrževanje pokopališč prav tako 10 tisoč evrov, dela v okviru obnove občinskega gledališča Franceta Prešerna v Bo-ljuncu pa 50 tisoč evrov (ki jih bo občina krila s prispevkom iz sklada domače srenje). V teku letošnjega leta bo občina kupila tudi opremo in druge predmete za domače šole v predvideni vrednosti 25 tisoč evrov. V triletnem načrtu javnih del za obdobje 2009-2011 je za leti 2010 in 2011 za javne posege predvidena investicija 860 tisoč evrov (2010) oziroma 855 tisoč evrov (2011). Gre za zelo okviren seznam, saj se bo upravi županje Fulvie Premolin čez nekaj mesecev iztekel županski mandat in bi bilo zato povsem neprimerno pripravljati podrobnejše načrte za prihodnji mandat. Za leto 2010 je vsekakor predvideno vzdrževanje občinskega gledališča v Boljuncu (stalo bo 300 tisoč evrov), za obnovo vaških jeder bo treba odšteti 500 tisoč evrov, manjši pa bodo stroški za vzdrževanje kanalizacije (10 tisoč evrov), izredno vzdrževanje vodovoda 10 tisoč evrov) in izredno vzdrževanje pokopališč (10 tisoč evrov), ureditev cest pa prav tako 10 tisoč evrov. Razna načrtovanja bodo stala 15 tisoč evrov, nakup opreme in drugih predmetov pa 5 tisoč evrov. Podobno bodo porazdeljeni tudi stroški za javna dela v letu 2011. Tudi to leto naj bi za vzdrževanje občinskega gledališča v Boljuncu odšteli 300 tisoč evrov, za urbanizacijska dela v vaških jedrih in na drugem občinskem ozemlju pa 500 tisoč evrov. M.K. Občinsko gledališče Franceta Prešerna bo deležno vzdrževalnih del kroma boljunec - Pod pokroviteljstvom dolinske občine Čebelarski tečaj Začenja se danes v sprejemnem centru naravnega rezervata Doline Glinščice in je namenjen mladim V Boljuncu se bo danes začel čebelarski tečaj za začetnike. Prireja ga združenje Park prijateljstva in sožitja pod pokroviteljstvom dolinske občine in bo potekal ob petkih, vse do 27. februarja. Na štirih srečanjih se bodo udeleženci seznanili s teoretičnimi in praktičnimi vajami, spoznali bodo čudoviti svet čebel in možnosti, ki jih nudi čebelarstvo. Danes bo ob 17.30 uvodno srečanje, na katerem bodo predavatelji prikazali tečajnikom anatomijo, fiziologijo in etologijo čebele, poleg tega pa tudi pomen čebele v tako imenovani agrarni ekonomiji. Antonio Ghersinich Prihodnji petek, 6. februarja, bo, vedno ob 17.30, govor o proizvodih panja in hranilnih vrednostih meda. Na tretjem srečanju, v petek 13. februarja, bodo udeleženci obliže spoznali tehnike čebelarjenja, oskrbo in opravljanje čebelnjaka. Sklepno srečanje pa bo v petek, 17. februarja, ko bodo tečajniki izvedeli za vrste in ekotipe čebel v Furlani-ji-Julijski krajini. Dolinski občinski odbornik za kmetijstvo Antonio Ghersinich je poudaril, da je tečaj brezplačen. Njegov namen je preprost: spodbuditi zanimanje mladih za čebele. Teoretska predavanja bodo potekala v sprejemnem centru deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice, praktične vaje pa v Parku prijateljstva in sožitja pri Cereju pri Miljah Občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Fur-lanič je novi predsednik komisije za prozornost tržaškega občinskega sveta. Izvoljen je bil na včerajšnji seji komisije in je nasledil dosedanjega predsednika, svetnika Občanov Roberta Decarlija. Furlanič je drugi slovenski predsednik tržaške občinske komisije za prozornost. Pred njim je to mesto leta 2002 zasedel njegov strankarski tovariš, takratni občinski svetnik Igor Kocijančič in je komisiji predsedoval do izvolitve v deželni svet leta 2003. Včeraj so se sestali tudi načelniki svetniških skupin v mestni skupščini, ki so med drugim razpravljali tudi o vključitvi spornega poimenovanja stopnišča po tržaškem fašistu Mariu Granbas-siju na dnevni red prihodnje občinske seje. Predlog sta podprli le načelnici Nacionalnega zavezništva in Forze Italia. Predstavniki levosredinske opozicije so izrekli negativno mnenje, zastopniki UDC, Severne lige, Dipiazzove liste in PRI so izjavili, da predloga ne bodo podprli, zato ni zastopnici Forze Italia Raffaelli Del Punta preostalo drugega, kot preložitev točke z dnevnega reda, češ, da »je za dokončen sklep potrebna dodatna dokumentacija.« OŠ JOSIP RIBIČIČ - Šentjakobske osnovnošolce obiskala Nataša Gombač Kitajska: od tibetanskih zvonov do nepoznanih živali in zapletenih ideogramov Učence osnovne šole Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu je obiskala Nataša Gombač, ki je diplomirala iz kitajščine in je dalj časa živela, študirala, delala in potovala širom po Kitajski. Svojo dragoceno izkušnjo je želela posredovati tudi otrokom, ki so ji z veseljem in zanimanjem prisluhnili. Bogato in starodavno kitajsko kulturno dediščino je Nataša skušala strniti in primerno obrazložiti učencem, zato jim je najprej pokazala posnetek, na katerem so se kitajski osemletni otroci izkazali kot odlični plesalci in pevci. Šentjakobčani so pozorno sledili njihovi usklajeni koreografiji ob žvenketajoči glasbeni spremljavi. Predavateljica jim je takoj razkrila skrivnost take glasbe in jim pokazala za naše pojme dokaj neobičajno glasbilo -tibetanske zvonove: gre za neke vrste kovinske skledice različnih velikosti, ki na odprti dlani ob rahlih udarcih lesenih kladiv oddaja poseben zvok. Otroško radovednost je nato pritegnila s pripovedovanjem o tej veliki in raznoliki azijski deželi, v kateri živi kar nekaj edinstvenih, toda žal ogroženih živali. Prav vsi otroci so poznali črno belega medveda - pando, ki se hrani z bambusom. Prvič pa so slišali za zlato opico, ki živi na visokih himalajskih pobočjih na jugu Kitajske, pa tudi za azijsko puščavsko kamelo, za kitajskega tigra in za sladkovodnega belega delfina. Nazadnje pa je Nataša razkrila učencem še zagonetne in precej zapletene kitajske ideograme. Povedala jim je, da je učenje teh vse- življenjski proces, kajti obstaja več tisoč pismenk, in da mora povprečni Kitajec poznati vsaj 2000 takih znakov, da lahko prebere časopis. Tedaj je šentjakobske učence skušala naučiti kako z nekaj preprostimi, toda natančnimi potezami lahko tudi sami narišejo ideogram. Upodobili so medvedka pando, nazadnje pa se poslovili s kitajskim »ZAl JlAN!« (AD) 10 Petek, 30. januarja 2009 TRST / okusi krasa - V ponedeljek v Nabrežini Predavanje in degustacija Kraški proizvodi so zdravi in vsem dostopni V ponedeljek, 2. februarja, bo v dvorani Igo Gruden v Nabrežini, v okviru Okusov Krasa izobraževalno srečanje o zdravi prehrani. Trgovina jestvin Pavel Kukanja, pekarna Leghissa Bruna in razni proizvajalci iz devinsko-nabrežinske občine prirejajo s pomočjo Cate-ringa Martin Petelin pravo lekcijo in degustacijo. Od 18. ure dalje bodo razni strokovnjaki prikazali tudi značilnosti tipičnih proizvodov in njih uporabo v kraški in domači kuhinji. Predstavnik zdravstvenega podjetja ASS za Vzhodni Kras dr. Paolo Da Col in dietologinja, domačinka Kristina Semi, ki je diplomirala v Ljubljani, bosta predstavila zdravstveni vidik in lastnosti proizvodov oz. jedi, proizvajalci pa bodo izpričali svoj oseben pristop in izkušnjo. O vinu bodo spregovorili Benjamin Zidarich, Gabrijel Pertot in Martin Ušaj (slednji tudi o svinjskih delikatesah in klobasah), Ivan Pernarcich o siru, David Peric in bio kmetija Nevo Radovič o medu in oljčnem olju, podpredsednik konzorcija tržaških čebelarjev Livio Dorigo pa prav tako o medu, a tudi o gastronomski omiki in njeni družbeni funkciji v raznih starostnih dobah. Po uspešni decembrski izkušnji srečanj v Repnu in Dolin, prirejenih s Pokrajino Trst za starejše občane, ponuja Slovensko deželno gospodarsko združenje, tokrat v sodelovanju s SKD I.Gruden, tovrstno izobraževalno priložnost še mlajšim in družinam, ki imajo otroke. Na srečanje so vabljeni tudi predstavniki Občine Devin Nabre-žina in krajevnih šol, ki upravljajo šolske menze in menze za skupnosti, saj bi vsem želeli prikazati in dopovedati, da proizvodi Krasa niso omejeni le na ponudbo v gostinskih in drugih obratih, v glavnem za elitne skupine poznavalcev ali gurmanov, pač pa, da se te odlične proizvode lahko vključi tudi v vsakdanjo kuhinjsko prakso, tako zasebnih gospodinjstev kot menz. V obratih Okusov Krasa so še na razpolago vrhunska kraška vina, med, sir, pršut, oljčno olje Tergeste, a tudi sveži sir, skuta, štrakin, deli-katese in sadni sokovi po ugodni ceni in tako rekoč za vsak žep. Na spletni strani www.triesteturi-smo.net so na voljo seznami vseh proizvajalcev in obratov Okusov Krasa, ki jih financirajo Trgovinska zbornica in Pokrajina Trst ter Dežela FJK; za informacije je na razpolago tudi tajništvo SDGZ v Trstu na tel. 040 6724824. Včeraj danes Danes, PETEK, 30. januarja 2009 HIJACINTA Sonce vzide ob 7.29 zatone ob 17.08 -Dolžina dneva 9.39 - Luna vzide ob 8.58 in zatone ob 21.48 Jutri, SOBOTA, 31. januarja 2009 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj C, zračni tlak 1011,7 mb raste, veter 22 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 68-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (na vogalu z Ul. Valdiri-vo - 040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050). Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega 22.15 »Defiance - I giorni del corag-gio«; 22.20 »Il respiro del Diavolo«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »Australia«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Viaggio al centro della terra«. S Izleti AŠD-SK BRDINA organizira ob nedeljah avtobusni izlet v Forni di Sopra. Odhod avtobusa na parkirišču glavnega križišča na Opčinah ob državni cesti 202 ob 6.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št.3488012454. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU obveščajo vpisane za ogled jaslic v Sloveniji da bo v soboto, 31. januarja avtobus odpeljal ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.15 iz Sesljana, 7.20 iz Sv. Križa, Ob 7.25 iz Proseka in ob 7.35 iz Opčin. Potrebna je topla obutev in obleka. SPDT organizira v nedeljo, 1.februar-ja izlet po Tržaški okolici. Zbirališče v Trebčah, pri spomeniku ob 9. uri. Napotili se bomo po krožni poti od trebenskega Kala, proti Frankovcu, čez mejo do nekdanje smodnišnice, velikega kraškega brezna - Golo-kratne jame, Gropade in se vrnili po stari poti nazaj v Trebče. Pohod predvideva približno štiri ure nezahtevne hoje. Udeleženci naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Vabljeni člani in prijatelji narave! VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. ¿i Čestitke podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Italians«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Milk«. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Italians«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Revolutionary Road«; 18.00, 20.00, 22.00 »Il Dubbio« 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Italians«; 16.00, 21.30 »De-fiance - I giorni del coraggio«; 15.45, 18.45, 21.45 »Australia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra«; 16.00 »Beverly Hills Chihuahua«; 19.00 »Sette anime«. EXCELSIOR - Dvorana je zaprta. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. FELLINI - 17.00 »Viaggio al centro della terra«; 18.30, 20.15, 22.00 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.30, 21.10 »Australia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Sirotišnica«; 16.10, 18.20, 20.30, 22.40 »Bolt 3D«; 18.10, 20.00, 21.50, 23.40 »Podzemlje: Upor likanov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45 »Ma-dagascar 2«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 15.20 »Mamma mia!«; 16.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 18.15, 20.15, 22.15 »Sette anime«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revo-lutionary Road«; 18.30 »Tutti insie-me inevitabilmente«; 20.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, V Dolini pri Križcu se nekaj godi, naš BORIS okrogla leta slavi. Še na mnoga in zdrava leta v krogu najdražjih mu želita Rado in Majdi. Spet je leto naokoli, stara se tako ves svet, naša ANJA je še mlada, saj ima danes le pet let. Še veliko brezskrbnih dni ji želimo vsi, ki jo imamo radi. Vse najboljše dragi MATTIA! Za tvoj 6. rojstni dan ti želimo, da bi bil vedno srečen in nasmejan. Družina Carli in Berce. Danes naš mali MATTIA slavi svoj 6. rojstni dan, bodi zdrav in priden še naprej. To ti želijo brata, starši in nonoti. ÍX tr asifa/, mala zvezdica zaspanka # je ponoči na Opčinah zasvetila in mamico Dašo in očka Damijana zelo razveselila... « Da srečni in veseli bi bili vsi, jim iz Gorice želijo vsi.... Dobili smo novega murenčka. S sestro Timavo, tatkom Damijanom in malo DANJO se veselimo tudi pri tabornikih RMV Po dolgem, dolgem času dobrodošla mala Dašo in Damijana je osrečil prihod male DANJE. Novopečenima mamici in očku iskrene čestitke, mali deklici pa srečno pot želimo: Igor, Tamara, Peter, Matjaž, Jožica in Rajko. Daša je mamica postala, očka Damijan je vesel, Du bo DANJO pe-stovala, Fa bo z njo na Nanos šel. S celo družino se veselimo, mali Danji pa želimo prav iskreno iz srca, da bi vedno srečna b'la. ENDADAMA. Danes je na nebu ena zvezdica manj, ker iz neba je mala zvezdica DANJA na svet prišla. Zvezdica Da-nja si je iz neba za starše Dašo in Damjana izbrala, zato jima želimo veliko mirnih noči prespanja. Novi družinici želimo vse, kar najboljšega se da, iz vsega srca voščimo družina Mura in bisnona Miranda. Mala DANJA se je rodila, Da-šo in Damijana razveselila. Naj zdrava, srečna in vesela bo vse dni, staršema pa želimo čim manj skrbi in neprespanih noči. Edvin in Maj-na, Alexander in Veronika. Gospodična SAMOA MAURO iz Boljuncapraznuje svoj 30. rojstni dan. Ko si še tako mladostna, da bi vse tvoje želje se izpolnile. Želimo ti vse lepo! Ko v družbi boste bili, pri-mite kozarce vsi in naj pesem Živi-tore zadoni, ti želi teta Vida z družino. Danespraznuje SAMOA MAURO okrogli rojstni dan, da bi se ji izpolnile vse sanje in, da bi čimprej prišla do zaželjenega cilja, ji želita nono Bruno in nona Marta. SAMOA danes, 30 valčkov okrog torte bo zaplesala. Za tvoj rojstni dan ti bomo v družbi zapele vse najboljše. Živjo, družba vesela. Naša nenadomestljiva SAMOA slavi danes rojstni dan. Iz srca ji želimo vse najboljše vsi pri SKD F.Pre-šeren iz Boljunca. Draga SAMOA, hitro dnevi mi-nijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je spet tvoj dan, ko praznuješ rojstni dan. To voščilo naj velja, ni veliko a je iz srca. Vse najboljše ti želi cela Klapa za bodoče dni. SAMOA vse najboljše za tvoj rojstni dan ti želi Makri. BORISU za 60. rojstni dan vse najboljše želita Matija in Marija. Danja Mamici Daši in očku Damijanu iskreno čestitamo, mali Danji pa želimo vse naj, naj... nona Dunja, nono Fabio, pranona Jelka, teta Majna in stric Aljoša Na ljubljanski fakulteti za geodezijo je uspešno diplomiral brat Plamen Našemu geodetu iz srca čestitamo vsi taborniki RMV 0 Mali oglasi IŠČEM psa istrski gonič, odrasel in iz-vežban za divje prašiče, s pedigrejem in iste pasme dva mlada (samčka in samičko). Tel.: 340-3040211. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva mala psička, majhne rasti, črno bele barve. Tel.: 347-9579810. NSŠ SV. CIRILA IN METODA NA KA-TINARI namerava tehnološko opremiti učilnice s tremi še ne dotrajanimi ali zastarelimi računalniki za učence. Za jezikovni in glasbeni pouk iščemo 11 parov delujočih zvočnikov. Prijazne darovalce naprošamo, da pokličejo na šolo, tel. 040-390716. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PODARIM dva fotelja rjavo-rdeče barve v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica. Lokacija dela v okolici Bazovice ali Katinare. Klicati na tel.: 040-200930 (klicati v večernih urah). PRODAM 4 originalna platišča (cerc-hioni), 7y x 15 et 39 za audi a3 in 4, s petimi luknjami v odličnem stanju, 180,00 evrov za vse štiri. Tel.: 3487730389. PRODAM land rover, freelander, 2.0 xedi, letnik 6/99, prevoženih 158.000 km, število vrat 5, disel, 4 kolesni pogon, srebrna kovinska barva, servo-volan, abs, alu platišča, strešne sani, tonirana stekla, klima, strešno električno okno, prvi lastnik, v odličnem stanju, cena 7.000,00 evrov. Tel.: 347-6853813. PRODAM vago macchi 300 kg in žago za kosti. Tel. 335-6322701. STANOVANJE NA OPČINAH dajem v najem, v sodobni in prenovljeni stavbi, približno 100 kv. m., dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica, shramba in parkirno mesto. Klicati na št.: 040-214309 ali 3332130947. TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje znamka sime, model avant 30/50 ts, z vgrajenim bojlerjem, prisilnim zračenjem (tiraggio forzato) kot nova, letnik avgust 2006, prodam po polovični ceni. Tel. 348-0353904. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmi-co v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICO smo odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. S Poslovni oglasi ODDAJAM PISARNO v Zgoniku. 348-7949375 ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org ^ Turistične kmetije Loterija 29. januarja 2009 Bari 65 26 8 31 88 Cagliari 83 77 30 58 64 Firence 27 31 33 15 36 Genova 62 28 57 22 1 Milan 55 66 61 5 14 Neapelj 86 79 74 66 64 Palermo 76 85 28 3 8 rim 32 69 72 85 60 Turin 61 73 58 55 11 Benetke 60 46 72 85 87 Nazionale 51 81 38 6 31 Super Enalotto Št. 13 27 32 55 65 76 86 jolly 60 Nagradni sklad 3.921.336,25 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 38.344.865,63 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 33 dobitnikov s 5 točkami 17.824,26 € 1.643 dobitnikov s 4 točkami 358,00 € 57.373 dobitnikov s 3 točkami 20,50 € Superstar 51 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 35.800,00 € 300 dobitnikov s 3 točkami 2.050,00 € 4.313 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.442 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 66.453 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA in založba NUOVA DIMENSIONE (Portogruaro) vabita na predstavitev knjige Tutto questo va detto (Taboriščna zgodba Marije Rudolf) DANES, 30. januarja ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu. O knjigi bosta spregovorila avtorica GABRIELLA NOCENTINI in zgodovinar MARCO COSLOVICH. PESNIŠKI VEČERI 08/09 Pesniški večer z MANCO KOŠIR DANES, 30. januarja ob 20.30 Slovensko stalno gledališče, foyer balkona, vstop prost! Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it 9 Šolske vesti UČITELJICE OSNOVNE ŠOLE VIRGILA ŠČEKA IZ NABREŽINE vabijo danes, 30. januarja, na dan odprtih vrat, ki bo v šolskih prostorih od 9. do 11. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE vabi na informativno srečanje ob priliki vpisovanja za šolsko leto 2009/2010, ki bo v ponedeljek, 2. februarja na sedežu ravnateljstva, Na-noški trg 2, s sledečim urnikom: ob 16.30 so vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole; ob 17.30 so vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroškega vrtca. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole začele 2. februarja in se zaključile 28. februarja 2009. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za š.l. 2009/10 v četrtek, 5. februarja, ob 17.30 na sedežu ravnateljstva v ul. L. Frausin 12. V vseh otroških vrtcih bodo dnevi odprtih vrat v februarju vsak ponedeljek in sredo od 11. do 12. ure. RAVNATELJ D.S.Š. IVANA CANKARJA v Trst sporoča, da bo informativno srečanje za starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred nižje srednje šole v četrtek, 5. februarja, ob 18.30 na sedežu šole, Ul. Frausin, 12; začetek vpisov bo v ponedeljek, 2. februarja. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI na Ka-tinari vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na »teden odprtih vrat«, ki se bo odvijal od 2. do 6. februarja v šolskih prostorih. Program dejavnosti: v ponedeljek, 2. februarja od 14. do 15.30 ura pravljic, v torek, 3. februarja od 8.30 do 10. ure glasbena delavnica, v sredo, 4. februarja od 14. ure do 15.30 likovna delavnica, v četrtek, 5. februarja od 8.30 do 10. ure krožek folklore in petek, 6. februarja od 8.30 do 10. ure s svinčnikom in papirjem. Informativni sestanek za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred pa bo v sredo, 4. februarja, ob 17. uri na šoli v ul. Marchesetti 16, tel.: 040-910302. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barko-vljah in v Lonjerju. Dneva odprtih vrat v Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) sta danes, januarja in 6. februarja, od 10. do 12. ure. KD Ivan Grbec Škedenjska ulica 124 vabi danes, 30. januarja ob 20.30 na zanimiv večer Prostovoljka Biserka Cesar bo v sliki in besedi prikazala svojo delovno izkušnjo v Afriki. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: skupni za vse otroške vrtce in osnovne šole na sedežu Didaktičnega ravnateljstva (Dolina 419) - 4. februarja, ob 17. uri za otroške vrtce, ob 18. uri za osnovne šole; OV Mavrica MILJE - 9. februarja, ob 16.30; OV Miškolin BORŠT - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec BO-LJUNEC - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička DOLINA - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica RI-CMANJE - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje -10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Ven-turini« Boljunec - 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ P: To-mažič (Trebče) 5. februarja, od 15. do 16. ure; OŠ Kajuh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Gradnik (Col) 4. februarja, od 15.30 do 16. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Štoka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure; OV A. Fakin (Col) 3. februarja, od 10. do 11. ure. 0 Prireditve DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ulica 124) vabi danes, 30. januarja, ob 20.30 na zanimiv večer »Uganda moj Afriški biser...«. Prostovoljka Biserka Cesar bo v sliki in besedi prikazala svojo delovno izkušnjo v Afriki. SLOVIK prireja danes, 30. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah drugi seminar iz ciklusa »Kriza: revoluci- TRST ja ali rutina.« Prof. Franjo Štiblar iz univerze v Ljubljani bo predaval na temo Svetovna kriza in Slovenci. Vstop z vabili. Za prijave in kotizaije: in-fo@slovik.org ali tel.: 334-2825853. BAMBIČEVA GALERIJA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo vabi v soboto, 31. januarja, ob 20.30 na »Srečanje ob Prešernu«: odprtje razstave Mateja Su-siča Zimska idila; nova književna dela Zore Tavčar. Sodeluje prof. Tatjana Rojc,igralec Aleksij Pregarc ter Aleksander Ipavec-harmonika in Piero Pu-rini-sax. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 1. februarja na dan slovenske kulture »Dragi Prešeren!«. Ob nastopu mladih violinistov iz razreda prof. Armina Seška iz Ljubljane, sodelujejo učenci OŠ Finžgar iz Barkovelj. Priložnostna misel prof. Tatjana Rojc. Recitator Danijel Malalan. Začetek ob 18. uri. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sporočamo, da napovedani koncert ansambla kontrabasov »Bass Chorus« na sporedu v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, iz tehničnih razlogov odpade in je prenesen na kasnejši datum (22.marca 2009). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Milje - Gledališče Giuseppe Verdi (Ul. San Giovanni, 4), 1. februarja, ob 17. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Treb-če, PO Ilirska Bistrica; Hrpelje-Dom kulture; 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabrežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu v nedeljo, 8. februarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Ü3 Obvestila CCYJ- Centro Culturale Yoga Jnana-kanda: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom (farmacevt in Ph.D iz nevroznanosti) ob petkih ob 20. uri, danes, 30. januarja ter 6. februarja na ulici Mazzini št.30, 5 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 3292233309. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, lahko predložite še danes, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.: 0402017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šempolaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, še danes, 30. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375. PILATES - SKD France Prešeren Bolju-nec - Skupina 35-55 sporoča, da danes, 30. januarja odpadeta Pilates in telovadba. Ure vadbe lahko nadoknadite v torek ali v sredo, po običajnem urniku. DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUX vabi na Install party v soboto, 31. januarja v prostorih doma kultur v Ulici Or- landini 38. Prinesite vaš računalnik in bomo skušali pomagati pri inštalaciji linux distribucije. Več informacij na strani http://trieste.linux.it. OB 40-LETNICI mašniškega posvečenja župnika, dirigenta in prosvetnega delavca Franca Pohajača vabijo župljani z Opčin, Banov in Ferlugov na slovesno sv. Mašo, ki jo bo to soboto, 31. januarja, ob 18.30 v farni cerkvi na Op-činah daroval slavljenec. Sodelovali bodo razni Openski zbori in solisti. SKD VESNA vabi na občni zbor in praznik včlanjevanja v soboto, 31. januarja v kulturnem društvu A. Sirka. Prvi sklic bo ob 18. uri, drugi sklic pa ob 18.15, sledil bo srečelov. Toplo vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN De- vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 31. januarja,od 15.30 dalje, DELAVNICO SLIKANJA NA STEKLU, za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! UPRAVA OBČINE DOLINA daje na znanje kulturnim, športnim in rekreacijskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 zapade 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine »http://www.sandorligo-dolina.it«. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na info@ztt-est.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. natečaj za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota. Razpis je na voljo na spletni strani »www.zskd.eu«. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju s SKD Slovenec iz Boršta in z združenjem Ac-quamarina, organizira v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu, pobudo v spomin na Sašo Ota »...In življenje se nadaljuje« ob 15-letnici tragičnega dogodka v Mostarju. Toplo vabljeni! POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 3488012454. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladika vabi v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje s tržaškim pisateljem Pinom Roveredom. Sodeluje prevajalka Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Roveredovo delo Mandami a dire - Sporoči mi (Mladika, 2008). KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije tel. 040-360072. MLADINSKI DOM BOLJUNEC ob dnevu Slovenske kulture vabi na predavanje in diaprojekcijo »Primož Trubar v Trstu na domu škofa Bonoma« predava prof. Marta Ivašič v torek, 3. februarja, ob 20. uri v mladinskem domu v Boljuncu. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi vse člane na občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. februarja s pričetkom, ob 16. uri srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. za ples bo igral »Duo Melody«. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. Petek, B0. januarja 2009 KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uprabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. Prispevki V počastitev spomina na našega predragega in nepozabnega nonota Adal-berta Sutbla darujemo Pavel, Tanja in Pupica 60,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča. Ob smrti Paole Mlač vd. Stopar daruje Marija Pečar (Tončetova) 20,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Darko Subani vd. Riolino darujeta Toni in Pepka Kobal 15,00 evrov ter Igor in Darja 20,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na moža Zorka Petarosa daruje žena Neva 30,00 evrov za balinarsko sekcijo AŠD Zarja. V spomin na gospo Luiso Testa Furlan darujejo člani harmonikarskega orkestra Sinthesys 4 90,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. 28.1.1994 28.1.2009 MOSTAR TRST Dragi Saša Ob petnajsti obletnici tvojega odhoda se te z neizmerno ljubeznijo posebno spominjamo jutri, 31.1. ob 17.00 v borštanski cerkvi. Tvoji najdražji Zabrežec, 30. januarja 2009 1 2 Petek, 30. januarja 2009 KULTURA / london - Ob fotografski razstavi v galeriji umetniškega shajališča Barbican »To je vojna!« Na skupinski razstavi sta sodelovala tudi Robert Capa in Gerda Taro Velikokrat slišimo, da ob vsakodnevnem gledanju fotografij z vojno tematiko otopimo, da smo se jih navadili in da nas dokumenti človeške krutosti sploh več ne prizadenejo. Sporočilna vloga fotografij (ali pa filma, seveda) v medijih naj sploh ne bi več dosegla nobenega cilja. Čeprav ne verjamem v, recimo temu, vzgojno vlogo vojne fotografije in tudi približno ne pričakujem, da bi lahko bilo zaradi nje kakšne vojne manj na tem svetu, sem prepričana, da je pomembno, da fotografi in fotografinje vojne dogodke dokumentirajo. Od njih pa je odvisno, kako to nalogo izpeljejo in koliko se nas njihovi zapisi dotaknejo. Bralci in gledalci enostavno moramo imeti možnost, da vemo, kaj se na tem svetu dogaja. V galerijskih prostorih londonskega umetniškega shajališča Barbican so od 17. oktobra pa do 25. januarja razstavljali fotografi in fotografinje na temo vojne, zato tudi naslov razstave »To je vojna!«. Eno nadstropje so namenili legendarnemu Robertu Capi in Ger-di Taro, nadstropje nižje pa je bila spremljevalna razstava štirih umetnikov: Kar zadeva vojno - odgovor na Irak in Afganistan. Razlika »med nadstropji« je bila zelo očitno, pa čeprav je šlo za identično zgodbo: vojno. Pri tem ko Dve fotografiji Gerde Taro, levo Robert Capa, desno Vittorio Vidali je fotografije in video posnetke Paula Chana, Omera Fasta, Geerta van Ke-sterna in An-My-Le gledalec ali gledalka nehote zgolj preletel, pa se je ob fotografijah Gerde Taro in njenega tovariša Roberta Cape, ustavil za dalj časa. Je že tako, da dajo njune fotografije veliko za misliti, pa čeprav so nastale pred več kot pol stoletja. Robert Capa (1913 - 1954) je gotovo eden izmed najbolj priznanih fotografov dvajsetega stoletja in njegove fotografije so gotovo med največkrat objavljenimi fotografijami nasploh. Z besedami »če tvoje fotografije niso dovolj dobre, to samo pomeni, da nisi dovolj blizu«, je definiral pojem vojne fotografije in se pri svojem delu tega stoodstotno držal. O tem govori njegova fotografija Padli vojak iz španske državljanske vojne, ki prikazuje republikanskega borca, kako se je nagnil nazaj zaradi udarca krogle, ki ga je zadela v prsi ali glavo pri Cordobi leta 1936. Ko je bila fotografija prvič objavljena v francoski reviji Vu, je vzbudila veliko pozornosti in pripomogla, da so ljudje vse bolj in bolj podpirali republikansko stvar. O njegovi načelnosti govori tudi sekvenca dokumentiranja ameriškega izkrcanja v Normandiji. S svojo leico je bil na prvih čolnih, tako da je lahko po- tem z obale fotografiral samomorilsko izkrcanje vojakov. Razstava pa je bila vsaj za mene izjemna ne toliko zaradi Roberta Capa (njegove fotografije smo lahko videli tudi v Miramaru) temveč zaradi fotografij njegove življenjske sopotnice Gerde Taro (1910 - 1937). Čeprav je bila izjemna fotografinja, se je po njeni smrti na njo enostavno pozabilo. Mimogrede: Gerda Taro je umrla v Španiji, ko je pokrivala boj republikancev za mesto Brunete, Robert Capa pa je skoraj dve desetletji kasneje stopil na mino v In-dokini. Ko so v New Yorku v Mednarodnem centru za fotografijo (International Center of Photography) leta 2007 odprli njeno retrospektivno razstavo, je direktor centra Willis E. Hartshorn dejal: »To je resnično odkritje.« Večino njenih fotografij smo tako lahko videli ponovno (nekatere pa sploh prvič) šele sedemdeset let po njeni smrti. In zakaj je bilo treba na to 'odkritje' čakati toliko let? Naj se sliši še tako neumno, težava ni v njenih fotografijah (znano je, da sta zaradi pogodb, ki jih je imel Capa z najrazličnejšimi časopisi, pod marsikateri njenih posnetek podpisala Roberta Capo), temveč so vzroki precej bolj banalni. Robert Capa je imel za seboj brata, agencijo, uredništva, ki so tudi po njegovi smrti zaradi različnih interesov zgradili in vzdrževali njegovo zvezdniško podobo. S svojim dramatičnim življenjem in šar-mantnim videzom jim je pri tem šel zelo na roko. Zares Tarino življenje ni bilo nič manj romantično. Njen pogreb v Parizu je pritegnil na tisoče žalujočih, ki so videli v njej idol borbe proti fašizmu. Pa vendar je bila zelo hitro pozabljena. Je že tako, da mora tudi nad podobami vzornikov nekdo bdeti, da jih ne izbrišemo iz kolektivnega spomina. Upam, da se bo našel kakšen galerist ali galeristka in v naši bližini razstavil fotografije Gerde Taro, ki prikazujejo zrušena mesta, obupane civiliste in borce, ki so se borili na republikanski strani. Ne le zaradi umetnosti ali zgodovinske vrednosti fotografij tudi zaradi aktualnosti problematike: ob njenih fotografijah lažje razumemo, kaj se dogaja v Gazi, pa naj se Izraelci še tako trudijo ovirati fotografe in novinarje pri njihovem delu. Meta Krese 100. ponovitev drame Ozri se v gnevu v MGL LJUBLJANA - V repertoarnih gledališčih predstave "živijo" praviloma le sezono ali dve, zato je sto ponovitev poseben dogodek. V Mestnem gledališču ljubljanskem je stotico dosegla angleška klasika Ozri se v gnevu Johna Osborna v režiji Janeza La-pajneta. Dramo o generaciji "jeznih mladeničev" bodo stotič odigrali danes na velikem odru MGL. Predstava je zaključena. V drami, ki jo je prevedla Darja Do-minkuš, v glavni vlogi Jimmyja Por-terja nastopa gostujoči igralec Grega Zorc, v drugih vlogah pa Jaka Lah, Jana Zupančič, Mojca Funkl in Janez Starina. Premiera je bila 7. oktobra leta 2004, je spomnila Simona Belle, predstavnica za odnose z javnostjo in vodja trženja v tem teatru. Angleški dramatik John Osborne (1929-1994) je pisal grenko satirične drame o nasprotjih sodobne družbe, naperjene zoper meščanske konvencije, svetohlinstvo, korupcijo. Njegovi junaki se upirajo vsemu, kar jih obkroža, vendar njihov upor ni utemeljen v ideji o alternativni, boljši družbi in zato nazadnje vsi spet pristanejo v istih konvencijah. Ozri se v gnevu je njegovo najbolj uspešno delo; po njem je podobno usmerjena generacija mladih angleških pisateljev v 50-ih letih dobila ime "jezni mladeniči". Umrl zgodovinar in akademik Vasilij Melik LJUBLJANA - V Ljubljani je v noči na 28. januar v 89. letu starosti umrl zgodovinar in akademik Vasilij Melik. Glavno delo je posvetil slovenski zgodovini od začetkov narodnega gibanja 1768 do konca prve svetovne vojne 1918. O tem obdobju je tudi predaval, s svojim delom pa je segal tudi v starejši in poznejši čas. Melik je pisal o nastajanju slovenskih srednjeveških mest in o terminu ci-vitas. S Ferdom Gestrinom je napisal Slovensko zgodovino od konca 18. stoletja do 1918 (1966). Njegova knjiga Volitve na Slovenskem 1861-1918 (1965) je leta 1991 dobila nagrado Antona Gindelyja za zgodovino donavske monarhije in je izšla leta 1997 v nemščini na Dunaju. Od leta 1973 naprej je bil glavni urednik Zgodovinskega časopisa, je mogoče izvedeti na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Član Akademije je bil od leta 1993, najprej izredni, od leta 1997 pa še redni. Rodil se je 17. januarja 1921 v Ljubljani, kjer je diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti ter nato doktoriral iz zgodovinskih znanosti. Na filozofski fakulteti je vrsto let tudi poučeval. (STA) REVIJE ZA MLADINO IN OTROKE - Januarska številka Pastirčka S pestro številko v novo leto Razvedrilni teksti, zabavne igrice, pisma bralcev in pisane risbice ostajajo še naprej glavna sestavina te revije, ki izhaja pri Zadrugi Goriška Mohorjeva Leto je naokoli in mladi uporabniki lahko že preberejo in prelistajo januarsko izdajo otroške in mladinske revije Pastirček, ki se tudi tokrat ni izneverila svojemu poslanstvu. Razvedrilni teksti, zabavne igrice, pisma bralcev in pisane risbice ostajajo še naprej glavna sestavina te revije, ki izhaja pri Zadrugi Goriška Mohorjeva. Pestro januarsko številko je uredil odgovorni urednik Marijan Markežič, ki je na skoraj 40 straneh zbral povsem zimsko obarvano vsebino, naslovnico pa še vedno krasi risba Erike Labbiani. Januarski Pastirček se začne z uvodnim pozdravom urednika Marijana, ki je vsem Pastirčkovim prijateljem zaželel lepo in veselo novo leto, ki jim bo postreglo z obilico lepih doživetij, zdravja in -kakor pravi urednik - napredovanja v modrosti in srčni kulturi. Temu voščilu sledi pesmica Lepa pesem, ki jo odlično dopolnjujeta še pesmica Berte Golob z naslovom Koledniki in pesmica Vojana Ti-homirja Arharja Čas snežink. V slednji je natančno ujet duh naše letošnje zime, ki je zelo radodarna s snegom, mrazom in izredno nizkimi temperaturami, ki jih skorajda nismo več vajeni. Povsem zimsko vsebino ima tudi zgodbica Marize Pe-rat z naslovom Zimska pravljica, v njej pa avtorica pripoveduje o prav posebnih cvetkah, ki jih lahko občudujemo le pozimi. Gre namreč za ledene kristale v obli- ki raznih cvetlic, ki se v teh mrzlih zimskih dneh bleščijo na naših oknih. Mladi uporabniki bodo v tej številki našli tudi poučno basen o volu in žabi, duhovni teksti pa nam tokrat odstirajo podrobnosti o sv. treh kraljih in sv. Lavri, ki go-duje 22. januarja. Da osrednje vodilo mladinske revije še naprej ostaja trud, da bi bil ob pisanju poučnih besedil upoštevan za učenje pomemben princip, da se mlajši otroci najuspešnejše učijo na podlagi konkretnih izkušenj in vsebinsko ustreznih ilustracij dokazujejo rubrika nasprotij, kuharska in likovna delavnica in zgodovinsko-zemljepisni prispevek Halo? Tukaj Maji!. Iz zadnjega je mogoče spoznati zanimive podrobnosti o ljudstvu, ki je živelo in še živi na južno mehiški zemlji in v srednji Ameriki. Znano je namreč, da so bili Maji izredno dobri zidarji, matematiki, napredni pa so bili tudi v poljedeljstvu. Kuharska delavnica tokrat prinaša napotke, kako pripraviti slastne hlebčke z rozinami, v likovni delavnici pa bodo mladi uporabniki dobili nasvete, kako na enostaven način izdelati lične gugajoče pingvine. Rubrika nasprotij nas v tej številki sprašuje, kako se počutimo, ko nas pritegne lepa knjiga in kako se počutimo, ko ves dan prečepimo pred računalnikom. V nadaljevanju je mogoče prebrati še rubriko Fof in sadje, v kateri je mogoče izvedeti vse o sezonskem sadju, glas- beno nadarjeni bralci lahko zapojejo uglasbeno pesmico Berte Golob Pokleknem, še posebej zanimiva pa je tudi zgodba o nočnem arhitektu in zidarju, o bobru. Ste vedeli, da lahko te živali merijo več kot meter in tehtajo več kot trideset kilogramov, so pa obenem inženirji, zidarji, tesarji, brodarji in podiralci dreves? V rubriki Utrinki spominov naših babic lahko bralci spoznajo enainosemdeset-letno babico Anči, ki s svojim športnim džipom še vedno hiti po nakupih, v cerkev, na obisk k prijateljicam ... Del revije je tudi tokrat namenjen didaktičnim igram, ki imajo pomembno vlogo in prispevajo k splošnemu razvoju otrok. Ta del vabi otroke k reševanju križank, dopolnjevanju stavkov, izvajanju igre, s katero je mogoče premagovati težnost . Poleg naštetih tem pa ne smemo pozabiti tudi na rubriko Pastirčkova pošta, v kateri so učenci različnih šol ube-sedili in upodobili izkušnje in doživetja z izletov in ekskurzij, nekateri otroci pa so pisali o svojih sestrah in bratih, rojstno-dnevnih zabavah in obisku restavracij. (sč) / SVET Petek, 30. januarja 2009 13 nemčija - Kitajski premier na obisku v okviru širše evropske turneje Merklova in Wen za skupno premagovanje gospodarske krize Merklova: Kitajska in Nemčija se strinjata, da protekcionizem ni pravi odgovor BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski premier Wen Jiabao sta se včeraj v Berlinu zavzela za sodelovanje v boju proti svetovni finančni krizi in ohranitev trgovinskih vezi med državama. "Kitajska in Nemčija imata podobne interese, ker sta obe močno odvisni od izvoza in se strinjata, da protekcionizem ni pravi odgovor," je poudarila Merklova. Merklova je v izjavi za medije po srečanju s kitajskim premierom dejala, da sta obe državi odločeni "ohraniti trgovinske odnose na trenutni ravni in jih, če je možno, še okrepiti". Wen je pristavil, da je Kitajska zainteresirana za nakup nemških izdelkov in tehnologije, pri čemer je poudaril, da si njegova država ne prizadeva za presežek v trgovinski menjavi. Wen je dejal, da državi lahko okrepita sodelovanje in se skozi krizo prebijeta skupaj. Ob tem je povabil tuja podjetja, naj sodelujejo pri infrastrukturnih projektih v okviru prizadevanj vlade za oživitev gospodarstva, za kar je namenila 586 milijard dolarjev. Merklova je dodala, da je Nemčija "zelo zainteresirana" za infrastrukturne projekte, zlasti za gradnjo železnic. Wen se tudi v Berlinu ni mogel izogniti vprašanju menjalnega tečaja juana, za katerega pravi, da je "razumen in uravnotežen". "V luči trenutnih gospodarskih razmer menimo, da se menjalni tečaj juana ohranja na razumni in uravnoteženi ravni," je dejal. Sicer je priznal, da se številne valute soočajo z velikimi spremembami tečaja, pri čemer pa je zavrnil obtožbe, da je za to odgovorna Kitajska. "Kitajska ni kriva za to," je dejal. Wen je s tem odgovoril na kritike ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, ki je minuli teden izjavil, da novi predsednik Barack Obama verjame, da skuša Kitajska z manipulacijo svoje valute pridobiti prednost v mednarodni trgovini. Nemčija je bila druga postaja Weno-ve turneje po Evropi. V sredo je obiskal Švico in nagovoril udeležence Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, danes bo obiskal sedež Evropske unije v Bruslju, nato pa še Španijo in Veliko Britanijo. Ob Wenovem obisku je bila podpisana vrsta pogodb med kitajskimi in nemškimi podjetji, med drugim pogodba, v skladu s katero bo kitajska družba Sany Heavy Industry v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija zgradila tovarno, za kar bo porabila 100 milijonov evrov. To bo ena največjih kitajskih investicij v Evropi doslej in največja tovarna, ki jo bo na stari celini zgradilo kakšno kitajsko podjetje. V tovarni bodo proizvajali gradbeno opremo, v njej pa bo delo dobilo "nekaj sto ljudi". (STA) Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski premier Wen Jiabao ansa zda - Odločilna bitka pa se zdaj obeta v senatu Predstavniški dom kongresa potrdil 819 milijard vreden stimulacijski paket WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo zvečer v Washingtonu v skladu s pričakovanji potrdil predlog zakona o gospodarski stimulaciji, vreden 819 milijard dolarjev, pri čemer pa demokrati niso dobili podpore niti enega republikanca. Za predlog je glasovalo 244 kongresnikov, proti pa jih je bilo 188. Pričakovana potrditev predloga zakona v predstavniškem domu je šele prvi korak na poti do zakona, saj mora pred podpisom predsednika ZDA Baracka Obame svoj predlog sprejeti še senat; predlog bo potrebno uskladiti s tem, ki ga je sprejel predstavniški dom. Demokrati računajo, da bo predlog zakona pripravljen za Obamov podpis sredi februarja. Prava razprava se bo začela v senatu prihodnje dni, saj imajo tam republikanci možnost blokade, ki je njihovi kolegi v predstavniškem domu nimajo. Obama je pred glasovanjem pozival predstavniški dom k hitremu ukrepanju, ker se mudi, vendar pa republikancev ni prepričal, kljub temu, da se je z njimi v ponedeljek sestal tudi osebno. Zaradi tega je pomanjkanje podpore republikancev za Oba-mo deloma poraz. Volivci jim nasprotovanja stimulaciji ne bodo zamerili, saj so v kongresu večinoma le še republikanci, ki prihajajo iz konservativnih okrožij. Demokrati imajo 255 sedežev, republikanci pa 178 in v sredo se jim je pri nasprotovanju predlogu zakona pridružilo celo deset demokratov. ZDA so v najhujši gospodarski krizi vse od velike gospodarske depresije v 30. letih prejšnjega stoletja. Brezposelnost narašča, finančni trgi so v krizi kljub milijardam dolarjev državne pomoči, zvezne države pa se ubadajo z visokimi primanjkljaji. Predsednik odbora za razdeljevanje proračunskih sredstev David Obey iz Wisconsina je pred glasovanjem dejal, da vsak dan zavlačevanja pomeni 100.000 novih izgubljenih delovnih mest, česar noče imeti na vesti. Vodja republikancev John Boehner iz Ohia pa je dejal, da predlog zakona ne bo ustvaril novih delovnih mest, ampak le novo državno porabo. Republikanci so pripravili svoj predlog zakona, ki je predvidel skoraj izključno davčne olajšave, vendar pa je bil predlog zavrnjen z 266 glasovi proti 170. (STA) Ban v Davosu pozval k pomoči za Gazo DAVOS - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu sporočil, da bodo ZN zaprosili za 613 milijonov dolarjev pomoči, s katerimi bi zadostili potrebe tistih, ki jih je prizadela 22-dnevna izraelska ofenziva na območju Gaze. Ta sredstva so po besedah Bana potrebna za hrano, vodo, zatočišča, zdravstveno oskrbo in drugo pomoč na območju, na katerem je med izraelsko ofenzivo umrlo več kot 1300 ljudi, prek 5400 je bilo ranjenih, povzročila pa je tudi obsežno gmotno uničenje. "Te potrebe so ogromne in imajo več obrazov," je na novinarski konferenci v Davosu dejal Ban. Dodal je, da bi lahko s pomočjo tega denarja "premostili vsaj nekaj posledic stiske". El Baradej: Obamova izvolitev vliva upanje DAVOS - Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je na Svetovnem gospodarskem forumu v Da-vosu dejal, da mu je nedavna izvolitev Baracka Obame za novega ameriškega predsednika prvič vlila upanje v razumnejši in bolj human svet. "Prvič sem dobil nekaj upanja, da bomo počasi dobili svet, ki je varnejši, razumnejši in bolj human," je dejal El Baradej. Ob tem je pohvalil ponudbo ameriškega predsednika za neposredne pogovore z Iranom in dejal, da so bile države, ki so izolirale druge države, vedno obsojene na neuspeh. "Predsednik Obama je dejal, da je z Iranom pripravljen govoriti brez predpogojev. To je pot za naprej. To je dolga zamuda," je med razpravo dejal El Ba-radej. Generalni direktor IAEA je pri tem implicitno kritiziral nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Bus-ha, ki je vodenje ZDA minuli teden predal Obami. Somalijski pirati ugrabili nemški plinski tanker NAIROBI - Somalijski pirati so v Aden-skem zalivu včeraj ugrabili nemški plinski tanker s 13 člani posadke, odkupnine pa še niso zahtevali. To je tako že tretja ladja, ki so jo letos ugrabili pred Afriškim rogom. Devet držav iz regije, ki jih je piratstvo najbolj prizadelo, je medtem podpisalo sporazum o krepitvi sodelovanja v boju proti piratom. Nemško podjetje Bernhard Schulte Shipmanagement, ki upravlja ugrabljeni tanker MV Longchamp, je v izjavi za javnost sporočilo, da je tanker davi napadlo sedem piratov. Kapitanu so po napadu dovolili, da na kratko stopi v stik s podjetjem, pri čemer je ta sporočil, da je posadka 12 Filipincev in enega Indonezijca na varnem. (STA) francija - Država je bila včeraj skorajda ohromljena Spošna stavka proti Sarkozyjevi politiki za premagovanje gospodarske krize PARIZ - Več kot milijon delavcev je včeraj zasedlo ulice francoskih mest in v okviru enodnevne splošne stavke protestiralo proti ukrepanju francoske vlade v luči gospodarske krize, ki je zajela Francijo, Evropo in ves svet, ter proti predlaganim vladnim reformam. Med demonstracijami v Parizu je prišlo tudi do neredov. Enodnevna splošna stavka francoskih železničarjev, ki so se ji pridružili številni zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, je včeraj v precejšnji meri ohromila Francijo in povzročila zamude v prometu, zaprta pa je bila tudi večina šol po državi. Stavkala je četrtina od vseh zaposlenih v javnem sektorju, vendar pa je stavka, imenovana tudi 'črni četrtek', povzročila manj nevšečnosti, kot je bilo pričakovano. Stavkajoči zahtevajo večjo varnost delovnih mest, dodatno pomoč srednjim in malim podjetjem in opustitev dela predlaganih vladnih reform. Delavci zahtevajo tudi ukrepanje proti številnim odpuščanjem, dvig plač in konec krčenja porabe v javnem sektorju. Na protestih proti vladni politiki, ki jo pooseblja francoski predsednik Nicolas Sarkozy, se je medtem na ulicah francoskih mest po trditvah največjega francoskega sindikata CGT (Confede- ration generale du travail) zbralo 2,5 milijona ljudi, medtem ko na francoskem notranjem ministrstvu število protestnikov ocenjujejo na malo več kot milijon. V vsakem primeru je šlo za največje demonstracije, odkar je francoski predsednik zmagal na predsedniških volitvah maja 2007. Eden najbolj množičnih protestnih shodov je bil v francoski prestolnici, kjer se je po besedah organizatorjev zbralo 300.000 ljudi, po ocenah policije pa 65.000. "Delavcem ni treba plačevati za bankirje!" se je glasil eden od transparentov. "Šefi so povzročili krizo, naj zanjo tudi plačajo!" je pisalu na nekem drugem. "Roke stran od naših javnih storitev!" pa je bilo še eno od sporočil protestov. Protestniki so sicer mirno korakali od trga Bastille do opernega trga, kjer pa so ob robu shoda med skupino mladih in policijo izbruhnili spopadi. Mladi nasilneži so v tem elitnem delu mesta prevračali zabojnike za smeti, prižigali ogenj in na policiste metali kamenje. "V Franciji smo že imeli revolucijo. Če bo potrebno, bomo izvedli še eno. Glede na število ljudi na ulicah nas bo Sarkozy moral poslušati, preden se bodo zadeve zares zaostrile," je dejal eden od protestnikov v mestu Rennes v pokrajini Bre- tanija. "Danes imamo predsednika, ki slepo nadaljuje s svojimi načrti, tudi potem ko nas je s svojo politiko popeljal v recesijo, še preden se je začela francoska kriza," pa je v Parizu poudarila predsednica vodilne opozicijske socialistične stranke Martine Aubry, ki je prišla spodbujat protestnike. Francoska vlada medtem ostaja neomajna. "Imamo politiko reform, načrt za oživitev gospodarstva. Stavka ni rešitev za krizo," je poudaril minister za proračun Eric Woerth in pri tem branil načrte za zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Sarkozy, ki je bil glavna tarča gneva francoskih delavcev, je medtem poudaril, da so stavkajoči upravičeno zaskrbljeni zaradi gospodarske krize. "Kriza neslutenih razsežnosti, ki je prizadela svetovno gospodarstvo, je v Franciji in drugod po svetu povzročila legitimne skrbi," je dejal v izjavi. "Kriza oblastem nalaga dolžnost, da poslušajo, se pogovarjajo, a od njih obenem zahteva veliko odločnost za ukrepanje," je še poudaril in napovedal, da se bo februarja srečal tako s sindikati kot z delodajalci z namenom oblikovati program reform za letošnje leto in opredeliti ukrepe za njegovo učinkovito izvajanje. (STA) brazilija - V Belemu Pet latinskoameriških predsednikov na alternativnem forumu BELEM - Predsedniki petih socialističnih južnoameriških držav - Bolivije, Paragvaja, Brazilije, Ekvadorja in Venezuele -so se v Belemu, kjer se je v torek pod geslom "Možen je tudi drugačen svet" začel Svetovni socialni forum (WSF), včeraj pridružili 100.000 aktivistom. WSF je bil leta 2001 ustanovljen kot protiutež gospodarskemu forumu v Davosu. Bolivijski predsednik Evo Morales, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ekvadorski predsednik Rafael Correa, paragvajski predsednik Fernando Lugo in njihov vene-zuelski kolega Hugo Chavez so bili v brazilskem Belemu, kjer zahtevajo dolgo potrebno prenovo kapitalizma in oblikovanju novega sveta, deležni toplega sprejema. Lula da Silva se foruma WSF udeležuje prvič v treh letih, spremlja pa ga 13 ministrov. Chavez, ki je bil deležen največjih ovacij, je ob prihodu na WSF dejal, da bi morali forum, na katerem se tradicionalno razpravlja o globalnih težavah, preoblikovati v forum, ki ponuja rešitve. "Medtem ko se v Davosu sestaja svet, ki umira, se tukaj sestaja svet, ki se bo rodil," je dejal venezuelski voditelj. Forum so v Portu Alegre na jugu Brazilije prvič organizirali leta 2001, bil pa naj bi protiutež Svetovnemu gospodarskemu forumu (WEF), ki istočasno poteka v švicarskem Da-vosu. Po letu 2001 se je WSF v Portu Alegre odvijal še v letih 2002, 2003 in 2005. Leta 2004 je forum gostila Indija, leta 2006 Venezuela, leto za tem pa Kenija. Lansko leto se forum ni odvijal na enotni lokaciji, pač pa so ga istočasno pripravili v 82 državah. (STA) 1 4 Petek, 30. januarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it ŠTANDREŽ - Predstavili rajonskemu svetu osnutek preliminarnega načrta Postopek za ureditev GORICA - Občina Vozel fotokamer šestih parkirišč napreduje rešujejov Skupno bo vas pridobila od 120 do 135 mest - Začetek gradnje morda že ob koncu leta na sodišču Po navedbah goriške občinske uprave je v sredo prišlo do aretacije upravitelja družbe Citiesse iz kraja Rovellas-ca, ki je leta 2006 na treh semaforjih v Gorici inštalirala zloglasne fotokamere. »Prepričan sem, da je takratna uprava ravnala v dobri veri, čeprav je zaradi teh naprav prišlo do 13.000 glob in do navala pritožb, ki še danes bremenijo mirovnega sodnika in mestne redarje,« je povedal župan Ettore Romoli in nadaljeval: »v luči zadnjih dogodkov je občina zamrznila vse postopke, ob tem pa smo predlagali zakonski osnutek, ki bi oprostil voznike, ki so prejeli globo.« Odbornik Guido Germano Petta-rin je povedal, da se za odgovorne na obzorju pojavlja nova hipoteza kaznivega dejanja, in sicer goljufija v obtežilnih okoliščinah, ki je oškodovala občino in občane. »Kar 4.500 voznikov je plačalo globo, 5.500 avtomobilistov pa je vložilo pritožbo na prefekturi ali pri mirovnemu sodniku. Naša uprava je takoj izrazila dvom v zvezi z legitimnostjo teh glob, sedaj pa je na potezi sodna oblast. Naša naloga je zaščita občanov,« je poudaril Pettarin. Iz sodnih postopkov v zvezi s fo-tokamerami T-Red, ki potekajo na številnih javnih tožilstvih v več italijanskih mestih, kažejo, da so bili med oškodovanimi subjekti tudi občinske uprave. Lete so zaupale podjetjem, ki so namestila fotokamere, nato pa so se začele pojavljati težave. »Romolijeva uprava, ki se je umestila po namestitvi fotokamer, je večkrat opozorila pristojne organe na potrebo po razveljavitvi glob. Edina možna pot zgleda ravno zakonski osnutek, ki pa ga mora odobriti italijanski parlament,« so povedali na uradu za stike z javnostmi goriške občine. S sredinega zasedanja rajonskega sveta v Štandrežu Štandrež bo dobil preko sto novih parkirnih mest. Postopek za ureditev šestih novih parkirišč, ki ga vodi goriška občinska uprava, se namreč uspešno nadaljuje. V sredo zvečer so načrtovalci predstavili štandreškemu rajonskemu svetu osnutek preliminarnega načrta, na podlagi katerega bodo kmalu izdelali pravi preliminarni, nato pa še definitivni in izvršni načrt. V primeru, da se bo vse izteklo brez birokratskih zapletov, se bodo gradbena dela lahko začela že ob koncu letošnjega leta ali na začetku prihodnjega. Seje rajonskega sveta, ki je z minimalnimi popravki soglasno sprejel predlog načrtovalcev Bruna Crocettija in Paola Delpi-na, so se udeležili tudi občinska svetnica Marina Francesca Colombo, vodja občinskega urada za prostorsko načrtovanje Ignazio Spano in odgovorni za postopek pri istem uradu Marino Golob, del srečanja pa sta spremljala tudi goriški župan Ettore Romoli in občinski svetnik Aleš Waltritsch. Načrt, ki ga je občina na podlagi javne dražbe zaupala navezi med podjetjem ATI Te-cnoprogetti in studiom Crocetti iz Gorice, predvideva ureditev preko 120 parkirnih mest. »Malenkosti bodo določene v naslednjih fazah, zaenkrat pa je načrtovanih 33 parkirnih mest v ulici Abetti, 28 mest v ulici Tri-vigiano, 16 mest v ulici Natisone, 22 mest za avtomobile in štiri mesta za avtobuse pri pokopališču, osem v ulici Tagliamento in med 15 in 26 v ulici Monte Festa,« je povedal predsednik rajonskega sveta Marjan Brescia in dodal: »Načrtovalca Crocettija in Delpina smo bumbaca opozorili, da bo treba pri nadaljnjem načrtovanju upoštevati tudi možnost lastnikov zemljišč, ki mejijo z bodočimi parkirišči, da jih dosežejo.« Brescia je tudi ocenil, da je ureditev štirih parkirnih mest za avtobuse pri pokopališču dobra zamisel: »Parkirišče bo v vidiku obnove osrednjega vaškega trga lahko služilo tudi kot zbirna točka za izlete ali kot postaja za avtobuse, s katerimi se bodo na razne tekme pripeljali športniki.« Colombova je dodala, da bodo ob parkirnih mestih poskrbeli tudi razsvetljavo in nasaditev dreves, asfalt pa bo omogočal odtok odpadnih voda. Zemljišča v ulici Abetti, v ulici Trivigiano in ob vaškem pokopališču so že v občinski lasti, ostala pa bo občina odkupila. Denar za ureditev novih parkirnih prostorov v Štan-drežu je priskrbela dežela FJK, ki je s prizadevanjem preminulega deželnega svetnika Mirka Špacapana dodelila goriški občini 650.000 evrov. Brescia je župana še spomnil na potrebo po obnovi asfalta v ulici sv. Mihaela, ter na razne projekte, ki jih mora na območju Štan-dreža še izpeljati industrijski konzorcij. »Dežela je konzorciju dala na razpolago preko 10 milijonov evrov. Med projekti so na primer naprave za merjenje kakovosti zraku in kolesarska steza v ulici Gregorčič. Zaenkrat nismo še ničesar videli,« je podčrtal Brescia in pozval vse politične sile, naj se zavzamejo za ureditev cestice za pešce in kolesarje, ki bi po širitvi hitre ceste Vileš-Gorica povezovala Štandrež z goriškim pokopališčem in tovornim postajališčem. (Ale) GORICA - Pobuda združenja radikalcev Mrtvaški sprevod pospremil nova referendumska predloga Združenje radikalcev Trasparenza e partecipazione nadaljuje boj za zaščito pravic občanov. Včeraj je skupina predlagateljev petih občinskih referendumov oddala še zadnjih 550 podpisov, ki jih je zbrala za posvetovanji v zvezi z neposredno izvolitvijo občinskega pravobranilca in možnostjo, da bi občani sprožali postopek za odobritev občinskih sklepov. Tajnik združenja Pietro Pipi in somišljeniki so se odločili, da opozorijo občane na »demokratski deficit« goriške uprave s tem, da so priredili mrtvaški sprevod od sedeža občinskega pravobranilca v ulici Garibaldi do županstva. »Prejšnje tri referendumske predloge je odbor garantov zavrnil. Utemeljitve jasno kažejo, da odbor načrtno preprečuje organizacijo javnih posvetovanj, katerim bi morala biti po statutu namenjena postavka v občinskem proračunu,« je povedal Pipi. V pričakovanju na odgovor garantov bodo radikal-ci nadaljevali s svojimi kampanjami. Danes ob 16. uri bodo pred sedežem pokrajine manifestirali za ukinitev pokrajin. SOVODNJE - O odlagališču tudi na deželi Sanacija Malnišča še vedno zamuja »Glede problema odlagališča na Mal-nišču že dolgo nimam novih informacij. Lani smo z goriško pokrajino podpisali konvencijo, na podlagi katere bi morali njeni tehnični uradi poskrbeti za začetek prvega sklopa del v okviru sanacije, za katera nam je dežela FJK že pred časom nakazala 500.000 evrov. O tem, da bi se karkoli premaknilo, nisem obveščen,« je včeraj povedal sovodenjski župan Igor Petejan, ki se bo v torek, 3. februarja, sestal s pokrajinskimi upravitelji in funkcionarji, zato da dobi pojasnila o postopku sanacije. Na nerešeni problem dolgoletnega kopičenja odpadkov na Malnišču opozarja tudi deželni svetnik SSk-Demokratske stranke Igor Gabrovec, ki naslavlja interpelacijo na deželno vlado. Gabrovec opozarja tudi na večkratne pozive občinske uprave in na dejstvo, da je odlagališče toliko bolj nevarno zaradi bližine vodnega toka. »Zdi se mi, da v tem trenutku ni najboljše pozivati dežele k reševanju problema. Na potezi sta namreč občina in pokrajina, ki morata izvesti prvi sklop del,« ocenjuje Petejan in dodaja, da pa mora dežela še vedno podpisati programski dogovor, na podlagi katerega bo dodelila občini še preostalo vsoto za sanacijo odlagališča. Igor Petejan bumbaca Včerajšnja manifestacija radikalcev pred uradom občinske pravobranilke bumbaca Občina podpira Karitas Goriška občina je skušala priskočiti na pomoč goriškemu Karitas, ki se spopada z rastočimi težavami zaradi velikega števila priseljencev, ki so v zadnjih časih potrkali na vrata centra sv. Jožefa v ulici Vittorio Veneto. Najprej so za pomoč zaprosili v sedmih, za njimi pa so prišli še trije priseljenci. »Z novimi gosti nudi center sv. Jožefa prenočišče in hrano kar 80 osebam. Zato se je dobrodelna ustanova odločila za podpis pogodbe s podjetjem Desco, ki skrbi ta dobavo hrane. Podjetje spada v družbo CAMST, ki j je goriška občina že zaupala dobavo hrane za nekatere vrtce in center za ostarele Angelo Culot v Loč-niku,« je povedala občinska odbornica za socialo Silvana Romano in nadaljevala: »Da bi omogočila podjetju Desco, da bi Karitas nudil storitev po najnižji možni ceni, se je občina odpovedala proviziji, do katere ima pravico, ko dovoljuje podjetju uporabo svojih kuhinj. Zato je lahko Karitas najel podjetje s popustom v višini 0,30 evra za vsak obrok.« Uprava je s tem želela odgovoriti na prošnjo po pomoči, ki jo je nanjo naslovil Karitas pred božičem. Zveza Slovencev na Madžarski SdZ ^ likovne kotoniie ¡^O^K 2007 Z ^DŽARSKB V GOmC^ ^ ^ ( BOKV Péter l^dzor^VB Vabimo Vas na csuta Kata ^ idžarska). / GORIŠKI PROSTOR Petek, 30. januarja 2009 1 5 GORICA - Soglasna odločitev občin in pokrajine na sredini seji Pokrajina predlaga deželi vertikalizacijo Trinko-Brolo Dokument predvideva tudi spojitev ravnateljstev šol Locchi in Ascoli - Zadnjo besedo ima Tondov odbor Vertikalizacija oz. spojitev v večstopenjsko šolo didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo in nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici. To je eden izmed predlogov, ki jih bo goriška pokrajina na podlagi določil nove šolske reforme posredovala deželni vladi FJK. Na sredinem zasedanju je pristojna konferenca, ki jo sestavljajo pokrajinska uprava, goriške občine in šolski urad, soglasno sprejela dokument, v katerem je ob spojitvi dveh slovenskih ravnateljstev predvidena tudi združitev italijanskih nižjih srednjih šol Ascoli in Locchi ter ustanovitev sedeža enotnega zavoda za izobraževanje odraslih v Štarancanu. »Predlogi, ki smo jih vključili v dokument, so nastali na podlagi večkratnih pogovorov z ravnatelji, predstavniki zavodnih svetov in občinskimi upravitelji. Konferenca, ki je bila pristojna za izdelavo predloga, se je v sredo sestala drugič. Pokrajina in predstavniki 22 občin so soglasno odobrili dokument, ki ga bomo posredovali deželni upravi,« je povedal pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni in nadaljeval: »Tondov odbor bo namreč imel zadnjo beNOVA GORICA »Zamejsko« obarvana prireditev Novogoriška prireditev ob dnevu kulture bo »zamejsko« obarvana. V tamkajšnjem kulturnem domu bo v torek, 3. februarja, ob 20. uri namreč potekala osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku v mestni občini Nova Gorica z naslovom Neiztrohnjeno srce. Govornik bo Miran Košuta, profesor na Univerzi v Trstu, obenem tudi pisatelj, literarni zgodovinar, kritik in esejist ter glasbenik. Kulturni program bodo oblikovali plesalci Plesnega centra Terpsihora iz Šempetra pri Gorici. Plesni projekt je režiral Luca Quaia, za koreografijo pa so poskrbeli Nastja Bremec, Michal Rynia in Daša Grgič. Poleg plesalk Nastje Bremec, Daše Grgič, Mare Rogelja, Katje Silič, Karin Demšar, Sare Mlakar, Špele kralj in Lee Grujic ter plesalca Michala Rynie, bo v projektu sodelovala tudi igralka Lara Komar, članica umetniškega ansambla Slovenskega stalnega gledališča. (nn) sedo pri izpeljavi racionalizacije. Če bo FJK dala zeleno luč, bosta s septembrom stekli združitvi med ravnateljstvoma šole Trinko in iz ulice Brolo ter med dvema italijanskima nižjima šolama Locchi in Ascoli. Ob tem bo ustanovljen enoten zavod za izobraževanje odraslih, ki bo prirejal večerno šolo in druge tečaje. Odločili smo se, da bo njegov sedež v šoli Einaudi v Štarancanu.« Salomoni je še poudaril, da je konferenca vzela na znanje prošnjo občin Gorica in Sovod-nje, ki sta vprašali za odlog izvajanja zakona, ki predvideva racionalizacijo. »Kljub temu sta občini podprli dokument, ki ga bo preučila dežela,« je povedal Salomoni. Odbornik je spomnil, da so bile odločitve, ki se tičejo višjih šol, preložene na šolsko leto 2010/2011, kar pomeni, da bodo v slovenskem višješolskem centru v prihodnjem šolskem letu ohranili dosedanjo ponudbo. Ravnateljica nižje srednje šole Ivan Trinko Elizabeta Kovic, ki ima obenem re-genco didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo, je poudarila, da je zaenkrat še prerano govoriti o sedežu bodoče večstopenjske šole. »Odobritev predloga je bil šele prvi korak, Informativno srečanje za starše na osnovni šoli v ulici Brolo (levo), včerajšnji obisk dijakov tretjih razredov nižjih srednjih šol na tehničnem (desno zgoraj) in na licejskem polu (desno) slovenskega višješolskega središča v ulici Puccini v Gorici bumbaca zdaj je na vrsti deželna uprava. O "logističnih" vprašanjih, kot bodo sedež ravnateljstva, imenovanje podravnatelja, itd., se bomo pogovarjali, ko bo vse stoodstotno določeno,« je pojasnila Kovičeva. Razprava o morebitni spojitvi dveh slovenskih ravnateljstev, za katero sta se ne nazadnje izrekla tudi zavodna sveta, se je med šolniki in slovensko civilno družbo začela že pred nekaj meseci, ko je rimska vlada razkrila vsebine reforme šolskega sistema. Zagovorniki vertikalizacije so opozarjali na pozitivne plati tega koraka, in sicer pridobitev močnejše šole, ki bi se po številčnosti lahko kosala z italijanskimi, ter zagotavljanje kontinuitete med različnimi šolskimi stopnjami, kar bi ne nazadnje omi- lilo osip učencev pri prehodu z osnovne na nižjo srednjo šolo. Zagovorniki vertikalne ureditve so obenem izpostavljali potrebo po določenih jamstvih, in sicer predvsem po popolni ali delni oprostitvi pouka enega učitelja, ki bi opravljal funkcijo ravnateljevega pomočnika. Ustanovitev večstopenjske šole po doberdobskem zgledu pa ni prepričala vseh. Med vzroki, ki so ustvarjali pomisleke, je bila poudarjena predvsem izguba enega ravnateljskega in enega tajniškega mesta, ki ni seveda navduševala niti simpatizerjev vertikalizacije. Omenjeni mesti pa, resnici na ljubo, danes nista kriti, saj je morala Ko-vičeva po upokojitvi dolgoletne ravnateljice Mirke Braini prevzeti vodstvo obeh šol. Aleksija Ambrosi NOVA GORICA - Umetniški vodja SNG dobil odpoved Po Beblerju Kobal? Na razpis za novega umetniškega vodjo se je prijavil tudi razrešeni: »Čutil sem to dolžnost« Primož Bebler foto n.n. Direktor SNG Nova Gorica Moj-mir Konič ni upošteval pobude k spravni in sporazumni rešitvi spora z razrešenim umetniškim vodjem Primožem Beblerjem, ki so jo na izredni seji strokovnega sveta gledališča minuli teden izrazili člani sveta, saj je slednji v sredo dobil odpoved. Bebler kljub temu še ne zapušča gledališča, saj je po besedah Boruta Bašina, ki v novogoriškem gledališču skrbi za stike z javnostjo, v teh dneh podpisal pogodbo, s katero se je zavezal, da bo kljub razrešitvi z delovnega mesta umetniškega vodje in odpovedi delovnega razmerja, režiral predstavo Čudež v Šarganu Ljubomirja Simovica, tako kot je bilo načrtovano že pred začetkom sezone. Bašin je s tem v zvezi poudaril še, da je honorar zunanjega režiserja višji od plačila, ki ga prejema notranji režiser. Simoviceva komedija o bolečinah in čudežnem odrešenju bo na odru no-vogoriškega gledališča premierno odigrana zadnji četrtek v marcu, s študijem predstave pa bodo v SNG Nova Gorica začeli v ponedeljek, 9. februarja. Prav 9. februarja se izteče tudi rok za prijavo na razpisano mesto umetniškega vodje gledališča. Bašin je v zvezi s tem povedal, da so prejeli kar nekaj prijav, in dodal, da bo direktor najverjetneje že 10. februarja o svojem izbrancu s predlogom obvestil strokovni svet, ki o tem poda nezavezu-joče mnenje. »Teoretično bi lahko novi umetniški vodja z delom začel že v zadnjem tednu v februarju,« je dodal Bašin. V dobro obveščenih krogih se kot glavni kandidat za to mesto že ves čas in vse glasneje omenja režiser, igralec in humorist Boris Kobal, ki ima na tem področju dovolj izkušenj, saj je kot direktor in umetniški vodja vrsto let vodil Mestno gledališče Ljubljansko. Zanimivo je, da se je na razpis prijavil tudi Primož Bebler. Na vprašanje, zakaj se je odločil za tako potezo, je včeraj odgovoril, da je zaradi sklepov in zaključkov strokovnega sveta gledališča ter dela umetniškega ansambla čutil dolžnost, da to naredi. Nace Novak ŠTEVERJAN Fotoklub je novi sedež poimenoval Galerija 75 Silvan Pittoli bumbaca Po treh desetletjih neprestanih selitev iz kraja v kraj je goriški fotoklub Skupina 75 dobil svoj sedež. Uredili so ga na Bukovju v Števerjanu, v tamkajšnjem kulturnem domu, v katerem deluje Briški grič. Vanj so sicer že vstopili sredi decembra, uradno pa bodo novi sedež prevzeli v petek, 6. februarja, ob 20.30v okviru slovenskega kulturnega praznika. Ob tej priložnosti bodo svečano odprli nove klubske prostore, ki so jih poimenovali Galerija 75. Tam se bodo seveda srečevali, obenem pa tudi prirejali fotografske in druge razstave; prostori bodo tudi opremljeni za foto- in videoprojekcije in predavanja. Gre torej za večnamenski in vizualnim izrazom posvečeni prostor, kakršnega goriški Slovenci še nismo premogli. Ob odprtju bodo kulturni program sooblikovali pevci vokalne skupine Sraka, Jasmin Kovic in Jurij Klanjšek bosta brala poezije, glasbeni utrinek bo ponudila gojenka Glasbene matice Silvia Lepore. Slavnostni govornik bo deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič, uvodoma pa bo zbrane nagovoril predsednik Skupine 75 Silvan Pittoli. Kot se spodobi, bodo na »krstni« razstavi sodelovali člani goriškega fotoklu-ba, ki se bodo predstavili s svojimi novejšimi deli. Rojevanje Skupine 75 sega v sedemdeseta leta. Tedaj je bila na Goriškem dejavna skupina ljubiteljev fotografije, ki so delovali v različnih društvih. Leta 1973 je mojster slovenske fotografije Milenko Pegan vodil v Sovodnjah tečaj. Udeležila se ga je skupina amaterjev iz vse Goriške, ki so se naslednje leto odločili za povezano dejavnost v okviru samostojnega fotografskega kluba. Do uradne ustanovitve fotokluba je prišlo januarja leta 1975, ko so se tudi odločili za ime - Skupina 75. Delovanje je bilo uspešno in raznoliko, fotografi so prirejali tečaje, natečaje in predavanja, ob njih tudi izlete, sodelovali so na številnih razstavah ter objavljali lastne fotografije v časopisih in revijah. Pridobili so na ugledu, utrdili so svojo vlogo v goriškem kulturnem prostoru, uveljavljali so se v deželnem fotografskem gibanju in dosegli priznanje Fotozveze Slovenije. S svojim delom in dosežki so dokazovali organizacijsko sposobnost in svojo kakovost potrjevali z udeležbo na razstavah, zlasti pod mentorstvom mojstrov Milenka Pegana in, kasneje, Rafaela Podobnika. Posebej velja omeniti visoka priznanja, ki so jih bili deležni posamezni člani, med temi Flavio Mosetti in Valter Na-nut, ki sta se uveljavila tudi na mednarodni ravni; leta 1999 sta prejela naziv mojstra slovenske fotografije. Visoko priznanje italijanske fotografske zveze BFI je prejel Silvan Pittoli, samostojne razstave so poleg omenjenih priredili še Viljem Zavadlav, Jo-ško Prinčič, Zdenko Vogrič, Vilko Fajt, Boris Prinčič, Igor Škorjanc in Marko Vogrič. Delovanje kluba je danes osredotočeno na organizacijo vsakoletne pobude 6x1 razstava in mednarodnega Fotosrečanja, dalje še klubskih razstav, na katerih svoje posnetke predstavlja okrog petnajst članov. Ob tem gojijo tesne stike s številnimi slovenskimi in italijanskimi fotografskimi društvi, med katerimi sta novogoriški fotoklub in poso-ški fotografski krožek CIFI. V marcu napovedujejo fotografski tečaj, na katerem bo predaval vizualni umetnik P. David Redfern, skupinsko razstavo članov Skupine 75 v Šmartnem (odprtje bo 6. marca) in razstavo Ženski pogledi v Galeriji 75 (odprtje bo 7. marca), v pomladanskem času pa še srečanja z avtorji-fotografi, ravno tako v Galeriji 75. V kulturnem domu na Bukovju zasedajo sprednje prostore v pritličju, kjer imajo na razpolago večjo razstavno sobo in dve manjši sobi, v katerih bodo uredili pisarno in shrambo. 16 Sreda, 28. januarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Predlog borcev podpira zgodovinar Marušič Bo proslava priključitve Primorske k matični domovini na Lokvah? Z območnega združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Nova Gorica so na slovensko vlado pred dnevi naslovili pismo, v katerem predlagajo, da bi letošnjo tradicionalno proslavo ob priključitvi Primorske k matični domovini, ki bo potekala v drugi polovici septembra, pripravili na Lokvah. Na vlado so seveda poslali tudi utemeljitev predloga. V njem so zapisali, da bodo letos proslavljali 65. obletnico ustanovitve Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst. Takrat - 15. in 16. septembra 1944 - se je na La-zni pri Lokvah zbralo 155 izvoljenih odposlancev za pokrajinsko skupščino. Na tem zasedanju so izvolili Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO) za Slovensko Primorje in Trst; za njegovega predsednika je bil izvoljen France Bevk. V nadaljevanju so vlado Boruta Pahorja seznanili z načrti o slovesnosti, ki naj bi potekala 19. septembra. »Ob poizvedovanju kdaj in kje namerava vlada Republike Slovenije letos proslavljati praznik priključitve Primorske k matični domovini, smo ugotovili, da se časovno ujema z našo namero. Predlagamo, da organizatorji proslave prisluhnete naši želji in državno proslavo organizirate 19. septembra na Lokvah,« so še zapisali Vladimir Krpan foto n.n. v pismu, pod katerega se je podpisal predsednik novogoriškega območnega združenja borcev Vladimir Krpan. V pismu so navedli še, da so o pobudi že obvestili severnoprimorske župane in poslance, ter izrazili prepričanje, da si partizanske Lokve zaslužijo državno pozornost, še posebej zato, ker v teh krajih do danes še ni bilo državne proslave. Iz novogoriškega območnega združenja borcev so včeraj tudi sporočili, da so že prejeli prva soglasja županov, ki jih pri tem predlogu podpirajo. Predlogu so priložili še zapis o dogodku na Laznah, ki ga je prispeval zgodovinar Branko Marušič. V njem Marušič pojasnjuje, da je bil zbor aktivistov in partizanskih borcev, ki so na Lazni 15. septembra 1944 izvolili Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje, eden izmed mejnikov partizanskega boja na Primorskem. »PNOO za slovensko Pri-morje, ki so mu kasneje dodali še besedo Trst, je bil reprezentant partizanske politične oblasti. Bil je prava pokrajinska vlada s svojo ustrezno oblastno organizacijo,« v zapisu pojasnjuje Marušič, ki obenem izraža tudi prepričanje, da bi bilo nadvse primerno, da bi se letošnja počastitev državnega praznika priključitve Primorske k matični domovini odvijala na tem mestu ali na bližnjih Lokvah. »Letošnja proslava priključitve Primorske k matici naj bo odgovor tistim sedanjim slovenskim skupnostim ali posameznikom, ki žele zmanjševati pomen NOB s terminološkimi spremembami (vrnitev namesto priključitev) ali pa z negativno kritiko,« še poudarja Marušič in ob zaključku citira izvleček komentarja iz Partizanskega dnevnika, izdanega 18. septembra 1944, v katerem je udeleženec zbora na Lazni, Janez Stanovnik, zapisal: »Osnovna zahteva zbora, ki proglaša Slovensko Primorje kot nedotakljivo slovensko zemljo in zahteva združitev z ostalo Slovenijo in Titovo Jugoslavijo, vsebuje programe vseh onih junaških borcev, ki so še v temnih dneh pred desetletji žrtvovali svoje življenje za ta veliki cilj.« Nace Novak GORICA - V svojem 85. letu je včeraj preminil Luciano Spangher Bil je vsestransko angažiran in predan študiju goriških tradicij V svojem 85. letu je včeraj v goriški bolnišnici umrl Luciano Spangher, vsestransko angažirana osebnost, čigar zapuščina obsega vrsto knjig ter zgodovinskih člankov in esejev predvsem s področja goriške preteklosti in krajevnih tradicij. Naj omenimo njegovo knjigo »Gorizia 1943-1945. Seicento giorni d'occupazione germanica« (Gorica 19431945. Šesto dni nemške okupacije), bil pa je predvsem poznavalec furlanskega življa. Rojen je bil 12. februarja 1923 v Gorici, kjer se je izšolal na zavodu Slataper. Med vojno je bil učitelj na osnovni šoli v Vipavskem Križu in Lokvici. Nekaj časa je poučeval telesno vzgojo, nakar se je zaposlil v javnih skužbah, nazadnje kot direktor pokrajinske ustanove za turizem v Gorici; v tej vlo- GORICA - Azbest Obravnava odložena na marec Na osnovi včerajšnjega sklepa goriške sodnice za predhodne obravnave, Emanuele Bigattin, naj bi odločitev o sojenju trinajstim vodilnim možem iz tržiške ladjedelnice, ki so osumljeni nenamernega umora enajstih delavcev, padla 16. marca. Delavci so bili zaposleni v nekdanjem ladjedelniškem podjetju Italcantieri v Tržiču in so umrli zaradi izpostavljenosti azbestu. Sojenje zoper nje je zahtevala državna tožilka Annunziata Puglia. Med osumljenimi so bivša predsednika uprave Italcan-tierija Giorgio Tupini in Vittorio Fan-fani, bivši predsednik uprave Fincan-tierija Enrico Bocchini, nekdanji generalni direktor družbe Fincantieri Cor-rado Antonini, bivša direktorja ladjedelnice Manlio Lippi in Giancarlo Testa, ter trije odgovorni za varnost, med katerimi je tudi Marino Visintin, danes pokrajinski odbornik za delo. Na včerajšnji obravnavi so svojci dveh žrtev azbesta vložili zoper imenovane tudi civilno tožbo. Luciano Spangher gi je bil pobudnik raznih turističnih prireditev. Deset let je tudi upravljal deželni fond za reklamne in promocijske pobude. Upokojil se je leta 1982. Na Goriškem je poznan predvsem za- GORICA - Slovenci na Madžarskem Umetnost ■ !• v • «v« • zbližuje manjšini Danes v Kulturnem domu odprtje razstave radi svojega kulturnega angažmaja. Na univerzi za vzhodne študije v Neaplju se je namreč navdušil nad študijem ljudskih tradicij in običajev, čemur je nato posvečal svoje najboljše sile. Med drugim je - v italijanščini in furlanščini - objavil okrog trideset zapisov o šegah v goriških rajonih. Več desetletij je bil v vodstvih goriških ustanov in organizacij (UGG, Furlansko filološko društvo, Italia Nostra, Pro Loco, Fundacija Palače Co-ronini Cronberg, društvi Rizzatti in za obujanje tradicij Podturna...); bil je tudi predsednik toponomastične komisije pri goriški občini. Za svoje zasluge na področjih uveljavljanja goriške kulture, športa in turizma je prejel vrsto javnih priznanj, med drugim tudi s strani Ljubljane in Nove Gorice. Jože Hirnok in Igor Komel, gosta na našem uredništvu v Gorici foto pdk Goriški Slovenci utrjujejo vez s slovenskimi rojaki na Madžarskem. V galeriji goriškega Kulturnega doma bo namreč danes ob 18. uri odprtje skupinske razstave del, ki so jih ustvarili udeleženci mednarodne likovne kolonije Monošter 2007; Monošter je namreč središče Porabja, ki je poseljeno s Slovenci. Njihove umetniške dosežke bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih ob udeležbi Jožeta Hirnoka, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem in hkrati podpredsednika Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak). Hirnok se je včeraj mudil v Gorici, kjer je spremljal postavitev razstave, v spremstvu ravnatelja Kulturnega doma Igorja Komela pa je obiskal tudi Dijaški dom in goriško uredništvo Primorskega dnevnika, kjer smo se z gostoma zadržali v nadvse zanimivem pogovoru. Hirnok je med drugim pojasnil, da se likovne kolonije Monošter udeležujejo izključno akademski in talentirani umetniki iz evropskih držav, zato je njena kakovostna raven visoka. »Na kulturnem področju dosegamo najboljše rezultate, čeprav smo prvo samostojno organizacijo ustanovili šele leta 1990,« je poudaril madžarski gost in dodal, da pa se drugače tamkajšnji Slovenci spopadajo s težavami, ki so sorodne tudi Slovencem v Italiji - asimilacija, nizka nataliteta, neizvajanje po zakonu zagotovljenih pravic. »Začeli smo biti dejavni tudi na gospodarskem področju, saj brez gospodarstva ne gre,« je še dodal. V Gorici bodo razstavljali slikarji Ba- BILJE - Brunu Rusjanu v spomin Skromen, a pokončen snovalec svežih, človeku prijaznih zamisli Od goriškega rojaka Bruna Rusjana, doktorja elektrotehnike, smo se na začetku januarja letos na ljubljanskih Žalah za vedno poslovili. Bruno Rusjan se je rodil 8. decembra 1927 v Biljah. Osnovno šolo je obiskoval v Renčah, industrijsko pa v Gorici. Bil je med najbolj perspektivnimi učenci, vendar tudi med tistimi, ki nikoli niso pozabili, da so Slovenci. Večkrat je pripovedoval, kako so se tudi slovenski dijaki v Gorici združevali v manjše skupine in se pripravljali na odpor proti fašizmu in potujčevanju. Še ne šestnajstleten se je udeležil bojev na goriški fronti. Kot borec Gregorčičeve brigade je do konca vojne doživel težke preizkušnje: Ledine, Kozje stene, Trnovski gozd, Krn, Benečijo... Postal je komandir čete in bil poslan na šolanje v Beograd, od tam pa v oficirsko šolo v Kijev. Vendar vmes je prišla bolezen. Vrnil se je domov, v Renče, in se že jeseni leta 1946 vpisal na Srednjo tehniško šolo v Ljubljani. Po vojni se je Bruno Rusjan v celoti posvetil študiju in raziskovalnemu delu. Kot eden najbolj nadarjenih študentov pri znamenitem prof. dr. Milanu Vidmarju se je pogumno lotil pionirskega dela na svojem znanstvenem področju. Rusjan je bil dolga leta zaposlen v ljubljanski Iskri, kjer se je ukvarjal s termično zaščito električnih, obdelovalnih in papirnih strojev, pozneje pa se je posvetil raziskavam racionalne rabe toplotne energije za ogrevanje in ohlajevanje prostorov. Njegov opus ob- sega nad 130 izvirnih razprav oziroma člankov, objavljenih v slovenskih in tujih revijah, priznanih pa ima osem mednarodno veljavnih patentov. Tudi po upokojitvi ni miroval. Vseskozi je živel sredi snovanj in iskanj k boljšemu, popolnejšemu. Še pred dvema letoma je skupaj s sinom, Edmondom Rusjanom, objavil izvirni znanstveni članek! Bruno Rusjan je bil poročen z Renčanko, profesorico Bogdano Dan-či Mozetič. Čeprav je z družino živel v Ljubljani, je vedno pokazal, kako zelo je navezan na Goriško, še posebej na Bilje in na Renče. V skoraj dvestoletni zgodovini renške osnovne šole je bil ravno pokojni Bruno tisti njen nekdanji učenec, ki je prvi dosegel doktorat znanosti. Njegov odhod nas toliko bolj žalosti tudi zato, ker je v osebnem življenju in na poklicni poti ostal skromen, a pokončen snovalec svežih, človeku prijaznih zamisli in znanstveno korektnih praks. Radivoj Pahor ky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), IKaracsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžar-ska).Njihova dela bodo v Kulturnem domu na ogled do 16. februarja. Rektorji v obeh Goricah Danes bo na Univerzi v Novi Gorici potekalo zasedanje rektorske konference, ki se je udeležujejo vodstva slovenskih univerz, in sicer Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici. Na dnevnem redu bo kar nekaj aktualnih tem. Po zasedanju bodo rektorji vseh zgoraj omenjenih univerz v prostorih novogoriške univerze v Križni ulici v Gorici podali izjavo za javnost. (nn) Antonaz: Kdo bo plačal? Deželni odbornik Mavrične levice Roberto Antonaz je na predsednika dežele FJK naslovil interpelacijo, v kateri je ponovno v ospredju problem azbesta v goriški bolnišnici. Antonaz želi izvedeti, koliko bo stala odstranitev ograj teras, kdo bo poseg plačal in kako bo podjetje preprečilo, da bi prišlo do nevarnosti za bolnike. V Vrtojbi kradel drva V sredo okrog poldne je policist v Vrtojbi naletel na 33-letnega domačina, ki je kradel drva. Moški je že dopoldne s traktorjem pripeljal do skladovnice drvi, ki so bile zložene pri elektro centrali v Vrtojbi. 33-letnik je odpeljal en kubični meter in pol drvi. Kmalu se je vrnil na kraj, kjer ga je ustavil policist. Z avtom naravnost v Vipavo V sredo ob 15.20 je na novogoriško policijo poklical občan in povedal, da je pri mostu v Renčah vozilo zgrmelo v reko Vipavo. Na kraj prometne nesreče so bili takoj poslani policisti in gasilci. Ugotovljeno je bilo, da je 32-letni voznik iz Dornberka v Renčah vozil vzvratno in pri mostu zapeljal v reko Vipavo. Iz avta se je rešil sam, vozilo pa so iz vode potegnili gasilci. Voznik je odklonil pregled na mamila, zato so ga policisti pridržali in ga predlagali v postopek na sodišče Nova Gorica. V »rojstni kraj« himne Turistično društvo Podnanos organizira jutri 6. pohod v spomin na duhovnika Matijo Vertovca, ki bo potekal od Vertovčevega rojstnega kraja Šmarje na Vipavskem do Podnanosa, kjer je pokopan. Pohod se bo začel ob 8. uri. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 28. januarja 2009 1 5 sovodnje - V nedeljo v Kulturnem domu zborovska revija Sovodenjska bo pela Štirim domačim zborom se bo letos pridružil Oktet Castrum iz Ajdovščine Gripi navkljub bo v nedeljo s pri-četkom ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalna zborovska revija Sovodenjska poje, ki bo že šestindvajse-tič na istem odru združila vse pevke in pevce sovodenjske občine. Vsako leto se spletejo tudi nove vezi z gostujočimi zbori, ki prihajajo iz zamejstva ali iz matične domovine. Letos se bo poslušalstvu predstavil Oktet Castrum iz Ajdovščine, ki deluje od leta 2000 pod umetniškim vodstvom Nadje Bratina. Oktet sodeluje na revijah Primorska poje, srečanjih oktetov, občinskih revijah, koncertira doma in v zamejstvu, gostoval pa je že v Italiji, Avstriji ter pri slovenskih izseljencih v Berlinu. Med domačimi zbori bo kot gostiteljica najprej nastopila ženska vokalna skupina Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon. Sledila ji bosta moški zbor Skala iz Gabrij (pevovodja Zu-lejka Devetak) in ženska vokalna skupina Danica z Vrha z dirigentko Patricijo Rutar Valič, pred ajdovskim oktetom pa bo spored domačih zborov sklenila Dekliška vokalna skupina Bodeča neža, ki deluje v sklopu društva Vrh sv. Mihaela. Mešani zbor Rupa-Peč je moral zadnji hip odpovedati sodelovanje, saj se večina članov bori z nadležno vročino, prehladom in kašljem. Organizatorji upajo, da bo gripa ostalim prizanesla. gorica - Še zadnji dnevi razstave Fogolino priklical tri tisoč gledalcev - 1 .'Si T* Razstava na sedežu fundacije Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice si je oltarni ciklus renesančnega umetnika Marcella Fogolina do danes ogledalo okrog tri tisoč ljudi. Razstava bo odprta samo še nekaj dni, zato bodo v vikendu spet ponudili brezplačne vodene obiske. »Z osvetlitvijo umetnika, ki je v Venetu in Furlaniji zaznamoval renesanso, želimo promovirati kulturo našega mesta in teritorija,« pravi Franco Obizzi, predsednik fundacije, ki je omogočila restavratorski poseg na štirih tabelnih slikah v svoji lasti. Tem so dodali še dve iz zbirke Pokrajinskih muzejev in tako idealno sestavili oltar, ki ga je Fogolino v 16. stoletju poslikal za kapelo rihemberškega gradu. Organizatorji si obetajo, da bodo ljudje izkoristili zadnji konec tedna in si prišli množično ogledat razstavo; jutri bo vodeni obisk ob 17. uri, v nedeljo pa ob 11. in 17. uri. Zadnji ogled bo vodila Teresa Perusini, ki je pripravila razstavo in vodila restavratorsko ekipo. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 v okviru niza »Across the border 2009« koncert skupine Antidotum Tarantulae iz Apu-lje; informacije na tel. 0481-33288. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja v soboto, 31. januarja, ob 17. uri v dvorani bivših konjušnicah palače Coronini Cronberg v Gorici koncert flavtista Giorgia Samarja in klavičem-balista Fabia Cadetta; vstop prost. U Kino ~M Gledališče KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici je na dan predstave v četrtek, 29. januarja, sporočil, da je komedija Kaj bodo rekli ljudje iz niza veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh, na ustih vseh, odpadla zaradi bolezni. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH: v soboto, 31. januarja, bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 predstava Gospodična Papillon v izvedbi dramskega odseka SKPD Mirko Filej - Oder 90. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v soboto, 31. januarja, ob 21. uri predstava »Facciamo l'amore« (nastopajo Gianluca Guidi, Lorenza Mario in Enzo Garinei); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). Koncerti SOVODENJSKA POJE 2009 bo v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; revijo prireja domače kulturno društvo. Uprava Primorskega dnevnika / v ul. Garibaldi 9 v Gorici bo DANES, 30. JANUARJA 2009, ZAPRTA GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Italians«. Dvorana 3: 17.45 »Beverly Hills Chihuahua«; 20.00 - 22.10 »Milk«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Revolutionary Road«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Ita-lians«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il dub-bio«. Dvorana 5: 18.00 »Viaggio al centro del-la terra«; 20.30 »Australia«. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici od 2. do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat v otroških vrtcih. Danes, 30. januarja: Pevma od 10. ure do 11.30 in Štandrež od 10.15 do 11.45. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat na osnovnih šolah: danes, 30. januarja, Štandrež od 8.30 do 9.30 in Pevma od 8.30 do 10. ure. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike vrtcev in prve razrede osnovne šole potekalo na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, od 2. do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 048178009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. SDGZ v sodelovanju s SDZPI-jem prireja dvomesečni tečaj uporabe infor-matskih mrež kot sredstvo raziskovanja in informiranja. Začel se bo v februarju, trajal bo skupno 20 ur (4 ure teorije, 16 ur prakse) in bo potekal na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje na korzu Verdi v Gorici, kjer tudi sprejemajo prijave (tel. 0481-81826). Na razpolago je še nekaj mest. SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A2 (72 ur, 72 evrov) in nadaljevalna stopnja B1 (120 ur, 120 evrov); informacije na tel. 0481-81826 in na go@sdzpi-irsip.it. SDZPI vpisuje na tečaj informatike za pripravo na osnovni ECDL (72 ur, cena 72 evrov); tečaj bo potekal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 21. ure; informacije na tel. 0481-81826. M Izleti POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040-365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 3804203829 (Miloš). □ Obvestila SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 1. in 8. februarja nadaljevali smučarski tečaji na Zlebeh (Nevejsko Sedlo) po ustaljenem urniku. Avtobus odpotuje ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. AKCIJO CEPLJENJA LISIC je zdravstveno podjetje izvedlo na območju vseh občin goriške pokrajine. Po gozdovih in poljih so nastavili 4.700 vab s cepivom, ki ni nevarno za domače in divje živali, ljudje pa se vab ne smejo nikakor dotikati. Če pride cepivo v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati in ga umiti z milom ter se nemudoma odpraviti na oddelek za prvo pomoč goriške ali tržiške bolnišnice. Ob poteh in stezah, kjer so vabe nameščene, so postavleni rdeči letaki z informativnim obvestilom. Do 9. februarja mora biti gibanje psov in mačk omeje- no. Pse, ki se bodo prosto sprehajali po območjih s cepivom, bodo prepeljali v goriški pesjak. DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte info_kar-nival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pustovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 8. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmskega parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prva-čini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni danes, 30. januarja, ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. februarja, ob 13. uri. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža zbira prijave za sodelovanje pri pustnih prireditvah. Kdor želi imeti pustno obleko in se v njej poditi ob pustnem vozu, naj kliče na tel. 338-7956855 (Erika). KD SOVODNJE organizira tečaj obrezovanja sadnega drevja. Prvo srečanje bo v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, drugo bo v soboto, 7. febuarja, v popoldanskih urah in bo namenjeno vaji na terenu (cena je 15 evrov, 10 evrov za člane društva); informacije in vpisovanje na tel. 3493666161 (Erik, v večernih urah) ali 3295963950 (Anja). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo s februarjem odprta po novem urniku, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. Prireditve KD DANICA vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri v dvorani KC Danica na Vrhu. Po kratkem uvodu otrok društvene animacijske skupine bo na odru nastopila dramska skupina Opatje selo s komedijo Roditeljski sestanek. KD SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič tridnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupini The Maff show in Simplex; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. KD SABOTIN ob praznovanju sv. Valentina vabi na kulturno prireditev na sedežu društva (okraj Znorišče 4) v Štma-vru v soboto, 31. januarja, ob 20.30. Na programu nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave mizarskega orodja Zdrav-ka Grudna, ogled dokumentarnega filma o Solkanu in solkanskih mizarjih Mirana Brumata in koncert MePZ Slavec Solkan. NASLEDNJA OTROŠKA URICA v Fei-glovi knjižnici v Gorici bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 18. uri. Dijakinja klasičnega liceja Giulia Battisti bo pripovedovala pravljico Prav posebna pošast. SEKCIJA VZPI-ANPI ZA DOL IN JAM-LJE v sodelovanju z AŠKD Kremenjak in KD Kras Dol-Poljane prireja večer z naslovom Spomini bledijo (vpogled v italijanski neofašizem) v sredo, 4. februarja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Prisotna bosta zgodovinarka Alessandra Kersevan in podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško Mario Lavren-čič, ki bosta uvedla predvajanje dokumentarca o delovanju italijanskih neofašističnih in neonacističnih skupin Nazirock. SKRD JADRO vabi na srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem v soboto, 31. januarja, ob 15.30 v bivšem internacij-skem taborišču v Viscu. Srečanje prireja ob Dnevu spomina ustanova Azione Cattolica goriške Nadškofije«. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na Predavanja 2009, ki bodo potekala v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici: 3. februarja bo predaval Peter Lah o medosebni komunikaciji, 10. februarja ob 20.30 Bernard Spazzapan na temo starih in novih odvisnosti v iskanju sreče, 17. februarja ob 20.30 bo predavanje Vilme in Danija Siterja z naslovom Je družina še vrednota in 3. marca bo Marija Merljak govorila o hrani za jasne in modre misli; informacije na tel. 0481-536455. V KNJIGARNI ANTONINI na korzu Italia v Gorici bo v soboto, 31. januarja, ob 17. uri predstavitev knjige »Tutto que-sto va detto. La deportazione di Maria Rudolf«. Prisotni bosta Maria Rudolf in Gabriella Nocentini, ki je knjigo napisala. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo danes, 30. januarja, ob 18. uri pisatelj Alberto Custerlina predstavil svoj prvi roman »Balkan bang!«. Z njim se bo pogovarjal novinar Antonio Caiazza. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri v okviru male Prešernove proslave 2009 koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto; vstop prost. V MODRA'S DVORANI na sedežu KD Jezero v Doberdobu bo v soboto, 31. januarja, ob 20. uri predavanje o zgodovinskih in političnih razlogih spopada na območju Gaze. Odprli bodo rasta-vo mlade zamejske fotografinje Erike Buzin z naslovom »Palestina: tihi vzroki - uničevalne posledice«, ki bo na ogled do 15. februarja, od ponedeljka do sobote od 18. do 21. ure. 0 Mali oglasi BELE SIMPATIČNE ZAJČKE primerne za družbo otrok in starejših oseb podarim ljubiteljem živali; tel. 0481-78107 v popoldanskih urah. MUCO ČRNE BARVE (samec) smo 11. januarja našli na Oslavju. Ima bele tačke in bel podbradnik, verjetno je bila pred kratkim operirana na levi tački in ima zmečkano levo uho; tel. 328-7429406 (Sonja). 5 Poslovni oglasi MIZARSTVO, izdelava polken, vhodnih in notranjih vrat, stopnic ter pohištva iz masivnega lesa. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31-373087 Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Luigia Batic vd. Marini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Andreina Zuliani iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES NA VRHU: 14.00, Vittoria Pahor vd. Cotic (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Luigia Coz-zutti vd. Monassi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in v Spineo za upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 12.00, Antonietta De Carlo vd. Sobani (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču; 11.00, Guerrino Corbatto iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in v Trst za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 14.00, Maria Franco vd. Manzini (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. Petek, 30. januarja 2009 618 Št. 40 (93) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it zgodovina svetoivanskega parka Prinesel je dostojanstvo, spoštovanje in svobodo Klop se je tokrat podal na sprehod po današnjem parku pri Sv. Ivanu, kjer je bila nekoč umobolnica. Izbira ni bila naključna, saj je prav leta 2008 potekala stoletnica rojstva svetoivanske umobolnice. Tako se je radovedni Klop podal na raziskovalni sprehod. Izvedeli smo, da ta še zdaleč ni bila prva tržaška umobolnica, saj je bila v Trstu leta 1770 že prisotna umobolnica na današnjem trgu Oberdan. Kaj kmalu pa so jo premestili v palačo škofa Petra Bonoma in to pri Sv. Justu. Prav v ta namen so pod cesto zgradili galerijo, ki jo še danes imenujemo »galeria dei mati«. Preidemo v obdobje Marije Terezije, ko se je rast tržaškega prebivalstva stalno večala, prav tako pa tudi prisotnost umsko prizadetih ljudi, ki so bili potrebni pomoči. Zaradi tega so jim v bolnici Maggiore, ki je nastala leta 1841, posvetili poseben oddelek. Prav kmalu se je porodila zamisel za gradnjo nove umobolnice. Ta naj bi bila blizu mesta, a obkrožena z zelenjem in blizu železnice. Izbira je padla na Sv. Ivan, ki je bil takrat popolnoma drugačen kot danes in so ga krasile podeželske vile. Tako je, po takrat najmodernejših idejah goriškega arhitekta Ludovica Braidottija, stekel načrt o gradnji umobolnice, ki so jo slavnostno odprli 1. novembra 1908. Med drugo svetovno vojno so 23. marca leta 1944 SS-ovci odpeljali petindvajset bolnikov židovskega rodu v Rižarno in v nemška taborišča. Nihče se ni vrnil. Umobolnica je prisotna tudi v življenju in posledično v delih pisatelja Vladimirja Bartola. Pisatelj je živel pri Sv. Ivanu. Hiša je bila v bližini umobolnice in iz stranskih oken je bil viden del gozdnatega vrta. Otroci so ji pravili »frenokombijo«. Umobolnica je s svojo nedostopnostjo veliko spodbujala fantazijo otrok. Krožila je legenda, da je pogled na freske, ki so krasile umobolnico, lahko povzročil norost ali celo smrt. Pisatelj sam prizna, da ga je ob pogledu na te stavbe in vrtove vselej obhajala groza. Še kratek opis celotne zgradbe. Posestvo je bilo zagrajeno in obzidano, da bi preprečili beg pacientov. Bilo je pravo malo mestece. Umobolnico lahko razdelimo na tri dele. Od glavnega vhoda do trga Ca- nestrini, do monumentalnega stopnišča in nazadnje do končnega obzidja. V prvi del sodijo uradi in direkcija, to je glavna stavba s trgom. Od tu naprej je potekala mreža, ki je ta del ločila od bolniških paviljonov. Linearnost in red sta vidna že v samih strukturah. Na desni strani ceste so bili paviljoni za moške, na levi za ženske. Struk- ture so bile poimenovane po obnašanju pacientov (»agitati«, »semiagitati«, »tran-quilli«) in so vsebovale prostorne spalnice, dnevne sobe, terase, ki so še danes vidne, takrat pa so bile ovite z mrežo, in sobice za osamitev. Vse, od oken do vrat, je bilo vedno zaklenjeno, ključe pa so nosili bolničarji privezane za pas. Nad stopniščem se pri- čenja tretji del. Tu so bile kuhinje, kurilnice in pralnice. Bilo pa je tudi gledališče, ki je sedaj prenovljeno, kjer so ob praznikih prirejali razne prireditve, in mala kmečka cerkvica. Zahajanje v cerkev in v gledališče je bilo terapevtsko. Tu je bila tudi mrtvašnica, ki je sedaj zapuščena. Najbolj umirjeni bolniki so se lahko posvečali kakemu franco basaglia Kdo, kaj, kdaj, Franco Basaglia se je rodil 11. marca leta 1924 v Benetkah. Leta 1949 je zaključil študij medicine na Univerzi v Pa-dovi, štiri leta kasneje pa je opravil specialistični izpit iz nevrologije in duševnih bolezni. Leta 1961 se je udeležil javnega natečaja, ki ga je razpisala goriška pokrajinska uprava in tako postal ravnatelj goriške umobolnice. Kmalu je spoznal, da so stereotipne metode zdravljenja krute in neučinkovite, umobolnice pa niso pravzaprav strukture, ki zdravijo ljudi, temveč gre za represivne strukture, ki imajo mandat družbene kontrole. Sem so namreč pošiljali ljudi, ki so bili za družbo moteči. Basaglia se je temu uprl in je začel iskati nove terapevtske metode. Začel se je intenzivno strokovno izobraževati in se je udeleževal številnih posvetov po Evropi. Medtem so njegove ideje glasno odmevale in navdušile predvsem mlade, ki so verjeli v njihovo uresničitev. Naletele pa so tudi na ostre kritike, še posebno iz desničarskih konservativnih krogov, nekaj nasprotnikov pa je imel tudi med t.i. levičarji. Leta 1969 se je Ba-saglia zaradi vedno glasnejših kritik odrekel direktorskemu mestu goriške psihiatrične bolnišnice in odšel v Parmo, po treh letih pa je prispel v Trst. Tu je postal novi vodja svetoi-vanske umobolnice in se nemudoma lotil izboljšanja življenjske ravni bolnikov. Sledile so številne protestne manifestacije, leta 1977 pa mu je nazadnje uspelo, da so umobolnico zaprli. Leta 1979 se je Ba-saglia preselil v Rim, avgusta 1980 pa je podlegel možganskemu raku. Basaglieva reforma je nedvomno povzročila v svetu psihiatrije velik šok. Pokazala je nov pogled na umsko zdravljenje in je ponudila novo paradigmo, na katero mnogi niso bili pripravljeni. Njegov zakon 180, znan pod imenom zakon Basaglia, je kljub nekaterim sen- čnim platem bil v bistvu pozitiven, s čimer se po tridesetih letih še vedno strinja večina psihiatrov. Tale kulturna revolucija je omogočila, da so prišle na površje vrednote, ki so bile dolgo časa pozabljene: dostojanstvo, spoštovanje in svoboda. delu, zato so moški lahko delali v delavnicah in na vrtovih, ženske pa v pralnici, kuhinji ali pa so šivale. Vedno pa je vladala stroga ločitev med obema spoloma. Tako ravnanje z pacienti se je nadaljevalo vse do prihoda Franca Basaglie. Po zaprtju umobolnice so stekli načrti o novi uporabi prostorov. Počasi so začeli s prenavljanjem poslopij v raznorazne namene. Park danes uporabljajo Zdravstvena ustanova, Univerza, Pokrajina in Občina. Prisotne so tudi skupnosti, ki nudijo pomoč umsko prizadetim, združenja, ki zdravijo odvisnost oddrog, dom upokojencev in Državni poklicni zavod za indu-stijo in obrt Jožef Stefan, ki je nujno potreben prenovitve. V parku je v spomin na reformo prisoten kip Marca Cavalla. Ta je nastal po zamisli samih bolnikov ob ustvarjanju v likovnem laboratoriju. Bolniki so bili namreč nanj zelo navezani, saj je konj dolga leta vlekel po drevoredih umobolnice voz z umazanimi rjuhami in perilom pacientov. Žival se jim je priljubila in globoko zasidrala v srce. Predlog pacientov je bil pozitivno sprejet in zgradili so velikega konja iz papirnatega mašeja svetlomodre barve. Dokončani Marco Cavallo pa je imel glavno vlogo, ko so marca leta 1973 odprli vrata svetoivanske umobolnice in so se pacienti ter osebje podali po mestu v sprevodu, kateremu je načeloval Marco Cavallo. Tako je tale konj postal simbol Basaglievih idealov in simbol svobode vseh ljudi, ki so bili emar-ginirani, zatirani in izključeni iz družbe. Klop svetuje Novela Mandami a dire tržaškega avtorja Pina Rovereda. Coelhov roman Veronika se odloči umreti. Knjiga L'istituzione negata- Rapporto da un Ospedale psichiatrico avtorja Franca Basaglie. Razstava Uno sguardo sul comprenso-rio di San Giovanni, na ulici SS Mar-tiri, 3. Vstop prost, razstava bo odprta do 15. februarja. življenje v umobolnici Pred Basaglievo reformo in po njej V umobolnici so bili bolniki ločeni po spolu in klasificirani po vedenju. Večina jih je bila oblečena v sive uniforme. Imeli niso nobenih osebnih predmetov, z vstopom v umobolnico pa so izgubili državljanske pravice. Vse je bilo vedno pod nadzorom in tudi obiski svojcev so bili programirani in dovoljeni le nekaj ur tedensko. Pacienti niso imeli pravice do stika s psihiatri, slednji pa so sami presojali, kakšne težave ima pacient in kako ga je treba zdraviti. Pri tem pacient ni imel možnosti, da bi izpovedal svoja čustva, probleme in mnenja. Bolnike, ki so se neprimerno vedli, so lahko doletele kazni kot npr. prisilni jopič ali izolacija. Uporabljali so tudi veliko psihofarmakov, uspaval in pomirjeval, tako da so bili bolniki večkrat v stanju omamljenosti ali utrujenosti, katerih posledice so bile omotičnost in motnje. Posluževali so se tudi represivnih »terapevtskih tehnik« kot je elektrošok, ki je pacientu večkrat škodil. Pri zdravljenju shizofreni-kov so se posluževali tudi kirurških posegov v možganih oziroma lobotomije. V takih okoliščinah se je pacientova zdravstvena situacija vidno poslabšala. S prihodom Basaglie pa se je stanje bolnikov popolnoma spremenilo. Prepovedal je rabo prisilnih jopičev in elektro-šoka. Trdil je namreč, da je za zdravljenje pacienta potrebno to, da sta si z zdravnikom na enakem nivoju. Želel je, da pacienti sodelujejo pri tem tako, da izražajo lastna mnenja, težave ali strahove. Poleg tega je hotel, da bi bili bolniki svobodni in v čim večji meri avtonomni. Spodbujal je k socializaciji pacientov in je v ta namen organiziral tudi razne izlete in ekskurzije. Seveda ni bilo vse tako rožnato. Bolniki so bili ob vseh teh novostih precej zmedeni, nekateri pa niso hoteli oditi iz umobolnice, ki je zanje predstavljala, kljub slabim razmeram, dom. Navaditi so se morali na novo in bolj avtonomno življenje. Novost je zajela tudi družine, ki so zopet sprejele umsko prizadete sorodnike v svoj družinski krog. Sploh pa je mesto ob tej priliki pokazalo veliko tolerance, kljub temu, da so razni časopisi (naj omenimo Piccolo) nasprotovali novostim. Praznjenje umobolnice je zahtevalo več mesecev, pri tem pa je prišlo do veliko nevšečnosti (samomori, umori sorodnikov in druge nesreče), ki so jih Basaglievi nasprotniki ostro kritizirali. /— GLEDALIŠČE gledališče rossetti - Dve predstavi Vrhunski sodobni ples Še danes na ogled The best of Pearsons - Jutri in v nedeljo 3x11 skupine Mummenschanz vm M i K» Na odru tržaškega gledališča Rossetti je v teh dneh na sporedu prava poslastica za vse ljubitelje sodobnega baleta. Včeraj in danes gosti gledališče ameriški ansambel Parsons Dance, ki predstavlja antologijo najboljših koreografij ustanovitelja Davida Parsonsa. Skupina je zaslovela s posebno kombinacijo plesa in svetlobnih iger, kar ostaja ob izvrstnih atletskih sposobnostih plesalcev njen razpoznavni znak. Jutri in v nedeljo pa se bo tržaškemu občinstvu predstavila švicarska skupina Mummenschanz s svojo najnovejšo predstavo 3 x 11. Za skupino, ki že dobrih petintrideset let uspešno nastopa po svetovnih odrih, je značilna tišina, ki spremlja gibe njenih plesalcev; v tej predstavi pa so jim pri izoblikovanju magičnih situacij v pomoč tudi razni odpadni materiali. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče La Contrada - Orazio Bobbio Tullio Kezich: »Italo Svevo genero let-terario«. Nastopa Ariella Reggio v režiji Francesca Macedonia. Brezplačna izvenabonmajska predstava za abonente gledališča La Contrada. Urnik: danes, 30. in jutri, 31. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. februarja ob 16.30. TRŽIČ Občinska dvorana V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.45 / »La badante«, CTB Teatro Stabile di Brescia, tekst in režija Cesare Lievi. Nastopajo: Ludovica Modugno, Emanuele Carucci Viterbi, Leonardo De Colle, Paola Di Meglio in Giusep-pina Turra. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 6. februarja ob 20.00 / Špas teater Mengeš: »Hrup za odrom«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 30. jutri, 31. januarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V ponedeljek, 2. februarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V torek, 3. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 4. februarja ob 11.00 in 18.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Ajs-hil: »Oresteja«. V petek, 6. februarja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Gostuje Slovaško narodno gledališče Bratislava. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama V ponedeljek, 2. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V torek, 3. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnine or We Are The Nation On The Best Location«, gostuje Rozinteater. V četrtek, 5. februarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 30. januarja ob 10.00 in 13.00 / John Osborne: »Ozri se v gnevu«. Jutri, 31. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 2. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V torek, 3. februarja ob 12.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 4. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V četrtek, 5. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena Danes, 30. januarja ob 20.00 / Celin-ka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Jutri, 31. januarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V torek, 3. februarja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 4. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina »Hagada«. V petek, 6. februarja ob 19.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 7. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Danes, 30. ob 19.30 in jutri, 31. januarja ob 19.00 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V ponedeljek, 2., v petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva«, (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V četrtek, 5. februarja ob 17.00 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: danes, 30. ja- nuarja (premiera) ter od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. Jutri, 31. januarja, Klub CD / Marko Po-korn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku. William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Nastopajo: Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Urnik: danes, 30. in jutri, 31. januarja ob 19.30, v nedeljo, 1. februarja ob 19.30, v ponedeljek 2. in v torek, 3. februarja ob 11.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: jutri, 31. januarja ob 17.00 in v torek, 3. februarja ob 19.30. V nedeljo, 1. februarja ob 16.00 bo izredna predstava. Dvorana De Banfield Tripcovich Danes, 30. januarja ob 20.30 / Izredni koncert v poklon Raffaellu De Banfiel-du. Dirigent: Donato Renzetti, solistka Tiziana Carraro. Gledališče Rossetti Danes, 30. januarja ob 20.30 / »The Best of Parsons«. Umetniški vodja in koreografije: David Parsons. Jutri, 31. januarja ob 20.30 in v nedeljo, 1. februarja ob 16.00 / »Mummenschanz "3x11"«. Priredba: Floriana Frassetto in Bernie Schürz. GORICA Kulturni dom V petek, 6. februarja ob 19.00 / »Mala Prešernova proslava 2009«, koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto. Vstop prost. V torek, 10. februarja ob 20.45 / "Across the border 2009", koncert »An-tidotum Tarantualae« iz Apulije - po-klon kantavtorju Matteju Salvatoreju. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku: Jure Tori - harmonika in Ewald Oberlaitner - kontrabas. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letni-ci glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Peterlinova dvorana, (Ul. Donizetti 3): do 9. februarja je odprta razstava »Od linotypa do računalnika«. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna galerija (Veliki trg):do 1. februarja razstavlja Skulptu-re koprski umetnik Loris Morosini. Odprto vsak od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Galerija Rettori Tribbio 2: od jutri, 31. januarja (otvoritev ob 18.00), do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimità preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. PRIREDITVE OPČINE Bambičeva galerija v sodelovanju z Goriško Mohorjevo vabi jutri, 31. januarja, ob 20.30 na »Srečanje ob Prešernu«: odprtje razstave Mateja Susiča Zimska idila; nova književna dela Zore Tavčar. Sodeluje prof. Tatjana Rojc, igralec Aleksij Pregarc ter Aleksander Ipavec - harmonika in Piero Purini - sax. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma, bo danes, 30. januarja, ob 18.00 odprtje skupinske razstave del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Ba-ky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Ka-lajdžiski (Slovenija), Karacsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Dela bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih; na ogled bo do 16. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: na ogled razstava »Biena-le male laične ilustracije«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Kulturni dom: v petek, 6. februarja, ob 19. uri bo odprtje fotografske razstave Rajka Bizjaka Zvezdni prah - inkarna-cija. Umetnika bo predstavi Vladimir Petek, 30. januarja 2009 P. Štefanec. Razstava bo na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. V prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 2. februarja bo na ogled fotografska razstava Oskarja Moleka »Andske sledi in vtisi«. CERKNO Cerkljanski muzej: od 5. februarja do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javor-nika do Porezna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. 1 4 Četrtek, 29. januarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it tenis - Jutri ženski finale Odprtega prvenstva Avstralije Za žensko krono boj med Williamsovo in Safino Igralki se bosta borili tudi za prvo mesto na lestvici WTA - Federer prvi moški finalist MELBOURNE - Finalistki prvega letošnjega turnirja za veliki slam v Avstraliji sta Američanka Serena Williams in Rusinja Dinara Safina. Poleg za prestižni naslov se bosta igralki borili še za številko ena na teniški lestvici WTA. 27-letna Američanka, ki je slavila na OP Avstralije že trikrat (2003, 2005 in 2007), je v finale prišla prek zmage s 6:3, 6:4 proti olimpijski prvakinji Rusinji Jeleni De-mentjevi. Za Sereno je bila to prva zmaga proti Dementijevi v zadnjih treh letih. »Vsekakor sem bolje servirala in to je v boju z njo zelo pomembno,« je še dodala Američanka, ki si sicer želi predvsem zmage turnirja: »V finalu se bom borila za prvo mesto na lestvici WTA, toda to ne bo moj glavni cilj. Bolj pomembno bo, če bom dosegla jubilej: deseto zmago na grand slam turnirju,« je bila po dvoboju razpoložena Wil-liamsova, ki bo na največjih turnirjih nastopila že v svojem 13. finalu. Američanko zdaj čaka še ena Rusinja. 22-letna Safina si je svoj drugi finale grand slama (prvi je bil lani v Parizu) priborila proti rojakinji Veri Zvonarjovi. Po 105 minutah igre se je s 6:3 in 7:6(5) kljub precej večjemu številu napak, kot jih je zbrala nasprotnica (Zvonarjova je imela 19 neizsi-ljenih napak, Safina pa 42), veselila napredovanja. Rusinja bo imela v finalu možnost, da ponovi uspeh brata Marata, ki je bil v Melbournu najboljši leta 2005: »To je bila od nekdaj moja velika želja, še lepše pa je, da bo o tem odločal neposreden dvoboj s Sereno Williams.« Igralki sta se srečali že sedemkrat, trikrat na turnirjih velikega slama. Petkrat je Darina Safina se je rodila v Moskvi 27. aprila 1986, sedaj pa živi v Monte Carlu. Doslej je osvojila en turnir za veliko nagrado, in sicer lani v Parizu (Rolland Garros). Trenutno je številka tri na lestvici WTA kroma slavila zmago Williamsova (dvakrat na US open), dvakrat pa Safina (nikoli na grand slamu). Znan je tudi prvi finalist v moškem delu turnirja. To je Švicar Roger Federer, ki si je po dobrih dveh urah boja z Američanom Andyjem Roddickom priboril 18. vstopnico za finale turnirja za grand slam, četrto na OP Avstralije. V finalu se bo pomeril z zmagovalcem današnjega polfina-la med Nadalom, nosilcem turnirja, in španskih rojakom Fernandom Verdascom, štirinajstim igralcem turnirja. Švicar bi se v primeru zmage v finalu po številu osvojenih turnirjev za grand slam izenačil s Pe-tom Samprasom, s četrtim naslovom OP Avstralije (doslej v finalu tega turnirja še ni izubil) pa bi se pridružil Royu Emersonu (šest naslovov), Andreju Agassiju, Jacku Crawfordu in Kenu Rosewallu (vsi imajo po štiri avstralske naslove), ki so edini do sedaj zbrali štiri zmage ali več na tem turnirju. odbojka Pokalni finale: Loris Mania' izločen MANTOVA - Cuneo - Trevi-so in Macerata - Piacenza sta jutrišnja polfinalna para finala državnega odbojkarskega pokala. Montic-hiari Lorisa Maniaja se je od zaključnega turnirja poslovil že v četrtfi-nalu, saj je sinoči s 3:0(25:23, 25:22, 25:22) izgubil proti Piacenzi. Ostali včerajšnji izidi: Cuneo -Verona 3:1 (20:25, 25:14, 25:12, 25:20). Sredin izid: Trento - Treviso 2:3 (26:28, 25:22, 24:26, 30:28, 10:15). EVROLIGA - Izidi 1. kroga 2. faze: AJ Milan - Olympiacos 76:74, Lottomatica (Brezec 11, Bečirovič 6) - Unicaja 75:88, Panathinaikos - Partizan BG 81:63, Maccabi - Alba Berlin 96:65, Fenerbache - CSKA Moskva 48:66, SMUČANJE - Švicar Didier Cuche je bil najhitrejši na prvem treningu smuka v nemškem Garmisch Partenkirchnu (1:45,25). Za 0,11 sekunde je prehitel Francoza Pierra Emmanuela Dalcina in za 0,17 sekunde Avstrijca Georga Streitber-gerja. Andrej Jerman je bil 11. Danes se bodo v slalomu pomerile ženske. dežela 40 milijonov (v 20 letih) za objekte Obnovi in posodobitvi že obstoječih športnih objektov v FJK bo Dežela v naslednjih 20 letih namenila 40 milijonov evrov, 2 milijona pa bosta na voljo za organizacijo športnih manifestacij v letošnjem letu. Novico je deželni odbornik za šport Elio De Anna sporočil svojim »kolegom« na Pokrajinah in jih pozval naj sestavijo seznam objektov, ki jih je potrebno obnoviti. Srečanja so se udeležili pokrajinski odborniki za šport Gorice Sara Vito, Trsta Mauro Tommasini in Porde-nona Antonio Consorti. Na voljo vstopnice za tekmo na Trbižu Od danes in do 15. februarja so na turističnem informacijskem centru na Trbižu na voljo vstopnice za tekmi svetovnega ženskega smučarskega pokala, ki bosta 21. in 22. februarja na progi Di Prampero. Od 16. dalje bodo vstopnice na prodaj na blagajni smučišča na Višarjih. Do 6. februarja jih je mogoče kupiti tudi prek spletne strani www.worldcuptarvi-sio.com. Cene gredo od od 5 do 25 evrov, možen je tudi nakup abonmaja. HOKEJ NA LEDU - Izidi Lige Ebel: Acroni Jesenice - Tilia Olim-pija 5:3 (2:1, 1:1, 2:1), Vienna Capitals - Innsbruck 3:4, KAC Celovec -Alba Volan 4:1, Black Wings Linz -Red Bull Salzburg 1:3, Graz 99ers -VSV Beljak 3:2. Vrstni red: Celovec 76, Vienna Capitals 71, Salzburg 66, Beljak 63, Linz 61, Jesenice 54, Graz 52, Innsbruck 50, Volan in Tilia Olimpija 41. A-LIGA DAN POTEM Presenečenja ali »presenečenja«? Dimitrij KriZman So koga izidi zadnjega para kol A-lige presenetili? Mene so kar precej. In če po eni strani sprejemam dejstvo, da je nogomet tako priljubljen ravno zaradi možnosti presenečenja, ki ga ne dopušča noben drugi šport, postajam postopoma sprijaznjen s teorijami, ki jih redno iznaša znanec, zagrizeni igralec športnih stav. Resda je njegovo razmišljanje pogojeno od tega, da zaključi leto s tisoč do tudi dva tisoč evrov izgube, ki jih pusti na različnih stavnicah, toda včasih mi dejansko postreže s serijo »presenetljivih« izidov, katerih »presenetljivost« prehaja v sumljivost. .Se vam zdi logično, da je Udinese opravil obrat za 180 stopinj ravno proti nasprotniku (Juventusu), kije bil v polnem naletu in je zadnje čase deloval zelo prepričljivo? Seveda ni. Ampak razlaga, ki bi bila všeč »opeharjenemu« igralcu stav, je na dlani. Kvota za zmago Ju-ventusa v gosteh proti Udineseju je bila ravno tako solidna, da je na tak razplet igralo ogromno igralcev povsod po svetu. Igralnice namreč pri določanju kvot uporabljajo bolj ali manj preproste matematične račune, ki se bolj malo menijo za recimo globoko krizo neke ekipe. Drugače povedano, Udinese ima toliko in toliko točk, matematika pa ne upošteva, če jih je naredil v prvih desetih tekmah ali v naslednjih devetih. Torej, ko se recimo po celem svetu nabere ogromno stavnih listkov, ki bi bili potencialno zmagoviti ob zmagi Ju-ventusa, dajo stavnice na tehtnico ta izplačila proti tistim, ki bi jih morali opraviti v primeru zmage Udineseja, na katerega je gotovo stavilo zelo malo lju- di. Resda ob neprimerno višji kvoti, toda z zmago Juventusa zmaga recimo 100 ljudi 10 evrov (skupno 1000 evrov), z zmago Udineseja pa 5 ljudi zmaga 100 evrov - skupno torej 500, kar je seveda za stavne hiše polovica zneska, ki bi ga morale izplačati v primeru zmage Juventusa. Seveda nočem trditi, da je omenjena tekma bila predmet kupčij, moj cilj je bil z njo ponazoriti mehanizme, ki najbrž obstajajo. Še bolj kot pri samih zmagovalcih ali poražencih je manipulacija možna pri drugih elementih igre. Kateri igralec bo dal gol, bo toliko in toliko opominov, kdo bo prvi dal gol: baje je ogromno tekem, v kateri outsiderprvi zabije gol, nato pa prepričljivo izgubi. Ko pa se nabere v enem vikendu po različnih koncih Evrope 10 tekem, v katerih nekdo prvi zabije gol, nato pa zgubi recimo s 4:1, postane to nekoliko »smrdeče«. Potem so tu prvenstva, v katerih je golov malo, recimo francosko, naenkrat se pa pojavi serija tekem z izidi v slogu 3:3. Še en vidik bi tu izpostavil. V nižjih ligah, kjer kroži malo denarja, lahko igralci, ki zakuhajo »presenetljiv« lasten poraz, dobro zaokrožijo svojo plačo. No, in skrajen primer smo pred leti imeli v Sloveniji, kjer je srbski (glej slučaj...) poslovnež (hm, hm.) kupil nogometni klub, ki je nato bil specialist za presenetljive izide. Sem preveč črnogled? Morda tudi, čeprav bi lahko kdo trdil isto pred nekaj leti, ko sem pisal o Moggijevi diktaturi in je izbruh škandala bil še da-leč.(dimkrizman@gmail.com) reli - Na letošnjem SP le 12 postaj V znamenju krize Brez Subaruja in Suzukija - Sebastian Loeb (Citroen) ostaja favorit - Začetek na Irskem DUBLIN - Za ljubitelji relija je že prva tradicionalna postaja vsake sezone, naporna preizkušnja v Monte Carlu. A Monte tokrat prvič po letu 1996 ni štel za točke svetovnega prvenstva: karavana najboljših dirkačev se bo v sezono 2009, v okrnjeni zasedbi in z manj dirkami v koledarju, podala šele ta konec tedna na Irskem. V svetovnem prvenstvu v reliju bosta v sezoni 2009 največ pozornosti zbujali dve veliki spremembi ter začetek uvajanja še nekaterih, ki se bodo končale šele v naslednjih sezonah. Mednarodna avto-mobilistična zveza (FIA) je spremenila in skrajšala koledar dirk ter uvedla sistem rotacij, v katerem je le še 12 postaj, med njimi tudi nekaj novih, nekatere v preteklosti uveljavljene pa so vsaj za zdaj izpadle. V sezoni 2010 bo priložnost za izvedbo relijev na SP dobilo drugih 12 prirediteljev, letošnji pa bodo spet prišli na vrsto čez dve leti. V letošnjem koledarju so štiri dirke (Irska, Norveška, Ciper, Portugalska), ki jih lani ni bilo. Po drugi strani pa bo močno okrnjena tudi dirkaška konkurenca. Moštvo Subaruja, s katerim je leta 2003 Norvežan Petter Solberg osvojil naslov svetovnega prvaka, je že takoj ob koncu lanske sezone napovedalo slovo od elitnega tekmovanja, svetovna gospodarska kriza pa je poskrbela za podobno odločitev pri še enem japonskem proizvajalcu, Suzukiju, ki pa v reliju ni bil tako uveljavljen kot Subaru. Odločitev slednjega o umiku je prizadela predvsem Pettra Solberga. Zgovorni Norvežan, navajen, da se nanj zgrinjajo nesreče, tehnične težave in najbolj nenavadni dogodki na dirkah (med drugim je med reliji že povozil kenguruja in izgubil zmago po trčenju v drevo v zadnjem »brzincu« nekaj kilome- trov pred ciljem), je nenadoma ostal brez sedeža. V preostalih tovarniških ekipah so bila vsa mesta zasedena, a namesto tarnanja nad zlo usodo se je svetovni prvak izpred petih let odločil za nastopanje v zasebnem moštvu. Prvič se bo predstavil s Citroenom Xsaro na domačem reliju na Norveškem, nato pa želi odpeljati celotno sezono 2009. Za zdaj so Solbergove težave prihranjene serijskemu zmagovalcu (ima že 47 zmag na najvišji ravni) zadnjih sezon in petkratnemu svetovnemu prvaku Sebastienu Loebu. Francoz ostaja trdno v sedlu kot prvi voznik tovarniške Ci-troenove zasedbe, tako kot lani pa bo njegov pomočnik v drugem avtomobi- priznanje Meri Perti prejela kristalno rožo V okviru nagrajevanja »Rosa d'argento« (Kristalna roža), ki jo Trgovinska zbornica podeljuje podjetniku, ki na najboljši način promovira Trst po Apeninskem polotoku, je posebno nagrado za športne uspehe prejela tudi smučarka ŠD Mladine Meri Perti. Dijakinji trbiškega liceja Bachmann so kristalno rožo podelili za dobre smučarske in atletske rezultate. lu francoske tovarne Španec Dani Sordo. V tovarniški ekipi Forda bosta tako kot lani svoja tekmeca lovila zagnana in hitra, a za leto bolj izkušena in starejša Finca, svetovni podprvak Mikko Hir-vonen in Jari-Matti Latvala, tretji voznik bo Khalid Al Qassimi. V drugi Fordovi ekipi, poltovarniškem Stobart M-sportu, so se odločili, da bodo priložnost ponudili starejšemu od bratov Solberg, Henningu, Matthewu Wilsonu - oba sta za ekipo tekmovala že lani - ter novincu, Estoncu Urmu Aavi. Nova pa je tudi četrta članica velike četverice, druga Citroenova ekipa Citroen Junior. Francozi bodo ob bok Stobartu postavili zanimivo ekipo, Južnoafričana Carlosa Rautenbacha, svetovnega mladinskega prvaka Sebastiena Ogierja in Avstralca Chris Atkinsona, ki je tako kot lanski Su-barujev dirkač le našel sedež tudi v sezoni 2009. Prav ta naveza, Ogier se je izkazal že na zadnjem lanskem reliju v Walesu in že zmagal na letošnjem Monteju v konkurenci IRC, naj bi se vmešala v boj z velikim bratom in Fordom za najvišja mesta. Uvodni reli po Irski pa bo drugič po letu 2007 štel za točke SP. Nepredvidljive vremenske razmere lahko tudi reli, ki bo po predvidevanjih prirediteljev ob ceste spravil vsaj 250.000 navijačev, spremenijo v pravo loterijo, obenem pa je Irska ob Kataloniji eden od le dveh asfaltnih relijev v tej sezoni. Sredi februarja bo sledila Norveška, marca je reli na Cipru, aprila bosta na vrsti Portugalska in Argentina, maja bo preizkušnja na Sardiniji, junija reli Akropo-lis v Grčiji in dirka po Poljski, konec avgusta bo tradicionalna postaja na Finskem, septembra sledi reli v Avstraliji, oktobra v Kataloniji, sezona pa se bo iztekla z valižansko dirko konec oktobra. / ŠPORT Sreda, 28. januarja 2009 21 atletika - Na Reki »noreli« za nastop dolgonoge dalmatinske skakalke v višino Blanke Vlašic Še vedno ni prebavila neuspeha na OI v Pekingu Svetovnega rekorda (še) ne naskakuje - Svetovna prvakinja še brez evropskih odličij 203 cm! Vrhunski uvod v sezono REKA - V športno dvorano Mladosti nad Reko so v ponedeljek zvečer sicer vstopili vsi, ki so želeli videti Blanko Vlašic na delu, prostora pa za druge bi ne bilo. Nalašč za Splitčanko organiziran miting je obrodil letošnjo najboljšo znamko na svetu z zelo uglednimi 203 cm. Vlašiceva je dvakrat poskusila srečo tudi na 206 cm, vendar po drugem skoku odločila, da za sedaj še ni pripravljena za tak rezultat. Konkurenco so sestavljale nekoliko odslužene skakalke (n. pr. bivša svetovna prvakinja Palamar) in mladi upi. Vlašicevi je na drugem mestu sledila Rusinja Kljugina (198 cm), tretja pa je bila Školina (Rusija), kateri so sodniki podarili osebni dvoranski rekord pri 198 cm. Sodnik je namreč dvignil belo zastavico, ko se je letvica po dotiku še tresla. Kljub temu, da je nato letvica padla, je obveljala njegova odločitev. Tekmovanje je potekalo v »modernem« duhu z obilico vmesne glasbe in predvsem hrupa. (dk) Blanko Vlašic, super skakalko iz Splita, se hitro opazi. Že zaradi postave. 190, 192 cm ali več? »193 cm«, je povedala Blanka po ponedeljkovem tekmovanju na Reki. Sicer naj bi se pri njej nekaj spremenilo na obličju. Kirurg naj bi ji nekoliko »popravil« nos. Intenzivno iskanje kake portretne slike iz starejših časov ni obrodilo rezultata in izostala je primerjava »od blizu«. Vsekakor so bili popravki minimalni, kajti videz se ni bistveno spremenil. Hrvatica je atletinja, ki pred svojimi poskusi na velikih tekmovanjih, stimulira gledalce naj jo s ploskanjem vzpodbujajo. Na Reki so šli nekoliko dlje. Pri glasbi in napovedovanju niso štedili z decibeli in popolnoma spregledali dejstvo, da je oprema tista, ki povečuje moč glasa in ni potrebno v mikrofon kričati. Ko je ostala Vlašiceva na koncu sama v konkurenci je nekajkrat zaprosila za nekaj miru, oziroma za bolj umirjeno navijanje. »Všeč mi je rock«, je povedala med tiskovno konferenco, »je pa režija nekoliko pozabila, da je premočan hrup škodljiv za zbranost. Res sama vabim ljudi k navijanju, vendar takemu, ki ga jaz čutim za potrebnega.« Mednarodni miting v dvorani Mladosti na Trsatu je pomenil uvod v tekmovalno sezono 26-letnice iz Splita. »Pri nizkih višinah sem samo preverjala hitrost in točnost zaleta. Do 198 cm je šlo vse v najboljšem redu in tudi 201 cm sem preskočila brez tistega psihološkega pritiska, ki ga letvica preko dveh metov lahko predstavlja. Prvi skok na 203 cm sem zgrešila, ker sem nekoliko izgubila nadzor nad brzino zaleta, popravek pa je bil povsem zadovoljiv.« Nedovmno prihajate iz rezultatsko odlične sezone 2008, ki pa je beležila tudi nekaj velikih spodrsljajev. Kako jo ocenjujete? »Iz nje sem se nekaj naučila. Nedvomno peče poraz na olimpijskih igrah in tudi na tistega v zlati ligi skušam pozabiti. Je pa težko...« Kateri so cilji za letošnjo sezono? »Nanjo gledam z večjo umirjenostjo kot po navadi. Na vrsti bo dvoransko evropsko prvenstvo, rutinski mitingi in na koncu svetovno prvenstvo v Berlinu. Skušala bom biti prisotna povsod.« Kaj pa konkurenca? Belgijka Hellebaut je baje prenehala z atletiko. »Sama imena me ne plašijo. Kot jaz 26-letna Spličanka Blanka Vlasic je na Reki lahko računala na podporo gledalcev, ta pa je bila celo bolj moteča kot pa spodbujajoča ansa spoštujem druge, tako morajo druge računati name. Tekmovalni izidi so večkrat odvisni od trenutnega razpoloženja, od svežine tekmovalke. Lahko se pojavi katera, ki je vse stavila na tisti dan in se ji to tudi izide.« Niste omenila možnosti svetovnega rekorda. Ta je sicer na zelo ugledni višini 209 cm. Skočiti bi bilo torej treba 210 cm, kar bi bilo epohalno poglavje v atletiki. »Tako višino sem že napadala, letos pa nanjo ne računam. Je sicer res, da sem med zimo trenirala kot nikoli. Vsi pokazatelji so odlični in tudi telesnih poškodb nisem utrpela. Sedaj še čutim nekoliko utrujenosti v nogah, z razbremenitvijo pa verjamem, da se bosta povečali tako brzina zaleta kot sproščenost izvajanja. Ne morem mimo dejstva, da je rezultat 203 cm moj najboljši za kak začetek sezone.« Tekmovalni program Hrvatice bo v naslednjih tednih vrtoglav. Po nastopu v Goteborgu, so na sporedu še tekmovanja v Malmoju, Stuttgartu, Banski Bystrici, Karlsruheju, v Splitu (21. feb.) in Pragi. V marcu bo v Turinu dvoransko evropsko prvenstvu. Presenetljivo nima Vlašiceva še nobene kolajne iz evropskih prvenstev. Sicer je svetovna prvakinja po zmagi v Osa-ki leta 2007 (205 cm), dvakrat pa je bila tudi mladinska svetovna prvakinja. Na OI je lani osvojila drugo mesto, še prej pa je nastopila na OI v Sydneyu in Atenah. (dk) odbojka Huda kazen za Mosso zaradi rasističnih izpadov Deželna odbojkarska zveza je glede tekme moške D-lige med Mosso in Slogo, ki je bila preteklo soboto v Mošu, kaznovala domači klub z globo v višini 200 evrov, poleg tega pa bo morala goriška ekipa naslednji dve domači tekmi odigrati za zaprtimi vrati. V utemeljitvi je rečeno, da so navijači domačega moštva izrekli vrsto žaljivk na račun sodnika ter rasistične in sramotilne besede na račun Slogi-nega moštva. Kazen je za odbojkarske razmere v naši deželi neobičajno huda, upati je, da bo tudi kaj zalegla. BALINANJE Presenečenja na turnirju trojk ZSŠDI Prejšnji teden se je v domu Pristaniških delavcev odvijalo tekmovanje mešanih dvojic v organizaciji balinarske komisije pri ZSŠDI. Prijavilo se je 42 članov zamejskih društev, to se pravi nekaj manj, kot jih je merilo moči na prejšnjih dveh izvedbah. Tekmovanje je postreglo s prvovrstnim presenečenjem, saj je na papirju daleč najmočnejša trojka v postavi Mervich, Tence in Micheli morala položiti orožje že v drugem nastopu, ko je v zadnjem lučaju že vodila z 8:4. Prava poslastnica pa je bilo polfinalno srečanje, med kasnejšimi zmagovalci V. Ia-covich, Sardoč in Skupek in trojka, ki so jo sestavljali Fabjan, B. Cossutta in Battain. Slednja je že vodila s 7:1, nasprotniku pa je uspelo rezultat nato obrniti v lastno korist do stanja 10:9, v končnici srečanja pa se morajo zmagovalci zahvaliti le športni sreči, da so lahko prišli do zmage. Za prijetno presenečenje so postregli tudi Živec, R. Furlan in Bubich, ki so se povsem zasluženo povzpeli do 2. mesta. (Z.S.) Nogometni disciplinski ukrepi V zvezi z nedeljskimi tekmami v amaterskih nogometnih ligah je bil s prepovedjo igranja za en krog diskvalificiran igralec Zarje Gaje Daniel Franco. Zaradi neupoštevanja pravila o mladih pri zamenjavi igralcev med tekmo pa so Tolmezzo v zvezi s tekmi proti Palmanovi kaznovali s porazom s 3:0. Tekma se je končala z izidom 1:1. košarka - V moški D-ligi Kontovel jutri v Trstu proti Libertasu Želijo podaljšali niz zmag Breg na gostovanju pri mladih in hitrih igralcih Romansa - Dom se bo drevi doma skušal oddolžiti Don Boscu Tretji krog povratnega dela D-ligaškega prvenstva bodo zaznamovali predvsem medsebojni spopadi v spodnji polovici lestvice. Med slovenskimi ekipami bo tu protagonist Kontovel, ki bo jutri ob 20.30 v neugodni telovadnici šole Morpurgo proti Li-bertasu naskakoval že tretjo zaporedno zmago. Glede na zadnje predstave so Brumnovi fantje gotovo favoriti, saj je Libertas doslej zmagal le dve tekmi - eno z Miljami in eno z Domom. Z običajno hitro igro bi lahko Lisjak in soigralci brez večjih težav slavili zmago in si dejansko že skoraj zagotovili obstanek v ligi. V zgornji polovici lestvice bo moral Breg jutri na gostovanje v Romans. Ob 20.30 se bo pričela tekma s Ferrolucejem, mlado ekipo, ki bi se lahko z dobro igro v drugi polovici prvenstva še vključila v boj za končnico. Na papirju je Breg nesporni favorit, saj se jim bodo mladi nasprotniki predvsem pod košema s precejšnjo težavo upirali. V zunanjih pozicijah bi lahko bil dvoboj bolj izenačen, večji izkušenosti Brežanov pa lahko domačini tu poskusili zoperstavljati hitrost in agresivno obrambo. Dom bo domačo tekmo z Don Boscom igral kot običajno že drevi ob 20.45 v Kulturnem domu. Kljub precejšnji razliki v točkah na začasni lestvici, bi morala biti tekma gotovo bolj izenačena kot prva v Miljah, na kateri so domačini slavili za 33 točk. Dom je namreč v zadnjih tednih nanizal nekaj dobrih nastopov, Don Bosco pa je igral krepko pod svojimi sposobnosti iz izgubil štiri od zadnjih petih tekem. Med nasprotniki, ki so premagali do pred mesecem dni vodilne Sale-zijance, so tudi Villesse, s katerimi so Ambrosijevi varovanci zanesljivo zmagali. Cej in soigralci morajo seveda primerno zaustaviti odlično dvojico Dolce - Volpi in predvsem ne zapraviti zmage v poslednjih minutah. Sokol jutri proti Santosu V drugem krogu povratnega dela tržaškega promocijskega prvenstva bo tokrat igral le Sokol. Mladi borovci so tokrat prosti, prav na račun obveznega počitka Ferroviaria pa so Nabre-žinci vsaj po številu zmag spet »prvi«. Hmeljak in soigralci pa bodo proti Santosu igrali jutri ob 20.30 v telovadnici šole Ri-smondo. Na papirju je razlika med ekipama ogromna, saj so Trža-čani doslej le dvakrat slavili - obakrat proti zadnjeuvrščeni Bar-colani. Sokolovci pa ne smejo podcenjevati nasprotnikov, saj so tik pred Božičem le za enajst pik premagali prav Barcolano. (M.O.) «naša napoved« - Bruno Kneipp »Problemov ni, kljub dobrim treningom pa nismo dosegli želenih rezultatov« Bor Radenska je v državni C ligi zadnjo prvenstveno tekmo osvojil pred več kot mesecem dni. Kateri pa so razlogi za to manjšo »krizo« sredi sezone? Na to vprašanje je odgovoril borov predsednik Bruno Kneipp. »Problemov dejansko ni, kljub dobrim treningom pa nismo dosegli želenih rezultatov.« Gotovo so na to vplivale odsotnosti Furiga in Giacomija zaradi bolezni, poleg že itak odsotnega Kralja. »Štirideset minut moraš igrat na isti ravni. Na koncu plačaš tudi minuto krize.« Bor je namreč prav v poslednjih minutah zapravil kar nekaj prvenstvenih zmag. Pri Svetem Ivanu pa so v zadnjih sezonah zmeraj videli padec učinkovitosti po Božičnem premoru. Glavni razlog je utrujenost, saj vsi Borovi igralci ob treningih tudi delajo ali študirajo. Nekateri na to niso bili navajeni, zato pa so sedaj preobremenjeni. V drugih ekipah so tudi igralci, ki samo trenirajo: v Padovi so na primer štiri, tudi Roncade, Caorle in Oderzo pa imajo (vsaj) nekaj profesionalcev. »Nekatera društva vsako leto kupujejo po 3-4 nove dobre igralce, ki v glavnem prihajajo iz višjih prvenstev.« Kljub temu pa so konec koncev vse ekipe na istem, z izje- mo Roncade, ki je zanesljivo prva, in Vi-cenze, ki igra z mlado ekipo. Kateri pa so Borovi cilji na mladinskem področju? »Mladim moramo nuditi možnost, da tudi v Trstu igrajo v slovenskem okolju. Za tem pa nudimo vsem možnost, da se preizkušajo tudi v članskih prvenstvih. Zato smo tudi sestavili ekipo v promocijskem prvenstvu, v katero smo privabili tudi nekatere svoje bivše igralce.« KNEIPPOVE NAPOVEDI Bor Radenska (14) - Marghera (18) zmaga Bora +5 (prva tekma +6) San Daniele (14) - Jadran Mark (12) zmaga Jadrana +2 (-3) Ferroluce Romans (16) - Breg (28) zmaga Brega +15 (+25) Dom (4) - Don Bosco (20) zmaga +10 (-33) Libertas Rimaco (4) - Kontovel (12) zmaga +10 Kontovel (+15) Codroipese (14) - Polet (4) zmaga +3 odr (-5) (M.O.) košarka - Under 21 moški Kontovel blizu podviga proti nepremagani Albi Bor ZKB ugnal Tržičane Kontovel - Alba Krmin 68:76 (22:23, 40:42, 57:61) KONTOVEL: Guštin 2, Malalan 23, Sossi 9, Bufon, Ferfo-glia 16, Gaggi/Slokar, Genardi 14, Zaccaria 2, Bergagna 2, trener Claudio Starc. Kontovelci so bili po solidnem nastopu na pragu podviga proti še nepremagani krminski Albi, uigrani in kompletni ekipi, s katero se Ferfoglia in ostali srečujejo že celo vrsto let. Trener Claudio Starc je bil tokrat brez Lisjaka, po dolgem času pa se je na svoje mesto vrnil Zaccaria. Srečanje je bilo v bistvu ves čas zelo izenačeno: domači so dvakrat prešli v vodstvo (po enkrat v tretji in zadnji četrtini), v poslednjem delu pa so se gostje nato z učinkovitimi prodori napredovali tudi za dvanajst točk. V končnici so se sicer Starčevi varovanci uspeli spet približati na štiri točke, a niso bili dovolj odločni za zmagoviti preobrat. Iz tehničnega vidika je bila mogoče odločilna conska obramba, ki so jo košarkarji z Goriškega predvajali večji del tekme. Proti njej Kontovel namreč ni našel posameznika, ki bi zadel iz razdalje (nobene dosežene trojke). Preveč je bilo tudi zgrešenih prostih metov (14:28), kar se je v izenačenem poteku na koncu poznalo. Gostitelji so sicer povsem zadovoljili z nastopom, igrali so zbrano in urejeno, izkazala sta se zlasti pod košema Saša Malalan in Martin Genardi. Manjkalo je torej prav malo, da bi presenetili vodilnega. Bor Zadružna kraška banka - Falconstar Tržič 69:47 (12:12, 23:19, 41:31) BOR: De Luisa, Celin 24, Coccetti 17, Nadlišek 9, Montal-to, Manta, Švara 8, Tanasijevic 3, Bandi 8, trener Robi Jakomin. PON: Nadlišek. TRI TOČKE: Celin 4, Bandi, Coccetti in Nadli-šek 1. Borovi kadeti so s trenerjem Robijem Jakominom na klopi namesto zadržanega Lucia Martinija suvereno ugnali favorizirani Falconstar. Tržičani so na papirju solidna ekipa, vendar tokrat niso pokazali velikih kvalitet. Po prvih dveh četrtinah je bil rezultat nizek, gostitelji so sicer za trenutek vodili tudi za osem. Pravo lice je združena vrsta borovcev in Brežanov pokazala v drugem polčasu, ki ga je dobila z zgovornim 46:26. Odlično je delovala zlasti obramba: fantje so bili agresivni in so si med seboj uspešno pomagali. Gostje so bili tako brez moči. V napadu je običajnega strelca Celina končno podpiralo tudi več soigralcev, v prvi vrsti prodorni Gabriele Coccetti, pa tudi dinamični Erik Bandi, ki sploh zasluži pohvalo, saj je med letom zelo napredoval. 22 Petek, 30. januarja 2009 ŠPORT / odbojka - Obračun deželne moške C-lige po prvem delu Sloga Tabor: zadovoljni a previdni Goriškim ekipam resno grozi izpad Naš tržaški predstavnik vodi, a bo drugi del težji - Soča in Val upata, da bo odslej boljše - Pri Olympii zadovoljni z mladimi Prejšnji konec tedna se je v vseh članskih deželnih odbojkarskih prvenstvih zaključil prvi del, tako da je zdaj čas za prve obračune. V moški C ligi predstavlja svetlo točko Sloga Tabor Televita, ki je prvi del nekoliko presenetljivo zaključila na prvem mestu in je na pravi poti, da doseže zastavljeni cilj, to je uvrstitev v play-off. Dobre novice pa se na žalost pri openskem društvu tudi končajo. Če bi se prvenstvo zaključilo v tem trenutku, bi Val in Olympia izpadla, Sočani pa bi le za las dosegli obstanek v ligi. Kljub temu, da smo pričakovali, da naloga od-bojkarjev goriških društev v boju za obstanek ne bo prav enostavna, smo vseeno mislili, da bodo imeli kakšno možnost več. Če upoštevamo prvi del prvenstva, se bo v najboljšem primeru pred izpadom rešila le ena naša goriška ekipa. Glede ostalih lahko povemo to, da se predprvenstvene napovedi pravzaprav niso uresničile. Marsikdo je precej več pričakoval od Ferra Alluminia, ki pa se dejansko bori za obstanek, tudi Prata in Buia pa sta dosegli manj. Prvenstvo je vsaj v zgornjem delu precej bolj izenačeno, kot smo mislili, tako da tudi S. Giovanni, ki so ga mnogi postavljali za glavnega favorita za napredovanje, doslej ni izstopal in se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Idealna postava prvega dela Številke V prvem delu prvenstva so Sloga Tabor, Soča, Olympia in Val skupno osvojili 49 točk, od katerih jih je prvouvrščena Sloga osvojila skoraj dvakrat toliko kot vse tri goriške ekipe skupaj. Zmag je bilo skupno 17 (11 Sloga, 3 Soča, 2 Val in 1 Olympia), zma-ganih setov 67 (36 Sloga, 15 Soča, 9 Olympia, 7 Val), izgubljenih pa 121 (14 Sloga, 33 Soča, 37 Val in Olympia). Med posameznimi rezultati je bilo kar 24 porazov s 3:0. Derbiji Po pričakovanju je Sloga Tabor Televita osvojila vse derbije proti goriškim ekipam, izenačena pa je bila le tekma proti Soči. Goriške ekipe pa so osvojile vsaka po en derbi, saj je Soča premagala Olympio, slednja pa Val, ki je prav v zadnjem krogu prvega dela presenetil varovance trenerja Batti-stija. Zanimivo je, da so razen Sloge Tabor naše ekipe prav na derbijih osvojile približno polovico svojih točk. Sočani, ki imajo skupno deset točk, so tri osvojili proti Olym-pii, po eno pa proti Valu in Slogi Tabor. Olympia (5 točk) je tri točke dosegla na der-biju proti Štandrcem. Valovci (4) pa so dve točki osvojili proti Soči. Halo Sloga Tabor Slogaši so seveda nad prvim delom prvenstva ne pritožujejo, kapetan Danilio Riolino pa pravi, da je treba biti v povrat- F. Hlede (Olympia) ° A. Vatovac (Sloga Tabor) o I. Černic _ (Soča) O D. Slavec (Sloga Tabor) O . .. \ LIBERO: D.RlOlinO . S. Plesničar (Sloga TaborP (Val) G. Testen I.Valentinčič(Soča) .Veljak (Sloga Tabor) V.. Veljak (Sloga Tabor) D.Sorgo (Sloga Tabor) Slogaši so v prvem delu dosegli 11 zmag v 13 krogih in so osvojili tudi vse slovenske derbije kroma nem delu previdni: »Paziti se moramo predvsem tistih šestih ekip, ki so za nami, predvsem zato, ker bomo proti večini igrali v go-steh, obenem pa, da ne bo novih poškodb. Trenutno smo že brez Privileggija, tako da mora Peterlin igrati kot libero, če bi se poškodoval še kdo, bi imeli potem enake težave kot lani, ko nas je prav kratka klop stala uvrstitev v play-off. Letos je bilo namreč v prvem delu ob povratku Vatovaca odločilno prav to, da je imel naš trener precej manevrskega prostora in so tako vedno igrali tisti, ki so bili najbolj v formi.« Halo Soča V Sočinem taboru po prvem delu prvenstva niso zadovoljni, kot nam je povedal Marjan Černic: »Naš največji problem je v tem, da smo na treningih in tekmah zelo malokrat kompletni. V popolni postavi smo v prvem delu igrali v glavnem le proti boljšim ekipam, ki jih kljub dobrim nastopom v glavnem nismo mogli premagati. Tako nismo osvojili vseh tistih točk, ki bi nam zdaj omogočale, da bi mirno pričakovali povratni del. Upam, da bomo odslej vsaj na odločilnih tekmah računali na doprinos vseh igralcev, čeprav vemo, da so nekateri zelo zasedeni. Valen-tinčič na primer zaradi službenih obveznosti trenira zelo malo, Simon Černic bo tudi v drugem delu večkrat odsoten... Upajmo, da se bo v ekipo čim boljše vključil Lango. Edina pozitivna plat je bilo doslej to, da so zaradi številnih odsotnosti starejših igralcev, več možnosti dobili mlajši, kar je bil ob obstanku v ligi tudi naš glavni cilj.« Halo Olympia Pri Olympii so že pred prvenstvom pričakovali, da rezultati ne bodo najboljši, vseeno pa ostaja po prvem delu nekaj razočaranja, kot nam je povedal predsednik Gregor Sfiligoj: »Glede na nasprotnike bi lahko vseeno dosegli kako točko več, še posebno če bi na določenih tekmah motivira- no in samozavestno igrali že od vsega začetka. Sicer pa nismo pričakovali, da bomo imeli na začetku prvenstva toliko težav v sprejemu. S prihodom Komjanca smo sprejem in obrambo že nekoliko izboljšali, lahko pa ju še bolj. Po drugi strani pa smo lahko zelo zadovoljni z napredkom mlajših igralcev. Mislili smo, da bo njihov napredek bolj postopen, medtem ko je do velikega kakovostnega skoka prišlo že po nekaj tekmah, kar dokazuje, da je bila naša izbira, da pomladimo ekipo, pravilna.« Halo Val Prvi del prvenstva je na zadnjem mestu zaključil Val, kot nam je povedal Danjel Radetič, pa Štandrci v drugem delu pričakujejo precej boljše rezultate: »Do novega leta nikoli nismo igrali v popolni postavi, kar se je na rezultatih tudi poznalo. V prvih kolih ni bilo Masija, ki je za nas pomemben igralec, do januarja pa Florenina. Na zadnjih tekmah pa smo igrali že precej boljše in tako tudi osvojili štiri točke. V drugem delu bi morali biti vsaj na odločilnih tekmah vsi prisotni, tako da bomo gotovo bolj uspešni.« Vrstni red po prvem delu: Sloga Tabor Televita 31, S. Giovanni 30, Il Pozzo 29, Basiliano 28, San Vito 26, Prata in Buia 23, Cus 21, Porcia 19, Ferro Alluminio 15, Zadružna banka Doberdob Sovodnje 10, Ri-gutti 9, Olympia Tmedia 5, Val Imsa 4. Idealna postava under 20 J. Černic (Soča) 0 M. Komjanc (Olympia) o M. Persoglia A. Corazza (Olympia) (Val) O . LIBERO: D. Capparelh , M.juren L. Terčič (Olympia) \ \ \ O R. Devetak (Soča) T. Lango (Soča) M. Devetak (Soča) S. ButkoviČ (Soča) šah - S polno paro H • •• g V •• g Turnirji, tečaji, prvenstva Na zimovanju na Piancavallu prvi Liam Visentin (Sirk) - Šolska prvenstva na Tržaškem bodo organizirali naši zavodi so otroci 4. in 5.razredov Didaktičnih ravnateljstev Dolina, Nabrežina in Opčine bili na zimovanju v Piancavallu. Ker je večina šol vključenih v šolsko šahovsko mrežo, ki jo vodi zavod Žige Zoisa, so v četrtek v popoldanskih in večernih urah priredili šahovski turnir, ki se ga je udeležilo kar 47 otrok (število bi bilo še večje, ko bi ne mnogi zboleli za gripo). Za nekatere je bila ta prva tovrstna izkušnja, drugi pa imajo za sabo že celo vrsto tekmovanj. Pri vseh je bilo opaziti veliko navdušenja, po kakem nesporazumu pa so se tudi vsi naučili strogih šahovskih tekmovalnih pravil. Absolutno prvo mesto (in prvo v moški kategoriji 5.razredov) je dosegel Liam Visentin (Sirk) pred sošolcem Devanom Štoko. Tretji in prvi v moški kategoriji 4.razredov je bil prav tako predstavnik kriške šole Aram Covarelli, ki je prehitel Elio Ric-cobona (Venturini) zaradi boljšega Bucholz količnika. Z enim samim po- razom se ponašata še zmagovalka v ženski kategoriji 4.razredov (in 5. na absolutni lestvici) Veronika Vascot-to in tretji v moški kategoriji 5.ra-zredov Simon Cettolo (Jurčič). Tri točke in pol so dosegli Danjel Pipan (Sirk, tretji med moškimi 4.razredov), Luka Nabergoi (Sirk), Dana Tenze (Sirk, 2. med predstavnicami 4.ra-zreda), Beatrice Andreini (Jurčič, zmagovalka med učenkami 5.razre-da), Jan Hussu (Sirk) in Tjaš Leghis-sa (Gruden). V ženski kategoriji 5.ra-zredov sta se na 2. in tretje mesto uvrstili predstavnici šole Trubar iz Bazovice Katerina Cufar in Juliette Protti, ki igrata šah komaj tri mesece, na tretje mesto četrtih razredov pa Mara Vremec (Gruden). Na splošno je bilo med omenjenimi, a tudi med nižje uvrščenimi veliko talentiranih otrok, ki bodo še imeli možnost, da napredujejo. Tačas namreč potekajo razni tečaji po šolah, pa tudi v popoldanskih krožkih na sedežu društva Gruden v Nabrežini (ob sredah od 18. do 19.30) in na ZSŠDI za vse slovenske dijake ob petkih od 15. do 18.ure (prihod in odhod po želji). 8.februarja se bo začelo ekipno prvenstvo Under 16, ki se ga bo v dresu tržaškega društva SST 1904 udeležilo kar 12 naših mladih šahistov, 7. in 14.marca pa bo na sporedu pokrajinska faza ekipnega šolskega prvenstva, ki ga bodo gostile naše šole Prešeren-Zois (7.marca za višje srednje šole) in Ribičič-Cankar (14.marca za nižje srednje in osnovne šole). Didaktično ravnateljstvo Op-čine pa bo zaradi velikega števila ša-histov 13.februarja priredilo interni turnir za izbiro nastopajočih na pokrajinskem turnirju. Marko Oblak odbojka - Na Goriškem Štirinajstletnice Soče končale prvi del na solidnem 4. mestu Soča - Torriana 3:0 (25:21, 25:16, 25:22) SOČA: Černic, Cotič, Sara in Mihaela Devetak, Mosetti, Ger-golet, Abrami, Peressini, Berlot, Malič, Lutman. Trener: Š. Cotič. V zaostali tekmi ženskega prvenstva under 14 na Goriškem so sočanke dosegle svojo šesto zmago in potrdile dobro 4. mesto po prvem delu prvenstva. Začele so se zelo dobro in povedla s 15:4. Nasprotnice so nato reagirale, vendar zmaga Soče ni nikoli bila pod vprašajem. Zelo podoben je bil tudi razplet v drugem setu. Še najbolj živahno je bilo v 3. setu, v katerem sta se ekipi izmenjavali v vodstvu do 17. točke, nakar so igralke Soče spet prijele vajeti igre v svoje roke. Dekleta je treba pohvaliti, ker so igrale požrtvovalno in zbrano ter se nikoli niso prilagodile igri slabših nasprotnic. UNDER16 ŽENSKE Govolley - Millenium Lucinico 1:3 (25:23, 23:25, 17:25, 22:25) GOVOLLEY: Petejan, Antonič, Komjanc, Giuntoli, Pozzo, Černic, Rogusi. TRENER: Petejan. Igralke Govolleya so tokrat igrale pod svojimi sposobnostmi in izgubile proti nasprotniku, ki bi ga sicer lahko premagale. Varovankam trenerja Petejana je zmanjkala zagrizenost in požrtvovalnost predvsem s strani tistih igralk, ki tudi manj trenirajo. V prvem setu so sicer ugnale gostije, predvsem zaradi večje zbranosti. Točke so osvajale predvsem po zaslugi nasprotnikovih napak. V drugem nizu so spet imeli možnost za zmago, saj so nadoknadile visok zaostanek, se približale na eno točko, a kljub temu preobrat jim ni uspel. V ostalih dveh nizih je Govolley stalno zasledoval nasprotnika. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 31. januarja 2009 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 -Otroška pevska skupina Kremenjak 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Slovesno odprtje sodnega leta 2009 12.20 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Ciak...si canta! 23.15 Dnevnik, sledi Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 14.00, 19.00, 1.35 Resničnostni šov: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. . Medici in prima linea 22.40 Nan.: Medical Investigation 23.35 Aktualno: Punto di vista 23.40 Aktualno: Malpensa Italia 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 - Morning News 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 9.55 Cortina d'Ampezzo: SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 11.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 0.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Economix u Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nan: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.55 Film: Sacro e profano (vojna, ZDA, '59, r. J. Sturges, i. F, Sinatra) 16.40 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.35 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Orgoglio e pregiudizio (kom., ZDA '05, režija J. Wright, igra Keira Knightley) Canale 5 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 O Italia 1 ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Kratke vesti 12.25 Hard Trek 13.05 Il direttore incontra 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Olimpionici, famosi presenti e passati 14.40 Klasična glasba 15.05 Aktualno: Volley time 15.55 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke K2 17.45 Si racconta ... Una sera d'inverno un narratore 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Aktualno: Musica, che passione! 20.15 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.30 Ritmo in Tour: La Tv dei viaggi 23.55 Nan.: Centennal La 7 23.50 Film: Le relazioni pericolose (dram., ZDA, '88, r. S. Frears, i. G. Close) 2.15 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque 14.05, 18.05 Resničnostni šov: Grande fratello Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad: Beautiful Nan.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: ArciZelig Aktualno: Matrix Nočni dnevnik 6.05 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.10 Risanke 9.00 Nan.: La tata 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: Will & Grace 10.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Friends 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Risanke: Simpsonovi 20.05 Variete: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Il vendicatore (akc., ZDA, '03, r. M. Oblowitz, i. S. Seagal) 23.05 fNan.: Dirty Sex Money 1.00 Aktualno: Poker1mania LA ^ 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Il grande circo (dram., ZDA, '59, r. J. Newman, i. V. Mature) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Cold Squad 20.00 1.05 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Niente di personale 0.00 Nan.: Murder Call 1.00 Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Ris. nan.: Hotel Obmorček (pon.) 9.50 Kratki dok. film: Bori se proti slabemu 10.05 Enajsta šola 10.35 Jasno in glasno (pon.) 11.20 To bo mo poklic: metalurg (pon.) 11.55 Osmi dan (pon.) 12.20 Slovenski magazin (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Biograf. nad.: Prešeren (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? 16.00 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Linus in prijatelji - V pričakovanju Božiča 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.55 23.35 Duhovni utrip 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. druž. nan.: Peta hiša na levi 20.20 Na zdravje 22.00 Odmevi, vremenska napoved, šport 22.55 Polnočni klub 0.10 Duhovni utrip (pon.) 0.25 Dok. serija: Družina (pon.) 0.55 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 30.01.1991 - pon.) 1.20 Dnevnik (pon.), sledi Dnevnik zamejske Tv (T Slovenija 2 6.30 7.00 8.35 9.00 9.25 9.55 10.40 12.00 12.50 13.20 13.45 14.30 15.00 15.30 16.00 16.20 16.50 17.25 19.00 20.00 20.50 22.00 23.30 1.00 9.30, 1.00 Zabavni infokanal Infokanal Glasnik Podoba podobe (pon.) Magazin v alpskem smučanju SP v nordijskem smučanju, teki - 10 km (Ž) SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) Glasnik, sledi Pisave Evropski magazin (pon.) Črno beli časi SP v alpskem smučanju, slalom (Ž), 2. vožnja Nad.: Odkar si odšla Šport špas Minute za... Študentska Mostovi-Hidak (pon.) Migaj raje z nami! SP v rokometu (M) Velika imena malega ekrana Nad.: Fraiser SP v rokometu (M) Film. Adamova jabolka Film: Dan in noč Nad.: Lepa za umret (pon.) 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... 15.00 Športna oddaja 15.30 SP v alpskem smučanju, Slalom (Ž) 16.30 Dok.: Spoznavajmo Agrigento 17.00 Metalcamp 2008 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.35 Potopisi 21.00 Srečanja v skupnostih Italijanov 21.40 Avtomobilizem 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Rokomet: SP polfinale 1.10 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 0.15 Videostrani 11.30 20.00, 23.35 Dnevnik Tv Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Primorski župani - občina Komen (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 EPP 20.00 23.05 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Objektiv - Unistar 21.00 Razgledovanja 21.30 Večer Evropskega poslanca Lojzeta Peterleta 22.10 Vedeževanje Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 14.45 Smučišče Kanin po plazu; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program iz studia RK. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Poročila; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Povabilo na koncert; 20.05 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 31. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA A -S HELSINKI ,?SLg STOCKHOLM I /2 O ^ o I 1030 1020 MOSKVA -3/1 0 AMSTERDAM XX BERLIN O ^ O -3/3 o OBRUSELJ O PARIZ VARŠAVA O -4/2 O KIJEV 1/5 ŽENEVA "Č* 3/3 O MILAN o-3/6 DUNAJ -2/0 O LJUBLJANA ^-1/2 BEOGRAD o -3/2 y 1010 O SOFIJA 5/9 LIZBONA MADRID O 9/13 Nad našo deželo bodo do jutri pritekali bolj suhi tokovi. V Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega nedeljo pa se bodo obrnili v vlažne jugozahodne. pritiska. Od vzhoda priteka k nam še razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 Dolžina dneva 9.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.58 in zatone ob 21.48 A BIOPROGNOZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje bo za večino ljudi ugoden in v krajih s sončnim vremenom spodbuden. MORJE Morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.17 najvišje 43 cm ob 6.08 najnižje -15 cm ob 11.15 najvišje 22 cm, ob 17.50 najnižje -45 cm. Jutri: ob 1.19 najvišje 41 cm ob 7.57 najnižje -17 cm ob 12.30 najvišje -1 cm, ob 18.24 najnižje -21 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................660 Piancavallo..........360 Vogel.................300 Forni di Sopra........250 Kranjska Gora........120 Zoncolan............280 Krvavec..............270 Trbiž..................350 Cerkno...............140 Na Žlebeh...........470 Rogla.................170 Mokrine..............300 Mariborsko Pohorje . 180 Podklošter...........225 Civetta...............300 Bad Kleinkirchheim . 180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER M CELOVEC O -1/3 TOLMEČ O -2/3 VIDEM O 0/11 O PORDENON 1/10 TRBIŽ O -3/2 O -6/3 KRANJSKA G. n .xX. TRŽIČ cS -3/4 O GRADEC -1/2 ¿So-2/3 S. GRADEC MARIBOR O-1/4 M. SOBOTA O-1/3 PTUJ O CELJE -1/3 O ^ - O ČEDAD O KRANJ „ 1/10 o LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA „ 0/3 N. MESTO -1/2 GORI O /VPOSTOJNA o ^ //O -1/2 —---- __KOČEVJE (/X) PORTOROŽ O -- ^^ - CRNOMELJ 1/10 O UMAG OPATIJA ZAGREB 0/2 O 4/11 0/10 REKA 3/9 PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. Ob morju bo pihala zmerna burja. Na Primorskem in v visokogorju bo delno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v alpskih dolinah do -6, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem do 10 stopinj C. O GRADEC -1/2 ¿h, TOLMEČ O -4/2 TRBIŽ O -5/1 AL ČEDAD O 1/7 & VIDEM O 0/8 O PORDENON 1/7 O -6/2 KRANJSKA G. iS CELOVEC O -1/1 O. TRŽIČ 1-^ -3/1 O KRANJ ¿5 o -4/1 S. GRADEC CELJE -2/2 O M. SOBOTA 0-4/2 MARIBOR O-3/3 PTUJ (—S O ~~ o LJUBLJANA GORICfl f, ° N. GORICA . 0/3 N. MESTO -1/2 3/8 °___0/10 0*-4/3*JNA ^ ' Ji KOČEVJE XX TRsTi) S^ > XX ^ O (—¿S 5/9 f^s-S - O ^ PORTOROŽ O -------' CENOMELJ -1/10 , " UMAG OPATIJA REKA 2/9 ZAGREB 0/2 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI