NOVI UST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.0U0 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE fehaja vsak četrtek uredništvo in uprava: 341.09 Trst, Ulica Valdirivo 36, te ofon 60824. Pošt. pred. (čase 'a postale) Trst 431. Poštni CeKovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K Obletnici, ki se nas tičeta Te dni jc poteklo pet let, odkar so naj-p»ji predstavniki evropskih držav, Kanade in Združenih držav Amerike podpisali v finski Prestolnici Helsinkih listino o varnosti in so-e|ovanju v Evropi. Obračun o petletnem izdajanju te listine, ki je po splošnem mnenju 'n prepričanju najpomembnejši mednarodni °kument v razdobju po drugi svetovni vojni, °do predstavniki držav podpisnic skušali nabiti še to jesen v Madridu. V tej zvezi pa Je treba takoj ugotoviti, da sedanje dokaj napete mednarodne okoliščine gotovo zmanjšu-^jo upanje in tudi pričakovanje miroljubne javnosti, da bi zasedanje v španski prestolnici 'lo uspešnejše, kot je bilo leta 1978 v Beo-j^adu, ki prav gotovo ni bilo kdovekako spodbudno. . Ne glede na težave in vsakovrstne motnje pa je jasno, da sta črka in duh helsinške ^lepne lisline še vedno tisti instrument, ki ?U(Ji jamstvo, da se v Evropi prepreči najhuj-e 'n da se hkrati postopno ter z vrhano me-r° Potrpežljivosti odpravljajo ovire na poti ra-*u*nevanja, strpnosti, spoštovanja ter sodelo-,at1ja za resnični napredek tako posamezni-°v kot narodov in držav na stari celini. Prav gotovo drži, da sta Italija in fugo-av'ia s sklenitvijo sporazuma v Osimu dali vi>*ed, kako je treba helsinško listino tolma-d**L *n J° tutii izvajati. S tem sporazumom sta ^°končno uredili vprašanje državne meje in ’ei zvezi uveljavili načelo, da je treba ohra-stanje, kakršno je izšlo iz druge svetovne i. Jne, ter izoblikovali vrsto sredstev za glob-yJe 'n trajno vsestransko medsebojno sodelo-^•Vie ne glede na razlike v političnih, družnih in gospodarskih ureditvah obeh držav. Ob peti obletnici podpisa helsinške listi-'n v pričakovanju skorajšnje enake oblet-'Ce sporazuma v Osimu slovenska narodna ^^jšina v Italiji upa, da bosta obe državi na ^črtani poti in slasti izpolnili tudi obvezno-’ ki jih tako helsinška listina kot osimski ^P°razum predvidevata za manjšine. Da bomo e bolj jasni, naj pribijemo, da bi na primer Čea znatno odstopila od že omenjene poti, do skorajšnje pete obletnice Osima ne bi ®venski manjšini zagotovila pravične zakon-e zaščite, kot se je bila obvezala. TRST, ČETRTEK 31. JULIJA 1980 V četrtek se je začela v poslanski zbornici debata po zahtevi komunistične stranke po odstopu pravosodnega ministra Mor-lina, češ da je kriv, da je prišlo do krize v sodstvu, t.j. do sodnijslcih stavk, ki so vnesle nered in nevarnost hudih zastojev v italijansko sodstvo. Tudi ta komunistična zahteva predstavlja hud napad na vlado, ki je komaj odbila napad v obliki parlamentarne obtožbe na račun ministrskega predsednika Cossige v zadevi Donat Cat-tin. Da gre v obeh primerih za izrazit političen napad, dokazuje dejstvo, da sta diskusiji o obeh obtožbah vzbudili le malo zanimanja pri parlamentarcih. Debati v tožbi proti Cossigi je prisostvovalo presenetljivo malo poslancev in senatorjev glede na resnost obtožbe. V nedeljo je bilo končno glasovanje o tem, ali naj se Cossi-ga oprosti vsakršne obtožbe, ali naj se spozna za krivega, ali pa naj se da preiskovalni komisiji še 14 dni, da dopolni preiskavo; kot znano, je bil rezultat glasovanja ta, da Cossiga ni kriv. Komunisti so doživeli razočaranje, ker so upali, da bo uspel vsaj predlog za podaljšanje preiskave, vendar komunisti niso popustili. Takoj so sprožili nov napad. Tokrat na enega izmed Cos-sigovih ministrov. Ce bi bil spoznan za krivega, bi se znašla tudi vlada prizadeta. Cossiga je že dal vedeti, da bo postavil v tej zadevi zahtevo po zaupnici. A komunisti pripravljajo še tretji napad: zahtevali bodo dokončen u-mik vlade v pogledu gospodarskih ukre- Usoda ameriških talcev v Iranu prihaja znova v ospredje preko nekoliko neobičajne diplomatske pobude. 187 članov ameriškega kongresa se je preko švicarskega diplomatskega predstavnika, ki v Teheranu zastopa ameriške interese, obrnilo neposredno na člane novega iranskega parlamenta in jih pozvalo, naj po nujnem prednostnem postopku obravnavajo in čimprej tudi rešijo mučno in zamotano zadevo s talci. Pismo ameriških senatorjev je bilo izročeno predsedniku iranskega parlamenta in tudi prebrano v zbornici. Senatorji Združenih držav v mirnem tonu opozarjajo na zapletenost mednarodnega položaja LET. XXX. pov, ki so bili nedavno sprejeti. Ni še znano, kako se bo zadržala vlada ob teh priložnostih. Verjetno bo tudi postavila vprašanje zaupnice. Vsekakor bo napravila vse, da odbije te napade, za katere je zdaj že čisto jasno, da niso sami sebi namen, ampak da predstavljajo politično ofenzivo komunistov, novo taktiko komunistične partije, da onemogoči Cossigovo vlado, razbije sedanjo vladno koalicijo in večino ter odpre novo krizo, ki naj bi bila odvisna od podpore in s tem od dobre volje komunistične partije. Kakor je bil v nedeljo krepko odbit prvi napad, tako bo verjetno čez kak dan odbit drugi napad, toda ni gotovo, da bo vladi vedno šlo tako po sreči. Lahko se zgodi, da bo izšla vlada iz teh napadov močno oslabljena, ne toliko zaradi komunistične odločnosti in zagrizenosti v polemiki, kot pa zaradi pojava »prostih strelcev«, ki so iz vladnih pozicij glasovali proti vladi. Mogoče je bilo med njimi precej socialistov, a ni nobenega dvoma, da je glasovalo proti vladi oziroma v prid obtožb proti Cossigi tudi precej krščanskih demokratov manjšinske struje, tiste, ki se je znašla na zadnjem strankinem kongresu v manjšini in za katere voditelja velja zdaj predvsem bivši ministrski predsednik Andreotti. Ta struja se še ni odpovedala konceptu, formuli »nacionalne vzajemnosti«, ki bi obsegala tudi komuniste ali direktno v vladi ali v podpiranju vlade od dalje na 2 strani ■ in ugotavljajo, da bi zavlačevanje krize o-koli ameriških talcev delalo slabo uslugo prizadevanjem za dobre odnose v svetu, v katerem se razrašča agresivnost določenih velesil. Ameriški senatorji poudarjajo, da dobro razumejo iranske domače probleme in da v znamenju želje po novih odnosih med državama nujno pozivajo i-ranski parlament, naj čimprej reši pekočo zadevo. Predsednik iranskega parlamenta je na ta pismeni poziv iz Washingtona odgovoril, da bi morale Združene države najprej priznati napake in krivde, šele potem bi bilo možno govoriti in storiti kaj več. Komunisti so odločeni napraviti konec C0SSIG01II VLADI Ameriški talci v Iranu Komunisti so odločeni napraviti konec Cossigovi vladi RADIO TRST A ■ NEDELJA, 3. avgusta, ob: 8.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Blisk nad Pacifikom«; Pustolovska zgodba; 11.0 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Na počitnicah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja; 15.00 Kdo je na vrsti?; 15.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Rezervirano za... šport in glasbo; 19.00 Poročila. S PONEDELJEK, 4. avgusta, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8..0 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poorčila in pregled tiska; 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi!; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Abdus balam: Pogovori o Fiziki; 18.20 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. H TOREK, 5. avgusta, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vsega lepega; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Na produ Glinščice; 17.00 Kratka poročila in kuturna kronika; 18.00 »Besede v pesku«, radijska igra; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 6. avgusta, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Čoln — šport in razvedrilo; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasbo s koncertnega odra; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapev-tična; 16.30 G 'estri in zbori; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 7. avgusta, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične podobe; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 1440 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Koder teče, ondod moči; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 8. avgusta, ob: 7.00 Poročila; 8.00 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba raznih narodov; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Rcman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino: 16.00 Goriške podobe; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji jn na Goriškem; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 9. avgusta, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Kratka po ročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Bom naredu st'zdive, čjer so včas’b’le«, glasnik Kanalske doline; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 »Neron imperator«, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« o Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart. Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151 ■ nadaljevanje s 1. strani zunaj. Tej krščanskodemokratski struji ni všeč sedanja vladna koalicija DC-PSI-PRI. Ploteli bi vlado brez socialistov, a podprto od komunistov. Seveda ne iz ljubezni do komunistov, ampak iz preračunljivosti. Prepričani so namreč — in to je bila tudi Morova ideja — da je mogoče pripraviti komuniste do tega. da bodo podpirali vlado »nacionalne vzajemnosti«, delno zaradi tega, ker jim gre zares za rešitev važnih nacionalnih problemov, ki bi koristila predvsem delavskim plastem (npr. zajezitev inflacije), delno pa zato, ker so se morali že prepričati o tem, da sovjetski model komunizma ne pride v poštev za Italijo in da so že, ali pa bodo v kratkem kot » evrokomunisti « pripravljeni sodelovati pri demokratičnih rešitvah in se bodo tako dokončno spreobrnili k demokraciji. In navsezadnje tudi zato, ker po mnenju tega sektorja KD ni več mogoče vladati v Italiji brez komunistov, to se pravi dejansko proti komunistom, kajti ti držijo za vzvode sindikalne politike in lahko izvajajo v obliki verižnih stavk neprestan pritisk na vlado in tako hromijo njeno delovanje. Nedvomno ne gre vse tako, kot si komunisti želijo. Ravno zato pa so odločeni ZDA in Bližnji vzhod Prisotnost ameriških oboroženih sil na širšem območju Perzijskega zaliva ni prehodnega značaja, marveč odraz potrebe po stalni ameriški oboroženi prisotnosti na življenjsko važnem območju sveta. To mnenje je v Jeruzalemu izrekel nekdanji ameriški namestnik zunanjega ministra Josef Sisco, ki je v preteklosti že izvedel več diplomatskih misij v zvezi z reševanjem bližnjevzhodnega problema. Sisco je prepričan, da namerava Amerika stalno ščititi svoje življenjske interese na omenjenem območju Srednjega vzhoda, pri čemer seveda ni izključeno, da gre tudi za opozorilno gesto Sovjetski zvezi. Sisco se je te dni že sestal z jordanskim kraljem Huseinom in s sirskim predsednikom Assa-dom, zdaj pa ga čakajo še razgovori z izraelskim ministrskim predsednikom Be-ginom. popraviti napake, ki so jih storili v zadnjem času, in neuspehe, ki so jih doživeli, npr. pri zadnjih upravnih volitvah. Najboljša taktika se jim zdi odločna ofenziva in v to so se zdaj zagnali. Medtem ko valijo v parlamentu napad za napadom Pr3‘ ti tristranski vladi, prožijo tudi s sindikalne strani dobro premišljene napade, trenutno npr. s stavkami tiskarskega delavstva in nekaterih drugih sektorjev. Ce ta se posrečila ta kombinirana ofenzivna akcija, bi doživele tiste stranke, ki nočejo komunistov v vlado in v vladni tabor, hup. morda odločilen poraz in situacija v Itahj1 bi se bistveno izboljšala v prid komunistične partije, neglede na njene zadnje vo-livne neuspehe. Komunistom pa se v tem tudi mudi-Neglede na volivne neuspehe zadnjega časa se stvari v svetu ne obračajo n j im ^ prid. Sovjetski vpad v Afganistan je se zmanjšal v svetu simpatije za Sovjetsko zvezo. Na Zahodu so doživeli komunist* hude neuspehe v Španiji, na Portugalskem in v Franciji, kjer se je zdelo, da bodo lat*' ko igrale komunistične partije veliko vlogo. Tudi v intelektualnih plasteh upada vpliv komunizma. Zato menijo italijansk1 komunisti, da je zadnji čas, da izkoristijo možnosti, ki jih še imajo, kajti lahko s® zgodi, da potem dolgo več ne bodo ime}1 tako ugodnih priložnosti. Zato je zanje nujno, da gredo v politični napad. Ravno urnik socialistične stranke, ki je dolga leta držala z njimi, in njen primik h KD pod PlC' colijevim in Cossigovim vodstvom jim Je nujen znak, da se mudi, če hočejo izkoristiti preostale šanse. PRIMANJKLJAJ V PLAČILNI BILANCI V mesecu juniju je italijanska plačilu3 bilanca zabeležila močan primanjkljaj- D°" segel je tisoč 11 milijard lir. V prvih se' stih mesecih letošnjega leta se je pasiv3 tako povzpela na sedem tisoč 793 rnihjar lir. V istem razdobju lani je znašala le ^ soč 345 milijard, torej malo več kot le^S samo v mesecu juniju. Letošnji primanj15 ljaj je treba v glavnem pripisati samo uv°' zu petrolejskih proizvodov in sicer kar tisoč 609 milijard lir, medtem ko odpad na ostalo blago le 184 milijard lir Prl manj kij aj a. Predsednik Carter v škripcih Dva tedna pred začetkom konvencije ameriške demokratske stranke skuša predsednik Carter na vse načine preprečiti, da bi se njegov položaj kakorkoli zakompliciral v zvezi z afero brata Billyja, ki se je bil zamotal v nejasne zveze z Gedafije-vo Libijo. Sef Bele hiše je izjavil, da želi čimprej osebno nastopiti pred senatno preiskovalno komisijo in dokumentirano dokazati, kako ni imela njegova uprava najmanjše zveze z bratovimi zasebnimi zadevami. Carter je pripravljen na razčišče-valni razgovor pred televizijskimi kamerami, to je pred očmi celotne Amerike. Demokratska konvencija se bo z3^e-e 11. avgusta in porajajo se prvi dvomi. c bo stranka zares kandidirala Carterja . svojega kandidata na novembrskih Pie u sedniških volitvah. Na primarnih volUv3 je Carter dosegel popolno večino in kap dat s takimi kartami v rokah je doslej 3 vedno bil avtomatično potrjen. Zar3.^ škandala z bratom Billyjem pa se P0/3^. možnost, da bi na konvenciji nastalo še no glasovanje, ki bi ne bilo več avtom3 < čen povzetek primarnih volitev, mai’v odraz novega razpoloženja, ki bi Carteo lahko stal politično kariero. Izlet goriških in tržaških maturantov po Jugoslaviji . Kot vsako leto je tudi letos Zavod za šolstvo iz Slovenije organiziral izlet za najboljše tržaške in goriške maturante. Pot je tokrat vodila po Bosni in Hercegovini ter P° Dalmaciji, kjer so si naši dijaki v šestih '•‘fteh lahko ogledali naj večje zanimivosti 3 Posebnim poudarkom na prizorišča le-§endarnih bojev v NOB. Prvi dan smo že ^8°daj odpotovali iz Gorice in Trsta preko Ljubljane v Zagreb, kjer je bil krajši o-8jed mesta, kateremu je sledil pretreslji-Vl °gled koncentracijskega taborišča v Ja-senovcu, kjer so ustaši med vojno kruto Mučili in pobili več stotisoč partizanov in Protifašistov. Po prenočitvi v Banja Luki po slikoviti dolini Plive prišli v Jajce, ier nas je lokalna televizija posnela v ^juzeju II. zasedanja AVNOJ. Sledil je o-tega lepega mesta, za bolj lačne pa je °stalo dovolj časa, da se okrepijo s tipič-nirni bosanskimi jedmi v karakteristični *gostioni«. Isto noč smo prespali v Sara-Jevu, kjer smo se mecj drugim seznanili z ^°mačo folkloro ter od blizu spoznali, ka-resno jemljejo mohamedanci svoj razdam. Pred naj večjo Hasan Begovo mo-SeJo, katero krasijo predvsem prekrasne Pei’zijske preproge, smo prisostvovali opoldanskim molitvam, ki jih je vodil mujezin 2 zelo močnim glasom, da se ga je lahko dišalo daleč naokrog, verniki pa so po temeljitem umivanju zbrano molili in se kla-^ali. Res izredno doživetje, ki nas je vsaj ?ezno seznanilo z vzhodnim svetom, ki je Jasno viden v starem delu Sarajeva tako y bazarju kot po lokalih in v samem oblačenju precejšnjega dela prebivalstva. Pot nas je vodila dalje preko planote "ornanije v slikovito in divjo dolino, ki se počasno spreminja v pravi kanjon reke rine, dokler se pred nami ni pojavil znameniti most na Drini v Višegradu. Nujno bilo, da si nekoliko osvežimo svojo Utežno znanje v čast prvega jugoslovanske-§a nobelovca Andriča, ki je tu živel in u-®tvarjal. Naslednji dan je bil brez dvoma aj intenzivnejši in nas je tudi najbolj predel. Ogledali sme si najprej Tjentište, v borišče bitke na Sutjeski, kjer je nad es* tisoč padlih partizanov v enomeseč-ein neenakem boju z nemškimi dvajset- krat večjimi silami dokončno zavrtelo kolo osvobodilnega boja v svojo korist. Pogled na hribe z gozdovi, ki obdajajo reko Sutjesko in na mogočni spomenik s kostnico padlih ter še pretresljive freske v muzeju bitke ter končno zaprisega mladih rekrutov pred samim spomenikom v neposredni bližini mesta, kjer je bil ranjen Tito, vse to je zlasti mladim dalo čutiti pravi pomen in velike ideale, ki so vodili protifašistične borce. Po slikoviti poti, ki pa je bila za šoferja izredno naporna, smo se približevali sinjem Jadranu s svojim biserom Dubrovnikom, ki smo si ga le bežno ogledali, ker smo se morali popeljati še do Mostarja, kjer so nas namestili v novem prekrasnem hotelu. Ponočnjaki so si pozno ponoči še ogledali znameniti most, spet drugi so improvizirali pevski koncert, ki je bil tudi domačinom zelo všeč, ostali pa so se skušali odpočiti, kar pa jim je v naj toplejšem mestu Jugoslavije (40° C!) nekoliko težko uspelo. Naslednji dan smo se po ogledu spomenika vsem padlim na Neretvi začeli vračati po dalmatinski obali s postankom v Splitu in Zadru, kjer smo si ogledali ti dve zanimivi mesti. Izlet je bil izredno dobro organiziran, saj so maturanti spoznali mnogo novih krajev in predvsem so se neposredno seznanili s polpreteklo zgodovino, ob izčrpni razlagi Kompasovega vodiča. Škoda le, da je bilo časa nekoliko premalo, da se niso mogli dijaki med seboj bolje spoznati in priti v stik tudi z domačini. Vsekakor se nam zdi nujno, da se s to prakso nadaljuje, saj smo prepričam, da se tako utrjujejo prijateljski odnosi med dijaki obeh pokrajin ter med zamejstvom in matico. Ostri notranji boji v Afganistanu V Afganistanu imajo poleg hudih vojaških spopadov tudi ostre notranje boje v okviru komunistične stranke, ki je na oblasti ob podpori sovjetskih okupacijskih čet. Manjšinska struja, ki jo vodi državni poglavar Karmal, je namreč začela ob sovjetskem pristanku s čistkami v vrstah večinske partijske struje. Žrtev te čistke je ATENTAT V MILANU V noči med torkom in sredo je silovita eksplozija razdejala vhod občinske palače v Milanu in povzročila na poslopju in bližnjih stavbah okrog 200 milijonov lir ško- de. Eksplodiral je avto modela Fiata 132, v katerega so nastavili veliko količino tratila. Odgovornost za atentat si je z anonimnim klicem na dnevnik »Corriere del-la Sera« prevzela teroristična organizacija »Revolucionarni odbor za protioblast«. Do eksplozije je prišlo le nekaj časa po zaključku seje občinskega sveta, na kateri je bil potrjen za župana socialist Tognoli in manjšinski odbor, katerega sestavljajo socialisti in komunisti. Za izvolitev župana so glasovali tudi socialdemokrati in demo-proletarci, pri glasovanju za sestavo odbora so se socialdemokrati vzdržali. Izrael predmet nenehne pozornosti Problem miru na Bližnjem vzhodu je Predmet nenehne pozornosti diplomatov in plitikov v omenjenem predelu sveta, pa po drugih državah. Navajamo nekaj °vih dejstev, ki se vpletajo v dogajanja a omenjenem področju. Izraelski zunanji minister Samir je o-P°zoril Francijo, da lahko zelo negativno Pnva sklep Pariza glede dobave obogate-urana in jedrske centrale Iraku. Iz-aelci poudarjajo, da je Irak eden najbolj ^Popustljivih sovražnikov Izraela in da bi , sak korak po poti jedrske oborožitve v ta-Pogojih predstavljal izredno nevarnost 8? mir. Medtem pa je v Franciji na obi-;*u jordanski kralj Husein. Med drugim Po razgovoru s francoskim predsedni- kom D’Estaingom izjavil, da bi ne bilo več mogoče mimo problema priznanja Izraela, če bi se vse zainteresirane strani držale znane resolucije Varnostnega sveta. Kot znano, je Jordanija ena tistih držav, glede katere nikakor ni izgubljeno upanje, da bi se kdaj vključila v mirovni proces, ki je dobil svoj pečat z dogovori v Camp Davidu in z normaliziranjem odnosov med Izraelom in Egiptom. Izrael je v zadnjih dneh povzročil nov politični nemir s sklepom, da okliče Jeruzalem za svojo nedeljivo in trajno prestolnico. Med številnimi odmevi na to dejanje prihaja danes sklep venezuelske vlade o premestitvi veleposlaništva iz Jeruzalema v Tel Aviv. po vesteh iz pakistanskih krogov postal zdaj tudi guverner pokrajine Nangarhar, katere glavno mesto je Džalalabat. Guverner je bil odstavljen in menda aretiran ter prignan v Kabul. V zvezi z boji pa poročajo o nedavnih hudih spopadih med sovjetskimi in karmalovimi četami na eni strani ter protikomunističnimi uporniki na drugi. Do bojev je prišlo na območju mesta Kandahar, ki so ga potem Sovjeti obkolili ter preiskovali hiše, pri čemer je bilo na stotine mladih ljudi aretiranih in nagnanih. Važna vest pa je vsekakor govorica o uporu kar cele divizije afganistanske režimske vojske. To se je pripetilo v mestu Gazni, zaradi česar so bili Sovjeti prisiljeni k novim in velikim premikom svojih oboroženih sil. Podrobnosti o tem pa še ni. BOLIVIJA V KLEŠČAH VOJAŠKE JUNTE V Boliviji se nadaljuje kruta represija vojaške junte. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da so vojaki doslej aretirali najmanj 1000 oseb, medtem ko se val aretacij nadaljuje. Represivne bande priprte o-sebe mučijo. Na stotine oseb je izginilo. Notranji minister polkovnik Gomez je izjavil, da vojaške oblasti ne nameravajo objaviti števila aretirancev ter da bodo večino političnih jetnikov odposlale na prisilno delo v vzhodno Bolivijo. Neki visoki argentinski častnik je priznal, da je Argentina moralno podprla vojaški udar v Peruju. Voditelj vojaške junte general Meza je ostro kritiziral resolucijo Organizacije a-meriških držav, ki je obsojala desničarski državni udar. Izjavil je, da gre za vmešavanje v notranje zadeve in kršitev samoodločbe. Ni razvidno, če za samo odločbo smatra nasilen nastop vojske z državnim udarom, ki je odstavil ustavno predsednico Lidio Gueiler in onemogočil imenovanje novega državnega poglavarja Suaza, ki je bil izvoljen na junijskih volitvah. L Izpoved, ki je hkr Za boljše razumevanje političnega dogajanja v Nabrežini v celoti objavljamo izjavo znanega političnega delavca Srečka Colje na seji občinskega sveta z dne 29. t. m. (Ured.) »Izjavo, ki jo zdaj podajam, sem dolgo premleval in globoko premislil, vendar menim, da moram z njo na dan, če hočem ostati pošten in dosleden, kakor menim, da sem bil v več kot 50 letih svojega aktivnega političnega udejstvovanja. Mislim, da nihče ne more zanikati mojega doslednega antifašizma in aktivne udeležbe v narodnoosvobodilnem boju proti nacifašizmu in njegovim pomagačem. Vedno sem se boril proti izkoriščanju človeka po človeku, proti nasilju in potujčevanju in še danes se borim za enakopravnost našega ljudstva in za prijateljstvo in lojalno sožitje med obema tu živečima narodnostima. Sem internacionalist, vendar ljubim narod, kateremu pripadam, in s tem nisem zatajil marksizma (tu bi lahko navedel odstavek iz Komunističnega manifesta Marxa in Engelsa). Starejši svetovalci dobro vedo, da sem bil pred 28 leti izvoljen v občinski svet kot zastopnik OF in naslednjo mandatno dobo kot predstavnik Neodvisne socialistične zveze. Leta 1960 sem se vključil v socialistično stranko in leta 1970 sem bil ponovno izvoljen. Pred tem sem bil skoraj 25 let v komunističnih strankah oziroma partijah in to si štejem v čast. Menim, da so večini svetovalcev znani razlogi, zaradi katerih sem se včlanil v socialistično stranko. V času antifašističnega odpora in v NOB nisem poznal kompromisa. V današnjih političnih okoliščinah in v posebnih razmerah, ki veljajo v naši občini, pa sem mnenja, da je nujen kompromis med naprednimi političnimi silami, saj brez kompromisa ni enotnosti, v enotnosti pa je moč proti skupnemu nasprotniku. Ne bom govoril o rezultatih, ki jih je dosegla manjšinska uprava. Gotovo ni bilo vse negativno in vsak objektivni opazovalec mora priznati, da so bili doseženi določeni rezultati, in vsi moramo priznati, da je manjšinska uprava dosegla v vsedržavnem merilu rekord trajanja, saj je u-pravljala občino skozi vso mandatno dobo. Prav tako moramo priznati, da je Slovenska skupnost neposredno ali posredno prispevala k temu rekordu. 2e med prejšnjim mandatom sem upal, da bo prišlo do večinske uprave, zato sem ostal izven občinskega odbora. To se pa na žalost ni zgodilo, in kot posledica so prišle do izraza vse hibe manjšinske uprave. Prav zato sta se med zadnjo volilno kampanjo tako KP kot tudi socialistična stranka izrazili za sestavo večinske demokratične, napredne uprave v koaliciji s Slovensko skupnostjo, ki bi lahko izvedla skupni program v interesu celotnega prebivalstva naše občine. Naši občani so pokazali svojo politično zrelost, ko so 9. junija nagradili omenjene stranke, kar je jasen, in lahko bi rekel matematičen dokaz, da si ljudstvo želi tako upravo naše občine. Kot zastopnik socialistične stranke sem se o-sebno udeležil pogajanj za sestavo nove večine in sem skušal z raznimi predlogi na vse načine vplivati, da bi prišlo do zaželenega zaključka. Na žalost pa do takšnega rezultata ni prišlo. Zavedam se, da se naša občina še ni nahajala v tako resnem političnem položaju, da je manjšinski upravi nemogoče vladati, ker smo zelo ogroženi. Zaradi tega se ne strinjam za sedaj z linijo socialistične stranke, da vstopi v manjšinsko upravo, dokler niso dani vsi pogoji, da se sestavi večinska, napredna in demokratična uprava. Poudarjam, da kot Slovenec in antifašist ne morem zatajiti svojega skromnega prispevka v času NOB, zato čutim potrebo, da se spomnim načel, ki so nas družila v skupnem boju. Zdaj seveda ni več tistih časov, a je zdaj nujno, da pride med naprednimi strankami do enotnosti. Za dosego tega cilja pa morajo stranke nekaj popustiti. Uvodoma sem dejal, da sem se vedno boril proti nasilju, prav tako pa moram poudariti, da odločno nasprotujem pritiskom ne glede od katere strani prihajajo. Se posebno ne sprejemam pritiska od levičarske stranke. Cez nekaj dni bi minilo pet let, ko sem bil neposrečeno in nezaželeno izvoljen za župana. Na hodniku pred sejno dvorano sem slišal vzklik: »Titovec ne sme biti župan«. Tisti »gospod tovariš« je mislil, da je izraz »Titovec« zame psovka, v resnici pa je bila zame ponos. Ob tisti priliki so bili pritiski :n grožnje, a njihov namen ni uspel. Po petih letih, ko se je 21. t.m. sestal novoizvoljeni občinski svet, smo bili ponovno priča pritiskom, ki so jih na žalost skušali izvajati tudi nekateri člani naše stranke, ki so pod vplivom KP. Uspelo jim je le 50-odstotno vplivaii. Nekateri tovariši so nas smatrali za izdajalce, ker nismo hoteli glasovati za predlaganega kandidata KP, čeravno so bila še v teku tristranska pogajanja. Vprašal bi, ali smatrajo našo stranko za privesek kake druge stranke? Sem za samostojno, enakopravno in enakovredno sodelovanje. Poudarjam, da nisem in ne morem biti antikomunist, ker bi v tem primeru zatajil svojo politično preteklost. Sem nasprotnik takega načina, ki ga nekateri lokalni člani KP izvajajo. V svoji izjavi nisem omenil Slovenske skupnosti. Prepričan sem, da bodo nekateri svetovalci mislili, da si s tem pripravljam napotnico za vstop v Slovensko skupnost. Motijo Na drugi seji novoizvoljenega občinskega sveta in pri tretjem glasovanju je bil v torek, 29. t.m., ponovno izvoljen za de-vinsko-nabrežinskega župana komunist Albin Skerk. Prejel je osem glasov, in sicer sedem od svetovalcev KPI ter enega od svetovalca PSI Caldija, ki je bil v prejšnji mandatni dobi podžupan. Prav enako število glasov, se pravi osem, je pri istem glasovanju prejel demokristjan, poslanec Tombesi, ki pa ni bil izvoljen za župana, ker je po letih mlajši od Albina Skerka. Za Tombesija so poleg demokristjanov (5 glasov) glasovali še svetovalca Liste za De-vin-Nabrežino ter misovec. Svetovalci Slovenske skupnosti se volitev niso udeležili, socialist Colja pa je oddal belo glasovnico. Svetovalec Colja je svoje ravnanje utemeljil z daljšo izjavo, ki jo objavljamo na drugem mestu. Potrebna so bila prav tako tri glasovanja za izvolitev 4 odbornikov in dveh njihovih namestnikov. V občinski odbor so bili izvoljeni trije komunisti in socialist Caldi, dva komunista pa sta namestnika. Tako se je torej zaključila druga seja se. Ostal bom zvest marksist in socialist, kakor sem bil leta 1932, ko sem bil sprejet v KPI, is^°' tako leta 1950 ob priliki 1. maja na trgu v Nabrežini, kakor tudi bi ta sejna dvorana, če ki mogla govoriti — znala kaj povedati, in če mi ko dano zdravje, bom ostal tak tudi leta 1985, in sicer iz spoštovanja in lojalnosti do svojih nekdanjih soborcev. Pripravljen sem sprejeti v stranki vse posle-dice zaradi svojega stališča, moram pa biti P0' šten do svojih volivcev, ki bi jih razočaral, če bi se pokoril strankini liniji, to je, da pristanem in s svojim glasom podprem manjšinsko upravo. Pri glasovanju bom oddal belo glasovnico-« O— ETA in IRA Madridski dnevnik »YA« objavlja čla; nek, v katerem trdi, da bi utegnili teroristi baskovske organizacije ETA izročiti večj1 del razstreliva, ki so ga ukradli iz neke smodišnice pri Santunderju teroristom ir' ske teroristične organizacije IRA. Irski teroristi pa naj bi baje izročili v zameno ba; skovskim večjo količino orožja. Baskovski separatisti so ukradli sedem ton razstreliva. Varnostni organi so uvedli tako španski obali kot tudi na britanski in irsk* obali izredno nadzorstvo, da bi onemog°' čili tajno izkrcanje razstreliva. NOVA DRŽAVA Od sinoči je na svetu nova država, namreč otočje Novi Hebridi, ki se zdaj imenuj jejo v domačem jeziku Vanuatu. Prve tri države, ki so uradno priznale pravkar r0' j eno neodvisno državno skupnost, so Švica, Švedska in Sovjetska zveza. Sovjetski predsednik Brežnjev je v pozdravni brzojavki izrekel željo po normalnih in dobrih odnosih z novo državo. Otočje Novi Hebridi, ki leži približno dva tisoč kilometrov vzhodno od Avstralije, je bilo doslej anglo-francoski kondominij v Oceaniji. Naj mlajša država sveta šteje manj kot sto tisoč prebivalcev. živijo na približno 40 otokih. novoizvoljenega devinsko - nabrežinskeg3 občinskega sveta, za izid katere je iz ra' zumljivih razlogov vladalo veliko zanimaj nje ne samo v prizadeti občini, temve tudi v celotni slovenski zamejski javnO' sti. Ta občina bo torej, vsaj za nekaj mesc; cev, ponovno imela manjšinsko upravo, k je tokrat zaradi očitnega nesoglasja v s°' , cialistični stranki še šibkejša od prejšnji To je posredno priznal tudi sam žup3*1 Škerk, ki je po izvolitvi dejal, kako vSe zaveda šibkosti« nove uprave, zaradi česa si bo prizadeval za sodelovanje »z vseh1^ demokratičnimi strankami in še posebej Slovensko skupnostjo, s katero imamo je pristavil — mnogo stičnih programski točk.« Izrazil je tudi željo, da bi sedanj uprava postala večinska v bližnji bodoc nosti. • Naj za kroniko še omenimo, da je no občinski odbor takole sestavljen: poleg ^ pana Škerka so v odboru Caldi (PSI), p.* pangher, Majda Terčon in Veggian (vsi i vrst KPI), namestnika pa sta Fonda *. Vocci (oba KPI). Po narodnosti so toreJ v odboru štirje Italijani in trije Slovenc- Albin Skerk ponovno župan v Nabrežini lubilej mons. Antona Rutarja Starosta slovenskih duhovnikov mons. An-°[' Rutar obhaja letos svojo 70-letnico maš-Ijistva; visoki jubilej je proslavil preteklo ne-.eli° v Pevmi, župniji, ki jo je vodil celih tri-'^rideset let, do leta 1971, ko je stopil v za-Suzeni pokoj. Slovesnost je bila v pevmski jjerkvi ob 11. uri, kjer je bila prisotna takore-ysa slovenska Cerkev. Okrog jubilanta se ^ zbrala celotna župnijska skupnost, prisotni j® bili župniki iz vse Goriške, videli smo du-0yni:ke iz sosedne države, s Tržaškega, iz Be- 9. KULTURNO SREČANJE NA KAMENICI Sobota, 7,. avgusta °b 18. uri: Otvoritev kioskov Razstava domačega obrtništva ob 21. uri: Ples z »NARODNO KLAPO« ob 24. uri: Prižiganje kresov Nedelja, 3. .^vgustn °b 10. uri: Otvoritev kioskov Razstava domačega obrtništva °b 15. uri: Sveta maša °b 16. uri: Pozdrav Brune Dorbolo - Strazzolini Slovensko - furlanska folklorna skupina »Raibl« Tamburaška skupina iz Slovenj ega Pliberka Beneški pevski zbori Ansambel »Beneški fantje« Furlanska skupina iz Pasian di Prato Ples z »BENEŠKIMI FANTI« A. Birtiča - Mečana Brezplačni ples - Veliko parkirišče Kioski s pijačo in jedačo Slovenije, pa jubilantove prijatelje, ^ce, od blizu in daleč, j Ob začetku sv. maše so mu domači pevci • mladinci poklonili v spomin darove in mu iuff-kli Pr'znar>je ter čestitke ob tem visokem ^ jkju; zatem je mons. Rutar daroval sv. aso 0b somaševanju dr. Oskarja Simčiča in 5 iJata Andreja Simčiča, bivšega dekana v jih .U- Slednji je tudi prebral čestitke, ki so g jubilantu poslali papež fanez Pavel II., itlr'ški nadškof Cocolin, ljubljanski nadškof slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, 'ko-škof dr. Jenko in pa pomožni škof iz aribora dr. Vekoslav Grmič. Nato je msgr. »S edi julija so se člani športnega društva °Vodnje« zbrali na svojem rednem občnem 0,?ru. na katerem so izvolili nov društveni Ijal ^ane nac*z°rnega odbora in razprav- *a ! 0 opravljenem delu ter o perspektivah v0,. Ročnost. Nekaj dni zatem so se novoiz-cii odborniki sestali ter si porazdelili funk-IW' Za predsednika je bil izvoljen Davorin jg'c°n, 'ki je to mesto imel že v letih 1966-2* nekaj let je bil tudi tajnik, že dolgo ča- Andrej Simčič orisal jubilantovo življenjsko pot in podal nekaj osebnih spominov na srečanja s slavljencem. Govoril je o zaslugah mons. Rutarja za slovensko Cerkev na Goriškem in o njegovih prizadevanjih za ohranitev slovenske kulture v težkih časih naše preteklosti, o njegovi pomembni vlogi v gori-škem semenišču in med slovenskim ljudstvom med obema vojnama in tudi kasneje, in še o njegovi značajnosii. pogumu in vztrajnosti. Kdor pozna jubilanta, mora priznati, da je to človek odprtega srca, prijazne besede, dosledne osebnosti in preprostega značaja. Prav tako preprosta in domača je bila tudi nedeljska slavnost; po končani daritvi se je mons. Rutar zadržal v daljšem pogovoru z domačini, znaci in prijatelji, ki so mu čestitali in želeli vse najboljše; tem čestikam se pridružuje tudi naš list. —n— MALIZIA OPROŠČEN Porotno sodišče v Potenzi je oprostilo generala Saveria Malizio, ki je bil med procesom v Catanzaru obtožen krivega pričevanja v Gianettinijevi aferi. Sodišče je bilo mnenja, da general ni zagrešil dejanj, zaradi katerih se je moral zagovarjati. V petek, 25. t.m., se je sestal novoizvoljeni števerjanski občinski svet, da bi potrdil nekatere sklepe ožjega odbora, in sicer; načrt za gradnjo malih petih stanovanj v stari občinski šoli, ki bodo služili ostarelim Števerjancem, ki predvsem nimajo lastnega stanovanja, ter sorodnikom, ki bi zanje skrbeli. Nato sklep za sanacijo starih stanovanj, po načrtu arh. Codelje iz Gorice, po katerem imajo vaščani pravico do posojil po znižani obrestni meri. Rok za polaganje tozadevnih prošenj poteče konec tega meseca. Nato je svet potrdil imena štirih tehnikov, ki jih je imenovala Dežela za ohranjevanje zgodovinskih stavb v občini, ter spremenitev občinskega organika za dve enoti in sicer enega geometra in eno tipkarico. V tem smislu je bila napravljena prošnja v Rim, da bi tako povečali število uslužbencev v občini. Kot zadnjo točko je svet potrdil sklep, ki se nanaša na deželni pravilnik za delovanje občinskih knjižnic. sa pa deluje v okviru tega društva. Podpredsednik je Marjan Tomšič, tajniške posle bo opravljal Marjan Mavrič, za blagajno bo skrbel Sergij Ferfolja, za društveno premoženje pa Joško Pahor. Novi odbor športnega društva sestavlja dvaintrideset članov, ki zastopajo vse vasi v občini Sovodnje. Pomlajeni in okrepljeni odbor se tako pripravlja na novo športno sezono v upanju, da se bo društvena dejavnost še bolj kot do sedaj razvijala ODPRTO POGOJNO VPISOVANJE ZA TEČAJ »150 UR« V SLOVENŠČINI Tečaji »150 ur« za delavce in odrasle so pomembna pridobitev, ki so jo delavci dosegli v obnovljeni delovni pogodbi leta 1973. S tem se je za vse tiste, ki niso dokončali nižje srednje šole, odprla možnost, da izpopolnijo svoje znanje in dosežejo diplomo, ki jim lahko pripomore, da se bolje uveljavijo na svojem delovnem mestu. V zadnjem šolskem letu so bili na Tržaškem prvič tudi štirje tečaji v slovenskem jeziku. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole si letos prizadeva, da bi do podobnih tečajev prišlo tudi na Goriškem in zato vabi vse delavce, gospodinje, nezaposlene, upokojence, ki bi želeli tečaje obiskovati, da se do 15. avgusta vanje pogojno vpišejo. Vpisovanja sprejemajo: učitelj Sergij Korošec za Gorico, prof. Helena Knez za Števerjan, prof. Silvan Kerševan za Sovodnje in prof. Karlo Cernic za Doberdob. Na podlagi števila vpisanih bo Sindikat slovenske šole poiskal najprimernejšo rešitev glede poteka in sedeža tečaja oz. tečajev. Točnejše informacije bomo posredovali tisku v drugi polovici avgusta. Kar se tiče poročila župana, je razveseljivo, da sta župan Klanjšček in podžupan Terpin dobila zagotovilo predsednika trgovinske zbornice v Gorici, da bo tale dodelila naši občini podporo, potrebno za dograditev nove dovodne postaje ter napeljave do Šte-verjana vodovodnih cevi, in sicer v kmetijske namene. To zagotovilo nam daje veliko upanje, da se bo problem vode v naši občini definitivno rešil, saj naše upravitelje tare že dobrih deset let. Svet je nato prešel k imenovanjem občinskih komisij, in sicer iz tega razloga, da začne uprava takoj polno delovati. 1. Komisija za občinsko knjižnico; Pitto-li Silvan, Komjanc Simon, Cernic Anka, Terpin Ciril, Mikluš Ivan, Klanjšček Ivanka in Srebrnič Herman. 2. Volilna komisija: Prinčič Jože, Hladnik Boris, Simšič Jožef, Mikluš Ivan, Terpin Emil, Vogrič Jožef, Pintar Aleš, Plani-šček Florijan. 3. Komisija za sestavo seznama ljudskih porotnikov: Klanjšček Slavko. Corsi Hadrijan, Vogrič Jožef. 4. Komisija za obnovo po potresu (deželni zakon št. 30, člen 17 z dne 20.6.1977): Prinčič Jožef, Simčič Jožef, Muzič Alojz, Vogrič Jožef, Planišček Florijan. 5. Posvetovalni odbor za šolo s celodnevnim poukom: Klanjšček Slavko, Belli dr. Giovanni, Prinčič Anton, Cernic Anka, Cernic Ada, Hlede Alojz, Mikluš Ivan, Ci-glič Remigij, Maraž Alojz. (Dalje na 7. strani) Občni zbor športnega društva Sovodnje Seja števerjanskega občinskega sveta IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Polemika o novi reviji Zadnja številka Nedeljskega dnevnika je prinesla daljši članek Jožeta Javorška pod naslovom »Strašljiv dokument zmede in revščine«, v katerem hudo udarja po skupinici pisateljev, ki so pred tedni najavili svoj namen, da bi začeli izdajati novo slovenskeo revijo. Dokument o tem so predložili predsedniku Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitji Ribičiču, očitno z namenom, da bi jim Socialistična zveza financirala revijo. Ta je v bistvu izjavil, da bodo zadevo pretresli. Slovenska javnost, ki se zanima za dogajanje na kulturnem območju, se sprašuje, kaj je zdaj pripravilo Javorška do tako ostrega odziva na pobudo tistih pisateljev — gre za Nika Grafenauerja, Tineta Hribarja, Andreja Inkreta, Svetlano Makarovič, Borisa Novaka in Dimitrija Rupla, ki so baje podpisali vlogo še v imenu nekaterih drugih. Ali gre 2a osebno odklonilno vnemo, ali pa — in to se zdi bolj verjetno — za domenjen skupinski odgovor, s katerim se je morda solidariziral tudi Josip Vidmar? Znano je namreč, da je skupina, ki bi rada izdajala novo revijo, že dalje časa v polemiki z mnogimi in to iz vzrokov, ki so morda jasni samo ožjim pisateljskim krogom. Veliko se je govorilo v tej polemiki o avantgardizmu to pa je pojem, ki je zelo slabo definiran in se nanaša vsaj v Sloveniji, kot se zdi, predvsem na literarno formo. Ne kaže, da bi bili imeli tisti, ki se prištevajo k avantgardi, kaj novega povedati v slovenski kulturi, pač pa so se trudili, da bi povedali že znane in premlete stvari v novem slogu, ki so se ga učili oziroma posnemali pri nekaterih tujih pisateljih, ki veljajo za začetnike ali idole literarnih avantgardistov. Drugje je ostalo vse skupaj bolj literarno igračkanje s slogom in jezikom, v Sloveniji pa je zadobilo to dogajanje že pred leti nekam hudo resen, kar preresen značaj, kakor da bi šlo za kak idejni spopad. To je prišlo do izraza tudi zdaj, kajti v skupini, ki bi rada izda- la novo revijo, so skoio sami znani pobudniki takega »avantgardizma«. Nasprotniki so jim že vedno očitali brezbrižnost za prave literarne 0-ziroma kulturne vrednote, neresnost, mrcvarjenje jezika, neizvirnost, zaslužkarstvo in tako dalje. Znano je, da je hud nasprotnik takega avantgardizma zlasti Josip Vidmar, ki je literaturo vedno jemal resno in je visoko cenil vsebinsko jasnost in estetski kriterij v njej. Znano pa je tudi bilo, da je bil Jože Javoršek vedno zelo blizu Vidmarjevim kriterijem. Zato mnogi sklepajo, da se s sedanjim Javorškovim udarcem po skupini pobudnikov za novo revijo strinja tudi Josip Vidmar kot »stari veliki mož« slovenske kritike in esejistike, če ni celo sam dal znamenja za napad. Seveda pa je slišati še druge razlage. Vsekakor se ljudje čudijo ostrini Javorškove-ga pisanja, na katero bodo napadeni, že znani po svojem veselju do polemike, nedvomno odgovorili. Javoršek uporablja izraze, ki bi bili v drugih kulturah nenavadni celo naj hujšimi idejnimi nasprotniki, kaj šele v okviru istega nazora in političnega sistema, ki mu pripadajo tako pobudniki nove revije kot Javoršek. Tako npr. piše: »Kolikor bolj človek razmišlja o predlogu za novo slovensko revijo..., tolikor bolj strmi nad tem nenavadnim besedilom. In s toliko večjo obtožnostjo se sprašuje, kako so se mogli pod tako strahotno besedilo podpisati ljudje, ki znajo sukati vsaj pero, če že ne uma svitlih mečev. Kolikor bolj je samo po sebi umevno, da bi bilo treba z vsem žarom pozdraviti prikazen sleherne nove kulturne sile na Slovenskem, najsi prihaja v obliki revije ali v kakršnikoli drugi podobi že, toliko bolj nas odbija mizerija tistih, ki predlagajo takoimenovano »revijo novih kriterijev.« Končuje pa Javoršek svoj napad z naslednjimi resnično začudenje vzbujajočimi besedami, ki pa povrh niso bogvekako jasne: »Večina podpisnikov vedri in oblači pri naših založbah, kulturnih rubrikah časopisov, pri televiziji, radiu, gledališču, filmu, na visokih šolah. . . ali Pa s0 svobodni umetniki razglašene slave. Človek se sprašuje, kaj neki na teh mestih počno, da >e naša kultura zašla v tako mizerno stanje, v kakršno je po njihovem mnenju zašla in v kakr šnem najbrž zares tiči. Zakaj ne prevzamejo na se vsaj dela krivde, če že ne kar vse? Bolje P0-vedano: Zakaj vsi slovenski kulturni delavci prevzamemo nase krivde, ampak naj jo prevz3 me samo določena skupina? Samo posebno raz svetljeni in posebno posvečeni ljudje? Vse ska paj je dokaj čudno...« In potem še ugotovi: »Če res kdo misli, da Je mogoče z revijami reševati slovensko kulturo današnjem težkem položaju, ko je nerazsodno obtičala v jarku med dvema oblikama civil'za svet' po cije, se bo moral tega početja lotiti pač s lej Šim umom in jasnejšo vizijo prihodnosti, vsem tem se ponuja — brez sence ironije vprašanje: Zakaj tega ne stori Jože Javoršek svojimi prijatelji, če drugim odreka uprav*‘-e nost do tega ali pa sposobnost? Nekdo bi to ven darle moral storiti. Naj torej začne on... 6. in 7. številka » Sodobnosti« Dvojna, 6. in 7. številka Sodobnosti prinaša na uvodnem mestu kratko novelo Bena Zupan čiča »Luskine s stare podobe«. Bravcu je težko razumeti, zakaj jo je urednik Ciril Zlobec uvt stil na tako častno mesto. Napisana je neka"1 medlo, vsebinsko pa je prav tako nedoločna ni nam jasno, kaj je hotel avtor z njo povedat'-Spomin na neko žensko, ki mu je nudila mi1110 bežno ljubezensko doživetje? Toda o ljubezni Je bilo komaj govora. Spomin na nekoliko nena vadno dogodivščino? A tudi nenavadna ni D'la bogvekaj, prej banalna. Zanimiv je odlomek iz romana Andreja H*eI1 ga »Obnebje metulje«, a izumetničen kakor "a slov. Vsebina je zajeta iz Mehike nekdanjih (Dalie na 7 strani) Slovenci in Hrvati 1. s. Dresura slovenskega i::h::ii::ii::ii::ii::n::ii::i ciciaaaaoo cii::ii::ii:!ii::ioi::h::i i::n::ii::ii:;ii::n::ii::ii:!i i::ii::ii::ii::ii::ii:iii:iii::M::ii::ii::ii::ii::ii::nxi (Nadaljevanje in konec) Torej nekaj podobnega kot poprej v Karantaniji, kamor so se naseljevali »nemški« (bavarski) naseljenci. Toda tu znova dvojno merilo: v primeru Karantanije se pisci med sabo kar kosajo, kdo bo prikazal bolj porazno sliko »izgube« slovenske državnosti, »svobode« ipd. In celo očitno zamolčijo karantansko politično nasledstvo Notranje Avstrije, kar je pomenilo samo drugo ime za isto državo oziroma državno skupnost dežel. V hrvaškem primeru pa niti besede o kaki »izgubi« in kljub zlitju hrvaškega in ogrskega plemstva v enotno t.j. ogrsko plemstvo, s čimer postane Hrvaška dejansko dežela ogrskega kraljestva. Če pa že Hrvaška kljub vsemu traja dalje, traja toliko bolj tudi Karantanija po svoji naslednici Notranji Avstriji, dasi tej slednji zgodovinopisci sušajo predrugačiti njeno karantanskoslovensko politično bistvo z vztrajnim prikazovanjem, kako je jezikovna nemško-slovenska meja v 10. stoletju že segla nekako do današnje, zaradi germanizacije in pritoka nemških naseljencev. To, da je bila posledica »podložnosti« Nemcem, ker Slovenec (Karantanec) ni bil več gospodar na svoji zemlji itd. Omenili smo že, da je takšno gledanje za fevdalni čas popoln nesmisel. Germanizacije v smislu prisiljenega ponemčevanja tedaj sploh še ni bilo. Tok bavarskih priseljencev pa je bil u-smerjen na slabo ali pa povsem neposeljene predele, kjer je potem prevladal nemški jezik. Vendar brez kakega načrtnega ponemčenja! Nemško govoreče dežele so se nahajale tudi pod češko krono, pa pod ogrsko in drugimi, ne da bi to pomenilo izgubo njih lastnih državnosti. Za Karantanijo in Notranjo Avstrijo je nadalje znano, da so se novi vladarji hodili posebej ustoličevat na Knežji kamen na Gosposvetsko polje na Koroškem, ki je bila osrednja karantanska dežela: po drugih deželah Notranje Avstrije pa so se le navadne prisege in zaobljube vladarja in dež®1 stanov. In to vse do Karla VI., očeta Marije Te “ vrši' žel# zlje, dasi v spremenjeni obliki. Da pa se je ®9 kralj hodil vsaj ustoličevat tudi na Hrvaško, se rsk1 do- slej nikjer ni omenjalo. In vendar bi se po ustaVha pravnih obvezah, za dejansko priznanje hrvaške ^ žavnosti, moral dati kronati ali ustoličiti tudi Hrvaškem. Ker tega ni storil, je jasno, da Je omenjena personalna unija bolj formalne nara b bin° ;t# čeprav s stališča političnega prava drži. Toda tem je toliko bolj neumestno tajiti pravo vse' karantanskega oziroma notranje - avstrijskega es čevanja in zapriseganja, ki ga hočejo napravi*' falkloro, zatajijo njegovo obvezujočo vsebino dar ni imel izvršne oblasti nad deželo brez zaP1 (vla' rise- na- ganja oz. ustoličenja) in zamolčijo celo, da se Je daljevalo tudi po letu 1414, po Ernestu Železne četudi ne več v kmečki preobleki. Notranja Avstrija je imela nadalje za vlada^ nadvojvoda Karla (1554) za tiste čase že s0£*°tu(ji državno upravo z vlado v Gradcu, kjer je bil ^ papeški nuncij, kar potrjuje tudi njen rnednar0 značaj. Tudi ta okoliščina je zamolčana. za Leta 1527 so hrvaški plemiči izvolili v Cetin11 ^ kralja Hrvaške Ferdinanda Habsburškega. S teh1 je končalo zavezništvo, ki je nastalo leta * 10Z- Zadnja številka »Jezika in slovstva« S številko 7.-8. je zaključen 25. letnik mejnika »Jezik in slovstvo«, ki ga izdaja Slavilno društvo Slovenije v Ljubljani. V našem mestU je dobiti ta mesečnik v Tržaški knjigarni. ^ tej zadnji letošnji številki objavlja Jože 0ruza razpravo »Pomen Franceta Kidriča v slo-Venski literarni vedi.« Koruza, znan po svoji i_-J'lrnosti in bistrosti v presoji dosedanjih dotež-°v literarne zgodovine, piše med drugim: »Fran-e Kidrič je... v slovensko literarno zgodovino Uvedel brezkompromisno kritičnost in objektiv-n°st Presojanja, zahtevo po strogi znanstvenosti ^odologije ter mnogostransko razčlenjeno in ^ Marsikatero drugačno pobudo odprto pozitivi-!^no doktrino. Z načrtno zasnovanim in dosle-0 izvajanim delom na zamejenem, a kljub te-11111 zelo širokem znanstvenem področju je dal Vrst° razprav temeljnpga pomena. Večina teh azprav, doslej raztresenih po strokovnem časo-„lsjU, je zdaj zbrana v treh zvezkih Izbranih spi-ki jih je uredil in s komentarjem opremil arko Dolinar (Lj. 1978). Najvišji rezultat njenega znanstvenega dela predstavlja Zgodovina slo- shirti ■'enskega slovstva od začetkov do Zoisove in prvi del monografije o Prešernu... V SEJA ŠTEVERJANŠKEGA OBČINSKEGA SVETA 'Nadaljevanje s 6. strani) 5- Konzorcij za IV. deželno prometno c°ho. Imenovan je bil Terpin Ciril. ■ Zastopniki občine pri pokrajinskem pnzorciju za gradnjo ljudskih hiš: Klanj-Cek Slavko, Prinčič Jožef, Vogrič Jožef. • S. Komisija za izobraževanje (dež. za-3 št. 65 z 'dne 27.8.1975): Cernic Anka, .®rPin Ciril, Corsi Hadrijan, Vogrič Flo-nJan. Na dnevnem redu je bilo še imenova-^ gradbene komisije, a je bilo prenešeno Ije drugo sejo. Kidričevem delu pa so tudi premnogi nastavki in zasnove, ki jih sam ni izkoristil ali pa se jim je iz načelnih razlogov svojega znanstvenega : prepričanja celo izognil Najbolj viden fenomen, j ki se zdi, da ga je Kidrič črtal iz evidence ali | vsaj domene literarnega zgodovinarja, a je vendar literarni fenomen, je ustno slovstvo oziroma njegova folklorizirana ostalina. Vendar Kidrič pritegnitvi tega fenomena v literarno zgodovino ni bil tako nasproten, kakor bi se na prvi pogled dozdevalo. Na opozorilo kritike je v drugo izdajo prvega snopiča svoje literarne zgodovine vnesel odstavek o obstoju ustnega slovstva v srednjem veku. V intervjuju z Ocvirkom pa je odkrito pozdravil »študij zgodovine narodne pesmi, ki ga v zadnjem času tako uspešno goji prof. Grafenauer«, in si želel njegovega nadaljevanja.« France Bernik pa objavlja odlomek iz še neobjavljene knjige. Odlomek ima naslov »Cankarjev roman in njegova struktura«. Tudi v tej razpravi najdemo marsikaj zanimivega, dasi težko soglašamo s trditvijo, da je Cankar pisal »romane«. Prej bi lahko govorili o povestih ali večjih novelah. Manj pomembne razprave, ki se nanašajo predvsem na slovnična vprašanja, objavljajo še Jože Toporišič, Olga Gnamuš in Albinca Lipovec. Stefan Barbarič pa je prispeval članek v spomin na ravnatelja Franca Sušnika. Janko Messner se je z vso upravičenostjo zaletel v »zajedavca naj«, ki se je zadnja leta vgnezdil v slovenskem časnikarskem jeziku po krivdi časnikarjev, ki ne obvladajo govorjene in knjižne slovenščine. Joža Mahnič pa je prispeval krajšo opombo. »Se nekaj pojasnil k članku Pričevanja iz preteklosti«, ki se nanaša na ustanovitev prvega Društva slovenskih pisateljev v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja. Čudimo pa se, da tudi Joža Mahnič uporablja besedo »novinarji« v pomenu časnikarji. Ce že taki uporabljajo rajši srbohrvaške kot slovenske besede... Poleg tega najdemo v zadnji letošnji številki »Jezika in slovstva« še več drugih, a manj zanimivih člankov in poročil. Imamo vtis, da se mesečnik kljub vsej svoji aktualnosti vendarle nekam izogiblje prav žgočih tem. 6. IN 7. ŠTEVILKA »SODOBNOSTI« (nadaljevanje s i. strani) sov, ko so tam gospodovali še Spanci. Kaže, da je Hieng sam spoznal tiste kraje in je verjetno prišel na idejo, da bi napisal ta roman, med kakšnim potovanjem po Mehiki. Pri branju pa se nam vendar zazdi čudno, kako da si je iskal snov za roman v zemljepisno in časovno tako oddaljenem okolju, in zasumimo, da je morda hotel v tem besedilu skriti neko sporočilo za naš čas — da se morda skrivajo v osebah iz romana ljudje z njemu znanimi potezami. Ce pa ga je zamikala samo eksotičnost snovi, je to res zanimivost v slovenski literaturi. Odlomek spremlja esej Tarasa Kermaunerja, v katerem je podana razlaga romana. Po njegovem je »Obnebje metuljev« roman zrele lepote in tenke vesti, ki se nenasilno, a čvrsto branita pred svetovno zgodovinsko po-vodnijo zla. Kermauner tudi pravi, da je Hieng etični pisatelj, a obenem Pisatelj z veliko začetnico — kot malokdo na Slovenskem. Kosmačev dedič, ki je daleč presegel učitelja. Ni nemarno napisanega stavka. Kermauner zelo hvali njegov slog, ki da se zravnava s socialnim okoljem. Izmed ostale vsebine naj omenimo predvsem študijo Zdenka Roterja »Vernost in nevernost v Sloveniji 1968- 1978«. To je dolga razprava, polna statistik, ki hoče dokazati, kako močno je padla vernost v Sloveniji v omenjenem desetletju oziroma v novejšem razdobju, bi lahko rekli, namreč celo pod petdeset odstotkov. Roter uporablja dozdevno nevtralno znanstveno izrazoslovje, vendar pa čutimo v vsej razpravi teden-čnost, predvsem že v tem, da ne upošteva, da zbrani podatki ne odgovarjajo znanstveni objektivnosti, ki je na tem področju nemogoče doseči. Zato je vprašanje, koliko so Roterjevi podatki vredni, gotovo pa je, da jih uporablja zelo samosvoje in jih tolmači tako, kakor njemu prija. Sploh pa je čudaško, če hoče kdo izmeriti vernost ljudi s statistikami, kar je svoj čas počenjala tudi »Cerkev v sedanjem svetu. 2e v tem je nepravilen odnos do najbolj skrite sfere v človeku. Kdo ve, koliko je kak človek veren in kdaj se razodene v njem vera ali nevera. Morda samo v hipu stiske ali v hipu smrti, a takrat mogoče močneje, kot si lahko predstavljamo. Precej je v tej številki poezije. i trditev je v nasprotju s prejšnjo — da so se ž|j|.a®ki in ogrski fevdalci vedno bolj zbliževali in £ 1 K prejšnjih stoletjih) v enotno plast fevdalcev. 'tar/18 »enotna« plast, odkod potem sedaj ne-j 0rna znova hrvaški plemiči? Očitno je torej, da °bstajal kljub »poenotenju« še zmeraj zbor hr-stv 9a plemstva, kar pa ne pomeni, da je to piem-0 tudi čutilo in govorilo dosledno hrvaško. T°da, če ga kljub temu lahko označujemo za hr- v S*° Plemstvo, zakaj se potem v primeru plemstva slovenskih deželah sistematično poudarja njegovo istvo? Ceš da je bilo plemstvo v slovenskih de-»nemško«! — Ob isti navedbi, o izvolitvi m Ruanda Habsburškega za hrvaškega kralja, tudi lat hikjer omenjeno, da bi se ta potem prihajal kro-0 r na Hrvaško. Torej je bila Hrvaška še vedno pod ?ariSl<0 krono- ob tem Primeru je seveda zamolčali^ Ustoličevanja in zapriseganja v slovenskih de-naravnost groteskno, dl a obrambno Hrvaške pred turškimi vpadi so sre-Poletja ustanovili med morjem 'in Savo hr- sko V°^no l prou, če jem vzamejo zemljo jn magari P drejo še hišo! In zdej, ke so se naši plinirani Kraševci sprijazneli s tem, bojo spet kej dali za ta must, ke povtZ je jn ... tj — Ni treba naprej, ke znam vre na Pa>n — Ben, sm tou reč de glih zdej pej ses v ga tega ne bo neč. Jest mislem, de S na Krasi so mogli ostat forte slabo. — Narbrž. Ma se ne bi smeli delat laku 11 ca sez bogeh ledi! p. — Se zna, de ne. Ma tudi Slovenska sk ^ nost je bla vele skraja prati tisii con1 Krasi. <,a — Ja bla, je. Ma tisto ke reče Sl°v^nS ^ skupnost nima nobene velave, zatu ke. , ^ so sami reakcionarji, nazadnjaki, tarl‘’ ne zastopejo neč jn ke ne grejo sez < ham časa. Zdej so primli v roke vso komunisti jn nardili vladi ku cino PriLe. ročilo, nej skupej sez Jugoslovani pfe (J dirajo še anbot vso stvar jn najde/o prostor za tisto industrijsko cono. vSj — A, zdej pej bo kej. Zatu ke zdej borno ^ aneh misli. Lista za Trst, napredni zadnjaški Slovenci, komunisti, socja demokristjani. Vsi. up — Kej ni lepu? Sez združenimi močmi ker so rekli u stari Avstriji: Viribus 111 iiVs'