293. številka. Ljubljana, sredo 23. decembra. V!!. Ido, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
T, Ji %r.ak dan, tm ied< jko ii. Inovi po prasnikik, ter velja po posti projemau, zu svstro-o gorske uežele z«, celo leto 16 gold , u: pu. Ista 8 ^oid. ** -w<-r- let* 4 go.'tl. — 2o Ljućljaiio Dres pošiljanj* dum ..i ceic ieto 13 gold., sa čoin letu 3 jjcid. 30 kr., ia en m«a«c I fold. 10 kr. Za pošiljanje na d;u> a*. raoun>. 10 :   .;.     • bomo, 30 kr. */» sta — Za tuja dežele ?.& eol<   sto SO gold., ga p«'1   -ia 10 «o!d. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah
ta t/', dijake »'.vja znižana mm i.    icct Za Ljubljano za de trt leta 2 k«>'d. 50 kr.. po pošti prejemaš m Jetri '.t>t;i 3 fcld. _ 2a oznanila jc piačujo od detiri-itopn« pt iit-vrste 6 kr., če so oznanilo aukrat tiska, 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. 5e se tri- aH večkrat tiska, Dopisi naj      iavole frankirat.:. — BokopUri i« ne vračajo. — Urodnistvo io v Ljubljani nn oel< viki OOStl v Tavčarjovi hiši „Hotel Evropa". 0 r t a vn i i r vo. M katero naj h«* blago VoHI« pnAUjat! narodni?**, reklamacije,  <•..• <•• <i;i,     i   ^dutin1atrativn<  reći, je v „Narodni tiskarni" v Tavdarjovi hiši.
V IJiil»lj i u i 22. decembra.
Dunajska stara „Presse" je onidan prinesla dopis iz slovcnjega Stajorja, v katerem nekov mej Slovenci useljeni Nemec pobija dr. Vošnjakovc in drugih slovenskih poslancev ugovore proti germanizaciji. Mož poroča, da je slovouski jezik, kakor ga pišemo, ljudstvu čisto nerazumljiv, ter pripoveduje, da kmetski možje okrajnega zastopa Blovcujgraškega nijso razumeli neke v slo ven Ki pisane naredbe, Ker jim je bila „previsoku". Ker je pač Čudna logika to, kako da naj ae pouemčevanje sol in siljenje nemščine s tem opravičuje, da je slovenščina „previsoka", in je sploh ta tolikrat ovrženi smešni ugovor nerazumljivosti pismenega jezika uže tako mnogokrat pobit, kakor obrabljen , sramovala ee ga je celo stara „Piesse" in ga potisuila v kot mej lokalne novosti, v sredo mej samomorce in tepežnike.
Vse drugače naša c. kr. uradna „Laiba-cher Ztg.u. Ta list priobčuje prav resno ono budalost z veliko-političnim naslovom „zur sprachenfrage" in pravi, da je iz tega dopisa v „Pr." puvzcti, da „tužbe o germanizaciji in zaucmarjenji slovenskega kot uradnega jezika ne izvirajajo zmirom iz klasičnega (sic) in Čistega vira."
Ne vemo ali je to bolj občudovanja vredna ponedeljska logika, s katero nerodni zastopnik oiicijoznega listu kranjske vlade čuden kozlovsk skok naredi, da spraja ne-razumljenje necega slovenskega spi-a z „ne-klasičnim viromu iz katerega so tožbe o germanizaciji in zanemarjenji   slovenskega kot
listek.
Slavjanska čitalnica v Trstu.
[Izv. dop.J
Sred mi žalost zaliti hoČ3,
In zdaj ga sladko dviga mi veselje —
Kad bi gjvori, pa uii nij mogočo.
Odbor naše čitalnice bode mirne vesti stopil drugi teden pred občni zbor, ter mu podal svoj „cotnpte rendu". Pred vsem mu bodo zbrani članovi radi priznali, da se je mnogo trudil, da bi se narodna zavest mej tukajšnjimi Slovani prebudila, oživila in okrepila. Odveč bi bilo, tu naštevati vse, kar je v teku celega leta storil, da bi dosegal izrečeni namen. Petje in druge glasbene predstave (na citrah, glasoviru itd.), srbohrvatski in slovenski govori o raznih predmet h in razne igre na novem Čitalničnem gledališčinem odru so se poleg društvenih zabav (plesov, tombole) vrstili drugi za drugim v čitalničnih prostorih. Da sel je  vse to  redno  vršilo,  nij mala zasluga |
uradnega jezika, — ali pa naj se čudimo politični ignorauci in naivnosti oiicijoznega uemškega žurualista, ki misli menda, da je svojoj gospodarici slavni vladi kako nslugo storil s priobčeujem tega smešnega dokazila iu svojih ša bolj smešudi g!('h.
J J eri nemškemu hribskemu kmetu, naj bode iz gornjt-Stajerskega ali pa iz rajha „pobožnih šeg" na pr. Emauuel Kanta, kateri je gotovo dobro nemško pisal, in videl boš, Če ti tak tvoj nemški brat ne bo na stežaj odprl svoja nemška usta in ti nemško zamolmlal „auch nicht ein einziges wi.it verstanden zu haben".
Ti ugovori od strani liceincrskik sovražnikov našega jezika in našega naroda, da namreč naš pismeni jezik nij razumljiv za ljudstvo, da se od jezika, katerega ljudstvo govori, loči, so stari, kakor naša literatura. Uže Valentin Vodnik toži v predgovoru k svojim — kuharskim bukvam leta 1799: nkadarkolj ene kranjske bukve na dan pridejo, ima hI doji kaj čaz jezik god njat ; enimu je preveč po hrvaško, drugimu preveč po nemško in tako naprej"^— Dan d^nes, p d 75 letih, ko je na stotino kujig v narod prišlo, ko v tem slovenskem jezd<u izhaja uže 20 časnikov najrazličnejšega obsega, kateri se vsi vzdrže samo od svojih bralcev in naročnikov mej ljudstvom, a ne iz vladuih jasi i j, iz davkoplačevalskib denirjev, kakor uradni listi; dan denes, ko društvo sv. Mohorja ima 25.000 čitajočih udov, torej primerno s številom Slovencev več nego vsako drugo društvo mej v s e m i narodi tega svet«, — dan denes je veudar užo impertioentno to očitanje, da je naš jezik ljudstvu ne razum ■
sedanjega odbora, ki se le preinnogokraT ima boriti ali z osobnimi ovirami, ali z zaprekami, ki jih tukajšnje krajinsko — mestne razmere neprestano stavljajo naravnemu in naglemu razvitku nlavjauskcgu življa v Trstu.
To Živo hvalo si je p. odbor v srd vsacega člana posebno pridobil z raznimi veselicami v končujoči se jesenski dobi. Iu ravno o teh veselicah, zla.it: o zadnjih treh naj tu kot kak srednjeveški časopisec ob kratkem sporočam.
Oiune tulit punetum, qui in \ nt utile dulci.
Da bi se zlatim tem besedam latinskega pesnika ugajalo, sestavljal se je program vsakej v< sehci in raznovrstnih točk. ltv/.ue pesni vrstile so se z igrami na glasoviru in z gledalisčnimi predstavami. Tako so 28. novembra peli Hajdrihovo kompozicijo „Slavo Slovencem" in tržiškega skladatelja Klinarja dvospev „Zdihljaji slepega". Drugikrat pela sta se dva Čveterospeva, Hajdrihovo „Cerkvico"  in Wittovo „Solzou,
I ji v, in mislili smo uže, da je ta ncniškutar-ski kuinbug premagan. — Ali izredna mo-droht našib uradnih novinarjev v Ljubljani nas drugače podučujo, dokaz je gori navedena oficijozna neumnost.
Politični razgltfd.
V Ljubljani 22. decembra. Ker se božični prazniki bližajo in bode SO življenje stisnilo bolj v f.imilije, p izna se u/.e tudi v politiki — nastopajoča praznična tišina.
V <pyer*ki zbornici ie itrokel minister notranjih zadev, grof S/apaiv, da je pri scstavljeuji vohlcev, oiiroma pri vpisovanji v stanoviti volilni zapisnik, odločilno dav-koplačevanjo za bodočuo leto. 20. t. m. se je tudi končala debata o katastraluej postavi, ter je zbornica do G. januarija svojo seje odložila.
Preko Pariza („Uiion") se javlja, daje .iptišijsktt vlada v i.zpu-du, Serrauo vržen.   Neverjetno, a žalibog ue-neiuogoče.
V itulijatiskem senatu v K mu je odgovoril miuister Mmghetti na nekovo vprašanje, da bode vlada skrbela, vsled uitav-uih naredeb urediti davek razni orno se splo-šuimi razmerami premoženja. Glede cerkvene politike bode vlada tako italijansko politiko imela, ki je deželnim potrebam ugodna, vlada budo spoštovala cerkveno svobodo, ako isto stori cerkev nasproti državnim postavam in državnemu praVU.
Grof it-niaii je proti sodbi vložil priziv. Čudno jo to, kako je „N. Fr. Presse" na Dunaji, imela uže ob poludne na Dunaji razsodbo in jo je užo ob treh tiskano prijavila, — v Berlinu bila je pak ob 4 popo-ludue   objavljena.   Kdo je bil  zopet pod-
kateremu sta naš slavček iu škrjanček besede poslovenila. Največje ves2lje je napravil Klinaijev dvospev.
Pisatelj teh vrstic si je sam večkrat želel, da bi Korel, stari Korel, ki je bil uckdajua šolska leta tako rad zidane volj.;, oHlušal svojo pe-'.eu iu potem kot umetnik sodil, ali se je užc kuteiikrat tako pela. Gotovo pa jo nikdar še nijsta pela dva tika pevca skupaj — ali bolj natančno: bila je pevka in pevec. Poslušalec ni vedel, kaj bi bolj občudoval: lepo soglasje ali pa mlada pevca. Pela sta jo 8 (pišem osem) let stara deklica L o do vi k a C. iu dobro 6 (pišrm šest) let star deček Uroš K. Uže vnauja njih prikazen je bila lako nepričakovana, tako nenavadna, da kaj taoega vsaj jaz v Trsta, v potujČeuem, j.oitaiijau čenem mestu še doživel nijsem. A pela sta tudi oba s takim občutkom, da so ti lepo ubrani glasovi segali globoko v srce, ki so ti je topilo kot bi slišalo premile zdihljaje slepega ubožčeka! Potem sta so krepek pevček in krasna pevaČka poskusila v samo-
kupljen, kdo je sodbo prej izdal? Praski Rudniki, toliko slavljeni?
Ix linn<lonn se poroča, da je poštni parobrod „Pacifik", vračajoč se iz Jokohame unel se in izgorel bliza Ilongkonka. Vsi mornarji in popotniki no — na vodi sredi moija izgoreli.
V .Sktttifii v turški Albaniji je 20. t. m. strela udarila v stolp za smodnik. Več hiš je skup palo, 200 ljudij je mrtvih in ranjenih.
Dopisi.
Iz Trfttfe 20. dec. [Izv. dop.j Vlada je potrdila pravila slovenskega političnega drnštva za Trst in okolico, in začasni odbor je razposlal sledeče tiskano vabilo :
Okoličani! Visoko c. k. deželno namest-ništvo nam je z dekretom od 30. novembra 1874 it. 13342 potrdilo pravila političnega in bralnega društva za tržaško okolico.
Društvo je tedaj ustanovljeno in dana prebivalcem v okolici najboljša prilika, ostro varovati vse pravice, katere nam je pripo-znala ustava. Da pa ustavne pravice postanejo mej nami v dejanji kri in meso, treba, da jih združeni varujemo, branimo in na postavnem potu zahtevamo. Preslabi smo posamezni, da bi se mogli braniti silnim pritiskam od zunaj, preslabi, če smo poedini, da bi mogli kaj stanovitnega in občnokorist-nega storiti za slovensko našo okolico. Ako se pa vsi združimo v enej misli, v tinte j misli, katere namen je omika, materijalna in duševna blagost naših vrstnikov in naših potomcev, storimo lahko veliko.
Taka prilika nam je dana. Dalo jo je politično in bralno društvo. Pristopite tedaj vsi, vrli naši bratje! v njegovo sredo; stojimo vsi za enega in vsak za vse. Tako dobodemo spoštovanje in veljavo povsod, tudi tam, kder imajo v rokah naše reve in težave, našo srečo in blagost. Le z združeno močjo se izkopljemo iz starih predsodkov , stare za cmarnost«, nesrečne sebičnosti in nesloge, katera je velik naš narod v težek jarem upregla; z združeno močjo se moremo povzdigniti do tiste omike, tiste moči, tiste slave, katera pristuje Čilemu, od boga bla-1 godarjenemu velicemu našemu narodu. |
spevih.   Mali Srbček   pel  je   8 prečudno krepkim, pa vendar  kaj   milim glasom zanj nalašč   ponarejeui   „Stanak  moj". Tržaška Čitaluica bode v doraslem mladeniču enkrat imela izvrstnega pevca.   Nehotč spominjam se Darvinovih   naukov,   po   katerih  se pri organskih  stvareh   ponavljajo, podedujejo, pomnožujejo najndličniše njih lastnosti. Mlademu dečku  oče je  krepek Slovenec glaso-vitega imena, ki se je zlasti nekdaj pri čitalničnih   veselicah   odlikoval s prekrasnim glasom.   Te  besede  naj   bi  tudi očeta iz-podbodile, da se bi večkrat pokazal na odru pred   čitalniškiru   občinstvom,   kajti glasilni trakovi   se   mu   še  nijso uikakor skrčili in strdili ! — Izkazano   zalivalo   popolnem zaslužila  je   tudi   mlada  pevkiuja s svojimi „pericami" (uapev Maškov). Nekatere besede te pesni so pač pretrde za mlado grlice — in učitelj   naj   bi bil   pred   vsem mislil na pesnikove besede:
„Ti, ki inio ti jo italijansko, In v žilah sokrveo imaš germansko", vsaj poprejšnji odgoji  daleč  gori mej nemškimi Korošci.
In pot nam je odprt, kateri drži dol tega cilja. Politično in bralno društvo v oko-1 lici so ena vrata do njega. Sezimo si tedaj v roke, bratje po krvi in duhu, pristopimo vsi v bralno in politično društvo in oklenimo se njega goreče z vso močjo in ljubeznijo; če smo bili doslej trst na burji, bodimo v prihodnje skala sredi morja!
Pri št. Ivanu v Vrdeli, 20. dec. 1-S74 Iz V i vsi*«—n 17. dec. [Izv. dop.J Pogostoma se čita po slovenskih časopisih, kako neusmiljeno zdaj tu, zdaj tam razsaja živinska kuga. Da bi se pa ku^a tudi v naše kraje ne zanesla, je v ta namen slavno c. k. okrajno glavarstvo Postojnsko, z okrožnico od 5. dec. t 1. štev. 9750 Županstvom strogo zapovedalo, povsod mejo proti Primorski sč stražo dobro zavarovati. — Vse dobro, ako bi se takovi tudi v resnici spolno vali? Hočem omeniti tukaj en slučaj !
Bilo jc 12. t. m. Vrnivši se uže v noči iz Ajdovščine, naletim na mostu (kjer je kranjsko-primorska meja) na stražnika sč štirimi nogami! — (namreč moža, 7G let starega, ki mora v berglah hoditi.) Na vprašanje, kaj išče taki starček v trdi noči tod ? mi odgovori, da straži govejo živino, ker ne sme nobeno mejo prestopiti. Rekel sem na to: zarad takove straže se lahko godi, kar se komu poljubi.
Nij čuda tedaj, ako se ta bolezen nag-loma širi. Gosp. županom pa, katere zadene dolžnost, obstražiti svoje kraje, svetujem, naj ne mislijo, da s tem zadostijo, ako ukaže jo obči nar jem stražiti, ampak naj stražo tudi nadzorujejo.
Iz 'JTriaovciri* na Notranjskem 21. dec. [Izv. dop.j Meja proti Istri j i je zarad živinske kuge obstražena — na naši strani od domačih ljudij, na oni so straže vojaške. Nesreče, v katero nas bi bila nevednost in nemarnost vladnih organov v Istri skoro spravila, smo, hvala prizadevanju gosp. dr. Razpeta in dr. do zdaj ohranjeni. Da bi nas ta nemili gost i v prihodnje ne pohodil! A če se postavne določbe strogo ne izvršujejo, nij nemogoče, da i nas zadene strašna nesreča, katera je naše sosede, ubožne istrske I Slovane — tako hudo udarila, da so izgn-
Ubrano bilo je tudi sviranje mladih gospic ua glasoviru. Sinoči pel je zbor (14 pevcev) glasovito kautato ,,Na Preširnovem domu" poslej pa ,.Na straži". Ko bi hotel hvaliti naše pevce, ponovil bi one besede, katere sem pred 1 1 meseci izrekel ravno na tem mestu. Poleg izvrstnega pevovodja (in zmagonosne vojske — rekel sem takrat — se poslavljajo v svojih vojskovodjih) pa seje takrat mej vsemi odlikoval g. H., ki je Maškov samospev „Nezakonska mati" pel s takim občutkom, s tako lepim, milim glasom, da se je nam kar pred očmi oživila, utelesila ona nezakonska mati, ki jo je poleg pesnika izdajatelj nedosegljivega „Zvoua" v znani pravdi z oskosrčnim Kalifronom tako klasično branil. Gospod II. je neprecenljiva nova moč našej čitauici; pa zbrana gospoda ploskala mu je tudi, da je bil lehko zadovoljen.
Toliko 0 peti in godbi. Največje vrednosti, največje važnosti za probu en je narodnega  življenja v poitalijan-čenem Trstu so pa gledališčine igre.   V teh, samo  na  sebi   še tako malenkostnih pred-
bili majheno svoje imetje in jim ne ostaje druzega, nego palica beraška in spomin na temeljitost — vladnih organov.
Postava n. pr. določuje, da v obleki iz domačega sukna nikdo ne sme iz okuženega okraja črez mejo in narobe. Postavljene straže se tepa drŽĆ; a na železnici ne vozi vsak slobodno! K je je doslednost! Tihotapci, ki donašajo sladkor, kavo itd. iz Reke, se skrivajo po naših hlevih, imajoči odejo od domačega prid-lka! Tudi določuje postava, kako naj se crknena žival zakoplje. Vendar v Rupi pobito ali crkneno govedo vržejo v neko jako (?) globoko brezno. Valjda zato, da je zrak čisteji in zdraveji! — Opozoru-jemo tedaj vse one, koji imajo postavne določbe izvrševati, na te in enake nedoslednosti.
19. t. m. jo bila od vlade zaukazana „allgemeinc Landesstreifung" Auerspergovega spomina. Naša i d bližnje županije so morale svoje ljudi odposlati v — gozd. Kaj se namerava s tem doseči, nam nij razumljivo. Kdo bo v tem času in vremenu v gozdu prebival ? Naravno, da je bila cela „štrajfenga" brezuspešna. Denes je „Nachstreifung"; no, resultat uže naprej vemo. Vzadnjič so morali naši kmetje cel dan v dežji patrolirati, a denes gazijo sneg. Nič druzega, nego nadlega! Da bi se obhodilo sploh v rajona človeških bivališč, npati bi bilo kacega uspeha — a nikdar ne v tem času v gozdu, kjer se še div jej zveri hudo godi.
Vreme smo imeli uže precej časa sem deževno. Denes črez noč pak je sneg 15 cnt. na debelo zapal.
Iz Ztiffrdltk 21. dec. [Izv. dopis.] Včeraj je bila prva sednica našega sabora. Predsednik Krestič odprl jo je s kratkim ogovorom, v katerem je kot edini predmet razpravljanja proračuna za prihodnje leto zaznamoval. Čulo se je sicer, da bo vlada saboru tudi novelo k volilnemu redu predložila, ki bi jako potrebna bila. To se pa nij obistinilo, in sicer za to ne, k?r zadevna še osnova, ki jo je vlada Mrazoviču in Berlieu na izdelanje poverila, še nij gotova. Sicer bo pa naš sabor komaj toliko časa na razpolaganje imel, da razen proračuna ne bo mogel nič druzega v razpravo vzeti. E'lini govornik prve neje je bil dr. Makanec. Pri
stavah je glede na narodno življenje v resnici zvezano sladko s koristnim. Pomisli, blagi čitatelj, da so gospndičiue, ki bi mej Boboj po domače, v milim slovenskem jeziku se razgovnrjale, v Trstu popolnem bele vrane, in ravnine] bodes preveliko važnost narodnih, slovenskih gledališrinih predstav. Pravo jo zadel oni velikan na našem odru, ko mi je zadnjič rekel : ,.K<> hi 10 ali 12 slovenskih iger se naučil predstavljati na gledališčinem odru, privadil bi se pravilnega, olikanega domačega govora, da v vsakem, tudi najbolj zbranem društvu lehko spod-rinem ali nadomestim italijansko koverza-cijo s sloveuakini jezikom'. Zlata vredne besede, ki naj bi jih posebno naši mladeniči in naše devojke premišljevali in globoko v srce vtisuili; potem se ne bodo okorne deržale in tudi ne bodo imele vsa-cega za hudega ultra, ki bi v družbi z domačini občeval le izkljuČljivo slovenski.
Pri zadnjih veselicah predstavljale so se kratke veseloigre (v enem dejanji): „Ljubo--sumen nij", „V spanji govori" in „Čitati ne zna".   Igre satne na  sebi res nijso dosti
zadnjem saborskem zasedanji nij mogel zavoljo bolezni na očeh sodelovati. Njegova navzočnost v sabornici je gotovo vesela prikazen, in njegovo sodelovanje bo deželi gotovo na korist. On je stavil na bana Ma-žuraniča dve interpelaciji. Prvo: dali je deželna vlada svoj upliv pri vladi za razvoj-ničeno vojniško krajino v ta namen upotre-bila, da provizorni soduijski uradniki, nameščeni v prejšnjej vojniškej krajini, mej katerimi je razen domačih sinov tudi mnogo Slovencev in Čehov z novim letom definitivni postanejo, ker se je sicer bati, da jih dežela izgubi, v katerej je toliko pomanjkanje veštih uradnikov? — In drugo: da-li se delajo kake priprave v ta namen, da se druga in tretja deželna sodnijska instanca, to je banski stol in sedmerica zedinita z analognima sndnij-skinm instancama za razvojničeno krajino, katero zedinjenje je v zakonu propisano, in kateremu zediojenju po novem preustrojstvu sodstvu v civilnej Hrvatske] nič več ua potu ne stoji? — Ban Mažaranič je na obedve interpelaciji takoj odgovoril , in sicer na obedve jest no. Interpelant je izjavil, da se zadovoljuje z odgovoroma, in sabor nju je na ugodno znanje sprejel. V odgovoru na drugo interpelacijo j« ban Mažuranič tudi obečal, da bo novo ustrojstvo politične uprave in sodstva uže prihodnjo spomlad izvedeno. Razen proračuna za leto 1875 bo vlada, kakor je Mažuranič očitoval, saboru tudi računski sklep za leto 1873 v kratkem predložila. — Proračun izročil se je do-tičnemu odboru , in prede i ga ta ne prerešett?, ne bo javne skupne seje, brž ko ne pred novim letom ne. — Dr. M a kanec je v obrazloževaoji svojih intjrpelacij narodno stranko opominjal, da ie nij vsega storila in vsega dosegla s tem, da državni pravdnik Mažuraniča ne kliče več pred sod, da mestni kapetan Pluščec ne preganja več s svojimi pandurji Vončino, in da se „Obzor" ne kontiskuje več. Narodna stranka naj na to dela, da oživotvori pred vsem drugim utelovljenje vojniške krajine in potem Dalmacije. Naš sabor ima < ticijalno ime rsabor kraljevinah Hrvatske in Slavonije" dr. Makanec ga je pa v svojih interpelacijah imen-val: „sabor kraljevinah Dalmacije,!
vredne, a igralci igrali so jih tako izvrstno da nam je vsaka preživo predstavljala kos vsakdanjega življenja. Človek se je moral Čuditi igralkam in igralcam, ki so vendar pi i tej piiiiki po već jem prvikrat stopili na deske, ki nam svet pomenijo. Brez posebne baharije se oni lehko p« našajo, da bodo kot izurjeni igralci šli bodoči predpust v Pariz, v glasov to komedijo igrat!
Rajši kot rad hi naznačil vsako posamezno igralko in igralca, ter popisal vse njih delovauje pri rečenih predstavah, pa ta listek se mi je uže tako raztegnil, da je iz listka postal list. Tu na prvem mestu naj omenim sodelajočih gospic, nadejaje se, da mi gospodje igralci ne bodo zamerili, da jib imao igralke „pod pant- feini".
Gotpiea K. igrala je meseca novembra v rLjubosumen nij" tak > izvrstna, kot sinoči ▼ igri „V span-i govori". Spomin jo n^dar ne zapusti, zaveda se vsakega prizora, ter se tako primerno in naravno obnaša na odru kot bila bi v svoji od mladih nog jej znani sobi. Vidi se jej, da nij več novinka na gledališči; v prs.h bije jej narodno srce, ki
Hrvatske in Slavonije", ter s tem indirektno povdarjal virtualno pravo na kraljevino Dalmacijo.
Domače stvari.
— (Volitve v trgovinsko zbornico.) Odbor za volitve v trgovinsko zbornico kranjsko je imel v pondeljek in vtorek seje, v katerih so se rešetale in priredile razne reklamacije, ki so slovenskim uredništvom došle. Reklamacij je došlo prilično število, a vendar je še mnogo krajev, kjer so gotovo trgovci z lesom, vinom, žitom, Štacunarji itd., ki plačajo 8 gold. 40 kr. davka, pa jih nij mej volilci. Naj rodoljubi agitirajo, da se imena vseh tacih nam prijavijo do 28. t. m., da moremo volilno pravico za nje reklami rati. Stvar je za narodno večino na Kranjskem vendar važna.
— (C. kr. deželna kot tiskovna s od ni j a) v Ljubljani v uradni „Laib. Ztg." objavlja, daje konfiscirani „Slovenski Narod" št. 280 kriv prcgreška proti javnemu redu po §. 300 k. z. — Da vidimo kaj bode pri ugovorni obravnavi povedalo se !
— (Iz Maribora) se v tiskarski list „Vorwiirtsu piše, da se je nakup narodne tiskarne od g. Pajka pri tamošnjih tiskarskih delavc h slovesno praznoval. Novi prin-cipal g. Pajk je izrekel pri tem praznovanji, da bode namen ustanovljenja tega zavoda: „izobraženje in omika slovenskega naroda" tudi naprej njemu vedno svet ostal.
— (P o b o ž e n t a t.) V nedeljo popolti-dne je nekov dolgoprstež vkral braujevki Z. v Krakovem petelina, ter ga varno skril pod plašč v torbo. Videvši, da je bistro oko policije to tatvino zapazilo, pobegne s petelinom v Št. Jakobsko cerkev, poklekne pred postransk m oltarjem, ter jame navidezno prav pobožno oči obračati proti svetniku. Ali tudi tu policija tatu zasledi, kajti petelin mu kar nenadoma v malhi zapoje, ter na ta način izda svojega nepravega gospodarja.
— (Padel je iz voza) na južnej železnici v loboto večer popotni inženir, ter se tako nesrečno pobil, ka so ga morali v no-silnicah odnesti k znancem v mesto.
— (V nevarnosti) povožen biti, bil je minolo soboto zvečer nekov javni postreš-
pri vaakej priliki radostno žrtvuje svoje moči slovenski Taliji. Ž njo je v igri „V spanji govori" nastopila gospica M. in ta sicer prvikrat. Pa nij se jej poznalo niti na liri, niti na glasu, v kratkem poznalo se jej nij na vsem njenem obnašanji, da denes prvikrat predstavlja Arturjevo mlado soprogo. Govori in naglasa Sisto, prav slovnično slovenski, vedela je posamezne stavke in besede primerno dotičnemu prizoru povdarjati, zdaj z milim glasom, ko obžaluje osodo, da se mora na povelje nekoliko ošabne svoje matere hlioiti ljubljenemu Arturjn, zdaj z mehkim glasom, z jokom, ko svojega razdraženega moža prosi, da naj je z^rad vsiljene jej zv -jače nikar ne zapusti; zdaj vesela p« skakn:e ko jej Artur odpusti, ter se jej zopet Ijube-zojivo smehlja. Pa vsaka gledališčma igra je le takrat dobro izv.šen«, ko vse osebe skupno dobro igrajo. To somerno soigranje vseh H'delajoč.h igralcev in igralk ravno francoski dramaturgi imenujo „ememble". In to sta popolnem izvršila gospoda M. in li. Gospod M. nastopil je kot njegova sestra tudi   pivikiat, pa kljahu temu natančno iz-
rek, ki je preveč so navlekel letošnje kapljice, ter obležal na glavnem trgu v največjem snegu in blatu. Mestna policija ga jo potem srečno spravila domu.
— (Nesrečno zdravljenje.) Od Vida pii Vrhniki se nam piše: Železniškemu čuvaju Oblaku, kateri biva nad našo vasjo, svetoval je nekdo, da se znebi bolezni v nogah, namazati jih z Špiritom. On uhoga in moči noge z nasvetovano tekočino, ali revež je bil preveč blizu ognja prišel, ko jo mazal, vname se špiritns in on nij mogel prej ogenj zadušiti, dokler Hi nij vso nogo opekel, roke in obraz poškodoval. Kana je zdaj zelo nevarna.
— (Strela o božiči.) Iz Itajhonhurga so nam piše: V soboto 1!). t. ra. po noči jo tukaj jako močno bliskalo so in trdo grmelo. A to še nij vse, akoravo je uže prav nenavadno o t»m času ; strela je udarila v jagnje rastoče pri hlevu g. Delefanta v gornjem koncu trga, šinila je po drevesu in od tod pod zidom v hlev, razrušila jasli in umorila lepo kravo. — Stari ljudje kaj tacega ne pomnijo — o božiči.
— (Iz Lok k ovca blizu Krškega), se nam piše: da je tam v enem tednu troje ljudij ubitih, mej njimi je neki oče, katerega je njegov lastni sin ubil. — V istem kraji je minolo soboto po noči tako strašno grmelo in se bliskalo, kakor bi bili „pasji dnevi", kar celo najstarejši ljudje ne pomnijo, v nedeljo na to je pak padel črez en komolec visok sneg.
Izpred porotnega sodišča.
Novo mesto, 17. dec. [Izv. dop.j Pred tukajšnjimi porotniki jo stil včeraj France Metelko, rodom iz Roja, okraj mokronoški, 86 let star, zatožen lloč na, da je 13. okt -bra t. 1., mesarja Janeza Grabnarja, ki je Šel v semenj kupovat živino, udaril najprve na cesti z kamenom po glavi, da ga je omračl, potem mu je pak še z neko ottro stvarjo iztakuil levo oko, vsled tega je ležal J. Grabnar 80 doJj in bil nezmožen za delo, tedaj je Fr. Metelko zatožen zločina težkega telesnega poškodovanja.
Poškodovani J. Grabnar, 50 let star iz
vršil svojo nalogo.   Gospod li. pa je glavar
naših itrralcev--in ta izraz vse obsega.
I.ila nij igra, nego zdelo se nam je kot živi kos življenja!
V Igri r<;ta»i ne zna" odlikoval se je Primož, obče znani tržaški slavček. Nij se mu videlo, da je denes prvikrat komedijant. Slava Martine! Perico I.enčiko predstavljala je uže dobro znana igralka gospodična V., ki s svojo naivnostjo in svojim prisrčnim igranjem stori, da gledata popolnem p.ezre, če sem ter tja kako črko nekoliko bolj trdo izgovori. Goapa Ničla je na tržaškem slovenskem gledališči dobro znana uže id poprej. Tudi drugi gospodje so svoje naloge dobro izvršili, le 8 tu par se je včas.h tako držal, kot bi bil res stopo prodajal! — Dosti, ker veselim ljudem se mudi.
„Lehke nog*, lehko src*': Iz pni m adih pesem glasna Tako k deki* tn v vla se grč, Tak<> mladost se vživa jasna:'*
J. Pr o do vak i.
kupljen, kdo je sodbo prej izdal? Praski sodniki, toliko slavljeni V
Is Et«>minn*m te poroča, da je poštni parobrod „Pac fiku, vračajoč se iz Jokohame unel se in izgorel blizu Hongkonka. Vsi mornarji in popotniki so — na vodi sredi moija izgoreli.
V Skmffu v turški Albaniji je 20. t. m. strela udarila v stolp za smodnik. Več hiš je skup palo, 200 Ij'idij je mrtvih in ranjrnih.
Dopisi.
J K Tr«t«s 20. dec. [Izv. dop.] Vlada je potrdila pravila slovenskega političnega društva /a Trst in okolico, in začasni odbor je razposlal sledeče tiskano vabilo :
Okoličani! Visoko c. k. deželno namest ništvo nam j« z dekretom od 30. novembra 1874 št. 13342 potrdilo  pravila političnega  in   bralnega  društva   za tržaško okolico.
Društvo je tedaj ustanovljeno in dana prebivalcem v okolici najboljša prilika, ostro varovati vse pravice, katere nam je pripo-znala nstava. Da pa ustavne pravice postanejo mej nami v dejanji kri In meso, treba, da jih združeni varujemo, branimo in na postavnem potu zahtevamo. Preslabi smo posamezni, da bi se mogli braniti silnim pritiskam od zunaj, preslabi, če smo poedini, da bi mogli kaj stanovitnega in občnokorist-nega storiti za slovensko našo okolico. Ako se pa vsi združimo v enej misli, v ti ste j misli, katere namen je omika, materijalna in duševna blagost naših vrstnikov in naših potomcev, storimo lahko veliko.
Taka prilika nam je dana. Dalo jo je politično in bralno društvo. Pristopite tedaj vsi, vrli naši bratje! v njegovo sredo; stojimo vsi za enega in vsak za vse. Tako dobodemo spoštovanje in veljavo povsod, tudi tam, kder imajo v rokah naše reve in težave, našo srečo in blagost. Le z združeno močjo se izkopljemo iz starih predsodkov , stare za emarnost«, nesrečne sebičnosti in nesloge, katera je velik naš narod v težek jarem upregla; z združeno močjo se moremo povzdigniti do tiste omike, tiste moči, tiste slave, katera pristuje čilemu, od boga bla- I godarjenemu vclicemu našemu narodu. i
spevih.   Mali Srb če k   pel  je  s prečuduo krepkim, pa vendar kaj   milim glasom zanj nalašč  ponarejeni   „Stanak  moj". Tržaška čitalnica hude v doraslem mladeniču enkrat imela izvrstnega pevca.   Nehote spominjam se Darvinovih   naukov,   po   katerih  se pri organskih   stvareh   ponavljajo, podedujejo, pomuožiijejo najodličniše njih lastnosti. Mlademu dečku   oče je  krepek Slovenec glaso-vitega imena, ki se je zlasti nekdaj pri čitalničnih   veselicah   odlikoval  s prekrasnim glasom.   Te  besede  naj   bi tudi očeta iz-podhodile, da se bi večkrat pokazal na odru pred   čitaluiškira   občinstvom,   kajti glasilni trakovi   se   mu   še nijso nikakor skrčili in strdili ! — Izkazaun  zahvalo  popolnem zaslužila  je  tudi   mlada   pevkinja s svojimi „pencaini" (napev M.^škov). Nekatere besede te pesni so pač pretrde za mlado grlice — in učitelj   naj   bi bil   pred  vsem mislil na pesnikove besede:
_Ti. ki ime ti jo italijansko, In v žilah sokrvco imaš germansko", vsaj poprejšnji odgoji  daleč  gori mej nemškimi Korošci.
In pot nam je odprt, kateri drži do I tega cilja. Politično in bralno društvo v oko-1 lici so ena vrata do njega. Sezimo si tedaj v roke, bratje po krvi in duha, pristopimo vsi v bralno in politično društvo in oklenimo se njega goreče z vso močjo in ljubeznijo; če smo bili doslej trst na burji, bodimo v prihodnje skala sredi morja!
Pri št. Ivanu v Vrdeli, 20. dec. 1874. Iz VIpilVKkcrffft* 17. dec. [Iz*, dop.] Pogostoma se Čita po slovenskih časopisih, kako neusmiljeno zdaj tu, zdaj tam razsaja živinska kuga. Da bi se pa ku_:a tudi v naše kraje ne zanesla, je v ta namen slavno c. k. okrajno glavarstvo Postojnsko, z okrožnico od 5. dec. t 1. štev. 9750 županstvom strogo zapovedalo, povsod mejo proti Primorski so stražo dobro zavarovati. — Vse dobro, ako bi se takovi tudi v resnici Hpolnovali ? Hočem omeniti tukaj en slaČaj!
Bilo jo 12. t. m. Vrnivši se uže v noči iz Ajdovščine, naletim na mostu (kjer je kranjsko-primorska meja) na stražnika sč štirimi nogami! — (namreč moža, 7G let starega, ki mora v berglah hoditi.) Na vprašanje, kaj išče taki starček v trdi noči tod? mi odgovori, da straži govejo živino, ker ne sme nobeno mejo prestopiti. Rekel sem na to: zarad takove straže se lahko godi, kar se komu poljubi.
Nij čuda tedaj, ako se ta bolezen nag-loma širi. Gosp. županom pa, katere zadene dolžnost, obstražiH svoje kraje, svetujem, naj ne mislijo, da s tem zadostijo, ako ukaže jo obČinarjem stražiti, ampak naj stražo tudi nadzorujejo.
Iz 'ITiiov^ku na Notranjskem 21. dec. (Izv. dop. j Meja proti Istri j i je zarad živinske kuge obstražena — na naši strani od domaČih ljudi j, na oni so straže vojaške. Nesreče, v katero nas bi bila nevednost in nemarnost vladnih organov v Istri skoro spravila, smo, hvala prizadevanja gosp. dr. Razpeta in dr. do zdaj ohranjeni. Da bi nas ta nemili gost i v prihodnje ne pohodil! A če se postavne določbe strogo ne izvršujejo, nij nemogoče, da i nas zadene strašna nesreča, katera je naše sosede, ubožne istrske I Slovane — tako hudo udarila, da so izgn-
Ubrauo bilo je tudi sviranje mladih gospic na glasoviru. Sinoči pel je zbor (14 pevcev) glasovito kautato nNa Preširnovem domu" poslej pa ,.Na straži". Ko bi hotel hvaliti naše pevce, ponovil bi one besede, katere sem pred 11 meseci izrekel ravno na tem mestu. Poleg izvrstnega pevovodja (in smagonosne vojske — rekel sem takrat — se poslavljajo v svojih vojskovodjih) pa seje takrat mej vsemi odlikoval g. II., ki je Maškov samospev „Nezakonska mati" pel s takim občutkom, s tako lepim, milim glasom, da se je nam kar pred očmi oživila, utelesila ona nezakonska mati, ki jo je poleg pesnika izdajatelj nedosegljivega „Zvona" v zn;mi pravdi z oskosrčnjm Kalifronom tako klasično branil. G-oapođ H. je neprecenljiva nova moč na&ej Čitalnici • pa zbrana gospoda ploskala mu je tudi, da je bil lehko zadovoljen.
Toliko o petji in godbi. Največje vrednosti, največje važnosti za probu enje narodnega  življenja v poitalijau-čenem Trstu so pa gledališčine igre.   V teb, samo  na  sebi  še tako malenkostnih pred«
bili majheno svoje imetje in jim ne ostaje druzega, nego palica beraška in spomin na temeljitost — vladnih organov.
Postava n. pr. določuje, da v obleki iz domačega sukna nikdo ne sme iz okuženega okraja črez mejo in narobe. Postavljene straže se tega držč ; a na železnici se vozi vsak slobodno! Kje je doslednost! Tihotapci, ki donašajo sladkor, kavo itd. iz Reke, se skrivajo po naših hlevih, imajoči odejo od domačega pridelka! Tudi določaj« postava, kako naj se crknena žival zakoplje. Vendar v Rupi pobito ali crkneno govedo vržejo v neko jako (?) globoko brezno. Valjda zato, da je zrak čisteji in zdraveji! — Opozoru-jemo tedaj vse one, koji imajo postavne določbe izvrševati, na te in enake nedoslednosti.
10. t. m. jo bila od vlade zaukazana „allgemeinc Landesstreifung" Auerspergovega spomina. Naša in bližnje županije so morale svoje ljudi odposlati v — gozd. Kaj se namerava s tem doseči, nam nij razumljivo. Kdo bo v tem času in vremena v gozdu prebival? Naravno, da je bila cela „štrajfrnga" brezuspešna. Denes je „Nachstreifang"; no, resultat uže naprej vemo. Vzadnjič so morali naši kmetje cel dan v de/ji patrolirati, a denes gazijo sneg. Nič druzega, nego nadlega! Da bi se obhodilo sploh v rajona človeških bivališč, upati bi bilo kacega uspeha — a nikdar ne v tem Času v gozdu, kjer se še divjej zveri hudo godi.
Vreme smo imeli uže precej časa sem deževno. Denes črez noč pak je sneg 15 cnt. na debelo zapal.
Iz Kn***rdita 21. dec. [Izv. dopis.] Včeraj je bila prva seduica našega sabora. Predsednik Krestič odprl jo je s kratkim ogovorom, v katerem jo kot edini predmet razpravljanja proračuna za prihodnje leto zaznamoval. Culo se je sicer, da bo vlada saboru tudi novelo k volilnemu redu predložila, ki bi jako potrebna bila. To se pa nij obistinilo, in sicer za to ne, ker zadevna še osnova, ki jo je vlada Mrazoviča in Berliču na izdelanje poverila, še nij gotova. Sicer bo pa naš sabor komaj toliko časa na razpolaganje imel, da razen proručuna ne bo mogel nič druzega v razpravo vzeti. Edini govornik prve seje je bil dr. M a kanec. Pri
stavah je glede na narodno življenje v resnici zvezano sladko 8 koristnim. Pomisli, blagi Čitatelj, da so gospodičiue, ki bi mej Boboj po domače, v milini slovenskem jeziku se razgovarjale, v Trstu popolnem bele vrane, in raaumel bodeš preveliko važnost narodnih, slovenskih gledališfinih predstav. Pravo jo zadel oni velikan na našem odru, ko mi je zadnjič rekel : ,,Ko hi 10 ali 12 slovenskih iger se naučil predstavljati na gledališčinem odru, privadil bi se pravilnega, olikanega domaČega govora, da v vsakem, tudi najbolj zbranem društvu lehko spod-rinera ali nadomestilu italijansko koverza-cijo 8 slovenskim jezikom*'. Zlata vredne besede, ki naj bi jih posebno naši mladeniči in naše devojke premišljevali in globoko v srce vtisuili; potem se ne bodo okorne deržale in tudi ne bodo imele vsa-cega za hudega ultra, ki bi v družbi z domačini občeval le izključljivo slovenski.
Pri zadujih veselicah predstavljale so se kratke veseloigre (v enem dejanji): „Ljubo--sumen nij", „V spanji govori" in „Čitati ne zna".   Igre samo na sebi res nijso dosti
zadnjem saborskem zasedanji nij mogel zavoljo bolezni na očeh sodelovati. Njegova navzočnost v sabornici je gotovo vesela prikazen, in njegovo sodelovanje bo deželi gotovo na korist. On je stavil na bana Ma-žnraniča dve interpelaciji. Prvo: dali je deželna vlada svoj upliv pri vladi za razvoj-ničeno vojuiško krajino v ta namen upotre-bila, da provizorni sodoijski uradniki, nameščeni v prejŠojej vojuiškej krajini, mej katerimi je razen domačih sinov tudi mnogo Slovencev in Čehov z novim letom definitivni postanejo, ker se je sicer bati, da jih dežela izgubi, v katerej je toliko pomanjkanje veštih uradnikov? — In drugo: da-li se delajo kake priprave v ta namen, da se druga in tretja deželna sodnijska instanca, to je banski stol in sedmerica zedinita z analognima sodnij-skima instancama za razvojničeno krajino, katero zedinjenje je v zakonu propisano, in kateremu zediojenju po novem preustrojstvu sodstvu v civilnej Hrvatske) nič več na potu ne stoji? — Ban Mažuranič je na obedve interpelaciji takoj odgovoril, in sicer na obedve je s t no. Interpelant je izjavil, da se zadovoljuje z odgovoroma, in sabor nju je na ugodno znanje sprejel. V odgovoru na drugo interpelacijo j« ban Mažuranič tudi obečal, da bo novo ustrojstvo politične uprave in sodstva uže prihodnjo spomlad izvedeno. Razen proračnna za leto 1875 bo vlada, kakor je Mažuranič očitoval, saboru tudi računski sklep za leto 1873 v kratkem predložila. — Proračun izročil se je dotičnomu odboru, in prede i ga ta ne prerešet*, ne bo javne skupne seje, brž ko ne pred novim letom ne. — Dr. M a kanec je v obrazlozevanji Bvojih interpelacij narodno stranko opominjal, da še nij vsega storila in vsega dosegla s tem, da državni pravdnik Mažuraniča ne kliče več pred sod, da mestni kapetan Pluščec ne preganja več 8 svojimi pandurji Vončino, in da se „Obzor" ne kouliskuje več. Narodna stranka naj na to dela, da oživotvori pred vsem drugim utelovljenje vojniške krajine in potem Dalmacije. Naš sabor ima < ficijaluo ime „sabor kraljevinah Hrvatske in Slavouije" dr. Makanec ga je pa v svojih interpelacijah imen■■ val: „sabor kraljevinah  Dalmacije,I
Hrvatske in Slavonije", ter s tem indirektno povdarjal virtualno pravo na kraljevino Dalmacijo.
Domače stvari.
— (Volitve v trgovinsko zbornico.) Odbor za volitve v trgovinsko zbornico kranjsko je imel v pondeljek in vtorek seje, v katerih so se rešetale in priredile razne reklamacije, ki so slovenskim uredništvom došle. Reklamacij je došlo prilično število, a vendar je še mnogo krajev, kjer so gotovo trgovci z lesom, vinom, žitom, Štacunarji itd., ki plačajo 8 gold. 40 kr. davka, pa jih nij mej volilci. Naj rodi ljubi agitira jo, da se imena vseh tacih nam prijavijo do 28. t. m., da moremo volilno pravico za nje reklamirati. Stvar je za narodno večino na Kranjskem vendar važna.
— (C. kr. deželna kot tiskovna so dni j a) v Ljubljani v uradni „Laib. Ztg." objavlja, daje konfiscirani „Slovenski Narod" št. 286 kriv pregreška proti javnemn redu po § 300 k. z. — Da vidimo kaj bode pri ugovorni obravnavi povedalo se!
— (Iz Maribora) se v tiskarski list „Vonviirts" piše, da se je nakup narodne tiskarne od g. Pajka pri tamošnjih tiskarskih delavc h slovesno praznoval. Novi prin-cipal g. Pajk je izrekel pri tem praznovanji, da bode namen ustanovljenja tega zavoda: „izobraženje in omika slovenskega naroda" tudi naprej njemu vedno svet ostal.
— (P o b o ž e n t a t.) V nedeljo popolu-dne je nekov dolgoprste! vkral branjevki Z. v Krakovem petelina, ter ga varno skril pod plašč v torbo. VidevŠi, da je bistro oko policije to tatvino zapazilo, pobegne s petelinom v št. Jakobsko cerkev, poklekne pred postransk m oltarjem, ter jame navidezno prav pobožno oči obračati proti svetniku. Ali tudi tu policija tatu zasledi, kajti petelin mu kar nenadoma v malhi zapoje, ter na ta način izda svojega nepravega gospodarja.
— (Padel je iz voza) na južnej železnici v soboto večer popotni inženir, ter se tako nesrečno pobil, ka so ga morali v no-silnicah odnesti k znaucem v mesto.
— (V nevarnosti) povožen biti, bil je minolo soboto zvečer nekov javni postreš-
ček, ki je preveč se navlekel letošnje kapljice, ter obležal na glavnem trgu v največjem snegu in blatu. Mestna policija ga je potem srečno spravila domu.
— (Nesrečno zdravljenje.) Od Vrda pri Vrhniki se nam piše: Železniškemu čuvaju Oblaku, kateri biva nad našo vasjo, svetoval je nekdo, da se znebi bolezni v nogah, namazati jih z špiritom. On uboga in moči noge z nasvetovano tekočino, ali revež je bil preveč blizu ognja prišel, ko je mazal, vname se špiritus in on nij mogel prej ogenj zadušiti, dokler si nij vso nogo opekel, roke in "braz poškodoval. Rana je zdaj zelo nevarna.
— (Strela o božiči.) Iz Rajhenburga so nam piše: V soboto 1!'. t. m. po noči jo tukaj jako močno bliskalo se in trdo grmelo. A to še nij vse, akoravo je uže prav nenavadno o tem času; strela je udarila v jagnje rastoče pri hlevu g. Delefanta v gornjem koncu trga, šinila je po drevesu in od tod pod zidom v hlev, razrušila jasli in umorila lepo kravo. — Stari ljudje kaj tacega ne pomnijo — o božiči.
— (Iz Leskovca blizu Krškega), se nam piše: da je tam v enem tednu troje ljudij ubitih, mej njimi je neki oče, katerega je njegov lastni sin ubil. — V istem kraji je minolo soboto po noči tako strašno grmelo in se bliskalo, kakor bi bili „pasji dnevi", kar celo najstarejši ljudje ne pomnijo, v nedeljo na to je pak padel črez en komolec visok sneg.
Izpred porotnega sodišča.
Novo mesto, 17. dec. [Izv. dop.] Pred tukajšnjimi porotniki je stal včeraj France Metelko, rodom iz Roja, okraj mokronoški, 36 let star, zatožen zločina, da je 13. oktobra t. 1., mesarja Janeza Grabnarja, ki je šel v semenj kupovat živino, udaril najprve na cesti z kamenom po glavi, da ga je omračil, potem mu je pak še z neko ostro stvarjo iztakuil levo oko, vsled tega je ležal J. Grabnar 30 dnij in bil nezmožen za delo, tedaj je Fr. Metelko zatožen zločina težkega telesnega poškodovanja.
Poškodovani J. Grabnar, 50 let star iz
vršil svojo nalogo.   Gospod R. pa je glavar
naših igralcev--in ta izraz vse obsega.
Hila nij igra, nego zdelo se nam je kot živi kos življenja!
V igri „Čitati ne zna" odlikoval se je Primož, obče znani tržaški slavček. Nij se mu videlo, da je denes prvikrat komedijant. Slava Martine! Perico Lenčiko predstavljala je uže dobro znana igralka gospodič'na V., ki s svojo naivnostjo in svojim prisrčnim igranjem stori, da gledalec popolnem prezre, če sem ter tja kako črko nekoliko bolj trdo izgovori. Gospa Ničla je na tržaškem slovenskem gledališči dobro znana uže od poprej. Tudi diugi gospodje so svoje ualoge dobro izvršili, le S tu par se je včasih tako držal, kot bi bil res štupo prodajal! — Dosti, ker veselim ljudem se mudi.
„Lehko noge, lehko srce lz prsi in atlih pesem glasna Tako k dekli tu v vas so grć, Tako mladost se visiva jasna!"
J. Prodovski.
vredne, a igralci igrali so jih tako izvrstno da nam je vsaka preživo predstavljala kos vsakdanjega življenja. Človek se je moral čuditi igralkam in igralcam, ki so vendar pti tej piiliki po večjem prvikrat stopili na deske, ki nam svet pomenijo. Brez posebne baharije se oni lehko ponašajo, da bodo kot izurjeni igralci šli bodoči predpust v Pariz, v glasovito komedijo igrat!
Rajši kot rad hi nazuačil vsako posa-mezuo igralko in igralca, ter popisal vse njih delovanje pri rečenih predstavah, pa ta listek se mi je uže tako raztegnil, da je iz listka postal list. Tu na prvem mestu naj omenim sodelujočih gospic, nadejajo se, da mi gospodje igralci ne bodo zamerili, da jih imajo igralke „pod pautifelni".
Gospića K. igrala je meseca novembra v nLjubosumen nij" tako izvrstno, kot sinoči v i^ri „V spanji govori". Spomin jo nikdar ne zapusti, zaveda se vsakega prizora, ter se tako primerno in naravno obnaša na odru kot bila bi v svoji od mladih nog jej zuani sobi.   Vidi se jej,  da nij več novinka na
pri vsakej priliki radostno žrtvuje svoje moči slovenski Taliji. Ž njo je v igri nV spanji govori" nastopila gospica M. in ta sicer prvikrat. Pa nij se jej poznalo niti na lici, niti na glasu, v kratkem poznalo se jej nij na vsem njenem obnašanji, da denes prvikrat predstavlja Arturjevo mlado soprogo. Govori in naglasa Čisto, prav slovnično slovenski, vedela je posamezne stavke in besede primerno dotičnomu prizoru povdarjati, zdaj z milim glasom, ko obžaluje osodo, da se mora na povelje nekoliko ošabne svoje matere hliniti ljubljenemu Arturju, zdaj z mehkim glasom, z jokom, ko svojega razdraženega moža prosi, da naj je zarad vsiljene jej zvijače uikar ne zapusti; zdaj vesela poskakuje ko jej Artur odpusti, ter se jej zopet ljube-znjivo smehlja. Pa vsaka gledališčiua igra je le takrat dobro izv/šen^, ko vse onebe skupno dobro igrajo. To somerno soigraujc vseh sodelujočih igralcev in igralk ravno francoski dramaturgi imenuj 6 „eusemble". In to sta popolnem izvršila gospoda M. in R. Gospod M. nastopil je kot njegova sestra
gledališči; v prsih bije jej narodno srce, kij tudi  pivikrat, pa  kljubu temu natančno iz
l; ni- su. porotnikom pojasnnje celo dogodbo 13. okt. t. I. sledeče in pravi, da mu ne gre v glavo, kaj bi bilo zavdalo v povod, Fr. Metelku, da ga je napad-1, ker nijsta jezna eden na druzega. Pripoveduje dalje, da je 13. oktobra t. 1. i na cesti Fr. Metelka, ko je sel v živinski semenj; 10 stopinj od njega pobere Fr. Metelko kamen, ter vdari J. Grabnerja po glavi, vsled tega tudi slednji isto stori, lopne prvega po glavi, da ho zvali, ter mu poklekne na prsa. Ker ga je zatoženec milo prosil, naj ga izpusti, stori tedaj J. Grabnar rad. Ali komaj je bil slednji nekoliko korakov naprej, izdere Fr. Metelko za enim plotom kol, se vdere za Grabnarjem in ga poči s kolom po glavi, da se oba prekucueta v nekov vinograd. V tem trenotji Metelko iztakne Grabnerju z nekim ostrim orodjem levo oko. Dve priči ste izrekli, ka sti videli, kako jo zatoženec Grabnarja tepel, toda le od daleč.
Druge priče so zopet dokazale, ka je zatoženec večkrat žugal Grabuarju s tepežom. Zdravniška preiskava izreka težko telesno poškodovanje, to je izgubo levega očesa za zniiroin. Zatoženec je nasprotno imel le ne kaj lebkih ran. Vrhu tega Fr. Metelka uže dobro pozna sodnija, ker je bil 7 krat kaznovan, dalje mu soBeska sama dajo slabo spričevalo.
Porotniki so tedaj na glavno vprašanje: 1. „Ali je zatoženec kriv, ka je Janez Grabnarju, vsled silnega udarca prizadjal težko telesno poškodovanje, da jo bil najmanj 30 dnij za delo nesposoben, vrhu tega pak še izgube levega očesa V" — izrekli enoglasno »da!"
Isto tako so porotniki pritrdili drugemu vprašanju namreč, se jo li zatoženec branil ali prekoračil meje samobrambe in to vse v pijanosti, ter zopet euoglasno pritrdili, vsa druga vprašanja, v korist zatožeuega stavljena pak zanikali.
Fr. Metelko je torej obsojen na 6 let težke ječe, s poatom vsak mesec; daljo 13. okt. vsacega leta poostreno s temnim zaporom in trdo posteljo, in nagraditi J. Grabnarju 347 gl. za bolečine, ako kaj premore.
Končno se še le oglasi zatoženec in pravi, da tepeža sicer ne taji, toda on je bil pijan in vsled omarnljeuja po Grabnar-jevem udarcu, nij vedel skoro nič, kaj dela.
K zločinu, vsled katerega denes stoji Ana Dragan v soduijskej dvorani, da bi sodnikom odgovarjala, pripeljala jo je ljubosumnost. — Omenjena Ana Draganova 38 let stara, iz Drečviha pri Trebeljnem ljubila
je več, nego devet let Janeza Jaksa, ki se je pak nazadnje več brigal za premožno vdovo Mico Skojškovo, s katero mm je hotel tudi 6. septembra t. I. zaročiti. Ali si ni požar, ki je z zlomiselno r« k<> z>alož«n, po uoči mej 5. in ti. septembrom Baeta), uničil je Mici Skojškovej vsa 8 poslopja, v ceni 986 gld. 30 kr. s prem iklj.vim blagom vred. Ves sum, ka je Ana Draganova poslopje zažgala omenjenej vdovi, letel je le na njo in zaradi tega je zatožcua tudi omenjega zločina.
Pred porotniki pravi An a Draganova, da je sicer res gojila željo in ne Sestokral tudi v tem smislu izrazila naj J. Jakše vzeme njo, iu ne SkojikoTO. ker ne bode srečen z ujo, — da hi bila pak nu.i zapalila poslopja to nij res, kar tndi spričujejo priče, katerih je uavzoČnih 9, ter so vsi tega mnenja iu dokazujejo, da jo A. Draganova so večkrat izrazila, da Jakšo ne bode srečen z vdovo, da se bode kesal, toda preveč napadno to nikdar nij govorila iu vsled tega more od-pasti sum, ka bi bila ona z-..žgala, ker jo uihče tudi vidol nij blizu. V občini samej in od župana ima dobro spiiČcvalo. Porotniki so tedaj na vprašanje: 1. „Jeli Ana Draganova Uriva zločina, ka je 6. septembra t. 1. uiej 11 — 12 uro po noči zažgala v Lipovci 3 poslopja Mici Skojškovej, katera so pogorela?" —enoglasno odgovorili „ne" in je tedaj Ana Draganova izpuščena na svobodo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalusciere to fiarrr
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hranu, pri odraščenih i otrocih brez medicin in Btroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-havljenje, zaprtje, prehlajenje, nespauje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pn no s« ■rili, otožnost, diabet, trganje, shujSanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, moj njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F, V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorclanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Uro, grofinje Castle-stnart, Markize do Brehan a mnogo druzih imenitnih onoh, so razpošiljava na posebno znhtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kumuju, pri prisadljtvem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in posnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu.
(L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih dmltev.
Winehester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutniee in vodenico. Prepričal sem se sam glede raiega zdravila,  ter vas toplo vsakemu priporočam. J a m e s S ho re I an d, ranoeelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bcrolin, 6. maja 1851*1. Ponavljaje izrekam glede, Revalescičre du Rarrjr vsestransko, najbolju spričevalo.
Dr. An ge 1 ste i n , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergiiu pern, (Radensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je užc bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vtietic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rahe Vašo Revalescičre du Rarry po-pnlnama zdrav.
Viljem Burkart, raiiocolnik.
M noto na, Istra.
Učinki Revalescičre d u Barry so izvrstni. F e r d. C 1 a u h h e r g e r, c. kr. okr. zdravnik.
at. 80.416. Gosp. F. V. Boneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Marihoru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r K 1 i n i s c h o W o c h e n s c h r ( f tu od 8. aprila 1872 to lc: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno veO in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje ozdravila popolnoma v 0 tednih.
Št. 04.210. Markizu de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in Inpoliondriji.
Ht. 79.810. fiospo vdovo Klcmmovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dimnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda (Jahriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na Skoro.breznudejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. (35.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljeni, nespanji in hujšanji.
Št. 76.998. barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter Bc pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V pjenastih pušionh po pol funta i golu. 50 kr., fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 iun-ov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 24 funtov 'iti go!d.,
— litivaleflciero-Bificuitun v pušicah a 2 gold. 50 kr. u 4 gold. 50 ar. — Rovalesciaro-Ohocolatču v prahu i v plofičicah 12 tnB 1 gold. 50 Kr., JJ4 tM 2 gold. »O kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 t>n 10 gold., za 288 t»s "dO gold., — M 576 tas 86 gold.
— Prodajo: Barry du Rarry it Comp. na i*o-•jujJS, *»'nll£lMehg»»Me št. 8, v l<JiibE|»nl Ed. rf.iUr, v <uUi-iMi«l bratjo Obor auzmey r, v 2i»h--vmUu Dieobtl >i Fran A., v  Oelovel P. Joni-
oaeher, v JLonei L n dvig M. u 11 ur, v Mariboru
ML Morič, v Merauu J. B "410 o k huu h t n, v Zagrebu v lekarnici u s m i 1 j e n i h sester, v Čer— n o v i ea li pri N. hnirhu, v Oiteku pri Jul. Davidu, lekarju, v CiraUcu pri bratih O b e r r a n z-meyr, v Teme* varu pri Joa. v. Papu, mestnemu lekarju, pri 0. M. Jahuerju, lekarju, v Varna-tliini pri lekarju dr. A. II al ter ju, Kukor v vseh mestih pri uoonli iw-orjili :n jpuo^rijBkhi trgovcih; tudi razpošilja dunajiku hiša :-a vse ki-.tje po poštnih izkaznicah ali ; oviotjih.
j t-.-.:, is bori. a 22 decembra. (Izvirno telegrafidno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „ 80 „
1860 dri. posojilo.....109   „ 60 „
Akcijo narodno banke   .   .     994   „ — „
Kreditno akcijo    ....      *35   „ 25 ,
London........110   „ 80 „
Napol..........8    „ 91«/, „
(J. k. cekini.......5    „ 24 „
Srebro .  . . 106   , 20 „
linili
od 17. do 21
dec.
Jakob Petae, delavec, 68 L na oslabjenji. Neža Jančar, vdova, 54 1., na trebusnej VOdenloL Josip Kagnua, sin hranilničnega uradnika, st 6 I. iti Emi Rozman, <teto c. kr. uradnika, 15 mos.,ohana vnetici gr a. Jožo Tome, delavec. 61 1., na pljučnoj vodenici. Anton   Murgoj, konduk
ter, .'io I., na Kapucinskem
predmestji št. 71, na mr-tudu mozga. K. (ialjut, dete železniškega nakla-davca, 8 '/i 1., na šr. Pe-terskem pieihnestji št. 78, na vnetici grla. Torozija Skok«>va, delavka, stara 81 let, v civilni bolnici na krio .
Tujci.
l' 1. decembra:
.-v.-npa: pl. Kapu'iitzky i/. Ogorskega. — Majic iz Uradca. — Plauk iz Litije. — Reininger la Ogerskega.
Pii felonu: Deisingor iz Skofjs Loko. — Oonleri i'. Murave. — Kalina iz Trata. — pl. llofern iz Planino.
Proda se mlin
'■ViiienU-a na
pri ceHti, ki pelje
Izdajatelj in ore'lnik Josip Jurčič.
«6 4 kolesi ob potoku Kn - u. fare št. Viške in iz Ljubljane v Novo meato j — mlin tudi se pilo vred je v dobrem stanu, dulje 2 vrta, 1 njiva in 1 bostni delec ztmljišča (parcela). Kupci naj se oglasć ustmeno ali pismeuo v Cesti, b. štev. 3, fara št. Viška pri ZatiČini. _(3r>,\ -3)
smr Velik iz"bir ^ns
naj k rasne j šili
božičnih in novoletnih daril,
ravnokar poslanih iz Dunaja;
najnovejši in modernejši kinč od zlata, srebra in biserov po prav ni/Kej ceni, v nižje imenovanoj prodajalnici.
V zalogi je mnogo najlinejib in elegantnih uhanov, /apest-nikov, prstanov, cele garniture, |>«>Nel>n«» za uovopuroćeue in to
po tako nizki j ceni, ka naj se vsakdo sam prepriča, ki ne verjame. S odličnim spoštovan jem
Jož. Šparovic,
Ljubljana, stari trg, h i ž. ste v. 18.
(361—2)
Lastnina in tisk -JNarodne tiskarueu.